PROLETAREC ŠTEV.—NO. 830. Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze CHICAGO, ILL., 9. AVGUSTA (August 9th), 1923. LETO—VOL. XVIII. UpravniStvo (Office) 3639 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2364. DEVET LET KRVAVE ZGODOVINE. Kar je neozdravljivega, ne ozdravi. Ko je prišla tekma kapitalističnih držav do vrhunca, ko so bili militaristični aparati napeti skrajnostsi, je bilo treba le še vžiga za eksplozijo. Atentat v Sarajevu 28. junija 1914 je opravil to delo. Dne 28. julija je Avstro-Ogrska napovedala vojno Srbiji in nato so se vrstile ostale vojne napovedi, dokler niso bile skoro vse države več ali manj zajete v vojni požar. Štiriindvajset držav je stalo v boju proti tako-zvanim centralnim silam; tri države so se borile ob strani Nemčije. Izgube vseh držav, zapletenih v vojno, so znašale 27,624,000 mož, izmed katerih je bilo približno osem miljonov ubitih. Skupni stroški vojne v denarju so bili $249,000,-000,000, faktična škoda, povzročena vsled vojne, pa znaša še precej milj ar d več. Deset miljonov veteranov svetovne vojne v raznih državah dobiva penzijo, kakor je izračunal delavski biro Lige narodov. Ti veterani so večinoma pohabljenci. Več stotisoč jih je radi posledic poškodb, ki so jih dobili na bojiščih, umrlo. Med ranjenimi in po strupenem plinu afektirahimi veterani je na tisoče blaznih. Zblazneli so radi igre zblaznelih državnikov, radi brezumnega družabnega sistema, ki je pognal miljone zdravih, za produktivna dela sposobnih mož v svetovno klanje in v nepopisne klavniške grozote. Blazni državniki še vedno vodijo svetovno ladjo naprej po starih, pogubnih potih, ki vedejo do novega klanja. / Dne 11. novembra 1918 je bilo sklenjeno premirje z Nemčijo, eno izmed zadnjih centralnih držav. Vojne je bilo konec, svet je rajal pijanega veselja, vlade poraženih držav so padale in njih mesta zavzemale nove. Na praporu svetovnega miru so se bleščale Wilsonove točke, upanje človeštva. I Versailiska in druge pogodbe so izbrisale vsako sled za lepim papirnatim programom. Nemški imperializem je nasledil francoski imperializem in po isti metodi, kakor bi kajzerje-vega vlada mrcvarila Francijo in Belgijo, mr-evariFrancija na tla zbito Nemčijo. Liga narodov je bila ustanovljena, ki pa ji imperialistične sile niso dale nikake moči. Sila je pravica! In tako se je dogodilo, da smo imeli po vojni za odpravo vojen že 26 novih vojen. Dogodilo se je, da je mir skoro ravno tako krvav in poguben kakor je bila vojna sama. Evropa, skozi zadnjih dva tisoč let najvažnejši kontinent, vodilen in odločujoč v svetovni zgodovini, je pričela nagloma hirati, v njo so se zarili bacili dekadence. Vodilno bakljo kapitalizma drže danes v rokah Ameriške Zedi-n j ene države. V marcu 1917 je počilo v Rusiji. Mogočni car je postal naenkrat krotko jagnje, brez ugovarjanja je podpisal dekret, s katerem se je odpovedal prestolu zase in svoje naslednike. Drugega izhoda zanj ni bilo. Revolucionarno razpoloženje je preželo mase ne samo v Rusiji ampak tudi drugod, v vsaki deželi na svoj način, kakor so bile že razmere. Revolucija v Rusiji, v smislu kakor se je izvršila, je bila mogoča radi popolnega skrahiranja carizma. Njegov vojni aparat je razpadel, njegove armade so bile poražene, disciplina uničena. Z rusko revolucijo je izginil s pozorišča carizem, eden zadnjih mogočnih ostankov za življenje prestarega fevdalizma in absolutizma. Bolj kakor katera druga dežela je trpela v vojni Rusija in trpela je po vojni, toda za Rusijo je beseda "po vojni" pomenila vojno, kajti sledila je civilna vojna in vpadi sovražnih armad. Prestala je krize, porazila oborožene sovražnike, utrdila nov režim. Poraz kajzerizma je bil v korist Rusiji, ker je ložje porazila zavezniške sile v njihovih intrigah vreči rusko revolucijo ob tla, kakor bi porazila kajzerizem, ki je bil bližje ruskih meja in mogočnejši — dokler je bil mogočen. Mir torej ni prinesel miru. Vojna je trajala štiri leta in štiri mesece, mir imamo skoro pet let, ampak kakšen! Danes se nahaja več mož i pod orožjem kakor leta 1914 in generalni štabi so bolj pripravljeni na vonj o kakor so bili ob izbruhu zadnje svetovne vojne. Kapitalizem čuti pogubnost vojne; boji se nove vojne. Poskuša omiliti nasprotstva s konferencami, s pogajanji in grožnjami. Ampak vzroki za vojne so tukaj. Ker so tu vzroki za spore, ki povzročajo vojne, je ustanovil Ligo narodov in mednarodno razsodišče, ki naj bi reševalo spore in odločalo na čigavi strani je pravica. O tem mednarodnem razsodišču čuje-mo zadnje čase mnogo tudi v Zed. državah. Hardingova administracija propagira vstop te republike v mednarodno razsodišče. Preje, ko je vodil podobno agitacijo Wilson, mu je republikanska stranka nasprotovala in propagirala politiko izolacije. Ampak izolacija v današnjem svetu je praktično nemogoča. Delavstvo nima vzroka navduševati se za ligo narodov kakršna je in za mednarodno razsodišče kakor so si ga zamislile države, ki prva-čijo v današnjem svetu. Ampak razumeti moramo, da so to razvojni eksperimenti, ki vodijo družbo v mednarodnost. Mednarodni bankirji in industrialci, naj si bodo ameriški ali drugi, imajo vzrok, da se navdušujejo za tako razsodišče, ker bo služilo njim v prilog, v kolikor bo pač v stanju vršiti svojo nalogo. Vojne v sedanjih razmerah ne bo moglo preprečiti, ker nima moči usiliti svoje dekrete. Toda Liga narodov je poskus, ki vodi v mednarodno družbo; in mednarodno razsodišče je eksperiment, s katerim tudi kapitalizem priznava, da je človeštvo, da so vsi narodi in vse dežele koncem konca vendar ena celota, da smo drug od drugega odvisni. Kadar se napravi en korak v take smeri, je treba napraviti druge. Svetovno ekonomsko življenje trpi radi nesigurnosti in nezaupnosti. Tq nesigurnost in nezaupnost skušajo krmarji kapitalistične družabne uredbe odpraviti ali jo vsai omiliti. Odpraviti je ne bodo mogli, ker bi morali odpraviti to, kar reprezentirajo in zagovarjajo — kapitalistično ekonomsko uredbo. Svetovni proletariat ima za seboj devet let drage, krvave šole. Medtem, ko se kapitalistični in liberalni elemetnti trudijo najti izhod iz vsesplošnega kaosa in privesti gospodarske življenje sigurnejšo, stabilno pot v mejah obstoječega reda, si mora svetovno delavstvo graditi ogrodje za resnično družbo narodov. Iz ameriške socialistične stranke. AU VAM JE S TO ŠTEVILKO NAROČNINA POTEKLA? Tekoča številka "Proletarca" je QQ/V Če je številka poleg vašega nas- ."CH I lova manjša kakor je tu ozna- v čena, je to znamenje, da vam je naročnina potekla. Pazite torej na številko v oklepaju poleg vašega naslova na prvi strani platnic. Obnovite naročnino takoj, ko vam poteče. Ne čakajte opomina! S tem prihranite upravništvu delo in stroške. Ce mogoče, pošljite poleg svoje še kako novo naročnino. Širite "PROLETARCA"! Tiskovna družba, ki izdaja socialističen! dnevnik "The New York Call", se je reorganizirala v smislu, da prevzamejo delno posest dnevnika newyorške unije, V odbor, kateri ima izvesti reorganiziran je Del. kooper. tiskovne družbe (Workingmen's Co-operative Publishing! Association), so bili izvoljeni sodrugi S. Block, Evans Clark, Julius Gerber, Morris Hill-quit in A. Warshow. Prva unija, ki se je odzvala, je bila unija! krznarjev, ki je vzela za $5,000 delnic. "The New York Call' ima težko borbo zal obstanek od kar izhaja. Vzdržuje se s pomočjo gmotne podpore od strani newyorških unij in socialistov, ki znaša tisoče dolarjev vsako leto.! Reorganizacija omenjene tiskovne družbe bo vrgla del odgovornosti za vzdrževanje Callana unije. Ako je to dober ali slab korak s socialističnega stališča, bo pokazala bodočnost. Pri tem treba pripomniti, da bo zavzemal Call i v bodoče enako stališče kakor sedaj, kajti ostal bo pod socialistično kontrolo, dokler bodo sodrugi hoteli; to se pravi, dokler bodo mogli zma-' govati breme. Izdajati angleški socialistični dnevnik ni tako lahko kakor izdajajo razne narodnosti v Ameriki svoje dnevnike. "Call" mora konkurirati angleškim kapitalističnim dnevnikom, medtem ko tujejezičnim dnevnikom tega ni treba. Dnevniki v tujih jezikih dobivajo oglase, medtem, ko jih dnevnik kakor je Call, ne dobiva niti od daleč v zadostni meri, ker t tvrdke bojkotirajo. Naročnina na ameriške dnevnike, bili kapitalistični ali socialistični, pa pokrije komaj izdatke za papir in curkulacij-ske stroške. Edina hitra odpomoč bi bila, da bi delavstvo naročalo socialistične liste v toliki meri, kakor naroča kapitalistične dnevnike. Če bi imel Call mesto sto tisoč en miljon naročnikov, bi bila situacija zanj drugačna. — Ed. Henry poroča iz Indianapolisa, da se socialistična