Poštnina plačana v gotovini. b. Štev. 5. 1930 ŽEBEfl-fflR GLASILO ČEBELARSKEGA DRIMVA 2A SLOVENIJO Članarino (naročnina) znaša lelno 40 Din (18 lir. 550 šilingov). Vsebina: Vabilo na občni zbor..........65 Poročilo o V. rednem občnem zbora .... 74 Čebelarstvo v kamniškem okraju . ... 66 Društvene vesti............76 Mesečna navodila...........68 Podružnične vesti...........78 Opazovalne postaje..........72 Dr.obiž......... . .... 79 Čebelarjeva molitev..................73 Prodam vse letošnie roje z lanskimi maticami. — Cena po dogovoru. lože Pogačnik, posestnik in čebelar, Roma. p. Šoštanj. GLASILO ČEBELARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI UREJUJE AVGUST BUKOVEC, LJUBLJANA, GRUBERJEVO NABREŽJE ŠTEV. 14 Skleo za uredništvo 20. dne vsakega meseca. Pisma v društvenih zadevah je naslavljati na .Čebelarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani". Naslovna denarne in blagovne pošiljke (vosek), naročila na cebe-larske potrebščine : Blagovni oddelek »Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljam", lugoslov. knjigarna k Ljubljani, dne 1. maja 1930. / Številka 5. Letnik XXXIII. Vabilo k nadaljevanju rednega letnega občnega zbora Čebelarskega društva za Slovenijo, ki bo v nedeljo dne 15. junija 1930 ob 10. uri v telovadnici bivšega Orlovskega doma v Celju. Dnevni red: 1. Pozdrav in otvoritev občnega zbora. 2. Poročilo revizijskega odseka. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti. Eventuelne predloge in nasvete je treba društvenemu tajništvu poslati najkasneje do 31. maja t. 1. Predlogi, ki so bili poslani za prvi občni zbor ostanejo veljavni za drugi občni zbor. Odbor Vabilo Vse čebelarje vabimo na sestanek in posvetovanje o ustanovitvi čebelarske zadruge, ki se bo vršil isti dan kot glavni občni zbor, to je v nedeljo dne 15. junija 1930, takoj po obč. zborovanju v telovadnici bivšega Orlovskega doma v Celju. Dostop k sestanku imajo vsi organizirani čebelarji, ki se za zadrugo zanimajo. Dnevni red: 1. Poročilo o dosedanjem delu za zadrugo. 2. Posvetovanje o ustanovitvi zadruge. 3. Eventualno branje zadružnih pravil. 4. Eventualna volitev pripravljalnega odbora. Odbor. v Čebelarstvo v kamniškem okraju. C^cf I. M a y e r v Dobu. Dalje. Tuhinjski dolini čebe- kroten, zato bolj mrzel. Posledica tega je lari vsega skupaj 155 čebelarjev, ki so zazi-mili 1231 panjev. Izve-čine so to mali kme-tiški čebelarji s 4 do 5 panjev. Ker obsega čebelarstvo okroglo 70 km2 pašnega polja, smem računati 18 panjev na km2. Ob ro-jevini se njih število najmanj potroji. Nekoč so jih domačini precej prodali prekup-cem, izvozničarjem. Dandanes ta kupčija popolnoma počiva; zato na jesen precej panjev pada. Glede medu smo bolj na kratkem. Sicer ga iztočijo nekateri iz A .-Ž. panjev precej, ostane pa ravno za domačo porabo. Na splošno čebelarijo tu bolj na roje, ker je lega doline za to ugodna. Zgodnja spo-mladna paša na telohu, deloma na resju in pozneje na češnji, naganja čebele k rojenju. Zato imajo tu še nad tričetrt vseh panjev navadne kranjiče. Leto 1914. je bilo za rojenje posebno ugodno. Eden okoliških čebelarjev je imel na jesen od enega samega plemenjaka kar sedem panjev. Ple-menjak mu je rojil trikrat (prvec, drujec in tretjevec). Prvec mu je rojil dvakrat (vnuk in drujček), pa še drujec mu je dal vnučka. Tu je neizčrpna zaloga živega materijala za bodočnost, posebno ker je pasma čista in zelo zdrava, Jako zanimiva je slika pašnih razmer, ako primerjamo donos in porabo opazovalnih postaj v Krtini, pozneje v Dobu in na Rovih. Zračna razdalja bi bila nekako 31/2—4 km. Kot sem že prej povedal, leže Rova na solnčnem pobočju gričevja med samimi sadovnjaki. Solnčna lega zbuja čebele k zgodnjemu zaleganju, morda za kak teden pred Dobom. A tudi narava se prej zbudi. Ko je na Rovih vse drevje v najbujnejšem cvetju, se pri nas šele odpirajo prve čaše. Svet je tu težji in mo- poznejši razvoj. Enako je pri travnikih. Ko so prodnati že zdavnaj pokošeni, se močvirnati šele odevajo v cvetje. Ali kratko rečeno: narava na Rovih prehiteva čebele. Ko se začne glavna paša, čebele niso še na višku razvoja. Morda le tam, kjer seže umna čebelarjeva roka — po dvoreznem špekulativnem pitanju. V Dobu je precej istočasen čebelni razvoj, vendar dosežejo panji višino šele, ko se začenja glavna paša. Priložena skica kaže jasno donos in upad opazovanega panja v obeh krajih, in to v letu 1929. i 9 2 8 tunr doc jasi.febr mar: apr majju1 aug. Sfptj X Zanimiva je pri tem različna poraba v mesecih februarju, marcu in aprilu. Moj opazovalni panj je na 11 satov, matica iz leta 1928. Čebele so se popolnoma neovirano razvijale, ker sem jim pustil vse spodnje sate, kakor so si jih uredile prejš- njo jesen. Na višku razvoja, nekako sredi maja meseca, so prišle šele na zadnji stranski sat. Obe opazovalnici izkazujeta v tem letu nenavadno veliko porabo, Rova 6-80 kg, Dob celo 9-70 kg, to je gotovo rekord! Dasi se je v panju od dne do dne zalega neverjetno množila, je mesečna poraba aprila meseca nazadovala, odnosno na Rovih zastala. Gotovo so proti koncu meseca čebele nabrale že zunaj precejšnje zaloge. Maja meseca pa se je pokazala prva velika razlika. Oba meseca maj in junij je bila narava bogato okrašena s cvetjem, vrstile so se vrbe, sadno drevje, borovnice, travniške cvetice in slednjič je celo smreka malo zamedila. Tisoče neumornih delavcev se je usipalo iz panja, da so se kmalu težko obloženi vrnili vanj. Tudi julij je še interesanten. Na Rovih paša pojenjuje po košnji. Tu nabirajo čebele še na prej imenovanih močvirnatih travnikih, ki so zaradi prevelike talne vlage zaostali v razvoju. Dodajam še pregled vseh treh opazovalnih postaj, ki so delovale in še delujejo. Prejšnja krtinska se je preselila v Dob, žal da nad eno leto ni delovala, ker sem dobil ob preselitvi čebele precej pozno iz Tuhinja ter sem jih imel prvo leto kar v zasilnem čebelnjaku. Potem sem moral tudi dolgo čakati pravilno opremljenega opazovalnega panja, ker je mizar stvar preveč zavlačeval. Zimski m e s e c i Poletni meseci Celoletni Letni L M Leto okt. nov. dec. jan, teto. marc panj april maj junij julij avgust sept. uspeli v ciki; - — - -1- - 1 abil + + - + - + -l + l- + - donos poraba Krtina | 1920 -21 1921-22 1922-23 1923 24 1924-25 95 60 85 135 85 65 45 80 30 115 50 60 50 65 55 120 80 90 80 80 160 145 100 100 105 200 185 140 150 250 690 575 545 560 690 70 170 240 80 1085 2030 22". 485 440 1130 120 180 120 130 200 60 225 440 25 190 30 105 235 120 1645 3515 86-"' 640 1080 920 980 860 + 565 + 2595 — 115 — 220 C3 > O 1926-27 1927 28 1928-29 90 95 110 20 35 40 40 55 60 55 70 130 100 145 120 215 65 220 520 465 680 400 205 225 5 565 35 70 975 129 . 680, 890 ISO 720 1650 1080 290 400 320 1885 3720 2940 810 900 1405 + 1075 + 2820 1535 Si 0 n 1927- 28 1928-29 60 130 0 50 70 40 60 130 160 260 140 360 570 970 - 160 850 113." 2000 1470 1170 250 12011 45(1 40 52" 5260 3835 570 1130 4690 2705 Česa mi vsega ne pove ta razpredelnica! Oglejmo si najprej zimsko porabo, ki pada v oktobru in novembru in doseže svoj minimum v decembru! To je edini mesec počitka. Kakšne skrivnostne sile delujejo v panju, ko se solnce prevali na poletni polkrog? Katera prirodna tajinstvenost deluje, da se tedaj začenja novo življenje? Mesečna poraba se od dne do dne veča, v januarju se podvoji napram decembru, v februarju se potroji, v marcu pa poče-tveri! Torej nagel porast! Povprečna mesečna poraba v dkg po gorenji razpredelnici bi bila za poedine mesece: okt. nov. dec. jan. febr. marc 94.5 56-— 45-5 89-5 139-5 192-5 Za vse zimske mesece znaša skupno 6*265 kg. V »Slov. Čebelarju« leta 1921. piše tedanji urednik g. M. Humek: »Dober panj ima čez zimo 15—20.000 čebel, ki porabijo povprečno: oktobra 0'78 kg, novembra 0-72 kg, decembra 0-72 kg, januarja 0-90 k g , f e b r u a r j a M9 k g , marca 1-95 k g , v šestih zimskih mesecih torej 6-26 kg medu.