DOLENJSKE NOVICE Doloiij.ske Novice izluijajo vsul; čtiírtol;; ako ; : je trt liaii praziiik, (ian poprej. : ; Cena jim je za ccio icto (o(i ttpriJa do aprilu) 3 K, za jiol leta 1*50 K. Naročnina za Neiiiřijo, Bosno in (iriig'e evropsko (iržave znaša ÎÎ-50 K, za Aiiioriko -t'oO K. Lisi ill oí^Iitsi se placiijBjo intj^rej. : Vse (lopÎMO, iniroriiino in oxiiiinílii : 8prejei)in tiskarna J. Krajec nasi. Novoletni pastirski list austrijslilh škofov. Za novo leto so izdali avsti'ijski škofje času iirimei'cii skupe» pastirski list. Tu podajciiio njegovo vsebino. Na Gcnezarešketn ježem je Jezus Hiiiiril vihar in vodovje. Tudi v sedanjem vojskinein viharju nam bo dal mir. Kakor takrat apostolom, tako kliče sedaj nam : „Kaj ste bojeCi, itialoverni"?'' Trelta nam je v teh hudih časih žive vere, trdnega upanja in veliko ljubezni. Naše Življenje je podobno popotovanju po teinui pokrajini. Vera je luČ, ki nam kaže skozi temo pot v veinost V tej luči ne vidimo vsega popolnoma jasno. So v življenju skrivnosti, ki nam jili (udi vera popolnoma ne pojasnjuje. Se-Ie na sodni dan nam bo postalo vse jasno. Motijo se tisti, ki cenijo vero le po tem, kako pospešuje posvetni napredek in zeiueljsko blagostanje, in hoiejo, da bi jim bita Cerkev le nekaka zavarovalnica proti nezgodam in Bog nekak sluga, ki ga pokličejo, kadar ga potrebujejo. Taki ljudje sedaj zabavljajo zoper Boga, cei'kev in duhovnike, in čc l)i jim Bog danes prinesel »lir, bi ga kleli, zakaj tega piej ni naredil. Tako je bilo vedno: vsega zla mora biti kriv Bog in sveta vera. fie pred 1700 leti je zapisal Tertulijan: „l'agani trdijo, da so vsake javne nezgode, vsake ljudske nesreče krivi kristjanje. Če se reka Tibera vzdigne do oljzidja mesta Ritna, čo v Egiptu Nil ne poplavi zemlje, ie potres potrese zeuiljo, če zavlada lakota ali kuga, vse kriči ; „Kristjane levom!" Pa i'avno sedanja vojska je pokazala, kako neopravičeno je to divjanje proti Bogu in cerkvi. Saj priznavajo povsod, da zlasti vera in zaupanje v Boga daje našim junakom moč, da vstrajajo v strelnih jarkih, in ljudstvu v zaledju tisto potrpežljivost, s katero prenaša vsa vojna bi'euicna. Kje bi bila sedaj naša domovina, ko bi je vera ne držala pokoncu ? Veliko jih je, ki Bogu očitajo vojsko. Bog je pravičen. K pravičnosti pa spada tudi kaznovanje. Pa naj kdo reče, da člo- veški rod ni zaslužil biti kaznovan! 8aj se je vendar že povsod kar javno bil boj pi'oti Bogu in njegovim zapovedim. Kazen za splošno spridenost [la mora biti splošna: zato moramo vsi trpeti. Zato ne delajmo Boga krivega vojske, ampak trkajmo na svoje prsi iti molimo „mea culpa". Družinsko in javno življenje je bilo ponekod že bolj pagansko kakor krščansko. Skrl)itiio, da postane zopet krščansko. Sicer jc pa med svetom še mnogo dobrih kristjanov, katerih čednosti so se v zadnjih letih kazale v raznih dobrih delih. Sedaj morajo tudi ti trpe.ti, navadno Še več, kakor trpé brezbožneži. Njihovo trpljenje je spravna daritev za hudobije sveta, ob enem pa tudi vir zasluženja za nebesa. 1'osebiio nespametno in bogokletno je govoijenje: „Zakaj Bog ne naredi konca temu krvavemu klanju V!"' Pred vojsko so trdili, da jim Boga ni prav niČ treba. Jloderna kultura bo prinesla človeštvu neizmeren napredek in večni mir, Ji.o pa je ta kultura brez Boga namesto večnega miru prinesla najstrašnejšo vojsko in namesto napredka najsiirovcjše barbarstvo, sedaj zalitevajo od Jîoga, naj on poseže vmes njim na ljubo, kt so ga pahnili z vladarskega prestola. Kaj pa naj vendar Bog stori ? Ali naj pošlje svoje angele z nebes, da posežejo v boj V Ali naj stori OudežV >Saj so vendar učili, da čudežev ni! Ali naj vzame sovražnitn vladarjem in ministrom prosto voljo? Kdo ne izprevidi, kako krivično je, očitati Bogu, kar je zagrešila človeška hudobija proti njegovi volji. Človeški 1'od je leta in leta grešil proti Bogu : za vse te brezštevilne grehe sedaj ta rod sam sebe kaznuje. Kakšne namene hoče Bog doseči, ko je to vojsko pripustil, nam ni znano. Vendar se lahko reče, da ho ta vojska — podobna hudi bolniški operaciji — prinesla v marsičem zdravje bolni človeški družbi. Najhujša bolezen v človeški družbi je bila nebrižnost v veri in spridenost v inavnem oziru. Ravno v tem se kaže Že neko zboljšanje. Države so splošno spoznale, kolikega pomena je zanje sv. cerkev. Sv. vera se je izkazala kot najkiepkejša opora prestola, kot zmagovit prapor v boju, kot vir prave domovinske ljubezni. Božje in cerkvene.zapovedi so prišle do večjega ugleda. Prej so se norčevali iz cerkvenega posta; sedaj zapoveduje država še stj'ožjega. Ce pogledamo v oba sovražna tabora, vidimo v taboru naših sovražnikov velikansko premoč. In vendar nas niso stili. Ravno nasprotno; vsak nepristranski sodnik mora priznati, da je zmaga na naši strani. Oil Boga pričakujemo, da nam bo dal tudi končno zmago. Kako je bil brezbožni svet ponosen na svoj napredek. Hoteli so biti veliki hrez Boga. Zidali so babilonski stolp. Stolp se je podli in je pokopal pod svojimi razvalinami tiste, ki so ga zidali. Kaj je človek brez Boga? Iz gi'oba, ki si ga je izkopalo Človeštvo s predrznim zaupanjem v svojo lastno nioČ, bo zopet vstalo z božjo pomočjo. Mrmranje in brezupno zdihovauje se za kristjana ne spodobi, pač pa zaupna molitev. Molitev nam bo izprosila časten mir, če bomo mi vztrajali v molitvi, bodo vztrajali tudi naši vojaki v boju, in zmaga bo naša. Da bo pa naša molitev bolj gotovo uslišana, ji pridcnimo še svoje trpljenje, ki ga prena-šajmo potrpežljivo kot pokorilo. Molimo in upajmo! Iz morja krvi in solza bo vstala nova Avstrija, polna moči in življenja, in trajen narodni mir bo zavladal v njej. Katoliška vera je ustvarila Avstrijo, katoliška požrtvovalnost jo bo vzdržala in ohranila. Strašno sovraštvo je vzplanitelo med narodi in gori kakoi'vsc uničevalen svetovni požar. Kristjan pa ne sme gojiti sovraštva do nikogar, ampak moi'a ljubiti tudi svoje najhujše sovražnike. Med vojsko se je bujno razraslo tudi mrzlo samoljubje, ki gleda le na svoj dobiček, če je ta še tako krivičen. Oderuhi v vojnem času so strašnější, kakor hijene na bojnih poljanah. Tisti, ki krivično draže