delavska enotnost
21. 5. 1977 - ŠT. 20 - L. XXXVI. - CENA 4 DIN
GLAVNI UREDNIK: VOJKO ČERNELČ
ODGOVORNI UREDNIK: BOJAN SAMARIN
V številnih kolektivih po vsej državi so delavci v ponedeljek za hip prekinili delo in z navdušenim odobravanjem sprejeli novico, da so delegati obeh zborov Skupščine SFRJ na skupni seji soglasno in z burnim odobravanjem sprejeli odlok, da se predsedniku SFRJ in predsedniku Zveze komunistov Jugoslavije Josipu Brozu Titu tretjič podeli red narodnega heroja. Odločitev so sprejeli na podlagi soglasne želje vseh narodov in narodnosti jugoslovanske
socialistične skupnosti in vseh delovnih ljudi ter občanov, da bi tovarišu Titu še enkrat izrekli priznanje za vse, kar je storil za nas. »S Titovim imenom in delom so tesno povezane vse zmage in uspehi, ki so jih dosegli naši narodi in narodnosti v minulih štirih desetletjih,« je poudaril predsednik Skupščine SFRJ Kiro Gligorov, potem ko je prebral besedilo odloka o tretji dodelitvi reda narodnega heroja Josipu Brozu Titu. Telefoto: Tanjug
POSVET PREDSEDNIKOV OBČINSKIH IN MEDOBČINSKIH SVETOV ZSS_
Nosilec akcij bo sindikat
Osnovne organizacije sindikata morajo poskrbeti za celovito in jedrnato razpravo o temeljih planov družbenih dejavnosti____________________________
Na 46. seji se je minulo sredo sestalo predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Ker je bila zadnja seja pred mesecem dni, so delegati tokrat imeli pred seboj obširen dnevni red.
fj, ro&ju nam zasije radost, veselje... Otroci so najbolj veseli ob p 0Veni prazniku; Ne manjka harmonike, kola in plesa. Tokrat bomo | ,ov*n.?Vali še bolj svečano, še bolj razgibano in radostno. Naš ljubljeni ar,š Tito praznuje 85. obletnico rojstva, 40 let je na čelu partije, ki
jo je izoblikoval v resnično avantgardo delavskega razreda. Nova Jugoslavija, neuvrščenost in samoupravni socializem — to so konstante, to je Tito. Zato tudi radost, razigranost in veselje. Otroci najbolj vedo, koga imajo radi. *	*
A. A.
Glede na pomen problematike naj najprej omenimo teze za samoupravno sporazumevanje o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji. Gre za enega temeljnih aktov, katerih' sprejem narekuje uresničevanje zakona o združenem delu. Podr pisnik tega sporazuma je tudi sindikat, ki zato sprejema veliko odgovornost za primere, ko delavci v TOZD sporazuma ne bi sprejeli v celoti ali v posameznih delih. Prav zato je dolžnost in naloga sindikata, da poskrbi za temeljito in celovito razpravo o predlogih konkretnih samoupravnih sporazumov ter za demokratičen potek razprave in podpisovanja sporazumov.
Vse hitreje se približuje 1.
SEJA PREDSEDSTVA REPUBLIŠKEGA SVETA ZSS_
Spodbuda odpravi vzrokov izgub
‘nu,i te<Jen je bila v Sloveniji na dvodnevnem obisku tričlanska delegacija J0SE7delavskih sindikatov Španije (USO). Vodil jo je generalni sekretar Zve2e . LIFIUR^ člana pa sta bila še Francisco Leon, sekretar za mednarodne i sltjij 'n Sekre,ar za izobraževanje Jose Maria de la Hoz. To je prvi obisk špan-‘	c*e*avcev USO v Jugoslaviji.
objsj, je so obiskali Novo Gorico, kjer so se pogovarjali s predstavniki ObSS, y 1 Iskro in občinsko skupščino Nova Gorica.
SeZnand^^an' ®os’e sPrejel tudi predsednik RS ZSS Janez Barborič in jih 2 značilnostmi naše sindikalne organiziranosti.
Predsedniki občinskih in medobčinskih svetov Zveze sindikatov Slovenije so se prejšnji petek sestali v Domu sindikatov v Ljubljani na posvetu o aktivnosti pri sprejemanju samoupravnih sporazumov o temeljih planov družbenih dejavnosti za obdobje do 1980. leta in o pripravah na razgovore o uresničevanju zakona o združenem delu v nekaterih organizacijah združenega dela. Posvet je vodil predsednik RS ZSS inz. Janez Barborič.
Ljtjg,	..... ............. ....................i----——-------—-----
Mub]ja . 7^^’ 19- maja: Danes je bila na enodnevnem delovnem obisku v ^nik j“*e8acija sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, ki jo je vodil podpred-^ 1 ^OVanov ^ ^.G°8danov, v delegaciji pa sta bila še svetovalca sveta dr. Neca
iZfli ^'škenfsJ°r'^’k' P*1 je zvezna sindikalna delegacija dopoldne imela na repu-'a'	'n	s'nbikatov Slovenije, so obravnavali organizacijska vpra-
^ 0his,^d|anskem delu obiska so gostje iz Beograda skupaj s predstavniki RS tu^ben0p0] ^.'t*j°’ kjer so se na gradu Bogenšperk pogovarjali s predstavniki ■bčnih organizacij te občine o vlogi sindikata v občini.
Če na kratko povzamemo razpravo o aktivnosti pri sprejemanju srednjeročnih planov družbenih dejavnosti, velja poudariti predvsem naslednje: osnovne organizacije sindikata morajo zagotoviti, da bodo delavci na zborih dobili jasne odgovore na vsa vprašanja in, drugič, da bodo njihovi predlogi upoštevani, na ustrezen način. Delavci se morajo hkrati izrekati o vseh samoupravnih sporazumih, da bi tako zavestno sprejemali vse obveznosti, ki jih bo treba poravnati v srednjeročnem obdobju. Zato morajo strokovne službe SIS pripraviti povzetke, ki bi mimo bistvenih vsebinskih vprašanj obsegali predvsem stopnje in višino obveznosti. Tem merilom oziroma instrumentom naj bi na zborih veljala posebna pozornost zlasti takrat, ko gre za solidarnostno uresniče-
vanje enotnih načel vzajemnega uresničevanja skupnih programov in možnosti uresničevanja dopolnilnih programov posameznih dejavnosti v občinah.
Organizatorji in nosilci priprav na zbore delavcev, na katerih bi se opredeljevali do samoupravnih sporazumov o temeljih srednjeročnih planov družbenih dejavnosti, so izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata. Na razširjenih sejah izvršnih odborov je treba preveriti, ali je za zbore pripravljeno ustrezno gradivo, v katerem ne sme manjkati podoba obveznosti TOZD v srednjeročnem obdobju. To gradivo morajo pripraviti poslovodni organi TOZD. Še pred zbori delavcev, na katerih morajo sindikalne organizacije zagotoviti temeljito obravnavo gospodarjenja, analizo izvajanja
sanacije in aktivno sodelovanje delegatov v posameznih SIS, naj bi se članstvo'sindikata izreklo v sindikalnih skupinah o gradivu za sprejem srednjeročnih planov. Po končanih zborih delavcev v TOZ D pa morajo predsedstva občinskih svetov ZŠS temeljito oceniti potek razprave o temeljih planov družbenih dejavnosti za srednjeročno obdobje.
Da bi celoviteje spoznali potek uresničevanja zakona o združenem delu so se predsedniki občinskih in medobčinskih svetov ZSS dogovorili, da bodo v prihodnjih dneh sodelovali v razgovorih v 120 organizacijah združenega dela. Seznam organizacij je pripravljen tako, da bodo razgovori zajeli vse občine, v njih pa kolektive, ki so po svoji dejavnosti zanje najbolj značilni. Razprave bodo sicer zajele celovito uresničevanje »male ustave«, vendar bo poseben poudarek veljal samoupravni organiziranosti, kadrovski politiki, delitvi po delu, uveljavljanju dohodkovnih odnosov in samoupravnemu planiranju.	R. N.
julij, ki bo tudi formalno povzročil resne pretrese v tistih temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, ki so ali še poslujejo z izgubo in do tega roka ne bodo pripravile zadovoljivih sanacijskih programov. Eno od vprašanj, s katerimi se bomo soočili, je izplačevanje osebnih dohodkov delavcem, zaposlenim v takih organizacijah. O tem se je na seji predsedstva RS ZSS raL ’ zvila zelo živahna razprava. V njej so poudarili, da je še veliko primerov, ko izgube sanirajo na star način, torej s sredstvi, ki so jih uspeli dobiti kjerkoli in kakorkoli, nič ali pa zelo malo pa je storjenega, da bi odpravili žarišča izgub. Značilnost takih »sanacijskih programov« je, da so nastajali v ozkih krogih, to je v strokovnih in poslovodnih strukturah. Čeprav so te programe marsikje ‘ »blagoslovili« tudi samoupravni organi, za sindikate ne more veljati sanacijski program, ki ga niso obravnavali in sprejeli delavci na svojih zborih in po prejšnji razpravi v sindikalni organizaciji. Vsekakor lahko rečemo, da bo tako stališče predsedstva slovenskih sindikatov prispevalo k boljši kakovosti sanacijskih programov in k mobilizaciji kolektivov za dejansko odpravljanje izgub in sploh vzrokov slabega poslovanja. Kar zadeva izplačevanje osebnih dohodkov v času sanacije, pa je predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije sprejelo naslednje načelno stališče: osebni dohodki delavcev v TOZD. ki so minulo leto sklenile izgubo, naj ne bi bili nižji od zajamčenih osebnih dohodkov, to je nižji od 2.161 din mesečno, vendar pa tudi ne višji od poprečnih osebnih dohodkov v prvih devetih mesecih lani v njihovi panogi. Odstopanje od tega pravila je možno le v primerih, ko delavci po programu ali še bolje izvajajo sprejete sanacijske programe. Ob taki stimulaciji naj ne bi bila izjemna tudi negativna posledica v primerih, ko bi kjerkoli zaostali za nalogami, ki so jih sprejeli, pa jih ne izpolnjujejo in torej ne znižujejo niti izgub, niti ne odpravljajo njihovih resničnih vzrokov.
Predsedstvo RS ZSS je pooblastilo svoj sekretariat, da konkretizira vsebino že omenjenih načelnih stališč o izplačevanju osebnih dohodkov v kolektivih, ki so poslovno leto 1976 sklenili z izgubo.
Več o drugih zadevah, ki jih je obravnavalo predsedstvo, na 2. strani	M. G.
KAJ SMO STORILI..
Sanacija in »sanacija«
Vse kaže, da v prenekateri temeljni organizaciji, ki bodo morale do začetka julija letos imeti pripravljene dolgoročne sanacijske programe (se pravi TOZD, ki so lani poslovale z izgubo), prevladuje prepričanje, da ta naloga ni ne kdove kako zahtevna, niti ne bo sprejetje sanacijskega programa pri zunanjih dejavnikih, se pravi zlasti pri bankah, skladih skupnih rezerv in Gospodarski zbornici kaj več kot zgolj formalno opravilo.
Treba je povedati, da so vsi, ki tako menijo, v težki zmoti!
Zakon o sanacijah je tako glede roka, vsebine sanacijskega programa in posledic nespoštovanja omenjenih določil zelo jasen in ni dvoma ali drugačne rešitve, kot je naslednja: sanacijski programi morajo vsebovati dolgoročne rešitve gospodarjenja v TOZD, temeljne organizacije si v njem ne smejo zagotoviti le sredstev za trenutno pokritje izgube, pač pa za akcijo, v kateri si bodo s pomočjo dohodkovnih in drugih povezav z drugimi TOZD ter ob pomoči bank in različnih skladov trajno odpravile vzroke za gospodarske težave.
Skratka, do 1. julija morajo delovne organizacije imeti 'takšne sanacijske programe, da jim bodo lahko njihovi poslovni partnerji, banke, občinski in republiški skladi skupnih rezerv odobrili potrebna posojila ob trdnem zagotovilu, da bo sanacija v resnici uspela — in to ne le začasno.
Da pa bi sanacijski programi res ustrezali vsem zahtevam, je za večino T OZD nekaj mesecev, ki so še na voljo, sila kratek čas. V nekaterih delovnih organizacijah že večji del lanskega leta iščejo ustrezne rešitve, nekje pa smo slišali, da si že tri leta prizadevajo najti ustrezen program za saniranje slabega gospodarskega položaja. Na kratko podano — dobrega sanacijskega programa ni moč izdelati v nekaj dnevih ali tednih. Naglica, kot pravijo v upravnem odboru republiškega sklada skupnih rezerv gospodarstva, lahko še zlasti škodi tistim podjetjem, ki se borijo s težavami že več let, kjer se že lep čas brezuspešno ubadajo s slabimi poslovnimi rezultati ali celo z izgubo.
Zato ne moremo pričakovati, vsa) praksa je tako pokazala, da bodo vsi sanacijski programi izdelani v skladu s predpisanimi okviri. Takšne programe pa bodo, to je jasno, zavrnili vsi, ki naj bi vanje vložili finančna sredstva.
Do konca junija je sicer na videz dovolj časa. Toda glede na to, da so doslej banke ali skladi prejeli v oceno zelo malo sanacijskih programov, je jasno, da bo v zadnjih dnevih pred iztekom zakonsko določenega roka v splošni gneči težko temeljito ovrednotiti sanacijske načrte posameznih TOZD, še teže pa jim pomagati, da bi jih popravile. Ponekod sicer merijo prav na časovno stisko, toda čeprav se bodo zavoljo nje s svojimi programi morda le zvlekli skozi šivankino uho, bodo krajši konec prej ali slej le potegnili sami. Sindikati v takšnih delovnih organizacijah, kot kaže, odločno preslabo opravljajo svoje delo —kot družbenopolitični dejavnik v akciji za stabilizacijo gospodarjenja.
B. RUGELJ
PREDSEDSTVO RS ZSS O AKTUALNIH NALOGAH SEDANJEGA ČASA
PALETA NALOG IN AKCIJE
Dogradili bomo sistem družbenopolitičnega izobraževanja in usposabljanja v sindikatih — pomoč Posočju smo zbrali več, kot smo pričakovali
Skladno s sklepi 8. kongresa ZSS smo v naši republiki že izoblikovali sistem usposabljanja sindikalnih delavcev na vseh ravneh organiziranosti. Za to skrbi center za družbeno izobraževanje pri RS ZSS in RK ZSMS v sodelovanju z republiškimi in občinskimi organizacijami sindikatov, delavskimi univerzami in RK ZSMS. Vsekakor lahko rečemo, da je izobraževanje in usposabljanje sindikalnih aktivistov, članov samoupravnih delavskih kontrol in aktivistov ZSMS (po posebnem, zanje prilagojenem programu) doseglo stopnjo, ko je treba kritično preveriti dosežke in probleme, ki so se pokazali pri praktičnem uresničevanju sistema, zlasti še po sprejetju zakona o združenem delu in se dogovoriti za nadaljnji razvoj družbenopolitičnega usposabljanja sindikalnega članstva in samoupravljavcev. Še zlasti pa se moramo dogovoriti o novi kvaliteti organiziranosti usposabljanja ter o reviziji in dograjevanju vsebine, organizacije in metod ter oblik družbenopolitičnega usposabljanja. Mimo drugega to pomeni tudi smotrnejšo delitev dela, obveznosti in nalog med posamezne nosilce in izvajalce usposabljanja. Ko je predsedstvo RS ZSS na zadnji seji obravnavalo poročilo o družbenopolitičnem usposabljanju v sindikatih in stališča o dograjevanju sistema usposabljanja v sindikatih, je še posebej opozorilo na omenjena dejstva in sklenilo pooblastiti posebno komisijo, naj v najkrajšem času izdela predlog sistema in vsebinskih osnov družbenopolitičnega izobraževanja in usposabljanja v sindikatih.
Na pobudo številnih osnovnih organizacij sindikata, TOZD in
drugih organizacij ter delovnih skupnosti je predsedstvo RS ZSS septembra lani pozvalo vse delavce v naši republiki, naj poleg sredstev solidarnosti, ki se zbirajo po zakonu, in sredstev, ki so bila zbrana v višini enodnevnega zaslužka v prvem solidarnostnem krogu, še enkrat pomagajo Posočju z enodnevnim zaslužkom. Upoštevaje vrednost gradbenega in drugega materiala in vrednost prostovoljnega dela se je tako na zbirnem računu RK Slovenije in na drugih računih za obnovo Posočja do konca leta nabralo 225,9 milijona din ali 112% predvidene vsote. Predsedstvo RS ZSS je ugodno ocenilo potek akcije in izreklo zahvalo vsem, ki so dali svoj prispevek za obnovo krajev, ki jih je prizadel potres.
Člani predsedstva so se na seji
dogovorili, naj bi začel v tiskani obliki (kot priloga Delavske enotnosti od te številke dalje) redno izhajati »Sindikalni poročevalec«. V njem bodo objavljena vsa pomembnejša gradiva za seje oziroma stališča in sklepi republiških in drugih vodstev sindikata.
Tudi letošnja osrednja slovenska proslava 27. junija — dneva samoupravljavcev bo v Ljubljani. Udeležili se je bodo delegati iz vseh občin (po trije predsedniki delavskih svetov in drugi najbolj aktivni člani samoupravnih organov iz TOZD vsake občine), predsedniki in drugi aktivni delegati v svetih krajevnih in samoupravnih interesnih
skupnosti. Organizatorja P1'®’
slave — RS ZSS in Skupščina
Slovenije — vabita na slovesn
lOS'
tudi predsednike, podpreds^ nike in druge funkcionarje rep11 bliških organov in organizaclJ Na proslavi bodo podelili let0* nja priznanja
samoupravi ja'
Slavnostni govornik ^	‘
predsednik RS ZSS inzt JMČ i Barborič.
Pred koncem seje je predse^' stvo spregovorilo še več o K3' dravskih, organizacijskih finančnih zadevah ter je drugim sklepalo tudi o organih' ranosti in delovanju sindikat0' Slovenije v primeru vojne.
M- a
IZ OBČINSKIH ORGANIZACIJ
NAJOSTANE MED NAMI
Zadnja seja predsedstva RS ZSS je bila v eni najmanjših in temu primerno od cigaretnega dima zakajenih sejnih sob v Domu sindikatov v Ljubljani. Lojze Erbežnik (nekadilec) je predlagal, naj bi malo manj kadili, Zdravko Troha (sovražnik kajenja) pa je njegov predlog odločno podprl. Branko Pucelj (kadilec) je menil, da »to ne bo šlo«, predsednik RS ZSS Janez Barborič (titdi kadilec) pa, naj seja poteka po dnevnem redu.
Nekaj pa se jele zgodilo ■ po tej razpravi mimo dnevnega reda. Vsi skupaj smo se spomnili, da so v dvorani vgrajene prezračevalne naprave____
SLOVENSKA BISTRICA
turnus), Drago Selan (Emona'
USTAVNA PREOBRAZBA ZAVAROVALSTVA IN SINDIKATI
Delavska univerza v Slovenski Bistrici je v sodelovanju občinskega sindikalnega sveta in njegove komisije za izobraževanje priredila v aprilu seminarje za vse sindikalne poverjenike. Seminarji so bili obvezni. Udeleženci so se seznanili z nalogami sindikatov v združenem delu. Obravnavali so naslednje teme: vlog a in naloge sindikata v združenem delu, družbenoekonomski odnosi in položaj delavca v združenem delu, delovna razmerja, komuniciranje in obveščanje delavca v združenem delu, samoupravno organiziranje združenega dela, usmerjeno izobraževanje za delo in ob delu, odgovornost za opravljanje samoupravljavskih in političnih funkcij, naloge sindikatov v družbeni samozaščiti in ljudskem odporu, naloge sindikatov v samoupravni delavski kontroli, aktualni politični dogodki in vloga neuvrščene Jugoslavije.
H. K.
Mesna industrija Zalog), Si^.?
Srnec (Izolirka), Tilka Šušteri (Postaja milice Moste) in ^ slednje osnovne organizacjL Javna skladišča — TOZD BT ’ Kem|n'
Kolinska — TOZD
Veterinarska postaja Posa^p Sava — Protektor, TO^
AL-SULFAT in Tehnika TOZD Strojni obrati.
R. I*
LJUBLJANA-SlSKA
Na svečani seji občinsk0^ sveta ZSS so minuli poneddl . podelili srebrne znake sindikat
Slovenije za leto 1977. Prizn3'1^ so podelili petim organizaciji in 29 posameznikom. Srebaj znake so prejele konfete1^ osnovnih organizacij sindik3 Slovenija-avto, Avtomonta2' Viatorja in Podjetje za avtom3 . zacijo prometa, osnovna org33
zacija sindikata v Zdravstven . domu Medvode in še naslc^
iU
Še k tistemu, kar manjka
V skupnosti Triglav se že uveljavlja zavarovalni sistem, ki v samoupravnih rizičnih skupnostih zagotavlja vzajemnost in socialistično solidarnost
Sindikat delavcev bank, SDK in zavarovalstva Slovenije — kot ugotavlja njegov republiški odbor v posebni informaciji — se je v minulem obdobju zelo aktivno vključil v prizadevanja za ustavno preobrazbo zavarovalstva. Njegovi organi so neposredno sodelovali pri uresničevanju akcijskega programa zavarovalnih skupnosti Sava in Maribor, po katerem je potekala akcija za uveljavitev samoupravnega sporazuma o konstituiranju in oblikovanju medsebojnih razmerij zavarovancev v zavarovalni skupnosti Triglav. Toda akcija ni bila usmerjena samo med člane »domačega« sindikata, marveč so se ves čas trudili , da bi prodrla tudi med delovne ljudi, ki bodo kot organizirani zavarovanci imeli precejšnjo odgovornost za uresničitev novih odnosov. Ob podpori delavcev v združenem delu so lahko zgradili specifičen delegatski sistem, prek katerega zavarovanci sami upravljajo z združenimi sredstvi in urejajo druga družbenoekonomska razmerja v zavarovalni skupnosti.
V organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih je bilo izvoljeno 8063 delegatov v občinske konference zavarovancev, iz katerih se je izoblikovalo 94 temeljnih rizičnih skupnosti z več kot 1800 delegati. Tako imamo zdaj 22 temeljnih industrijskih rizičnih skupnosti s 110 delegati, 19 temeljnih pro-
metnih rizičnih skupnosti s 95 delegati, 18 temeljnih rizičnih skupnosti komunalnih in družbenih dejavnosti z 90 delegati, 21 temeljnih rizičnih skupnosti za osebna zavarovanja s 105 delegati in 14 temeljnih rizičnih skupnosti s 70 delegati. Zbor delegatov zavarovalne skupnosti, ki šteje 70 delegatov, pa sestavljajo 15-članske delegacije posameznih rizičnih skupnosti. Zbor se je konstituiral 31. maja, pri čemer naj poudarimo, da se je to zgodilo v roku, ki ga je določal akcijski program.
Takšen delegatski sistem in takšno oblikovanje samoupravnih odnosov v zavarovalni skupnosti omogoča, da z zavarovalnimi premijami kot delom dohodka združenega dela oziroma delom osebnega dohodka občanov. to je z združenim dohodkom za namene zavarovanja upravljajo zavarovanci v samoupravnih rizičnih skupnostih. S tem uveljavljamo zavarovalni sistem, ki zagotavlja vzajemnost in socialistično solidarnost v zavarovalni skupnosti. Seveda gre za velika sredstva, saj so lani zbrane zavarovalne premije na področju obeh prejšnjih skupnosti dosegle 2,34 milijarde, za letos pa predvidevajo, da bo skupnost Triglav zbrala 2,8 milijarde dinarjev ali za 19 odstotkov več sredstev.
Posebej je treba poudariti, da je ob vsem pravočasno opravljenem delu sistem zavarovanja
deloval normalno. Toda preobrazba zavarovalstva še ni končana. Postavljen je bil le okvir za nove odnose. Sprejet i bo treba še samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih med zavarovalno skupnostjo in njenimi delavci. Pripraviti bo treba tudi mikroorganizacijo delovnih skupnosti, ki naj bi omogočila tudi čim boljšo organizacijo
poslovanja v prid zavarovancev. Sindikat si prizadeva tudi uresničiti načela sprejete kadrovske politike. Delavci v zavarovalstvu se zavedajo, da morajo v celoti opraviti svoj del naloge, toda ob tem računajo tudi na sodelovanje zavarovancev, ki morajo prav tako skrbeti za uresničitev ustavnih določil na področju zavarovalstva.	P- V.
LJUBLJANA MOSTE-POLJE
Srebrne znake sindikatov Slovenije za leto 1977 so v tej občini podelili 15 posameznikom in 5 osnovnim organizacijam sindikata. Prejeli so jih: Marija Bevec (SAP-TOZD Globus), Gregor Breznik (Žito — TOZD Mlini), Nežka Čad (OŠ Polje), Emil Hočevar (Saturnus — TOZD Embalaža), Rudolf Jugovič .(Prometna sekcija Moste), Marija Kordiš (Saturnus — TOZD Avtooprema), Ivanka Leban (Gradis — TOZD kovinski obrati), Elizabeta Lu-kec, Rudi Smrekar in Ignac Zajec (Papirnica Vevče), Nika Modic (Kolinska), Brane Novak (Sa-
aktivisti: Angelca Breme0 , Vladimir Kavčič (Šolski cjtf
1V33
.nini Iva3
Marinčič, Rudi
RSNZ), Nuša Erjavec in ieE:
Gelemanovič, Doi^11
Grum
(Dekorativna),
Bokal, Janez Nose, Tone Eri1)3^
Matej
Komel, Anton Lovše, „
Sabol, Alfred Tomažič in g(.e
Vidmar (Litostroj), Ema Fre in Drago Wondra (SO LjuM J na-Šiška), Doroteja Kadunc 1 j Rihard Jakopič), Anton K°r3 |C (VP Šentvid), Franc Langer« in Rozka Tehovnik (Teksti , TOZD Tekstilna tovarna vode), Franc Merčun (Megra > TOZD Gradbena operam /, Marko Možina in Dora
Marko Možina in Dora tofl (LEK), Bojan Novak in^A^jj
Starec (Avtomontaza), A0 ,
Pipan (Tiki), Ida Primožič (m i0 cator — TOZD Grmada! Avgust Špolad (Viator).
PRVA SEJA SKUPŠČINE KLUBA SAMOUPRAVLJAVCEV V KOPRU
DELO ŽE LEPO TEČC
Sprejeti dogovori o organizacijskih in finančnih vprašanjih, pomembnih za obstoj . uD bov Utrjeno sodelovanje z obalno delavsko univerzo — Priprave na ustanovitev skupnosti klu samoupravljavcev Slovenije	____^
V Kopru je bila pred dnevi prva redna seja skupščine kluba samoupravljavcev te občine. Razumljivo je, da so na prvi seji obravnavali predvsem organizacijska in finančna vprašanja, ki so pomembna za njegov obstoj.
Dogovorili so se, da bodo vsi člani plačevali članarino iz tistih sredstev, ki jih namenjajo zbornicam in združenjem. Za organizacije združenega dela in za druge delovne skupnosti to pomeni 500 dinarjev letno, za SIS in krajevne skupnosti pa 300
dinarjev. Namenska sredstva za družbenopolitično in družbenoekonomsko izobraževanje bodo člani izločali iz 1,5 odstotka sredstev, s katerimi krijejo stroške za strokovno in splošno izobraževanje ter štipendiranja delavcev, zbrana sredstva (0,2 odstotka) pa bodo nakazovali na žiro račun kluba samoupravljavcev. Klub bo tako lahko plačeval tudi vse storitve, ki jih bo opravljala delavska univerza v zvezi z družbenim izobraževanjem samoupravljavcev. Z delavsko
univerzo so že sklenili in potrdili ustrezno pogodbo.
Na seji so obravnavali tudi informacijo o poteku akcije za uredi tev spominske sobe, posvečene pokojnemu revolucionarju Ivanu Regentu. Poudarili so, da je treba akcijo podpreti in sobo urediti do septembra, ko bo deseta obletnica njegove smrti.
Klub samoupravljavcev bo sklenil z obalno delavsko univerzo pogodbo, s katero se bo obvezal, da bo financiral nabavo 6 filmov in grafoskopskih folij o
družbenoekonomskem .,.0šk* benopolitičnem sistemu, gg za nabavo tega djd.a ,8.00° materiala bodo znašal'
dinarjev.
Imenovali so
,»di aangg
pravljalnega odbora za P p tev dneva samoupravlja .
bo 27. junija, hkrati Pa ^
lf'
v i
dih sklepe izvršnega zvezi s samoupravnim	oS0
mom o ustanovitvi s
klubov samoupravljava
nije.
v.
Saturnusu so se pred leti, ko be ternelj't' razpravi v druž-Sam°POlitičnih organizacijah in zbo°hPraVn'*1 or8anih ter na Ust H/1 .^elavcev sprejeli novo 2cj a^° in kasneje tudi zakon o Sa Uzeneni delu, dokaj dobro Sm °UPravno organizirali; o tem 0 v našem listu že pisali.
iih u"<rat ^P10 j'111 obljubili, da borno čez kako leto ali dve n°vno obiskali in popisali Mihove izkušnje.
Rekli so:
del^*3- Vsakem dinarju, ki ga pa-|.Cl ustvarimo, bomo poslej dru'h^' sv°jega delegata v vse in 2benopolitične organizacije sam©upravne skupnosti, od kj ■ievnih do zveznih, in tam, J ^bodo z naši mi. sredstvi go-^POdarili; bo tudi naš človek, ki 0r v iamkajšnje samoupravne liš"06 Prenašal mnenja in sta-bna naših delavcev. Le tako Sam0 2agotovih učinkovito PriH°Up5avo in veljavo delavcev, im ,!te čez leto ali dve, ko bomo bro"'- Ve^ izkušenj na tem podli k U -n 0 njih bomo spregovori tehtno in pogumno.«
inrered dnevi sem jih spet obiskal skihS 8°v°rili o svojih delegat-pog^^kušnjah zelo tehtno in
^ tern pomenku so sodelovali:
i seS,Perenčak, dipl. oec., pred-jan k konference delegacij SIS, služb2 ^r^ar’ vodja informativne ne e in delegat zbora združe-Lj.,?. dela v občinski skupščini delo ,^an.a ^oste-Polje in še dve K^ki v tem zboru: Milka Jc m Malčka Demšar.
»VSAKDANJA SAMOUPRAVNA PRAKSA TERJA
KORENITE SPREMEMBE V NAŠEM DELU!«
Tako je začel svojo pripoved Edi Ferenčak, predsednik konference delegacij za samoupravne interesne skupnosti.
(V Saturnusu je zaposlenih kakih 1.830 delavcev, v treh temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti skupnih služb. Temeljne organizacije so: tovarna embalaže, tovarna avtoo-preme in tovarna orodja.).
»Ob izvolitvi delegacij v naših TOZD in ob ustanovitvi konference smo se podrobno pogovorili, kako bomo delali; zdaj pa lahko rečem, da z marsičem nismo zadovoljni.«
(V vsaki temeljni organizaciji in v delovni skupnosti skupnih služb imajo delegacijo za interesne skupnosti v občinah in v regijah in res velja pravilo: »kamor gre naš dinar, je tudi naš delegat«. V njihovi konferenci delegacij pa so tudi delegati iz Indosa in iz Dvigalotehne, ki le redkokdaj sodelujejo pri tej dejavnosti. To velja zlasti za Dvigalotehno.)
»Zapišite«, je dejal Edi Ferenčak, »da pomeni vse, kar vam bom povedal, zgolj mojo in našo željo, že neštetokrat javno izrečeno, da bi naš delegatski sistem končno le zaživel tako, kot zahteva ustava.«
(V Saturnusu pošiljajo delegate v skupščine SIS — za otroško varstvo, . izobraževanje, zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje, za kulturo, telesno kulturo, zaposlovanje, socialno skrbstvo in raziskovalno dejavnost).
»Najprej naj povem, da
imamo velike težave z gradivom, ki bi ga morali proučiti pred sestanki skupščin, o katerem bi, kot je v ustavi rečeno, morali najprej povedati svoje mnenje delavci in samoupravni organi v delovnih organizacijah, delegati pa naj bi svoja stališča prenesli na seje skupščin. To gradivo pa je kljub našim številnim pripombam in zahtevam še vedno takšno, da se v njem zelo težko znajdemo in da pogosto sploh ne vemo, za kaj gre. V njem ne upoštevajo enotne metodologije, enotnih kazalcev, da bi človek vedel, kaj je kaj — nekateri, denimo, • prikažejo v gradivu svoje investicije, drugi pa jih ne — in res se težko znajdeš. Gradivo je tudi preveč obsežno in v njem so podrobnosti, ki jih delegat ne more ocenjevati, tudi ni primerjalnih podatkov, da bi vedel, ali gre za napredek ali za nazadovanje. Napisano je tako strokovno in učeno, da morebiti še tisti, ki ga pišejo, ne vedo, za kaj gre. Samoupravna interesna skupnost nam, denimo pošilja podatke o zdravstvenih storitvah, v njih pa ni možno najti niti besede o čakalni dobi ali pa o samoplačevanju; recept podražijo in ta podražitev gre skozi
zadnja vrata; o teh zadevah naši delegati ne odločajo. Res pa je tudi, da tisti ljudje, ki pišejo to gradivo, dostikrat ne upoštevajo družbenih dogovorov in svoje finančne plane, od lani do letos, povečajo celo za štirideset odstotkov, čeprav smo se že neštetokrat dogovorili, da bomo spoštovali družbene dogovore in resolucije. Plan interesne skupnosti za zdravstvo, ki od lani do letos zahteva za več kot štirideset odstotkov več sredstev, po mojem mnenju ni realen, in'tako delo, je, milo rečeno, neodgovorno.«
. Tovariš Ferenčak mi je povedal še veliko kritičnih pripomb na rovaš dela interesnih skupnosti.
Naj jih nekaj naštejem:
»Včasih dobimo gradivo vsi predsedniki delegacij, zgodi pa se, da samo predsednik konference. Dan ali dva pred sestankom. Že velikokrat smo zahtevali, naj ga dobijo vsi delegati, pa nismo uspeli. Zdaj ga pošiljamo drug drugemu in bržčas veste, kako je, če moraš od 80 do 200 strani prebrati v uri ali dveh, potlej pa povedati, kakšno stališče boš zastopal, če boš šel na skupščino.«
(Interesna skupnost za zdravstvo jim je pred tedni poslala več kot 200
strani gradiva za sejo, hkrati s predlogi za samoupravne odločitve, in v takih primerih res ne vedo, kaj naj bi storili: naj vso to dolgo »štorijo« berejo na sestankih konference delegacij ali pošljejo tja nekoga, ki vsaj malo pozna probleme s tega področja; prizadevanja, da bi samoupravljavec povedal svoje mnenje, da delegat ne bi bil odbornik, pač pa v resnici delegat delavcev, se v takih razmerah zgubijo nekje na stranskem tiru).
»Poprej smo imeli splošno delegacijo in smo bili zadolženi vsi za vse. Pa se je izkazalo, da tak način ni dober. Zato smo se dogovorili, da bo vsaka TOZD dala dva delegata za posamezno SIS. Tako se tudi sestajamo, delegati, zadolženi za posamezna področja, konference vseh delegatov pa doslej še nismo uspeli sklicati ne samo zato, ker naših ljudi iz Saturnusa ni možno dobiti skupaj — delamo v več izmenah, delegati iz dopoldanskih izmen ne prihajajo na sestanke popoldne, delavcev, ki delajo popoldne, pa ni moč dobiti na sestanke v dopoldanskem času. Tako se predvsem sestajamo predsedniki delegacij iz temeljnih organizacij, in če se po naključju zgodi, da interesne skupnosti pošljejo svoje gradivo skupno ali pa, če so njihovi plani skupaj objavljeni v občinskem glasilu, lahko o vsej tej problematiki spregovorimo tudi na zborih delavcev, na katerih smo doslej, zlasti v temeljnih,manj pa v delovnih organizacijah skupnosti skupnih služb, slišali že obilo mnenj in predlogov, ki smo jih prenesli na seje skupščine. Res pa je tudi, da hodimo skoraj na vse seje s stališči, ki smo jih sprejeli kot delegati, na sestanku delegacije, delavce pa potlej obvestimo, o čem smo se v interesnih skupnostih pogovarjali«.
Edi Ferenčak je pripovedoval še o nekem svojem starem predlogu, s katerim pa ni uspel. Šlo je za to, da bi morebiti povečali število članov delavskih svetov, med njimi pa naj bi izvolili delegate za interesne skupnosti. Ljudje, ki se v delavskih svetih vsak dan, če lahko tako rečemo, ukvarjajo z gospodarjenjem in tamkaj kot delegati zastopajo mnenja delavcev, kf so jih izvolili, bi seveda laže prenašali naprej samoupravno izoblikovana stališča Satur-nusovih delavcev. O tem predlogu so doslej le govorili in prav ničesar niso sklenili.
»TUDI V ZBORU ZDRUŽENEGA DELA OBČINSKE SKUPŠČINE ŠE NISMO RESNIČNI DELEGATI DELAVCEV!«
Tole ugotovitev sem prepisal iz zapisnika nedavnega sestanka njihovega političnega aktiva.
V Saturnusu so že velikokrat govorili o dejavnosti delegatov v občinskih in krajevnih skupščinah, še zlasti pa o njihovem delu v zboru združenega dela občinske skupščine Ljubljana Mosle-Polje, kamor pošiljajo dva delegata.
Nedavno tega so si izbojevali pravico, da v svoji konferenci ne bodo več imeli delegatov iz drugih podjetij, zdaj jih je v njej kakih 35.
Vsi, s katerimi sem govoril, so mi pripovedovali predvsem o težavah in slabostih delegatskega dela, nihče pa ne o dobrinah.
Naj govore sami.
Milka Krajc, delegatka v zboru združenega dela občinske skupščine:
»Tudi v naših delegacijah imamo težave z gradivom. Živim v Šiški in ne dobivam na dom meščanskega občinskega glasila, material, ki nam ga pošljejo pred sestankom zbora skupščine, pa je tako obširen in napisan v takšnem čudnem jeziku, da ga težko razumem, pa še časa nimam, ker dobimo samo en izvod-tega gradiva za vso delegacijo in se prav res ne morem pogovoriti z ljudmi, ki so me izvolili za delegata«.
Malči Demšar je že trideset let v Saturnusu in zadnji dve leti dela tudi kot delegatka v zboru združenega dela občinske skupščine:
»Sem namestnik predsednika temeljne delegacije v naši delovni skupnosti in veliko se ukvarjam s problemi, ki zadevajo meščansko občino. V našem kolektivu pa za moje delo ni veliko razumevanja. Če se zgodi, da pridemo s temi problemi na zbor delavcev, potlej le dvigujemo roke, češ, saj bodo danes ali jutri dokončno sklenili mimo nas in ne glede na to, kaj bomo rekli mi. To malodušje pa je značilno predvsem za delovno skupnost skupnih služb, ne pa tudi za delavce v TOZD. Morebiti pa je težava tudi v tem, da zadnje čase samo po dva delegata iz temeljnih delegacij hodita na sestanke konference, vsi drugi pa zvemo, kaj so se tamkaj dogovorili, šele v sredstvih javnega obveščanja. Z delavci pa se o teh zadevah le redkokdaj pogovarjamo.«
Janez Grčar je k pripovedovanju Malči Demšarjeve dodal:
* »Ni problem samo v tem, da se o teh samoupravnih zadevah v občini vedno ne pogovarjamo z delavci; pri nas se celo dogaja, da naši delavski sveti nimajo razumevanja za to dejavnost. Le redkokdaj se zgodi, da imamo na seji delavskega sveta v temeljnih organizacijah ali pa v Saturnusu razpravo o zadevah, s katerimi se ukvarjamo delegati za zbor združenega dela; o teh problemih govorimo le, ko morajo delavski sveti povedati svoje mnenje o srednjeročnem ali dolgoročnem planu družbenega razvoja. Če smo res delegati in če smo se res delegatsko organizirali, potem bi morali vsi naši samoupravljavci sodelovati pri oblikovanju stališč, ki naj bi jih vnesli v samoupravne organe izven podjetja.
(V zboru združenega dela meščanske občinske skupščine pa bi se najbrž morali vsi čimprej dogovoriti, kaj naj delajo, da ne bi, denimo, odločali v tem zboru o novem poimenovanju ulic in o takšnih ter podobnih malenkostih, saj so vendar zadolženi za odločanje o združenem delu!)
Torej res ni lahko biti samoupravljavec.
Tudi zato, ker se samoupravno še nismo tako organizirali, da bi hkrati, ko odločamo o gospodarjenju v podjetjih, tudi odločilno vplivali na razmere v občini in v interesnih skupnostih, torej povsod tam. kamor delavci pošiljamo naš dinar.«