« Primerjajmo te podčrtane podatke z mojimi gorenjimi in videli bomo čudovito skladnost! Vendar upada teže meseca oktobra še ne smemo šteti k porabi, pravi namreč, ker v tem mesecu še mnogo vode izhlapi iz ajdovca, ki dozori šele v prvi polovici meseca. Dodajam le še povprečno dnevno porabo v gramih: okt. nov. dec. jan. febr. marc 30-5 18-7 17-6 28-8 49*8 62-1 (Dalje sledi.) (fciriv©^ mlmm Mesečna navodila. Henrik Peternel v Bukovem žlaku. Junij, esec junij je najve-selejši mesec za čebelarja, ker takrat roje ogreba in med trca. Rojenje je po nauku veleuma čebelarja Janše naraven pojav v življenju čebel. Te besede povedo vse. Kar napravi narava, temelji v bistvu živega bitja. Seveda ni vse, kar napravi narava, človeku v korist, tudi preobilno rojenje ne, in prav je, da čebelar omejuje rojenje, da se ne cepijo preveč moči čebelnih družin. V tem pravcu hočemo obravnavati rojenje. Ko zapusti prvi roj, prvec, panj, izgubi družina oprašeno matico, ki se izseli z njim. V panju ostane le malo čebel. Ker v izrojencu ni matice, da bi zalegala čebele, nastane vrzel v potrebni obnovitvi družine. Ta vrzel pa se panju ne pozna takoj, ker se polegajo še tri tedne mlade čebele, katere je zalegla še stara matica, ki je odšla s prvcem. V kratki dobi med prvim rojem in dozoritvijo mladih matic, ki se izležejo do 9. ali 11. dne po odhodu prvca, postane izrojenec jako čebelen in je zmožen, da da drugi roj, drugca, z neoprašeno matico. Zmožen je, toda to ni čebelarju v korist, ker bi po odhodu drugca izrojenec tako oslabel, da bi si ne mogel v kratkem času opomoči, posebno ker se je večina zalege že izlegla in mine gotovo še štiri tedne, preden se začne izlegati rod, ki ga zaleže nova matica. Umevno je, da more zaradi rojenja oslabeli izrojenec komaj zase nabrati dovolj medu in da ostane čebelar brez njega. Čim bolj proti koncu tega meseca roji panj v prvič, tem usodnejše je, ako sprejmemo še drugca. Dru-gec nam je še dobrodošel, ako da panj prvca v začetku meseca in se je zaradi slabega vremena zakasnil tako, da se oglasijo mlade matice v izrojencu že dva, tri dni po njem. Kdor hoče sebi in čebelam dobro, bo sprejemal le prve roje, prvce, pa najsi bodo to pravi prvci ali pa pevci, ker včasih, kakor znano, stara matica pred rojenjem pade, potem pa izleti prvi roj z mlado neoprašeno. Ni umestno, da bi vračali prvi roj izrojencu. Panj, ki roji, je običajno tako natlačen s čebelami, da se prav za potrebo reši nekoliko te obilice. So tudi izjeme, da roji družina, ki je le srednje močna. Tedaj je zelo umestno, da vrnemo roj, toda brez matice, pa bodisi, da je mladica ali pa manj vredna starka. Ako bi vrnili družini roj z matico, se lahko zgodi, da tretji ali pa celo že drugi dan panj zopet zroji. Roj vračamo družini redno drugo jutro po rojenju navsezgodaj. Da moremo roj spraviti čez noč, moramo imeti za ogrebanje dovolj velike zabojčke, ki imajo na vseh straneh mreže, sicer se pripeti, da se ravno najmočnejši roji zadušijo. Drugi roj zabranimo najlaže na ta način, da poiščemo matico, čim začne peti in si jo ogledamo. Ako nam ugaja njen životek, vzamemo panju vse matičnike in jih porabimo za prašilčke ali pa v druge namene. Na drug način preprečimo drugca s tem, da postavimo panj s prvcem na mesto iz-rojenca. Prvec dobi tudi izrojenčeve pašne čebele in se izredno okrepi, potem iz-rojenec tako oslabi, da ne roji več. A treba je, da pokladamo prestavljenemu izro-jencu nekoliko dni vode, ker ima še nepokrito zalego, nima pa pašnih čebel za donašanje vode. Vodo nalijemo v prazen sat. Prestavljanje rojev in izrojencev je nenaravno. Poslužujemo se ga le pri panjih z nepremičnim delom, pri kranjičih, kjer si drugače ne moremo pomagati. Gotovo je mnogo čebelarjev, ki si sploh ne želijo rojev, ker imajo že zadosti ple-menjakov. Tem moram odgovoriti, da ni zanesljivega sredstva, da bi popolnoma preprečili rojenje, je pa mogoče, da ga omejimo v toliko, da ni v škodo čebelarstvu. Rojenje omejujemo lahko na tri načine: 1. Imeti moramo dovolj velike panje (A2), v katerih je zadosti prostora za zalego in med. — 2. Dajati moramo čebelam čim več prilike, da izdelujejo satje, toraj moramo vsako leto nadomestiti starejše sate s satnicami, da jih čebele izdelajo. — 3. Iz-berati moramo matice za pleme iz takih družin, ki niso preveč nagnjene k rojenju. Zadnja točka je najvažnejša in ravno v tem mesecu lahko čebelar izboljša vse svoje slabe družine na tale način. Ni mu treba čakati naravnih rojev. Odstrani naj le stare matice, še preden postanejo panji godni za rojenje. Vse matičnike, ki jih kaka družina nastavi, naj izreže osmi dan potem, ko je uničil stare matice. Potem naj dene v sredino plodišča sat iz najboljšega plemenjaka z jajčeci in mlado zalego. Peti dan potem naj uniči vse pokrite matičnike na tem satu, nepokrite naj pa pusti. Na ta način bo dobila družina mlado matico najboljšega plemena, matico, ki je bila od vsega svojega postanka pravilno negovana. Vsak čebelar stori dobro, ako vsako priliko porabi, da se preskrbi z neopraše-nimi maticami za kasnejšo porabo. Ko preprečujemo drugce, najdemo popolnoma godne matičnike, ki imajo na koncu že majhno luknjico, skozi katero izteguje matica jeziček. Take matičnike denemo v matičnico in kmalu se izleže matica. Take mlade matice denemo pfiprte v sredino gnezda kake družine, ki še nima godnih matičnikov, a je že prvca dala oziroma, ki nima več stare matice. Tak panj pita dodejane mlade matice, dokler si ne izbere svoje iz lastnega zaroda. Mlade ne-oprašene matice porabimo lahko za ple-menjake, ki so svojo izgubili na prahi. Porabimo jih tudi za prašilčke in za narejene roje. Ko plemenjak popolnoma odroji oziroma ko smo preprečili nadaljnje rojenje, nehajo mlade matice peti in izvoljena mlada matica izleti med 3. in 5. dnevom na praho. Ker se marsikatera ne vrne, moramo opazovati izrojence okoli 6. ure zvečer. Ako zapazimo, da čebele nemirno begajo po bradi, je znamenje, da je panj izgubil matico. Tedaj vzamemo kako priprto mlado matico in jo spravimo v žep, da je na toplem. Čez pol ure, ko postane mlada matica lačna in ponižna in ko se zavedo vse čebele plemenjaka, da so izgubile matico, puhnimo pri žrelu nekoliko dima v panj in izpustimo mlado matico pri žrelu, pa je stvar opravljena. Če smo se zmotili in ni bila vzrok nemira brez-matičnost, kaj zato, saj ni mogoče vsem mladim maticam preskrbeti doma. Za prašilčke so take matice kaj dobro porabne. Žal, da ni prostora v mesečnih navodilih, da bi popisal še uredbo in negovanje prašilčkov. Kakor so nekaterim čebelarjem roji neljubi, tako jih drugi težko pričakujejo, pa jih ni. Ti morajo roje narediti, da dosežejo zaželeno število plemenjakov. Kdor bi pa hotel napraviti iz posameznega plemenjaka roj, ne bi mogel napraviti močnega. Oslabil bi pa tudi plemenjaka tako, da ne bi imel nič od njega. Boljše je torej, da napravim roj iz več plemenjakov. Postopek je odvisen od tega, ali more narejeni roj prenesti začasno v kak kraj, ki je pol ure oddaljen od doma- čega čebelnjaka. Vselej pa mora vsaditi narejeni roj v tak panj, ki ima mrežasta vratca, da se čebele ne zadušijo. Kdor more narejeni roj odnesti, naj ravna takole: Lepega dne po kakem deževju med 9. in 11. uro dopoldne naj odpre panj, kateremu namerava vzeti roj. V plodišču naj poišče matico, ki jo dene s satom vred na kožico bolj na temo kakor pri prestavljanju. Potem naj izbere v plodišču 2 do 3 zaležene sate in jih dene s čebelami vred v panj, ki je namenjen za narejeni roj. Na mesto odvzetih zaleženih satov naj da plemenjaku satnice, mu vrne sat z matico in ga zapre. Isto tako napravi pri drugem, tretjem močnem plemenjaku. Na ta način dobi za roj 9 satov, ki so za-leženi. Sate naj zvrsti tako, da dene najbolj zaleženega v sredino, one, ki imajo bolj malo zalege in še to pokrito, pa ob krajih. Ako bi bilo na satih premalo čebel, naj vzame še iz medišč nekoliko satov in omete čebele v panj z narejenim rojem. Nato mora narejeni roj odnesti pol ure daleč od čebelnjaka na začasno pasišče. Take družine ni treba še posebej oskrbovati, zadostuje, da ji na novem pasišču nalijemo nekoliko vode v satje. Natančno 100 ur potem, ko smo roj naredili, podre-mo vse do takrat že pokrite matičnike in pustimo le nepokrite. Tudi lahko izberemo bodočo matico na ta način, da pustimo le one odprte matičnike, ki so nastavljeni na satih iz najboljšega panja. V narejenem roju bodo začele 12. dan po dnevu, ko je bil narejen, mlade matice zapuščati celice. Čestokrat se pripeti, da narejenec celo roji. Taki roji pa niso nikomur v korist, niti narejenemu roju niti čebelarju in je bolje, da jih preprečimo. Kdor ne more narejenega roja odnašati, naj ravna kakor povedano, samo s to razliko, da mora omesti v panj z narejenim rojem še čebele z 2 do 3 satov iz kakega medišča, da bo narejeni roj zelo močan. Narejeni roj naj odnese priprt do prihodnjega večera v kako zračno, suho in temno klet. Vsakih 12 ur naj vbrizgne čebelam vode. Šele drugi večer naj ga po- stavi na določeno mesto v čebelnjaku, in sicer kar najbolj mogoče daleč od onih panjev, iz katerih je bil narejen. Starejše čebele se bodo vrnile na svoj dom, mlajše pa ostale