H L! 1 rimorske ovice URADNE OBJAVE OBČIN ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA )per, 24. apriia 1981 Št. 13 VSEBINA Obalna skupnost Koper — ODREDBA o spremembah in dopo!nitvah odredbe o razporeditvi de!ovnega časa v upravnih in drugih organih Skupščine oba!ne skupnosti Koper — ODREDBA o poši!janju cenikov za posamezne proizvode in storitve Obaini skupnosti za cene v potrditev Občina Hirska Bistrica Krajevnaskupnost Podgrad — SKLEP o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje de! po srednjeročnem pianu razvoja vaške skupnosti Podbeže za obdobje 1981—1985 Občina Piran — ODLOK o poprečni gradbeni ceni stanovanj in stanovanjskih hiš in poprečnih stroških komuna!nega urejanja zemljišč na območju občine Piran — SKLEP o prenehanju ve!javnosti sk!epa o imenovanju začasnega predsednika ko!egijskega posiovodnega organa v turi-stično-hote!skem podjetju Portorož — SKLEP o sog!asju k stopnji amortizacije od va!orizirane vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš — POPRAVEK odtoka o davku na promet nepremičnin v občini Piran — POPRAVEK od!oka o propračunu občine Piran za !eto 1981 Občina Sežana — ODREDBA o razporeditvi deiovnega časa v upravnih organih občine Sežana Obaina skupnost za cene — NAVODILO o poši!janju obvesti! o cenah oba!ni skupnosti za cene zaradi sprem!janja — NAVODILO o poši!janju cenikov Oba!ni skupnosti za cene v potrditev Samoupravna interesna skupnost otroškega varstva !zo!a — SKLEP o višini denarnih pomoči otrokom in o dohodkovnih pogojih v !etu 1981 Občinska skupnost sociainega skrbstva !zo!a — PRAVILNIK o družbenih materia!nih pomočeh v socia!nem skrbstvu v občini !zo!a Samoupravna stanovanjska skupnost občine Hirska Bistrica — SKLEP o končnih cenah za m^ stanovanjske površine na soseski S fVl za stanovanjske b!oke S 1, S2, S3 v Rozmanovi u!ici v Hirski Bistrici Občinska skupnost za zaposiovanje Hirska Bistrica — SKLEP o spremembi 2. č!ena sk!epa z dne 28. 1. 1981 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Koper — SKLEPI o poprav!jeni izhodiščni ceni stanovanj in očiščeni prodajni ceni stanovanj v stanovanjskih b!okih B-5 in A—6 nad centrom zazidave »Za gradom« v Kopru Regionaina zdravstvena skupnost Koper — RAZGLAS prispevkov za zdravstveno varstvo za !eto 1981 v občinski zdravstveni skupnosti — SKLEP o finančnem načrtu prihodkov in odhodkov za !eto 1981 — SKLEP o zak!jučnem računu občinske zdravstvene skupnosti za !eto 1980 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Sežana — SPREMEMBA IN DOPOLNITEV ugotovitvenega sk!epa o stopnjah, virih in osnovah sredstev za potrebe solidarnosti in vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva, združenih v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti občine Sežana za !eto !981 — SKLEP o ugotovitvi ve!javnosti aneksa k samoupravnemu sporazumu o teme!jih p!ana enote za uprav!janie s stavbnim zemljiščem Sežana za obdobje 1981—1985 Občina Koper - SKLEP o začasnih ukrepih družbenega varstva v de!ovni organizaciji Kemična industrija lp!as Koper — TOZD Pohuretani Koper — ODLOK o imenovanju novih u!ic v mestu Koper 122 URADNE OBJAVE 24 aprita 1981 — Št. 13 OBALNA SKUPNOST KOPER Na podtagi dotoči! 99. čtena statuta Ohaine skupnosti (Uradne oh-ja\ešt. !518) ter ! in 2. čtena odtoka o razporeditvi detovnegačasit v upravnih organih (Ur. !. SRS št. 7/SO) je izvršni svet skupščine Ohatne skupnosti Koper, na seji dne t5. aprita 1981 sprejet ODREDBO O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODREDBE O RAZPOREDITVI DELOVNEGA ČASA V UPRAVNIH !N DRUGtH ORGANIH SKUPŠČINE OBALNE SKUPNOSTI KOPER L čten V drugem čtenu odredbe o razporeditvi detovnega časa v upravnih in drugih organih skupščine Ohatne skupnosti Koper se za h) točko doda e) točka nastednje vsebine: y V tržni in sanitarni inšpekciji traja detovni čas tekom cetega teta tudi v soboto in nedetjo od 7. do 15. ure « 2. čten V 4. čtenu se ! odstavek spremeni in dopotni tako da se pravitno gtasi: "Z ozirom na značaj natog ter na trajnost inšpekcijskega nadzora je predstojnik upravnega organa za inšpekcijske stuibe poobtaščen. da tudi za druge inšpekcije in v drugih primerih občasno razporedi deto tudi v soboto ati v nedetjo oziroma na popotdanski ati drug čas. Razpo-redite\ detavcev. ki bodo opravtjati deta in natoge v soboto in nedetjo ati \ drugem času opravi prav tako predstojnik upravnega organa za inšpekcijse stužbe« 5. čten Ta odredba st opt v vetjavo takoj, uporab) ja pa se od 1. maja 1981 datje. Št.: 14-4/80 Koper. 15. aprita 1981 Predsednik SLAVKO VODOPIVEC.!, r. Na podtagi 59. in 60. čtena zakona o temetjih sistema cen in družbeni kontroti cen (Uradni tist SFRJ. št. 1/80 in 58/80) in 9. čtena odtoka o pravicah in dotžnostih izvršnega sveta skupščine Obatne skupnosti Koper na področju družbene kontrote cen in o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravtjanju natog Obatne skupnosti za cene (Uradne ohajve.št. 12/81) je izvršni svet skupščine Obatne skupnosti Koper na seji dne 15. aprita 1981 sprejet (16(16 Mestni promet — prevoz potnikov 1002 Stanovanjska dejavnost — stanarine in najemnine za postovne prostore 1005 Komunatna dejavnost — proizvodnja in distribucija vode gospodinjstvom ter industrijskim in drugim potrošnikom — prečiščevanje odptak (kanatizacija) — proizvodnja, prenos in distribucija ptina po sistemu ptinovodov gospodinjstvom ter industrijskim in drugim potrošnikom — odnašanje, odtaganje in predetava odpadkov 1502 Zdravstveno in sociatno varstvo — dejavnost zavodov za dnevno bivanje otrok (jasti in vrtci). 2. čten Organizacije združenega deta iz prejšnjega čtena poštjejo cenike Obatni skupnosti za cene v Kopru v potrditev preden začnejo prodajati proizvode in opravtjati storitve oziroma preden povečajo cene proizvodov in storitev. Za organizacije združenega deta. združene v samoupravnih skupnostih. tahko poštjejo skupne cenike te skupnosti. 5. čten Obatna skupnost za cene izda navodito o pošitjanju cenikov v potrditev. 4. čten Organizacije združenega deta ne pošitjajo cenikov Obatni skupnosti za cene Koper v potrditev za proizvode in storitve iz 1. čtena te odredbe, če se zanje obtikujejo cene na podtagi družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov o cenah, katerih udeteženec je izvršni svet skupščine Obatne skupnosti Koper oziroma Obatna skupnost za cene Koper. 5. čten Ta odredba začne vetjati nastednji dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 58-14/81 Koper. 15. aprita 1981 Predsednik SLAVKO VODOPIVEC, !. r. OBČ!NA (URŠKA B!STR!CA KRAJEVNA SKUPNOST PODGRAD ODREDBO O POStLJANJU CENtKOV ZA POSAMEZNE PROtZVODE [N STORtTVE OBALN) SKUPNOST) ZA CENE V POTRDÌTEV 1. čten Organizacije združenega deta, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, katerih cene so v pristojnosti občine, so dotžne pošitjati Obatni skupnosti za cene v potrdi-te\ cenike nastednjih proizvodov in storitev: Iz panoge: (H5() Proizvodnja živitskih proizvodov — osnovne in speciatne vrste kruha (1501 Visoka gradnja — gradnja, rekonstrukcija, adaptacija in popravita stanovanjskih stavb (1505 Instatacijska in zaktjučna deta v gradbeništvu — napetjava in popravita gradbenih instatacij: notranje vodovodne, kanatizacijske in etektrične instatacije, instatacije za parno gretje in ptinske instatcije — zaktjučna in obrtna deta v gradbeništvu: fasaderska, teracerska, sobostikarska, črkopteskarska, parketarska, sadrarska, štukaterska in izotaterska deta, obtaganje podov in stopnišč z tinotejem, gumijem in drugim materiatom, stektarska keramičarska, stavbnoktjučavničarska in kteparska deta ter druga deta stavbne obrti ter zaktjučna deta v gradbeništvu Na podtagi 2. in 6. čtena zakona o samoprispevku (Ur. tist SRS št. 5-75) in na podtagi izida krajevnega referenduma z dne 5. 4. 1981 o uvedbi krajevnega samoprispevka v vasi Podbeže je svet KS Podgrad na svoji seji dne 1(1. aprita 1981 sprejet SKLEP O UVEDB! SAMOPRISPEVKA ZA SOFINANCIRANJE DEL PO SREDNJEROČNEM PLANU RAZVOJA VAŠKE SKUPNOSTI PODBEŽE ZA OBDOBJE 1981—1985 1. Za vas Podbeže se na podtagi odtočitve občanov na referendumu dne 5. 4. 1981 uvede krajevni samoprispevek v denarju in detu za sofinanciranje det po srednjeročnem ptanu razvoja vasi Podbeže 1981—1985. 2. Samoprispevek v denarju in detu se uvede za dobo petih tet in sicer od 1. maja 1981 do 1. maja 1986. 5. Samoprispevek v denarju ptačujejo zavezanci, detovni tjudje in občani, ki statno prebivajo na območju vasi Podbeže. a) Samoprispevek v denarju ptačujejo nastednji zavezanci: detavci, ki imajo statno prebivatišče v vasi Podbeže po 2% od neto osebnih dohodkov upokojenci po stopnji 2 % od pokojnin 24. apri!a 1981 — Št. 13 URADNE OBJAVE 123 — lastniki kmetijskih zemljišč in gozda po stopnji 2% od katastrskega dohodka in od vrednosti posekanega lesa na panju — občani, ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ter intelektualne storitve po stopnji 2% od dohodka, zmanjšanega za prispevke in davke — občani, ki samostojno opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in plačujejo davek v pavšalnem znesku !()% od odmerjenega davka — občani, ki pridobijo lokacijsko in gradbeno dovoljenje za zidavo na območju VS Podbeže in nimajo stalnega prebivališča v vasi Podbeže — občani, ki nimajo stalnega prebivališča v vasi Podbeže, so pa lastniki nepremičnin v vasi b) Plačevanja samoprispevka b so oproščeni: — delavci, katerih osebni dohodek mesečno ne presega 60 % povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu — občani-upokojenci, katerih mesečna pokojnina ne presega višine neto osebnega dohodka po kriterijih, ki veljajo za delavca — lastniki kmetijskih zemljišč, če katastrski dohodek ne presega 12.000,00 din — samoprispevek se tudi ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, od otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter od nagrad učencev v gospodarstvu — prebivalci vasi Podbeže št. 37, 38 in 39. Zavezanci samoprispevka v delu so: a) delovni ljudje in občani po 80 delovnih ur letno. Odmerjeno število delovnih ur se lahko opravi tudi z delovnimi sredstvi. V tem primeru se uporablja za izračun delovnih ur tabela razmerij: 1 ura delavca — 1 delovna ura ! ura traktorja = 5 delovnih ur (po števcu) 1 ura voza - 1 delovna ura ! ura 3 o o yr (D = 2 delovni uri 1 ura prikolice-kiper = i delovni uri 1 ura mešalca = I delovna ura 1 ura dela z živino = i delovni uri 1 ura plug — 1 delovna ura 10 km kamion = 1 delovna ura 14 km kombi — I delovna ura 20 km osebni avto = 1 delovna ura Vaški odbor vodi evidenco opravljenih ur, katera se potrdi na zboru občanov ob koncu leta: v kolikor občan ni opravi! svoje obveznosti, je dolžan ostanek delovnih ur plačati po ceni 2(M) din za leto 1981, za vsako nadaljnje leto se cena ure določi in potrdi na zboru občanov. Občani, ki niso izpolnili svojih obveznosti v delu, so dolžni manjkajoče delovne ure plačati neposredno na zbiralni račun KS Podgrad, do 31. 1. naslednjega leta. Akcije organizira in vodi vaški odbor. b) Za oprostitev samoprispevka v delu se uporabljajo določila 10. člena zakona o samoprispevku, s tem, da so oproščene samoprispevka vse ženske, ki bi bile dolžne opravljati fizična dela. 4. * Svet KS Podgrad na predlog vaškega odbora lahko zavezanca samoprispevka oprosti plačevanja samoprispevka, če se ugotovi, da je ogroženo nujno preživljanje zavezanca in članov njegove družine. S samoprispevkom zbrana sredstva so namenska in se bodo uporabljala izključno za sofinanciranje de! iz 1. točke tega sklepa. S sredstvi zbranimi s samoprispevkom upravlja vaški odbor. Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev zbranih s samoprispevkom opravlja svet KS Podgrad. Denarna sredstva samoprispevka obračuna in odteguje izplačevalec OD oziroma pokojnin: samoprispevek, ki ga plačujejo občani, ki se osebno ukvarjajo s kmetijsko, obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo in intelektualnimi storitvami, pa pristojni občinski upravni organ davčne uprave. Občani, ki imajo stalno prebivališče na območju vasi Podbeže in dosegajo dohodke izven območja SR Slovenije in SFR Jugoslavije, so dolžni na zahtevo organa, ki je določen za zbiranje samoprispevka, redno dostavljati podatke o dohodkih, od katerih se plačuje samoprispevek. Na osnovi predloženih podatkov svet KS predpiše s posebno odločbo višino njegove obveznosti. b. S samoprispevkom zbrana sredstva se zbirajo na posebnem zbiralnem računu KS Podgrad pri SDK. 7. Od zavezancev, ki samoprispevka ne plačujejo v roku, se obveznosti izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov. 8. O uporabi sredstev samoprispevka se sestavi zaključni račun. Zaključni račun sprejme organ, ki je uvedel samoprispevek in se objavi na način, kot je bil objavljen akt o uvedbi samoprispevka. 9. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od L maja 1981. Podgrad, 11. aprila 1981 Predsednik sveta krajevne skupnosti JAGODNIK VLADO, l.r. OBČ!NA P!RAN Na podlagi 3. odstavka 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74), 2. odstavka 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravic nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80), 2., 7., 8., 9 in 10. člena pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 13/80) in 221. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1981 in zbora združenega dela dne 20. aprila 1981 sprejela ODLOK O POPREČNI GRADBENI CENI STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ IN POPREČNIH STROŠKIH KOMUNALNEGA UREJANJA ZEMLJIŠČ NA OBMOČJU OBČINE PIRAN 1. člen Ta odlok določa za območje občine Piran poprečno gradbeno ceno stanovanj in stanovanjskih hiš, poprečne stroške komunalnega tlreja-nja zemljišč in vrednost stavbnih zemljišč za določitev izklicne cene stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini. 2. člen Poprečna gradbena cena za kv. m, stanovanjske površine 111. stopnje opremljenosti na območju občine Piran na dan 31/12—1980 znaša 11.860,00 din. 3. člen V ceni iz 2. člena tega odloka so upoštevani vsi deleži pripadajočih skupnih prostorov v objektu, razen zaklonišč. V primeru, da imajo stanovanjski objekti skupinsko zaklonišče, se gradbena cena kv.m, koristne stanovanjske površine zviša za 5%. Pri individualni gradnji se zaklonišče vrednoti posebej. 4. člen Poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišč veljajo za 111. stopnjo opremljenosti in gostoto naseljenosti 130—200 preb/ha na dan 31/12—1981: — za individualne komunalne naprave 7,55% od cene iz 2. člena tega odloka na kv.m, koristne stanovanjske površine, — za kolektivne komunalne naprave 11,72 % od cene iz 2. člena odloka na kv.m, koristne stanovanjske površine. 5. člen Korist za stavbno zemljišče se določi: — v centralnih predelih in območjih neposredno ob centrih mest v višini 1,2 % od poprečne gradbene cene iz 2. člena tega odloka, — obrobni predeli mest in v vaseh in naseljih Padna, Raven, Nova vas, Sečovlje, Dragonja in Strunjan v višini 1 % od poprečne gradbene cene iz 2. člena tega odloka, — neurbanizirani predeli 0,8 %. 6. člen Z dnem uveljavitve tega odloka, preneha veljati odlok o poprečni gradbeni ceni stanovanj in stanovanjskih hiš in poprečnih stroških ko- 124 URADNE OBJAVE 24. apri!a 1981 — Št. 13 munainega urejanja zemijišč na območju občine Piran (Uradne objave. št. 21/80). 7. č)en Ta odiok začne veìjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. §tevi!ka: 38-5/78-81 Piran. 20. apri!a 1981 PREDSEDNIK ANTON M1KLEN, !. r. Na podiagi 632. č!ena zakona o združenem de!u (Uradni !ist SFRJ, št. 53/76), 13. čiena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene iastnine (Uradni !ist SRS, št. 32/80) in 221. čiena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na iočenih sejah zbora združenega deia in zbora krajevnih skupnosti dne 20. apriia 1981 sprejeia SKLEP O PRENEHANJU VELJAVNOSTI SKLEPA O IMENOVANJU ZAČASNEGA PREDSEDNIKA KOLEGIJSKEGA POSLOVODNEGA ORGANA V TUR1ST1ČNO-HOTELSKEM PODJETJU PORTOROŽ 1. Skupščina občine Piran ugotavija, da je centraini deiavski svet v Turistično hoteiskem podjetju Portorož na seji dne, 11/2—1981 imenova! predsednika koiegijskega posiovodnega organa in da je ta zače! oprav-ijati deia in naioge predsednika koiegijskega posiovodnega organa dne, 16/3—1981. S tem je preneha! raziog zaradi katerega je Skupščina občine Piran dne 29/12—1980 sprejeia skiep o imenovanju začasnega predsednika koiegijskega posiovodnega organa v Turističnem-hotei-skem podjetju Portorož. Z dnyn uveijavitve tega skiepa preneha veijati skiep o imenovanju začasnega predsednika koiegijskega posiovodnega organa v Turistič-no-hoteiskem podjetju Portorož (Uradne objave, št. 34/80). 3. Prenehanje mandata začasnega predsednika koiegijskega posiovodnega organa se vpiše v sodni register. 4. Ta skiep začne veijati z dnem objave v Uradnih objavah. $tevi!ka: 020-31/79-80-81 Piran, 20. apriia 1981 PREDSEDNIK ANTON MIKELN Na podiagi 137. čiena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni iist SRS, št. 3/81) in 221. čiena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na iočenih sejah zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1981 in zbora združenega deia dne 20. apriia 1981 sprejeia na-siednji SKLEP 1. Skupščina občine Piran sogiaša s stopnjo amortizacije 0,60 % od re-vaiorizirane vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš, ki jo je doiočiia Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti Piran na seji dne 27. februarja 1981. 1 Ta skiep se objavi v Uradnih objavah. §t. 36-14/81 Piran, 20. apriia !98! PREDSEDNIK ANTON MIKELN, ! r POPRAVEK ODLOKA O DAVKU NA PROMET NEPREMIČNIN V OBČiN! PIRAN f Pri primerjavi izvirnika odioka o davku na promet nepremičnin v občini Piran (Uradne objave, št. 11/81) je ugotovijeno, da je pri objavi na koncu odioka napačno objavijena beseda Rižota« namesto beseda »Piran«. POPRAVEK ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE PiRAN ZA LETO 1981 Pri primerjavi izvirnika odioka o proračunu občine Piran za ieto 1981 z objavijenim besediiom odioka (Uradne objave, št. 11/81) je ugotovijeno, da je pri objavi tega odioka — izpuščena 2. točka 19. čiena odioka, ki giasi: »2. Sekretariat skupščine občine, za sredstva doiočena v 4. pogiavju i. razdeika proračuna;« __ v 19. a čienu je v objavi odioka izpuščena črka »a«. OBČ!NA SEŽANA Na podiagi 95. čiena zakona o sistemu državne uprave irt o Izvršnem svetu Skupščine SR Siovenije ter o repubiiških upravnih organih (Uradni iist SRS, št. 24/79), 180. čiena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 7/78 in 30/79) ter na podiagi 7. čiena odioka o razporeditvi deiovnega časa v upravnih organih (Uradni iist SRS, št. 7/80), je izvršni svet skupščine občine Sežana na seji dne 9. apriia 1981 spreje! ODREDBO O RAZPOREDITVI DELOVNEGA ČASA V UPRAVNIH ORGANIH OBČINE SEŽANA 1. čien Deiovni čas v upravnih organih občine Sežana (v nadaijnjem besedi-!u: »upravni organi«) traja v ponedeijek in sredo 9 ur, v torek, četrtek in petek 8 ur. 2. čien Uradne ure za neposredno posiovanj^upravnih organov za deiovne ijudi in občane, za organizacije združenega deia, za druge samoupravne organizacije in skupnosti ter za druge pravne osebe so v ponedeijek in v sredo od 7.00 do 11. ure in od 11.30 do 16. ure, v petek od 7. do 11. ure in od 11.30 do 15. ure. Uradne ure iz prvega odstavka tega čiena uvedejo nasiednji upravni organi: oddeiek za notranje zadeve, oddeiek za urbanizem in gradbene zadeve, geodetska uprava in davčna uprava. Ostaii upravni organi pa imajo uradne ure za neposredno posiovanje z deiovnimi ijudmi in občani, organizacijami združenega deia, drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter drugimi pravnimi osebami v ponedeijek in sredo od 7. do 11. ure in od 11.30 do 16. ure, v torek, četrtek in petek od 7. do 11. ure in od 11.30 do 15. ure. 3. čien Sprejemna in informacijska pisarna občinskih upravnih organov ima uradne ure neprekinjeno v ponedeijek in sredo od 7. do 16. ure, v torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure. Sprejemna in informacijska pisarna opravija v uradnih urah iz prvega odstavka tega čiena, predvsem nasiednje zadeve: daje pojasniia in napotke deiovnim ijudem in občanom in drugim pravnim osebam, sprejema vioge in daje strokovno pomoč pri sestavi viog. Opravija overitve in druge zadeve, ki jih posamezni upravni organi sporazumno dotočijo, da se opravijajo v sprejemni in informacijski pisarni. 4. čien V primerih, ko to narekuje značaj naiog upravnega organa oziroma način njegovega deia^ iahko funkcionar, ki vodi upravni organ, s poprejšnjim sogiasjem izvršnega sveta skupščine občine Sežana, razporedi deiovni čas drugače kot je to doiočeno v 1. čienu te òdredbe, oziroma doioči manjši aii večji obseg uradnih ur kot je to doiočeno v 2. in 3. čienu te odredbe. 24. aprita 1981 — Št. 13 URADNE OBJAVE 125 5. člen V primeru, ko to narekuje značaj nalog upravnega organa, je treba zagotoviti ustrezno dežurno s!užho. O potrebi in obsegu dežurstva od-)oča funkcionar, ki vodi upravni organ, s poprejšnjim soglasjem izvršnega sveta skupščine občine Sežana. h. č!en Določbe te odredbe veljajo tudi za skupno strokovno s!užbo skupščine občine Sežana in izvršnega sveta. * 7. č!en Razpored delovnega časa in uradnih ur upravnega organa mora biti objavljen in na primeren način označen v poslovnih prostorih upravnega organa. S. č!en Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporab!ja pa se od 1. maja Ì981. §tevitka: 14-3/79-1 Sežana, dne 9. apri!a 19S1 Predsednik izvršnega sveta ALBIN DEBEVEC, l.r. OBALNA SKUPNOST ZA CENE KOPER Na pod!agi 56. č!ena zakona o teme!jih sistema cen in družbeni kon-tro!i cen (Uradni !ist SFRJ, št. 1/80 in 38/80) je svet Oba!ne skupnosti za cene na seji dne 14. 4. 1981 spr eje! nasiednje NAVODILO 0 pošiljanju obvesti! o cenah Oba!ni skupnosti za cene zaradi spremlja-nja 1. Temeljne in druge organizacije združenega de!a, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti (v nadaljnjem besedi!u: samoupravne organizacije in skupnosti) ter samostojni obrtniki morajo preko svojih združenj Oba!ni skupnosti za cene poši!jati obvestita o cenah oz. vsaki spremembi cen naslednjih proizvodov in storitev iz pristojnosti Oba!ne skupnosti Koper zaradi spremlja-nja: $ področja dejavnosti: 01 Industrija in rudarstvo — proizvodnja kremenovega peska — proizvodnja in obde!ava kamna — proizvodnja gramoza in peska — proizvodnja peciva, bureka, krofov, pit in podobnih izdeikov 06- Promet in zveze — prevoz b!aga v cestnem prometu, ki ga oprav!jajo zasebni avtoprevozniki — prevoz potnikov s taksi avtomobih — prevoz potnikov po morju, ki ga oprav!jajo zasebni prevozniki 08 Gostinstvo in turizem — vse v! ste gostinskih storitev s področja nastanitve, prehrane, nastanitvenih storitev ter drugih gostinskih storitev — posredovanje pri nastanitvi turistov v objektih v individuaci )astnini 09 Obrt in osebne storitve — popravi!o in vzdrževanje cestnih motornih vozi! — popravi!o in vzdrževanje izdelkov precizne mehanike — storitve kovinskoprede!ova!ne obrti gospodinjstvom — druge storitve kovinskoprede!ova!ne obrti — popravi!o in vzdrževanje gospodinjskih e!ektričnih aparatov (popravilo, vzdrževanje in instaliranje v gospodinjstvih, gostinstvu in obrti, električnih peči, štedilnikov, bojlerjev, pralnih strojev, hladilnikov, sesalcev prahu in drugih električnih aparatov za gospodinjstvo in osebno rabo, gostinstvo in obrt) — popravilo in vzdrževanje radijskih in televizijskih aparatov in naprav — popravilo in vzdrževanje električnih strojev in drugih elektrotehničnih aparatov in naprav — izdelava živilskih proizvodov: predelava sadja in zelenjave, izdelovanje sokov, brezalkoholnih pijač, kisa, zdravilnih zelišč in vseh vrst slaščičarskih izdelkov — moške in ženske frizerske storitve — krojaške in šiviljske storitve — čevljarske storitve — kozmetične storitve — fotografske storitve — knjigoveške storitve — optične storitve — steklarske storitve občanom — pranje, čiščenje in barvanje perila in oblačil — pomivanje oken in čiščenje parketov — pranje, zaščita in podmaz avtomobilov Opomba: razen popravi! in vzdrževanje kovinskih in elektrotehničnih izdelkov, ki jih proizvajalci s sredstvi v družbeni lastnini opravljajo v lastnih servisnih delavnicah. 10 Stanovanjsko-komunalne dejavnosti in urejanje naselja in prostora — dimnikarske storitve — luške storitve občanom 11 Finančne, tehnične in poslovne storitve — razmnoževanje in fotokopiranje 12 Izobraževanje, znanost, kultura in informacije — izobraževanje za pridobitev posebnega znanja (tečaji tujih jezikov, vožnja z motornimi vozili) in spretnosti (tečaji strojepisja, stenografije, ipd.) — časopisno založniška dejavnost razen dnevnega politično-infor-mativnega tiska 13 Zdravstveno in socialno varstvo — dejavnost dijaških in študentskih domov — socialno varstvo normalnih odraslih oseb (domovi upokojencev ter domovi ostarelih in onemoglih). 2. Ne glede na prejšnjo točko organizacijam združenega dela in zasebnikom, ki se ukvarjajo s prometom blaga na drobno oziroma na debelo in ki oblikujejo cene na podlagi drugega odstavka 22. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen, ni treba pošiljati obvesti! o cenah. To velja tudi za samoupravne organizacije in skupnosti, ki so dolžne pošiljati cenike Obalni skupnosti za cene v potrditev. 