265 Robert Grošelji Tematski premiki v prevodu: na primeru slovenskega prevoda Basni in legend Leonarda da Vincija Prispevek na primeru izbranih slovenskih prevodov Basni in legend Leo- narda da Vincija analizira prevodne tematske premike, njihovo obveznost in druge prevodne spremembe, ki jih spremljajo. Analiza je pokazala, da je v prevedenih besedilih tematskih premikov manj od ohranjenih tematskih razmerij. Tematski premiki so tipološko raznovrstni in povezani z drugimi prevodnimi spremembami, kot so različne pretvorbe, prerazporeditve, iz- pusti ali vpeljave novih besedilnih elementov. Kot njihova posledica se na mestu ciljnih tem pojavljajo tipološko, zgradbeno in/ali vsebinsko drugačni elementi, ki deloma spreminjajo tematsko oblikovanje besedila. Večina te- matskih premikov je posledica prevajalčevih subjektivnih odločitev, manj pogosto tematske premike narekujejo sistemske razlike med italijanščino in slovenščino. Ključne besede: tematski premik, prevodna analiza, sistemska funkcijska slovnica, italijanščina, slovenščina Thematic shifts in translation: The case of Slovene translations of Leonardo da Vinci’s Fables and legends The paper analyses thematic translation shifts, their obligatoriness and other translation changes that accompany them based on selected Slove- ne translations of Leonardo da Vinci’s Fables and Legends. The analysis shows that in the translated texts the number of thematic shifts is lower than the number of preserved thematic relations. The thematic shifts are typologically diverse and related to other translation changes, such as vari- ous transformations, rearrangements, omissions or additions of new textual Jezik in slovstvo, 70(4), 265–286 DOI: 10.4312/jis.70.4.265-286 1.01 Izvirni znanstveni članek i Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; robert.groselj@ff.uni-lj.si; https://orcid. org/0000-0002-4105-2013 266 Robert Grošelj | Jezik in slovstvo, 70(4) | 2025 | 265–286 elements. Because of these shifts, typologically, structurally and/or seman- tically different elements appear as target themes, partly changing the the- matic structuring of the text. Most thematic shifts can be considered a result of the translator’s subjective choices, although some were dictated by the systemic differences between Italian and Slovene. Keywords: thematic shift, translation analysis, systemic functional gram- mar, Italian, Slovene 1 Uvod Členitev po aktualnosti je pomemben mehanizem besedilnega oblikovanja, ki ga zaznamuje sosledje besedilnih elementov, in sicer teme kot izhodišča sporočila in reme kot elementa, ki temo razvija oz. nekaj o njej sporoča (Halliday in Matthiessen 2014: 89–91). Tematska členitev besedila igra pomembno vlogo tudi v prevajanju: šele poznavanje aktualnostnočlenitve- nih zakonitosti in posebnih tematsko-rematskih zgradb omogoča ustrezno razumevanje in prevodno ubeseditev tematsko-rematskih razmerij (o pre- vajanju in členitvi po aktualnosti prim. Fawcett 1997: 85–90; Taylor 2004: 15–19; Baker 2006: 119–179). Čeprav v slovenščini o aktualnostnočlenitveni stavi obstaja veliko raz- prav, tudi kontrastivno-prevodnih, pa po mojem védenju manjkajo študi- je, posvečene analizi tematskih sprememb v prevodu. Prav zato skušam v prispevku preveriti, do kakšnih tematskih premikov (s poudarkom na t. i. topikalnih temah; Halliday in Matthiessen 2014) prihaja med italijanskim izvirnikom in slovenskim prevodom na primeru zgodb Leonarda da Vin- cija in njihovimi slovenskimi prevodi Jaše Zlobca, katere druge prevodne spremembe jih spremljajo in v kolikšni meri so tovrstni premiki lahko ob- vezni oz. fakultativni. 2 Gradivo, teoretični okvir in metodologija Kratki predstavitvi gradiva, na katerem temelji analiza, sledi sintetičen opis teoretičnega okvira in metodologije raziskave. 267 Tematski premiki v prevodu: na primeru slovenskega prevoda Basni in legend Leonarda da Vincija 2.1 Gradivo Gradivo za raziskavo predstavlja deset zgodb iz zbirke Favole e leggende, Animali fantastici Leonarda da Vincija v priredbi Bruna Nardinija in njiho- vi slovenski prevodi v Basnih in legendah, ki jih je prevedel Jaša Zlobec.1 2.2 Teoretični okvir Za tematsko-rematsko analizo v študiji je bil uporabljen t. i. ločevalni pristop iz sistemsko funkcijske slovnice (Halliday in Matthiessen 2014: 88–133), ki temo veže na začetni del besedila, a je ne povezuje z znano informacijo, kar se razlikuje od t. i. združevalnega pristopa v praški teoriji členitve po aktualnosti (Baker 2006: 121; Bizjak Končar 2016: 311–312). M. Halliday in C. Matthiessen temo opredeljujeta kot izhodiščno točko sporočila, ki stavek umešča v sobesedilu, medtem ko remo predstavljajo besedilni elementi, ki temo razvijajo. Tema stavka (oz. povedi) je prva besedna zveza, ki ima neko vlogo v izkustveni zgradbi stavka, tj. je lahko udeleženec, okoliščina ali široko razumljeno dogajanje (dejanje);2 rema so besedilni elementi, ki temi sledijo (Halliday in Matthiessen 2014: 89– 91; Zuljan Kumar 2022: 85). Natančneje lahko rečemo, da se tema stavka konča s prvo besedilno sestavino, ki ima vlogo udeleženca, dogajanja (de- janja) ali okoliščine, kar so t. i. topikalne teme (Halliday in Matthiessen 2014: 105, 112; Zuljan Kumar 2022: 86).3 Pred topikalnimi temami se lahko nahajajo tudi druge besedilne sestavine, in sicer besedilne ali medo- sebne teme, ki skupaj s topikalno temo tvorijo večdelno temo. Besedilno temo predstavljajo (1) govorni signali, npr. da, ne, oh, zdaj, (2) vezniki, npr. in, toda, ali, ko, čeprav, in (3) vezniški (diskurzivni) prislovi, 1 Zgodbe so v analizi označene z IT (izvirnik), SL (prevod) in nadpisano zaporedno številko (npr. IT1, SL3): 1. Il granchio – Rakovica; 2. Il pavone – Pav; 3. L’ermelli- no – Hermelin; 4. Il cigno – Labod; 5. La scimmia e l’uccellino – Opica in ptiček; 6. Il coccodrillo e l’icneumone – Krokodil in ihnevmon; 7. La talpa – Krt; 8. La pulce e il castrone – Bolha in koštrun; 9. Il testamento dell’acquila – Orlova oporoka; 10. Il pellicano – Pelikan. 