v roju. Z rojem naj ravna kakor že navedeno. Priprava panjev za roje je različna in je odvisna od sestava panja. Dočim zadostuje, da kranjiča osnažimo prahu in paj-čevine, moramo opremiti panje z malimi satniki, n. pr. dunajčane vsaj z osnovami, AŽ panje in vse panje velike mere pa s celimi satnicami, ki morajo biti zažičene. Rojem v panjih, ki se dajo zmanjšati, damo malo več prostora nego ga zasedajo, ker to pospešuje naglo stavbo satja. -— Rojem, ki so na satnicah, moramo pokla-dati ob vsakem vremenu, začetkoma malo, potem vedno več, a onim na osnovah sat-nikov pa le ob slabem vremenu, ker nam sicer postavijo preveč trotovine. Za pitanje rabimo razredčen med. V velike panje (AŽ) kaže vsaditi en roj v medišče, enega pa v plodišče ter ju združiti tik pred ajdovo pašo, da dobimo od njih kaj medu. Močni in zgodnji roji, ki smo jih vsadili v plodišče, se včasih tako zelo razvijejo, da jih moramo prestaviti, Neredkokrat razveselijo čebejarja z lepo množino medu. Kdor želi imeti od svojega čebelarstva kaj pridelka, naj ne veča števila družin z več nego z eno novo družino na dva ple-menjaka. Več rojev ni sprejeti zlasti v krajih brez obilne jesenske paše. Le tam, kjer je redno izdatna ta paša, smemo med letom število družin podvojiti. Dovoljujem si še pripomniti nekaj glede ogrebanja rojev. Kdor utegne čakati rojev pred čebelnjakom, jih bo s pridom prestrezal v vršo (ravšelj). To je posebno tam umestno, kjer čebelarijo na roje. Pri čebelarstvu s panji s premičnim delom ni toliko rojev, največkrat pa tudi ni časa, da bi čebelar čakal rojev. Ko se roj usede, ne odlašajmo z ogrebanjem, ampak spravimo roj čimprej. Ako imamo male panje, kranjiče, ogrebemo v prazen panj, ako pa velike panje, moramo napraviti primerne zaboje ali koše, v katere ogrebamo. Ako visi roj na šibkih vejah, ga kar otresemo v zaboj ali koš, ako pa sedi na deblu, zajamemo z žlico nekoliko čebel in jih vržemo v zaboj, ki ga prislonimo k roju tako, da se dotika čebel. Ako prižgemo pod rojem kako tlečo snov, eoskol, gobo, cunjo, toda tako, da dim ne uhaja v zaboj ali koš, se čebele kmalu potegnejo v lo-vilnik. Ko so čebele ogrebene v kranjiču, zaboju ali v košu, naj odnesemo lovilnik v čebelnjak in jih otresemo z močnim sunkom na sipalnik, ki ga vtaknemo v pripravljeni panj. Ako ni pregret, se roj kmalu vanj spraši. Čez eno uro odmašimo žrelo in panj zaprimo. Vse velja le za manj rojivo čebelno pleme in za zgodnjo pomlad. V poletni vročini in pri zelo rojivih čebelah odložimo vsajenje na večer. Do takrat se roj shladi, ako smo ga postavili v zračno, hladno in temno klet. Seveda mora imeti dovolj zraka. Pod koš moramo položiti dve poleni, da more zrak do čebel. Zaboj pa naj bo odprt, ako nima vsaj polovice oboda iz mreže, sicer se utegne roj zadušiti. Dobro je, da roj že na veji in še tudi v kleti poškropimo z vodo, vendar ne tako, da bi voda čebele na tla zbijala. Najpripravnejši je za škropljenje čebel razpršilnik, ki bi ga ne smelo manjkati v nobenem čebelnjaku. Če rojita dva panja hkrati, pogostokrat sedeta skupaj. Ako sta oba prvca z opra-šeno matico ali oba drugca z neoprašeno matico, se združita mirno. Storimo najbolje, da ju združimo. Ako pa imata različni matici, oprašeno in mladico, se čebele spoprimejo in tako koljejo, da od rojev ostane komaj pest čebel. Ako se roj že useda, drugi panj pa šele začenja rojiti, preprečimo združitev s tem, da roj na veji pokrijemo z mokro rjuho. Deliti dva združena roja je težavno. Delitev se še najprej posreči, ako ujamemo vsaj eno matico, ki jo zapremo v matičnico. Potem roj razdelimo in matico dodamo oni polovici, ki se noče umiriti. Ako združujemo roje, ne delajmo tega brez previdnosti! Najprej pridružimo roju ali družini eno samo žlico čebel. Ako se čebele ne začno klati, do- denemo še ostale, Ako pa se spopadejo, poškropimo oboje z enako dišavo, potem pa še enkrat poskusimo z žlico čebel, da vidimo, ali bodo ostale mirne. Šele kadar se o tem prepričamo, smemo dodati še ostale čebele. V tem mesecu imajo ponekod čebelarji prav prijetno delo: trcajo med. Toda to delo moramo izvršiti smotreno, da ne napravimo škode. Med mora biti goden, in sicer ne samo pokriti, ampak tudi nepokriti. Cvetlični je običajno goden, kadar je polovica medenega sata že pokrita. Vendar ni vedno tako. Zgodi se namreč, da paša nenadoma premine. Takrat je pokriti med že popolnoma goden, a nepokriti je še čisti nektar. Preden začnemo trcati, se moramo prepričati, kakšen je nepokriti med. Z vžigalico ga vzamemo iz celice kapljico. Z njo se potem dotaknemo nohta in vžigalico nekoliko odmaknemo. Ako se napravi med nohtom in vžgalico 2 do 3 cm dolga medena nit, je goden za trcanje, sicer pa ne. S to preskušnjo tudi določimo, je-li goden gozdni med, ki se zelo rad trdi, in ga ne moremo več spraviti iz satja, ako s trca-njem preveč odlagamo. Satje odkrivamo z vilicami ali pa z nožem, kakor je pač komu ljubše. Trcamo začetkoma počasi in šele potem bolj naglo, ko smo sate že dvakrat obrnili. Glavno je, da satov ne pokvarimo. Glede množine medu, ki ga smemo pobrati, je brezpogojno treba, da čebelam ne izpraznimo naenkrat vsega medišča. Bolje je, da jim pustimo nekoliko manj zadelanih satov, ki jih zložimo k eni steni, Potem se ni treba bati, da bi čebele stradale, ako pride deževje. Pa tudi poguma jim ne vzamemo, ako jih ne ogolimo popolnoma. Vsekakor pridelajo več medu tisti čebelarji, ki ga pobirajo večkrat, nego tisti, ki ga vsega hkratu. Med naj precedi čehelar skozi gosto sito. Čez teden dni naj ga do čistega posname. Zaradi nekoliko žlic voščenega drobirja ne sme trpeti dobrota vsega pridelka. Med mora biti spravljen v zaprtih posodah na suhem prostoru. Tudi povsem goden med nateguje vlago iz zraka, gornja Kdor prevaža čebele in želi, da bi pri- plast se zredči in začne kipeti. Na pravilno trdile sate na spodnjo letvico, naj iztrcane shranitev medu moramo misliti zlasti dan- postavi narobe v medišče. Ako je še kaj danes, ko so minuli časi, ko ga smo z lah- paše, pritrdijo takoj sat k letvici, koto prodali že izpod točila. N Opazovalne postaje. Jos. V e r b i č — Ljubljana. Mesečno poročilo za marec 1930. Zalega v panjih se je hitro množila in donašale vode in obnožine, ki jo je poželo manjšala medeno zalogo. Na dveh po- voljno množino nudilo prvo pomladansko stajah sta izgubila opazovana panja vsak cvetje. Žal, da je vreme mnogim nagradilo nad 3 kg teže. Čebele so za zarod pridno trud s smrtjo. Mesečni pregled za marec 1930. Kraj Višina nad morjem m Sestav opazovanega panja Panj je teže Toplina zraka Dni ie bilo pridobil v izgubil y v mesecu čistih dkg največ pridobil najvišja najnižja srednja me-sečna izletnih deževnih snežnih oblačnik pol jasnih jasnih 1 vetrovnih 1. 2. 3. 1. 2. 3. mesečni tretjini dkg pridobi porabil dkg dne C" 1." Ljubljana . . 305 A.-Ž. — — — 50. 50 50 150 — — +18 — 4 + 7-4 23 9 1 13 7,11 9 2. Vič pri Ljublj. 298 A.-Ž. — — — 50 50 100 — 200 — + 17 — 4 +7-5 19 16 1 8 3 20 9 3. Št. Vid nad Lj. 314 A.-Ž. — — — 70 50 50 — 170 — — 416 — 7 + 5-6 25 14 1 7 11 13 8 4. Tacen p.Šmar. goro .... 314 A.-Ž. — — — 125 30 90 — 245 — — + 19 — 4 +7'9 23 10 — 13 10 8 22 5. Škofja Loka . 349 A.-Ž. — — — 30 40 55 — 125 — — +17 — 3 +6"1 19 11 3 13 12 6 18 6. Virmaše pri Škofji Loki . 361 A.-Ž. — — — 20 25 115 — 160 — — + 17 — 1 + 6'0 22 14 2 9 18 24 21 7. Blej. Dobrava 577 A.-Ž. — — — 55 40 25 — 120 — — + 10 — 1 — 13 7 1 18 5 8 6 8. Boh. Bistrica . 540 A.-Ž. — — — — — — — - — — + 17 — 6 + 6*9 17 14 2 13 4 14 14 9. Dob .... 305 A.-Ž. — — — 30 60 70 — 160 — — + 19 — 8 +6'7 18 7 — 15 5 11 21 10. Rova na Gor. 350 A.-Ž. — — 10 55 75 165 — 285 10 25 +16 — 4 +7-1 26 11 1 10 14 7 7 11. Breg-Križe . 483 A.-Ž. — — 30 50 20 30 — 70 30 25 + 14 — 4 + 4'5 18 10 2 15 9 7 — 12. Cerknica . . 575 A.-Ž. — — — 75 35 30 — 140 — — + 14 — 3 + 5'6 23 10 3 9 16 6 25 13. Sv. Gregor pri Ortneku . . . 736 A.-Ž. — — — 56 64 60 — 180 — — + 14 — 2 +6'2 13 14 2 12 11 8 22 14. Krka .... 300 A.-Ž. — — — 110 40 — — 150 — — + 17 — 4 +8'2 17 8 1 7 12 12 14 15. Vavčja vas p, Semiču . . . 280 A.-Ž. — — — 55 110 140 — 305 — — +16 0 +7-5 27 7 1 4 17 10 22 16. Novo mesto . 180 A.-Ž. — — — 110 — 60 — 170 — — + 18 — 5 + 41 26 11 1 8 11 12 21 17. Ptuj .... 221 A.-Ž. — — — 40 45 55 — 140 — — + 13 — 2 + 6-5 18 6 — 8 17 6 10 18. L o k o v c pri 28 13 2 6 19 6 19 19. Sp. Ložnica p. Žalcu .... 252 A.-Ž. — — — 60 80 85 — 225 — — + 12 — 5 + 5'4 29 8 1 4 24 3 21 20. Orehova vas pri Mariboru 270 A.-Ž. —. — — 50 65 70 — 185 — — + 15 — 1 +7'9 21 8 — 12 15 4 14 21. Sv. Duh na Ostr. vrhu . . 