St. 2.
V Trstu, v saboto 5. januvarja 1884.
Te

Vt*
. asilo slovenskega političnega društva "k Siiuorsko.
•T *4lDMtt N m6<.
»EDINOST« izhaja 2 krat na teden v«ako trcio in tabct« o poludne. Cena za vse leto je G gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta X gld. SO kr. — Posamezne Scevilke •« dobivajo pri opravniitvu in v trafikah v Tr»t» po flfr kr., v Sorloi in v Ajdovifiial po O kr. — Naročnine, reklamacije m inserate prejema OpravnlStvo »vit Zoita 5.«
Vsi dopisi ae poSHjajo Ursdniitva »vla Terrenti* »Nuova Tipografia; t vsak mora biti frankiran. Rokopisi orez posebne vrodnosti se'ne vraSajo. — Ifttrati .(razne vrste naznanila in poslanice) se zarnfiunijo po pogodbi — prav cend; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami Se plačuje za vsako besedo 2 kr.
Vabilo na naročbo.
Z novim letom je nastopila «Edinosti svoj IX. tečaj. Izhajala bode tudi v prihodnje dvakrat na teden, vsako sredo in saboto. vedno zvesta konservativnemu narodnemu programu, in e dosedanjim obsegom.
«Edinost» si je v zadnih dveh letih z svojo pogumno odkritosrčno pisavo nakopala tu pa tam kakega nasprotnika, a pridobila je dosti več prijateljev in z njimi dufievne gmotne podpore iz vseh slovenskih pokrajin. Topla zahvala gre posebno mnogim našim sodelovalcem in dopisnikom. Prosimo tudi daljne podpore.
H krati vabimo rodoljubne Slovence na obilno naroBbo v letu 1884, Cena ostane listu dosedanja, to je:
Za vse leto 6 goldinarjev.
Za pol leta 3 gol d. < i j
Za V4 leta lgold. 50 kr.
Vse Sest. naročnike opozarjamo, da se ima naročnina, kakor je navada pri vseh časnikih, naprej plačevati in upravnigtvu pošiljati.
Uredništvo in upravništvo «Edinosti.»
Imenitna izjava.
Ako je bila izjava poslanca Nabergoja v tržaškem »boru v seji dnć 48. decembra 1883 jako pomenljiva v prvej vrsti za nas tržaške Slovence, prav v takej in Se večej meri pomeuljiva je izjava kluba slovenskih poslancev kranjskega deželnega zbora od dne 31. decembra 1. I. Vseb 23 slovenskih poslancev kranjskega dež. zbora je podpisalo to izjavo ter jo poslalo minister-stva predsedniku, grofu Taaffe-ju. — Veseli nas ta izjava toliko bolj, ker po podpisih na njej vidimo, da so v političnih načelih vsi slovenski poslanci Kranjski edini mej soboj in da hočejo v glavnin stvareh postopati solidarno. — To je tudi dokaz, da smo mi prav imeli, ako nismo kar na-
Podlistek:.
Vereščagin in Vereščaginica na Himalaji.
(K. Glaser)
(Konec.)
Solnce je peklo na glavo in hrbet, roka pa je zbos mraza le teSko držala kist in tablico. Lice mu je tako oteklo, da so mu oči kakor iz dveh luknic gledale v svet; glava ga je močne bolela, da je skorej premaknoti ni smel.
V. je dokončal svoje načrte, kakor je znal in mogel. Tretji dan popoldne smo se začeli vračati. Da je ostal zsrorej 1« Še kratek čas, bilo bi to zanj gotovo smrtna ura.
Marsikaj je kazalo na to. da pride slabo vreme, to je, da pade mnogo snega; ledena polja so se tako bllščala, da skoraj nismo mogli gledati, naši ljudje so si oči varovali s prti, ki so jih navesili na turbane; nekateri p i so imeli naočnike s zelenim aii modrim steklom. Sploh pa ne umejem, kako je mogel V. v takih razmerah kaj delati.
Došli smo do počivališča Bakim, pa smo užh morali gaziti po debelem snegu. Nosači so si kuhali smrdljive mile ribice in rii; da bi se nič ne pozguhilo, popili so Se celo vodo, v katerej so si jed kuhali.
ravnost obsodili narodne večine kranjskega dež. zbora, kar nam je, poleg drugih, še manj plemenitih uzrokov, nakopalo nifevo obrekovanje »Slovenskega Naroda«. Veseli nas pa še prav posebno, da so v tej izjavi naglašali narodni poslanci kranjski tudi pravice Slovencev v drugih deželah živečih, to nam kaže, da vlada v merodajnih krogih na Kranjskem drug duh, nego pa v tistem listu, kateri odbaciva tržaške in istrske Slovence in da torej ta list ni več v soglasju s temi merodajnimi krogi.
Daš iz središča nas morajo podpirati naši bratje v boju, kateri mi bojujemo tukaj na skrajnej meji naše slovenske domovine; ako pa n.»s v srediSču prezirajo, potem je to znamenje polit, propada. — No, hvala Bogu, prepričali smo se, da mero-dajni krogi slovenskega središča drugače mislijo o nas. da nas hočejo podpirati v težavnem boju, in to nam daje pogum, da bomo vedno živahneje postopali in vedno večo odločnostjo terjali naše narodne pravice. — Ali pri tej priliki moramo nafie občinstvo opozoriti tuli Še na neko drugo izjavo v»Triester-Zeitung«, katero navadno navdihavajo nekateri nam Slovanom protivni krogi. — Ta izjava je povsem nova in pravi »kuriozum«. — Ko namreč omenjeni list v svojej ietoš-njej prvej številki govori o izjavi kiuiia kranjskih poslancev, trdi, da Slovenci niso narod v pomenu ljudskega prava.—Radi bi vedeli, kako je ljudsko pravo »Trie-sterce« in nje patronov? Slovenski narod je po cesarju, državnem zboru, ustavi in po zgodovini priznan v Avstriji živeč narod; o njem se piSe in govori prav tako. kakor o češkem, hrvatskem, poljskem narodu. — Po ustavi je priznana tudi enakopravnost onih narodov, ki živ6 mešani po kronovinah. Ali hočejo morda politiki »Triester Zeitung« ustvariti novo narodno pravo? To morejo, ako jih veseli; a za njih »Privat-Vergnilgen« se ne b»de menila zgodovina, Se manj pa »narodno pravo«, katero oboie je prišlo uŽe večkrat na dnevni red čez tnenenja celo držav-nikov, ki misle, da je le germanizacija prvi in zadn ji cilj avstrijske državne misli. — Slovenski narod ima svoje težnje, te so v soglasju spravo avstrijsko državno politiko, za Slovenci stoje tudi drugi av. atrijski Slovani. — Kedor torej misli, da more Avstrijo spasiti po cepljenju Slovencev in drugih Slovanov v razne rode zarad njih lažejega podjarmljenja, ta je na krivem potu; mi Slovenci denes uže predobro znamo, kaj smo in kara spadamo; ne bodo nas tega učili gospo Ije, ki so
Iz svojega Šatora pa sem slišala, kako je eden kuli z smehom tovarišu pripovedoval, kako sva zmrazovala, ponašal je tudi Ve-refičagina, Kako je slugo milo p-osil, naj vender zakuri in naj mu noge odeje. Njegov poslušalec je večkrat zakrohotal.
Zdaj pa naj kaj povem o naših nosilcih. Njihov vodj i je bil stari lisjak, ki je svoj posel dobro razumel. Njemu se je pridružil vnuk, lep mladenič, ki j* nosil ftkat. ljico za barve, in ki se je rogal naj'n^j bedi. Lovec je bil dober Člov«k, da si pi-pijanec; smilila se mu je vsaka stvarica, da je ni moijel ustreliti; na tuli ni 'm^l mnogo prilike streljati. Nosilci so sploh spretni pa surovi in leni ljudje Butthia so živahniši in hrahrejši, Lepči p» mir nejši in dobrohotnejŠ>; svojim poglavarjem se ponižno uklanjajo.
Do vasice Jahsun drži zelo slaba pot; nikder se nismo ustavili in smo popoline lospeli tja. Ta vas se neki tako imenuje na -pomin trem Lamam, ki so t:*m idhistiČ-iio vero oznanjevali.
En dan poprej je uže bil zginol niš tolmač; teško smo ga p.prešali; jako sin> «e pa bili razveselili, ko smo videli, da j« prignal pel ov.c; v t«-j vasici smo si hili pošteno o ipočinoli in se okrepili. Po vsem potu pa tudi nič ni bilo dobiti, samo tu pi tam smo slišali kokod^jcinje divjih bojazljivih kur. V. je ust-elil eno kuro pa dve raci.
Tukaj je deževalo noč in dan, h* «-
danes tukaj, jutri tam, vedno pa na povelje.
