DANES: M. R.: DELAVCI NAJ POVEDO, KAJ JE NAJBOLJE m. g.: Čistih računov Se ni Drago Kralj: DIVJA REKA Milan Maver: OBILJE IN REVŠČINA Sobota, 30. julija 1960 Štev. 30, leto XVIII. V OKVIRU Ne vem, kakšne bi bile po-s e Tržišče je kot celota letos bolj, stabilno kot preji- T,£tVS1r“ 2 Ljubljana pogodila za 452 ton zgodnjega zelja, dobila pa ga ni niti kilogram. Kljub vsemu temu je bilo na trgih v nadrobni prodaji dovolj sadja in zelenjave. Proizvajalci so blago sami vozili na trg, torej mimo preskrbovalnih podjetij. Razen tega se je v vseh večjih potrošniških središčih bolj in bolj kazal vpliv kmečkega trga. Tako so potrošnike razen preskrbovalnih podjetij in velikih trgov neposredno preskrbovali tudi veliki socialistični in drobni zasebni proizvajalci. Zaradi tega kljub nepopolnemu in neenakomernemu izpolnjevanju pogodb vendarle ni bilo občutnejših motenj na živilskem trgu. Irzisce je koi celota letos doij hiaimno koi i nja leta, in sicer predvsem po zaslugi močnega splošnega povečanja proizvodnje. Stabilnost cen blaga je pogojena z naraščanjem proizvodnje in s preskrbljenostjo trga. Ob istočasnem povečanju denarnih dohodkov prebivalstva se je občutno povečala osebna potrošnja. , , Vendar pa se stanje na trgu s kmetijskimi pridelki, predvsem s sadjem in zelenjavo odmika od teh splošnih ocen in je v nasprotju z vsemi ali pa z večino pogojev, da bi se navijanje cen zaustavilo. Potrošnik se upravičeno vprašuje: kako da so kmetijski pridelki letos tako dragi kljub dobri letini? Podatki o položaju na trgu ;adja in zelenjave kažejo, da preskrba zadovoljiva. Trgi s6 založeni, tudi v prodaji na drobno jonudba zadovoljuje povpraševa-ije. Način preskrbe ozir. struktura preskrbovalcev pa nista za-iovoljiva. Z namenom, da bi vskladila ždnose med ponudbo in povpra-Sevanjem, so preskrbovalna podjetja že lansko jesen in pozimi »klepala s proizvajalci pogodbe o .zročitvi blaga. Proizvajalci pa sdaj v glavnem ne spoštujejo teh pogodb. Zaradi večje konjunkture proizvajalcem ne ustrezajo :ene, za katere so se pogodili, rato preprosto ne izpolnjujejo »prejetih obveznosti. Veliki proizvajalci s socialističnega sektorja, kmetijske zadruge in njihovi kooperanti spričo velikega po- vpraševanja prodajajo blago najboljšemu ponudniku. To nespoštovanje pogodb potrjujejo tudi številke. Lansko jesen in zimo je pet beograjskih preskrbovalnih podjetij sklenilo pogodbe za 1712 ton zelenjave in 322 ton sadja. Proizvajalci niso izpolnili teh obveznosti — izročili so le 931 ton zelenjave in 296 ton sadja. Beograjski živilski trg je v še slabšem položaju: sklenil je pogodbe za 622 ton zelenjave, do konca junija je je dobil 129 ton, od 523 ton sadja pa je realiziral komaj 36 ton. Podobno je tudi v drugih velikih potrošniških središčih. Do prvega junija je na primer dobil Zagreb od 3445 ton mladega krompirja, za katerega je sklenil pogodbe, le 300 ton, Ljubljana od 306 ton le 15, Reka pa od 1616 komaj 52 ton. Tudi pri nekaterih drugih potrošnih Motnje pa so nastale pri cenah. Proizvodnja najvažnejših živil ni manjša od lanske, cene pa so se v primerjavi z lanskimi znatno zvišale. Grah v stročju so prodajali v Beogradu lani junija po 30 din kilogram, letos pa po 76 dinarjev. Cena tega živila se je v primerjavi z lanskim letom zvišala tudi v drugih mestih: v Zagrebu od 68 in v Mariboru od 80 na 140 din, v Skopju od 50 na 75, v Tuzli od 30 na 100 itd. V začetku lanskega junija so prodajali v Zagrebu mlad krompir po 60 din kilogram, letos pa po 80 dinarjev. V Mostaru in Novem Sadu se je cena zvišala od 40 na 60 din, na Reki od 53 na 70, v Mariboru od 80 na 90, v Skopju od 50 na 75 itd. Stročji fižol so prodajali lani junija v Beogradu po 82 din kilogram, letos pa po 110 dinarjev. V Zagrebu je cena skočila z 90 na 150 dinarjev, v Mariboru od 80 na 135, na Reki od 135 na 180, v Mostaru in Novem Sadu od 40 in 60 na 150 din itd. Občutno so se zvišale tudi cene sadja, zlasti jagod, češenj, višenj i. dr. Očitno je, da so proizvajalci zaradi večje konjunkture postavljali pogoje: po pogodbah so dajali toliko blaga, kolikor jih je bilo volja, prodajali so, kar so hoteli. Tako so oškodovani potrošniki in preskrbovalna podjetja. Trgovinska podjetja zelo redko sodno preganjajo proizvajalce, ki ne izpolnjujejo pogodb, nočejo se »»zameriti- poslovnim partnerjem niti takrat, kadar ne ravnajo pravilno. Položaj pa jasno kaže, da bi se tudi tega ne bilo treba bati hkrati z drugimi ukrepi za trdnejšo povezavo med proizvodnjo in prometom s kmetijskimi pridelki, za izboljšanje sodelovanja in za uspešnejše vnaprejšnje sklepanje pogodb. Vse to lahko prispeva k pravilnejši, sodobnejši preskrbi, hkrati s tem pa k ugodnejšemu gibanju cen. Splošna politika stabilizacije trga in naraščanja osebne potrošnje mora biti zavarovana pred presenečenji in odmiki tudi rta področju kmetijskih pridelkov. °®. DNEVTJ VSTAJE SO V LJUBLJANI OOKMLl SPOMENIK BORISA KIDRIČA — DELO K-IBARJA ZDENKA KALINA (Foto: Marjan Ciglič) »Težko je govoriti, kadar se srce stiska ob misli, da Te Tvoji stari, dolgoletni tovariši, ne bomo mogli nikdar več slišati in se s Teboj veseliti vse večjega in vse bližnjega slavja, veličastne zgradbe socializma, ki si ji Ti med prvimi Posvetil vse svoje telesne in duševne sposobnosti in v katere temelje si vgrajeval in vgradil svojo mladost in končno tudi svoje življenje.-« (Tito ob odprtem grobu Borisa Kidriča.) * • * Gledam njegov lik, v kovino vklesan, njegove nepozabne poteze, in neka neznana sila me privlači k njemu — kot nekoč, ko sem na sestankih in zborovanjih pil iz njegovega neusahlega vrelca ustvarjalne sle. Boris Kidrič. Težko je govoriti, ko je človeku pri srcu hudo, ker ga ni več, da bi se veselil z nami vseh naših uspehov, ki jih je omogočil s svojim revolucionarnim snovanjem. In vendar... Gledam njegov lik in zazdi se mi, kot da ga spet vidim, vedrega in nasmejanega, polnega vere v pravičnost stvari, ki ji je posvetil svoje življenje. In da spet poslušam njegove besede, s katerimi nas bodri, uči, usmerja naš korak. Kot takrat, ob osvoboditvi, ko je po dolgoletnih revolucionarnih bojih kot predsednik prve slovenske vlade prišel v Ljubljano (kjer se je že v zgodnji mladosti s tisočerimi najintimnejšimi čustvi povezal z delavskim gibanjem) in je govoril množici, ki je vriskala svobodi: »Verjemite mi, da še nikoli v življenju nisem govoril tako težko kot danes, kajti še nikoli v življenju me ni obdajal občutek tako popolne sreče. Za nami je zmaga, pred nami je težko in trdo delo. Naj se to veliko navdušenje izkaže v prihodnjih dneh, ko bomo začeli vztrajno in neumorno graditi svojo oblast in obnavljati svojo deželo .. .- Kot takrat, v tistih težkih letih po informbirojskem napadu, ko mu je Partija zaupala vodstvo jugoslovanskega gospodarstva, ki mu je s svojo revolucionarno močjo utrl nova pota. Govoril je na zborovanju pred Litostrojem in bil je bolan, prehlajen. »Hripav sem, toda kaj hočemo — hripavo je tudi tole naše življenje«. Nasmejal se je in bil nam je tako blizu, tako zelo naš, da se nam je zdelo, kot bi govoril iz nas: kako bomo ustanovili delavske svete in bomo delavci upravljali tovarne in kako žilavo se bomo morali bojevati. da bomo postali dobri upravljavci. In pred našimi očmi se je zjasnila podoba nove, resnično naše domovine. Kot takrat, ko je prihajal med nas v delovne kolektive in se veselil sleherne pogumne besede, delavske pobude in najneznatnejših uspehov, ostro grajal napake, vendar je iz vsake njegove graje dihalo toplo tovarištvo. Kolikokrat je dejal: »Socialistično gospodarstvo se lahko izoblikuje samo tedaj, če delavci neposredno klešejo njegovo podobo.« Gledam njegov v kovino vklesan lik in zdi se mi, da njegova smela misel ni onemela, da revoluciji še vedno tako radodarno daje svojo moč in da šele sedaj, ko smo že uresničili veliko njegovih misli in napotkov, dodobra vemo, kako neizmerno mnogo nam je dal in nam še daje. Danes v Ljubljani odkrivamo njegov spomenik kot živo pričo, da je Boris Kidrič prisoten v vsem našem delu in snovanju. , In Miha Marinko govori: »Ob tem spomeniku, ki ga odkrivamo, da bi z njim ovekovečili spomin na našega Kidriča, raste po vsej socialistični Jugoslaviji neprimerno veličastnejši in pomembnejši spomenik, v katerega temelje je Kidrič vgradil vse svoje sile.« 7 dni ■■ ■■« v sindikatih ■ Komisija za delovne in življenjske pogoje pri Republiškem odboru sindikata kovinarjev je izdelala v petih podjetjih pregled o tem, kaj so do sedaj storili za kadrovsko socialno službo ter kakšne probleme in težave imajo pri tem...... V Tovarni emajlirane posode v Celju so priprave za ustanovitev tega sektorja že v zaključni fazi. Ta sektor bo obsegal kadrovski oddelek, izobraževalni center, socialno službo in varnostno službo. V podjetju Eiektro Celje še ne nameravajo ustanoviti kadrovsko socialne službe. Za to imajo precej izgovorov. Pravijo, da je to službo težko uvesti, ker nimajo finančnih sredstev, ker so delavci razkropljeni po terenu itd. Čakajo tudi, da bo to vprašanje uredila najprej ustrezna komisija pri ELES, na to pa bi začeli delati po njihovih sugestijah. Dalje trdijo, da bi bila za njih ustanovitev tega sektorja samo razmetavanje denarja. Po mnenju odgovornih ljudi v podjetju je treba kadrovsko socialno službo uvesti najprej v večjih gospodarskih organizacijah, da bi se videlo, ali se sploh izplača. Omenimo naj. da je upravni odbor strokovnega združenja podjetij za distribucijo električne energije na priporočilo sindikatov razpravljal o pogojih za ustanovitev kadrovsko socialne službe v distribucijskih podjetjih in ugotovil, da so take službe nujno potrebne zlasti v večjih podjetjih (Eiektro Celje zaposluje 400 delavcev). Delavski svet rudnika Trbov-Ije-Hrastnik je sprejel sklep o ustanovitvi samostojnega kadrovsko socialnega sektorja ter zadolžil upravni odbor, da do septembra t. 1. izvede vse organizacijske in kadrovske priprave. Prav tako so tudi v STT in Cementarni v Trbovljah pričeli s pripravami za ustanovitev tega sektorja. ■ Pri Občinskem sindikalnem svetu Trbovlje so formirali 5-član-sko strokovno komisijo, ki bo spremljala in analizirala sisteme nagrajevanja v gospodarskih organizacijah na območju občine. Komisija je ugotovila, da se gospodarske organizacije resno ukvarjajo z vprašanji nagrajevanja. Tako se med drugimi tudi v Strojni tovarni Trbovlje temeljito pripravljajo na obračunavanje po ekonomskih enotah. Obrtno podjetje »Meso« je izdelalo pravilnik o osnovah za ugotavljanje osebnega dohodka, ki predvideva nagrajevanje po ustvarjenem čistem dohodku podjetja. Vsebuje tudi oceno delovnega mesta ter vrednotenje delovnega mesta po točkovnem sistemu. Z ozirom na značaj podjetja (v nekaterih mesecih ne ustvarijo dovolj prometa zaradi pomanjkanja živine in drugih vzrokov) so uvedli rezervni sklad za izplačila osebnih dohodkov. V podjetju »Mehanika« so odpravili člen tarifnega pravilnika, ki govori o potrebni strokovni izobrazbi za posamezna delovna mesta, tako da doslej ni nobenih omejitev pri nagrajevanju delavcev, ki so sposobni opravljati dela, za katera nimajo kvalifikacij. B Člani Republiškega odbora sindikata rudarjev, metalurgov in kemičnih delavcev so pred kratkim obiskali rudnika Trbovlje-Hrastnik in Zagorje v zvezi z nekaterimi vprašanji nagrajevanja po kompleksnem učinku, ki ga ta dva rudnika uvajata. V razgovorih so razen predstavnikov sindikata sodelovali tudi predstavniki delavskega samoupravljanja in uprave. Razpravljali so tudi o nekaterih pripombah Republiškega odbora in OSS Ljubljana na predložena pravilnika o nagrajevanju. Le-te so se v glavnem nanašale na nekatera določila pravilnikov, ki so dajali prevelike pristojnosti upravnim organom. SODELOVANJE MED ObSS IN SINDIKALNIMI PODRUŽNICAMI V IZOLI Včasih navzkriž Na občnih zborih sindikalnih Značilen za to je primer organizacij je bilo precej govora šega gostinskega podjetja »R1 o sodelovanju med občinskimi V tem podjetju so globoko . sindikalnimi sveti in sindikalnimi bredli, zato jih je zlasti podružnicami. Pokazalo se je, da sindikalni svet opozarjal, naJ .