organizacija poživlja. Omenja, da so mnogi izmed najaktivnejših članov pristopili v stranko šele zadnje čase. Poročila o naraščanju članstva prihajajo tudi iz večjih vzhodnih mest, iz države Ohio, kjer je bilo v zadnjih mesecih organiziranih več lokalnih postojank soc. stranke, katere so radi vojne furi- | je in razdorov pred par leti razpadle. — Iz Pennsylvanije poročajo, da se vse večje lokalne organizacije stranke živahno gibljejo in delajo priprave za zbiranje kampanjskega fonda. — Sodrugi v Covingtonu, Ky., so pričeli z akcijo za gradnjo lastnega doma, ker so vse dvorane v rokah njihovih nasprotnikov in imajo celo težave dobiti primerno dvorano za seje. — Albert Weisbord, glavni direktor Socialistične mladinske lige (Y. P. S. L.) poroča o uspe- In,ki ga je napravila liga od zadnje svoje "kon-Mcije, ki se je vršila 30. decembra 1922 in 1. jamarja 1923 v Fitchburgu, Mass. Še bolj ka-tor socialistična stranka sama, je trpela radi [rej omenjenih vzrokov njena mladinska orga-tizjcija. Sodrug Albert Weisbord pravi, da je liga sedaj popolnoma reorganizirana in je na delu, da postane po članstvu in aktivnostih to lir je bila do vojne. - Židovska federacija soc. stranke ima tdaj 800 članov. Pred letom dni jih je imela K. Izdaja svoj tednik "Weker", ki izhaja na !i straneh v deset tisoč izvodih. Poleg tega iz-iajajo židovski sodrugi dnevnik "Forward", iterega dnevna cirkulacija presega več sto lili izvodov. Alexander Kahn, tajnik židovske federacije, poroča med drugim: "Sodeč po članstvu, naša organizacija ni jaka. Ampak naša noč se ne more meriti po številu članstva. Na-iaorganizacija je podobna angleški neodvisni (socialistični) stranki v okvirju angleške delavske stranke. Naša federacija je vodilna sila v židovskem unijskem in političnem gibanju. Inogo židovskih delavcev pripada direktno stranki. Na naši konvenciji so imele vse unije, i katerih imajo židovski delavci večino, ali pa »popolnoma židovske, bratske delegate. Raniti tega kontroliramo razne druge organizacije^ imajo na tisoče članov. Naša federacija jele nekak upravni odbor, ki vodi socialistično panje med židovskim delavstvom. Prevedli smo v tem in zadnjem letu več brošur iz angleščine, kot n. pr. Hillquitovo delo "From Marx Lenin" in Onelovo "History of the Socialist nvement" in jih razpečali med židovske delavcev tisoče izvodih. — Jugoslovanska socialistična zveza izka-zaje v juliju 801 člana. Še nekoliko truda, pa bomo imeli tisoč dobrostoječih članov. V zadnjih par mesecev se je organiziralo, oziroma reorganiziralo pet novih klubov. Upati je, da bodo sodrugi tudi vztrajni In obdržali organi-ucije pri življenju kljub začetnim težavam. | —Emil Herman, organizator socialistične stranke za severozapadni distrikt, ki vključuje tudi državo Washington, je zaposljen z aran-iiranjem Debsovih shodov po Washingtonu in Oregonu. Debs bo nastopil v Seattlu (Wash.) tie 9. septembra v Auditoriumu, ki ima 8,000 sedežev. — Dne 2. septembra bo govoril sodrug Debs v Chicagi, Ko konča govorniško turo po upadu, so vrne na vzhod, kjer bo obdržaval nekaj shodov v Ohiju in drugih vzhodnih državah. e^® V rudniku ti pade voziček raz tira. Ako ga ne motes postaviti nazaj na tračnice sam, pokličeš še enega udarja, ako niti ta ne zadostuje, še enega ali več. To c že organizirano delo. Par tisoč delavcev lahko v skupni organizaciji že veliko naprava. Ampak za zgra-1» novega družabnega reda jih je treba miljone. Zadnja pot predsednika Hardinga. Dne 2. aprila je ameriško ljudstvo presenetila vest, da je predsednik Warren G. Harding v hotelu Palace v San Franciscu umrl. Zadela ga je kap. Bolehal je prej nad teden dni in bil pod zdravniško oskrbo. Toda le malo ljudi je verjelo, da je Harding resnično bolan. 90% bolezni ministrov in visokih politikov je izmišljenih. Ako kaka stvar ne gre prav, če se kak korak v določanju vladne politike ponesreči, če mora kak poslanik ali ministerski predsednik resignirati, se navadno pripravi javnost na tak korak s poročili o bolezni, ki je pričela mučiti tega ali onega visokega državnika. Harding, je bil rojen 1. 1865 v Ohiju. Predno je bil izvolien predsednikom Zed. držav, je bil član senata. Razna politična mesta je zavzemal od leta 1898 naprej. Ko je postajala situacija na nominacij ski konvenciji republikanske stranke brezupna, ker se ni moglo dobiti dovolj ne večine za nobenega vplivnega kandidata, so končno izvolili Hardinga, ki ni pred konvencijo prišel niti v poštev. Tako je dobil nominacijo in bil 1. 1920 izvoljen ia predsednika z ogromno večinp glasov. Republikanska stranka je šla v boj zoper demokrate z devizo proti vstopu v ligo narodov, katero je zagovarjal Woodrow Wilson in demokratska stranka. Toda kmalo potem, ko so se republikanci dobro posedli po vladnih palačah v Washingtonu, so spoznali, da so časi izolacije minuli. Današnji ekonomski svet ne pozna meja in Wall street je zahteval, da se Zed. države v eni ali drugi obliki zapletejo v evropski in ostali svetovni koncert. Wilsonu je bilo mnogo ležeče na ligi narodov. Ko je videl, kako gine sentiment za to njegovo skvarjeno delo, je šel na agitacijsko turo proti zapadu, toda republikanci in Hearstovo časopisje so bili jačji. Ameriških volilcev ni mogel več pridobiti zase. Razočaranje nad mirom, katerega je pomagal kovati tudi Wilson, je bilo preveliko. Wilson se je pri tej agitaciji utrudil, opešal je fizično in tudi duševno; napol mrtvoudnega so pripeljali v Washington. Njegova politična karijera se je končala, najbrž za zmerom. Kakor Wilson za ligo narodov, tako je šel Warren G. Harding na pot proti zapadu in prirejal shode, na katerih je propagiral vstop Zed. držav v mednarodno sodišče. Mednarodno sodišče je ustanova lige narodov, torej bi postale Zed. države neposredno tudi članica lige narodov, če bi vstopile v to razsodišče. Hearstovo časopisje stori vse, da diskreditira to razsodišče; progresivni senatorji so za politiko izolacije. Harding, ki ni bil ne dober politik, ne državnik, je imel težko nalogo. Kadar ni mogel drugače, je postal sentimentalen in pripovedoval ljjudem, da morajo postati bolj pobožni, bolj kristjanski. Nato je zbolel in umrl. Njegovo mesto je zavzel podpredsednik Calvin Coolidge, ki je postal trideseti predsednik Zedinjenili držav. Kakor Harding, pripada tudi novi predsednik skrajnemu konservativnemu krilu republikanske stranke. Politika vlade se ne bo s spremembo v Beli hiši nič spreme- Ameriško delavsko gibanje. Koncem julija se je vršila v Albany, N. Y., konferenca za neodvisno politično akcijo, ki so jo sklicale newyorske železničarske unije. Navzočih je bilo nad 300 delegatov, izmed katerih je bilo 150 socialistov in zastopnikov radikalnih unij; na konferenci reprezentirane organizacije štejejo nad pol milijona članov. Sklicatelji so povabili vse newyorške unije, socialistično stranko, farmarsko-delavsko stranko in druge delavske politične organizacije, ra-zun komunistov, ki pa so se konference vseeno udeležili toda niso bili sprejeti. Morris Hillqut je bil pooblašen nastopati na konferenci v imenu socialistične in radikalne unijske skupine. Za seboj je imel, kakor rečeno, 150 delegatov. Ko so konservativni voditelji železničarskih unij, ki so ob enem politiki demokratske stranke, vicieli, da dobiva socialistična skupina kontrolo, so konferenco razbili, izključili iz nje vse druge unije razun železničarskih bratovščin ter se izrekli za politiko "nagraditi prijatelje in kaznovati sovražnike." Z drugimi besedami, izrekli so se proti federaciji newyorskega delavstva v samostojni delavski stranki. Hillquit je podal po konferenci dolgo izjavo, v kateri pravi, da četudi je bila konferenca v pogledu takojšnjega rezultata neuspešna, se je z njo vendar mnogo pridobilo v prizadevanjih za politično osamosvojitev delavstva. Konservativni unijski odborniki so pričeli napadati Hillquita in socialistično stranko, češ, da hoče dobiti kontrolo nad newyorskim delavstvom; v napadih so postali celo osebni. Toda Hillquit je moj ser v debatah in prevdaren politik. Demokratskim političarjem je šlo za nohte in da rešijo sebe in svojo stranko, so povzročili razpad konference. Toda en neuspeh ne pomeni trajnega neuspeha. Delavstvo spoznava, da se na takozvane prijatelje v starih strankah ne more zanašati in edino kar potrebuje, je, da odstrani političarje kapitalističnih strank iz unij-skih odborov. Detroitska delavska federacija proti F. F. II Detroitska delavska federacija se je izreki proti pridružitvi novoustanovljeni Federativni farmarski-delavski stranki, ki jo je organizirala W. P. dne 3. julija v Chicagi. Detroitska dd fed. je bila zastopana na čikaški