ISKft
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND. O., THURSDAY MORNING, APRIL 15, 1943
LETO XLVI. - VOL. XLVI.
ranjen pri Casablanci
S Andrew Schuster, sin Mr. in Mrs. Andrew Schuster
Japonci so izvedli že drugi masni napad na , Novo Gvinejo
Avstralija( 15. apr.—V manj
P R Orvvood Rd., Cleveland, O. je prišel domov iz afriških
' Cl1 Je med prvimi ameriškimi četami, ki so se izkrcale na | kot enem tednu so Japonci vpri-
>L. v .	. .	____• i • v _ _i____ •	_. •	_ 1

0brežju in zavzele Fedela in Casablanco.
Andrew je dobil dve rani od topniških šrapnelov, ko so zavzemali Casablanco. Bil je pri polni zavesti, toda se ni mogel premakniti z mesta. Tedaj se je v bližini razletela druga krogla, toda ga drobci niso dosegli.
Zavlekel se je v luknjo, ki jo je napravila topovska krogla v tla. Tedaj se je nacl njim razpo-
df^Podpisalavprvih l4 bilijone za Posojilo
n£ton.
"86 len ~~ Ameriški na-% °dzivlje in pridno Silo ^ e drugo vojno h kUn iprvih treh dneh 'ie 1 bond Za ^-O00-000-000
pvlarl°V- Do maja Pri" 1 za i, ' da bo narod pod-d bilijonov
zorili že drugi masni napad na važne zavezniške postojanke na Novi Gvineji. Včeraj so pri belem dnevu bombardirali zaliv Milne. Od 75 do 100 japonskih bombnikov je pol ure bombardiralo pristanišče. Zavezniki so .sklatili Japoncem 30 letal.
Vojna poročila zatrjujejo, da so bile zadete tri male zavezniške ladje, toda drugače so bile zavezniške izgube precej zmer-
Zavezniki naskakujejo zadnjo Rommelovo linijo
I	—-	___i_
dolarjev Vlada priča-
li! t POsojii-,
1 ua 00 Vsak investiral
! bo 0(1
nde od 15 do 20 od-fl0 j *Voj<*a zaslužka in I oltfa: ' ko dozdaj. i„j,11 Cuyahoga je bilo * Prvih treh dneh v vsoti $38,-Zil ta okraj je ^J^onov dolarjev.
>.^eno ^ generala, ki nieso
~~ Angleški ge-"y j« včeraj pr-Zavzeto pristanišče
čila zopet topniška krogla, mu zbila čelado z glave ter ga rani-ilie-la po glavi in hrbtu. Na licu v> . —0 — mesta je ležal 8 ur, predno so, BlVSl JUgOSlOVanSKl
ga pobrali sanirejci. Odnesli so| SefiatOF V CleVClandll ga na obvezovahsce in od tam na
C(>sko
Prebivalstvo ga
iviiejl
JfiiL® Pozdravljalo v ce
11 mest irkališču' ^er
ul)ravo v roke
sicer podpolkovnike ga ; ki je
4 teritorija
je poveljnik v južni
Ho So bilo natrpano na-•>.e Prikazal angleški 3® vpili: "živijo 111 mu metali
se
So Uud
! K S
S\
L
vHošt; ;
Nj,' e zfst°P^ Zed-
°vnik Harvey „cr 1)0 pod vojaško kst;Xne bodo prišle ci-"" Povzele mesto.
Je v 58 letih
V J* Padel v Clevelandu
'C23 .
<ot v, dosegel 14. april
)>S iB Jst°Pinj nad nič-
V W! dos^el - •
} 58 ^Jmrzlejši dan v
Hov Da»es zju-sneS pobelil zem-
ladjo, ki ga je odpeljala v Ameriko. Nekaj mesecev je bil v bolnišnici v Washingtonu, zdaj je pa doma. Pričakuje, da bo zopet kmalu poklican nazaj v službo.
Andrew pripoveduje, da se niso pokazali Frahcozi nič boljši kct naciji in da so prav s tako vnemo napadali ameriške čete. To so tisti Francozi, ki so pokorni vladi v Vichy.	i
Andrew je bil pred odhodom k vojakom uslužben pri Norwood gledišču.
Nad 5,000WAACsledoločenih za službo čez morje
London. — Kapetanka Anna
Wilson, ki je določena za povelj -nico ženskega pomožnega kora (WAACs) onstran morja, je izjavila, da jih bo v kratkem prišlo v Anglijo do 2,000 iz, Amerike. Te bodo nadomestile ameriške vojake kot šoferke, steno-grafke in za druga taka dela. Vojaki pa bodo poslani na fronto.
Dozdaj je določenih 5,000 članic ameriškega ženskega pomožnega kora za službo onstran morja. Od 40 do 60 odstotkov iih bo poslanih v Anglijo, ostale pa v Afriko in morda tudi na druge fronte, kjer so zdaj ameriške čete.
-o-
Šesta obletnica
V soboto ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Frances Levstek v spomin 6. obletnice njene smrti._
Sem je dospel iz New Yorka dr. Izak Alkalay, kije bil od leta 1932 do 1939 senator v jugoslovanskem parlamentu. Ko so udrli naciji v Jugoslavijo, se je skrival tri mesece v deželi, potem se mu je pa posrečilo zbeža-ti na Turško, kar je izvršil v ve-dni smrtni nevarnosti.
V Palestini so mu priskočile na pomoč oblasti. Nato je obiska] Afriko, Južno Ameriko in
, pa ne bi posodile vladi banke?
CNo n	-
r^ P°reca: ako vlada išče posojilo, zakaj ga pa išče \Nr t. ne vzame na bankah?
to Je> da so banke že itak največji kupci za vladne hi m J?1 takoj kupile za vseh 13 bilijonov dolarjev bon-
Vki
|Mobi ,a.to hotela ali dovolila.
'k.. oila uajvečja nevarnost za inflacijo in vaš denar
TOiii
i,JI|Q in na veljavi. Vlada hoče, da narod podpiše to voj-VSe ha.nlr0(1 sPravi obresti.
!ye? Sat Zdi varno P°s°jil0 Pri stricu Samu, zakaj bi *" ^ti. y,0' kupimo vojne bonde za vsak cent, ki ga more-' Kadar boste potrebovali denar, boste bonde lahko 1 je denar najbolj varno naložen.
vlad
___
pripravljeni na
v u Zavezniških armad
n
•^ki?" Export Airline VeHke Britanije.
S:
%

■ apr. .— Včeraj viča pripravljena \na udar proti silam osišča, ki jih obkrožajo; udarila bo,kakoy hitro se bo začela zavezniška invazija Evrope. Dodal je tudi, da so poročila o frikcijah med silami generala Mihajloviča in jugoslovanskimi partizani pod komunističnim vodstvom pretirane; spori nimajo onega ostrega značaja, kate-
Zračni nfepad na
U. S.j A.?
LONDON.—^Radijo iz Tokia je včeraj prenašal govor general Soto, ki je načelnik vojaškega u r a d a. General je izjavil, da so zdaj vse priprave v redu, da začne japonska zračna sila napadati ameriški kontinent. Tekom govora je general povedal, da je pripravljen masni zračni napad na ameriško ozemlje od japonske, nemške in italijanske zračne sile.
NOVI GROBOVI
J o h ana Cecelic
Kakor smo včeraj poročali, da je umrla Mrs. Johana Cecelic, rojena Peska r, v starosti 68 let. Stanovala je na 21070 North Vine St. Pokoj niča je bila domajz vasi Trebnje, odkoder je prišla v Ameriko pred 40 leti. Tukaj zapušča žalujočega soproga Josepha, pet sinov: Joseph, John, Pvt. Edward, Louis in Pvt. Frank: tri končno dospel v Severno Ameri-j sinahe: Anna, Ada,lyne, Chris-ko. V Clevelandu bo imel več tine, in sedem vnukov: John, predavanj med ameriško publi- Joseph, Anna, Jeail, Louise, Elko o položaju v Jugoslaviji. sie in Harry. |
Dr. Alkalay je izjavil, da se j Bila je članica društva Na-Slovenci, Hrvatje in Srbi bore predek, št. 132 J.feZ, katerega zednjeni proti osišču. Izjavil je'je sin Joseph la)Sk, m društva tudi, da bi morali dati Združeni j Slo venski dom, št. 6 SDZ. Po-narodi kolikor največ mogoče greb bo v soboto zjutraj ob 9:15 pomoči Draži Mihajloviča in| iz pogrebnega zavoda August njegovim borcem. F. Svetek na 478 E. 152. St. v _,0__cerkev sv. Kristine, potem pa
Angleški parlamentarec	■' -
napada Zed. države	Andrew Dole*
London. — V poslanski zbor- V Mestni bolnišnici je umrl niči se je spravil nad Zed. dr-'Andrew Doles, star 66 let, sta-žave Alec S. Cunningham Reid.'noval je na.1011 E. 64. St. Po-konservativec. Obdolžil je Ame-'greb se bo vršil iz Zakrajškove-riko, da podcenjuje angleški voj-'ga pogrebnega zavoda; čas in ni napor, da bi rada dobila kon-'drugo naznanimo jutri, trolo nad Kanado in da si hoče # ——-—o
prilastiti vso svetovno trgovino. 1 En pmt zganja na teden
Nad ameriškim narodom bi 0bljUbujej0 OhijČanOm danes gospodovala Nemčija, ako j j j j bi ne bilo Anglije," ie objestno! Cincinnati, O.-Casopis Times
izjavil Reid	'Star Poroča, da bodo dobl11 P01"
"V imenu 'vlade mu je odgovo-! nolfObčani en pint žganja
ril Brendan Bracken, minister vsak teden>	b« vPel^no
za informacije, ki ie izjavil, da ra«oinranje. Vsak bo smel ku-'	, piti zgani e samo v oni državni
je sramota za kakega poslanca, 1	, -n--;
, . i - v r r, f „ prodajalni, ki je najbližja nje-da na tak način zali Zed. države.	.
„ . ,	•, i govemu stanovanju.
