»
©d«!o -3. IX. 1931
Peitnina piaCana w gotovim.	V Ljubljani, dne 3. septembra 1931.	*&tev.S. rat>— Letnik LXXII. (Šol. leto 1931.132.)
Stanovsko politišKo glasilo J. U. U. — selcci/e sza Dravsko banovino v Ljubljani
-,	^	** a-m	Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska alica 61. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letna
_j AiCSGČflil prilOQa »M*rOSVGia«	60 Din m inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plačajo lisi s članarino. Oglasi po cenika in dogovoru, t a ek posebe. PoH. ček. rač. 71.197. Telefon 3112
...............Mil.......mu ;«ww« wr »mamuti ........in«"!!« i™————
Enajsta glavna skupščina Jugoslovenskega učiteljskega udruženja
v Beogradu.
Z likvidacijo poverjeništev in ustanovit* vijo banovinskih sekcij je bila reorganizacija našega udruženja izvršena, izvršni od* bor je moral tudi sam podati obračun o svojem dosedanjem delu in prejeti navodila za bodoče poslovno leto.
Državna skupščina se je vršila 23., 24 in 25. avgusta v Beogradu. Dne 22. avgusta je imel sejo glavni odbor, ki je pregledal in uredil vse predloge za skupščino in pripravil vse potrebno za uspešnejši potek skupščine.
Otvoritev skupščine.
Predsednik tov. Damnjan Rašič je otvo* ril skupščino in prečiital med navdušenim odobravanjem in ovacijami* vladarju pozdrav Nj. Vel. kralja učiteljstvu. Po prečitanju tega pozdrava so ovacije trajale še dolgo in se zopet ponovile, ko je predsednik predla* gal naj pošlje skupščina naslednji
brzojavni pozdrav Nj. Vel. kralju.
Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru I. Navdušeni z delom svojega priljub* ljenega kralja za uresničenje edinstvene in močne Jugoslavije pozdravljajo narodni učitelji s popolno vdanostjo največjega gradi* telja Jugoslavije.
Jugoslovenski učitelji izjavljajo, da bodo neumorno delovali za uresničenje onih ide* alov ki jih je poudaril njihov kralj. — Pred* sednik Damnjan V. Rašič.
Tudi ministrskemu predsedniku, armij-skemu generalu Petru Živkoviču, je bil poslan brzojav, v katerem ga učiteljstvo pozdravlja kot prvega sodelavca Nj. Vel. kralja
Pozdrav gostov.
Po prečitanju gornjih brzojavk je po* zdravil predsednik goste.
Skupščino so posetili: zastopnik Nj. Vel. kralja general Pavlovič, minister prosvete g. Boža Maksimovič, rektor beograjske univer* ze g. Mitrovič, zastopnik Profesorskega dru* štva g. Boško Boškovič, zastopnik SKJ gosp. Dura Paunkovfč, mnogo drugih odličnih gostov in gotovo nad tisoč učiteljev(ic) iz vseh krajev Jugoslavije.
Govor predsednika JUU g. Damnjana Rašica.
Po pozdravu gostov je podal tov. pred* sednik svoje poročilo, v katerem pravi:
Gospod odposlanec Nj Vel. kralja, gospod minister, cenjeni gosti, tovariši in to-varišice! S to glavno skupščino Jugosloven* skega učiteljskega udruženja se končuje te* meljita reorganizacija največjega uradniškega stanovskega udruženja. Vrši se po kon* čani likvidaciji poverjeništev, ki so bila osnovana na plemenski ali pokrajinski podlagi in po ustanovitvi banovinskih sekcij.
Z ukinitvijo poverjeništev so izginile vse one umetne meje tudi v formaciji naše orga* nizacije, ki so jih postavili tlačitelji, katerim je moral biti jugoslovenski narod suženj skozi več stoletij.
Smoter zgodovinskih kraljevskih ukre* pov z dne 6. januarja in 3. oktobra je: po* polna okrepitev jugoslovenske države. Prišli so ti ukrepi po desetletju nezdravega sitran-karstva, ki je negovalo plemenske, pokrajin* ske in verske razlike, ki je razedinjevalo in grozilo obstanku države.
Iskreno je pozdravil te ukrepe ves narod, ker je uvidel v njih Izhod iz nevzdržne atmosfere, v katero smo padli in ki se je mogla izpremeniti samo in edino s tako možatimi kraljevimi ukrepi. Blagodejen vpliv teh ukrepov se opaža na vseh straneh držav* nega in narodnega življenja in vsa prizade* vanja celokupnega naroda v konstruktivnem smislu so vzbudila najlepše nade za srečno bodočnost jugoslovenske domovine.
Ako v mislih pregledamo zgodovino Južnih Slovenov, polno težkih preizkušenj, ne* varnega trpljenja, muk in suženjstva; ako obudimo spomin na krvave borbe za ujedi-njenje od leta 1912. do 1919., v katerih so učitelji sijajno vršili najtežje naloge kot po* veljniki vodov, čet in bataljonov in v katerih je naš narod spiral z lastno krvjo najleoše strani jugoslovenske zgodovine; ako primer* jamo vse to z dogodki, ki so se odigrali v politični areni pri nas od ujedinjenja do 6. januarja, potem bomo razumeli veliko ne* voljo vseh rodoljubov v prvi vrsti učite* ljev, ki so vedno proti vsakemu razdvajanju, proti vsakemu političnemu delovanju, kate* rega obstoj temelji na kakršnihkoli razlikah med narodom.
Na prvem kongresu, ki se je vršil julija 1920. leta v Beogradu, se je izvršilo ujedinje* nje plemenskih in pokrajinsikih učiteljskih udruženj in ustanovilo centralno udruženje z imenom: »Udruženje jugoslovenskega
Lastnoročno pismo Nj. Vel. kralja učiteljstvu
JUU
•h
hM^a- ¿shn^ fttMu- i ^ fi&tnaiL [Ju. fi&i^ha- deite,
2¿//duta- i ¿¿JoLA. *
/
mM^	mm/«^
IMl k	^
/'/j/.
Zastopnik Nj. Vel. kralja in minister prosvete na skupščini JUU.
Skupščina JUU v Beogradu.
učiteljstva« Ko je dalo učiteljstvo svojemu udruženju jugoslovensko ime, je že s tem dokazalo, da je na pravem potu. Z besedo »ju* goslovenskega« se je poudarilo: da učitelj* stva nič ne loči, da je eno, da mu je ideal jugoslovenstvo. Toda s tem je bila prilep*
ljena samo etiketa na staro vsebino, ker so ostala plemenska in (pokrajinska udruženja taka, kakor so bila pred ujedinjenjem razen razširjenega teritorija srbskega udruženja.
Zakon od 3. oktobra 1929., ki je zbrisal vse meje iz preteklosti, ki je dal državi ime
Jugoslavija in jo razdelil na devet banovin, je rešil na posrečen način tudi reorganizacijo našega udruženja. Po razdelitvi države na banovine je moralo naše udruženje likvidi* rati poverjeništva in ustanoviti banovinske sekcije. Da ni tega takoj izvršilo, sta krivi preteklost in tradicija, ki sta zelo ovirali izvršitev reforme.
Brezplodne borbe zaradi reorganizacije udruženja je presekal uradniški zakon z dne 1. aprila 1931 . ki je predpisal, da sme imeti uradništvo, ki spada pod eden zakon za vso državo, samo eno udruženje z banovinskimi sekcijami.
Pravila našega udruženja, siprejeta na lanskem kongresu, so bila odobrena 14. maja t. 1., ker so bila prikrojena po uradniškem zakonu Po novih pravilih ima naše udruže* nje devet banovinskih sekcij in deseto za Beograd, Zemun in Pančevo.
Na likvidacijskih skupščinah poverjeni* štev se je sklepalo o njihovi imovini. V Bco* gradu in Zagrebu, kjer znaša premoženje po nekaj milijonov dinarjev, so pooblaščene skupščine sklenile, da služi to v celoti šolanju učiteljskih otrok. Premoženje v Beogra* du upravlja beograjska sekcija a v Zagrebu Poseben gospodarski odbor, ki je bil izvoljen na banovinski skupščini. Imovina ostalih poverjeništev je prepuščena banovinskim sekcijam v istih krajih.
Likvidacija poverjeništev je bila izvršena v zakonitem roku in zadnja banovinska skupščina je bila 2. avgusta. Vse skupščine so se izvršile v najlepšem redu in slogi Pomirjenje v Zagrebu in pristop članov li* kvidiranih udruženj v novo sekcijo za Savsko banovino je pomemben dogodek v naši organizaciji.
Reorganizirano Jugoslovensko učiteljsko udruženje stopa v novo dobo dela za dobro* bit narodne šole in potom nje za dobrobit kralja in domovine ter celokupnega učiteljskega stanu. Med glavno nalogo si je stavilo udruženje ustvariti novo pokolenje, ki mu bo jugoslovensko ime, državna celota in du* hovno edinstvo naroda nad vse. Udruženje bo neumorno delovalo na tem, da ne bodo plemenska imena in verske razlike niti naj* manjša ovira edinstvu naroda.
Za dosego omenjenega cilja bo služil po* leg drugih sredstev tudi novi mladinski list »Jugoslovenče«, ki ga začne izdajati udruženje s septembrom t. 1 za vse osnovnošolske otroke v Jugoslaviji.
Udruženje namerava, ko se najde fi* nančna možnost, da začne z izdajanjem pedagoške knjižnice, ki bi od časa do časa prinašala v posebnih knjigah teoretične raz* prave in praktična metodična navodila za uči* teljstvo, posebno mlajše in bo služila vsem šolskim delavcem pri gradnji prave jugoslovenske šole.
Da bo učiteljstvo moglo hitro dobiti ma* la posojila po 6%, bo ustanovljena Učiteljska kreditna zadruga, v kateri bo imel vsak učitelj(ica) delež po 1000 dinarjev. Tako bo* mo imeli denarno ustanovo, ki bo razpola* gala z več kot 20.000.000 Din. Posojila bi odo* bravali odbori sreskih učiteljskih društev. F a misel je bila soglasno sprejeta na vseh banovinskih sekcijah.
Celoten dolg v znesku 400.000 Din, ki je še ostal od doma, bomo izplačali v enem letu. 16. decembra preteklega leta smo pla~* čali 100.000 Din. 16 junija t. 1. 100.000 Din in za 16. decembra tega leta smo nakazali in izplačamo Hipotekami banki ostane*: dolga 200.505-25 Din.
Z beograjsko občino smo v dogovoru glede odkupa prostora, na katerem stoji dom in se nadejamo dobrega uspeha. Potrebno nam je za to posestvo zemljiško pismo, da lahko dobimo večje posojilo za zidanje domov po naših toplicah in zračnih zdraviliščih. Udruženje ima prostor v banji Kovi* ljači, ki ga je dobilo v dar od učitelja Voje Kačavende. Sličnih darov pričakujemo tudi na drugih krajih.
Dolgovana naročnina za liste udruženja je znašala 854.619 dinarjev. Med preteklim šolskim letom je bilo plačanih 398.982 Din. Da se je izterjala taka vsota, je pomagalo ministrstvo prosvete, ker je naročalo šolskim oblastvom, da skrbe za to, da se udruženju pošlje dolžna naročnina.
V tesni zvezi s takim kreditom je upra* va listov, ki so jo vodili neučitelji Po napornem delu v zadnjih štirih mesecih so ure* jene nove knjige pri upravi in sedaj je poslovanje v redu. Potruditi se pa moramo, da se pošilja v bodoče naročnina pravočasno.
Od uprave Dunavske banovine je pre* jelo udruženje 20.000 dinarjev kot pomoč za prosvetno delo. Zahvaljujemo se tudi sedaj za tako velik dar.
Odbor se je zelo interesiral za pravilnik o izvrševanju zakona o narodnih šolah ¡n za novi učni načrt, brez katerega ne more iziti zakon o učbenikih. Odbor se nadeja, da bo vse to kmalu izvršeno z njenim sodelova« njem.
Vprašanju šolskega nadzora posveča odbor vso pažnjo. Stoji na stališču, da naj se postavljajo za šolske nadzornike izKljučno učitelji narodnih šol, izbrani od glavnega prosvetnega sveta, da naj bo njih položaj stalen in nagrada večja.
Z uradniškim zakonom je dobilo učitelj« stvo iste prejemke kot drugi uradniki z isto predizobrazbo. Zaprosili smo za spremembo pogojev za prehod iz šeste v peto grupo in to v tem zmislu: 30 let efektivne službe, 52 let starosti in dve tretjini odličnih ocen v zadnjih 12 službenih letih, brez vsake -dabe ocene. Učitelji, ki so se udeležili vseh vojn naj dobijo peto gru,po po 25 letih efektivnega službovanja.
Z zakonom o Glavnem prosvetnem svetu so dobili učitelji pravico, da morejo postati redni člani te najvišje prosvetne usta« nove, česar doslej niso imeli.