konferenciii njen delegat jo je pridružil novi stranki ter kil izvoljen v njeno eksekutivo kot predstavnik de-troitske del. federacije. Zadeva je prišla ne sejo D. F. of L, kjer« je večina izrekla proti pridružitvi, in podala izjavo, da ni proti formiranju federativne strd ke, pač pa je proti pridruženju k prej omenjeni stranki, ki ni masna stranka delavstva ampak ponesrečen poiskus organizirati še eno no^ stranko. F. F. L. P. Federativna farmarska-delavska stranki ki je bila ustanovljena s pomočjo Workers'party, je razposlala na razne organizacije vabila, naj pošljejo delegate na njeno nominacijsk« konvencijo prihodnje leto; ob enem jim je poslala vabila, naj se ji pridružijo. Toda komunisti tudi s to "novo" taktiko nimajo sreče. Celo tiste organizacije, ki so imele na čikaški konvenciji svoje zastopnike, so se po konferem izrekle proti pridruženju, tako da so v novi F. F. D. S. ostali samo še posamezniki, W. P. in nekaj manjših organizacij. Minnesotska "Working People Non-Partisan League", ki je delavska stran minnesotske farmarske-delavske stranke, je obsodila FFDS in soglasno odklonila njeno vabilo za pridruže-nje. Isto je storila minnesotska delavska federacija na svoji konvenciji v Duluthu ter zapad-novirginska delavska federacija na konferend za ustanovitev delavske stranke. Na slednji so bili komunističnim delegatom odrečeni sedeži dasi je bila federacija zastopana na čikaški konferenci in so jo komunisti razglašali kot njihovi noyi stranki pridruženo organizacijo. Celo enemu poročevalcu nekega glasila W. P. ni bil dovoljen vstop. Povsod, kjer se vrše konfereml za organiziranje delavskih organizacij v eno politično s-tranko, izključujejo zastopnike W.P, češ, da v svoji politiki z ozirom na enotno fronto niso odkritosrčni ter vrše le razdiralno delu in intrigirajo. "The New Majority", glasilo stare farmarske-delavske stranke, obsoja tajnika nove federativne farmarske-delavske stranke," češ, da slfr pari javnost s svojimi poročili in na nepošta| način napeljava vodo na mlin nove stranke. Časnikarski agenturi "Federated Press" je pul dal izjavo, da se je Losangelska farmarska-de-1 lavska stranka, ki je indorsirana od centralnegaj delavskega sveta v Los Angelesu, formalno p9 družila federativni ■ far. del. stranki. "Ne« Majority" pojasnuje, da v Los Angelesu ni far-J marske-delavske stranke, .pač pa obstoji shl pina pod imenom Labor Party, ki so jo organ« irali komunisti, toda ni indorsirana od centralna delavskega koncila v Los Angelesu. Nabije piše omenjeni list, da bi bilo za organiza-hjenove stranke bolje, da ne bi zavijali dej-[v, ampak poročaji fakta, pa si dobivali ugled, Slo pa se bodo že itak deskreditirani še bolj »merili delavstvu, ki zasleduje razvoj splošne-idelavskega gibanja s treznimi očmi. VW. P. se vrše notranji boji, ker zelo močna linija ne soglaša s taktiko voditeljev, ki so ttanovili dne 3. julija novo stranko. Propa-(utorji nove stranke v W. P. pojasnujejo, da se bo le potom te taktike tudi W. P. razvila v maslo stranko, medtem, ko drugi odgovarjajo, da h že itak šibke moči W. P. sedaj še bolj cepijo. Ebekutiva Workers Party je izključila iz stran-ttJ.B. Salutskija, ki je bil eden glavnih komunističnih vodij in postal pozneje tudi član ekse-ttiveW. P. Vzrok izključitve je, da se Salut-tijbaje ni pokoril dekretom večine eksekutive Mers Party. Salutsky izdaja svoj mesečnik 'American Labor Monthly" in. vodi v njemu itojo politiko. i. Tako vidimo, da se v dobi propagande za notno fronto delavci drenjajo okoli raznih malh skupin, medtem ko mase stoje ob strani. Izmed vseh strank je socialistična stranka edina, ti je ohranila enotnnost in prešla skozi krize Itrje sedaj v stadiju reorganiziranj a. Novi preroki so. s svojimi poiskusi ustanavljati nove tančice le zbegali delavstvo da ga je toliko težje pridobivati v dolgih let dela preiskušeno socialistično stranko. Delavstvo pa ima priliko spoznati, kako nesmiselno in škodljivo je bilo ilediti raznim samopostavljenim voditeljem, ki lesedaj drug drugega izključujejo, delavstvo pa jlacuje stroške. Naprej za našo socialistično itrnkol t^t Kaj se v Ameriki izplača? j Dne 23. julija se je vršil v neki areni v New Vorku med Benny Leonardom in Lew Tendle-rjem "prize fight", v katerem je Leonard zma- fal.- Navzočih je bilo 60.000 oseb; za vstopnice jf bilo prejetih $550.000 ali nad pol miljona. — Leonard je dobil od te vsote 35 odstotkov ali 175,000; Tendler je dobil 15 odstotkov ali 177,000. Prireditelji so dobili ostalo vsoto, f S pretepom, ki se je vršil dne 12. julija v Jersey City, je zaslužil pugilist Jess Wilard !120,000; Jack Dempsey, prvak med te vrste pretepači, je zaslužil pri enakem poslu dne 4. julija nad $100.000. Razni "športni" igralci in klovni v kino-igrah zaslužijo deset in stotiso-rake na leto. Koliko zaslužijo ameriški profesorji, znanstveniki in iznajditelji? In kateri so potrebnej-šiza civilizacijo? Plodovi blazne politike. Socialističen list "Pravo Naroda", ki izhaja v Sremu (Šid), je priobčil v svoji izdaji z dne 13. julija t. 1. pod gornjim naslovom članek, v katerem ostro biča taktiko Radičeve stranke, ki ne gre v prilog nikomur drugemu kakor sedanji vladni kasti in v škodo vsemu jugoslovanskemu ljudstvu. Članek se glasi: Pri zadnjih volitvah v skupščino je dobila Radičeva stranka sedemdeset poslancev in pol miljona glasov. To je bila volilna zmaga, ki je iznenadila v^p politično javnost v Jugoslaviji in celo samega Radiča. Sedemdeset poslancev in pol miljona volil-cev pomeni v Jugoslaviji eno ogromno politično moč. To znači, da ne bi mogla v Jugoslaviji obstati niti ena vlada, katero ne bi ta politična moč, ako že ne direktno podpirala, vsaj toleri-rala. Pomeni, da se ne bi v Jugoslaviji mogel sprejeti niti eden zakon proti opoziciji teh 70 poslancev. Pomeni, da se ne bi mogli v Jugoslaviji uvesti nobeni novi davki in naklade na ljudska pleča, če ne bi dobili direktnega ali in-direktnega odobrenja te velike skupine poslancev. Toda kaj vidimo mesto tega? Teh 70 poslancev, teh pol milijona glaso ne pomeni v Jugoslaviji ničesar, prav ničesar. Njih se ne vpraša, kakšni naj bodo novi zakoni, kako visoki naj bodo novi davki, na njih se v parlamentu pri praktičnem delu nihče ne ozira, kakor da jih sploh ni na svetu. O njih se samo piše v listih in govori na javnih shodih. Čemu to? Kakšni so vzroki tej politiki? Odgovor je zelo enostaven: teh 70 poslancev In teh pol miljona volilcev se je prostovoljno odreklo pravici govoriti o novih zakonih, pravici do odločanja o novih davkih, pravici sodelovanja tam, kjer imajo pravico delati in odločevati o življenskih vprašanjih države in ljudstva. Še nekaj hujšega, bolj neodpustljivega so napravili! Ne samo, da so se prostovoljno odrekli svojih pravic, nego so se celo obvezali prostovoljne izključitve. Obvezali napram komu? Napram Pašiču in njegovi radikalni stranki. Oni so rekli: Gospodine Pasič in bratje radikalci, vi vladajte sami, sami stvorjajte zakone kakor jih hočete, sami nalagajte nove davke. Mi vas ne bomo pri tem delu niti najmanj ovirali; mi niti ne maramo priti v belgrajsko skupščino, da bi tam rabili svojo moč in pravice, ki nam jih je poverilo ljudstvo pri volitvah. Vi nas tu na Hrvatskem pustite lepo v miru, da obdržujemo svoje shode, blagoslavljamo naše zastave, da pišemo in tiskamo pesmi in članke v naših listih, in obetajte nam, da se boste z nami sporazumeli, kakšna naj bo nova ustava naše države, kadar se enkrat dogovorimo. Mi vam sedaj še ne moremo jasno izraziti naših želj, ker potrebujemo še časa, da se dogovorimo. Dokler se to ne zgodi, vladajte sami. Mi vam bomo med tem čuvali ledja pred socialisti, zemljoradniki, komunisti, demokrati in drugimi vašimi nasprotniki. Pasič in njegovi političarji, kot dobri pre-friganci, so takoj izprevideli, da imajo opraviti z bedaki in glumači. In pričeli so vladati kakor so sami hoteli in delajo kar hočejo neozi-raje se na Radičevih 70 marijonet. Ko je pričel Radič napadati Pašiča in njegove radikalce, kaj je sledilo? Pašič je Radiču enostavno prepovedal obdržavati shode. In Radič? On se je temu ukazu udal, prenehal sklicevati shode in izdal na svoje pristaše nalog, naj bodo mirni ter se drže njegovih navodil; Radič samo čaka in čaka in čaka — kaj? Tega ne ve on niti ostali svet. Vsa stvar je podobna prigodbi, kako sta se dva kmeta pričkala in najela vsaki svojega advokata, da bi drug drugega nadmorila, toda advokata sta se med seboj sporazumela in ogulila vsaki svojega kmeta do gole kože. Tako so si hrvatski kmetje izbrali za svojega političnega advokata Radiča in srbski Pašiča. Ta dva sta ' se med seboj