Pri tem je pa opomnil poslanca,( Držayni ^^ za kontrolo
da se je takrat ko je bila Angli-	Don ^^ ^^
ja v največji stiski, on sončil na	da bo y enem a]. ^
obrežju v Honolulu, gost milijo- fivih naznanil v javnost vse narke Dons Cromwell.	podrobnosti racioniranja žga-
_	o— —	nja prec|no stopilo racioni-
Obrat na hrvaških ranje v veljavo, bodo vse držav-železnicah	ne prodajalne žganja zaprte za
Deutsche Zeitung in Kroatien dva tedna, prinaša dne 19. februarja na- Toda Fisher je dalje izjavil, slednjo vest: Direkcija državnih da se bo po prvem mesecu raci-železnic poroča, da je promet oniranja zvišala količina zga-potnikov in blaga popolnoma "Ja vsakemu odjemalcu nad en ustavljen na liniji Plasva-Jajce P^- To se pravi, če ga bodo in Bugojne. Le do postaje Nova ]judie P° Pame^ k«P0Vali-Gradšika gredo vagoni, ki do-' stavljajo blago. Na postaji Ja-strebarsko je promet ustavljen tako za potnike, kakor za blago, o-.
Ponoči so poleteli angleški Zavezniški letalci so prizadel? močan udar osiški zra-1	čni sili. Zavezniki se pripravljajo na zadnji na-
skok, ki bo očistil Tunizijo osiških čet.
%^:a_Guardia Field
1 iz
Se s
V člar!\nahaj'al Fran
koiT1'teja jugo-h 'H^V^nanstvu, ki
K 5°sVetik° Za tri mese" 1 Povojnim pro-

aže Mihajlo-1 rega jim pripisujejo.
bombniki nad kraje po Nemčiji
London, 15. apr. — Angleška zračna sila je izvedla sinoči in danes zjutraj enega največjih zračnih napadov nad Nemčijo. Eno uro in pol neprestano so leteli angleški bombniki in bojna letala v strnjeni vrsti preko Rokavskega preliva v smeri proti Nemčiji. Nemške radijske postaje v Parizu, Calaisu, Frankfurtu in Breslavu so takoj prenehale z oddajo.
Bila je jasna mesečna noč in prav lahko je bilo videti nepregledno vrsto angleških letal, kakršna še ni letela proti Nemčiji v eni skupini.
V	torek ponoči so pa angleški bombniki poleteli preko Alp in bombardirali pristanišče Spe-zia blizu Genove.
-o-
Prijetna zabava bo v petek večer pri sv. Vidu
V	petek večer bo v cerkveni dvorani sv. Vida popularna zabava in prebitek od iste bo za tablo, oziroma "Honor Roll," ki bo postavljena pred oltarjem v cerkvi z imeni vseh vojakov, kakor imajo po drugih cerkvah.
Zabava bo pod pokroviteljstvom podružnku? »t. 25 SŽZ, ki ima-pri fari sv. Vida včlanjenih največ mater od vojakov te fare, zato je tudi popolnoma na mestu, da starši in sorodniki vojakov posetijo to prireditev, ker bo za plemenit namen. Toplo priporočamo vsem faranom sv. Vida, da greste v petek večer v cerkveno dvorano sv. Vida. Joseph Nemanič je pa obljubil, da bo vsem ustregel s srečo, ko bo klical številke. Vstopnina bo 50 centov. Priče-tek četrt čez osem, oziroma takoj po večerni pobožnosti v cerkvi.
-o-r-
Vlada je določila prvo mezdo farmarskim delavcem
Washington.—Vlada je prvič določila plačilno lestvico za delo na polju. Določila je maksimalno mezdo, ki jo morajo dobivati delavci v petih okrajih Kalifornije pri spravljanju špargljev.
-—o-
Diplomiran lekarnar
Mr. Joseph M. Turk, sin družine Mr. in Mrs. Joseph Turk iz 1046 E. 69. St., je bil včeraj obveščen od državne izpraševalne komisije, da je z odliko prestal izpite za diplomiranega lekarnarja. Joseph je dobil pri izpitih najvišje rede od vseh dijakov iz Western Reserve univerze, čestitamo in mnogo uspeha v njegovem poklicu.
Cene mesu prestavljene
Jutri bi morala stopiti v veljavo nova cena govedini, tele-Toda urad
ITALIJANSKI VOJAKI SE VOZIJO BAJE IZ TUNIZIJE DOMOV
Gl. stan zaveznikov v Afriki.—Depeše iz glavnega stana poveljnika Eisenhower j a javljajo, da so zavezniške sile udarile v zadnjo obrambno linijo nemškega maršala Romrnela v severni Tuniziji. Ameriški in angleški letalci so včeraj uničili 84 sovražnih letal.
Ameriške zračne trdnjave so uifičile same 73 osiških letal pri obisku letališč po Siciliji. Na enem samem letališču so videli nad 200 osiških letal zbranih.
Uničenje 84 Hitlerjevih letal.'-—-—-
je velik udarec za osiško strategijo na Sredozemlju, ker so bila določena, da bodo vozila potrebščine osiški armadi v Tunizijo. Pri tem napadu so izgubili zavezniki samo troje letal.
Osma angleška armada, ki prodira severno od pristanišča Sousse, je naletela na Romme-love utrjene postojanke med Enfidaville in Djebel Bou Had-jar. To je nova in zadnja obrambna linija, ki jo je postavil Rommel proti zaveznikom in ki leži 50 milj južno od Tunizije.
Poročila iz Švice, kamor prihajajo vesti iz Rima in Marse-Ija, še vedno trdijo, da je začel Rommel odvažati čete iz Tunizije. Tudi radio h Al žira je včeraj zatrjeval, da je odpeljal Rommel nekaj tehničnih Čet iz Tunizije in jih poslal na Sicilijo. To bi pomenilo, da bo Rommel odpeljal iz Tunizije vse postrežbeno moštvo za letala, ker je itak izgubil večinoma vsa letališča v Tuniziji. Baje ima Rommel v Tuniziji samo še tri letališča v svojih rokah in te pa zevezniki bombardirajo noč in dan.
Reuterjeve depeše pa trdijo, da so bile odpeljane iz Tunizije večinoma italijanske čete, ki so dospele v sicilska in sardinska pristanišča ponoči v malih čolnih. V istem času pa da so dobile nemške čete ukaz, da branijo severni kot Tunizije "do zadnjega moža."
Poročilo o veliki zmagi ameriških bombnikov nacl Sicilijo je sledeče. Ko so prihrumele ameriške zračne trdnjave nad letališče Castelvetrano in Milo nad Sicilijo, je bilo zbranih na tleh nad 200 sovražnih letal in sicer 112 na letališču Castelvetrano in 106 na Milo. Na pr-
vem letališču so Američani popolnoma uničili 51 letal, mnogo so jih pa poškodovali. Na letališču Milo so jih pa razdejali 22, druge pa poškodovali.
Večinoma uničenih letal je bilo namenjenih za transporta-cijo, torej je izguba teh velik udarec za osišče.
Nekateri kraji dežele bodo dobili racioniranje mleka jeseni
Chicago, 111. — Dr. Stiss, ki je načelnik mlekarske in perutninske divizije pri živilski administraciji, je izjavil, da bodo dobili nekateri kraji Zed. držav jeseni že morda racioniranje mleka. čez poletje bo dovolj mleka, je rekel, toda enkrat po 1. julija ga bo pa skoro gotovo začelo primanjkovati v nekaterih krajih.
Ako bo vpeljano racioniranje mleka, bo to samo z namenom, da se ga zagotovi dovolj za bolnišnice, otroke in druge osebe, ki ga morajo imeti.
Odlična učenka
Gdč. Mary Cigoj, 19206 Mohawk Ave., ki pohaja na Collin-wood višjo šolo, je ena izmed sedmih clevelandskih učenk, ki so dobile $600 vredno šolnino od Flora Stone Mather kolegija na Western Reserve univerzi. Naše čestitke vrlemu slovenskemu dekletu.
Revmatizem ga pesti
Frank Zlavnika, ki živi pri družini John Glavič, 5157 Erwin Ave., Maple Heights, O. že dlje časa pritiska hud revmatizem. Frank je bil vedno vnet lovec, želimo mu, da bi se kmalu zopet rešil nadležnega gostača.
Naglica ne bo dobra
Urad za kontrolo cen namerava z vso strogostjo kaznovati one, ki bodo s zasačeni pri tem, da so vozili hitreje kot 35 milj na uro. Policija bo njih imena poslala na glavni urad OPA, ta pa na odbore za racioniranje ga-zolina. Ti bpdo vsakemu odvzeli po nekaj kuponov za gazolin potem, ko ga bodo prej zaslišali.
Dvajsetj mesecev ne bo več prodajal gazolina
Morris Bernstein, ki ima ga-jtini in jagnjetrni zolinsko postajo na 3201 Mea- za kontrolo cen je to prestavil dowbrook bulevarju, je bil ka-|za 30 dni. V tem času bo vodil znovan od urada za kontrolo cen,! preiskavo, ako bi se ne dalo cen da ne sme do 31. decembra 1944 j mesu še bolj znižati glasom prodajati gazolina. Bernstein je: ukaza predsednika Roosevelta, bil spoznan krivim, da je stočil da moramo držati sedanjo lini
Naši
vojaki
IH M H
3,923 galon gazolina, ne da bi za to jemal znamke od voznikov. Dar za Rdeči križ Mrs. Josephine Strnad, ki vodi gostilno na 1315 E. 53. St. je darovala v našem uradu $5.00 Rdečemu križu. Prav lepa hvala!
jo pred inflacijo.
Tajnica W. C. umrla
V Omaha, Neb. je nenadoma umrla glavna tajnica organiza cije Woodmen Circle, Maymie E. Long. V tem uradu je bila dolgo let.
Mr. in Mrs. Joseph Matjašič, 6805 Bonna Ave. sta prejela pismo od sina Pvt. Edwarda, ki vošči vesele velikonočne praznike vsem sorodnikom, prijateljem in znartcem. Bil je prestavljen v drugo garnizijo in njegov novi naslov je: Pvt. Edward A. Matjasic, U. S. Army Co. B, 2nd Sig. Trg. Bn. Bks. 10, Camp Kohler, Sacramento, Calif.