3. Obvestilo o cenah mora vsebovati: 1. naziv samoupravnega akta na osnovi katerega se oblikujejo cene, datum sprejema tega akta in naziv organa, ki ga je sprejel, 2. ime proizvoda oziroma storitve s kratkim opisom osnovnih teh-nično-tehnoloških in komercialnih značilnosti, 3. mersko enoto, 4. podatke o vrsti cene (proizvajalska cena, cena v prometu na debelo, drobnoprodajna cena), 5. prodajne pogoje (kraj in način dobave, obračun embalaže in drugo), 6. prejšnjo ceno, novo ceno in odstotek spremembe cene, 7. kalkulacijo nove cene z normativi in utemeljitvijo posameznih elementov cene, 8. sklep o potrditvi cenika s strani/samoupravnega organa OZD. Sklep mora vsebovati tudi izrecno ugotovitev, da cene temeljijo na predpisanih merilih o oblikovanju cen ter kriterijih, sprejetih v okviru dejavnosti. Obalna skupnost za cene lahko zahteva od samoupravnih organizacij in skupnosti ter samostojnih obrtnikov in njihovih združenj dodatne podatke in pojasnila, iz katerih je razvidno, da so cene proizvodov in storitev oblikovane ob uporabi in v skladu z razčlenjenimi merili in zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80). Obvestilo o cenah se pošlje v dveh izvodih, ki jih podpiše pooblaščena oseba, določena s samoupravnim splošnim aktom samoupravne organizacije in skupnosti oz. samostojni obrtnik ter pooblaščene osebe v njihovih združenjih najpozneje na dan začetka prodaje proizvoda oz. opravljanja storitve po ceni iz obvestila. 4. Tistim samoupravnim organizacijam in skupnostim, ki v sktadu s 11. in !4. etenom zakona o temetjih sitema cen in družbeni kontroti cen obtikujejo cene s samoupravnimi sporazumi, ni treba pošitjati Obatni skupnosti za cene obvesti! o cenah zaradi spremtjanja, razen če gre za cene proizvodov oz storitev za končno uporabo. 5. Obvestit o cenah zaradi spremtjanja ni potrebno pošitjati tudi tistim samoupravnim organizacijam in skupnostim ter samostojnim obrtnikom in njihovim združenjem, ki obtikujejo cene v sktadu s samouprv-nimi sporazumi, pri sktenitvi katerih je sodetovata Obatna skupnost za cene oz. družbenimi dogovori o cenah, katerih udeteženec je tudi izvršni svet skupščine Obatne skupnosti Koper ati Obatna skupnost za cene. 6. To navodito začne vetjati nastednji dan po objavi v Uradnih objavah. $t.: 38-14/81 Koper, 15. aprita 19H1 Predsednik sveta PEČAN BREDA, t.r. čtena zakona o temetjih sistema cen in družbeni kontroti cen. Šteto se bo, da cenik ni bi! postan, če samoupravna organizacija ati skupnost ter samostojni obrtniki in njihova združenja cenika ne bodo ustrezno do-potniti v dotočenem roku .1. To navodito začne vetjati nastednji dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 38-14/H1 Koper, 15. apri! 19811* Predsednik sveta PECAN BREDA, t.r. f SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA OBČTNE !ZOLA Na podtagi 61. čtena zakona o družbenem varstvu otrok (Ur. !. SRS, št. 35/79), 14. čtena Samoupravnega sporazuma o temetjih ptana Skupnosti otroškega varstva občine Izota za obdobje 1981—1985 in sktadno s 23. čtenom Dogovora o enotnih meritih za pridobitev pravice do minimatnega obsega denarnih pomoči otrokom ter po usktaditvi kriterijev v Skupnosti sociatnega varstva občine Izota, je skupščina Skupnosti otroškega varstva Izota na zasedanju dne 25. marca 198! sprejeta Na podtagi prvega odstavka 62'čtena zakona o temetjih sistema cen in družbeni kontroti cen (Ur. tist SFRJ, št. 1/80 IN 38/80) je svet Obatne skupnosti za cene na seji dne 14 4. 1981 sprejet nastednje SKLEP o višini denarnih pomoči otrokom in o dohodkovnih pogojih v tetu 1981. NAVODILO O POŠILJANJU CENIKOV OBALNI SKUPNOST! ZA CENE V POTRDITEV 1. Za proizvode in storitve iz pristojnosti občin, za katere je kot ukrep neposredne kontroie cen predpisano pošitjanje cenika v potrditev, morajo temetjne in druge organizacije združenega deta, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti (v nadatjnjem beseditu: samoupravne organizacije in skupnosti) ter samostojni obrtniki pred začetkom uporabe cen oz. povečanja cen proizvodov in storitev postati preko svojih združenj v potrditev cenike Obatni skupnosti za cene. 2. Cenik mora vsebovati nastednje podatke: 1. naziv samoupravnega akta na osnovi katerega se obtikujejo cene, datum sprejema tega akta in naziv organa, ki ga je sprejet. 2. ime proizvoda oziroma storitve s kratkim opisom osnovnih teh-nično-tehnotoških in komerciatnih značitnosti, 3. mersko enoto, 4. podatke o vrsti cene (proizvajatska cena, cena v prometu na de-beto, drobnoprodajna cena), 5. prodajne pogoje (kraj in način dobave, obračun embataže in drugo), b. prejšnjo ceno, novo ceno in odstotek spremembe cene, 7. katkutacijo nove cene z normativi in utemetjitvijo posameznih etementov cene, 8. sktep o potrditvi cenika s strani samoupravnega organa OZD. Sktep mora vsebovati tudi izrecno ugotovitev, da cene teemetjijo na predpisanih meritih o obtikovanju cen ter kriterijih, sprejetih v okviru dejavnosti. Obatna skupnost za cene tahko zahteva od samoupravnih organizacij in skupnosti ter samostojnih obrtnikov in njihovih združenj še dodatne podatke in pojasnita, iz katerih je razvidno, da so cene proizvodov in storitev obtikovane ob uporabi in v sktadu z razčtenjenimi meriti iz zakona o temetjih sistema cen in družbeni kontorti cen (Ur. tist SFRJ, št. 1/80 in 38/80) in daje po potrebi pojasnita gtede pošitjanja cenikov za posamezne proizvode in storitve, za katere je predpisano pošitjanje cenikov v potrditev. Ce cenik ne vsebuje podatkov iz prvega odstavka te točke, bo Obatna skupnost za cene opozorita samoupravno organizacijo ati skupnost ter samostojne obrtnike in njihova združenja, da dopotnijo cenik in to najmanj 15 dni pred iztekom roka iz petega odstavka 62. L Pravico do denarnih pomoči ima vsak otrok, ki prebiva v občini Izota in otrok katerega roditetj ima na območju občine tzota tastnost detavca ati detovnega čtoveka ob pogoju, da cetotni dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, ne dosega dotočene višine dohodka na družinskega čtana, ki ga dotoča ta sktep. Do denarne pomoči so upravičeni otroci v teh zneskih: 1. 850 din prvi in vsak nastednji otrok, če dohodek na čtana družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, ne dosega 2.600 din mesečno; 2. 600 din prvi in vsak nastednji otrok, če je dohodek na čtana družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 2.600 do 3.200 din mesečno; 3. 360 din prvi in vsak nastednji otrok, če je dohodek na čtana družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 3.200 do 3.700 din mesečno; 4. 290 din prvi in vsak nastednji otrok, če je dohodek na čtana družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 3.700 do 4.100 din mesečno. Pri ugotavtjanju sociatnega potožaja družine se upoštevajo vsi dohodki, pravitoma iz pretektega teta, ne gtede na vir ati predpise, po katerih jih družina ati otrok ima. Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v šestkratnem znesku katastarskega dohodka. Kot dohodek občanov, ki z osebnim detom z tastnimi sredstvi oprav-tjajo gospodarsko ati negospodarsko dejavnost se šteje dohodek, ki je podtaga za odmero prispevka oziroma davka. Občan, ki opravtja dejavnost po prejšnjem odstavku in mu je dotočen pavšatni tetni znesek prispevka, se kot dohodek upošteva znesek, ki ustreza temu prispevku gtede na predpisane prispevne stopnje za storitvene obrtne dejavnosti oziroma intetektuatne storitve. H. 1. Do denarne pomoči v znesku 350 din mesečno so upravičeni otroci iz kmečke ati druge družine, ki so brez sredstev in ki jim je pomoč nujno potrebna, kadar je ugotovtjeno, da so v težjem sociatnem poto-žaju in kadar izpotnjujejo nastednje pogoje: ^ a) da je dohodek iz kmetijstva gtavni (pogtavitni) vir dohodka njihovih družin ati so brez dohodka (občani brez sredstev, druge družine), b) da živijo v kmečkih gospodinjstvih kateri skupni katastarski dohodek pravitoma ne presega 9.000 din oziroma 2.800 din katastarskega dohodka tetno na družinskega čtana. 2. Otrokom iz kmečkih in drugih družin iz te točke, katerih dohodek presega višino dohodka, dotočenega v drugem odstavku te točke, se 24. aprila 1981 — Št. 13 URADNE OBJAVE 127 lahko prizna pravica do denarne pomoči, če živijo v težjih razmerah zaradi večjega števila otrok ali bolezni oziroma invalidnosti staršev. 3. Komisija za denarne pomoči lahko v izjemnih primerih določi višjo ali nižjo denarno pomoč kot je določeno v drugem odstavku te točke, če je to utemeljeno s socialnim stanjem družine. 4. Pri ugotavljanju dohodka družine se poleg katastarskega dohodka upoštevajo tudi vsi drugi dohodki družine. IH. Pravico do povečane denarne pomoči ima otrok v znesku: — 350 din mesečno, telesno ali duševno prizadet otrok; — 150 din mesečno, otrok, ki ima edinega hranilca. Pogoj za pridobitev pravice iz prve in druge alineje te točke je podan, kadar je ugotovljeno, da je družina zaradi otrokove prizadetosti ali zaradi edinega hranilca v bistveno težjem socialnem položaju. Pravico do povečane denarne pomoči iz druge alineje te točke (edini hranilec) ima otrok, če znesek otrokovega dohodka — preživnina ali družinska pokojnina ali drugi dohodek, ne presega 1.400 din mesečno, sicer v drugih primerih odloča komisija za denarne pomoči. IV. Pri ugotavljanju socialnega stanja družine se za člane družine šteje občan, pri katerem otrok živi oziroma h kateremu spada, njegov zakonec, oziroma oseba, ki živi z občanom v življenjski skupnosti v skladu z zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter otroci in stari starši. Otroci in stari starši se štejejo za člane družine, če so brez dohodka oziroma imajo lasten vir dohodka, ki ne presega 2.400 din mesečno, razen v primerih, če komisija za denarne pomoči ne ugotovi drugačno stanje. V. Občanu, ki s člani svoje družine živi na posestvu sorodnika, po katerem ima on ali katerikoli član njegove družine pravico do zakonitega dedovanja, se šteje, da ima dohodek od kmetijske dejavnosti, v kolikor občan ne dokaže nasprotno. Višina dohodka iz kmetijske dejavnosti iz prejšnjega odstavka te točke se ugotovi tako, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti deli na lastnika posestva in člane njegove družine, ki jih on preživlja ter na občanovo družino, če občan ne dokaže, da tega dohodka nima. VI. Občani, ki so uveljavili pravico do denarne pomoči po dosedanjih predpisih, morajo predložiti dokazilo o upravičenosti do denarne pomoči najpozneje do 30. marca 1981, sicer se jim s 1. majem 1981 ustavi izplačevanje denarne pomoči. VH. Skupščina Skupnosti otroškega varstva Izola bo spremljala gibanje prihodkov in odhodkov sredstev denarnih pomoči in v okviru razpoložljivih sredstev zvišala zneske denarnih pomoči. VH1. Ta sklep začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah (Primorskih novicah), uporablja se od 1. maja 1981 dalje. Štev.: 84/81 Datum: 1(1/4-1981 Predsednica skupščine Irena KOSM1NA OB&NSKA SKUPNOST SOCtALNEGA SKRBSTVA !ZOLA Na podlagi 13. čjena zakona o socialnem skrbstvu (Ur. ! SRS, št. 35/79) je skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva Izola na seji xbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 27. marca 1981 sprejela PRAVILNIK O DRUŽBENIH MATERIALNIH POMOČEH V SOCIALNEM SKRBSTVU V OBČIN! IZOLA L UVODNE DOLOČBE 1. člen V skrbi za socialno varnost občanov zagotavljajo delavci, delovni ljudje in občani, združeni v Občinski skupnosti socialnega skrbstva Izola (v nadaljnjem besedilu: občinska skupnost) družbeno denarno in drugo materialno pomoč (v nadaljnjem besedilu: materialna pomoč) občanom v primerih in ob pogojih, ki jih v skladu z zakonom o socialnem skrbstvu in samoupravnimi splošnimi akti določa ta pravilnik. S tem pravilnikom se v skladu z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti določajo oblike materialnih pomoči v občini Izola, pogoji za uveljavitev pravice do družbene materialne pomoči, obveznosti in odgovornosti, ki jih imajo prejemniki družbene materialne pomoči in druga vprašanja v tej zvezi. Organe, ki so pristojni za odločanje o materialnih pomočeh po tem pravilniku, določa statut občinske skupnosti. Postopek za uveljavljanje pravice do materialnih pomoči in za valorizacijo materialnih pomoči po tem pravilniku določa Pravilnik o postopku za uveljavljanje pravice do materialnih pomoči in za valorizacijo materialnih pomoči v socialnem skrbstvu, ki ga na podlagi prvega odstavka 85. člena zakona o socialnem skrbstvu sprejme skupščina skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. H. POGOJI ZA DODELITEV MATERIALNE POMOČ! 