2 Kategorija dogajanje vključuje dejanja, dogodke, mentalne procese ali razmerja (prim. Halliday in Matthiessen 2014: 152). 3 Posebno temo predstavlja t. i. predikacijska tema (angl. predicated theme), npr. angl. It was Jane that started it ‘Jane je bila tista, ki je to začela’, ki izpostavi element na začetku povedi (Halliday in Matthiessen 2014: 122–124). 268 Robert Grošelj | Jezik in slovstvo, 70(4) | 2025 | 265–286 npr. z drugimi besedami, natančneje, v vsakem primeru, na kratko, de- jansko, poleg tega, po drugi strani, v tem času, podobno (Halliday in Ma- tthiessen 2014: 107–108; Zuljan Kumar 2022: 87). Medosebno temo predstavljajo (1) zvalniki, (2) členkovni izrazi, npr. ver- jetno, običajno, včasih, gotovo, po mojem mnenju, iskreno, resno, domnev- no, žal, (3) pomožni in naklonski glagoli, npr. biti, moči, morati (Halliday in Matthiessen 2014: 107–109), h katerim D. Zuljan Kumar (2022: 87) dodaja še vprašalne členke (npr. ali, a).4 2.2.1 Odnos med tematsko in informacijsko zgradbo Tematska in informacijska zgradba v Hallidayevem pristopu ne sovpadata, sta pa povezani. Informacija predstavlja napetost med tem, kar je že znano ali napovedljivo, in tistim, kar je novo ali nenapovedljivo. Informacijsko enoto sestavljata torej dve funkciji: dano, ki je neobvezni del informacij- ske enote, ter novo, ki je njen obvezni del. Glavne lastnosti funkcij so nas- lednje: dano se običajno nahaja pred novim; novo zaznamuje prominen- ca; novo je običajno na koncu informacijske enote, kar pa ni nujno (prim. kontrastivni poudarek v Ti lahko greš, če hočeš. Jaz ne grem). Jezikovno in zunajjezikovno okolje pogosto ustvarita pogoje, ko je nezaznamovano prekrivanje teme z danim in reme z novim porušeno (Halliday in Matthies- sen 2014: 114–120; Zuljan Kumar 2022: 89–90). 2.2.2 Tema v posebnih skladenjskih zgradbah M. Halliday in C. Matthiessen analizirata tudi tematsko-rematske zgrad- be odvisnikov, vrinjenih stavkov, pastavkov in eliptičnih stavkov. Stavčni odvisniki imajo običajno besedilno temo (vezniško sredstvo), ki ji sledi topikalna, razen ko je na začetku odvisnika oziralni zaimek, ki ima vlogo tako besedilne kot topikalne teme. Pri odvisniških polstavkih se pogosto pojavlja le besedilna tema (veznik ali predlog), ki ji včasih sledi topikal- na tema (osebek), npr. angl. with all the doors being locked [we had no way in] dob. ‘ob zaklenjenih vseh vratih nismo mogli vstopiti’; pogosto 4 M. Halliday in C. Matthiessen (2014: 112–113) opozarjata na dvojno tematsko vlogo vprašalnih in oziralnih zaimkov, ki imajo poleg vloge topikalne teme tudi vlogo medo- sebne oz. besedilne teme. 269 Tematski premiki v prevodu: na primeru slovenskega prevoda Basni in legend Leonarda da Vincija pa polstavke sestavlja le rema. V primeru vrinjenih stavkov – dejansko gre za restriktivne oziralne odvisnike v samostalniški zvezi – je tema kot pri odvisnikih z oziralnimi zaimki, npr. mož, ki je prišel na večerjo (zaradi »nižjega statusa« tovrstnih stavkov jo lahko zanemarimo). Pastavki, npr. Živijo!, Čestitke!, so brez tematske zgradbe. Eliptični stavki so dveh vrst, z anaforično in eksoforično elipso. Nekateri stavki z anaforično elipso (npr. v odgovorih na vprašanja) imajo lahko pastavčno zgradbo, npr. ja, ne, seveda, in so brez tematske zgradbe; včasih pa jo imajo, npr. Tudi jaz bom. V stavkih z eksoforično elipso je izpuščeni del (npr. osebek, osebna glagolska oblika) sobesedilno razviden, npr. Žejen? (Si žejen?), Bolje? (Se počutiš bolje?), Eno pesem! (Zapojmo eno pesem!); v tovrstnih primerih lahko govorimo le o remi (Halliday in Matthiessen 2014: 125–128; Zuljan Kumar 2022: 88–89).5 2.3 Metodologija V analizi so bile najprej določene teme v izvirniku in prevodu, in sicer na povedni in stavčni ravni (prim. Baker 2006: 122–123): teme (T) se delijo na udeleženske (TU), dogajalne (TD) in okoliščinske (TO), kot posebne pa opredeljujem tudi polstavčne teme (npr. TDpolst predstavlja polstavčno do- gajalno temo).6 Nato so bila določena tematska razmerja med izvirnikom in prevodom oz. razmerja med izhodiščnimi in ciljnimi temami ter izho- dišča ciljnih tem (tj. besedilni elementi, iz katerih so nastale). Prevodna tematska razmerja se delijo na ohranjena in spremenjena, pri slednjih pa sem določil tudi njihov tip in druge prevodne spremembe, ki so vplivale na tematski premik. Vsak tematski premik je opredeljen še z vidika obveznosti: obvezni pre- mik narekujejo sistemske jezikovne razlike, neobvezni oz. fakultativni premik pa je posledica drugače motiviranih odločitev prevajalca (Baker idr. 2009: 271). 5 V nekaterih tovrstnih primerih pa lahko govorimo tudi o eliptičnem stavku, sestavlje- nem samo iz teme. Izjavi Ogenj! (Nekje gori ogenj!) lahko sledi vprašanje Kje? (Kje gori, kje je ogenj?), ki ga sestavlja topikalna tema (Zuljan Kumar 2022: 88–89). 6 Polstavčne teme in reme določam tedaj, ko so relevatne za povedno ali stavčno temat- sko zgradbo v prevodu (gre za delovno rešitev, ki bi ji v nadaljevanju veljalo posvetiti dodatno pozornost). Kjer ciljna tema stoji na mestu izhodiščne reme ali izhaja iz nje, so določene tudi reme (R): udeleženska rema (RU), dogajalna rema (RD), okoliščinska rema (RO); prim. tudi reme v polstavkih (npr. RDpolst označuje polstavčno dogajalno remo). 