-te, ti odnosi čestokrat odločilno vpli- mere urede in naj odslove h vajo na uspešnost dela prvega ali ki delajo škodo. Sindikalna V drugega. Slišali smo kritike, da se družnica je zavzela popom v občinski sindikalni sveti premalo nasprotno stališče (ker je hn zanimajo za delo podružnic, jim odboru nekaj krivcev). Občm ^ dajejo premalo spodbud, ne na- mu sveiu nncaKor ni u=p^---stopajo na skupnih akcijah in po- stvar normalno uredi. Zaio dobno (to se je največkrat slišalo prišlo na predlog ObSS do Pr ^ na zborih manjših podružnic), ne likvidirane, do česar pa :ca Hkrati pa se na občinskih sindi- bilo treba priti, če bi podruz kalnih svetih pritožujejo, da le pravočasno zavzela drugačno stežka dobijo stike z nekaterimi, lišče. * V zlasti manjšimi sindikalnimi po- Podoben primer je bil 1 ^ družnicami, ki niti ne pošiljajo bivšem gostinskem podjetju w vabil na svoje seje, ne obveščajo ska menza. jpg o svojem delu, problemih in te- Iz tega vidimo, kako uS jj. žavah ter o akcijah, pri katerih posledice ima lahko slabo bi jim lahko pomagal občinski lovanje med sindikalnimi \°a - Dovolj pa ni samo Cez nekaj dni bo v Zveznem centru za usposabljanje inštruktorjev v gradbeništvu, ki je v Ljubljani, sindikalni svet. zaključen šesttedenski tečaj za betonerske in zidarske inštruktorje, in sicer po belgijski prctodi hitre- 0 teh problemih nam ie go- sodelovauje. V Izoli recimo ga strokovnega usposabljanja. Ta metoda je zelo primerna za izpopolnjevanje znanja, ki so ga stro- vm.ji tainik nhčinskepn cinriikni. dobro sodelujejo podružnice z kovnjaki pridobili v rednih šolah, še zlasti pa je metoda hitrega priučevanja odraslih zelo koristna nega SVeta v Izoli činskim sindikalnim svetom v tistih državah, kjer zaradi naglega gospodarskega razvoja redne šole ne morejo vzgojiti dovolj po- , .. večjih akcijah: nagrajevanj ^ trebnih strokovnjakov. Naši gradbeni strokovnjaki menijo, do bodo belgijsko metodo hitrega priuče- . ubčinski sindikalni svet v Izoli učinku, praznovanje 1. maja, V vanja in sploh belgijski način zidanja kmalu začeli uporabljati ha številnih naših gradbiščih. Ponekod si zelo prizadeva, da bi kar naj- stovoljnem delu in podobne. ga že uporabljajo. Pri belgijskem načinu zidanja zidar ne uporablja zidarskega kladiva in zajemalko tesneje sodeloval z vsemi podruž- tovili pa so, da je to Pre ^jj za malto, ampak vse delo, tudi sekanje opeke, opravi s posebno, nekoliko močnejšo zidarsko žlico; nicami, zlasti s tistimi, v katerih Zato v zadnjem času vse .0 naše dosedanje izkušnje kažejo, da za to metodo usposobljeni delavec napravi vsaj za 40 % več kot je delo manj razvito. Vsak član skrbijo za nenehno 0b°jestJaigga sicer. Sedanji tečaj v Ljubljani vodi načelnik belgijskega ministrstva za delo dr. Victor Martin s svo- ;<» r,Qi.-oi aktivnost za dosego določe sicer. Sedanji tečaj v Ljubljani vodi načelnik belgijskega ministrstva za delo dr. Victor Martin s svo- plenuma je zadolžen za nekaj po- cilja. Stalno sodelovanje se P času jima sodelavcema. Skupino visokokvalificiranih delavcev z večletno prakso bodo usposobili za zidar- ar-uinie ki iih mora obiskovati ske in betonerske inštruktorje, da bodo lahko v podjetjih v štiri do šestmesečnih tečajih po hitri me- , . ’ , . . . . . , . zlasti pokazalo v zadnjem todi usposabljali nekvalificirane delavce za zidarje in betonerje. — Prejšnji četrtek, 21. julija, je ^ .. . p " pri zasledovanju razvoja nas dr. Victorja Martina in njegove sodelavce sprejel predsednik Republiškega sveta Zveze sindikatov ne obveščajo o svojih sejah. So jevanja po učinku. A. tovariš Stane Kavčič. Na sprejemu sta bila tudi tajnik Republiškega odbora sindikata gradbenih de- tudi podružnice, ki sicer delajo, lavcev Slovenije Jože Križmanič in direktor Centra za izobraževanje v gradbeništvu Alojz Kamni- vendar to njihovo delo včasih kar. V torek, 26. julija, pa je bilo v Ljubljani »rvo strokovno posvetovanje z demonstracijo o belgijski ni v skladu z našo splošno sin-metodi zidanja in izobraževanja gradbenikov. Belgijski strokovnjaki trdijo, da je moč po njihovi metodi dikalno politiko. S temi podruž-zidati tudi trikrat hitreje kot sicer, seveda, če je zidar dobro usposobljen za tak način zidanja nicami pridejo celo navzkriž. PREDLOGI ZA SPREMEMBO DELITVE DOHODKA V TRGOVINI Gze za objektivna merila Denarja primanjkuje hkrati pa ostaja Iz poročil na občnih z^or*:0 občinskih sindikalnih svetov bilo moč razbrati, da imajo sindikalni sveti v skladih za zaposlene precej milijonov dih, jev neizkoriščenih. Samo ot>c ^ skemu sindikalnemu svetu Wu v Ijana-Center je od lani tem skladu več kakor pet jonov dinarjev. Medtem ko ^ sredstva iz članarine nabirajo skladu za nezaposlene, pa s’.0 Pristojni organi, trgovinske zbornice in sindikati Učne akumulativnosti posamez- ki so dala več sredstev za sklade dikalni sveti tarnajo, da so že izdelali predloge za delitev dohodka v notranji nih .trgovskih dejavnosti, kajpak kot pa za osebne dohodke, kakor denarja za kulturno in Kib . . . . . .. ’ , v. v. . . , 'v_____v v primerjavi z vloženimi sredstvi, pa nasprotnih primerov. Razen delo, za organizacijo pocitnis trgovini, ki ji sedanji način ne daje dovolj možnosti Čeprav še ni izračunov, koliko tega bi dvojni način obdavčenja skupnosti, za politično-izobraz za obnavljanje in razvoj. Ce na kratko povzamemo veg sredstev bi ostalo trgovini, vnesel nove in nepotrebne admi- valno delo in ostalo. jz ’ “* *—----- —j_.-_ bi Neizkoriščena sredstva so^ omememn nrenioeov. ie sotovo. .,c6iujv.^a- leta v leto večja. Leta 1958 Zveza trgovinskih zbornic Jugoslavije predlaga, naj bi občino merja med določale družbene obveznosti za nostmi in vpiacauu amoiu^av-iju večjimi sredstvi. Zuto-niti ni čud- su uel oseuinn uuuouauv, nu- namene, lenivec samo za vsako gospodarsko organizacijo v ter vrednostjo vloženega dela ža no> trgovski delavci sodijo, da lektivu med drugim ostane tudi slene) le 5 milijonov 700 tiso^ pavšalnem znesku. Ce se podjetje posamezno dejavnost, panogo, so’vsi predlogi »dobri«. Kaj dosti za nagrajevanje po dejansko do- ostalo pa je neizkoriščenih 21 ^ s tem ne bi strinjalo, bi delilo stroko ali skupino podjetij,OJ-bii je zares »dobro« in naj- seženih. rezultatih dela. lijonov dinarjev. Vse te anofl1". dohodek po sedanjih predpisih, ugotovili stopnjo-obveznosti gle- bolj'sprejemljivo za kolektive, pa Tako Zveza trgovinskih zbor- lije kažejo na slabo politiko, Ko bi bil poravnan pavšal, bi de na vložena sredstva in vred- raZprava ge nj prijia. žato n*c Jugoslavije kakor tudi Trgo- jo vodijo občinski sindikalni s' preostali dohodek delili med nost opravljenega dela. Na pod- iabk0 glede omenjenih predlogov vinska zbornica LRS v svojih ti. Čudno se zdi, da prizadeti ^ družbo in podjetjem v razmerju lagi te stopnje vloženih sredstev regcmo ie ne^aj pripomb: predlogih še vedno dopuščata sub- bi poznali 82. člena pravilnik^ ’ ” ’ ’ J' ’ - ’ ’ ~ ---- Ui ' jektivno oziroma birokratsko finančnem poslovanju doslej znane predloge, Ugotovimo tole: če bi delili dohodek na podlagi nistrativne predpise. Bržčas omenjenih predlogov, je gotovo, podtaknili tudi coklo nagrajeva- leta v leto večja. Leta 1958 s Na podlagi povprečnega raz- bj v vsakem primeru kolektivi niu P° učinku, saj predlog pred- v Sloveniji izdali iz tega sK -J~ "“1 družbenimi obvez- trgovskih podjetij razpolagali z videva najvišje obdavčenje za ti- (ta se ne sme uporabljati v dru8 vplačano amortizacijo ve£jimi sredstvi. Zato-niti ni čud- del osebnih dohodkov, ki ko- namene, temveč samo za doseženega dohodka in določene- in fizičnega dela, bi vsako pod-ga pavšala. Cim večji dohodek bi jetje zase ugotovilo svoje obvez- sindikab V zvezi s predlogom Zveze odločanje (pavšal, razdelitev pre- nih organizacij, ki govori. torej dosegla gospodarska organi- nosti. Ko bi tako izračunali raz- trgovinskih zbornic Jugoslavije o ostalega čistega dohodka glede na sklep o višini vplačila v sklad z8 zacija, toliko višja razlika ostala podjetju na razpolago. merje med čistim dohodkom in delitvi dohodka je največ odvis- stopnjo obdavčenja), medtem ko nezaposlene izda občinski oziPJ’ družbenimi obveznostmi, bi v uo od občin, kako bodo gledale na naša Hmžhn nri73ripva tivelin- mn nkraini cinHiknlm svet r v no od občin, kako bodo gledale na se naša družba prizadeva uvelja- ma okrajni sindikalni svet P” Trgovinska zbornica Slovenije tem razmerju delili dejansko do- trgovino. Ce kolektivi ne bodo po- viti kar najbolj široko sodelova- svojih potrebah na podlagi stani že več let predlaga tak sistem de- seženi dohodek. Podjetju bi v znali pavšalnih obveznosti za n-je članov kolektivov pri uprav- ter ocene morebitnih nezapo®1. litve dohodka, ki temelji na vsakem primeru ostal sorazmer- daljše razdobje ali če bodo ko- ijanju njihovih podjetij. Samo s nih na svojem območju, se Pra^,' dvojnem obdavčenju dohodka, no enak del doseženega dohodka, mune te obveznosti spreminjale tPm) fja kolektivi trgovskih go- da je od občinskega sindikalne^ Prvo obdavčenje naj bi zadostilo Po drugi varianti bi družbene (kakor jih zdaj n., pr. v gostin- spodarskih organizacij s spre- sveta odvisno, ali sploh uvede t potrebam družbenih skladov in obveznosti podjetji izračunavali stvu), potem s temi pavšali trgo- membami v sistemu delitve do- sklad in pa, kolikšen od stote proračunov. Izračunali bi ga na na podoben način, le da bi upo- v'na ne bo dosti pridobila. Alter- hodka dobijo enak položaj in ena- članarine nameni zanj. podlagi vloženih sredstev in vlo- števali vsa vložena sredstva in nativna možnost, ki naj bi jo ime- ke spodbude kot kolektivi drugih Ker tudi v letošnjih prora<-a ženega dela, in sicer iz povpreč- ne le osnovna sredstva (amorti-\li kolektivi (delitev po starem) gospodarskih organizacij, bodo nih občinski sindikalni sveti f nih razmerij čistega dohodka in zacijo), kot pri prejšnji varianti, zanje ni spodbudna. Na kratko: doraščali in zoreli tudi kot uprav- vedno predvidevajo velik Pra' družbenih obveznosti posameznih Pri takem načinu delitve do- ^ebtve bi. lahko spra- ijavci. Prav zato je predlog sin- sredstev v sklad za nezaposlene: dejavnosti, strok oziroma skupin hodka bi morali trgovino razde- ' . kolektive v precej negotov po- dikatov, ki upošteva predvsem je povsem umestno opozorilo, podjetij. Preostala sredstva bi liti v več skupin: posebej zuna- lozal- dobro gospodarjenje podjetij, to- sveti v prihodnje bolj razmišlja kolektiv razdelil na osebne do- njo trgovino, posebej trgovino na Predlog trgovinske zbornice rej objektivna merila, za kolekti- jo o tem, kolikšen odstotek ris' hodke in na sklade. Drugo ob- debelo z industrijskim blagom in Slovenije v marsičem podcenjuje ve trgovskih gospodarskih orga- narine naj gre v ta sklad, da o°' davčenje pa bi bilo odvisno od vso ostalo trgovino skupaj. Raz- zrelost upravljavcev. Menda bi nizacij zares najbolj »dober« in do lahko ostala sredstva koristn tega, kako bi podjetje razporedilo likovanje je potrebno zaradi raz- lahko našteli kar dosti podjetij, sprejemljiv. -mG uporabljena v druge namene, čisti dohodek. Tisti del, ki bi ga m........im....in..........m...■»BllppiB^ ...................mi,........... bi obdavčili po nizki stopnji, delež za sklad skupne porabe bi bil obdavčen že po nekaj višji stopnji, tisti del sredstev, ki bi ga F. K. Maribor — Ali vplivajo Po izrecni določbi 49. člena za- redna in nestalna udeležba na do- podružnica postavila vprašania! kolektiv dal za osebne dohodke priznanja udarništva in raciona- kona o pokojninskem zavarovanju bičku. To udeležbo dobi zavaro- kakšne so možnosti, da pridejo.11 (nad minimalnimi osebnimi do- lizatorstva ter odlikovanja z re- se čas, ko je bil zavarovanec va- vahec tako posebej in neposredno delavci do ustrezne kvalifikacij6, hodki) pa bi obdavčili po naj- dom dela na višino starostne po- jenec, ne glede na starost, ne šte- izplačano od podjetja, povrh na- - Odgovor: Po še vedno veljav' višji stopnji. Vse davščine iz na- kojnine? je v delovno dobo za pridobitev domestila plače, ki jo je prejemal nem splošnem navodilu o Prid£ slova tega obdavčenja bi se ste- p0 zakonu o pokojninskem za- P0b°jnmske pravice. Vajensko za časa bolezni iz socialnega za- bitvi strokovne izobrazbe s Pra1't’ mmi” EffiSSS riSSsHH sr SHriSs bi bile vse trgovske gospodarske starostne pokojnine samo kolikor se št^e doba šolanja, toda največ uveljavili pravico do pokojnine, poklice tudi s praktičnim delo^ organizacije nekako sorazmerno bi pripomogla zavarovancu za pri- 2 leti’ če zavarpvanec ta niste pa prekinili delovnega raz- in s polaganjem predpisanih iz' obremenjene s prispevkom iz de- Znanie višie kot redno pridoblje- ^as Y (^e^ovnem> razmerju in to le merja. Koliko letnega dopusta pitov. O priznanju strokovni litve dohodka. Poglavitno merilo ne strokovne kvalifikacije na pri- v Pr*meru> 3e zavarovanca po- vam pripada? izobrazbe polkvalificiranega ae' bi bila vložena sredstva in ne v smjsiu 177. člena zakona o s'a^a gospodarska organizacija na Po 26. členu zakona o delovnih lavca izda potrdilo upravni odtK« samo vloženo delo, ki je zdaj iz- javnih uslužbencih ali pri delov- *cdan'ie> ,da bi dokončal redno šo- razmerjih Vam pripada letni do- podjetja na podlagi mnenja P0, raženo v minimalnem osebnem nern razmerju pri gospodarski or- da bl se Y državi ali v pust 30 delovnih dni. Imate nam- sebne izpitne komisije, ki jo if116' dohodku. V zvezi s takšnim na- eanizaciji tako da je bil zavaro- tu,’irl1 strokovno izpopolnil ali reč delovno dobo nad 25 let in ste nuje upravni odbor in ki ^oTa činom delitve dohodka med pod- vanec postavljen na delovno me- RPeci?bziral v svoji stroki oz. de- šo vedno v rednem delovnem raz- preizkusiti strokovno znanje de" jetji in družbo, se je izoblikovalo sto ki teria višio strokovno izo- *u" bi ga opravlja. Ti primeri pa merju. Izpolnjujete tudi pogoj ne- lavcev, ali je tolikšno, da se la11' ’ ' ' ' brazbo kakor je tista ki si io je ne Pridei° v Poštev za vajenca, posredno prehodne nepretrgane ko izda potrdilo o tem, da s6 redno nridobil s šolanjem in da ker ta sploh ni v delovnem raz- enajstmesečne delovne dobe po polkvalificirani delavci za svoj ie tam delal najmanj 2 leti voh- merju v smislu kona. 27. členu istega zakona. Po 315. poklic. Delavec, ki je opravlja dobju 3 let (64 in 65 člen zako- .se v nadomestilo za osebni členu