Pa pustimo to in pojdimo rajše k stvari. — Izjava kranjskih poslancev je važna in pomenljiva; mi želimo, da postane kri in meso, ker le po vzajemne j podpori, posebno iz središča, moremo mi na sknijnej meji pričakovati zboljšanja našega stanja. — Glasi se izjava tako le: Izjava
Glede na to, da so slovenski poslanci zdanjo vlado, odkar je nastopila, v vseb zastopih zvesto in lojalno podpirali ter brez ugovora glasovali za vse vladne predloge;
glede na to, da so vse to storili, ker je vlada pri svojem nastopu narodno ravnopravnost proglasila za svoj program in so torej slovenski poslanci za trdno nadejali se. da bode vlada načela narodne ravnopravnosti dejansko izvršila nasproti vtem Slovencem;
glede dalje na to, da vladnih namenov v tej smeri ni soditi samo po tem. kar vlada Btori za Kranjsko, ampak tudi po tem, kakor ona postopa v drugih deželah, kjer se Slovenci Še vedno breziv-spešno potezajo za svoje narodne pravice in v tem jim usiljenem boji svoje moči troše Bebi, vsemu slovenskemn narodu in državi na Škodo —
glede na vse to in zlasti z ozirom na poslednje zasedanje kranjskega deželnega zbora, v katerem je slovenska večina svojim zmernim postopinj^m dejansko'do-kazala svojo pravičnost in spravljivost :
klub slovenskih poslancev kranjskega deželnega zbora za gotovo pričakuje, da bode visoka vlada resno in brez odloga izvrSila narodno ravnopravnost za vse Slovence.
II.
Glede na to. da je vlada obljubila, svojo posebno skrb obračati v zboljšanje materijalnih razmer dežel in v povzdigo poljedelstva, obrtništva In trgovine;
da je v tem obziru res uže mnogo koristnega storila za vso državo, kakor tudi za posamezne dežele, zlasti z gradnjo raznih železnic, zboljšanjem cest, uravnavanjem rek. pospeševanjem obrtniškega in poljedelskega poduka —;
da se je pa v vseh teh obzirlb za Kranjsko dosle primeroma premalo storilo: klub slovenskih poslancev kranjskega deželnega zbora nujno prosi, visoka vlada naj se blagovoljno ozira tudi na raznovrstne potrebe in opravičene Želje dežele Kranjske.
uže naš šator premočilo, in naše glave namakalo. Vasica Jahsun ima blizo 15 niš. Dasi so poti slabe, vender se tukaj mnoco soli prevaža v Tibet, ker je na ugoinejšej poti, t. j. skoz Nepal, preveč carine plačati.
Pred vasjo stoji samostan Dobdi, z vrbami obdan; Lama tega samostana je nama dal mleka in surovega masla, kar je V. pošteno plačil; to se ve, da je imel moj mož pri tem priliko, samostan in njegove zanimljive dekoracije slikati.
Ker so prvi vladarji sikimski v Jahsunu živeli, tedaj je ta vasica važna v zgodovinskem obziru; vidijo se Še grajske po-
I rti ne; bližnja ravnina se zove »kraljev trg«.
Prebivalci plačujejo davek denarjem in živežem; Lama pa je bil to leto nekaj zaostal s plačilom; mignoli so mu in takoj se je genol.
Ko sva se v tem samostanu mudila, prav takrat so snežnim bregovom na čast praznik obhajali; goste trume pobožnih romarjev so se pomikale okoli samostana; trobentalo se je tako, da se je vse treslo.
Pred odhodom sva Še Lama pogostila s čaje n, ki mu je jako ugajal; pripravili sva ya do tega, da nama je prodal svojo svilnato povrhnjo sukno.
Teško sva se ločila o 1 Jahsuna; posebno noči v teh od visokih gor obdanih dolinicah so lepe; videti je, kakor da bi zvezdice kar nad glavami visele. Tudi tu-'—i v tem raju so nekteri naših nosilcev
Klub slovenskih poslancev kranjskega deželnega »bora.
Grastelli. Dr. vitez Bleitveis, Dr. Volnjak, J. Murnih, Dr. Pokluhar, Klun. Prof. Fr. šuklje. Dr. Alf. Moshć, Dr. Papež, Dr. Makso Samec, Luka Svetec, .Tožef vitez Schneid-Treuenfeldski. BI. Mohar, Janko Krsnihf Edvard Dev. Matej LavrenčiH, Primož Pa-hii, Dr. Jurij Sterbenc, Oton Detela, Dr. Dolenec, Luka JtobiČ, V. Pfeifer, Karol Rudež.
To izjavo je klub* slovenskih poslancev kranjskega deželnega zbora poslal prevzvišenemu gospodu c. kr. ministrskemu predsedniku, tistim svojim članom pa, ki so ob enem državni poslanci, naložil, naj ustno visocemu ministerstvu podrobneje razlože potrebe slovenskega nato 1a in kranjske dežele.
Vseh 23 slovenskih poslancev kranjskega deželnega zbora je podpisalo izjavo. To je dokaz, dani nobenega raz-nora niti razkola med njimi, nego da so v političnih načelih popolnem složni mej seboj in solidarni, in da se vsi verno drže starega narodnega programa, katerega dejansko uresničiti je vsem enaka skrb, če-r vno so v posameznih slučajih kedaj različnega menenja. Zatorej klub slovenskih poslancev kranjskega deželnega zbora po pravici sme pričakovati, da bode slovensko in polteno misleče nemško novinarstvo opustilo vse očitanje in hujskanj« zoper klubove člane, pa skupno s poslanci delalo za blagost slovenskega naroda in mile domovine.
Le v slogi je moč.
V Ljubljani, 31. dan decembra 1833. Stalni eksekutivni komite klubu slovenskih poslancev kranjskega deželnega zbora.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Da so ustavoverci še živi, pokazali so zopet te dni, in ker jim blaga uže zelo pomanjkuje, raztrosili so po časopisih, da bo letos državni zbo:* razpušSen in razpisane nove volitve, ker se večina državnega zbora spre in razprSi v razne stranke. Koga so hoteli s to burko prestrašiti? Vsace-mu je znano, da se veČina državnega zbora verlno bolj krepi i da ni nobenega vzroka, zakaj bi se sprla in raz-
za mrzlico zboleli.
Prva stacija je bila tanga celing, Buddhi sti so naju prijazno sprejeli in nama cel<> en tempelj odkazali v bivališče. Stebri v tem molitviŠčuso lepi; lične so ludi duri, ob katerih so visele molitvene mašine, katere so obiskovalci ves ljubi dan gonil. Sredi templja se nahajajo tri ogromne podobe buddhistične trojice; na levej mej iiogove sprpjet je prvi oznanjevalec te vere, na desnej Buddha sam. Vs sede s pre-križanimi nogami na lotusovej cvetici, vedno se smehljaje; oznanjevalec je celo črn, kar znači, da je prišel iz juga; Budd-hovji ušesa so prodrta, pa brez ušesnic. češ, on ne mara za posvetno lepotičje.
M"j dnevom sva vpostavila svoj šator na dvorišču, da sva mogla samostansk • Živenje opaževati. Na vse zgodej se je z. -trobentalo na trobenti, narejenej iz kosti človeške roke, velike praznike pa na vi -liki) meienastih; ves dan se molitve nieo neh.ile; po opravljenej božiej službi se j • prav pošteno jelo ovčjega mesa.
Najin gospodar vrhovni Lama je bil jako stir in seje bil neki uže dvakrat pripravljal na pot na »oni svet«. Ob naj -nem prihodu je bil jako slab. pa buteljira krepkega »port-vina« mu je bila zopet n i noge pomagala. Mnogo zaupanja do žive-nj i pa vender sam ni imel več, kajti vs « svoje imetje je uže bil raz>ial in nama svojo za i njo duhovno suknjo prav drago navesil.
EDINOST.
pržila, tedaj tudi vzroka ni, da bi se državni zbor razpustil; vsacemu je pa tudi znano, da se desnica Še bolj okrepi, ako bi se tudi danes državni zbor razpustil, marsikateri levičar, ki se zdaj fiirokousti, moral bi prepustiti mesto desničarju, ker ljudstvo vedno bolj uvideva, da je levičarjem mari le zase, prav nič pa ne za ljudstvo. Strah je tedaj prazen.
Kak sad rodi svobodnjaško seme, to se je 30. decembra na Dunaj i prav
evangelista čer
v 1U.
uHiuji imel zve-ob 7. uri pridigo redemp-torist pater Andrej Hammorle o blaženosti uboŠtva. Ko je naglaSal, kako tolažljivo mora biti ubogim, da je bil naš zveličar v uboštvu rojen, kar naglo je okoli 20 mladih delalcev začelo žvižgati ter kričati: «smrt jezn-vitskej zalegi» i nastala jo straSna zmeSnjava. Nekateri so drli proti leci, drugi stopili na klopi in metali opeke na lečo, da se jo moral pater Ham-raerle umaknoti v* zakristijo. Cul se je tudi krik: «Cerkev gori!» Smrtno preplašena množica, okoli 3000 ljudi, drenjala se je k vratom in čudo je, da se ni mnogo ljudstva pomečkalo, le sedem ljudi jo poškodovanih, en mož nevarno, drugi pa lahko. Nekoliko delalcev so uže zaprli, preiskava se vrši.
Angleški časniki poročajo, da se je meseca septembra 1882 podpisala zveza mej Avstrijo, Nemčijo in Italijo, Italija si je pridržala, da v vojni mej Nemci in Francozi ostane neutralna, zavezala pa se, da se zoper Avstrijo v nobenem primerljaji ne bo bojevala.
V hrvatskem delelnem zboru se je 1. t. m. prebralo kraljevo pismo, s katerim se odpravlja komisarjat v vojaškej Granici. Ves zbor je pozdravil to pismo z navdušenimi živioklici na cesarja in bana.
Kraljevo pismo od 1. t. m. odvezuje ministra Tiszo od dostojanstva kraljevega komisarja za Segedin, ter podeljuje njemu i njegovim potomcem grofovski stan s pridevkom »de Sze-ged.»
