IzliaJ a :
IO., 20. in 30. dan vsakega meseca ; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat.
&
Velja:
za celo leto 2 goldinarja.
Denar naj se pošilja pod napisom:
l|» ravni st vii ..Mira*4 v Celovcu.
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
&
Leto XVIII.
V Celovcu, 20. oktobra 1899.
Štev. 29.
Otvoritev
zadružnega skladišča v Sinčivasi
se je morala zaradi raznih zaprek zopet odložiti za osem dnij, in se vrši torej
v nedeljo dne 29. oktobra 1899
po sledečem vsporedu:
Ob 1. uri popoludne
blagoslavljanje novega poslopja.
~	Ob 2. uri popoludne
,< .BtedrOTraiAje.
1.	Poročilo o stavbi skladišča.
2.	„Kako kmetje na Koroškem gospodarijo." Go-
vori g. deželni poslanec Fr. Grafenauer.
3.	„0 pomenu zadrug.“ Govori g. Ivan Kač iz
Žalca.
4.	„0 gospodarski zvezi." Govori gosp. dr. Ivan
Šušteršič iz Ljubljane.
Rojaki, zlasti kmetje, udeležite se otvoritve v prav obilnem številu ! — Pristopajte naši zadrugi !
Zadružni odbor.
Narodno gospodarstvo.
Koroške posojilnice leta 1898.
Naše posojilnice so napravile v pretečenem letu 1898., kakor smo svoj čas že na kratko omenili, zares krasne uspehe. Iz navedenih številk naj blagovolijo cenjeni čitatelji posneti, kaj vzmore vztrajno skupno delovanje.
Slovenskih posojilnic imamo sedaj na Koroškem 20, od katerih jih je 18 z neomejeno, 2 pa imate omejeno zavezo. Vse so član „Zveze slovenskih posojilnic1* v Celju, katera naše posojilnice vsako leto vestno pregleduje po svojem nadzorniku in katera jim pride v vsaki potrebi tudi z veseljem na pomoč.
Koncem leta 1898. so imele vse naše posojilnice 6242 zadružnikov in 8183 vplačanih deležev, kateri so bili vredni z nevzdignjenimi obrestmi,
oziroma z dividendo od teh 123.492 gld. 48 kr. Rezervnega zaklada so imele vse posojilnice do konca lanskega leta že 54.282 gld. 77 kr. Hranilnih vlog s kapitalizovanimi obrestmi vred je bilo 1,527.616 gld. 72 kr. Čistega dobička pa so napravile vse posojilnice v pretečenem letu 11.695 gld. 21 kr., to je velikanska svola, katera pride le v prid zopet našim ljudem in našim napravam, svòta, s katero se dà marsikatero dobro podjetje ali dobrodelni zavod podpirati, katera svòta pa bi šla, ako bi naših posojilnic ne bilo, v nenasitljivo žrelo naših zagrizenih nasprotnikov, kateri bi podpirali s tem našim denarjem zloglasni „Schulverein“ „Sudmarko“ itd. Stanje posojil je znašalo koncem
1.	1898. pri vseh posojilnicah 1,469.503 gld. 68 kr., katera posojila so po večini varno izposojena, tako, da se ni bati kake občutljive izgube, kar znači, da naše posojilnice po večini previdno poslujejo ter da je njih vodstvo izročeno zanesljivim rokam poštenih nàrodnih mož.
Zaostalih obresti so imele terjati posojilnice koncem leta 32.509 gld. 42 kr., katera svòta je sicer visoka, dasi nikakor ne pretirana. Iz tega pač sledi, da pri vsi poštenosti in varčnosti našega koroškega kmeta vlada vendar tu in tam precejšnje siromaštvo in da bode treba še mnogo napornega dela, da slovensko ljudstvo osvobodimo iz težkih spon ter ga postavimo v gospodarskem oziru na lastne noge.
Da pa naše slovenske posojilnice zares tudi previdno uradujejo, je razvidno iz tega, da so imele naloženega denarja pri drugih zavodih do konca 1. 1898. 170.629 gld. 10 kr., to je denar, katerega morejo ob vsaki potrebi vzdigniti, tako, da ne pridejo nikdar v zadrego in da lahko vstrezajo svojim strankam, tako vlagateljem, kakor jemalcem posojil vsak čas. Poleg tega naloženega denarja pa so imele posojilnice tudi dokaj gotovine na razpolaganje in je znašala ista koncem lanskega leta 18.869 gld. 37 kr.
Vse imetje, oziroma premoženje, katero so imele naše posojilnice v oskrbi in katero jim je zaupalo slovensko naše občinstvo do konca leta 1898., je znašalo 1,724.103 gld. 1 kr.; to je en milijon, sedemsto in š tir ind vaj s e t tisoč, en sto in tri gld., torej velikanska svòta, katera sigurno naraste v kratkem na dva milijona goldinarjev.
Ta števila nam pokažejo torej, da je raztro-šenega širom domovine mnogo denarja, kateri je, deloma že združen v posojilnicah, deloma pa gi, bode treba še bolj združiti v istih, kar naj bode naše delo v bodoče.
Posojilnice so velikanska dobrota za našega kmeta, ker mu lahko v sili pomagajo, da se mu ni potreba zateči k nasprotnikom in pitati nasprotnikov z dobičkom ; na drugi strani pa nudijo tudi onim, katerim je možno polagati na stran kake prihranke, da nalagajo iste lahko tudi v malih svòtah v domače denarne zavode, kjer jih zopet vsak čas lahko vzdignejo. Vsem se prihranijo na ta način velikokrat daljni poti in pa nepotrebni stroški.
Priporočamo torej naše slovenske posojilnice kar najbolje. Slovenci, obračajte se v sili zaupljivo na nje. Komur pa je mogoče, naj istim zaupa tudi svoje prihranke brez pomisleka! Pomagati si moramo z lastnimi sredstvi in potem nam bode pomagal tudi Bog.
Politični položaj.
Vlada je zaključila državnozborsko zasedanje, ob enem pa državni zbor vnovič sklicala na dan 18. oktobra.
Grof Clary se je zadnji čas neprestano raz-govarjal s politiki raznih strank, da izvé njihovo mnenje o sedanjem političnem položaju. Iz vsega se vidi, da hoče Clary vstreči nemško-nacijonalnim kričačem. Jezikovne naredbe se bodo na vsak način razveljavile. As tem se bije Cehom naravnost v obraz. Da se bodo Cehi zoper tako krivico branili z vso močjo, je jasno, in kakor vse kaže, ostane desnica, ki ima v državnem zboru večino, trdno združena tudi zanaprej.
Bode se li moglo v državnem zboru redno obravnavati, ali bode zopet onemogočeno vsako delo, se sedaj ne more povedati. Bližnja bodočnost nam vse pojasni !	________
Nova postava o prejemščinah.
Pritožbe proti visokim pristojbinam (prejem-ščinam) pri prepisovanju posestev in nepremičnin sploh so bile splošne in utemeljene. Zato z radostjo pozdravljamo, da je vlada na podlagi § 14.
«1

Po slovenskih letoviščih.
(Konec.)
Bohinjsko jezero in izvir Savice.