Z dušo in srcem sknapi
p
Les^0^0n^ani osnovni šoli je Jože in (jn- ar> sin pohorskega kamnoseka b6vi£narice jz Oplotnice, odšel v Tr-strjjji ’ kjer je končal 1951. leta indu-takrat° fndarsko šojo. Pravzaprav je od Premo stalno povezan s proizvodnjo s'ndik»nlZ ?r8aniziranostjo rudarjev v hajbcij 'a’ ^ eden tistih, ki so med sQ]i(jarn Vnctinii zagovorniki rudarske Sekretar°St'' ^akšen je tudi danes, ko je delavcevrepu^'^kega odbora sindikata Sloverijjeenergetike in premogovništva Sicer
8<>V'or: pa na.j J°že Leskovar sam spre-»VednSV°jih mladih letih:
^en<Jar d° Sem k°tel biti strojni tehnik, So'anien°ma n'so zmogli sredstev za Strijski asrednji tehniški šoli. V indu-^žriosti arski šoli pa so bile dobre ^Poslii i Za 'n učenje. Šel sem, se i, Seven" P°sjal rudar. Ni mi žal...« klicno šolPa n’- k'* zadovoljen le s pokljala v°’ Sai ie kmalu uka želja Jj1 kasneiPna^z.vrn^ko šolo za rudarje Qela, kjgr na višjo šolo za organizacijo n »Ni biifJe,pred nekaj leti diplomiral. Ptipovedi,' a^ko delati in študirati,« je sogovornik. »Študiral sem
ob delu, ob otrocih in ob tem opravljal različne družbenopolitične funkcije. Moje politično delo se je pravzaprav začelo že takoj ob vstopu v industrijsko rudarsko šolo. Najprej sem bil mladinski aktivist, nato sekretar partijske organizacije v rudniku, predsednik sindikata, član revirskega komiteja ZK... Kaj bi našteval. Povem naj le to, da sem se v tem delu kalil, nabiral sem si izkušnje, študiral in verjetno so me tudi zato predlagali za sekretarja RO sindikata delavcev energetike in premogovništva.«
Jože Leskovar ne govori rad o sebi. Lahko bi rekli, da je tudi ta skopi opis zelo pomanjkljiv, in prav zato mu dodajamo še bistveno dopolnitev: Jože je konkreten, jasen in brez dlake na jeziku. Takšen je v službi, na sestankih in tudi med prijatelji in znanci. Takega sem ga tudi sam spoznal pred dvema letoma. Vseeno pa se še vedno spominjam ene izmed sej RO, ko je med drugim dejal v razpravi:
»Samozadovoljstvo nad opravljenim delom pri uveljavljanju novih družbenoekonomskih odnosov in pri krepitvi
vloge sindikata v rudarskih in energetskih delovnih kolektivih bi bilo napačno. Še zmeraj nas čakajo zelo konkretne naloge, med njimi je pa glavna ureditev odnosov med premogovništvom in elektrarnami. Nekateri imajo svoje pri tem povezovanju, pa vendarle smo se vsi dogovorili za skupno akcijo na tem področju. So še ljudje, ki jim ni všeč koncept povezovanja, ki ga uveljavljamo v vsej rudarski in energetski politiki. Poznamo jih, vendar osnovne organizacije često ne reagirajo na napačno zastavljene načrte pri uveljavljanju dohodkovnih odnosov. Tu bomo v sindikatu morali še veliko storiti.«
Ko sem se z Jožetom Leskovarjem pogovarjal o delu RO, ni govoril toliko o zakonu o združenem delu, poudaril pa je predvsem akcijo rudarjev pri reševanju rudnika Kanižarica. Dejal je:
»Že tradicionalna solidarnost rudarjev se je lani ponovno izkazala kot vez med rudarji. Priskočili so v pomoč tudi energetiki. V naših novih odnosih dobiva celo širše razsežnosti in upam si trditi, da so predvsem sindikalne organizacije oblikovalci te nove samoupravne in socialistične solidarnosti.
Sicer pa knapi vemo, kaj je pomoč in samopomoč. Še danes daje vsak rudar v revirjih svoj prispevek v posmrtninski sklad, ki je tudi ena izmed oblik solidarnosti.«
Seveda pa v razgovoru ne moreva mimo oblikovanja novih sestavljenih organizacij združenega dela, v katerih se bo povezovanje med proizvodnjo premoga in električne energije oblikovalo v enoten sistem in ko bodo stari nakupno-prodajni odnosi izginili v poslovanju med kolektivi obeh panog. Ta čas elektrarna Šoštanj porabi v proizvodnji električne energije 90 odstotkov, v Zasavju 60, v Senovem in drugje kakih 30 % premoga. To je zadosten dokaz, da se morata obe proizvodnji združevati in medseboj povezovati. Sicer pa ne manjka tudi zaprtosti, loka-lističnih teženj in neupoštevanja dogovorjenih stališč. S tem bomo opravili kmalu, gotovo pa še letos. Tu je zakon naše orožje in tega moramo izkoristiti?« zatrjuje Jože Leskovar.
Takšen je. Le redko reče sebi rudar, kajti vse kaže, da mu je bolj simpatična beseda knap, ki pa je že dolgo uveljavljena med rudarji. Jože Leskovar pa vedno poudarja, da kljub šolam in funkcijam ostaja knap po duši in telesu.	M. HORVAT
iz albuma
sindikalnih dela v te v

Ne bi mogli reči, da se ta čas ne trudimo iskati odgovorov na številna konkretna vprašanja o tem, kako uresničevati načela svobodne menjave dela med izvajalci vzgojnoizobraževalnega dela in uporabniki strokovnega kadra v združenem delu. Seveda je vprašanje, kakšna je vsakokratna učinkovitost tega našega iskanja, koliko so pri tem vedno prisotne tudi celovite težnje zakona o združenem delu, se pravi, bistvo tistih novih samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov, ki jih »mala ustava« vnaša v naše življenje. Ko namreč že kaže, da smo se približali »tistemu novemu«, se zdi, da se mu tudi že odmikamo in da smo pripravljeni pristajati domala pri starem. Eno takih vprašanj so naša stališča o merilih ali, kot jim učeno pravimo, »funkcionalnih enot storitev«, ki naj bodo osnova za vrednotenje vzgojnoizobraževalnih programov v poklicnem izobraževanju in dogovarjanje o njihovi ceni.
Žal, se hkrati v nas prehitro naseljuje občutek, da ni več načelnih
nejasnosti o svobodni menjavi dela, namesto da bi se vseskozi spraševali, ali imamo res stalno pred seboj bistvene težnje zakona o združenem delu. Na katere težnje mislim pri tem, na katere opredelitve? Na to, da je sestavina produktivne in reprodukcijske sposobnosti združenega dela, še posebej gospodarstva in posameznih panog gospodarstva tudi znanje, vlaganje v znanje, uspešno razreševanje kadrovskih in strukturalnih problemov. In da so tu iztočnice za oblikovanje samou-
pravnih sporazumov o programih, obsegu in pričakovariih rezultatih vzgojnoizobraževalnega dela. Na to pozablj amo vselej, kadar trdimo, da vzgojnoizobraževalna dejavnost zelo »bremeni« gospodarstvo, da te »dajatve« zmanjšujejo reprodukcijsko sposobnost gospodarstva itd.
Druga plat v praksi še vedno nerazjasnjenih teženj zakona o združenem delu pa je pojmovanje, da se je z delavci TOZD, z gospodarstvom, panogami in združenim delom kot celoto sicer potrebno dogovarjati o programu in njegovi ceni, toda hkrati tudi pozabljamo, da se o vsem tem lahko dogovarjamo le samoupravno z delavci in nikakor ne mimo resničnih in za razvoj pomembnih interesov delavcev. Poudarjam — »resničnih in za razvoj pomembnih interesov«.
Ustavimo se ob konkretnem problemu, o katerem smo pred tedni v DE na kratko že pisali. Gre za predlog Izobraževalne skupnosti Slovenije o oblikovanju cene storitev v visokem šolstvu in ki ga ni mogoče obravnavati ločeno od vsebine samoupravnega sporazuma o osnovah plana vzgoje in izobraževanja za obdobje 1976—1980; ta sporazum mora biti sprejet do 15. junija 1977.
Na zadnji seji RO sindikata delavcev znanosti in visokega šolstva so sicer realistično ugotovili, da bo predlog o oblikovanju cene storitev v visokem šolstvu kljub veliki kritiki, ki ga je doživel, potrebno sicer sprejeti v predvidenem roku, toda le kot začasnega, se pravi, dokler ne bi poiskali rešitev, ki bi bolj izražale duha zakona o združenem delu.
Kakšne so bile kritične misli in ocene, izrečene v sindikatu: ocena, da gre v novem predlogu le za nepomembno preoblikovanje v bistvu še vedno starega načina financiranja, ki ni nikoli omogočal, da bi na področju visokega šolstva zasnovali selektivno politiko.
Več let smo, denimo, ugotavljali, da imamo predimenzionirane posamezne vrste šol; vsi smo se s tem strinjali, vendar pa sistem meril, ki je določal dohodkovne odnose v visokem šolstvu, ni omogočal niti enega samega ukrepa v skladu s temi spoznanji. Vsi programi so ostali prazno besedičenje, ker ni bilo pravih instrumentov v sistemu financiranja, ki bi omogočali uresničevanje zastavljene politike. S takimi merili (dokaj shematično merilo je pedagoška ura) visokega šolstva vsekakor ni bilo mogoče usmerjati, a o usmerjanju kot neodložljivi nalogi danes vsi veliko govorimo. Nemara so tudi delegati Izobraževalne skupnosti Slovenije vse doslej trpko občutili to svojo nemoč za kakršnokoli ukrepanje; tak občutek pa seveda deluje izredno destimulativno. Destimulativno je vplivalo to tudi na delavce visokošolskih organizacij, saj je bila večina meril za oblikovanje dohodka statičnih, prizadevnost visokošolskih delavcev ni mogla vplivati na doho-dek,ohranjal se je vtis popolne etatistične odvisnosti.
Po novem predlogu naj bi se visoko šolstvo financiralo na podlagi programa vsake visokošolske TOZD. Sam program pa zagotovo ni dovolj razčlenjena »enota storitve« v visokem šolstvu, so ugotovili sindikati. Če smo prav razumeli njihovo kritično misel, in menim da smo jo, so njihovi pomisleki naslednji: govorimo sicer o programu kot »enoti za storitev«, vendarle pa bi naj znotraj tega vnovič uveljavili vse preveč statična merila, kar bi pomenilo, da bi visoke šole spet financirali po sistemizaciji.
Seveda je treba vedeti, kaj v zameno (ali dopolnitev) ponujajo sindikati. Predlagajo, naj bi postalo izhodišče za oblikovanje dohodka v visokem šolstvu tako imenovano »dogovorjeno študijsko mesto«. Menijo, da se z združenim delom ne dogovarjajo »o svobodni menjavi rezultatov dela«, se pravi diplomantov, marveč o svobodni menjavi dela na visokih šolah, se pravi o dogovorjenih študijskih mestih.
Tak sistem oblikovanja dohodka na podlagi dogovorjenih študijskih mest predpostavlja, kot pravijo v sindikatih, da se bo treba vsako leto ali vsaj srednjeročno natančno dogovoriti z uporabniki, koliko študentov bodo sprejeli in na osnovi tega tudi financirali. Če bi se študij podaljševal ali bi bila kvaliteta diplomantov slaba — tako pravijo — bi bilo treba ukrepati med visokošolskimi učitelji in se vprašati o njihovi usposobljenosti za delo.
No, nekoliko drugačno izhodišče za razmišljanje o tej temi se je izoblikovalo na posvetu, ki sta ga ob koncu meseca marca organizirala s predstojniki visokih šol Komite za vzgojo in izobraževanje in Izobraževalna skupnost Slovenije. Tam se je vprašanje zastavilo takole: ali naj bo enota storitev in podlaga za dogovor o ceni vzgojno izobraževalni program sam, ali pa naj bi bil to diplomant, ki je doštudiral po dogovorjenem programu?
—	Nobenega »vzgojnoizobraževalnega programa« namreč ni mogoče presojati in se o njem odločati, ne da bi hkrati upoštevali njegovih rezultatov, to je števila in kakovost delavcev, ki so se usposobili po tem programu. Prav tako pa bi bilo nesmiselno razmišljati ali se dogovarjati o »ceni diplomanta«, ne da bi upoštevali obsega in zahtevnosti potrebnega vzgojnoizobraževalnega programa ter objektivne zmogljivosti določenega programa in materialnih izobraževalnih zmogljivosti.
—	Tako je zapisal v »Prosvetnem delavcu« Leopold Kejžar in dodal, da gre torej za dva načina, ki pa sta v bistvu identična, seveda s pogojem, da proces dogovarjanja v skladu z načeli svobodne menjave dela povsem izpeljemo.
K razpravam torej, ki ta čas močno burijo naše duhove, lahko ob koncu zapišemo: zakaj ne končno trije načini ali tri sestavine iste celote oblikovanja izhodišč za svobodno menjavo dela: program (vsebina vzgojnoizobraževalnega dela), dogovorjena študijska mesta (osnova za vsakoletni dogovor), dolgoročnejši dogovor o potrebnem številu diplomantov posameznih profilov.
Kaže, da pri iskanju odgovorov na vprašanja o svobodni menjavi dela vendarle napredujemo, ker se vedno bolj zavedamo, da moramo težiti k sintezi meril, ne pa k postavljanju zgolj alternativnih predlogov, ki bi drug drugega izključevali iz dialoga.
SONJA GAŠPERŠIČ
OB PREHODU NA PLAČILO PO VLOŽENEM DELU_
JURIŠ NA BARIKADE NAMIŠLJENIH ZAPREK
Celjski sindikati družbenih služb korenito spreminjajo miselnost o delitvi osebnih dohodkov po vloženem delu — Letos nobene uravnilovke pri povečevanju osebnih dohodkov — Kdo so bili in kje so nosilci odpora — Zakaj ponekod še vedno vihtijo diplome in delijo na lepe oči
Na skupni seji izvršnih organov občinskih organizacij sindikatov delavcev v družbenih dejavnostih celjske občine so udeleženci ugotovili, da so splošne razmere na področju delitve osebnih dohodkov dokaj ugodne in ponekod že vzorne. S tem dokazujejo, da je tudi v družbenih dejavnostih možno uveljavljati sistem delitve osebnih dohodkov po vloženem delu in rezultatih dela. Politično vzdušje in pripravljenost za delo sta ugodnejša kot kdajkoli prej, sindikalni funkcionarji pa se v celoti zavedajo svoje politične spodbujevalne in povezovalne vloge.
BOJ Z ZASTARELO MISELNOSTJO
»V sindikatih se nikoli nismo odrekli ideji o delitvi osebnih dohodkov po vloženem delu in rezultatih dela,« poudarja IGOR PONIKVAR, sekretar odborov sindikatov družbenih dejavnosti celjske občine. »Vzrokov za to, da ni bilo pričakovanih rezultatov, pa je več. Če se spomnimo, smo imeli že pred leti izdelanih nekaj zelo dobrih sistemov, ki pa so ostali v — predalih. Sindikati smo se korak za korakom borili za uresničitev teh sistemov, žal pa so nam letela pod noge polena z leve in desne. Sem sodi tista nesprejemljiva filozofija, da za delitev osebnih dohodkov po vloženem delu ni dovolj denarja, da nekaterih del ni možno izmeriti, da so ocene subjektivne in tako naprej.
Zakon o združenem delu in sedanja zavzetost celotne družbe, da bi bili osebni dohodki v resnici odsev rezultatov dela, sta utišala tudi tiste, ki so nenehno kritizirali in dokazovali, da takšnega sistema ni možno uveljaviti. S tem ni rečeno, da so vsi nasprotniki spoznali svojo zmoto, niti da so se skrili v »mišje luknje«, čakajoč na svoj »trenutek«. Seveda
nihče ne trdi, da so že izdelani sistemi najboljši. Trdim pa, da so velik korak naprej v naših naporih pri uveljavljanju načela delitve osebnih dohodkov po vloženem delu in rezultatih dela. Trenutno nam je največ za to, da vsak pokaže svoj aktiven odnos do tega vprašanja, s čimer začenjamo resničen boj mnenj, ki bo rodil kvalitetne rešitve. Doslej smo že uspeli streti miselnost, da bo nov sistem sprožil nestrpnost v kolektivih, povzročal spore med delavci in da je najbolje ostati pri starem načinu delitve, ki zagotavlja ljubi mir. Sprememba te miselnosti je najpomembnejši uspeh, saj pomeni temelj za uvajanje resnične delitve osebnih dohodkov po vloženem delu in rezultatih dela. Vsekakor pa je res, da je prizadel tisti del vodstvenega in vodilnega kadra, ki ne zna ali ne organizira pravilnega dela.«
PRIPRAVLJENOST IN RAZUMEVANJE PRIZADETIH
Medtem ko sindikati skupaj z vodstvi celjskih družbenih organizacij pripravljajo nove ali dopolnjene predloge o delitvi osebnih dohodkov, o katerih bi znova razpravljali in jih nato sprejeli, smo obiskali nekatere delovne kolektive.
»V sodstvu imamo že več let osnove in merila za nagrajevanje sodnikov po učinku,« pravi LUDVIK GORENJAK, namestnik predsednika okrožnega sodišča v Celju in predsednik komisije za nagrajevanje. »Temelj temu nagrajevanju so normativi republiškega sekretariata za pravosodje in državno upravo, po katerih republiški sekretariat letno v posebnem poročilu prikazuje uspeš-
nost vseh sodnikov rednih sodišč. To pomeni, da imamo za vse sodnike enaka izhodiščna merila. V Celju imamo poleg teh osnov še lastna merila, ki dopolnjujejo ugotavljanje uspešnosti dela sodnikov glede na posebnosti organizacije oziroma poslovanja našega sodišča.
Dosedanje izkušnje so pokazale, da so sodniki z razumevanjem sprejeli sistem delitve osebnih dohodkov po vloženem delu in rezultatih dela. To je pomembno že zaradi tega, ker do nedavna na nagrajevanje po učinku pri sodnikih skoraj ni bilo misliti. Dosedanji sistem osnov in meril zahteva dopolnitve, ki jih narekuje delo.
Uspešnost dela sodnikov ugotavljamo periodično za vsakih šest mesecev, ker je to naravi sodnikovega dela najprimernejše. Glede sredstev za delitev osebnih dohodkov pa so težave. Republiški proračun nam jih posebej ne zagotavlja. Zato v ta namen uporabljamo sredstva, ki nam ostajajo od boleznin, torej denar, ki nam ostaja v primerih, ko sodniki zbolijo. Družbeni dogovori oziroma samoupravni sporazumi bodo morali tudi glede sredstev za delitev osebnih dohodkov po vloženem delu in rezultatih dela za sodnike zagotoviti ustreznejši in pravilnejši način financiranja, da bi lahko novi sistem še realneje ovrednotil delo sodnikov.
KAKO DATI,
ČE NI KJE VZETI?
»Celjska knjižnica dela v takšnih razmerah, da delavec, ki svoj obseg dela poveča za četrtino, ne dobi nič več. Res pa je tudi, da tudi tedaj, če bi delavec delal za četrtino manj, nihče ne bi mogel delavcu ničesar vzeti,« pripoveduje IVAN SENIČAR, ravnatelj osrednje knjižnice v Celju. »Takšne razmere seveda niso sprejemljive. Rešitev bi bila v svobodni menjavi dela in s pogojem, da ima naše delo družbeno določljivo objektivno ceno. Trenutno ne dosegamo
niti s sporazumi dovoljenih in določenih osebnih dohodkov, sočasno pa se nam zmanjšuje knjižni fond, ker je vedno manj denarja za nakup vseh dražjih knjig.
V našem kolektivu še vedno delimo osebne dohodke po sistematiza-
ciji delovnih mest in ne po opravljenem delu. Kolektiv je v dvomih, katera merila vzeti. Eno od meril bi lahko bilo število izposojenih knjig. Naš knjižni sklad ima trenutno 233.000 knjig. Leta 1975 smo izposodili 80 odstotkov vsega knjižnega sklada, lani pa 102 odstotka. Mi menimo, da se da meriti tudi delo knjižničarja. Gre za storitve, ki jih-nudimo bralcu. Naše knjižnice so še vedno preveč zaprte in premalo informacijsko, idejnopolitična, kulturna središča, zato so tudi premalo vplivne v svojem okolju. Zato je bistveno, da pridemo do menjave dela. Če bi namreč ta hip uresničili delitev osebnih dohodkov po vloženem delu, bi morali izločiti neko vsoto denarja od že tako premajhnih sredstev. Torej bi morali najprej vsem vzeti in ta denar nato deliti po novih kriterijih. To bi bilo sprejemljivo, če seveda že zdaj ne bi imeli skoraj 20 odstotkov manj denarja, kot ga določa sporazum. Za primer naj povem, da imajo naše snažilke manjše osebne dohodke od tistih, ki jih določa sporazum. V primeru, da bi snažilkam povečali dohodke, bi njihovi osebni dohodki na mah presegli osebne dohodke naslednje kategorije delavcev...«
VEČINE
OPRAVLJENEGA DELA NI MOŽNO MERITI
»V banki imamo že drugo leto vpeljan sistem stimulativne delitve dela osebnih dohodkov,« razlaga JOŽICA HERMAN, direktorica Celjske mestne hranilnice, podružnice Ljubljanske banke, predsednica občinskega odbora sindikatov delavcev bank, SDK in zavarovalstva. »Ta del izplačujemo v odvisnosti od kolektivne produktivnosti. Že poldrugo leto vsaka podružnica Ljubljanske banke izloča od minus dveh do plus sedem odstotkov od brutto osebnih dohodkov za stimulacijo.
Pri nas v Celju smo se odločili za pet odstotkov stimulacije, ki je ne delimo vsak mesec, temveč trome-sečno, kar ustreza specifičnosti našega dela. Bistveno pri tem je, da to razliko izplačujemo vsakomur po oceni njegovega dela. Delo ocenjujejo posebne komisije, ki niso stalne in so sestavljene iz delavcev organizacijske enote, katere delo ocenjujejo.
Ker za družbeno dejavnost dejansko ni trdnih in znanstvenih meril, po katerih bi lahko v celoti ocenjevali vloženo delo posameznika, nam za osnovo služi analitična ocena delovnega mesta. Gre za merljiva dela, kot je delo s prebivalstvom ali delo pri kreditiranju stanovanjske gradnje in tako naprej.
Tudi pri nas smo ob prehodu na ta način določanja osebnih dohodkov naleteli na posamezne odpore, ker sov delavci sprva dvomili v objektivnost ocenjevanja. V zadnjem času pa ugotavljamo, da so komisije izbrale pot najmanjšega odpora in so delo vseh delavcev ocenjevale — enako.
Letos moramo spremeniti ta sistem. Delavski svet je že sklenil, da
tev osebnih dohodkov vodilnih 'n vodstvenih delavcev, ki so bili dosl®) nagrajevani po uspešnosti svoj enote. Prav zato so se ponekod vodstveni in vodilni delavci poskus3 izmikati prehodu na plačilo po v*^ ženem delu, ki bi bilo odvisno oo’ njihovega organiziranja dela. ' drugi strani pa so stali ob strani tu
zato, da bi se delavci sami prepirali ^
klesali mnenja. Take poskuse sto uspeli zmanjšati, ker so delavci sai® prisilili svoje vodstvene tovariše, d» skupaj rešujejo in iščejo najbolj ^ možnosti za nagrajevanje po vk»e nem delu...«	,. j
To je le del mnenj in izkušenj dosedanjih uspehov in neuspehov p prehodu na plačevanje osebni dohodkov po vloženem delu in rezU, tatih dela v celjskih organizacij3 družbenih dejavnosti. Vodstvo ce J skih sindikatov z zadovoljstvo ugotavlja, da je iskanje rešitev^ ^ delitev osebnih dohodkov po vloZe nem delu in rezultatih dela, kot g3 uzakonja zakon o združenem oe _ tudi v vodstvenih in vodilnih struk'3^ rah, naletelo na ugoden odmev aktivno sodelovanje. To pa je pogOJj ki izločuje še preostale zapreke na*eJ doslej trnovi poti k cilju, da bi v*3, zaposleni prejel osebni dohodek, bi bil dejanski odsev njegovega de in rezultatov njegovega dela.
SPRIČEVALO NAJ BI BILO ŠE VEDNO MERILO ^
»V našem kolektivu smo itae izdelane dobre sisteme delitve ose nih dohodkov po vloženem de1 ^ vendar so obležali v predalih,« ug°
tavlja DUŠAN GRADIŠNIK, rektor Celjskih lekarn. »To je bil° ^ pred leti. Potem smo se lotili razP1^ ve. Najprej smo ocenjevali delo ^ vsakem delovnem mestu, vernj3^
delovll!
nismo mogli sporazumeti.
smo se zedinili za oceno u— ^ skupine, a tudi tu nismo uspeli- ^ koncu smo pristali ob mnenju, da 3 ^ bi bili osebni dohodki odsevali u5?.^ posamezne lekarne... Ljudje prenesli, da bi ocenjevali posaiU nika.
vztraJ
Nekateri namreč še vedno vz
eril3
jo, da je spričevaloabsolutno ^ .-ct)
Zato so bile pri nas pri istem p03 težnje po uravnilovki. Če si ti ta > moraš imeti takšen in takšen do dek ne glede na rezultate dela - ' Zdaj iščemo nova merila za ^ jenje in ugotavljanje opravlj®3 dela za vsakega posamezn ^ Imamo normative kvalitete dela, ^ katere bomo lahko opirali ocen aja posamezno delovno mesto. jii se namreč, da tistemu, ki je v0*Jav,6č pripravljen delati, nalagamo dela, tistemu, ki pa se delu 'z,y vjl;
manj, ker vemo, da ga ne
bo opr3,
ne bomo več izplačevali osebnih dohodkov na podlagi analitične ocene delovnega mesta, temveč v celoti kot stimulacijo. Bistvo spremembe je v tem, da se delavec začne zavedati, da je plačan po resnično vloženem delu. Problem zase je deli-
na koncu pa imata oba iste ^	j9,
dohodke! Po drugi strani se da delavec z nižjo izobrazbo na ^c. delovnem mestu dosega b°iJs lovne rezultate in ga ne 1110 a p ustrezno nagraditi, ker je osn ■, osebni dohodek še vedno šolsk(’ s čevalo. To miselnost razbija^^ težavo, saj pogosto zmaga ve<''ce|(,ti
katero pa ni nujno, da je
družbeno osveščena. Uravnij0)' i(0
smo jo leta in leta uveljavljali, J ^ ^ ^ zameglila miselnost nekateri ’ tj.< j je še dandanes ne morejo ° -j .; j. SEV _
Razširjene možnosti delovanja sindikatov Sklepi sveta ZSJ o uresničevanju in razlagi nekaterih členov statuta Zveze sindikatov Jugoslavije 7. kongresu ZSJ je bil sprejet statut Zveze sindikatov Jugo-VlJe, ki je določil način organiziranja, pravice, obveznosti, dolž-n°sti in odgovornosti organizacij in organov pri uresničevanju Us,3vnih in družbenih funkcij. 4akon o združenem delu je razširil možnosti za delovanje sindi-0v- Zakon podrobneje opredeljuje z ustavo določen položaj .5'katov v združenem delu in v družbi. Da bi zagotovili celovi-Jse uresničevanje ustavnih in družbenih funkcij sindikatov, je 31. maja 1977. leta sprejel na podlagi členov 96 fn 120 S,atuta ZSJ naslednje		družbeni pravobranilec samoupravljanja, se osnovna organizacija sindikata izreče o tem, ali bo zastopala delavca v disciplinskem postopku. Če delavec ne izpolnjuje z zakonom določenih dolžnosti, če ogroža samoupravne pravice drugih delavcev, zlorablja pooblastila, ne spoštuje določil samoupravnega sporazuma, statuta in drugih samoupravnih aktov, lahko osnovna organizacija sindikata zahteva, da se proti delavcu uvede disciplinski postopek. Ko svet zveze sindikatov v občini zahteva od osnovne organizacije sindikata mnenje o uveljavljanju začasnih ukrepov družbenega varstva, da osnovna organizacija svoje mnenje, potem ko je zadevo obravnavala s članstvom. Če so v temeljni organizaciji združenega dela ogroženi samoupravni odnosi, osnovna organizacija sindikata vodi politično akcijo, da bi skaljene družbene odnose razrešili po samoupravni poti, se bori za odgovorno ravnanje in za spoštovanje samoupravnih sporazumov ter drugih samoupravnih aktov in predlaga ustrezne spremembe; zahteva razrešitev odgovornih delavcev; predlaga odpoklic delegatov v organih upravljanja; sodeluje z organi sindikata in zveze sindikatov v občini ter jih pravočasno seznanja z razmerami ter se opira na širšo akcijo vseh družbenih dejavnikov. Osnovna organizacija sindikata lahko predlaga skupščini družbenopolitične skupnosti, da uveljavi začasne ukrepe družbene zaščite. Osnovna organizacija sindikata lahko v sodelovanju in ob podpori sveta zveze sindikatov v občini da pobudo organu družbenopolitične skupnosti, ki je uveljavil začasni ukrep družbene zaščite, da ta ukrep odpravi pred iztekom roka, če obstajajo razlogi za to, da bi naj uveljavljeni ukrep odpravili pred rokom. 39. člen je treba razlagati tudi v smislu: Osnovna organizacija sindikata vodi akcijo, da samoupravne akte in sklepe, ki jih uveljavljajo organi upravljanja, poprej obravnavajo zbori delavcev in da je za razpravo o teh dokumentih		Enotna organizacija sindikata določa na predlog osnovnih organizacij sindikata kandidatno listo za volitve članov organov samoupravne delavske kontrole v delovni organizaciji. Enotna organizacija sindikata predlaga uvedbo postopka za odpoklic člana organa samoupravne delavske kontrole in delegata v delavskem svetu delovne organizacije, potem ko dobi mnenje osnovne organizacije sindikata tiste temeljne organizacije združenega dela, v kateri je bil izvoljen kot član ali delegat. 55. člen je treba razlagati tudi v smislu: Konferenca enotne organizacije sindikata po pooblastilu osnovnih organizacij sindikata podpisuje samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih, ki opredeljujejo razporejanje čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke, uporabo sredstev skupne porabe in delovna razmerja delavcev; 60. člen je treba razlagati tudi v smislu: —	določa kriterije, socialno in drugo strukturo kandidatov za delavski svet sestavljene organizacije združenega dela in usmerja aktivnost osnovnih organizacij sindikata pri določanju kandidatov in pri izvajanju kandidacijskega postopka za izbiro delegatov v delavski svet; —	določa kriterije, socialno in drugo strukturo ter moralnopolitične kvalitete kandidatov za člane organov samoupravne delavske kontrole v sestavljeni organizaciji združenega dela in določa kandidatno listo na podlagi osnovnih organizacij sindikata; —	predlaga postopek za odpoklic delegata v delavskem svetu sestavljene organizacije združenega dela in člana organa samoupravne delavske kontrole, potem ko dobi mnenje osnovne organizacije sindikata tiste temeljne organizacije združenega dela, v kateri je bil izvoljen delegat. Ko v sestavljeni organizaciji združenega dela sklepajo in podpisujejo samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih, ki
					