istega zakona uveljavitev najmanj dve leti kot polkvalif1 na o ookoininskem zavarovanki) do,hode. za časa delovne nespo- pravice do pokojnine sama še ne cirani delavec kvalificirana dela Izven tega pa bi mo^el odlikova- s°bnosti zaradi bolezni šteje razen pomeni prenehanja obstoječega svojega poklica, ali pa pet let k® nec poskusiti, da doseže s prošnjo J ^Th ‘a PT” delovnega razmerja. Za preneha- nekvalificiran delavec, si dvoje variant: DELAVSKA ENOTNOST Ustanovljena 20 novembra 1942 List izdaja Republiški svet ZSJ za Slovenijo Glavni In odgovorni urednik MITJA ŠVAB UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR DORNIK PETER GAŠPERŠIČ SONJA MAVER MII.AN VOLJČ JANEZ TEHNIČNI UREDNIK ianez Šuster LiIst izhaja v a red n is K) povezavi ? •Radom- - Naslov' uredništva In uprave: Ljubljana Kopitarjeva 2. pošt pred 313-VI. tel uredništva 39-181 do ifl5 3i 555 tn 3i 453 - Ra^un pn Komunalni banki v Ljubljani št t>uo 705/1 «3 - Posamezna številka stane 20 din -Maročnina ie četrtletna 250 polletna 500 m letna 1000 din - Lisi tiska C7.P •T.Uidska oravlrn ^ Poštnina ola^ana v gotovini tudi osebni _ dohodek nad tarifno nje mora nastopiti eden v tem pridobi priznanje strokovne S3SSS Sind. podr. Stolarne. Dobre- Po predpisih tega navodila lahko je pokojnine, kot bi mu šla po *3;,^"LZakTa ° zdraVRtvanem pokojnine ni našteta. J ^ zavarovanju delavcev ngsaarsr srJOši—s~. ~=£=k in stalnih dodatkov za delo v red- pet in nekateri tudi še po več in se v ta namen s posebnimi P0" Nekateri trdijo, da se po no- nem delovnem času, ki so bili iz- let razna strokovna galanterijska datki o dobi in vrsti zaposlit'76 vem za starostno pokojnino upo- plačani v zadnjih 3 mesecih. Med dela. Nihče pa nima nobene kva- nosameznih delavcev obrnite 118 števa tudi vajenska doba. Ali je te stalne dodatke, ki so bili izpla- lifikacije. ker se ni doslej za to oddelek za delo okrajnega Ijud' to res? Ao"i ” f"''-;I--*- • ’ *.. - J čani v teh mesecih, pa ne šteje iz- zanimal. Sele sedaj je sindikalna skega odbora. 0 CEMcH0 govorili na posvetovanjih predsednikov in tajnikov SINDIKALNIH PODRUŽNIC KOVINSKE IN ELEKTROINDUSTRIJE Delavci naj povedo kaj je najbolje sj ^ zadnjih posvetov«njih predsednikov in tajnikov podružnic kovinske in elektroindustrije organe. . ... Ne bi smeli prezreti tudi tega, elektroindustrije da so predstavniki sindikalnih orga- ie ~Ta,,UIi podružnic _ ^_________ r e}ektrofi;ospodarstva — bila so v vseh okrajih — so nizacij v podjetjih elektrogospodar- S? pgvPboS- » „ vprasanjih in se pogovorili o pripravah na V. kon- tej gospodarski panogi po načelih, ® es sindikata kovinskih delavcev Jugoslavije. Na po- ki iih Je skupaj z delavskimi sveti "«p«Ttiih jol',g°t^l'S \ic i“ r"”™'1*,™ Rffi ;r»s,^fp“1.h, ko gre za položaj slab oziroma kritičen vpod-•»ater-13*110 l°^erle obrate, povzroči jetjih, ki zaposlujejo 86 odstotkov Flalno škodo, vpliva na doho- vseh zaposlenih. Podjetja so pone-Vaaj’11 otežkoča normalno nagraje- kod že iskala rešitev s tem, da so katjL- delovnem učinku. Ker ne- več lastnih sredstev namenili za Hajg1 °brati v takih podjetjih ni- obratna sredstva, poskušali pa so Ha/ sv°jega ekonomskega obraču tudi z drugimi ukrepi. Ugotavljali i)ian^!So- dovolj stimulirani, da z so tudi, da doslej organi delavske- str°ški več proizvedejo, ga samoupravljajnja niso dovolj ------------------ % "v0 Ustnega sistema nagrajeva- skrbeli, kako koristijo obratna sred- razlaga, da takšno Pf0- kl bi ustrezal značaju njihove stva, kakšne so obveznosti v zvezi (brez zadovoljivega d(.| '/dnje in zato so primeri, da s tem in podobno, temveč je bila to nj],^01 dobivajo premijo po pravil- le domena uslužbencev, ki se po te > ^djetja, ki nima nobene zve- službeni dolžnosti ukvarjajo s temi y njihovim delom. vprašanji, šele ko v sedanjem kritič- munah lahko izognile, če bi Ljudje v Kranju, Novem mestu, Celju in drugih večjih mestih govore, da bodo tudi tamkaj podražili mleko. »V Ljubljani so ga že,« pravijo, »zdaj smo še mi na vrsti.« Tako govorijo (in pričakujejo) potrošniki, ne da bi jim občinski ljudski odbori na zborih volivcev ali kako drugače pojasnili, kaj je, oziroma kako bo s cenami mleka. Menda bo odveč podrobna zasebnikih), tako da ni nič čud-govorjenje nega če mlekarne vse bolj kupu- Nižja odkupna cena mora na do-odgovora) jejo mleko pri družbenih proiz- ‘ lahko družbeno in politično pre- vajalcih. Le-ti namreč lahko za- cej škodi, čemur pa bi se občine gotovijo večino potrebnih količin ceno mleka. Zato je na primer in družbene organizacije v ko- dr- potrošnika, v primerjavi z drugimi živili, ni predrago. Mlekarne sicer pričakujejo, da bodo občine in družba nasploh pokazali več razumevanja za njihove težave. Tako naj bi mlekarnam nudili ugodnosti pri odplačilu investicijskih posojil (del stroškov naj bi nosile komune, oziroma naj bi mlekarnam podaljšali amortizacijsko dobo: morda na 50 let). Mlekarne naj bi dobile posojila z nizko obrest- . x j-- .no mero, enake ugodnosti naj bi ločenem področju prav gotovo ’ , x .. . , . , vplivati tudi na nižjo'prodajno zanje veljale tudi pri nabavi de- ma pada: Ljubljanske mlekarne so na primer lani kupile na družbenih posestvih le 18 “/o potrebnih količin mleka, do konca letos ga bodo kupile že 55 °/o, do konca prihodnjega leta pa 80 °/o potrebnih količin), potem iahko začnemo resho razmišljati, kakšna je prava ekonomska cena mleka v vsaki komuni posebej. Nikakor namreč ne bi smeli dopustiti kakršnih koli pavšalnih podražitev mleka, češ da so tako rekli in naredili v Ljubljani«. mleka, medtem ko se na zasebne precej nerazumljivo, da v Mari-proizvajalce — tako kaže praksa boru prodajajo mleko prav tako razjasnile tudi take zadeve. Samo golo pojasnilo, da so se od- čakujemo, da bo vse manj mlečnih kriz«, ki se kažejo zlasti v zimskih mesecih in ob prehodu bodo mleko prodajale po sedanji s suhega na sveže krmljenje ži- ne po 46 dinarjev kakor v Ljublja-moremo zanesti. Tako lahko pri- ni, čeprav ima Maribor za pre- gredo enostavno v upravo de na pleskarje, ki dokončujejo UjjJFtja, dobe raziične podatke in pohištvo (nam ga namreč tovar-ter na taki osnovi obliku- ne dobavljajo v surovem stanju). 8a „s'a'teče sindikata do določene- Ostalo odpade na otroško konfek-r Sospodarskega problema. Popol- cijo in razne drobne izdelke, če-na jasno ■- —- ->—* stali-, J“suu je. da delavci takih na. 0 ne poznajo, so pa lahko celo sj Pr.°tna njihovim mišljenjem in jih ato ,tudi ne prizadevajo, da bi st0:j!eabzirali. V nekem podjetju faio v Prec* d'*emo, nai f°rmi-l;aj. kadrovsko socialno službo in cii° naj ho vk'jučena v organiza-ko shemo podjetja. Nekateri vo-Ijudj« v delavskem svetu za-svoje stališče, sar industrija in družbena obrt zdaj ne delata, pa tudi ne kaže, da bi se to kaj kmalu zgodilo. V zadnjem času sodelujemo z Zavodom za zaposlovanje invalidov, ki nam preskrbi marsikateri izdelek, ki smo ga do nedavna še kupili pri zasebnih proizvajalcih.« (Jij 7” ““črno podjetja. Nekateri vo- g0 ‘ tjudj« v delavskem svetu za- • Elektrotehna: »Tisto, kar Pod'Ja^° sv°je stališče, uprava damo zasebnim obrtnikom, je (j0 /f/te pa spet svoje. Sedaj vsak- 0,62 odstotka vsega našega pro-Sce pristaše za svoj koncept in meta. Zasebni sektor nam pred- vsem kompletira razne izdelke ter izdeluje lestence in svetilke.« • Izbira: »Imamo ,smolo‘, da podjetje vključuje dve trgovini z otroškim blagom. Večino tega blaga so nam doslej dobavljali zasebni obrtniki. Zdaj sodelujemo z Invalidskim podjetjem v Kranju in z Zavodom za zaposlovanje invalidov. Kakovost izdelkov družbenega sektorja zadovoljuje! Kot detajlistično podjetje imamo še to ,smolo1, da nas kritizirajo, če kupujemo naravnost od zasebnika, ostanemo pa ,čisti1, če kupimo prek posrednika. Potrošnik zato seveda plača draže.« Refren vseh: »Trgovci srna Naša osnovna dolžnost je, da preskrbimo dovolj blaga in v zadovoljivi izbiri. Kupec ne vpraša, od kod izvira blago. Proizvajalcem družbenega sektorja bomo seveda dajali prednost, samo pridejo naj!« Kot rečeno, nekatera trgovska in industrijska podjetja še poslujejo tako, da nudijo zasebnim obrtnikom milijonske zaslužke. Do tega prihaja predvsem zategadelj, ker družbeni obrti na splošno dajemo premalo podpore, pa najsi bo to glede investicij, potrebnih prostorov ali kako drugače. Mnoge naše komune namreč še vedno vidijo v obrti predvsem vrelec sredstev za svoj proračun, manj pa pomembno gospodarsko dejavnost, ki potrebuje tudi pomoči. Tako seveda ni nič čudnega, če občine kdo ve kaj ne pospešujejo družbene obrti, saj leta prispeva le del proračunskega prispevka od osebnih dohodkov, medtem ko zasebni obrtniki na račun raznih davščin vplačajo v občinsko blagajno do desetkrat toliko; če seveda vzamemo za primerjavo občino, kjer sta oba sektorja obrti enako močna. Velja še poudariti, da družbena obrt ustvarja znatna sredstva za družbene investicijske sklade, čeprav naše komune iz teh skladov v zadnjih letih vse več vlagajo v obrt, vendar te naložbe ne znesejo vsaj toliko sredstev, kot jih je obrt ustvarila. Ta sredstva namreč vlagajo občine tudi v druge gospodarske panoge, predvsem v industrijo. Seveda si vsakdo izmed nas želi, da bi bila naša dežela industrijsko kar najbolj razvita, vendar gre za skladen razvoj našega gospodarstva. Pri sedanji politiki do obrti pa marsikatere občine žal pozabljajo, da razvoj industrije zahteva tudi večjo potrošnjo obrtnih uslug. Tudi industrija in trgovina (ki še kako vesta, kaj potrebujeta) sta dolžni skrbeti za razširitev mreže družbeno-obrtnih obratov. To lahko storita z ustanavljanjem postranskih obratov, ki bi izdelovali tiste predmete, ki jih industrija in trgovina dandanes še morata kupovati pri zasebnikih. Nekatera naša tekstilna podjetja so se že odločila za to pot in začela ustanavljati razne konfekcijske obrate. Pohvaliti velja tudi pobudo zavodov za zaposlovanje invalidov, ki v zadovoljstvo odjemalcev (predvsem trgovine) izdelajo marsikaj, kar je do pred kratkim ponudil v nakup le zasebni obrtnik Ob vsem tem pa eden osnovnih problemov obrti — investiranje — ostane. Treba bo bolj skrbeti, da bi občine vlagale v obrt kar največ sredstev, predvsem pa vsaj tista, ki jih obrt prispeva v družbene investicijske sklade. Razen tega naj bi dobile posebno investicijsko pomoč tiste gospodarske organizacije, ki z ustanavljanjem postranskih obratov razširjajo obrtno mrežo. Obrti pa bo treba omogočiti tudi pristop do zveznih investicijskih natečajev in s tem do deviz. Tako bi obrt dobila sodobno tehnično opremo, ki je z malenkostnimi sredstvi iz lokalnih virov zdaj ne more kupiti. -mG viz. Že samo to bi mlekarnam v marsičem pomagalo, da obenem z razvijanjem stranskih dejavnosti (brezalkoholne pijače in podobno) znižajo svoje stroške, ki so, kot omenjeno, ponekod še neverjetno visoki. Kot rečeno, družbeni kmetijski obrati vse bolj povečujejo projzKodnjo mleka, tako da bi kdo utegnil pomisliti, da bo mleka kmalu preveč. Glede na sedanjo potrošnjo (v Ljubljani 0,27 litra dnevno na prebivalca ali komaj polovica tega, kar bi organizem potreboval) za to še ni bojazni. Nasprotno: skrbeti je treba, da bomo kar najbolj povečali proizvodnjo mleka. Če bodo proizvajalci skrbeli za izbor dobrih pasem govedi in za dobro krmo (med drugim z boljšim sušenjem sena, s siliranjem in' podobno), bomo po eni sl rani lahko povečali proizvodnjo, z druge strani pa zmanjševali stroške. Ob tem velja razmisliti tudi o organizaciji sodobnih, živinorejskih obratov za proizvodnjo mleka; »mlečnih farm« v neposredni bližini industrijlskih središč. Stroški za prevoz mleka od proizvajalcev do mlekarn namreč nrecej vplivajo na ceno mleka. Ljubljanske mlekarne so bile na nrimer še lani prisiljene kupovati mleko v Prekmurju. Gotovo pa je, da bi bilo ceneje pripeljati krmo na farme v bližini velikih centrov, kakor pa vsak dan od daleč voziti mleko. V ilustracijo naj povemo, da se 1 8-milijonsko mesto Milano v Italiji, ki potrebuje pol milijona litrov mleka dnevno, oskrbuje z mlekom s področja z radijem 30 km. Za Ljubljano pa morajo Ljubljanske mlekarne še zdaj voziti tistih 11 mitiionov litrov mleka, kolikor ga med letom odkupijo, do 70 km daleč! Nedvomno bi z urejanjem takih vprašani (o čemer hi seveda tudi potrošniki morali povedati svoje) lahko za daljše obdobje ustalili cene mleka. —mG Ob polletju v Trbovljah kur dobro Na zadnji seji so trboveljski občinski odborniki razpravljali o polletnih gospodarskih uspehi?) sedmih trboveljskih podjetij. Ta podjetja so polletno količinsko proizvodnjo presegla za 1 odstotek. Med najboljšimi je Mehanika, ki je presegla plan proizvodnje za 24,9 odstotka. Slede ji rudnik Trbovlje-Hrastnik s 5,1 odstotka, Cementarna s 5,4 odstotka, Strojne tovarne z 2,2 odstotka in Strojno mizarstvo z 0,4 odstotka. Predvidenega plana ni dosegla Termoelektrarna, ker ni bilo zadosti zahtev v elektrogospodarstvu, in Elektrostandard. B«c .mmm j »f ■ sili M® 150 km skozi jugoslovanski Kolorado Turistična atrakcija številka 1 Sezonske in »izvensezonske« vožnje Se pred nekaj leti je bilo po- vapčiče. Kosilo je in malo jih je, zvezd, ki jih je premoglo nebo tovanje s splavom po Drini in ki se ne vdajo. Splav celo uro nad sotesko, so ustvarile prijetno njenih pritokih prava pustolov- ?s,tane sam in vsi so se P°razgu- vzdušje. s.. . , .. . , . bili v mestu. O Goraždu lahko re- sčma m le redki domačim in tuj- čemo podobno kot 0 Foči; meste. ci so se po dogovoru s splavarji ce, ki je bilo nekdaj nebogljena sati le Valove in tihe razgovore, tu in tam se je s sten pripodil orel, kriknila zver v gošči pod stenami... v Starem Brodu, vasici tik ob reki smo prenočili. Težko smo našli prostor za šotore in za ogenj, povsod strmina. In spet raženj in pesmi in zvezde in noč, polna bučanja in šumenja. MOST NA ŽEPI Tretji dan potovanja po Drini je bil najlepši in žal — zadnji. Tu si je reka vrezala pravi kanjon najprej med pogorjema Devetak planino in Zvezdo ter ka- u , • • t-eoKo Naslednji dan je minil mirno, sneje med Taro in Javorjem. De- spustili na hlodih skozi njene so- kasaba v katerem pa so zrasle ne Drina se ni šalila z nami in nam setine kilometrov daleč se navpič- POD ENAJSTIMI OBOKI , • v lo OMrnrno rmrimri nr. oe 111 oailld z nalili lil nam Keillie K.llomeuov uaien oc liavjjn,- teske in cez nevarne brzice. Da- ^.h 1on’iK h.» 13 ^ ” je, razmeroma mirna, razkrivala ne stene dvigajo iz reke in nikjer svoje bregove, ki so postajali še ni prostora, da bi pristali ali sto-vedno bolj in bolj strmi in divji, pili na suho. Ko smo prešli sotesko Tijesno, so se pred nami pokazali loki zna- nes je to že nekaj povsem vsak-dan jega. Ko pridete v Fočo, boste kmalu izvedeli, kdaj odrine na- Ril„ . 