živila in druge potrebščine, so Judeži, pripravljeni za denar izdati svoj narod in svojo domovino. Sovraštvu in samoljubju postavimo nasproti krščansko ljubezen. Ta ljubezen ne dela razlike med narodom in narodom, med bogatinom in revežem, med kristjanom in Turkom, ampak ljubi vse, tudi najhujše sovražnike. Krščanska ljubezen bo lazdvo- jene narode zopet združila. In v domovini ima ki'ščanska ljubezen najširši delokrog. Tja v najbolj sprednje bojne vrste nosi svojo tolažbo in v zaledju hodi po vaseh in mestih, po bolnišnicaii in mrzlih tcnuiih kleteh, kjer prebivajo najrevnejši Človeški otroci, pa nasituje lačne in oblači nage, briše solze in Ie0.i srca in zdiavi rane, dušne in telesne. Kakor za vse drugo, tako je tudi za katoliško cerkev ta vojska čas preskušnje. Živimo tako, da bo cerkev to preskušnjo častno prestala. Naj se prepriča ves svet, da je bila tudi v tem najhujšem času kos svoji nalogi. Molitev. r. Kolikokrat sem mimo Tebe šla, mimo Tebe Kristus na križu ko sem vsa vesela bilà, ko nisem goija še poznala ko sem se srečna smehljala. V dalji tonila vas je v mrak, jaz pa od dela Šla sem domov od nekod: glas večernih zvonov... Ti jia na križu neskončna bolest, ki je vpila od zemlje do zvezd... In takrat Te nisem poznala. JI. Zdaj pa klečim pred tabo — Gospod, usmili se me in odpusti lui vse! L-ilej, moj oče je moral v boj na bojnem polju umira fant moj... Zdaj, ko je nesreča prišla klonem glavo pred Tabo Bog usmili se me o Gospod!--- III. Ona sama ob križu — vsenaokoli mrak... Njen razgovor z Bogom že končan je Njegov obraz, poln trpljenja šepeta: odpuščanje!--— Večerna zvezda jc zatrepetala skozi zrak. Tlhomir. listek. Pani Honorata. (''rtiča iz Ijiiblina. — Siiisal Vinko Bitenlačno na i'az|K)lago. Ti stroji so se postavili na razniii ki'ajih naše dežele, ali vinogradniki so se jih — žal — pi'emalo posluževali. Ivani je prevzelo vse te stroje poveljstvo 5. armade, ki jih je pri svojih velikih zalogah klavne živine vspešno izkoristilo v sviho pridobivaiija tečne krme iz titnoga lesa. Kakor poročajo voditelji teh živinskili skladišč, se je krmljenje ti'tnega lesa prav dobro obneslo, zato zahteva vojna oblast slioje in trtno rezje letos zopet. Doslej so so le oni stroji odposlali, ki so stali v državni trtnici v liršiinu v rezervi. Nekaj strojev je se po (leželi in ti najbrže' tudi ostanejo na mestu. Teb strojev naj bi se okolištii gospodarji pridno posluževali, kajti brez-dvonnio se bode na zahtevo v takih krajih pustilo tudi trl.no rezje prosto za vpoi'abo kot klajo. Doslej imamo na Kranjskem stroje za mleljc trtnega lesa v sledečih ki'ajih postavljene: V kmetijski šoli na Oi'tmi en sti'oj za ročno gonilno moč, na jiristavi grofa liarbo v Dobu ju'i Rakovniku en stroj za parno gonilno moČ, pri mlinarju Antonu Kovačiču v Ki'ški vasi štev. 3i), obe. Cei'klje na Dolenjskem, en sti'oj za vodno gonilno moČ, na i)rÍ8tavi Žadovinek pi'i Krškem, pri kmetijski podružnici krški, en stroj za vitlovo gonilno moč z vitlom (gepljem) vred, pri posestniku Marku Ôuklje v Bušinji vasi št. 3], obč. Sulior, en stroj za vitlovo gonilno moč z vitlom vred in pri Jožefu Rosa, mlinarju v Poreiiah, obč. Št. Vid nad Vipavo, en stroj za vodno gonilno moč. Koncčno se začasno nahaja Še en stroj za ročno gonilno iiioČ v državni t]'tnici v Bišlinu. Stroji, ki so urejeni za vodno gonilno moč, se najbolj- izplačujejo, ker je ta gonilna moč najbolj po ceni. Stioji z ročno gonilno močjo delajo premalo uspešno. S pridejanjein potrebnega kolesa (šipe) se jih |>a lahko preuredi za vitlovo ali še u.spesiiejšo vodno ali strojno gonilno moč. Potem delajo ni'no ii] brez večjih stroškov. B. Skalický. Gospodarstvo. Modre galice za škropljettje trt je C. kr. kmetijsko ministrstvo kranjski deželi za to leto toliko odkazalo, da je bodo imeli vinogradniki popolnoma dovolj. To državno galico bo razdeljevala c, ki', kmetijska diužba v Ljubljani, in sicer le potom svojih podinžnic, ali zadrug, županstev, oziroma drngih zanesljivih oseb, ki v imeini di iižbe prevzamejo razdeljevanje. Kmetijska družba posameznikom modie galice ne bo oddajata, ampak vsem le potom razdelje-vahiih mest, pod ktere posamezni vinogradniki spadajo, zato naj se takoj vsakdo v svojem domačem kraju pobriga, kdo bo modro galico tamkaj i'azdeljeval. Vsak kraiijski vinogradnik brez izjeme bo letos imel pravico do ;J5kg modre galice za vsak liektar vinograda, oziroma 3 Va kg za vsakih lUOO ti't. Cena modri galici bo lî'Ttt) krone za kg na mestu i'azdelitvc ter nima j'azdeljevalec nobene piavice višjo ceno zahtevati, kjer bo kmetijska družba vse stroške poplačala. Vsak naročnik na modro galico mora kupnino takoj v gotovini založiti. Vsa kranjski deželi odmerjena galica ne [iride naenkrat, ampak v obrokih, zato jo bo vsak naročnik sjíroti dobival v tisti množini, kakor bo na razpolaganje. Že danes je pa zagotovljeno, da bo vsakdo imel dovolj galice za prvo škropljenje, ki je najvažnejše, in bo bržkone že meseca marca dovolj galice v rokah viuogi'ailnikov- Prodna plemenskih prešičev in pre-šičev za rejo se dovoljuje vsled razglasa C. kr. deželnega predsednika na Kranjskem nastopno: V delni izpremembi razglasa z dne oktobi'a lOHi, s katerim so se sejmi za govedo in prešiče ostavili, in skli-caje se na i'azglasa z dne 3. in 28. novembra 1916, se dovoljuje, da se smejo ob si)odaj navedenih dtievih in v ondi omenjenih ki'ajih pi'ignati in i)rodajati plemenski prešiči in in [ircšiči za rejo, in sicer: v iiolitičncm okraju Krško: dne 25. januarja li)l7 v Railečah; 3. februaija 1917 v Krškem; 7, iebruai'ja 1917 v Št. Jerneju; 24. febr. 1917 v Bučki; 1.marca 1917 v Škocijanu; 12. marca 1917 v Dernovem; 24. marca 1917 v Mokronogu; 26. marca 1917 v povedoval sem Borowkovim o krajih svoje domovine, kake so tam pokrajitie, o pomladi, o življenju ljudstva in o naših običajih, o vsem . . . „Kako 1'ada bi obiskala tiste lepe kraje, slišala tam. sorodni jezik in videla slovenske pokrajine, se je ogrevala inlajša sestra Bronislawa. „Moje največje veselje je, voziti se po tujih deželah, obiskavati tuje ki'aje, tuja mesta . . Oči so ji pri tem žarelo samega hrejienenja. Vse