SKLEPE ° uresničevanju in razlagi nekaterih členov statuta ZSJ ^en je potrebno razlagati tudi v smislu: ^Urgan sindikatov ali zveze sindikatov, ki daje pobudo ali pred-§ za sprejem družbenega dogovora, je dolžan tedaj, ko sta nje-a pobuda ali predlog sprejeta, organizirati s člani sindikata Pravo v vseh fazah sprejemanja dogovora. Po razpravi obrav-a ln sprejme družbeni dogovor najvišji organ sindikatov ali Ze sindikatov na ustrezni ravni sindikalnega organiziranja. s: V prejemanju družbenega dogovora odloči ustrezni organ Dr 'katov ali zveze sindikatov, kdo bo podpisal družbeni dogovor, kat 2t>en' dogovor podpiše predsednik ali član organa zveze sindi-0v ali sindikata. 'likati sodelujejo pri sprejemanju družbenih dogovorov, ki nih r°*3neje opredeljujejo merila uveljavljanja z zakonom določe-(j. P°gojev za organiziranje temeljnih organizacij združenega 'n delovnih organizacij v posameznih dejavnostih v skladu s PoJtiko zveze sindikatov. rtdikati sodelujejo pri sprejemanju in podpisovanju samou-jan'0 v. Porazumov o skupnih osnovah, ki opredeljujejo razpore-rabo ClSte®a dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke, upo-an .Sredstev skupne porabe in delovna razmerja delavcev ter se 4^1° za to, da bi bili v samoupravne sporazume in v druge v0r^Pravne akte vgrajeni elementi, določeni z družbenim dogo- ' člen je treba razlagati tudi*v smislu: dg daie pobudo za organiziranje temeljne organizacije združe-ko so zagotovljeni z zakonom določeni pogoji;		dovolj časa; da posamezna vprašanja, o katerih sklepajo organi, v katerih so delegati temeljne organizacije združenega dela, poprej obravnavajo zbori delavcev. Pred izrekanjem delavcev na referendumu, zboru ali pred pismenim izrekanjem organizira osnovna organizacija sindikata razpravo o vprašanjih, o katerih je treba odločati. Ko dobi osnovna organizacija sindikata predlog sklepa o sklenitvi kreditne pogodbe za investicijske naložbe ali za združevanje sredstev akumulacije temeljne organizacije združenega dela ali pa o osnovah plana razvoja, organizira razpravo med članstvom ter seznani organ upravljanja z uveljavljenimi mnenji iz razprave. Če osnovna organizacija sindikata ugotovi, da organ upravljanja pri sprejetju sklepa ni upošteval njenega mnenja in da je njegov sklep kršil samoupravne pravice delavcev ali družbenoekonomske odnose, določene z ustavo, vodi akcijo za to, da organ upravljanja spremeni svoj sklep. 41. člen je potrebno razlagati tudi v smislu: Osnovna organizacija sindikata sodeluje v sprejemanju samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji združenega dela. Osnovna organizacija sindikata vodi akcijo, da so samoupravni splošni akti (pravilniki), ki se sprejemajo v temeljni organizaciji združenega dela, usklajeni z ustreznim samoupravnim sporazumom. 48. člen je treba razlagati v smislu: Člani sindikata, ki delajo v izločenih delih temeljnih organizacij združenega dela in v delovnih skupnostih z večjim številom zaposlenih (servisne službe delovnih organizacij, prodajalne, gradbišča, železniški promet, PTT promet, banke, SDK, skupnosti za zavarovanje premoženja in oseb, predstavništva delovnih organizacij, uprave carin, hidrometeorološki zavodi, uprave za civilno letalstvo, uprave za patente itd.), lahko ustanovijo osnovno organizacijo sindikata.		opredeljujejo razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke, uporabo sredstev skupne porabe in delovna razmerja delavcev, podpiše samoupravni sporazum koordinacijski odbor sindikata, če ga je za to pooblastila konferenca delegatov osnovnih organizacij sindikata. 61. člen je treba razlagati v smislu: Več osnovnih organizacij sindikata lahko izvoli v koordinacijski odbor skupnega delegata. V	mejah pooblastil iz 60. člena statuta ZSJ in zato, da bi izpolnil svoje naloge in dolžnosti, lahko koordinacijski odbor na lastno pobudo ali na predlog osnovnih organizacij sindikata sklicuje akcijsko konferenco sindikatov v sestavljeni organizaciji združenega dela. Za konferenco izvolijo osnovne organizacije sindikata svoje delegate. Če so poslovne skupnosti, skupnosti združenega dela za medsebojno plansko sodelovanje, skupnosti temeljnih in delovnih organizacij organizirane na način, kot je organizirana sestavljena organizacija združenega dela ali imajo organe upravljanja, se lahko v njih konstituirajo koordinacijski odbori sindikata na enak način in z enakimi funkcijami, kakršne ima koordinacijski odbor v sestavljeni organizaciji združenega dela. Koordinacijski odbor iz prejšnjega odstavka lahko skliče akcijsko konferenco. Predlagatelj pripravi gradivo za konferenco in predlog sklepov. Za sklic konference je potrebno soglasje zainteresiranih sindikalnih organizacij; 63. člen je treba razlagati tudi v smislu: V	krajevno konferenco sodialistične zveze delovnega ljudstva volijo delegate sindikata osnovne organizacije sindikata z območja krajevne skupnosti. Če je več osnovnih organizacij sindikata, potem jih več iz istega sindikata voli skupnega delegata. Če na območju krajevne skupnosti deluje več osnovnih organizacij sindikata, lahko po delegatskem načelu ustanovijo koordina-
				
'etn	v razpravi, ko delavci odločajo o organiziranju ^ jne organizacije združenega dela; član *ZVa^a kandidacijski postopek in določa listo kandidatov za e,; delavskega sveta temeljne, delovne in sestavljene organiza-Organ.ruzenega dela in za člane disciplinske komisije v temeljni organ12ac'i' združenega dela ter določa kandidatno listo za člane Org 0v sanioupravne delavske kontrole v delovni in sestavljeni ^jnzaciji združenega dela; n0v S°de*uje v postopku predlaganja kandidatov za člane orga-nizac- °Upravne delavske kontrole: delovne in sestavljene orga-Žerij Je združenega dela, banke, skupnosti za zavarovanje premo-Prav k °seb, samoupravne interesne skupnosti in drugih samou-j 0r8anizacij in skupnosti; gate 2b° °Ca *car’d'date in izvaja kandidacijski postopek za dele-‘sti| , 0ra združenega dela skupščine družbenopolitične skupno-Zavar PSClne samoupravne interesne skupnosti, skupnosti za skupn Vanie premoženja in oseb, organe poslovnih skupnosti in s°del0vS * zdruzenega dela za medsebojno plansko in poslovno c*jske^reC^a®an''u *n določanju kandidatov ter izvajanju kandida-^e> določ^0510^^3 osnovna organizacija sindikata upošteva kriteri-•išča sv 6116 Z druzhenim dogovorom o kadrovski politiki ter sta-*er sp0*Je.orSan'zacije o moralnopolitičnih kvalitetah kandidata ZaDo<;u	zahtevo, da struktura kandidatov ustreza strukturi Ko damh delavcev- Zdruj J delavci iz dela delovnega procesa temeljne organizacije ■heljpj o °a • 3 Pdhodo za odpoklic delegata, izvoljenega v te-dikata s g?nizaciji združenega dela, da osnovna organizacija sin-®ata> izv°ie mnenie ° teJ pobudi. Če da pobudo za odpoklic dele-0sn°vna Jene8a v temeljni organizaciji združenega dela, da Pobudo 2°r8ani2aciia sindikata svoje mnenje o tej pobudi. Če da p°buda ni °dp?^^c delegata osnovna organizacija sindikata in če do.	sPrejeta, se sestane zbor delavcev, ki obravnava pobu- Svet, organ P°^udo za začetek disciplinskega postopka delavski k'"—samoupravne delavske kontrole, poslovodni organ in		Če delavcev ni veliko, ustanovijo podružnico ali sindikalno skupino in se povežejo z organizacijo sindikata temeljne organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti ter z ustrezno organizacijo v občini, kjer opravljajo svojo dejavnost. Če je na območju ene občine več podružnic, sindikalnih skupin enake dejavnosti, lahko člani ustanovijo sindikalni aktiv, pri čemer je vsaka podružnica ali sindikalna skupina povezana v svoji osnovni organizaciji sindikata v temeljni organizaciji združenega dela. Organiziranje na enega od omenjenih načinov poteka v dogovoru s svetom zveze sindikatov tiste občine, na območju katere so izločeni deli temeljnih organizacij združenega dela ali delovnih skupnosti. Da bi zagotovili akcijsko povezovanje in uresničevanje skupnih potreb v kraju, kjer opravljajo delo, lahko osnovne organizacije sindikata in podružnice ustanovijo koordinacijske odbore. Če so v kraju, kjer opravljajo delo, osnovne organizacije iz različnih delovnih organizacij, organiziranih v en ali več sindikatov, se akcijsko povezujejo v koordinacijskem odboru, pri čemer vsaka podružnica ostane povezana s svojo osnovno organizacijo sindikata. Koordinacijski odbori se akcijsko povezujejo z ustreznimi organi sindikata in zveze sindikatov v tisti občini, na območju katere opravljajo delo. 50. člen je potrebno razlagati tudi v smislu: V večjih osnovnih organizacijah sindikata in podružnicah se lahko ustanovijo sindikalne skupine kot oblika delovanja osnovne organizacije sindikata, skupine volijo svojega vodjo, ki sodeluje v izvršnem odboru. 54. člen je treba razlagati tudi v smislit: Enotna organizacija sindikata določa kriterije, socialno in drugo strukturo kandidatov za delegate v delavskem svetu delovne organizacije in usklajuje dejavnost osnovnih organizacij sindikata pri določanju kandidatov in pri izvajanju kandidacijskega postopka.		cijski odbor, da bi tako usmerjale delovanje članstva pri reševanju vprašanj, ki so skupnega pomena v krajevni skupnosti. 65. člen je treba razlagati tudi v smislu: —	predlaga zboru združenega dela občinske skupščine listo članov disciplinske komisije, ki naj bi bile osebe zunaj temeljne organizacije združenega dela, ali pa to store občinski odbori sindikata, če se tako dogovorijo; —	ko skupščina družbenopolitične skupnosti ali njen organ zahteva mnenje o nujni uveljavitvi začasnega ukrepa družbene zaščite glede organizacije združenega dela, daje mnenje svet zveze sindikatov občine, pri čemer se posvetuje z organizacijo sindikata organizacije združenega dela, proti kateri bo uveljavljen začasen ukrep družbene zaščite; —	delegira svojega predstavnika v razpisno komisijo za imenovanje poslovodnega organa organizacije združenega dela, ki je z zakonom ali s sklepom družbenopolitične skupnosti razglašena za organizacijo posebnega družbenega pomena; —	na zahtevo osnovne organizacije sindikata zagotavlja pravno varstvo delavcev pri uresničevanju njihovih pravic; —	v skupščini družbenopolitične skupnosti daje pobudo za uveljavitev začasnih ukrepov proti organizaciji združenega dela, v kateri so bistveno prizadeti samoupravni odnosi ali družbeni interesi; —	pred podpisom kolektivne pogodbe, ki ureja položaj delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih, inozemskih diplomat-sko-konzularnih in drugih stalnih predstavništvih v naši državi omogoča, da delavci in organizacije sindikata, ki jih zadeva dogovor, obravnavajo te pogodbe. Po sprejetju podpiše dogovor svet zveze sindikatov v občini. 103. člen je treba razlagati tudi v smislu: Sestanki predstavnikov osnovnih organizacij sindikatov grupacij ali dejavnosti se lahko sklicujejo na območju področij, pokrajine, republike in federacije. Na kateri ravni bodo sestanki posameznih grupacij, se dogovorijo organi sindikatov, republik, pokrajin in federacije.
DE
dogodki.in odmevi
21. maja 1977 stran
čl
Kadar govorimo o strukturi in številčnosti članstva ZK, se pogosto lahko vprašamo, v kakšni zvezi je z učinkovitostjo delovanja ZK. Podatki kažejo, da je član ZK vsak četrti Črnogorec, 'vsak deseti Makedonec in Srb, vsak devetnajsti Slovenec, dvajseti Hrvat itd. Toda če govorimo o učinkovitosti ZK, številčnost članstva prav gotovo ne more biti merilo. Bolj kot to je pomembno, ali je v ZK organiziran resnično najbolj zavesten del delavskega razreda in delovnih ljudi, ali je tudi najbolj zavzet in aktiven pri uresničevanju ciljev naše samoupravne družbe. Samoupravnega socializma pa ne gradijo samo komunisti, ampak vsi delovni ljudje in občani, zato je toliko bolj pomembno, da komunisti delujejo neposredno in uresničujejo idejnopolitično usmeritev ZK v množičnih organizacijah. Šele v takem frontnem delovanju komunistov, s pritegovanjem k delu v okviru socialistične zveze kot najbolj množične organizacije vseh delovnih ljudi in
občanov, lahko šele ocenjujemo učinkovitost. Nič manj važno ni delovanje komunistov v sindikatih, ki so že zdavnaj izgubili svojo klasično vlogo v naši družbi in imajo
Komunist «■ E3
med drugim odgovorno nalogo pri uresničevanju zakona o združenem delu v sleherni organizaciji združenega dela. Zavedati se moramo, da morajo prav socialistična zveza in sindikati dajati utrip celotnemu družbenemu življenju v krajevnih skupnostih in v temeljnih organizacijah. Ustvarjalen in učinkovit razvoj družbenih odnosov lahko torej zagotovi celotna politična baza, ki je vključena v naš družbeni sistem. Da pa bi bili komunisti učinkoviti ysmer-jevalci akcij in političnega dela ne samo v osnovnih organizacijah ZK, temveč tudi v socialistični zvezi, v sindikatih, mladinski organizaciji in
drugod, morajo biti za to ustrezno usposobljeni. Pomen idejnopolitičnega in akcijskega usposabljanja so poudarili že kongresi, ZKS pa je na nujnost usposabljanja še posebej opozorila tudi na 5. seji CK ZKS in ob drugih priložnostih. To ni bilo le opozorilo, pač pa plodna spodbuda, saj se je v zadnjih nekaj letih usposabljanje komunistov in sindikalnih ter mladinskih delavcev izredno razmahnilo. Veliko pozornosti so bili v usposabljanju deležni zlasti novo-sprejeti člani ZK, ki se na seminarjih, v političnih šolah in na občasnih predavanjih usposabljajo za delovanje med ljudmi v svojem delovnem okolju in v krajevni skupnosti. Učinkovitost ZK pa je pogojena tudi s prisotnostjo osnovne organizacije ali aktiva v vsakem delovnem okolju. Pomembno je zlasti, da imamo organizacije ZK v tistih gospodarskih panogah, kjer je zaposleno največ delavcev, tako v industriji, gradbeništvu, rudarstvu itd. Nedvomno bi v teh okoljih morala sestava članstva
ustrezno odsevati tudi sestavo, zaposlenih, kar pomeni, da bi v teh osnovnih organizacijah morali zagotoviti delavsko večino. Prav v teh delavskih okoljih je treba sprejemati v ZK delavce, ki so v delu samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij ter v krajevnih skupnostih najbolj aktivni. To je tudi dovolj trdno zagotovilo, da bodo svojo vlogo in naloge opravljali uspešno in kot komunisti z neposrednim delom ljudi usposabljali za politično delo. Če bodo organizacije ZK tako usmerjale delo in reči moramo, da smo v Sloveniji napravili veliko, potem ne bo potrebno številčno primerjanje članstva in odveč bo tudi vprašanje, ki se včasih pojavlja, ali naj bo ZK množična ali kadrovska organizacija. Širina delovanja komunistov v množičnih organizacijah bo najboljše poroštvo za učinkovitost, ne da bi zanikali, da obstaja med kvantiteto in kvaliteto članstva neko dialektično razmerje.
NINA KOMPARIČ
OSNUTEK REPUBLIŠKE RESOLUCIJE 0 TEMELJIH ZAKONODAJNE POLITIKE ŽE V RAZPRAVI
Kako do učinkovite zakonodaje?
Zakonodaja naj bo le dopolnilo samoupravnemu sporazumevanju, s katerim vse bolj urejamo družbene odnose in pravice delovnih ljudi
Te dni v slovenski skupščini delegati po odborih obravnavajo osnutek resolucije o temeljih zakonodajne politike v republiki. Resolucijo, ki naj bi pripomogla tudi k večji preglednosti in dolgoročnosti zakonodaje, je ob sodelovanju pristojnih republiških organov dve leti pripravljala skupščinska zakonodajnopravna komisija.
Nova resolucija o temeljih zakonodajne politike republike je bila pripravljena v obdobju, ko družbene odnose vse bolj urejamo s samoupravnimi sporazumi in ko je nujno omejevanje zakonodaje zgolj na vlogo intervencije kot zadnjega pripomočka v primerih, ko pravic delovnih ljudi ni mogoče uresničiti po samoupravni poti. Če je tako, potem ni dvoma, da se bo treba dogovoriti za celovit sistem družbene intervencije ter da bo treba ta sistem izpopolnjevati, tako da uporaba te intervencije ne bo pomenila izjemnega stanja, marveč le nujno dopolnilo samoupravnemu sporazumevanju in dograjevanju socialističnih samoupravnih odnosov tam, kjer ti še niso ustrezno preoblikovani.
V razpravi na skupščinskih odbo-
rih delegati ugotavljajo, dav delegatskem sistemu sicer vse več ljudi sodeluje pri pripravi zakonov ter obravnava problematiko, povezano s temi zakoni. Kljub temu pa zakonodaja še ni celovita niti tako pregledna, kot bi želeli. Resolucija, ki ima trajnejši značaj in so jo delegati pohvalili kot kratko in jedrnato, naj bi vse dejavnike, ki sodelujejo v zakonodajnem postopku, spodbudila k iskanju poti za učinkovitejše uveljavljanje zakonov ter za zapolnitev praznin.
Predsedstvo skupščine, ki je naročilo pripravo resolucije, je to storilo tudi z namenom, da bi se delegatska skupščina pri svojem delu omejevala zgolj na pristojnosti, ki ji gredo po ustavi, ter na vse druge normativne dejavnosti, ki so še potrebne.
V razpravi so tudi poudarili, da se zakoni vse bolj osvobajajo tehničnih, prakticističnih norm ter da postajajo čedalje bolj načelni, vendar pa bi si morali prizadevati, da bi sprejete sistemske in druge zakone čimprej dopolnili z izvršilnimi predpisi, kar pa je naloga republiškega izvršnega sveta pristojnih upravnih organov. Odgovornost teh organov se je z novo ustavo še povečala in razširila.
tako denimo na zakonodajnem področju tudi na dopolnjevanje zakonodaj ne politike z izvršilnimi predpisi, za kar pa bodo vsekakor potrebne dodatne normativne oblike in dogovori za dopolnitev zakonodajne politike.
Ta prizadevanja, ki so v Sloveniji vse bolj očitna, pa niso deležna zadostne podpore v drugih republikah niti ne na ravni federacije, kjer vse več zadev in področij urejamo z zakoni namesto z družbenimi dogovori in samoupravnim sporazumevanjem. Ugotovitve so delegati v razpravi podkrepili z ugotovitvijo, da obstajajo ustrezne in tudi konceptualne razlike v teh pristojnostih med Slovenijo in drugimi republikami.
V tej fazi gre za razmejitev nalog med politično-izvršilnimi upravnimi organi in skupščino, ki je po sodbi delegatov preobremenjena in je vprašanje, če zaradi tega lahko kvalitetno obravnava osnutke in predloge posameznih zakonov. Gre pa tudi in še zlasti za razmejitev nalog in pristojnosti med izvršilno-upravnimi organi in samoupravnimi organi, kar je zdaj nedvomno najbolj aktualna politična naloga.
Kar zadeva izvršilne predpise, sicer čedalje številneje dopolnjujejo sprejete sistemske zakone, vendar pa je njihova priprava zaradi številnih in nenehnih sprememb precej otežko-čena. Zaradi teh in drugih razlogov je v precejšnjem zaostanku priprava izvršilnih predpisov, denimo za področje pravosodne zakonodaje, kazenske zakonodaje, za področje samoupravnih interesnih skupnosti itd.
Delegati so v skupščinskih odborih tudi ugotavljali, da je nepreglednost in zamotanost zakonodaje kriva za počasno uveljavljanje zakonov ter da uresničevanje samoupravnega prava terja ustrezne profile pravno usposobljenih kadrov, to je samoupravne pravnike. Takih kadrov pravna far kulteta, žal, še ne vzgaja, temveč še naprej vzgaja pravnike po bolj ali manj klasičnih načelih.
N. Ž.

JOSIP BROZ TITO, predsednik SFRJ v zdravici na slovesni večerji v čast predsednika gvajanske republike Arthurja Chunga in njegove žene:
Activnpsti neuvrščenih in njihovemu Tiacelnemu zavzemanju za dosledno uveljavljanje razglašenih načel nasprotujejo sile imperializma in dominacije. Te sile nenehno poskušajo s pritiski, vmešavanjem, a tudi z neposredno intervencijo razbiti enotnost neuvrščenih, spodkopati notranjo stabilnost teh držav, spodbujajo pa tudi k strmogljav-Ijanju posameznih vlad. Po drugi strani pa se srečujemo z nič manj nevarnimi poskusi povezovanja gibanja neuvrščenosti z interesi posameznih blokov in njegovega razcepljanja na ideološki podlagi.
Odločno se moramo postaviti po robu vsem tem poskusom. Res je, da med neuvrščenimi obstojijo razlike in problemi, ki so izraz preteklosti in razmer, v katerih so se razvijale ali so jim bile od zunaj vsiljene. Toda te spore in probleme moremo in moramo reševati samo z odstranjevanjem zunanjih pritiskov ter s potrpežljivim usklajevanjem interesov, s strpnostjo in medsebojnim razumevanjem, ob strogem spoštovanju temeljnih načel enakopravnosti, neodvisnosti in nevmeša-
vanja. Samo tako bo mogoče ohraniti enotnost, solidarnost in akcijsko sposobnost neuvrščenih držav pri uresničevanju sklepov> ki so bili sprejeti na konferenci v Colombu. Za to se moramo zavzemati vsi, odpravljati nekatere nedoslednosti, ki so se doslej pokazale, in delovati v korist velikih skupnih ciljev. To pa so mir, neoviran razvoj, pospešen družbeni in gospodarski napredek, skratka, boljši in lepši jutrišnji dan za vse države in narode.
Naši delovni ljudje se zavedajo, da morajo razvijati sistem družbene samozaščite s sodobno, razvito, visoko kvalitetno stro-
FRANC ŠETINC, sekretar IK predsedstva CK ZKS, v govoru ob dnevu varnosti v Kopru:
kovno službo zato, da bi v mim gradili novo družbo, da bi si lahko zgradili bogatejše življenje. Prl tem jih zavezuje tudi solidarnost za bodoče rodove, saj nikomur ne more biti vseeno, kakšno dediščino bomo zapustili zanamcem-To, kar smo že doslej ustvarili, je zanesljivo jamstvo, da se nam res ne bo treba sramovati pred zgodovino in rodovi, ki prihajajo za nami. Čeprav moramo ustvariti še marsikaj, da bo socializem dokončno stvarnost, smo že na to, kar imamo, lahko ponosni. Na vsakem koraku se nam razkriva novo življenje. Predvsem pa smo lahko ponosni na bogatejše kulturno življenje in na novo miselnost našega človeka. Zadovoljni smo lahko z bratskim in ustvarjalnim sožitjem Slovencev in Italijanov na tem območju, predvsem pa tudi z zdravim ozračjem uspešnega sodelovanja, ki smo ga ustvarili na obeh straneh meje-To je bistveno prispevalo k sklenitvi osimskih sporazumov kot prvega pomembnega praktičnega koraka pri uresničevanju duha helsinške listine. To je tudi najbolj prepričljiv demanti za vse tiste, ki se tako radi spotikajo ob
od sobote X do sobote
i


i
PRILOŽNOST ZA LJUBITELJE ZANIMIVIH KNJIG

NAVTIKA
lij|
II


ČGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST je znižala cene naslednjim knjigam:
"II

AVTORJEV T. Kožuha in R. Štoke
(170 din) znižano 120 din
Knjigo priporočamo ljubiteljem morja in vodnih
športov, zlasti pa tistim, ki se pripravljajo na izpit za voznika motornega čolna.
T	...
Uti

VELIKA STAVKA

III
avtorja Vinka Trinkausa
lil
IIP
NACIONALNO VPRAŠANJE V NOVEM

(150 din) znižano 95 din

II
OBDOBJU avtorja Najdana Pašiča
:
II
Delavski roman o dogodkih prve velike stavke zasavskih rudarjev v letu 1889.

lil
(130 din) znižano 100 din
.
1
lil

lil

!!