75 ZZ ZZZZ Z77755 Za trenutek smo pristali v Ze- slednji splav, koliko je treba pla- je nemir s krmarjih rok m oči menit^a više^adsklga mostu. Pinem slaPu' ki se iz ^rlvn^v čati za nenavadno vožnjo in da prenesel tudi na potnike. Reka se Pred njim nas je čakalo majhno e®e r?'' rasl .nara rit1 ^ - fcfsrs .riris * rr tr as bočjih, proga se je dvignila viso- stran. Tok in valovi, ki so se od- niu_, ^ __7 dikalnih privilegijev, Naše potovanje se prične ob ko v stene. Ko je po njej peljal bijali od stebrov, so grozili spla- neznani tuji arhitekt gradil ta je vodila sotočju Pive in Tare, na kraju, vlak, smo ga videli le v odlomkih, vu. Spet je moral krmar močneje nomembna^karavlnska^not'' po nor c nr-inn • lokomotiva je bila že v predoru, stisniti dumen v dlani in usmeriti Pc e. a , » . , P,.'jP kjer se Drma pravzaprav rojeva. J * kateri so se nekoč pretakale dra- Nedaleč od vasice Hum, na produ pod strmim ostenjem Magliča je pripravljen splav; hlodi so trdno povezani z jekleno vrvjo in splavarji so nared. Sonce še ni vzšlo in le po svetlih barvah na nebu sklepamo, da se bo kmalu zdanilo. Ta prvi del poti — do Foče — je minil naglo in kot v nekakšnih sanjah. Reka je nezadržno nosila splav in vse okoli nas je bilo prepreženo z meglicami, ki so se dvigale iz valov in zdaj zagrinjale vse okrog nas, zdaj spet razkrile vršace strmih pobočij, ki so grozili, da se zrušijo in nas zdrobe. ŠTIRI STO PREŽIVELIH V Foči je splav sprejel veliko potnikov. Bilo nas je kakjh 4A, domačinov in tujcev; takih, ki so se veselili potovanja in so o njem že brali, in takih, ki so se spuščali v neznano in so odkrito priznavali, da se boje. Jeklene vrvi, s katerimi so bili povezani hlodi, in mišičaste roke splavarjev in njih mirne oči so resda vlivale zaupanje, toda mimo nas V kanjonu Brine gocenosti vzhoda in zahoda. Kmalu po Žepi se prične pravi bojni ples. Pred nami je Dolnji Buk, najnevarnejše mesto na Drini. Če ni dovolj vode v reki, tod sploh ne plovejo, splave spuščajo same po vodi, a večina se jih razbije. Tudi sedaj je krmar povedal vsem, da priporoča, naj izstopijo in naj se preko Buka peljejo le tisti, ki so pripravljeni odgovarjati sami zase. Kakih petdeset metrov pred brzicami je krmar zaoral k bregu. Večina potnikov je zapustila splav in stopila na stezo, vsekano v skalo. Na splavu so ostali samo trije splavarji in nekaj fantov, ki so se pripravili za »kopanje-«. Bili so že v kopalkah, ko je splav odrinil od brega in se usmeril proti brzicam. Počasi, se nam je zdelo, se je bližal matici, iz katere so štrlele čeri, ki so se nam zdele tako gosto posejane, da ni bilo med njimi prostora za tako širok in prostran splav. Valovi so pograbili hlode, jeklena žica je postala prožna, Vse je zavalovalo, voda je prekrila splav, ga spet dvignila, rob je švignil mimo skale. Potem je mirno, kot da se ni nič zgodilo, zaplul v tolmun, kjer smo se spet vkrcali. MILANOV GROB Ves popoldan, vse do Bajine je hrumela reka — nemirna, div- ja, polna brzic in neprijetnih pre- ko se zadnji vagoni še niso pri- splav najprej naravnost k stebru, kazali iz prejšnjega predora. da bi se mu v zadnjem trenutku Že ko so sončni žarki zapustili umaknil in varno zdrsnil pod ■ splavarjenja, smo pluli skozi so- tesko. Obronki planine Tare so , . , ,, .... se iz višine tisoč metrov rušili se dobro drže in nega graditelja Mimara Smana, naravnost senečenj... Foča se je budila, ko je splav mo^tovitdMtefdalje Kot vsako reko in se dvignili strmo v vzhod- obokom mimo. mesto ki ga dolgo nismo obiskali na Pobočja, je splavar opozoril Stoletja stan most, delo Slavin ga poznamo morda še iz pred- potnike, naj se dobro drže in nega graditelja Mimara Sinana, naravnost v vodo Na kraju kije vojnih let - tako nas lahko tudi ohranijo mirno kri. Tujci so zme- kljubuje stoletjem. Nešteto vojska bil morda le deset kii0metrov od-Foča samo preseneti. Res, da je deno gledali okrog sebe in sku- je Šlo čezenj, neštetokrat je bil daijen od nevarnih brzic, nam je mesto še danes staro gnezdo toda šali pri domačinih najti prevod poškodovan in popravljan. Kiju- krmar pokazal grob na" majhni kaj je bilo nekoč in kaj je da- krmarjevih besed. Ta se sedaj ni buje času, reki in prometu, ki gre polici nad reko. nes... Vse, kar je Foča doživela, zmenil več za ljudi, ves se je po- preko njega; nekdaj karavane, ki »Milanov grob« — tako se da-se najlaže pove z naslednjim po- svetil dumenu (krmilu), ki je po- so ^ mimo hitele po glavni ce- nes imenuje ta kraj. Pred več leti ne- Bašte kier ie bil konec našega gorC' 'rare- Durmitora in sveta sredi soteske, nevarnosti 1" 11 sMavar^nfa J!mo^!XskoT sgo- v^h pritokih te nenavadne prijetnosti je vedno dovolj. Taj rekc- „ poletna vožnja po Drini, tako w »Vsi drugi delavci so na bolj- ristiČno splavarjenje, je ^ sem« je dejal krmar, »celo ru- j ^itek. pridite zgodaj darji, minerji in drugi, katerih „, , , . ... , Holo tnrH (n r,a«n^ mIadl kdaj na obisk, a poslov* datkom: danes ima mesto kakih stalo naše edino orožje v boju z sti med Njjem jn 15.000 prebivalcev, od tega jih je reko. In njegova moč, spretnost s^gJ^ežM^tovornjfkf^po^magi'- ki Veljal za ei3Cga najspretnej- ^Jaj^v°reki^na^bolT n^ar- proti 'hruPni >» veseli Bajini Ba' in ann v; or. rvro-h-iipi; iminr. » i., ir, seoaj lezKi rovomjdiu, po magi n»ir,i ir, t i-rr,,i morajo v reK! na najooij nevar- __ Sč« se je na brzicih ponesrečil Milan, delo je tudi nevarno in naporno. ------------” “.‘..ja ve, smo vedno na vodi, delamo s® od vseh vaših, kajta k ali se boste vrnili.,. Segli smo v roko krmarju J splavarjem, ko smo v vasi Ske* napet* Mi ves dan, ker reka teče venomer, spimo V šotorih ali v votlinah, ko ni prostora, da bi jih razpeli ob bregu. Pri nas je mnogo opravil, ko je treba iskati prostovoljce, Id ni zapustili splav in se znanje. Brzica je hrumela. Strali Beograd-Sarajevo, ki jo ših splavarjev na Drini in Limu. ki šti, kjer nas je čakalo pren- očiJ** Fo- Splav je sunkovito poskakoval, ^odo nTelMa^v prihodkihKletih rek?1 da nattfnameren Plovej^rnimof^^^čktiti^sfrugo! in sto posebnosti tamošnje ku^ matica ga je usmerjala z j modernizirali in ta del naših kra- . . 7 , ‘ j v kateri so se nagrmadile stotine nje. Kljub temu, da je krrna^ le 400, ki so preživeli vojno, le in štiri sto starih, predvojnih čanov. Sp,„ m,„o d« p« re- j« -i iTSff s« o e«o»v»rwfv>t Vt r^r\l i /-»o Iv DRAGO KRA^^ io;v,D „iok maihon oooason in ne bije splav... Najhujše se je zgo- grnil skrivnosten mir. Bilo je sli- splavijo les iz pragozdov Zelen- brez pomoči na samotnih policah piha vlak, majhen, P^sen^in ne- ^ hitro^ Nenadoma s0 se bogljen. To progo ^ - —- — , , Ustiptače (priključek na železni- pred splavom pokazale ceri, dl-co Beograd-Sarajevo), ki je dol- vel* smo prav k njim. Spraševali ga borih 40 km, so pred vojno smo se> zakaj se jim nismo ze gradili celo desetletje in so ji P«J umaknili, toda tudi na desni ljudje dali ime »volilna proga«, m na levi so pod valovi grozile Delo je namreč pogosto zastalo in skale. Podivjana matica nas je so ga oživeli vedno le tedaj, ko nosila naglo m neugnano. Sp av so se pripravljale kake volitve. je drvel k bregu, k steni, ki se je ^ bližala, m prav tako kot prej je rit cit nFRTNi čer grozila> da zdrobi V6e- Toda bU SU DLRIN. mož) ki .e stal za dumenom, je Reka nas nosi mimo vasice poznal reko, vse njene šibke toč-Ustokolina, ki ji morda ne bi bilo ke in njene nevarnosti. To je ka-potrebno posvetiti niti pogleda kor matematika, je dejal potem, kaj šele te vrstice, toda med vse- ko smo zvečer sedeli ob ognju, mi kraji tod ob Drini, ki so jo Nevarnim mestom se moraš po-vsi že davno prerasli, je bila prva vsem približati, če bi jih rad uka-in najvažnejša postojanka ob ce- nil in se jim izmuznil. Če se jih sti Niš—Dubrovnik, po kateri je ustrašiš prezgodaj in se jim hočeš potovalo stotine karavan. V Usto- predčasno izogniti, si prišel z dež-kolini je bila kolonija, V kateri ja pod kap. Tako je bilo tudi pred so prebivali dubrovniški trgovci, steno, tik pred njo — nekaj metu je bila tudi carinama. In še trov — se je splav vzpel in dumen po nečem je Ustokolina znameni- ga je vrgel spet k sredini reke, v ta. Pri njej se je nekoč peljal Z matico, ki je še vedno podivjana brodom čez reko turški sultan že pustila za seboj nevarne čeri Mehmed Fatih. Sredi reke je sul- in se kmalu razlila v širok in pri-tanovemu konju spodrsnilo, padel jeten tolmun. je v vodo in utonil. Sultan je te- pristali smo in še predno g0 ^ su bili razgovori o prestani nevarno- (Globoka reka) m po tem je Dri- stj mjm0 jn duhovi pomirjeni, so na (derin), kot pravi legenda, do- na 6b reid zrasli šotori ih bila svoje ime. vzplapolali ognji. Kmalu je zadi- Po desetih brzicah smo se na- šalo po pečeni ovčetini, po bo-glo pripodili v Goražde, splav je sanskem loncu in idila bi ne bila pristal in novo pročelje hotela popolna, če bi manjkale otožne nad reko je vabilo na pristne Če- sevdalinke. Miren večer in nekaj Pogled na Drino pri Goraždu Sedi °Un^afci so siceT odrekli meščanske pravice, a bili so si ^ ^ vendarle morajo odmeriti njen življenjski prostor, ftedm ne rn°re biti v mestu, naj bo na podeželju, pravzaprav v estju Ljubljane«, so dejali možje. pravok P°!'1U V Sentiakobu °b Savi so geometri odmerili velik Se je °tnik' Potem go nekega dne prišli delavci in buldožer. Polje baij l rnoral0 umakniti tovarniškim halam. Panorama je bolj in dema9Ubliala SV°i standardni videz, postajala je nekam bolj mo- dcihii^6^11 proti koncu leta 1948, ko je silhueta nove tovarne svojo dokončno podobo. Pelinka — tovarna elektrokemičnih proizvodov. s° S° prwe stroje. Od nekod z Nemškega. Iz reparacije, jjlj Pripovedovati domačini. Inženirji, tehniki in delavci pa so tili, sestavljali, razstavljali, popravljali in spet sestavljali. jtj/n “ septembru 1957. leta so se zavrtele ročice in stikala na alvo-kontrolni plošči v usmerjevalnici. Vzvodi so rožili in zavrteli kolesa, ki se do danes še niso ustavila. || J^jova industrijska panoga je bilo z višjim tehniškim kadrom razmeroma lahko, je bilo najteže z industrijskim kemičnim delavcem. V okolici je bilo večinoma kmečko prebivalstvo. O vsem jih je bilo treba poučiti, naučiti so jih morali ravnati s stroji, odtrgati jih je bilo treba od tistih krp polja in travnikov. »Prej kot smo pričakovali, so se delavci privadili strojev in proizvodnja je iz leta v leto naraščala.