Najlepše, kar smo na celem potovanju videli, bil je pa Bohinj! Vselej, kadar se spomnim na krasen dan, ko smo hodili po tleh, koder se je že pred več kot tisoč leti pretakala kri davnih naših pradedov, ki so se borili za stare svoje bogove in staro svojo vero, in kjer se je dal krstiti, kakor peva Prešeren, zadnji branitelj poganskih Slovencev pod slapom bajno krasne Savice, me obide neznansko mil čut, ki v srcu vedno vzbuja glasno željo: „Bog daj, da kmalu vidim spet prelepi kraj !"
Škoda je, da je iz Bleda tako daleč tja, da se dolga pot ne more prehoditi peš, in da ni drugega prometnega sredstva, kakor zasebni voz, ki znatno podraži krasni izlet. Navzlic temu pa je vendar vse poletje vsak dan dosti izletnikov, največ iz Bleda, najti tam, in vsakteri pravi, da bi mu ne bilo žal še za večjo denarno žrtev, kajti taka lepota se preplačati ne dà.
Lepa cesta, vodeča iz Bleda nekoliko na levo proti jugozapadu, se vije za vasjo Bohinjska Bela naprej vedno ob kristalno čisti bohinjski Savi, ki je iztok bohinjskega jezera, in ki s svojo planinsko močjo žene žage, broječe po šestinštirideset rezov, a je vendar videti tako krotka, kot planinsko jagnje.
V velikem ovinku se gleda po daljši vožnji znani Babji zob ravno od nasprotne strani kot iz Bleda, in kmalu izgine tudi ta. Na obeh straneh
se kažejo potniku le bogato zaraščeni gozdovi, lastnina verskega zaklada kranjskega, v tako strmih bregovih, da ne najdeš na njih nobene poti. Les spravljajo v dolino po posebnih pripravah, po vozovih, letečih po žičnih vrveh. Megla se je ravno dvigala iz doline proti nebu in nad nami so se jele kazati modre lise, znamenje lepega dneva.
Ob cesti so pasli pastirji dobro rejene krave znane bohinjske pasme. Občudovali smo to idilično sliko, ko je padel ravno v sredo našega voza šopek sleča (rododendron). Prijazen pastirček nam ga je poklonil in zato odnesel, zadovoljno se smejoč, majhen dar.
Prišli smo še mimo nekaterih čednih vasic in zagledali po dveurni vožnji nedaleč pred seboj Bohinjsko Bistrico, prijazen trg s krasno cerkvico, ki jo je vrlim Bistričanom postavil neumorno delavni, sedaj že pokojni župnik Mesar.
Naročili smo si tukaj kosilo v gostilni gosp. Mencingarja, katero se nam je priporočalo, in res smo bili tam pozneje tako zadovoljni, da malokje.
Za Bistrico smo pustili še eno vasico za seboj, potem pa smo zagledali jezero v vsi njegovi brez-primerni krasoti.
Okrog in okrog obdano od visokih gor, iz katerih se dvigajo rtaste skale proti nebu, je kakor biser zasejan od višje moči v divjo okolico, da tvarja z njo eno najimpozantnejših prič o vsemogočnosti stvarnikovi. Le na eni strani jezera je odprta dolina, in tam si je izbral odtok bohinjskega jezera svojo pot.
Jezero je večje kot blejsko, lepo ravno tako, če ne še lepše v svoji posebnosti; primerjati pa se nikakor ne dà eno k drugemu. Blejsko se odlikuje
po svoji cvetoči okolici, a bohinjsko po planinski divjosti, ki ga obdaja. A tako čiste vode, kot v bohinjskem jezeru, se ne najde menda nikjer drugod. Še njega odtok ima tako bistro in čisto vodo, da se vidi na dnó najmanjši kamenček.
Stali smo ob bregu ter dolgo zrli nepremično to čudo božjega stvarstva. Vso visoko gorovje okrog jezera se je zrcalilo tako natančno v vabljivi vodi, da je bilo lahko v nji razločiti vsako iglico na nasprotnem bregu stoječe smreke.
Zasedli smo čolniček in prijazen kmetski mož nas je s trdo roko polagoma veslal proti zapadni strani jezera. Za seboj smo gledali sedaj še edino zasebno vilo g. P. iz Ljubljane v krasni legi. Na nasprotnem bregu pa stoji „Touristenhòtel“, dosti dobro od tujcev obiskan, v najem dana lastnina verskega zaklada kranjskega, katerega last je tudi celo jezero. V daljavi, v lepi dolinici na vzhodni strani videti je bilo Srednjo vas in približno v sredini ceste, vodeče ob južno-zapadni strani jezera, se je videla prijazna cerkvica Šv. Duha v samotno lepem kraju. Na drugi strani jezera še ne vodi niti kaka steza, niti kaka boljša pot. Na skalnatih tleh stoječe smreke segajo do jezera. Razun že imenovanih stavb ni ob jezeru še druge nobene. A še nekoliko pred jezerom postavlja pod gozdom blejski graščak g. Mur dve novi vili v čisto staro-nemškem kmetskem slogu.
Polagoma se bode začelo bolj živahno življenje tudi tukaj na sedaj še samotnem jezeru, če se enkrat zgradi železnica v Bohinj, bo kmalu leto-viščnikov v izobilju, in bojimo se, da se bode potem tudi tukaj širil vedno bolj nemški značaj, kakor sedaj na Bledu.

Zahtevajte po v»elx gostilnah „
izdala cesarsko naredbo, s katero uveljavlja novi pristojbinski zakon. Mi sicer nismo prijatelji § 14., a če vlada s tem paragrafom ne nalaga bremena, potem gotovo nihče ne more ugovarjati, ako z najnovejšo naredbo zniža pristojbine v obče in po-sebe še za promet kmetiških nepremičnin in malih posestev v mestih. Ta naredba kaže, da se „slavni“ § 14. lahko obrača tudi ljudstvu v prid.
Načrt zakona glede znižanja teh pristojbin je bil že odobren v pristojbinskem odseku, toda obstrukcija je zaprečila razpravo v zbornici. Vlada pa je sprejela v svojo naredbo tudi one olajšave, katere je bil nasvetoval pododsek.
V nastopnem naštejemo nekatere določbe, ki se bistveno ločijo od sedanjih.
Pristojbinska novela z dné 31. sušča 1890 se je sicer nekoliko ozirala na pritožbe kmetiškega in malomeščanskega prebivalstva, toda te olajšave so bile omejene na jako pičlo število oseb in le na nizke vrednosti. Nova naredba glede pristojbin pa oprošča račune in izdatno znižuje dosedanje pri-stojbinske postavke.
Najvažnejši je § 1. nove postave, ter se glasi tako-le :
,Za prenos lastnine nepremičnin, nekvarno tistim pristojbinam, ki jih treba odrajtati od čiste vrednosti daritve ali ob priliki prenosa premoženja za slučaj smrti, treba odrajtati sledeče pristojbine :
1.	Ako se prenos vrši od starišev na zakonske ali nezakonske otroke in njih potomce in obratno; od starišev na osebe, katere hočejo z njihovimi otroci skleniti zakon, ali pa so ga že sklenile ; — od očima ali mačehe na pastrke, ali od posinoviteljev ali pohčeriteljev na posinovljence ali pohčerjenke; — med zakonskima, ki nista niti ločena niti razdražena; — med zaročenci z ženitovanjskim pismom, brez razločka, ali se gre za prenos za slučaj smrti, ali za odplatno ali neodplatno pravno opravilo med živimi :
a)	ako je predmet vreden nad 30.000 kron, 172% od vrednosti;
b)	ako	predmet	ni	več	vreden	kot	30.000
kron, 1%.