Knjige lahko naročite na na-
1

Knjigo priporočamo vsem družbenopolitičnim organizacijam, predvsem pa tistim, ki se zanimajo za narodnostne manjšine.
Il::':
•P:
slov ČGP Delo - TOZD DELAVSKA ENOTNOST Ljubljana, Dalmatinova 4, oz. kupite v naši knjigarn.
Tavčafjsvl ulid 5 v Ljubljani.

MmMmmmmrnmmmiiim
________
NAROČILNICA
Nepreklicno naročam pri ČGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST
IZVODOV KNJIGE NAVTIKA — 120 din
izvodov knjige VELIKA STAVKA — 95 DIN
izvodov knjige NACIONALNO VPRAŠANJE V NOVEM OBDOBJU
Knjige pošljite na naslov:
Kraj, poštna št.:
Datum:
čitljiv podpis naročnika (z žigom za pravne osebe)
Živahna izmenjava s sosedi
Soglasna odločitev zborov Skupščine SFRJ, da se tovarišu Titu tretjič dodeli red narodnega heroja, gotovo sodi med politične dogodke, ki so naj— širše odmevali v jugoslovanski politični javnosti. Slovesnosti ob tem priznanju so sovpadale s potjo štafete mladosti in številnimi mladinskimi in taborniškimi manifestacijami v Sloveniji in drugih krajih države, ki so bile posvečene prazniku mladosti in 85-letnici Titovega rojstva.
V Sloveniji so se minule dni zvrstile številne tuje delegacije, predvsem iz sosednje Furlanije-Julijske krajine. Po obisku delegacije deželnega sveta te pokrajine in obisku delegacije CK ZKS, ki jo je vodil predsednik predsedstva CK France Popit v Piemontu, je zadnje dni obiskala Slovenijo tudi delegacija KPI iz Furlanije-Julijske krajine. Srečanja sodijo v okvir živahnih političnih izmenjav med obema državama po ratifikaciji osimskih sporazumov in naj bi predvsem prispevala k doslednemu in hitremu uresničevanju programa, ki je bil s sporazumom začrtan. Našo republiko je te dni obiskala tudi parlamentarna delegacija vsekitajskega kongresa, ki je bila gost republiške skupščine. V prijateljskih pogovorih so člani kitajske delegacije izrazili željo po poglobitvi prijateljstva med narodi obeh držav, predvsem pa po razširitvi ekonomskega sodelovanja in povečanju izvoza in uvoza med državama.
Predsedstvo CK ZKJ je te dni postavilo na dnevni red aktualna vprašanja reforme našega izobraževalnega sistema. Razprava in sklepi so se predvsem zaustavili ob temeljnih vprašanjih vzgoje in izobraževanja, med katere sodijo zlasti izobraževanje ob delu, skrajšanje časa študija, večja povezanost učnih programov in šol z organizacijami združenega dela in družbenimi dejavnostmi, ustrezna kadrovska politika v šolstvu in politika štipendiranja. Izhodišča v presoji razmer na tem področju so se v celoti skladala s tistimi, ki smo jih v Sloveniji na tem področju že izoblikovali tako v ZK kot v drugih družbenopolitičnih organizacijah in organih pa tudi v zakonih in sprejetih predpisih republiške skupščine za področje izobraževanja, še posebej usmerjenega izobraževanja in višjega ter visokega šolstva.
V odboru za pripravo 8. kongresa pri CK ZK Slovenije so te dni začele z delom delovne skupine Z3 pripravo dokumentov prihodnjega kongresa ter Zl* spremljanje in usmerjanje predkongresne dejav' nosti. Delo odbora in njegovih organov je tesno po^c zano tudi z ustreznimi organi, ki pripravljajo gradi', za javno razpravo v ZK pred 11. kongresom ZK/ Pripravljeni osnutki resolucij naj bi predvsem akcij sko usmerili kongres in članstvo ZK k temeljnim vpra šanjem nadaljnje graditve družbenopolitičnih odno , sov in samoupravnega političnega sistema, kakor jih začrtali ustava, kongresni dokumenti ZK ' predvsem zakon o združenem delu.
Na področju pravosodja je bila te dni v skupščjns kih odborih in komisijah pozornost predvsem usn1®.. jena k predlogu novega kazenskega zakona, o kat . rem bodo konec tega meseca odločali skupšons zbori. Med drugimi osnutki ali predlogi zakonov 0^ omenimo tudi predlagani zakon o založništvu, ki ^
t novih temeljih, predvsem pa uglašeno z zakonou združenem delu urejal vprašanja naše zaloznis ^
dejavnosti in vseh dejavnikov, ki v njej sodelujejo-tem bodo zaključene razprave v kulturni skupnosti založniških svetih in samoupravnih organih zalozb, so prispevale h kvalitetnejšemu vsebinskemu spre > njanju odnosov na tem kulturnem področju. ., Med pomembnejšimi kulturnopolitičnimi mani
stacijami v minulih dneh omenjamo tudi tradiciona teden jugoslovanskega radia v Strugi ob Ohnds
ježem. Poleg srečanja sodelavcev radia iz vseh repu; bliških in pokrajinskih središč so pripravili tudi P gled najpomembnejših dosežkov v različnih radij zvrsteh in najbolj uspešnim izvajalcem podelili na8 ^,a de. Med podobne manifestacije sodi tudi Pajtiz^tniki olimpiada v Foči, s katero jugoslovanski s.P0^sjcjh nadaljujejo tradicijo prvih nastopov Partizav[etu športnih skupin na osvobojenem ozemlju Bosne ^ 1942. Mladinci in taborniki pa so v teh dnehpnp" d tudi več s-ečanj pohodov po partizanskih Pote. ’. er-katerimi je bil najbolj množičen pohod bosans ^ cegovske, srbske in makedonske m^a^ne legendarnih bojev na Sutjeski, Neretvi in Kom" ^
2
Vi
ir
Pi
D:
n:
b,
Vi
d,
li
tli
Sl
iti
P
g<
ti
iti
r;
ri
st
ti
di
d,
ir
vi
IHHe oddauujemo od planskih
PREDVIDEVANJ
Ogrožanje uresničevanja ciljev ^	srednjeročnega plana
Združevanje dohodka zelo malo s samoupravnim sporazumevanjem — Premajhna rast proiz-yodnje investicijskih dobrin — Slabšanje razmerja med izvozom in uvozom — Nazaduje obseg Investicij v osnovna sredstva
_ Opredelitev lestvice razvojnih na-?0!®1 je bila nedvomno ena nalr.0 te^avn'h in odgovornih jj ^ sestavljavcev plana druž-"^kemomskega razvoja Slo-dn ,'Je za srednjeročno obdobje
“ar h-3 1980- Tem bolj- ker je nakopičenih strukturnih
s tem povezano inve«” • neug°dno strukturo pr ‘cij tem teže uresničevati es, Preobrazbe slovenskega 8°sj>odarstva.
tlttnre Predvsem za nujno struk-
'ndiK,S?remiP janie Predelovalne razv;- k’ še je leta in leta rih ^ a .v tradicionalnih okvi-s -veliki odvisnosti od uvoza ti^no kar je še bolj problema-drUo’.Ce npoštevamo, da se je dobn d P° državi razvila so-indUs? “Prsmljena predelovalna ''inslf-u 3 neP°sredno ob suro-‘n virih. Ena bistvenih
komponent tekočega srednjeročnega plana je tudi smotrno in hitro investiranje ob kakovostni izvedbi projektov, kar naj bi pripomoglo k hitrejšemu obračanju družbenega kapitala in večji učinkovitosti naložb.
Če se dotaknemo razvoja družbenih dejavnosti, kakor ga opredeljuje srednjeročni plan, bomo prav tako zasledili podedovane anomalije, med katerimi je treba zlasti poudariti težnjo k linearnemu razvoju, razvoju na podlagi sedanjega stanja, ne pa glede na realna merila, koliko posamezna dejavnost pripomore k ustvarjanju nove vrednosti v materialni proizvodnji. Na tem področju teži plan k usmerjenemu izobraževanju in k izločanji! večjega deleža družbenega proizvoda za znanstveno-razi-skovalno delo. Ta delež naj bi se
Rekordni dnevni izkop lignita v ^enjskem premogovniku____
19.000 ton lignita
na dan
Van e'enjski rudarji so v prizade-letn' da b' Predčasno izpolnili 4 s ' Pr<J'zv'odni načrt, ki določa ^'jone ton lignita, dosegli nalc 6niben uspeh. Sredi aprila so ]je 0Pali v 24 urah 19.000 ton več 'ta 0z'roma 200 ton premoga dne ^0t zna*al rekordni bj-pg”’ jzkop, dosežen 19. fe-
9ePrav
njo k' v aPrilu višjo proizvod-ot so jo bili načrtovali. Na
zaposlujejo manj kot so planirali, so
dan so nakopali nad 17.000 ton lignita.
Ob tem ne smemo prezreti, da so se velenjski rudarji na začetku leta spopadali z velikimi težavami, kar je bil glavni razlog(da je ob koncu februarja proizvodnja zaostajala za planom. V marcu jim je uspelo nadomestiti izpad in celo nekoliko preseči plan. V aprilu pa so spet dosegali pričakovane proizvodne dosežke, čeprav je bilo v jami kakih 130 rudarjev manj.
P. O.
£RECe;
Načrt: potrojitev proizvodnje
izde]i,aVc! v Industriji kovaških stavj]j°V ^n*or 'z Zreč so si za-Progra ?e*° zahteven razvojni Zvodj-j01’ Vvkaterem naj bi proi-li, r°čnega orodja potroji-Osv0jjp ernizirali proizvodnjo, n°vjL .’ Pr°izvodnjo nekaterih dru^u zdeIk°v> dogradili obrate '^obietf83 standarda v tovarni prav tat6 23 rekreacijo na Rogli, Sredst ° Pa tudi vložili precej načrti k j razvoj kraja. Vsi ti °Ceni ° kolektiv veljali po naj bi i-T bilijonov dinarjev, ki sPevaii^ .bri dve tretjini pri-
^javih o u Ti načrti ne slone na njih (j0u :fb’ Pač pa na doseda-
Podjetia 'u- ,P°slovnih rezultatih je večinik' ie Yse minulo leto, ko Podjetij s težavo pre-
magovala razmere na trgu, poslovalo zelo uspešno. Pri tem velja dodati, da se je tudi Uniorju znižala akumulativnost. Poleg tega načrti naj večjega zreškega kolektiva slone tudi na vse tesnejšem povezovanju kovaške industrije Slovenije, ki si med seboj že deli proizvodne programe, združevala pa bo kajpak tudi del ustvarjenega dohodka. Zavoljo dosedanjih gospodarskih uspehov podjetja (stabilizacijski ukrepi v minulih letih so obrodili dobre sadove) in razmer na trgu v podjetju sodijo, da ne bi bilo prav nič presenetljivo, če bi zastavljeni razvojni program uresničili že kako leto pred »rokom«.	R. B.
^HfLPRI CELJU
Težave zavoljo
^Sanizagj^l*!z Večino delovnih !anacijskeJ’JC1 moraj° pripraviti
L0tlalianje r°lraine in iim Je
!?nacijskih °^a za izdelavo a ?mbna 1 - Pro8J-amov po-
wPosa iz ŠentaVa’•je Za kolektiv n r0kza teTa" ]UTrjaPri Celju -P 8ošpodan, Lani ie kolektiv danl Precej iZgube in
— olajšave
zavoljo tega ne more izplačevati delavcem nadur. Dela pa ima sedaj toliko, da bi bilo treba delati tudi v nadurah. Toda delavci niso pri volji, da bi nadure delali zastonj, pa zavoljo tega kolektiv ne more tako hitro iz težav, kot bi lahko prišel.
I.	S.
povečal od sedanjega 1,1 na 2 odstotka v letu 1980.
Nadaljnja značilnost tekočega srednjeročnega plana je hitrejša rast investicij v osnovna sredstva od rasti družbenega proizvoda, pri čemer bo v obdobju do leta 1980 investicijska poraba intenzivnejša od drugih oblik porabe.
Ker se te dni bliža h koncu analiza uresničevanja plana za tekoče srednjeročno obdobje, ki jo bo izvršni svet verjetno v juniju predložil republiški skupščini, je to priložnost, da na kratko pregledamo, kje in kako se posamezni družbeni in gospodarski tokovi oddaljujejo od planskih predvidevanj.
Kar zadeva razvijanje samoupravnih sistemov na področju razširjene reprodukcije, moramo ugotoviti, da se združevanje dohodka za skupne potrebe še vedno uresničuje pretežno na osnovi kreditnih in nakupno-prodajnih odnosov ter z zakonskim združevanjem sredstev, ne pa po poti samoupravnega sporazumevanja. Žal še vladajo razmere, v katerih je družbeni kapital skrajno nekoncentriran, odločanje pa ostaja najpogosteje še v negospodarskih ali še celo nesamoupravnih sferah.
Na področju materialne proizvodnje nastajajo prav tako nekateri nespodbudni pojavi, med katerimi velja še zlasti omeniti hitrejšo rast proizvodnje potrošnih sredstev, kot pa narašča proizvodnja investicijskih dobrin. Produktivnost dela sicer raste, vendar bolj kot posledica konjunkturnih gibanj kakor pa zavoljo vpliva kakovostnih dejavnikov. Skrb zbuja tudi podatek, da zaposlenost narašča neprimerno hitreje v družbenih dejavnostih in v upravnih službah kot v proizvodnji ter da je za zadnje mesece za Slovenijo značilno ekstenzivno zaposlovanje.
V zunanji trgovmi se letos vidno poslabšuje stopnja pokritja uvoza z izvozom, pri čemer se odpirajo škarje med uvoznimi
in izvoznimi cenami v škodo slednjih. Kot je znano, so v slovenskem gospodarstvu po zaključnih računih kritično narasle izgube, vendar je bilo od skupno 700 milijonov dinarjev nepokritih izgub s sanacijskimi postopki doslej pokritih že blizu 500 milijonov. Še vedno so problematični zlasti stari »izgubarji« med podjetji, ki so skupaj z nekaterimi, ki poslujejo na meji rentabilnosti, ob koncu letošnjega prvega četrtletja izkazali izgube v skupni višini 165 milijonov din. Ni dvoma, da kratkoročni sanacijski programi preostalih izgub ne bodo odpravili; potrebne bodo dolgoročnejše rešitve, pri čemer se bo treba poglobiti v vzroke teh trajnih žarišč poslovne neuspešnosti.
Med anomalijami, ki jih srečujemo v drugem letu uresničevanja plana srednjeročnega razvoja, so še nekatere, kot denimo počasnejša rast akumulacije od rasti porabe, kar znižuje reprodukcijsko sposobnost organizacij združenega dela in utegne obnoviti lani kolikor toliko obrzdano rast inflacije.
Kot je navedel podpredsednik republiškega izvršnega sveta Zvone Dragan na ponedeljkovem razgovoru s študenti ekonomske fakultete v Ljubljani, zlasti kritično nazaduje obseg investicij v osnovna sredstva, kar si lahko razlagamo ne le z nazadujočo reprodukcijsko sposobnostjo gospodarskih organizacij, marveč tudi z lansko popolno prekinitvijo sovlaganj tujega kapitala v slovenskem gospodarstvu.
Če omenimo še pritisk na cene, ki se vse bolj krepi, smo omenili domala vse nespodbudne pojave, ki ogrožajo uresničevanje ciljev tekočega srednjeročnega plana. Omenjena republiška analiza bo opozorila nanje in bo zato nekakšen kažipot za odpravljanje nakopičenih anomalij in protislovij.
NANDE ŽUŽEK
GOSPODARSKI KOM E MIA R
T raktorska »epidemija«
Tako globoke spremembe, kot jih prinaša nova ustava in opredeljuje zakon o združenem delu, je težko uveljavljati, zlasti pa še na hitro. Bržčas smo pri tem nekolikanj nestrpni in preveč neučakani, kadar ocenjujemo že dosežene rezultate pri samoupravni preobrazbi naše družbe. Treba je poudariti, da smo dosegli pomembne uspehe na vseh področjih uresničevanja zakona o združenem delu. Toda velja tudi dodati, da se nekateri krogi, vplivni posamezniki ali skupine še vedno dokaj uspešno upirajo samoupravnim spremembam, jih skušajo »prilagoditi« svojim željam, zahtevam, potrebam.
Kako bi sicer lahko razumeli očitno nespoštovanje samoupravno dogovorjenih okvirov družbenopolitičnega razvoja v naslednjih letih in s tem tesno povezanih nekaterih zakonskih predpisov? Sem sodi tudi zakon o evidentiranju investicij, o katerem v marsikateri OZD pa tudi ponekod v družbenopolitičnih organizacijah ter v gospodarskih zbornicah sodijo, da je povsem dovolj, če temeljna organizacija investicijo prijavi, določil o usklajevanju razvoja pa ji ni treba upoštevati. Zavoljo tega povsem enake tovarne še vedno rastejo kot gobe po dežju, kajti tudi krajevni družbenopolitični dejavniki so marsikje zadovoljni, da tovarna zraste na njihovem območju ne glede na to, ali bo takšna proizvodnja rentabilna ali ne. Tako se dogaja, da rastejo celo taki objekti, za katere ni bilo izdanega soglasja (ker je bilo ugotovljeno, da novih tovrstnih proizvodnih zmogljivosti ne potrebujemo več). Nekateri pa dobijo soglasje, potem ko predložijo usklajevalnim organom napačne podatke o nameravani investiciji, naj že bo o velikosti objekta (proizvodni zmogljivosti) ali o vrsti proizvodnje (gradijo drugo tovarno, kot so prijavili). Kajpak nam niti
prostor niti pravne možnosti ne dopuščajo, da bi podrobneje obravnavali posamezne primere in jih našteli poimen-sko. Lahko pa si pobliže ogledamo morebitne oziroma zelo verjetne posledice nespoštovanja določil o usklajevanju proizvodnih zmogljivosti.
Vse kaže, da bomo prerasli v enega največjih proizvajalcev kmetijskih traktorjev na svetu. Če bodo vsi sedanji proizvajalci traktorjev uresničili svoje napovedi in če se jim bodo uspešno priključili tudi še vsi, ki bi radi delali traktorje (in imajo ustrezne načrte že izdelane), bo Jugoslavija čez nekaj let izdelovala že blizu 100 tisoč traktorjev različnih moči. Pri tem pa poznavalci razmer trdijo, da bomo v nekaj letih potrebovali največ 45.000 traktorjev na leto — in še to v primeru, če bomo zeleni plan uresničevali tako, kot smo si zadali (mimogrede, pri tem pa sedaj krepko zamujamo!)
Pri tem pa možnosti za izvoz niso kaj prida velike, saj tuje dežele pametno uravnavajo proizvodnjo glede na potrebe in ne tako stihijsko in megalomansko kot pri nas. Skratka, čez nekaj let bo jugoslovanski trg »vrh glave« založen s traktorji. Pri tem velja upoštevati, da danes precej traktorjev tudi uvozimo in da bo uvoz krepko konkuriral domači proizvodnji tudi v prihodnje.
Ker so proizvajalci traktorjev že doslej večkrat zašli v težaven položaj, tudi ne moremo pričakovati, da bi se kaj prida izboljšal — prej nasprotno!
Pri vsem tem se posamezni proizvajalci vedejo, kot da so na trgu sami, ali pa memjo takole: »Naša proizvodnja (denimo 10 ali 15 tisoč traktorjev) ni tako velika, da bi na trgu pomenila preveliko postavko. « Kajpak se na ta način na trgu »nabere« kaj kmalu preveč enakih izdelkov. Proizvajalci, ki potem zaidejo v težave zavoljo slabe prodaje, pa se začno ozirati po pomoči družbe in zabavljati proti konkurenci. Sami pa za težave nočejo biti prav nič krivi.
B. RUGEU
KAKO SO LANI GOSPODARILI V ČRNOMALJSKI OBČINI
RAZKORAK SE VEČA
Gospodarstvo ne more ujeti načrtovanega tempa razvoja — Potrebna delna sprememba proizvodnih programov — Največji problem TOZD Novoteksa v Vinici, ki je prigospodaril dve tretjini vseh občinskih nepokritih izgub
Gospodarski razvoj črnomaljske občine še vedno zaostaja za razvojem v večini slovenskih občin. To dokazujejo tako podatki o doseženem bruto produktu kot o gibanju osebnih dohodkov, zaposlovanju, investicijah in poslovnih rezultatih gospodarskih organizacij v minulem letu. V primerjavi z letom poprej je družbeni produkt nara-stel za 12,5 odstotka, kar je precej manj od poprečja v republiki (14 odstotkov) in od načrtovane rasti v občini (17 odstotkov). Ti podatki obenem z nizkim naraščanjem zaposlenosti — samo 1,2 odstotka — dokazujejo, da črnomaljsko gospodarstvo lani ni uspelo uresničiti začrtanega razvoja, zlasti pa ne nameravanih investicij v industrijski proizvodnji. Vzrokov je kajpak več, med njimi pa je nedvomno najmočnejši dolgoletna nizka akumulativnost gospodarstva, ki zavoljo neprimernih proizvodnih programov in drugih vzrokov ne more ustvariti dovolj lastnih sredstev za razvoj. Posledica takšnih razmer, ki se jim pridružujejo še neugodne razmere na trgu, so tudi nizki osebni dohodki zaposlenih v gospodarstvu, saj so bili v poprečju za 710 dinarjev nižji kot v gospodarstvu po Slo-
veniji.
Letos so pred črnomaljskim gospodarstvom zelo zahtevne naloge. Lani je namreč precej delovnih organizacij »prigospodarilo« izgubo, nekatere med njimi tudi tako imenovano nepokrito izgubo. Medtem ko je vsem delovnim organizacijam uspelo najti sredstva za pokrivanje izgube, pa je položaj v viniški TOZD novomeškega Novoteksa najtežji. Kot kaže — tako so nam zatrdili na črnomaljskem občinskem sindikalnem svetu — je izguba nastala zavoljo zunanjih vzrokov, na katere sam kolektiv ne more pomembneje vplivati, poleg tega pa je tudi tovarna v Novem mestu prigospodarila izgubo. Zavoljo tega bodo v viniški TOZD Novoteksa letošnje leto gospodarili pod velikim pritiskom —7,67 milijona din izgube, ki je niso mogli pokriti v okviru delovne organizacije, pač pa s posojili.
Rudarji iz Kanižarice so po podatkih SDK sicer prigospodarili 2;86 milijona dinarjev nepokrite izgube, vendar so se kljub nesreči, ki je zadela lani rudnik, znašli dobro. Zelo uspešni so bili rudarji, ki so odšli kopat premog v Velenje. Dobro so se znašli tudi
rudarji pri opravljanju komunalnih del v občini in kljub težavam zavoljo pomanjkanja surovin tisti, ki so po nesreči začeli delati v kovinski industriji. Izguba pa- je nastala_ v rudniški industriji gradbenih izdelkov, ali bolje rečeno, v njihovi opekarni, kjer ne ustrezata ne izbor izdelkov ne kakovost. Preostalim dejavnostim je sicer uspelo pokriti del izgube, še vedno pa je
ostalo nepokritih prej omenjenih 2,86 milijona dinarjev. Izgubo je rudnik sicer pokril s pomočjo republiškega sklada skupnih rezerv, toda jasno je, da bo moral čimprej uresničiti že načrtovano popolno proizvodno preusmeritev opekarne. Izgubo so imele tudi KZ Črnomelj, TOZD Via-tor ter Brivsko in .frizersko podjetje, ki pa so vsa dobila posojila za pokritje.
ROGATEC:
Letos že polna
izkoriščenost
zmogljivosti
V	temeljni organizaciji združenega dela Kondenzatorji tovarne gospodinjske opreme Gorenje v Rogatcu v občini Šmarje pri Jelšah bodo v kratkem osvojili proizvodnjo vseh vrst kondenzatorjev za hladilnike in zmrzovalnike, s tem pa zagotovili polno izkoriščenost zmogljivosti.
V	tovarni gospodinjske opreme Gorenje se bodo morali potem, ko
bo osvojena proizvodnja vseh vrst kondenzatorjev in dosežena polna izkoriščenost zmogljivosti, odločiti, ali bodo v temeljni organizacij) združenega dela Kondenzatorji v Rogatcu povečali proizvodnjo kondenzatorjev za potrebe drugih proizvajalcev hladilnikov in zamrzovalnikov pri nas, ali pa vpeljali proizvodnjo nekaterih novih izdelkov, ki jih omogoča tehnologija nove tovarne v Rogatcu.	p q
■
URESNIČEVANJE DELEGATSKEGA SISTEMA IN DELEGATSKIH ODNOSOV V TEMELJNIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJAH IN SKUPNOSTIH:
J
Stalne vezi med delavci
in delegati se ni
V občini Velenje so te dni znova ocenjevali uresničevanje delegatskega sistema in delegatskih odnosov v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter med razpravo opozorili na več slabosti, in to s namenom, da bi spodbudili reševanje problemov, hitreje odpravili slabosti in zagotovili širšo razpravo predvsem o vprašanjih, ki so bistvenega pomena za nadaljnji razvoj delegatskega sistema in za uresničevanje njihove vsebinske funkcije.
Med razpravo o uresničevanju delegatskega sistema in delegatskih odnosov v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih so v Šaleški dolini znova prišli do že znane ugotovitve, da je delegatski sistem za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti neločljivo povezan s samoupravljanjem v organizacijah združenega dela. V tistih organizacijah združenega dela, v katerih je samoupravljanje delavcev razvito, so razviti tudi delegatski odnosi, v priprave na oblikovanje stališč delegacij pa so širše vključeni delavci in samoupravni organi. Zato so, kot sledi iz ocen, te delegacije bolj obveščene o potrebah in interesih delavcev, obveščene so o ekonomskem položaju svoje organizacije ter o stališčih in sklepih samoupravnih organov. To je v procesu sporazumevanja in dogovarjanja nujnost, zlasti še, če želimo zagotoviti povečano aktivnost delegacij in delegatov.
Ob tem pa se vendarle zastavlja vprašanje, ali delegacije oblikujejo temeljna stališča tako kot je to zapisano v ustavi, in sicer na osnovi interesov in smernic temeljne samoupravne organizacije in skupnosti ter splošnih družbe-
nih interesov in potreb. Dejstvo je, da ni stalne in nepretrgane vezi med delovnimi ljudmi v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter njihovih delegacij in delegatov za občinsko skupščino. V temeljnih organizacijah združenega dela skorajda še ni primera, da bi bil sklican zbor delavcev, ki bi obravnaval vprašanja z dnevnega reda občinske skupščine oziroma dal smernice za določitev temeljnih stališč o delu delegatov v skupščini.
Odnos delegacija — zbor delovnih ljudi za zdaj še ni zaživel. V samoupravnih aktih temeljnih organizacij združenega dela še ni urejeno vprašanje o položaju, vlogi in odgovornosti delegacij. V samoupravnih aktih bi bilo treba določiti, katera so tista vprašanja, ki jih morajo prej obravnavati delovni ljudje in glede katerih bi morali dajati delegaciji smernice za delo. Za zdaj delegacije premalo upoštevajo tudi stališča in mnenja samoupravnih organov v temeljnih organizacijah združenega dela. V večji meri pa.tudi še ni uveljavljeno sodelovanje delegacij z družbenopolitičnimi organizacijami v temeljnih organizacijah združenega dela.
Ena od ugotovitev je tudi, da delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti še zmeraj zavzemajo stališča predvsem o vprašanjih oziroma graditvah, ki jih pripravi občinska skupščina, njen izvršni svet oziroma upravni organi. Temeljne delegacije pa ob tem ne opozarjajo na probleme in ne zahtevajo hitrejšega reševanja tistih zadev oziroma vprašanj, ki jih čutijo v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, za reševhnje le-teh pa je
pristojna občinska skupščina. Zato tudi ni naključje, da so dnevni redi sej zborov občinske skupščine odsev volje izvršilnih in upravnih organov premalo pa verjetno izhajajo iz zahtev in potreb organizacij združenega dela, pa tudi krajevnih skupnosti.
In še to: delegacije v temeljnih organizacijah združenega dela obravnavajo v glavnem le vprašanja, ki so na dnevnih redih sej zborov občinske skupščine. Občinska skupščina se tako še ni uveljavila kot konferenca delegacij za usklajevanje stališč, ki so na dnevnih redih republiške skupščine.
Zadnja razprava o uresničevanju delegatskega sistema in delegatskih odnosov v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih v občini Velenje pa je tudi opozorila, da občinska skupščina sprejema svoje akte praviloma v eni sami fazi in delegacije nimajo možnosti, da bi med obravnavo osnutkov povedale načelna stališča oziroma konkretne pripombe in predloge, kar vse bi služilo za pripravo dokončnega predloga dokumentov.
Občinska skupščina in občinska konferenca SZDL Velenje sta temeljnim organizacijam združenega dela priporočila, naj najmanj dvakrat letno obravnavajo delo delegacij. V samoupravnih aktih je treba določiti postopek in način oblikovanja stališč. Zagotoviti je treba vse pogoje za nemoteno delo delegacij. Organizirati in spodbujati je treba take oblike in metode dela delegatov, delegacij in konferenc delegacij, da bo zagotovljena njihova stalna povezanost z delovnimi ljudmi.
KRAJEVNA SKUPNOST NA ROBU MESTA___
Njihov skupni imenovalec
Zgledne izkušnje uličnih svetov v krajevni skupnosti Kolezija, ki so jih Ljubljančani ustanovili prvi v Sloveniji — Ulični sveti, štabi civilne zaščite v blokih, razpis internega samoprispevka so le nekatere od izvirnih zamisli zanesenjakov iz Kolezije
Zadnja leta rastejo na Viču nove stanovanjske soseske kot gobe po dežju, z vse večjim številom prebivalcev pa se kopičijo potrebe po novih vrtcih, trgovinah in obrtnih delavnicah, igriščih in podobnem, ki gredo stežka v korak s časom.
Ob takšnem stanovanjskem »boomu« nas ne more presenečati dejstvo, da se je krajevna skupnost Kolezija iz nekoč kmečkega predmestja Ljubljane razvila v razgibano urbanistično okolje, ki šteje po zadnjih ocenah več kot 5900 občanov, po izgradnji Murgel pa naj bi imela 1980. leta že 9000 prebivalcev.
Seveda se ob prgišču teh in drugih podatkov vsiljuje vprašanje, v kolikšni meri je lahko tako velika krajevna skupnost podlaga družbenopolitičnega življenja v »svojem kraju« in kako učinkovito je delo peščice zanesenjakov, ki dan za dnem snujejo nove načrte v tesnih prostorih -skupnosti v Gerbičevi ulici.
Ivan Lesar, predsednik zbora delegatov KS Kolezija, še zdaleč ni črnogled, kar zadeva učinkovitost dela, saj nosijo glavno breme različni odbori in komisije krajevne skupnosti, v zadnjem času pa vedno bolj ulični sveti, izvirna zamisel krajanov Kolezije, ki ji zdaj sledijo tudi drugje po Sloveniji.
IZVIRNA ZAMISEL
»Pravijo, da je naša krajevna skupnost prva v republiki začela z organizacijo uličnih svetov...« nekoliko zadržano, a vendar dovolj pogumno pripoveduje Ivan Lesar in takoj doda, da bo ugotovitev držala, saj so se v tež nji, da bi krajevno samoupravo čimbolj približali ljudem, lotili na Koleziji ustanavljanja svetov že jeseni 1973 in spomladi 1974. leta.
»Skupaj s krajevno organizacijo SZDL, ki je bila pobudnik za ustanovi-
tev uličnih svetov,« nadaljuje, »smo najprej izdelali njihovo strategijo... Zavedali smo se, da morajo biti v svojem delu neposredno povezani s krajevno skupnostjo, hkrati pa smo spoznali, da morajo vsako leto vsi po vrsti dobiti enak delež pri razdeljevanju sredstev za urejanje njihovega okolja in drugih komunalnih potreb, največ za urejanje zelenic, asfaltiranje pločnikov, ulic in cest, za gradnjo otroških igrišč, skratka za vse, kar bi prispevalo k dobremu počutju krajanov. Na drugi strani smo na osnovi njihovih potreb vsako leto načrtovali razvojne smernice krajevne skupnosti. Ne nazadnje imajo ulični sveti precej zaslug za to, da so danes naši krajani dobro organizirani, saj je bila pot do učinkovite krajevne samouprave veliko težja, kot bi si predstavljali na prvi pogled...«
S KRAJEVNO TUDI HIŠNA SAMOUPRAVA
Ulični sveti so pomagali krajevni skupnosti na Koleziji zadnji dve leti tudi pri organiziranju hišne samouprave. Toda ostanimo še pri uličnih svetih... Predvsem ob vsem tistem, kar so doslej dobrega storili za svoje stanovalce.
»Zglednih primerov je veliko... Ustavimo se najprej pri stanovalcih Soške ulice, pri njihovem uličnem svetu... Ljudje so se samoiniciativno odločili za samoprispevek za ureditev 180 metrov dolge ulice. Z izjemo dveh, treh družin so'vse prispevale za asfaltiranje ulice po 4000 dinarjev. Tistih nekaj »upornikov« se je s plačilom samoprispevka obotavljalo zato, ker stanujejo na koncu te ulice, na Cesti v Mestni log... Še zdaleč pa, da ne bi bili pripravljeni odriniti od svojega družinskega proračuna nekaj denarja za skupne koristi krajanov.«
Za boljšo predstavitev dela uličnih svetov na Koleziji morda še en primer.
Gre za stanovalce Krimske ulice.
Med vsemi uličnimi sveti so največ prispevali za interni samoprispevek krajevne skupnosti, ta čas pa s prostovoljnim delom gradijo otroško igrišče. Ta svet upravlja z 9 stanovanjskimi bloki: v slehernem od njih imajo organizirane hišne svete in štabe civilne zaščite!
POSNEMANJA VREDEN SAMOPRISPEVEK
Do pred leti so bile krajevne skupnosti pri nas izključna odvisne od proračunskih sredstev svojih občin. Za vse komunalne potrebe pa je kot po pravilu vedno zmanjkalo denarja. Za razliko od drugih krajevnih skupnosti, ki so samo čakale na pomoč, so na Koleziji spet prišli na izvirno zamisel.
Bo sklepu zbora krajanov so 1975. leta razpisali interni samoprispevek. Ko so od vsakega zaposlenega v krajevni skupnosti dobili prispevek 100 dinarjev, so se s skupnimi močmi lotili urejanja zemljišč, zelenic, križišč, pločnikov, ulic... Vrh tega so poskrbeli za prometno ureditev križišč Ceste v Mestni log in Ceste na Loko, na Riharjevi cesti so asfaltirali 100 metrov dolg pločnik, z zbranim denarjem so plačali idejni načrt novega otroškega igrišča za stanovalce Soške in Valjavčeve ulice... Ob vsem je najbolj spodbudno spoznanje, da je hkrati s samoprispevkom stekla tudi udarniška akcija krajanov za ureditev igrišča ob vrtcu Sonje Vidmarjeve.
Z dolgega seznama skupnih akcij krajanov na Koleziji smo omenili le nekatere med njimi. Kljub vsemu zdaj pobliže poznamo kolezijski primer, zgled, kako naj delavci in občani v krajevni skupnosti sami skrbijo za zadovoljevanje skupnih potreb in v te namene združujejo svoje moči in sredstva.
IVO VIRNIK
Z Brižitko na morje, z Emono v Beograd
Kako se počuti človek, ko brzda tri tisoč konjev — Zakaj imajo tudi strojevodje pri železnici pilote — Najsodobnejša elektronika in Andrejev križ — »Živko« se ne utrudi, čeprav piska — Tisoč metrov do smrti
V snopu svetlobe žarometa so se železniški pragovi strnili v črnino. Zdi se, da drviš po ozki preprogi! Sto metrov, tisoč metrov, deset tisoč metrov... Na desni, za stekleno pregrado sedi 31-letni Janko P1NOSA. Na levi, kjer ni mizice z lučkami in ročaji, je 45-letni Ivan TEŽAK. Oba zreta skozi okno naprej. Nekje daleč spredaj se zeleno svetlika semafor. S hitrostjo 120 kilometrov na uro zdrvimo mimo. Potem neka postaja, ki jo uteleša le prometnik ob tiru. Potem spet vsenaokrog tema in snop iz našega reflektorja drvi po tračnicah pred nami.
Človek ne bi ver jel, da od t u Janko brzda tisoč in nekaj konjev, kolikor jih zmorejo vsi motorji vlaka. Tiho sedi na svojem sedežu in zre med tire. Sedem let že vozi vlak na tej progi: Etnona expres, Ljubljana—Beograd. Tja in nazaj. In vmes kakšna izredna vožnja. Kot ta danes, za Valjevo in pred tem v Split. In tako naprej.
Janko Pinosa se je rodil v Velikem Grabnu na Dolenjskem. Potem je njegov oče preselil družino v Vrhovo pri Radečah. Janko se je kot kratkohlačnik odločil za avtomehanika. Ko je prišel do poklica, se je vpisal v poklicno šolo za voznike in začel krmariti tovornjake po cestah Evrope.
»Morda zveni čudno, vendar se ceste bojim. Prevozil sem na sto tisoče kilome trov, vendar imam še vedno neprijeten občutek, kadar sedem za krmilo. Sicer pa uživam v vožnji. Vsi ti ljudje, ki se spremene v hipu, ko začutijo pod seboj moč nekaj deset konjev, ta objestnost, celo agresivnost me motijo. Na železnici je bolje. Ko sem bil še voznik tovornjakov, sem ugotavljal, da je to izredno težak poklic. Če si hotel zaslužiti kaj več, si se moral posloviti od družine. Meni pa noben denar ne more odtehtati topline družinskega življenja...«
Pred enajstimi leti je Janko presedlal k železnici. Najprej je vozil motorne vlake, potem je spet odrinil v šolo in se usposobil za električno vleko. Ko so pri ŽTP Ljubljana v tujini kupili mercedesove kompozicije, ki jih po potrebi sestavljajo, so Janku zaupali Emona-expres. To je poslovni vlak, ki je hitrejši od brzovlaka. Težavnost dela strojevodij pa se meri prav po hitrosti vlakov. Potniški vlak je teže voziti od tovornega, brzovlak od potniškega in poslovni vlak od brzovlaka. Teže zaradi odgovornosti. Posebno ponosen je Janko na to, da njegov vlak v vsen teh letih ni zamudil niti minute zaradi voznikov. Krive so bile druge okoliščine.
»Gre za človeški dejavnik. Stroji so vse močnejši, vožnje vse hitrejše. S stodvajset na uro drvimo po progi, ki je bila grajena pred več kot sto leti, ko je bila potovalna hitrost petdesetih kilometrov že čudežna. Zaradi teh hitrosti je obremenitev strojevodij vse večja. Signalne naprave so bile postavljene za manjše hitrosti. Strojevodja mora vse to upoštevati. Če bi bil namreč semafor, mimo katerega bomo čez čas zdrveli, uravnan na znak »stoj«, se pri tej hitrosti ne bi mogli več ustaviti pravočasno. Preblizu postaje je. Da bi se ustavili, potrebujemo več kot tisoč metrov zavorne