2. člen Pravico do družbene materialne pomoči po tem pravilniku imajo osebe, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Izola (v nadaljnjem besedilu: občani), če izpolnjujejo pogoje po tem pravilniku in če jim ni mogoče zagotoviti preživljanja oz. jim pomagati na drug ustrezen nifčin. Občani iz prejšnjega odstavka imajo pravico do družbene materialne pomoči, če so nesposobni ali bistveno zmanjšano sposobni za pridobitno delo in so gmotno ogroženi. V izjemnih primerih se lahko dodeli družbena denarna pomoč tudi osebam, ki nimajo stalnega prebivališča na območju občine Izola, če pridejo na območje te občine v tak položaj, da jim je družbena pomoč nujno potrebna. Družbena denarna pomoč po tem odstavku je praviloma samo enkratna. 3. člen Za nesposobne za pridobitno delo se štejejo občani, ki so dopolnili 65 let starosti. Občani, ki so mlajši kot 65 let in so za delo nesposobni zaradi bolezni ali zaradi telesne ali duševne prizadetosti dokazujejo svojo nesposobnost oz. zmanjšano sposobnost za pridobitno delo z mnenjem zdravniške komisije, v kolikor že ni dala svojega mnenja invalidska komisija pri skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ali skupnost za zaposlovanje ali komisija za razvrščanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razviju. V primerih očitne in hude invalidnosti se nesposobnost za delo lahko dokazuje tudi le z izvidom zdravnika — posameznika. Za nesposobne za pridobitno delo se štejejo tudi mladoletni občani do dopolnjenega 15. leta starosti, pozneje do dopolnjenega 18. leta starosti pa le, če se šolajo ali poklicno usposabljajo oz. če so zaradi bolezni ali motenosti v telesnem ali duševnem razvoju nesposobni za delo Za nesposobno za pridobitno delo se šteje tudi nosečnica 45 dni pred predvidenim porodom, ter 60 dni po porodu, če za otroka sama skrbi in ga ima pri sebi. Če otroka nima pri sebi, se šteje za nesposobno za pridobitno delo le še 42 dni po porodu. 4. člen Za gmotno ogroženega v smislu 2. člena tega pravilnika se šteje občan, ki nima nobenih ali pa ne dovolj sredstev sa preživljanje, ki nima premoženja in ki tudi nima oseb, ki bi ga bile po zakonu pogodbi ali na kakšni drugi podlagi dolžne preživljati v celoti ali deloma oz. ki ima osebe, ki bi ga bile sicer dolžne preživljati, vendar so te osebe same v tako težkem gmotnem položaju, da svoje obveznosti do njega sploh ne morejo izpolnjevati al! pa je ne morejo izpolnjevati v zadovoljivi meri. Pri ocenjevanju stopnje gmotne ogroženosti se razen materialnih in zdravstvenih razmer ter starosti in morebitne preostale delovne zmožnosti občana, ki uveljavlja pravico do družbene materialne pomoči, upoštevajo tudi materialne in zdravstvene razmere ter starost in de- 128 URADNE OBJAVE 24apri!a1981—Št. 13 !o\na sposobnost čtanov družine, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, ter materiale in zdravstvene razmere ter druge pomembne okohščine na strani oseb, ki so ga do!žne preživ!jati. 5. čten Ce ima za pridobitno de!o nesposoben občan, ki nima premoženja in sredstev za preživtjanje, pravico do dohodkov iz drugih virov a!i pa pravice do preživtjanja od drugih oseb, pa sam ne more uve!jav!jati teh pravic, se mu da materiata pomoč, začasno iz sredstev občinske skupnosti, občinska skupnost pa mu je do!žna pomagati pri uve!javitvi njegovih pravic. Z občanom iz prejšnjega odstavka se sk!ene pismen sporazum, da bo v primeru, če bo uspešno uvetjavit svoje pravice do dohodkov iz drugih virov, občinski skupnosti povrni! izp!ačane zneske pomoči. Ce pravic iz prvega odstavka tega č!ena ni mogoče uve!javiti, se šteje, da občan nima dohodkov in se mu prizna materiata pomoč po kriterijih, dotočenih s tem pravi!nikom. 6. č!en Po!no!etni občan, ki je nesposoben a!i zmanjšano sposoben za pridobitno de!o, in ki nima oseb, ki bi ga bi!e do!žne in sposobne preživeti, je pa !astnik nepremičnin, od katerih nima nobenih dohodkov a!i ne dovo!j za preživtjanje, ki nima drugih sredstev za preživ!janje in ki mu teh sredstev oz. preživ!janja ni mogoče zagotoviti na drug ustrezen način, je upravičen do družbene denarne a!i druge materiaine pomoči po tent pravitniku, če dovo!i zem!jiškoknjižno zavarovanje izp!ačanih zneskov pomoči pri svojih nepremičninah v korist občinske skupnosti. Prejemnik družbene materiale pomoči po tem č!enu se s pogodbo tudi zaveže, da svojih nepremičnin ne bo odtuji! in ne obremeni!, če pa jih bo, bo o tem predhodno obvesti! občinsko skupnost ter ji vrni! vse izp!ačane zneske materiale pomoči. 7. č!en Ce občan iz 6. č!ena ne dovo!i zemtjiškoknjižnega zavarovanja prejetih zneskov materiale pomoči pri svojih nepremičninah, od!oči pristojni organ občinske skupnosti o pravicah do materiale pomoči g!ede na okohščine posameznega primera. Če se v primerih iz prejšnjega odstavka občanu dode!i materiata pomoč, izterja občinska skupnost izp!ačaqe zneske pomoči od prejemnika ob morebitni odtujitvi nepremičnin oz. ukrepa v sk!adu s 55. a!i 56. č!enom tega pravi!nika. 8. č!en Občani, ki so sposobni za pridobitno de!o, so samo izjemoma upravičeni do družbene denarne pomoči, in sicer v izrednih okohščinah, zta-sti: — če so zaš!i v hudo gmotno stisko zaradi smrti, v družini, ho!ezni, nesreče, e!ementarnih nezgod in drugih primerov višje si!e in ki nimajo sredstev za kritje nastahh nujnih stroškov; — če so v težkem gmotnem potožaju zaradi začasne nezapostenosti in so osta!i brez nujnih sredstev za preživ!jan je sebe in oseb, ki so jih po zakonu do!žni preživ!jati. Nada!jnji pogoji za dodehtev družbene materiale pomoči v tem primeru je, da je občan prijav!jen pri skupnosti za zapos!ovanje in se tam redno jav!ja, ter da nima možnosti pritož-nostnega zas!užka; — če se znajdejo v hudi gmotni stiski ob odpustu s prestajanja zaporne kazni; — če zaradi nizkih dohodkov in nasp!oh s!abih gmotnih razmer ne morejo sami kriti stroškov nabave ozimnice in kurjave a!i šo!skih potrebščin za otroke; — v drugih nujnih primerih. Pomoč po tem č!enu je pravitoma enkratna oz. v težjih primerih začasna. t 9. č!en Ne g!ede na vse do!očbe tega pravi!nika, nima pravice do družbene materiaine pomoči oseba, ki forma!no sicer izkaže da izpotnjuje pogoje za dodehtev pomoči, po tem pravi!niku, se pa na pod!agi drugih dokazov ugotovi, da ne živi v štabih gmotnih razmerah in torej materiale pomoči ni nujno potrebna. Pri ocenjevanju okohščin po tem č!enu se upošteva tudi mnenje komisije pri krajevni skupnosti, ki je pristojna za obravnavanje socia!ne problematike' l(j. čten Pravica do materiale ponoči traja, dok!er občan izpotnjuje pogoje, ki jih do!oča ta pravitnik Sprememba dejstev in okohščin, ki so bi!e pod!aga za dodehtev in za do!očitev višine materiale pomoči, se upošteva od prvega dne nasted-njega meseca, ko je sprememba nasta!a, razen v primerih, ko je s tem pravi!nikom ah drugim samoupravnim sptošnim aktom drugače doto-čeno. ' Spremembo dejstev in okoliščin iz prejšnjega odstavka je do!žan sporočiti prejemnik materia!ne pomoči, v sk!adu z do!očbo 53. č!ena tega pravi!nika. Pristojni organ občinske skupnosti (svet) po uradni dotžnosti, najmanj enkrat !etno, če je potrebno pa tudi večkrat, ponovno preizkusi, ah in v kohkšni meri prejemniki materiatnih pomoči izpo!njujejo pogoje za nada!jnje prejemanje materiale pomoči po tem pravi!niku (revizija materia!nih pomoči). !H OBUKE MATER!ALN!H POMOČ! V SOCIALNEM SKRBSTVU !N V!$!NA POMOČ! M. čten Obhke družbenih materiatnih pomoči v socia!nem skrbstvu so: 1. Denarne pomoči: — sta!na denarna pomoč kot edini vir ah kot dopo!ni!ni vir sredstev zapreživ!janje; — dodatek za pomoč in postrežbo; — denarna pomoč družini; — začasna denarna pomoč; — enkratna denarna pomoč. 2. Dop!ači!o ah p!ači!o stroškov oskrbe za odraste občane v sociat-nih zavodih: 3. dodatek za drobne osebne izdatke (žepnina) občanom, ki so v oskrbi v sociatnem zavodu ati v drugi družini; 4. dop!ači!o ah p!ači!o stroškov oskrbe za odraste občane v oskrbi v drugi družini; 5 p!ači!o ati dop!ači!o k stroškom izvajanja nege oz. pomoč in postrežbe občanov na njihovem domu ter p!ači!o ah dop!ači!o k stroškom oskrbe občanov na njihovem domu; 6. p!ači!o rejnine in p!ači!o oz. dop!ači!o k stroškom zavodske oskrbe za m!ado!etne občane. 12. č!en Skupščina občinske skupnosti tetno s sk!epom dotoči: ! višino denarne pomoči, ki pomeni upravičencem v občini edini vir sredstev za preživtjanje, vendar najmanj v višini kot je dotočena v samoupravnem sporazumu o temetjih ptana Skupnosti sociatnega skrbstva Stovenije; 2. višino dodatka za pomoč in postrežbo; 3. najvišjo možno višino enkratne denarne pomoči; 4. višino dodatka za drobne osebne izdatke (žepnina), ki pripada občanom prejemnikom materiatne pomoči v obtiki ptačita ati doptačita k stroškom oskrbe v sociatnem zavodu in drugim upravičencem; 5. najvišjo možno višino pomoči v obtiki ptačita stroškov cetotne oskrbe odrashh v drugi družini ter nege cetotne oskrbe občana na njegovem domu oz. postrežbe in pomoči občanu na domu (47. čten). A DENARNA POMOČ Sptošne do!očbe 13. čten Pravico do družbene pomoči v denarni obtiki (v nadatjnjem besedi-!u. denarno pomoč) imajo osebe, ki izpotnjujejo pogoje, dotočene s tem pravitnikom in katerih probtem je mogoče in smotrno reševati z družbeno pomočjo v tej obtiki. 14. čten Statna ati začasna denarna pomoč pripada upravičencu od prvega dne nastednjega meseca po vtožitvi zahtevka, razen v primerih, ko gtede na način uporabe denarne pomoči (n.pr. ptačito računov za prehrano ati prenočišče, za nabavo živi!, ipd ), ne izhaja kaj drugega. 15. čten Denarna pomoč se nakazuje upravičencu oz. njegovemu zakonitemu zastopniku (v nadatjnjem beseditu: upravičenec), razen v prime- 24. aprila 1981 — Št. 13 URADNE OBJAVE 129 rih, za katere je to drugače določeno s tem pravi!nikom, oz. v posameznih konkretnih primerih, ko tako odloči pristojni organ (svet) po lastni presoji. Denarno pomoč se lahko nakazuje oz. nakaže tudi na naslov tretje osebe (fizične ali pravne), če je to bolj smotrno in v primerih, ko se ugotovi ali utemeljeno domneva, da bi z nakazilom pomoči neposredno upravičencu ne bila zagotovljena namenska uporaba denarne pomoči. Na čigav naslov se nakazuje denarna pomoč, oz. na kakšen način se zagotovi namenska poraba denarne pomoči, odloči pristojni organ (svet) z odločbo. 16. člen Pravica do družbene denarne pomoči je osebna pravica. V primeru smrti upravičenca morebitni že zapadli, a še ne izplačani zneski pomoči ne pridejo v njegovo zapuščino. Stalna denarna pomoč 17. člen Stalna denarna pomoč se dodeli polnoletnim občanom iz prvega in drugega odstavka 2. člena oz. iz 6. in 7. člena tega pravilnika, pri katerih ni pričakovati, da bi se razmere toliko izboljšale, da bi jim družbena pomoč ne bila več potrebna. , Stalna denarna pomoč se dodeli za nedoločen čas. Stalna denarna pomoč kot edini vir preživljanja 18. člen Pravico do stalne denarne pomoči, ki predstavlja prejemniku edini vir ali dopolnilni vir sredstev za preživljanje, imajo polnoletni občani, ki izpolnjujejo poleg drugih s tem pravilnikom določenih pogojev tudi še nadaljnji pogoj, da živijo v domači oskrbi. Šteje se, da živi občan v domači oskrbi, če živi v skupnem gospodinjstvu s člani svoje družine ali drugimi osebami, ali če živi sam. Ce občan ki sicer izpolnjuje pogoje za dodelitev denarne pomoči po tem členu, živi v skupnem gospodinjstvu s svojimi mladoletnimi otroki, ki tudi izpolnjujejo pogoje za denarno pomoč po tem pravilniku, se mu ne dodeli denarna pomoč kot edini ali kot dopolnilni vir sredstev za preživljanje po tem členu, temveč se dodeli denarna pomoč družini v skladu z določbami 28. in 30. člena tega pravilnika. 