Univerzitetni zakon je dal pravico abi« turijentom učiteljišč z odličnim 'n prav dobrim uspehom, da se morejo vpisati kot red« ni slušatelji pedagoške grupe na univerzi.
Gospodu ministru prosvete izražamo največjo zahvalo za veliko pažnjo napi am našemu stanu v vseh zakonih, ki tangirajo učiteljstvo in osnovno šolo. Prosimo ga, naj bo uverjen, da bo učiteljstvo neumorno delovalo, da bo naš narod prosvetljen, da ga bodo krasile odlične vrline, da b-> imel samo jugoslovenske težnje in da ljubi kralja in domovino.
Po končanem govoru predsednik.! tov. Damnjana Rašica je govoril g. prosvetni mi« nister.
Govor ministra g. Bože Maksimoviča.
Narodna šola in narodno prosvečevanje je vedno med prvimi brigami in prvimi nalo« gami države. Skrb za to mora biti izvedena s stalno in stanovitno prosvetno politiko, brez vsakih sprememb in brez prekinitev.
Kraljevska vlada ne izvaja ti; politike za zahvalnost in priznanje, marveč vrši samo svojo visoko dolžnost, kakor je velisa in vi« soka dolžnost, ki jo vrši in mora vršiti narodni učitelj. Šele s skupnimi napori vrhovne šolske uprave in narodnega učiteljstva se more narediti vse, kar zahteva delo za na« rod. V tem skupnem trudu, ki veze vse sodelavce v močno celino, leži jamstvo za dober in neizogiben uspeh.
Med onimi velikimi poti, ki nas vodijo k našemu splošnemu idealu: moči, napredku in procvitu Jugoslavije, stoji prosveta stalno v prvi vrsti.
Vi narodni učitelji niste bili na tem potu nikoli osramočeni. Bili ste vedno prvi in boste sigurno tudi v naprej prvi.
Za uresničenje našega narodnega ujedi« njenja so vaši starejši tovariši dali vse, kar je bilo treba dati; bili so pravi učitelji in narodni voditelji v mirnem času i:i med voj« no, fanatični in prepričani borci — vi. ki šele nastopate. bo9te mladim jugoslovenskim po-kolenjem apostoli medsebojne bratske iju« bežni, glasniki resničnega edinstva m učitelji širokega in zdravega nacionalizma
Jugoslovenska misel — da nonovim sko-ro doslovno svoje besede, ki sem jih izrekel ob slični priliki — je prešla preko raznih faz, od pesnikov in entuzijastov, preko ilirske dobe in za tem preko kombinacij velikih ljudi in svetlih manifestacij mnogobrojnih intelektualcev, vse do začetka svetovne voj« ne prešla je med vojno skozi velikanski in plamteči ogenj svetovnega požara in je izšla iz njega prekaljena in zmagoslavna.
Da se pa ona razvije in zlije v eno dušo, v eno telo in eno srce to je naloga kulture in prosvete, katerih razvoju in uspehu vi služite.
Tej službi se je treba posvetiti z vsemi svojimi močmi, za to misel je treba živeti in umreti. Samo na ta način boste mogli, tako kot je treba, odgovoriti na želje in nade, ki jih na vas polaga kralj in domovina. S tem delom postanejo vaše legije mlade Jugoslavije nepregledne in neštevilne.
Bodite složni in vztrajni, bodite edini in ne razbijajte svojih vrst. Hodite naprej, a samo naprej, ker pogumnemu človeku po« maga Bog. Z vami je država in njena moč in popolna podpora, z vami je vaš narodni kralj, na vas gleda zgodovina skozi stoletja. Nadaljujte s svojim blagodejnim delom in rodoljubno kot vedno, to je vaš poklic in vaša dolžnost napram bodočim pokolenjem.
S temi besedami pozdravljam to vaše impozantno zborovanje in želim, da bode vaše delo uspešno koristno in plodno.
Govor g. ministra so zborovalci navdu« šeno pozdravljali.
Nadaljnji pozdravi.
Skupščino je v prav prisrčnih besedah pozdravil v imenu Sokola kraljevine Jugo« islavije podpredsednik g. Duro Paunkovič, ki je v svojem govoru nagiasil predvsem ogrom« no zaslugo, ki jo ima učiteljstvo za napredek in razvoj jugoslovenskega sokolstva.
V imenu profesorskega društva je govoril g. Boško Boškovič, ki je poudarjal idealno in plodno delo učiteljstva v službi narod« nega edinstva.
Oba govora sta bila od prisotnih prisrč« no pozdravljena.
Volitev odsekov.
Po končanem oficijelnem delu je prešla skupščina na volitev odsekov, ki so imeli nalogo pregledati vse poslovanje in izdelati predloge za skupščino.
Izvoljeni so bili naslednji odseki: Veri« fikacijski, finančni, odsek za poročilo, odsek za pravila, kandidacijski in odsek za predloge in resolucije.
Ker je bilo vse podrobno delo predlo« ženo v izvršitev odsekom, je bilo s tem dopoldansko zborovanje zaključeno.
Popoldne.
Ob 16. uri so delegati zopet napolnili dvorano nove univerze, da nadaljujejo za-početo skupščinsko delo.
Poročilo verifikacijskega odseka, ki je verificiral vse mandate prisotnih delegatov in ugotovil, da ni bilo zastopanih približno 100 društev, je bil soglasno sprejet.
Odsek za poročilo je predlagal odobri« tev celotnega poročila, novi upravi se pa na« roča, da se zavzame za to, da se zniža število službenih let, potrebno za polno penzijo in za peto grupo. Med debato o tem poročilu, ki je bila mestoma precej živahna, se je poudarjala potreba, da se skuša pridobiti za članstvo v organizaciji vse ostalo učiteljstvo, ki še ni organizirano. Odborovo poročilo je bilo nato soglasno sprejeto.
Sprememba pravil.
Odbor za spremembo pravil je predložil naslednje predloge:
1.	Člen 2., odst 3/ naj se izpremeni in glasi:
Banovinske sekcije formirajo sreska društva JUU po političnih, odnosno šolskih srezih, ali drugače po terenskih razmerah, na predlog sekcije in z odobrenjem glavnega odbora. Sedež banovinsikih sekcij je na se« dežu banskih uprav, a sreskih društev na sedežu sreskega načelnika, odnosno šolskega nadzornika ali v drugem kraju po predlogu sekcije in z odobrenjem glavnega odbora.
2.	Odst. 5. istega člena naj se izpremeni in glasi:
Banovinske sekcije nosijo naslov admi« nistrativnih edinic (primer: Jugoslovensko učiteljsko udruženje v Beogradu — sekcija
za----banovino v... ), a sreska društva no«
sijo naslov: Jugoslovensko učiteljsko udru« ženje v Beogradu — sresko društvo v..,____
Beograjska sekcija se imenuje: Jugoslovensko učiteljsko udruženje v Beogradu — sekcija za mesto Beograd.
3	Člen 28., odst. 2. naj se izpremeni in glasi:
Delegati sreskih društev se volijo po sle« dečem razmerju:
Društva, "ki imajo več nego 50 članov pošljejo poleg predsednika na vsakih nadaljnjih 50 članov še po enega delegata. Ako je ostanek 25 ali več, se računa kot polno število 50.
4	Isti člen odst. 3. naj se izmenja in glasi :
Društva, ki pripadajo sekcijam z več ne« go 1500 članov, pošljejo delegate na bano« vinsko skupščino po razmerju iz drugega odstavka. Društva, ki pripadajo sekcijam z manj nego 1500 člani, pošljejo na banovinske skupščine predsednika, ako imajo nad 30 članov, pošljejo poleg predsednika na vsakih nadaljnjih 30 članov po enega delegata. Ako je ostanek 15 ali več nego 15, se računa kot polno število 30.
Sekcija Beograd voli poleg predsednika za vsakih nadaljnjih 20 članov po enega delegata. Ostanek 10 ali več se računa kot pol« no število 20.
Nadalje se glasi: Sekcijski odbori morejo sklicati vse predsednike sreskih društev, upravni in nadzorni odbor na izredno posve« tovanje (zbor) v informativne svrhe in zaradi izvršitve nujnih in neodložljivih vprašanj, v kolikor jih v to pooblastijo redne skupščine.
Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti.
Ker drugi odseki še niso končali svojega dela, je bilo zborovanje zaključeno.
DRUGI SKUPŠČINSKI DAN.
V	ponedeljek 24. avgusta je posebna deputacija učiteljstva položila venec na grob neznanega vojaka na Avali.
Nadaljnje skupščinsko delo se je zapo« čelo ob 9. uri dopoldne. Takoj po otvoritvi je dal predsednik besedo predavatelju univerzitetnemu profesorju dr. Vladimirju Čo« roviču, ki je predaval o temi
Jugoslovenska misao kroz istoriju.
Ako podamo le kratek pregled tega nad vse zanimivega predavanja, moremo zabeležiti le glavne misli, ki jih je razvijal preda« vatel j naslednje:
V	VI. stoletju so se pojavili prvič Slovani kot zgodovinski činitelj pod enotnim imenom Sloveni, ki so ga obdržali skozi dve stoletji.
Na Balkanskem polotoku se ni mogel prej niti en narod obdržati, le Slovenom je to uspelo, ker so se pojavili v ogromnih masah. Ker so bili razdeljeni po plemenih, niso mogli dolgo ustanoviti svoje države. Prvim je to uspelo Bolgarom.
Ker so se pojavile okoli .Slovenov tri močne države, Bizantinska, Bolgarska in Frankovska, se je v IX. stoletju ustanovila hrvatska in srbska država.
V	nadaljnjem omenja državo cara Du« šana in Tvrdka I., ki je bil pretendent na srbski prestol, njegovo osvajanje Bosne in Dalmacije, njegovo pomoč caru Lazarju. Njemu je prvemu uspelo ustvariti zvezo med Srbijo, Bolgarsko in Bosno.
Obe državni koncepciji, Dušanova in Tvrdkova, sta propadli z njuno smrtjo. Kasnejša naloga fevdalnih gospodarjev je bila zelo dobrodošla Turkom, ki so zavladali na Balkanu. Le mala Dubrovniška republika se je vsled sloge ubranila Turkov in postala središče misli slovenskega edinstva. Posre« čilo se jim je ustvariti skupno fronto pravo-
slavnih in katolikov, česar so se Turki zelo prestrašili, ker je šla njihova politika za tem, da izrabljajo pravoslavne proti katolikom Kot reakcija na ta pokret je prišlo zažiganje kosti sv. Save.
Delo za edinstvo so pospešile selitve Srbov, ki so se umikali pred Turki in prišli celo na Štajersko.
Že v XIX. stoletju je bil teren za edinstvo pripravljen. Karadorde piše Napoleonu, da se najde v Iliriji mesto tudi za Srbijo.
Ljubljana je postala prvo središče jugoslovenske ideje, od tu je prešla v Zagreb. V borbi za edinstvo v letu 1848. so se borili skupno hrvatski in srbski bataljoni. Ideja balkanske zveze (Strossmayer in knez Mi« hajlo).
Smrt kneza Mihajla je presekala to akci« jo, a ideja je ostala in se je prav posebno razširila v začetku tega stoletja.
Predavatelj pravi na koncu: »Nikoli ni« sem našel, da bi si kak mali narod postavil toliko nalog kot naš. Borili smo se s tremi velikimi cesarstvi, Bizancem, Turčijo in Av-stro«Ogrsko, ki so bila mnogo močnejfiT nego mi, a zmagali smo
Bili smo močni v. rušenju svojih sovražnikov. Bodimo tudi močni v ustvarjanju svoje lastne države. Naloga nas vseh, a v prvi vrsti narodnih učiteljev je, da ustvarimo pokolenja, ki jim bo kulturno in politično edinstvo nad vse.
Dolgotrajni aplavz je pokazal, s kakim odobravanjem je skupščina sprejela to predavanje, a v imenu vseh prisotnih se je pre« davatelju zahvalil predsednik tov. Damnjan Rašič.
Poročilo finančnega odseka.
Poročilo finančnega odseka navaja na« tančen pregled vsega denarnega prometa in predlaga razrešnico.
Proračun za bodoče leto izkazuje 2,019.413 Din dohodkov in 1,976.055 Din izdatkov.
Finančni odsek predlaga tudi, da se odo« bri izplačilo dolga Državni hipotekami banki v znesku 200.505 Din.
Izvršnemu odboru se nalaga, da uredi z beograjsko občino zadevo prostora, kjer stoji naš dom, odobri se izdajanje li9ta »Jugoslo-venče«, odobri se prenos proračunskih pri« hrankov iz ene postavke na drugo ter prenos 10% čistega dobička organov na fond za zdravilišče Koviljača.
Poročilo finančnega odseka je bilo brez debate soglasno sprejeto.
