278. številka. Ljubljana, v torek 2. decembra. XVII. let«, 1884. Iihaja vsak dan neier, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za »vstrij ■ko-ogerske dežele za vb« leto 16 jr!d., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., M leden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za 6etrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa »e po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Z* tuje dežele toliko vec, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jodenkrat tiska, po 6 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se tzvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravni* t v o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, »Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. 0 položaji v Makedoniji. Odkar se je v Berolinu zaključila mirovna pogodba, ki zahteva za Makedonijo podobno upravo, kakeršno ima otok Kreta, Grki neprestano obreku-jejo in črnijo bolgarski narod pri turških obla Poslednjim je pa to ravno prav, da imajo kai povoda preganjati najboljše bolgarske rodoljube v tem kraji. Turčija niti ne misli uvesti onih reform v teh krajih, katere je sklenil kongres v Berolinu, ki je pustil to deželo še pod neposredno turško vlado. Bolgarski narod v teh krajih ima mnogo sovražnikov, pa najglavnejši je grško prebivalstvo, posebno duhovništvo in inteligenca, ki vidi v bolgarskem elementu največjo zaviro uresničenju svojih velikogrških teženj. Grško duhovništvo kaže neizmerno sovraštvo proti Bolgarom, bolgarskej cerkvi in duhovščini, podvrženej bolgarskemu eksarhu. Z raznimi zvijtčami skušajo odtrgati jedno župo za drugo od bolgarske cerkve s pomočjo Carigradskega patrijarha. Nasprotje mej Bolgari in Grki kaže se v vseh zadevah, ki se tičejo šole in cerkve, zlasti v mešanih okiajih, h jer še nesta obe cerkvi natančno ločeni. Vedno črnijo bolgarsko prebivalstvo pri turških oblastvih, da se pripravlja k ust m ji. da popolnem otrese turški jarem. Turška oblastva rada verjamo takim obrekovanjem. Saj že Tuiki it. k mislijo, da je vso Makedoniju preprežena z revolucijskimi komiteti., in že samo čakajo, da pride kaka tožba, da morejo zapreti kakega premožnejšega ali izobraženega Bolgara, ga ukovati v železje, obsoditi v večletno ječo ali pa prognati v Mulo Azijo. Na ta način so že pogubili najboljše makedonske rodoljube. Poslednji čas pa še na drugi način davijo Turki bolgarsko prebivalstvo. Kakor razbojniki napadejo bolgarske hiše in jih ropajo. Ako se jim Bolgar po stavi v bran, ga ubijejo, ali mu pa h silo odvedo ženo in otroke. Turška oblastva za vse to dobro vedo, pa se nič ne zmemjo, čemu tudi, saj trpi le bolgarska raja. Roparstva, poboji, požiganja bolgarskih sel, podiranja bolgarskih šol in preganjanja bolgarskih učiteljev se poslednja 4 leta neprestano ponavljajo. Evropski konzuli za vse to dobro vedo, pa se nič no zmenijo. Kaj je mari hladnokrvnim diplomatom, če se iztrebi ves bolgarski narod, vsaj ne bode nikdar zopet mogel s Bvojim gibanjem sprožiti jim tolikanj nepovoljnega vstočnega vprašanja. Da se evropske države po 15. odstavku Berolinske pogodbe bo zavezale gledati, da bo v teh krajih uvedo reforme, to pozabljajo. Čemu bi pa tudi nadlegovale slatifr: \ jwrfaj njih dobrega prijatelja TurkH, vsaj ne gre za kakega žida, ampak samo za Slovana trpina. Novejša poročila iz Makedonije, katere prijavljajo bolgarski, pa tudi nekateri evropski listi, ne pripovedujejo več o posamičnih umorih in ropih, ampak o strahotah io zverstvih v velikih razmerah. Mohamedanski roparji oropajo in požgo cele bolgarske vasi, moške, ženske in otroke pa odpeljejo seboj in jih ubijejo kje v gorah, ako jih ne odkupijo njih sorodniki za visoke vsote. Bolgarska raja se še ni nikdar tako preganjala in to v takej političnej tišini, kakor se sedaj v Makedoniji. Grozodejstva turških roparjev sedaj nikdo ne ovira in ne kaznuje. Nedavno je bil v Debru ubit arhimandrit Feofii, in morilcem se ni nič zgodilo, četudi so dobro znani. Posebno je položaj v severo-znpadnih krajih Makedonije jako obupen, nad 400 ljudij je v kratkem bilo od turških roparjev pobitih in razmesarjenih. Koliko so jih pa po nedolžnem zaprla in prognala turška oblastva, ni znano. Evropski državniki se pa zato ne zmenijo, ampak bavijo se E /a de v umi Zahodne Afrike, Činega morja, Madagaskaru, Tonkinga in Kitaja. Od njih tedaj ni pričakovati nobene pomoči. Angleški premier bi morda storil v tej zadevi kak korak, a ima polne roke dela doma, volilna reforma, Irska, Egi-pet mu napravliajo dovolj skrbi in mu ne ostaja časa, da bi obrnil svoje oči tudi v Makedonijo. Pomoč je mogoča samo od jedne strani, od koder se nadejamo, da tudi prid« — od Rusije. Polltifiil i razgled. ID «> t rit ii j e < i eže i e • V Ljubljani 2. decembra. Uradni listi na Dunaji in v Pešti so v nedeljo objavili satikeijonirane sklepe «Iol<»ft.»clJ o proračunu za 1885. leto, dokladnem kreditu /.a 1884 leto in končnem sklepu raĆODOV za leto 1882. V prihodnjem zasedanji državnega zbora pridejo na \i>to skoraj gotovo nekatere spremembe volilnega reda. Dunajska