di'Ugega značaja pa je ))ani Ho nora ta. „Vaše pisatelje in jiesnike, vaše slovstvo hi rada poznala. Toda kako V Pi'edvsejii moram znali slovenski jezik. Mogoče me pan luiuči po slovensko?'' Pi'ijela me je za loko in se smejala. „Zakaj ne", sem odgovoi'il. „Pani bi se hitro privadila in govorili bi med seboj slovensko," Potem sem jim pii])ovedoval o leiioti in blagoglasnosti slovenskega jezika. Kakor zamaknjeni so me jwslušali. „Koliko sličnosti, koliko istiii izi'azov", je vsklikala gospodična Honorai,a. Govorica se jo obinila na poljsko literaturo. Čudil sem se, kako dobro jc v tem podkovatia gospodična Honorata; s kakim zanimanjem je govorila o Mi-ckewiczu, s kako naviiu.senosljo o Sien-kiewiezu; za l\Iarijo Koiiopnicko je bila vsa vueta. „Njena ljubezen do domovine, do naše Poljske, je nesmitna in bo živela na veke..." Govoi'ila je o njenih pesnitvah z vso strastjo lodoljubnegii srca. „Ce bi bila vsaka Ženska-Poljakinja oniit misli kot je Konopnicka, bi se Poljska nioida že davno obudila k novomu življenju. Skoda! Preitialo smo pogumne, pi'c-malo složne, ne iiosnemamo takih vzgledov, kot je naša velika pesnica." Seveda ni vedela taki-at gospodična Honorata in nikdo izmeti nas, kako blizu je čas, ko Poljska doživi veliki irenotek probujenja. SoliKíb so je že docela skrilo za nizko gričevje na zahodu. Hladen, dišeČ veter je zavel po ozračju. Ulice mesta so se oživljale čimdalje bolj. Na visokem stolpu „Krakowskie Brame" je bila ura osem. Čuvaj je začel trobiti poljsko narodno himno „Bože CÓŠ Polskie . . .?" „Kalior ta tilii večer, ki je poln pričakovanja, hrepenenja in obenem miiu, se mi zdi naša Poljska. Tudi ona pričakuje, hrepeni, da ji pride nasproti rešitelj, ki jo vzdigne iz groba le[(šo in mogočnejšo kot. kdaj poprej . ." Prišel je rešitelj, pani Honorata. Imate zopet svojo staro, ljubljeno Poljsko. Ob tistih poletnih vecerili, ki stiio jili kramljajo ])reživeli lui balkoini, se še sanjalo ni nikomui', kako blizu so vstajenja dn<řVÍ. No, pa je prišel zaželjeni Čas, napočil je dan, oni ,5. noveml)ei', ki bo zapisan v historiji Poljske z zlato-krvavimi Či'kami, ki bo piavil o njem stari ded viuikom ne samo tu pri nas, ampak tndi tam daleč doli, v deželi vaših slovanskih bratov Slovencev . . . JCostanjevici; 5. aprila 1917 v Mokronogti ; 12. aprila 1917 v Št. Jerneju; 23. aprila 1917 v Radečah; 25.aprila 1917 vBučki; v političnem okraju Ki'anj: dne 3. februarja 1917 v Poljanah; 5. februarja 1917 v liranju; 5.marca 1917 vKranjn; 30. itiai'ca 1917 v Cerkljah; 2. ajirila 1917 v Kranju; V političnem okr^u Rudolfovo: 23. januaija 1917 vRudolfovem; 5. februarja 1917 v Rudolfovem; 15.februarja 1917 v Kandiji; 5. m area 1917 v Rudolfovem; 1 5. mai'ca 1917 v Kandiji; 2. aprila 1917 vRudolfovem; 17. aprila 1917 v Rudolfovem; v političnem okraju Kamnik : 20. januarja 1917 v Katitnikn; 9. februarja 1917 v Mengšu; 24. februarja 1917 v Moravčah; 12. marca 1917 v Kamniku; 17. marca 1917 v Mengšu; 2. aprila 1917 v Moravčah; v političnem okraju Črnomelj: dne I. februarja 1917 v Črnomlja; (i. marca 1917 v Črnomlju; dne 3. aprila 1917 v Črnomlju, Prignali, oziroma prodajati se sme samo na oblastveno odobrenem sejmišču. Druga živina, kakor plemenski prešiČi in prešiči za rejo, se ne smejo prignati. Prekupci in niešetarji izključeni. O gospodarskih razmerah v naši državi je govoril, kakor piše Slovenec, na shodu v Mariboru nemškonacionalni poslanec dr. Vichtl. Omenil je med di'Ugiiti ogronnie dobičke raznih industrijskih podjetij ter povedal, da prodajajo naši sladkorni industrije! sladkor v inozemstvo po bajnih cenah; tako ga pošiljajo v Švico po 4 K, v Carigrad pa celo po 10 kron kilogram. Ogromne dobičke delajo tudi petrolejna podjetja; tako je leta 1915 ena sama petrolejtia družba napravila II,665.402 K čistega dobička. Govornik se je nato pečal s sodnim preganjanjem navijalcev cen. Neka branjevka na deželi je zahtevala za 100 kg premoga 3 K nad maksimalno ceno; radi tega je bila obsojena na 48 ur zapora. Ako bi se enaka kazenska mera uporabila tudi proti velikim navijalcem cen, tako n. pr. proti ])et.rolfijni tvrdki David Fantu, ki je napravila 5 milijonov prekomernega dobička, potem bi jo morali obsoditi na 30.000 let ječe. A velikim in-dustrijcem se tega ni treba bati, njim je dovoljeno vse. Vojni pregled. Italijansko bojišče. — Na primorski fronti nadaljujejo Italijani močneje a tot)i)ičar-sko pri(iravo k novi ofenzivi, kal^ero je pričakovati konccin tega lueseca ali pričetkom februarja. Presledek med novo bitko in zadnjimi vehkimi boji je vže sedaj večji, kakor 80 bili presledki med boji od lanskega poletja som. S posrečenih podjetij proti sovražnim predpostojankam privedle so naše čete v severnem odseku bojne črte na Krasu 4 častnike, tïiO mož ujetniltov iti eno zaplenjeno strojno puško. — Iz Liigana ae poroča, da je došlo na italijansko bojno črto veliko francoskih topov in da grade na Beneèanskem z največjo naglico utrdbe, íí obaeàninii modernimi utrdbami ojačujejo črto Brento-Adiža-Pad. Skoraj podvojili BO število letal. Svojim prijateljem je rekel general Porro, da se bo vojska odločila po njegovi sodbi v juuiju, najkasneje v avgustu. Vse vojskujoče se stranko bodo letošt^o spomlad izčrpane. — „Giornale ď Italia" piše 21. t. m., da je vojni minister sklenil, poslati v pet do šest sto bolnicah zaposlenih okoli 20,000 sa-nitejcev v vojno ozemlje ter jih nadomestiti z ženskami. Rusko bojišče, —Na rumunskem bojišču je važen dogodek zadnjih dni zavzetje kraja Nanesti, apadajočega k obmostju Namolosa-Fuodeni. Kasi so priredili Nanesti kot izpa-dalno toiiko iz utrjenega soretaki^ga odseka in je tedaj ta kraj igral va^no vlogo pri sovražnih ofenzivnih aunkih zadnjih tednov. Zelo je tedaj zmanjèana s to osvojitvijo akcijska prostost Kusov in' pa možnost njihovega prehoda čez Seret. S približai^em naših čet k reki otež-kocen je promet na vzhodnem bregu in na vsporcdno k Seretu teko^dh, za podjetja Rusov jako važnih železnicah, katere zvezne čete na dolgi črti lahko obstreljujejo. Ob pomanjkanj« dobrih od vzhoda proti zahodu držečlh cest v ozem^u mej Seretoui in Prutom zamore oviranje železničncga prometa na važni progi Jasaj-Namalosa Oalac Ruse prav občutno zadeti, Pa tudi glede na přihodíme operacije v Moldavi ponienja zavzetje Nanestija, oporne točke v obmostju Fnndenija po nemških četah, velik uspeh, ne glede na to, mislijo li zvezne čete ofenzivo nadaljevati ali pa se zadovo^iti s tem, da drže črto ob Seretu ob rusko-rumunskib napadih na spomlad. — llusi trdovratno napadajo v gorovju na obeh straneh doline Sušita, no da bi na jirostoru kaj pridobili. Zadiiji čas naleteli so nasi na sveže rumunské čete, iz česar sklepamo, da vodstvo ruske armade vže sedaj in aicer po malem pošilja v boj iz ostankov rumunsko armade scstav^ene, spojtoliijene in na novo oborožene čete. — Fo uradnem !