Poročilo odseka za predloge, prošnje in resolucije.
Odbor je predvsem predlagal, naj izreče glavna skupščina najglobljo zahvalnost Nj. Vel. kralju za njegovo lastnoročno pismo učiteljstvu. Istočasno obljublja učiteljstvo, da bo pomagalo svojemu največjemu graditelju pri gradnji srečne in močne domovine z vsem srcem, vso mislijo in vsemi svojimi močmi.
Živel naš kralj Aleksander I.
Skupščina naj se zahvali g. ministru pro« svete za njegovo prisostvovanje na skupščini in z navdušenjem pozdravlja svoje nove so« teljstvu in za vso pažnjo, ki jo neprestano izkazuje učiteljstvu narodnih šol in Jugoslo« venskemu učiteljskemu udruženju.
Skupščina se zahvaljuje vsem činite-ljem, ki so količkaj pripomogli, da se je reorganiziralo JUU tako, da bo moglo služiti edinstvu naroda moči države in jugosloven« skim narodnim učiteljem.
Ravno tako se izreka zahvala bivšim čla« nom glavnega odbora za njihovo delo v dobrobit udruženja.
Resolucija.
Skupščina pozdravlja pristop onih učite« ljev k naši organizaciji, ki so bili dosedaj v posebnih organizacijah ali izven udruženja, inz navdušenjem pozdravlja svoje nove so« delavce pri delu za dobrobit kralja, domovine in svojega stanu Samo z združenimi močmi bomo mogli doseči one cilje, ki si jih je postavilo učiteljstvo takrat, ko je osnovalo svoje udruženje.
Ves učiteljski stan soglaša s sklepom izredne učiteljske skupščine v Zagrebu z dne 30. junija 1930., da se tamošnja premična in nepremična imovina prepusti v uporabo vse« mu učiteljstvu in njegovi edinstven; organizaciji Istočasno se naprošajo merodajni faktorji, da končno prepustijo Frankopanski grad v Kraljeviči na morju, v smis'u svoje« časnih odlokov, za okrevališče JUU.
Kot prvo nalogo smatramo, naj se vse gospodarske in socialne ustanove v okvirju JUU postavijo na zadružno podlago in to tako, da bodo deli organske celote, ob kon-sekventnem sodelovanju vseh sekcij.
Kot najvažnejšo in prvo potrebo sma« tramo ustanovitev učiteljske kreditne zadru-druge, in prosimo gospoda ministra pro« svete, da uzakoni projekt, ki mu ga je pred« ložil predsednik JUU, na podlagi katerega bi se vse vsote, vložene v Savezu nabavlja'« nih zadrug, odstopile tej učiteljski kreditni zadrugi.
Glavna skupščina daje Izvršnemu odboru pooblastilo, da odkupi od beograjske ob« čine prostor, uredi pravno lastništvo doma JUU in izpalača odstanek dolga Državni hipotekami banki.
Po ureditvi gornjega vprašanja naj se začne z gradnjo učiteljskih domov in okrevališč po raznih klimatskih krajih naše kraljevine.
Fond za samopomoč naj se uredi po možnosti za vse banovinske sekcije na za« družni podlagi.
Glavna skupščina daje pooblastilo iz« vršnemu odboru, da izdaja kot organ JUU mladinski list »Jugoslovenče«, ki bo služil vzgoji edinstvenega jugoslovenskega naraščaja. Apelira na vse banovinske sekcije in sreska društva, da se zavzamejo za čim in« tenzivnejše razpečavanje tega lista, tako da dospe v vsak razred osnovne šole v čim več izvodih.
Izvršnemu odboru se daje pooblastilo, da v sporazumu z odbori banovinskih sekcij pripravi izdajanje »Pedagoške biblioteke«.
Delati je na to, da se organa ud.-užcnja »Narodna Prosveta« in »Učitelj« čim bolj razširjata. Banovinske sekcije in sreska dru« štva se obvežejo naročiti te publikacije. Dela naj se na to, da se naroči na te organe tudi vsaka šola in člani udruženja.
Začne naj se z organizacijo centralnih kakor tudi banovinskih knjižnic in šolskih muzejev, zaradi napredovanja pouka in na« daljnjega organiziranja učiteljstva.
Gospoda ministra prosvete naprošamo, da čim preje izda pravilnik k zakonu o na« rodnih šolah, od katerega pričakuje učitelj« stvo da bo uredil vsa sporna, še nerešena in različno tolmačena vprašanja.
Stroškovna izobrazba učiteljstva je odvisna predvsem od sodobno urejenih učite« ljišč. S podaljšanjem šolanja na 5 let so dane vse možnosti, da se učiteljstvo strokovno izpopolni. Prosimo, da se zadnje leto na učiteljišču porabi za praktična dela v šoli in za pripravo na delo izven šole. Prosimo, da se nameščajo na učiteljišča prvovrstne učne moči za vse predmete, a posebna .pažnja naj se posveti pripravi narodnih učiteljev za kmetijstvo, zadružništvo, sokolstvo, ročno delo in godbo. Vsa učiteljišča naj bodo po možnosti na sedežih banovin in z internat« sko ureditvijo.
Prosimo, da se čim preje izpopolnijo vsa izpraznjena nadzorniška mesta, da bode tako nadzorniški položaj stalen, in da se ga poveri učiteljem narodnih šol, ki so sposobni praktiki dobri pedagogi in instruktorii;
da se šolska poslopja in učiteljska sta« novanja zidajo po načrtih, in da se po vseh banovinah osnujejo fondi za njihovo zgraditev;
da se vrši opremljanje šol s pohištvom in učili po načrtih, in da otvori po možnosti država svoje tvornice za učila in opremo;
da se med počitnicami prirejajo razni tečaji za izpopolnjevanje učiteljstva za nji« hovo šolsko in izvenšolsko delo, in da se obiskovalcem da posebna podpora za obisko« vanje teh tečajev;
da se premeščanja učiteljstva po možno« sti ne vršijo med šolskim letom, nego uči« teljstvo naj se premešča med počitnicami in to na podlagi razpisov;
da se reši vprašanje stanarine na ta način da bo država pobirala stanarino od šol« skih odborov in jo sama izplačevala učiteljstvu poleg plače;
da se poročenim učiteljicam nakazujejo polne draginjske doklade;
da se učiteljstvu dajejo drva brez ozira na to, ali imajo stanovanje v naravi ali ne;
da se šolskim upraviteljem prizna upra-viteljska doklada po številu razredov;
da se regulirajo dolžnosti učiteljstva pri izvenšolskem delu tako, da ne ovirajo nji« hovega šolskega dela, in da niso oškodovani njihovi materijalni interesi;
da se v dogovoru z ministrom vojske in mornarice izdela pravilnik za stalne analfa« betske tečaje v vojski;
skupščina se pridruži protestu katoliškega episkopata proti kršenju pravic našega življa pod Italijo, ki se mu ne dopušča upo« raba materinega jezika niti pri službi božji in se mu kratijo one pravice, ki iih daje naša država svojim narodnim manjšinam.
Resolucijo je skupščina sogl.isno in z odobravanjem sprejela.
Volitev odbora.
Po 10 minutnem odmoru je predložil kandidacijski odbor naslednjo listo:
Izvršni odbor: Damnjan Rašič, Vujica Petkovič, Milic Majstorovič, Zivojin Savič, Blagoje Radojevič, Svetozar Popovič, Tiho« mir Jevtič, Radiša Stepanovič, Filip Tošovič in ga. Petrija Simič.
Namestniki: Vojislav Popovič, Miloš Matovič, Mihajlo Stanojevic in ge. Visenja Lupič in Ljubica Zotovič.
Nadzorni odbor: M Mihajlovič, Panta Ogrnjanovič, Žarko Zečevič, Borivoje Josi-movič in ga. Vukosava Tatic.
Namestniki: Dušan Lazič in Dragoljub Radivojevič.
Gornja lista je bila soglasno potrjena, nakar je tov. Rašič, zahvalivši se vsem za so« delovanje, zaključil skupščino.
Popoldne se je vršila še seja glavnega odbora, na kateri se je odbor konstituiral, nakar se je ves glavni odbor podal v avdi« jenco h gospodu prosvetnemu ministru, ka« teremu je predsednik tov. Rašič predstavil vse člane glavnega odbora.
Zvečer se je vršil v hotelu »Imperijal« banket za 350 delegatov in gostov.
Izlet na Oplenac.
V torek 25. avgusta je odšla skupina kakih 200 učiteljev(ic) na Oplenac, kjer je položil na grob pokojnega kralja Petra 1. Ve« likega Osvoboditelja tov. Rašič v imenu JUD krasen venec.
Ta dan so si posamezne skupine ogledale tudi znamenitosti Beograda. Zvečer so zunanji delegati zapustili Beograd.
Sijajen uspeh učiteljskih tečajev v Dravski banovini.
V letošnjih počitnicah le bilo v Dravski banovini 18 tečajev za užitefiistvo.
Učiteljstvo je žrtvovalo počitnice, da poglobi strokovno znanje za delo v korist naroda. — Zaradi prevelikega števila prijavljencev so se morali prirediti po dvojni tečaji iste vrste. — Vršili so se sledeči strokovni tečaji: Zadružno-knjigovodski tečaj v Ljubljani. — Merkantilni za obrtno-nadaljevalno šolstvo v Ljubljani (dva). — Merkantilni za trgovsko nadaljevalno šolstvo v Ljubljani (dva). — Uvodni za gospodinjsko nadaljevalno šolstvo v Mariboru (dva). — Strokovni gospodinjski tečaj v Mali Loki. — Uvodni kmetsko-nadaljevalni tečaj v Mariboru. — Gospodinjski tečaj v Krekovi gospodinjski šoli. — Gospodinjsko higienski tečaj P. R. K. v Mladiki. — Tečaj za deška ročna dela v Ljubljani in Mariboru. — Radio tečaj v Ljubljani in Mariboru. — Pevski tečaj zbora JUU v Ljubljani. — Teoretično praktični pedagoški pevski tečaj Trostove v Ljubljani. — Pedagoški tečaj P. C. v Mariboru.
Zadružno knjigovodski
Jugoslovensko učiteljsko udruženje — sekcija za Dravsko banovino je s pomočjo subvencije, ki jo je dobilo od kr. banske uprave, priredilo zadružno«knjigovodski tečaj za učitelj stvo. Tečaj se je vršil na mo« škem učiteljišču v Ljubljani v dneh od 3. avgusta do 14 avgusta t. 1., vsak dan od 7. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popol« dne, torej 8 ur dnevno.
* Tečaj je otvoril dne 3. avgusta predsed« nik sekcije za Dravsko banovino tov. Ivan Dimnik, ki je poudaril pomen tečajev za učiteljstvo ter predal vodstvo tečaja v. d sreskega šolskega nadzornika v Ljubljani tov Radu Grumu, ki je že vodil prvi tak tečaj.
Organizacija je uvidela nujno potrebo izobrazbe učiteljstva na zadružno gospodar«
tečaj JUU v Ljubljani.
nih žrtev, ki jih je doprineslo v svrho izpo« polnitve strokovne izobrazbe za udejstvova« nje na zadružnem polju in pa, kar moramo še posebe podčrtati, to je točnost, vestnost in marljivost ter 100% obisk. To je razveseljiv pojav v vrstah našega učiteljstva in s takim učiteljstvom lahko smelo gledamo v lepšo bodočnost našega naroda.
Koncem tečaja so polagali učitelji(ice) izpite o predelani učni snovi pod predsed« stvom zastopnika kr. banske uprave gosp. A n d r. S k u 1 j a ter so prejeli izpričevala.
Udeleženci so odnesli iz tečaja kar najboljše utise za praktično udejstvovanje na zadružnem polju, važna navodila in neobhodno potrebno znanje
Taki tečaji so za učiteljstvo, ki stoji z narodom v najtesnejših kulturnih, socialnih in
nič manj tudi vodstvo in gg. predavatelji. Za zdarske šole. S tem tečajem se je zopet udobno oskrbo je poskrbelo ravnateljstvo znatno pomnožil kader praktičnih delavcev vinarske šole, nekateri pa so bili gostje go« na polju kmetskega poklicnega šolstva. — K.
|Prvi in drugi merkantilni tečaj za obrtne in trgovske
šole v Ljubljani.
Maribor, 21. avgusta 1931.
Preteklo soboto se je zaključil na vinar« ski in sadjarski šoli v Mariboru uvodni in metodični tečaj za kmetske nadaljevalne šole. Tečaj, ki ga je vodil banovinski kme«'
tijski referent šolski svetnik g. Krošl ie obiskovalo 58 tovarišev iz vseh delov banovine. Napravili so več ekskurzij, tako v Pe« kre, v Kamnico i. dr. Udeleženci so bili z uspehom tečaja prav zadovoljni, upajmo da
Kr. banska uprava je priredila meseca julija in avgusta dva merkantilna tečaja, katerih se je skupno udeležilo 80 tovarišev.