2.	Ako se vrši prenos na druge osebe, kot na one, ki so pod štev. 1. imenovane za slučaj smrti ali potom neodplatnega pravnega opravila med živimi :
a)	ako	predmet	ni	več	vreden	kot	20.000
kron, 172%;
b)	ako je predmet vreden nad 20.000 kron, 2% od vrednostij.
3.	Ako se vrši prenos na druge osebe, kot na one, ki so pod št. 1. navedene potom odplatnega pravnega opravila med živimi:
a)	ako	predmet	ni	več	vreden	kot	10.000
kron 3% ;
b)	ako je predmet vreden 10.000 do 40.000 kron, 3727o ;
c)	ako	je predmet	vreden več	kot	40.000
kron, 4°/o od vrednosti." —
Procenti pristojbin od prepisov so torej razvrščeni v tri skupine.
Prva skupina obsega prepise med stariši, otroci in zakonskimi. V tej skupini znaša po novi na-redbi pristojbinska pristavka 1% vrednosti do 30.000 kron in 1\5% od vrednosti nad 30.000 kron. Dosedanja razlika med plačilnimi in brezplačilnimi
prepisi starišev na otroke in obratno odpade. Pristojbina od plačilnih prepisov pa je doslej znašala 4-375°/0 in od brezplačnih l-8750/0-
Druga skupina obsega prepise v slučaju smrti in brezplačne prepise med dragimi osebami, kakor so stariši, otroci in zakonski. Pristojbina bode v prihodnje l-5% od vrednosti do 20.000 kron in 2°/o od vrednosti nad 20.000 kron, kar pomeni za večino prepisov znatno olajšanje. Doslej je v teh slučajih znašala pristojbina l-8750/q, toda le neza-dolžene nepremičnine, dočim se je zahtevalo od obremenjenih, zadolženih posestev 4-375%. Ravno ta zadnja določba, da so bile namreč pristojbine od zadolženih posestev mnogo višje, nego od ne-zadolženih, je bila jako kričeča krivica. In ravno ta krivica je najobčutljivejše težila kmetijska posestva. Ta krivica sedaj neha.
Tretja skupina obsega plačilne prepise med živečimi, izvzemši stariše, otroke itd. Pristojbina bode znašala 3% do 10.000 kron vrednosti, 3'5% do 40.000 kron vrednosti in 4% od vrednosti nad 40.000 kron. Doslej je znašala povprečna pristojbina 4-375%.
Po § 2. pri prepisih med stariši, otroci, zakonskimi itd. od vrednosti do 5000 kron odpade vsaka pristojbina, ako se prepiše od lastnika rabljeno poslopje ali druga h kmetijstvu pripadajoča nepremičnina ; od vrednosti od 5000 do 10.000 kron pa bo znašala pristojbina 72%-
Velika olajšava bode tudi gledé izgovorjenja, pridržka ali užitka. Stariši si namreč na kmetih izgovarjajo užitek ali kot, to je navadno stanovanje v hiši in živež. Vrednost tega užitka se je pri odmerjenju pristojbin prištevala k dogovorjeni vrednosti nepremičnin, in sicer v desetkratni in tudi petnajstkratni visokosti letne vrednosti. Nova naredba pa določa, da se za vse slučaje zaračuna le petkratni užitek.
Naredba pa določa še druge olajšave za kmetijska posestva. Tako na pr. se bode le enkrat plačala pristojbina od prodanega posestva, ki je pred manj nego dvema letoma prišla dednim potom v druge roke.
Vlada računa, da bode država le vsled teh olajšav pri prepisih zgubila na leto nad 2 milijona dohodkov. Da pa vlada ta odpadek nekoliko pokrije, odpravi nova naredba takozvane pristoj-binske popuste ter določa strožje postopanje pri zapuščinah. Ravno v tem oziru so bili imovitejši na boljšem nego reveži.
To so ob kratkem nove pristojbinske določbe, ki bodo vsaj nekoliko olajšale bremena manjših posestnikov.
Dopisi prijateljev.
Iz Velikovca. (G. kanoniku Holec-u v slovo.) Zapustil je nas č. gosp. kanonik Franc H ole c ter se preselil na svoje novo mesto kot župnik v Naborjet v Kanalski dolini. Opravljal je skoz pet let zelo marljivo težavni posel kateheta na tukajšnji mestni šoli, zelo se je trudil, da bi se otroci v veronauku kaj naučili, pa dostikrat brez vspeha, ker pri zaslepljenih stariših ni najdel podpore. Skazal se je vedno kot vzornega slovenskega rodoljuba, posebno ob času volitev, in z velikim trudom vodil ves čas svojega tukajšnjega bi-
vanja našo posojilnico. Vsled svojega ljubeznjivega obnašanja užival je spoštovanje ne samo pri naših slovenskih kmetih, ampak tndi pri mnogih mest-janih. Za ves njegov trud mu bodi Bog plačnik! Želimo mu najboljšega vspeha na njegovem novem mestu ter tudi, da bi se v nedavnem času zopet nazaj povrnil v naše slovenske kraje.
Iz Rude. (Shod), katerega je kat.-pol. in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem priredilo dné 27. septembra pri Kleperniku na Lipi, je bil dobro obiskan. Tudi „rudeči bratje" iz Velikovca so se zanimali za naš shod in prišli so v večjem številu z namenom, da motijo zborovanje, saj jim za resno zborovanje in delovanje v prid delavskih stanov tako ni! Vodil jih je črevljar Grabičnik, ki je hotel tudi govoriti, a se mu beseda ni mogla dati. Zató so si socijalni demokratje pomagali z raznimi neslanimi medklici in slabimi dovtipi, s katerimi so se pa pri razsodnih poslušalcih le pokazali v pravi luči. Prišli pa so na shod tudi „bauernbundarji“, in to na posebno povabilo — čujte! — g. župana Trunk-a, ki je, kakor se nam je pripovedovalo, poslal svojim privržencem okrožnico s pozivom, naj se vsi tisti kmetje, ki so „deutschgesinnt“, v velikem številu udeležijo našega shoda. Mi smo g. županu za tako agitacijo prav hvaležni, in samo obžalujemo, da njega ni bilo na shod. Radi bi ga bili tam pozdravili in nauki, ki so se tù razlagali, bi mu gotovo ne bili škodovali. Liberalni kmetje so imeli na našem shodu priliko, prepričati se, da naša stranka deluje res v blagor kmetov. — Zborovanje je bilo zavoljo nastopanja socijalnih demokratov precej burno. Večkrat se jih je moralo pozvati k redu. Kot zastopnik vlade je bil navzoč g. c. kr. okr. komisar baron 011. — Obširno je govoril g. Podgorc o zadrugah in z vnetimi besedami kazal, kako si samo po njih more opomoči kmetski stan. — Zborovanje gotovo ne ostane brez sadó.