«, pripovedujejo v Belinki. Imeli so tečaje za priučevanje na delovnih mestih, ljudje so se strokovno izpopolnjevali izven tovarne. Danes nimajo več kakšnih večjih težav s kadrom. Vzgajajo In izpopolnjujejo si ga sami. Tudi te tri praktikantke v laboratoriju so junakinje iz poglavja »vzgoja kadrov«. rz centrifuge se usipa natrijev perborat. Proizvodnja / perborata je bila v letu 1958 243 ton, v minulem letu je poskočila na 600 ton, v letošnjem letu pa naj bi dosegla Že številko 900 ton. Ze drugo leto pa Belinka ne bo mogla več zadostiti potreb domačega tržišča in leta 1965 se bo morala proizvodnja natrijevega perborata potrojiti. Proizvodnja v Belinki stalno narašča. Krivulja na grafikonu se strmo zaganja kvišku. Če polletni plan proizvodnje v letu 1958 označimo s 100, potem je bil polletni plan v minulem letu izpolnjen 156 letošnji potietni plan pa celo 261 ‘It. Prav tako narašča tudi finančni uspeh: junija 1958 100 e/o, v polletju minulega leta 151 "/o, letos v polletju pa že 204 °'o. Vzrok za ta porast: stalno strokovno izpopolnjevanje kadra, odpravljanje pomanjkljivosti v proizvodnem procesu — in najpomembnejši vzrok: nagrajevanje po učinku. Spet matematični dokaz: leta 1958, takrat, ko je bila v Belinki v velzavi še tarifna postavka, označimo prejemke zaposlenih s 100 °/o. V minulem letu je odstotek porasel že na 123 °h, podatki za letošnje leto pa kažejo, da so se prejemki zaposlenih dvignili na 145 "/o. Mesečni bruto dohodek na zaposlenega je bil v letu 1958 34.000 dinarjev, leta 1959 41.000 din, letos pa že 49.000 dinarjev. Mar hoče kdo še zgovornejših dokazov, kot so te suhoparne številke? JTalike črpalke poslušno |r slede utripu elektromotorjev nHh K'a^'ar Ta se katera izmea Strr)Utr^ Jo brž zamenja nova. H se ne smejo ustaviti. Dela-Posnr) raj° neTretrgano, v velike iiteknf S€ rn0fa bb vsakem času čo Vidikov peroksid in vre-‘naif^6v perborat ne smejo bstati prazne. peroksid v najrazlič-Patr" st°Tnjah koncentracije in Proi?eV Perborat sta osnovna ifidv <,0--a tovarne. Skorajda ni filial r^ske Pann(ie, ki ne bi po-3,5 m a w Belinko svojih naročilnic. mLPr°iZVOdn^ vodikovega pe-tteta a filre na tuia tržišča, drugo ttetiin° p0ra^i domači trg, tretja trn ln<1 ®re v proizvodnjo na-t>orTh0a verh°fata- Tega v celoti Štrijd d°mača milarska indu- *~>ieprav se je njena kulisa na široko razpotegnila po polju v Šentjakobu, je V tovarni zaposlenih C. j. samo 140 ljudi. Obrati so tako rekoč prazni. Le kdaj pa kdaj se skloni nad stroji kak delavec, da bi se prepričal, če je vse tako, kot mora biti. Da bi bit v tovarni, Skorajda ne moreš reči. Vse je bolj podobno Velikemu laboratoriju, v katerem se vedno nekaj pretaka. Vedno nekaj proizvaja, so pa stroji povsem nadomestili človeka. Zato pa je več ljudi v upravnem poslopju. Bruto produkt je bil v minulem letu ocenjen na. vrednost 559,287,011 dinarjev, letos pa naj bi po planu dosegli že vsoto 596,400.000 dinarjev. Samo v letošnjem polletju so ustvarili vrednost 380,685.581 dinarjev. Ob šestih zvečer je osemnajst delavcev _____________________________. ___________________ odšlo iz tovarne. To so bili tišti, ki so stregli strojem. Dvanajst ur samo osemnajst delavcev MILAN Šparovec Ob Strojih TEItST! BOJAN SAMARIN Opereeu*. Tbstopek pridobivanja vodikovega peroksida in natrijevega perborata obsega tri osnovne elektrike elektrolizo, preosnobo ih destilacijo. Osnovni Surovini za njuno proizvodnjo štti voda in Čudno a Samo proizvodni postopek pa je zelo zamotan irt zahteva visoko mehanizacijo. Zato ni Hco se ie Kn™/8 proizvaia vodikov peroksid samo 16 industrijsko razvitejših držav. Med to šeštnajštd-ŠUrov-m častnefft mestu uvrstila tudi Jugoslavija, z Belinko. Varčevati i ^ ^ Troizvodnjo vodikovega peroksida iti natrijevega perborata so drage. Z njimi je treba čisti soln k lzrab^iap- dokler je moč. Zato tudi pomožne naprave. V velikih komor ah se na kislina. Ko je očiščena je črpalke spet pošljejo v stroje. IZ PODJETIJ IN OBČIN V »TITANU« IN »STOLU« O NAGRAJEVANJU NA JESENICAH SINDIKALNA POSVETOVANJA PO PANOGAH Preveč cenijo tarifne postavke Občinski sindikalni svet Jesenice je pred kratkim organiziral dvoje posvetovanj s predsedniki in tajniki sindikalnih podružnic. Ta oblika dela z vodstvi sindikalnih podružnic se je do sedaj dobro obnesla. Posvetovanja so organizirana po posameznih dejavnostih gospodarskih organizacij, zavodov in ustanov. Do sedaj je bilo organizirano posvetovanje s predsedniki in tajniki sindikalnih podružnic trgovskih in gostinskih podjetij ter posvetovanje s predstavniki obrtnih podjetij. Na teh posvetovanjih je bilo precej laže razpravljati o problemih sindikalnega dela ter z gospodarskega področja. Razprava je enotnejša, saj se govori o sličnih problemih sorodnih gospodarskih enot ter v ožjem krogu. Dana je možnost, da posegajo v razpravo tudi tisti, ki se drugje ne oglašajo, na primer na zborih aktiva, ko so prisotni predsedniki vseh sindikalnih podružnic. Na obeh posvetovanjih so največ govorili o nagrajevanju po učinku dela. Vodstva nekaterih gospodarskih organizacij kljub uspehom, ki so jih dosegla v tem pogledu, le niso še posvetila temu vprašanju vso pozornost. Še vedno preveč cenijo tarifno postavko. Ponekod se zadovoljujejo le z merjenjem dela po normi. V normi pa je skrita tarifna postavka, ki delavca še vedno stimulira za dvig tarifne postavke. Precej je primerov, da imajo v podjetjih tarifne postavke v razponih, kar spet povzroča, da se le-te po stopnjah in s subjektivnimi merili dvigajo. Zadnji plenum občinskega sindikalnega sveta je odločno zahteval, da se morajo v takih gospodarskih organizacijah čimprej ukiniti tarifne postavke v razponu in v zameno poiskati konkretna spodbudna merila za merjenje dela po učinku. Na tem posvetovanju so ugotovili nekaj smernic, po katerih naj se v prihodnje nagrajevanje razvija. V vseh gostinskih, trgovskih in v nekaterih obrtnih podjetjih imajo možnost, da se osebni dohodek veže brez tarifnih postavk na delovno mesto oziroma na delovni učinek. Skoraj vsi udeleženci posvetovanja so se strinjali s smernicami, le redki se še izgovarjajo, da je tehnično nemogoče izvajati in sprejeti tak način nagrajevanja. Posvetovanja te vrste se bodo nadaljevala septembra še s predsedniki in tajniki ostalih sindikalnih podružnic. F. L. Črnokalske serpentine nad Koprom so postale te dni tržnica okoliških otrok, ki ponujajo na ostrih zavojih avtomobilistom sadje po precej nizkih cenah. Kilogram hrušk velja na primer samo 60 din in šoferji, ki vozijo tukaj z zmanjšano hitrostjo, radi ustavljajo. — Mirica (na sliki levo) iz Maribora, ki je sedaj pri stari mami na počitnicah, pravi, da so turisti v avtomobilih s tablico »S« najboljši odjemalci. (Foto: Borovič) V Celju posvetovalnica za pomoč upravljavcem Navadno govorimo, da je politično delo v manjših podjetjih slabše, ker ta podjetja nimajo sposobnega kadra, ki bi usmerjal politično življenje. Zadnje čase so tudi v teh naših kolektivih napravili korak naprej, predvsem v delavskem upravljanju. V celjski občini ni malo primerov, ko člani organov delavskega samoupravljanja prihajajo na občinski sindikalni svet in se pogovarjajo, kako bi še bolj utrdili delavsko samoupravljanje, kako bi člane kolektiva pripravili, da bi se zanimali in sodelovali pri upravljanju. Pred kratkim je predsednik delovnega kolektiva Kolodvorske restavracije sklical sestanek, na katerem je prav odločno govoril o samoupravljanju. Nikakor se ni zadovoljil, da bi bil samo figura, s katero bi lahko posamezniki šahirali, za sistem delavskega upravljanja. Hoče biti predsednik kolektiva, kjer bodo on in vsi ostali zaposleni lahko odločali o gospodarjenju in načinu poslovanja. Noče, da bi mu kdorkoli določal, naj se briga le za svoj posel, za svoje delo. To je samo en primer, ki pa ni osamljen. Občinski sindikalni svet Celje je zaradi vedno večjega zanimanja upravljavcev za strokovno pomoč pri svojem delu uvidel, da je nujno treba ustanoviti pravno posvetovalnico, ki bo nudila vso pomoč članom delavskih svetov. Odslej bo lahko do- bil vsak zaposleni pravno pomoč pri posvetovalnici, ki bo poslovala vsak torek od 16. do 18. ore. Tudi dosedanje poslovanje pravne posvetovalnice je bilo zadovoljivo, le da se je pokazalo, da je večina iskala pravno pomoč samo pri raznih sporih, ne pa tudi za razne nasvete. Te nasvete so iskali na občinskem sindikalnem svetu, kar pa je močno oviralo normalno delo tega sveta. Nova pravna pomoč, ki jo bo lahko dobil vsak član kolektiva, nima namena pomagati pri raznih sporih, temveč predvsem dati proizvajalcu pomoč in nasvet pri uveljavljanju njegovih predlogov in zahtev na delovnem mestu ali v organih delavskega upravlianja. B. E. Kolektiv kaže na slabosti Izpopolnjevanje sistemov nagrajevanja po delu je ena najbolj pogostih točk dnevnih redov zasedanj novih delavskih svetov kamniških podjetij. Kot kaže, se je praksa preteklih let, ko so delavski sveti govorili o slabostih tarifnih pravilnikov pod točko »razno«, spremenila. Lahko trdimo, da večina umestnih in konkretnih pripomb sproži zelo široko razpravo in postane osrednja točka zasedanja delavskega sveta. V. »Titanu« je delavski svet razpravljal o izpopolnjevanju sistema nagrajevanja. Sindikat je namreč predlagal, da čimprej e poiščejo ustrezna merila dela še za tista delovna mesta, ki doslej niso bila nagrajevana po učinku. Prav zaradi teh delovnih mest, ki jih je še dosti, so doslej delili mesečno vsoto osebnih dohodkov, obračunanih po enoti proizvoda, posamezniku na temeljih tarifne postavke in ne v višini zaslužka, doseženega po normi, akordu ali drugih merilih dela. Predsednik sindikalne podružnice v Titanu tovariš Vido Cvirn je dejal, da se člani kolektiva zelo zavzemajo za to, da bi čim-preje v celoti razdeljevali osebne dohodke po prizadevanjih posameznika. Sedaj so delavci, ki delajo po normi in jo presegajo, ob mesečnih izplačilih prikrajšani, ker so izenačeni s tistimi, ki so plačani po času in se' manj prizadevajo. Tudi v »Stolu« je delavski svet na zadnji seji precej razpravljal o nagrajevanju. Največ so govorili o čimprejšnji uvedbi obračunske tarife po vrstah dela. Dosedanja praksa namreč kaže mnoge pomanjkljivosti, ki so se pojavile pri izračunavanju vrednosti posamezne delovne faze iz osebne tarifne postavke. Tako se je zgodilo, da so dobili za tisto delovno operacijo dve ali celo več različnih cen, če so jih opravili delavci z različnimi tarifnimi postavkami. P ISMA NA NAŠ NA SLOV ■ ‘ ; vv-/ v:5’:,1, : ■ ■ ■- : 5&a> “ Bodoče obračunske tarife delovne operacije bodo v »St0* slonele na ponovno proučeni an litični oceni delovnih mest. R® miši j a jo o tem, da bi bile te tf rife izražene v točkah, katen.^ vrednost bi se mesečno spje®1 njala v razmerju z dosežen* uspehom vsega kolektiva. Mesečni obračun proizvodni ki ga imajo v »Stolu« od aP1"1.^ dalje, je pokazal mnogo dob*1^ strani. Kolektiv vsak mesec sprj’ prouči dosežene uspehe. Pr0”|„) me, ki zavirajo proizvodnjo, zdJ veliko laže in hitreje uredijo k prej, ko so obračunavali tr mesečno. In še na eno stvar so °P0^j rili, na varčevanje s surovina*? in na kvaliteto izdelkov. Kol®15' tiv se vedno bolj zaveda, da s od teh dveh činiteljev vsak da bolj odvisni tudi osebni preje*11* posameznika. »Če bo vsak delavec ravna* . materialom tako, kakor da bi ° njegova last, potem nam ni treba biti žal večjih osebnih preje**1' kov, ki naj bi jih tak delav^ prejel,« je dejala neka delavka ** zasedanju delavskega sveta. I*Tie'. je prav. Morda bi kazalo v te*** smislu izpopolniti konkretna r*1^ rila za nagrajevanje posame2' nikov. F. S- Leteča ladja za slovenski turizem Avtoprevozniško in turistii*1® podjetje »Slavnik« v Kopru bo » dni vendarle prevzelo pri tvrdk* »Rodriguez« iz Messine hidr j gliser, ki so ga v tej ladjedel***^ izdelali po našem naročilu. UP?f’ va »Slavnika« je že sestav** ekipo, ki bo prevzela omenje*1 plovni objekt. Plovilo razvija pri ugodne*11 morju tudi hitrost nad 80 km >* uro. Prevzema hidrogliserja se b” udeležil tudi reporter RTV Lj**11' Ijana, 27. julija pa bo to nen*1' vadno plovilo pristalo v Kop*?: Prvega avgusta bo hidrogliser, * lahko sprejme v svojo notranjo? 70 potnikov, nastopil že svoj prvo redno potovanje po Jadran**' Še zadnjič »Zaradi kritike na cesto« y V 27. številki našega lista (prvič pa smo pisali o tem v 21. številki) smo posvetili skoraj celo stran primeru tovariša Sobočana, ki je bil odpuščen, ker je v tovarniškem listu »Planika« pisal o razmerah v čevljarskem obratu Turnišče. Tedaj smo zapisali, da zaključujemo razpravo o tej stvari, kajti bralec si je iz vsega objavljenega lahko sam ustvaril sodbo o vsem, kar se je zgodilo. Ustvaril si je pravilno sodbo, kar nam dokazujejo tudi pisma, ki so nam jih poslali. Kasneje smo dobili še dva prispevka. Najprej nam je pisal tovariš Sobočan. Iz dolgega sestavka bi morda kazalo povzeti nekatere ugotovitve. Vendar ne gre za bistveno nove stvari in zato smo predlagali tovarišu Sobočanu, naj ne vztraja pri objavi. Tovariš Sobočan se je z nami strinjal. Te dni pa smo dobili zajetno pismo tajnika občinskega sindikalnega sveta Lendava tovariša Ivana Kramarja. Ta prispevek (nekoliko skrajšan, vendar z vsemi bistvenimi trditvami) objavljamo. Objavljamo ga ne toliko zavoljo tega, da bi kaj bistveno prispeval k ureditvi zadeve oziroma k osvetlitvi problema, pač pa zato, da damo besedo tudi lokalnim družbeno-političnim čini-teljem. Ponovno moramo zapisati, da s tem pismom zaključujemo razpravo v našem listu, ker menimo, da naj stvar dokončno razvozla podjetje »Planika«. Ugotavljamo namreč, da se pisci odgovorov in komentarjev vse bolj oddaljujejo od dejanskega problema, nakazanega v prvem članku. Rad bi še, enkrat opozoril na stvari — piše tovariš Kramar — ki jih je načenjal tovariš Sobočan, na stvari, zaradi katerih je prejel kazen in pa na polemiko, ki se je okrog tega razvila. Tovariš Kristan je zapisal: »Zlasti škodljivi so primeri, ko posamezne vodilne tovariše iz podjetja ščitijo krajevni čimte-Iji — ali ljudski odbor ali politična vodstva...