Vnanje dežele.
Srbski kralj je izdal ukaz, vsled katerega so skupščina raz pušča in nove volitve na 25. t. m. razpisujejo.
Italijanski kralj je 1. t. m. sprejel deputacijo poslanske zbornice, katera mu je voščila srečo k novemu letu i na Farinijev nagovor odgovoril, da jo ideal njegovega očeta vres-ničen. Združena, neodvisna Italija gre srečnej bodočnosti naproti, Italija je važno poroštvo evropskega miru.
Xa Italijanskem se je s 1. dnem januvarjem odplavil davek od mletve, ki je bil najhujše breme ubozemu ljudstvu.
Iz Pariza se poroča, da se je bati upora na španskej meji in da je vsled tega minister notranjih zadev poslal prefektom potrebne ukaze.
Uredska poročila iz Pariza trdć, da je revolucija v severnej Španiji neizogibljiva. Upor krepkih gorskih rodov bi Španiji bil silno nevaren.
njitno^ pokazalo. V cerkvi sv. Janez^j Egiptovski namestni kralj se je
c^nt/veda! na deseti del svoje plače i njegovega nastopnika, da se plače nižjih uradnikov no bodo krajšale.
Abisinri so so vzdignoli zoper Egipt in so bližajo mestu Masanah. Baker paša je zapustil Svakim, da stopi v dogovor z abisinskimi poveljniki in da zagotovi umakncnje kar-tumske posadke skoz Kasalo. Krivi prorok pa sega vedno dalje, upor se Širi proti severju i na morskih obalih ter so je razširil uže do mesta Dje-dah. Mohamedanski svet je začel hudo vreti, upor je uže zdaj nevaren Egiptu in Turčiji in če se dalje razširi, lahko obe državi uniči; potem pa bi vshodnje prašanje dobilo novo podobo, nastopile bi za Evropo nove nevarnosti in brez dvombe tudi nove vojne krščanstva z muhamedanstvom.
Lega Cunj/a celinga je jako lepa; na enej strani se razprostira vsa snežna poteza oti glavnega gorovja Himalaja, na tJrugej strani se vidi Darjeling z nižjimi gorami celo tja do velike indijske ravani.
Ko sva se tukaj mudila, bila sva povabljena v samostan Pamionei na velike praznike, ki se obhajajo snežnim bogovom na čast. L ima nama je poslal glas, da naju z veliko slovesnostjo spremo; mi dva pa sva odbila vse te burklarij*.
Vsi Lami bližnjih krajev so se bili seŠli in so ali tam molili, ali pa obilne-darove sprejemali. En del «e je daroval hudiču, eden pa dobrim bogovom. Tisti, ki je žrtvoval, imel je nos in oči zavezane. <la bi z dihanjem aH s pogledom daritve ne onečiBtil. Baldahin za vrhovne Lame je bil iz bogate svile, za druge pa i/, mikavne nepalske tvarine, v katerij so bile uvezene rožice in slike bu idhističnih nogov. Ce hogatin umre, navadno voli svoje najdraže oblačilo kacemn samostanu, da se tam rabi pri tacih prilikah. Duhov niki so opasani s pasom iste robe, iz katere je oblačilo in imajo mehko, velino ubntalo, na licih imajo naslikane jelene, svinje, pa tudi človeške podoba z očmi in z groznimi zobmi. Po njihovej veri morajo imeti bogovi strašno podobo; to pa ni več strašno, to je ostudno. Pri tacih prilikah dnhovni plešejo, plesi pa predstavljalo boj angeljev in hudičev.
Hudiča si iz kuhanega riža napravijo
Dopisi.
Iz Katlnare pri Trstu 31 grudna.
Umrl je 29. t. m. stari cerkvenik Luka Čok v 89. letu svoje starosti, ki je pa uže od teta 1872 pokojnino letnih 151 gld. prejemal. Pokojni je bil do pred malo časa primerno gibčen in krepak na telesu, bil je pa tudi jako marljiv, V družbi je bil pokojni priljubljena oseba radi njegove dovtipne šaljivosti. Pripovedoval je kaj rad dogodbe iz francoskih vojn: kako so Francozi »jo pobrali«, kako so delali Šance i. t. d. Njegov nezmotljivi vremenski prerok je bila »Krajnska pratika». Čeprav se
1e v toliko letih tolikokrat nalagala, vendar >i bil trdil celo o sv. Ivanu, da sneg pade, ker to kaže — pratika.
Nj. VeliČ. cesarju in dinastiji je bil vso ljubeznijo udan, zato se je starček močno veselil, ako se je cesarjev god ali vesele dogodbe v cesarskej hiši slovesno praznovale. Ni mu bilo treba mnogo nagovarjati, naj pripravi kaj drv za kres. ker le-ta je imel uže dolgo časa za ta namen pripravljena, katera je tudi sam na mesto donašal, kder se je imel igati kres Pre-skrbel je vsebj tudi nekoliko raket, s katerimi se je slovesnost poviševala ; in pri takih priložnostih se je starček veselil z mladino.
Zapustil je še živih 6 otrok, 18 unukov iix 3 praunuke.
Ne toliko imenitna ali poznana oseba je bil pokojnik, in to rue je napotilo naznaniti njegovo smrt. Naj v miru počiva.
V Povlrju na sv. Silvestra dan.
Minolo je nže tri leta, kar so domoljubni sosedje sklenoli na farnem pokopališči napraviti J mrtvašnico; ali zrno, zanjo vse-
v ČloveSkoj podobi iu ga postavijo tja na pozorišče, potem pa planejo duhovni, opravljeni k t poslanci raznih dežel, nan-iuga raztrgajo; glavo darujejo bogovom, druge dele pa doni Ij ndstvo v použitek.
Slovesnost je trajala do petih popo-ludne; VereŠčagin se je udeležil, še drugi dan, jaz pa sem imela z idosti.
Naš sluga Caprasi nam jo mnogo smeha povzročil po svojej slepe j veri na višo dostojanstvenost svojega stanu. Ena naših kur se je bila nekam zgubila; ko jo iščem, pridem slučajno tja, kder si je Čaprasi obed kuhal; pa tudi drugi so za menoj prišli, ko nas zapazi, vrže vso hrano na st»an in zaduši ogenj, češ, da je vse omi-leŽevano po našej navzočnosti. VereŠčagin vzame kotel in ga vrže Čez zid ; zapreti Laprasiju da drugokrat še njega požene, če bo se Še enkrat tako prevzetno vedel.
Tukaj sva dobila tudi list od kralja Likimov. Njega malo veličanstvo se je opravičevalo, da ga uže poprej ni poslalo. Češ, da je bilo preo doženo z opravili. List se je začenjal z besedami: Seri, Seri, šeri t. j. čast, Čast, čist in je bil v svilnato robo zavit.
Od tod sva se napotila v Tamlong in sva hotela tam nekaj dni prebiti; k^r pa je bilo silno romarjev iste dni tja prišlo in ker so na jako nemiren način opravljali svoja pobožna opravila, zalo sva se dalje napotila, in sva prišla v Tassiding mej potom sva videla mnogo lepih vasic. Prl-
jano, še zdaj neče kaliti, padlo je menda na cesto in tiče izpod neba so ga pozobale, sicer bi se vsaj kij poznalo. Čudno se nam zdi, čemu smo tisti čas denar dali. da se 5e zdaj nič delanje, vidi. Kedor je to delo prevzel, naj vendar uže začne delati. To je tuli sramota, da vsak tnjec, ki na pokopališče stopi in podlago vidi, pravi : Farani so res zelo obubožali, ker na mestu kapele ta škrbasti zid na pokopališči trpe; ali farani niso tega nič krivi, ker smo uže vse plačali, ali kedor je delo prevzel, menda misli, da samo vzraste. Možje 1 kateri ste to delo njemu izročili, ali spit«, da ste to tako v fnemar pustili ? Ako se primeri, da kateri tujec tukaj umre, kam ga denete ? Ali v načel-nikovo sobo, ker dela, katero je prevzel, neČ-3 izgotoviti?
In ne samo pri kapeli, tudi pri občinskih potih ali cestah, izimši okrajne ceste, katero slavni c. k. cestni odbor dobro oskrbuje, vidi se prava nekdanja bosensko-turika zanemarjenost, da se človek boji ponoči iz hiše stopit'. Vsaj to cesto, vi možje, nam popravite, da bomo po lepših potni hodili, saj to ne bo dosti stalo, in vsem bo na korist.
Navada je, da se v gospodarski svet volijo možje na tri leta, aH minolo je uže tri in štiri leta, pa nove volitve Še ni; boli
kaj?
Iz P ulj*. 29. decembra.