270 Robert Grošelj | Jezik in slovstvo, 70(4) | 2025 | 265–286 3 Pregled obravnav Bera sodobnih slovenističnih besednorednih oz. aktualnostnočlenitve- nih raziskav je bogata, kar lahko ponazori že izbor študij. A. Žele (2018) analizira različne aktualnostnočlenitvene pojave v slovenščini. M. Smolej (2021) obravnava normiranje začetne stave naslonk v slovenskem knjižnem jeziku. D. Zuljan Kumar (2022) je v skladnjo nadiškega in briškega narečja vključila poglavji o besednem redu in členitvi po aktualnosti, katerih del sta teoretični pregled (v slovenistiki, češki, nizozemski in angleški funk- cijski šoli) ter analiza členitve po aktualnosti v narečnih besedilih (prim. Zuljan Kumar 2009). A. Bizjak Končar (2016) obravnava kriterije za lo- čevanje teme in reme, razliko med združevalnim in ločevalnim pristopom v tematski analizi ter zvezo med stavčno temo in žanrskimi konvencijami. Bogata spoznanja prinašajo tudi kontrastivne in kontrastivno-prevo- dne raziskave, ki vključujejo slovenščino. M. Davis (1989) obravnava ujemanje in razhajanje stave prislovnih določil kraja, časa in načina v slovenščini in angleščini (po različnih položajih). D. Limon (2015) se posveča besednemu redu pri prevajanju iz slovenščine v angleščino, in sicer osnovnemu besednorednemu vzorcu, stavi prislovnih določil in pri- lastkovnih zvez. J. Crnkovič (2018) primerja slovenski in nemški besedni red glede na t. i. kontrastivni model oz. glede na položaje, ki jih zasedajo posamezni stavčni elementi. Za pričujoči prispevek so posebej zanimive študije o italijanščini in slo- venščini. N. Lovec (2015) primerja slovenski in italijanski besedni red v stavkih s tremi elementi ali dvema ter dejavnike, ki vplivajo na različne položaje stavčnih elementov. A. Zorman (2016) analizira vpliv italijan- ščine na besedni red v južnoprimorski slovenščini. Nekoliko aktualnejši prispevek N. Lovec (2021) se posveča poudarjanju stavčnih elementov v slovenskih in italijanskih revijah in-flight ter vlogi, ki jo pri tem igrajo besedni red in posebne skladenjske zgradbe. M. Ožbot (2023) predstavlja osnovne značilnosti besednega reda v italijanščini in slovenščini ter raz- like med jezikoma, že prej (prim. Ožbot 2009) pa je opozorila na vpliv italijanščine na besednoredne značilnosti besedil, katerih tvorci so govorci slovenščine v Italiji. 271 Tematski premiki v prevodu: na primeru slovenskega prevoda Basni in legend Leonarda da Vincija 4 Analiza Analizi prevodnih tematskih premikov na povedni ravni sledi analiza te- matskih premikov na stavčni ravni, na koncu pa so tematski premiki anali- zirani še z vidika njihove obveznosti. 4.1 Povedne teme Med izvirniki in prevodi se na povedni ravni pojavlja 106 tematskih (oz. rematsko-tematskih) razmerij; med njimi je 78 % (83 primerov) razmerij ohranjenih, npr. una talpaTU = krtTU, andavaTD = hodil jeTD, in quel men- treTO = v tem trenutkuTO, la volpeTU = lisicaTU (1–2), v 22 % (23 primerov) pa prihaja do tematskega premika. Delež tematskih premikov po prevodih variira med med 0 % (zgodba 3) in 50 % (zgodba 5; gl. tabelo 1). (1) Una talpa,TU sottoterra, passeggiava per le lunghe gallerie che la sua famiglia aveva scavato e ripulito in tanti anni di lavoro. Anda- vaTD avanti e indietro, saliva ai piani superiori (…) (IT7) = KrtTU se je pod zemljo sprehajal po zavitih hodnikih, ki jih je v dolgih letih izkopala in očistila njegova rodbina. Hodil jeTD naprej in nazaj, se vzpenjal v višja nadstropja (…) (SL7) (2) In quel mentreTO arrivarono dei cacciatori. La volpe,TU svelta come un lampo, si rintanò sotto terra, e l’ermellino (…) corse verso la sua tana. (IT3) = V tem trenutkuTO so prišli lovci. Lisica,TU urna kot blisk, se je skrila pod zemljo, hermelin pa (…) je stekel proti svoji luknji. (SL3) zgodba 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 ohranitev TU 5 TD 2 TO 2 TU 3 TD 3 TU 8 TD 4 TO 1 TU 4 TD 3 TO 1 TU 2 TD 1 TO 1 TU 3 TD 2 TO 1 TU 3 TD 4 TU 4 TD 2 TO 1 TU 4 TD 3 TO 4 TU 7 TO 5 sprememba 1 (10 %) 1 (14 %) 0 (0 %) 3 (27 %) 4 (50 %) 5 (45 %) 1 (12,5 %) 4 (36 %) 2 (15 %) 2 (14 %) skupaj 10 7 13 11 8 11 8 11 13 14 Tabela 1: Ohranitve in spremembe prevodnih tematskih razmerij na povedni ravni 272 Robert Grošelj | Jezik in slovstvo, 70(4) | 2025 | 265–286 Med izvirniki in prevodi se pojavlja 10 različnih tematskih premikov, na katere so vplivale različne prevodne spremembe (gl. tabelo 2). tematski premik izhodišče ciljne teme in spremljajoče prevodne spremembe število (a) TO → TU TU ← RU [izpust teme, besedni red, medstavčna in stavčna sprememba] TU ← TO + RU [stavčna sprememba] 4 1 (b) TDpolst → TD TD ← TDpolst [polstavek → stavek] 3 (c) TU → TD TD ← RD [izpust teme] TD ← TDpolst [polstavek → stavek, medstavčna sprememba] 2 1 (č) TD → TU TU ← RO [besedni red, stavčna sprememba] TU ← RU [besedni red] TU ← del TD [besedni red] 1 1 1 (d) TO → TO TO ← RO [izpust teme, besedni red] 2 (e) TU → TO TO ← RO [besedni red] 2 (f) TD → TO TO ← TD [medstavčna in stavčna sprememba] TO ← RU [leksikalno-stavčna sprememba] 1 1 (g) TDpolst → TU TU ← polst [polstavek → besedna zveza, stavčna sprememba] 1 (h) TDpolst → TO TO ← polst [polstavek → besedna zveza, stavčna sprememba] 1 (i) TO → TD TD ← RD [leksikalno-stavčna sprememba] 1 Tabela 2: Tip povednega prevodnega tematskega premika in spremljajoče prevodne spremembe (a) V petih primerih izhodiščno okoliščinsko temo zamenja udeleženska, ki lahko izhaja iz udeleženske reme po izpustu teme, npr. un giornoTO una giovane scimmiaRU ‘nekega dne mlada opica’ → mlada opicaTU (3), be- sednoredni ali kompleksnejši (med)stavčni spremembi (ki vključuje tudi spremembo povedkovega prilastka v povedek), npr. soddisfattoTO il serpen- teRU ritornò ‘zadovoljna se je kača vrnila’ → kačaTU je bila zadovoljnaRD (4). Ciljna udeleženska tema lahko izhaja tudi iz izhodiščne kombinacije okoliščinske teme in udeleženske reme po stavčni spremembi (sprememba povedkovega prilastka v prilastek). 