predmestja se bodo uvrstila v skupino mest. Do sedaj so volila s kmetskimi občinami. Češki listi zahtevajo, da se tudi več krajev na Češkem, ki se po številu prebivalstva in velikosti davkov smejo pnštevHti mestom, uštejejo v skupino mest. Ta poslednja zahteva pa že ne ugaja nemškim liberalcem, ker bi utegnila povekšati nekoliko število čeških državnih poslancev. Tako piše „N. fr. Pr.M, da bi se moralo premeniti število poslancev volilnih skupin, ko bi se ti kraji uvrstili mej mesta. To bi pa bila že sprememba ustave, za kar je pa treba dvetretjinske večine v zboru. Tega pa nemški liberalci ne bodo drugače dovolili, kakor če je jasno dokazan mestni značaj dotičuih krajev. Ta značaj pa ni zavisen od števila prebivalstva ali pa množine davkov. Iz tega smemo sklepati, da liberalci ne bodo podpirali te spremembe volilnega reda. Ker ni natančno določena definicija mestnega značaja, bodo se povsod izgovarjali, ta kraj nema mestnega značaja, pa ga ne bodo hoteli uvrstiti mej mesta. Ii /td omenjenih sprememb volilnega reda utegne priti pred zbor še nova razdelitev volilnih okrajev na Moravskem, pri katerej se bode bolj oziralo na narodnostne meje. Dr. Rieger je v nedeljo imel v češkem klubu obširen govor o političnih odnošajih ogerskih in razmerah mej čfftfttim in madjarskini narodom. Govoril je jako prijazno za Madjare. V začetku je omenja), da so nekaj časa Madjari res nezaupljivo gledali na Čehe, kajti bali so se, d* l> ti utegnili majati njih državopravni položaj. L vica je tudi skušala v državnem zboru Č h« k temu zapeljati. Čehi pa neto hoteli za levičarje nositi kostanja iz žarja-vice. Na dalje je govo nik zavraful Mimničenja, da so Či lu panslavi; ti. llekel je, d ('••hi nemajo nika-keršnega povoda menati se v aoor ki je navstal mej Hrvati in Madjari. Revno tako ni nobenega uzroka, da bi se Č bi potegovali za Slovake, ki so se celo literarno odločili od njih. Konci govora je tudi orne njal, da so Čehi tudi prijatelji avstro-nemške zveze. Mi smo radovedni, kake koristi bodo imeli Čehi od tega laskniija Madjarom, katerim na ljubo so se odrekli celo simpatij do bratskih slovanskih rodov. Če mislijo, da jim bode to pomoglo doseči pravice češke krone, se jako motijo. Madjari preveč sovražijo vse slovanske rodove, da bi se kje in kdaj potegnili za Čehe. Najbrž bodu to bratenje z vragi slovanstva škodovalo le Cehom samim in slov nskej stvari. V nedeljo je bii občni zbor podporne blagajnice moravskih gasilnih društev, katerej j>ri|iada 244 društev s 13.039 možmi. Zastopanih je bilo pri občnem zboiu 180 društev, mej njimi 50 čeških. Predsedoval je deželni odbornik Belrupt, župan Engel j:h je pozdravil v imenu mesta, Nemci neso motili, da ne bi pokazali sovraštva do Čehov. Stavili so predlog, da se uloži peticijo na deželni zbor za razdelitev blagajnice v nemftko in češko. Pri volitvi odbora voljeni so samo Nemci. LISTEK. Rodbinska sreča. (Roman grofa L. N. Tolstega, poslovenil I. P.) Drugi del. I. (Daljo.) — Kaj si imel (Unts? vprašala sem ga: — zakaj mi nesi hotel povedati? — Neumnosti! mala neprijetnost, odgovoril je. Pa vender ti sedaj lahko povem. Dva mužika so poslali v mesto. Pa jaz nvsem pustila, da bil do konca dopovedal. — Zakaj mi pa nesi povedal, ko sem te vprašala pri večerji. — Povedal bi ti bil kaj neumnega, kajti bil Bem jezen. — I3:iš tedaj bi bila rada slišala. — Zakaj. — Mari misliš, da ti nikdar v ničem ne morem pomagati ? — Kako mislim? rekel je in vrgel proč pero. Jaz mislim, da brez tebe živeti ne morem. V vsem mi ti ne le pomagaš, teniuč tudi vse delaš. Sedaj jo pa nesi zadela ! /.»smejal se je. — Saj živim samo zate. Zdi se mi, da je vse samo zato tako dobro, ker si ti tukaj, d* tebe treba . . . — Da, to vem, jaz milo dete, katero je treba tolažiti, rekla sem s takim glasom, da je tako začudeno pogledal, kakor bi me videl prvokrat. — Pa jaz nečem pokoju, dovolj, da ga imaš ti, prav dovolj, pristavila sem. — No, le poslušaj, kaj je bilo, začel je pripovedovati hitro, pretrpavši mi besedo, kakor bi so bal pustiti meni do konca dopovedati: — kako bi ti to razsodbi? — Sedaj nečem poslušati, rekla sem. Če tudi bi ga bila rada poslušala, pa priietno se mi je zdelo rušiti njegovo mirnost. — Jaz nečem le igrati življenju, a hočem živeti tako, kakor ti. Na ujegovem obrazu, na katerem se je vse tako bistro in živo izra zevalo, videla se je bolest in posiljena pazljivost. — Živeti hočem jednako s teboj, s teboj . . . Pa jaz neseni mogla končati stavka, taka žalost, globoka žalost se je brala na njegovem obrazu. Molčal je nekaj časa. V čem pa ne živiš jednako z menoj ? rekel je, — v tem morda, da se jaz voz člani, če ne dedni pa vsaj dosmrtni. P« tudi privrženci vlade neso bili za to doeočbo posebno navdušeni. Le energičnemu zagovarjanju ministerakega pred sedmka ^e je posrečilo, elicami, z obilico časuikov in občevanjem dru žauuikov ? Omenjena gospoda sodnika se premestita okolu 10. decembra. Odhajajočemu kličemo: Z Bogom! Na svidenje! Novo došlemu pa kiičemo: Dobro došel! Na zdravje! Iz Laza 30. novembra. [Izv. dop.] (V Loži ni več