19. člen Popolnoletni občan, ki je nesposoben za pridobitno delo, ki nima nobenih dohodkov, in ki nima premoženja, pa tudi ne oseb, ki bi ga bile na kakršenkoli podlagi dolžne in sposobne preživljati in ki živi sam, je upravičen, do stalne denarne pomoči v višini, ki je določena za denarno pomoč, ki predstavlja prejemniku edini vir sredstev za preživljanje (1. točka 12. člena). Ce občan iz prejšnjega odstavka tega člena ne živi sam, temveč v skupnem gospodinjstvu s svojci ali če živi z drugimi osebami, ki so prav tako prejemniki družbene denarne pomoči, niso pa izpolnjeni pogoji za dodelitev denarne pomoči družini, mu pripada praviloma za do 25 % nižja denarna pomoč, kot če bi žive! sam. 20. člen V težjih primerih so do denarne pomoči po prvem oz. drugem odstavku 19. člena upravičeni tudi občani iz 6. člena tega pravilnika, pristojni organ (svet) občinske skupnosti pa lahko izjemoma dodeli pomoč po tem členu tudi v primerih iz 7. člena tega pravilnika. Stalna denarna pomoč kot dopolnilni vir preživljanja 21. člen Polnoletni občan, ki je nesposoben za pridobitno delo in ki ima nekaj lastnih sredstev, vendar ne dovolj za preživljanje in kateri nima oseb, ki so ga dolžne preživljati, ali pa ima te osebe, vendar pa so same v taki gmotni stiski, da sploh ne morejo ali pa ne morejo v zadostni meri prispevati za njegovo preživljanje, ima, če izpolnjuje še druge pogoje iz tega pravilnika, pravico do denarne pomoči kot dopolnilnega vira sredstev za preživljanje Pravico do denarne pomoči kot dopolnilnega vira sredstev za preživljanje ima občan iz prejšnjega odstavka v primeru, če njegov skupni dohodek (če živi sam) oz. poprečni znesek dohodka na člana družine, ki /ivi z njim v skupnem gospodinjstvu ne dosega višine denarne pomoči, ki po tem pravilniku predstavlja edini vir sredstev za preživljanje, oz. če za predšolske otroke ne dosega do 50 % tega zneska. (e je kateri izmed članov družine iz prejšnjega odstavka kronični bolnik, ki potrebuje dietično prehrano ali posebno oskrbo in nego, kar bistveno zvišuje stroške za njegovo preživljanje oz. če so iz drugih razlogov stroški za njegovo preživljanje bistveno zvišani, se dohodkovni cenzus iz prejšnjega odstavka za tako osebo poveča za 20 do 50 odstotkov zneska, ki predstavlja prejemniku edini vir sredstev za preživljanje. 22. člen Kot člane družine po 21. členu tega pravilnika, je šteti zakonca oz. partnerja, s katerim živi občan, ki uveljavlja pravico do družbene denarne pomoči v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, starše oz. otroke, ki živijo v skupnem gospodinjstvu. 23. člen V dohodek po 21. členu je poleg vseh denarnih prejemkov, dohodka iz kmetijske dejavnosti, dohodek iz obrti itd. treba šteti tudi prispevke za preživljanje, ki jih dajejo osebe, ki so po zakonu ali na kakšni drugi pravni podlagi dolžne preživljati polnoletnega občana, ki uveljavlja pravico do družbene denarne pomoči. V dohodek se štejejo tudi subvencije, do katerih je upravičen občan ali član njegove družine. V dohodek po prejšnjem odstavku se ne šteje dodatek za pomoč in postrežbo. 24. člen (e je v dohodku poleg drugih dohodkov vštet še katastrski dohodek, se !e-ta zaradi preračuna na raven osebnih dohodkov pomnoži s faktorjem, ki ga uporablja Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije v postopku ugotavljanja pravice do varstvenega dodatka starostnim, invalidskim in družinskim upokojencem (in ga določi vsako leto s sklepom o premoženjskih pogojih za prizadevanje varstvenega dodatka). Med dohodke se všteva tudi ugotovljeni dohodek iz gozda od dejansko posekanih količin lesa. 25. člen V primerih, ko ni mogoče ustvariti predvidenega katastrskega dohodka, ker niti zakonec niti otroci občana, in tudi druge osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu na kmetiji, niso sposobni polnovredno opravljati dela na kmetiji, je treba upoštevati, kolikšen dejanski dohodek je v danih okoliščinah na kmetiji oz. na zemljišču mogoče ustvariti. Pri ugotavljanju ali je dejanski dohodek po prejšnjem odstavku bistveno manjši od predvidenega katastrskega dohodka oz. pri ocenjevanju, kolikšen dejanski dohodek je v danih okoliščinah sploh možno ustvariti, je treba zlasti upoštevati: — bistveno zmanjšano delovno sposobnost članov kmečkega gospodinjstva: — večje število otrok na šolanju ter ostarelih vzdrževalnih članov kmečkega gospodinjstva: — posebno neugoden položaj kmetije zaradi oddaljenosti od tržišča. Pri ocenjevanju okoliščin po tem členu se upošteva tudi mnenje komisije pri krajevni skupnosti, ki je pristojna za obravnavanje socialne problemattke. 26. člen Višina denarne pomoči kot dopolnilnega vira sredstev za preživljanje predstavljajo razliko med zneskom denarne pomoči, ki pomeni občanom edini vir sredstev za preživljanje in skupnimi dohodki občana (če živi sam), oz. poprečnim zneskom ugotovljenega dohodka na člana družine, če živi v skupnem gospodinjstvu. Dohodki se ugotavljajo v skladu z določbami 21. do 25. člena tega pravilnika. Pri določanju višine pomoči se v primeru, ko občan ne živi sam, smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka 19. člena tega pravilnika. Dodatek za pomoč in postrežbo 27. člen Invalidnim osebam, ki so upravičene do denarne pomoči, po tem pravilniku in so potrebne postrežbe in pomoči druge osebe, pripada poleg denarne pomoči po drugih členih tega pravilnika še dodatek za pomoč in postrežbo, če do takega dodatka niso upravičeni že iz drugega naslova, in če živijo v domači oskrbi. 130 URADNE OBJAVE 24 apri!a 1981 — Št. 13 Za ugotavljanje upravičenosti do dodatka za pomoč in postrežbo in njene višine se smiselno uporabljajo predpisi s področja invalidskega zavarovanja. Pri določanju višine dodatka pa se upošteva tudi, a!i živi upravičenec sam oz. v tuji družini, a!i pa živi skupaj s č!ani svoje družine (starši oz. zakoncem in otroci), pri čem^r se v okviru razpona upošteva tudi, v koiikšni meri mu č!ani družine pomoč in postrežbo !ahko nudijo. Denarna pomoč družini 28. č!en Ce živijo v skupnem gospodinjstvu s starši, ki so nesposobni za pridobitno de!o tudi m!ado!etni otroci, ki so nesposobni za pridobitno de!o (četrti odstavek 3. člena tega pravilnika) in če je družina gmotno ogrožena, se dodeli denarna pomoč družini. Šteje se, da je družina gmotno ogrožena, če poprečni znesek dohodka na člana družine, ki živi v skupnem gospodinjstvu, ne dosega višine (dohodkovnega cenzusa) iz 21. člena upoštevajoč tudi določbe 23. do 25. člena tega pravilnika. Kot člani družine po tem členu se poleg staršev in nepreskrbljenih mladoletnih otrok štejejo tudi mladoletni nepreskrbljeni pastorki. 29. člen Denarna pomoč družini se praviloma dodeli v skupnem znesku. Ce pristojni organ (svet) občinske skupnosti odloči, da se de! zneska, ki pripada kot denarna pomoč družini — zaradi zagotovitve namenske porabe pomoči ali zato. ker je tako bolj smotrno — nakazuje drugi fizični ali pravni osebi, se to v izreku odločbe posebej navede, lahko pa se za tisti del zneska, ki se nakazuje drugi fizični ali pravni osebi, izda posebna odločba. 30. člen Višina denarne pomoči družini skupaj z vsemi dohodki iz 23. člena tega pravilnika, ki jih imajo starši, razen dodatka za pomoč in postrežbo in skupaj z dohodki mladoletnih otrok (otroški dodatek, vajeniška nagrada, morebitna preživnina, ki jo za otroke plačuje roditelj, ki ne živi v skupnem gospodinjstvu, ipd ), ne sme preseči višine seštevka dohodkovnih cenzusov za vse člane družine, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, pri čemer se cenzus ugotavlja v skladu z drugim in tretjim odstavkom 21. člena, dohodek pa se ugotavlja v skladu s 23. do 25. členom tega pravilnika. Ce je kateri izmed družinskih članov upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo po tem pravilniku, se takemu članu dodeli tudi dodatek. Višina dodatka se določi posebej (v skladu s 27. členom tega pravilnika) in se to navede v posebnem delu izreka odločbe o dodelitvi denarne pomoči družini oz. se izda posebna odločba, če se dodatek dodeli naknadno. Začasna denarna pomoč 31. člen Začasna denarna pomoč se dodeli gmotno ogroženim občanom, ki so začasno nesposobni za delo oz. ki ostanejo brez nujnih sredstev za preživljanje iz drugih utemeljenih vzrokov (zlasti v nekaterih primerih iz 8. člena tega pravilnika), in pri katerih je pričakovati, da bo v krajšem časovnem obdobju prišlo do spremembe okoliščin, zaradi česa jim družbena denarna pomoč praviloma ne bo več potrebna. Začasna denarna pomoč se dodeli za določen čas, praviloma za obdobje do h mesecev, izjemoma pa se lahko podaljša za nadaljnjih največ h mesecev. ( as, za katerega se dodeli začasna denarna pomoč, določi pristojni organ z odločbo. 32. člen Višina začasne denarne pomoči lahko znaša največ toliko, kot znaša denarna pomoč, ki pomeni prejemnikom v občini edini vir sredstev za preživljanje. Višina začasne denarne pomoči v posameznem primeru se določi glede na stopnjo gmotne ogroženosti upravičenca in glede na ostale okoliščine iz 4. člena tega pravilnika. 33. člen Začasna denarna pomoč se lahko dodeli tudi v primerih, ko občan uveljavlja pravico do stalne denarne pomoči, plačila oz. doplačila k stroškom oskrbe v socialnem zavodu, ko gre torej za dolgotrajnejši postopek; raz nere, \ katerih občan živi pa so takšne, da mu je potrebna takojšnja denarna pomoč. ; < - . - " - Začasna pomoč v primerih iz prejšnjega odstavka se dodeli za čas, dokler ni odločeno o stalni denarni pomoči oziroma o drugih oblikah pomoči, o kateri se vodi postopek. Enkratna denarna pomoč 34. člen Enkratna denarna pomoč se dodeli osebam, pri katerih gre za premostitev trenutnih gmotnih težav, zlasti v primerih iz 8. člena in v drugih primerih, določenih s tem pravilnikom. Višina enkratne denarne pomoči v vsakem primeru se določi glede na stopnjo gmotne ogroženost! upravičenca m glede na druge pomembne okoliščine. 35. člen Enkratna denarna pomoč se lahko dodeli tudi v primerih, ko so podane okoliščine iz prvega odstavka 33. člena tega pravilnika in ni nujno, da bi se dodelila začasna denarna pomoč. Denarna pomoč po tem členu ne sme preseči višine, ki predstavlja upravičencem edini vir sredstev za preživljanje. B. PLAČEVANJE STROŠKOV OSKRBE ODRASUH OBČANOV V SOCIALNIH ZAVODIH 36. člen Polnoletni občani iz 2., 5. in 6. člena tega pravilnika, ki jim ni mogoče zagotoviti nujno potrebne oskrbe na kak drug primeren način, imajo pravico do družbene materialne pomoči v obliki delnega ali celotnega plačila oskrbnih stroškov v ustreznem socialnem zavodu, če je pristojni organ (svet) občinske skupnosti pred njihovim sprejemom v zavodu odločil, da so upravičeni do družbene materialne pomoči v navedeni obliki, oziroma če v utemeljenih primerih pristojni organ naknadno sprejme tak sklep. V nujnih primerih se lahko odobri materialna pomoč po prejšnjem odstavku tudi v primerih iz 7. člena tega pravilnika. Pravico do materialne pomoči v obliki plačila celotnih oskrbnih stroškov v zavodu imajo občani iz prvega oz. drugega odstavka tega člena, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 19. in 20. člena. Plačilo do materialne pomoči v obliki delnega plačila oskrbnih stroškov v socialnem zavodu imajo občani iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 2 L člena. Občani iz prejšnjega odstavka imajo pravico do materialne pomoči v višini razlike med polnim zneskom oskrbnih stroškov in njihovimi lastnimi dohodki ugotovljenimi v skladu z določbami tega pravilnika, vendar upoštevajoč tudi morebitni dodatek za pomoč in postrežbo, ki ga občan prejema po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. K razliki je treba prišteti še pripadajoči dodatek za drobne osebne izdatke po 39. členu tega pravilnika (žepnina), ki si ga občan zadrži od svojih dohodkov. 37. člen Materialna pomoč v obliki delnega ali celotnega plačila oskrbnih stroškov v socialnem zavodu se nakazuje mesečno neposredno socialnemu zavodu, kjer je občan v oskrbi in sicer na podlagi računa, s katerim je zaračunan tisti de! oskrbnih stroškov, ki pripada občanu kot pomoč po 36. členu tega pravilnika. Upravičenec do materialne pomoči v obliki delnega plačila oskrbnih stroškov plača svoj delež oskrbnih stroškov praviloma neposredno zavodu, kjer je v oskrbi. 38. člen Višina prispevka oseb, ki so po zakonu (zakonec, polnoletni otroci, oziroma starši v primerih, ki jih določa zakon), dolžne preživljati občana iz 36. člena tega pravilnika in ki ne dajejo svojega prispevka že na podlagi dogovora o preživnini po 130. členu zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ali kakega drugega posamičnega akta, se določi s sporazumom, ki ga sklenejo te osebe (preživninski zavezanci) in občinska skupnost. Preživninski zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo svoj mesečni prispevek neposredno na račun občinske skupnosti v rokih določenih s sporazumom iz prejšnjega odstavka tega člena, razen, če ni izrecno dogovorjeno, da ga izročajo neposredno upravičencu. Ce zavezancu nočejo skleniti sporazuma po prvem odstavku tega člena, oziroma če ne izpolnjujejo s sporazumom sprejetih obveznosti, ali jih ne izpolnjujejo v celoti in redno, ukrepa občinska skupnost tako, kot je to določeno v 55. in 56. členu tega pravilnika. 24. apri!a 1981 — Št 13 URADNE OBJAVE 131 C DODATEK ZA DROBNE OSEBNE IZDATKE (ŽEPN!NA) 39. čten Vsem odrastim občanom, ki prejemajo materiato pomoč v obtiki detnega a!i cetotnega p!ači!a oskrbnih stroškov v socia!nem zavodu, pripada za njihove drobne osebne izdatke vsak mesec dotočen znesek (žepnina). Občani, ki ptačujejo de! oskrbnih stroškov z iastnimi sredstvi (ki torej prejemajo materiato pomoč v ob!iki !e de!nega p!ači!a oskrbnih stroškov), si znesek iz prejšnjega odstavka zadržijo od svojih dohodkov, v sk!adu z do!očbo petega odstavka 36. č!ena tega pravitnika. Občani, ki prejemajo materiato pomoč v ob!iki cetotnega p!ači!a oskrbnih stroškov, so upravičeni do zneska po prvem odstavku tega č!ena, po!eg p!ači!a ce!otnih oskrbnih stroškov Znesek se nakazuje osebno upravičencem a!i posredno preko sociainih zavodov. 