273 Tematski premiki v prevodu: na primeru slovenskega prevoda Basni in legend Leonarda da Vincija (3) Un giornoTO una giovane scimmia,RU saltando di ramo in ramo, vide un nido pieno di piccoli uccelli. (IT5) = Mlada opicaTU je ska- kala z veje na vejo in nenadomaTO zagledala gnezdo, polno ptičjih mladičev. (SL5) (4) SoddisfattoTO il serpenteRU ritornòRD nel suo nascondiglio (…) (IT10) = KačaTU je bila zadovoljna. Vrnila se jeTD v svoje skrivališče (…) (SL10) (b) Trikrat se izhodiščna polstavčna dogajalna tema v ciljnem besedilu spremeni v stavčno dogajalno temo, in sicer po spremembi polstavka v stavek, npr. pentitaTDpolst dell’errore commessoRU ‘skesana zaradi storjene napake’ → kesala se jeTD svoje napakeRU (5). (c) Izhodiščno udeležensko temo v treh primerih zamenja ciljna dogajalna tema, ki izhaja iz izhodiščne dogajalne reme po izpustu izhodiščne teme, npr. ioTU viRU ho nutritiRD ‘jaz sem vas hranil’ → hranil semTD vasRU (6), ali iz polstavčne dogajalne teme po spremembi polstavka v stavek in kompleksnejši medstavčni spremem- bi. (č) Enako pogosta je zamenjava izhodiščne dogajalne teme s ciljno ude- ležensko temo, ki izhaja bodisi iz udeleženske reme, lahko tudi udeležen- skega dela izhodiščne dogajalne teme,7 po besednoredni spremembi ali iz okoliščinske reme po besednoredni in stavčnočlenski spremembi, npr. era passatoTD attraverso le stagioni e gli anniRO ‘šel je skozi letne čase in leta’ → vse letne čase in letaTU je preživelRD (7). (5) PentitaTDpolst dell’errore commesso pianse per giorni e giorni (…) (IT8) = Kesala se jeTD svoje napake in prejokala cele dneve (…) (SL8) (6) IoTU vi ho nutritiRD ed allevati perché, fino da piccoli, siete stati capaci di guardare il sole. (IT9) = Hranil semTD vas in vzgojil, tako da ste že od malega zmogli zreti v sonce. (SL9) (7) Era passatoTD attraverso le stagioni e gli anniRO senza macchiare la sua veste immacolata (…) (IT4) = Vse letne čase in letaTU je preži- vel, ne da bi umazal svoje brezmadežno oblačilo (…) (SL4) 7 Prim. E seguitò a baciarloTD dob. ‘je nadaljevala poljubljati+ga’ (IT5) → In gaTU je še naprej poljubljala (SL5). 274 Robert Grošelj | Jezik in slovstvo, 70(4) | 2025 | 265–286 (d) Dvakrat v prevodu izhodiščno okoliščinsko temo zamenja drugačna okoliščinska tema, ki izhaja iz okoliščinske reme po izpustu izhodiščne teme, prim. izpust da quel nascondiglioTO ‘iz tistega skrivališča’ (8), ali po besednoredni spremembi. (e) Prav tako dvakrat se v prevodu namesto udeleženske teme pojavi okoliščinska, ki izhaja iz okoliščinske reme po besednoredni spremembi, npr. anche la bugia,TU come la talpaRO ‘tudi laž, kot krt’ → tako kot krtTO lahko tudi lažRU (9). (f) Enako pogosta je zamenja- va izhodiščne dogajalne teme z okoliščinsko temo, ki izhaja iz izhodiščne dogajalne teme po spremembi povedka v prislovno določilo, npr. è cosìTD ‘tako je’ (IT6) → takoTO (SL6), ali iz dela udeleženske reme po leksikal- no-stavčni spremembi, npr. feceTD un piccolo saltoRU ‘naredila je majhen skok’ → maloTO je poskočila (10). (8) Da quel nascondiglioTO, come un orcoRO dalla sua tana spiava i pesciolini (…) (IT1) = Kakor kak ljudožerski velikanTO iz svoje votline je prežala za ribicami (…) (SL1) (9) Anche la bugiaTU, come la talpaRO, può vivere soltanto se rimane nascosta (…) (IT7) = Tako kot krtTO lahko tudi laž živi samo, če ostane skrita (…) (SL7) (10) FeceTD un piccolo saltoRU e si accorse (…) (IT8) = MaloTO je poskočila v zrak in opazila (…) (SL8) (g) Enkrat izhodiščno polstavčno dogajalno temo zamenja udeleženska tema, ki predstavlja posamostaljenje izhodiščnega začetnega polstavka, prim. stuzzicatoTDpolst piacevolmente dal diligente uccellinopolst dob. ‘zba- dan prijetno od marljivega ptička’ → kljunčkanje marljivega ptičkaTU (11). (h) Prejšnji podobna je zamenjava izhodiščne polstavčne dogajalne teme z okoliščinsko temo, predložnozvezno ustreznico izhodiščnega polstavka, prim. finitoTDpolst il pastopolst dob. ‘končan obed’ → po obeduTO (12). (i) V enem primeru je v prevodu namesto okoliščinske teme dogajalna tema, ki izhaja iz izhodiščne dogajalne reme, sprememba pa je posledica leksikal- no-stavčnega preoblikovanja, prim. da quellaTO passòRD ‘iz nje (od tam) je šel naprej’ → in se je najprej prežrlTD (najprej štejem za diskurzivni prislov, tj. za besedilno, ne pa topikalno temo) (13). 275 Tematski premiki v prevodu: na primeru slovenskega prevoda Basni in legend Leonarda da Vincija (11) StuzzicatoTDpolst piacevolmente dal diligente uccellino,polst il coccodrilloTU, nel sonno, aprì ancora di piùRO le sue poderose mascel- le. (IT6) = Kljunčkanje marljivega ptičkaTU je krokodilu prav dobro delo, tako da je še boljTO razširil svoje mogočne čeljusti. (SL6) (12) FinitoTDpolst il pastopolst si addormentò sulla sponda del fiume (…) (IT6) = Po obeduTO je zadremal na obrežju reke. (SL6) (13) Da quellaTO passòRD nello stomaco (…) (IT6) = In se je najprej prežrlTD v želodec (…) (SL6) 4.2 Stavčne teme Na stavčni ravni se med izvirniki in prevodi pojavlja 272 tematskih (oz. rematsko-tematskih) razmerij, od katerih jih je 65 % (176 primerov) ohra- njenih, npr. il cignoTU = labodTU (15), voleròTD = odletel bomTD (18), poi, all’improvvisoTO = potem pa se je nenadomaTO (17), 35 % (96 primerov) pa spremenjenih. Tudi v primeru stavčnih tematskih premikov njihov delež variira med prevodi – najmanj jih je v zgodbi 4 (17 %), največ v zgodbi 6 (65 %; gl. tabelo 3). zgodba 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 ohranitev TU 11 TD 5 TO 2 TU 8 TD 5 TO 1 TU 10 TD 8 TO 1 TU 7 TD 7 TO 5 TU 5 TD 4 TO 1 TU 5 TD 4 TO 3 TU 5 TD 14 TO 0 TU 10 TD 9 TO 1 TU 10 TD 9 TO 8 TU 11 TD 1 TO 6 sprememba 10 (36 %) 5 (26 %) 4 (17 %) 8 (30 %) 11 (52 %) 22 (65 %) 5 (21 %) 13 (39 %) 9 (25 %) 9 (33 %) skupaj 28 19 23 27 21 34 24 33 36 27 Tabela 3: Ohranitev in sprememba prevodnih tematskih razmerij na stavčni ravni Med izvirniki in prevodi se pojavlja 18 različnih stavčnih tematskih pre- mikov, na katere so vplivale različne prevodne spremembe (gl. tabelo 4). 