auarhistov.) Kakor Be v dauašniem času več ali mauj o auaihistih govori in piše, tako se je tudi v našem kraji taka govorica raznesla. — Ker so na Dunaji dva anarhista obesili, v Ljubijam nekatere zaprli, si misli zvita tukajšnja glava, zaka| b' jaz nekaj anarhistov mej poštene potomce starodavnih Jahodov ne postavil, morebiti, da mi ta izvrstna iznajdbi kaj dobička vrže, če ne v deuarj.h, pa saj na svoji časti kaj pridobim. — 01 samega veselja pa te iznajdbe ui mogel za-se prihrani tj, ampak jo pri prvi priložnosti v družbi raztrobi, ter reče: ti trije so bili prvi za anarhiste zaznamovani, potem sta pa še dva zraven prišla, torej pet anarhistov v Loži, trije z imenom, dva neimenovana. Ker se pa nihče s pridevkom anarhista ne baba, tako je jeden imenovanih pri soduiji bolel zvedeti, s kakšuo prav co ga omenjeni krivi poročevalec Miarbistom prišteva, in na ta uačic ga je pri kazenski obravnavi 27. dne novembra 1884 dotični gospod sodnik uatauko poučil, da imenovani ui aunr-hist. — Vsaka šola da nekaj stane, in ker so dobri sveti ne morejo zastonj dajati, tako se je tudi takrat /godilo. Ooiekovaleo je bi zaradi r.izž Jjen,a časti na 15 gld. globe za uboge obsojen m mora stroške kazenske obravnave trpeti. In tako smo v Lofci in sploh v Ložki dolini anarhistov prosti, in želimo, da bi bili tudi krivih poročevalcev, katerih poročila se večkrat v škodo nedolžno obrekovanih in na korist ali čast takih poročevalcev v poštev jemljejo. Ako bom kakšen sled o neimenovanih anarhistih dobil, bom precej naznanil, za zdaj mislim, da še po glavi obrekovalca rojita, ali pi skrila v njegovem zaznamniku tičita. I..... Iz mestnega zbora Ljubljanskega. (Dalje.) O tem so se pa nazori v dež. zboru kranjskem spremenili. V XII. seji dne 16. okt. t. 1. vsprejela se je namreč postava, katera — ako zadobi Najvišje potrjenje — odvzame mestu Ljubljanskemu od 1. janu-varja 1885 m dalje ono v postavah od 19. decembra 1874 in 2G. oktobra 1875 zajamčeno mu, že preje omenjeno, izjemno stanje. Po takem imela bi mestna občina Ljubljanska ne glede na to, da ima urejeno ljudsko šolstvo brez pripomoči dežele, plačevati isto t;.ko v normalnošolsko zaklado, kakor male občine po deželi, za katere mora vsako leto deželna zaklada pokrivat: izdatne šolske nedostatke. Ta postava pa se v deželnem zboru vojvodine kranjske ni vsprejela vsled tega, ker so se morebiti pravne razmere od tedaj, od kar je izrila drž. šolska postava od 14. maja 1. 1869. potom državnega postavndajalstva iz preme-nile. Nasprotno: te razmere ostale to iste. Razlogi, ki so deželni zbor naveli k temu, da jo v tret'em branji vsprejel omenjeni postavni načrt so čisto drugi in sicer taki, da se je čudom čuditi, kako so se v tako važoej in za prebivalstvo Ljub-ljankegu mesta tako delikatnej zadevi p..v..jati mogli. Iz poročila finančnega odseka kranjskega deželnega zbora t d 14. oktobra t. 1. razvidno je namreč, da se je ta postavni načrt priporočal deželnemu zboru v sprejetje zato, „ker troški ljudskega šolstva tako rapidno naraščajo, da j h ubogi oavkop'ačevalec na deželi muko veo ne premore" in zato, da bi vsled tega tudi južna železuica, katerej s« predpisuje davek v Ljubljani, plačevala na ujo pripadajoči delež nor-malnošolskej zakladi. Ostanimu pri prvem razlogu. Poročilo samo, še bolje pa debata, ki se je v postavnem načrm vršila v zbornici, poučuje n*s, v čem glavno vidi finančni odsek deželnega zbora kranjskega rapidno naraščanje troškov ali prav za prav potrebščin za ljudsko šolstvo. Poudarja se uarareč n-j le v poročilu, temveč zopetuo tudi v zagovorih poročevalčevih v giavuej m specialnej debati, da bode potreba skrbeti »a to, da se učiteljskemu osobju povišajo plaće. In ker troškov, ki bodo s tem združeni, ubogi davko-plačevaltc na deželi skoro več ne bode /mogel, zato mu ima pomagati davkoplačevalec Ljubljanski; zato ima on, ki je z davki brez tega isto tako, ako ne še bolj obložen, ko oni na kmetih; on, ki ima sicer roB večji zaslužek, a vsled dražjega mestnega Življenja iu pomnožen h potreb tudi več troškov —> pr pomoči, da se zboljša stauje učiteljev na njemu čisto tujih ljudskih šolah. To je prav čuduo načelo; uaeelo, ki bi se v navadnem življenji dalo izraziti s stavkom: česar sam ue zmorem, k temu mi mora pomagati moj sosed. Kdo si bode upal tajiti, di to no diši po komunizmu iu da je naravnost v protislovji no le a § 66. drž. šolsk. postave od 14. maja 1869, temveč z vstm modernim postavodajalstvom, katero si pri-I zadeva čuvuti iroetek državljanov iu potegniti, kar ! Be da, strogo določene meje mej mojim iu tvojim? Prizuati se sicer mora, da so plače udteljev na kmetih doslej res še, z ozirom na vedno rastočo draginjo, neprimerno in nedostatno uravnane in da je potrebno, da deželno postavod^jstvo o tem ozuu [ stori primerne prenaredbe. Storiti ima pa to na svoje, oziroma na stroške dotičnih občin, isto tako, kakjr je mestni zastop Ljubljanski, uviževaje gori nave-! dene razloge, povišal že pred lt>m plače učitelje rn . na mestnih ljudskih šolah. S tem je pač dokazal, j da potrebe v tej zadevi po/na