40. č!en Dodatek za drobne osebne potrebe (žepnina) pripada tudi občanom, ki so v oskrbi v drugi družini, razen v primerih iz 43. čiena tega pravitni-ka. C OSKRBA ODRASUH OBČANOV V DRUG! DRUŽIN! 4!. č!en Odrasii občani iz 2. a!i iz 6. čiena tega pravitnika, ki iz kakršnihkoh raz!ogov ne morejo živeti pri svojicih a!i se ne morejo oskrbovati sami in pri katerih je oskrba v tuji družini ustrezna ob!ika družbenega varstva, imajo pravico do materiale pomoči v obiiki cetotnega a!i deinega p!ači!a stroškov oskrbe v drugi družini. V nujnih primerih se !ahko odobri materiata pomoč po prvem odstavku tudi v primerih iz 7. č!ena tega pravitnika. Pri ugotav!janju višine pomoči za oskrbo v drugi družini se smise!no uporabijajo dotočbe 3., 4. in 5. odstavka 36. č!ena tega pravitnika. 42. č!en Oskrba odras!ega občana v drugi družini se uredi s pogodbo, ki jo skieneta pristojni organ občinske skupnosti (svet) in oseba, ki sprejme občana v oskrbo S pogodbo se dotočijo ziasti pravice in do!žnosti oskrbovanca, pravice oskrbovanca, obveznosti in pravice občinske skupnosti, z!asti obveznost in višina p!ači!a oziroma dop!ači!a k stroškom oskrbe. Višina oskrbnine v posameznem primeru je odvisna ziasti od obsega in zahtevnost) dogovorjene oskrbe, upoštevajoč z!asti zdravstveno stanje oskrbovanca in morebitne druge posebne okohščine, ki vphvajo na povečan obseg de!a v zvezi z oskrbo ter na višje materiale stroške. 43. č!en Ce s pogodbo o oskrbi v drugi družini občanu iz 42. č!ena tega pravit-nika ni zagotovtjena cetotna oskrba, ima občan zaradi zagotovitve po)ne oskrbe pravico prejemati tudi še pomoč v denarni ob!iki neposredno na svoje ime, v kohkor ni izrecno drugače odtočeno. 44. čten Gtede dogovarjanja o višini prispevka oseb, ki so dotžne prispevati za preživtjanje občana — oskrbovanca v drugi družini, ter gtede uve-tjavtjanja zahtevkov za povračito izdatkov se smisetno uporabtjajo do-točbe L in 3. odstavka 38. čtena tega pravitnika. D. PLAČEVANJE POSTREŽBE !N POMOČ! OZIROMA CELOTNE OSKRBE NA DOMU UPRAV!CENCA 45. čten Občani iz 2., 5. in 6. čtena tega pravitnika, ki imajo tastno stanovanje, so pa nujno potrebni pomoči in postrežbe druge osebe ati cetotne oskrbe na svojem domu, so upravičeni do materiatne pomoči v obtiki detnega ati cetotnega ptačita stroškov pomoči in postrežbe oziroma cetotne oskrbe na svojem domu, če izpotnjujejo s tem pravitnikom doto-čene pogoje za dodetitev materiatne pomoči in če jim to obtiko družbenega varstva uredi občinska skupnost, oziroma če občinska skupnost to naknadno odobri. 46. čten V primerih iz prejšnjega odstavka čtena se smisetno uporabtjajo do- točbe 42. čtena ter dotočbe 38. in 43 čtena če gre za cetotno oskrbo na domu upravičenca, pa se smisetno uporabtjajo tudi dotočbe 39. in 40. čtena tega pravitnika. t E PLAČEVANJE REJN!NE !N ZAVODSKE OSKRBE ZA ' MLADOLETNE OBČANE 47. čten Za mtadotetne občane, ki so z odtočbo pristojnega organa dani v oskrbo k rejnici oziroma rejniku ati v zavod oziroma ki jim je sodišče izrekto ukrep oddaje v vzgojni zavod, se ptača rejnina ati oskrbnina v cetoti ati detno iz sredstev občinske skupnosti sociatnega skrbstva, če ni z zakonitim predpisom izrecno dotočeno drugače Občinska skupnost ima pravico do cetotnega ati detnega povračita rejnine od staršev oziroma iz dohodka in premoženja otroka Starši, ki niso zmožni v cetoti povrniti stroškov iz prvega odstavka tega čtena, prispevajo k rejnini ati oskrbnini v zavodu v sktadu s svojimi gmotnimi možnostmi. Druge osebe, ki so na kakšni drugi pravni pod-tagi dotžne prispevati k preživtjanju prispevajo v višini in na način, ki sta dotočena v aktu, ki jih zavezuje k prispevku za preživtjanje 48. čten Višina prispevka staršev k rejnini ati oskrbnim stroškom za otroke iz prejšnjega čtena, se dotoči s sporazumom, ki ga sktcnejo starši in občinska skupnost v sktadu s kriteriji za dogovarjanje o višini prispevka staršev k rejnini oziroma k stroškom zavodske oskrbe za otroke, ki jih sprejme skupščina občinske skupnosti Zavezanci nakazujejo prispevke neposredno na račun občinske skupnosti. Ce starši nočejo skteniti sporazuma iz prvega odstavka tega čtena ati pa če ne izpotnjujejo s sporazumom sprejetih obveznosti, sme občinska skupnost v sktadu s 133. čtenom zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih s tožbo zahtevati od njih povračito izdatkov, ki jih je imeta za osebo iz prvega odstavka tega čtena. 49. čten Višina rejnine se dotoča v sktadu s samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in meritih za dotočanje višine rejnine in o ptačevanju rejnine, ki ga sktenejo občinske skupnosti sociatnega skrbstva na območju SR Stovenije Višina rejnine v vsakem posameznem primeru se dotoči z rejniško pogodbo v sktadu z zakonom (zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih) in samoupravnim sporazumom iz prejšnjega odstavka, pri čemer se upošteva ztasti: — starost rejenca: — zahtevnost oskrbe ter varstva in vzgoje rejenca gtede na zdravstveno stanje rejenca, obseg potrebne pomoči pri učenju itd., pri otrocih z motnjami v tetesnem in duševme razvoju, pa tudi gtede na vrsto^ stopnjo in naravno motenosti rejenca: — živtjenjski standard rejniške družine v kateri rejenec živi in objektivne možnosti, ki jih nudi širše okotje rejnikovega doma za uspešnejše izobraževanje in vktjučevanje v družbene aktivnosti ter sptoh za sktadnejši in čimbotj vsestranski razvoj rejenca: — stanovanjske razmere, v katerih živi rejenec pri rejnici oziroma rejniku: — časovni obseg oskrbe in varstva ter vzgoje rejenca v rejniški družini (vse dneve v tetu brez prekinitve, po 5 oziroma 6 dni v tednu skozi vse teto: po 5 ati 6 dni v tednu in s prekinitvijo v času šotskih počitnic: ipd). 50. čten Rejencem, za katere ptačuje rejnino občinska skupnost, pripada enkrat tetno pomoč za nabavo šotskih potrebščin, ki se nakaže pravitoma na nastov rejnice oziroma rejnika. 51. čten Rejnino nakazuje občinska skupnost neposredno na nastov rejnice oziroma rejnika in to v cetotnem znesku, dotočenem z rejniško pogodbo, najpozneje do vsakega 5. v mesecu za tekoči mesec. Oskrbnine za mtadotetne osebe v zavodu se nakazujejo zavodom v cetotnem znesku iz sredstev občinske skupnosti na podtagi računov, za vsaki mesec posebej. Starši oziroma drugi zavezanci ptačujejo svoj mesečni prispevek k rejnini ati k stroškom oskrbe v zavodu za mtadotetne neposredno na račun občinske skupnosti, v rokih dotočenih s sporazumom iz L odstavka 48. čtena tega pravitnika. 52. čten Svet za varstvo otrok in družine kot pristojni organ občinske skupnosti ugotovi ati je dosežen sporazum gtede prispevka staršev k rejnini 132 URADNE OBJAVE 24 aprila 1981 — Št 13 oziroma k stroškom zavodske oskrbe za njihovega otroka. Če sporazum o prispevku staršev kot zavezancev ni dosežen ter v primeru, ko starši dogovorjenega prispevka ne p!ačujejo a!i ga ne pta-čujejo v cetoti in redno, svet za varstvo otrok in družine odtoči, ati naj občinska skupnost ukrepa v sktadu s 133. čtenom zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in ugotovi, kotikšen znesek povračita naj se s tožbo zahteva od staršev. Dotočbe prejšnjega odstavka se smisetno uporabtjajo tudi, ko so k preživtjanju zavezane druge osebe (ne starši). Svet za varstvo otrok in družine občinske skupnosti sme opustiti svoj predtog za vtožitev tožbe zoper posamezne preživninske zavezance te tedaj, če ugotovi (v posebnem postopku) da preživninski zavezanec svoje obveznosti ni izpotnit zato, ker bi z izpotnjevanjem te obveznosti resno ogrozi! preživljanje sebe in drugih oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati. OBVEZNOST! IN ODGOVORNOSTI DRUŽBENE MATERIALNE POMOČI 53. čten Občan, ki prejema družbeno materiatno pomoč, je dotžan sporočiti občinski skupnosti ati pristojnemu centru za sociatno deto vsako spremembo okoliščine, ki so bite podtaga za dodetitev in za dotočitev obtike in višine družbene materialne pomoči. Prejemniki materiatne pomoči so dotžni povrniti občinski skupnost? neupravičeno prejete zneske družbene materiatne pomoči. 54. čten Če občan, ki je prejemnik družbene materiatne pomoči, naknadno pridobi pravico do drugih dohodkov (n.pr. pokojnino, preživljanje, ipd ), ki mu pripadajo tudi za nazaj, je dotžan občinski skupnosti povrniti izptačane zneske pomoči, od tistega dneva datje, ko mu pripada pravica do dohodkov iz drugih virov, oziroma ko je pridobit premoženje in s tem možnost, da se preživtja brez družbene materiatne pomoči. 55. čten V vseh primerih dodelitve materiatne pomoči, v katerih pride to v poštev, zahteva občinska skupnost povračilo izptačanih zneskov pomoči od oseb, ki so dotžne preživtjati prejemnika materiatne pomoči (133. čten ZZZDR). 56. čten Ob smrti občana, ki je prejema! družbeno materiatno pomoč in je bi! tastnik nepremičnega ati premičnega premoženja, zahteva občinska skupnost povračito izptačanih zneskov pomoči bodisi iz premoženja zapustnika (omejitev dedovanja), bodisi od dedičev, če se dediči obvežejo povrniti vrednost zapustniku dane pomoči (128. čten zakona o dedovanju). Občinska skupnost se tahko do konca zapuščinske obravnave odpove pravici do povračita zapustniku izptačane pomoči, vendar te v primeru, če so zapustnikovi dediči samo gmotno ogroženi. V. KONČNE DOLOČBE 57. čten Za tolmačenje tega pravitnika je poobtaščen koordinacijski odbor uporabnikov in izvajatcev Občinske skupnosti sociatnega skrbstva Izota. 58. čten ! a pravitnik se tahko spremeni ati dopotni po enakem postopku, kot vetja za njegov sprejem. 59. čten Ta pravitnik začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Štev.: 94/81 Datum: 15. aprita 1981 PREDSEDNIK SKUPŠČINE Občinske skupnosti sociatnega skrbstva tzota SILVA SAMSA, t.r. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČJNE !L!RSKA B!STR!CA V sktadu z dotočiti družbenega dogovora o obtikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Stoveniji (Ur. tist SRS, št. 8/78) in dotoči! samoupravnega sporazuma o družbeno organizirani izgradnji stanovanj v Rozmanovi utici Hirska Bistrica soseska S-f^l. je koordinacijski odbor udeležencev samoupravnega sporazuma na seji 3. marca !98! sprejet SKLEP o končni ceni za kv. m stanovanjske površine na soseski S-6Ì. za stanovanjske btoke Sl, S2 in S3 v Rozmanovi utici v Hirski Bistrici 1. Končna cena za kvadratni meter stanovanjske površine za stanovanjske btoke Sl, S2 in S3 na soseski S-(VL v Rozmanovi utici Hirska Bistrica znaša 16.260,80 din. 2. Cena za kv. m stanovanjske površine je obtikovana v smistu dotoči! družbenega dogovora o obtikovanju cen v stanovanjski graditvi v SRS in v sktadu s samoupravnim sporazumom o izgradnji stanovanjskih btokov v soseski S-6/1. z dne 30. 3. 1980. 3. Sktep o končni ceni se objavi v Uradnih objavah, podatki o končni ceni kv. m stanovanja pa se dostavijo Skupnosti za cene v občini Hirska Bistrica in Zavodu SR Stovenije za cene. 4. Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Hirska Bistrica je na seji dne 9.4. 1981 data sogtasje k temu sktepu o končni ceni. Predsednik odbora udetežencev MORANO KARLO, ! r. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OB&NE KOPER V sktadu s 1.8. in 9. čtenom Družbenega dogovora o obtikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Stoveniji (Uradni tist SRS št. 8/78) in 6. čtenom Samoupravnega sporazuma o družbeno usmerjeni gradnji stanovanj nad centrom zazidave a Za gradom« (v nadatjnem beseditu Samoupravni sporazum), so biti na 4. seji Odbora podpisnikov, ki ga se-stavtjajo udeteženci sporazuma sprejeti SKLEP! 0 popravljeni izhodiščni ceni stanovanj in očiščeni prodajni ceni stanovanj v stanovanjskih btokih B-5 in A-6 nad centrom zazidave »Za gradom« v Kopru ! 1. Popravi se očiščena izhodiščna cena stanovanj v stanovanjskih btokih nad centrom zazidave »Za gradom«. Popravtjena vetjavna cena je vetjavna na dan 30. 6. 1979 in je 12.794,00 din^. Dosedanja cena je bita objavtjena v Uradnih objavah št. 29/80 z dne 21. novembra 1980. 2. Očiščena poprečna prodajna cena stanovanj v stanovanjskih btokih B-5 in A-6 nad centrom zazidave »Za gradom« vetjavna na dan 29. 