RS 19 R
Pvt. William' A. Nosan je prišel v torek za tri dni na dopust iz Fort Knox, Kentucky. William je sin Mr. in Mrs. Anton Nosan iz 6102 St. Clair Ave.
Tu sta naslova bratov Champa, ki sta svoje čase živela na 15711 Saranac Rd. Sgt. William Champa, 35303790 Co. E. 39th Eng. Regt. C, A PO 306, c/o Postmaster New York, N. Y. — Sgt. Joseph Champa, 20520915 Troop A, 107th Cavalry, Santa Rosa, Calif.
Wj KS »s Pozdrave vsem prijateljem in znancem pošilja Pvt. Ludwig Launch, sin Mr. in Mrs. Anton Laurich iz 15717 Saranac Rd. Njegov naslov je: Pvt. Ludwig Laurich, Batt. C, 468, C. A. (B. N.), Camp Haan, Calif.
s
AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 15, 1943
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•11T St. Clair Ave.
JAMES DEBEVEC. Editor HEnderson 0628
Published dally except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
NAROČNINA :
Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo ieto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.0C Za Ameriko ln Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland 'po pošti četrt leta $2.25 Z a Cleveland In Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50,
četrt leta $2.00 Posjunesna številka 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.60 per year 0. S. and Canada $3.50 for 0 months. Cleveland by mall $4.00 lor 6 months 0. 8. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months. $2.00 for I months Single copies 3c
Entered as second-claw matter January 5th. 190®. at the Poet Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878,
No. 89 Thur., April 15, 1943
Euclid ima dobrega župana
Urad državnega inšpektorja je podal z oziro-m na upravo mestne administracije v Euclidu sledečo izjavo: "Rekordi mesta Euclidu, kakor tudi naše osebno opazovanje jasno kažejo, da, je župan Sims juko energičen ter odločen, da izboljša razmere v mestu, tako v finančnem) oziru, kot v vestnem, izvrševanju postav ter raznih postrežbah v-posebno korist in dobrobit meščanov. Da, se more zapopasti veliko izboljšavo v finančnem stanjuje treba pregledati samo poročilo avditorja ter ga primerjati s prejšnjimi.
To poročilo državnega pregledovalca je najboljše spričevalo o uradovanju župana Kenneth J. Simsa in jasen dokaz, da ima mesto Euclid v njem župana, kateremu je blagor in napredek mesta res pri srcu.
Naš urednik je imel v zadnjem času dosti prilike, da se je osebno prepričal o delovanju euclidske mestne administracije, zato bo nekaj podatkov na tem mestu priobčil, da bodo naši čitatelji lahko videli, da imajo mestno upravo v dobrih rokah in da v tem oziru ni potreba prav nobene spremembe, vsaj toliko časa ne, dokler bo župan Sims tako fin gospodar.
Kot je vojna naprtila ogromno breme na rame županu Lauschetu v Clevelandu, tako jih je naložila gotovo tudi županu Simsu v Euclidu. kjer se je zadnja leta naselila velika industrija, ki je zdaj skoro 100% zaposlena z vojnimi naročili.
Kot župan Lausche se je tudi župan Sims poprijel z vse vnemo dela, da bo Euclid storil svoj delež v tem vojnem naporu. Organiziral je civilno obrambo, pri kateri je treniranih nad 1,600 prostovoljcev za razne obrambne aktivnosti. Pred nekaj meseci je mesto vpeljalo direktno telefonsko zvezo z vsemi tovarnami v Euclidu, ki delajo na vojnih naročilih. Mestni policijski oddelek je v slučaju sile trenutne zvezan z vsemi tovarnami. Naj bo tukaj omenjeno, da ima v vseh Zed. državah samo Euclid vpeljan tak sistem. Druga mesta so že začela v tem posnemati Euclid.
Okraj Cuyahoga ima odbor sedmih mož, ki tvorijo ta-kozvani okrajni koncil ža civilno obrambo. Eden izmed teh je župan Sims, ki žrtvuje mnogo svojega časa pri tej akciji, kateri na čelu stoji župan Lausche iz Clevelanda.
Kar se tiče javne varnosti je mesto Euclid pod županom Simsom zelo napredovalo. Noben policijski avto ni starejšega izdelka kot 1942. Varnostni oddelek je inštaliral tudi radijsko opremo za sprejemanje in oddajanje, s čemer je v zvezi s elevelandsko policijo. Euclid ima zdaj tudi svoj lasten urad za odtise prstov in,to prvič v zgodovini. Euclidska požarna bramba ima sedaj najbolj moderno opremo, ki se jo more kupiti.
Kot znano se je županu Simsu posrečilo dobiti vladno pomoč za gradnjo nove gasilske postaje. Več kot eno leto so se vršila pogajanja in posvetovanja z vlado. Poslopje, ki stoji na 221. cesti in Euclid Ave. je na potu izgotovitve. Ta gasilska postaja bo skrbela za vso južno stran mesta, ne da bi bilo treba,gasilcem čakati na železniških prelazih, kot poprej, kar je prej povzročilo mnogo zamude. ' Mesto Euclid prednjači mnogim drugim mestom v vestnem in točnem pobiranju smeti in kuhinjskih odpadkov. Dasi je mesto izgubilo mnogo delavcev, ki so odšli v vojno industrijo, pa dozdaj mestna p6strežba ni še prav nič trpela, čeprav mesto ne more tekmovati z vojno industrijo, kar se tiče delavskih mezd.
V teku zadnjih štirih let' je mesto Euclid dobilo in potrošilo skoro $900,000.00 za povečanje sistema odvodnih kanalov. Federalna vlada je dala skoro ves ta denar; mesto samo je dodalo k temu nekako 5',:,. V zadnjih tednih je začelo mesto z zgradbo novega in večjega odvodnega kanala na 200. cesti, da se bo voda hitreje odtekala. Vlada je odobrila dva druga odvodna projekta, za katera bo dala federalna vlada $8-1,000, mesto pa komaj $8,500.
Na zahtevo župana Simsa so okrajni komisarji izgoto-vili načrt za razširjenje 222. ceste. Državni cestni, oddelek je pristal na. to, da bo nanovo tlakoval St. Clair avenijo.
Na prizadevanje župana Simsa bo postavila železftica paznika na prelazu Nickel Plate in 222. cešta, ki bo tam 24 ur na dan. Tam je bilo poprej mnogo prometnih nezgod prav radi premale straže.
Na prizadevanje župana Simsa je finančno stanje Eu-clida danes v zelo dobrem položaju. Ob njegovem nastopu je mesto dolgovalo nad poldrug milijon dolarjev na zapadlih obveznicah in bondih. Župan Sims je delal na vse krip-Ije, da je mesto obvaroval finančnega kraha. Posrečilo se mu je in danes Euclid, plačuje tekoče obresti in vse obveznice. Na knjigah ni danes nobenega zaostalega dolga.
Vrhu tega je sedanja administracija neprestano manjšala osnovni dolg. Ako bodo letos povprečni dohodki od davkov, bo mesto v stanu odplačati na dolg do četrt milijona dolarjev. S tem si je pa mesto tudi prihranilo lepo vsoto na obrestih. Ta prihranek znaša okrog 70,000 na leto, kar vse je v korist davkoplačevalcev.
Mesto Euclid ima danes 5. najmanjšo davčno lestvico v okraju. Ker dobiva vedno več davka od industrije, bo imel Eud'd kmalu najmanjšo davčno lestvico v okraju.
To je samo nekaj izčrpkov aktivnosti, ki jih daje župan
Sims mestu. Včasih je bil županski urad v Euclidu samo delna zaposlitev, danes pa zahteva stalno zaposlitev, ker mesto neprestano narašča in s tem nastajajo vedno večje zahteve. Vsled tega je bil župan prisiljen, da je popolnoma opustil svojo odvetniško prakso in posveča ves svoj čas edino županskemu uradu.
Naš časopis je svoje čase nasprotoval politiki županaf Simsa. Ko je bil izvoljen kljub naši opoziciji, smo se večini podali, toda smo sklenili, da bomo skrbno pazili na njegovo administracijo. Danes moramo izjaviti, da je župan Sims mož na mestu, da je izpolnil več kot svoje obljube, zato zasluži, da ga volivci obdrže še nadalje v uradu.j V osebi župana Simsa ima Euclid enega najboljših javnih uradnikov, kar jih je mesto še imelo. Takega župana je treba v teh resnih časih obdržati.
BESEDA IZ NARODA
Čestitke k 60 letnici
Danes, 15. aprila, je poteklo šestdeset let odkar je prvič zagledal luč sveta moj prijatelj August Kristančič, ki ima svoj dom na 3408 W. 63 St. Naš jubilant je poznan na zapadni strani mesta Clevelanda kot dober družabnik, podpornik pri društvih in pri vseh dobrih in koristnih ustanovah.
Prav dobro pa je tudi poznan med rojaki v Newburghu, Vsako nedeljo ga vidimo pri maši v cerkvi sv. Lovrenca. In če pogledamo v novi Vestnik, ki je ravnokar izšel, vidimo, da je za njegovim imenom največja številka, kar nas je delavcev, ki si v tovarnah služimo svoj kruhek.
Ob Tvoji šestdesetletnici, dragi prijatelj, Ti želim vse najboljše. Naj Te spremlja božja roka vse dni Tvojega življenja. Blagoslov božji naj bo še nadalje pri Tebi in Tvoji družini. In kar je pa največ vredno in najbolj potrebno, pa Ti želim, da kadar boš raj žal proti neskončni večnosti, naj Te spremljajo vsa dobra dela, katerih si že veliko storil na zemlji. Pa, ta zadnja pot naj bi ne bila pred 40 leti, d$ bi, kot sto-letnik odšel po plačilo v sveti raj.
Naš jubilant je bil rojen 15. aprila 1883 leta v vasi in fara iVJedana pri Gorici. Leta 1907 je prišel v Ameriko in sicer naravnost v Cleveland ter se je naselil na zapadni strani našega mesta. Ves čas je zaposlen v klavnicah.