sporazumela v smislu, da nista izgubila ničesar, pravdne stroške pa morajo plačati hrvatski in srbski seljaki ter vse delavsko ljudstvo Jugoslavije. To so plodovi blazne politike Stipe Radiča! Ali bodo hrvatski seljaki še glasovali za tako modro politiko? Ali se bodo še pustili zavajati od takega šarlatana? Radičev največji greh je, da v imenu "hrvatske republike" odklanja iti s svojim klubom poslancev v (parlament, kjer bi lahko praktično izvajal svojo opozicijo proti belgradskemu režimu. Ampak Radič je lepo doma in sanja o veliki hrvatski republiki in o federaciji jugoslovanskih republik z zemljoradničko vlado. Nihče izmed tujih žurnalistov, ki so govorili z Ra-dičem, ni videl v njemu inteligentnega, razumnega politika, ampak demagoga, ki izrablja antagonizem hrvatskega seijaka proti Srbom. Člankar v "Pravo Naroda" ima prav, ko trdi, da bi se ne mogla obdržati na krmilu nobena jugoslovanska vlada, kateri bi bila njegova stranka absolutno nasprotna. S svojo taktiko pa je utrdil prav tisti režim in pomagal do uvedbe prav tistega centralizma, kateremu nasprotuje, in v katerem izgleda, da se bo sam utopil po svoji krivdi. Hrvatska politika ni bila še nikdar zdrava. Mesto prejšnje kolobocije imajo sedaj Radičevo kolobocijo. Možakar ima spretnost pritegniti mase k sebi, ki ga sedaj slave kot nekakega svetnika, narodnega junaka, nosilca ideje samostojne hrvatske države. V Pasičevi stranki sta dve struji: ena, ki je za brezobzirno postopanje proti Radiču in njegovi stranki na podlagi zakona za zaščito države, in. druga, ki trdi, da Radič državi kakršna je ni nevaren, pač pa da jo s svojo taktiko celo podpira. Na shodih po Hrvatskem nastopa Radič z bombastičnimi gestami in govori, kakor da je vsa usoda sveta odvisna od njegove stranke. Dal si je narediti svoje zastave in, uganja druge podobne neumnosti imenu hrvatske republikanske ideje. Pasiču se je id lo komedije za enkrat dovolj, pa mu je prepove*! shode. Radič je izdal na svoje pristaše razglas, naj * pokore temu ukazu in ne govore o politiki na javnj mestih in ne poslušajo ljudi, ki trdijo, da so poshj iz gl. stana Radičeve stranke, kajti to so le agenti-i zivači, ki bi radi spravili seljake v nesrečo. Človeku, ki ni poznana prejšnja in sedanja politika Hrvatske in ki ne pozna odnošajev med Hrvati Srbi, je nerazumljivo, kako more ena taka moča stranka s tako jako skupino poslancev ignorirati p» lament, v katerem bi — ako ne drugega, vsaj lahti marsikaj preprečila, čemur sedaj nasprotuje in napada samo na shodih in v listih. Vsa Radičeva politika je konfuzna od kraja da konca in ta konfuznost ne koristi nikomur drugem kakor kliki Pašičeve radikalne stranke, škoduje pi Hrvatom in drugemu jugoslovanskemu ljudstvu enak v® ^ LEONID ANDREJEV: TEMA. Poslovenil Jos. Vidmar. (Nadaljevanje.) "To je torej resnica ... To se pravi: ne ji tri ne pojutrišnjem ne pojdem in vsi bodo zvd deli, zakaj nisem šel, ostal sem z ženščino, zag jančeval sem, in nazvali me bodo: izdajale bojazljivec, ničvrednež. Nekateri se zavzaraeji zanj, razumeli bodo mogoče ... ne, boljše ji če se ne nadejam na to, boljše je tako. Če je konec, je konec. Če v temo, pa naj gre v temo, I A kaj potem? Ne vem, temno je. Najbrž kak« strahota, — kajti jaz še ne znam tako kakor tile. Čudno: treba se je učiti biti slab. Toda od koga? Od nje? Ne, ona ni zato, ona šamane zna ničesar, a, bom že znal, že. Slab je tre biti temeljito, tako da bi . . . Oh, nekaj velike ga razrušim! ... A potem? A potem? Nekoč pridem k nji, ali v žganjarno, ali na katorgoin porečem: sedaj me ni sram, sedaj nisem v ničemur več kriv pred vami, sedaj sem sam ravno tak kot vi, nečist, propal, nesrečen. Ali pa pojdem na trg tako propal in rečen: poglejte, kakšen sem! Vse sem imel: i um i čast in d* stojanstvo in celo — čudno je misliti o tem-nesmrtnost; in vse to sem vrgel pod noge prostitutki, vsemu sem se odpovedal samo zato, ker je ona slaba . . . Kaj poreko? Odpro ust^ se začudijo, porečejo — "bedak"! Seveda, bedak. Kaj sem jaz kriv, da sem dober? Naj se tudi ona, naj se vsi trudijo, biti dobri . .. Raz-daj imetje ubogim! Toda to je vendar imetje ir to je Kristus, v katerega ne verujem. Ali paše: kdor položi svojo dušo — ne življenje, temveč dušo, tako, kakor hočem jaz. Toda, kaj je Kri stus sam grešil z grešniki, prešestval, pijanee-' val? Ne, on jim je samo odpuščal, celo ljubil ji je. No, saj jo jaz tudi ljubim, ji odpuščam, j« pomilujem — zakaj naj grešim sam? Da, ampak ona vendar ne hodi v cerkev. In jaz tudi ne. To ni Kristus, to je nakaj drugega, to je stra ne j še. ibqncq 'af ousbj;s — -Strašno, mili! Strašno je človeku srečati resnico. I "Zopet o resnici! Toda zakaj je strašno? fesa se bojim? Česa se morem bati — če jaz tako hočem? Ničesar, prav ničesar. Ali ne bom lam na trgu, pred temi odprtimi ustmi, višji od njih vseh? Nag, blaten, razcapan — strašen obraz bom imel tedaj — sam sem oddal vse — kaj je bom grozen glasnik večne pravičnosti, ki se ji mora pokoriti tudi sam Bog — sicer ni Bog!" — Nič ni strašnega, Ljuba! f — Ne, mili, je. Dobro je, če se ne bojiš, toda ae kliči ga. Ni treba. / "Tako sem torej končal. Tega nisem pričakoval. Tega se nisem nadejal za svoje mlado, lepo življenje. Moj Bog, toda to je vendar brezumje, znorel sem! Še ni prepozno. Še lahko 1 grem. 1 f —Mili ti moj! — je mrmrala ženska, ki je sedela z rokami, na tilniku prekrižanimi. Mračno jo je pogledal. V njenih blaženo zaprtih očeh, v blodnem, srečnem, brezsmiselnem smehljaju je ležala nepogasljiva žeja, nenasilen glad. Kot da je požrla nekaj ogromnega in še požre. Mračno je pogledal na njene tenke, Dežne roke, na temne jame pod pazduhama in je polagoma vstal. Poslednjič je zbral svoje sile, da bi rešil nekaj dragocenega — življenje ali razum, ali staro, dobro resnico, in se je polagoma in resno začel napravljati. Ne najde kravate. i — Poslušaj, ali nisi videla moje kravate? — Kam greš? — se je ozrla ženska. Njene roke so padle izza tilnika; vzpela se je naprej, k njemu. ' — Grem. i — Greš — je zategnjeno ponovila. — Greš? Kam? Mrko se je nasmehnil. — Kaj misliš, da nimam kam? K tovarišem grem. — K tovarišem? Ti si me prevaral. — Da, k dobrim, — se je zopet nasmehnil. Končno se je oblekel, pogladil se je z dlanmi po tokih: | — Daj listnico! ' Dala je. — A ura? Dala jo je. Ležala je takoj poleg listnice na mizici. i' — Zbogom! I — Si se prestrašil? Vprašanje je bilo mirno, preprosto. Pogledal je: pred njim je stala visoka, stasita žen-j ska, s tenkimi, skoro otroškimi rokami, se bledo smehljala s pobledelimi ustnicami in izpraše-[ vala: — Si se prestrašil? Kako čudno se je menjala: sedaj silna, ce-, lo strašna, potem zopet, kot sedaj, žalostna in bolj dekletu kot ženski podobna. Toda to je vendar vseeno. Stopil je k vratom. — Jaz sem pa mislila, da ostaneš. -Kaj? — Jaz sem pa mislila, da ostaneš. Z menoj. — Zakaj ? — Ključ imaš v žepu. Tako: da bi mi bilo bolje. Že je tlesknil ključ. — No, kaj hočem. Pojdi! Pojdi k svojim dobrim, jaz pa . . . ... In takrat, to zadnjo minuto, ko mu je bilo treba samo še odpreti vrata in za njimi znova najti tovariše, prekrasno življenje in junaško smrt, — je napravil divji, nerazumljiv korak, ki je pogubil njegovo življenje? Ali je bilo to brezumje, ki včasih tako nenadoma obvlada najsilnejše in naj mirnejše razume, ali pa je v resnici odkril — v cviljenju pijane vijoline, v stenah javne hiše, v divjih čarih podbarvanih prostitutkinih oči kako poslednjo grozno resnico življenja, svojo resnico, ki je niso mogli in je ne morejo razumeti drugi ljudje. Toda naj je bilo brezumje ali zdravje razuma, laž ali resnica, njegovo novo naziranje, sprejel je je trdno, neizpremenljivo, z ono brezpogojnostjo dejstva, ki je vse njegovo prejšnje življenje raztegnila v eno samo ravno ognjeno črto in jo ope-rila kakor puščico. Počasi, zelo počasi, je pogladil z roko ščeti-nasto trdo teme, pustil celo vrata odprta, stopil nazaj in sedel na posteljo. Imel je štrleče ličnice, bil je bled, na pogled inozemcu, Angležu, podoben. — Kaj je? Ali si kaj pozabil? — se je začudila ženska: tako nepričakovano ji je bilo to, kar se je zgodilo. — Ne. —- Kaj pa? Zakaj ne greš? In z izrazom kamna, v katerega je življenje s težko svojo roko zasekalo novo, strašno, poslednjo zapoved, je mirno dejal: — Jaz nočem biti dober. Čakala je in se ni upala verjeti, — mahoma se je silno zgrozila nad tem, kar je iskala in po čemur jo je žejalo tako dolgo. Pokleknila je. Lahno se je nasmehnil; drugače kot doslej, strašno vzvišen nad njo, ji je položil roke na glavo in ponovil: — Jaz nočem biti dober. Veselo se je zakretala ženska. Slačila ga je kakor otroka, mu