Za časa trajanja obeh tečajev so se vr« šili sestanki tečajnikov z zastopniki 'kr. banske uprave, TOI, O. U. Z. D, in obrtniških organizacij s sledečimi rezultati:
1.	Letno (vsaj vsaka 3 leta) se naj vrši občestvo učiteljstva obrtno«nadaljevalnih šol z zastopniki kr. banske uprave, TOI, O U. Z. D. in trgovsko-obrtnih organizacij.
2.	Letno (vsaka tri leta) se naj vrše ob sklepu šolskega leta obligatorne razstave.
3.	Na razstavah je videti povsod enaka dela že davno zastarelih slogov (TOI je izdala duhu časa odgovarjajoče risbe in bo to suk-sesivno nadaljevala — naročite!)
7.	Učila naj izda TOI (se že vrši, pri iz« da ji naj bi sodelovale vse uvodoma omenjene organizacije in učiteljstvo).
8.	V uk se naj sprejmejo učenci, ki so dovršili najmanj 2 razreda srednjih ali meščanskih šol (meščanska šola bi se naj reor« ganizirala v a) mestno«industrijski in'b) po« deželski tip) ali višjo narodno šolo,
9.	Ustanove naj se posvetovalnice za iz« biro poklica.
10.	Učiteljstvo obelodani svoje ideje v »Obrtnem vestniku« (to je naloga odseka pri JUU).
Pohvalno je treba omeniti g. predavatelje, ki so skušali podati ogromno snov v izvlečkih, vendar se nam zdi potrebno pripomniti, da bi naj v bodoče za take tečaje
Kakor lansko leto, tako je tudi letos pri« tečaj. Zanimanje za ite tečaje je med učite-redila banska uprava uvodni gospodinjski ljicami vedno večje Letos^ se jih je prigla«
skem polju in je začela s takimi tečaji že leta 1929.
Ta tečaj, ki je bil nekak poizkusni tečaj, je uspel v vsakem oziru nad vse pričakova« nje in bi bili uspehi še mnogo večji, če bi tečaj trajal najmanj 14 dni. Tega pa iz fi« nančnih razlogov ni bilo mogoče izvesti, ker so bili vsi izdatki tečaja docela na ramah udruženja in ni bilo v ta namen v proračunu nobene predvidene postavke. Organizacija je priredila tudi v tem letu poseben tak tečaj za IV. letnik učiteljišča. Udruženje je bilo s tem obremenjeno z znatnim zneskom tako, da naslednje leto sploh ni moglo misliti na otvo ritev takega tečaja.
Letos pa, ko je kr banska uprava priskočila na pomoč z znatno podporo, se je vršil tečaj po določenem programu, ki je raz« viden iz »Prosvete« štev. 5, str. 101 do 103.
Na tečaju so predavali gg. Fran T r« ček, ravnatelj »Zveze slovenskih zadrug« v Ljubljani, I. Smodiš, tajnik ter R o ž e t, agronom omenjene zveze in Rado Grum, šolski nadzornik v Ljubljani.
Vodstvo tečaja je bilo poverjeno Rado Grumu, sreskemu šolskemu nadzorniku v Ljubljani.
Tečaja so se udeležili učitelji iz vseh strani Dravske banovine, in sicer 38 po številu. Te objavimo posebe, da se bodo učitelji« zadrugarji poznali med seboj in bodo stopili v skupno zvezo.
Da se naše učiteljstvo zanima za zadruž« no delo med narodom, je pokazalo dovoljno število priglašencev (52), predvsem pa dejstvo, da se učiteljstvo ni strašilo materijal-
gospodarskih stikih, velikega pomena, ker ga usposabljajo za uspešno sodelovanje na za-družno«gospodarskem polju, ki je ravno v naši Dravski banovini v najlepšem razvoju v primeru z ostalimi banovinami naše lepe do« movine.
Ideja zadružništva bo sčasoma, ako bomo imeli za to sposobne voditelje posameznih zadrug — in to so učitelji — pronikla v najoddaljenejše naše kraje in v najskrajnejša naša brda. Učitelj je tu v prvi vrsti poklican, da sodeluje kot strokovnjak na tem polju, da dviga in vodi svoj narod ne samo kul« turno in etično«moralno, temveč vzporedno tudi socialno in gospodarsko. In ako bo so« delovalo učiteljstvo pri tem delu, se bo dvignilo blagostanj« našega naroda, ker bo socialno podprt in gospodarsko dovolj močan in samostojen.
Iz navedenega sledi, da so taki tečaji za učiteljstvo nujno in neobhodno potrebni. Glede nadaljnjih zadružno-gospodarskih te« čajev pa bi bilo želeti:
1.	Da se taki tečaji prirejajo za učiteljstvo redno vsako leto in to toliko časa, do« kler se zadružništvo in zadružno knjigovod« stvo ne uvedeta kot obvezna predmeta na učiteljiščih.
2.	Vsakoletni tečaj naj se vrši od 3 do 4 tedne, da se zamore začrtana snov mirno in brez forsiranja podati in da jo udeleženci tečaja čim bolje obvladajo.
3.	V dosego tega pa je treba izdatne in večje finančne podpore, ki naj omogoča učitelj stvu, da se izobrazuje za udejstvovanje na zadružnem in gospodarskem polju.
4.	V prvih dveh razredih naj poučuje učiteljstvo, v tretjem pa le mojstri (na rpo« deželskih šolah neizvedljivo).
5.	Učiteljstvo in obrtniško-trgovske organizacije naj delajo vzajemno (bi bilo tudi priporočati vsem "kulturnim organizacijam)
6.	Sistem obrtnega šolstva se naj uredi po banovinah — sestavi naj se enoten učni načrt, ki pa naj bi bil le Okviren (2 tipa šol: a) mestni — industrijski in b) podeželski tip).
sestavili učne načrte zgoraj omenjeni čini« telji. Pouk bi bil tudi učinkovitejši, ako bi vsi gg. predavatelji izdali skripte, kakor je to storil g. Gogala za knjigovodstvo Kar se tiče razdelitev ur smo mnenja, da je preveč ur dodeljenih pravoznanstvu, premalo obrtnemu spisju, računstvu in drugim strokam.	i
Taki tečaji privedejo učitelja do spozna« nja, da mu še manjka znanja za svoje uspeš« no delo med narodom! — Veniger____
Uvodna gospodinjska tečaja v Mariboru.
Pri naročilih potom Učit. gosp. poslovalnice upoštevajte knjigarno Učiteljske tiskarne.
mippiP^ ' '^^iiippipp^	'	i
Stran 4.	_»Učiteljski 7ovarii', dne 3. septembra 1931._Šteo. 5.
in pomenu gospodinjskih tečajev med kmet-skim in delavskim ljudstvom.
Tečaj je obiskovalo 33 učiteljic iz raznih krajev naše banovine. Vodila ga je s. Ade» linda Žužek, poučevale so tudi s Vida Men-cin, s. Avgusta Zwitter, s. Cirila Zuža, o zdravstvu je predaval šef Higienskega za» voda g. dr. I. Pire, ki je predavanja pojasnjeval z raznimi poučnimi filmi, o negi dojenčka pa je poučeval g. dr. Dragaš.
Udeleženke so naredile več poučnih eks« kurzij. Ogledale so si: Higienski zavod in higiensko razstavo v Ljubljani, zavod za zaščito mater, dece, zdravstveni dom v Lu= kovici, zdravilišče na Golniku, banovinsko kmetijsko'gospodinjsko šolo na Mali Loki in
vzorno posestvo na Lesnem brdu pri Vrhniki.
Lepo uspeli tečaj se je zaključil v za= vodu s prisrčno domačo slovesnostjo, ki se jo je udeležil tudi naš pisatelj g. Fran Finž= gar, ki je v krasnem poslovilnem govoru poudarjal pomen učiteljskega delovanja med kmetskim ljudstvom in podal smernice bodočega dela.
Poleg tega tečaja sta se vršila pod istim vodstvom še dva tečaja za konserviranje sadja, sadnih sokov in zelenjave. Prvi tečaj je obiskovalo 11 učiteljic in je trajal od 30. junija do 5 julija 1931.
Drugi tečaj pa je obiskovalo 12 učiteljic in se je vršil od 17. avgusta do 22. avgusta
Gospodinjski tečaj za učiteljice v Mali Loki.
šivanjem, tretja pa z mlekarstvom in vrtnar* stvom.
Dnevno se vrše 3 do 4 ure predavanja iz gospodinjstva, živiloznanstva, sadjarstva vinarstva, mlekarstva i. dr.
Praktični tečaj za učiteljice gospodin;-sko-nadaljevalnih šol na Mali Loki se je pričel 17. avgusta. Otvoril ga je zastopnik kraljevske banske uprave g. ing. Zidani še k.
Voditeljica tečaja je tov. Marija P 1 e š k o v a , kuhanje poučuje tov. Greta Prašnikarjeva.
Delo je razdeljeno na tri skupine. Prva kuha, druga je zaposlena s hišnimi p »sli in
V tečaj je sprejetih dvajset učiteljic in ena poštna uradnica. Po zaključku tečaja priobčimo poročilo.
Tečaja za rokotvorni pouk in radio v Ljubljani
in Mariboru.
O pouku ročnih del, ki so se uvedla med šolske predmete šele v teku zadnjih let, večina našega učiteljstva še ni strokovno poučena Da pa želimo odstraniti tudi ta nedostatek, dokazujejo vsakoletni učiteljski tečaji, za katere je navadno več priglašen* cev,; kakor jih je mogoče sprejeti. Tudi le*
Obiskovalci radio-tečaja so se seznanili s podrobnostmi v radio-tehniki pod spret= nim vodstvom g.^prof. Andree*ja, ki je strokovnjak na tem polju. Vsi ekskurzisti so pohiteli na ogled studia radio Ljubljane ter oddajne postaje v Domžalah.
Mnogo koristi so odnesli tovariši in to-
Pevski tečaj pevskega zbora JUU.
Tudi naš pevski zbor JUU je imel počitniški tečaj, ki se je vršil od 2. do 10. julija t. 1. v Ljubljani.
Udeležili so se ga vsi člani pevskega zbora. Ti tečaji so redni in priredi pevski zbor JUU dne 7. in 8 septembra zopet tak dvodneven tečaj.
Na tečaju vežbajo učitelji-pevci in uči* teljice^pevke ter se urijo za nastope pevskega zbora UJU. Hkrati se usposabljajo tudi za vodstvo svojih pevskih zborov v kraju služ* bovanja.
Gotovo je, da bo uičteljski pevski zbor s tem postal jaka opora našim podeželskim narodnim pevskim ¿borom.
silo toliko, da sta se morala vršiti dva tečaja. Prvi je bil v dneh od 3. do 15. avgusta, drugi pa za tem Velika udeležba je pokazala, koliko volje imajo naše učiteljice do dela med narodom.
Gospa ravnateljica »Vesne« je sprejela tečajnice pod svojo gostoljubno streho in s tem nudila udeleženkam udobno bivališče ter tako pripomogla k čim boljšemu uspehu.
Prvi uvodni gospodinjski tečaj je pose* čalo nad 40 učiteljic iz vseh krajev Dravske banovine. Največ jih je bilo iz severnih kra« jev, posebno iz Prekmurja. Treba je dati napotka in znanja onim, ki ga najbolj po« trebujejo, ki imajo najlepšo, pa tudi najte* žavnejšo nalogo, vzgajati in poučevati one, ki so bili pod tujim jarmom in pod tujim vplivom.
Voditelj tečaja šolski svetnik g. Krošl je v svojih referatih podal smernice za naše delo in kako naj si pridobi učiteljica pred* vsem zaupanje in spoštovanje med narodom, ako hoče z uspehom vršiti svojo nalogo.
V drugem delu svojih predavanj pa je raztolmačil pravilnik gospodinjsko*nadalje-valnih šol ter uvedel tečajnice v pravilno poslovanje.
Z največjim zanimanjem smo sledile predavanjem ge. Mešičkove. Na mah si je pridobila nas vse in to ne samo s podanimi referati, temveč s svojo osebnostjo S tolma= čenjem podrobnega učnega načrta za gospodinjsko nadaljevalne šole nam je dala poguma za uspešno delo. Pokazala nam je pra* vo smer pouka in s tem rešila marsikatero morečih skrbi, kako se ji bodo posrečile torte, kreme, aspiki itd., ki nikakor niso naloge gospodinjsko=nadaljevalnih šol.
V ostalih predavanjih nam je podal g. dr. Jeraj misli o kmečkem občestvu. — O narodnih nošah in naših domovih pa sta nam govorila prosvetni inšpektor g. dr. Kotnik in g. dr. Baš.