>oro-Čiln 21. t. m. je padJo z Nanestijem If». januarja celo mostiSče, katero so Rusi še žilavo branili, nam v roke. Več močno utrjenih sovražnih opirališč so vzeli Pomerjaoci, Altmarkerji in zahodni Prusi. Z vročim bojem, ki se jo bil za posamezne hiše, je bil zavzet kraj sam. Na,še baterije in strojne imžke ao s strani streljale na Ruse, ki so se valili za mostovi čez Seret nazaj, izffube Rusov so bile težke. Ujetih jc bilo en častnik in 555 mož, zaplenjeni pa dve strojni puški in štirje metalci min. /iihoclno bojišče. — Vsa uradna poročila zadqih dni javkajo, izvzemši živahne topovske boje, le o manjših podjetjih, katera so se izvršila po vsem za nemške čete uspešno. Iz Berolina se poroča 19. t. m., da jo prejel državni kancler od vse^a organiziranega delavstva Nemčije pismo, ki slovi: Ker sovražniki Nemčijeod zveznihdržav ponuđena mirovna pogajanja odklanjajo in s tem mir želeče narode silijo, nničenje človankih bitij in opustošciga kulturnih zakladov nadaljevati, izjavlja orf^a-nizirano delavstvo, (ia mu jonajsvetejšatiolžnostj upostaviti vse svoje moči v pomnoženi meri v boju za obstoj domovine. — Državni kancler je na to pismo tuoj drugim odgovoril; Vem, da izražate v Vašem pismu misli milijouov naših sodržavljanov. Z vsakim dnom razgrinja sovražnik ncsramnejše svojo namene, kateri stremijo po tem, un čiti Nemčijo in pjene zaveznike. Nobenemu osvojcvalcu, in naj bi za-)0ved0val vsej moči sveta, ni usojeno, nemško judstvo ukloniti v jarem suženjstva. Edini v joju za našo prostost, koja ni nikdar tuje pravo prezirala, sprejeli smo novo izzivarge. Ja stoji v tem bo, na atraai domov: u nemško delavstvo in trdno ne, izrazili ste v vznesenih besedah v Vašem pismu. To mi jc trdno poroštvo za.našo konečno zmago in prihodigost Nemčije, v kateri bodo našli vsi njeni sinovi svojo srečo. lialkaiisko bojišie. — Uradno sc poroča iz Sofije,20, t m.T Slab ogcq s topovi pri Bitojiu, Živahno so streljali s topovi v ovinku Črne ua obeh straneh. Pri Jlogleuiiii slab ogeiy s topovi in minami. Topovski ogenj v Vardarski dolini. Živahnejše so streljali s topovi ob Strumi; južno Serresa boji med pa-tru^ami. Pri Bitolju v Vardarski dolini in južno Orfanskega zaliva so nastopali letalci. Poročnik Brauneck je sestrelil svoje drugo sovražno letalo južnozahodno Dojranskega jezera. — Nemško uradno poročilo pa javlja 21. t. ni., da je nemški poizvedovalni oddelek izvedel uspešno podjetje v ovinku urno (vzhodno Paralova. — Po poročilu Milansko ,,Italie" položaj sporazuma ni ugoden in bojé so, da bodo v najkrajšem času zadobile ćete osrednjih velesil zopet mejo z Grško. - - Položaj v Macedoniji ni iz premeten. Srbske oblasti so odšlo iz Monastira, kateri jo v ognju zaveznikov. Desno krilo sovražne postojanke do Dojranskega jezera in Vardarja tvorijo Angleži, potem srbski ostanki in Francozi, Lahi in Rusi stoje pri Monastiru. Zveze z laškimi četami v Albaniji južno Ohridakeiiiu jezeru tvorijo Francozi. Mestoma je živahno vrveiqe. Raziia bojišč«. ~ Turški gJavni stan poroča lil. t. m.: Na vzhodu Kut-el-Amare napadel je sovražnik po večurni topniški predpripravi dne l(i. t. m. trikrat zaporedoma del turške postojanko. Vai napadi, pri katerih je imel sovražniktožkeizgubc, so bili brezuspešni. 19. t. m. nai>adle so čete turških prostovo^jnill jezdecev neko sovražno kopjeniško brigado ki je bila na pohodu. Sovražniku, ki je ime velike izgube, odvzelo so tri strojne puške in sestrelile noko angleško letalo. — Na kavkaški bojni črti odbile so turške čete na desnem krilu sovraž-ne napade, katere je poizkušala sovražna stotnija na turško predstraže. Na morju. — Neka nemška pomožna križarka je s sijajnim uspehom prodrla blokado iu postala vredna naslednica „Míiwe", ki je lani pripeljala domov lOtí ujetnikov in uničila okoli 60.00(1 ton angleških ladij. Zadnje tedne 80 bile v Sredozemskem morju potopljene veliko angleške, francoske in italijansko bojne ladje, toliko, kot bi ententa izgubila pomorsko bitko. Neka nemška ladja je v Atlantskem oceanu potopila žita, ki bi zadostovalo, da 80 skozi tri do Štiri tedne preživi prebivalstvo kakega milijonskega mesta. Vrednost toga žita in moke se ceni na milijone kron. Angleška, Francoska in Italija potrebujejo okoli 140 milijonov meterskih stotov žita, Z vsemi pomožnimi sredstvi ga morejo spraviti skupaj lo okoli 120 milijonov stotov. Ogromni primanjkljaj 20 milijonov teži prebivalstvo entente. Zato je vsaka z žitom naložena in potopljena ladja občutna izguba. Omenjena nemška ladja je doslej, kolikor je znano, potopila 12 ladij v obsegu 50,000 ton. Ni čudno, da so posebno na Angleškem zelo razburjeni. — .SI. decembra 80, kot porofa Wolfov urad, pripoljaJi v pristanišče Swineniiinde kot plen angleški parnik „Yarrowdalo- (ifiOn ton). Na parniku je bilo Ui nemških mornarjev pod poveljstvom častniškega namestnika Badewitza in 469 ujetnikov, namreč posadke neke norveške in sedmih angleških ladij, ki jih jo v Atlantskem oceanu potopila neka nemška pomožna križarica. S temi ladjami je bilo potopljenih (îOOO ton pšenice, 2000 ton moko 1900 koi|). Parnik „Yarrowdale" je imel 117 tovornih avtomobilov, eden o.sebni avtomobil, 3300 ton jekla in poleg tega veliko mesa, slanine in klobas. Najnovejše poročilo, Dunaj, 23. januarja. Uradno: Pri Gorici so vzeli naši pregaïqalnî oddelki neki sovražni jarek in ujeli tri častnike in 134 mož, zaplenili pa tri strojne puško. Sicor