razvezovala čevlje, se zapletala v vozlih, ga gladila po glavi, po kolenih; niti smejala se ni — tako polno je bilo njeno srce. Naenkrat se mu je ozrla v obraz in se prestrašila: — Kako si bled! Pij hitro, pij! Ali ti je težko, Petječka? — Aleksej mi je ime. (Dalje prihodnjič.) GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA. DOPISI. GLAS IZ DETROITA. DETROIT, MICH. — Dasi imamo tu socialističen klub št. 114. ki je pecej aktiven, vendar so poročila iz naše naselbine v Proletarcu redka. Izmed važnih priredb v naši naselbini naj omenim slavnost desetletnice kluba št. 114, ki se je vršila dne 10. junija v Hrvatskem domu. Kljub hudi vročini, treh piknikov, ki so jih imele razne jugoslovanske organizacije isti dan, smo imeli na naši slavnosti obilno udeležbo in priredba je izpadla zelo dobro, bodisi v moralnem kakor gmotnem oziru. Sicer je poročilo o tej slavnosti že malo pozno, toda ker ni nihče poročal o nji prej, jo na kratko omenjam. Kot govornik bi imel nastopiti na slavnosti desetletnice sodrug J. Oven, katerega pa ni bilo. Brzo-jav, da ne bo mogel priti radi bolezni, smo dobili šele dan po slavnosti. Njegovo mesto je zavzel sodrug Martin Mantony, in dasiravno nepripravljen, je napravil dober, navduševalen govor; posledica — nekaj novih članov. V agitaciji za razširjenje Proletarca nismo posebno aktivni in število naročnikov v naši naselbini nekako stoji. Tekme za razširjenje Proletarca se je v naši naselbini udeležil sod. Rudolf Potočnik. Sodrug Louis Urbančič je pred nekaj tedni zbolel; bil je v postelji dva tedna, toda sedaj se povrača k okrevanju. Nekateri naši sodrugi so precej zaposljeni pri akciji za zgraditev slovenskega doma. Slovenska naselbina v Detroitu se vidoma veča. Skoro ves Calumet je že tu, razun "pastorja", katerega pa pobožni rojaki skušajo dobiti; izgleda, da bo naša naselbina v bljižni bodočnosti obogatela še za cerkev, tako da bomo imeli tudi "dušno pašo". Sicer ustanovitev slovenske fare ne bo delo detroitske naselbine kot take, ampak Ca-lumetčanov, ki se priseljujejo sem v velikem št,evilu. Toraj bo fara k nam presajena cvetka s tujega vrta. Znano je, da se prišteva naselbino Calumet v eno vrsto z Jolietom, Towerjem v Minnesoti, Steeltonom v Pa. in z drugimi naselbinami, v katerih je napredno gibanje naših rojakov zamorjeno ali pa ga sploh ni. Upam, da bodo naši calumetski rojaki v tej naselbini postali več ali manj aktivni tudi na polju prosvetnega dela in se v začetku vsaj nekateri pridružili socialističnemu klubu. Naši sodrugi pa morajo smatrati za svojo največjo dolžnost skrbeti, da se zaeno z večanjem naselbine veča tudi naš klub ter socialistične aktivnosti med nami. Iz "Proletarca" razvidimo, da se JSZ. poživlja, kar je dobro znamenje. Razveseljivo je, da Pennsylvania prihaja nazaj na stara aktivna pota. Na vsak način se mora dati sodrugu Terčelju in drugim priznanje za njihovo energično delo. — N. N. DETROITSK1M SODRVGOM. Seje slov. socialističnega kluba št. 114, JSZ., j& vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Hrvatskem domu, 1329—31 Kirby Ave., ob 9. uri dopoldne.—Na dnevnem redu so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti. Udeležujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, da Ji pridobivamo novih članov. — Organizator. IZ ZAPADNE PENNSYLVANIJE. Prvo nedeljo v septembru (dne 2. sept.) se 1» vršila v Bridgeville, Pa., v dvorani Slov. nar. dom konferenca zastopnikov klubov JSZ., naših podpoH nih društev in članstva klubov JSZ., na kateri bod^ podana poročila o do takrat storjenem delu in izdfr, lani načrti za obširno kampanjo, s katero bomo pojil čali socialistično gibanje našega delavstva v zapadli Pennsylvaniji. Tako je zaključila lawrenska konferenca, ki se jtj vršila dne 24. junija t. 1. V pripravljalni odbor, kije takorekoč odbor akcije, sta bila izvoljena sodrujj John Terčelj in Lovrenc Kavčič. Nihče ne more od njih pričakovati, da bosta viflj la vse delo. To je sodrug Terčelj že povedal v dopisu z dne 26. julija. Dva sodruga sta samo dva sodruga. Odbori, ki delo vodijo, so potrebni. Članstvo in somišljeniki, ki sodelujejo z odbori, so istotako potrebni Ako manjka prvo ali drugo, tedaj ni mogoče govoriti o uspehu. Vpoštevajoč razmere lahko brez skrbi trdimo, da se socialistična misel med našim delavstvom v Penni širi; s tem ne mislim, da naše delavstvo samo "sin-", patizira" z idejo socializma, ampak postaja godno zi. organiziranje v socialistični stranki. Ko še ni bilo razdorov v delavskem gibanju v t kem obsegu kakor obstoje danes, ko je geslo "Delav vseh dežel, združite se!" pomenilo več kakor je bilo organizirano socialistično gibanje našega delavstva v Pennsylvaniji zelo močno. Danes je sentt: men,t sicer socialističnemu gibanju naklonjen, todt organizirano gibanje kot tako ni jako kakor je bilo. Toda jačje postaja! Slovenski kakor večinoma drugi jugoslovanski delavci v državi Pa. so zaposljeni v premogovnikih, z izjemami mesta Pittsburgh, kjer dela v jeklarnah mnogo Hrvatov in Srbov ter tudi precej Slovencev, in pr-nekaterimi drugimi manjšimi mesti, kjer delajo nafii ljudje v tovarnah. Ampak večinoma smo vposljeoil vsaj kar se slovenskih delavcev tiče, v premogovnikih. Zadnja splošna stavka premogarjev je med nami pustila zle posledice, posebno tam, kjer je bilo delavstvo po dolgotrajni stavki puščeno takorekoč na cedilu. Umevno je, da je nastal med tem delavstvom srd proti odboru U. M. \V., ki ga kontrolira Lewisova ma-šina. Tako smo dobili poleg nesoglasij in neenotnosti) v političnih organizacijah delavstva še neenotnost v uniji. Ne bom opisaval boje v uniji, kjer hoče M-! predni element vzeti kontrolo konservativcem ampak1] naglasiti hočem, da bi mnogo tega boja v uniji ne bi-; lo, če bi bilo tukajšnje delavstvo v splošnem bolj poli- i tičn.o izobraženo in bi znalo nastopati ob pravih momentih tako kakor je treba. Pennsylvania je dežela, kjer vladajo posebno razne manjše kraje kompanijski ljudje. Ako ti ne puste govoriti na shodu, ti ne puste, pa mirna Bosna. Da si izvojuješ pravico govora, ki ti jo garantira ustava, se moraš pričkati, apelirati na našega "progresivnega" governerja, vpiti po listih, in koncem konca to, da se ti kompanijski biriči smejejo. Vse nekaj dragega bi bilo, če bi bilo delavstvo zastopano v političnih uradih. V legislaturi bi lahko imelo, če ne že večino, pa vsaj dobro tretjino glasov. Večja ihko delavstvo imelo v svojih rokah. Kozaki, kakor —jujeino pennsylvanske žandarje, ne bi nastopali to kakor nastopajo, če bi pennsylvansko delavstvo štela. Ampak ono ničesar n,e šteje, ker se ne briga i SVOJO politično organizacijo, ker večinoma jamra i kritizira, delati za SVOJO stvar pa v ogromni veči-i noče. Slovensko delavstvo v tem delu države je zelo šte-jo, Politično organizirano v socialistični stranki (predstavljalo silo ,večjo silo, kakor si morejo danes pnrairani sodrugi predstavljati. Ker HOČEMO, da ostanemo taka moč, da postanemo resnično razredno nvedni, zato delujemo, da se naša organizacija pro-iri, Lavvren.ska konferenca je bila prvi korak v no-qiem času, da se naše agitatorično delo bolj sistema-b. Konferenca dne 2. septembra bo drugi in večji M. Sodrugi in somišljeniki, delujte, da boste zastoji v velikem številu prvo nedeljo v septembru na Ud?«vitle! Pokažimo, da tudi HOČEMO delati za druženje delavstva v SVOJI politični stranki. Pokaži-io, da verujemo v geslo "delavci vseh narodov, zdru-le set" Sodelujmo drug z drugim, da se naše gibanje po-jta, da se naše glasilo razširi, da skupna stranka za-iobi vpliv, kakoršnega bi morala imeti. Če bomo dekli vsi, vsaki po svojih močeh in sposobnostih, borne idiko dosegli. Ako bomo le kritizirali in vsevprek tajali, sami pa stali ob strani, tedaj se nikar ne jriložujmo nad bčem, ki pada po nas. — Premogar. Mrugom in somišljenikom v Barbertonu. BARBERTON, O. — Opozarjam sodruge kakor tuji somišljenike socialističnega gibanja na zelo važno Ijosoc. kluba št. 232, ki se bo vršila v nedeljo 12. ob 10. dopoldne v mali dvorani samostojnega iraštva Domovina na Mulberry St. Sodrugi, udeležite se te seje polnoštevilno, ker [ho imeli na dnevnem redu izredno mnogo važnih lik, Ob enem bomo na tej seji definitivno zaključili, M naj se v področju našega kluba ustanovi pevski ttor. V ta namen bo navzoč povovodja rojak Ivan Mka iz bližnje naselbine Akron, ki nam bo pomagal _ i nasveti. L Vsi tisti rojaki v Barbertonu in bližnji okolici, ki it veselje in zmožnosti za petje, ste vabljeni na liovo sejo 12. avgusta. Ako se priglasi dovolj članov »ustanovitev klubovega pevskega zbora, se bo z vajeni takoj pričelo. Te vrstice objavljam v obvestilo