Seznanile smo se dalje s socialnimi zakoni in predpisi. G. predavatelj nas je peljal v »Mladinski dom«, ki je kaj lično in eko= nomsko urejen zavod. Tu ima uboga deca svoj drugi dom V »Dečjem domu« smo spo= znale skrb socialne zakonodaje za naše najmlajše državljane. Z idejami in cilji »Sokola kraljevine Jugoslavije« nas je seznanil g. dr. Pivko. G. dr. Benčan, primarij ženske bob niče, nam je podal zlatih naukov o higieni žene, g. dr. Vntovec pa nam je predočil otroške bolezni. Ogledale smo si tudi žensko bob nico. Vse splošno pa so ugajali referati g. dr. Podgornika.
Poleg predavanj smo imele tudi nekaj poučnih ekskurzij. Ogledale smo si kokošje-rejo pri šolskih sestrah v Kamenici Marsikaj, kar smo videle, ni za kmetska dekleta in žene. Veliko pa se bo tudi v tem oziru dalo izboljšati. Pogledale smo tudi drevesnico g. Dolinška. Obiskale smo predilnico, tovarno mila »Zlatorog« ter vinarsko in sadjarsko šolo. Tu so nam ugajali skrbno obdelani na* sadi. Po ogledu zavoda smo bile postrežene z vinsko kapljico.
Ob zaključku tečaja smo se, kakor je navada tečajnikov, sestale pri »Balonu«, ka* mor smo povabile tudi tovariše, ki so bili v kmetskem tečaju. Po par prijetnih urah smo Se poslovile ter odšle na svoja mesta, kjer bomo pridobljeno znanje in* dobre napotke s pridom uporabljale pri delu v gospodinjsko* nadaljevalnih šolah.	VI.
Kmetijsko-gospodinjski tečaj za učite» ljice na dr. Krekovi gospodinjski šoli v Zgor? nji Šiški pri Ljubljani se je vršil od 5. julija do 1. avgusta 1931. Pouk je bil teoretičen in praktičen.
Predmeti so bili sledeči: hranoslovje, kuhanje, pranje, likanje, serviranje, praktič» no gospodinjstvo, šivanje, krojno risanje, mlekarstvo, vrtnarstvo, sadjarstvo, higijena, nega dojenčka in pouk o metodiki, ureditvi
Poročilo o pedagoškem tečaju Pedagoške centrale v Mariboru in nadaljnja poročila priobčimo v prihodnji številki«
Gospodinjsko higienski tečaj P R K na Mladiki v Ljubljani.
Vodstvo gospodinjskega tečaja je Ob= lastni odbor poveril priznani strokovnjakinji gdč. Jerici Zemljanovi. V kuharsko umetnost nas je upeljala gdč. Franja Jagodičeva, ki si je s svojim prijaznim in veščim postopanjem mahoma pridobila naklonjenost vseh tova-lišic. Z velikim veseljem in zanimanjem smo se lotile vsakega dela. Naši jedilniki so bili izbrani za meščansko kuhinjo in jih bomo lahko s pridom uporabljale ob vsaki priliki. Spretno je združila gdč. Jagodičeva prakso in teorijo ter nam v popoldanskih urah predavala o živiloznanstvu Gdč. Zem= ljanova pa nam je izčrpno in nazorno podajala družbna pravila.
Drugi del našega tečaja je obsegal zdravstvena predavanja. Predavali so: Dr. Dragaš: o negi dojenčka in higieni žene. Dr. Rus: o prvi pomoči. Dr. Tavčarjeva: o tubrkulozi. Dr. Pire: o podvigu higiene na selu in o šolski higieni. Večino predavanj so nam predavatelji ponazorili s filmi, eks* kurzijami in praktičnimi vajami. V skupinah smo zahajale vsako jutro v dom Kraljice Marije za zdravstveno zaščito mater in de* ce. Tamkaj smo kopale, povijale in hranile dojenčke. Ravnatelj higienskega zavoda dr. Pire nam je razkazal in tolmačil higiensko razstavo na ljubljanskem velesejmu Sezna;
Gospodinjski tečaj za gospodinjski i
nika dr. Pire in dr. Rus sta poskrbela, da smo videle tudi različne zdravstvene, soci* alne in gospodarske ustanove v Ljubljani. V higienskem zavodu nas je dr Petrič vodil po bakteriološkem, statističnem in kemič nem oddelku. Pokazal nam je, kako se pie-iskuje kvaliteta mleka, preden pride na trg, V Domu za mestne onemogle smo se čudile, kako pod vodstvom dr. Rusa vzorno oskr bujejo starke in starčke Ker še marsikatera izmed nas ni videla rontgen«aparatov, pre-svetljevanja in obsevanja, nas je z vsem tem seznanil rentgenolog g. dri Hebein v Leoni šču. Pod strogo zdravstveno kontrolo se vrši v Ljubljani obrat z mesom. Videle smo mestno klavnico, ki je vzorno urejena po najmodernejših in higienskih predpisih. Vse ekskurzije so potekle v veselem razpoloženju.
Obiskovalke smo s tečajem zelo zado= voljne. Kar smo pridobile, vse nam bo kori= stilo pri šolskem delu. Hvaležno se bomo spominjale posebno še gg. nadzornikov Ga* berška in Lužarja, ki sta s svojo požrtvo* valnostjo pripomogla, da se je osnoval tečaj. Zahvaljujemo se tudi gdč. ravnateljici Jerici Zemljanovi za njeno naklonjenost, gdč. Ja= godičevi ter njeni pomočnici g. Matekovi in gg. zdravnikom za njihov trud.	L. P.
učiteljice v dr. Krekovi ioli v Ljubljani.
tošnje počitnice sta se vršila v Dravski ba= novini dva tečaja ročnih del; eden v Mari* boru pod vodstvom meščanskošolskega rav* natelja g. Humeka, drugi pa v Ljubljani na tehnični srednji šoli. Vodstvo tečaja je bilo v irokah meščanskošolskega ravnatelja tov. Novaka, znanega propagatorja za pouk ročnih del. Ljubljanski rokotvorni tečaj se je pričel 13. julija. Obiskovalo ga je 31 naših
varišice iz vseh navedenih tečajev. Žrtvovali so mesec dni počitnic ter so se kuhali v pasjih dnevih v učilnicah cesto tudi po 10 ur na dan. Mizarji so pričenjali svoje delo že ob 6. zjutraj nepretrgoma do 13. Popoldne pa so prisostvovali pouku v radio* tečaju. Poleg časovnih in gmotnih žrtev so imeli tudi telesni napor. Poplačani pa so obilo z zavestjo, da so razširili svoje znanje.
tovarišic in tovarišev. Obiskovalci tečaja so se poučevali o splošnih zadevah, kakor: v lepljenju, izrezovanju papirja, sestavljanju slik iz barvastega papirja, izdelovali so barvaste podobe z iztrgovanjem šarenih listov, transparente, mape in škatlje. Poseben del programa v splošnem tečaju je bilo gnete* nje, modeliranje in odlivanje v gipsu, o le-penkarstvu, pletarstvu in mizarstvu.
Tečajnike sta obiskala prosvetni šef g. Mazi in banski šolski nadzornik g. Rape. Oba sta se zelo laskavo izrazila o krasnih izdelkih. Po poslovilnem večeru so se vsi tečajniki razšli po enomesečnem prijatelj* skem sožitju na svoje domove z zagotovilom, da bodo vse, kar so jim nudili njihovi voditelji, porabili v korist našega procvita* jočega šolstva.	—nč—.
Teoretično - praktični pedagoški pevski tečaj«
Učiteljski teoretskospraktič-ii peda= goški pevski tečaj se je zaključil dne 8. av* gusta. Vršil se je na državnem konservato» riju v Ljubljani pod pokroviteljstvom vele= zaslužnega konservatorijskega ravnatelja Mateja Hubada in vodstvom požrtvovalne go* spe profesorice Angele Trostove. Glasbeno zgodovino je predaval univerzitetni profesor dr. Josip Mantuani Tudi g. pokrovitelj sam
je podal učiteljstvu lepe smernice za pravi! no petje. Z velikim zanimanjem smo sledili krasnim strokovnim predavanjem gospe profesorice A. Trostove, g. univ. profesorja dr. Josipa Mantuanija in g. mojstra Mateja Hubada. Zahvaljujemo se iz dna srca vsem cenjenim predavateljem za trud in požrtvovalnost z željo in prošnjo, da bi se vršil tak tečaj tudi prihodnje počitnice. — Udeleženci tečaja.
nil nas je z ogromnim delom, ki ga vrše zdravstveni domovi v naši banovini. Na licu inesta smo si ogledale zdravstveni dom v Lukovici in Medvodah. Lukovica je vzor asanirane vasi, ki je sedaj center velikega okrožja. Dalje smo obiskale državno zdra = vilišče za tuberkulozne na Golniku, kjer nam je g. dr. Radšel razkazal prostore v zdravi lišču in njegovo krasno okolico. Gg. zdrav-
Tik pred šolskim sklepom je Oblastni odbor PRK razpisal gospodinjski in higien* ski tečaj v Ljubljani. Kljub temu, da smo po napornem šolskem delu bile potrebne od* mora, smo se prijavile tekom par dni v ves likem številu, 60 nas je bilo. Našemu delava nemu nadzorniku F. Gaberšku je bilo težko izbirati. Sprejel je le one (28), ki so se že udejstvovale pri organizaciji PRK,
Učiteljska tiskarna priporoča nOVG ZVGZke vsem osnovnim in viš« narodnim šolam
Sploine vesti.
—	Osebna zahvala Nj. Vel. kralja skup* ščini JUU v Beogradu. Predsednik Jugoslo* venskega učiteljskega udruženja g. Damnjan Rašič je dobil od Nj. Vel kralja brzojav z naslednjo vsebino:
Damnjanu Rašiču, predsedniku glavne skupščine Jugoslovenskega tičiteljskega udruženja
Beograd.
Vam in vsem narodnim učiteljem, udele* žencem glavne skupščine, se zahvaljujem za poslani pozdrav, izjavo vdanosti in vernosti in enodušno zagotovilo za neumorno delo v svojem vzvišenem poklicu za dobrobit in na* predek domovine	Aleksander.
—	Za spomenik kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja so šole v Dravski banovini da* rovale 28.784 Din. Po višini vsote so šole med darovalci na petem mestu, iz česar je razvidno, da je učiteljstvo tudi v tem primeru izvršilo povsem svojo nacionalno dol* nos t.
—	Učiteljstvo, ki se udeleži odkritja spomenika kralja Petra I. opozarjamo, da je zbi* rališče vseh na Vodnikovem trgu pri tabli »Učiteljska društva«. Vsem tovarišem(icam) toplo priporočamo, da se v čim večjem številu udeležijo proslave.
—	Zastopstvo JUU na Avali. Po pred* logu glavnega odbora je sklenila glavna skupščina, da položi zastopstvo JUU venec na grob neznanega junaka na Avali. Zastopstvo so tvorili po 3 delegati iz vsake sekcije. Sekcijo za Dravsko banovino so zastopali tovariši: Grum, Kobal in Šestan. Ob polaga* nju venca je v imenu JUU vzneseno govoril predsednik Drinske sekcije tov Risto šušljič.
—	Prejeli smo: Predsednik Kranjskega učiteljskega društva je ob priliki glavne skupščine JUU položil na grob neznanega junaka spomenico cerkljanske šole »Od Ilirije do Jugoslavije«, odprto na strani 38., kjer govori o narodni osveti naslednje: »In vi, ki počivate v tisočerih skupinah, Vi, ki ste največ žrtvovali za svobodo naše domo* vine, našega naroda, Vi vsi bodite prepričani, da vstaja za Vami nov rod, zora naše nacionalne osvete, nekrvave, stremeče po prosvetni veličini, gospodarski osamosvojit* vi, ki bo prej ali slej vrgla na kolena pred Vaše grobove vse, ki so povzročili Vaš ne-zaželjeni pokoj in one, ki upropaščajo naš rod!«
—	V kraljestvu Zlatoroga je naslov krasnemu filmu, ki se izvaja v času kralje* vega tedna v Ljubljani in ki ga priporočamo posebno šolam, da uporabijo ugodno priliko in si ga ogledajo. Vse krasote naših gora, vsa lepota naše zemlje je zlita v njem. Jako poučni so za našo mladino prizori iz narodovega življenja in rečem vam, da bo pouk zemljepisja naravnost veselje in igrača, ako si otroci ogledajo prej ta velefilm. A ne sa* mo otroci, tudi odrastli morajo uživati nad prirodnimi lepotami, po katerih na vodi film. Kdor ni vzljubil prirode in slovenske zem* Ije prej, jo mora vzljubiti ob divnih pogledih po njej na podlagi slik, ki mu jih nudi film. Naša mladina, »Skalaši«, so izlili v film vse, kar je lepo in prirodno, kar je sveto za nas. To dviga film nad - običajne kino-filme. Če* tudi je film nem, govori glasno o lepoti naše zemlje in prirode. Ogled filma priporočamo vsem šolam in učiteljstvu, ker upamo, da se bo turistovski klub »Skala« spomnil šol s posebnimi predstavami. Prirediteljem pa čestitamo na izvedbi!