se položaj ni iz-premenil. DomaČe in tuje novice. Važno naznanilo. Nekateri novi naročniki nam poštljajo svoje naslove tako slabo pisane, da jili ni moč citati, tedaj jih tudi ne iiioreiuo vpisali Jiied naročnike. — Že večkrat smo omenili, da se na naročita po dopisnicah sploh ne oziramo raKven, Cc se ob enem pošlje naročnina H K. Tudi ne odgovaijaino na vpi'aŠaiija po naroiînini; to pač sleherni lahko izvo, če ga je volja naroC-nino plačati, da stanejo Dol. Novice 3 krone na leto. Sicer l>a je vsaj eden naročnik v žiipniji, ki mu hode rad povedal iii postregel. — Nadalje odklanjanm vsako pritožbo gledé tirjatve '//d list. Če sprejme k(io ilve teti Doi. Novice, pa so nič nc pobriga za plačilo, pač ne sme zameriti, če ga opomnimo na.njegovo dolžnost s tem, da mu pošljemo l)oložnico K označeno vsoto zaostale na-l'oèninc, da ve, koliko je dolžan. — Z novim letnikom, aprila meseca, bodemo brezpogojno ustavili pošiljatcv lista vsuni So tako ljubim in dragiiti naročnikom, če ga ne bodo imeli plačanega saj za leto l!)Ui. — Takoj uiescca marca pa bodo dobili položnice vsi cenjeni iiai'očiiiki, da bodo lahko pravočasno — dokonča marca - -vposlali naročnino za tekoče leto 1917. — Sedaj je papir drag, tiskarski stroški so ogi'oiiini in izguba in požitvovalnost izdajateljev Dol. Novic prehnda; ne moremo tedaj noberiili izjoni delati. Premeščen je v Novo mesto c. kr. okrajni komisar Peter Oiassl iz Ljubljane. Poročil se je v Novojn mestu, dne 21. t. m. g. Franc Murgcl j, koiar in hišni posestnik v Novem mestu, z go. Marijo Žofran roj. Vcrtačič, užitkarica iz Sino-ienje vasi pii Novem mestu. Na unioga leta! V spominsko knjigo. Po časniškib po-1'oČilili je umrl italijanski generalni poročnik Ba 1 d iser r a, ki je zaslul |)0 svojih zmož-nostili, ko je leta 1895 rešil italijansko armado pred sovražnimi Abesinci, s kate-riuii je imela Italija nad 10 let nesrečno vojsko. S tem svojim činom si je pridobil trajnih zaslug za svojo drugo domovino Italijo. Ta italijanski general je nekaterim starim odličnim rodbinam v Novem mestu se v prijaznem spomiini in je bil z nekaterimi še do nedavnega v pismeni zvezi. Kot nadporočnik je nanu'eč služboval pred letom 18(i() pri tedanjem lovskem bataljonu v Novem mestu in jc stanoval kot oficir v tedanji grajščini na Grmu, kjer je sedaj kmetijska šola. Akoravno sin avstrijskega nrailnika iz BeneČanskega je po vojski 1. 1866 prostovoljno izstoi)il iz avstrijske vojne službe in vstopil v italijansko armado, kjer se je po svojih ztnožnostili povspcl do generalnega poiočnika. Nekatere rodbine hranijo njegovo fotografijo iz tedanje dohc: bil je jako priljubljen v Novem utestu in so ga čislali kot inteligentnega oficiija vljudnega vedenja. Umrl je v vojašketn zaporu v Sobotici Trifko flrabež, eden izmed napadalcev na pokojnega Fi'aiica Ferdinanda in njegovo soprogo. Oklic. Od beguncev s Piitnorja, ka-teie je vojska tako hndo zadela, naselilo se jih jo nekaj v mestih in večjih krajih na kmetih, posebno v Trstu in sosednji liranjski in Koioški pri svojih soi'odiiikih iti prijateljih. Tam so navezani na vojaško preživnino in na pičle zaslužke, težko tedaj žive in trpć veliko pomanjkanje. Vsied mrzlega letnega časa se je poslabšal izdatno položaj teh revežev, ker nimajo po-trebnili sredstev, da bi si mogli nakupiti potrebne goike obleke in obutve. Že zaradi svoje usode vsega obžalovanja vredni begunci ohčntijo vsled slabega vremena tembolj svojo bridko usodo. Nasa človeška in patrijotična dolžnost jo, da tukaj po svoji moči pomagatno, stisko svojih pridnih sodržavljanov kolikor mogoče olajšamo in jim dejansko pokažemo svoje srčnc siitipa-tije in svoje gorko sočutje do njih. Pod-, pisani se obračajo tedaj v gotovi zavesti na javnost, da njihov oklic ne ostane neuspešen proseč obleke vsake vrste, perilo, o b n t v e z a revne begunce. Z malimi žrtvami napravi se v tem primeiu dobro delo prave ljubezni do bližnjega. — Ti-st, dne 5. januarja 1917. Dr. baron Fries-Skene tii. p., c. kr. namestnik v Trstu in na Primorskem. Dr. Faidutti nt. p., deželni glavar goriški in gradiščanski. Dvorni svetnik Lasciac. m. p., presednik deželne upravne komisije za Istio. Pred-stoječa prošnja se gorko priporoča. Darove sprejetna v Ljubljani „Posredovalnica za goriške begunce". Dunajska resta 38. I, izven Ljubljane pa Posredovalnica v Kranju in Novem mestu, ako bi se teh darov ne pošiljalo rajše v Ljubljano — V Ljubljani, Uî.januai'ja 1917. Henrik grof A t tem s m. p., C. kr. deželni predsednik na Kranjskem. Umrl je v Višnji gori gospod Franc Kovač, bivši nadučitelj v Zatičini, posestnik zaslužnega križca itd., v nedeljo 14. januaija ob 8. uri zjutraj. Pogreb jc bil v torek 16. januarja ob pol 10. uri v Višnji goi-i nad vse slovesen. Vkljub naj-slabšenni vremenu je spremilo občinstvo v ogroutnetti številu rajnega, ki je bil vsepovsod priljubljen in spoštovan, k zad-njentu počitku. Prišla je tudi šolska mladina iz Zatičine z nčiteljstvoTu in farani, da se poslove hvaležnim srcem od svojega ljubljenega. nepozabnega učitelja. Gospod nadučitelj Škrbinec pa se je poslovil od svojega dobrega sotrudnika s pretresljivim in v srce segajočim nagovoi'oni ob njegovem odprtem grobu; vse je jokalo. Pevci pa so iini lepo zapeli Žalostinke tei' se za vedno ločili od svojega dragega izbornega pevca. Bodi ohranjen blagentu vzgojitelju mladine trajen spomin! Umrla je 11. januarja v otročji postelji posestnica Frančiška Vovk, stainijoča na Potovrliu. Zapušča devet nedorastlih otrok; med teitji sta bila dvojčka pri smrti iitatere stara še-le par ur. Umrl je Oto Vidíc v Zagrebu dne 4. januarja 1.1. po daljšem bolehanju za otrpljenjem na živcih. Pokojnik je Novo-meščan in je bil nadpuškar v Osjeku v Slavoniji. Naj počiva v niirn! Umrla je v cesarice Elizabete bolnici v Noveiti tneslu, dne 15. t. ui. 7 2 letna vdova Alojzija Brat kov ič, dninarica iz Št. Uupei'ta. Pogorela je v Zagrebu največja zagrebška tovarna za jiohištvo tvrdke lludolť Suchy. Škoda znaša 30 tisoč kron. Tiskarno Diagotin Hribarjevo v Ljubljani je kupil g. Anton Pesek, lastnik „Tedenskih slik". Velikanski potres je bil glasom brzojavke iz Tokija na otoku Formoza. Nad 1000 hiš je zasutih in okoli 300 oseb ubitih. Otok Formoza spada k .Taponski in leži v Velikem oceanu; obsega 3r).;)74 knr in ima nad tri milijone in (iO tisoč prebivalcev. Na 1 Um''' pride sto prebivalcev, na Kranjskem pa 53. Močan potresni sunek smo čutili v Novem mestu v si'cdo 17. januarja ob 8. nv\ in 10 minut. Nabor za črnovojmke letnika 1899. ÍJ. kr. koi-espondenčni urad ptiroča z dne 20. t. m.: Z danes objavljeniiti razglasom se vpoklicujejo Črtiovojniški obvezanci rojstnega letitika 1899 k naboru, da so dožene njili sposobnost za čniovojniško sUižbo z orožjettt. Naborni obvezanci se itioiajo najkasneje do 31. januarja 1917 zglasiti v občinskem uradu svojega bivališča. Nabore bodo izvršile črnovojniško prebii'alne komisije od 8. do 22. tebi'uarja. Zemlja se utrgala in zdrsnila v Hrastniku z gore v ozko kotlino blizu keittične tovarne. 