in vabilo, da ne ikimel nihče vzroka prihajati pozneje z izgovori, da ti vedel o stvari. Pridite vsi, ki hočete na en ali drug litin pomagati k prospevanju kluba, v nedeljo na na-ejo. Sodrugi in somišljeniki, naprej za delavske izobraževalne ustanove v Barbertonu! ANTON PEČNIK, tajnik. SLOVENSKEMU DELAVSTVU V HERMINIE, PA. Socialistični klub št. 69, JSZ., zboruje vsako tretjo itdeljo v mesecu ob 6. popoldne v dvorani društva frostomisleci, št. 87, SNPJ. — Rojaki, pristopajte v |ie vrste! — Anton Zornik, Box 202, Herminie, Pa. Slovenski delavci, jačatje klube JSZ. v naših nasel-faah. Kjer kluba še nimate, ga ustanovite. Za pojasni-lapišite tajništvu JSZ. RAČUN RAZPEČANIH ZNAMK J. S. Z. za mesec julij \923. ^ cd ■S c 6 sa C/3 -S 3 o a .5 o >N ti U M O o 9.50 $ 7.60 3.87 1.00 3.75 3.10 .80 3.00 14.25 11.40 44.62 35.70 7.25 3.12 5.80 2.50 Skupaj .... _ Znamk na roki dne 1. julija----629 Znamk dobljenih od gl. stana..800 Skupaj ................1429 Razpeičanih glasom poročila ----622 622 77 25 $215.55 $87.37 $69.90 398 398 77 321 Na roki dne 31. julija ........807 Članov prijavljenih v juliju 801. Tajništvo J. 289 289 25 264 S. Z. IZVLEČEK ZAPISNIKA SEJE UPRAVNEGA ODBORA "PROLETARCA" dne 23. julija 1923. Sejo otvori predsednik s. Oven. Navzoči so Go-dina, Alesh, Tauchar, Udovich in Oven, od uredništva Zajec, od upravništva Pogorele«. Zapisnik prejšnje seje se čita in, sprejme. Poročila: Tajnik pravi, dia nima kakega posebnega poročila, enako izjavi tudi blagajnik Godina. U-pravnik Pogorele« podaja svoje poročilo za prvo polovico leta 1923. Pravi, da se je stanje pri listu precej zboljšalo, vendar pa še ne tako, da bi se list mogel vzdrževati z dohodki naročnine in oglasov. Da se to doseže, bo treba še precej napora in agitacije. Z naročniki smo v zadnjih šestih mesecih povoljno napredovali; k temu je mnogo pripomogel kontest, ki je še v teku. Koliko se je v tekmi pridobilo naročnikov, je izkazano od časa do časa v listu. Na splošno je opažati več aktivnosti med našim i agitatorji in somišljeniki, bodisi za list kakor1 tudi za Zvezo. Posebno v zapadni Penni se sodrugi lotevajo agitacije z vso vnemo in treba je gledati, da jim gremo v vseh ozirih na roko. Imeli so zadnje čase konferenco, ki je bila u-spešna, in kot poročajo se pripravljajo za drugo v mesecu septembru. Priporoča, naj bi se poslalo na to konferenco zastopnika za list in za Zvezo, pa tudi če bi šel tje le za krajšo dobo, kajti radi zaposljenosti v uradu nam na daljši čas ni mogoče računati. Priporoča naj gre tja sodrug Zajec. Obenem, ali pa pozneje, naj bi se pa poslalo enega zastopnika, ki bi imel nalogo nabirati naročnike za list in organizirati ter reorganizirati klube po naselbinah. Zadnje čase smo imeli na agitacijskem potovanju po zapadnih državah sodruginjo Tauchar, ki je naredila zelo dober uspeh. V sedmih tednih je pridobila listu 367 naročnikov, prodala nekaj knjig in dobila tudi nekaj podpore listu; pomagala je ustanoviti tudi klub v Scofieldu, Utah. Kakor pravi, so prilike za našo propagando ugodne. Dolga list danes, razven tekočega računa v tiskarni, n.iima nobenega in vsi računi se splačujejo sproti. V blagajni 30. junija smo imeli $1,361.72. Čisti prebitek nad stroški v zadnjih šestih mesecih je znašal $431.80, sploh bo pa razvidna vsa finančna transakcija iz poročila, ki ga poda tej seji nadzorni odbor. Poroča o dohodkih in, stroških letošnjega letnika Koledarja in pravi, da se menda še noben letnik ni tako lahko razprodal kot ta. Finančni uspeh je bil povo-Ijen, kar je mnogo pomagalo pri kritju deficita, ki ga imamo z listom. Tudi z majniško izdajo smo naredili povoljen, uspeh. Glede književnega trga pravi, da je uspeh še precej povoljen. Dobili smo v zadnjih mesecih precejšnjo zalogo knjig, katero po možnosti izpolnjujemo. Dalje omenja shod v Pursglove, W. Va., na katerega je bil pozvan na četrtega julija, ki je bil v vseh ozirih uspešen. S sodelovanjem sodrugov v naselbini se je dobilo precej novih naročnikov in nekaj listu v podporo. Ker je imel še nekaj prostega časa, je obiskal bližnjo naselbino Meriden, W. Va., kjer se je sklical sestanek in organiziralo klub z 18 člani. Pri tem delu mu je precej pomagal sod. Kveder iz Pitts-burgha. Tamošnji sodrugi so navdušeni pri delu za pojačanje-socialistične stranke in obljubljajo,' da bodo storili kolikor bo v njihovih močeh, da se bodo socialistične ideje širile med našim delavstvom. Kar se tiče zadev v zvezi z listom, n. pr. vprašanje selitve v Cleveland, priporoča, naj se o nji razpravlja na tej seji. Ker je predlog za selitev prišel od strani clevelandskih sodrugov, bi bilo umestno, da podajo predlog z. vsemi potrebnimi podatki in komentarji. Do danes še nimamo takega predloga. — Poroča o potovalnih organizatorjih in pravi, da se sodrugi zelo neradi lotevajo takih služb, bodisi, ker jim službe, ki jih imajo tega ne dopuščajo, bodisi, ker se jim zdi delo organizatorja pretežko. Treba pa bo vsekakor preskrbeti, da se dobi potovalnega zastopnika za Penn-sylvanijo in, po možnosti za druge vzhodne države. Poročilo upravnika se vzame na znanje. Preide se na poročilo o financah. Nadzornika Tauchar in Udovich poročata o finančnem poslovanju v prvi polovici leta in podajata račune. V skupnih številkah so računi za prvo polletje 1923 sledeči: Dohodki, $8,272.40; stroški, $7,840.60; prebitek, $431.80; blagajna 30. junija s prenosom od zadnjega leta $1,361.-72. Izjavljata, da so poslovne in, finančne knjige v redu. Poročilo nadzornikov se sprejme na znanje. Točka razno: O vprašanju selitve lista v devet« seja vsestransko razpravlja. Končno je bil sprq predlog, naj upravni odbor potom eksekutive JS pismeno sporoči klubu št. 27, kakšno delo bi pad nanj in nadalje, kakšne informacije so v tem oo potrebne, predno more iti zadeva na diskuzijo j splošno glasovanje. V razpravo pride sugestija upravnika, da naj ■ sod. Zajec na prihodnjo konferenco klubov v zapadi Penno. Zajec pravi, da je naša dolžnost sodelova sodrugi po naselbinah in, kar se tiče Pennsylvamjy pripravljen iti tja za dalj časa, ako je mogoče doki koga, ki bi vršil njegovo delo tukaj, to je ureje^ list in zbirati gradivo za koledar. Ker je v danih od ščinah nemogoče dobiti namestnika za to delo, se i kratkem posvetovanju sklene, da more odpotovati soi Zajec na agitacijo v Penno kvečjemu za teden alin Na razpravo pride koledar, nadalje rokopisi id ki so nam bili ponudeni v nakup. Sklenjeno, da seji kupi. — Pogorelec pravi, da je imel v zvezi z m novitvijo kluba v Meridenu, W. Va., $5.76 vožnji stroškov in želi pojasnila, dali naj predloži računa ali listu. Ker se tiče stvar direktno Zveze, je sklenjea^l da naj predloži račun nji. — Zaključek seje. IZOBRAŽEVALNA AKCIJA J. S. Z, V ta fond so vplačala društva in socialistični kf bi v mesecu juliju kakor sledi: Tek. št. in društ. Kraj. 1— 19 SNPJ, Mineral, Kans ..............ftfl 12— 74 SNPJ, Virden. 111. . . . 14—209 SNPJ, Nokomis, HI. . . 15—329 SNPJ, Large, Pa..... 19—400 SNPJ, Renton, Pa. . 24— 88 SNPJ, Moon Run, Pa. . 29—115 SSPZ, Kenilworth, Utah 36—156 SNPJ, Muddy, 111. . . . 38—120 SNPJ, Gallup, New Mex. 40—290 SNPJ, Homer City, Pa. 44—362 SNPJ, Carlinville, 111. . 48— 87 SNPJ, Herminie, Pa. . . 55— 17 SSPZ, Aurora, Minn. . . 6$— 16 SNPJ, Milwaukee, Wis. 66—259 SNPJ, Meadowlands, Pa. 71— 1 SNPJ, Chicago, 111. . . , 72—301 SNPJ, Mascoutah, 111. (jun 73—245 SNPJ, Lawrence, Pa. . , 82—178 SNPJ, Cleveland, Ohio . 96—352 SNPJ, Kincaid, 111. . . 100—174 SNPJ, Dunlo, Pa..... 103— 9 SNPJ, Yale Kans..... 106—361 SNPJ, Mclntyre, Pa. . . 109—434 SNPJ, Arma. Kans. . . . 110—447 SNPJ, Nanticoke, Pa. . 113—449 SNPJ, Cicero, 111..... . 1,1 . 2,M . 2.M . * . 6* .11 . 2.1 . 25 . 3* . M .4« . 3.00 .6,01 .3.« . 1.« .M , lil . 3.» , 2.M 3.00 3.M 2.M 3.N m lil Klubi J. S. Z.: 182, Meadowlands, Pa.................9 69, Herminie, Pa..............jf 181, Lloydell, Pa..............J 1, Chicago, 111.................. 