Prav iskrene čestitke, Av->ust, ob Tvoji 60 letnici. Moja iskrena želja in želja Tvojih številnih prijateljev je, da bi Se dolgo vrsto let deloval med nami kot podpornik pri društvih, cerkvi in pri svojih številnih prijateljih. Prav iskrene čestitke pa tudi soprogi in otrokom, da je Vaš soprog, vaš oče dočakal v zdravju, sreči in zadovjoljnosti svoj 60. rojstni dan.
Bog živi Mr. Kristančiča in njegovo družino še mnogo let!
Jacob Resnik.
V času kampanje
Spadam v odbor, katerega naloga je pisati in zbirati za tekočo ogromno kapanjo za kupovanje vojnih bondov. To ni nobena malenkost, da bi se je moglo preslišati.
Ta ukaz prihaja iz stolnega mesta Washingtona, kjer je kongres, ki je zastopstvo (ameriškega ljudstva) sklenil, na podlagi potrebe, da se razproda med vse ameriško ljudstvo kar 13 bilijonov bondov.
V ta namen so organizirali odbore in ljudstvo se je prostovoljno prijavilo, da pomaga zbirati. Na radio se oznanja in vabi vsako uro črez dan in noč te dneve, v katerih je do konca tega meseca čas, da vsak kupi v kolikor mu finančno stanje dopušča. Vse ameriško in drugo časopisje vzpodbuja na podlagi potrebe in dokazov, da je potreba kupiti v tej drugi veliki kampanji bonde, da bi vso-' ta, ki jo je vlada določila bila dosežena. Na teh proračunih, bo potem upanje, da bo vojna lahko izvojevana.
Ta kampanja ima geslo: "Fantje in može so šli na bojne poljane; mi jih pa podprimo denarnot da bodo imeli, kar potrebujejo v dosego zmage."
Nikjer naj ne bo nikogar, ki bi ne vedel, da se vrši ta kampanja, pa tudi nobenega da bi ne kupil, če mu je le mogoče. Za cilj, kakor ga je imela Amerika, ko je šla v vojno, je vredno, da storimo vse kar moremo, da jo podpremo. Največja pomoč je pa poleg vojakov še denar. In ta denar vlada noče zastonj, le za posojilo vpraša, za kar bo točno vlada plačala zanj obresti.
Kdo ne bi s tem simpatiziral? Vojake ne bomo pustili same, njim moramo biti z vsem na strani, zmaga ne bo veljala samo zanje, bojujejo se tudi za nas, za našo domovino. Za to bomo kupili bonde in v nje investirali denar.
Ali naj vas spomnim na znane "LIBERTY BONDE"? Petkrat, se mi zdi, jih je vlada izdala v prvi svetovni vojni. Tudi takrat smo pisali in govorili ljudem, da naj jih kupujejo, ker bodo isti bondi prišli prav, res je bilo tako. Srečen je bil, kdor si ga kupil, kajti isti bondi so jim prišli v veliko uteho v poznejših časih brezdelja. Res da so nekaj časov v veljavi, če jih je hotel kdo prodati, ko še ni bilo zanje čas, malo pod ceno, toda so pozneje šli pa tudi nad ceno. Bond je denar, velja toliko kolikor je na njem napisano, samo včasih se zanj dobi manj, ali ni prav to z sedanjim denarjem? Prav ravno tako! Dolar inla vrednosti 100 centov in na njem je zapisano da je vreden $1.00, toda, ko greste znjim kupiti stvari, je treba dati tri mesto enega dolarja. Dolar je pa še vedno dolar. Prihraniti dolar je pa kaj drugega! Prihraniti dolar pomeni takrat, ko se ga lahko zasluži, vporabiti se ga mora takrat, ko se dobi za njega ve liko! Prav to je pa sedaj na mestu: Denar se sedaj lažje in bolje zasluži. Vlada se trudi in si prizadeva, da bi ljudi naučila varčevati za to jim daje vso priliko. Na eni strani /vlada prepoveduje, da se ne smejo ccne živilom dvigati, to je za to, da bi ljudje lahko kaj prihranili. Na drugi strani vlada zopet opominja, naj se denar ne trosi za stvari, ki niso nujno potrebne, da se zopet lahko kaj več prihrani. Vlada prosi, da bi delali daljše ure in da ne bi ostajali od dela po nepotrebnem. Vse to je iz najboljšega namena, da bi si ljudje več prihranili za čase, ko bo potreba, ko ne bo toliko dela in prilike za zaslužek.
Ako vse to pomislite, na vsak način je vlada opravičena, da ji sledimo in da se potrudimo kupiti bonde v kolikor nam je mogoče.
V ta namen smo pooblaščeni, da pišemo in da gremo od hiše do hiše, do ljudi, da bi jim to pojasnili, kar je zgoraj omenjeno. Vse to je pa težko v teh dneh, ko je vsak tako zaposlen in ko ni noben za to odškodo-van. Vse to delo je prostovoljno. Kdor bi se pridružil za to delo, bil moški ali ženska, bo z hvaležnostjo sprejet, vsaj par ur dnevno ali nekaj dni v te-
dnu, naj bi žrtvoval v ta dober namen.
Do sedaj sta se prijavila Mr. Frank Jakšič in Frank L. Gr-dina. Naša slovenska banka The North American Bank Co. Kakor tudi slovenska posojilnica St. Clair Savings & Loan Co., sta tukaj agenciji za Federalno banko, kjer se bodo bondi izdajali, teh se posluži-te rojaki prej nego greste drugam, raz ven teh, kateri jih morate kupiti v tovarnah, kjer delate. Bodite tako prijazni, da se poslužujete domačih ustanov, dajte kredit svojemu narodu, vse to bo prišlo enkrat prav.
Danes, ko to pišem je prvi dan tekoče kampanje in moram s ponosom izjaviti, da se je oglasil zgodaj zjutraj v mojem stanovanju, predno je bila banka otvorjena, mož rodom Hrvat, ki je naročil 5 bondov po $100 za dva sina, ki se nahajata v armadi. Mrs. Marija Mlinar iz 1380 E. 52 St., se je pa oglasila v banki takoj, ko je ista odprla vrata in kupila za en tisočak. Tako je" prav. Kupili so jih tudi še drugi, prvi dan je že pokazal, da se naši ljudje zanimajo in da razumejo čas, v katerem se nahajamo, razumejo, da je treba poslušati vlado in slediti njenim navodilom.
Še tole. Kateri nemorete iz doma in ste pripravljeni, da bi jih kupili, pokličite naravnost v banko ali mene na dom, rad se bo oglasil zastopnik sam v vaši hiši in vzel naročilo za bond. Bondi so vseh vrst, lahko si izberete kakršne vrste želite. Lahko tudi naznanite z pismom ali karto, vse bomo vpoštevali. Mi sicer nimamo ničesar od tega razven delo zastonj, vendar si štejemo v dolžnost, da pomagamo vladi v dnevih, ko so morali mladi fantje v armado, za katerimi pa mora biti tudi denarna pomoč. Pričakujemo odziva posebno še od naših društev in Zvez-Jeclnot! '
Anton Grdina, odbornik kampanje. -o—-
Oltarno društvo pri fari Marije Vnebovzete
Članicam našega društva tem potom naznanjamo, da imamo skupno sv. obhajilo na cvetno nedeljo, to je, 18. aprila pri maši ob osmih.
Prošene ste vse članice, da se gotovo tudi vse udeležite skupnega obhajila, kajti čim več nas bo, tem lepše bo izgledalo. Saj ni več kot prav, da se vsaj o velikonočnem času pokažemo pri obhajilni mizi in s tem tudi pokažemo, koliko nas je. Prošene ste tudi, da ne pozabite prinesti s seboj svojih znakov.
Zbirale se bomo 15 minut pred osmo uro v prostorih pod cerkvijo in potem bomo skupno odkorakale v cerkev. Popoldne pa bo molitvena ura in blagoslov. Nato pa bo seja našega društva. Zato pa ste prošene, da se tudi seje udeležite v velikem številu, ker iniamo na dnevnem redu precej važne za-dejve, ki morajo biti čimprej rešene. To pa bomo najlažje storile, če nas bo veliko skupaj. V upanju, da boste upoštevale to naznanilo, vas pozdravlja,
Odbor.
nacistov. Nikjer ni odpor tako si Hrvaškem.
Povojne konstrukcije telefonskega sistema
Izbran je bil odbor pri The Ohio Bell Telephone kompani-ji, katerega naloga je že sedaj proučevati o izboljšavi telefonskega sistema. Proračun kaže, da bo potreben kapital od enega bilijona do bilijona in pol za take izboljšave in popravila. To je ogromen načrt, katerega namerava izvršiti ta kompanija v boljšo postrežbo vsem, ki se poslužujejo telefona.
To naznanilo sta dala v javnost Charles P. Cooper in Mark R. Sullivan, ki sta finančna in poslovna podpredsednika Ame-
rican Telephone in Telegraph kom pa ni j.
Mr. Cooper pravi dalje, da bo velik del tega novega kapitala potreben v teku desetih let potem, ko bo zopet mogoče dobiti potreben material in precej teh milijonov pa bo potrebnih takoj v prvih letih po vojni.
Mr. Sullivan pa pravi, da je v tem programu precej izboljšav telefonskega sistema. Tako je na programu vpeljava televizije in pa telefonske trans-misije potom kabla s podmornicami. Vse to pa ni vključeno v zgornjem proračunu.
V tem programu so vključene sledeče izboljšave: dovolj potrebnega materiala, za zadostno postrežbo, odpomoč sedaj preobremenjenemu telefonskemu omrežju, popolna vzpostavitev "dial" sistema, nadomestitev starih telefonskih naprav, boljša in točnejša postrežba za klice na velike daljave, izboljšava, potom katere bo mogoče v večjo razdaljo poklicati potom "dial" sistema osebo direktno, s katero boste hoteli govoriti, zboljšanje za telefonske klice preko morja, za bolj točno sporočanje časa in vremena ter boljšo postrežbo za motoriste glede sporočanja vremena.