Potnik pridem sv. Štefana dan v Pulj in slučajno izvem, da slavijo narodnjaki slavnost v tukajšnjej čitalnici. Prijatelj me uvede v zabavišče. Prepričal sem se, kako napredujejo puljski Slovenci ter na kakšen način čislajo moža v pravem smislu, čitalničnega duševnega očeta. Praznovali so god gospoda St. JT., ki neprestano dela uže pet let za Slovanstvo, sosebno v puljskem okraji. Samo njemu gre čast, da ni propala čitalnica, ako tudi jej je pretil uže razsutek, ampak da se vedno bolj oživlja, raste in uspeva. Okolo 03mih zvečer se je zbralo obilo domoljubov v okraŠenej čitalničnej sohi. Gospod F. KariŽ nariše v slavnostnem govoru nekako takole veselici namen: Čestita gospoda! spoštovani udjel Strašen vihar divje razsaja; nebo je prepreženo 8 črnimi neprozornlmi oblaki, ki prevažajo pogubonosno točo : blisk in grom se vrstita drug za'drugim; šumeči valovi pluakajo ob skalnati breg; iz razburjene peneče morske površine strle strme pečine, ob katere treska neprestano ladja tor se premeta nad neizmerno globočino brez vgsel, brez pomoči! Brezupni mornarji se priporočajo usmiljenemu Stvarniku, da iih izbavi te grozne smrti. In glej Čuda I Krepek, pogumen mož se prikaže ter reši jo in trudne pomorS čake, da jih pri vede na varno obrežje. Nesrečni ^valovi so brezuspešno butali oh ubogo ladijo I —
Kaj pomenja ladja? Kdo je ta vrli rešitelj ? — Slavna gospoda! Ladja je naša čitalnica, a mož, ki se je na v.so moč trudil, da nam ohrani ladjo, — ta možak je gospod St. K.\ Čestiti gospod! Tu nečem na dolgo ln široko razkladati VaSih velikih zaslug za nafio čitalnico; predobro so znane vsakemu, kar nas je tukaj pričujočih, za tega delj mislim, da govorim iz srca vsem navzočim, ako Vam, blagorodni gospod, iskreno želim na VaS god trdnega zdravja in krepke volje, da bi kakor doslej Še nadalje po očetovski skrbeli za naše domače ognjišče, okolo katerega se hočemo zbirati I V priznanje Svojih zaslug blagovolite sprejeti malo znamenje naše hvaležnosti 1 Ob enem pa zakliČem iz dna svojega srca: Bog živi še dolgo gospoda K-a I (O tej priliki izroči govor-
gosto pa niso bile obljudene, ker so bregovi prestrmi, rodovitnih dolinic pa Di. Hiše postavljajo na kolce, mej katerimi ima živina svoj dom.
Tassiding stoji mnogo niže, nego drugi samostan; okoli samostana je mnogo spomenikov nekdanjih odličnih Lamov. Naj-veči spomenik je predstavljal necega svetnika bivšega tibetanskega Lama, ki je Oal ta samostan uzidati.
Buddhiste tukaj razdeljujo na dve vrsti: ruleče in žolte, ki se vedno mej soboj prepirate.
Precej po tem, ko sva se seznanila s Tassidingskimi Lami, bili so se ti duhovni poskibili. Pozneje sva zvedela, da to naš Lodi zakrivil, ki je bil uže poprej enkrat z misjonarji tja prišel, krščansko vero oznanjat: zdaj pa so mislili, da je prišel z drugimi oznanjevalci. Sicer so ga bili prvokrat prijazno sprejeli, in so krščansko vero prav lepo pohvalili, sprejeli je pa niso.
Samostan Tassiding je imeniten zavod zarad tega, ker je star iu ker je pozidan nad svetim vrelcem, v resnici se čuje, kako voda šumi pod zemljo.
Vsako leto prihaja tja rnnoJfo romarjev in vsako leto se praznuje velik praznik na čast svet«j vodi.
Nakupila sva tukaj nekaj prav zanimljivih reči, namreč sleherne medaljone, različne moleke narejene iz Človeških Čre-pjnj, celo kačino okostje, trobente iz člo-
nik slavljencu lepo, od vseh čitalničnih členov podpisano listino in krasno čašo). — Sedemletno dekle je dobro dekhmovalo. Komičen prizor »Potnik«, ki ga je predaval gosp. Žitko, bil je poslušalcem jako všeč, ker je vzbujal mnogo smeha. Mej v-sako točko so nas razveseljevali in hrat-kočasili pevci pod žezlom g. Rusiana, kateri ima s poučevanjem obilo posla, a trdno se je nadejati, da njega trud ne bo brer sadu.
Po zvrŽenej veselici se je govorilo in napivalo gospodu St, K-u, ki je na vse njemu posvečene napitnice dobro in poučno odgovarjal. Os^edočil sem se, da ima čitalnica izvrstnega podprvosednika gospoda Špika, ki se, če tudi preprost delavec, zelo trudi v korist in napredek čitalnice.
Vrli puljski rodoljubi l le tako napredujte in drug druzega prijateljski podpirajte, kajti znan Vam je izrek : V slogi rasto male stv&ri, A nesloga vse pokvari t
»V. Ur12 pri Tržič! 3. januvarja 1884.
Pravijo pametni in modri ljudje: Žganje je strup, j ki človeku zdravje izpodko-pava, ter ga peha v prezgodnji grob. »Gura-pežev Jurij« Jega zlatega reka ni spoznal za resnico. Če jele pribrnjal par kebrov, bri je je dal za Žgečo tekočino; če je pa imel ssamo en krajcar, prosil in nadlegoval je krčmarja toliko časa, da mu je dal za en krajcar toliko žganja, kakor drugemu za dva.. Na Novega leta dan je z svojimi voščili priberačil nekaj več soidov, potem pa seveda tudi več popil. Do dobrega trd se napravi domov, da bi po navadi pre-spal pijanost. Pa Jurij ga je imel vendar preveč, ali ga je pa za plotom smrt čakala. Zjutraj so ga ljudje dobili zmrznenega, ter ga prenesli v mrtvašnico. Mi pa pravimo, ko ga hodimo krepit: »Jurij, take Še nisi naredil; tudi bi ti je ne bilo treba*.—
Žalost prevzame člaveka, čj pomisli, kam bi žganje utegnelo krepki slovenski rod pripraviti? To zlo se je zlnsti na Gorenjskem tako vkorenilo, da ga ne bode z lepa odpraviti. Mladi se uče od starih in dostikrat pride pobalin, nad katerim človek dvomi, ali je uže odrasel Soli, frakelj žganja pit. Žalinog, ne samo moški, temveč tudi ženske ga pijo. Ko bi jo človek vprašal; mati, ali vi tudi kaj Žganje pijete? O, tudi ga včasih, pa ne tistega močnega, borovničarja, brinovca ali pa sadovega, ampak onega, ki je pol špirita, pol vode, tisti prav prijetno pogreje! O, kam smo prišli? V več hiSah je oče šnopsar, mati pa dnopsarca; kaj naj bodo pa otroci? Z lastnimi očmi sem videl, da je pijan oče dal svojemu petletnemu otroku toliko žganja, da je komaj na nogah stali Io kakošni morajo biti otro<i v žganji spočeti?
Kaj je uzrok temu? Kaj bom vino pil, pravi vsak, vsaj ni več tako, kakor je bilo včasih; žganje je ceno in brž ga čutim. Kedaj bode li dac na to pijačo povišan, ki izpodkupuje prostemu kmetu zdravje, premoŽenje in nravnost ? —
Snega nam letošnja zima do sedaj še ni preveč prinesla, mraza pa imamo od 5—7 stopinj.	R. F.
iS Ljubljane, 3. januarija.
(Politika in slovstvi). Nekaj dni je stoprav minolo, odkar je slovensk. tu v Ljubljani malo čitan list, izhajajoč v Va-šej bližini, prinesel očividno v njegovi domovini skovan, toda od tu inspiriran dopis, v katerem javka o naših socijalnih razmerah, o slabem obiskovanji gostilnic, ter naposled po čudnem logičnem skoku pride do globokega zdihljaja: »kaj bo pri teh razmerah z našim leposlovnim listom?«
veških kosti in dolge tibetanske uhanke
iz tirkiza.
Templji so celo različno zidani, poteze zvunajnin zidov gredo navkreber. Srednji treh Tassidingških templjev, imenovan »Vojaški tempelj« je rudeče pobarvan in je ob stropu z mrtvaškimi glavami »olepšan«. Ker se uže dalj Časa s Likimi nihče bojeval ni, zato je ta tempelj precej zanemarjen.
Romarji so tukaj na celo čuden način opravljali svojo molitev. Vrgli so se na tla, moški in ženske; vzdignovši se so stopili tja, kder so 1 eić glave imeli; in tako se polegali na tla dotle, dokler niso okol vrelca premetali se. V začetku se je to dogodilo ozbiljno, koncem pa se je spustilo vse v smeh. Kmelje so, pobožno roke sklepaje, otročje popevali brez vsacega soglaša, mogoče, da je tudi pijača Murvar nekoliko uplivala nanje. Lama jih je škropil s posvečeno vodo. Mi dva pa nisva čakala konca teh praznikov, nego sva se poslovila od Lama in njegovih pobožnih bratov.
S tem se konča drugo poglavje prve knjige iz potopisnih črtic Vereščaginovib. Toliko sem hotel podati slovenskemu občinstvu, da razvidi, kako pripoveduje hrabra ženica slovanskega po v sem svetu zna nega umetnika. V tretjem poglavji popisuj" potovanje čez Ratlom in Tomlong do Darjecllnga nazaj, od koder sta se bila odpravila na pot.
EDIN
OST.
Nun se sicer Ču ino vidi, v kakej zvezi mora biti gostilniško živahno ali mrzlo živenje z slovstvenim prospehom, pa jedno se nam je vendar vrmolo v misli, čitajoćim ono opazko, da stara, grda, pri nas že nekaj let žalibog navalna taktika še nI izgubila tal, — namreč so J iti ali obsojati slovstveno in politično delovanje posameznih, ki imajo toliko poguma zastopati svoje prepričanje tudi očitno pred za nasprotne misli uneto množico, — po jed-nem kopitu in samo z jedinega strankarskega stališča.