1.00 2.51 Skupaj v juliju ............JI Tajništvo J. S. Z. 1 Denar predstavlja vrednost. Vrednosti so pl dela. Kako je mogoče ne delati, pa vendar imeti nosti? . . . Poglejte kapitalistični sistem, pa boste li, kako je to mogoče. Nekaj poročila o agitaciji za "Proletarca" in J. S. Z. po zapadu in Kansasu. FRANCES A. TAUCHAR. Ker sem ne agitacijskem potovanju za list Prole-trec obiskala mnogo slovenskih naselbin po raznih »padnih državah, si štejem v dolžnost sporočiti čita-leljera o razmerah in razpoloženju ondotnih rojakov. sem pričela v državi Wyoming, zato naj se Wi dopis začne od tam. Vozeč se z vzhoda proti zapadu je bila prva moja itaja Rock Springs, Wyo. Ta naselbina je bila svo-o jako napredna. Zadnja leta sem večkrat či-.lala v časopisih o njeni naprednosti, in seveda tudi pričakovala, da jo kot tako najdem. Lahko si mislite je razočaranje, ko sem prišla v Rock Springs in aševala že davno poznane "zavedneže", če bi se organizirati socialistični klub in če bi se naročili svoje glasilo Proletarca,s pa so mi odgovorili, da s tdubom ne bo absolutno nič, z naročniki pa skoraj liž. S prvega ko sem vpraševala posameznike če bi naročili na list, so mi odgovarjali: "O ne, tega pa Ali ne vidiš, da smo sezidali farovž in da je napred-1,ki je bila včasi tukaj — šla po 'gobe'.." Ko sem nekoliko razgledala po Rock Springsu, se mi ni Teč zdelo čudno, da je naselbina danes komaj pet od-itotkov tisto kar je bila svoječasno. Vsa naprednost tkslaja v tem, da so v petih letih zgradili farovž. Na-ttdili so tudi plot okoli Slovenskega doma, za katere-se je nabiral denar že takrat, ko sem bila še jaz v selbini. Sedanji predsednik Slovenskega doma v lock Springsu je človek, ki je prodal soc. prepriča-za $25, zato se mi n,e zdi čudno, da je naselbina taka kot je. Ljudje so tam ves teden napredni, v ne-Jeljo pa drve v cerkev tako, da se človek boji, da bi »kdo ponesrečil. Ko se je ustanavljal Slovenski dom, je bil tamkaj-inji gospod župnik z njegovimi pristaši zelo nasproten fadbi, danes (tako se mi je povedalo) se pa zbira-'tisočaki za nabavo kulis, da bodo gospod lahko [firejali igre za cerkev. Še tisto bore malo napred-jjakov, ki so ostali, se izgovarja, da zakaj bi se ravno ni morali truditi za delavske časopise in svojo polito organizacijo. Če ne drugi, zakaj ravno oni?! Tako je pač njih naziranje. Smatrajo, da to ni le njih lnlžnost, ampak naloga vseh. In ker je delo za posa-jeznikc pretežko (si mislijo) pa puste vse pri miru, apolitično delo je v splošnem zanemarjeno. Ne do-fslijosepa, da je v očigled taki brezbrižnosti še več-I dolžnost posameznikov, ki se res nekaj zavedajo, lase z dvojno silo bore ter izvojujejo saj nekaj uspeta', s katerimi lažje pridobe ostale sodelavce v bojne Iste političnih boriteljev z uma svitlim mečem. Delo i res težko, ker poleg kapitalizma se pojavijo tudi ied delavstvom ljudje, ki na vse načine ovirajo uspešni delo v delavski politični organizaciji. Zapreke de-idelavec sodelavcu, ki ali ne razume položaja, ali pa kzlobnosti in osebnih koristi deluje proti delavski stranki. Naletela sem tudi na par ljudi, ki so mi vedno ponavljali, da kar je napredka v naselbini, je vse njih zasluga. In zraven so se jezili na druge, kakšni ■ so. Ko pa je prišel čas za kooperacijo pri agita-$ za list ali ustanovitev kluba, se je tudi pri njih likala naprednost. Sicer se pa že davno poznamo. Sodelovali in pomagali so mi: Obe družini Lu-žan, družina Leskovec, Frank Burnik in John Golob. Slednji mi je veliko pomagal pri agitaciji za list in s tem pokazal,, da se ne boji kaj bodo mogoče rekle stare ženice ako dela za svojo politično stranko. Povedati bi imela še dosti zanimivega, toda prostor v našem listu ne dopušča, da bi opisala vse. Omenim naj še to, da se je za časa mojega bivanja v Rock Springsu precej oblek skopalo v solnčnih žarkih ■—- in da stari ni smel ob večerih na svoje navadne kvarto-pirske sestanke. Po drugih naselbinah države Wyoming je dosti boljše. Rojaki v naselbinah Superior in Reliance so veliko bolj zavedni, in ravnotako v Cumberlandu, Diamondvillu in Subletu. Sešla sem se s starimi znanci in sorodniki, ki so mi pomagali pri agitaciji. V Diamondville mi je pomagal pri agitaciji rojak Arko. Naselbina Sublet je ena najnaprednejših v Wyo-mingu, kar je precejšnja zasluga sodruga Turka, ki mi je seveda pridmo pomagal pri mojem delu. V Montani sem napravila precejšen uspeh, ako vpoštevam, da tam ni veliko Slovencev. Posebno v Butte sem to opazila. Tam so ali "Avstrijci", ali pa Amerikanci. Vprašaš koga če bi se naročil na slovenski list, pa se ti hudomušno nasmeje in, pravi: "Me know how to read English 'lace' (lots) better than Austrian!" Vsi hočejo govoriti amerikanski, dasi več kot polovica Slovencev, s katerimi sem jaz govorila, zna boljše slovenski kot pa kaj drugega. Da je potrebna organizacija, to priznajo; toda nijim ni potrebno delati zanjo. Enostavno ti povedo, da naj oni delajo, ki žele imeti delavsko politično organizacijo. Ako jim pa človek pojasni, da je njih dolžnost prav tako velika kot onih drugih, se jim pa še celo zameri. Tudi v Montani je nekaj ljudi, ki delajo neumorno. kot n. pr. Kap, Erznožnik, Bizjak, Pogačar, Tom-šich, Marinčič in drugi, toda vsega ogromnega dela samim ni mogoče vršiti. Vaša dolžnost je, delavci, da jim pomagate, kajti od uspehov bodete imeli vsi enake koristi! V državi Utah ni veliko slovenskih naselbin, in še te so bolj majhne. V Scofieldu se je organiziral soc. kluib za časa mojega bivanja v naselbini. Prepričana sem, da dobro napreduje. Z delavskimi organizacijami je v Utah slabo, zato kapitalisti od vseh strani izkoriščajo in tepejo delavce — in vendar se mi zdi, da še premalo. Navadno se delavci šele na zadnji postojanki postavijo v bran, ko- ni več mogoče prenašati kapitalistične zasužnjenosti. V Utah mi je največ pomagal pri agitaciji Mike Žugel z Murray, tako da sem napravila razmeroma dober uspeh. / Iz države Utah sem šla v Colorado, ter najprvo obiskala največjo slovensko naselbino na zapadu —■ Pueblo. To vam je kraj, da ga je človek žalosten. Tam je mnogo ljudi, ki so do skrajnosti nezavedni. Ampak ti še niso najslabši. Tam so ljudje, ki so "preučeni" da bi brali Proletarca! Soc. stranka jim je prepočasna za izvršiti preobrate. Ampak kot sem izvedela, večina teh ljudi ni pri nobeni organizaciji. Nikjer ne delajo, ker so pač prerevolucijonarni, da bi jim bilo treba delati za delavsko politično stranko. Povedati ti znajo, kaj bi bil moral ta ali oni storiti; kazali bi radi slabosti vseh, svojega dela pa nimajo nič pokazati. Prijatelji, ako res nameravate biti to, za kar ste se hoteli meni prikazovati, stopite v organizacijo in delajte z drugimi vred za delavsko stvar. Pokažite, da ste zmožni tudi nekaj narediti, ne samo kritizirati! V Denverju je približno isto kot v Puebli. Tam živi človek, ki je pred dvajsetimi leti pozabil to, kar danes piše Proletarec. Saj tako se je izrazli napram meni, majajoč se sumljivo tako da je zgledalo da je vinjen. Delavci, vi smatrate, da je za list in stranko tri dolarje preveč, medtem ko se za "pekočega" lahko žrtvuje desetkrat večje vsote. Iz Colorade sem se napotila v Kansas, ter obiskala več slovenskih naselbin. V Kansasu so naši ljudje mniogo zavednejši kot povprečno po drugih državah, ki sem jih obiskala na mojem potovanju. Napravila sem jako dober uspeh za list, če vpoštevam, da so bili lansko leto na stavki, letos so pa večinoma brez dela. In oni, ki imajo delo, so pozvani samo parkrat na • teden, in še takrat se bolj slabo zasluži. V splošnem sem opazila na mojem potovanju, da je naše ženstvo jako nazadnjaško, in da se ne briga za organizacijo, niti za svoj list. Naše žene nimajo nobenega vpogleda v organizacijo, zato se tudi ne zanimajo zanjo. In v tem je velika krivda njihovih mož, ker jih ne poduče, kako potrebne so delavske in politične organizacije za delavstvo. Ne zdi se jim umestno peljati žene na sejo, shod ali diskuzijo; ne pogovarjajo se z njimi o politiki, ekonomiji, gospodarskih in drugih svetovnih vprašanjih. Za to se jim žene zde premalenkostne. Povprečen mož nikdar ne premisli, da otroci, ki jih mu bo vzgojila žena, ki nima podlage za razredno zavednost, ne morejo imeti prave vzgoje. Slilši se tudi: "Kaj mi hoče organizacija? Pride stavka, governor pošlje milico, in ubogi delavec mora biti ti'ho." Zapomniti si je treba to, da delavstvo samo voli može v mestne zastape in državno upravo! Ako vas tepejo, vas zadene tista šiba, katero ste si sami spletli s tem, da ste izvolili "dobre" može v važne urade. Zakaj bi enkrat ne poizkusili izvoliti kar navadne socialiste, ki ne obetajo nemogočih reči, ampak kar povedo, da bodo odpravili sedanji krivični sistem in uvedli enakopraven red za vso človeško družbo. Da je delavstvo poučeno o svojem programu in kandidatih je potrebno, da je naročeno na svoja glasila, iz katerih se pouči kdo je kandidat, ki bo DELAL za njih interese, ne pa samo obljubil stvari, ki jih pozabi takoj drugi dan po volitvah. Nekateri se jako radi izgovarjajo, da se jim ravno sedajle ni mogoče naročiti na list ali pa pristopiti v stranko; da bodo že storili to pozneje. In ti ljudje so v največ slučajih že nad deset let v Zed. državah, pa še do danes niso storili enega koraka za svoje glasilo niti za stranko. Jaz bi rada videla, da se res