in da mu je resno do tega, v svojem delokrogu jih odpravljati; ne more se pa od njega nikakor zahtevati, da bi skrbel tudi za potrebe, ki so v tem oziru nastale deželi in drugim občinam. In drugi razlog? Neopravičen je isto tako, kakor prvi, kajti vsled njega bi imeli zato, ker je južna železnica obvezana plačevati priklade za uormalnošolsko zaklado, plačevati jo tudi vsi ostali davkoplačevalci Ljubljanski, kar znači toliko, ko da bi se imeli v mestu, v katerem se nahaja jeden kažnjiv človek, zato ker se mej njimi nahaja, kaznovati tudi vsi ostali. Prisiljenost take argumentacije jasna je na prvi pogled. Kouečuo se je v deSelnej zbornici — vender le bolje skrito — navajal tudi tretji razlog za ome- zadovoljna z menoj, in tudi uujbrž imaš prav, pa povej mi saj, kaj sem zakrivil. Pa kako sem mu mogla povedati, kaj je bilo v mojem srci. To, da me je on tako hitro razumel, da sem bila najedeukrat zopet otrok pred njim, da neaem ničesar mogla storiti, kar bi on ue bil uganil in že naprej ne videl, me je še bolj vznemirilo. — Nič nemam proti tebi, rekla sem. — Samo dolg čas mi je iu rada bi, da bi mi ne bilo. Pa ti govoriš, da tako mora biti iu zopet imaš prav ! Rekla sem to iu pogledala ga. Dosegla sem, kar sem želela, mirnost je izginila, strah iu bolest sta se brali na njegovem obrazu. — Mariika, rekel je s tihim iu nemirnim glasom. — To neso šale, kar midva delava sedaj. Sedaj se rešuje najina osoda. Prosim te, ue utikaj se vmes iu poslušaj me do konca. Zukaj me hočeš mučiti I Pa jaz sem mu vender pretrgala besedo. — Jaz že vem, da bodeš ti imel prav. Ne govori več, ti imaš prav, rekla sem hladno, kakor bi ne govorila jaz, ampak nek hudobni duh v meni. — Ko bi ti vedela, kaj delaš! rekel je s tresočim glasom. Zaplakala sem in ložje mi je bi!o. On je sedel zraven mene in molčal. Smilil se mi je, in sramovala sem se in jezila na samo sebe, da sem to storila. Gledala ga nesem, zdelo se mi je, da me on mora srdito ali pa začudeno gledati ta trenutek. Pogledala sem ga, krotki, rabločutui pogled, ravno kakor bi me bil prosil odpuščanja, bil je v me uprt. Prijela sem ga za roko in rekla. — Odpusti mi! Jaz sama ne vem, kaj sem govorila. — Da; pa jaz vem, kaj si govorila, in da Bi prav imela. — Kaj? vprašala Bem ga. — Da je nama treba preseliti se v Peterburg, rekel je. — Da tu nemava nič početi. — Kakor hočeš, rekla sem. Objel me je in poljubil. Ta večer sem mu jako dolgo igrala, on je pa hodil gori iu doli in tiho sam seboj govoril. Imel je navado tiho govoriti sam seboj in saj sem ga po gostem popraševala, kaj da govori, in on je, po-mislivši, povedal mi ravno to, kar je govoril: naj- večkrat kake kitice, včasih pa kaka neumnost, po katerej sem izvedela, kake volje je? — Kaj govoriš danes? vprBŠal« sem ga. Obstal je, pomislil, zasmehljal se in odgovorit dve vrstici Lermontova: ... A on bezumnij prosit burji, Kak budto v burjah jest pokoj! BNe, on je več kakor človek; on vso ve! pomislila sem; kako bi ga ne ljubila!" — Ustala sem, prijela ga za roko in začela hoditi v isti stop ž njim gori in doli. — Kaj V vprašal je on in zasmejal se, gledajoč me. — Kaj, rekla sem jaz tiho! in nekaka posebna dobra volja se je polastila naju obeh, oči so bo smejala, in delala sva vedno večje korake in vedno bolj sva stopala na prste. In s takimi koraki odpravila sva se v veliko nevoljo Gregorja in začudenje mame, katera je razkladala patiance v salonu skozi vse sobe v obednico, tam se ustavila pogledala drug druzega iu zahohotala se. Čez štirinajst duij, še pred prazniki, bila sva v Petrogradu. (Dalje prih.) ojeui postavni načrt, namreč ta, da take izjeme ni v nobenej druKej krono vini tostranske drživue polovice. Dejal sem: boije skrito n to ne br^z uzroka, kajti ta razlog je pupoluem ničev. V mnogih dežel ;tb pokrivajo se runir-v dos'ej še vedno potrebščine z* ljudsko šolstvo pri šolskih okrajih in sicer t tko, da potem v smislu §. 66 postave od 14. maja 1869 nedostatke pokriva noi malnošolska zak'ada; v drugih in ta v manjšini kronovin pa se vrši stvar tako, kukor se )e doslej na Kraujskem. Nikjer pa n i-kmajo posebnih p r i k 1 a d za uormalnošol Bko zaklado, ampak povsod le m deželno zaklado. Tituium je tam tedaj ves dmg in vsa uravnava pouoinein soglasii s § 66 drž. šoiske postave od 14. maja 1869; kar pa pri nas nt. R.zviduo j" to posebno iz dopisa aolnogjraškega de/i-lnega odsoi.i, na kateri se je osobito skliceval v generalnej debati v deželnem vboru fioaftclnega odseka poročev .l< c Ak) je deželni /bor s tem, da je vsprejel postavo od 19. decembra 1874, popustil sam pravico zahtevati od ju*.ne žele/.nice, da mu plaču del deželnih pri klad ; ne gre nikako popravljati to svojo tedr.no napako j nu stroške pri tem Cbtd nedolžnih davkoplačevalcev i Ljubljansk h. Vsaj venuer južna železnic«, [»la ui*1 ] vse deželne doklade, katero se vsako leto pred pisujejo. Da si je deželni zbor kranjski vs ga te«a bil dobro v svesti, o tem nam jiriču zakonsk načrt, ki ga je v zasedanji 1. 