NOVE TISKOVINE ZA ŠOLSKE UPRAVITELJE IN UČITELJE.
—	Tiskovino za prijavo periodičnih po*, viškov plače je založila Učiteljska tiskarna. Stane 75 par.
—	Obrazec prošnje za prevedbo iz pris pravniške v uradniško skupino je založila Učiteljska tiskarna in stane 75 par. Zahtevajte tiskovino za prevedbo v uradniško skupino!
—	Tiskovino za prošnje za napredovanje
v višje skupine je 'tudi založila Učiteljska tiskarna in stane 75 par.
Vlagajte prijave in prošnje le na teh ti* skovinah, ki so pregledne, čitljive in jasno povedo že na prvi pogled, za kaj prosilec prosi. S temi tiskovinami olajšate delo v prvi vrsti sebi — posebno, ko vlagate prošnje v dvojniku. Dalje imate na tiskovini točno označene priloge, ki jih morate priključiti itd. tako, da si prihranite že na času in zla* ganju prošnje vsaj petkrat toliko, kolikor stane tiskovina.
ROČNI KATALOG ZA UČITELJSTVO
za šolsko leto 1931./32., ki ga je založila Uči* teljska tiskarna, je izšel in vsebuje vse najvažnejše določbe uradniškega zakona, uredbo o draginjskih dokladah, obrazce prošenj, potnih računov itd. itd.
Ker se je znatno razširil obseg Ročnega kataloga zaradi novega uradniškega zakona in ker mu je priložena priročna tabela »Moji prejemki«, je cena v platno vezanemu iz* vodu 17 Din.
Ker se založi Ročni katolog v omejenem številu 2200 izvodov in je učiteljstva v naši banovini okrog 3700, ne odlašajte z naročili.
V Ročnem katalogu so zbrani vsi napotki, ki ijh potrebuje vsak učitelj(ica). Zato naj ne bo učitelja(ice), ki bi ne imel priročne knjižice svetovalca »Ročnega kataloga«
NOVI ZVEZKI ZA OSNOVNE IN VIŠJE NARODNE ŠOLE.
Šolskim upraviteljstvom in učiteljstvu narodnih šol priporoča Učiteljska tiskarna, da nabavijo nove zvezke za osnovne šole za svoje šole in razrede, ker so ti zvezki izde* lani po predpisih, kakor jih je ugotovila komisija v ministrstvu prosvete v Beogradu za sestavo enotnih zvezkov.
Zvezki so sledeči:
1.	Lepopisnice z napisanimi vzorci. (Rjav ovitek.)
2.	Lepopisnice brez napisanih vzorcev. (Rjav ovitek.)
3.	Lepopisnice z napisanimi vzorci v ci* rilici. (Rjav ovitek.)
4.	Okrogla pisava.
5 Pisanke in vežbanke. (Zelen ovitek.)
6.	Vežbanke za računanje. (Moder ovi* tek.)
7.	Risanke. (Siv ovitek.)
Vsi zvezki so izdelani iz najfinejšega pisalnega papirja ter opremljeni s pivnikom.
Šolska upraviteljstva in učiteljstvo na* prošamo naj opozore trgovce z zvezki, da naroče, ko jim poide zaloga dosedanjih zvez* kov, le nove vzorce, da bodo tako polagoma uvedeni v vse šole enotni zvezki.
Šolska upraviteljstva so prejela podro* ben prospekt in opis zvezkov.
Uvedite nove zvezke v svoje razrede!
Z uvedbo teh zvezkov koristite tudi svo* jemu stanu, ker podpirate svoja stanovska podjetja!
Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
—	Visoka priznanja. Šola ,v Cerkljah pri Kranju je prejela sledeče dopise: Gospo-dine, Maršalatu Dvora čast je izvestiti Vas, da je Njegovo Veličanstvo Kralj blagovoleo primiti poslatu sipomenicu »Od Ilirije do Jugoslavije« i narediti, da se Vama i omla* dini škole u Cerklji izjavi zahvalnost.
Po naredbi maršala dvora sekretar Kosta L Mišič.
Gospod Josip Lapajne, upravitelj šole Davorina Jenka Cerklje pri Kranju.
—	Gospod. Prijetno presenečen z rodoljubnimi izrazi udanosti, ki so Mu podnešeni ob priliki proslave 140 letnice ljudske šole v Cerkljah, Njegovo Veličanstvo Kralj blago* volil je ukazati, da izjavim Njegovo zahvalnost in zadovoljstvo, ker je prosvetni dom posvečen našemu neumrlemu umetniku Da* vorinu Jenku.
Minister Dvora B. Jevtič.
Gospodinu Josipu Lapajne, upravitelju osnovne Jenkove šole Cerklje pri Kranju.
—	Po kanoniku dr. Kimovcu (lastmaroč* no). Ob cerkljanskem prazniku želim, da bi Bog tudi v bodoče blagoslovil prosvetno in vzgojno delo in delavce v cerkljanski okolici, da bi tudi bodoče stoletje vsemu slovenskemu rodu in človeštvu iz cerkljanske okolice prineslo lepih in dragocenih kulturnih in vzgojnih sadov.
Pozdravlja vdani
t Gregorij, škof.
—	Brzojavka. K proslavi 140 letnice raz* voja iskreno čestitam z željo, da bi si mla* dina v bodoči bratski slogi plemenitila duše ob svetlih idealih davnih mož domačinov v ponos kralju in domovine.
Minister Srnec.
—	Šolska upraviteljstva prosimo, da nam ne vračajo poslane spomenice »Od Ili* rije do Jugoslavije«, vsaj je cena izredno nizka (25 Din) in se krije lahko ob novem proračunu. Založili smo večjo naklado, da se lažje razbremenimo z nižjo nabavnino Snov je občega značaja, potrebna domoznanskemu pouku. Danes mi, jutri vi!
J. L.
—	Članom Učit. Samopomoči. V zadnjih dneh avgusta t. 1. ste prejeli položnice za nakazilo članskega prispevka za 254. smrtni slučaj (Elizabeta Gasperin, Ljubljana) v znesku 6 Din, za zakonske pare 11 Din Zamud* nikom se je prištel k temu znesku še zaosta* nek iz prejšnjih mesecev. Uprava prosi, da takoj poravnate ta prispevek. — Nekaj čla* nov še ni vrnilo podpisanih pristopnic, katere ste prejeli v prejšnjem mesecu. Prosimo! — Učit. Samopomoč ima 2540 članov, po-smrtnina znaša 12.700 Din.
5. ponujeni rokopis se ne sprejme, to pa zato, ker je prevod. Odbor stoji na stališču, naj izdaja Mladinska Matica predvsem iz* virna slovenska dela
Stanovska orpnizaoJU!
Iz društev:
Vabila:
=± ORMOŠKO UČITELJSKO DRU« ŠTVO bo imelo svojo redno skupščino dne 12. septembra t. 1. pri Sv. Bolfenku.
Mladinska Matica.
—mm Uradne ure Mladinske Matice so
vsak delavnik od 16 .do 18. ure.
—mm Iz 3. seje 1. avgusta 1931. 1. Uprav* nik sestavi okrožnico na šole in na predsednike društev, kjer se obrazloži potreba, da čim več naročnikov plača vsaj polletno na* ročnino vnaprej — 2. Tajnik prevzame in uredi knjižnico Mladinske Matice. — 3. Književni odsek je ocenil 5 došlih rokopisov in na njegov predlog je odbor enega sprejel, 3 zavrnil, za enega pa se je prenesla odloči* tev na prihodnjo sejo. — 4. Prošnjo društva Jug. akademikov za podporo s knjigami je odbor zavrnil, ker smo že dali svoj knjižni obolus za obmejne kraje.
—mm Iz 4. seje 14. avgusta. 1. Sklenejo se tiskati reklamacijske dopisnice. — 2. Tudi
Čitatelje
Učiteljskega Tovariša
opozarjamo na prilogo v današnjem listu glede novih zvezkov za osnovne in višje narodne šole.
Osebne zadeve.
PREMESTITVE UČITELJSTVA V SLOVENIJI.
Ministrstvo prosvete je s svojim odlokom O. N. br. 60.311 in O. N. br. 60 312 z dne 18. avgusta 1931. premestilo v Dravski banovini naslednje učitelje:
Majerhold Marija iz Lepe Njive v Boč* no; Čeme Alojzija iz Golenice v Borovec; Debeljak Stanislava iz Ribnega v Braslovče; Meško Jakoba iz Trdkove v (Jankovo; Cvet* ko Radovana iz Sv. Jakoba v Slov. goricah v Cezanjevce; Stanjko Viktorija iz Stanjev* cev v Gederovce; Uršič Anton iz Trebel* nega v Horjul; Štibler ¡Ivan iz Turnišča v Kapele, pri Brežicah; Lasič Fran iz Koroške Bele v Kranj; Cvar Stana iz Gor. Lakoša v Krašnjo; Hima Aleksander iz Šmarja pri Jelšah v Mačkovce; Miklavec Franc iz Ma-renberga v Makole; Grošelj Lidija iz Maren-berga v Makole; Macjuš*Ziher Nada iz Lim-buša v Maribor; Murovec Ivan iz Sv. Primoža v Nomenj; Peterlin Terezija iz Jaseijic v Planino-Rovtarske Žiberše; Pečnik Ivan iz Svibnega v Radeče; Mihec Anton iz Alek* sandrovega v Radence; Kurbus Milena iz Sv. Vida pri Ptuju v Radence; Urbančič Branko iz Sinjega vrha v Ribnico; Nartnik Marica iz Dubrave v Ribnico; Žitnik Maksa iz Reke nad Laškim v Sevnico; Zmavc Viktorija iz Sv Ane v Slov. goricah v Stari trg pri Rakeku; Pretnar Angela iz Čemšenika v Zaplano; Tavželj Josip iz Litije v Ormož; Treo Gabrijela iz Dola v pisarno prosvetne* ga oddelka banske uprave; Mercina Danica iz Grahovega v Stično; Andolšek Stanislav iz Poloma v Gozd (Kamnik); Udovič Franica iz Blok v Kropo; Pizzulin Ana iz Drage v Bloke*Nova vas; Pire Milena iz Šmarjete v Mengeš; Uršič-Benedičič Vida iz Trebelnega v Horjul; Cvetko*Verdir Ana iz Sv. Jakoba v Cezanjevce; Porekar Vladimir iz Ormoža v Ljutomer; Šinigoj Boris iz Gaberja k Sv. Križu pri Kostanjvici; Mencej Fran iz Buč k Sv. Ožbaldu (Prevalje); Theuerschuh-Ku-želj Frančiška iz Zdol v Šoštanj; Gorjup Gabrijela iz Kostanjevice v Toplice pri Zagor* ju; Pahor Drago iz Sv. Planine v Trbovlje; M ožina Boris iz Zvirč v Velike Lašče; Fet-tich-Frankheim Oton iz Rovtarskih Ziberš v Vel. Podlog; Kodrič Rudolf iz Sv. Marjete v Vuhred; Junc Leopold iz Komende v Za* meško; Junc-Golja Marija iz Žirov v Za* meško; Kokalj Franc iz Vel. Lašč v Komen* do; 'Kuljiš=Potočnik Helena iz Cerknice v Naklo (Kranj); Trček Ludovika iz Pertoče v Gor. Lakoš (Dol. Lendava); Škilan Josip iz Studencev v Limbuš; Novak Cilka iz Vrh* nike k Sv. Vidu pri Ptuju; Skalamera Neda iz Novega mesta v Brigo (Kočevje); Wittine Josip iz Ovčjaka na Sv. Planino (Litija); Mataič Vekoslav iz Prezida v Taborsko (savska banovina); Buzdon Marija iz Pleš-cev v Kastav (savska banovina); Djordjevič Radomir iz Frama v Šipikovo (moravska banovina); Baša Ant. iz Sv. Benedikta v Celje; Primožič Josip iz Železnikov v Ljubljano VI. deška; Kogelnik Fran iz Črne na Muto; Mihelič Ivan iz Kapele v Radence; Jurečič Fran iz Sv. Križa v Šmarje (Ljubljana*oko-lica); Peterlin Alojzij iz Dobove v Kamnik; Demšar Ivan iz Žabnice k prosvetnemu oddelku banske uprave Ljubljana; Arrigler Marija iz Trebnjega na Vrhniko; Seiak* Močnik Marija iz Šoštanja v Ziri (Logatec); Peršič Terezija iz "Rake v Laško: Mihelčič Ivan iz Selc v Črnuče; Mihelči'č*Mešek Sta* nislava iz Selc v Črnuče: Urbančič Alojzij iz Doba na Jesenice (Radovljica); Urbančič-Vilhar Zofija iz Doba na Jesenice; Belin Franc iz Tomišlja v Šenčur (Kranj); Tanaj Terezija iz Petešovcev v Dole pri Litiji; Grom Frančiška iz Naklega v Marenberg; Zannfuchs Julija iz Dolge vasi k Sv. Ani v Slov. goricah; Nanut Anton iz Mengša v Svibno (Krško); Nagy Evgen iz Domanšev* cev k Sv. Primožu na Pohorju; Bako Karol iz Strukovcev v Sromlje (Brežice); Kokot Ljudevit iz Dobove v Zabnico (Kranj); Pi= brovec Leon iz Jesenic v Brežice; Pibrovec Ema iz Jesenic v Brežice; Klemenčič Alojzij iz Šenčurja v Tomišelj; Vizjak Marija iz Brežic v Dobovo; Zitko Matija iz Velikih Lašč k Sv. Duhu (Logatec); Zitko*Hinek Amalija iz Vel. Lašč k Sv. Duhu (Logatec).
