Iz naše organizacije. Štajersko. šmarsko-rogaško učiteljsko društvo zboruje dne 5. listopada ob eni popoldne v Šmarju. Razen običajnih točk je na vzporedu razprava tovariša g. Zopfa »O prostih spisnih nalogab na višji stopnji« in razgovor o novem >Šolskem in učnem redu.« K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. Učiteljsko društvo za ptujski okraj zboruje v četrtek 2. novemra t. 1. ob 10. uri predpoldne v okoliški šoli s sledečim vzporedom : 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Poročila delegatov: a) O VII. dež. učiteljski skupščini. b) O »Zavezi«. c) O Lehrerbundu. 4. Nasvcti. K prav obilni udeležbi vabi I. Kopič, predsednik. Kozjansko učiteljsko društvo je priredilo dne 30. septembra slavnostno zborovanje v pokoj stopivšemu tovarišu Francu Boheimu, nadučitelju v Kozjem. Vkljub počitnicam se nas je zbralo prav lepo število, kot gostje so bili navzoči gg. dr. Jankovič, član okr. šol. sveta, katehet dr. Jančič in župan ter načelnik krajnega šolskega sveta Jan. Elsbacher. Društveni predsednik tovariš Fr. Šetinc iskreno pozdravi navzoče ter razloži pomen tega izrednega zborovanja, ki je namenjeno enemu nasih najboljših tovarišev. Tovariš V. Pulko omenja v svojem slavnostnem govoru slavljenca najpoprej kot učitelja. Službovati je pričel 1. 1861. Šolske razmere so bile takrat še v povojih, a vkljub naglemu razvitku je korakal tovariš BSheim krepko z duhom časa naprej. To izpričuje dejstvo, da je bil imenovan okrajnim šolskim nadzornikom, a ni maral sprejeti te častne službe. Potem mu je bil podeljen srebrni križec s krono za zasluge. Nadalje omenja govornik slavljenčeve zasluge za naše učiteljsko društvo, ki mu je bil oče, dolgo let predsednik io ves čas, to je 24 let, marljiv odbornik, ki je naše stanovske razmere podpiral z besedo in dejanjem. Tovariš Boheim je imel tudi najlepše urejen šolski vrt. Da mu je učiteljstvo zaupalo, je pokazalo s tem, da ga je dolgo vrsto let volilo svojim zastopnikom v okrajni šolski svet. Bil je slavljenec tudi ves čas svojega bivanja v Kozjem, torej celih 33 let, knjižničar okrajne učiteljske knjižnice. On je bil vobče izmed nas eden najboljših, in če učiteljstvo slavi svoje vrle može, časti tudi samega sebe. Na to omenja predsednik, da je Kozjansko učiteljsko društvo dolžno poslavljajočemu se tovarišu Bftheimu mnogo. Da ta dolg vsaj nekoliko poravna, ga je imenovalo danes svojim častnim članom. Pri tem izroči slavljencu krasno izdelano diplomo. Tovariš Boheim se z ginjenimi besedami zahvaljuje vsem za izraze Ijubezni in prijateljstva in izraža, da ga je najbolj iznenadila diploma, ki mu ostane drag spomin na vrle tovariše. Zvečer je bil slavnostni banket, ki se ga je udeležilo tudi precej odličnih uradnikov in tržanov. V napitnicah, ki so se vrstile, so poslavljali slavljenca in njegove vrline. Z godbo na lok nas je kratkočasil zbor mladih uradnikov pod vodstvom tovariša Ulčerja; manjkalo pa tudi ni veselih pesmi, ker kjer se zbere učiteljstvo, tam se sliši tudi lepo pesem. Tovarišu Boheimu pa kličemo: »Saj srca zvesta kakor zdaj, ostala bodo vekomaj.«