« S tem je načel vprašanje odnosa vodilni uslužbenec (v tem primeru direktor obrata »Planika« v Turnišču) — delavec (materialni knjigovodja tega obrata in urednik kotička obrata Turnišče v listu »Planika«), Vsak pošten državljan bo z ogorčenjem obsodil samovoljo direktorja — nadaljuje tovariš Kramar in postavlja, da je imela v tem komisija za delavsko upravljanje pri RS ZSJ popolnoma prav. — Vendar pa samoupravni organi in politične organizacije v podjetju oziroma občini in okraju »direktorske samovolje« v tem primeru niso zasledile — enostavno zato ne, ker je ni bilo. Zaradi tega se mi pripomba uredništva DE v 27. številki »... da je s tem javnost dovolj obveščena o tem primeru, ki naj bo hkrati poduk, kako se taki primeri ne bi smeli urejati,« ne zdi umestna in točna. Prav v vsej dosedanji polemiki je bilo kaj malo rečeno o tovarišu Sobočanu kot človeku, dalje o odnosih med obratom »Planika« v Turnišču in matičnim podjetjem v Kranju in tudi ne nazadnje o tem, če se taka vprašanja zares lahko rešujejo enostransko, ne da bi prej proučili odnose, zaradi katerih se je problem sploh pojavil. Ustavimo se najprej pri tovarišu Sobočanu, ki je še mlad, ambiciozen in prav gotovo ni hotel tako daleč, ka- kor je prišel. Nekoč je pisal članke v lokalni časopis »Pomurski vestnik«. Pa ne doigo. »Pomurskemu vestniku« je moral dati kaj klavrno slovo, ker pač Pomurci Pomurje bolj poznajo kot on. Kot materialni knjigovodja se je zaposlil pri »Planiki« in postal urednik kotička »Novice iz Turnišča« v časopisu »Planika«. Glavni urednik tega lista mu je dal lepa pismena navodila, kaj in kako mora pisati. Tovariš Sobočan pa je pozabil, da problemi lahko so — tedaj je treba pisati o njih — ni pa nujno da so vsepovsod in vselej — tedaj jih seveda ne smemo sami ustvarjati. Dopisnik tudi ni upošteval, da je obrat star komaj neaaj mesecev in še poln začetniških težav in slabosti. Čisto prav je, — nadaljuje tovariš Kramar — da je bil v 27. številki DE ponatisnjen članek »Naši problemi«. Kdor namreč pozna razvoj gospodarstva v Pomurju in na Dolinskem (v lendavski občini), bo vsaj spoznal, kako »enostavno« je v tem kraju možno urediti problem delovne sile s premikanjem sten delavnic in tovarn za nekaj metrov. Zakaj bi gradili v Lendavi tovarno formaldehida in metanola, le čemu bi usmerjali plinarno v industrijski obrat, preusmerjali in razširjali pri Proizvodnji nafte njene delavnice, gradili obrtne in druge obrate itd., ko pa je rešitev na dlani. Zares novatorski predlog. Le kje so bili forumi lendavske občine doslej? V nobenem primeru in nikoli ni delovni kolektiv Sobočanu branil pisati o težavah, s katerimi se srečujejo, o problemih, ki v njihovem podjetju so. Pokazal pa mu je vrata takrat, ko je kljub opozorilu in opominom v najbolj ostrem tonu naravnost tendenciozno pisal o problemih, ki pa jih v Turnišču ni bilo. Se več: v članku »Flikač pripoveduje«, delavcem očita, da so govorili: »Več plače ne potrebujemo, ker tako nič ne zaslužimo, zato rajši s tem denarjem plačamo najemnino za našo tovarno in bo potem naša, mi pa brez denarja!« Da, dobesedno tako. Noben delavec v Turnišču pa kaj takega ni nikoli rekel... Prav zaradi takih podtikanj je celoten kolektiv zahteval odpust, čeprav je bila odločba disciplinske komisije podjetja razveljavljena. Kolektiv je to dovolj jasno povedal. Kolektiv pa tudi zanima, zakaj ni bil v Delavski enotnosti poleg ostalih Sobočanovih člankov ponatisnjen tudi članek »Flikač pripoveduje«? Morda zato ne, ker je pisan v narečju, pa ga ne bi razumeli vsi bralci? Ali morda zato, ker je bilo v njem povedano tisto, zaradi česar delovni kolektiv Sobočana noče več imeti v svoji sredi kljub »direktorjevi samovolji«? (zato ker je odpust slonel na objavljenem članku in ne na vsej dejavnosti prizadetega — op. ur.). Da bi se ščitile pravice delavca — v tem primeru tovariša Sobočana — je bila iz predstavnikov občinskega in okrajnega sindikalnega sveta ustanovljena posebna komisija, ki je primer proučevala v kolektivu samem. Sklicala je sestanek vsega kolektiva — toda brez direktorja. Nekaj najznačilnejših mest iz zapisnika tega sestanka (bil je 2. 6. 1960.): Po uvodnih pojasnilih okrožnice Republiškega sindikalnega sveta o odpustu tovariša Sobočana, je tovariš Rapl, predsednik občinskega sindikalnega sveta, kolektivu povedal, da bo imel Sobočan še možnost pritožbe na disciplinsko in tudi na redno sodišče. V primeru, če bo zadeva rešena v korist Sobočana, bo moral kolektiv nositi vse materialne stroške in bo moral dati Sobočanu tudi plačo za ves čas, ko ta ni zaposlen. Vprašal je člane kolektiva, če še vztrajajo pri svojem sklepu o odpustu ali pa so spremenili mnenje. dviganjem rok so člani kolektiva soglasno potrdili, da vztrajajo pri prvotnem sklepu In še pristavili, da Sobočana ne sprejmejo nazaj v podjetje, pa čeprav bi sodišče razsodilo v njegovo korist. Predlagajo in sklenejo, da se zoper Sobočana vloži tožba zoper čast in dobro ime kolektiva. Člani kolektiva so soglasno obsodili dejanje obtoženega Sobočana in izrekli začudenje, da se zoper njihov mlad kolektiv s strani nekaterih forumov vodi taka gonja. Naš kolektiv je potreben stalne pomoči ...« Če je kdo smatral posredovanje te komisije za »priporočilo«, je to njegova stvar, dejstva so drugačna. Vsi vemo, da zdrava kritika spodbuja naše družbeno življenje k napredku, novim uspehom in pomaga urejati probleme, ki jih naš razvoj nenehno in neizbežno poraja. Nekonstruktivna in tendenciozna kritika pa slabi vse pozitivne sile in pa zamaja sleherni napredek. Kritika tovariša Sobočana je bila taka. Sicer pa je tovariš Sobočan sploh šel predaleč. Začel je groziti in domišljavo, celo žaljivo pisariti razna pisma. Iz pisma, ki ga je poslal direktorju obrata Turnišče povzemam nekaj mest: »... Sedaj pa še nekaj o tem, da so me obsodili kolektiv in organizacije. Tovariš direktor, ljudje v Turnišču bodo vedno zastopali stališče, ki ga zastopate Vi! Zato tega dejanja ljudem ne zamerim. Slovnično pa označim takole: »Tovariš direktor je zahteval odpoved, kolektiv pa jo je potrdil!« Jaz poznam ljudi! Govorijo tako, mislijo pa drugače. Ob tem pa sem se sedaj lahko prepričal pri velikih organizacijskih ljudeh našega (oprostite Vašega!) obrata,« In dalje: »... Ne hvalim se, tudi grozim ne, ampak povem pa lahko, da nisem tako nor, da bi se dal ugnati, in da bom šel tako daleč, da bom končno zmagal. Vem, da izvira od Turnišča, da moja pritožba na disciplinskem sodišču v Lendavi ni tako dolgo rešena. Kajti, če bo pozitivno rešena, potem bom šel takoj nazaj v službo, če pa negativno, pa se bom pritožil dalje. Povem pa Vam, da se s sedmo silo (novinarstvom) ni .dobro igrati Vi se igrate v Turnišču, kajti tovariš Oblak je dal zadnjič poklic novinar pod narekovaj. Ta narekovaj ga bo stal, pošteno stal. Tovariš direktor! Ne grozim, le povem Vam naj, da mnogo vem, kar so veliki grehi, ki so kar veliki — kaznivi. Vse še nisem povedal... nekaj največjih še imam kot zlato rezervo...« Skoraj da nemogoče se zdi, da novinar prikriva grehe nekega direktorja samo zato, da jih bo morebiti lahko uporabil v svojo zaščito ali korist. Vsak lahko razume iz tega, da če se bosta direktor in to- Variš Sobočan sporazumela, bodo »grehi«, ki so kaznivi in torej družbi škodljivi, prikriti kot Sobočamova »zlata rezerva«. Čudni pojmi o družbeni vlogi novinarja, (tovariš Sobočan ni novinar — op. ur.) V nadaljevanju pa tovariš Kramar kritizira kolektiv Turnišča in tovariša direktorja, ker niso dali v listu »Planika« odgovora na Sobočanove članke ter zato, ker je bila formalna stran Sobočanovega odpusta nezakonita in jo je moralo zato disciplinsko sodišče pri ObLO razveljaviti. Potem pa nadaljuje: Na sestanku so nekateri člani kolektiva opisali celo nekatere intrigantske poteze tovariša Sobočana, za katere bo prav tako moral še posebej odgovarjati. Delovni kolektiv je medtem namreč vložil zoper njega tožbo zaradi kaznivega dejanja, obrekovanja in bo tako cela zadeva v skladu z zakonom o delovnih razmerjih morala počakati na razsodbo rednega sodišča. Resnici na ljubo naj povem — zaključuje tovariš Kramar — da krajevni činitelj* proučujejo zelo skrbno organizacijsko in gospodarsko rast obrata »Planika« v Turnišču, tovarne, ki raste na vasi. Na občnem zboru sindikalne po^ družnice, ob volitvah v novi delavski svet in tudi na splošno, smo lahko z veseljem ugotavljali napredek tega kolektiva, ki želi in si z vsemi silami prizadeva, da se čim hitreje uvrsti med boljše kolektive v Pomurju. Toda pri tem nastaja problem, ki se vleče že dolge mesece — problem odnosov med matičnim podjetjem v Kranju in obratom v Turnišču. V Turnišču zatrjujejo, da so se ti odnosi pokvarili kmalu zatem, ko ie prejšnji direktor v Kranju odšel na novo delovno mesto. Če je tako, potem morajo biti za to tudi vzroki, ki se jih prav gotovo da poiskati in odstraniti. Taki odnosi, kot so zdaj, neizbežno ustvarjajo posledice, katerih žrtev je, vsaj meni se tako zdi, tudi tovariš Sobočan. Ti pojavi pa so očitno v nasprotju z našim družbenim sistemom ter našemu gospodarstvu prinašajo samo škodo. IVAN KRAMAR tajnik ObSS Lendava __________________ DESET LET SAMOUPRAVLJANJA JESENIŠKIH ŽELEZARJEV jv, 'Jes“nišlia železarna sodi J« tiste kolektive, ki so v dpj et’etnem obdobju našega sli avsltcga upravljanja, dose-“^ivečji razvoj. Razvoj ne samo r.,.. na gospodarskem pod-„' 'U’ Pač pa tudi na družbe-'“'»olitičnem. n kolektiv jeseniške železar-g Je bil prvi, ki je ugotovil, tB] ‘ako obsežnega podjetja s oko obrati ne more dovolj !),.?e"n<> upravljati samo en “ ‘avski svet. Že leta 1952 so Sanizirali obratne delavske j. e*e. Začetni koraki so bili gotovi, danes pa so obratni eiavski sveti v posameznih onomskih enotah skoraj po-®ni samostojni gospodarji. . Skozi šolo samoupravljanja lj! ScJ vsak četrti železar. Ko-K° je bilo seminarjev, preda-anj, koliko večerov je bilo svečenih študiju osnovnih , socialističnega družbe-ga in gospodarskega razvo- V korak z družbeno vzgojo je šlo tudi strokovno izobraževanje. Razne strokovne tečaje in šole je obiskovalo 4.500 proizvajalcev. In uspehi! Leta 1950 je kolektiv jeseniške železarne ustvaril le za 2,410.000 dinarjev blagovne proizvodnje, lani pa že za 4,550.000 dinarjev. V letih delavskega upravljanja se je število zaposlenih povečalo le za 5,9 odstotka, količinska proizvodnja se je povečala za 94 odstotkov, finančna realizacija pa za 101 odstotek. Velike spremembe so se dogajale v obratih jeseniške železarne. Od leta 1950 so investirali 2 milijardi 215 milijonov dinarjev v nove objekte (skupaj vseh naložb s srr^ stvi za nadomestilo vred pa je bilo okoli 12 milijard dinarjev). Največja pridobitev v teh letih so prav gotovo novi predelovalni obrati. Posebno skrb je kolektiv železarne posvečal življenjskim pogojem zaposlenega. O tem nam pričajo že samo podatki o gradnji novih stanovanj. Od leta 1950 je bilo zgrajenih 506 stanovanj in 113 garsonjer. Pa še gradijo! V soboto, 30. t. m. bodo jeseniški železar ji praznovali v • okviru občinskega praznika desetletnico svojega, delavskega upravljanja železarne. Dopoldne bodo imeli satnostno zasedanje osrednjega delavskega sveta, na katerega bodo povabili predstavnike delavskih svetov drugih jeseniških podjetij in naše politične delavce. Ob 13. uri pa bo množično zborvanje pred železarno. V okviru praznovanja občinskega praznika bod odprli na Jesenicah novo kopališče in novo tiskarno, razen tega pa bo več kulturnih in športnih prireditev. A. C. Ekonomske enote f v trboveljskem rudniku Posebna komisija delavskega sveta rudnika Trbovlje-Hrastnik je po nekaj mesecih dela pripravila pravilnik o ekonomskih enotah in razdelila podjetje na šestnajst samostojnih enot. Pravilnik je centralni delavski svet rudnika potrdil in ga poslal v razpravo obratnim delavskim svetom in kolektivu. Že ta mesec bodo obračunavali po ekonomskih enotah. Komisija je pravilniku dodala tudi določilo o ustanovitvi rezervnega sklada osebnih dohodkov ekonomskih enot in celotnega podjetja. Rezervni sklad naj bi se uporabil v primerih, ko posamezna ekonomska enota iz kakršnega koli vzroka ne bi izpolnila proizvodnih nalog oziroma ustvarila dovolj sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. V kolikor rezervni sklad posamezne ekonomske enote ne bi zadoščal za izplačilo osebnih dohodkov, bi ta enota lahko dobila »-posojilo« iz rezervnega sklada podjetja pod pogojem, da to »-posojilo« vrne tedaj, ko bo uspešno poslovala. Kaže, da bodo morale tiste ekonomske enote, ki so doslej delale le na popravilih v podjetju, svojo dejavnost razširiti tudi i|i uslužnostno dejavnost izven rudnika, če bodo hotele ustvariti dovolj sredstev za samostojno gospodarjenje. Bec dedovanja za kopiske novinarje Prstu novinarji so imeli v peklih tednih precej aktualnih i'Tl in gospodarskih preda-k' j**1 J® organizirala do-PftN Pociružnica Društva novi-ie g Slovenije. Pretekli teden v V. zasedanja kom- -e- jug°slovansko-italijanske 2asoiSiie’ hi je pred nedavnim ^eaala v Beogradu, prp-^abilu podružnice se je SpjV kratkim odzval tudi dr. Aleš r’ Predsednik zunanjepoli-°dbora Zvezne Ljudske skim ine’ ki i® razlagal kopr-■iiph novinarjem vrsto aktualnih narodnih političnih vprašanj. Kočevski rudarji K 6000 ton več Ških a ,sestanku zastopnikov rudni-^^jev retaiiatOV *n obCinsk^h k-0" & ZKS Zagorje, Trbovlje, Hrast-Ograjevanje po i^činku ugod- - h Kočevje so se pogovarjali eno^i so; da uvedba ekonomskih nagrajevanja v rudnikih. ^Hiani?llvata na proizvodnjo to kaž n^e Proizvod11*11 stroškov. Za-kopoivj ta sistem nagrajevanja še iz-čevsii! evat** Tako so na primer ko-boJaJjL rudnik razdelili na 12 eko-žejji enot in obračunavajo dose-k^kSn- nek dela sproti mesečno. In s0 Jr*1 so rezultati? Z manj