poti, semafor pa je oddaljen od prve kretnice le sedemsto metrov...«
Še hujše pasti so križišča s cestami ne glede na to, ali so zavarovana ali ne. Ljudje zapornico obidejo in nesreča je tu. Janko ne bo nikoli pozabil ženičke, ki je v jutranji megli v košu na hrbtu nesla na trg jajca in obšla zapornice. Ko je pritisnil na zavoro, je bilo že prepozno...
Ti vlaki imajo vgrajeno najsodobnejšo elektroniko. Zrem na komandno mizo, kjer lučka signalizira, da se je pokvarilo gretje v tretjem vagonu. Druga lučka naznanja, da v četrtem motorju narašča temperatura. Ivan gre nazaj, da pogleda, kaj je narobe. Drvimo naprej. Čez poldrugo uro bomo v Beogradu. Tam bo vstopil strojevodja, ki nas bo »pilotiral« v Valjevo. Na odsekih, ki jih strojevodja ne pozna, pride drugi in prevzame poveljstvo Strojevodja mora poznati vse posebnosti proge. Zato vozi vedno po istih odsekih. Janko in Ivan poznata vsako ped slovenskih prog in progo do Beograda, Splita in Reke. Na drugih odsekih morata imeti »pilota«.
»Zaradi vseh teh okoliščin ugotavljam, da strojevodje ne morejo biti za krmilom toliko, kot «o bili še pred leti. Preveč si izčrpan. Pri svojem delu ne smeš pozabiti? da ti je zaupano na stotine življenj. Drži, tu. pri nogi je še »Živko«. To je ročica avtomata, na katerega moram vsakih deset sekund pritisniti. Če ne, se po tridesetih sekundah oglasi in sproži zavore. »Živko« je hvalevredna iznajdba, ki pa seveda sloni na človeškem dejavniku. Na krajših razdaljah vozi en sam strojevodja, na daljših dva. Toda kljub temu je 182 ur vožnje na mesec preveč. Zato se strojevodje borimo, da bi število ur zmanjšali. K temu moramo-dodati še po štiri ure na mesec, ki so namenjene dopolnilnemu šolanju, in delo, ki ga opravljamo po končani vožnji in pred njo. To je čas za priprave in poročila.«
Pri naših železnicah je zdaj dovoljena zgornja meja voženj 240 ur. Toda strojevodje se upirajo vsaki uri nad 180 urami-Pravijo, da noben denar ne poplača truda ob tolikšnem telesnem in psihičnem naporu strojevodje. Janko zato v prostem času rad hodi v naravo, na sprehod, daleč od tirov in vlakov. Rad potuje. Prekrižaril je že skoraj vso Evropo. Tudi za letos a družino načrtuje daljše potovanje. Takrat za nekaj čas pozabi na »Živka«, semaforje in Andrejev križ, ki označuje nezavarovane železniške prehode. In takih Andrejevih križev je ob naših progah še lepo število. Ivan bo čez dva dni, ko se bosta a Jankom vrnila v Ljubljano, po počitku sedel za krmilo »Brižitke«, lokomotive, ki smo jih uvozili iz Francije. Strojevodje so tej električni lomomotivi dali ime »Brižit-ka« zaradi značilne oblike, ki jih spominja na francosko igralko in njene obline. Peljal jo bo v Koper in nazaj, potem pa drugam-Janko bo ostal na Emoni-expres in drvel v Beograd in nazaj, vsak dan, po 182 ali več ur na mesec. Več raje ne. Peljal se bo nekoliko manj daleč, kot vodijo tiri. In tiri so speljani daleč, zelo daleč...
J. SEVER
V Bohinjski Bistrici, kjer se sicer veliko ukvarjajo s turizmom, so za zaposli1® velikega pomena tudi razna podjetja: LIP Bled — TOZD Tomaž Godec, ^ra beno podjetje Bohinj, komunalno podjetje, Klavnica, obrat Gozdnega goSfj3 darstva Bled in še druga podjetja. S skupnimi napori so poskrbeli za stanovanj. zaposlenih. Delavci domačega gradbenega podjetja so doslej zgradili v Bis11 štiri stolpiče, petega pa dograjujejo. V vsakem je po 20 stanovanj. V pri1*1 zadnjega bodo tudi lokali. Kranjska podružnica Ljubljanske banke je v.n.ie?Ld odprla poslovne prostore, prav tako pa se je že vselila slaščičarna, ki Je * nj-podjetja Triglav Lesce. Na sliki je pogled na peti stanovanjski stolpič v Bohi J ski Bistrici, ki ga zdaj končujejo. — B. B.
Vrata kolektiva Belinke
so na stežaj odprta vsem, ki si žele sodelovanja in skupnih vlaganj
Delavci Kemične tovarne Belinka bodo te dni slavili eno svojih največjih delovnih zmag: 29radili so nov obrat za proizvodnjo vodikove-9a peroksida, s čimer sta pridobila kolektiv in naša širša družbena skupnost objekt izrednega Pomena. Iz domačih surovin bo namreč Belinka proizvajala vodikov peroksid, ki ga je bilo Potrebno doslej uvažati v velikih količinah.
Sklep o ustanovitvi Tovarne kemičnih izdelkov Belinka so Podpisali predstavniki ministr-s*Va za industrijo LR Slovenije spomladi leta 1948. Tovarno je Projektiral prof. dr. Ljubo Knop, nien prvi direktor pa je bil Otmar Ausec.
Zaradi številnih objektivnih težav, s katerimi smo se po osvoboditvi srečavali tako rekoč °b vsakem koraku, so gradbena dela seveda počasi napredova-l*5- Delavci gradbenega podjetja Tehnika, ki so prevzeli zahtevno
skromne, zato je potekalo izobraževanje — kje drugje kot — ob delu!
Vodikov peroksid je proizvajala Belinka po takrat zelo sodobnem tehnološkem postopku, v strokovnem svetu znanem pod imenom Pietsch-Adolf. Cena električne energije je bila namreč še vedno na moč ugodna.
V letu, ko je kolektiv pričel s proizvodnjo vodikovega peroksida, ki gaje kupovala predvsem tekstilna industrija, je dala to-
Leta 1963. je opravil kolektiv Belinke pomembno rekonstruk cijo Svoje kapacitete za proizvodnjo vodikovega peroksida je povečal za polnih 50 odstotkov. Tako je narasla proizvodnja vodikovega peroksida v letu 1965 že na več kot 900 ton!
Ob vsem tem je vsekakor treba povedati, da se je število delavcev kljub močno povečani proizvodnji nekoliko zmanjšalo. Leta 1967 je štel kolektiv Belinke 218 ljudi, leta 1975 pa le še 172. V zadnjem letu pa je naraslo število zaposlenih na 192, kar gre pripisati predvsem uresničevanju investicijskih načrtov. K vsemu temu naj dodamo le še to, da je tudi kvalifikacijska struktura delavcev Belinke iz leta v leto spodbudnejša. Kar 14 odstotkov zaposlenih ima že visoko ali višješolsko izobrazbo!
Za minulo desetletno obdobje
za družbeni in osebni standard zaposlenih. Leta 1974 so, denimo, zgradili nov sodoben obrat družbene prehrane. Lani so si dokončno postavili lep počitniški dom v Dramlju pri Crikvenici in, kar je verjetno še najbolj pomembno, v tej delovni organizaciji ne poznajo več perečih stanovanjskih problemov. Kar dve tretjini delavcev ima stanovanjsko posojilo oziroma stanovanje delovne organizacije.
Še pred sprejetjem zakona o združenem delu se je kolektiv Belinke uspešno povezoval s številnimi drugimi delovnimi organizacijami, saj si je moral zagotoviti potrebne surovine za hitro naraščajočo proizvodnjo. Tako je Belinka že leta 1972 investirala v razširitev proizvodnje natrijeve lužine, ki jo izdeluje Tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik. Z enakim namenom se
Ob tem nedvomno velja spomniti, da je bila opravljena pomembna rekonstrukcija pretežno s pomočjo domačih ljudi in tudi v domačih delavnicah. Rok je bil sicer zamujen za tri mesece, to pa je natančno tolike, kolikor je znašala zamuda banke. Kljub vsemu je opravil kolektiv veliko delo v dobrem letu dni.
Ker je v proizvodnji vodikovega peroksida zelo pomemben element cena električne energije, so stroški proizvodnje peroksida naglo naraščali. Kolektiv si je prizadeval brzdati naraščajoče stroške z boljšimi izkoristki,s čim boljšo organizacijo dela in z večjo proizvodnjo perborata.
Da bi zagotovili cenejšo surovino za proizvodnjo perborata, so se delavci leta 1967 odločili za gradnjo tovarne, v kateri bi predelovali mnogo cenejšo turško rudo. Zaradi ne dodobra izdelane tehnologije in s tem v zvezi visokih stroškov v času poskusne proizvodnje se je Belinka svojim prvotnim načrtom odpovedala. V novih prostorih je Belinka povečala proizvodnjo natrijevega perborata. Tu še danes poteka vsa proizvodnja te iskane surovine.
Kljub nezavidljivemu položaju, v katerega je zašel kolektiv v Belinke zaradi neuspešne investicije (nekateri so celo že premišljevali o likvidaciji podjetja) so se delavci znašli in tudi pravilno ukrepali. Odpovedali so se proizvodnji boraksa in vse svoje sile usmerili v povečano proizvodnjo natrijevega perborata.
Zavedajoč se ranljivosti, ki je pogost spremljevalec zelo ozko specializirane proizvodnje, seje vodstvo podjetja odločilo za nekoliko širši proizvodni program. Tako je začela Belinka
izdelovati leta 1968 premazna sredstva za les in še nekatere druge proizvode za široko porabo.
Ko je kolektiv leta 1969 dokončno obračunal s posledicami neuspele investicije, se je odločil, da bo gradil svojo prihodnost na povečani proizvodnji vodikovega peroksida. Začel je premišljevati o gradnji novega obrata, v katerem naj bi tekla proizvodnja vodikovega peroksida po najsodobnejšem avtooksidacijskem postopku.
Strokovnjaki Belinke so navezali stike s podjetjema Laporte iz Londona in Solvay iz Bruxellesa, ki sta ustanovili za področje peroksidne	kemije	skupno
družbo lnterox. Pogajanja so bila razmeroma dolgotrajna; vlekla so se štiri leta, njihov rezultat pa je bil zelo ugoden: podpis pogodbe o skupni naložbi v novo tovarno vodikovega peroksida.
V času omenjenih pogajanj so strokovnjaki Belinke opravili zavidanja vredno delo: pripravili so načrte in zgradili popolnoma nov obrat za proizvodnjo natrijevega perborata. Proizvodnja perborata poteka danes, kot smo že omenili, v opuščenem obratu za proizvodnjo boraksa. Proizvodnja perborata je stekla leta 1972 in je odtlej dalje skokovito naraščala. Minulo leto je dosegla že 23.698 ton!
Hkrati so strokovanjaki Belinke razvijali tudi proizvodnjo za široke porabo: premaze za les, natrijev perborat za široko porabo, beli ipal, bomal in itol. Proizvodnja vsega tega je narasla od 50 ton v letu 1968 že na blizu 2000 ton v minulem letu. To pomeni, da se je v osmih letih povečala za tridesetkrat.
^ 09°' so si sicer na moč priza-
ho^3'*’ ,0da mars'kcN se je 0 eš nočeš ustavilo. Vsega je ^Hianjkovalo, tudi najnujnejše-
Končno so bila leta 1952 r| avna vadbena dela opravlje-
ie^il=)Ve le,i P°zne!e j® bi,° žgra-ta'° vo^no črpališče, mon-le.2na dela pa So bila končana Vga 1957. Takrat je pričela to-
nie'na S P°skusnim obratova-te. Slavnostna otvoritev Be-
leta6 Pa ie b'la 22'juniia 1957'
him° tovarna začela s poskus-
tiv7n ?rat°Vanjem'je štel kolek' iz nu DelBvci so bili zvečine pr . °*'Ce- Skoraj nihče ni imel bilo 86 02iroma izkušenj, zato je
,eteeljnabraŽnTnje zaposlenih Mo?n ■ na'°9a kolektiva.
Zna« 05'' Za ubeni® in nabiranje J® so bile, razumljivo, zelo
vama na trg 70 ton tega iskanega proizvoda. Poskusno obratovanje je trajalo vse do konca avgusta 1958. leta. Kljub temu je dosegla proizvodnja peroksida v tem letu že 243 ton, kar pomeni, da se je v primerjavi s prvim letom povečala za več kot trikrat.
Hkrati s proizvodnjo peroksida je začela Belinka tudi s proizvodnjo natrijevega perborata kot sestavnega dela detergentov. Seveda je bila takrat poraba pralnih praškov v Jugoslaviji sila skromna, toda povpraševanje po teh novih proizvodih sodobnega sveta je naraščalo dokaj hitro. Industrija pralnih praškov je torej potrebovala vse večje količine natrijevega perborata; zato so morali misliti v Belinki na nove, večje količine peroksida ket osnovne surovine za proizvodnjo perborata.
razvoja kolektiva Belinke je značilen tudi velik kerak naprej na področju organizacije dela. Že leta 1969 je uvedla delovna organizacija obračun po metodi direktnih stroškov in sistem obračunskih enot. S tem je omogočila natančno planiranje in merjenje učinkov v manjših organizacijskih enotah. Kolektiv je v minulih letih tudi veliko storil za modernizacijo poslovanja. Nabavil je mnogo potrebnih sodobnih strojev in uvedel obračun na računalniku.
Kolektiv Belinke pa se ne bi mogel ponašati s številnimi delovnimi uspehi, če se ne bi vseskozi zavedal, da se investicije v človeka obrestujejo najbolje, da so ljudje tisto najbolj dragoceno, s čimer razpolaga delovna organizacija. Zato so v Belinki razmeroma veliko storili
e povezala Belinka tudi z Elek-irobosno iz Jajca. S sovlaganjem v Luko Koper pa si je zagotovila na slovenski obali potrebne skladiščne kapacitete.
Vrata kolektiva Belinke so zdaj na stežaj odprta vsem, ki si žele sodelovanja, skupnih vlaganj. Delavci namreč dobro vedo, da je njihova in tudi prihodnost drugih le v uspešnejšem in trdnejšem povezovanju, v skupnem planiranju in skupnem delu. Zato so se lani vključili v prizadevanja, da bi skupno z delovnimi organizacijami Ilirija — Vedrog in Teol ustanovili sestavljeno organizacijo združenega dela. Temeljna naloga vseh treh kolektivov naj bi bila nadaljnja graditev objektov kemične industrije v Ljubljani in s tem uresničevanje srednjeročnega programa razvoja mesta Ljubljane.

novice iz organizacij
IMP, SLOVENSKA BISTRICA
Znanje samo zase
Več let je tega, kar je začel »Metalurg«, glasilo delovnega kolektiva Industrije metalnih polizdelkov Slovenska Bistrica na pobudo sindikalne organizacije in drugih družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in vodstva podjetja objavljati rubriko »Bil sem na seminarju«. V njej naj bi obveščali člane kolektiva o seminarjih, ki so se jih udeležili. Ni dvoma, da pridobljeno znanje na seminarjih, izmenjava izkušenj med udeleženci in osebni stiki še kako koristijo slehernemu delavcu, žal pa je v tej rubriki kmalu zmanjkalo prispevkov, saj so se le redki udeleženci seminarjev odzvali vabilu uredništva za sodelovanje.
Ko je pred nedavnim odbor za
VIATOR, LJUBLJANA
kadre pri delavskem svetu organizacije združenega dela Industrije metalnih polizdelkov v Slovenski Bistrici odobril več delavcem udeležbo na več seminarjih, se je v razpravi pojavilo vprašanje:	»Zakaj udeleženci
seminarjev obdrže pridobljeno znanje le zase, svojim sodelavcem pa ne povedo ničesar?« Zato naj bi vsi delavci, ko se vrnejo s seminarjev ali tečajev, objavili o vsebini le-teh krajše sestavke v tovarniškem glasilu ali pa pripravili predavanja v okviru društva inženirjev in tehnikov. Člani odbora za kadre pri osrednjem delavskem svetu OZD bodo s svojim predlogom seznanili strokovni kolegij podjetja, ker menijo, da so taka sporočila tudi del obveščanja delovnega kolektiva.
VELIKO NALOG
Nedavno tega se je sestala sindikalna konferenca delovne organizacije Viator Ljubljana. Na dnevnem redu seje je bila poleg pregleda sklepov prejšnje seje tudi razprava o nalogah sindikata pri uresničevanju zakona o združenem delu. O strokovnem prilagajanju zakona sedanji organiziranosti delovne organizacije je delegate konference seznanil Avgust Špolad, ki je poudaril, da je bil program uresničevanja zakona o združenem delu pripravljen tako, da bo akcija potekala v vseh temeljnih organizacijah Viatorja.
V razpravi je sodelovalo več delegatov, ki so načeli predvsem vprašanje dohodkovnih odnosov.
ISKRA, LJUBLJANA
Menili so, da bodo v delovni organizaciji težko usklajevali samoupravne akte z zakonom o združenem delu, dokler ne bodo sprejeti nekateri zakoni, hkrati so delegati izrazili bojazen, da so bili predlogi za posamezne komisije konference izdelani prepozno, saj bodo tako najbrž določeni roki za uresničevanje zakona prekratki in bo delo opravljeno nekoliko površno. Zato so delegati konference sklenili, naj strokovne službe podjetja takoj posredujejo vsem predsednikom osnovnih organizacij sindikata program uresničevanja zakona o združenem delu, ki so ga pripravile za samouprave organe temeljnih organizacij.
PROTI ODCEPITVI
Sindikalna konferenca delovne organizacije Industrije elementov za elektroniko ZP Iskra v Ljubljani je pred dnevi pregledala svoje delo v minulem obdobju. Poročilo o enoletnem delu predvsem ugotavlja, da ponekod tudi pri sindikalnih delavcih manjka posluha za politično delo in da se vsi skupaj premalo zavedajo nalog in odgovornosti, ki jo ima sindikat v njihovi delovni
GORENJE, VELENJE
organizaciji. Na letni skupščini so delegati osnovnih organizacij odločno zahtevali od vodstva sindikalne konference ZP Iskra, da prepreči vsakršno težnjo po odcepitvi posameznih temeljnih organizacij od delovne organizacije Industrije elementov za elektroniko. Sindikat IEZE namreč sodi, da bi sleherna odcepitev resno ogrozila socialno varnost delavcev, zato tudi ni sprejemlji-
Priznanja novatorjem
Na predlog sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in vodstva podjetja je pred dnevi občinski svet ZSS v Velenju podelil priznanja šestim novatorjem v občini, med njimi tudi trem iz Gorenja. Z izboljšavo, ki jo je predlagal Franc Pečnik, kvalifici-
ran ključavničar, so v enem letu privarčevali v Gorenju 8 milijonov dinarjev, z dvema tehničnima izboljšavama, katerih avtor je strojni tehnik Janez Povše, pa več kot 400.000 dinarjev. Več kot milijon pa so v Gorenju prihranili tudi z izboljšavo, ki jo je uveljavil varilski tehnik Danilo Torej.
CELICA POD DROBNOGLEDOM - CELICA POD DROOBNOGLEDOM - CELICA POD DROBNOGLED
Senca nad ajdovskimi tekstilci
V zadnjih letih so v tekstilni industriji Tekstina Ajdovščina veljala domala vsa prizadevanja
urejanju problemov gospodarjenja. Težave, ki že lep čas pestijo jugoslovansko, z njo pa seveda tudi slovensko tekstilno industrijo, niso prizanesle ajdovskim tekstilcem. Vendar so napori rodili lepe sadove, na katere so v delovni skupnosti še kako ponosni.
Tekstina, ki zaposluje ta čas 800 delavcev, zvečine žensk, je kombinat, ki obsega tri temeljne organizacije združenega dela — predilnico, tkalnico in oplemeni-tilnico, konfekcijo hlačnih nogavic in delovno skupnost skupnih služb. Zadnja leta se je razvila predvsem v tovarno modnih tkanin za ženske obleke in bluze ter moške srajce, kar postaja po preusmeritvi ožja specializacija podjetja. Ob tem je rast najpomembnejših ekonomskih kazalcev v lanskem in v minulih letih v Tekstini precej nad poprečjem slovenske tekstilne industrije, po udeležbi dohodka in dobička v celotnem dohodku pa je v samem vrhu med delovnimi organizacijami ajdovske občine. Seveda ne gre prezreti tudi tega, da so se ajdovski tekstilci z modnimi in kvalitetnimi izdelki uvrstili med najvidnejše proizvajalce modnih tkanin v državi.
S te strani je lahko Tekstina za zgled sorodnim delovnim organizacijam. Toda v zadnjem času so ob veliki skrbi za dobro gospodarjenje krepko zanemarili samoupravljanje. O tem govori več otipljivih dejstev, predvsem pa ugotovitev družbenega pravobranilca samoupravljanja v Novi Gorici.
BREZ SPLOŠNIH SAMOUPRAVNIH AKTOV!
Družbeni pravobranilec samoupravljanja je namreč potem, ko je preučil predlog samoupravne	organiziranosti
Tekstine v skladu z zakonom o združenem delu, njene razvojne usmeritve, ki je bila izdelana v akciji »120 organizacij združenega dela«, in predlog dogovora o ureditvi nekaterih vprašanj s področja samoupravljanja in poslovanja, ki ga je pripravil kot delovni osnutek direktor organizacije združenega dela v prvih mesecih letos, ugotovil, da delavci niso uskladili svojih medsebojnih razmerij niti z zakonom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu niti z republiškim zakonom o medsebojnih razmerjih. Tako v Tekstini sploh niso sprejeli najpomembnejših samoupravnih splošnih aktov,
kot so samoupravni sporazumi o medsebojnih razmerjih delavcev, o sistematizaciji delovnih mest, o delitvi osebnih dohodkov in o izobraževanju. Med drugim je družbeni pravobranilec samoupravljanja v svoji obrazložitvi tudi zapisal:
»Ker so vsi omenjeni samoupravni splošni akti osnova za urejanje medsebojnih razmerij za več področij, tako pri sprejemanju na delo, pri premeščanju in prenehanju delovnega razmerja kakor tudi na področju
Stanislav Zorč, predsednik konference osnovnih organizacij sindikata Tekstina Ajdovščina
delitve osebnih dohodkov in pri določanju drugih pravic ter pri ugotavljanju kršitev delovnih dolžnosti, so vse temeljne organizacije in delovna skupnost skupnih služb v Tekstini ves ta čas poslovale nezakonito.«
Naj omenim, da sistematizacije v temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti skupnih služb pravzaprav sploh nimajo, temveč imajo le seznam posameznih delovnih mest iz 1971. leta. Dalje, da rabi kot osnova delitvi osebnih dohodkov pravilnik o delitvi osebnih dohodkov iz 1.1962, izpopolnjen z nekaterimi dopolnili, ki so jih leta 1972 in 1974 sprejeli zbori delavcev. Pri delitvi osebnih dohodkov uporabljajo nekatere določbe samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za ugotavljanje dohodka in osebnih dohodkov v skupini predilnic, tkalnic in oplemenitilnic	bombaž arske
skupine SR Slovenije iz leta 1975, vendar pa ne spoštujejo niti tega sporazuma, predvsem kar zadeva sistematizacijo in analitsko oceno delovnih mest. Na podoben način bi lahko analizirali posledice, ki so nastale tudi na drugih področjih medsebojnih razmerij.«
SLABOST ZA SLABOSTJO
Družbeni pravobranilec samoupravljanja je prav tako ugotovil, da je delegatski sistem v OZD Tekstina in v njenih temeljnih organizacijah »zakrnel in ne deluje« in da v nekaterih primerih sploh niso bili uresničeni sklepi tovarniškega delavskega sveta. Zaskrbljujoča je tudi ugotovitev, da v Tekstini sploh ne izvajajo zakonskih določb o reelekciji vodilnih delavcev.
In še nekaj dejstev: po mnenju predsednikov delavskih svetov je obveščanje kolektiva slabo. Strokovne službe sicer redno pripravljajo »dnevne informacije«, vendar seznanjajo delavce zgolj z ocenami, ukrepi in ugotovitvami poslovodnih organov in strokovnih služb, medtem ko odločitve samoupravnih organov in pobude družbenopolitičnih organizacij skoraj ne najdejo mesta na oglasnih deskah.
Opozoriti velja tudi na to, da so bile v Tekstini v zadnjem času družbenopolitične organizacije precej neaktivne . Skratka, na ajdovske tekstilce letijo upravičene kritike, da so v svoji delovni organizaciji pustili samoupravo popolnoma ob strani. Bržčas gre za zadevo, ki ji skoraj ni primere v naši samoupravni praksi.
In kaj o vsem tem sodijo nekateri vodilni sindikalni delavci v Tekstini? Pred dnevi smo se pogovarjali s Stanislavom Zorčem, predsednikom sindikalne konference, Zmago Škofičevo, predsednico OOS TOZD tkalnica in oplemenitilnica, Dušanom Stefanovičem, predsednikom OOS TOZD predilnica in Marijo Česnikovo, predsednico OOS delovne skupnosti skupnih služb.
DOBRA ŠOLA
Stanislav Zorč je pripovedoval:
»Zakaj bi si metali pesek v oči: vse ugotovitve družbenega pravobranilca samoupravljanja držijo. Za vse nas, ki delamo v sindikatu in v drugih družbenopolitičnih organizacijah, bo to dobra šola, izkušnja, da se bomo
v podobnih primerih drugače vedli. Ob vseh spoznanjih bi rad opozoril na to, da doslej sindikalni delavci v Tekstini pri svojem delu nismo bili deležni podpore vodstva podjetja, ki ni hotelo razumeti nove vloge sindikata, opredeljene v celjskih kongresnih dokumentih. Precej napak smo storili tudi sami-Veliko smo dali na obljube vodilnih in vodstvenih delavcev tet drugih, ki pa se niso uresničile^ Naš sindikat je začel z akcijo za pripravo interne zakonodaje, toda kljub dobri volji nismo prišli daleč. Člani predsedstva konference so dali svoje mnenje 'h predlogu samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev, to pa je bilo tudi vse, kar smo v organizaciji združenega dela, samoupravnih organih temeljnih organizacij, družbenopolitičnih organizacijah h1 drugih storili za rešitev problemov pri izdelavi vseh štirih samoupravnih splošnih aktov.«
»Zavedamo se, da je Tekstina zaradi popolnoma zanemarjen« samouprave precej izgubila na svojem ugledu«, nam je povedala Zmaga Škofičeva, »toda zvoniti toči je prepozno. Po ugotovljena1 pomanjkljivostih so sindikat in družbenopolitične organizacije sklenin, da bodo zamujeno popravili že do konca leta. Ne gre pa samo za to. Pomembnejše od vsega je, da se bomo morali samoupravno tako organizirati, da bo sleherna odločitev dejansko odsevala voljo delavcev, kt doslej v večini primerov sploh n>s0 sodelovali pri sprejemanju najpomembnejših sklepov samoupravnih organov. Dejstvo je, da so delavci spoznali in občutili vse probleme, 5 katerimi smo se soočili v zadnjem času, vendar smo v sindikatu pre' malo storili za hitrejše in učinkovitejše urejanje.«
»Ni dvoma, delati bo treba drugače, kot doslej, predvsem pri urejanju tistih vprašanj, ki so življenjskega pomena za 800-članski kolektiv ajdovskih tekstilcev«, meni Drago Stefanovič.« Sem sodi v prvi vrsti sprejemanje vseh samoupravni splošnih aktov, ki jih v Tekstini se nimamo. Zadovoljni smo, da se stvari vendarle obračajo na bolje-Tako bomo v kratkem sprejeli samoupravni sporazum o medsebojni razmerjih, vse druge akte pa bom izdelali do konca leta. Obotavljanj in zavlačevanja ne bomo več dopus čali!«
V Tekstini se zavedajo, j70 treba zamujeno čimprej nadomestiti. Pot do nekdanjega ugleda ne bo lahka, saj bo senc nad ajdovskimi tekstilci gotovo še nekaj časa visela- v dotlej, dokler se ne bodo v sindikatu in v drugih družbenopo*1 tičnih organizacijah odločhg spoprijeli z vsemi slabostmi, k, s,
pripeljale samoupravo v Tekstini
v slepo ulico.
IVO VIRNIK