536 A.-Ž. — — — 60 120 135 — 315 — — + 12 -19 +7"5 20 7 1 4 18, 9 9 22. Vržej .... 176 A.-Ž. — — — 50 70 55 — 175 — — + 3 — 3 + 7'5 23 9 1 7 21 3 19 23. Cezanjevci 182 A.-Ž. — — — 90 50 180 — 320 — — + 17 — 2 +8'0 28 15 1 5 22' 4 25 24, Guštanj . . . 398 A.-Ž. — — — 80 60 115 — 255 — — + 14 — 8 +3-7 24 5 — 7 16 8 17 25. Jarenina . . 262 30 40 60 — 130 — — + 16 - 5 +6-5 22 7 1 8 18 5 30 25. Nedeljica pri A.-Ž. Turnišču . . 170 — — 40 100 175 — | 315 — — + 17 — 1 +9'0 19 5 1 8 18' i 5 18 Imeli smo več lepih solnčnih dni, a dovolj toplih in ne nevarnih za bero je bilo razmeroma malo. Eden izmed najprijetnej-ših je bil dan 25. marca, ko sta dve postaji izkazali prvi donos. Nekoliko dni prej in pozneje pa je otrpnilo pred čebelnjaki več čebel, obteženih z obnožino. Ljubljana. Bresti, ki rastejo v nekaterih drevoredih, so dali letos izredno veliko sivkasto belega cvetnega prahu. V i r m a š e. A. Ž.-panji so proti koncu meseca večinoma že podsedali. Ako bo april ugoden, bomo prve dni maja meseca prestavljali. — Pri nas se redkokdaj pripeti, a to zimo se je, da v vsej okolici ni bilo niti enega mrliča. Blejska Dobrava. Tukaj je prodaja medu zelo slaba, ker ne moremo oddajati ajdovega medu na drobno pod 20, cvetličnega pa pod 25 Din. Premišljujemo, če bi se ne dalo več zaslužiti s kranjiči, ki jih to pomlad plačujejo po 150 Din. Bohinjska Bistrica. Povpraševanje po kranjičih je veliko. Cena jim je od 150 do 160 Din. Sv. Gregor. Kakor vsako pomlad je tudi v letošnjem marcu veter zelo oviral razvoj čebel. Novo mesto. Marsikateri dan je okoli čebelnjaka kar mrgolelo onemoglih čebel z obnožino. Ptuj. Ako bo vreme še nadalje ugodno, bomo začeli prestavljati sredi aprila. — Pri 70 panjih sta mi čez zimo odmrli samo dve matici, vse druge so ostale zdrave in dobro zalegajo. Spodnja Ložnica. Čebele so bile ob koncu marca meseca take kot lansko leto ob koncu aprila meseca. Orehova vas. Ena tretjina A. Ž,-panjev je že godna, da jo prestavimo. Lokovc pri Mozirju. Najbolje so se razvijali panji, ki so sredi avgusta meseca preteklega leta pre legli matice. Cezanjevci. Naši čebelarji so mnenja, da bi bilo najbolje, ako bi se čebelarsko društvo preosnovalo v zadrugo, ki bi skrbela za vnovčevanje medu svojih članov. — Opomba glavnega poročevalca: O koristi in škodi, oziroma nevarnosti, ki bi jo imeli zaradi uresničenja takega stremljenja, se bo razpravljalo na občnih zborih čebelarskega društva in zadruge. Čebelarjeva molitev. Cvetko G o 1 a r — Ljutomer. Ob jutranji zarji čebela iz zlate pije posode, ko roka Gospodova nežno jo varuje vsake nezgode. Na njenih pisanih potih ljubeči Stvarnik jo spremlja, ko v divjem viharju in gromu nebo se trese in zemlja. »Zahvaljen za svojo ljubezen, ki blagoslovil si naju! O bodi češčen v molitvi, poslušaj v svetem me raju! — Na vzhodu skoz zlata se vrata razliva iz neba žarenje, iz angelskih gajev razlega se v duši nadzemsko zvenenje. Pobožno in tajno šumenje kipi iz svetišč, iz uljnjakov nad jablane, tiha slemena, do belih, blestečih oblakov. Pokorna in skromna Ti dekla nebeško slavo prepeva, ko jutro zlati se na nebu, ko zarja večerna odseva. Glej, ona mi sestra je zvesta, in ena obema je hiša. O, čuj najine slavospeve, ko solnce na nebu se viša! Nebeških livad dehteči cvetovi so nam zacveteli, bobneči slapovi pod snegom so vzklili in se razbrsteli. Ponižno pesem Ti poje šumeč skozi rožnato morje in bliža se v bistrem Ti letu v kristalno in jasno obzorje. In dih, ki srebrno se vije nad polji pod svod Ti nebesni, drhteč kot meglica v vsemirju, daritev je moje Ti pesni.« Poročilo o IV. rednem občnem zboru »Zveze čebel, podružnic za Mariborsko okrožje«, ki se je vršil dne 19. marca 1930 v Celju. Po ugotovitvi, da je zastopanih 22 podružnic s 36 glasovi, je o tvoril g. predsednik H. Pe-ternel številno obiskani občni zbor, ki je bil pravilno sklican. Pozdravil je prisrčno vse navzočne delegate in udeležence, zlasti pa zastopnika kr. banske uprave g. referenta J. Okorna, zastopnika osrednjega čeb. društva g. tajnika Dermelja ter urednika »Slov. Čebelarja« g. A. Bukovca. Nato je podal obširno poročilo o delovanju »Zveze« v minulem poslovnem letu. Glavni namen ji je bil, da je pospeševala čebelarstvo v bivši Mariborski oblasti s poukom in organizacijo čebelarjev. S podporami, ki nam jih je blagohotno naklonil oblastni komisar, je finansirala 19 čebelarskih tečajev in osem predavanj. S tem so bila denarna sredstva, ki so bila odmerjena v ta namen, porabljena, pretežni del razpoložljivih novcev je pa določil odbor za podpore podružnicam. Ni namreč dovolj, da nudimo čebelarjem samo strokoven pouk s tečaji, predavanji in z društvenim glasilom » SI. Č .«, potrebno je tudi, da imajo podružnice skupno orodje, ki si ga ne more vsak posamezen čebelar nabaviti, osobito, ako je njegovo čebelarstvo le majhno. Zato je bilo potreba določiti podružnicam znatne podpore. Opazili smo, da ovira napredek čebelarstva zlasti pomanjkanje vzorčnih panjev, po katerih bi zamogli domači mizarji napraviti pravilne panje. Zato smo se obrnili do vseh podružnic in jih vprašali ali želijo vzorčen panj ali denarne podpore za kako skupno orodje. 17 podružnic je zaprosilo vzorčen panj. Stopili smo v dogovor z g. Francem Kanclerjem, čebelarjem in mizarjem v Hajdini pri Ptuju, ki bo po našem naročilu, v kolikor se to še ni zgodilo, v kratkem razposlal vsem tem podružnicam vzorno izdelan A.-Ž. panj z vsemi do sedaj znanimi izboljšavami. Edino A.-2. panj je kot dober panj za razširjenje naprednega čebelarstva vpoštevati. Denarno pod- poro pa je dobilo 13 podružnic, in sicer ena 500 Din, dve po 400 Din, pet po 300 Din, štiri po 200 Din in ena poleg panja še 100 Din. Od že obstoječih podružnic so se mnoge poživile, ki so že začele pešati. Ustanovili pa sta se nanovo podružnici v Šmartnem ob Paki in v Stoprcah pri Rogatcu, ki obetate krasen razmah. Ne bi bilo iskreno, ako bi zamolčali, da je bodočnost našega čebelarstva manj ugodna, nego običajno mislimo. V naši državi pridelujemo več medu, nego ga porabimo, inozemstvo, kjer preti našemu medu itak že huda konkurenca, se nam pa z vedno večjo carino zapira. Radi tega cena našemu medu stalno pada, oziroma ga sploh težko oddamo. Odbor se je prepričal, da bi se dala z reklamo in s poukom o zdravilnosti medu domača poraba povečati. Zato smo objavili dva spisa o zdravilnosti medu. Prvega so sprejela uredništva »Jutra«, celjske »Nove Dobe«, »Slov. Gospodarja« in »Domoljuba«, drugega pa samo »Jutro«. Izšel je itudi v »Ženskem svetu«. Za to izrekamo vsem na tem mestu javno zahvalo. Le »Slovenec« ni obelodanil nobenega teh spisov. Iz kakšnega vzroka ne, nam ni znano. V tem pravcu bo treba delati še v bodoče, saj sta že ta dva spisa, kakor smo od raznih čebelarjev zvedeli, provzročila, da so veliko medu prodali v zdravilne namene, gotovo v korist čebelarjev in občinstva. Nujno je, da opozorimo danes delegate na čisto izpremenjeni položalj v bivši Mariborski oblasti, in siicer na predlog, ki je došel zadnje dni. Zveza čebelarskih podružnic je bila ustanovljena pred štirimi leti glede na razdelitev države na oblasti. Oblast je bila avtonomna, razpolagala je s posebnimi krediti v kmetijske namene, in čebelarstvo je tudi panoga kmetijstva. Hvaležno se spominjamo one očetovske skrbi, ki jo ije izkazoval »Zvezi« bivši mariborski oblastni odbor s svojiim predsed- nikom, poznejšim komisarjem. Kar se je storilo za povzdigo čebelarstva v minulih letih, je pretežno le zasluga bivše oblastne samouprave. Čas pa je zahteval drugačno politično razdelitev naše domovine. Danes sta Ljubljanska in Mariborska o-blast spojeni v eno politično celoto, v Dravsko banovino. S to teritorialno izpremembo je Zveza izgubila svoj pomen. Predlagam torej cenjenemu zboru: 1. Zveza čebelarskih podružnic za Mariborsko oblast naj ukinemo in čebelarske podružnice naj bodo neposredno včlanjene v Čebelarskem društvu za Slovenijo. 2. Za likvidacijo Zveze izvolimo štiri člane, ki naj v dveh mesecih račune in spise pre-dado »Čebelarskemu društvu v Ljubljani«. 