delavci nakopati v prvih petih me-v«c ieZa več Kot 6000 ton premoga v tete111 obdobju lani. Tudi Večali dohodke zaposlenih so po-^ več kot 2500 din mesečno na klenega. D. V. V Kostanjevici •tpv industrijski obrat H!aP\r " „^*ed nedavnim je Industrija "ije" JenaSea5°1^osU-“ih “več stanovanjske skupnosti je, da t!o „ žensk, to .je za ta kraj, kjer uredi servisno službo, ki naj s fejSsar&HH- SSL ST — ^ °b>noč^ P0R°Je tudi prebivalcem tega stanovanjska skupnost Lito-še mP»eobrantaT^e stroj v Ljubljani je že ustano-"stan n iz i-jubijane pa namerava vila lastno servisno delavnico. IN a več manjših obratov v tem terenu so namreč zgradili tu^j. P PKohei. s tem nastajajo seveda pe-v svoj V romantičnem naselju počitniške skupnosti občinskega sindikalnega sveta Maribor-Tabor je v tem času prav živahno O DELU LITOSTROJSKE SERVISNE DELAVNICE Usluge, nasveti in pomoč bijj ?v'ti S "^^'Tair^rkle? največ stanovanjskih stavb prav som® tl »brati delati, postajajo sča- v času, ko je primanjkovalo do- ** TILD m i ta v, 5 -5 v, vnanctl-OTTlI Iti 7.3- t__ _ i_2. ^ 1 ^ »a+ a O 1 O ^aj0Pretriajhnl neustrezn^ ,in1J zta dodatna rekonstrukcijska V. D. Ena izmed pomembnih nalog stalnega popravila. Zato so bila prav popravila električne napeljave ena prvih dejavnosti lito« strojske servisne delavnice. Razen tega pa popravljajo tudi vodovod, opravljajo mizarska in pleskarska dela in imajo ključavničarsko delavnico. Brž ko bo mogoče, bo servisna delavnica razširila svojo dejavnost še na ostale potrebne dejavnosti kot brega instalacijskega materiala krovstvo, kleparstvo, popravila in so zato te naprave potrebne laci'0 aparatov itd. _ Servisna delavnica za sedaj se nima stalnih delavcev, temveč Umri e ljudskoprosvetni delavec FRANJU SORNIK ^ Izoli je pretekli teden ne-umrl znani in pohvalni ljudskoprosvetni HE delavec Franjo Sornik, ki je v delavski Izoli ustvaril v šestih letih svojega bivanja v Slovenskem Primorju zgledno kulturnoprosvetno središče. Že v Rušah pri Mariboru, kamor se je vrnil po osvoboditvi iz izgnanstva, se je posvetil temu delu z vsem mladostnim žarom in tam je ustanovil letno gledališče ter dramatiziral zanj nekatere naše ljudske povesti. Kmalu je postala tudi Izola, kamor se je naselil zaradi bolezni, vzor prosvetne in amaterske dejavnosti skoraj predvsem po njegovi zaslugi. Dramska družina, klub, ljudska knjižnica, godba, zabavni orkester, baletna šola in še vrsta drugih pridobitev, kjer se vzgaja in izobražuje domala vse delavstvo in mladina Izole, so najbolj značilni uspehi njegovega ustvarjalnega dela. Razen tega je bil pokojni Sornik tudi aktiven družbeni in politični delavec, nosilec Reda dela III. stopnje, srebrne značke Zveze Svobod in dvakratni Kosovelov nagrajenec. Trboveljski šoferji imajo svoj prapor V soboto so trboveljski šoferji prav lepo proslavili svoj poklicni praznik. Na stadionu Rudarja so razvili društveni prapor, na Trgu revolucije so položili venec, najbolj zaslužne člane pa so nagradili s spominskimi značkami. Tega dne je bilo tudi prijateljsko nogometno srečanje med hrastni-škimi in trboveljskimi šoferji. Zmagali so domačini. Bec Uspehi hrastniške godbe Na festivalu amaterskih godb v Paliču od 4. do 7. julija, je sodelovala pod vodstvom Viktorja Malovrha tudi hrastniška godba na pihala. Izavajali so Arničeve »Kladivarje novega sveta« in Gotovčevo »-Simfonično kolo«. Dosegli so izreden uspeh in so bili med najboljšimi tovrstnimi orkestri. Po festivalu so gostovali še v Subotici, kjer so jih prav tako tbplo sprejeli. Bec opravljajo popravila kvalificirani delavci v svojem prostem času dopoldne in popoldne. Svoje delo opravljajo pogodbeno in prejemajo ustrezen honorar in še poseben dodatek, če pri popravilu uporabljajo svoje orodje. Servisna delavnica pa nabavlja ves material in ga po isti ceni zaračuna naročniku. Take usluge so torej precej cenejše kot sicer. Svoje delo pa bo morala servisna delavnica še precej izpopolniti. Nima še dovolj kvalificiranih delavcev, primanjkuje ji ustrezen prostor in tudi delovno orodje. Deloma je glede orodja pomagalo servisni delavnici podjetje Litostroj, ki je odstopilo precej rabljenega orodja za minimalno odplačilo. V enem mesecu svojega delovanja je servisna delavnica naredila preko 40 popravil, lahko pa bi jih več, če bi imela na razpolago več kvalificiranih delavcev, posebno še mizarjev, zidarjev in pleskarjev. Servisna delavnica daje glede popravil tudi strokovne nasvete posameznim hišnim svetom in stanovalcem. M. S. C.a občinski praznik pošilja borbene pozdrave vsem občanom AVTOSERVIS Jesenice na Ger. in se še nadalje priporoča za cenjena naročila Trgovsko podjetje »TOBAK«, Ljubljana, Likozarjeva 5 nudi: v svojih maloprodajalnicah tobačne izdelke vseh tobačnih tovarn — kadilski pribor, razglednice, drobno galanterijo, šolske potrebščine in pisarniški pribor. AMERIŠKI VOHUN in slovenski turizem Ze precej dolgo je od tega, ko sem prvič slišal o letošnjem »pomanjkanju« tujcev na slovenski obali. Potem pa so se vesti kar vrstile: »Tujci odpovedujejo pogodbe!« »Nemcev kratko malo ni bilo — brez odpovedi!« »Prišlo je štirideset Belgijcev — po pogodbi. Ogledali so si cenik in ugotovili, da so cene drugačne kakor v prospektih, ki smo jim jih ,blagovolili' poslati že pozimi. Se tisti trenutek so sedli nazaj v avtobus in se odpeljali!« »Večina Avstrijcev jo kar preko naših krajev popiha v Italijo!« < »Koliko Skandinavcev bi moralo priti — pa ni nobenega!« Takšne vesti sem dobival. * * * — Cene smo preklemano povišali, razen tega pa si gostinci z gosti privoščili precej neslano šalo: prospekte so jim poslali z mnogo nižjimi cenami, kot veljajo zdaj. Italijani so nam pokazali osle: znižali so cene svojim turističnim uslugam in dobili k nam namenjene ribe. Toda to so bili le moji komentarji. Da bi prišel stvari do dna, sem se odpeljal na »lice mesta«, v Koper, Izolo, Portorož, Piran. Kako hitro sem moral spoznati, da moji komentarji, moje sodbe o vzrokih »pomanjkanja« tujcev sploh ne držijo. Skoraj čisto nič! Vzroki so povsem drugi. Te so mi povedali direktorji hotelov, šefi strežb, natakarji, vratarji, uslužbenke potovalnih uradov, sobarice itd. Povsem složni so bili (čudno kaj!), da sta vzroka za tujsko prometno »sušo« pravzaprav le dva. PRVIČ: SVETOVNI POLITIČNI POLOŽAJ: Danes je v svetu tako napeto — so pravili — da si tujec ne upa z doma. Kar pomislite: Rusi sestrele ameriškega vohuna, Japonci povedo Ikeju, da ga ne marajo, Nemci začenjajo uvažati atomsko bombo... Pa kdo bi našteval. Dokazov za mednarodno napetost, ki odločilno mori naš sicer odlično organiziran turizem, so mi našteli toliko, da bi jih bilo za cel telefonski imenik. DRUGIČ: SLABO VREME Ce še kaj — razen politike — vpliva na prihod tujcev, potem je to slabo vreme. Cisto jasno. Saj vidite, dva dni sonce in en dan dež, pa spet en dan dež in tri dni sonce. Sodili bi, da ko gospod Schmidt določi dan odhoda na dopust, potem gre, kajti za plohe ob Jadranu ne ve, če pa že ve zanje, se jih ne boji. Pa ni tako. Izvedenec bo povedal, da vsa Evropa natanko ve, kakšno vreme je ta dan v Portorožu, razen tega pa se tujci bojijo slovenskih ploh kot hudič križa. Vidite, vzroka sta le dva: politika in vreme. ... » r>P In izhod? Edina naloga slovenskih turističnih »garačev« je, da se nemudoma odpravijo v New York in Združene narode prisilijo, da napravijo med narodi večen mir in bratsko prijateljstvo. Odločna poteza in naš turizem bo nesluteno bohotno zacvetel (vreme bomo že nekako »naglihali«). * * • Vem, dragi bralec, da odkimavaš z glavo. Tudi jaz. Se bolj pa bi, ko bi videl, kako resni obrazi so mi dajali ta »resna« pojasnila o vzrokih upadanja tujskega prometa. Nekega direktorja, ki mi je v poluradnem razgovoru o piškavem tujskem prometu omenjal prav tako le politiko in vreme, sem v zasebnem razgovoru le ujel. »No, povej mi čisto po pravici, kaj ti za sebe misliš? Ali res verjameš, da mednarodne preklarije toliko vplivajo na naš tujski promet?« »Ja, čisto po pravici: jaz NE VERJAMEM! Toda da ne boš krivičen. Kljub temu, da je letos v Jugoslaviji manj 1— ^ \ — Sob ni treba pospravljati, tujcev ne bo! tujcev, smo devizni priliv v primerjavi z istim obdobjem lani presegli za 20 odstotkov. Se pravi, denarja bo več in to je predvsem zasluga gostincev.« Kaže, da to drži, če so izračuni pravilni. Toda ali je kdo izmed »umnih« turističnih delavcev pomislil, da tisti tujec, ki je letos prišel in se dal oskubiti, prihodnjič nikdar več ne bo pomolil nosu čez našo mejo. » * » Za zaključek! Prijatelj, ki je precej grob, mi je dejal: »Nekaterim našim turističnim delavcem bi morali sprašiti hlače.« Skoraj ima prav, kajti mnogi se še po tolikih letih niso odvadili igračkanja s cenami. Lani smo jih imeli neupravičeno nizke, letos pretirano visoke. Kdaj bomo vendarle prišli do spoznanja, da se morajo naše cene za turistične usluge ravnati po cenah v tujini, oboje pa po pravilih ponudbe in povpraševanja, ki so na svetovnem turističnem trgu zelo občutljiva in muhava. Tujec bi moral dobiti pri nas za svoj denar NAJMANJ toliko kot drugje, če že ne več, da si enkrat za vselej dobimo stalen dotok gostov. Prospekti in ceniki morajo veljati ne samo nekaj mesecev, ampak vsaj celo sezono, če že ne dlje. Kdor tega ne razume in ob turistični krizi govori o mednarodni politiki in vremenu — kaže vsaj kanček nesposobnosti. A. Čebulj POGopia V SVETO ' "V;. -■ v'. ''•/ i OD TEDNA DO TEDNA PRITOŽBA KUBE VARNOSTNEMU SVETU V začetku tega tedna je Varnostni »vet razpravljal o kubanski pritožbi proti ZDA zaradi ►►ekonomske agresije in blokade proti Kubi«. Razpravo je začel kubanski zunanji minister Raul Roa, ki je ZDA obtožil poskusa, prikazati Kubo kot -privesek ZSSR ali kot kmeta na šahovnici mednarodnega komunizma«. Po njegovih besedah so te obtožbe -nevarne in izmišljene«, edini njihov motiv pa je -uničiti načela kubanske revolucije«. Argentina in Ekvador sta ob tihem pristanku ZDA razložila resolucijo, ki predlaga Varnostnemu svetu, naj odloži razpravo o kubanski pritožbi, dokler ne bo o njej razpravljala Organizacija ameriških držav, ki bo Varnostnemu svetu poslala poročilo. Za argentinsko-ekvadorsko resolucijo je glasovalo devet dežel, medtem ko sta se SZ in Poljska Vzdržali glasovanja. Svet Organizacije ameriških držav j© sprejel perujski predlog - v njem »e zrcali stališče ZDA - naj bi sklicali izredno zasedanje ministrov včla- NOVI PARLAMENT ZAR Po zaključku kongresa nacionalne U1UJC ZAR je Imenoval predsednik Naser v ponedeljek 600 članov novega parlamenta ZAR. Egiptovsko pokrajino ZAR zastopa 400. Sirsko pa 200 članov novega parlamenta, katerega člani so vsi poslanci iz bivših skupščin Sirije in Egipta, ki so bili izvoljeni v komite Nacionalne unije. Za člane novega parlamenta so bili imenovani tudi bivši ministri Egiptovske in Sirske pokrajine ter šest predstavnikov delavskih sindikatov in sedem zastopnic žena. Med tednom so v Egiptovski pokrajini ZAR začeli uvajati tudi novi sistem lokalne uprave. V približno 120 mestih in 350 skupinah vasi uvajajo v Egiptu prve svete, neke vrste lokalne skupščine. V sedanjem obdobju bodo te skupščine posvetovalnega značaja, predvideno pa je, da bodo kmalu prevzele nadzorstvo nad osnovnimi in srednjimi šolami ter nad nekaterimi drugimi javnimi službami, kakor je na primer zdravstvena. Člani Nacionalne unije bodo imeli pomembnejšo vlogo pri uveljavljanju določil o reorganizaciji uprave. ODSTOP ITALIJANSKE VLADE Na seji v torek popoldne je italijanska vlada sprejela sklep, da bo odstopila. Do tega sklepa je prišlo po odločitvi vodstva Demokrščanske stranke in demokrščanske parlamentarne skupine v skupščini in senatu ter sporazuma med demokristjani, liberalci, socialnimi demokrati in republikanci o sestavi nove »začasne« vlade, ki Jo bodo sestavljali samo demokrščanski ministri Pričakujejo, da bodo Fanfaniju zaupali mandat za sestavo nove vlade. V sporazumu štirih strank je rečeno, da bo nova vlada odstopila, če ji bo odpovedala podporo katera koli izmed štirih strank. LEOPOLDVILLE — Jugoslovanski tisk ima svojega posebnega dopisnika v Kongu, v deželi, ki je zdaj v središču pozornosti. Njegove posebne dopise tiskajo v beograjski »Borbi«, ki si jo ogleduje eden izmed domačinov v glavnem mestu Konga. Na prvi strani piše prav o njihovem zdajšnjem boju. njenih dežel, na katerem bi razpravljali o »obrambi področnega sistema in ameriških demokratičnih načel«, oziroma o napetosti v ameriško-ku-banskih odnosih. NOVA JAPONSKA VLADA V ponedeljek je izvolila Spodnja zbornica japonskega parlamenta za novega predsednika vlade Hojata Ike-do, kandidata Liberalno demokratske stranke. Novi predsednik je objavil spisek članov svojega kabineta, v katerem je postal zunanji minister Zen-taro Kasaka, prejšnji minister za delo. V novem kabinetu je minister za .r . ^ DVE LETI IRAŠKE REPUBLIKE S praznovanjem v Bagdadu in po vsej deželi so proslavili drugo obletnico obstoja iraške republike. Trinajstega julija sta minili dve leti, kar so v tej deželi izvedli revolucijo, odstranili prozahodni režim Nurija Saida in razglasili neodvisno republiko Irak. Kljub težavam je režim premiera Kasema v tem obdobju uspešno uveljavil ideje in načela novega Iraka. Proglasili so enakopravnost med Arabci in Kurdi, začeli so izvajati zemljiško reformo, dovolili so delovanje poltičnih strank, za bližnjo prihodnost pa pričakujejo tudi novo ustavo in začetek normalnega parlamentarnega življenja. Zunanja politika iraške republike je ostala v okvi-nh spočetka objavljene politike neodvisnosti In pozitivne nevtralnosti, raška vlada je izstopila iz Bagdad skega pakta in iz šterlinške cone. Na-vezala je stike z vzhodnoevropskimi deželami, zadnje čase pa se kažejo tudi znamenja za izboljšanje odnosov med Irakom in ZAR. Etiopski vojaki v sestavu sil OZN na letališču v Leopoldvillu, od koder jih bodo s tovornjaki odpeljali na položaje, ki so jih zasedle čete OZN češkoslovaška se pripravlja na »prehod v komunizem« 0b novi češkoslovaški ustavi V pravem Te dni ima OZN polne r° ° dela. Varnostni svet razprnnlP^ h problemih hkrati: o Kube proti ZDA, o pritožbi Z ^ proti poletom ameriških letal sovjetskim ozemljem in o ski intervenciji v Kongu, oz o akciji ZN za pomoč tej da bi se rešila iz krize, ki ie stala zaradi belgijskega vrne5 vanja. Sedanja aktivizacija nega sveta je torej malce čakovana, vendar to nikakor pomeni, da ni dobrodošla. čakovana je delno zato, ker ie malokdo pričakoval, da bi & ja lahko čez noč spremenile s je stališče do Konga, s sprožila eno 1 najhujših niea ^ rodnih kriz v minulih nekaj tih, pa tudi zato, ker je po z°^e z letalom »U-2« na splošno P^. vladovalo mnenje, da se take f ^ ne bodo več dogajale. MncO* presenečeni tudi spričo neTea^ stične, kratkovidne ameriške P° belgfr zirota0. Varno**' nepri' ne Pred dnevi je dobila Češko- V prejšnji ustavi, ki so jo slovaška novo ustavo. Po večme- sprejeli 9. maja 1948,' ni bilo ta-secni javni razpravi in po obrav- kih formulacij. konferenci^KPč ^!?