Mi bi pritrdili takemu početju, ko bi veljalo in koristilo slovstveno in politično dolova nje dotičnega — samo našim principijelnim narodnim nasprotnikom; ko bi morali ispodkopavati tal sovražniku; — nikakor pa ni opravičeno niti umestno, trgati si iastuo kožo s telesa, pobijati so-trudnike, kateri sejejo žito po našem slo-vetvenein polji, v tem ko mi morda kak osat ali trn izmijenio na okrajiul ali trati, ali pi celo do tega nismo prispeli. Čast vsakemu delilcu 7,a narodni ptospeh, — tudi onemu, ki nezmož;n za drugo, odrine morda mimogrede kamen brazde; toda če ga pobere, ter vrže v ratarja, kateri po njegovem mnenji ne orje dovolj globoko, potem pa ne stoji več na našej strani, katera žilibog tako živo potrebuje vsacega svojih.
Na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in Tržaškem vzdigujeti nemška in laška hidra svoje glave, in če po sreči jedno odsekaš, vzrase brezštevila novih; na Kranjskem pa, — o ti srečna »Kranjska«, iz-gojuje se polagoma, in v občudovanja vrednem miru hidra nesloge, sumničenja in — le odkriti bodemo, — zavisti. In kakor je zavist vedno osobna, tako osoben je tudi oni tihi boj, ona tiha agitacija in tiha mržnja, katerega sel jo po naših krogih. Gospoda, se li spominjate še Costovih časov, se li spominjate prve polovice prejšnjega desetletja? Osobnosti so rodile ves razpor, kateri je iskal potem primerni kostum v principijalnih (sicl) vprašanjih. Najti jih ni bilo težko, — toda kedaj so se pri nas razmotravala? Pod krinko,pod plaščem principa je tičala vedno le osobnost, in le osobnost.
Občni polom na političnem in slovstvenem polji nas je potem zopet združil, toda ne zjedinil. Zadnjega tudi zahtevati ne moremo; — morda je tudi prav tako; ampak združeni moramo biti, in to je Be-daj v denašnjih jako nevarnih časih prva in glavna zahteva, katero je treba staviti do vsacega; združeni v politiki — pa še bolj združeni na slovstvenem polji! Kajti — kaj bode podpiralo narodno zavest, kaj bode vzdigovalo naš rod i u krepčilo ga, kader, stopi zopet sovražna ptujčeva peta nanj, nego razvito slovensko slovstvo?
Zatorej pa tudi greše deudenes najbolj oni, kateri nezmožni pospeti se v vrsto delavcev, poberajo in mečejo kamenje za temi, ali pa osobno nestrpljivi, akoprem jako zmožni, ne morejo stopiti iz svojega kota. Tem in vzlasti tem velja njihov lastni klic: »Kaj bo iz našega slovstva?«
A.
Domače in razne vesti.
Imenovala. Gospod Ivan Vittori je postal kancelist pri okrajnej sodniji v Gradiški in gospod dr. Andrej Sancin brezplačnim svetovalnim avskuitantom v dosedanjem svojem solnijskem okrožju.
Potrjen sBftkon. Potrjena je deželnega zbora v Trstu sklenena postava glede «zavarovalnih društev«, da i ta pripomorejo k vzdrževanju mestnih vatrogasca v.
Trgovinski svetniki. Presvitll cesar je dovolil, da udje permanentne komisije za trgovinske vrednosti, katere volijo trgovci, dokler so v tej službi, smejo nositi naslov c. k. trgovinskih svetnikov, Podpredsednidtvo dobrodelnega društva. Podpredsedništvo društva je prevzel gospod dr. Porenta pl. Karol i to za šest mesecev, kakor govore dotična pravila.
Parobrodarska plovi te v. Naznanja se, da so na poti iz Londona v Trst neuateri angličanski pomorski inže-nirjl, da stopijo v dogovore z tukajšnjimi kapetani na morju, glede nove parobrodarske zadruge, ki se je neki osnovala na Angleškem.
Tržaške novosti. — Nesreče. Padel jf raz jambora na krov pomorščak nemške ladje «Hohenzollern» in na mestu obležal mrtev. Mrtveca 80 prenesli na
arotestantsko pokopališče pri sv. Ani. — [oral je iti v bolnišnico Anton Vizjak vsled pasjega ugrizkn. — Morali so v kočiji o »peljati v bolnišnico A. S., k*?r si je padŠi na tlak vinjen, čepinjo prebil. — V četrtek opoludne se je splašil nek konj na molu S. Garlo in z vozom dirjal naravnost v morje; konja so Še živetza rešili nekoji Lloydovi mornarji. — Odpeljali so v norišnico dva možaka srednje sta rosti, ker sta nagloma zblaznela. — Morala je iti v bolnišnico E. G. šivilja, ker jo je gospodinja uprav barbarski pobila. —
Požar. V sredo zvečer je pričelo go-
reti „v Štacuni bratov G. na «Corsu».
Škode ni posebne, ker ogenj so koj pogasili prišli vatrogasci. —
Prva prihodnja porotna sodba v Trstu se prične 12. februvaria ob 9. uri zjutraj. Vodil bode obravnave deželnega sodišča načelnik Adolf Mosettig, njegova namestnika bosta deželnega sodišča svetovalca dr. Oktavijan Danelon in Do-menik Scioli*. V Rovinji se odpre 13. in v Gorici 14. t. m.
Izpred SOdnIJe. Onega 40 letnega Leopolda Z'jc-a iz Razdrtega, o katerem smo svojedobno poročali, da je šel z no-ž-im na policijskega inšpektorja Tic-a, katerega pa ni ranil, ker je imel železno košuljo, obsodila je sodnija na 3 lete težke poostrene ječe. — Obsodila je tudi 23 letnega Jožefa Hrovatina iz Podgrada na 2 meseca težke ječe, ker se je ustavljal straži.
Raspisane službe. Za Primorsko se razpisujete dve za gozdnarske pristave in pet za gozdnarje. Prosilci morajo svoje molbenice vložiti pri c. k. vladi v Trstu. Razpisana je i služba pristava na tukajšnjej zvezdami. Od prosilcev se zahteva znanje italijanskega in angleškega jezika. Dotične prošnje se morajo stilizirati na ministerstvo uka, vložiti pa pri vodstvu tukajšnje c. k. trgovinske in nav-tične akademije najdalje do 15. januva-rija 1884.
Policijsko In tatvine. 01-
peljale so straže v zapor težaka iz Kopra, pri kojem so našle 3 in '/, k. katuna, pogubljenega na parniku «Peninsular».
—	Odvedle so straže v ulico „S. Nicold" dva kočijaža, ker sta namerjavala na „Acquedotto" nekej gospej odnesti zlato ovratno verižico z medaljonom. — Nečega nazovi.indijana so tudi sttaže zaprle, ker si je na ulici povsem znebil svoje obleke. — V sredo so straže zagrabile v nekej kavarni v ulici ,,Caserma" 17 letnega iz BeČa pobeglega dijaka. To se je pripetilo na zahtevo njegovih roditeljev.
—	Morala sta iti v njima uprav dobro znani kolegij dva obrtnika, delajoča pri luninej svetlobi, ker je straža pri njih opredelila celi venec ponarljenih ključev. —
Zasega. Prva številka na novo u-stanovljenega satiričnega lista »Triester lose Blktter* je bila zasežena. List je preo-soben, a glede karikatur moremo reči, da takove so izhajale uže 500 let pred Adamom / f
Klasično novo lelno voščilo. Žalostno je, a povsem resnično l Naši č. čitatelji naj sami sodijo. —
Zvedć kakove Jlne buč* so Sent Ivan-ski pevci, dela delalca slavć. Magistrat na leto izda do 40,000 gl. za okoliške fiole, tako je dejal gosp. Nadlišek v mestnem zboru. —
Vidi se pa, da ta vsota ne zadostuje
—	in slavni magistrat, ki se blini liberalnim, moral bi Izdati saj Se enkrat toliko za okoličane, da bi se pravilno naučili slovenščine. Čudom se čudimo, akoprem sta bila pri sv. Ivanu B. in Mož. za učitelja toliko let, ki slujeta pri magistratu za uteste fine«, za takova, ki liki ljubljanski «Konschegg» čujeta celd travo rasti. Zdaj pa na dnevni red s prevažnim dokumentom !
cSarčno Vošilo Nuovimo Letu Svetle Ivan8chl Pevci 1884».
Okrutneži! imejte vsaj nekoliko usmiljenja z ubogo slovenščino.
Nemate li tam nijednoga moža, veščega slovenščine?
»Naga Sloga« glasilo isterskih Hrvatov je izšla 3. t. m. kot tednik. List je jako dobro uredovan In zasluži podporo tudi od Slovencev. Nobena slovenska Čitalnica ne bi ga smela pogrešati, ker je vendar terjatev časa, da se Hrvatom bližamo in da se vsaj naša inteligenca po-
Erime hrvaščine, k čemur dsye lepo prili-o »Naša Sloga*, ki stane 5 gld. za vse leto.