22 hiš je močno poškodovanih, 120 delavskih družin je moralo zapustiti svoja stanovanja. Tovarna je v veliki nevarnosti pred novimi usadi. — Med Radečami in popiniico sé je zgodila ista nesreča tako, da je promet s popirnico nemogoč. Padel je junaške smiti, leta 1892. v Vel. Podlogu pri Leskovcn rojeni Janez Horvat, dne 13. januarja pri Rudka Mirinska v Volhiniji. Dne 14. januarja je bil pokopan daleč od svoje domovine v ptuji zemlji, kjer naj počiva v mirn! Ustreljen mladenič, Dne G. januarja okrog (). ure zvečer se je zgodila grozna nesreča v Krški vasi na Dolenjskem. Omenjenega dne so šli trije mladeniči iz Krške vasi čez most v Malence. Ko so bili mladeniči že skoraj na drugi strani umstii, prileti iz do sedaj neutnljivega načina od Krške vasi krogla, ki zadene mladeniča Karla Bukovie iz Jlalenc odzadaj v glavo tako, da sc je takoj zgrudil mrtev na tla. Pomislite sti'ašno žalost za uboge starše in druge brate in sestre spoštovane di iižine Bukovčevc, ko so jim se malo prej veselega in živahnega sina oziroma brata mrtvega prinesli v hišo! Cela zadeva je v preiskavi. Umestna zapoved. Kakor pišejo tisti, sc bode prepovedalo daitiaiti kaditi. Razglas. Vsled ukaza c. kr. dež. pred-sedništva z dne 7. januaija 1917, št. 71 Mob. se razglaša: Od vojaških oblastij izdana pi'epoved fotograíiranja in naprave kinematograliénih slik na kolodvorih in iz vlakov med vožnjo po civilnih osebah velja v bodoče tudi za škice katerekoli vrste, tedaj tudi za i'oiine skice, za slike ali druge škice objektov in železniških naprav. Zopet roparji so sc oglásili pod Gorjancem. Sti'eljali so v neko liišo skozi okito, Istotako tudi v neko shrambo v Ljubnem. Pri „Knntmateljini" so tudi streljali v neko hišo, pa je bt! k sreči gospodar doma, ki je prišel na dopust, da jih je od|)odil. Lopove so pa dobili v Nemški Loki ter jih spravili na varno pod ključ; bili so trije in seveda so imeli oi'ožje. Izrazili so se, da niso imeli namena krasti, ampak moriti ljudi. Pač peklenski namen! Izgubila se jc ročna torbica na semcnji dan v Novem mestu nekako od novega pokopališča do Košakove gostilne. V torbici so bili različni važni dokutiienti z naslovom dotične osebe in dve denarnici z nekaj denarjem. Pošten najditelj tedaj laliko odda dotični osebi nazaj, ali pa naj pritiese v prodajalno J. Krajec nasi, v Novo mesto. Zgubil se je v četrtek pred novim letom črn „Pelzkragen" od kolodvora do Novega mesta. Najditelj naj ga blagovoli oddati pri uredništvu Dol. Novic. V slikarski dvorani na Dunaju gledajo mUdi, iiadepoltti umetniki nove slike. Posebno ugaja jim neka vojna slika "Slovo od doma", na kateri prevladujejo rndeča in višnjeva barva. — „Ti, prijatelj, to je nekaj posebnega ; takih barv še nisem videl." — „Razuiinio; veš, poznam umetnika osebno; barve za to sliko je naitircč u.ešal na bnČnem oljn." Dopisi. Iz Mačkovca pri Noveiti ntestu. Poročali Vam imatiio prav tiižno vest iz naše vasi. Našega ljubega sovaščana in itiiru-Ijubnega soseda Franca BnČarja ni več med nami in ga tudi nikoli več ne bo. Padel je na italijanskem bojišču, zadet od granatnih plinov, dne 28.septetiibra 1910 in bil [lokopaii v Devitii \m\ Kiasotn. Za-imšfa iieulohižljivcga oieta Janeza Biiíarja, jokajoče ženo in tri nein^eskibljfiie oti'okc, scsti'e in soi'oilnikc. Pokojni se je ndeležil bojev v Sibijí, na Turškem, v Galiciji in iiaSel prei'aiio snn-t na laškem bojisf'iu. V tírliíji je bil ranjen v obe nogi iar se je zdravil v Reki. TaiJi je liotda božja previdnost, da niii je v bolnici stregla njegova lastna sestra, ki je (ismiljenka. Ste i)a še dve driigt njegovi sestri redovnici, tako, da bodo nioiile na blagor duše svojega brata-junaka tri caslite telesne in redovne sestre ter mii tako sprosile pri Bogu većno platfilo. Dve sestii ste pa omoženi ter tvorijo vsi kršřanske di-nžine. Dokaz in čast in ob etiejn velika tolažba za očííta Bučarja, ki je /.nal s svojo rajnko, Viiglediio ženo, v sredini svojega og]'omncga dela na polj» in v vinograd», vzgojiti vse svoje oti'oke zares v pravem krščanskem duliu, ne toliko za telesni blagor, kakor za veííno sreíío. — Pokojni Francelj je bil nazadnje doma ob sv. Rešujem Telesu 19 Ki ter se poslovil od svojib ljubih in dragili. Bodi mu lalika kraška zemlja, njegova duša pa naj vživa večni raj ! Iz Št. Jerneja. Pi i nas smo tudi {»ri-srčno žalovali za rajntin predobrim cesarjem Fianc Jožefom L Razobesile so se žalne zastave in v cerkvi se je šolska mladina z učireljstvom in mnogo ljudstva udeležilo sv. maše. Vse je molilo za blagor duše pokojnega vladarja. — Za veliko žalostjo pa je kmalu zavalovalo veliko veselje v našili srcil), ko smo zvedeli za novega vladarja Karoia J. in blago cesarico Cito. V radosti je tudi naše ljudstvo jiošiljalo pred prestol Večnega prisrčne prošnje in voščila, da bi bila posuta jiota novi vla-dai'ski dvojici le s cveticami, da bi njuiiili blagili src nikdar ne skalila ijridkost in žalost. — Naša župnija žaluje Že po mnogih padlih jniiakih in pridnih mladih gospodarjih, ki so darovali na bojišču svoje življenje za cesarja in domovino. Bodi jijn zemljica lahka! — V petek, 12. januarja 1917 so pa po zjutrajšni maši ob 7. uri zadnjiki'at vsi zvonovi zvonili v slovo faranom. Prišli so vojaki, da snamejo zvonove