BBBBHMBHBBHHBSBBBHBBRS^
Dumo GORUP & Co.
LJUBLJANA
MIKLOŠIČEVA CESTA le/l.


En gros.
En detail.
Izdelava in prodaja damake in moške konfekcije. - Naro čila po meri se izvršujejo hitro in točno
Učiteljski pevski zbor UJU.
Tovariši pevci!
S 5. julijem se je učiteljski zbor pre-osnoval. Dobil je novo ime in deloma tudi nov odbor. Naj znači ta dan novo važno razdobje v našem zboru!
Dolga pot je že za nami. Vrstili so se dnevi veselja in navdušenja, pojavili so se tudi trenotki utrujenosti in malodušja; a kadar je zbor le hotel, je zmagal. Tako na de* želi kot v mestu, doma kot na tujem, v Ljubljani, v Beogradu kakor v Pragi.
Pevci! Pevke!
Dosegli še nismo zaželenega cilja. Dol* ga pot je še pred nami. To so šele prvi uspehi, prvi koraki naše poti navzgor. Kdor že čuti utrujenost in res ne more več z nami, naj napravi prostor drugim. Novih, svežih sil potrebujemo, dobrih pevcev, vztrajnih in požrtvovalnih.
Posebno moški zbor je bolehal na ne* stalnosti, ki je vselej ovirala zborov razmah. Tu moramo zdraviti! Potrebujemo tenorjev in basov, prve bolj nujno kot druge. Kot imamo samostojen ženski in mešan zbor, tako si moramo ustvariti letos tudi samo* stojen moški zbor. Da to čim prej uresni* čimo, smo se odločili, da Drivabimo v svoje vrste tudi pevce iz bolj odročnih krajev. V ta namen se bodo vršili na podlagi prijav v novembru in pozneje pevski tečaji tudi v Mariboru, Celju, Kranju in v Novem mestu. Dobrih pevcev ne sme manjkati!
Pevci! Pevke!
Odbor zopet snuje drzne načrte.. Obeta se nam živahno leto dela.
Za zdaj smo začeli vaditi srhski program, ki nam pokaže razvoj srbske glasbe. Srbski glasbeni krogi so se začeli zanimati za naš zbor in našo glasbo in dobro je, da tudi mi bolje spoznamo glasbeno literaturo svojih južnih bratov.
Pred nami je dalje niz koncertov. V kratkem bomo nastopili na kongresu jugo* slovenačkega pevačkega saveza Bliža se tudi 60 letnica Glasbene Matice. Tudi pri pro* slavi tega jubileja bomo sodelovali.
Mnogi nas bodo poslušali in mnogi nas bodo sodili. Uspeh pa je odvisen od vsakega posameznika!
Pri pevskem tečaju 5., 6., 7. in 8. »ep« tembra ne sme manjkati nihče. Pričetek 5. septerribra ob 19. uri v Glasbeni Matici, kjer se dogovorimo radi sodelovanja dne 6. septembra pri odkritju spomenika kralju Petru. 6. septembra zvečer nastopimo na vrtu restavracije »Zvezda« s par pesmimi.
Odbrr.
Nove kniige.
—k Lapajne Josip: »Od Ilirije do Jugoslavije«. Spomenica Davorin Jenkove narodne šole v Cerkljah pri Kranju. Založila cerk« ljanska šola. Cena 25 Din
Povodom zgodovinske proslave stoštiri* desetletnice obstoja cerkljanske šole in od* kritja spominske plošče Davorinu Jenku ter Ignaciju Borštniku je izšla 182 strani broječa knjižica, ki je sicer v prvi vrsti zanimiva za cerkljansko občino, toda nič manj za one, ki sta jim šolstvo in prosveta vobče prva briga.
Sestavitelj jo je razdelil v naslednja po* glavja: 'I. Prosvetni razvoj. II. Prosvetni ve* ljaki. III. Narodna prosveta in gospodarstvo.
V prvem poglavju so črtice o razvoj« našega šolstva od ustanovitve Ilirije preko bivše Avstrije do današnjih dni, ko se je jugoslovensko šolstvo dvignilo do odličnih višin.
Drugo poglavje podaja življenjepis onih mož-veljakov. ki so bili rojeni ali so pa ži* veli v obširni občini Cerklje. Spise so sestavili: Lapajne Josip, dr. Mantuani Josip, Pir* nat Makso, Kermelj Franc, dr. Kimovec Franc, Malovrh Miroslav, Rape Andrej, Lipah Franc in Premrl Stanko. Od prosveti nih prvakov-domačinov so podrobno opisani naslednji: skladatelj Jenko Davorin, zgodovinar in skladatelj RaVnikar*Poženčan Ma* tej, skladatelj Cvek Leopold, pesnik Puher Ivan, naravoslovec in znanstvenik Robič Si* mon, skladatelj Vavken Andrej, pisatelj Že* leznikar Ivan, slikar Franke Ivan, pisatelj Bedenk Jakob, pisatelj Koder Anton, mini* ster in pisatelj Hribar Ivan, šolnik in pevec Kmet Andrej, gledališki umetnik Borštnik Ignacij, skladatelj dr Kimovec Franc, slikar Mežan Janez in drugi. Menda je ni v Drav* ski banovini občine, ki bi poslala v razmeroma kratki dobi toliko znamenitih rojakov v kulturni svet, kakor jih je cerkljanska občina.
Tretje poglavje navaja prosvetne ustanove, humanitarna društva in gospodarska udruženja.
Knjižico krasi 50 zanimivih slik.
Brošuro, ki se po svoji raznovrstni vse* bini sama hvali, priporočam v nakup vsem krajevnim šolskim knjižnicam, zlasti pa mlajšemu učiteljstvu, ki dobi v njej izredno mnogo učnih pripomočkov za zemljepis, zgodovino in literaturo; vzorce za sestavljanje vzornih šolskih in prosvetnih statistik; navodila, kako se med ljudstvom najizdatneje ustanavljajo prosvetna, humanitarna in gospodarska društva, in kako naj se sestavljajo spisi ob večjih zgodovinskih šolskih pro* slavah.
Za občino Cerklje je ta knjižica zlata knjiga v vsakem pogledu, za učiteljstvo pa pomemben kažipot v delovanju za ljudstvo.
Kdor prejme to knjigo na vpogled, naj je ne vrača, saj je poleg drugih dobrin, ki jih dobi čitatelj, važno zanj tudi to, da je morebitni čisti dobiček namenjen domači cerkljanski šoli, ki je ena izmed najvišje or* ganizovanih narodnih šol v našem podeželju.
Šolski nadzornik Rus V.
MALI OGLASI
■naMBHtHKBnMIMaaHHMMi-i
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. NajmanjSi znesek Din 5' —
FOTO-ŠPORT
Vam dela veselje le z dobro kamero, katero kupite najcenejše pri Fr. P. Zajec, optik — Ljubljana, Stari trg 9. — Ceniki brezplačno!
Harmonij
Proda se dobro ohranjen harmoaij fi. Lenarčič. Cena po dogovoru. — Šolski upravitelj v Mokronogu.
Gg- šolfkl upravitelji J
Vaia narodna dolžnost Vam nalaga, da w gotovite svoji šoli nabavo, z rešenjem mi «i atritva prosvete O. N. br. 36637/25. is O. * br. 24398/30 odobrenih pomožnih učil v zes ljepisnem ooukn
Po naredbi prosvetnega oddelka Dravske banovine obvezana Je vsaka Sola imeti vsaj 1 Izvod tega uiila
Slike z Jadrana In Primork
12 različnih umetniških barvastih slik Dalmacije in Primorja, izdelanih po naših najslavnejših mojstrih prof. Crnčiču, Kovačevima to Krušlinu.
tii ž a na cena Oln 296'—
razume «e, da skupno z učno knjigo, zavija □jem in poštnino. Slike so velike 45 X 50 ea in »o pripravljene tako, da se jih lahko obea£ na tid. — Poleg tega, da so te lepe slike v okras šolskih prostorov, so po razpisu mini strstva za vojno in mornarico D. br. 44012/21 in ministrstva notranjih del J. B. br. 20495/2« aajprimernejše sredstvo za nspešno propagando za naš Jadran. Nadite otrokom pri nazornem ponkn nžitek »p* tnavanfa prirodnih lepot našega morja in PrimorJ* Budite v otrocih nacionalno zavest z dosege tjnbezni de jngoslovenskega Jadrana.
Oskrbo Sol v Dravski banovini vrSI samot
Banovinfka zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani
Na
obroke
blago za jesenska oblačila moška in ženska
vseh vrst po priznano solidnih cenah pri tvrdki
Novak
Ljubljana
KONGRESNI TRG ŠT. 15
Nasproti NUNSKE CERKVE
Premog in drva
^^ najboljše vrste dobavlja
A |. Pogačnik
LJUBLJANA, Bohoričeva cesta 5.
Telefon 2059.
Če kupujete fotoaparat, nikakor ne pozabite ogledati si pri nas precizne
Voigtlanderieve kamere
Zahtevajte pravkar izišli brezplačni cenik. Drogerija Gregorič - Ljubljana
Prešernova ulica št. 5
■■■■■■■■■■■■
SeliHan
Zaloga barv, tušev in radirk
POVSOD NA ZALOGI TISKOVINE NA ZAHTEVO
GÜNTHER WAGNER, WIEN X/l.

Priporočamo tvrdks. ki inseriralo v našsm slasilul
angleškega in češkega sukna!
BOGATA IZBIRA!
A. & E. SKABERNÈ
LJUBLJANA
Dame!
Plašče, kostume in obleke, najugodneje in na obroke Vam nudi
A. Paulin,
Ljubljana — Kongresni trg št. 5
i"
: ■
■ ■ ■ ■ ■ ■ ■
■■•s ■
Vaše potrebščine krijete najceneje v manufakturni trgovini
„PRI SOLNCU"
E ^
L JE
Glavni trg 9
Prodaja tudi na obroke! Za obileii obisk
se priporoča
ALOJZ DROFENIK
D E Ž N I
K I
L.
MIKUŠ
LJUBLJANA
Mestni trg štev. 15
N a malo Na veliko
Izvrstno šolsko črnilo!
„EFESIN" — črnilni prašek da v čisti vodi raztopljen dobro ohranjujoče in ceno šolsko črnilo
Št. 295, doza za 6 — 12 litrov črnila Din 1L20. , 296, „ „ 20-40 „ „ „ 33.60. „ 226, patrona za 1 liter rdeče tinte „ 5*50.
221,
„ 1 „ pisarniške
0-40.
Odlična priznanja!
Knjigarna UžitelJske tiskarne
v Ljubljani — Frančiškanska ulica št. 6
Ustanovljeno L 1839.
Telefon it. 2282
Specialno
olje zoper prah
za higienično čiščenje učilnic,
laneno olje, firnež, emajlne lake, vse vrste prozornih lakov, oljnate in suhe barve, steklarski kit in vse v barvarsko stroko spadajoče blago. Tudi študijske in umetniške barve dobite pri domačem podjetju
MEDIČ-ZANKL J)
LASTNIK FRANJO MEDIČ. — CENTRALA V LJUBLJANI Tovarne: Ljubljana-Medvode-Domžale. Podružnice in skladišča v Mariboru in Novem Sadu.
Lovske puške
fioberte, browning pištole, pištole za strašenje psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi
F. K. KAISER — puškar — LJUBLJANA
KONGRESNI TRG ŠT. 9
Ugodnost!
Damske galoše . .	70 Din
MoBke galofie ...	75 Din
Damski «nežni Čevlji	100 Din
Mofiki snežni čevlji .	110 Din
il RIPH, liiiaiia
listni tri2fi* Marimona3
P. n.
šolam in šol. upraviteljem
vljudno priporočam
vse vrste šolskih zvezkov iz najboljšega brezlesnega papirja in vse knjigoveške potrebščine po najnižjih cenah: platno, marmor papir, sukanec, lepenka itd.