1 198! je 17.082,11 din/m' 11. ! Cene stanovanj so obtikovane v smistu dotoči! Družbenega dogovora o obtikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Stoveniji in so v sktadu s samoupravnim sporazumom. Predsednik odbora podpisnikov samoupravnega sporazuma: JAMNIK Andrej, t. r. V. d. vodja tehničnega oddetka: REBEC Jadran 24. aprita 1981 — Št. 13 URADNE OBJAVE 133 OBČTNSKA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE !L!RSKA B!STR)CA Skupščina Občinske skupnosti za zapos!ovanje !!irska Bistrica je na 9. redni seji sprejeta * SKLEP O SPREMEMB! 2. ČLENA SKLEPA Z DNE 28/01-1981 *V 2. č!enusk!epa (Uradne objave št. 5/8!) se stopnja 0,33% nadomesti s stopnjo 0,28% in se uporab!ja od !. maja 198! da!je.* Hirska Bistrica 25/3-81 Predsednik KR!STJAN Z!DAR, !. r. REG!ONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST KOPER Na podtagi 34. č!ena zakona o zdravstvenem varstvu (Ur. !. SRS, št. 1/80), do!očb samoupravnega sporazuma o teme!jih p!ana, za obdobje 1981—1985 skupščina Občinske zdravstvene skupnosti na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajatcev dne 25. 3. 1981 v Hirski Bistrici, 7. 4. 1981 v !zo!i, 10. 12. 1980 v Kopru, 26. 3. 1981 v Postojni, 24. 3. 1981 v Sežani in 16. 12. 1980 v Piranu. RAZGLAŠA PR!SPEVKE ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO ZA LETO 1981 V OBČ!NSK! ZDRAVSTVEN! SKUPNOST! 1. S tem razg!asom se za !eto 1981 ugotovijo stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo v sk!adu s samoupravnim sporazumom o teme)jih p!ana Občinske zdravstvene skupnosti za obdobje 1981—1985. osebni dohodek od 60 % poprečnega osebnega dohodka v SR Stoveni-ji, in osebe, ki prvič začnejo oprav!jati dejavnost iz prvega odstavka te točke p!ačujejo prispevek od osnove, k! je 60% poprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR S!oveniji za pretekio !eto. 5. Osebe, ki oprav!jajo inte!ektua!ne in druge storitve (pogodbeni zavarovanci) in osebe, ki sosk!eni!e s kmetijsko a)i drugo detovno organizacijo pogodbo o kooperaciji, p!ačujejo prispevek od osnov, dotočenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invahdskega zavarovanja v SR Stoveniji. 6. Osebe, ki so sk!eni!e v tujini de!ovno razmerje a!i jim je prenehata !astnost detavca v združenem de!u SR S!oveniji, pa se v tujini strokovno izpopotnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem no-si!cu zdravstvenega varstva, p!ačujejo prispevek za zdravstveno varstvo, ki jih dotoči skupnost pokojninskega in invahdskega zavarovanja v SR S!oveniji. Za osebe, ki so v de!ovnem razmerju z domačo organizacijo in de!ajo v tujini (detaširani de!avci), so v tujini na strokovnem izpopotnjevanju a!i se učijo oziroma so na praksi, p!ačuje detovna organizacija prispevek od mesečnih osnov dotočenih po prvem odstavku te točke. 7. Prispevek za zdravstveno varstvo za osebe iz 4., 5. in 6. točke se obračunavajo po stopnjah iz 2. točke tega razg!asa. 8. Občani, ki uživajo pravice izk!jučnood tujega nositca pokojninskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovtjeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosi!ca zdravstvenega zavarovanja ter drugi de!ovni !judje, ki niso zajeti v dotočbah od L—7. tega razg!a-sa, p!ačujejo prispevek za zdravstveno varstvo, ki znaša 380din mesečno na posameznega upravičenca. 2. Prispevke za zdravstveno varstvo ptačujejo, obračunavajo in odvajajo organizacije združenega de!a in drugi zavezanci za prispevek iz osebnih dohodkov de!avcev oziroma iz dohodka po nas!ednjih prispevnih stopnjah: Osnova bruto OD Občinska zdravstvena skupnost !z oseb. dohod. !z dohodka Hirska Bistrica 1,29 10,80 !zo!a 1,43 9,34 Koper 1,13 10,00 Piran 1,22 8,89 Postojna 0,90 11,01 Sežana 0,94 9,54 3. Stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo, ki jih p!ačujejo kmetje, znašajo: Od osnove katastrskega dohodka nezgodnih površin in od dohodka Občinska zdravstvena skupnost od gozda a) Hirska Bistrica 11,5% !zo!a 10,2% . - Koper 11,5% Piran 13,1% Postojna 13,7% Sežana 14,6% b) Pavša!ni prispevek za zavarovano osebo, !etno 360,00din. 4. Osebe, ki oprav!jajo gospodarsko a!i negospodarsko dejavnost z osebnim de!om z !astnimi sredstvi a!i inte!ektua!ne storitve, p!ačujejo prispevek od osebnega dohodka, ki ga ugotovi davčni organ za pretekio !eto. Osebe iz prvega odstavka te točke, katerim se osebni dohodek ne ugotav!ja (pavšahsti), ter osebe, katerim davčni organ ugotovi nižji 9. Skupnost pokojninskega in invahdskega zavarovanja iz drugih repu-bhk p!ačujejo za uživa!ce prejemkov iz pokojninskega in invahdskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14%. K). Za de!avce, ki detajo manj kot po!ovico potnega de!ovnega časa in za de!avce, upokojence in druge osebe, ki de!ajo po pogodbah o de!u ter detavce — kmete, kadar oprav!jajo storitve pri organizacijah združenega de!a ah drugih organizacijah, p!ačujejo zavezanci za prispevek (izp!ačeva!ci dohodka), prispevek za primere nesreče pri de!u in po-khene botezni, ki znaša 6% od kosmatega izp!ačanega dohodka. 11. Ta razg!as začne ve!jati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, upo-rab!ja pa se od 1. L 1981 da!je. Števitka: 420-28/80-5 Hirska Bistrica, 25. 3. 1981 !zo!a, 7. 4. 1981 Koper, 10. 12. 1980 Piran, 16. 12. 1980 Postojna, 26. 3. 1981 Sežana, 24. 3. 1981 Predsedniki skupščin občinskih zdravstvenih skupnosti: inž. ADO MUHA, !.r. inž. EVGEN FERLUGAJ.r inž SLAVKO VODOP!VEC, t.r. MARJAN FURJAN, !.r. inž. JOŽE DEBEVC, !.r. inž. ROBERT S!LA, !.r. Napod!agi 15. oz. 19. č!ena statuta Občinskih zdravstvenih skupnosti Hirska Bistrica, !zo!a, Koper, Piran, Postojna in Sežana ter v zvezi z 31. a) č!enom dopo!nitve samoupravnega sporazuma o teme!jih p!anov občinskih zdravstvenih skupnosti za !eto 1981, so skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti na seji zbora uporabnikov in zbora izvaja!cev dne 25. 3. 1981 v Hirski Bistrici, 7.4. 1981 v Izoh, 10. 2. 1981 v Kopru, 26.3. 1981 v Postojni in 24. 3. 1981 v Sežani sprejeti URADNE OBJAVE 24 aprila 1981 — Št 13 134 SKLEP O FINANČNEM NAČRTU PRIHODKOV ZA LETO 198! Finančni načrt občinske zdravstvene skupnosti izkazuje Občinska zdravstvena skupnost Opt' !!. Bistrica Izola Koper Piran Postojna Sežana PR!HODk! — Douo\orjeni prih po son. OD 105.067 100.884 421.298 . 131.466 162.745 158.724 — Prihodki od kmetov 1.118 235 2.956 457 2.129 2.796 — Solid sredstva in druga sred. 7.247 — 5.000 10.771 Skupni prihodki 113.432 101.119 429.254 131.923 164.874 172.29! upni odhodki 113.432 101.119 429.254 131.923 164.874 172.29! \ tem: — Neposredno zdravstveno varstvo 87.232 63.851 288.989 79.795 121.863 132.094 — Nadomestita OD in povračila 14.286 13.009 45.979 17.085 15.949 14.106 — Mater, in dr odhod, ter povrač in obv 4.519 4.088 21.096 5.524 7.403 7.879 — Investicije — v novo bolnišnico v !zo!i 2.842 11.247 45.312 10.794 1.876 10.230 — Investicije v osnov daj. ZP in ZD 2.924 6.565 — 10.386 9.517 — — Investicije v zdrav objekt, in opremo — — — — 2.203 5.115 — Skupni program v SRS. drugi pred . obv. 1.629 2.359 27.878 8.339 6.063 2.867 Sredstva se zbirajo po pripravnih stopnjah za !cto 1981 sktadno z do- Na osnovi 15., oziroma 19. č!ena statuta Občinske zdravstvene govorom na ravni občine ter razg!asom s topen j in drugih prispevkov, ki skupnosti Ilirska Bistrica, Izola, Koper. Piran, Postojna in Sežana so sestavni de! finančnega načrta za !etc 1981. (Uradne objave št. 15., 16. in 19/79 in 15/77) so skupščine občinskih Ta sk!ep začne ve!jati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, upo- zdravstvenih skupnosti na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev rab!ja pa se za !eto 1981 dne 25. 3. 1981 v Ilirski Bistrici, 7. 4. 1981 v Izoli, 6. 4. 1981 v Kopru, Številka: 61981-5 27.3.1981 v Piranu. 26.3. 1981 v Postojni in 24. 3. 1981 v Sežani spre- Predsedniki skupščin jeli Občinskih zdravstvenih skupnosti: Ilirska Bistrica, 25 3. 1981 inž. ADO MUHA, l.r. SKLEP !zo!a, 7. 4 1981 inž EVGEN FERLUGA. l.r. O ZAKLJUČNEM RAČUNU OBCtNSKE ZDRAVSTVENE Koper, H) 12. 1980 inž. SLAVKO VODOPIVEC. l.r. SKUPNOST! ZA LETO 1980 Piran, 16. 12. 1980 MARJAN FUJAN, l.r Postojna, 26. 3. 1981 inž. JOŽE DEBEVC, t.r. Sežana, 24. 3. 1981 inž ROBERT SILA, l.r. Prihodki in odhodki občinske zdravstvene skupnosti znašajo: Občinska zdravstvena skupnost Opts 11. Bistrica Izola Koper Piran Postojna Sežana PRIHODKI 1. Dogovor, realiz. prihodki 74,596.708,85 75,292.593,90 318,966.000,00 102.252.060,35 120,757.000,00 122,100.000,00 2. Prihodki od kmetov 1,169.068,15 188.239,60 2.248.535.20 467.670,15 1,593.611,60 2,465.733,45 3. Prihodki od SPIZ za zdrav. var. upok. in ostali prihod. 11,122.233,90 7.999.849,00 31.126.678.20 9,176.005,55 15,327.181,00 19,655.980,65 4. Solid, sred. in drugi prihod 8,317.044,90 973.955,10 6.166.139,70 8,743.140,60 6,863.024,80 7,573.262,60 A) Razpoložljivi prihodki 95,205.055,80 84,454.637,60 358,507.353,10 120,638.876,65 144,540.817,40 151,794.976,70 ODHODKI a) Neposred. zdrav, varstvo 73,033.019,65 53.964.492.55 239,825.514,65 71,957.848,40 107,036.566,25 112,210.468,95 b) Denarna nadom. OD ob bolezni, porodu in povrači!a 12,382.407,75 13,359.709,40 46,883.022,35 17,023.432,85 17,515.198,95 15,143.562,65 c) Materiali in drugi odhodki in povračila 2,028.628,40 1,524.389,65 8,066.221,00 1,975.414,80 2,952.421,55 3,426.979,10 č) Združevanje sredstev in izločitev — za novo bolnico Izola — za osnovno zdravstveno 5,870.000,00 7,142.000,00 32,182 000,00 8,597.000,00 3,305.500,00 12,810.000,00 dejavnost in opremo — 6,001.000,00 3,550.000,00 8,670.000,00 7,713.000,00 2,300.000,00 d) — ostale izloč. in obveznosti 1,891.000,00 2.463.046,00 21,834.455,40 3,672.000,00 4,440.876,20 3,925.703,40 Prenos v prih. leto — —. 6,166.139,70 8,743.140,60 1,577.254,45 1,978.262,60 Analitični prikaz prihodkov in odhodkov je sestavni de! tega sk!epa. Številka: 402-6/81-5 Predsedniki skupščin Občinskih zdravstvenih skupnosti: DirskaBistrica, 25. 3. 198! inž. ADO MUHA, !.r. !zo)a, 7 4. 198! inž. EVGEN FERLUGA. t.r. Koper, 6. 4. 1981 Piran, 27. 3. 1981 Postojna, 26. 3. 1981 Sežana, 24. 3. 1981 inž. SLAVKO VODOPIVEC, l.r. MARJAN FUJAN.l.r. inž. JOŽE DEBEVC, l.r. inž ROBERT SILA, l.r. 24 aprita 1981 — Št. 13 URADNE OBJAVE 135 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČJNE SEŽANA Na podlagi ! 2. in 20. č!ena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti, ter 22., 23. in 24. člena samoupravnega sporazuma o temeljih piana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Sežana za obdobje 1981—1985, ter 2. člena Aneksa k navedenemu samoupravnemu sporazumu je sprejel Izvršilni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Sežana na svoji 5. izredni seji dne 8. 4. 1981 spremembo in dopolnitev UGOTOVITVENEGA SKLEPA o stopnjah, virih in osnovah sredstev za potrebe solidarnosti in vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva, združenih v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Sežana za leto 1981 (objavljen v Uradnem listu SRS št. 6/81) 1. Navedeni ugotovitveni sklep se pod točko 1/2 dopolni z novo alinejo: — po stopnji 1 % na BOD iz čistega dohodka za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč v občini. 2. Vsled tega se spremeni tudi skupni seštevek procentnih stopenj pod točko 1/2. in 3., ki se po novem glasi: »Skupaj (2 in 3) 4,898 na BOD iz čistega dohodka za potrebe vzajemnosti na ravni občine in republike«. 3. na. Vsa ostala določila ugotovitvenega sklepa pa ostanejo nespremenje- Predsednik Izvršilnega odbora Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Sežana ___________ IVAN MAHNE, 1. r. Štev.: 06-74/3-81 Datum: 9. 4. 1981 Na podlagi 10. člena statuta Enote za upravljanje s stavbnim zemljiščem Sežana ter 5. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Enote za upravljanje s stavbnim zemljiščem Sežana za obdobje od 1981 — 1985 je Izvršni odbor Enote za upravljanje s stavbnim zemljiščem na osnovi pooblastila 6. seje skupščine z dne 25. 2. 1981, na svoji 32. seji dne 3. 4. 1981 sprejela SKLEP 1. člen Izvršni odbor Enote za upravljanje s stavbnim zemljiščem ugotavlja, da je od 8440 delavcev, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah in delovnih skupnostih občine Sežana sklenilo 7274 delavcev oz. 86,18 % vseh delavcev, aneks k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Enote za upravljanje s stavbnim zemljiščem Sežana za obdobje od 1981 — 1985. 2. člen Na podlagi ugotovitve iz 1. člena tega sklepa je aneks k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Enote za upravljanje s stavbnim zemljiščem Sežana za obdobje od 1981—1985 veljavno sklenjen, ker je zagotovljena dvotretjinska večina. 3. člen Ta sklep velja takoj. Štev. 32/1-1981 Predsednik Izvršnega odbora: Datum: 3. 4. 1981 RAJKO KOBAL, 1. r. OBČtNA KOPER Na podlagi 617., 622., 628. in 631. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 2. in 1(1. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/8(1) ter 238. člena statuta občine Koper (Uradne objave št. 22/78) je skupščina občine Koper na seji družbenopolitičnega zbora dne 21. aprila 1981 in na sejah zbora združenega dela ter zbora krajevnih skupnosti dne 23. aprila 1981 na predlog Družbenega pravobranilca samoupravljanja Koper, št. 1(15/81 z dne 15. aprila 19Xt sprejeta SKLEP o ZAČASNIH UKREPIH DRUŽBENEGA VARSTVA V DELOVNI ORGANIZACIJ! KEMIČNA INDUSTRIJA »1PLAS« KOPER — TOZD POLIURETANI KOPER 1. Skupščina občine Koper ugotavlja: !) da so v delovni organizaciji Kemična industrija Iplas Koper 10ZD Poliuretani Koper (v nadaljnjem besedilu TOZD Poliuretani Koper) huje oškodovani družbeni interesi po 3. točki 62(1. člena za- kona o združenem delu, ker so se v TOZD Poliuretani Koper družbenoekonomsko nesmotrno uporabljala družbena sredstva oziroma ker teh sredstev TOZD ni trajneje obnavljala in je v letih 1978, 1979 in ! 98(1 poslovala z izgubo, ki pa v letu 1979 ni bila izkazana v zaključnem računu, ker so jo pokrile druge TOZD delovne organizacije še pred zaključkom poslovnega leta. 2) da so nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih po določbah L, 2. in 9. točke 619. člena zakona o združenem delu s tem: — da se je z delitvijo sredstev za osebne dohodke oz. s povišanjem osebnih dohodkov delavcev TOZD s 1. februarjem 1981 odstopalo od dogovorjenih osnov in meril; — da je bil v TOZD, ki ima manj kot 3(1 delavcev izvoljen 5-č!anski delavski svet v nasprotju z drugim odstavkom 49(1. člena zakona, s čimer je bilo onemogočeno odločanje delavcem TOZD z osebnim izjavljanjem o vprašanjih, ki so v njihovi pristojnosti; — da individualni poslovodni organ TOZD ni v redu opravlja! zadev iz svojega delovnega področja, ker kljub večkratnim poslovnim izgubam ni predlaga! take poslovne politike, ki bi omogočala tak proizvodni program, ki bi glede na potrebe tega prinaša! ustrezne rezultate. Poslovodni organ je tudi kljub slabim poslovnim rezultatom in v nasprotju s samoupravnimi akti dopusti! povišanje osebnih dohodkov delavcev, dopušča! obstoj in delovanje nezakonitega delavskega sveta ter se ob obravnavi zaključnega računa za leto 1980 ni zavzel za tako uvedbo sanacijskega postopka kot ga predvideva 31. člen zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 41/80). S tem so v TOZD izredno hudo kršene določbe 619. in 620. člena zakona o združenem delu, zato se v delovni organizaciji Kemična industrija »Iplas« Koper — TOZD Poliuretani Koper uvedejo naslednji ukrepi družbenega varstva: — odstavitev individualnega poslovodnega organa — razpustitev delavskega sveta — začasna omejitev višine izplačevanja sredstev za osebne dohodke delavcev — začasna omejitev uresničevanja posameznih samoupravnih pravic delavcev — imenovanje začasnega organa Vladimir Kobi, dipl. inž. kemije iz Kopra, Muzejski trg 4 se odstavi kot individualni poslovodni organ TOZD Poliuretani. 3. Razpusti se delavski svet. 4. . Začasno se omeji izplačevanje sredstev za osebne dohodke v višini izplačanih osebnih dohodkov delavcem na dan 31. decembra 1980 do sprejema sanacijskega programa TOZD, vendar najdalj za dobo enega leta. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se lahko osebni dohodki delavcev TOZD povečujejo skladno z rastjo osebnih dohodkov delavcev ostalih TOZD po samoupravnem sporazumu delovne organizacije. 5. Omeji se uresničevanje samoupravnih pravic delavcev TOZD glede odločanja pri sklepanju in prenehanju delovnih razmerij ter o razporejanju delavcev. ^ Kot začasni organ se imenuje Branko Pahor, inž. strojništva iz Kopra, Nova ulica 10. Začasni organ prevzame vse pravice in dolžnosti individualnega poslovodnega organa, ki izhajajo iz ustave, zakona in samoupravnih splošnih aktov ter pravice odločanja o sklepanju in prenehanju delovnih razmerij ter o razporejanju delavcev. Začasni organ je dolžan: — poskrbeti za pripravo in sprejem sanacijskega programa TOZD v skladu z zakonom o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela — predlagati uvedbo potrebnih postopkov za odpravo nezakonitosti v samoupravnih aktih TOZD — poročati izvršnemu svetu vsak mesec, občinski skupščini pa vsake tri mesece o izvajanju začasnih ukrepov — poskrbeti za razpis nalog in opravil individualnega poslovodnega organa TOZD v zakonskem roku. 9. Začasnemu organu se določi nadomestilo osebnega dohodka za čas opravljanja te funkciie po samoupravnih splošnih aktih TOZD Poliu- 136 URADNE OBJAVE 24. aprila 1981 — Št. 13 retani Koper v višini osebnega dohodka individualnega poslovodnega organa. K). Začasni ukrepi družbenega varstva iz 5. in 6. točke tega sklepa trajajo eno leto. 11. Imenovanje začasnega organa in njegova pooblastila se vpišejo v sodni renister. 12. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Obrazložitev: Na pobudo delavskega sveta delovne organizacije Kemična industrija » Iplas« Koper kot skupnega organa upnikov (TOZD delovne organizacije Kemična industrija »Iplas« Koper) z dne 25. marca 1981 je Družbeni pravobranilec samoupravljanja Koper dne 15. aprila 1981 predlaga! skupščini občine Koper sprejem začasnih ukrepov družbenega varstva zoper delovno organizacijo Kemična industrija »Iplas« Koper — 1 OZD Poliuretani Koper, v kateri so huje oškodovani družbeni interesi ter v kateri so nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih. K predlogu Družbenega pravobranilca samoupravljanja Koper je dne lb. aprila 1981 da! pozitivno mnenje Izvršni svet skupščine občine Koper. 1/ poročila komisije delavskega sveta delovne organizacije Kemične industrije »Iplas« Koper izhaja, da je TOZD Poliuretani Koper v letih 1978. 1979 in 198(1 poslovala z izgubo, ki pa v letu 1979 ni bila izkazana v zaključnem računu, ker so jo pokrile druge TOZD delovne organizacije še pred zaključkom poslovnega leta. Analiza finančnih rezultatov poslovanja v letih 1977 — 1980 je pokazala, da bi bila tudi za leto 1977 izkazana izguba 2 mio din. če bi se za to leto že obračunala amortizaci ja za novo tovarno. Poslovno leto 1978 je nato TOZD zaključila z izgubo4.384 mio din. za leto 1979 so ostale TOZD pokrile pred zaključkom poslovnega leta celoten znesek izgube 4.8 ! 7 mio din. poslovno leto 1980 pa je prineslo 1.092 mio din izgube. Dejanska izguba pa je za to leto še večja glede na to. da so druge TOZD pokrile stroške prehrane v višini 0.332 mio din. Skupna izguba je torej v obravnavanem obdobju 12.500 mio din brez revalorizacijskih faktorjev zaradi intlaeije in se kaže kot primanjkljaj virov sredstev, ki so v celoti nadomeščeni z novimi krediti. ! ako se ugotavlja, da se družbena sredstva v TOZD Poliuretani v zadnjih štirih letih niso uporabljala, ker se je vsako leto ustvarila tzguba. Interes TOZD, delovne organizacije, kakor tudi širši družbeni interes je, da se družbena sredstva ekonomsko smotrno uporabljajo in da se nenehno obnavljajo, povečujejo in izboljšujejo. Ker temu ni bilo tako je s tem huje oškodovan družbeni interes v smislu 3. točke 62(1. člena zakona o združenem delu. Nadalje se ugotavlja, da so bila prizadevanja TOZD Poliuretani za odpravo takega stanja ali vsaj za občutno izboljšanje neprimerna oz., da so bili sanacijski programi le formalni, premalo konkretni in energični v pogledu posegov za odpravo nepravilnosti ali za izvedbo posameznih nalog. Tako so tudi zaradi slabega posluha za tržne razmere in vztrajanja pri istih poslovnih partnerjih z istim asortimanom vse sanacije izpadle neuspešne. Neprimerna poslovna politika brez iskanja novih rešitev je nudila napram partnerjem (1MV, Avtomontaža, itd.) vedno manj trdne osnove brez močnejših samoupravnih povezav in celo brez letnih pogodb. Taka poslovna politika, ob pričakovanjih dogajanjih na trgu, vprašanju uvoza surovin, ob doseganju oz. priznavanju cen v novih zakonskih pogojih in postopkih, ne daje trdnih zagotovi! za uspešno poslovanje te TOZD v prihodnje. Ugotavlja se, da so v TOZD Poliuretani nastale tudi bistvene motnje v samoupravnih odnosih po določbah 1. in 2. točke bi 9. člena zakona o združenem delu, s tem da se je z delitvijo sredstev za osebne dohodke oz. s povišanjem osebnih dohodkov delavcev TOZD s 1. februarjem 1981 od* topato od dogovorjenih osnov in meri! ter s tem da je bi! v ! OZD, ki ima manj kot 30 delavcev, izvoljen 5-članski delavski svet v nasprotju z drugim odstavkom490. člena zakona, s čimer je bilo onemo gočeno odločanje delavcem TOZD z osebnim izjavljanjem o vprašanjih. ki so v njihovi pristojnost). Glede na navedene ugotovitve je bil individualni poslovodni organ ! OZD dolžan skladno z 78. členom statuta TOZD predlagati tako poslovno politiko, ki bi pomenila novo uspešnejšo usmeritev proizvodnje ali učinkovitejši nastop na trgu. Tako so očitki poslovodnemu organu kot so navedeni v zgornjih navedbah in ki se nanašajo na njegove opustitve v pogledu varstva zakonitosti, dopuščania obstoia delavskega sveta, čeprav v TOZD po zakonu ne bi sme! obstajati in dopuščanje povišanja osebnih dohodkov, utemeljeni. Pri tem je potrebno predvsem opozoriti na zakonsko obveznost, da morajo delavci v TOZD, ki je izkazala izgubo v svojem poslovanju, ob sprejemu zaključnega računa sprejeti sklep o uvedbi sanacijskega postopka. V TOZD Poliuretani je zbor delavcev dne 21. 2. 1981 ob ugotovitvi izgube po obravnavi zaključnega računa za leto 1980 imenoval le komisijo za izvedbo sanacijskega programa, ni pa sprejel ustreznega sklepa o uvedbi sanacijskega postopka z določitvijo rokov za ugotovitev vzrokov za izgubo, morebitne odgovornosti organa upravljanja, poslovodnega organa in drugih delavcev, rokov za sprejem sanacijskega programa, itd. Na to in druge zakonske obveznosti bi mora! opozoriti poslovodni organ tega pa ni storil. Poslovodni organ je nadalje dopustil tudi druge omenjene nepravilnosti, predvsem povišanje osebnih dohodkov delavcem z dne 1. februarja 1981 na način, ki ni v skladu s sprejetimi splošnimi akti in brez re:-!ne podlage. Povišanje osebnih dohodkov temelji na novi oceni delokrogov brez sprejetja ustreznega samoupravnega splošnega akta in tako očitno niso bila spoštovana določila 13., 14. in 15. člena pravilnika o razvidu de! in nalog TOZD, ki predvidevajo ustrezne postopke tudi za spremembo vsebine del in nalog. Iz dokumentacije izhaja, da so z novo oceno takorekoč ukinjeni proizvodni delokrogi, osebni dohodki v zvezi s povečano oceno delokrogov pa povišani za cca 10 %. Individualni poslovodni organ bi mora! tak postopek zadržati kot nezakonit, tega pa ni stori! in s tem dopusti! nezakonito povečanje osebnih dohodkov prav v trenutku, ko tudi ekonomsko stanje tega ni dopuščalo. Ob tem se ugotavlja, da so tudi delavci TOZD dopuščali takšno stanje s sprejemanjem nezakonitih sklepov, zlasti še sklepa o nezakonitem povišanju osebnih dohodkov ter s tem tudi nesmotrno in nerealno prerazporejanje delavcev na višje ovrednotena dela in naloge. Zato se jim zaradi odprave takšnega stanja izreka ukrep po 5. točki 622. člena zakona o združenem delu. Za preprečevanje nadaljnjega oškodovanja družbenih interesov ter za odstranitev motenj v samoupravnih odnosih je bilo odločiti, kot je navedeno v izreku tega sklepa. Pravni pouk: Zoper ta sklep je dopustno vložiti zahtevo za preizkus zakonitosti pri sodišču združenega dela SR Slovenije v roku 15 dni od uveljavitve tega sklepa. St.: (123-6/81 Predsednik Koper, 23 aprila 1981 MARIO ABRAM, 1. r. Na podlagi 8. člena zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80), 13. člena pravilnika o določanju imen, naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 11/80), 235. in 242 člena statuta občine Koper sta zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Koper in skupščina samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti na seji dne 23. aprila 1981 sprejela ODLOK O IMENOVANJU NOVIH ULIC V MESTU KOPER 1. člen V novem mestnem predelu med šmarsko in Vanganelsko cesto ter v zazidavi Žusterna 11! se imenujeta dve novi ulici. 2. člen Cesta, ki se pri delovni organizaciji Tomos Koper odcepi od Šmarske ceste in nadaljuje ob upravni stavbi delovne organizacije Cimos Koper proti trgovini Emona-Jestvina Koper in zavije proti jugovzhodu do Partizanske ulice, se v počastitev marežganskega upora poimenuje v Cesto marežganskega upora 3. člen Cesta, ki se pri obalnem domu upokojencev odcepi od Krožne ceste m nadaljuje proti jugo do Kvedrove ceste v zazidavi Žusterna !!1, se poimenuje po Rudolfu Bernetiču, predvojnem komunistu in revolucionarju v Slovenski Istri, v Bernetičevo ulico. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih obiavah. Št.: 015-3/81 Koper, 23. aprila 1981 Predsednik MARIO ABRAM, 1. r.