1882 položil na zbornično m zo poslanec baron Apfaltrern in katerega je deželni zbor tudi vsprejel. Vsled tistega načita imela se je južua železnice pač pritegnili k vplacanju priklad /a normalnošolsko zaklado; ne pa z no vred tudi davkoplačevalci Ljubljansk ; — dokaz, da se jo takrat dobro vetielo. da bi to bilo v skrtjnej meri neopravičeno. Z'ito je tem bolj obžalovati, da, :e sedanja veČina, katero je— kakor je to omend vge- i neralnej debati poslanec g. Grasselli — mestno pre- j bivelstvo Ljubljansko po 1»ui izvršenih volitvah tako ! veselo in navdušeno pozdravljalo, popustila ne le J vse ozire do deželni ga glavnega mesta, temveč pu-Stila v nr mar tudi čut pravičnost. §. 64 drž. šolske postave od 14. maja 1869 | prepušča sicer deželnemu jiostavodajalstvu, da u-ta- ! novi nalašč deželske ali okrajne zaklade, s katerimi i se imajo pokrivati troški , a one javne ljudske šole, katere nimajo in ne dobe pospbnih prihodkov ; vender pa iz tega §. nikakor ne ure izvajati, da imajo za one občine, katere svojih šol ne morejo same vzdr- i zevati, plačevati šolske prikladfl druge občine, ka- j terib dohodki zadostujejo v.a vzdržavanje njih Ijud- | Skib šol. (Dalje prih.) Domače stvari. f Dr. Anton Prus. Kakor da bi moral ubogi narod slovenski britkosti kupo do dna izprazn t1, tako pobira neizprosna smrt. najboljše naše rodoljube v najlepše j moškej dobi. Včeraj umrl je v Konicah dr. Anton Prus, odvetn k in posestnik, narodnjak poštenjak, da mu je tnalo jednacih. Podrobnejih podatkov iz pokojnikovega življenj« nemarno na razpolaganje, le to vemo, da je bil več let koucipijent na Dunaji, kjer se je marljivo pečal s politiko, da se je pred 12 K-ti preselil v Konjice, kjer jo otvoril odvetniško pisarno in v kratkem postal narodni naš prvoboritelj ter že 1873. leta bil naš kandidat za državni zbor v skupini spodnjr-.štajerskih mest in trgov, da je duševno in gmotno deloval za narodni naš napredek, da je bil duša narodnemu g;banju v okraji Konjiškem, ki bode teško pogrešal takega izrednega moža, tako čist značaj, katerega so celo najbolj zagrizeni narodni nasprotniki spoštovali in častili. Kakor je bil v političnem življenji odločen, dosleden, jeklen, tako je bil v socijalnem življenji ljubezniv in dobrosrčen in preverjeni smo, da bodo vsi Konjiški meščani brez razlike narodnosti obžalovali njegovo prerano smrt. — Lahka mu bodi zemljica in trajen spomin v srcih Slovencev! — (Slovensko gledališče.) Včerajšnja predstava je bila le sređuje obiskovana, ne vemo, je li bila temu povod huda zima, ali pa imamo povoda iskati v tem, da se je igrokaz „Na Osojah" že mnogokrat predstavljal. Igralo se je povoljno, osobito pa se je odlikovala v ulogi Osojke Marijane ; gospica Zvonarjeve. Igrali je tako premišljeno in vrlo, da jo v tej ulogi z veseljem stavimo v jedno vr.ito z gospico N'grinovo, bila pa je tudi, zlasti v peči, tako ordka. da se ni moglo pojmiti, zakaj da »e je Valentin brani. Gosp. Kocelj je Matijo izvrstno predstavljal, saj spada ta uloga mej njegove ruijboljišf. O-t.-h igraici: gosp ee P e t r i n s k a , V e r-baučeva, L • v o s I a v a, gg. Danilo, Petrič, Novak so po moči sodelovali, vender b' vsacemu tn balo povedati kaj na uho, kur pa bodetno stor i pri drugej pniki. Z. danes samo še to, da naj g. Notranjski uloge Zaloškega župuika več ue igra, ka;ti k temu tnba premišljene igre, sicer je efekt neumno.'. Na par me-tih p • .-ono tudi opazili, da se je preveč (rta'o in da -=o vsled tega izostale epizode •n podrobnosti, ki BJeer j»e30 neobhodno potrebne, ki pa v>ekako pospešujejo efekt. — (Osobne vesti.) Dtfvkarski pristav Anten G ru miner tmevovau je davkarskim pregled-Dikom, zacisni pristav Adolf Ruda in praktikanta Anton Vavpotič in Lan Fink imenovani so stal nuni, Ignacij K11 ti c začasnim davk. pristavom. — — (Pojasnilo.) Po natančnej informacij poizvedeli smo zgodovino remuuerucij p> 12 iu več gold., o katerih smo včeraj pisali pod naslovom . I/ učiteljskih krogov". Te remuneraeje ne-io nikakor i' zloglasnih 600 gld., ampak dajo se po preologu okrajnih šolskih svetov iz nornialuo-šolskega. zaklada učiteljem, ki poučujejo več nego 28 ur ua teden, ki jioučujejo poljedelstvo, veronauk. Tako remune-racijo dobi skoro sleherni učitelj, ker je za to odločenih 5—60O0 gld. — („Zadruge") izšla je 10 številka. Vsebini: Dops deželnega odbora kranjskega načelstvu „Zveze slovenskih posojilnic". — Pravila „Zveze slovenskih posojiinic". — Ob>estna mera naših hi-potekainih dolgov. — Hipotekami kredit in dosmrtni zHvtrovanje. — Rune stvari. — (K razstavi ženskih ročnih del.) Razstava obeta biti jul»o zanimljiva, razen starih č»{>kKfij iu raznih načrtov c. kr. avstrijskega muzeia ua Dunaji, obsegala bode razstava mnogo domačih izdelkov, mej drug'ini na Tržaški raz-tavi muogo ob-čudovnno preprogo gOttpice Jiikelove iz Idr.je, kojo je gospica s pomočjo svojih dveh sodelalk delala v svojih prostih urah skozi osem let. Tudi za razne, v to stroko b padajoče rsarije je odmeujeu poseben prostor in domači umeteljniki «o vabljeni, udelež ti se. Razstavljale' nemaj o mkakih troškov Izdelki naj se blagovolijo vsaj do 5. decembra vsak dati od 2. do 4. pre oddati