3. Ves denarni ostanek razdelimo po plačilu obveznosti med čebelarske podružnice bivše Mariborske oblasti po razmerju članov v letu 1929. Preden pa dam te svoje predloge na glasovanje, se v imenu sedanjega odbora prav toplo zahvaljujem gg. delegatom za dosedanje zaupanje. S pomočjo Čebelarskega društva za Slovenijo ter s pomočjo bivšega oblastnega odbora in komisarja smo storili za čebelarstvo v bivši Mariborski oblasti, kolikor je bilo v naših močeh, hočemo pa posvetiti za prospeh čebelarstva vse moči tudi v bodoče pod okriljem Čebelarskega društva v Ljubljani. Na predlog g. Černeja so se predlogi g. predsednika začasno odložili od glasovanja ter se je obravnavala druga točka sporeda: tajnikovo in blagajnikovo poročilo. Iz tajnikovega poročila je povzeti naslednje: Zveza čebelarskih podružnic za Mariborsko okrožje je štela v preteklem letu 45 podružnic. O vseh spisih je spisan opravilni zapisnik, ki izkazuje 173 opravilnih številk. Na vse dopise smo po potrebi pravočasno odgovorili. Celotni odbor je imel tri seje, ožji odbor pa eno, O vseh sejah je spisan zapisnik. Vsem prošnjam za poučne prireditve je odbor ugodil do septembra meseca. Do tega časa je bilo prirejeno že omenjeno število tečajev in predavanj. Ker pa smo opazili, da predavanja nimajo več pravega uspeha in ni zanje prvotnega zanimanja, je odbor v seji 8 septembra 1929 sklenil, da predavanja za nekaj časa ustavi in razpoložljiva sredstva porabi za podpore podružnicam. 17 podružnicam je nabavil na njih prošnje vzorčne A.-Ž. panje, 13 pa podelil denarne podpore. Pri-pomnjeno bodi, da je vsem vloženim prošnjam ugodil. Da bi blagajne preveč ne obremenili z izdatki za voznino predavateljev, smo napravili na železniško ministrstvo ponovno prošnjo za popust predavateljem. Obrnili smo se še s posebnim dopisom na kabinetno pisarno takratnega žel. ministra dr. Korošca, toda dobili smo odgovor, da za ugoditev prošnje ni zakonske podlage. Čebelarsko društvo v Ljubljani je v minulem letu priredilo tečaj za spoznavanje čebel-nih kužnih bolezni. Tega tečaja so se iz našega področja udeležili štirje čebelarji. Obl. komisar je podelil za udeležbo na našo prošnjo posebno podporo, katere so se poslužiili trije od teh udeležencev, eden pa je bil na svoje stroške. Tajnikovo poročilo je bilo odobreno. Blagajnikovo poročilo, ki ga je podal zvezni blagajnik g. Mirnik, izkazuje skupnih dohodkov 22.332-95 Din, skupnih izdatkov pa 14,091-50 Din; torej ostane še razpoložljive gotovine 8241-45 Din. Bodi pa pri tem omenjeno, da je le približno polovica naročenih panjev plačana. Revizijsko poročilo je podal g. prof. Mast-nak, ki je poročali, da sta računska preglednika, on in g. Ivan Ravnikar, pregledala blagajniško knjigo, primerjala vse postavke z računskimi prilogami in našla vse v vzornem redu. Predlagal je, da občni zbor izreče blagajniku, odnosno celemu odboru razrešnioo. Predlog je bil soglasno sprejet ter se je izrekla g. blagajniku za požrtvovalno delo posebna zahvala. Pred prehodom na tretjo točko sporeda je skupščina pretresala predloge g. predsednika o razpustu zveze. Po kratki debati so bili predlogi zavrnjeni z utemeljitvijo, da se o tem ne more sklepati, ker ni bila na sporedu in sploh niso podani zadostni razlogi za razpust, nasprotno, njen obstoj je še vedno potreben in njeno področje ostani neizpremenjeno. Za sredstva se bo po možnosti poskrbeslo. Ako pa bi proti pričakovanju viri dohodkov odpovedali; naj se razpust Zveze predlaga na prihodnjem ali pa na kakem izrednem občnem zboru. Pri volitvah novega odbora je predlagal g, predsednik, naj zbor izvoli nove može v odbor. Predlog ni bil sprejet, češ, da za to ni povoda. Delegati so predlagali ponovno izvolitev dosedanjega odbora, proti temu predlogu pa je vztrajal g. predsednik, češ, da morajo priti v novi odbor na vsak način oni gg. iz področja Zveze, ki so obenem tudi člani osrednjega odbora, zato prosi predloga. Ker se nihče ni oglasil, je predlagal g. Pe-ternel sam to listo: Peternel Henrik, župnik v p., za predsednika; Kosi Josip, poštni kontrolor v p., za podpredsednika; Gaberšek Josip, obč. uradnik celjske okol. občine, za tajnika; Mirnik Anton, poštni nadupr. v p., za blagajnika; za odbornike pa Piki Andrej, posestnik in čebelarski mojster iz Sp. Ložnice pri 2alcu, Mlin-šek Franjo, šolski upr. v Velenju, Černej Lu-devik, šolski nadzornik v p., iz Makol pri Poljčanah, Juranoič Ivan, posestnik in čebelar iz Sv. Andraža, Močnik Peter, šolski nadzornik iz Guštanja, Ferjančič I., strokovni učitelj iz Maribora. Predlog je bil soglasno sprejet. Slučajnosti. Več delegatov je stavilo izpre-minjevalne predloge proti osnutku čebelarske uredbe. Vnel se je razgovor o čebelni pasmi, o določitvi pasišč in o drugem. G. Bukovec in g. Okorn sta tolmačila namen uredbe. Njena ost se obrača le proti zlorabam in hoče le dobro in prospeh domačega čebelarstva. Te izjave so pomirile delegate. Glede določitve pasišč je namen uredbe ta, da se prepreči prekomeren dovoz čebel na posamezna pasišča. Prevažanje v pašo pa se nikakor ne sme na ljubo kaki osebi, ki je le po imenu čebelar, zabraniti ali onemogočiti, ker je velikega gospodarskega pomena. Baš na to se pa uredba opira. S prevažanjem v pašo se namreč ob ugodnih razmerah zajame naravno bogastvo, ki bi ostalo brez tega neizkoriščeno. Marsikateniikrat, n. pr. pri ajdi, je zaradi dovoza čebel tudi pridelek zrnja mnogo večji. To je v korist lastniku zemljišča. G. urednik Bukovec je vnovič opozarjal na slabo kakovost medu, ki ga nekateri čebelarji razpečavajo. O tem je imel priliko slišati kritiko zelo odločilnih ljudi. Zaradi slabega (nečistega in prevodenega) medu trpi dobri sloves vseh ostalih čebelaanjev. Zato je skrajni čas, da se za to zadevo temeljito zanimamo. Ker se je med tem približala ura občnega zbora »Osrednjega čebelarskega društva za Slovenijo«, se je predsednik v imenu novega odbora zahvalil gg. delegatom za izkazano zaupanje ter zaključil občni zbor. Jože Gaberšek, tajnik. Društvene vesti. Predavanja in tečaji Tečaji. Kraljeva Banska uprava nam je sporočila, da se bodo vršila v mesecu maju sledeča predavanja: dne 11. maja v Leskovcu pri Krškem, dne 18. maja v Mežici, dne 25. maja v Poljanah pri Škofji Loki, dne 1. junija v Laškem. Povsod bo predaval g. Okorn. Druga predavanja se bodo naznanila potom dopisnic. Zveza čebelarskih podružnic za Mariborsko okrožje priredi maja meseca naslednje poučne tečaje: 4. maja celodneven čebelarski tečaj za šmar-sko podružnico in okolico pri čebelnjaku Iv. Zupanca v S p. Mestinju; 18. maja čebelarski tečaj pri podružnici za Kapelo-Radenci; 25. maja tečaj pri Veliki Nedelji; 29. maja tečaj pri Sv. 11 j u pod Turjakom in v Braslovčah. Izvršena predavanja in tečaji. V V e 1 e n j u je predaval dne 30. marca t. 1. g. Miinšek o prestavljanju in o vdelavanju satnic. Predavanja se je udeležilo 12 čebelarjev. V Trbovljah je imel g. Okorn tečaj o kuhanju voska, o izdelavi in o žičenju satnic. Tečaja se je udeležilo 34 čebelarjev. V Guštanju je predaval g. Okorn o vzreji matic, o kuhi medice, o trgovini z živimi čebelami i. dr. Zaradi slabega vremena se je udeležilo predavanja le 13 čebelarjev. V Moškanjcih je predaval 13. aprila t. 1. g. Peternel. Tema: Kako dobimo z izbiro mladih matic močne, dela zmožne roje. Predavanje je bilo teoretično in praktično. Udeležencev 28 čebelarjev. Poročilo o seji ožjega odbora Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani, ki se je vršila dne 11. febr. 1930. Navzočni gg. predsednik Kalan, Bukovec, Mesar, Okorn in Dermelj. Po običajnem pozdravu in otvoritvi seje je tajnik prebral zapisnik zadnje seje, ki ga je odbor odobril. G. blagajnik Mesar je podal poročilo o blagovnem oddelku, kar je odbor vzel na znanje. Bilanca blagovnega oddelka naj se priobči v tretji številki našega lista. Odbor je dalje razmotrival vprašanje o zavarovanju čebelarjev za slučaj nezgode, bolezni, požara itd. Določeni so bili prvi obrisi takega zavarovanja ter sklenilo, da se temeljne točke tega zavarovanja razloži čebelarjem na občnem zboru v Celju. Ko bo odbor dobil od občnega zbora nadaljnja navodila, bo izdelal zavarovanje v podrobnosti in ga razpisal. Odbor je nadalje zaprosil g. Erbežnika, da napravi nekaj osnutkov za etikete, ki naj bi se uporabljale za prodajo medu. Tajnik je dalje poročal o došlih dopisih in sicer: Dopis g. podpredsednika ravnatelja Arka, s katerim je sporočil, da podaja ostavko. Odbor je vzel vsebino dopisa z velikim obžalovanjem na znanje. Težko je bilo odboru, da je g. ravnatelj izstopil, ki je bil zelo priljubljen. Odbor je naročil tajniku, da še enkrat poizkusi pregovoriti ga, da prekliče svoj odstop. Odbor je dalje razmotrival o ustanovitvi čebelarske podružnice v Tržiču. Savez -je poročal o prireditvi medenega tedna, ki naj bi se vršil meseca avgusta. Dopis Sadjarske podružnice, da bi se ustanovil skupni list za vse gospodarske panoge, kar pa je odbor odklonil. Tajnik je nadalje poročal o številu članov za leto 1930. po