Ta program pomeni, da bo The Ohio Bell Co. v prihodnjih par letih zgradila eno tretjino toliko novih poslopij, kot pa jih je zgradila v zadnjih 65 letih, pravi Mr. Sullivan, ki je podpredsednik The American Telephone in Telegraph kompanij.
Mr. Sullivan pravi, da ima telefon še vedno prednost nad sedanjim radijskim sistemom, kajti potom telefona je mogoča tajnost, kar je na radiu sploh nemogoče pod sedanjimi okoliščinami.
-o-
Ameriški glas o trpljenju in nalogah Jugoslavije
Znani ameriški radio komentator Hans Jacob, je posvetil dne 6. aprila del svojega govora Jugoslaviji. Navajamo nekatere značilne izvlečke:
Govornik je najprej poročal o dogodkih na različnih frontah in razpravljal o možnosti zavezniškega napada na evropsko obalo Sredozemskega morja in potem nadaljeval:
"Jugoslovani, tam onkraj Jadranskega morja, niso nikdar priznali svojega poraza, kakor ga niso priznali Grki, katerih kralj se ravno zdaj nahaja v Aleksandriji.
"Dne 6. aprila 1941 je nacistična Nemčija napadla Jugoslavijo. Boj je bil preveč neenak in Jugoslavija je bila poražena na bojnem polju. Toda kljub temu je nadaljevala svoj boj in je danes moralno ne le nepremagana, temveč zares vzor in vzgled hrabrega odpora in neupogljivega junaštva. Ako sprejmemo nazo;r, da obstoji neka idejna sila, ki predstavlja narodovo dušo—potem moramo priznati, da ima Jugoslavija v sebi ogromen zaklad te sile. Jugoslavija je okupirana
—toda le deloma zares zasedena—od nacistov, Italijanov in Bolgarov. In povrh tega še od Madžarov. In vendar Jugoslavija še vedno živi. To je čudež, velik čudež, kajti jugoslovanski narod krvavi iz tisoč ran.
"Nemci so si nabrali talcev in so jih poklali. Nemci so porušili vasi in celo mesta. Nemci so sistematično vodili vojno iztrebi j evanja proti Srbom, kakor jo vodijo proti Židom in Poljakom. Toda Jugoslavija se še vedno bori in nobena stvar ne bo nikdar zlomila njene volje.
"Zastonj bi bilo raziskovati to povest — to silno zapleteno povest o kraljestvu južnih Slovanov. Toda eno smemo reči: i jemalka, v Jugoslaviji se narod bori pro-{ti vaš voz." ti osišču. Največji del odpora i "Seveda, nosita moštvo generala Mihaj-'"jaz imam
bila t
par številk: 750,000j$f| nov je do danes že v domovino, 200,000 J1« J deportiranih v nacisti« čijo, da tam kot sužnji jo v tovarnah. A 200,0' slovanskih vojakov ujetniških taborih n8* in v Italiji.
"Slovenija s pribil nom prebivalcev je rana. 75,000 so jih ? njihovih domov in jp ^ izgnanstvo, nadalje bilo deportiranih v.. 000 otrok so ugrabili staršem in nadalj"1" j
bilo "izgubljenih." Vsa
odpirajo novi grobov1^ "Števila žrtev na/1^
preceniti' ;
nali i*
P.
se ne da osebnosti so preg v kateri gospoda- . fašistov. Večina H^jji stala bojišče. Nemcl | J glasili za "ozemUe Marijo*^ Alekf'
francoskega ministl8 ^ nje zadeve Bartholin, ? velič, poslužno oV<*
operacij.
je morilec kralja - ^
lovit;
m
Gi°
"Slovenijo oni del, katerega Italijani, pa ,italVJ to se dogaja v Utl živi tri odstotke ^ f
fašisti zdaj navaJ • ^
stotkov. ItalijansK' v Dalmaciji, neki vo, je bil ubit v bP' "Povsod je odP°r ziran in neorgan«' ' borbene Jugoslov^ ^ vest, da jih zaveZ" f pozabili. Jugoslav"'^,
našati dejanske i" ^
izkušnje, kakršnih del — nikdo ne "^j^J tem; da se bo ^ ^ va dvignila iz r®,1]0
ki "a t
moderna država, ^ <fly
vala z vsem svet"^
ji meri nego

kratično in soc-. ^
1 f N
l/i Se ^
lom človeštva, istim idealom. ^ ( "V praktičnem Ijj fc
la Jugoslavia	p «
ski vhod v EvrolV k bi tam našli na	J
PURVH
bojujočega se/>< ^ ^o ( šene vojake. ?t»'s bo Jugoslavija P , $
v ozadju, toda P ,tfj«;
slavijo proti ^'"jds*
mnogo ljudi nliy„»
in njegova vrn ^
bojita, da si bodV
brali Balkan z« ]0 tf
na katerih se b0^'
nacisti na evroP®' ^
približno enim x
ler poklical bolg*
Borisa v Berim
ščeni nevtralni^-
mnenja, da je ^ 0 t sredisC
- -" V
ganjo za -rambe na B»11<a ..e^v
či, ali je uspel P ^ lja Borisa, da J ; k,-garskih narodn^ ^ naporu osišca-
(Dalje na 3
Ce se je "" fle zgodila ali ne, s d*>.
Ampak rečem P lahko v teh cf \es J Neka ženska- ^ » bila Micka al> bila morda M? čka, pa puattglif-mesnico in n®1 d1'1,--
sa za svojo vel^dr^,
Ker je ira^■ ^ ke, je prosila " pi'lJ kupljeno me' je-, njen dom. ^ 11 f
"Nak, domof yj več," ji odvr»e,„ ^trg
"Zakaj
'saj vl
i* y
VOZ
loviča in partizani. Žrtve so bi-: toda konjič* le neverjetne. Naj navedem kajle v papllJ
# i
AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 15, 1943
^ladi
'Haj
mornar
ln kako je Grntkov Francelj iž Amerike v Trst kolofonijo vozil.
m
S^ kaj ne, imenit-defi#lii|	vam povem,
Ji i,
A tri 3n Za dnevom. zmi"
H? In
^otovSakem riževem zr"
bft M
J:
®.?e vam vzbudi še zaradi na-
,rC fvlJ'enja. Dru-? ^6 _P°sebne nismo až< in sicer se na---arja f,°Sebn° rada tako kl°Potača, ki ima ekakšen nastavek,
kadar J'e hu"
i.0 kakor kobilica,
pl»#^ft!\Striže s Perutmi, il \
.»C?8,cvili-kadar
,jf Iv. Qr Kakšn0 prav os. vaji [tada,r°Za "as je spre (ji k
cm sliši ki o pota
^^0p0taČa je grozno
*	Je še dobro,
i# % kfavem času lah-
Smo zaslišali ta
i," gozdu, ki
Si- * 'kJ
er smo bi-
J/\ J* J* nikoli bila
-•<; )h — za-%'J.ljdi kač še nih-
jHu mh"U; Zato s0
I »n flekam preplaše-
jiji, \ 'en Pa ni človek j9^,tivJ.; če greš pod
kakšn
e veje
mS\ikn zvečer> k0
114 i
hl
vžili neizmer Ravno smo bi stav '' kar naenkrat
»0 SliU 1 feeni v • da Smo VSi
Sereni Poskočili, " Po nas. Takoj pihnilo. Ugiba-
ti
f]
i »t.
Is k V Počitku, smo
i% -1 pod posteljo. a' da
Hek«? ne bi bili ka"
Vi. :atere so bile dol
ater
M
ze
vse
V > kaj
^n g.' ""J bi neki bi-'^inj uPal iti ven
C^BU« So rjf-i smo VS1 te
% d divjaki- zve" V a nas napadejo ^!ra;fab'iH smo, kar »t pri rokah se-fj(Cf.ek. ter čukali, 3bil' , a nas. A div-\ i ° bHže- • • • Sele j'tati 86 je začelo ne-L" lil L^0 Se oprezno ^Sko;J zagledamo?
f. !ll
i«;
Spisal Fr. D—c.
kjer niso nikogar potrebovali; samo v eni tovarni so mi rekli, naj pridem spet čez 14 dni vprašat, morda bo takrat kaj. A kako naj živim teh 14 dni? Od brazilijanskih demantov, ki jih nisem imel?
Zamišljen grem po mestu. Kar pridem do trume delavcev, ki so kopali velik kanal skozi mesto. Tu bi se dalo morda kaj zaslužiti — sem si mislil. Stopim k enemu, ki se mi je zdel nekako nadzornik čez delavce, ter ga vprašam (po laško), če potrebujejo še kakšnega delavca. In res, lomeč za silo neko mešanico vseh mogočih jezikov mi je rekel, da naj kar grem noter v jarek in naj začnem, plača bo po štiri milrajze (1 "mil-reis" je po naše 2 kroni 70> vinarjev) na dan, za hrano si moram skrbeti pa sam. Bolje nekaj ko nič,—in vstopil sem kar precej v delo. Kanal je bil globok 5 metrov, in do kolen smo stali v vodi, ko smo kopali in nakladali blato. Nad nami pa je neznansko pripekalo solnce. Tovariši so bili skoro sami Italijani. Bil sem tujec med njimi. Čudil sem se pa zares, da ni bilo niti enega Kranjca vmes, ko ga vendar po Braziliji srečaš na vsakem oglu. V tej službi sem ostal 14 dni. Dalje me ni veselilo, ker si ne bi jnogel prihraniti niti enega beliča zakaj hrana je v Braziliji draga in slaba. Zato grem čez 14 dni spet vprašat v ono tovarno, kjer so mi na pol obljubili, in zdaj sem bil sprejet. Še tisti dan sem vstopil v novo službo, kjer sem potem ostal blizu celo leto. Opravljal sem ključavničarska dela, popravljal stroje itd., in za to delo sem imel najprej po 5, pozneje po 7 milraj-zov na dan. Kako mi je bilo v tovarni, tega vam ne bom pripovedoval: tovarna je tovarna. Moje življenje je bilo zdaj prav vsakdanje, dolgočasno. Najbolj sem se se potolažil, kadar sem šel v cerkev; tam sem se čutil domačega, zakaj tam se služba božja opravlja ravno ta-
AMERIŠKI GLAS O TRPLJENJU IN NALOGAH JUGOSLAVIJE
nje samo, in način kako so ga opisali nemškemu narodu, češ da pomeni okrepitev postojank osišča na Balkanu, nam pove z zadostno jasnostjo: nacisti vedo, da imajo na Balkanu mnogo slabih točk, morda več nego kjerkoli drugje. Ako bi Balkan zopet'postal bojišče, bo Jugoslavija igrala tam velikansko vlogo.	g!