Iz Jezerskega. (V slovo farnemu oskrbniku g. Karolu Hraba-tu.) Na roženvensko nedeljo 1. t. m. so od nas ljubeznjivi in prijazni, za božjo čast zelo vneti dušni pastir, kratko ali ganljivo slovo jemali. Ravno eno leto so našo izpraznjeno faro vestno oskrbovali in v tem kratkem teku časa so si s svojo ljubeznjivostjo znali vsa srca pridobiti. Rodom Ceh, ljubili so jezerske Slovence iskreno in tudi mi njih tako, da nam ostanejo nepozabni. Spolnil se je nad njimi izrek : Kdor ljubezen seje, ljubezen žanje, in ljubezen jih je tudi odhajajoče spremljevala, ker se je zbralo nad dvajset oseb, kateri so odhajajočega gospoda kakor v sprevodu eno uro daleč v sredino strmega jezerskega vrha spremili. Zato kličem še za njimi s temi vrsticami: Srčna zahvala za vse prejete nauke in za vso prijaznost, katero ste nam skazali. Bog Vas živi ter ohrani mnogo, mnogo let! Vam Št. Lipšanom pa častitamo, da dobite tako navdušenega duhovnega pastirja!
Iz Logevasi pri Vrbi. (Naš dušni pastir.) Minulo je že 19 let, odkar naša fara ni imela svojega dušnega pastirja, akoravno ga je v vsakem oziru nujno potrebovala. Vendar zdaj naenkrat, in čisto nepričakovano, se je naša iskrena želja izpolnila, ko smo izvedeli veselo novico, da so imenovani za provizorja v Logavasi č. g. Št. Singer. Ali še večje veselje je bilo po fari, ko se je zaslišal
Med tem pa smo dospeli na nasprotni konec jezera. Zapustili smo čoln in po lepi gozdni stezi, oskrbljeni od slavnega slovenskega planinskega društva, smo korakali vedno bliže k mestu, kamor nas je že klical mogočen šum deroče vode, k slapu Savice.
Globoko pod nami so glasno šumeli valovi Savice, butajoč ob ovirajoče jih skale, in čim višje smo prihajali po planinski stezi, tem močnejši je bil šum in nestrpno smo se ozirali po mestu, od kod da prihaja. A še dolgo smo morali vaditi svojo potrpežljivost; pot je vodila višje in višje, zavila se okrog visokega gorskega rebra in — o čudo in kras — zrli smo najlepši prizor, ki ga more nuditi naša lepa domovina, bobneči, šumeči, peneči se slap Savice. Po celem potu, trajajočem skoro eno uro od jezera, nismo videli niti najmanjšega sledu o čaru, ki smo ga zagledali sedaj. Narava je čudovito znala skriti to lepoto pred nepoklicanimi očmi.
Kakih dve sto korakov od nas, to je od mesta, iz katerega se slap najlepše vidi, je kipela visoko izmed dveh skal kraljeva Savica na dan in se z glasnim bobnenjem in z uprav planinsko močjo zaganjala v ponosnem skoku 60 metrov globoko v šumeči tolmun. Čisti, v solnčnem svitu se bliskajoči vodni prašek pa je segal do nas ter nas prav občutljivo hladil. Nekaj časa smo stali vsi zamaknjeni, niti besedica ni prišla črez naša usta. Samo v srcu je hvalil vsak Boga, da je s takimi prirodnimi čari okinčal našo ljubljeno domovino.
Kot srebern pas bil je videti mogočni slap, segajoč od skal, iz katerih izvira, do tolmuna. Kot v bajki bilo je gledati podeče se množine vedno iz
nova izpod skalovja kipeče vode, ki je padala z neznansko silo v globoki tolmun. Na mestu, kjer smo strmeč gledali v enomer krasno podobo, se nahaja spominska plošča nadvojvode Ivana, ki se je jel menda prvi živo zanimati za izvir Savice, in v tem hipu sem to zanimanje popolnoma razumel. Bili smo od tega prizora tako ginjeni, da so nam igrale solze v očeh. Težko bi pa tudi našel kraj, kjer bi vsa okolica tako vplivala na gledalca, kakor ta. Na levi in na desni so se dvigale neznansko visoko proti nebu kipeče gore, in za slapom samim se vidi tako visok in strm breg, da menda ni mogoče zasledovati, če Savica do slapa ne priteče morda tudi po taki soteski, kot je Vintgar. Pod nami pa je bilo kakih 50 metrov globoko brezdno, v katerem si je izvolila Savica svojo pot do jezera.
Tako je Savica skrita med visokimi gorskimi bregovi in se ne prikaže nikomur, kdor si tega pogleda ne zasluži s precej težavnim potom do nje.
Tukaj je torej neumrljivi Prešeren peval svoj nepozabni „Krst pri Savici". Verjel sem v tem hipu, da ga ni kraja, ki bi bolj silil izraziti srčna čutila v lepe besede, kot ravno ta. Ravno vsled tega pa nam je ta kraj še bolj vzbujal mila čutila v srcu, ker smo si bili v svesti, da je baš on zanesel slavo naše pesmi daleč med tuje nàrode. Človek je kakor priklenjen na mesto; gledal bi neprenehoma cele ure penečo se Savico.
Za nami sta prišla kmalu dva Nemca, mož in žena, in očarana sta gledala z nami bajnokrasni prizor. Pripoznala sta, da je komaj najti in videti kaj lepšega v naravi.
Nekateri pa nismo bili zadovoljni gledati samo od daleč. Vzeli smo steklenico, da bi zajeli
vodo, s katero je bil krščen zadnji branitelj poganskih Slovencev. Pot do vode je bila težavna, šum pa tako močan, da se nismo razumeli pet korakov narazen. Skozi več ali manj debele in velike skale preril sem se do vode, vsedel se na z mahom porasten kamen v nji, zrl nekoliko tre-notkov čisto blizo pred menoj bobneči, nad 60 metrov visoki slap, potem pa zajel vode. Zares, to je bil užitek! Vse svoje življenje nisem pil boljše. Iz velike steklenice, ki sem jo napolnil, pili so tudi drugi iu nismo mogli prehvaliti njene okusnosti.
A prišel je čas, da smo se morali ločiti tudi od tod. S težkim srcem smo dali slovo prekrasni Savici in dvakrat, trikrat se še ozrši nazaj, odšli po znani poti, trudeč se, v duši ohraniti utis lepote, ki je nas vse tako očarala.
Kličoč srčen: „Na svidenje" krasnim krajem, smo se obrnili proti Bistrici nazaj, kamor smo okolu 2. ure popoludne srečno dospeli ter se na Mencin-garjevem domu prav po domače utaborili.
Naročeno kosilo nam je izvrstno teknilo. Vse je bilo tako slastno in okusno, postrežba tako dobra in cena tako zmerna, da se sme gostilna g. Mencingarja res vsem izletnikom v Bohinj toplo priporočati. Ker oddaja tudi čedna stanovanja, ostajajo letoviščniki tam lahko dalje časa, kar je priporočati posebno tistim, ki se hoté seznaniti s krasno okolico, obdano od veličastnega gorovja.