v vel ki dvorani tukajšnje realke. Prosi se ob jedneni, i/delkom piidejati ime lastnikovo in, ako se želi delo prodati, dotično ceno. Za prodajo ni tr« ba ni^ake provizije. — i Žele Z nični vozni listi.) Kakor je bilo že jetienkrat omenjeno, posluževalo se je ob-(iustvo doslej večinoma le takih voznih listov, na katerih je bil kolek — 5 kr. ali pa 1 kr. — prilepljen. A finančno ininisterstvo jo z naredbo od 1. aprila 1884 štev. 8559 zaukazalo, da mora s 1. januvarjom 1885 počenši vsakdo pri oddaji na železnicah rabiti le vozne liste z u t i sni en1 m kolekom. Ta obrok je pa sedaj z naredbo finančnega ministarstva od 2. novembra 1884 št. 34044 podaljšan do 1. julija 1885, tedaj sme vsakdo, ako o svojem času ta poslednji obrok ne bo zopet podaljšan, še do 1. julija 1885 posluževati se voznih listov s prilepljenim kolekom. — (Izpred porotnega sodišča.) Včeraj popoludne obsodili so kmetskega fant a Alojzija An-žičtk, zaradi hudodelstva ubojt., oa 2l< 11 teške ječe. — Danes je bil obsojen kmetski hlapec Tone Katero, ki je v Zgornji Planini kmelskega delavca Petra SimonČiča v gostilnici pobil, da je v 14 dneh umrl na pet let teške ječe, poostrene s postom vsaki mesec in tamnico v dan zločinstva. — (Vabilo na Preširnovo slavuost,) katero priredi literarno-zabavno društvo „Triglav*1 dne 5. decembra 1884 v „Steiufelder Bierhalle". Začetek ob 8. uri zvečer. — Spored: A. Beseda: 1. Pozdrav g. predsednika. 2. ».Bohinjska", zbor, uglasbil in društvu „Triglavuu posvetil g. A. Foer-ster. 3. Slavnostni govor, govori stud. iur. g. A. Ro-gina. 4. „Strunam". čveterospev — D. Jenko. 5. „Danici", zbor z bariton-solo — Dr. G-. Ipavic. 6. „slovo od mladosti", deklamuje stud. phil. g. J. Bezjak. 7. „Kitica slovanskih pesuij" — A. Tova-čovskv. Spremlja na glasovirji g. dr. B. Ipavic. 8. „Moju rožica", čveterospev — A. Nedved. 9. „Si-rota", zbor s tenor-solo — A. Hajdrih. 10. „Zvezna", zbor — A. Nedved. B. Zabava. Odbor. — (V Trstu) jih je od nedelje do včeraj opoludne 35 za osepnicami zbolelo, 16 pa umrlo. Za nepravimi osepnicami zbolelo jih je 23. — I in/j m ' vesti. * (Dohodki od kolek o v.) V prvej polovici 1884 1. vrgli so našej državi po vseh ? državnem zboru zastopanih deželah koleki, kolekovane menjice,Q koleki od časopisov, pratik itd. vkupe 8,632.309, v prvej polovici lanskega leta pa 8,745.300 gld., toraj letos za 112.991 gld. ali l'3°/0 menj. * (Sneženi zameti.) Huje nego v naših slovenskih pokra|inah razsaja s Ina zima v bratskih deželah. Po Českej, Moravskej, v Galeiji in Žlezi ji tako sneži vstrajno dan na dan, da so železnice pojteh krono-vmah ves promet ali ustavile ali pa vo-rijo tu in tam vlaki prav počasi in z velikimi zamudami. * (Kolera.; V stolici južno-unenkatiske republike Uruguav, v mestu Montevideo navstala je zadnje dni kolera — V Španiji jela je kolera, ki je že popolnem ponehala, zopet razsajati. — V Parim ta kužna bolezen dan na dan odjenjuje, a vender je pobrala od 16. do 22 m. m. šo 238 osob. — * (1 milijon patron.) Iz Rotvreila na Vir-temb'-rškem dospela je 27. m m. s smodnikom oblo/, na iadija v Uifihr, od koW je peljala po kratkem počitku jeden milijon patron dalje v — Beii-grad. — * (Požar v tovarni.) 25. m. m. zjutraj pogorelo je v Rgi vsled eksplozije v nokej cevi glavno poslopje tovarne za izdelovanj« žice. Ogenj U'iičil je tu'li nekoliko blaga. Tovarna zavarovana je s 150000 rabljev. * (Turške učiteljice.) Minoli teden napravile so v Carigradu pri naučnem inmisterBtvu v prisotnosti posebne komisijo štiri mlade Turkinje (hamums) učiteljski izpit z izvrstnim vspehorn. Ispitane Turkinje p-učevale bodo po dekliških šolah turške stolice razno ružnih predmetov tudi ženska ročna dela. To je prvi slučaj, da so si Turkinje izvolile učiteljski stan »n delale pedagogičen izpit "VaTbll©- Kakor je znano, začelo je društvo Čitalnica v Rudolfovem s podporo domoljubov že pred desetimi leti zidati svoj lastni dom, kateri je zdaj gotov. Ne samo čitaluični ud|e, ampak cela Dolenjska je žrtve prinašala, da se je to velikansko podjetje častno dovršilo; a zdaj še primanjkuje znotranja oprava, ki bode jako mnogo stala. Ker so udje narodne čitalnice v Rudolfovem za to poslopje velikih žrtev prinašali, nadejajo se, da jih bodo tudi mile posestrime in razna druga društva podpirale, bodi si s tem, da st čisti donesek kake veselice v ta namen nakloni ali pa prostovoljni darovi nabirajo iu podpisauemu predsed-ništvu oailjajo. Taka podpora no bi samo vzmo-žila uresničenje stavljenega smotra, ona bi tudi ukrepi la vez narodne skupnosti in bratovsko ljubezen. Pa tudi vsacega domoljuba sveta dolžuost je, to važno narodno podjetje podpirati, da se narodna Čist reši iu da se poslopje tako uredi, kakor to zahteva dober okus in umetnost, katerim je to poslopje posvečeno v izpodbujo in izobraženje slovenskega naroda na Dolenjskem. Da narodni dom v Rudolfovem svojo svrho doseže, je treba dvorano in znotranje prostore veličastnega poslopja primerno okrasiti in z raznimi umotvori ozaljšati, zu kar do zdaj nabrana svota ne zadostuje. A tudi te težave se bodo