i!
lf I
Od 14. januarja 1974. leta trajajo družbenopolitični tečaji za sindikalne aktiviste, ki jih organizira Center za družbenopolitično izobraževanje RS ZSS. Delavci, ki obiskujejo te tečaje, izpopolnjujejo svoje teoretično znanje in pridobivajo novo. Bistvo tega znanja je, da ga uveljavljajo v neposrednem delovnem okolju. To je tudi namen tečajev. Ljudje se vračajo v različna delovna okolja, med svoje več ali manj razumevajoče sodelavce in nadrejene. Milan Vovk, udeleženec 2. tečaja v lasnici, je morda tipičen primer delavca, ki mu je uspelo, da se je prebil tudi skozi neprijetne izkušnje do prvega smotra svojega izpopolnjevanja. Po poklicu je vodovodni inštalater, dela pa kot samostojni ključavničar v tekstilni tovarni Prebold. Sindikalna organizacija ga je pred dvema letoma predlagala za politični tečaj z namenom, da dobi novega, z znanjem bolj oboroženega sindikalnega aktivista. Kaj pa je sam pričakoval od tečaja? »Bil sem zelo vesel, ko se mi je ponudila možnost, da aktivno sledim vsemu, kar se dogaja v naši naglo spreminajajoči se družbi. Bil sem prepričan, da se bom s pridobljenim znanjem in s stiki, ki jih bom imel z udeleženci iz različnih delovnih okolij, hitreje in laže vključil v delo. Zame je delo vse, kar se dogaja v proi-
zvodnji, v samoupravljanju in družbenopolitični dejavnosti, za kar pa je potrebno znanje. Zato sem z navdušenjem sprejel to pomembno fazo svojega dela.«
Ko je prišel v lasnico, se je zavedel še nečesa: »Tečaji ne morejo nadomestiti vseh stopnic v procesu rednega šolanja, pomagajo pa, da laže in hitreje pristopiš in rešiš neki problem.«
Iz lasnice se je vrnil v tovarno, prežet z mislijo, da je treba spremeniti veliko stvari. Vendar je že na samem začetku začutil, da še ni našel najboljše poti in da tudi njega niso našli tisti, ki usmerjajo del življenja ljudi v kolektivu. Načrtovano je bilo eno, delal pa je drugo, tisto, kar si je želel.« »Ko je minil čas ponovnega prilagajanja in usklajevanja z usmeritvijo naših strokovnih služb, sem se zavedal, da sem kot sindikalni aktivist začel delati na nepravem koncu in v nepravem času. Sedaj vem, da bodo tečaji učinkoviti le v primeru, če bo delovno okolje pokazalo zanimanje in pomagalo tem ljudem, da začnejo delati na pravilnih osnovah in s svojim znanjem vplivati na premalo aktivne sodelavce. Kadar so tečajniki prepuščeni sami sebi, se pogosto dogaja, da izgubijo voljo do uveljavljanja svojega dela in sodelovanja z drugimi člani osnovne organizacije sindikata.«
»Mislim, da se tačajnik uveljavi v svojem okolju tudi takrat, ko prodre s pridobljenim, znanjem med delavce in z njimi razpravlja o skupnih problemih,« meni Milan Vovk.
Sedaj, ko so prvi koraki storjeni in ko je našel skupen jezik, je Milan Vovk svojo dejavnost usmeril tudi v razvoj inventivnosti v kolektivu. O tem je dejal: »Letos sem bil zadolžen, da pripravim program dela sindikata. Poseben poudarek sem posvetil razvoju inventivne dejavnosti. Med drugimi sta me podprla tudi predsednik občinskega sindikalnega sveta in direktor. Rezultat je bil, da smo v TOZD ustanovili komisije za inventivno dejavnost. Prva njihova naloga je, da spodbujajo množičnost te dejavnosti. Kar sem začel, hočem tudi nadaljevati-Zato bom v kratkem pripravil tudi teoretično podlago za delovanje komisij. Upam, da bom tudi pri tem delu deležen pomoči centra za družbenopolitično izobraževanje.«
Tako dela in razmišlja eden od udeležencev .
2.	političnega tečaja v lasnici. Bilo bi zanimiv0 vedeti, kako se v praksi znajdejo tudi drugi tečajniki.
MILENA CAR — DRUe
!
T000*0f**
21. maja 1977 stran
izobraževanje, kultura, znanost
POSVET O POKLICNEM USMERJANJU
Izobraževanje
za delo
Poklicno usmerjanje je lahko učinkovito, ce ne sledi, ampak tudi predvideva gospodarski in družbeni razvoj
Sklepi in stališča, sprejeti Prejšnji teden na posvetova-nju »Poklicno usmerjanje kot Sestavina kadrovske politike v samoupravno organiziranem združenem delu«, so rezultat Mnogih ožjih posvetovanj, Predvsem pa spoznanj o nujnosti poklicnega usmerja-nia- Posvet je pripravil izvršni odbor predsedstva RK SZDL •ovenije, razprava pa je Potekala na osnovi referata Podpredsednika gospodarske z ornice Slovenije dr. Ru-°lfa Babiča in koreferatov Predstavnikov Izobraževalne skupnosti Slovenije, Gospo-arske zbornice Slovenije, veze sindikatov Slovenije, SMS ter Skupnosti za zapo-s ovanje. V vseh teh organi-Zac'jah in organih, poleg njih Pa še v republiški konferenci ZDL Slovenije, Zavodu za Šolstvo SRS, Raziskovalni s upnosti Slovenije, republi-s em sekretariatu za delo, Sekretariatu za kadrovska
^Prašanja pri izvršnem sveti Skupščine SRS, Zavodu SR! Za planiranje in v republišken omiteju za vzgojo in izobra zevanje so obravnavali vpra ^nJa poklicnega usmerjanja nj'h so se izrekli v svojil prispevkih za skupni posvet Celotna razprava je osvet •‘la to problematiko z različ rtih aspektov. Omeniti velj Predvsem nekaj rdečih nit tega posveta.
Poklicno usmerjanje j' treba uveljavljati v celotnen Vzgojnoizobraževalnem si stemu, ki je zasnovan na izo fraževanju za delo. Za ure nicitev tega namena morami Povezovati vzgojnoizobraže j3 ni Proces s proizvodnim ii drugim družbeno koristnin e om, življenjem, s samou pravljavsko prakso. Z nasto P°m na delovnem mestu p naj se poklicno usmerjanje n konca‘ V zasnovo perma
nentnega izobraževanja je treba vgrajevati poklicno usmerjanje zaposlenih delavcev v celotnem delovnem obdobju. Ta dejavnost pa je možna le, če so izdelani in znani načrti o potrebah po kadrih, kajti svobodna izbira poklica je možna le v mejah družbenih možnosti in potreb. Torej sta kadrovska politika in kadrovske potrebe celotne družbe in posameznih OZD osnova za poklicno usmerjanje.
Za uspešno, predvsem pa za pravilno poklicno usmerjanje so potrebne dobre strokovne službe. Nemajhno vlogo imajo tudi pedagoški delavci po šolah, ki spremljajo razvoj učencev in poznajo njihove sposobnosti. Ne nazadnje tudi sredstva javnega obveščanja obveščajo učence in delavce o poklicnih potrebah, možnostih in pogojih šolanja ter zaposlovanja.
To je samo nekaj misli iz bogate razprave na posvetovanju; kažejo pa na vso širino poklicnega usmerjanja. Prav zaradi te širine zahteva poklicno usmerjanje organizirano družbeno aktivnost s polnim angažiranjem družbenih dejavnikov, zlasti organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev ter strokovnih institucij.
Stališča in sklepi posvetovanja vsebujejo dokaj konkretne zadolžitve organizacij in institucij, katerih delegati so se udeležili posveta. To je pravilna pot k razredno usmerjeni in družbeno dogovorjeni kadrovski politiki, k zaposlovanju po družbenih potrebah, v skladu s stopnjo gospodarskega in kulturnega razvoja.
STANKA RITONJA
Napredni italijanski umetnik, dirigent milanske Scale Claudio Ab-bado
Socialistično samoupravljanje — skupnost delovnih ljudi
V založbi »Radničkih novina«, novinarsko-založniške hiše Zveze sindikatov Hrvaške, je pravkar izšla knjiga sekretarja izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Jureta Biliča »Socialistično samoupravljanje —skupnost delovnih ljudi«. Knjiga je bila natisnjena v 10.000 izvodih, saj bo služila tudi kot literatura za izobraževanje v političnih šolah Zveze komunistov.
Knjiga ima dve poglavji: v prvem so objavljene Biličeve razlage, govori, predavanja in članki iz let 1975 in 1976 o zvezi komunistov kot notranji gibalni sili delavskega razreda, samoupravljanja in združenega dela, v drueem poglavju knjige, ki nosi naslov » V vrtincu življenja«, pa so objavljeni Siličevi intervjuji za jugoslovanski tisk v letih 1972 do 1976.
Objavljamo zapis »Zanosna analiza«, ki ga je za »Radničke novine« ob izidu te knjige napisa! IVO DRUŽIJAN1Č:
Proti elitizmu — tudi v Italiji
Medtem ko pri nas, v naši socialistični samoupravni družbi predstavniki nekaterih tako imenovanih nacionalnih gledališč še vedno najdejo »prepričljive« argumente, zakaj ne moremo s svojimi predstavami med delavce, bo koristno in zanimivo, če se ozremo na neki primer iz sosednje Italije. Primer, ki je nastal zaradi prepričanja: umetnost ljudstvu, vsem plastem ljudstva, in ne le posvečeni eliti.
Dirigent je milanske Scale, eden izmed naslednikov slavnega Toscaninija. Ime mu je Claudio Abbado in je star 44 let. Na tem mestu ne bomo govorili o njegovih umetniških uspehih, raje bomo ponovili nekatere njegove misli. Povzpeli smo jih po uglednem italijanskem tedniku »Domenica del Corriere«.
Bil je med najmlajšimi, ko je začel svojo kariero v Scali, bilo mu je komaj 35 let. Kljub pomislekom starejših sodelavcev je uvedel po tri reprize vsake premiere namesto dotedanjih dveh; hotel je, da bi čim več ljudi slišalo njihovo glasbeno 'poustvaritev. Zatem je pomislil na podeželje. Na njegovo pobudo so priredili »Pepelko« tako, da jo je bilo možno prikazovati tudi v manjših gledališčih, kakršna so v Pavi-ji, Cremoni in Padovi. Tudi za prihodnje vztraja pri takem delu. Od leta 1973 je tako milanska Scala navz oča tudi tam, kjer je prej nikoli ni bilo: ponesli so opero na podeželje in celo v tovarne. Občinstvu dajejo možnost, da se pogovori z največjimi umetniki že med generalkami. Ljudje, ki niso po poklicu glasbeniki, lahko tako izrazijo svoje mišljenje in svoje želje. S tem so umetniki milanske Scale začeli v pokrajini Reggio Emilija, v kateri je italijansko delavsko gibanje doseglo izredno visoko stopnjo razvoja. Kasneje so glasbeno poustvarjalnost ponesli tudi v milanske delavske kroge, v tovarniške menze in športne dvorane. Prirejajo nastope, ki so namenjeni
tudi mladini. Nastopajo isti umetniki kot v sloviti dvorani in z istimi deli. Seveda jim je jasno, da je akustika tovarniške menze manj primerna za reprodukcijo kot v Scali, toda dosegli so, da jc umetnina prišla med delovne ljudi, ki sicer ne bi nikoli zašli v operno dvorano.
Abbado seveda ne uživa prevelikih simpatij v nekaterih meščanskih krogih; to je znano po vsem Milanu. Kljub temu je mož družbeno tako zavzet, da ne popusti. Pri tem je treba povedati, da Abbado kljub svojemu naprednemu svetovnemu nazoru in političnemu prepričanju ni povzročil »incidentov« kot njegov somišljenik in stanovski tovariš Maurizio Pujlini, ki je pred koncertom na milanskem konzervatoriju prebral deklaracijo
intelektualcev o Vietnamu. O tem pravi Abbado naslednje:
»Glejte, že pred slovito Maurizi-jevo izjavo smo imeli več podobnih in hudo napadanih političnih nastopov naprednih umetnikov. Zdaj kljub temu pobiramo sadove. Za občinstvo, kot so milanski študentje in delavci, ki so nekoč bili izključeni iz koncertnih dvoran, prirejamo velike glasbene prireditve... Maurizio in jaz sva s svojim delovanjem dokazala, da vsak s kulturo kolikor toliko povezan občan, naj bo glasbenik, slikar ali književnik, ne sme reči, da se požvižga na politiko. Treba se je bojevati proti zaprtosti v kulturi. Spomnimo se, kako je bilo prepovedano pod fašističnim režimom izvajati glasbena dela Židov. Prepovedani so bili Mendels ohn, Mahler, Berg in Schoenberg. Pa še drugi so bili na seznamu...«
Umetnost in umetniška dela izvirajo iz ljudstva, pripadajo vsem plastem ljudstva in zato jih je treba predstavljati vsemu ljudstvu in ne le ozki eliti.
V. L.
Knjiga Jureta Biliča »Socialistično samoupravljanje — skupnost delovnih ljudi«, ki je te dni izšla, je v naši skromni publicistiki prava osvežitev. Bralec, ki jo vzame v roke brez predsodkov, si bo ob prebivanju večkrat zastavil vprašanje: ali je v tem relativno kratkem življenju karkoli vrednejšega od predanega boja za srečo ljudstva?
njem vase in z globokim zaupanjem v ljudi, ki ga obdajajo. Vse, kar Bilič odkrito in kritično obravnava in dokazuje, počne z namenom, da spodbuja nove družbene odnose, v katerih naj bo človek svobodna osebnost, hkrati pa trajno združen z drugimi ljudmi, predvsem z delom v skupnih naporih za oblikovanje novega, počlovečenega sveta.
itA>MI<KE N«yiHE
Ta, že druga Biličeva knjiga njegovih govorov, člankov in intervjujev iz let 1972 do 1976 izraža ognjevito zavzetost za takšno ljudsko, to je komunistično angažiranost, ki bi prispevala k srečnejši, svobodnejši in popolnejši človeški skupnosti, tudi že zdaj, torej danes, tukaj in za nas. V knjigi so tudi stavki, ki nemara niso bleščeče stilizirani, toda iz njih sega iskreno in glasno razmišljanje o boju brez predaha.
Jure Bilič se v tej knjigi potrjuje kot nemirni raziskovalec, kar bi morala biti odlika slehernega komunista, vsekakor pa komunista — poklicnega politika.
Kot visok partijski funkcionar Bilič odkrito govori in s primeri dokazuje, da v posameznih razvojnih obdobjih ZK ni vedno enako uspešno opravljala svojih nalog. Ne sramuje se povedati, da se je naraščajoči nacionalizem prebil celo na 6. kongres ZKJ, ko je bila izrečena parola — da ni potrebno vmešavanje partije, namesto tega naj bo le »ideološka množica, ki bo ustvarjala ozračje, sama pa tako ne more spremeniti mičesar.«
Toda ko Bilič vse to pripoveduje in ko vzklika, »imeti moramo partijo poštenih ljudi« ko odkrito zatrjuje da »nedelovni ljudje izkoriščajo humanizirane odnose,« se njegova kritičnost prepleta z globokim prepriča-
Pri ustvarjanju tega novega sveta imamo mi, socialistična samoupravna skupnost, že pomembne ustvarjalne izkušnje o akcijah, praksi, žal pa te izkušnje sami poznamo še vse premalo.
A da bi spoznali svojo prakso z vseh plati, bi morali tudi to naše sedanje življenje analizirati in presojati bolj odkrito, globlje, da bi razpoznali tudi vse tisto, kar je še skrito pod plaščem uglajenih poročil in uravnoteženih ocen, da bi lahko opredelili tudi vse tisto, kar se zdaj dogaja, kar smo storili včeraj in pri tem uspeli ali pa spregledali, naredili napak.
Knjiga Jureta Biliča je prav takšen poskus in to uspešen, ker avtor odkrito in brez pridržkov opisuje neko pomembno, čeprav tudi krizno obdobje našega razvoja. V tem je Bilič tudi subjektiven celo do tiste mere, da njegovi pogovori, govori in članki izzvenijo kot memoarska pu-licistika. Vsekakor vsebuje elemente le-te, in prav to je tudtena od kvalitet knjige.
Bilič je nedvomno za sodobno komunistično partijo, za nove, svobodne, humane odnose, toda z jasno razredno opredelitvijo. Pojave razpoznava ne glede na etiketo. Nekajletno razdobje v razvoju naše družbe razčlenjuje s pogumom človeka, ki direktno vzpostavlja stik z javnostjo, zavedajoč se pri tem, da novi odnosi terjajo tudi novo angažiranost vseh ali vsaj večine ljudi in da še posebno to terja čas od vseh političnih delavcev.
Za obdelavo in analizo naših družbenih izkušenj — iz teorije in prakse —je potrebno storiti mnogo več kot doslej. To bo verjetno storjeno do 11. kongresa ZKJ in na kongresu samem. Temu cilju prispeva svoj delež s svojo knjigo tudi Jure Bilič.

Ostanek za domačo nalogo
v nif>i^<i>i6Par^‘rana zelena stoenkc SežnolednUP. paPnia — gradivo, preč službi- ‘ čl°vek lahko predela domačo °Stane vedno neka> dneva v f°g0' In to se Ponavlia Savnik °n tUd‘ pri tovarišu Bor nem h ’i akt‘vnem kulturnoprosv y avcju iz Novega mesta, nosi in alU, bogata kulturna deje Sadnik ^ Z.asluge za to ima Bo orSaniZa predsednik Zveze kulturi mladih ^ 0bčlne Novo mesto. Že glasbene ^	5 kulturo. Izhi
otrok Uril ■ druztne’ kjer se je že ) — K lSrad na klavir in violino. vkljUčii0t Student na učiteljišču sem Preiz:kuš i °rkester Pr‘ Sokolu in ti l^ato je „ J.Voie glasbene sposobno. Qradnr.nS a V°ina in med NOB sen skOVal T Beli krajini leta 1944 o, 0snOv e^aj za zborovodje. Učili smo
koristul ?rovske8a Pet)a’ kar nam ot kulturnim organizatorji

po partizanskih četah. V partizanih ni bilo mirnega dela. Pripravijali smo se od mitinga do mitinga, kljub težavam uspehi niso izostali.
Tako se spominja Boris Savnik svojih partizanskih dni, ko je med borci širil slovensko pesem. Po osvoboditvi se je vključil v kulturno dejavnost in do danes vodil že več zborov, od mladinskih do tamburaških, harmonikarskih, do zborov upokojencev. Ob tem je bil vedno tudi dober organizator, ki je vestno izpolnjeval naloge. Bil je predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev kulturne skupnosti v Novem mestu, leta 1971 pa je postal predsednik izvršnega odbora kulturne skupnosti.
— Malo pozneje so me izvolili za volonterskega predsednika Zveze kulturnih organizacij v Novem mestu. Ker pa je bilo dela preveč in ker sem čutil, da mu ne bom kos, sem se odločil, da bom opustil delo v kulturni skupnosti, danes
sem poklicni predsednik Zveze kulturnih organizacij občine Novo mesto. Ta služba zahteva vsega človeka. Gradivo, ki ga moram predelati, je tako obsežno,
da ga ni mogoče preštudirati med rednim delovnim časom.
Poleg te funkcije pa opravlja tovariš Savnik še več drugih. Je predsednik regijske zveze kulturnih organizacij in predsednik medrepubliške kulturne zveze Bratstvo in enotnost, ki vključuje dvajset občin iz Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine; svoj sedež ima v Novem mestu.
— Namen te medrepubliške kulturne zveze je v tem, da prek izmenjave prireditev in dejavnosti med občinami razvija in utrjuje bratstvo in enotnost med našimi narodi ter omogoča medsebojno spoznavanje kultur narodov. Poleg sodelovanja med občinami pa zveza prireja tudi kulturna srečanja po posameznih zvrsteh kulturnih dejavnosti. Tako imajo v Karlovcu srečanje pihalnih orkestrov, v Črnomlju srečanje pevskih zborov, pri nas v Novem mestu pa srečanje literatov.
Biti predsednik take organizacije ni majhna stvar. Ta zadolžitev zahteva od človeka veliko dela in požrtvovalnosti, ki je pri Borisu Savniku še danes, ko bi lahko mirno živel kot upokojenec, ne manjka.
— Brez svojega dela ne bi mogel živeti. Leta so tako malo pomembna, ko se človek čuti še sposobnega za ustvarjanje in aktivno delovanje, pravi tovariš
Savnik in ob tem se mu oči zasvetijo od radosti, čeprav ve, da ga po najinem razgovoru čaka še sestanek in kup gradiva, ki mu bosta vzela nekaj ur spanja kot že mnogokrat doslej.
Koliko mu pomeni kulturno delo, lahko razberemo tudi iz tega, da že šesto leto sodeluje kot predsednik prireditvenega odbora pri organiziranju srečanja slovenskih amaterskih oktetov v Šentjerneju.
— Namen srečanja oktetov je tudi razširiti dejavnost na tem področju, izboljšati programe dela slovenskih amaterskih oktetov in dvigati njihovo izvajalsko raven ter izmenjati izkušnje med umetniškimi vodji in pevci. Veliko zanimanje javnosti za to prireditev zgo-rovno priča, da so take kulturne manifestacije nujno potrebne. Tako srečanje zahteva veliko dela, kaj vse se skriva za kulisami, vemo le mi, ki smo to pripravljali. Toda rezultat je vsem v ponos in zadovoljstvo.
Kulturno delo se je v novomeški občini zelo razmahnilo, za kar ima velike zasluge Boris Savnik, čeprav si sam tega noče priznati. Res je, da ne bi bilo takega uspeha, če mu ne bi stali ob strani prizadevni sodelavci; pa vendar igra prvo violino — kot temu pravimo — ki je še kako pomembna za to, da koncert lahko uspe.
KATJUŠA ROJAC
DE
sindikati po Jugoslaviji
21. maja 1977 stran
ZVEZNI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA JUGOSLAVIJE
Stroj prilagodimo človeku!
Sprejet je program ukrepov in akcij za izboljšanje delovnih razmer in humanizacijo dela v naši industriji in rudarstvu
Sindikat se je doslej v glavnem ukvarjal samo z intervencijami pri saniranju posledic težkih delovnih razmer, manj pozornosti pa je posvečal odpravljanju vzrokov, ki škodljivo vplivajo na zdravje ljudi — so med drugim poudarili na seji zveznega odbora Sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije. Zato so prihodnje akcije usmerjene predvsem v izboljšanje delovnih razmer ter v humanizacijo tehnike in tehnologije.
Člani zveznega odbora so opozorili tudi na nekatere druge napake. Tako so poudarili, da je pri uvozu tehnike in tehnologije v številnih primerih varstvo pri delu postavljeno na stranski tir. Premalo pa upoštevamo, kako tehnika vpliva na duševno in telesno zdravje ljudi.
Kot zelo zgovoren primer so v zveznem odboru navedli Reko. V tem velikem industrijskem središču so opazili, da vse več delavcev odhaja v invalidski pokoj s poprečno delovno dobo 23 let. To je pristojne spodbudilo, da so začeli raziskovati varstvo pri delu. Izkazalo se je, da so delovne organizacije normativno uredile varstvo pri delu v skladu z republiškimi predpisi in da zagotavljajo potrebna sredstva. Kljub temu število poškodb in smrtnih primerov narašča. Na vprašanja, zakaj je tako, so dobili odgovor, da je varstvo delavcev pri delu prepuščeno izključno posebnim službam, medtem ko se vodilni in samoupravni organi z njo sploh ne ukvarjajo. Podoba se ponovi na zborih delovnih ljudi. Kaže, da je edino pomembno to, da se uresničijo proizvodni programi. O tem, koliko bo nesreč, pa nihče ne razmišlja.
Na drugi strani pa so vse bolj glasne in pogoste tudi zahteve po beneficirani delovni dobi, čeprav je bilo že večkrat poudarjeno, da prave rešitve niso v tem, ampak v izboljševanju delovnih razmer, v odpravljanju vzrokov, ki skrajšujejo delovno in življenjsko dobo delavcev.
Po mnenju članov zveznega odbora bi bilo koristno urediti to področje s samoupravnimi sporazumi panog, kot so to že storili delavci gozdarstva ter kemične in gumarske industrije. Konferenca sindikata delavcev kemične in gumarske industrije je v imenu 135.000 zaposlenih nedavno sprejela samoupravni sporazum o varstvu pri delu in o delovnih razmerah. Besedilo tega dokumenta so poprej obravnavali v vseh temeljnih organizacijah združenega dela, do konca septembra pa ga morajo, kot je predvideno, podpisati. Zatem bodo izdelali in sprejeli ustrezne samoupravne akte, s katerimi bodo v svojem okolju uredili delovne razmere in varstvo pri delu.
Sporazum med drugim predvideva, da načrtovanje sredstev za izboljšanje delovnih razmer, varstvo pri delu in humanizacijo dela postane sestavni del razvojnih načrtov in investicijskih programov. Doslej povsod ni bilo tako in je to imelo hude posledice za zdravje in varnost delavcev pri delu.
Prav zato so na seji predlagali, naj se za sprejetje samoupravnih sporazumov o zaščiti pri delu zavzamejo tudi delavci v grafični, tekstilni, elektroindustriji, v industriji usnja in obutve ter zaposleni v industriji nekovin, rudarstvu ter črni in barvasti metalurgiji.
G. A.
S SEJE PREDSEDSTVA ZVEZE SINDIKATOV BOSNE IN HERCEGOVINE
Vloga sodišč združenega dela
Neposredni stiki med delavci, samoupravnimi organi in sodišči zdru-ženega dela že omogočajo razčiščevanje in preprečevanje vseh tistih postopkov, ki zavirajo razvoj samoupravljanja
Samoupravne spore pred sodišči združenega dela še vedno označujejo elementi klasičnega sojenja, ki ne prispevajo k iskanju pravih rešitev. Na sodišču sta najpogosteje samo delavec in predstavnik organizacije združenega dela, s svojo udeležbo v
OD SARAJEVSKEGA DOPISNIKA
razpravi in ravnanjem pa v večini primerov ne prispevata, da bi ugotovili materialno resnico, prikrivata pomembna dejstva in dokaze in iz različnih razlogov skušata doseči, da bi se spor zavlekel. Tako je med drugim tudi zato, ker v postopku pred sodišči združenega dela ne nastopajo družbeni pravobranilec, samoupravljanja, sindikat in drugi samoupravni subjekti, ki bi v vsakem primeru prispevali k hitrejšemu reševanju takšnih sporov.
Tako so ocenili na zadnji seji predsedstva sveta Zveze sindikatov BiH, ki ji je predsedoval Raif Dizdarevič.
Na sodišča združenega dela se vsak dan obme veliko delavcev ter predstavnikov temeljnih in drugih organizacij združenega dela, ki prosijo za nasvet, kako naj bi rešili kak samoupravni spor. Lani se je približno 3.000 ljudi obrnilo na sodišča združenega dela. Ta številka vsekakor govori, da že mnogo delavcev in predstavnikov samoupravnih orga-
nov prihaja na sodišča, da bi razjasnili vprašanja, ki posegajo v samoupravne pravice in odgovornost v združenem delu. Delavci najpogosteje opozarjajo na pojave kršenja samoupravnih odnosov in na nesa-moupravno ravnanje posameznikov in skupin. Pri vsem tem je zelo pomembno, da so vzpostavljeni neposredni stiki med delavci, samoupravnimi organi in sodišči združenega dela. To sodelovanje bo pripomoglo, da se bodo po nesodni poti razčiščevali in preprečevali vsi tisti postopki, ki zavirajo razvoj samoupravljanja v delovnih kolektivih. Kot pozitiven primer je treba poudariti, da je bilo med 2.050 zadevami, ki so jih reševali v sodiščih združenega dela, le 28 primerov, za katere so zahtevali zaščito sodišča pri uresničitvi sprejetih odločitev. Še konkretne-• je: v sodiščih zdmženega dela Banjaluke, Tuzle, Zenice niso zahtevali nobene intervencije rednega sodišča za uresničitev sklepa, čeprav so ta tri sodišča samo lani obravnavala 968 zadev. To je podatek, ki hrabri in dokazuje, da organizacije združenega dela tudi brez prisile izpolnjujejo sklepe.
Treba pa je poudariti, da sklepe sodišč združenega dela v večini pri' merov delovne organizacije izpolnij0 molče, kar pa nikakor ni dobro, saj namen sklepa sodišča združenega dela ni samo v tem, da dokončno reši sporno razmerje, ampak tudi v tem. da ga prikaže kot element za razpravljanje v organih upravljanja in na zborih delavcev. Le tako je mogoče odkrivati vzroke in posameznike, ki s svojim nesamoupravnim ravnanjem povzročajo samoupravne spore.
Lani so sodišča združenega dela reševala 393 statusnih sporov. ^ glavnem gre za spore zavoljo kršitev, določenih s samoupravnimi splošnimi akti, predvsem glede dodelitve stanovanj in posojil za zasebno stanovanjsko graditev. Zaradi grobega kršenja samoupravnih sporazumov in drugih aktov, s katerim* urejamo stanovanjsko področje v TOZD, so bila sodišča združenega dela prisiljena sprejeti začasne ukrepe o prepovedi dodelitve stanovanj, dokler spor ne bo rešen na sodišču. Takšno delo je doslej da\°
dobre rezultate.	,
ESAD NJEMČEVIC
ZVEZNI ODBOR SINDIKATA GRADBENIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE
Dogovor bo treba dopolniti
Družbeni dogovor o minimalnih življenjskih in delovnih razmerah bodo dopolnili z novimi obveznostmi, katerih uresničevanje bo vplivalo na nadaljnje izboljševanje delovnih razmer na gradbiščih
Petletna dejavnost gradbenikov pri uresničevanju družbenega dogovora o minimalnih življenjskih in delovnih razmerah delavcev na gradbiščih je rodila sadove. Vložena so bila znatna sredstva za izboljšanje nastanitve in prehrane delavcev, tako da so v večini delovnih organizacij neprimerne barake na gradbiščih zamenjali s sodobno opremljenimi objekti.
Člani zveznega odbora sindi-:ata gradbenih delavcev so pred dnevi dobro ocenili dosežene rezultate ter menili, da razvoj družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov ter zakon o
združenem delu dajejo nove možnosti za zagotavljanje še boljših življenjskih in delovnih razmer in da si mora sindikat še naprej prizadevati za napredek na tem področju.
Gradbinci predvidevajo dopolnitev družbenega dogovora o minimalnih življenjskih in delovnih razmerah na gradbiščih z novimi obveznostmi. Med temi so tudi določitev minimuma osebnih zaščitnih sredstev in osebne zaščitne opreme, skupna merila za poučevanje delavcev o uporabi teh sredstev in ustanovitev skupne službe za varstvo pri delu na večjih gradbiščih. Kar zadeva beneficirano delovno dobo, je
predvideno, naj bi z dogovorom oblikovali tudi temeljna načela za določanje posebnih pogojev, ki jih morajo izpolniti delavci na delovnih mestih s posebnimi razmerami. Dogovor bi morali po oceni članov zveznega odbora dopolniti tudi z določilom, da morajo vse delovne organizacije do konca leta zagotoviti predvideni minimum življenjskih in delovnih razmer na gradbiščih.
Na seji so sprejeli tudi sklepe za nadaljnjo dejavnost sindikalnih organizacij. V njih je med drugim poudarjeno, da je treba življenjske in delovne razmere ter varstvo pri delu razumeti kot enega bistvenih dejavnikov za
povečanje storilnosti in da morajo dobiti svoje mesto v načrtih in programih za razvoj delovnih organizacij. Prav zato so sindikalne organizacije dolžne zavzemati se za čimboljšo nastanitev in prehrano delavcev ter za njihovo popestritev kulturno zabavnega življenja.
Pri uveljavljanju ukrepov za varstvo pri delu mora sindikalna organizacija tesno sodelovati z delavsko kontrolo, z organi upravljanja in z inšpekcijo dela ter vztrajati pri večji odgovornosti za neizpolnjevanje varnostnih ukrepov.
Z. BOSNIČ-VUJADINOVIČ
V maju izide nova brošura v naši zbirki Knjižnica SINDIKATI št. 11 mgr. dipl. oec. Gabrijel Sfiligoj:
Gospodarjenje v združenem delu
Avtor je posebej priredil tekst o osnovah gospodarjenja organizacij združenega dela v materialni proizvodnji, ki ga bo uporabil center za družbeno izobraževanje RS ZSS in RK ZSMS kot gradivo za slušatelje političnih tečajev in za druge izobraževalne potrebe. Kot temeljna podlaga so avtorju služili: Ustava SFRJ in SRS, Zakon o združenem delu in njegova dela »Komercialno poslovanje« (iz I. 1973) in »Gospodarjenje v organizacijah združenega dela« (iz I. 1975).
Knjiga je razdeljena na devet poglavij, v katerih avtor obravnava izhodišča o socialističnem samoupravno združenem delu in gospodarjenju v samoupravno združenem delu; samoupravno organizacijo ekonomskega subjekta; smotre in cilje TOZD kot ekonomskega subjekta; najvažnejše naloge in aktivnosti samoupravnega gospodarjenja; temeljne pojme o samoupravni poslovni politiki; pojem in smisel tržne usmerjenosti TOZD; ekonomske uspehe poslovanja in stroške; temeljne pojme o poslovnem procesu in slednjič organizacijsko urejanje poslovanja v združenem delu.
Piše: Azra Kristančič, dipl. psihologinja
Reprezentanca
Zakaj lahko šefi pijejo alkohol med delovnim časom in na račun reprezentance, proti drugim na takoj uvedejo disciplinski postopek, če ugotovijo, da je pijan, čeprav je bil na svoj račun?
Vprašanje,staro več desetletij, splava na površje od časa do časa na različnih krajih te naše zemeljske krogle. Tudi pri nas. Od časa do časa se kdo spomni in to pereče vprašanje osvetli po svoje.
dobro malo »namočiti« in kupčija bo takšna, kot si jo lahko le želimo. Kdo drug pa se je spomnil, da čašica alkohola v modernem svetu poleg obvezne kavice pomeni to, kar sta včasih pri starih Slovanih pomenila kruh in sol. Še bi lahko naštevala. No, in to tradicijo smo za svojimi predniki podedovali tudi mi, uvrstili pa smo jo pod rubriko reprezentanca.
Idealno bi seveda bilo, da bi alkohol preprosto črtali. Taka želja pa je zaenkrat iluzorna in zdaj se borimo, da bi ga črtali vsaj v sjužbi. Zakaj — na to najbrž ni ti;eba odgovarjati po vsem, kar smo 'slišali o posledicah. Prav tako vemo, koliko alkoholikov imamo in razumljivo je, da ustrezen odstotek odseva tudi na tako imenovanih poslovnih strukturah. Ob podobnih ugotovitvah so nekoč v kapitalizmu sklenili, da je alkoholika
Koliko so vsi ti viskiji, konjaki, vodke itd. poleg obveznih poslovnih kosil resnično potrebni o tem je že bilo in prav gotovo še bo mnogo razprav. Pojav pa je prisoten po vsem svetu in bi bilo prav gotovo neprijetno, če bi prav v našem kolektivu rekli prvi: črtajmo reprezentanco. Vsak primer je treba obravavati posebej in videti, kaj se spodobi in naposled tudi splača. Razumni ljudje v glavnem mislijo enako, jezi pa jih, ker sta se »gostoljubnost« in »širokogrud-nost« vse preveč razpasli in presegli vse meje normalnosti.
Ob vsem tem je treba povedati, da pravi poslovni ljudje ne sklepajo pogodb ali kupčij pod vplivom alkohola. To tudi odkrito povedo, češ, »o tem se ne kaže pogovarjati v gostilni« ali »preveč smo že popili, da bi lahko trezno razmišljali.« Poznam direktorja velikega podjetja, ki svojim gostom ponudi viski, sam pa pije jabolčni sok (pozor: enak kozarec, enaka količina in enaka barva pijače!) To počenja, da se izogne vprašanju: »Vi pa ne boste ničesar popili?«
Zanimiv pa je še nek pojavček: alkoholiki iz vrst poslovnih struktur (in le-ti razpolagajo v službi s steklenicami alkohola) budno pazijo, da v službi ne bi opazili, koliko pijejo. Zato redko posegajo po reprezentanci, potrebne količine maliganov pa dobijo drugje in naskrivaj.
Koliko lahko delajo potem, vemo. In tako smo prispeli na drugo področje, ki je mnogo bolj pomembno pa tudi zapleteno, kot je reprezentanca.
Pravica do nagrade ob delovnem jubileju in po minulem delu v drugi organizaciji
VPRAŠANJE:
Od leta 1949 do 1974 sem bil zaposlen v upravi, na vodilnem mestu , nato sem se zaposlil v gospodarstvu. V upravi sem dopolnil 10. in 20. leto delovne dobe, nisem pa dobil priznanja za noben jubilej, ker jih tedaj še ni bilo. V podjetju mi pravijo, da mi pripada jubilejna nagrada za delo v upravi, ker sem tam delal, v upravi pa se sklicujejo na to, da sem zdaj v drugi službi. Tudi iz naslova minulega dela prejemam v podjetju samo polovico tistega denarnega zneska, do katerega sem po letih skupnega dela upravičen po določilih sindikalne liste. Prosim, da odgovorite, ali podjetje v mojem primeru ravna pravilno.
ODGOVOR:
Glede jubilejnih nagrad določa sindikalna lista najvišje zneske, ki jih lahko organizacije združenega dela izplačajo delavcem za delovne jubileje oziroma za delovno dobo, prebito pri njih samih ali tudi zunaj organizacije. Torej organizacije same odločajo o tem, katero delovno dobo bodo upoš-
J. Š. — Ilirska Bistrica tevale pri opredeljevanju pravice do nagrad. Možnost, da se za pridobitev pravice do jubilejne nagrade vzame tudi vsa, v delovno knjižico vpisana in v katerikoli organizaciji prebita delovna doba, torej obstaja. Če samoupravni sporazum vaše organizacije tega ne predvideva, vam jubilejna nagrada za navedeno delovno dobo ne gre.
Glede pravice do posebnega dodatka za minulo delo sta stališče vaše organizacije in tudi rešitev vašega primera napačna. Gre vam torej dodatek za delovno dobo v polnem znesku, katerega določa vaš samoupravni sporazum, saj je osebni dohodek sestavljen iz živega in minulega dela, slednje pa je lahko opravljeno kjerkoli v združenem delu.
X	kupon
PRAVNIK SVETUJ^,