276 Robert Grošelj | Jezik in slovstvo, 70(4) | 2025 | 265–286 tematski premik izhodišče ciljne teme in spremljajoče prevodne spremembe število (a) TDpolst → TD TD ← TDpolst [polstavek → stavek] 25 (b) TD → TO TO ← RO [besedni red, izpust teme] TO ← TD [medstavčna in stavčna sprememba, leksikalno-stavčna sprememba] TO ← Ø [nova tema] TO ← RU [leksikalno-stavčna sprememba] 6 2 1 1 (c) TU → TD TD ← RD [izpust teme, leksikalno-stavčna sprememba] TD ← TDpolst [polstavek → stavek, medstavčna sprememba] 8 1 (č) TDpolst → TO TO ← ROpolst [polstavek → stavek, besedni red] TO ← RD [polstavek → stavek, medstavčna sprememba] TO ← polst [polstavek → besedna zveza, stavčna sprememba] 6 1 1 (d) TO → TU TU ← RU [besedni red, izpust teme, stavčna in leksikalno-stavčna sprememba, prilastek → stavek] TU ← TO + RU [stavčna sprememba] 5 1 (e) TD → TU TU ← RO [besedni red, leksikalno-stavčna in stavčna sprememba] TU ← TU (del TD + TU) [besedni red] TU ← RU [besedni red] 3 2 1 (f) TDpolst → TU TU ← Ø [nova tema, polstavek → stavek] TU ← TDpolst [polstavek → stavek, besedni red] TU ← polst [polstavek → besedna zveza, stavčna sprememba] 2 2 1 (g) RD → TD TD ← RD [medstavčna sprememba] 4 (h) Ø → TD TD ← Ø [nova tema, nov stavek] 4 (i) TUx → TUy TU ← RU [besedni red] TUy ← TUxy [izpust dela teme] TU ← Ø [nova tema] 2 1 1 (j) TU → TO TO ← RO [besedni red, medstavčna sprememba] TO ← Ø [nova tema] 3 1 (k) TO → TD TD ← RD [leksikalno-stavčna sprememba, besedni red] 2 (l) RO → TO TO ← RO [medstavčna sprememba, besedni red] 2 277 Tematski premiki v prevodu: na primeru slovenskega prevoda Basni in legend Leonarda da Vincija (m) TO → TO TO ← RO [izpust teme, besedni red] 2 (n) RO → TU TU ← RO [medstavčno-stavčna sprememba] TU ← Ø [nova tema, polstavek → stavek] 1 1 (o) Ø → TO TO ← Ø [nova tema] 1 (p) TUpolst → TD TD ← RDpolst [polstavek → stavek, besedni red] 1 (r) TOpolst → TO TO ← TOpolst [polstavek → stavek] 1 Tabela 4: Tip stavčnega prevodnega tematskega premika in spremljajoče prevodne spremembe (a) Najpogostejši tematski premik (25 primerov) je zamenjava polstavčne dogajalne teme s pomensko prekrivno dogajalno temo po spremembi pol- stavka v stavek (po skladenjski eksplicitaciji; Mezeg 2012), npr. godendo- siTDpolst ‘uživajoč’ → in si privoščileTD (14). (14) godendosiTDpolst l’ombra e il sole. (IT1) = in si privoščileTD zdaj senco zdaj sončne žarke. (SL1) (b) V desetih primerih se namesto izhodiščne dogajalne teme pojavlja okoliščinska tema, ki največkrat ustreza izhodiščni okoliščinski remi, in sicer po spremembi besednega reda (lahko tudi izpustu izhodiščne teme), npr. si specchiòTD a lungoRO ‘se je gledal dolgo’ → in se dolgoTO ogledo- valRD (15), redkeje je iz dogajalne teme po medstavčni, stavčnočlenski ali leksikalno-stavčni spremembi, po enkrat gre za novo temo oz. navezavo na izhodiščno udeležensko remo po leksikalno-stavčni spremembi (10). (c) V devetih primerih izhodiščno udeležensko temo zamenja ciljna do- gajalna tema, ki izhaja iz izhodiščne dogajalne reme večinoma po izpustu izhodiščne teme (6), enkrat pa po leksikalno-stavčni spremembi; enkrat tematski premik nastopi po spremembi polstavka v stavek in medstavčni spremembi, ciljna dogajalna tema pa izhaja iz polstavčne dogajalne teme, prim. razmerje da ne bi trošileTD in per non consumareTDpolst dob. ‘za ne trošiti’ (16). (č) Osemkrat se v prevodu izhodiščna polstavčna dogajalna tema zamenja s ciljno okoliščinsko temo, ki izhaja iz polstavčne okoliščin- ske reme po spremembi polstavka v stavek in besednoredni spremembi, npr. per bruciareTDpolst nel soleRO ‘da bi zažgal v soncu’ (dob. ‘za zažgati v soncu’) → da bi v soncuTO zažgalRD (17), po enkrat iz dela izhodiščne dogajalne reme, prim. razmerje stavano (…) immobiliRD ‘so bile nepremič- ne’ in so nepremičnoTO ždeleRD, kar spremljata medstavčna sprememba in 278 Robert Grošelj | Jezik in slovstvo, 70(4) | 2025 | 265–286 sprememba polstavka v stavek (16), ali pa predstavlja predložnozvezno ustreznico izhodiščnega polstavka (12). (15) Il cignoTU piegò il flessuoso collo verso l’acqua e si specchiòTD a lungo.RO (IT4) = LabodTU je upognil svoj gibki vrat proti vodi in se dolgoTO ogledoval. (SL4) (16) Stavano tuttiTU immobiliRD, per non consumareTDpolst le forzeRU (…) (IT2) = Da ne bi trošileTD svojih močiTU, so nepremičnoTO žde- leRD (…) (SL2) (17) poi, all’improvviso,TO puntò diritta verso l’alto, per brucia- reTDpolst nel soleRO le sue ali ormai stanche. (IT9) = potem pa se je nenadomaTO pognal strmo kvišku, da bi v soncuTO zažgalRD svoje utrujene peruti. (SL9) (d) Šestkrat izhodiščno okoliščinsko temo zamenja udeleženska, ki lahko izhaja iz izhodiščne udeleženske reme po spremembi besednega reda, izpu- stu teme, stavčni spremembi, spremembi prilastka v stavek ali leksikalno- -stavčni spremembi, npr. fin doveTO miRU ‘do kamor me’ → vse dokler meTU (18);8 ciljna udeleženska tema lahko izhaja še iz izhodiščne okoliščinske teme in udeleženske reme po stavčnočlenski spremembi. (e) Enako pogos- to so izhodiščne dogajalne teme zamenjane z udeleženskimi, ki so lahko iz okoliščinske reme po besednoredni in leksikalno-stavčni spremembi, npr. come se dovessi andareTD da luiRO ‘kot da bi moral iti k njemu’ → kakor da bi gaTU hotel dosečiRD (18), iz izhodiščne udeleženske teme ali udeleženske reme po besednoredni spremembi.9 (f) Podobna prejšnji je skoraj enako pogosta zamenjava izhodiščne polstavčne dogajalne teme s ciljno udele- žensko temo, ki je lahko vzpostavljena na novo – z oziralnim zaimkom po spremembi polstavka v stavek, npr. per non strisciareTDpolst dob. ‘za ne plaziti se’ (‘da se ne bi plazil’) → kiTU se ni hotel plazitiRD (19), lahko izhaja iz udeleženskega dela polstavčne dogajalne teme po spremembi polstavka 8 Medtem ko it. fin dove ‘do koder’ lahko obravnavamo kot besedilno-topikalno temo (z okoliščinsko vlogo), pa je sln. dokler – kot veznik – le besedilna tema. 9 V primeru zamenjave izhodiščne dogajalne teme s ciljno udeležensko temo, ki izhaja iz izhodiščne udeleženske teme, gre za premik tipa cominciò ad accarezzarloTD dob. ‘je začela božati+ga’ (IT5) → da gaTU je začela božati (SL5), kjer izhodiščna udeleženska tema (lo ‘ga’) in dogajalna tema predstavljata celoto. 