S tem je bila vrsta lepih krajev, ki smo jih na potovanju obiskali, končana. Sedaj se veselimo doma pri navadnem opravku lepih spominov, ki smo si jih nabrali. Vsem pa, ki so Citali te skromne vrstice, kličem: Pojte jih pogledat tudi vi; ne bode Vam žal!	R. K—jr
jpH?*' Slovenci! Ibridino zahajajte na slovenshe shode!
glas grmečih topičev, kateri so oznanjevali okolici ter pozdravljali prihod novega g. dušnega pastirja. rDobro došli!“ kličemo gospodu tudi mi in upamo, da ostanejo med nami mnogo let v korist nàrodu in do zdaj zapuščeni cerkvi.
Iz Beljaka. (Požar v Bačah.) Zopet je prizadela strašna nesreča prijazno slovensko vas. V Bačah blizu baškega jezera je pogorelo sinoči, 15. okt., 17 poslopij z vso letino: slama, snopje, seno, detelja, mnogo orodja, 15 ovac, 14 prešičev, par telic, kar se do zdaj vé. — Mladenči, večji del udje gasilne družbe, bili so v sosednjem Štebnju na „žegnu“, ko je okoli pol desetih zvečer začelo goreti: govori se, da je bilo zažgano. Gasilci, domači in sosednji, posebno Loški, so hitro prihiteli in neumorno delali ter zabranili še večjo nesrečo.
Drug dopisnik nam poroča: Sinoči, 15. okt., ob 9. uri zvečer, začelo je pri Pibru v Bačah v stelji pod skednjem goreti in v kratkem času pogorelo je pol vasi. Le temu, da ni bilo močnega vetra in da so od vseh krajev prihitele na pomoč požarne hrambe : Loška, Haloška, Brnska, Mlinarska in na zadnje še celo iz Beljaka, se imamo zahvaliti, da ni pogorela cela vas. 12 posestnikom pogorele so hiše in vsa gospodarska poslopja. Sploh se misli, da je zažgala zlobna roka. Nesrečneži so pač usmiljenja vredni; zima je pred durmi in pogorelo jim je vse ; še celo nekaj živine ostalo je v ognju. Hitra pomoč je potrebna!
Od Zilje. (Požar) nastal je v pondeljek dné 9. oktobra ob 3/48. uri zvečer v Gozdinjivasi, fara Št. Štefan. Goreti je začelo p. d.spri Joštu. Vzrok ognju ni še natanko znan; bržkone pa je nastal vsled neprevidnosti domačih ljudij. Razun te hiše pogorela je tudi še tamošnja gostilna, ena koča in dva skednja. Živino in tudi nekaj drugih rečij so sicer rešili, samo pri Joštu, kjer je ogenj nastal, zgorelo je tudi pet svinj. Vsi, ki poznajo lego vasi, se morajo čuditi, da ni pogorela vsa velika vas. Pogorelišče leži namreč takorekoč sredi vasi, tako da loči Jošta, ki je prvi pogorel, samo pot njegovega soseda proti zapadu, in od gostilne, ki je tudi pogorela, je tudi samo par metrov do sosednih hiš nasproti vzhodu in severu. K temu, da se je ogenj omejil na omenjene tri hiše, pomagale so pred vsem požarne hrambe, ki so prihitele iz vseh stranij in ki so pri v vas napeljanem vodovodu dobile dosti vode, posebno pa tudi okolnost, da ni bilo nobenega vetra. Vendar, ker so hiše tako vkup sezidane, priznajo tudi vsi domači ljudje, da jih je posebno božja pomoč obvarovala tega, da ni pogorela cela vas, kar bi bilo zdaj, ko so že vsi poljski pridelki spravljeni domu in ko je zima že pred durmi, za nje prehuda nesreča.
Nevicar.
Na Koroškem.
(Skladišče v Sinčivasi.) Slovesna otvoritev zadružnega poslopja se je morala odložiti še za osem dnij in se vrši torej v nedeljo dné 29. oktobra po vsporedu, označenem na prvi strani. Da smo otvoritev odložili, dalo nam je povod tudi „bauernbundarskou hujskanje, ki bo v Velikovcu dné 22. t. m. — Upamo, da bo udeležba pri otvoritvi dné 29. oktobra tem večja. Rodoljubi naj skrbijo za to, da pridejo rojaki iz vseh stranij naše dežele. — Že sedaj se oglašajo mnogi kupčij za žito, posamezniki in zadruge, ki nakupujejo žito. Samo s Tirolskega je prišlo 20 takih vprašanj. — Podružnica v Velikovcu (v Kabonovi hiši) je začela delovati dné 11. oktobra. Liberalno-nemško-nacijonalni „purgarji“ so se otvoritve močno prestrašili in svojo jezo kazali na razne načine. Zoper g. P o d g o r c-a je velikovški mestni odbor vložil kar dve tožbi. — Vse to mora slovenske kmete navdušiti le še bolj, da pristopajo v s i naši zadrugi !
(„Bauerntagu v Velikovcu) se bo vršil dné 22. t. m. Tisti „bauernbundarji“, ki nam vedno očitajo, da držimo s plemenitaši, so sami poklicali plemenitaša, barona Rokitanskega, da hujska zoper katoliško cerkev in nas Slovence! Kdo je ta Ro-kitansky, to je „Mir“ že dosti pojasnil. Na Štajerskem je mož že moral spoznati, da njegova pšenica tam ne bo dozorela, in tako so se ga poprijeli naši „bauernbundarji“, ker jim služi dobro v to, da hujska zoper duhovščino in zoper Slovence. Pač res, da povsod „gliha vkup štriha“.
(„Recht so!“) Po znanih dogodkih v Celju je tožilo državno pravdništvo gg. dr. S er n ec a in dr. Dečka radi hudodelstva javnega nasilstva. Takrat je vskliknila „Karntner Zeitung“ : „Recht so!“ Pokazalo se je pa sedaj, nad čemur mi nismo nikdar dvomili, da je bila tožba neutemeljena, in zato so preiskavo ustavili. „Recht so!“ — Radovedni pa smo, ako bode „Karutner Zeitung11 sedaj tudi to svojim bralcem sporočila, ali bode koj le molčala, kakor po navadi o takih prilikah.
(Duhovske zadeve.) Prestavljeni so: C. g. Mat. Ri epi, kaplan v Beljaku, za provizorja na
Gozdanje; g. V. Marklet, kaplan v Trgu, v Beljak; g. F. Majer, provizor v Tigrčah, v Ravno; g. P. Kayser, kaplan v Berg-u, v Trg. — Župnijske izpite je delalo od 10. do 12. oktobra t. 1. 14 duhovnikov.
(Spremembe v celovškem duhovskem semenišču.) C. g. P. Tomaž L e m p 1 je prestavljen v Travnik v Bosno, na njegovo mesto je prišel kot Spiritual č. g. P. Peter Guglberger iz Št.Andraža ; prejšnji podravnatelj č. g. P. Henrik Schmidt je prestavljen v Inomost, na njegovo mesto pa je prišel č. g. P. Avguštin Vie d mer iz Leinc-a pri Dunaju.