prostorsko načrtovanje v sodobnih družbenih in tehničnih razmerah_
Življenje v betonu?
Pfostorsko načrtovanje mora postati integralni del družbenoekonomskega razvoja — Kaj bo-do o dosedanjih napakah rekli prihodnji rodovi?
Kaj storiti, da bo urbanizacija, a nujni spremljevalec industria-'zacije, čim manj škodljiva? •'ako graditi nova neselja, to-arr>e, ceste, obenem pa čim-?anj dehumanizirati človekovo 'vljenje? Na to vprašanje so Ogovorili udeleženci posveto-Vanja »Prostorsko načrtovanje v s°dobnih družbenih in tehničnih
Razmerah«, ki ga je organizirala . Veza inženirjev in tehnikov Ju8oslavije.
Napak v dosedanjem prostor-eni načrtovanju je bilo očitno ^recej pa še ponavljajo se. Pro-Hjorsko načrtovanje ni dovolj edilo družbenoekonomskemu zv°ju, razumeli smo ga kot kakšno posebno načrtovanje, ot nadstavbo družbenoeko-iškega načrtovanja, ponekod 01 kot »luksuz«, ki so si ga Posamezne občine lahko privoš-e- To pa je tudi pripeljalo do ° aditve naselij, ki ne ustrezajo °veku, do graditve tovarn v aiT1'h naseljih, do avtomobilskih ^est> ki peljejo skoraj med stano-anjskimi poslopji, do podiranja °*oškega ravnovesja, j. Na enem hektarju bi lahko t£Velo največ 300 ljudi, tretjina beP0vršine Pa je lahko pokrita z tonom. Pri nas pa v posamez-n novih naseljih na enem hek-lihir *'v* tucli več kot 2.000 pQ ..nujnih dveh tretjin zelenih ot, rvsin P3 ni. Gradimo betonska ae0ska igrišča, ki spodbujajo ža^^nost* Betona j c toliko, d3 nj.j i njega pogosto ne vidimo jy,neba, kaj šele zemlje. te NaPake so predvsem posledice ®a’ ker so nekateri prostorsko
načrtovanje razumeli kot neko ločeno strokovno in ne kot družbeno disciplino. Niti ustava niti zakon o načrtovanju, zdaj pa tudi zakon o združenem delu ne priznavajo takega ločevanja. Prostorsko načrtovanje mora biti sestavina družbenoekonomskega razvoja v celoti. S tem se ne morejo ukvarjati samo urbanisti, ampak tudi drugi strokovnjaki — sociologi, pravniki, ekonomisti, gradbinci. V sistemu
samoupravnega načrtovanja, ki velja tudi za prostorsko planiranje, morajo sodelovati tudi temeljne organizacije, krajevne skupnosti, občine in republike. Podatek, da se v celotni Srbiji ukvarja z urbanizacijo manj ekonomistov in geografov kot v Skandinaviji samo v eni občini, priča o tem, da razumemo urbanizacijo samo kot čisto tehnično disciplino. Prav zato tudi krivde za napake, ki so jih urbanisti
zagrešili, ne moremo zvaliti samo na njihova pleča. Očitno je, da so bili prepuščeni samim sebi in so bili prostorski načrti pogosto subjektiven odsev pogledov posameznika.
Drobne napake v prostorskem načrtovanju so neizogibne, saj načrtujemo dolgoročno. Kaj bodo o hudih napakah, ki se jih že zdaj zavedamo, rekli rodovi, ki prihajajo?
S. JELAČIČ
kdo je kdo
ANVAR el SADAT
predsednik Arabske republike Egipt
Ime tega človeka iz delte Nila je pravzaprav postalo reden gost na prvih straneh naših in svetovnih časopisov. To je povsem razumljivo, saj gre za človeka, ki od leta 1970 vodi egiptovsko krmilo — se pravi krmilo države v izredno nemirnih vodah krize na Bližnjem vzhodu. »Soočamo se z obdobjem vsesplošnega spopada, obdobjem, v katerem mora vsak prevzeti svojo odgovornost in sam uravnavati svojo usodo.«
Tako je tik pred izraelsko-arabsko oktobrsko vojno leta 1973 govoril Anvar el Sadat. Takrat je z nenadnim vojaškim posegom tudi začel z odločnejšo akcijo. Le z odločno akcijo je po njegovem mnenju Egipt lahko pokazal svetu, da še obstaja, svet pa se je le ob takšnem šoku lahko ovedel egiptovskih problemov. Po oktobrskih dogodkih so se stvari na Bližnjem vzhodu le premaknile, da bi se potem zaradi napetosti in trmoglavosti predvsem Izraela spet ustavile.
Ta čas se je egiptovski predsednik znašel pred dilemo, kako urejati odnose z Moskvo in odločil se je za kirurški poseg. Ozračje med Moskvo in Kairom je še danes precej hladno, saj Sovjeti ne morejo pozabiti, da se je Sadat odločil za ameriško politiko reševanja krize na Bližnjem vzhodu po receptu »korak za korakom«. Egipčani pa Moskvi nenehno očitajo, da ne
uresničuje že sklenjenih poslov v zvezi z ponovno oborožitvijo egiptovske armade. Tako je krog nekako sklenjen.
Skoraj 60-letnemu Anvarju el Sadatu ni lahko voditi Egipta tako, da bi v prvi vrsti upošteval interese lastnega naroda, ne da bi zanemarjal enotnosti vseh Arabcev, ki bo še kako potrebna v prihodnjem obdobju soočanja z Izraelom. To je izrednega pomena v trenutku, ko je čedalje več govoric o obnovitvi ženevskih mirovnih pogajanj. To pa je tudi edina trezna in pametna alternativa vnovičnemu vojaškemu spopadu na Bližnjem vzhodu. Anvar El Sadat pa lahko veliko prispeva k ugodnemu razpletu krize kot državnik in ugleden arabski voditelj.	bd
TA TEDEN V ZAR1«^ ‘!
Walter Mondale — podpredsednik ZDA bo na svoji politični turneji po evropskih državah prispel tudi v Beograd. To bo prvi uradni obisk visokega predstavnika nove ameriške administracije. Predvideno je, da bodo Mondalea sprejeli tovariš Tito, Stane Dolanc in druge osebnosti, imel pa bo priložnost, da se pogovori še s številnimi drugimi našimi predstavniki. »ZDA poudarjajo pomen jugoslovanske neodvisnosti, politične enotnosti, ozemeljske nedotakljivosti ter odločilne vloge Jugoslavije in predsednika Tita v neuvrščenem svetu.« Te besede je nedavno tega izrekel sam ameriški predsednik Carter in tako prekinil najrazličnejša namigovanja o tem, da ZDA Jugoslaviji kot neodvisni in neuvrščeni deželi posvečajo premalo pozornosti. Takšne očitke je bilo slišati zlasti v času lanskega pred-volivnega boja v Ameriki, ko se je Carter očitno nekoliko zaletel s svojo izjavo o Jugoslaviji. Carterjeva desna roka, Walter Mondale, prihaja v Beograd tudi zato, da bi odpravil sleherni sum v nadaljnje uspešno sodelovanje med državama.
Položaj na afriški celini se spet zapleta. Po posebnem sporočilu iz Bocvane so čete južnorodezij-skega rasističnega režima lana Smitha nenadoma napadle to deželo. Zambijska vojska je v popolni pripravljenosti, saj rasistična vojska ogroža tudi sosednjo Zimbabvo. Zaskrbljen je tudi generalni sekretar ZN dr. Kurt Waldheim, ki se je prav v tem času mudil v Maputi, kjer je odprl konferenco ZN o boju proti rasni diskriminaciji in solidarnosti z ljudstvom Zimbabve. Generalni sekretar svetovne organizacije upa, da ne bo prišlo do spopada med četami lana Smitha
in Zimbabve, saj bi to pomenilo novo nevarno zaostritev in grožnjo za mir ne le v Afriki temveč tudi na širših območjih.
Španija se vneto pripravlja na bližnje volitve, ki so napovedane za 15. junij. V tem tednu je bilo najbolj vroče v španski pokrajini Baskiji, kjer je stavkalo več kot 500.000 ljudi._ Stavkajoči so zahtevali, naj vlada razglasi popolno am nestijo političnih zapornikov. Potem ko so pred nekaj meseci razglasili delno am nestijo, je v španskih zaporih vendarle ostalo nekaj deset političnih zapornikov, predvsem tistih, ki jih dolžijo najrazličnejših terorističnih dejanj. In med temi je pravzaprav največ Baskov, članov baskovske organizacije ETA. Kot rečeno, stavko so prekinili in verjetno bodo tja do volitev uspeli ohraniti kolikor toliko mirno ozračje. Napredne sile — zlasti sindikati in komunisti — so namreč še pravočasno spoznali, da nadaljevanje demonstracij in nemirov pomeni le vodo na mlin še vedno močne španske franki-stične desnice, ki potihoma še upa, da bo onemogočila prve svobodne volitve.
Slovenski svetovalci v tržaškem pokrajinskem svetu bodo lahko na zasedanjih govorili tudi v materinščini. To je razveseljiva novica, ki je te dni prišla s Tržaškega. Po dolgih desetletjih vztrajnega boja je torej slednjič tudi uradno zapisana pravica javnega nastopa v materinščini. Tudi to je zgovoren dokaz velikanskih sprememb v razmerju političnih sil v Italiji in še posebej v Trstu; ne nazadnje pa gre za novo in konkretno uveljavitev duha osimskih sporazumov in dobrih sosedskih odnosov med1 Jugoslavijo in Italijo.
bd
TOVARNA IZOLACIJSKEGA MATERIALA n. sol. o
Nadaljnji razvoj IZOLIRKE vsem porabnikom teh izdelkov zagotavlja polno jamstvo za neomejeno zaupanje tudi vnaprej.
61001 — Ljubljana, Ob železnici 18 Telefon: 43-096, 43-178, prodaja 42-402 Brzojav:: izollrka ljubljena Telex: 31585 YU - IZO
> ^etos praznuje Izolirka 40-letnico obstoja. V tem t^su se je iz majhne obrti razvila velika sodobna 0varna, v kateri izdelujejo izolacijske materiale za ^dbeništvo. V letu 1950, ko so delavci prevzeli LjVafn° v svojo upravo, so bili ustvarjeni pogoji za j rejši razvoj. To je kolektiv tudi dokazal in je prvi v Ju9oslaviji začel izdelovati mineralno volno, styro-in bitumenske emulzije. Poleg teh izdelkov proi-IZOLIRKA še pravcato paleto izdelkov za ei [°. termo in akustične izolacije, za antikorozijo, eNtroindustrijo in cestišča.
S svojimi kakovostnimi izdelki prestopa Izolirka ^ 6Je domačega tržišča in se uveljavlja tudi na hanjem trgu.
gnjati je IZOLIRKA postala s svojimi Izdelki nepo-p^sljiv partner gradbene operative in projektantov k vsej Jugoslaviji. S svojimi strokovnjaki je vsa-nir!vU uP°rabniku in interesentu na voljo s tehnič-Dot1 n^vet' in navodili uporabe njenih izdelkov. Po Rjak 'in že|j' kuPca pošilja Izolirka svoje strokov-kQv*® na teren, da preučujejo uporabo svojih izdel-ran; Sta|no je v povezavi s prizadevanji in organizi-bjrPelom, ki ga razvijajo različni projektantski kun*1’	gradbena podjetja itd. Na zahtevo
pcev daje Izolirka tudi izvide o kakovosti svojih kont alov na podlagi opravljenih preiskav v svojem ^isklnem laborat°riiuin v laboratorijih zavodov za rabe • Vo 9radbenega materiala. Pri načinu upo-rgv 'zdelkov Izolirke se strokovnjaki tega podjetja vani 0 po svoiih dolgoletnih izkušnjan s posveto-budjr str°kovnimi centri v tujini. Izolirka si prizadeva in ''.PPorativi kar najsodobnejše, najpreprostejše aJcenejše predloge za vse tovrstne izolacije.
PROIZVODNI PROGRAM:
—	za hidroizolacije
bitumenska strešna lepenka izotekt — bit. varilni trak ibitol — bitumenska raztopina bitumenske mase za temelje in strehe bitumenska pasta za strehe bitumenski kit
—	za antikorozijo
ibitol laki
bitumenska pasta za avtomobile
permaprimer, permaroof, alumanation lectyl
—	za elektroizolacije
bitumenske mase za kable bitumenske mase za akumulatorje
—	za termo-akustične izolacije
mineralna vlakna styropor kombi plošče izodekor plošče
—	za asfaltirana cestišča
bitumenska emulzija rezani bitumen bitumenska masa za fuge
šport, oddih, rekreacija
21. maja 1977
stran
Tveganje
Tako kot sicer v našem življenju se tudi v športu dogajajo nesreče. Včasih gre le za praske, na katere v nekaj dneh pozabimo, nemalokrat za hujše poškodbe z dolgotrajnimi posledicami, takrat, ko pride do najhujšega, pa ugašajo tudi"življenja, pogosto življenja mladih ljudi, ki so pravzaprav šele začeli živeti.
Nesreča ne počiva. Nikjer, tudi v športu ne. In čim bolj tvegan je šport, tem večja je možnost, da pride do nesreče. In ker tvfeganih športov niti ni tako nialo, ljubiteljev drznih aktivnosti pa veliko, tudi nesreč z najhujšimi posledicami ni malo. Na žalost!
Zanimivo in obenem težko razumljivo pa je dejstvo, da pri nas umirajo poleg športnikov tudi tisti, ki jih gledajo, ki občudujejo spretnosti najboljših. Spomnimo se, denimo, nekaterih naših cestnih hitrostnih dirk, katerih krvni davek je bil več kot velik. Primer Škofje Loke, ko je bilo šest mrtvih (med gledalci pet!) je sicer najhujši, ni pa osamljen. Nesreč je bilo še več; zadnji smo bili priča pred tedni v Zagrebu. Spet je ugasnilo življenje, znova se je nekaj ljudi za dlje časa preselilo v bolnišnico.
Pa nas je vse to izučilo? Nekaj že: le malokdo je še pripravljen organizirati cestne hitrostne dirke, saj je tveganje preveliko. Popolne varnosti namreč ni možno zagotoviti, še s tako velikimi stroški in kljub vzorni organizaciji. Strahotne posledice so izučile marsikoga. Zato je vse manj organizatorjev, ki so pripravljeni tvegati. Vsem skupaj namreč postaja iz leta v leto bolj jasno, da sodijo dirke le na dirkališča.
Pa drugi športi, tisti, ki niso namenjeni gledalcem in za katere ne potrebujemo ne dirkališč ne športnih aren? Kako poskrbeti za varnost ljubiteljev gora, za varnost alpinistov, smučarjev, športnih potapljačev, letalcev, padalcev, jamarjev, ljubiteljev letenja z zmaji...? Je to izvedljivo? Je to sploh možno?
Ko pride db tistega naj hujšega, začnemo po svoji stari navadi postavljati najrazličnejše ljudi na zatožno klop, seveda še najraj^tjs^fcki so ostali živi. Vednpj.frcnemo iskati krivce, za^Vsaijo'ceno želimo nekoga obsoditi, čeprav so tisti, ki so »najbolj grešili«, svojo napako že drago plačali z življenjem. Spomnimo se le številnih gorskih nesreč, ki tprjajo vsako leto nekaj življenj in ob katerih se »najbolj izkušeni« tako žolčno prepirajo, kdo je kriv, koga je potrebno obsoditi, kdo bo plačal za napako.
Pri vsem tem pa vsi skupaj pogosto pozabljamo, da se nesreče dogajajo tudi zares izkušenim, da v mnogih primerih športniki ne morejo zagotoviti sebi in drugim, ki so z njimi, popolne varnosti.
Tudi tveganje je namreč del športa, posebno nekaterih športov, pri katerih ni vse in vselej odvisno le od človeka, temveč še od mnogih drugih stvari, od tehnike, narave ali česa tretjega.
S tveganjem v športu se moramo torej sprijazniti. S tem pa seveda ni rečeno, da se moramo sprijazniti tudi s sorazmerno visokim številom nesreč v našem športnem življenju. Nikakor ne, saj za varnost na tem področju še zdaleč nismo storili toliko, da bi lahko imeli mimo vest. To ne, zvoniti po toči, kakor .delamo pri nas, pa je vseeno nesmiselno.	Ul.
POHORJE___________________
29. prvenstvo v šahu
Šahovska zveza Slovenije je razpisala 29. moštveno republiško sindikalno prvenstvo v šahu, ki bo 28. in 29. maja 1977 na Pohorju v Železničarskem domu. Organizator prvenstva je Šahovska zveza Maribor, pokrovitelj pa občinski sindikalni svet Maribor.
Pravico do nastopa imajo občinski sindikalni prvaki, nezasedena mesta pa bodo dodeljena občinair\ v katerih je bilo občinsko prvenstvo najbolj množično in kvalitetno. Moštva imajo po 4 igralce in največ 2 rezervi. Vsak igralec bo imel na razpolago deset minut. Nastopiti ne morejo igralci od kategorije mojstrskega
kandidata navzgor. Prijavnina za moštva je 200 dinarjev.
Prijave sprejema Šahovska zveza Maribor (Ivan Kukovec, Cankarjeva 8, 62000 Maribor) do vključno 24. maja 1977. Predtekmovalne skupine začnejo z igranjem v soboto ob 9. uri, finalne pa v nedeljo ob 14. uri, t.j. zadnji dan prvenstva. Najbolje uvrščene ekipe bodo prejele priznanja RS ZSS, občinskega sveta sindikatov Maribor in Šahovske zveze Slovenije.
Za vsa obvestila v zvezi s prenočišči in penzionskimi storitvami ter organizacijo prvenstva se obrnite na organizatorja (tel. 062 22-656).	J. MALIČ
PO SLEDEH DOLOČIL SINDIKALNE LISTE O REGRESIRANJU LETNIH DOPUSTOV (VI.)
Večina v času počitnic doma
Kranjska Sava še nima toliko sredstev, da bi si omislila svoj počitniški dom
V času, ko zasledujemo uresničevanje tistih določil letošnje sindikalne liste, ki govore o regresiranju letnih dopustov, nas je pot zanesla tudi med delavce velikega kranjskega delovnega kolektiva Save. Tu smo izvedeli, da posveča delovna organizacija sicer vso pozornost družbenemu standardu, vendar ji še močno primanjkuje sredstev za učinkovitejšo organizacijo letnih dopustov. Kolektiv je velik, samo v Kranju združuje 3900 ljudi, od tega več kot četrtino iz drugih republik. In mnogim delavcem, posebno mladim, je bilo oziroma je še potrebno najprej zagotoviti streho nad glavo.
ki jih imajo de-
i prudMteuIa
’ani ra^Moma
RAZMEROMA MAJHNE RAZLIKE
O politiki regresiranja letnih dopustov in o možnostih, ki jih imajo delavci Save za preživljanje svojih prostih dni v letu, nam je pr Alojzija Planinšek, vodja oddelka za socialno varstvo in ’ dard:
»Na predlog sindikata so tudi letos naši samoupravni organi i že zgodaj razpravljali o politiki regresiranja letnih dopustov. Naj povem, da delavci Save še vedno nismo uspeli s svojo zamislijo, da bi vsaj na območju Kranja sklenili samoupravni sporazum, ki bi poenotil merila za regresiranje letnih dopustov. Mnogi namreč iz najrazličnejših vzrokov niso za enotno politiko, zato naša zamisel še ni obrodila pravih sadov. No, ne glede na omenjeno dejstvo pa si v našem kolektivu že več let prizadevamo, da bi namenska sredstva za regresiranje počitnic zares čim bolj namensko tudi porabili. Ob tem pa seveda ne skrivamo dejstva, da smo še vedno brez svojega počitniškega doma in da imamo na področju organizacije letnega oddiha zaposlenih se vedno veliko problemov. Gre za zastarelo miselnost, da počitnice niso nujno potrebne in da je precej vseeno, kje jih preživi človek, da želijo vsi na dopust v mesecu juliju, da so naše počitniške kapacitete dokaj tesne in drugo.«
Na konkretno vprašanje, kolikšnih regresov bodo letos deležni delavci Save, pa nam je Alojzija Planinšek odgovorila-
»Glede na višino sredstev, ki smo jih lahko izločili za regresiranje letnih dopustov, smo v Savi sklenili, da prejme vsak delavec za dopust po 1200 dinarjev. Nepreskrbljenim otrokom naših ljudi gre po 200 dinarjev, otrokom samohranilk pa po 300 din. Mislili smo tudi na naše upokojence in jim namenili za letošnje počitnice po 400 dinarjev. Želeli bi, da bi bile razlike večje in da bi lahko več nudili otrokom naših delavcev in upokojencem, a imamo zvezane roke. Sredstev imamo malo, premalo, da bijlahko počitnice regresirali tako, kot bi si želeli...«
NEKATERIM ŠE POSEBNA POMOČ
Čeprav Savo pestijo finančni problemi, pa pri regresiranju počitnic niso pozabili na socialno šibke delavce in na vse tiste, ki so potrebni preventivnega zdravljenja, vendar si ga sami ne morejo privoščiti.
»Lahko bi dejala, da pošilja naš kolektiv po že ustaljeni navadi na oddih naše najbolj socialno ogrožene člane kolektiva in seveda tiste, ki so potrebni zdravljenja. Takih imamo v Savi več kot sto. Delno krijejo stroške za oddih oziroma klimatsko zdravljenje delavci sami, v izdatni meri pa jim pomaga kolektiv...«
Ker Sava nima svojega počitniškega doma, na Pokljuki ima sicer planinsko kočo z enajstimi ležišči, osem pa jih ima tu še v najemu, si pomaga s prikolicami. V Fiesi, Poreču in na Malem Lošinju imajo delavci 32 avtomobilskih prikolic, ki omogočajo dopustovanje 128 ljudem hkrati. V Savi pravijo, da bi morali imeti še precej več prikolic, če bi želeli zadovoljiti povpraševanje, ki je največje v mesecu juliju. Zato so kupili tudi nekaj šotorov, saj je tudi prijateljev taborjenja v kolektivu precej. Sicer pa si pomagajo v Savi še z aranžmaji najrazličnejših turističnih agencij, saj so želje posameznikov zelo različne.
ANDREJ ULAGA
ORGANIZIRANO PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA V TEKSTILINDUSU
VSAK DESETI NA PLANEM
Popolnoma prav je imel Lojze Omejc, znani športni delavec iz Kranja in predsednik komisije za šport in rekreacijo pri sindikalni konferenci Tekstilindusa, ko je že na začetku našega pogovora dejal:
»Mislim, da je glavna naloga vseh nas, ki se v kranjskih delovnih kolektivih ukvarjamo z organiziranjem aktivnosti zaposlenih v prostem času, da pritegnemo k delu predvsem tiste, ki doslej še niso vključeni nikjer. Nesmiselno bi bilo, če bi se v Tekstilindusu in v drugih delovnih organizacijah, čeprav to marsikje še radi počenjajo, postavljali sštevilom registriranih športnikov. Za nas so najpomembnejši delavci, ki niso včlanjeni v nobeni športni organizaciji in ki še nimajo privzgojenih tele-snokultumih navad. Zato smo se v Tekstilindusu odločili, da bomb razširili medobratna športna srečanja in seveda tudi rekreacijsko vadbo skozi vse leto. Nekaj smo na tem področju sicer že storili, veliko pa nas še čaka... Kljub temu pa smo lahko zadovoljni z dosedanjo aktivnostjo na športno-rekreativnem področju v našem kolektivu...«
Naj vam jih najprej predstavimo: več kot 2000 delavk in delavcev združuje delo v kranjskem Tekstilindusu; med njimi je največ žensk. Športna in rekreativna dejavnost v največjem tekstilnem kombinatu kranjske občine je že nekaj let precej razgibana in vsestranska, kar je predvsem zasluga prizadevnih članov komisije za šport in rekreacijo pri sindikalni konferenci delovne organizacije, v nič manjši meri pa tudi
nekdanjih odličnih športnikov — članov delovne skupnostiTekstilin-dusa, med katerimi sta bila Martelanc in Jenkole tudi člana državne kegljaške reprezentance.
ZANIMANJE ENO, MOŽNOSTI PA DRUGO!
Med več kot 2000 zaposlenimi se 200 članov kolektiva Tekstilindusa redno ukvarja s športno rekreacijo.
Seveda s tem še zdaleč niso zadovoljni, vendar ne morejo doseči večje množičnosti zaradi omejenih finančnih sredstev, ki jih sindikat vsako leto namenja za športno in rekreativno dejavnost delavcev.
»Za Savo in Iskro, ki imata v Kranju najbolje organizirane aktivnosti na področju preživljanja prostega časa,« pripoveduje Lojze Omejc, smo nekoliko zaostali, toda prepri-
čani smo, da bomo z leti ujeli korak... Ne gre samo za množičnost, marveč predvsem za sredstva, ki jih oba sosednja kolektiva namenjata za rekreacijo svojih delavcev. Medtem ko v Savi namenijo vsako leto 500.000, dobimo v Tekstilindusu iz sindikalne blagajne komaj 50.000 dinarjev! Če odpišemo 10.000 dinarjev, ki jih moramo odšteti KK Triglav za uporabo kegljaške steze, ki je našim fantom in dekletom na voljo dvakrat na teden, potem nam za druge dejavnosti in za delo posameznih sekcij ostanejo štirje stari milijoni. V našem kolektivu pa nimamo samo kegljačev, ampak se delavci udejstvujejo tudi v smučanju, balinanju, košarki, malem nogometu, streljanju, vaterpolu, plavanju, namiznem tenisu in šahu. Torej imamo 10 športnih sekcij, tako razgibana dejavnost pa seveda terja precej več denarja, kot ga dobimo od sindikalne konference. Kljub razumevanju in dobri volji pa zaenkrat ni možnosti, da bi za športno rekreacijo dobili kaj več... Zanimanje za organizirano preživljanje prostega časa je pač ena plat medalje, finančne možnosti pa druga!«
MED NAJBOLJŠIMI V KRANJU
Športniki Tekstilindusa že nekaj let sodelujejo na vseh pomembnejših sindikalnih tekmovanjih na občinski in republiški ravni. Lani je bila najuspešnejša kegljaška ekipa, ki je na sindikalnih športnih igrah Kranja osvojila prvo, na tekstiliadi pa drugo mesto. Kegljači redno vadijo in na-
stopajo v okviru mesečnih krožk0'. nih tekmovanj kranjskih delov®1, organizacij, ki jih pripravlja KK T11 glav. Z najboljšimi uspehi se P°n3 šajo Martelanc, Jenkole, Cvim Novakova. Nič manj uspešna smučarska sekcija, saj so njenič‘a , dosegli dobre uvrstitve na tekstil® in občinskih zimskošpiortnih sind>' kalnih igrah. Tu so seveda še balin®1 ji, plavalci, vaterpolisti, nogometa ■’ strelci in drugi, ki prav tako ne z3° stajajo mnogo za najboljšimi.
ŠPORT IN REKREACIJA ZBLIŽUJETA LJUDI ^
»Načrtov imamo veliko,« Pra Lojze Omejc. »Na jesen nat®®*3 varno organizirati redno rekreacij^, vadbo v telovadnici v večernih ®r. tako, da bi se je udeleževali vsi ®s. ki delajo v dopoldansk i iz®16^. Razmišljamo tudi o zaposhtvi klicnega organizatorja rekrea^L Pozimi mislimo na Krvavcu prir® smučarski tečaj za začetnik6' Skratka, čaka nas obilo dela, p®1 pa imamo pred seboj nekaj drug6®, prizadevamo si, da bi se delavci I stilindusa v čimvečjem številu ud6 ^ ževali naših akcij. Ne toliko z® tekmovalnih uspehov,marveč da ® ^ pri preživljanju prostega časa <® j seboj čimbolje spoznali, nav6 ^ med seboj dobre tovariške stik6,,^ postali prijatelji... Izkušnje let so nam potrdile, da so zap°s ki se redno ukvarjajo s šport®0 ^ kreacijo, zvečine tudi dobri delav^, da imajo radi svojo delovno org
zadj°«	,,toNI*
Krt,
JESENICE___________
Tečaj za neplavalce
Komisuja za šport in rekreacijo pri izvršnem odboru sindikata Železarne Jesenice je te dni organizirala tečaj za neplavalce, ki poteka v hotelu Larix v Kranjski gori. Tečaj, ki ga obiskuje 22 delavcev, je razdeljen v dve skupini! Uprava hotela je tečajnikom dala na voljo poleg bazena tudi mizo za namizni tenis. Tečaj poteka v popoldanskem času.
JOŽE ŽERDIN
VELENJE
Ribiško
tekmovanje
Komisija za šport in rekreacijo v tovarni gospodinjske opreme Gorenje v Velenju je 15. maja 1977 prire-
dila prvenstvo Gorenja v ribolovu s plovcem. Več kot 40 tekmovalcev se je zbralo ob mrtvici reke Pake pri Velenju. Med njimi je bilo seveda veliko članov ribiške družine Paka Šoštanj, ki so na tekmovanju prikazali tudi največ spretnosti. Tekmovali so po pravilih RTK. V dveh urah so skupno ujeli blizu dva tisoč ribic, ki so jih nato presadili v Pako. Vsa akcija je imela tudi solidarnostni pomen, kot jo je ocenil zmagovalec Bizjak Ivan, član ribiške družine
Paka Šoštanj. V Šaleški dolini je več manjših jezerc in ribnikov, v katere ribiški družini iz Velenja in Šoštanja vlagata zarod.
Rezultati: Ekipno — Crommetal 511 ulovljenih ribic, 2. Vzdrževanje 238,3. Vzdrževanje II. 152,4. DSSS 80 itd.
Posamezno: 1. Ivan Bizjak 287 ribic, 2. Janez Mihič 195, 3. Zvonko Vincek 171, 4. Ivo Ribič 133, 5. Vinko Švigelj 81 itd.	„ .
LJUBLJANA
Priznanja
planincem
Sindikalna konferenca delovne organizacije Viator je na enem izmed zadnjih sestankov izrekla javno priznanje članom planinskega društva podjetja. Lani so namreč člani PD Viator s prostovoljnim delom adaptirali planinsko postojanko na planini na Jezeru. Postojanko so toliko usposobili, da lahko poleti in pozimi najdejo planinci v njej zavetje. Letos bodo z deli pri obnovitvi postojan ke nadaljevali. Do začetka julija, ko se odpro tudi ostale visokogorske postojanke, koče in zavetišča, bi radi uredili sanitarije in odtok vode.
Lani je PD Viator, ki združuje v svojih vrstah 180 članov in 50 mladih planincev, organiziralo izlete na Stol, v Dražgoše in na Porezen, člani mladinskega odseka pa so markirali poti od Suhe proti Jezeru, od Jezera na Štabce, od Jezera proti Viševniku in delno proti Vodnikovi koči. Letos
nameravajo pred svojo postojanko na planini pri Jezeru postaviti tako imenovano grebensko karto, da bo vsak planinec vedel, kje se nahaja in kam se lahko napoti s planine.
MARIBOR
Tamovci in jubilejno leto
V	počastitev letošnjih največjih jubilejev in obenem tudi 30. obletnice obstoja TAM — SCV (Skupnost cestnih vozil) so organizirali tudi športniki vseh delovnih organizacij TAM svoje šjtortne igre. Tekmovali sovšestih športnih panogah: atletiki, kegljanju, namiznem tenisu, streljanju in šahu. Velikega športnega sre-čanaj se je udeležilo več kot 200 delavcev iz dvanajstih temeljnih organizacij združenega dela.
V	skupni uvrstitvi so se predstavniki temeljnih organizacij razvrstili takole: 1. SCV (Skupnost cestnih vozil) 56 točk, 2. STV 51, 3. TOZD Karoserist 47, 4. TOZD PO Zagreb
32, 5. TOZD Remont in servis
ra® ^
Sad 32, 6. TOZD PO Beogra točk itd.
J. FOS
KRANJ
Ke9ljaŠja
tekstiliad*
V organizaciji Industrije b0^jj v nih izdelkov bo 28. in 29.	*
Kranju 10. jubilejna teksti®3 kegljanju. Na osrednji let0j |0v®^ 1 jaški prireditvi članov de ju-kolektivov slovenske tekstil® jj# strije bodo nastopile ®aL pfi' moške in ženske ekipe, ki 50 foo' vico sodelovanja na tekstih3® P rile na izločilnih tekmovanj1®-Izvršni odbor osnovne otjt cije sindiakta IBI je imenov jja' nizacijski odbor tekstiliade v ^j®1' nju, kim- edseduje Tomaž . jt šek, častni predsednik r jrJ11 Franc Oman, glavni ^irekLr»iij'(; strije bombažnih izdelkov K j V
^e: dr. FRANCE KRESAL
Akcijska enotnost sindikal-gibanja od IV. državne konference v Ljubljani decembra 1934 do leta 1937.
Taktiko enotne fronte je obravnavala IV. državna partijca konferenca decembra 1934 eta v Ljubljani. V resoluciji o elu v sindikatih so ugotovili, da m°rajo utrjevati enotno fronto z
obnavljanjem iniciativnih,
akcijskih in stavkovnih odborov, ^ katere naj pritegnejo poleg omunistov še člane reformistič-ni“> krščanskosocialističnih in oarodnih sindikatov kakor tudi ne°rganizirane delavce in brezposelne. Za pomoč stavkajočim fe ie treba povezovati tudi s ototi, obrtniki in trgovci, otnunisti morajo vstopiti v Slr>dikate in jih s svojim delom sPreminjati v organe razredne-8a boja in z uresničevanjem ak-jske enotnosti pripravljati pot udi organizacijski enotnosti. Komunisti so začeli vstopati v Podružnice Ursovih sindikatov 'n tako so jih s svojim delova-nJem zavzemali od znotraj. Ob Rotitvah v novo upravo SK je bil o marca 1934 leta v plenum in v H izvoljen Franc Leskošek, Predsednik SMRJ. Tako so v °sameznih podjetjih komunisti °c>aliste prisilili v enotno fronto, nekaterih krajih pa v medstro-kovne odbore.
C septembru 1935. leta je C^ela partija veliko akcijo za stanovitev Enotne delavske ranke. V mesecu septembru in
0	tobru so komunisti imeli več a.z§°vorov s krščanskimi sociali-sh’ ?ar°dninri socialisti in sociali-,Najbolj so se zbližali s krščan-
1	"C socialisti. Do Enotne de-
stranke pa ni prišlo, j , oktobra 1935. leta je začel 0,ajati komunistični Delavski sn 20rn'^- List je brezkompromi-0 zagovarjal združitev vseh rokovnih delavskih central v Sj.°Veniji> to je Strokovne komi-fed in NSZ v Medstrokovno j Racijo dela. Ugotavljal je, da 20n ° *e ^otralo v Sloveniji blizu i u Podružnic s 16.000 člani, l ,Ustr'jskih delavcev pa je bilo q 115.000 v 1.340 obratih. Da' Podatkih je list pozival, J se vsi delavci strokovno ‘Sanizirajo
•zh ^ iUn'ia 1937 . leta je začelo Stj.a^at' novo legalno komuni-Uj. *!0 glasilo Delavski list pod ki • n’štvom Franca Lesko ška, .^Pozival v enotno fronto vse Ijal ■°Vne organizacije. Priprav-del 6 razmere, da bi dosegli aysko enotnost. List je razbi-
jal nepotrebne predsodke proti krščanskosocialističnemu delavstvu. Trudil se je prepričati slovensko marksistično delavstvo, da niso vsi katoličani fašisti ali reakcionarji, da je slovenski katoliški kmet demokratičen in večina katoliškega malomeščanstva tudi in da brez njih ni slovenske ljudske fronte. Podpiral je kmetsko-delavsko gibanje in pojasnjeval, kakšna naj bo slovenska ljudska fronta.
3.	decembra 1937. leta je list prenehal izhajati. Akcijo za enotno fronto delavstva je nada-. Ijeval Glas delavca, ki ga je urejal komunist Cene Štupar. Spodbujal je k akcijski enotnosti in zbliževal stališča krščanskih socialistov, marksistov in narodnih socialistov. Velik uspeh so dosegli komunisti na 4. kongresu URSS v mesecu aprilu 1938. leta in na kongresu Strokovne k emisije 22. maja, ki sta sprejela načelo akcijske enotnosti vseh strokovnih organizacij.
JSZ je odigrala pomembno vlogo pri snovanju enotne delavske fronte. Če je bila Zveza delovnega ljudstva iz leta 1922 le krakotrajna akcija, pa lahko v tridesetih letih opazimo v vrstah JSZ močno dejavnost ne samo za okrepitev svojih lastnih strokovnih organizacij, temveč tudi za sodelovanje z drugimi slovenskimi delavskimi sindikalnimi organizacijami.
Skupina mladih krščanskosocialističnih intelektualce v okrog jeseniškega svobodnega glasila Naš kovinar je iskala zveze in stike s komunisti in jih tudi dobila že ob ce Ijskih dogovorih jeseni 1935. leta, še bolj pa ob ustanovitvi Zveze delovnega ljudstva Slovenije v začetku septembra 1939. leta.
J$Z je bila vsa trideseta leta za enotno fronto, socialisti so jo odklanjali, pa naj je prišla pobuda zanjo od krščanskih socialistov ali od komunistoiv. Kongres Strokovne komisije 19. aprila 1937. leta v Ljubljani je sklenil, da je treba v kali zatreti vsako rovarjenje, naj pride od koderkoli, pa tudi vsak politični vpliv od zunaj. V Strokovni komisiji so obračunavali s funkcionarji-ko-munisti in najrevoluconamej-šimi delavci. Tudi Franc Lesko -šek je bil izključen iz Strokovne komisije.
Partija si je prizadevala doseči akcijsk o enotnost tudi z vodstvi vseh strokovnih organizacij in sredi aprila 1939. leta so se predsedstva treh strokovnih organizacij SK, JSZ in NSZ združila v Osrednji strokovni odbor za Slovenijo kot organ za medsebojna posvetovanja in koordini-
ranje akcij strokovnih organizacij. Načelno so sklenile, da se bodo v prihodnje borile skupno in z vsemi silami za svobodo strokovnih organizacij, za vzpostavitev samouprav v ustanovah delavske zaščite in delavskega zavarovanja in da se bodo združevale v akcijah za izboljšanje mezd in socialne zaščite.
Čeprav Slovenija ob nastanku stare Jugoslavije industrijsko še ni bila razvita in jo je večja industrializacija zajela šele po prvi
•	svetovni vojni, je imel delavski razred v Sloveniji že staro tradicijo. Železničarji, rudarji v revir-<jih , železarji na Jesenicah in industrijski delavci v večjih industrijskih središčih na Gorenjskem, v Ljubljani, Celju, Mariboru, Ravnah in drugod so imeli že desetletja staro tradicijo delavskega gibanja, sindikalnih organizacij in proletarske zavesti. To jedro delavskega razreda je bilo nosilec revolucionarnega delavskega gibanja po prvi svetovni vojni, pozneje pa je svoje izkušnje prenašalo na mlajšo generacijo.
S hitrejšim razvojem industrije se je v letih stare Jugoslavije število tega delavstva bistveno povečalo. Širša industrializacija Slovenije in razvoj novih industrijskih središč — tudi z novimi industrijskimi programi — pa je prinesla s seboj tudi novo generacijo industrijskega delavstva. To delavstvo je bilo mlado in število je naraščalo z razvojem industrije. Leta 1926 je bilo tega delavstva v Sloveniji 77.493. Več kot polovico (55,36%) jih je bilo starih do 25 let. Še mlajše so bile delavke; 63,56% je bilo starih do 25 let. Štruktura tega delavstva se je bistveno spremenila tudi po spolu. Vedno večji delež industrijskega delavstva so predstavljale ženske: leta 1926 jih je bilo že 31 %, do leta 1940 pa se je njihov delež povečal na 39 %. To so bili ljudje, ki so se šele začeli boriti za svojo eksistenco kot mezdni delavci. Veči-
•	noma so bili še brez svojih družin; leta 1926 jih je bilo manj kot tretjina poročenih, od delavk pa je bilo poročenih le 10 %.
Ta mlada generacija delavskega razreda se je razvijala ob starem jedru, ki so ga sestavljali industrijski delavci starih industrijskih središč, rudarji v revirjih in železničarji, se organizirala bolj ali manj v delavskih sindikatih idejno rasla pod vplivom partije in drugih naprednih sil ter se je v desetletnem razdobju lastnih izkušenj o možnostih in oblikah boja proti izkoriščanju razvila do take mere razredne zavesti, da je bila sredi tridesetih let nosilec stavkovnega vala in množična osnova akcijske enotnosti ne samo v boju za materialne pravice delavstva, pač pa tudi političnih akcij.
DIALOG
Karikatura: A. Novak
— Nihče mi ne more očitati, da nimam dovolj efektivnih ur na mesec!
Zdaj rešim že dve križanki na uro!
Karikatura: I. Antič
NAGRADNA
KRIŽANKA
Rešitve pošljite do 1. junija 1977 na naslov; CZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA št. 20. Nagrade so: 200, 150 in 100 din.
de	roREADOR	SPECIALIST ZA&3LEZN1 MSKjGRlA IN NOSU	PoScoaS fEPEiDM M MR LESA, URNA	VRSTA ZfrMLJE	TBJKA HA&ERL	srSili MKjAKiRED TROjOtPo •HOIEeiu’1	PoštoMt TKIVA	DANE2. Not/AIK	MAPRAVA ZA ASPI-S.IRAN)E	KAS5b»«tJA ioVARNA LJU&l^ANA	NA- ZNANILO	IME PlSATENA Do/LA
												