Anton Janeiič
knjigoveznica, industrija šolskih zvezkov in zaloga vseh knjig o veš ki h potrebščin
L ubljana, Florjanska ulica št. 14
OSVALD DOBEIC - LJUBLJANA
PRED ŠKOFIJO ŠT. 15
priporoča svojo bogato zalogo galanterijskega, drobnega in modnega blaga po najnižjih cenah. — Velika izbira vseh vrst
nogavic, D. M. C. in C. M. S. predmetov Na debelo!	Na drobno!
Avgust Agnola
Zaloga stekla, porcelana, S kamenine, zrcal in šip. Kompletne opreme za restavracije, hotele, gostilne, kavarne in bare ter za splošno gospodinjstvo. Luksuzni predmeti.
LJUB L JANA
DUNAJSKA CESTA 10. Telefon 2478.
VELETRGOVINA
F. König
Velika izbira igrač, galanterijskega blaga in gramofonov, kakor tudi žepnih predmetov in raznih kovčegov.
Hočete zastonj
v Ljubljano na „Kraljev teden"?
OBLAČILNICA „ILIRIJA"
Vam nudi, če kupite najmanj za
500 Din blaga za obleke, perila ali čevlje, velesejmski popust,
tako da Vas vožnja iz najoddaljenejših krajev Dravske banovine
ne stane niti dinarja! — Brez predplačila! Dolgoročno odplačevanje!
Oblažilnica
SS_fi
ff
, Mestni trg 17/1.
Resnica je samo v romanu.
Andreja Mauroisa citat iz Stendhala.
LENIN
roman in življenjepis moža, ki je igral v svetovni vojni in v njenih odmevih tako usodno vlogo v zgodovini Rusije in vsega sveta kot duševni vodja in poglavar boljševizma. Toda tu ne gre za suhoparen življenjepis, niiti za ideologijo osebnosti in nauka. To je roman v pravem pomenu besede, pisan zelo živahno in napeto. Ossendovvski, ki je živel do konca svetovne vojne v Rusiji — bil je nekaj časa tudi profesor v Tomsku — je poznal osebno razmere, v katerih je živela ruska inteligenca kot oni činitelj, ki je ustvarjal predvojne idejne smeri. Ossendowski je eden onih redkih Poljakov, ki so zavzemali napram ruskemu duhovnemu življenju vedno nepristransko, čeprav kritično stališče. Osebno je poznal tudi Lenina in mnoge prvake velike1 ruske revolucije, ki so prišli na površje po prevratu. Odtod tako živo zanimanje slavnega poljskega pisatelja za razmere, ki jih opisuje od otroških let mladega Vladimirja Uljanova (Lenina) v rodbinskem krogu in njegovo pestro življenjsko pot do prevrata, ki je tako močno vplivala na objikovanje vsega povojnega socialnega in gospodarskega sveta. Osšendowskega roman »Lenin« zasluži kot ' roman-življenjepis in kot politični roman v polni meri, da ga vsak izobraženec prečita.
Iz julijske številke „Slovenskega i\aroda".
Urednik »Jutra« B. Borko piše v svojih »Srečanjih v tujini« (glej »Jutro« od 16. maja t. 1.) med drugim:
F. A. Ossendowski je v inozemstvu dobro znano ime. Njegovi spisi so prevedeni v vse večje evropske jezike in njegovo ime se pogosto navaja, če je beseda o sodobnih evropskih pisateljih. Poznal . je Lenina; imel je ž njim ob dolgih sibirskih večerih neskončne diskusije o človeštvu. Videl je njegove človeške strani in je napisal zanimivo knjigo o ruskem revolucionarju.
Ko sem se mudil v Varšavi, je imel gospod Ossendowski, ki je profesor na visoki šoli, polno skrbi in dela. Zaradi tega je
BLODNJE
kot roman je najobsežnejše in najbolj revolucionarno delo, ki tvori prelom v pripovedni tradiciji. Temeljni elementi, na katerih počiva ta veličastna konstrukcija, so kipeč upor in strast. Avtor se tu ne kaže kot heretik, ampak kot rebel, romar k absolutnemu, njegov katoliški misticizem ni ničesar drugega ko iskanje Eoga v pozemeljskem popotovanju ...«
Iz revije „L" Etirope Centrale".
9
»Jutro« v svojem kulturnem pregledu •
piše:
»Jaroslav Durych je nepopustljiv katolik, ki smatra, da je bila Belogorska katastrofa koristen dogodek, znak božje volje, da naj- se čreda čeških ovac vrne iz krivoverstva v edino zveličavno cerkev. Na srečo je Durych preveč artist, da bi pisal tendenčne romane. Predvsem je pesnik, tvorec lepote. V svoji Wallenstein-ski trilogiji je Durych obdelal leta med Belo goro in usodno nočjo, ko je bil Wal-lenstein v. Chebu ustreljen. Romanu je dal značilen naslov »Bloudeni«, ki pomeni toliko kot naše blodenje, tavanje. Dejanje ni zaprto v krog češke dežele, marveč se odigrava med naključji in avanturami tridesetletne vojne po vsej Evropi od Ogrske do Baltika, od Češke do Sredozemlja pa vse do Južne Amerike. V neskončnih blodnjah in romanjih iščejo osebe romana srečo, Boga, ljubezen in mir svojih duš. Izmed stotine oseb, ki pred. čitateljem vstajajo in izginjajo, se najostreje rišejo liki nekaterih glavnih oseb zlasti Wallen-steina, cesarja, Maksimilijana Bavarskega, Slavate, Lichtensteina, Trčka, predvsem pa ljubke simbolične dvojice Angelike in Jurija ter poročnika Kilijana in njegove zaročenke. — Strmimo pred nalogo, ki jo je izvršil pisec, ko je združil v celoto toliko različnih usod in dejanj v tako raz-noličnih krajih. Roman vsebuje sila veliko zgodovinskih podrobnosti, ki pa jih pisec vedno obvladuje, tako da nam ne kopiči umetniško neprebavljenega gradiva; zgodovinske dogodke oživlja tudi to, da so osebe orisane jako živo. Mnogi opisi nas
bilo težko ujeti primeren trenutek, ko bi ga intervjuval.
G. Ossendowski je mož v najboljših letih, širokega, markantnega obraza, ki mu britev daje nekam ameriško podobo. Govori prijakncfr"heprisiljeno, brez pozer-stva in glumaške narejenosti. Čutiš: tako Kovori človek s človekom.
»Slišal sem, da namerava Umetniška Propaganda izdati slovenski prevod Vašega ,Lenina'!« sem mu dejal.
»Da, znano mi je. No, knjiga je bila povsod dobro sprejeta: prikazal sem Lenina s človeške strani, brez mržnje in predsodkov, a tudi brez sence onega kulta, ki ga uganjajo v Rusiji. Z Leninom sva se mnogo družila in imel sem dovolj prilike, da ga spoznam v najrazličnejših situacijah. Naravno je, da se nisva strinjala, toda poznal sem ga temeljito.«
To neznansko napeto delo, ki v živi graditvi zgodovinskih dejstev, s pesniško besedo predočuje velikega revolucionarja, nam prvič odpre pogled v postanek in življenje boljševiške Rusije.
Izide v 2 delih v založbi Umetniške Propagande v jeseni t. 1.
(Zaplemba romana »Lenin« je bila z odlokom ministrstva notranjih poslov br. 1/4006 razveljavljena.)
Vsaka iz obeh knjig »Lenina« bo veljala:
kartonirana: .......... 60'— Din
v platnu.............. 75"— „
v polusnju ............100"— „
zgrabijo po svoji pesniško - neposredni učinkovitosti. Zaradi svojih očitnih vrlin in neposredne umetniške kakovosti so Durychove »Blodnje« vzbudile občudovanje.«
»S svojo historično ironijo, z nazira-njem, da je bil proces tridesetletne vojne delo edinca, je osvobodil Durych ono dobo od romantičnih copernij in pridobil s tem bolj etično razmerje k celi njeni slavi in tudi k padcu Wallensteinskega vojvode.
Durychovo pojmovanje historije same, čistoča govorice, izborna gradba dialogov, prijetno zvenečih kadenc je za ta roman najbolj značilno. Delo tako ogromne koncepcije je moralo zahtevati več zvezkov. Nasprotno nazoru, da je to delo nekom-promisnega dogmatika, dokazuje vsa njegova probojnost in svoboda mišljenja, da je ta roman popolni paradoks katolicizma. Durych je najbolj srečni darovatelj umetniških vrednot v sedanji dobi literarnega uboštva.«
,Nar. list" iz julija t. 1.
Roman »Blodnje« izide v 2 delih v založbi Umetniške Propagande na Veliko noč 1932.
Vsaka knjiga romana »Blodnje« bo veljala :
kartonirana: .......... 60'— Din
v platnu....../'. ....... 75"— „
v polusnju ............100'— „
Osnutki platnic mojstra Vavpotiča.
V informacijo in presojo.
Kartoniran izvod »Lenina« na Poljskem stane naših Din 195'—, na Češkem Kč 65'— ali Din 120'—.
Kartoniran izvod romana »Blodnje« stane na Češkem Kč 104'—, t. j. Din 170'—, na Nemškem Mark 14'— ali naših Din 190'—.
Navajamo v dokaz, da so naše izdaje zelo poceni, čeprav po opremi boljše.
Razpis subskripcije.
■ Podpisano založništvo bo izdalo v 111. letniku »Dobre knjige« kot redne publikacije spredaj navedena dva velika, sodobna romana v štirih knjigah in sicer:
Ossendowskega »LENINA« L, H. v avtoriziranem prevodu Frana Bradača in Durychove »BLODNJE« L, II. v avtoriziranem prevodu Ferda Kozaka.
Vse štiri knjige so prav obsežne, tiskane na najfinejšem papirju s tiskom iz nalašč v ta namen pridobljenih ameriških matric. Vezava priznana, vsaka knjiga v kaseti.
Subskripcijska cena vseh štirih kartoniranih knjig..................200'— Din
Subskripcijska cena vseh štirih v platno krasno vezanih knjig..........220'— „
Subskripcijska cena vseh štirih v polusnje (safian in pravo zlato) krasno
vezanih knjig............................................300'— „
Kot zadnji subskripeijski dan velja 15. september 1931.
Izpolnite, neželjeno črtajte, izrežite in vtaknite v kuverto spodnjo tiskovino, na ovitek napišite naslov: Umetniška Propaganda, odpravništvo Loka pri Zidanem mostu s pripombo »tiskovina« ter odprto, s 25 parami frankirano, čimpreje odpošljite.
UMET MIŠK M PROPflGftNDH
Tu odrežite.
+
tj c "o a o a
o -a
<o -a
>N
O >M
M
vi a
m r*
V
bo *
:e, <u c w
S
CO
'5\S
I ®
° >o
»ž 'c*
S i
v >u a
Naročilnica.
Umetniški Propagandi, odpravništvo
Loka pri Zid, mostu
Z ozirom na Vaš prospekt prosim, da me smatrate za obveznega naročnika:
v >
ag o >
tU g U) l.
c 2 ~a o-
a c
<o c
>o 3
romana: LENIN I.—II.
(dve knjigi)
Vsaka knjiga v kart. . . 60'— Din „ „v platnu . 75■— „ „ »v polusnju . 100'— „
romana: BLODNJE l.—II.
(idve knjigi)
Vsaka knjiga v kart. . . 60'— Din *	v platnu . 75'— „
„ „v -polusnju . 100'— „
Naročnino v znesku Din rednih, mesečnih obrokih po Din
Datum
romanov: LENIN I.—II.
BLODNJE I.—11.
za subskripcijsko ceno vseh
štirih knjig v kart. . . . 200'—	Din
vseh štirih knjig v platnu 220'—	„
vseh štirih knjig v polusnju 300■—	„
.......... bom plačal takoj
začenši 1. oktobra 1931.
v 10. zapo-
73
(t g
3 a
<
•a
o v
¡S 5 ^ «2. 3 o
o< c (t
cs O VI
11
ePg"
g<o
S "S 3 <2.
£ I
a a
Podpis in natančen naslov:
"o
o
Česar ne želite, črtajte.'
s o
S « ■«e o S
-S ^ o
-S «
1
g "S: o O o "S
'<■> :5 c^
o
i»

•s, 5.S, ^ s.s
-te -Si
F. Ossendowski
avtor Lenina
Jaroslav Durycli
avtor Blodenj
Že strukturna oblika romana — da ne govorimo o njegovi čudoviti miselni podobi — spominja na „Boianstveno Komedijo". — Res, Durych je češki Dante, Dante, drugič poslan vsemu svetu.
Valerij S. Vilinskij.