279 Tematski premiki v prevodu: na primeru slovenskega prevoda Basni in legend Leonarda da Vincija v stavek in besednoredni spremembi, npr. per prenderliTDpolst dob. ‘za zgra- biti+jih’ → da bi jihTU zgrabilaTD (20), ali pa je rezultat posamostaljenja izhodiščnega polstavka (11). (18) VoleròTD in alto, fin doveTO miRU porteranno le ali; mi proten- deròTD verso il sole come se dovessi andareTD da luiRO. (IT9) = Od- letel bomTD v višave, vse dokler meTU bodo nosila krila; usmeril se bomTD proti soncu, kot da bi gaTU hotel doseči. (SL9) (19) per non strisciareTDpolst nel fango (…) (IT3) = kiTU se ni hotel plaziti po blatu (…) (SL3) (20) Tutta contentaTO si avvicinò ed allungòTD una mano per pren- derliTDpolst (…) (IT5) = Vsa zadovoljnaTO je prišla bliže in stegnilaTD roko, da bi jihTU zgrabila. (SL5) (g) V analiziranem gradivu so štiri primeri zamenjave izhodiščne doga- jalne reme s pomensko prekrivno dogajalno temo, in sicer po medstavčni spremembi, npr. il serpenteRU ritornòRD ‘se je kača vrnila’ → vrnila se jeTD (4). (h) Štirikrat se v gradivu pojavi tudi nova dogajalna tema, in sicer po vpeljavi novega stavka, npr. sprehodil se jeTD (21). (i) Enako pogoste so zamenjave izhodiščne udeleženske teme z drugo udeležensko temo, ki je lahko iz izhodiščne udeleženske reme po besednoredni spremembi, npr. che tutti gli abitanti della forestaTU loRU dob. ‘da vsi prebivalci gozda ga’ → da so gaTU vsi prebivalci gozdaRU (22), iz izhodiščne udeleženske teme po izpustu njenega dela, npr. glieloTU sfondò ‘mu ga prebil’ (IT6) → gaTU pregrizel (SL6), ali vpeljavi nove udeleženske teme. (j) Štirikrat je v pre- vodu izhodiščna udeleženska tema zameljanja s ciljno okoliščinsko temo, ki lahko izhaja iz okoliščinske reme po besednoredni spremembi (9), ki jo lahko spremlja tudi medstavčno preoblikovanje, npr. il coccodrilloTU (…) aprìRD ancora di piùRO → tako da je še boljTO razširil (11), ali pa je nova. (21) FinitoTDpolst il pasto si addormentò sulla sponda del fiume, a bocca aperta,RO per consentire ad un uccellino suo amico, chiamato Trochilo, di entrarRDpolst dentro a beccareTDpolst gli avanzi (…) (IT6) = Po obeduTO je zadremal na obrežju reke. ŽreloTU je imel na široko odprto, to pa zato, da je lahko prišelTD noter njegov prijatelj ptiček trohil. Spreho- dil se jeTD po čeljustih in pokljuvalTD ostanke hrane (…) (SL6) 280 Robert Grošelj | Jezik in slovstvo, 70(4) | 2025 | 265–286 (22) Alla vista di quella strageTO incominciò a piangere, e il suo la- mentoTU era così disperato che tutti gli abitanti della forestaTU loRU ascoltavano commossi. (IT10) = Ob pogledu na morijoTO je začel jokati in njegova tožbaTU je bila tako obupana, da so gaTU vsi prebi- valci gozda poslušali z ganjenostjo v srcu. (SL10) (k) V gradivu sta dve zamenjavi izhodiščne okoliščinske teme z dogajalno, ki lahko izhaja iz dogajalne reme po leksikalno-stavčni spremembi (13) ali po besednoredni spremembi, npr. invece, come tutte le talpe,TO avevaRD ‘a je kot vsi krti imel’ → v resnici pa je imelTD tako kot vsi krtiRO (23). (l) Dvakrat je namesto izhodiščne okoliščinske reme v prevodu pomensko prekrivna okoliščinska tema, na kar vpliva medstavčna ter besednoredna sprememba, npr. in preda al doloreRO ‘od bolečine’ → in se začel od bole- čineTO (24). (m) Dvakrat izhodiščno okoliščinsko temo zamenja druga oko- liščinska tema, ki izhaja iz okoliščinske reme po izpustu teme ali besedno- redni spremembi, npr. maiTO aveva trovatoRD prima di alloraRO ‘nikoli ni našel do takrat’ → vse do tega trenutkaTO še nikoliRO ni zazvenelRD (25). (n) V dveh primerih izhodiščni okoliščinski remi ustreza ciljna udeleženska tema, ki lahko izhaja iz okoliščinske reme po medstavčni in stavčnočlenski spremembi, tj. a bocca apertaRO ‘z odprtimi usti’ → žreloTU (21), lahko pa je tudi nova (oziralni zaimek ki), kar je posledica spremembe polstavka v stavek (oziralni odvisnik), prim. la volpe ormai saziaRO (IT3) dob. ‘lisica že sita’ → lisica, kiTU je bila že sita (SL3). (23) invece, come tutte le talpe,TO avevaRD gli occhi molto piccoli e poca vista. (IT7) = v resnici pa je imelTD tako kot vsi krti drobna očesca in slab vid. (SL7) (24) incominciò a rotolarsi per terra in preda al doloreRO (…) (IT6) = in se začel od bolečineTO valjati po tleh (…) (SL6) (25) MaiTO aveva trovato, prima di allora,RO accenti così pieni d’amo- re (…) (IT4) = Vse do tega trenutkaTO njegov glas še nikoli ni zazve- nel tako poln ljubezni (…) (SL4) (o) Enkrat se v analiziranem gradivu pojavi nova okoliščinska tema, ne- nadomaTO (3), kar med drugim spremlja medstavčna sprememba in spre- memba polstavka v stavek. (p) Enkrat se pojavi tudi zamenjava polstavčne 281 Tematski premiki v prevodu: na primeru slovenskega prevoda Basni in legend Leonarda da Vincija udeleženske teme z dogajalno temo, ki izhaja iz polstavčne dogajalne teme po spremembi polstavka v stavek in besednoredni spremembi, prim. per consentire ad un uccellino (…) TrochiloTUpolst di entrarRDpolst dentroROpolst ‘da bi omogočil ptičku Trohilu vstopiti noter’ → to pa zato, da je lahko prišelTD noterRO (26). (r) Prav tako enkrat polstavčno okoliščinsko temo zamenja pomensko prekrivna stavčna tema, in sicer po spremembi pol- stavka v stavek, npr. senza starci troppoTOpolst a pensare dob. ‘brez preveč razmišljati’ → ne da bi kaj dostiTO premišljala (27). (26) per consentire ad un uccellino suo amico, chiamato Trochi- lo,TUpolst di entrarRDpolst dentro (…) (IT6) = to pa zato, da je lahko prišelTD noter njegov prijatelj ptiček trohil. (SL6) (27) senza starci troppoTOpolst a pensareRDpolst (…) (IT8) = ne da bi kaj dostiTO premišljalaRD (…) (SL8) 4.3 Obvezni in fakultativni tematski premiki Analiza prevodnih tematskih premikov glede na njihovo obveznost oz. fakultativnost je pokazala, da prevladujejo fakultativni oz. neobvezni pre- miki, in sicer tako na povedni ravni, kjer jih je 73 %, kot tudi na stavčni ravni, kjer jih je 56 %, medtem ko je obveznih (ali jezikovnosistemskih) premikov 27 % oz. 44 % (gl. tabelo 5). Povedne teme Stavčne teme obvezni tematski premik 6 (27 %) 42 (44 %) fakultativni tematski premik 16 (73 %) 53 (56 %) skupaj 22 95 Tabela 5: Razmerje med obveznimi in fakultativnimi prevodnimi tematskimi premiki Obvezni prevodni tematski premiki se pojavljajo predvsem v primerih spremembe polstavka v stavek (prim. Milojević Sheppard 1997; Mezeg 2012) kot v primerih (12–13), (14), (21) in (26–27), pri katerih je izho- diščno polstavčno zgradbo v prevodu nemogoče (npr. zveze predlog + ne- določnik, npr. per bruciare nel sole dob. ‘za zažgati v soncu’) ali težko ohraniti, npr. morda uživajoč v senci in soncu, veseleč se sence in sonca 282 Robert Grošelj | Jezik in slovstvo, 70(4) | 2025 | 265–286 v primeru (14).10 Pri stavčni prevodni ustreznici polstavka se po M. Hal- lidayu in C. Matthiessnu (2014) avtomatično spremeni status začetnega besedilnega elementa v zgradbi kljub potencialni položajni in pomenski prekrivnosti (zaradi česar tudi ločeno označujem polstavčne elemente). Redkeje obvezni premik narekujejo besednoredne zahteve (naslonski niz) v slovenščini, kot v primeru (22), kjer je v slovenščini predmet ga takoj po vezniku, medtem ko je v italijanščini za veznikom osebkova besedna zveza (prim. Ožbot 2009: 29–30; Ožbot 2023: 368). Po drugi strani lahko o fakultativnih prevodnih tematskih premikih go- vorimo v primeru večine zamenjav med izhodiščno in ciljno temo, npr. (7), (9) in (23–25), na kar vplivajo besednoredne spremembe, ki jih lahko spremljajo kompleksnejše (med)stavčne spremembe; prav tako neobvezni so premiki v primeru izpustov tem, npr. (3), (6) in (8), vpeljave novih tem, npr. (21), ali – dosti redkeje – sprememb polstavčnih tem v stavčne teme, npr. (5), na kar vpliva eksplicitacijska sprememba polstavka v stavek. To- vrstni prevodni premiki so najbrž posledica subjektivnih prevodnih odloči- tev prevajalca, pri čemer gre lahko za prevajalski pristop, slog, predhodne prevajalske odločitve itn. (Milojević Sheppard 1997: 104–108). 5 Razprava in zaključek Med izbranimi zgodbami Leonarda da Vincija in njihovimi slovenskimi prevodi se lahko vzpostavi 106 tematskih razmerij na povedni in 272 te- matskih razmerij na stavčni ravni. V svojih prevodih je Jaša Zlobec ve- činoma sledil tematski zgradbi izhodiščnih besedil, še posebej na krovni povedni ravni, kjer je ohranjenih 78 % (83 primerov) tematskih razmerij, medtem ko je na nižji stavčni ravni ohranjenih tematskih razmerij 65 % (176 primerov). Med tematskimi premiki na povedni ravni, ki jih je 22 % (23 primerov), prevladujejo zamenjave okoliščinske teme z udeležensko (4), polstavčne dogajalne teme z istovrstno stavčno temo, udeleženske teme z dogajalno in dogajalne teme z udeležensko (po 3). Najpogostejši prevodni tematski 10 Prim. pa zgled (5), v katerem bi izhodiščnemu polstavku pentita dell’errore commesso lahko ustrezala prevodna zgradba skesana zaradi storjene napake. 283 Tematski premiki v prevodu: na primeru slovenskega prevoda Basni in legend Leonarda da Vincija premiki na stavčni ravni, ki jih je 35 % (96 primerov), pa vključujejo za- menjave polstavčne dogajalne teme s stavčno dogajalno (25) ali okoliščin- sko temo (8), dogajalne teme z okoliščinsko (10), udeleženske teme z do- gajalno (9), okoliščinske ali dogajalne teme z udeležensko (po 6). Nove povedne in stavčne teme v prevodu so večinoma iz istovrstnih izhodiščnih rem (lahko tudi polstavčnih tem), redkeje gre za spremenjene izhodiščne teme, neistovrstne reme (tudi različne tematsko-rematske kombinacije) in nove besedilne elemente. V Zlobčevih prevodih prevladujejo fakultativni tematski premiki – na po- vedni ravni jih je 73 %, na stavčni 56 %, vključujejo pa večino besednore- dnih in (med)stavčnih sprememb, ko se v prevodu pojavi tema iz izhodišč- nega rematskega dela, izpuste izhodiščnih tem in vpeljave novih. Tovrstni premiki so posledica subjektivnih razlogov – nanje je lahko vplivala ocena prevodne spremembe kot boljše izrazne možnosti, ki slogovno bolj ustreza značilnostim besedila (npr. njegovemu poteku, vsebinskim poudarkom) ali prevoda (npr. že prevedenim delom, zamišljenemu oblikovanju), lahko so posledica osebnega sloga prevajalca ali trenutnega navdiha. Obvezni pre- miki, ki so jih narekovale sistemske razlike med jezikoma, so manj pogosti (27 % na povedni in 44 % na stavčni ravni), pojavljajo pa se predvsem v primeru sprememb polstavka v stavek ali pri obvezni besednoredni stavi v ciljnem besedilu, ki zahteva spremembo glede na izvirnik. Zlobčevi prevodni tematski premiki deloma spreminjajo tematsko per- spektivo prevodov glede na izvirnike – do tega prihaja predvsem takrat, ko se tema, na katero se navezuje poved ali stavek v nadaljevanju, spremeni vsebinsko. Kar pa se ne zgodi vedno – včasih tematski premik vpliva le na drugačen tip ali skladenjski »status« začetne prvine v povedi oz. stavku, ko se npr. po leksikalno-stavčni spremembi udeleženska tema spremeni v dogajalno ali okoliščinsko ali ko se začetna polstavčna tema zamenja s položajno in pomensko prekrivno stavčno temo. Zanimivo je tudi dejstvo, da med različnimi prevodi prihaja do večjih raz- lik glede tematskih premikov, kar kaže na različno zapletenost izvirnikov (prim. Milojević Sheppard 1997: 102–104) in najbrž tudi na prevajalčevo prilagajanje konkretnemu besedilu ali odlomku (prim. približevanje bese- dilnemu oblikovanju izvirnika ali oddaljevanje od njega). Ob navedenem lahko ugotovimo še, da prevodni tematski premiki ne povzročajo motenj 284 Robert Grošelj | Jezik in slovstvo, 70(4) | 2025 | 265–286 besedilne koherence in kohezije – ne glede na to, ali so prevodni premiki jezikovnosistemske ali subjektivne narave, ciljna besedila odlikuje smisel- no tematsko-rematsko navezovanje. Prispevek razkriva le delček bogate prevodne problematike, povezane s členitvijo po aktualnosti oz. tematskimi razmerji. Pričujoča raziskava je pokazala, da je v konkretnih besedilih delež tematskih premikov nižji od ohranjenih tematskih razmerij. Tematski