Nov! fltal. list pod imenom «Pa-tria« bode nekda izdajal znameniti dr. Gambiui. Ta list bode razun napadov na Slovane, prinašal tudi polemike proti po-reškernu listu »L'Istria.« — Mej seboj se bosta kavsala, a tekmovala v napadanju Slovanov. Ali ne bo to lepa konkurenca?
Z Brežine se nam pišeš Komur j* mar omiKa i napredek, naj se pobrini v 6. dan januvarja (v nedeljo^ t. 1 ob 3 uri popoludne 11a Brezino v gostilno g. 1'ančeta. Govorilo se bode, ali ne bi se dala zopet oživeti propadla Čitalnica. To-raj rodoljubi, na svidenje v nedel|o! Ifl Dutovljanske občine nam pišejo: Mi, ki uže nad 20. let poznamo g. Ivan-a Nabrgoj-a, deželnega iu državnega poslanca, in ga v njegovem visokem poklicu radostno opazujemo, radostno mu javno kličemo krepki: Ziviol Živeli njegovi volllci? Volilce, koji so volili g. Bur^stal-l«*r ja v tržaško mestno svetovalstvo pa obžaljujemo, ter jim želimo da bi drugo pot prišli k boljšemu spoznanju. Podpisanih je 20 dutovljanskih mož.
Iz Divače se nam piše dne
2. t. m. Pri nas na prirnorsko-kranjskej meji na silovitem Gaberki; uže 5 dni neprenehoma močna burja brije in razsaja. — M irsikateri potovalni tuji gospod, ki se po železnici do tukaj pripelje in se pot.em s konjem pelje proti Senožečam, jako se čudi v zimskem času razburjenemu mrzlemu Gaberku. — Zaradi tega pa »a nekateri nemški gospodje navadno s posebno priličnim izrazom imenujejo tako le: das Kustenliindisch-Krainische Sibirien. — (Dieses Grenzgebirge betrachten wir als Auslaufer der Julischen-Alpen).
Goriške novosti. Nekoliko iz naše statistike. V mlnolem letu s« je tu narodilo otrok obojega spola 561, a zamrlo jih je odraslih in otrok obojega spola 608; zakonov se je sklenolo 100.— Pri žrebanju srečk mestnega posojila ste bile izžrebani obligaciji gld. 100 z št. 19 in 39.
Razprodaja listkov za novo leto je izdala gld. 315.50. Lepi vsota za majhno mesto. — PredsedniŠtvo c. k. poljedelskega društva naznanja in poživlja svoje ude kjizvanre Inemu občnemu zboru, ki bode 7 t. m. Tu gre za vrlitev podpredsednika. — iskazalo se je, da ni bil živ pokopan sedemletni deček Niesner, kojega so v saboto prepeljali na pokopališče in kakor so po mestu govorili. — V saboto je gorelo v Ronkah, pogorela sta hlev in pod za seno. Mnogo več bi bilo zgorelo, a dobri ljudje so Še v pravem Času petelinu vrat zavili.	(
Odbor »Slovenskega bralnega In podpornega društva v Gorici« se je v svojej seji dne 2. ian. tako-le konstituirali Č, g. Ant, Dr. Gre-gorin bil je zopet imenovan za podpredsednika iu knjigovodjo. Karol Prlnčle za tajnika, Hilarij Dr. Žorn za denarniČarja, Just Vuga za gospodamika, in prof. Ber-buč za bukvarničarja. Veselični odsek g. prof. Berbuč, Karol Prinčič in Just. Vuga. Ker se je g. Ant. Klobučar odpovedal kot denarničar in odbornik povabi se v odbor Jakob Oblak, ki je bil izvoljen kot namestnik. Odbor je tudi sklenol napraviti lepo diplomo, katero izroči deputacija petih odbornikov milost, knezu nadškofu Alojziju Dr. Zornu svojemu častnemu udu.
Goriška Čitalnica priredi v letu 1884 te le veselice: dne 19. januvarja. dne 2. 16. februvarja 1884 besedo s plesom, dne 24. februvarja 1884 ples. V postnem času dve besedi. Po velikej noči jedno, jednako tudi na jesen jedno besedo s plesom. Za besede se naznani spored <0 pravem Času p. n. gospodom društvenikom s posebnimi vabili.	ODBOR.
L|ubl|anske novosti. V pokoj je Šel gosp. prof. dr. Josip.Nejedli. Presvitli cesar mu je pri tej priliki izrazil svoje najvišje pripoznanje za dolgoletno vspešno delovanje. — Glavni odbor za obdelovanje barja ima 7 t. m. svojo sejo v pisarni kranjske kmetijske družbe.
Kraujftki obče priljubljenar in čislani okrajni glavar Merit je pri nesrečnem padcu na polzkem tlaku nogo zlomil. Želimo in upamo da se k malu ozdravi,
•Sloboda« izhaja počensi od 2. dne t. m. kot dnevnik. Lastnik, izdajatelj in odgovorni urednik jej je poslanee Senjski Fran Folnegovlč. Tiska dr. David StarČe-vič in drugovi.
Dunajski velikonemški listi
so imeli pred nekaterimi dnevi vse polno telegramov o tem, da je nek italijanski dijak, ranil necega nemškega dijaka, ker je zadnji govoril nemško. Na vsem tem je le to resnica, da je nek tržaški pohali n ranil slovenskega in ne nemSkega dijaka.
Žrebanja.
Pri srečkanji 80 lozov mestnega ljubljanskega posojila, ki se je po načrtu vršilo 2. januvarja i884 so bile vzdignjene: štev. 10176 z dobitkom 30000 gld. št. 48597 z dobitkom 2000 gld., Št. 2210 z dobitkom 500 gld., št. 10486 z dobitkom 500 gld., Št. 26045 z dobitkom 500 gld., Št. 28356 z dobitkom 500 gld., Š'. 86207 z dobitkom 500 gld.
Posojilo tržaškega mesta od leta 1860- Izžrebane so bile te-le številke: St. 18380 dobi 10.000 gld.; 2840 in 5924 vsak i po 1000 «11., 6110, 11816. 12460. 13127, 17981 po 200 gld.; 1192, 11054, 12228, 14833, 15853 vsaka po 150 gld.
Kredit. Serija 1549 št. 62 150.000; serija 15 št. 82 30.000; serija 2766 Št. 37 gld. 15.000; serija 1411 št. 35 In seriji 1826 št. 14 vsaka gld. 5000.
Bečke mestne srečke. Serija 296* Št. 76 gld. 200.000; serija 982 št. 35 gld. 50.000, serija 2928 št. 54 -gld. 10.000.
Srečko reguliranja Donave. Glavni dobitek gl i. 90.000 št. 944)9; drugi dobitek gld. 24.000 Št. 3349; tretji dobitek gld. 8000 Št. 171689; Četrti gld. 5000 št. 193220 in peti gld. 1000 št. 102464.
Avstrijskega rudečega križa, Glavni dobitek gld. IOO.OOO serija 1045 št. 24; dtu^i dobitek gld. 100.000 serija 10.45 št. 24; tretji dobitek gl i. 1000 serija 4899 šf. 12; goldinarjev 500 serije 935 št. 44, 4897 št. 43, 6232 št. 8 in serija 9881 št. 4.
Novoletni dar. Vodja neke dunajske železniške družbe je za novo leto dobil po poŠti poslan lep dar. V majhnem lepem zaboju so bile vislice, vrv In pretilno pismo. Vodja ni mogel daril vrnoti, ker se pošiljatelj ni podpisal.
Pogorelo metlo. Mesto Albani v Vis-kansinu v Ameriki je zadnje dni popolnem pogorelo. Ogenj je vstal v nekej oskej ulici po polunoči in k malu je stalo vkp, večidel leseno mesto, v plamenu. Zgorelo je veliko Jjudi, večidel otrok in bolnikov, ki sa niso mogli oteti; veliko je tudi poškodovanih, ker so sltoz okna skakali. da niso zgoreli. Ljudje so brez strebe in živeža; zato so se odpeljali v Albani posebni vlaki s ž.vežem in drugo silno potrebščino.
Nesreče, v Lizabonu je bil 28. decembra dvakrat potres; prvič ob dveh zjutraj, ki pa ni vzbudil strahu, ker ni bil močen 1 so tamošnji prebivalci navajeni na potrese; dve uri pozneje pa je bil hud ter je trajal dvanajst sekund; tega potresa, ki je povzročil tudi precej škode, pa so se ljudje zelo prestrašili; tekli so iz hiš na ulico ter kri&ili: Misericordial— V mestu Saint Louis v severnej Ameriki je 25. decembra vstil silen požir na dveh mestih h krati, povzročil je veliko škode in zgorelo je tudi nekoliko ljudi. — Predzadnji teden je pogorela judovska Šola v' Galati, Carigra|skem pred mestji, in Ž njo 19 otrok in učiteljica, j
Tržno porodilo
Kava. —- Ker v enomer dohajajo poročila iz Amerike o viših cenah, so tudi tukaj cene jako trdne s tendenco, da šp poskocjo. Prodalo se je 2500 vreč kave Rio po for. 54'/, do f. 73, 1000 vreč Sautos po f. 67 do 72. — 500 vreč Bahia po f. 73 do 77.
Sladkor. — V tem tednu so cene še vedno padale, kupčija slaba. Prodalo se je 5000 vreč sladkorja po f. 26% do 30l/<.
Sadje. — V po me ran čii h in limonah je bila še precej dobra kupčijn, za vse drugo sadje malo prašanja. — Pomeranče in limoni f. 2'/» do 4l/». nge v vencih for. 13 do 14., pulješke v sodih f. 14 do 17.