(T celovško bogoslovje) so vstopili letos sledeči gg. abiturijentje: Cukala France iz Go-milskega na Spod. Štajarskem; Ko gel ni k Iv. iz Podklanca pri Spod. Dravogradu ; Rozman Jak. iz Št. Jurija nad^Celovcem; Serajnik Pet. iz Svetne vasi v Rožni dolini ; T e u 1 A. iz Št. Andraža pri Jezeru; Vidovič Jos. od sv. Marjete nižje Ptuja; vsi imenovani so Slovenci. Nemci pa so: Hopf-gartner Henr. iz Blat pri Steinfeldu; Hiibner Rajm. iz Celovca; Hueter F. iz Berg-a; Laure Fr. iz Fischering-a; Ogerčnig Leop. iz Šmartna na Ponfeldu, Svete Ant. iz Čanjč pri Celovcu in Trutschnig Kil. iz Lienca na Tiroskem. Vseh skupaj je 13. — V vseh štirih letnikih je 63 bogoslovcev ; med temi je 28 Slovencev, 1 Ceh, ostali so Nemci. Med Slovenci je 8 Štajercev in 2 Kranjca. Izmed 63 bogoslovcev jih je 19 iz drugih dežel. Poleg teh obiskujejo bogoslovska predavanja 4 kapucini in 2 olivetanca. Posebno veselo je to, da imamo v bogoslovju tako lepo število Slovencev, skoro polovico vseh bogoslovcev. Bilo bi jih lahko še več, da bi bile naše ljudske šole boljše !
(Papirnate goldinarje) in stare krajcarje in polkrajcarje sprejemajo cesarske blagajne le samo še do konec tega leta. Po novem letu bo ta denar ob veljavo. Po cesarskem ukazu moralo se bo tudi po novem letu 1900 v vseh javnih računih in javnih spisih računati po kronah in vinarjih.
(Osebne novice.) Dež. sod. svetovalec v Mariboru, g. dr. M. Bouvier, pride kot državni pravd-nik v Celovec. — Živinozdravnik g. J. Zanoškar je prestavljen iz Pliberka v nemški Št. Vid. Za živinozdravnika v Pliberku je nastavljen gosp. R. Heinrich. Prvi zna slovenski, drugi ne; prvega pošiljajo v nemški kraj, drugega v slovensko mesto. Tako naš deželni odbor skrbi za Slovence! — Umrl je dné 10. t. m. v Karlovih Varih na Češkem baron Ferd. Helldorf, posestnik v Ovbrah. Dosegel je 64 let. Pogreb je bil v Celovcu dné 16. okt.
(Drobiž.) Dné 1. t. m. je govoril g. potovalni učitelj Šumi na kmetijskem shodu v Lončarjevi gostilni pri Sv. Grobu. Shod je bil dobro obiskan. Dné 15. okt. je imel isti gospod shod v Libučah. — Železnico iz Volšberga v Zeltvveg bodo otvorili dné 2. dec. t. 1. — Hišnik L. Tropan v farovžu na sv. Višarjah, ki je zmerjal tamošnje duhovnike, je bil od okr. sodišča v Trbižu obsojen na 10 gld. globe. Za take ljudi bi v duhovnih hišah ne smelo biti prostora. — Od dné 16. t. m. naprej vozi pošta med Velikovcem in Grebinjem dvakrat na dan. — Montanska družba je tudi plavž v Lolingu opustila. Tako propada velika obrt. To je prava podoba ,,liberalnega napredka". — Velik medved se klati po Karavankah in dela ljudem mnogo strahu, živini pa dosti škode. — V Lipi v Zgornji dravski dolini je pogorelo dvoje hiš in trije skednji.
Po drugih, slovenskih deželah.
(Zveza spodnještajerskih zadrug) je že
pričela delovati in bode gotovo velikega pomena za razvoj kmetskih zadrug. Želimo prav mnogo uspeha !
(Vzgleden varuh Slovencev) je državno pravdništvo v Celju. To državno pravdništvo hoče tožiti občinski zastop celjske okolice in celjski okrajni zastop, ker sta slavno-znano celjsko policijo „razžalila“ s tem, da sta zahtevala podržav-Ijenje celjske mestne policije. Radovedni smo le, kak bo konec te tožbe! Bržkone tak, kakor oni preiskave zoper gg. dr. Serneca in dr. Dečka. — Kakor čujemo ravno pred sklepom lista, je državno pravdništvo že ustavilo preiskavo zoper imenovana zastopa, ker se nista zagrešila v ničemur. To zopet kaže, kdo je v resnici kriv celjskih izgredov.
(Dobra pečenka.) Te dni so odšli nazaj v Italijo tisti delavci, katere je avstrijska vlada na škodo domačih delavcev imela v službi pri javnih skladiščih v Trstu. V svojih bivališčih so pustili za spomin vse polno — mačjih kož. Po skladiščih so polovili skoro vse mačke in jih pojedli. Pa pravijo, da Italijani jedo le polento!
(Krofe so dobili.) V Žalcu je prišla voda, ki odteka iz Kukečeve pivovarne, tudi v nekatere studence. Vsi, ki so pili vodo iz teh studencev, dobili so guše (krofe). Kakih 20 oseb ima sedaj naenkrat ta nepotrebni kinč človeškega telesa.
Ul
(Neprevidnost s puško.) Dné 1. oktobra so šli iz Cmureka trije možje na lov, med njimi tudi župan Piacer. Nek viničar si hoče ogledati županovo puško, toda župan po naključbi puško sproži in strel zadene viničarja v trebuh, da se pri priči mrtev zgrudi.
(Velik požar.) V vasi Strmca pri Planini je ogenj uničil poslopja 16. gospodarjem. V ognju je zgorela tudi neka žena. Pravijo, da je zažgala zlobna roka. Škode je nad 50.000 gld.
(Nove menjice.) S 1. oktobrom so stopile v veljavo nove menjice v kronski veljavi. Stare menjice se ne smejo več rabiti. Po ukazu finančnega ministerstva od dné 6. oktobra se izdajo tudi menjice s slovenskim besedilom. Slovenci naj se poslužujejo samo teh !
(Drobne novice.) Dramatično šolo in godbeni klub so si ustanovili mariborski Slovenci. Tudi drugod bi bilo tega treba. — Hausenbichlerjevo planinsko kočo na Mrzlici so slovesno otvorili dné 28. sept. 250 ljudij je bilo navzočih. — Novo okrajno sodišče je dobil Kobarid na Goriškem. — L. 1897. se je vknjižilo na kranjskih posestvih čez 11 milijonov novih bremen. Razbremenila pa so se zemljišča samo za štiri milijone. Tako propada kmetski stan ! — „Slovanski svet" je prenehal izhajati. — Dné 10. oktobra so našli v Lipnici pri dobravskem mostu ob Kamnigorici ubitega B. Žvana, mesarja iz Gorij pri Bledu, brez denarja, katerega je imel prej precej pri sebi. Umoril ga je, kakor sodijo, ljubljanski gostilničar B. Ravnik, katerega so zaprli.
Križem sveta.
