Pošta je v sedanjih časih tako potrebna uvedba, da bi brez nje sploh izhajati ne mogli. V dobi prenosov po radiju in gledanja na daljavo bo zanimivo, pogledati nekoliko v najstarejše ča_e in vprašati: Kako neki je bilo tedaj sprenašanjem novic in zanimivosti? Pošta v starem Egiptu. Grški zgodovinar Herodot poroča, da fe bilo prvo dnevno opravilo staroegipčanskega faraona, da si je pustil prečitati pisma, ki so bila došla iz vseh delov kraljestva. Ta beležka nam je dokaz, da je obstojala že celo v starem Egiptu neke vrste pošta. Papirusi (rastlinska tvarina, na katero so pisali Egipčani), ki so ohranjeni iz leta 1400 pred Kristusom, nam tudi potrjejuje Herodotovo trditev. V onih starodavnih časih so bili faraoni v zvezi z babilonskimi vladarji. Pisemska izmenjava med obojimi kralji je bila zasebnega ter družinBkega značaja. 0 pošti v današnjem smislu v starem Egiptu ni niti govora. Da je obvestil faraon babilonskega kralja, se je poslužil posebnega sela. Kakor faraon so občevali med seboj tudi knezi in veliki duhovni mogočnega ter razsežnega Egipta. Priprosti narod se sove ni mogel posluževati pošte. V staroperaijskcm 'Iiraljestvu je organizacija pošte že napredovala. Perzijsi satrapi (vladarji) so |>ustili po celem kraljestvu postaviti tnajhne stolpiče, 4d so bili tako daleč <8den od drugega, kakor daleč sega člo- veški glas. Straže, ki so bile stalno nameščene po stolpičih, so se lahko med seboj sporazumele. Na ta način so priromale važne vesti iz najbolj oddaljenih krajev kraljestva v prestolno mesto. Kralj Cir je izpopolnil poštno organizacijo na ta način, da je uvedel tekače, ki so bili postavljeni ob vseh važnih postojankah ob cestah in so morali biti vsak čas pripravljeni za tek. Perzijske poštne tekače so imenovali »noge kralja«. Pravi ustvaritelj perzijske pošte pa je bil kralj Darij I. Dal je povelje, da so zgradili s konji opremljene poštne štacije. Prenos obvestil in novic so prevzemali konjeniki. Perzijska pošta je bila v času miru in posebno še vojne državna ustanova. Vrhovno poštno vodstvo je bilo v rokah osebe iz kraljeve bližine. Darij III. je bil pred kronanjem za kraIja perzijski generalni poštni ravnatelj. Ka Kitajskoni je obstojala mnogo stoletij pred Kristusovim rojstvom organizacija pošte, ki je bila podobna stari perzijski. Tudi staroldtajski vladarji so se posluževali selov na konjih. Na GrSkeni so že imeli dnevne tekače. Grški zgodovinarji poročajo, da je pretekel gotovi Filipides v clveh dneh razdaljo 270 km, da je sporočil Lacedemoncem, da se vali proti Grški ogromna perzijska armada. Tekač macedonskega kralja Aleksandra Velikega, Macedonec Filonides, je prehitel 340 km v 9 urah. Himska peš.a. Najboljše poštne zveze pa je znal vpostaviti stari Rim, kojega državne upeljave so bile na višku časa. Beseda pošta je latinskega izvora iz »pozita« (na gotovo mosto postavljeno). Julij Cezar je pusi.il ob najvažnejših vojaških cestah zgraditi posebne postaje, na katerih so morali biti pripravljeni vojaki konjeniki, da so prenašali obvestila in1 novice. Te postaje so se imenovale »po- sita« (pošta) in jezdeci na njib »equitea positi« (postavljeni jezdeci). Kakor v perzijskem kraljestvu je bila tudi starorimska pošta na razpolago edinole cesarjera ter višji oblasti. Civilno prebivalstvo, kl je prebivalo ob starorimskih cestab, je moralo dati v gotovih slučajih konje na razpolago za poštni voz. Le one osebe, ki so blle pod posebnim pokroviteljstvom cesarja in senata, so lahko tudi zahtevale, da jim da narod konje na razpolago. V prvem stoletju po Kristusu je število cesarskih miljencev tako naraslo, da je obcestno prebivalstvo stokalo pod bremenom neprestane pripravljenosti glede konj ter voza. Rimski cesar Nero jo razveljavil leta 96 omenjeno nadlogo, a je bila pozneje zopet uvedena. Prva poitr sa civilno preMvalstvo pa ni bila upeljana v Evropi, ampak na Japonskem. Že v prvih po.etkih japonske kult,ure je lahko predal vsak Japonec poštnemu selu proti odškodnini pismeno sporočilo, katerega je ta oddal na naslov. Na Japonskem sta bila vedno dva sla za slučaj napada, da bi eden lahko rešil pošto. Pismonoše na Japonskem so prenašali pošto v lesenih zabojih, ki so bili pritrjeni na dolge palice in opremljeni z zvoncem. Ako je starojaponski poštni sel pozvonil, je morala biti cesta prosta. F__ta v Ame-ikL Veliko pred prihodom Evropejcev v Ameriko so posedali tamošnji visokokulturni narodi Aztekov in Inkov daleč na okrog razpredeno poštno zvezo. Pismonoše staroameriških Inkov so prenašali čisto drugačno pošto nego njihovi evropski toVariši. Pisma Inkov niso bila pisana na papir, ampak so bila motvozi, na katerih so se nahajali vozli. Vsak drugače barvan vozel je pomenil nekaj posebnega. Kakor hitro pa so podjarmili Azteke in Inke Španci, so temeljito iztrebili tudi staroameriško pošto.