POLITt&Oft PRIPACHOSI Kitali di												
ffiSNI&O								MEASWJ£ SJOVI 2APU- ŠotrtJST				
TAUSOM WWiAI)A				Sam w!« SUH RCCto NENADEN						peeDbos jABoVStiln NAČIN AWN? Ci/FrtA		
*>izMur			AttRaA V PANDU				sešlfl LIRIK IZMEtiMN£					
			otekline '/tkivu '				hudoba					
VAS NA KOČEllfflEtf					ilTDfc, STv/AR	SIMBOL					tte&UA-LEC V/© Vince	de
otbIK						LATA eoecv/EV loimaui						fR.TbLITIK ŠEF ViONiS VLADe/OA boracimt
Airo NA ElBlimi tOGOtl												
gatA •SKOZt							D0}£cR£PA PAPIG/}					
				gresor Klančnik			S.7A-Ž-I SLoVA-nJ/					
de	DELAVEC,*! HOOIA SoSLI								UARCbNO OSVOBODIM VOJSKA			
VEJlfoiA IVO			sR€i>iš£e 6ost&j)sitE						I8MUCA efmJEP			
			SoLoTA						SOV^SIU POLOToK			
mA mi NNS&KUCK				Čelade, c. v LIVARNI	ŠestoHi: N.R.	lAUKcML. ilSCJPJJM				ILjuSlNl		
						BRAMANStU ČAROVNIK				MESTO N tA&KI		
IfiastoR :&snKAu- SIU MB) STEN					11^ §^J							SlASfifLD ZNAMENJE.
Zl>fcAlO,t>0' i)£bN0MI-&)&))£ IN RKS0Avi)E							Sl.SesTMI' HAziv/ugm INRASU/NS					
MAUjS 1 OTOK							KNKimv SlMQA ' ... P4/VSA PRVAK					
URAD									im>l]IIIEC, zmikavt			
ŽOLicASlA SWW 12. HORSlCUNG iAprbrraI					-R/sro SAVIN			de	KflRfN/Nfl			
---------------------------- .
REŠITEV
NAGRADNE KRIŽANKE ŠTEV. 18
Kiro Gligorov, Aleksandrija, potopis, Asen, Ivo, akcent, tiran, EL, omo, acis, Onassis, laktoza, kali, arndt, Ivan, OK, Aero, Tina, dr, gare, NK, poglavja, AK, lari, list, BA, Atenej, tikal, čitalec, črvi, iza, Ines, Aco, LE, stetoskop, OM, Kac, slina V_________ ________________________
Izžrebani reševalci križanke štev. 18:
1.	nagrada, 200 din: Vika Bernetič, Re-pentaborska 1, 66210 Sežana
2.	nagrada, 150 din: Ivan Rovan, Majde Šilc 20-1, 68000 Novo mesto
3.	nagrada, 100 din: Breda Germ, Delavska 18, 62000 Maribor.
Nagrade bomo poslali po pošti.
V KOPRSKEM TOMOSU SO PODELILI PRIZNANJA NOVATORJEM
Saj ne gre za smodnik
inovacijska dejavnost v Tomosu je zadnja leta zaživela — 64 diplom za skoraj 10 milijonov dinarjev prihranka — vendarle bi bilo lahko še bolje
Pomena tehničnih izboljšav v proizvodnji se še vedno zavedajo zelo redki. »Smodnik so iznašli že Kitajci, kaj bi potem lahko storili še mi,« mislijo marsikje in odštevajo denarce za tuje licence in izboljšave ali pa proizvajajo na star, »preizkušen« način.
V koprskem Tomosu je nekoliko drugače. Od proizvodnje po tuji licenci so že pred leti prešli na izdelke po lastnih zamislih in tudi po več ali manj lastni tehnologiji. Pot, razumljivo, ni bila lahka. Veliko so vložili truda, toda... Razvoj in uspehi so bili vezani le na ozek krog strokovnjakov. Kako naj bi nekdo iz neposredne proizvodnje vedel več kot strokovnjak? Takšno je bilo še do nedavno gledanje na inovacije.
Leto inovacij 1976 in ob tem široko zastavljena akcija družbenopolitičnih organizacij za pospeševanje inventivne dejavnosti sta prinesla Tomosu lepe rezultate. Kar 34 koristnih predlogov za tehnične izboljšave in izume, prijavljenih lani, pomeni zelo velik skok naprej v primeri s prejšnjimi leti. Še posebej pomembno in razveseljivo pa je, da predlogi prihajajo iz neposredne proizvodnje, in to od kvalificiranih in tudi dd nekvalificiranih delavcev. Lani je bilo takih 30 odstotkov, čeprav pred tremi leti ni bilo nobenega.
»Razlog je prav gotovo v tem, da smo ob sprejemanju novega pravilnika o inventivni dejavnosti mnogo govorili na vseh ravneh. Tako so lahko zanj zvedeli in se z njim seznanili prav vsi delavci,« je zatrdil vodja analize vrednosti inž. Viktor Medved. »Tako so za pomen inventivne dejavnosti in o nagradah zanjo v večini slišali govoriti prvič. Pravilnik smo delali dolgo, toda že sedaj bo potrebnih mnogo sprememb. Kar naprej nekaj dopolnjujemo. Lani je odbor za gospodar jenje imenoval svetovalce inventivne dejavnosti v posameznih oddelkih. Ugotavljamo pa, da prijavitelji v njih še nimajo prave opore. Prav zdaj razpravljamo o tem, ali je mentorstvo službena dolžnost ali pa bi jo bilo treba stimulirati posebej.«
O rasti inventivne dejavnosti je tovariš Medved navedel tudi nekaj podatkov. Od leta 1968 do 1973 je bilo poprečno 20 prijav na leto. V naslednjih treh letih še manj. Lani pa so prijave porasle na 34 in letos jih je bilo že 20. Skupaj so odleta 1968 dobili 198 prijav, od katerih je bilo ugodno rešenih 120. Od teh 120 je bilo 35 izumov, ki so jih tudi patentirali. Gospodarska korist izumov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov od leta 1969 do konca lanskega leta je dosegla skoraj 10 milijonov dinarjev. Predlagateljem so v tem času izplačali
430.000 dinarjev, kar pomeni 10 odstotkov prihranka pri variabilnih stroških. Tako pri njih izračunavajo nagrade.
»Razširitev inovacijske dejavnosti, predvsem v proizvodnji, ni lahko delo,« je pojasnjeval vodja dokumentacijsko-informativne službe inž. Mirko Gulič. »Treba je predvsem zlomiti pri nas zakoreninjeno miselnost, da nadrejeni zna in mora znati vse bolje od tistega, ki neposredno proizvaja in da vse, kar podrejeni predlaga boljšega, neposredno ogroža avtoriteto mojstra, tehnologa ali projektanta. Gre za nove odnose pri delu, za del tistega, čemur
Jože Garapolj, vzdrževalec naprav
pravimo samoupravljanje in kar samoupravljanje uveljavlja. Drugo pa je odnos vodilnih do inovacij, s katerimi delovna organizacija pridobiva tako imenovano industrijsko lastnino,« je nadaljeval svojo misel inž. Gulič. »Neodvisnost, enakopravnost ali prednost posamezne delovne organizacije so odvisne od inventivne dejavnosti, posebno še od tujih partnerjev. Monopolizem, ki velja po splošnih pravilih v svetu — in seveda precej tudi pri nas — pa je tisto, kar me moti in za kar mislim, da je v nasprotju z našimi samoupravnimi načeli.«
Janez Imperl, vodja razvoja specialnih vozil
Tovariš Gulič je tudi potožil, da naša zakonodaja o inventivni dejavnosti kasni za. ustavo in zakonom o združenem delu ter s tem ovira razmah inovatorstva. Vendar to naj ne velja kot trditev, da smo po številu inovacij nekje med zadnjimi v Evropi.
Z nekaterimi inovatorji Tomosa smo se tudi pogovarjali.
Jože Darafolj, visoko kvalificirani ključavničar, ki dela na vzdrževanju proizvodnih naprav: »Šest let sem popravljal 160-tonsko stiskalnico in vsake tri do štiri mesece je bilo treba zamenjati zavore. Poskušal sem iz starih narediti nove zavore. Uspelo je. In še dlje držijo. Dobil sem priznanje in nagrado. Največje priznanje mi je uspeh in to, da imam sedaj manj dela.«
Alojz Debeljak, kontrolor pri montaži mopedov: »Kontroliram in odpravljam napake pri mopedih. Na marsikatero napako opozorim. Motila me je napeljava žice do zadnje luči pri mopedu. Predlagal sem boljšo rešitev. Uvedli smo jo v štirinajstih dneh in, kot pravijo, to pomeni 25 tisoč dinarjev prihranka.«
Ing. Mirko Gulič
Janez Imperl, vodja razvoja spe cialnih vozil: »V Tomosu ima11'0 letno več kot tisoč sprememb v pr01 zvodnji. Pravzaprav bi vsem 161,1 lahko rekli inovacije, saj vse spte membe pomenijo poenostavitev 8 pocenitev. Zaščita vsakega izuma J zelo draga in zato le najbolj P° membne prijavimo patentne'1'11 uradu.« Enega njegovih patentov*0 prodali tudi v tujino, a ■
, -
Ivan Godina, inženir strojništva konstruktor in tehnolog: »Ob vsak danjem delu človek tudi razmisli3’ posebno če za posamezne dele veda0 znova dobivaš reklamacije. Poskus sem z novim načinom obdelave zo nika sklopke, že nekaj časa delam0 na nov način.«
Vlado Šmec, delovodja linije okv* rov mopedov in Italo Jerman, sam0" stojni kontrolor linije, sicer pa p0' valificiran delavec, sta izdelala odpadnega materiala napravo ^ ravnanje in vrtanje v okvire mop* dov: »Nisva še prijavila izboljšav6' Najprej sva se hotela prepriea,'j koliko je najina rešitev boljša prejšnje. Boljša je...« A.AGNlv'
Ing Viktor Medved, vodja liže vrednosti
V torek, 17. maja je iz Ljubljane odpotovala desetčlanska pionirska delegacija, ki se bo 25. maja v Beogradu udeležila osrednje proslave dneva mladosti, oziroma 85. rojstnega dne maršala Tita.
Deset najboljših učencev in vzornih pionirjev oziroma pionirk, ki so jih izvolili v pionirskih odredih v različnih krajih Slovenije, je v torek odpotovala v Zageb. Tam so se srečali z vrstniki iz vse Jugoslavije ter formirali pionirski odred »Bratstvo enotnost«.
Skupaj so potem odšli na »Pohod po Titovem rojstnem kraju«. Poleg Kumrovca so si ogledali tudi bližnje kraje, kjer je tovariš Tito preživel svojo mladost.
Slovenska pionirska delegacija nosi tovarišu Titu tudi Ku-lošto. V tej tradicionalni akciji slovenskih pionirjev je o letos več kot 50.000 učenk in učencev iz vse Slove-
Letošnje tradicionalno srečanje pionirjev s tovarišem Titom bo še posebno slovesno, saj je minilo 35 let od ustanovitve Zveze pionirjev Jugoslavije. Prav zato bo letos prvič predala štafetno palico tovarišu Titu s pozdravi in z najboljšimi željami v imenu vse jugoslovanske mladine prav pionirka Marica Lojen, učenka šole »Maršal Tito« iz Kumrovca.
nije.
L$ca
OZD LISCA — tovarna nedrčkov, steznikov, kopalnih oblek in kravat
Tovarna je samoupravno organizirana v šest temeljnih organizacij združenega dela in v delovno skupnost skupnih služb. Od skupnega števila 1500 zaposlenih je 88% žensk. Poleg tega pa je s samoupravnim sporazumom o združevanju dela in sredstev vključen v proizvodni program LISCE, tudi »TIZ« Mideri, Zemun. Ozka specializacija proizvodnje in sodobna tehnologija omogočata, da se LISCA uvršča v vrh evropske tovrstne proizvodnje. Zaradi pogojev pri nabavi surovin LISCA izvaža več kot 30% celotne proizvodnje. Tako velike izvozne obveznosti pa vsekakor vplivajo na vsa gibanja znotraj delovne organizacije, zlasti pa na notranjem tržišču.
Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja ČGP Delo, TOZD Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. List urejajo: ANDREJ AGNIČ, VOJKO ČERNELČ (glavni urednik in direktor), SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GOVEKAR, MARJAN HORVAT, RAFAEL LINDIČ (tehnični urednik), BORIS
RUGELJ, BOJAN SAMARIN (odgovorni urednik), JANEZ SEVER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, POLDE VERBOVŠEK (redaktor in lektor), IVO VIRNIK in JANEZ VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313-VI; naročninski oddelek tel.: 310-033, int. 278; uredništvo, tel.: 316-672, 323-554,
5, t*
16-695 in 310-033; komerciala: Ljubljana, Tavčarjeva 12-691. Račun pri SDK Ljubljana, št. 50100-601-11807, a š,r čun pri Ljubljanski banki, št. 501-620-7-121100. Posamez .r^ Ika stane 4,00 din, letna naročnina je 200,00 din. Rokopise imo. Poštnina plačana v gotovini. Tisk »Ljudska pravica«, U