stanju meseca januarja. G. Bukovec je prosil, da se mu dovoli nabava dveh posod za delavnico za satnice. Dalje je g. Bukovec predlagal, da se odpošlje g. dr. St. Vurniku zahvala za fotografske posnetke slik na končnicah. Podružnici v Slov. Bistrici se dovoli en izvod načrta za Paulinovo stiskalnico. Članarina. Čebelarji, ki še niso poravnali članarine za leto 1930., prosim, naj jo čimprej pošljejo, da bo moglo društvo izpolniti svoje obveznosti. Prosim takojšnjega plačila! — Tajnik. Seja ožjega odbora dne 3. marca 1930. K seji je bil po sklepu odbora povabljen tudi častni član društva g. viš. sadjarski nadzornik v p. Martin Humek. Gosp. predsednik prošt Kalan je g. Humeka pozdravil takoj v začetku seje, omenjal njegove zasluge za čebelarstvo, mu čestital za 601etnico ter mu izročil v spomin častno diplomo. Diplomo je izvršil prav lično g. Erbežnik, strokovni učitelj v gluhonemnici. G. nadzornik se je ginjen zahvalil za pozornost, da je bil izvoljen za častnega člana in posebno za lepo diplomo. Nadalje je poročal tajnik o došlih in odposlanih dopisih in prebral zapisnik zadnje seje. Odbor je vse odobril. Zavrnil pa je okrožnico novomeške podružnice, ker je bila odposlana po nepravilnem potu in z vsebino, ki vzbuja med podružnicami nezaupanje. Tajniku se je naročilo, naj pošlje podružnici primeren odgovor. Ker je bila prva prošnja za dovolitev polovične voznine k občnemu zboru v Celje odbita, se je sklenilo, da je vložiti ponovno prošnjo. Zaradi naredbe o zaščiti in pospeševanju čebelarstva je odbor sklenil, naj tajnik na občnem zboru vpraša, al naj se naredba predloži banski upravi v potrditev ali ne. G. prof. Verbič je poročal o opazovalnih postajah. Žal, da odbor prošnji iz Črnomlja in Poljan nad Škofjo Loko zaradi dodelitve opazovalne postaje ne more ustreči, ker društvo nima na razpolago orodja. Tajnik. Seja Ožjega odbora dne 17. marca 1930. Navzočni: gg. predsednik Kalan, Babnik, Bukovec, Mesar, Okorn, prof. Verbič in Dermelj. G. predsednik je konstatiral sklepčnost in podal besedo tajniku, ki je prebral zapisnik zadnje seje, ki ga je odbor odobril. Dalje je tajnik prebral došle dopise v obvestilo odbora, nato pa svoje tajniško poročilo, ki ga je pripravil za društveni občni zbor. Odbor je poročilo odobril. Obenem pa je tajnik prebral tudi vse došle predloge, ki so jih podružnice poslale za občni zbor. Predlogi bodo razvidni iz poročila o društvenem občnem zboru za leto 1930. G. Okorn je prebral svoje poročilo, ki ga bo podal na občnem zboru zaradi ustanovitve čebelarske zadruge. Tudi to poročilo je bilo odobreno. Svoje poročilo je prebral tudi g. blagajnik Mesar ter dodal pojasnila k bilanci blagovnega oddelka. Poročilo je odbor vzel na znanje. Tajnik je predložil odboru nove etikete za razprodajo medu. Etikete in novo posodo bo odbor predložil občnemu zboru na ogled in razmotri-vanje. Seja ožjega odbora dne 28. marca 1930. Navzočni: gg.: predsednik Kalan, Babnik, Bukovec, Mesar, profesor Verbič in Dermelj. Po ugotovitvi sklepčnosti je g. predsednik otvo-ril sejo. ter podal besedo tajniku. 1. Tajnik je prebral zapisnik zadnje seje, ki se je odobril. 2. Tajnik je poročal, da je izstopil iz odbora g. Okorn, ki pa vzroka za izstop v pismu ni navedel. Odbor ostavke ni sprejel ter izrazil željo, da jo g. Okorn umakne, dokler se razmere v društvu, ki so nastale po občnem zborovanju v Celju, ne urede in razčistijo. 3. Dalje je tajnik prečital dopis g. ravnatelja in društvenega blagajnika, ,ki je sporočil, da so prostori blagovnemu oddelku v Jugoslovanski knjigarni odpovedani ter da bo po občnem zboru tudi on podal ostavko. Odbor je prosil g. ravnatelja Mesarja, naj do občnega zbora vodi blagovni oddelek neizpremenjeno. Odborovi člani naj poizvedujejo o novem lokalu, če bi se mogoče kje dobil. 4. Tečaj za spoznavanje kužnih bolezni se bo vršil kakor je bilo to določeno. Vodil ga bo g. Okorn. Seja ožjega odbora dne 11. aprila 1930. Navzočni: gg, predsednik Kalan, Babnik, Mesar, Dermelj. Gospoda Bukovec in prof, Verbič sta se opravičila. Po otvoritvi seje je tajnik prebral zapisnik zadnje seje, ki ga je odbor odobril. Nato je tajnik poročal, da je društvo dobilo poleg odpovedi g. ravnatelja Mesarja tudi še dopis »Tiskovnega društva« kot gospodarja Jugoslovanske knjigarne, s katerim se odpovedujejo prostori blagovnemu oddelku v Jugoslovanski knjigarni. Odbor je razmotrival nastali položaj, se posvetoval o novem lokalu in osebi, ki naj bi prevzela blagovni oddelek. Do prihodnje seje naj bi se pospešilo pozvedovanje o lokalu in osebi, ki bi prevzela blagovni oddelek, da bi bil ta oddelek čimprej urejen in ne bi trpel preveč škode. Tajnik je prebral došle dopise. Ugodilo se je prošnji za ustanovitev podružnice v Št. Lenartu v Slov. goricah. Za tečaj, ki se bo vršil dne 25. in 26. aprila t. 1. •— to je tečaj za spoznavanje in zatiranje čebelnih kužnih bolezni, — se je priglasilo 22 čebelarjev. Predavanja so prevzeli gg. dr. Kern, šef vet. bakteriološkega instituta, Kociijan, asistent instituta, prof. Verbič in Okorn. Tečaj se bo vršil oba dneva v Drž. vet. bakt. institutu v Ljubljani. Odbor je prosil g. Mesarja, naj naroča potrebne predmete za blagovni oddelek še dalje, da moremo ustreči naročilom članov. Stari letniki. Uprava našega lista ima v zalogi še mnogo kompletnih starih letnikov in posameznih številk. Da si čebelarji lahko izpopolnijo svoje letnike, podajam njih seznam. V zalogi so kompletni letniki »Čebelarja« iz let: 1905, 1915, 1921, 1922, 1923, 1925, 1926, 1927, 1928. Posamezne številke pa naslednje: Letnik 1899.: 1, 2, 4, 6, 7, 8, 9, 10, 11. — Letnik 1900.: 10, 11, 12. — Letnik 1905.: 2, 3, 4, 5, 6, 7, 12. — Letnik 1906.: 1, 2, 4, 6, 8, 9, 11, 12. — Letnik 1908.: 5, 7, 8, 9, 10, 11, 12. — Letnik 1909.: 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12. — Letnik 1913.: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 9, 10, 11, 12. — Letnik 1914.: 1, 3, 4, 5, 7, 9, 10, 11, 12. — Letnik 1915.: 1, 4-5, 6-7, 8-9, 10-11-12. — Letnik 1916.: 1-2, 3-4, 5-6, 10-11-12. — Letnik 1917.: 3-4, 5-6, 7-8-9, 10-11-12. — Letnik 1918.: 1, 2, 3, 4. — Letnik 1919.: 8, 9, 10-11-12. — Letnik 1920.: 1, 2, 3, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12. — Letnik 1921.: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11. — Letnik 1922.: 1-2-3-4, 7, 8-9, 10-11-12. — Letnik 1923.: 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12. — Letnik 1924.: 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12. — Letnik 1925..- 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12. — Letnik 1926.: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 9, 10, 11, 12. — Letnik 1927.: Vse številke. — Letnik 1928.: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 12. — Letnik 1929.: 1, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12. — Letnik 1930.: 1, 2. 3. Podružnične vesti. Ljubljanska podružnica ima prihodnjo odborovo sejo v torek, dne 13. maja t. 1. v običajnem lokalu ob osmih zvečer. Načelnik Ljubljanske podružnice vabi člane, naj do 25. maja prijavijo število panjev, ki jih nameravajo letos postaviti v podružnični čebelnjak pod Krimom. Za vsak prijavljeni panj je plačati 1 Din pristojbine. Čebelarji lahko prijavo izvršijo s položnico poštne hranilnice, ki jo dobijo pri vsaki pošti za 25 par. Pod zgornji rob srednjega dela položnice naj zapišejo: Prijava panjev. Stavku »v korist čekovnega računa« je pristaviti število: 13.275. Na nasprotni strani je navesti (brez znamke) naslov: Čebelarsko društvo za Slovenijo. Podružnica za Ljubljano in okolico. Podružnica za Krtino je imela redni občni zbor dne 12. januarja t. 1. Razmotrivale so se razne čebelarske zadeve. Glede zadruge se je stvoril sklep: »Da se čim več čebelarjev pritegne k zadrugi, naj bodo deleži le po 20 Din.