"Jugoslavija bo prerojena in obnovljena — a priznati moramo tudi, da Jugoslovani to zaslužijo!"
-o-
Transilvanija
tC'ko sto let sta-a ravno tisto
da je s takim 'jo "Tantum ergo" itd. kakor v
Zgodovina Transilvanije, ali Erdelja, ali Sedmograške, kakor že imenujejo tisto pokrajino, ki so jo mirovrle pogodbe po zadnji svetovni vojni prisodile Rumuni-ji, in ki jo sedaj Madžarska misli dobiti nazaj celo ali vsaj delno, je zelo pestra.
Transilvansko ozemlje, ki ga na treh straneh obdaja Karpat-sko gorovje, meri 62,000 kv. km površine ter prebiva na njem nekaj nad 3 milijone prebivavcev, ki so v večini Romuni, a so pomešani z velikimi ploščami madžarskih naselij ter nemških narodnih skupnosti. Nemci se radi tudi imenujejo "sedmograški Saksonci."
V starem veku zgodovine je pripadala ta dežela državi Da-kov. V drugem stoletju pred Kr. jo je podvrgel rimskemu cesarstvu cesar Trajaij. Toda ko so( stoletja, nekaj več, kakor sto let, se v dobi velikih narodnih preseljevanj začeli približevati Goti, so se R i m 1 j a n i prostovoljno umaknili, in so jo na površini zasedla nemška plemena Vandalov in Gepidov. Leta 567 po Kr. pa
plemena, ki so se naselila po tej deželi ter jih stare zgodovinske knjige omenjajo vse gori do 9. stoletja, ko so jih Ogri popolnoma podjarmili tudi kot narodnost in si jih včlenili. Nekako do 11. stoletja je bila transilvanska dežela kot obmejna pokrajina madžarske vladavine v zelo rahlih odnošajih z njo. Geza II. je nekatere nenaseljene predele poselil z nemškimi kmeti, ki jih je poklical iz Saksonskega. Andrej II. pa je poklical na pomoč nemški viteški red, toda ta se v Transilvaniji ni dolgo mudil, marveč se je omejil na delovanje na Gradiščanskem (Burgen-land). Istočasno pa so se začeli seliti na Sedmograško takoime-novani Šeklerji (Szekler), ki so poseben odtenek madžarskega plemena. V deželo so prišli s posebnimi pravicami na podoben način, kakor nemški priseljenci iz Saksonskega. Madžarski kralji so na Sedmograškem imenovali posebne vojvode, katerih oblast pa je vedno bolj naraščala in so polagoma dosegli popolno neodvisnost. V deželi pa so živeli drug ob drugem domačin-ski Romuni, preseljeni nemški Saksonci in madžarski Szekler j i, toda Nemci in Madžari obdarovani in obvarovani s posebnimi privilegiji, ki jih Romuni sami niso vživali.
Leta 1437 je prišlo v Transilvaniji do ustanovitve "Zveza madžarskih plemičev, Sakson-cev in Szeklerjev" ki so si sami pridejali ime "treh narodov sedmograške dežele." Toda ta zveza je trajala samo do srede 16.
Ker se je avstrijska uprava ju vojskovanja. Iznajdba ti-hudo vmešavala v notranje živ-jskarstva je podpirala ta raz-| ljenje transilvanske dežele injvoj. Spisi o oborožitveni tehni-okrnjevala samoupravne pravi-'ki, zidanju trdnjav in strategiji j ce, poleg tega pa še neposredno so jako narasli. V debelih bu-! uvajala protestantizem v te kra-
je, so se Madžari, ki so bili v Transilvaniji naseljeni, priključili uporu Rakoczyja. To se je zgodilo v začetku 18. stoletja. Transilvanija je bila v naslednjem stoletju sredi hudega političnega vrvenja in je končno deželni zbor v Kluju (Klausen-burg) 1. 1848. objavil priključitev vse pokrajine k Madžarski. Domačinsko prebivalstvo pri priključitvi za mnenje ni bilo vprašano. Toda vse se je spet zrušilo v nič, ko so bili Madžari tepeni in je bila Transilvanija ponovno proglašena kot samostojna avstrijska kronska dežela. Madžari pa so po drugi poti j le dosegli, da so si 1. 1868 osvojili Transilvanijo, ki jc s to ope racijo popolnoma izgubila svojo neodvisnost.
Leta 1918 je romunska vojska zasedla Transilvanijo in je" bila potem pri mirovnih pogodbah ta pokrajina priključena Veliki Romuniji, ozirajoč se na večinsko število romunskega domačinske-ga prebivalstva kakor tudi na pradavne začetke zgodovine, ko je bila Transilvanija prvič politično zaživela pod vplivom, ki je prišel čez Karpate, trans Silvam, iz romunskih nižin.
-o-
Tehniška vojska pred
400 leti
so pridrveli Obri, ^i so gepidsko državo razbili in to deželo zasedli. Obri so v svojem spremstvu pripeljali seboj tudi, slovanska
ko so Turki pridrveli v Podona vje in zasedli Budimpešto leta 1541. Transilvanija je bila potem pd Turkov dvignjena v sa-
Dandanašnji je pač vsakomur znano, da je moderna vojska tehnika. A prav tako je pravilno rečeno, da je bila sleherna vojna zmeraj tehniška vojna. Seveda so bili časi, ki v njih tehnika ali bolje rečeno
mc ste j no ve:liko romunsko kne ževino. Ko je potem avstrijski; tehniški napredek v vojskova-cesar 1. 1691. Madžarsko pod- nju ni bil važna zadeva. Na-
kvah tedanje dobe najdemo različne tehniške fantazije, ki dandanes niso kar nič več tako fantastične, na primer: načrte bojnih vozil, ki so polni topovskih cevi, ki molijo iz vozov, celo načrte vozov, ki je njih pogonska sila — to so bili konji — skrita v notranjosti: to je bil pač srednjeveški tank!
Med drugimi konstrukcijami, ki so prodrle šele mnogo kasneje, zasledimo topove z zadeš-njim polnilom; metalce ognja, zažigalne bombe, potapljaške zvonove za pionirje; prve težke strojne puške, nazvane mrtvaške raglje — skratka, bilo je mnogo novotarij in tehniški duh je bil vsepovsod izredno razgiban. Nova oborožitvena tehnika je bila tudi taktično izražena: pojavila se je strokovna četa. Jezdeci so kot novost dobili puške. Nastalo je prvo moderno topništvo, lahko in težko bojno topništvo medtem ko so spočetka topove uporabljali samo kot obrambo za trdnjave. "Debela Berta" srednjega veka je tehtala 80 stotov in je bilo zanjo in za vso opremo potrebnih 72 konj. V tridesetletni vojni je. švedski kralj Gustav Adolf spravil na bojne poljane izredno novost: topove za pehoto. To so bili lahki topovi, ki so bile njihove cevi prevlečene z usnjem. Njegovi 'vojaki so imeli tudi prve lahke muškete (puške).
V 17. stoletju se je pojavilo važno tehniškotaktično vprašanje: ali se naj še obdržijo čete s sulicami poleg strelcev? Ali je treba suličarje odpraviti?; To vprašanje je dobilo svoj odgovor, ko so krog leta 1680 iznašli bajonet. Druga, navidez-
■jarmil je bila tudi Transilvani-j sprotno pa je bila doba krog le-jno P0&transka iznajdba, pa je v... .• ,	j . ■ , k	, ,................4-t. i imela se večje posledice: to so
v proglašena kot a v s t r i j s k a ; ta 1500 doba mnogih novih teh-kronska dežela.	niških zamisli« tudi na področ-
(0PJ jI 't ^
in PsJala ravno tisto j ko, kakor na Slovenskem, in po-
A i<n' - ........-1

^ na tla. Le malo Ljubljani v šenklavški cerkvi.
V'Se ni in
vlegla čez
« 111 60*", P° nas bi bi"
mislite.
N.
Ch.?lestu "Kampi• \
t} V
fk
setn
Med
služil za ku-
^Julijanskem e sem se pa
adnj(
Da, to bi bil kmalu pozabil, da sem v tem času tudi "po strani" kaj zaslužil. In veste, kako? Vem sicer, da boste z glavo odmajevali, a ne morem ! pomagati. V mestu je vsak ve-1 čer igral jako velik "cirkus." j Nekega večera stojim pred ; njim ter gledam, kako ljudje1 vro noter. Kar pristopi k meni
%
'\?i,to sc'-m sklenil iti j neznan človek ter me vpraša po 'llJi
Pa
}n iskati sre-! brazil j sko (in jaz sem takrat že
IT" ki".v!ZUČen r°kode-' '"' t. Pa hi čepel
.ko s '
" h ■
sem premiš-itr; *ebi. Poslovil a m rojakov ter
I,
da me-
A ,
•i du r smo bili
železniške po-
u ko,*?,1*? sr si 15 V \J' kunar,':
^ek do v j ?• f/^i'H (Campinas),
W od
ssit ^
-C hseru -sPet p°-
g. sem na ko-
sam v po-1 sem na k0-
a nič mi ni bi-
S wranjca ne za-
1)1 Pregovor me po poti, in
fi f
A
■dr
mesta Saa se torej
dobro govoril, če ne verjamete, pa pojdite vprašat!), če ne bi hotel morda igrat v cirkusu, češ, da jim manjka ljudi. To je bilo zame kakor nalašč; 'čas sem imel zvečer, in če grem za "pajaca" noter, kdo me pa pozna tukaj sredj Brazilije? In tako sem bil takoj pripravljen, in še tisti večer sem "igral"; oblekli%o me namreč za vojaka in še več drugih je bilo, in kar so naredili drugi, sem naredil tudi jaz. Pozneje, ko sem se bolj izuril, so mi dali pa že težje službe: včasih sem bil za po-streščka, včasih za policaja itd.