—	Smirna f. 35 do 50., -- rožiči f. 5 do 61/« mandlji f. 102 do 108, —datiji f. 30.
—	OpaŠa f. 17 do 19., — cvebe navadne f. 15 do 16., — Eleme f. 24 do f. 34., — Sultanina f. 28 do 40.
Olje. — Ker je prašanje po tem blagu nekoliko pojenjalo, so imetniki tudi nekoliko popustili na cenah. Jedilno stane f. 38 do 47., — namizno f. 78 do 90.
Petrolje — vedno trdno na f. 12*/. do 13. -
RiŽ — v slabem obrajtu ; italijanski stane f. 18 do 227,, indiški f. 13 do 14'/,.
Mast anglelka f. 51 do 58'/t. ogrska s certifikatom f. 70.
Speh — malo prašanja, ogrski stane f. 62 do 64.
DomaČi pridelki. — Filol rude č i po f. tO1/, do 11., beli f. 10JI„ zeleni dolg for. il'1,, bohinec f. lt'1, do 12., koks f. 14.
Maslo f. 88 do 96.
Slive kranjske, Štajerske f. 14 do 16.
Žito v slabem obrajtu. Pšenica ruska f. 1030 do 10*60, koruza podanavska for. 7M4 do 7'lt, rž f. 7'1„ oves f. 7 do V\t.
Les — še preceišnja kupčija po stalnih cenah; deskecolarce štajerske f. 68 do f. 74., uso Afrika f. 53 do f. 55., škurete štajerske f. 40 do 42.. bukove daščice for. 32 do 55., doge hrastove f. 22 do 25.
Seno v slabem obrajtu, cena for. 1-20 do 1-60.
Borsno poročilo.
Te dni je bila borsa še precej živahna in kurzi nekaterih papirjev so celo poskočili. Stanje borse po vsem zdravo.
Listnica.
Gospodom, ki so naročili koledar in kažipot po Trstu naznanjamo, da se ta knjiga nahaja zdaj pri bukvovezu in se bode drug teden začela razpošiljati.
Dunajska l»orwa
dne 4. Januvarja.
inotni drž. dolg v bankovcih 79 gld.	30 kr.
Enotni drž. dolg v srebru 80 »	10 »
Zlata renta......99 »	75 »
5*/tt avst. renta .... 93 •	85 .
Delnice n:irodne banke . 844 »	— »
Kreditne delnice .... 293 »	—• »
London 10 lir sterlin . . 121 »	— •
Napoleon.......9 »	59'l,»
G. kr. cekini......5 »	72 »>
100 državnih mark ... 59 »	35 u
EDINOST.
OT-VSAKEJ DAMI,-««
katera hoče i meti dobro se podajajoč iivotnik (moderc) iz prave, dobre rihj> kosti (pušpana) piiporočatn, da si noroči pri meni in da pošlje mero.
Mina. H. lliiller na Dunajl
-a-vis
I. Stadt, Operngasse 12 (vis-a Heinricrtshof). v životjjikk lastni izdelek po najnovejšem in najboljšem dunajskem in pariškem krovu, garantirane iz prave ribje kosti napravljene, bele ali ruja ve po f. 5, barvane od f. 7 naprej. Pariški životniki s trakovi za stiskanje beli ali rujavi od f. 8, barvani od f. 10 naprej, francoski žr-votniki s priponkami od f. 10, barvani,
od f. 12, naprej. Novost! Štefanije životniki brez planetov; vsTed spričeval zdravnikov, priporočljivi vsakej dami, posebno pa takim, ki trpi na srčnih, jetrnih in Želodčnih boleznih, trajljivi, držeči formo, brez da bi želodcu najmanj škodovali,
elegantno napraljeni ot f. 8 naprej. Životniki za dame v vseh barvah, formah, v vsakej velikosti in po vsakej ceni. — Naročbe iz dežele, spošiljatvo ogleda ali mere in naznanjenjem cene po poštnem povzetju. Kar se ne dopude, ali prilež?, se zamenja za drug o.
r
UiltnoTlJno 1197.
Albert Samassa
c. kr . dvorni zvonar
\i
t
L,
fabrikati! stroje? in gasilnega orodja v Ljubljani.
Ubrani zvonovi z upravo.
Vsake sorte gasilnice izvrstne sestave za občine, za gasilna društva v mestih in na kmetih. Hidrofori vozovi za vodo, vrtne škropilnice kakor drugo oro Ije in pripomočki
zoper požare. Crkveni svečniki In druge priprave iz brona.
Sesalke in orodje za vodovode.
Sesalke za vodnjake, za vinske in pivne sode in kadi, za drozganje, za gnojnico, za podzemeljske namene, za ročna in strojna dela. Dalje: kovinsko blago, cevi iz litega in kovanega železa s priteklino, mehovi iz konopnine in gumija itd. — po najnižjih cenah. Občine in gasilna društva plačujejo lahko na
obroke.	13-13 m
aa.,^. — fc^Ž
Tržaška hranilnica
Sprejemlje denarne uloge v bankovcih od 50 soldov do vsacega zneska vsak dan v tednu, ra-zun praznikov, in sicer od 9. ure do 12. ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10. do 11. ure zjutraj. Obresti na knjižice . 3®|# Plačuje v torek, petek, soboto od 9. do 12. ure opoludne. Zneske do 50 gld. prav precej, zneske od 100 do 1000 gld. z odpovedjo 3 dni, čez 1000 gld. z odpovedjo 5 dni. Eekomptllje menjice, domicilirane na
tržaškem trgu po.......3*|4*|#
Poeojuje na državne papirje avstrijske do 1000 gld. po ...... 4*/4i*
više zneske v tekočem računu po .............4l iij<
Daje denar tuli proti vknjiženju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru.
Trst, 24. marcija 1883.
Portlandski in Romanski
najboljše vrste i po zmernih oenan
renomirane tovarne v Trbovljah (Trifail).
Zustop in zal >ga pri
Schnabl & G.
Via Carinila 19.
13-13
Alojzija Majer-jeva
trgovina piva v steklenicah v Ljubljani
priporoča izverstno ex-portno marčno pivo iz pivovarne bratov Ko-zler-jev v zabojih po 25 in 50 steklenic.
Garantira se šest mesečna obstojnost tega piva.	21.18
Advokat
Josip Dr. Bizjak
preložil svojo pisarno v Trgesteo
J«
III stopnice, II nadstropje fvia Teatro 1 A.J
al
Anton Bonne
krojač,
P azza S. Catterina št. 1. odlikovan natržaškej razstavi 1882 — pripo roča se|čest. duhovščini, g.učiteljem in vsemu p. n. občinstvu. On izdeluje obleko PO najnovejšem faponu za primerno nizke cene.	6-5
Zaloga najfinejših glasovitih
izvrstnih vin isterskih:
j
RflfoSk v velikih buteljah muzira, kakor šampanjec, staro, obleiano vino za posladek.
Moškatovo vino, Staro obležano muzira, kakor šampanjec, sladko in lepo dišeče v velikih buteljab.
Namizna Crna, flna vina Istrska v vsakej kolikosti in kakovosti, močneja in bolj navadnn, v sodih.
Kakovoet garantirana, cena najniža.
NaroČiti se mora botelj n;ijmanj Sest; vina v sodih pa najmanj 56 litrov.
Na zahtevanje pošljejo se tudi ceniki brezplačno. Naročbe pod naslovom:
10	Štefan Jurišović,
trgovec z vinom.
_ Muggia — Istria.
Za 3 O Soldov
zadere ali zdravi zob nek praktična zobozdravnik v Cosia Giulia, hisa Ordinol & nasproti direkcije Tramway-a.
Nova tiskarna
Vi« Torrente it. 2. v Trat«.
100 vizitnic . od 60 do 80 soid-100 kuvertov z firmo	f. 2.70
izvršuje vsakovrstna tiskarska dela "po najnižjej ceni.
Neobhodno potreben,
vsakemu stanu je koledar za prestopno leto 1884 s kažipotom po Trstu
in mnogim podučnim berilom. Kodor ga hoče imeti, naročiti si ga mora prej ko mogoče pri upravniŠtvu „Edinosti" ali pa v „Novi tiskarni" Via Torrente. — Velja za naročnike lista »Edinosti« in za ude del. pod p. društva 60 soldov, zavse druge pa 80 soldov.
Piccoli.
homoepatičen in ale
opatičen lekar ,l*ri Angelu'
v Ljubljani,
Dunajski cesti, priporoča p n. občinstvu po 10 letni skušni te le
2borne zdravila.
Antirrheumon, najboljša zdravilo proti prehlajenji kostobolji, hromoti delavnih Cutnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 Ur.
Dr. Mara-va sredstva zoper nrillao j® najbolje med vsemi dozdaj znanimi zdravil proti spridenju prehajalne mrzlice. Steklenica 80 kr.
Marija pomagaj 2elade5aa kapljioo. Omenjeno zdravilo služi v pomoč, ako kdo nima dobrega želodca, ako ima slabo sapo, ako ga napenja, awo se mu peha in ga vije, proti želodečnemu prehlajenju, zlatenici, ako se komu hoče vzdigati, ako boli koga glava (če to ne izvira lz Želodca), proti zgagi, ako se dela komu kamen in nabira sluz, proti želodečnemu krču in zaprtju, ako je želodec pokvarjen z jedjo in pijačo, proti glistam, proti boleznim na vranči. jetrih in proti zlati žili, in v iazličnih mrzlicah. Steklealca 20 kr.