premagale, ako vsak, čegar Brce bije *a narod ia za njegov vzvišeni poklic, nekoliko žrtvuje iu z malim darom to blago podjetje podpira. Pred vsem pričakujemo od nežnega spola, od milih gospej in gosp;c, z jedno besedo, od vrlih Slovenk, da bodo mej seboj doneske nabirale in na žrtvenik domovine prinašale. Slovenskim mladeničem in možem, ki uavdušeuo sodelujejo v duševni borbi za narodne pravice, pa toplo priporočamo, da ne Bamo z besedo, ampak tudi z dejanjem pokažejo, da jim je mar za razvoj svojega naroda. Ob jednem se usoja podpisani uljudno vabiti k slovesnemu otvorjenju dvorane, ki se bode prihodnje leto vršilo v Rudolfovem; Čas in program se bode kasneje naznanil. Prostovoljni doneski naj se blagovolijo kmalu poslati predsedništvu Čitainiee v Rudolfovem. Rudolfovo 26. dan novembra 1884. !>»•. Albin JPoznik, predsednik. Poslano. Odgovor. Tukajšnji dnevnik „Slovenecu je Ljubljanskim pekom ne dolgo tega oponašal, da tako maj Ime žemljo ko lešnike pečejo in da ne puste, tudi revežem se blagoslova nizke ceue žita udeležiti. Nadalje piše, da, čeravno ima pšenica zelo nizko ceno, so žemlje take, kakor takrat, ko je bila plenica po 4 gld. mernik. Na to jaz odgovarjam, da ni res, da bi bile žemlje zdaj toliko velike, kot takrat, ko je bila pšenica po 4 gld mernik. Vsak, ki je 40 let star, se lahko spominja, da so bile leta 1854 in 1855 in druga leta, ko je bila pšenica po 4 gld, žemlje dosti manjše, ko so zdaj. Res je, da ima pšenica zdaj nizko ceno, ali drugi stroški so v primeri k prejšnjim letom veliko veči, drva so se jedenkrat dražja, delavci, pekovski pomočniki zahtevajo zdaj še jedenkrat toliko plačila kot v prejšnji dobi, da molčim od drugih velikih stroškov, ki zdaj peke zadenejo, katerih prej ni bilo. Poročevalec v .Slovencu" bi se naj ne oziral ne le na nizko ceno pšenice, ampak tudi prevdaril, kako velike stroške imajo pekovski mojstri, pri tem pa pečejo vender tako veliki kruh, kakor malokje v kakem mestu. Se ve da, kdor pa „Kaiseržemlje" je, temu ni pomagati! (775) Pekovski mojster. Meteorologično poročilo. I Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nobo Mokrimi v mm. 1. dec 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 737 07 ni. 73760 nun. 738 83 ma. — 8 8° C — 5-4° C — 12 8° 0 brezv. si. jz. Drezv. megla jas. megla 000 mm. Srednja temperatura — 9*0°, za 10*1° pod normalom. dne 2. decembra t. I. (Izvirno telegraficno poročilo.) Srebrna tenta .... ..... Zlata renta ....... . • 5°/0 marčna renta...... Akcije narodne banke . ..... Kreditne akcije...... London . ..... Napol.. ....... . . . C. kr. cekiai. ... Nemške marke ..... 4°;0 državne nrečke iz 1. 1854 250 gld. Dižavne srećke iz I. 1864. 100 gld. 4 ' , avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/0...... mi „ papirna renta 5°/,..... 6°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . 81 gld. 90 ki 82 _ 85 104 n 45 97 n 20 872 — 305 a 40 123 » — 74 it 77 ■ 60 10 n 125 75 171 — % 104 % 35 123 85 95 80 90 85 lUi 50 Dunava reg. srečke 5e/0 . . 100 gld. 117 gld. — kr. Zemlj. obe. avstr. 4«/t*/e zlati zast. listi . 122 , — , Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice 109 , 90 Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 , 50 , Kreditne srećke......100 gld. 180 , - „ Rudolfove srečke .... 10 „ 18 „ 25 Akcije anglo-avstr. banke . 120 „ 105 , 25 „ Trammway-dmftt. vel). 170 gld. a. v. 213 , — Oznanilo. Okrajna posojilnica v H.jutomern, registrovano društvo z neomejeno zavezo, bode od 1. Januvarja naprej od hranilnih ulog in opravilnih delitev 5°/0 obresti plačevsla iu od posojil od svojih udov fl°/0 obresti prejemala. (774) nSTsičelst-vo. Prodaja posestva. V Svetit pri Medvodah, prav blizu železniške postaje in dveh tovarn, proda se lepo, za vBako podvzetje pripravno po*teg)tvo9 ki obsega hišo z vrtom in 3 orale njiv in travnikov, katerim se pa lehko prida še več, če kupec želi. — Pogoji se zvedo pri posestniku IF^ra-n. Kavcič-u v Medvodah li. št. 10. (755—3) Št. 294. Razglas. (765—2) Od mestnega županstva Radovljiškega se daje na znanje, da bode vsled privolitve visoke o. kr. deželne vlade za Kranjsko od 11. julija 1884, đt 6634, v obrini Radovljica od sedaj na letnem sejmu na sv. Gregonja (12. marca), ua Dinkofttni torek io 13. decembra (sv. Lucija) tudi sejm za živino. Ako je 12 marca ali 13. decembra nedelja ali praznik, bode letni in živinski sejm drugi dan. Do sedaj obstoječi letni in živinski sejmi na sv. Jurja (24 aprila) in sv. Simon-Judeža (28. oktobra) ostanejo še na dalje. Mestno županstvo v Radovljici, dne 20. novembra 1884. Prodaja posestva. Lepo posestvo, krasno ležeče tik okrajne ceste Ho« Uroiiou'\I<1«>\ [caaoataeoa* i Velika partija i (788-70) ostankov sukna (po 8—4 metre s v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po 5 gl. ■ Storcli v Ilriiu. Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti poSiljatvi marke za 10 kr. VELIKA DENARNA LOTERIJA. ••acai «••••••••••3 jjar""" Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo po dr. Malici smatrati kot ponarejeno. Cvet zoper trganje po dr. Malici je odločno najboljše zdi av i Io zoper protin ter minutiziMii. trganje po uilih, bolečine v križi ter živrili, oteklino, otrple ude iu kite Itd., malo iaaa Ce He rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zalival. Zahteva Daj ae samo ,,c»etu zoper trganje pa dr. MallM" z zraven stoječim znamenjem; l steklenica 50 kr.; pravega prodaje samo [ lekarna „pri samorogu" .IL'L. nI. TI!\KOl'ZV-ja na Mestnem trgu it 4 v LjuMjani. Gospodu JUL. pl. TRNK0CZY-ju, lekarju v Ljubljani. .Muja mati so na pmtiuskej bolezni ua bogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspeino rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujši prihajala iu že več dnij neso mogli stopiti na DOgO, h|iomuini Be na Vaš dr. Maličev protinski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. Iu res, imel je čudovit vspeli, da bo se po kratkej rolo tega zdravilu oprostili murnih bolečin, s popolnim prepričanjem priznavam torej dr. Kalifov prolinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednakoj bolesni priporočam. — VaSej blagorodno rti pa izrekam najprisrčnejso zahvalo, z vsem spoštovanjem udimi I ran Jug, (702—5) posestnik v Smarlji p. ('olji. NaroČila z dežele izvrše se takoj v lekarni „pri samorogu" JUL. pl. TRNKOCZY-ja mi 31<»c4( iK-iu v T^)iit>ljiini. 500000 kot nuj »« «ji dobitek v ti h j simm'- !«>■■■ .HllKIlJi [MMIIljlt \ (liliji Ofl lljlllj- burške držure /.njuni; ena denarna loterija. Specijalno pa: A prem. i \ mark ovuuuu 1 dobit. \ mark 200000 2 dobit. V mark 100000 1 dobit. :'i mark 90000 1 dobit. a maik 9 tw dobit. 'i mark 70000 1 dobit, a mark 00000 2 dobit. mark 50000 1 dobit. a mark 30000 5 dobit. a mark 20000 3 dobit a murk 15000 2() dpbit a mark 10000 5() dobit a mark 5000 106 dobit. a mark 8000 ^»)») d.ibit. a mark 2000 () dobit. a mark 1500 515 dobit. a mark 1000 1 ()!'}() doi.it. si mark 5 n o 29020 dobit. a m a !. 1 4 5 194(>.» dobit u mark 200,150, 124, 100, 94, «7, 40, 20. Vlcupc BO.ffOO dobitkov in poleg tega h*» Jedna premija i»rid«> v se«l< mili »lili UotOlO do oAlOOltVe. Najnovejša velika, od visoke državne vlade v HAMBURGU dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajameena denarna loterija ima IOo.no« sn-cli, od katerih se bode 50.500 nimm-Ii, tedaj več kakor polovica, v sedmih razredih sukcesivno izžrebalo; za žrebanje določeni skupni kapital znaša 9,290.100 mark. Zaradi mnogih velikih dobitkov, kateri so bodo izžrobali, kakor tudi zaradi največje mogoče garantije za izplučanje dobitkov, je ta loterija jako priljubljena. To vodi po določbah načrta posebna za to nastavljena generalna direkcija in vso podjetje nadzoruje država. Posebna prednost te denarne loterije je, da Ne vseh 50.500 dobitkov že v malo mesecih in sicer v sedmih razredih gotovo izžreba. Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 60.000, v tretjem na 70.000, v četrtem na 80.000, v petem na 90.000, v šestem na 100.000, v sedmem pa eventuvelno na 500.000, specijelno pa na 300.000, 200.000 mark itd. Prodaja originalnih Biečk te. denarne loterije je izročena olu nia |>«idpi*niiiiiitt IrgovMkiuin liišaina in vsak, kdor j i ta hoče. kup ti. naj se neposredno na nje obrne. Častiti naročevalci se prosijo naročitvi pridejati dotično zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih markah. Tudi se denar lahko pošlji- po poslu.-j nakaznici, na željo se naročit\o izvrše tudi proti poštnemu povzetju. Za žrebanje prvega razreda, katero bode IO. in 11. decembra, velja 1 4.-i' originalna srečka av v 1 polovica originalne MrecSio av. v 1 cviriina ori« u..[.e mrvčUc av. v Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke in ob lednem uradni načri irebanja, iz katerega se razvidi natančneje razdelitev dobitkov, 6»a žrebanja, nloge različnih razredov. Takoj po irebanji d< bi vsak udele^nee uradno, a atlsMolm državnim grlioui listo dobitkov, kateiv raz'očno navaja številke, ki so zadele. Dobitki se točno po načelu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kimcu srečk proti pričakovanju ue ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajajoče srečk-' pred žrebanjem nazaj "vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se uradni nacrti žrebioja naprej zastonj pošiljajo na ogled, Ker pričakujemo k temu novemu žrebanju mnogobrojnih naročil, tedaj prosimo, da nam bo mbgoto niiročila ukrbno izvršiti, taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa pred 10. decembrom 1884 doposlati direktno ua |edaega podpisanih glavfodfh loterijskih bnureaa. M. STEIN, 11A xm U St U. II ARi RIIRO. Žrebanje prvega razreda je uradno na 10. in 11. decembra t. 1. stalno določeno. Vsak ima pri nas to prednost, rta dobi originalne srečke neposredno brez vaacega posredovanju inai.jšib prodajalcev, potom dobi ne le v najkrajšem času po Brečkanji. ne da bi zahtevni, uradno listinu 0 dobitkih doposlano, temveč tudi originalne srečke vselej po načrtu določenih cenah bteS vaacega pribiika. (735 — 9) cld. 3.50. gld. 1.75. gld.—«o. VALENTIN & C, izdatelj in odgovorni urednik: Ivan 2> le/nikar Lastnina iu tisk „Nnroune Tiskarn«.1". *L R/^U