CTORY
IZUCENI OPERATORJI BORING MILLS
(Horizontal in vertical) LARGE PLANER RADIAL DRILL
Plača na uro, vrhu overtime. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu, se ne priglasite.
WELLMAN ENGINEERING
7000 CENTRAL
__(92)
DELAVCI
za
PREJEMANJE JEKLA
delo zunaj
INŠPEKTORJI
z izkušnjo ali
brez nje Delo znotraj
VISOKA PLAČA OD URE.
CLEVELAND TRACTOR
19300 EUCLID AVE. _(94)
MALI OGLASI
Iz urada Kluba društev SND na St. Clair Ave.
Obvešča se vse zastopnike "Kluba društev SND, da se bo vršila četrtletna zastopniška seja zastopnikov Kluba društev SND v četrtek 29. aprila t. 1. ob osmih Vvečer v dvorani št. 1, novo poslopje. Pozivlje se vse društvene zastopnike, da se gotovo udeležijo. Anthony Zakrajšek, tajnik.

/J
f j
r
.L
\n
it
ft My"UVi stiski- Kam-run brazilijansko KS 1^000 prebi-10 nezdravo le-
%	v nekaki
Omiljeno Prišel v me-{X\ V ravno okrog Sem poskusil V'hj Po vseh tovar-
SNbh-meatu. vpraše-
"'ko- - 0 kakšnega aca, toda _ ni-
BUY
UNITED
ONDS
AND
STAMPS
Na sliki vidimo italijanske vojake, odde lek lahkega topništva-, na nekem- bojišču v Tuniziji. Izgleda, da je precej bodeča okolica in jih menda zbada od- vseh strani in kaj bo še, če jih dobe v roke naši fantje, takrat bo tudi zbadanje, da bo jok in škripanje z Zobmi. . .	?
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
IVanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NIGA NAGROBNIH Bt-'OMSWiK-OV
| bile papirnate patrone. Dotlej j je bilo treiba namreč zmeraj | prej vzeti smodnik iz mošnje za smodnik, treba ga je bilo iz-j meriti in ga nato Stresti v cev. 1 K temu je treba dodati še tretjo "iznajdbo": pruski "dril" | pomeni način ijzvežbanja čet. | Šele zdaj je bilo mogoče pospešiti hitrost. in natančnost streljanja. Zdaj je pehota lahko vsako minuto po štirikrat ustrelila, seveda kot salvo na! povelje in ne da bi pomerili. Pri tem so streljali v oddelkih. Ker je sestojal bataljon iz osmih pelotonov, je nastal pri dobrem izvežbanju način streljanja, ki .je sličil streljanju s strojnicami. Ko je poslednji oddelek nehal streljati, je začel streljati spet prvi, ki je bil medtem že napolnil svoje puške. Tako je nastalo ra minuto 32 strelov v t vsakem bataljonu. Hkrati so ! nastopali vojaki v strnjenih čr-j tali "z istim korakom," nato je ! sprednja vrsta pokleknila; |.streljali so v triČlenskih salvah na daljavo 150-200 metrov. To I je bila tako imenovanj linijska . taktika, ki je mnogo pripomogla k uspehom v vojnah 18. stoletja. Izgubila pa je svoj pomen, ko je Napoleon iznašel novo taktiko strelske linije in je z njo in z izboljšanimi puškami dosezal svoje velike uspehe.
Farma naprodaj
Naprodaj je 60 akrov farma, 7 sob hiša, elektrika, tlakana cesta, lepo poslopje, veliko poljskega orodja, krave, konji, kokoši, sadno drevje in vinograd, vse lepo obdelano. Je tudi studenčna voda. Prodam vse skupaj ali samo farmo, zamenja se tudi za hišo. Podrobnosti se izve pri Mrs. J. Misley, 2 milji vzhodno od Chardon, O., Rout 6.	(Apr. 15, 17, 22)
Gornja slika nam predstavlja nemške iv italijanske ujetnike, ki so jih pripeljali iz Severne Afrike v neimenovano angleško pristanišče. Zrnje je sedaj vojna končana.
DELO DO B1 J O
ŽENSKE
za
LAHKA DELA V TOVARNI
Dnevno delo Začetna plača 67V->c uro Povrhu overtime in bonus Morajo biti ameriške državljanke. Zglasite se dnevno od 8 zjutraj do 5 popoldne
THE BUNELL, MACHINE & TOOL CO,
1601 E. 23rd St.
Soba se odda
Odda se soba za 2 fanta, s hrano ali brez. Na razpolago ^e tudi garaža. Vprašajte na 1447 E. 173. St., blizu Graphite Bronze Co.	(90)
Stanovanje v najem
V najem se odda stanovanje 4 sob s kopalnico; odda se mali družini. Vprašajte na 1045 E. 61. St.	(90)
Hiša po zmerni ceni
Naprodaj je hiša za 2 družini, blizu East Park Drive in Lake Shore Blvd. Proda se po zmerni ceni hitremu kupcu. Za podrobnosti pokličite
Strain ie Realty Co. 18000 Lake Shore Blvd. IVanhoe 6561	(89)
RE-NU AUTO BODY CO.
982 East. J 52nd St.
popravimo va& avto in prebarvamo, Ja bo kot nov.
Popravljamo body in fenderjo.
Welding 1 J. POZNIK — Mi. ZELODEO
__GLenville 3830.___
FR. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave.
ENdJcott 9359
3% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk.
Odprto do 2:30 zjutraj
East 61st St. Garage
PRANK RICH, lastnik ,:'
1109 E. Gist St.
H Sender son 9231
Se priporoča za popravila ta barvanje vafiega avtomobila. Delo Mm in dobro.____■
Hiše naprodaj
Za 2 družini, 9 sob, 5 spodaj, ; 4 zgorej, garaža za 3 avte. Hiša se nahaja na Trafalgar Ave. blizu Euclid Beach parka. Čelna je §6,500.
j Za eno družino 6 sob na le-i pem prostoru na Parkgrove ' Ave. blizu Euclid Beach parka. ; Cena je $6,000.
Za podrobnosti se obrnite na
Daniel Stakich
15813 Waterloo Rd.
KEnmore 1934
(Apr. 10, 13. 15)
JUNAKINJA 12 ŠTAJRA
PREVEL DR. J09. JERŠE
DON'T CONFUSE
Hi F LAT LUX
id^Hf	WITH
MM WATER PAINT
flat finish
water paint
Kompletna zaloga BPS barv
WHITE LEAD, OLJA, TERPENTINE in BRUSHES VRTNARSKEGA ORODJA, UMETNIH GNOJIL in SEMENJA Zaloga vsakovrstne železnine Se priporočamo
iVanhoe 2223
Euclid, Ohio
V BLAG SPOMIN
DRUGE OBLETNICE SMRTI FRELJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN DRAGE MATERE
Rose Zalokar
ki ,jt1 izdihnila svojo blago dušo In za vedno zaspala dne 15. aprila!, 1941.
Spomlad prihaja vsa cvetoča, Draga soproga in ljubljena mati, a kako je žalostna za nas. v hladnem grobu že počiva, ker dve leti so sedaj potekli, in srce zlato našlo je počitek, kar Tebe več med nami ni. kjer ni trpljenja ne skrbi, in za vse trpljenje tu na zemlji, Počivaj v miru, blaga duša, nikoli ne boš pozabljena od nas, naj Večni Bog Ti da plačilo.
Žalujoči ostali:
PRANK ZALOKAR, soprog.
PRANK in EDWARD, sinova; THERESA, hči.
Cleveland, O., 15. aprila, 1943.
6107 St. Clair Avenue
POLEG GRDINA SHOPPE
"Dosti je o tem, nobene besede več," je trdo rekel Madlzeder ju, "to so pogovori za stare ženske, ne pa za nas, ki smo možje."
Mož je odgovoril: "Naročili ste mi, naj pazim, kaj počne; vlačugarstvo pa je prepovedano, in vi, gospod, ste že marsikatero vlačugo pognali čez mejo. Zakaj bi ne pognali iz mesta tudi te nesramnice, ki je že toliko hudega prizadela in bo še."
"Res je, marsikatero sem že izgnal, to pa je bila moja stvar, ne vaša!" se je z zaničujočim ponosom sklonlil pokonci štajerski sodnik. "Izganjal sem, če je bila krivda dokazana; če pa priče niso zanesljive, niti Štefane Švertner ne poženem. Sicer me pa čakajo važnejše stvari, kakor vohati za papeškimi bab-nicami, verujte mi! — če je res vlačuga, bo kmalu prišlo na dan, Madlzeder! Brez vas in brez vaših prič! In ako bo potem vedel ves svet in bo proti njej klical ljudski glas, potem je prišel naš čas! Počakajte, saj jaz tudi čakam, kljub vsej hudobiji te ženske." •
Ko je Hendel stopil po stopnicah iz mestne hiše ven, je za-klical Madlzeder ju: "Svetovalec! Pa zase obdržite! Nikomur ne pripovedujte, dokler stvar sama ne pride na dan. Možje smo, ne opravi j ive ženske!" Nato je sodnik odšel proti svojemu domu.
Madlzeder se je čudil strašnemu možu.
Sedaj ima nesramno papež-nico v rokah ... pa pravi: Zase obdržite! Naj fctvar dozori! Kaj neki hoče, kaj misli? — Se je li odpovedal maščevanju, ali pa je samo odložil? . . . Kdo ume tega moža.
*
Ko je Hendel .stopal proti domu, ni mislil več na Štefano
hovni vodijo za nos, bo povedal, kar mu gre. S svojo pestjo bo raztrgal mrežo laži, ki so jo rimski duhovni napredli okoli njega! Čisti evangelij je na Du naju v nevarnosti, dvigniti ga hoče na oltar! V Štajru so papežu izpodkopana tla, tudi na Dunaju mora izgubiti papež svojo krono, za to bo poskrbel Joahim Hendel, štajerski sodnik!