Najholjie ia najvplivnejše prava aar-veiko ponuhlievo Jetrno olje proti mramo-rici, rhahitisi, plučuici, kašlju itd. Steklenica 60 kr.
Paetile li sladnega ekstrakta (Malz Bonboni; proti kašlju in prehlajenju, škatlja 10 kr.
Pastilne aantonlnake; izkušeno zdravilo zoper gliste, škatijica po 10 kr., 100 koščekov 70 kr. 1000 koščekov 4 gld. 50 kr.
Salloilne pastlle proti prehlajaaja najboljši pripomoček proti davici (difteritis), plučnim, prsnim in vratnim bolečinam, zoper kašelj in hripavost, Škatijica 20 kr. Naročila ae Izvršujejo točna po poitl na paitna povzetje. _16—9
LA FILILE IN TRIESTE
deli' I. r. priv.
Stabilimento Austr. di Credito
par eoatmcrola ad ladaatrla.
VERSAMENTTTN CONI ANTI Banconote: 31 V7o annuo interesi« verao praavvlaa dl 4 glornl
37a* » » » * * 8 i 3'/«»» » * » »30 »
Per le lettere di versamento attualmente in circolazione, il nuovo tasso d* interesse co mineiera a decorrere dalli 27 corrente. 31 cor rente e 22 Novembre, a seconda del rispettivo preavviso
Napoleoni: 3 % annua Interaeso varaa praavvlaa dl 30 glarnl
3'/4» » » » » » 3 aieal 3'/j • » » » » » 6 » Banco Giro:
Banconote 2V»°/o sopra qualunque somma Napoleoni senza interessi Assegni
sopra Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Inns-bruck, Graz, Salisburgo, Klagenfurt, Fiume Agram, franco spese.
Acquisti e Vendite di Valori, divise e incasso coupons '/»"/o
Antecipazioni
sopra Warraate in coutanti, interesse da con-venirsi.
Mediante apertura di credito a Londra V6Jo provvigione per 3 mesi. ■ atfettl 6% interesse annuo sino l'importo di 1000 per importi superiori da con-Trleate, 1. Ottobre 1883	(52)-
i. r
•iporoča se
Nova prodajalnica
C AR L 0 ACQUAR0LI
-7 Via Caserma 7-drobno pohištvo, igrače blago za obleke
i:i poKehaoMt v pletenlcali
Najniže cene. (10—10) Govori se slovensko.
Vesela nada I za bolnike in okrevalce. [
Prati kalija, hripavaatl, prsni In želodčni bolečini, onemoglosti, aaiial. slabemu prežvekovanju. zanesljiva krepllna sredstva za ©kre-valoe po vaaka) baleznl. Kder ni pomagala ala nič dražega, pamagall aa prvi In edino pravi, 59 krat adllkavanl Ivan Hoff-ovl zdravilni izdelki li alada (moloa) in aioer pri sto-tlsočih, kateri ao bili aže proglaieni za neozdravljive, bili ao Jim pomoč in zdravje In bolniku to dali zopet Slvenje In zdravje.
(La tn« besede ozdravijenl'n ) N« edinega iinajdnika in izde ovalna pravih zdravil-nih izdelkov i« alada, c. k. dvornemu <~dd.ijulcu in od-dajaiou skoro v. eh evropBkih vladarjev gospodu
IVAN-u HOFF-u,
e. k. svetovalcu 7» naročbe, posestniku zlatega krila za zasluge s krono, vitezu visokih pruskih m nemlkih redov, d« Dun»ju, tovarna: Stadt, Graheuhof, Br"uer-strasse 2, pisarna in zaloga: Graben, Braueretrassa 8.
Eg<<r, 1. septembra.
Velecenj«nl gospo i ! S tem Vas pr sin., da mojo nar Bbo iivrgite dobro in hitro, kajti jaz se " ej odjemalci ln oonilnci VuKih po Boga blagoslovljenih zdravilni n izdelkov is slada, katere Vi napravjjare v s^- tfo CloveKtva. Ko sam le leca 1860 bival v BraunBchwei»-u, rabil s m z najboljšim uspehom proti h^' -oroidam in pokvarjenemu lelodcu VaPa nedosegljiva zdravilna sredstva iz -lada. Zdaj po 22 letih dobrega zdravja, zopet trpin in rabim Vala zdravila iz slada in jaz s in potov, ker imam zaupanje, da mi bodo zopet pomagali, kajti Jaz sem porabil Sa la 16 steklenic zladnega piva in 4 fuate H'ikolade, in u te ae tutim boljgega. Jaz Vas la-gotovim, da /ara bode moralo CloveMtvo postaviti veSen spominek, ker ste iznaMli tako okusno Holcolado, sladno pivo in bonbone; vsak Človek te izdelke rad lili a In ne zametuj« a tom svojega denara. VaHih 58 odlikovanj ste pred Bogom in svetom vestno raslufill. Moj hilni zdravnik je pripor Kil naduBitelju Flles-u VaSe preparate iz slada, kateri Vam se je tudi javno zahvali za usp.th; njtKftvi mati se ima zahvaliti VaKim alatnim zd a vilom, da Me livl, prav Uko tudi nradnlk Magde-burlke zavarevalne drulbe. Kujawa, i aterega go»pa je bila u Ce odpovedana in je zdaj popolr oma zdrava. O mojej materi Vam v Čast resnici naznanjam, d je bila ule onemogla, bolela sta jo ielodec, prsa in imel • je bledico, a po 7 in pol masećnem ulivanjn VaBega lad-nega izleBJka, 3 krat vsaki dan In zjutraj in zvečer po I kozarec Hlado e iokolade, je tako dobro ozdravil*, da a j kot 78 letna gospa vodi gospodi jstvo in vedno moli z u Vas. Tukaj notri Vam poSljetn 10 gld.; pošljite mi sladovega piva in Sokolode v Benetke, Ilotol Bauer. — Val za veke hvaležni
B.nedoll&akl, Cberamtman.
Uradno poročilo o zdravilu.
G k. priv. osrednji odior itd. v Flensburg-u. Ivan UofT-ovo pivo is sla iovega Uvletfka se Je pokazalo kakor Izvrstno sred tvo za kreptfatije.
Major WUtf«, poslanec kr. pruskih lazarecov.
Opomin In opomba.
Naj se tirja le prve, prav« Ivan Hoff-nve t delke iz slada / varovalno marko pri c. k. trgovske^ zoduiji avstrijskej in ogerskej zkbiijefeno (slika isnajdnlkaj. Ponarejenim izdelkom drugih manjkajo zdrav itn ze-liitfa in p^ niso prav napravljeni, kakor Ivan Hoff-ovl izdelki is slada in vtegnejo torej, po Izreka zdravnikov, ee!6 Škodovati.
pana prav.ga Ivaa Hofr-ovega adravllnega piva UBna i, .Udovena Islećka : 13 steklenic gld. H.06, 88 steklenio gld. 12.08, 5S stiklenio gld. 23,48. — Od 13 steklenic na zgoraj aa pivo polije franko v h lo. Za po-liljate» iz Du> aja : 13 steklekleuio vid. 7.S0, SS steklenio gld. 14.61. 6R steklenio gld. 29.10. 1]2 kilotrrama lokolado Im alada I. gld. S.4S, II. gld. 1.60, III. ild. 1. (Pri motfnejKih narodbab dovoli se rabat} Koncentrirani aladovnl lalodak 1 steklenica gld. 1.12, steklenice 10 soldov, Bonboni ia alada : 1 molnjica 60
saldov (tudi 1|2 ali 1|4 molijioo.) ^ Itroeba pod a gld. vradno«tl ao ne Isvrlajejo. % Prvi, p avi sluz razđtapljajodi Ivaii Hoff-ovi prani bonboni Is slada so v m drem papirju. Pr kapovanju naj se odločno terj i li take.	12—8
GIiai o zalogo v Trstu ima: Franc Ks.
Princ, irgovec na Akv^dotu. V Ljubljani: Veter Lassnigg, v Gorici: O. Christo/oletti, v Mariboru: F. P. Holasek na glavnem trgu; v Ptuji; J. Kasimir, lekarnar; v Celjl: J. Kvp/ersehmidt, lekarnar.
Podružnica v Trstu.
Priviiigiranega iti odlikovanega obrtnijskega zavoda
R. VLAHOV
z Šebenika v Dalmaciji, Via della Pesa §t. 8, za protestantsko cerkvijo.
S s
Ima veliko zalogo lastnih različnih likerjev po najnižih cenah, to g J
'je: Vlahov eliksir posebnosti — Roob Coccola — Puritas — rozotij)^
Maraškin in dezertna vina, Tartaro, Vodice, Maraškin, Havin, bodisi J J
Iv boteljah, bodisi v zabojih za domačijo in za razpošiljanje.	)► j
^ jI
P. n. občinstvu se naznanja, da večidel omenjenih likerjev se pro-' daja v Trstu pri A. Bischof— O. U^anis— C. Paleologo —A. Paulin\ A. Cesareo — C. Attanosopulo — C. Sofjianopuh.	10—9!
Lustnik, druHv « .KDtl^O-Jr« — lsdatelj in odgovoroi urednilc: JOSIP MILANI
Nov:, tiskarna V. DOLENC v i