« Ker je pristop prost, naj bo število obveznic tudi poljubno svobodno. Jamstvo pa naj bo le enkratno! Z visokim jamstvom se odbijajo podeželski čebelarji, katerim naj bo zadruga v prvi vrsti namenjena! K zadrugi naj se pritegne tudi blagovni oddelek. Delovanje naše podružnice je bilo v preteklem letu — desetem izza ustanovitve — zelo živahno. Poleg predavanja na lanskem občnem zboru so bila še tri predavanja. Pristopilo je do danes že šest novih članov! Izvoljen je bil sledeči odbor: Pirnat Ivan za predsednika, Soklič Ivan za namestnika, Mayer Julij za tajnika in blagajnika, za odbornike pa: Kosmač Jože, Pirnat Matija, Jeretina Franc in Majhen Jože Po končanem občnem zboru je predaval tajnik o oskrbovanju plemenjakov na pomlad. I. M. Podružnica za Velenje je imela občni zbor dre 15. decembra 1929. Predsednik Mlinšek je obširno govoril o važnosti sodobnega čebelarstva. Na-vzočni so ga z zanimanjem poslušali. Nato je podal blagajnik in tajnik Bratkovič svoje poročilo. Članov je bilo 19, dohodkov 169-50 Din, stroškov 17 Din, preostanek 152-50 Din. — Za leto 1930. je bil izvoljen stari odbor. — Od 19 članov je bilo navzočih le osem in dva nečlana. Kje je vzrok nezanimanju? Odbor menda ni kriv, ker je ponovno izvoljen in tako prejel zaupnico. Naša podružnica pa obstoji šele od leta 1928, Zato najbrž tudi odsotni člani niso pričakovali, da bi postali po zaslugi društva v poldrugem letu »mojstri-če-belarji in medarji na cente in tone . . .!« Mogoče jim je predrago naše glasilo ali pa njim ne ugajajo obširni suhoparni članki (poročila), od katerih nimajo nikake koristi. Tudi »Mesečni pregled« jih bode v oči, ker ni denarja za tehtnico, ko treba nabaviti najpotrebnejše čebelarske potrebščine. — Odsotni člani, ki pa niso prišli vsi po svoji krivdi, pač vedo, da imajo mali čebelarji večino članstva, oz. naročnikov. — Bratkovič Anton, tajnik. Podružnica v Breznici. Občni zbor naše podružnice se je vršil 15. decembra 1929 ob precej povoljni udeležbi. V minulem poslovnem letu sta bili dve odborovi seji. Nabavila se je nova točilnica in cedilo s posodo za med. Stara točilnica se je popravila. V blagajni je bil majhen primanjkljaj (58 Din) zaradi nabavk, a je tako že izravnan. Izvoljen je bil novi odbor; Ivan Zupan za predsednika, Ignacij Resman za namestnika, Egidij Schiffrer za tajnika, Jakob Prešeren za blagajnika, Alojzij Robič in Janez Vidic pa za odbornika. V prvi polovici maja se bo vršilo predavanje pri čebelnjaku predsednika v Smokuču ali članu Ja-lenu v Rodinah. Ker sta dve točilnici, bo ena shranjena v spodnjih, druga v zgornjih vaseh v šoli ali pri članu Ign. Resmanu. Odbor naj razmišlja, kje naj dobi sredstva za napravo voza (dire) za prevažanje čebel. Omislijo naj se nove vilice in pokrov. Vsi čebelarji, ki ste izven podružnice, ste kakor trotje, ki jih pitajo čebele. Vi pa živite in se okoriščate s tem, kar izvojujejo organizirani člani. Vsak pravi čebelar je v podružnici! Podružnica za Poljansko dolino v Poljanah je imela redni občni zbor 26. decembra 1929 v Srednji vasi ob bolj pičli udeležbi. Želeti je, da bi se vsaj člani v večjem številu udeleževali občnih zborov. Iz poročil je razvidno, da je imela podružnica v preteklem letu 137 Din dohodkov in 15 Din stroškov, preostanek se je naložil v hranilnico na knjižico, ki izkazuje vrednost 629 Din. Odbor je ostal prejšnji razen enega novega odbornika M. Krmelja, ki prosi, da mu glavni odbor v Ljubljani dovoli opazovalno postajo za tukajšnji okraj. Sklenilo se je agitirati za pristop novih članov. V Ži-reh jih je neki odbornik nabral 13, za kar se mu je izrekla zahvala. Tukaj v Poljanski dolini je 97 čebelarjev, a včlanjenih jih je le 31, to je vsekakor premalo. Nadalje se je sklenilo prositi osredn.i odbor za predavatelja v aprilu ali maju mesecu. Sklenilo se je kupiti tisoč akacijevih sadik za izboljšanje paše. Sadike bodo čebelarji vsak v svojem kraju posadili. Torej, čebelarji-člani, agi-tirajte pri svojih tovariših nečlanih, da se tudi oni vpišejo v našo podružnico. Lani je v tukajšnjem okraju že dobil vsak čebelar toliko medu, da prav lahko žrtvuje tiste bore štiri kovače članarine! Podružnica v Račni je imela občni zbor dne 12. januarja t. 1. Obravnavalo se je o nabavi stiskalnice in drugega orodja in sklenilo, da se naroči načrt Pavlinove stiskalnice. Vsi člani pozdravljajo ustanovitev čebelarske zadruge in so pripravljeni za pristop. Izvoljen je bil stari odbor. Podružnica v Sp. Hočah je imela občni zbor dne 14. decembra 1929. Predsednik g. Lašič je otvoril občni zbor ter ugotovil, da je sklepčen, ker je bilo od 26 članov navzočnih 17 članov ter nekaj nečlanov. Orisal je potem delovanje podružnice v preteklem letu ter omenil pred vsem, da je priredila eno predavanje v zvezi s praktičnimi demonstracijami, in sicer v šoli v Hočah. Predaval je g, Peternel iz Celja. Priredila je tudi dve prireditvi z razstavo medu in raznih izdelkov. Ostalo je nekoliko dobička. Končno je omenil še, da se razvija živahno. Za to se je zahvaliti posebno nekaterim članom, ki se vedno z uspehom udejstvujejo pri vseh prireditvah in skrbijo za razvoj ter za prospeh čebelarstva sploh. Poudaril je tudi, da je treba gledati tudi na to, da pridobimo čim več članov, da bi bilo potem delovan e bolj uspešno. Blagajnik g. Vrus je podal poročilo, iz katerega je razvidno, da je imela podružnica v minulem letu 4437-20 Din dohodkov ter 3737-50 Din izdatkov. Premoženje znaša 699-70 Din. Razen tega ima podružnica tudi točilo, ki ga je nabavila za 1050 Din ter ga tudi že plačala. Ker je bil podružnični tajnik odsoten, je podal tajniško poročilo g. Wieser. Podružnica je imela pet odbo-rovih sej, na katerih so se obravnavale tekoče zadeve. Pri slučajnostih se je obravnaval zlasti način izposojanja in uporabe podružničnega točila. Sklenjeno je bilo, da se uporablja točilo na sledeči način: Člani imaijo na razpolago točilo brez vsake odškodnine, in sicer po obsegu njih čebelarstva, dva do tri dni. Točilo hrani podružnični odbornik g. Kajnih. Nečlani si točilo tudi lahko izposodijo, in sicer samo proti odškodnini 40 Din, ki se potem uporabi kot članarina za eno leto. Sklenilo se je nabaviti še nekatere manjše potrebščine: vilice za odpiranje satja in načrt Paulinove stiskalnice. Podružnica v Črni je imela občni zbor dne 15. decembra 1929, Navzočnih je bilo osem članov. Odbor je bil izvoljen stari, samo namesto Ivana Brišnika je bil izvoljen Jakob Mlinar. Pri tej priliki omenjamo, da bi naša podružnica štela nad 60 članov, ako bi pristopili vsi čebelarji. Sedaj pa nas je samo 16. Razpravljali smo tudi o prodaji medu in o uredbi pasišča. V tej zadevi smo storili važne sklepe, ki jih bo skušal odbor letos iivesti. Drobiž. f Umrl je g. Franc Perko, tajnik in blagajnik čebelarske podružnice za Sv. Trojico. Bil je vnet čebelar in župan občine Verjane. Za njim žalujeta podružnica in občina. Bil je dober mož in je rad pomagal vsakemu. f Umrla je gospa Pavla Rojina, soproga g. Frančiška Rojine, šolskega upravitelja v p. v Sp. Šiški in dolgoletnega urednika »Slov. čebelarja«. Starejši čebelarji, ki so obiskovali gospoda Rojino v Šmartnem pri Kranju, bodo gospo Pavlo ohranili v najlepšem spominu zaradi njene gostoljubnosti, ljubeznivosti in potrpežljivosti z njimi. Časten ji spomin! Vsem radovednežem v vednost! Gospod A. Maček z Vrhnike nam je v zadevi svojega izuma prezimljanja čebel na jelovem medu (glej notico med »Drobižem« v 4. št. letošnjega »SI. Č.«) sporočil, da izuma sedaj še ne namerava objaviti, pač pa ob prvi dobri jelkovi paši, ker le tedaj bi njegov članek imel zmisel. Ako bi ga že sedaj objavil, ga bodo čebelarji do takrat že pozabili.. . Gospoda Mačka prosimo, naj članek kar brez skrbi objavi, kajti čebelarji imajo izvrsten spomin, kadar — jim kaže. Čudno je: nekateri hrepene po čebelarski slavi, g. Mačku pa očividno ni do nje. Jelovega medu ni skoraj nič več v zalogi, čeprav smo mislili, da ga sploh ne bomo mogli spečati. Celo »poskočil« je nekoliko v ceni, dosti ne, za 50 para pri kg pa vendarle. Najbolj čudno pa je, da inozemstvo ne mara niti našega finega cvetličnega medu, niti ajdovca, jelovega pa. Še vedno vprašujejo po njem. Nekoliko misli o naših tečajih in predavanjih. Čimdalje bolj se mi utrjuje misel, da so naša čebelarska predavanja potrebna bistvene izpremembe. Poslušalci so tako različno v čebelarstvu izvežbani, da predavatelj ne more predavati vsakemu po volji, oziroma, da bi vsak imel kaj od predavanja. Med poslušalci so izkušeni čebelarji in pa začetniki. Ni dvoma, da so izkušenci potrebni vse drugačne čebelarske duševne hrane nego začetniki. Začetnik ne more prebaviti snovi, ki je namenjena starejšim čebelarjem, ti se pa dolgočasijo, ako morajo poslušati vsakdanje čebelarske resnice. Predavatelj se pa mora ozirati zlasti na začetnike in na manj izkušene čebelarje, ki so pouka najbolj potrebni in tudi najbolj dovzetni za nove smeri v čebelarstvu. Kadar pa opazi, da njegove besede ne zanimajo enako vseh poslušalcev, tudi njemu ne gredo besede tako gladko iz ust in iz srca, kakor bi rad. Neprestano je v zadregi, kako bi obrnil besedo, da bi bilo prav za vse in da bi najbolj zalegla. Če potem kljub najvestnejši pripravi in pri najboljši volji ne doseže, kar želi, ne smemo tega pisati na njegov rovaš, marveč na rovaš prerazlično izobraženih poslušalcev. Zaradi tega bomo morali predavanja in tečaje reformirati. Treba bo uvesti poleg spe-cijalnih tečajev (o vzreji matic, o kužnih boleznih, o kuhanju voska, o manipulaciji z medom) še tečaje in predavanja za začetnikeinpa posebna predava* nja za izobražene čebelarje. Tečaje za začetnike naj bi priredilo več podružnic enega okrožja skupno, da se z njimi okoristi kar največ mladih čebelarjev. Posebno poglavje pa je izobrazba naših bodočih čebelarskih predavateljev. V tem po- gledu se doslej ni nič storilo. Prej ali slej bo moralo osrednje društvo tudi tu kaj ukreniti. Predavateljev imamo mnogo premalo. Če bomo hoteli, da se naše čebelarstvo v vsakem oziru izpopolni, bomo morali skrbeti tudi za njih naraščaj. Dolžnost društva je, da nudi vsem tistim čebelarjem, ki so za predavanja sposobni, vsa sredstva za njih izobrazbo, oziroma da jim pomaga, da izpopolnijo, če treba, svojo izobrazbo tudi v tujini. Gospod Okorn je pred dvema letoma v »SI. Č.