*
Kmalu potem je Hendel poklical Henrika k sebi in mu je naročil, naj izbere najlepše in naj hrabre j še može izmed štajerskega vojaštva, zakaj še ta teden mora na Dunaj, in tri izbrane kompanije s stotnikom vred ga morajo spremljati in pred cesarjem nastopiti. Reke je sinu: "Očrnili so me na Du naju in bi se moral pismeno zagovarjati; toda tega ne storim, gori poj dem, da govorim, govo rim ne le zase, ampak tudi za verske brate, ki so v stiski in nevarnosti. Morda te bom potreboval ne samo za parado, ampak bo moral tvoj meč tudi braniti moje življenje in pa varnost naših verskih bratov. Se li morem zanesti nate?"
Molče je podal Henrik očetu roko, ki mu jo je slednji krepko stisnil.
"Pa glej," je nadaljeval Hendel, "da se boš na Dunaju postavil, kakor se spodobi za stotnika, ki mu ga ni para v državi. Na dvoru mnogo gledajo na zunanjost, na opravo!" Položil je sinu desnico na ramo in ga z očetovskim ponosom ogledoval.
"Ves bom nov," je rekel mladi stotnik, "od pete do vrha, samo stotniški pas moram še dobiti okrašen z vvezenim petelinom." Pri teh besedah mu je rdečica udarila v lepo, temno obličje; oče pa tega ni opazil
sedeče deklice, močno mu je kri zaplala po žilah — Štefana sedi na vrtu. Hitro je odprl lesena vrata, ki vodijo na vrt; nad njegovo glavo se v pomladnem vetriču tresejo drevesa in mu s pomladnim cvetjem prašijo pe-rjasti klobuk. Ko se je s hitrimi koraki bližal deklici, je pohodil dokaj vijolic in nalomil nekaj solnčnic. Kakor nekdaj v Garstenu v izbi za paramen-te tudi danes sliši sladki, oča-rujoči Štefanin glas. Kakor takrat tudi danes govori o Bogu in o božjih stvareh. . . .
"Katere lastnosti božje si moramo posebno zapomniti?" vprašuje, nato jecljajoče odgovarja deški glas: "Bog je zgolj duh ..."
Štefana govori tiho in ljubeznivo: ". . . je bitje, ki ima najpopolnejši razum in najpopol nejšo prosto voljo, pa nobenega telesa."
Henrik je nagnil v stran dve mladi drevesci, bezeg in čreš-njo — in je zagledal Štefano, ki j« sedela pod jablano, ki ji je rožnato cvetje sipala v la^ se. Kakor nekdaj v Garstenu, je sedela in je sklanjala glavo doli k svilnatemu vezenju, ki ji je razpeto v malem okvirju počivalo na kolenih. Toda ni imela v delu apostola Janeza, marveč grb predrznega Hendelno-vega fanta — s svilnatimi nitkami je vezla grb v stotniški pas. To pot je ne obdajajo pa-peški leseni in slikani mučeni-ki kakor takrat v Garstenu, marveč so okoli nje ljubki, pla-volasi otroci: Poleg nje stoji štiriletni deček in ji gleda na prste, ki se tako hitro gibljejo: ob njenih nogah leži čisto ma-
lo dete v zibelki, ki jo tako lepo ziblje z nogo; tretje dete, že precej velik deček, čepi na tleh ravno njej nasproti in drži v rokah belorumenega petelina z ognjenordečo rožo na glavi. Ko je stopil izza dreves Henrik in je zažvenketal z mečem, je petelin zaplahutal s peroti in je zapel na ves glas: "Kikiriki!"
"Haha," je rekel Henrik, "to je pa žival za moj grb."
Štefana je plaho skočila po konci in je zagledala stotnika. Oj, ta prihaja po pas, kako je veselri, da je bila tako marl j i
va. Gospoda lepo pozdraviti, i-e-če otrokom, ki plaho in ljubko podravljajo: Hvaljen bodi Jezus Kristus — luteranski go-
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA IN DOBREGA OČETA
George Papes
ki je za vedno zatisnil svoje dobre oči 15. aprila, 1942.
Eno leto v tihi jami, predragi cče tam počivaš, a v duhu vedno še med nami, kot nekda.i v srcih naših bivaš.
Žalujoči ostali:
OTROCI
Cleveland, O., 15. aprila, 1943.
spod se smehlja. Pa ri: na veke, marv« fani:	.
(Dalje pri*!?

Sladka glasba
za raetomrano
* — >
V BLAG SPOMIN
ŽE STE OBLETNICE SMRTI PRELJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE
Frances Levstek
ki je za vedno zatisnila svoje mile oči 17. aprila 1937.
Šest let je že minilo, odkar si nas zapustila Ti, oh, kako žalostni so dnevi, ker Te pozabiti moči ni.
žalujoči ostali:
Soprog in otroci.
Cleveland, O., 15. aprila 1943.
Henrik Hendel je šel v orožarno, da da potrebna povelja glede prve kompanije, ki jo bosta z očetom seboj peljala na Dunaj. Vse mora biti novo, čisto in sijajno. Vsa oprema in bojna oprava mora delati čast kompaniji in Hendelnovemu imenu.
Še eno pot ima, za Boga, pot, ki mu je silno sladka: V Vizer-feld mora k Štefani, da vidi, je-li že gotov stotniški pas. Oj, kako ga vleče tja, če bi imel peroti, bi zletel kakor ptiča k ljubljeni deklici. Sedem dni je že ni videl. Sedem dni ne misli drugega kakor nanjo. Kakor mu noč in dan plava pred očmi. V noči na velikonočni ponedeljek je videl v luninem svitu meniha, čigar postava je bila kakor njena. To ni bila pre-\ara, to je bil čudež, čudež ljubezni. Ljubezen, ljubezen mu vedno in povsod pričaruje pred oči ljubljeno, sladko deklico. O ljuba, ljuba, sladka Štefana! Če bi hotel potovati na konec sveta, vedno, vedno.bi bila ti pri meni.
Ponosno, umerjeno je korakal proti Vizerfeldu; tako se spodobi štajerskemu stotniku, ki ga morajo vsi spoznati že po hoji. Že se bliža Švertneričini gostilni, ki stoji sredi med drevjem tako tiho, kakor bi bila začarana. Kljub temu, da zunaj sije majniško solnce, so steklena okna gostilne skrbno zastrta: odkar ve Š^vertnerica, da štajerski sodnik pazi nad njeno hišo, skrbno zapira okna in vrata.
Na vrtu tam zadaj za hišo se glasovi prihajajo skozi sadno drevje, ki je pokriva mlado po-pje in zelenje, aem proti cesti. Skozi zelene majnikove veje je Henrik zagledal modro obleko J
		1	g	LAT S FLAT WALL	LUX PAINT
USW SENSATIONAL Q1L PAI NT					
SOHIO's
n
"ALL-OUT
vam da 10 avtnih koristi za samo $3.69!
TA VAŽNA ponudba je mogoča potom novega motornega čistilca, SOHIOTONE. Omogoča vašemu SOHIO trgovcu sčistiti notranjost vašega motorja temeljito po novem procesu v kakih tridesetih minutah.
Toda to ni vse! To SOHIOTONE čiščenje
1.	PRIHRANI GAZOLIN! ..Ta "ALL-OUT" način izboljša miljažo. V mnogih avtih že sam prihranek na gazolinu plača za čiščenje.
2.	VKNE SILO! SOHIO'S "ALL-OUT" Special da večjo silo in novo življenje onemoglim motorjem.
3.	MOTOR DOBI NOTRANJO ' KOPEL." Radi novih izboljšav je vaš motor očiščen znotraj, da olje teče prosto v prihodnjih pOletnih mesecih.
4.	CARBON VZET VEN! Ta "AL-OUT" način odlušči mnogo carbona in se odtoči ven z oljem, medtem ko čakate.
5.	ODPRAVI BLATO! Ta "ALL-OUT" način pomagft odstraniti iz motorja vse škodljivo blato, ki M je nabralo v motorju tekom tega zimskega gazolinskega racioniranja.
G. VELVI IN RINKI SPROŠČENI IN OČIŠČENI! Ne da bi odstranili pokrov motorja,
vključuje "AL-OUT"
KOMPLETNO	^
BO OLJA V GIRIH (kar potrebuje'c/jp misijo in premik) in PET KVORT MOTORNEGA OLJA. THE STANDARD OIL COMPANY <
--■nkOV^ J
"ALL-OUT" izboljša delovanje rin* ga sprostiti velve, ki se prijemljeJ0-	^
7.	OLJE OSTANE ČISTEJŠE!	L.
vitem čiščenju bo ostalo olje	>lC c
dobite 5 kvortov famoznega OLJA vključno s to ceno.	( fP^
8.	DALJŠE ŽIVLJENJE
je oproščeno škodljivega blata • ■ ire. sveže, novo SOKIO poletno olje » trebi" J^lj pletna prememba clja za gire. kar to "ALL-OUT" specialno ceno
9.	DALJŠE ŽIVLJENJE AVTA! ^
zdravje vašemu dragocenemu misiji in premiku, SOHIO's "AL~\ avtu-faktično podaljša življenje vasem" ^
10. VARSTVO ZA VROČE VRE^ piff lepo pojočim motorjem in z varsi ^ ' nevarnim točkam, boste	orI1
poletnih mesecih z dobrim varstv
F COMPLETE with Now SOHIOTONE treotmeni Gear Oil Change (all you Five Quarts SOHIO Motor 0»
Wherever yov se« this banner displayed—
*
Mandelnovo predvelikonočn0
naznanilo
2.98 in več
Mi smo bili dovolj srečni, da smo si preskrbeli z zgodnjim nakupom najbolj izbrano velikonočno obuvalo za vsakega člana vaše družine.
RED GOOSE ALI BUSTER BROWN
Ti čevlji so iste standard kakovosti kot po(prej. Na vašo razpolago jih imamo zdaj vseh mer in širine ter v sledečih barvah: črne, rujave, plave in bele.
Mandel's Shoe
AMERTŠKA DOMOVINA, APRIL 15, 1943