(Iz cesarshe hiše.) Nadvojvodinja Marija Valerija je porodila dné 9. t. m. v Valseju nadvojvoda, kateri je bil krščen v soboto dné 14. t. m. Pri krstu je bil navzoč tudi presvitli cesar. — Nadvojvodinja Štefanija, vdova za prestolonaslednikom Rudolfom, se baje misli omožiti z ogerskim grofom Elmerjem Lonyayem, ki je bil nastavljen pri avstrijskem poslaništvu v Rimu.
(Avstrijski ministerski predsedniki.) Grof Clary je 25. ministerski predsednik, katerega ima Avstrija od leta 1848., in 22. za vlade sedanjega cesarja. Vrsté se tako-le: grof Kolowrat, baron Pillersdorf, baron Wesenberg, knez Schwarzenberg (za njegove uprave je stopil na prestol Franc Jožef L), grof Boul-Schauenstein, grof Rechberg, nadvojvoda Rainer, grof Belcredi, grof Beust, knez Karol Auersperg, grof Taaffe, Plener star., vitez Hasner, grof Potočki, grof Hohenwart, baron Holz-gethan, knez Adolf Auersperg, pl. Stremayer, grof Taaffe, knez Windischgràtz, grof Kielmansegg, grof Badeni, baron Gautsch, grof Thun. Moža meščanske krvi še ni bilo na mestu ministerskega predsednika v Avstriji, pa se tudi nikdar ni poskusilo vladati s takim možem. Najdalje je ministroval predsednik Taaffe, najkrajši čas Plener.
(Nezgode.) V vasi Miindersingen na Nemškem je pogorelo pohištvo nekega kmeta. Zgoreli so tudi 4 otroci. — Mesto Amahei na južnem obrežju otoka Ceram je razrušil potres. 4000 ljudij je ubitih, 500 ranjenih.
(Otrok v smrtni nevarnosti.) 2 letni sinček uradnika Vlaha zašel je na v bližini se nahajajočo železnično progo postaje Svatonoviške na Gorenje Avstrijskem ter se tam, ne da bi ga kdo opazil, igral s kamenčki, ko je kmalu na to pripihal v postajo osebni vlak. V zadnjem hipu opazil je otroka vlakovodja, toda bilo je že prepozno in vlaka ni mogel več ustaviti. Vlak je sunil otroka k tlem, in ne da bi se zganilo, ležalo je dete na tleh. In glej čudo, ostalo je, potem ko je ves vlak vozil čez malo telesce, nepoškodovano! Dobil je le par neznatnih prask. Čuval ga je angel varuh.
(Francoski delavci pri papežu.) Pri vspre-jemu kakih 1500 francoskih delavcev izrazil se je sivolasi Leon XIII. nekako tako-le: „Naša najsrč-neja želja je, pokazati, da je cerkev res prava mati nàrodov, ker le ona zamore pri raznoličnosti stanovskih teženj socijalni red vzdržavati in že tu, — kolikor možno, — nàrode osrečevati. Da bodete v resnici krščanski delavci, držite se besedij in vzgleda, kako je Kristus zmotene zopet k sebi privedel. Tako nam bote v naših sivih letih v veselje in tolažbo". Papeža, ki je kljub starosti vrlo zdrav, so delavci-romarji navdušeno pozdravljali.
(Vojska) je nastala v južni Afriki med Angleži in Buri, kateri branijo z vsemi silami svojo rodno zemljo zoper angleško nasilstvo. Angleži se namreč hočejo s krivično silo polastiti dežele Burov, ker se tam nahaja mnogo zlata. Buri se branijo in so napravili napadalcem-Angležem že precej škode. Ali se bodejo mogli zoper angleško premoč tudi vstrajno boriti, pa je vprašanje.
(Pruska krutost.) Iz Berolina javljajo, da se je v Nemčiji poljskim dijakom prepovedalo, poučevati se med seboj v poljskem jeziku. 150 mark kazni pa morajo plačati tisti stariši, ki bi se upali svoje otroke učiti poljščine. Sploh je Poljakom prepovedano, učiti se materinega jezika. Vseh drugih jezikov se smejo učiti, le svojega materinega ne !
gosp. «irnštvii!
gpfgr JP ris topi te slovenskemu kat.-pol.
To vam je prava „nemška svoboda11 — koncem 19. stoletja!
(Sajveeji bogatin sveta umrl.) V New-Yorku je umrl te dni Kornelij Vanderbilt, ki je največji železniški podjetnik na svetu. Dosegel je 56 let. Njegov oče je bil najprej reven prodajalec sadja. Tekom vojne z Anglijo (1812—1814) pa je razvil obširno trgovino. Nabavil si je svoje ladije ter je sezidal troje velikih železnic. Zapustil je okoli 70 milijonov dolarjev. Njegov sin, ki je sedaj umrl, je to premoženje pošesteril ter postal tako najbogatejši mož na vsem svetu. Kornelij Vanderbilt je prišel večkrat v evropska letovišča ter je bil tudi na Dunaju.
(To In ono.) Bismarkovo proslavo avstrijska vlada mirno dopušča. Sedaj je v Avstriji že 16 občin, ki so imenovale svoje trge po Bismarku. — Židovski uradniki pri ruskih državnih železnicah so vsi odpuščeni iz službe. — Davek na biciklje so vpeljali na Moravskem. — Nevarno zbolel je olo-muški nadškof dr. Kohn.
Književnost.
„Kako je ravnati z mlekom?" Tako se imenuje majhna, pa poučljiva knjižica, katero je spisal mlekarski strokovnjak v Tolminu, g. M. Ivančič. Naše mlekarstvo stoji žalibog na jako slabih nogah ; mlekarskih zadrug je še malo in dohodki od hišnega mlekarstva so neznatni, ker sveže mleko, kakor tudi izdelki iz mleka, niso tako čisti ter okusni, da bi kupovalcem ugajali in bi se boljše cene zanje dobivale. Mnogo mlekarskih izdelkov, namreč maslo, vozijo v naše kronovine tuje dežele, in denar, kojega plačamo za tuje blago, bi lahko v naši deželi ostal. Prvi pogoj, da se bo naše mlekarstvo bolj razvijalo, je umno ravnanje z mlekom, zakaj le iz zdravega in nepokvarjenega mleka je mogoče dobro maslo izdelati. Tudi kedar bomo imeli v slovenskih krajih več mlekarnic, bo imenovano ravnanje z mlekom prva potreba. Toplo priporočam zatoraj omenjeno knjižico vsakemu živinorejcu in udom mlekarskih zadrug. Dobi se pri pisatelju ter tudi v tiskarni g. Gaberščeka v Gorici, in stane snopič 15 kr.	S.
Kmetijski shodi. V nedeljo dné 29. t. m, ob 2. uri popoludne, bo pri Kašperju v Šmartnu nad Porečami zborovanje, pri katerem bo g. Šumi govoril o živinoreji.
Dné 5. decembra bo shod v Kočuhi pri Petriču; tudi tu bo g. Šumi predaval o živinoreji. Začetek ob 2. uri popoludne.