« omenil, da ni našel niti dovzetnih oseb niti pomoči za svojo namero, ko je hotel svojo čebelarsko izobrazbo izpopolniti v tujini. Ta očitek pa lahko izrečejo vsi slovenski čebelarski predavatelji, kajti nihče izmed njih ni bil toliko srečen, da bi mu kdo segel pod ramo in mu pomagal do izobrazbe, če smem tako reči. Te vrstice sem napisal z namenom, da bi o gornjih zadevah začeli resno razmišljati in tudi delati. Iz švicarske čebelarske organizacije. Nikjer na svetu niso čebelarji tako dobro organizirani kako v Švici. Tudi splošna čebelarska izobrazba je tam na zavidljivi višini. Švicarski čebelarji so pa tudi izredno požrtvovalni pri podpiranju svojega osrednjega društva. Ne ustrašijo se nikakih denarnih žrtev, kadar je treba podpreti kako društveno akcijo. Švicarsko društva je izvedlo tudi razna zavarovanja svojih članov. Vsak član je zavarovan proti raznim nezgodam, ki lahko dolete njega ali kakega člana njegove družine pri čebelarjenju. Zavarovani so za smrt ali pa za trajno invalidnost tudi za začasno nezmožnost za delo. Poleg tega se člani tudi lahko zavarujejo za škodo, za katero so odgovorni (n. pr. ako domače čebele opikajo kakega tujega človeka ali pa usmrte kako živino). Tudi proti gnilobi se člani lahko zavarujejo. Zavarovalna premija znaša 1'20 Din na panj. L. 1929. je bilo zavarovanih 16.554 čebelarjev, oziroma 186.432 panjev. Zavarovalnin je bilo izplačanih nad 70.000 Din. Upajmo, da bo čez 100 let tudi pri nas v tem pogledu kaj storjenega. O nadomestilih za obnožino. Odkar obstoji »umno« čebelarstvo, se pehajo razni čebelarji, kako bi izboljšali položaj čebel pri preskrbi vsakdanjih potrebščin za njih življenje. Med te spada tudi obnožina. Precejšnja je vrsta snovi, ki so jih priporočali n. pr. kot nadome- stilo za obnožino. Rženo, pšenično, grašično moko, papriko i. dr. so tlačili v panje ali pa nastavljali v bližini čebelnjaka, in če je kaka čebela v prevelikem pohlepu po obno-žini oblekla n. pr. hlačke iz paprike, so proglašali to snov kot izvrstno nadomestilo za obnožino. Toda »nič ni tako skrito, da ne bi postalo očito« — sedaj je neki čebelarski znanstvenik na podlagi obsežnih poizkusov ugotovil, da je vsa zalega, ki so jo čebele pitale bodisi z moko ali pa s papriko, poginila. Seveda, take ugotovitve nas ne bodo iz-modrovale. Čebelarji morajo vedno imeti kaj novega... Večji mraz — večja poraba medu čez zimo, tako si misli marsikateri čebelar, ki porabe živeža v panju presoja s človeškega stališča, kajti človek pozimi mnogo več je nego v vročem poletju. Pri čebelah je pa prav narobe. Vsi vemo, da v mehkih zimah mnogo več medu porabijo nego v hudih. Večjo porabo opravičujemo z živahnejšo delavnostjo v panju in z zgodnjim zaleganjem. V švicarskem letnem poročilu o opazovalnih postajah za 1. 1929. pa čitam, da je bila zimska poraba medu panjev v izredno mrzli zimi 1928/1929 še nekoliko manjša nego znaša povprečna poraba v zadnjih desetih zimah. To kaže, da se čebela povsem drugače brani proti mrazu nego človek ali pa toplokrvne živali. Ne z večjim uživanjem hrane, marveč s tem, da se tem bolj stisnejo v gručo, čim bolj pritiska mraz. Čim bolj se stisnejo, tem manjša je površina gruče in tem manjše je izžarevanje toplote. Ta avtomatična regulacija toplote je ena izmed velikih skrivnosti čebe-linega življenja. Lepo velikonočno darilo čebelarjem. S 1. aprilom t. 1. je uvedla mestna občina ljubljanska nove davke, tako zvano trošarino na konsumne predmete. Spomnili so se tudi sladkega medu in ga zagrenili z 1 Din trošarine na vsak kilogram. Treba je, da bomo proti takim davščinam na občnem zboru protestirali. Ali res ni šlo brez medu? Proti konkurenci domačega medu se bomo najuspešneje branili z brezhibnim medom, ki mora biti popolnoma goden, najskrbneje prečiščen in v ličnih posodah. Stara pesem, bo marsikdo vzkliknil. Pa jo bomo toliko časa peli, da jo bodo znali vsi slovenski čebelarji in se po njej ravnali. Izdajatelj za Čebelarsko društvo za Slovenijo in urednik Avgust Bukovec. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čeč. Genih čebelarskega orodja in potrebščin, ki jih ima v zalogi blagovni oddelek Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani, Jugoslovanska knjigarna, Pred škofijo (poleg stolne cerkve). Cenai Predmet • :\ J * "' Din ;P 1. Pripomočki za pomirjenje čebel oziroma za varstvo proti piku. 120 — 2 — 75 — 40 — 46 *— 30 — 40 — 60 : - Razpršilnik za steklenice, zelo učinkovit, tudi za vrtno porabo . . <-<...... , 28 - 60 - 120 2. Pitanje čebel. 8 — Baloni za 1 liter z odprtim podstavkom za pitanje iz medišča....... 16 — 18 i — 16 ■- 3. Matica. 18 — Matičnice (kletke) raznih vrst ...........od Din 2-— do 13 — Matičnice z oddelkom za hrano za razpošiljanje po pošti.......... 3 - 4. Točenje, shranjevanje in konserviranje medu in voska. Čistilnik za med z dvojnim sitom, iz zelo močne pločevine........ 130 — Gonilo najnovejšega sistema (s poprečnim železom Din 230*—) . . ...... 200 — Leseni obod za dozo za pošiljanje po železnici.............. 10 — Nastavek s taco za odkrivanje satja ob točenju medu............ 130 - 10 ,- 10 — Pločevinaste posode za med, k '/2 kg .............. 3, — 4 - Isto a 2 kg......................... 7 — 10 — 40 — 50 - 70 - 60 -- Stekleničica za pošiljanje medu kot vzorec....... . ....... 3 - 950 - Topilnik za voščine........................ 80 -- 24 5. Satnice in žičenje. Deska za pritrjevanje satnic ..................... - Garnitura za vdelavo satnic (dvojni topilnik za vosek, cevka za lepljenje) .... 30 - Cena Predmet Din P 18 55 — 65 — 42 — Silo za vrtanje luknjic.......... ......... 3 — Žica, najfinejša, v originalnem zavitku, 1 zavitek ... ......... 6 — Žica, navita na lesu......................... 4 — 6. Panj in njega deli. 300 — Kovinski deli za A. Ž.-panj: 6 _ b) 2 nosilca za matično rešetko, a Din 1*50.......... .... 3 3 — d) 4 tečaji za brade, šl Din —*75................... 3 — 8 • _ f) 4 zapahi za okenca, a Din —-IO.................. 2 — g) 2 zaporici za zaklopnico, a Din —'25................ — 50 h) K kg kvačic pocinkanih (1 kg Din 18-—).............. 5 — i) kljukica za vratca....................... — 50 j) rešetka za 1 panj, zelo močna, brušena............... 15 — Žična mreža za okenca (pocinkana), kvadratni meter............ 38 _ Okvirčki za A. Ž.-panje (nezbiti), za komad................ 1 75 Pločevinasta razstojišča, namesto kvačic, za 9 ali 10 satnikov........ 2 50 Matična rešetka, nemškega fabrikata, zelo močna, kvadratni meter ...... 150 _ Matična rešetka, nemškega fabrikata, šibkejša, kvadratni meter....... 75 _ Matična rešetka, najfinejša, sestavljena iz palčic, 24X13 cm......... 10 - Zapahi za žrela: 2 _ b) leseni (Trinkov sestav) s peresom ... ......... ... 1 50 c) kovinski dvostranski . . ................... 2 — 7. Pripomočki za delo v in izven panja. >. 28 — 25 — 50 — 25 - 10 — 8 — 8. Razno, Odvijač za vijake........................ 3 — Jeklena šablona in zabijač (priprava za pritrjevanje kvačic).......... 24 — Tehtnica za obljudene panje...................... 1150 V področju osrednjega odbora se je ustanovil poseben odsek za blagovni oddelek, katerega naloga je organizirati nakup in prodajo čebelarskih potrebščin, voska in medu ter na ta način pomoči tako članom kakor društvu. Imel bo v zalogi le prvovrstno blago po zmernih cenah. Čebelarji! Podpirajte to društveno ustanovo s tem, da svoje potrebščine le pri njej kupujete. Dobrodošli so odseku vsi dobri nasveti in misli s strani članov.