premiki so tipološko raznovrstni in povezani z drugimi prevodnimi spremembami, kot so različne pretvor- be, prerazporeditve, izpusti ali vpeljave novih besedilnih elementov. Kot njihova posledica se na mestu ciljnih tem pojavijo tipološko, zgradbeno in/ ali vsebinsko drugačni elementi, ki deloma spreminjajo tematsko obliko- vanje besedila. Za tematske premike se je prevajalec manjkrat odločil zato, ker jih je narekovala razlika med jezikoma, pogosteje je bil razlog bolj subjektivne narave. V nadaljevanju bi bilo relevantno preveriti, ali predstavljene ugotovitve veljajo za vse zgodbe v zbirki, in raziskavo razširiti na primerjavo celotnih tematskih nizov, s katero bi se razkrila prekrivnost tematskega reliefiranja v izvirnikih in prevodih. Upoštevanje drugih Zlobčevih prevodov, prevo- dov drugih prevajalcev, zvrstno drugačnih besedil pa bi omogočilo analizo še drugih osebnih, zvrstno- ali jezikovnospecifičnih vidikov prevodnih te- matskih razmerij. Na koncu naj opozorim še na problematiko teoretičnega modela. Ker M. Halliday in C. Matthiessen svoj model gradita na angleškem jeziku in na omejenem številu (izbranih) zgledov, ne preseneča, da se v prevodni ana- lizi konkretnih italijanskih in slovenskih besedil pojavljajo tudi nedore- čene problemske točke: mednje sodijo npr. izbira enote tematske analize (sporočilo, izrek, poved ali stavek; morda tudi polstavek?), potek tematske analize (glede na tip enote), tematsko-rematski status posameznih besedil- nih elementov, kot so npr. polstavki in njihovi deli, premi govori in njihovi deli, izpustne in obrazilno izražene prvine (npr. osebki), priredno povezani deležniki, povedkovi prilastki in določila. Konkretna prevodna tematska analiza je izpostavila tudi potrebo po tem, da se model M. Hallidaya in C. Matthiessna dopolni in deloma prilagodi jezikovnim značilnostim primer- janih jezikov, pri čemer pa je treba paziti na njegovo koherentnost. 285 Tematski premiki v prevodu: na primeru slovenskega prevoda Basni in legend Leonarda da Vincija Zahvala Članek je nastal v okviru raziskovalnega programa št. P6-0446, ki ga fi- nancira ARIS. Vira Da Vinci, L. (1987). Favole e leggende: Animali fantastici (priredil Bruno Nardi- ni). Giunti-Nardini Editore. Da Vinci, L. (1990). Basni in legende (J. L. Zlobec, prev.). Mladinska knjiga. Literatura Baker, M. (2006). In Other Words: A coursebook in translation. Routledge. Baker, M., Koster, C. in van Leuven Zwart, K. (2009). Shifts. V M. Baker in G. Saldanha (ur.), Routledge Encyclopedia of Translation Studies (str. 269–274). Routledge. Bizjak Končar, A. (2016). Stavčna tema in sporočilni namen besedila. V E. Krži- šnik in M. Hladnik (ur.), Toporišičeva obdobja (Obdobja 35, str. 309–315). Znan- stvena založba Filozofske fakultete. Crnkovič, J. (2018). Slovenščina in nemščina kontrastivno: besedni red na osnovi kontrastivnega modela. Jezik in slovstvo, 63(2–3), 245–255. https://doi. org/10.4312/jis.63.2-3.245-255 Davis, M. G. (1989). Aspects of Adverbial Placement in English and Slovene. Verlag Otto Sagner. Fawcett, P. (1997). Translation and language: linguistic theories explained. St. Jerome. Halliday, M. A. K. in Matthiessen, C. (2014). Halliday’s introduction to functional grammar. Routledge. Limon, D. (2015). Slovene and English word order from a translation perspective. V M. Schlamberger Brezar, D. Limon in A. Gruntar Jermol (ur.), Contrastive analysis in discourse studies and translation – Analyse contrastive de discours et traduction – Kontrastive Diskurzanalyse und Translation (str. 46–66). Znanstvena založba Filozofske fakultete. https://doi.org/10.4312/9789612379827 Lovec, N. (2015). Primerjava slovenskega in italijanskega besednega reda v stav- kih s tremi ali z dvema elementoma. Vestnik za tuje jezike, 7(1), 87–101. https:// doi.org/10.4312/vestnik.7.87-101 286 Robert Grošelj | Jezik in slovstvo, 70(4) | 2025 | 265–286 Lovec, N. (2021). Jezikovna sredstva za poudarjanje stavčnih elementov v revijah in-flight. Jezik in slovstvo, 66(1), 57–72. https://doi.org/10.4312/jis.66.1.57-72 Mezeg, A. (2012). Francoski gerundijski polstavek in njegove ustreznice v pre- vedeni slovenščini. V A. Pisanski Peterlin in M. Schlamberger Brezar (ur.), Pre- vodoslovno usmerjene kontrastivne študije (str. 50–63). Znanstvena založba Filo- zofske fakultete. Milojević Sheppard, M. (1997). Strukturne spremembe pri prevajanju. V M. Grosman in U. Mozetič (ur.), Književni prevod (str. 99–109). ZIFF. Ožbot, M. (2009). Nekaj kontrastivnih beležk o italijanščini in slovenščini in ne- kaj opažanj o jezikovni produkciji pri govorcih slovenščine v Italiji. Jezik in slo- vstvo, 54(1), 25–47. https://doi.org/10.4312/jis.54.1.25-47 Ožbot, M. (2023). Med redom in neredom: besedni red v italijanščini in slo- venščini. V M. Smolej in M. Schlamberger Brezar (ur.), Prispevki k preu- čevanju slovenske skladnje (str. 365–377). Založba Univerze. https://doi. org/10.4312/9789612970987 Smolej, M. (2021). Normiranje besednega reda slovenskega knjižnega jezika – začetna stava naslonk. Jezik in slovstvo, 66(2–3), 67–79. https://doi.org/10.4312/ jis.66.2-3.67-80 Taylor, C. (2004). Language to Language: A practical and theoretical guide for Italian/English translators. Cambridge University Press. Zorman, A. (2016). Besedni red kot primer italijanske interference v južnoprimor- ski italijanščini. Studia universitatis hereditati, 4(1), 49–58. Zuljan Kumar, D. (2009). Členitev po aktualnosti v govorjenem narečnem bese- dilu. V V. Smole (ur.), Slovenska narečja med sistemom in rabo (Obdobja 26, str. 187–201). Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik, Filozofska fakulteta. Zuljan Kumar, D. (2022). Skladnja nadiškega in briškega narečja. Založba ZRC. https://doi.org/10.3986/9789610506195 Žele, A. (2018). O aktualnostnočlenitveni stavi v slovenščini. Jezik in slovstvo, 63(2–3), 59–73. https://doi.org/10.4312/jis.63.2-3.59-73