enkrat lotijo dela, kajti vedno odlašanje jih prav nikamor ne bo privedlo. Sprejeli so me povsod prijazno, najtopleje pa pri Ertznožniku v Red Lodge, Montana. Tam sem se tudi sešla z Bizjakom in Pogačarjem ter njegovo soprogo iz Klein, Mont. Včasih se kdo pritožuje, da so trda pota za nabiranje naročnikov Proletarcu, ampak meni se kaj takega ni pripetilo, kajti montanski in kansaški nalivi in toča so skrbeli za to, da so bila pota vedno mehka. Upam, da mi oproste oni, katerim bi morda moj dopis ne ugajal, toda jaz sem dobila take vtise in, tako moram poročati. Zahvalim se onim, ki so me sprejeli prijazno kot osebo, in ne kot agitatorico za list, ki je zanje preveč ali premalo učen. Drugim pa, ki se zavedajo potrebe soc. stranke in njenega časopisja, se mi ni treba zahvaljevati, ker vedo, da so s sodelovanjem vršili le svojo proletarsko dolžnost. Da delavske organizacije niso močnejše, so v prvi vrsti krivi tisti, ki vedno odlašajo sodelovanje in Vse delo prepuste drugim. Zakaj bi jaz delal, si misli; naj delajo drugi. Res je, da kapitalisti dobro vihte svoj bič, vendar pa v nekaterih krajih še ] malo, da bi se delavstvo zavedlo in izprevidelo, kje ji njih pravo mesto. V krajih, kjer ni bilo mogoče organizirati soc. klub, upam, da to store ondotni rojaki v najkrajšem času. Potrudite se tudi sami nekoliko, kajti dolžnorf nas vseh je delati za stranko, ker bomo njenih usp* hov vsi enakomerno deležni. Pričakujem razveseljirl novic, da so se po mojem odhodu ustanovili v ranil naselbinah soc. klubi, kar bo najboljši znak zavednotf in napredka. V fond za pokritje stroškov za tisk zapisnika zbora J. S. Z. so prispevala društva in socialistični klubi v mesett juliju kakor sledi: Št. društva ali kluba. Kraj.. Vse 2 JSZ, Glencoe, Ohio .................5.M 198 JSZ, Homer City, Pa...................5.01 174 SNPJ, Dunlo, Pa...................J 11 47 JSZ, Springfield, 111.................J 5f 27 JSZ, Cleveland, Ohio .................. HIM 272 SNPJ, Maynard, Ohio ................... Šf 114 SNPJ, Roundup, Mont................. M 11 81 SNPJ, Red Lodge, Mont...............J 2J Power Point, O.: J. Bregant in K. Bogataj po $1; J. Petkovšek 50c .. ll 388 SNPJ, Starr City, W. Va., iz društ. blag... 5ll Nabrano na klubovi seji ......... 10.M 69 JSZ, Herminie, Pa...................„f| d 228 JSZ, Pursglove, W. Va................ 10.00 225 JSZ, Avella, Pa.....................]. 174 SSPZ, Starr City, W. Va.............,;. 55 SNPJ, E. Palestine, O., nabrano na seii: Po 50c: F. Maček, J. Oblak, J. Rihar, J. Coff; F. Kaplja 30c; po 25c: F. Hostnik, J. Istenich, P. Kožuh, J. Trobec, A. Brelih; A. Drešar 15c.. 80 SSPZ, Herminie, Pa................... 5.0IJ 153 SNPJ, Youngstown,, Ohio......... . 190 SNPJ, St. Michaelis, Pa................SI 386 SNPJ, Library, Pa................. 181 JSZ, Lloydell, Pa................... 10, 175 JSZ, Moon Run, Pa............... 329 SNPJ, Large, Pa................... 151 SSPZ. Witt, 111..................... 10 SSPZ, Moon Run, Pa............... 318 SNPJ, Baggalley, Pa................. 465 SNPJ, Gillespie, 111.................. . 170 SSPZ, Nokomis, 111.................•-•■ !■ 123 SSPZ, Detroit, Mich...................JU 32 JSZ, W. Newton, Pa.............. 140 SNPJ, Brooklyn, N. Y............. 1 JSZ, Chicago, 111................. 114 JSZ, Detroit, Mich................. Skupaj v tem izkazu ....................$20' V izkazu 30. junija ................ Skupaj...............................$3j Tajništvo J. S. I Najboljša jugoslovanska socialistična revija "Proletarec". Prinaša članike, razprave in pregled ( lavskega gibanja po svetu ter opise aktivnosti v i naselbinah na polju socialističnega in kulturnega i Naročite ga še danes. ZAPISNIK SEJE EKSEKUTIVE J. S. Z. dne 3. avgusta 1923. Navzoči, Mary Aucin, Aleš, Bojanovič, Godina, Pe-Irich in Zaitz, od nadzornega odlbora sta navzoča Tau-diar in Udovich. Predseduje Godina. Zapisnik zadnje seje prečita in sprejet. Po zapisniku poroča tajnik, da so vsi pljučki zadnje seje izvršeni. I Tajnik Petrich prečita korespondenco iz gl. stali stranke, ki se tiče kampanje za zbiranje agitacij-skega fonda $40,000 in reorganiziranje stranke. Njego-io mnenje je, da je potrebno stranki javiti odbor za It kampanjo, kakor je to storila že večina naših klu-tov. ■ Stranki je že sporočil, da bo ta odbor iz članov tlsekutive, ker ta odbor itak vodi vsako kampanjo. K stvari govore Zaitz, Aleš, Tauchar, Godina in I Bojanovič. Aleš je mnenja, naj se na naše člane ne [fela prevelikega pritiska za zbiranje tega fonda, ker ike morala Zveza upravljati na naše članstvo itak apele ra naše lastne fonde. Delajmo za pojačanje naše I Zveze in s tem bo povzdignjena tudi skupna stranka. I Zaje je mnenja, da je treba smatrati važnost te jtompanje s Stplošnega vidika; gre namreč za reorgani-liraje državnih organizacij, kjer smo izgubili državno glasovnico. Če ostanejo te države neorganizirane, ko politično prizadeto vse naše delo, zato priporoča, [da sodelujemo pri tej akciji s skupno stranko do najtežje mere. Treba bo poslati v države govornike, kar slane denar. Predlaga, da JSZ. sodeluje s stranko po | najbolji moči. | Petrich pravi, da je treba pozabiti za enkrat vse [meje, lokalne potrebe in imena te ali one narodnost-p federacije, pa vreči vse naše energije v centralno Ido kampanje. To kampanjo vodi gl. stan in dolžnost bseh njej pridruženih delov je, da ž njo sodelujejo. V I kampanji za predsedniške volitve bomo lahko vodili agitacijo za zbiranje fonda na svojo pest. | Tauchar je mnenja, naj bi se apeliralo za denarno fpomoč tudi na napredna podporna društva. I Sprejet Zajčev predlog, da JSZ. sodeluje v tej kampanji s Socialistično stranko po najbolji moči. [ Tajnik prečita dopis, ki ga je dobil od upravnega i odbora Proletarca in se tiče propozicije, ki gre za Id, da se seli Proletarca v Cleveland, zadeva, ki jo je ■rftžil na zadnjem zboru delegat kluba št. 27. V pipi se navajajo vprašanja, na katera bi morala uprava Proletarca in JSZ. dobiti od kluba št. 27 odgovor, predlo bi prišla zadeva na splošno glasovanje. Zaključeno, m se pošlje prepis dotičnega lista klubu št. 27, da L nanj odgovori v smislu stavljenih vprašanj, s čimer bi jI storjen prvi korak za otvoritev diskuzije v zadevi in za nadaljno akcijo. Tajnik poroča dalje, da mu je pisal pred kratkem sodrug Terčelj, tajnik kluba št. 184 v Lawrence list, Katerem poroča o uspehih tamkajšne prve konference za pojačanje socialističnih klubov v tamkajšnjem hlrožju. Začetkom septembra (na Labor day) se vrši draga konferenca, za katero pa bi želeli tamkajšnji sodrugi kooperacije iz Chicaga; to je, da bi prišel tja eden govornikov. Pisal je sodrugu Terčelju, da lahko ■tak čas računajo na tako kooperacijo, sugestiral mu je pa, naj bi tajništvu preje naznanili, kdo naj bi prišel, Xa to sugestijo je dobil potem list, v katerem sodr. Berčelj naznanja, naj pride tje sodr. Zaitz, kar je tudi [»dr, Zaitzu sporočil. I Sodr. Zaitz je mnenja, da bi šel lahko tja za nekaj (dni, ne pa za več, kar ima na roki list in tudi delo za Koledar bo tedaj v teku. Pogorelec omenja, da bi bilo treba poslati koga v Penno za več mesecev. Do danes še ni bil vstanju dobiti koga, ki bi prevzel to pot, upa pa, da ga v kratkem dobi. Zaključeno, naj vpraša upravnik Pogorelec za to pot sodružico Frances Tauchar. Vožnje stroške za pot sodruga Zaitza v Lawrence in nazaj trpi Zveza, dnevnice pa "Proletarec". To se sporoči sodrugu Terčelju. Tauchar, član nadzornega odbora, da sta pregledala z Udovichem knjige in račune in jih našla v redu. Dohodkov s prenesom od 31. marca, ki znaša $384.99, je bilo tekom mesecev aprila, maja in junija $2.102.98, izdatkov v tem času pa $1.733.99; blagajna dne 31. junija $368.99. K tej svoti je prišteti še $14.68, ki jih dolgujejo klubi za razne tiskovine, tako da znaša skupni imetek dne 30. junija $383.67. Dolguje Zveza slovenski sekciji za pokritje konvenčnih stroškov $300.00; čistega imetka dne 30. junija torej $83.-67. Se vzame na znanje. Tajnik poroča o dveh računih, eden sodruga Zornika, kluba št. 69, v Herminie, Pa., za dnevnice na zboru, kar znaša $15.00, in drugi za vožnje stroške sodr. Pogorelcu iz Morgantowna, W. Va., v Meriden, W. Va., $5.76, kjer se je mudil na agitaciji in ustanovil socialističen klub. Zaključeno, da se izplača oba računa. Dalje je zaključeno, da se vrn,e tudi slovenski sekciji tistih $300.00, ki jih je posodila za izplačanje vožmh stroškov delegatom za IV. zbor J. S. Z. Tajnik poroča, da izkazuje julijsko poročilo o razpecanih znamkah 622 rednih, 144 dualnih in 25 izjemnih, skupaj 801 član. Klubi so se ustanovili