iz stolpa. Vzeli so v Št. Jerneju veliki zvon in dva manjša. Pustili so najmanjšega, za Kadnjo uro zvoniti in pa najstarejšega. Došlo je gledat vse polno Ijuili mladih in starih ter so se z Žalostnim srcem poslavljali od zvonov. Mala zvonova so kar na tla spustili, [la se ni nobeden poškodoval; za velikega je bilo treba odia. Od dvanajst naših i)odružnic so Judi vzeli nekaj zvonov. Četudi smo se z veliko potrtostjo ločili od preljnbljenih zvonov, ])oložili smo jih rade-volje kot vsikdar udani Avstrijci za domovino na oltar, ki tirja za časten mir in zmago tako ogromne žrtve. V zadnjih Dolenjskih Novicali smo čitali, da so se v Št. Rupertu diago oddajali cei'kveni sedeži. Lahko pa se tudi Št, JernejČanje v tem oziru postavimo, ki smo plačevali sedeže clo po 700 in 800 K. Storili smo pa to radi v čast Božjo in pa tudi nekoliko iz sebičnosti, ker upamo, da bodemo sedaj vendar dobili za zimski Čas lesen tlak v cerkvi, da ne bode treba Ijuilem ob deževju in v zimi kai' v lužah klečati. Posebno letos je hudo, ko imamo vedrto sneženo, še bolj pa deževno iu mokro vreme. Iz Stare vasi piř Št, Jerneju. Darovanje zvonov v vojne namene vzbitja v srcu vernikov i'azlična čustva. Eno pa je, da se vsi ločijo z žalostjo od ljubljenih svojib zvoiiov. Da tudi izvršitelji čutijo nemilo usodo zvonov, ko jih sjU'avljajo iz visokih lin, 80 dokaz sledeče kitice; Slovo zvonov. 7j Bogom zdaj, ljubljeni zvon, odločen si za liojni grom ! Veselja, žalosti ti vir pridobi nam zaželjeni mii'. Glasovi tvoji so doneli, nam žalost iti veselje peli. Od ziliťlke tja do groba si bil nebeška ti nam tromla. Poj v bojnem i>olju še najirej kot zvest branitelj našili mej! Vesulja, žalosti ti vir pridobi nam zaželjeni mi]'. Vsem prebivalcem Staie vasi, podi'už-nice sv. Štefana, se prav lepo zaiivaljujemo za v.se prijaznosti in dobrote, katere ste nam izkazali vojakom, ki smo imeli višje povelje, odpeljati Vaše zvonove. Si'čni i>o-zdrav in zahvala! Vodja Jakob Sonnenwald iz Mai iljora, Rok Otorepec iz Šituuja, Josip Lepičnik iz Savinjske doline, Juiij Granu iz Vaj'aždina, Franc Požun iz Rajlienbuiga, Razvedrilo. stric. Cesarja so služili pri težki top-ničai-ski batei'iji trije prostovoljci: Erjavec, Sežun in Misič. Bili so sestrauci, kajti njih matere so bile sestre. Kar jim umre stric (ujec), brat njihovih mater, ki je stanoval ne (taleč od tistega mesta, kjer so bili nastanjeni ti trije prostovoljci-vojaki. Zatoraj gre prostovoljec Kijavec k svojemu precej osornemu stotniku prosit dopusta za drugi dan, da bi mogel na stričev pogreb. — Stotnik; „Tako — stric umrl; ali smo kaj podeJovaliV« — „Nič!" — „Tako, obžalujem; je dobro, dopust dovoljen, adijo!" — Kmalu nato pride prostovoljec Sežun k stotniku. Naznani, da nm je sti'ic umrl in da prosi dopusta za drugi dan, — Stotnik : „Kaj, tudi sti'ic umrl? EiJavČev stric tudi umrl; to je čudno— Sežun: „Prosim, go.spod stotnik, jaz in Erjavec sva sestranca in imava istega strica!" — Stotnik: „Tako, istega strica! To je čudno; upam pa, da pri tem ni kake sleparije, — v božjem imenu, dopust dovoljen!" — Čez kake pol ure pride prostovoljec Mišič h kompanij-skemu šefu z enako iirošnjo, kakoi" njegova prednika, — Stotnik; „Sto zlodjev! To je pa že preinido, — lírjavec in Siižun sta bila že tukaj z enako sleparijo. Bom dal vso stvai' preiskati. Presneta lumpa-rija!'' —Mišič: „Gospod stotnik, mi trije smo sestranei in imamo, — ali bolje rečeno — smo imeli istega strica !■' — „Stotnik: „Ali veste kaj: Da ima en človek enega strica, se lahko prigodi; da imata dva enega strica, je Že zelo neverjetno; da hipa trije enega strica imeli, in da ravno ta stric umije in da je na en in isti dan njegov pogreb, — to je navadna, dobro premišljena sleparija. Vsi trije tri dni v zai)or — jaz vam bom že dal — strica imeli!" Doneski k vremeiioslovju Bele Krajine, v. J, ,í[a.ío]j. O vročini iu suši v Beli Krajini, zlasti v adleški žujiniji, v zadnjih 30, letih. Ker sem končal lani svoj spis v „Dol. Novicali" št. IT), z mesecem aprilom, naj dodam tu še svoje zapiske po tukajšnji župui kroniki o vročini in suši v ostalih mesecih lanskega leta, da bo spis popolen, vsaj smo imeli zlasti lani sušo, kakorŠne najstarejši ljudje, stari čez osemdesjit let, niso pomnili. Meseca junija smo imeli večinoma prav lepo vi'eme, prav gorko, pa tudi, zlasti proti koncu meseca, že pi'av občutljivo sušo, vsaj ni namočil dež ves mesec niti enkrat dobro, i)ač [)a včasih le kaj malega, a ne dosti za i-ast. Da ni bilo dežja, je bila kriva zopet burja, ki je držala ves mesec, da je bilo včasih po jiitiih celo hladno. V.sled hude suše so se posu-šili skoi'aj vsi kali po župniji, tudi vodnjaki so bili pi'azni, in ljudje so bili po nekodi, posebno na Bediiju in v Tribučali, brez vode za ])ijačo, kuho in živino. Vsied hude suše tudi ni biio paše za živino, nekateri pj-idelki pa so se kar sušili, kakor iižol, katerega pa so izpodjedali močno tudi črvi, ki'ompir in tui'šica. Nekateri tudi niso bili §e posadili présada (zeljnih sadik). Ženske tudi iiiso imele kaj brati za svinski kotel. Kuhale so le turje (seneni diobir), trtno perje, koprive in salato, ki vsled silne suše ilak ni bila dobi'a za jed. junija je imela Kulpa ^5 0 topline. — Tudi meseca julija ti'ajala je suša še nadalje, le da je bila še hujša, kakoi' v jnuiju. Držala je zopet burja. Vendar pa je vlekel večkrat še silen veter, ki je hotel v.se pi'evrniti, in je še bolj izsušil zemljo. Tmeli smo navadno tudi silno vi'očino. Že 1. julija je kazal toplomer v senci iiHC, a na solncu 47 C, 3. julija jia na sohicu že 55 0. Na žtipriiškem vrtu se je trava močno posušila, da je bila zemlja kai' gola iu tudi nekoliko razpokana. Vsled sti'ašiie suše so tudi strni prej dozorele, kakor druga leta, in so jih že prvi teden julija želi. 10. julija smo imeli v senci popoludne ob 4. uri 33 0 vi'oCine. 11. julija je imela Kulpa 28 tJ topline. Nekatero di'evje, sadtio in drugo, se je Že v začetku nie,seca sušilo in kasneje posušilo. 