Podružnica st. Cirila in Metoda za Beljak in okolico bode imela v nedeljo dné 29. oktobra 1899, ob 4. uri popoludne, v gostilni g. Ant. Pogliča, p. d. pri Gobernu, na Drnci svoj letni občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Načelnikov pozdrav. 2. Poročilo tajnikovo in blagajnikovo. 3. Volitev dveh pregledovalcev računov. 4. Volitev novega načelništva. 5. Razni govori in nasveti. 6. Poučni govor. 7. Vsprejem in vpisovanje novih udov. 8. Pri domači veselici se bo tudi predstavljala šaljiva igra: „Vaški skopuh". Vstop je dovoljen le udom in po udih povabljenim gostom. Vse zavedne Slovence in Slovenke najuljudneje vabi k obilni udeležbi	načelništva.
Za pogorelce v Veliki vasi pri St. Jakobu so darovali:
Neimenovan duhovnik v Celovcu..............5'— gld.
Č. g. Jož. Fugger, provizor v Gorenčah, nabral v veseli družbi pri Uršiju v Borovljah .	.	.	3 40	„
Neimenovan duhovnik iz celovške okolice	.	.	D—	„
C. g. Matija Wedenik, župnik v Otmanjah	.	.	1'—	„
Prej izkazanih.............................18'— „
Vkup 28-40 gld.
Naznanila.
Jakob Petschounig,
usnjarski trgovec
v Celovcu, na novem trgu št. 4.,
med gostilno „pri Kleeblatt-u“ in Kopper-jevo prodajalnleo.
Kdor hoče dobro, trdno in zoper mokroto stanovitno usnje, naj se obrne k meni, kjer mu bodem povsem s svojo	veliko zalogo vsakovrstnega
najboljšega usnja, ^(3 kakor tudi pravo rusko irhovino po najnižji ceni postregel. — Prodajam tudi vsakovrstno čevljarsko orodje. — Izdelujem in prodajam najizvrstnejšo mast za čevlje. — Kupujem vsakovrstne živinske kože za stroj po najvišji ceni.
Slavno občinstvo uljudno vabim na vsakojaki poskus, da se prepriča o kakovosti robe.
ipte in Ziistlmike
ki imajo dosti znancev, sprejema nova tovarna, da sprejemajo naročila na povsod neobhodno potrebne,
uovo pateutovane stvari. Visoka provizija, oziroma stalna plača, zajamčena. Naročila sprejema: Klimesch in tov., Praga, 1134—II.
% Dr. Alojzij Kraut, jg
w	odvetnik v Celovcu,	w
3^ na benediktinskem trgu št.4., I. nadstropje.
Uradne ure so od ‘/./J. do 12. ure zjutraj in od 3. do 6. ure popoludne.	Sjg
W	Ob nedeljah je pisarna zaprta.	W
Proda se
majhna hiša s trgovino
na prav ugodnem prostoru, pripravljena za vinsko in drugo kupčijo. Več pove Aua Muller v Borovljah, hiš. št. 45; pošta Borovlje (Koroško).
V tiskarni družbe sv. Mohorja t Celovcu
je ravnokar na svitlo prišel
Katekizem za katoliške šole
v združenih državah ameriških.
Sestavil in izdal
Rev. J. S. Šušteršič,
Joliet, 111.
Z dovoljenjem prečast. St. Ooudskega škofijstva.
Cena kartoniranemu iztisu je 40 kr., po pošti poslan velja 45 kr.
Brafly-jeve
želodčne kapljice
Schutzma-kf (p1’6-) Marijaccljskc želodčne kapljice)
pripravljene v lekarni „pri ogerskem kralju"
C.Brady-a na Dunaju I.,F!eiscliniarktl,
so starodavno in znano pomagilo, ki krepča želodec pri slabi prebavi in želodčnih težavah.
ICna steklenica stane .	.	. 40 kr.
Dvojnata steklenica....	70 „
Zopet moram opozarjati, da moje kapljice ponarejajo. Pazi se naj torej pri nakupu na zgornjo varstveno znamko s podpisom C. Brady in zavrne se naj vsak izdelek, ki nima zgornje varstvene znamke in podpis C. Brady.
elodcne kapljice ^ 8*3*
(prej Marijaceljske želodčne kapljice) so zavite v rudeče škatljice in imajo podobo Marijaceljske matere božje kot varstveno znamko. Pod varstveno znamko mora biti zraven stoječi podpis €\&UXii->y Posamezni deli so navedeni.
Želodčne kapljice se pristne dobivajo v vseh lekarnah.

R. PRETHER-TRST
via Ceppa štev. 5.
Spedicijska in komisijska poslovnica. f
Vsprcjme vsakovrstna zastopstva.
Priporoča se slavnemu slovenskemu trgovskemu svetu in drugemu občinstvu za vsake vrste pošiljatve, bodisi o dovažanju v Trst ali izvažanju iz Trsta. Preskrblja vse potrebne manipulacije na carinskih uradih, vsprejemlje blago v pobrano.
Oprt na veliko izvežbanost, pridobljeno v 10letnem delovanju v tej stroki, zagotavlja lahko najtočnejo postrežbo.	PvetTMiV
Korespondenca se vodi v slovenskem, hrvat-skem, češkem, nemškem In italijanskem jeziku.

Stroji za prirejanje krme za zimsko krmljenje v hlevu!
Rezalnice za rezanico, rezalnice za repo in krompir, mlini za robkanje in mečkanje, parnice za živinsko krmo, premakljive kotljaste štedilne peči z emailiranimi in ne-emailiranimi vložnimi kotfji, stoječe ali premakljive, za kuhanje in parenje živinske krme, krompirja za mnoge kmetijske in gospodarske namene, dalje: robkalnice za koruzo, čistilnice za žito, trijerje, stiskalnice za seno in slamo, na ročno gonjo, stoječe ali na kolesih, mlatilnice, vitle, jeklene pluge, valjarje, brane,
najboljše sejalne stroje „AClRIKOI(A44 (na kolesih),
ne da bi bilo treba kolesa izpreminjati.
Samo ob sebi delujoče
škropilnice za uničevanje grenkuljice,
izdelujejo in pošiljajo z jamstvom kot posebnost v naiizvrstnejši in priznano najboljši sestavi,
P H. MATFAHTM In s©«lr.
c. kr. izklj. priv. tovarna za kmetijske stroje, livarne in fužine na par,
na Dunaju, II/l. Taborstrasse 71.
Odlikovana z čez 400 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami.
llustrovani ceniki in mnoga priznalna pisma zastonj. — Zastopniki in prekupci se sprejmejo,
Ma prodaj je hiša
gostilno, prodajalnico in tobak-’afiko, prav na prijaznem kraju na pod. Štajerskem, blizu mesta in želez-ice. Cena 2000 gld. 734 gld. je graške rsojilnice. Vse je prav pripravno za rkega peka. Več pove Andrej Na-o d e, Novavas pri Slov. Bistrici, pošta Slov. Bistrica na Štajerskem.
'Marna družbe sv. Mohorja
5 uljudno priporoča za natiskovanje vi-tnic, pismenih zavitkov itd. po najnižjih cenah.
C. in k. dvorna
bratov
RIEGER
v Krnovem (Jagerndorf)
avstr. Šlezija
izdeluje izvrstne in cene
cerkvene orgle.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Teršelič. —- Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.