1 5. julija smo grabili na župniškem vi tu listje izpod sadnega drevja, ki je vsled suše odpadalo. Po nekaterih hostah se je sušilo tudi drevje, kakor: hrasti, bukve, gabri, breze. Tudi stelja (pi'aprot) je bila po nekaterih stelj-nikih čisto zrela in suha, kakor v jeseni. Letina je v tern mesecu še bolj ope.šala, kar se je ni posušilo, posebno tudi še turšica, ki so ji raznu suše močno škodile tndi uši. Ljudem je bilo silno hudo za vodo, katero so morali voziti iz Kulpc, ker je drugje ni bilo nič. Že it. julija rekla je neka oseba piscu tega spisa: Včeraj je pri nas po hlevih živina mukala in tulila, ker nima ne vode, ne pašo, mi v liiši smo se pa jokali. Še hujše, kakor junija, jc bilo julija ženam za hrano prascem, ker niso imeli kaj kuhati v kotlih. j{ateri imajo vinograde, so vsaj obirali trte in listje kiihali, drugi pa so morali iskati in obirati leskovino, bezgovino, listje od čreŠeuj in lip, in brati osat, plevel in koprive, da so imeli kaj knliati pi'ascem. 21. julija je sicer dež nekoliko namočil, da so mogli ljudje za silo orati. Prišli so pa vendar pri oranju do suhega, ker sc ni dosti namočilo, Ljudje so sejali Še-le ta dan in naslednje dui repo, di'iigi so sejali tudi še-le zdaj pi'oso in ajdo, ker prej ni bilo mogoče. Clo pi'ésad so nekateri tudi še-le zdaj presajali, — Strašna suša pa je trajala tudi še v avgustu. V noči od 4.-5. smo dobili sicer nekoliko dežja, da se je vsaj letina nekoliko osvežila, a ne zadosti. Po nekateriii njivah se je tnršica kar posušila, da so jo morali pospraviti. Tudi po vrtib nismo imeli i)rav niČ, nikake zelenjave, ne graha, ne ližola, ne salate, ne kumar, sploh ničesar, ker se je vse posušilo. — Še-le 5, septembra pa smo dobili izdatnega dežja, kolikor ga nismo bili dobili že veČ mcsecev. Ta dan je nehala suša, ki je trajala od druge polovice maja sem in katere posledice smo Čutili že v jeseni, še bolj zdaj po zimi, a najbolj pa jih bomo čutili prihodnjo spomlad in sicer ljudje, ki jim primanjkuje Že zdaj hrane, kakor tudi živina, za katero ni krme. Raznotero. Razkolni metiih Rasputiti umorjeti od kneza Jusupovega. Svoj čas se je mnogo slišalo o ruskem menihu Rasputinn, ki je imel velik vpliv na ruskega cai'ja. Brez })ravih študij, se je vendar povspel do prvega carjevega svetovalca. Na dvoru je imel dve stranki, ena je bila zanj, druga ))roti njemu. Po vplivu slednje je izgubil nekaj časa vpliv, pa si ga je pozneje znal zopet pridobiti .Večkrat so listi poročali, da je Rasputin umrl, da je bil umorjen, pa vsaka taka vest se je pozneje izkazala za neresnično. Menda so te vesli izvirale iz želje njegovih nasprotnikov, ki so videli v njem zavajavca carjevega in škodljivca Rusije. Sedaj se poroča, da je bil Rasi)utin res umorjen. Videli so na večer voziti avtomobil k Nevi. Tam so neznani vozniki prebili led In vrgli v vodo zavoj. Policija je stvar preiskala in izvlekla iz vode truplo umorjenega Rasputiiia. Sled je vedla na grad kneza Jnsupovega, kjer so našli v snegu krvave pege. Kneza ni bilo doma. Odpotoval je bil v Krim, pa se je medtem že vrnil v Petrograd. SlnžiuČad je izpovedala, da so ubili psa in pokazala tndi ubitega psa. Pariški dopisnik lista „Corriere della Sera" potrjuje na podlagi neke rnske vesti, da je bii Rasputin res umorjen. LMii-jalec je knez Feliks Jnsupov, katerega oče je carjev krilni pobočnik. Morilec je star trideset let ter se je ijred dvema letoma oženil s hčerjo velikega kneza Aleksandra MihajloviČa. Bisatn-podgane. S Češkega se je bisam-podgana razpasla tudi na Nemško. Kakor so že poročali listi, je to podgano neki češki veleposestnik zaradi lepe kože nalašč kupil v Ameriki in dal pi'ipeljati na Oeško. — Ta je izgubila svoj lep kožuh, se hitro razplodila in v velikih množicah začela mesariti ribe po bajerjih, ki so ravno na Češkem najlepši na svetu. Začeli so lov na-nje, razpisali nagrade, ker škoda po teh podganah je bila vedno večja. Po vodi plava tako hiti'o, kakor je liitra na snhem. Zdaj je prestopila češke meje in počastila Nemce. Ti so se je skoro bolj usti'aŠili kakor najhujšega soviažnika. Proti vnanjini sovražnikom imajo topovejn vojake, toda proti temu zavi-atnernu sovražniku se je težko vojskovati. Razpisali so za vsak' rep bisam-podgane 10 mark nagrade. Po l'epu se namreč ta podgana najbolj loČi od drugih. Sicer upajo, da bodo učenjaki Iznašli kak bacil, ki bo med te škodljivce zanesel kugo In jih uničil. Tako so tndi na Grškem uničili miši, ki bi bile kmalu vso poljedelstvo uničile. Nov zločin ameriškega milijonarja Jluogo imenovani ameriški milijonar Thaw, ki je bil obsojen radi umora in ljubosumnosti in katerega so pozneje spoznali bebca ter ga končno izpnstili iz noviSnice, je izvršil nov zločin. Izvabil je seboj IG letnega šolarja, potoval ž njim, božični dan pa so našli mladeniča, vsega krvavega bičevih udarcev, v sobi neke gostilnice. Thaw je zbežal in s pomočjo bogastva se je mogel ski'ivati doslej. Pred nekaj dnevi ga je izsledila policija v Philadel[ihiji in ko ga je hotela prijeti, si je přeřezal Thaw žile. Nezavestnega so spravili v zapoi'. Loterijske Številke. Gradec, 17. januarja (i 81 89 11 Odgovor na vprašanje, zakaj so tiskovine vedno dražje. Tiskovine in tiskarski izdelki so vedno di'ažji, ker so se tudi cene za tiskarsko blago in tiskarske potrebščine ter davčne in druge obveznosti v času vojne povzdignile na sledečo višino: Navadni papir za časojjise 250 do 300%; papir za boljše tiskovine 300 do 400%; karton 200 do 250 7oi koverti 110 do 250%; barve za tisk iiOO do 300%; tvarina za valarje (Walzemasse) 420 do «()()%; olja, terpentin, bencin itd. 100 do 300%; črke 150 do 250%; koviue 200 do 300%; vrvica 200 do 250%. — A^'ojna pridobn. doklada 00 do 100%; dohodninska vojna doklada 15 do 120%; različne druge vojne doklade do 100%; druge doklade 33 do 10(»%; poštnine 33 — 50%; koleki 33 do 100%; povišanje plač in dragitijske doklade 5 do 30 "/o; vožiiiue za blago ;)0 do 100 7o; kurjava (premog, drva, koks) 50—100%; luč do 200%. Vse to podraženje blaga mora pa vsako tiskarsko podjetje plačati ali takoj 1)0 sprejemu, ali pa po povzetju. Pričakovati je tedaj, da to dejstVQ vsak razsoden naročnik, vsak odjemalec tiskovin ne samo upošteva, ampak tudi tiskarski i'ačun in naročnino na časopise blagovoljno takoj p o r a v n a.