\državni Novost sta tudi mesto in vlo- ie^novi^nardamftnt ga KPC v državi in dražbi. Tako J _ p ament, ki je s tem pravi 4. člen, da je »komunistič- Zdaj imajo vse pravice kakor drugi; med njimi so tudi visoki državni in partijski funkcionarji. Njihovim otrokom je država omogočila tečaje nemščine. V materinskem jeziku imajo časopis in redni tisk iz Nemške demokratične republike. Posebej je poudarjeno, da preostali Nemci na Češkoslovaškem ne sestavljajo etnične celote, temveč živijo razkropljeni, kar je prav tako pomembno. Takšen odgovor je naletel v vsej deželi na odobravanje in razumevanje. O novi češkoslovaški ustavi lahko povemo tudi to, da je nastala kot izraz potrebe, strniti na j višji zakon države v skupno besedilo. Prejšnjo ustavo so s po- opravil prvo pomembnejše deja- na partija Češkoslovaške avant garda delavskega razreda in vo-V razpravi o predlogu ustave dilna sila v družbi in državi, pro-in pri sprejemanju predloga se je stovoljna borbena zveza najbolj pokazala težnja, da bi poudarib aktivnih in najbolj zavednih drenovo etapo«, v katero prehaja žavljanov...«. Ta avantgardna zdaj češkoslovaška dražba. Zna- vloga KPČ je poudarjena tudi v čilnost te nove etape je slavnost- 6- členu nove ustave, na razglasitev, da je »na Češko- Socialistični značaj države in slovaškem ‘ zmagal socializem« in družbenih odnosov poudarjajo tu-da zdaj prehajajo na »graditev že & vsi dragi členi deklarativnega razvite socialistične dražbe« in v pomena. Tako na primer pravi obdobje priprav na »prehod v 1- člen, da je ekonomska osnova komunizem«. Vidna je torej tež- ČSR »socialistični gospodarski si- n3a._ da bi izrecno poudarili so- stem, ki izključuje sleherno obli- sebnimi ustavnimi zakoni pogosto cialistični značaj nove ustave za ko izkoriščanja človeka po člo- spreminjali. B. Antič razliko od prejšnje, fci jo označu- veku« in da ta sistem »zagotavlja jejo kot ustavo dežele »na poti v na temelju vsestranskega sodelo-socializem«. vanja vseh državljanov močan To vztrajanje na socialistič- V Č1&1U 20 nem značaju nove ustave lahko ^ rečeno, da ta sistem »ne pozna zasledimo v vsem besedilu, ven- ^ono/"sklh krlz ln nezaposleno-dar zadošča že prvih nekaj čle- stl<< ltd- nov, da to spoznamo. V prvem , Posebno zanimanje domače in členu je na primer rečeno da je javnosti i® zbudil člen o pra-Češkoslovaška »socialistična dr- nacionalnih manjšin, ki jih prejšnja ustava sploh ni omenjala. Ta člen izrecno omenja samo pripadnike madžarske, ukrajinske in poljske narodnosti. Izpuščanje pripadnikov nemške narodnosti je dalo nekaterim krogom na Zahodu, zlasti revanši-stičnim elementom v Zahodni A Nemčiji povod za brezobzirno so- ^i°Ve-ustaVd Pa “ vlažno gc>nj0 proti češkoslovaški. pn tem sli se dlje in so določili Na to značaj dežele tudi tike do Kube, zakaj prilaga^ ^ ameriške politike nujnemu voju in naravnim sprememb ki se zdaj uveljavljajo na N je nujno potrebno za amen ^ poloblo, če hoče napredovati ^ skladu z duhom in potr6^^ časa ter na najprimernejši na za daljši čas zagotoviti temu de sveta miren razvoj. Med vsemi zadevami, ki ? zdaj obravnava Varnostni svet’ . vsekakor najpomembnejša kr ^ v Kongu, prav kot je v tej kr\ in v sedanji mednarodni fazi1111 ki si S* za del0- večjega pomena način, je Varnostni svet izbral *» -vanje z namenom, zagotoVt Kongu okrepitev pravkar Pr, Ijene neodvisnosti in enotnosti-glede na določene postranske P°^ drobnostl, ki bi mogle zlasti ^ nadaljnjem razvoju vreči dot° Sile OZN v Kongu žava, zasnovana na trdni zvezi delavcev, kmetov in inteligence z delavskim razredom na čelu«. V skladu s tem so spremenili tudi dosedanji naziv dežele, ki se zdaj imenuje Češkoslovaška so cialistična republika (prej: Češko slovaška republika). Po sklepu Varnostnega sveta o pomoči Kongu so prispele enote OZN v to mlado afriško deželo. Med prvimi so bile enote iz Tunizije, Gane, Maroka in Etiopije, potem pa so prispeli še švedski bataljon iz Gaze in druge enote. Generalni sekretar OZN Hammarskjoeld je prosil za pomoč tudi jugoslovansko vlado, ki naj bi poslala v Kongo letalske kler ne bodo mogle sile OZN P.^ vsem zaščititi belgijskih civn' državljanov v tej deželi. y Čombe, predsednik vlade pokrajini Katangi — na PotlU,a-belgijskih kolonialistov je razg ^ sil odcepitev in neodvisnost ^ pokrajine — je protestiral P1? prihodu vojaških enot OZN. Katangi red Enote Združenih narodov so gonjo so odgovorili iz Pra-nem^oodr^u Tn™ ge Z “^»Mimi protesti in začele takoj" prevzemati dolžnosti re^n^dL SšklsSJaška4!!^ f f ?z3avo> da S® bilo_nemško v Kongu. Belgijska vlada je si- da svetovnemu cocraHo+bP lpa" vPr’as™J® rja Češkoslovaškem za cer izjavila, da sprejema resolu-S+emTf vT socialističnemu vse večne čase urejeno z izselit- ‘ 7 d?polnl.1?j tega Pravl vii® 3,5 milijona Nemcev na te-hh člen da »tovansko sodelova- melju potsdamskega sporazuma enot. f3®V-.,z Zvezo sovjetskih socia- in da je zato odveč priznavanje hsticmh republik m z dragimi kakih manjšinskih pravic Nem-dezeiami svetovnega socialistič- cem. Preostali Nemci na Češko-ega sistema« omogoča uresniče- slovaškem so bili protifašisti J- ■vanje ciljev, za katerimi teži dr-....... tava. javljal je, da je v ^ sile. Vlada FLRJ je pozitivno od- da,spriča lgljskih govorila na njogovo „oS„io. “‘“.SLfFt -VSh V° lojalni državljani, ki so leta 1953 postali češkoslovaški državljani. COLOMBO — Ceylon ima prvo žensko na svetu, ki je na položaju ministrskega predsednika vlade. To je Sirima Bandaranaike, vdova po ubitem cejdonskem premiera. Voditeljica je cejdonske Stranke demokratičnih svoboščin narodno zdravje Masa Nakajama, prva članica vlade v japonski zgodovini. Na tiskovni konferenci je izjavil premier Ikeda, da bo tesno sodeloval z zahodnimi deželami in da ne bo sprejel politike nevtralnosti. Izrazil pa je prepričanje, da lahko Japonska naveže prijateljske stike s Kitajsko in s SZ, ter dodal, da se bo zavzemal za razširitev gospodarskih in kulturnih »tikov z deželami vzhodnega tabora. r cijo Varnostnega sveta, vendar je poslala v Kongo nekaj novih Zato je kongoški premier Lumumba poslal belgijski vladi zahtevo, naj takoj umakne iz Konga svoje enote in prepusti vzdrževanje reda silam OZN. Belgijska vlada je odgovorila, da bo imela v Kongu svoje enote, do- Od generalnega sekretarja Daga Hammarskjolda je zaht£ naj prouči zahtevo Katang® ,e neodvisnosti. Hammarskjold odgovoril, da je takšna nesprejemljiva, ker jo lari predloži le članica OZN. Generalni sekretar OZN marskjold je napovedal svoj P hot v Kongo, da bi na kraju mem spremljal učinkovitost P moči vojaških enot OZN in 11 daljnji razvoj položaja. S poti po Latinski Ameriki Mexico Ciudad, glavno mesto Mehike, postreže tujemu obiskovalcu z nekaj svojevrstnimi posebnostmi, ki dajejo temu mestu značilno obeležje. Mesto ima nenavadno mnogo spomenikov, lepih vodometov in parkov, še posebno zanimivi so tisti, ki so jih postavili v spomin na revolucijo in nacionalizacijo petroleja za vlade Cardena-sa, ko se Je Mehika ponovno uveljavila kot suverena država. Bolj kot morda kje drugje se je v Mehiki ohranila tradicija iz revolucionarnih dni: brez omejitev lahko ljudje nosijo orožje, v prodajali dobiš samokres brez orožnega lista, postrežejo ti z najno-tejšimi modeli ameriškega, nemškega in češkega lahkega strelnega orožja. V Mehiki nimajo zakona, ki bi delodajalcem omejeval dobiček Prav tako ni regulacijskih instrumentov,_ ki hi zagotavljali stabilnost tržnih cen. Posledica tega je ostra polarizacija družbe na bur-zoazljo, ki ima velike dobičke in na proletariat. (V Mehiki je okoli 6 milijonov mezdnih delavcev.) Nasproti hotela, kjer sem se nastanil, živi eden takih bogatašev s tremi sinovi, katerih dva sta študenta, najmlajsi pa se dijak. Vsak izmed njih ima svoj avto, najnovejši model »Cadillaca«. Znanec mi je povedal, da je imela mehiška revolucija, močno socialno noto, vendar ni prinesla teme- MEHIŠKA NASPROTJA esto Ijitih socialnih sprememb, nh ... _. „ . . mi- lep se %>, Ijitih socialnih sprememb. Ohranile so se ostre razlike med bogatimi in revnimi. Mehika je v —! nulih dveh desetletjih dosegla gospodarski razvoj, (v 20 letih je proizvodnja povečala za 80 vendar proizvodnja ni naraščala vzporedno s potrebami in prirastkom prebivalstva. Sedanji prirastek znaša 3% oziroma kakih 900.000 nov.h prebivalcev na leto, od tega v glavnem mestu četrt milijona, sedanji tempo industrijskega razvoja ne more zagotoviti dela vsej delovni sili, ki normalno išče za-pc šiite v. Zato hodi skoraj vsako ijV) približno pol milijona sezonskih delavcev v ZDA, kjer delajo večinoma na kmetijskih posestvih po nekaj mesecev, da preskrbijo sebe in družino. Mehiške sindikalne organizacije so zdaj najpomembnejši družbeni cimtelj, ki varuje interese delovnih ljudi, Sindikati zahtevajo, naj oblasti tako usmerjajo gospodarski razvoj dežele, da se bo izboljšal gmotni položaj delavcev in se pospešil industrijski razvoj, tako da bo dovolj dela za vse tiste, ki doraščajo in hočejo zaposlitev. Sindikalne organizacije poudarjajo, da dosedanji gospodarski razvoj ni dal delavcem tistega, kar so si zaslužili glede na svoj prispevek. Cardenas na primer je mogel izvesti nacionalizacijo petrolejske industrije le zaradi podpore, ki mu jo je zagotovil delavski razred Sindikalno gibanje žal ni enotno, razcepljenost pa zmanjšuje njegovo vlogo v družbeno-političnem življenju. Mnoge sindikalne federacije so vključene v Generalno konfederacijo delavcev, precej pa jih je izven nje. Organizacijsko so sindikati zelo trdni. Med obiskom v tovarni električnih naprav blizu glavnega mesta sem se v razgovoru s predsedniki sindikalne organizacije zanimal med drugim tudi za sprejemanje delavcev na delo Povedali so mi, da sindikati sklepajo s tovarniško upravo kolektivno pogodbo, po kateri lahko tovarna sprejme le delavca, ki ga sindikat priporoča ali pa dž svoj pristanek. Ce delavec iz kakršnega koli razloga zapusti sindikat, mu mora delodajalec odpovedati službo. Povpraša; sem, koliko delavcev prihaja na sindikalne sestanke. Odgovor: 95 Vo. Pojasnili so mi, da mora sindikalni član. ki neupravičeno izostane s sindikalne konference, plačati sindikatu eno do pet dnevnih mezd. Po kolektivni pogodbi odštejejo to vsoto pri blagajni podjetja in jo plačajo v sindikalni sklad, ki se zbira v glavnem iz sindikalne članarine. Tudi to odbijajo od plač. Tako je delavec kot posameznik praktično bolj navezan na sindikat kot pa na delodajalca. V podjetju imajo plačanega sindikalnega funkcionarja. Ta pojav le v Mehiki zelo razširjen. Pone- kod plačuje sindikalnega funkcionarja sindikat, drugod pa v skladu s kolektivno pogodbo podjetje. Delavec lahko govori z delodajalcem le po posredovanju sindikalnega voditelja ne glede na vsebino zahteve. Vse večje sindikalne federacije imajo lastna poslopja, v katerih so ne le oddelki sindikalne uprave, temveč tudi prostori za medicinsko službo, ki jo sindikati organizirajo za svoje člane. V poslopju je tudi prodajalna blaga za široko potrošnjo. Člani sindikata dobijo to blago nekoliko ceneje kot v mestnih trgovinah. Rudarska federacija na primer ima novo poslopje s posebno dvorano za letne občne zbore. V tej dvorani se zberejo sindikalni člani samo enkrat na leto. Razen tega Je v poslopju gledališka dvorana, na dvorišču pa velik plavalni bazen. V pisarni tajnika rudarske federacije sem opazil lepo opremo, ki ni v skladu z življenjsko ravnijo rudarjev Na eni strani mize je hladilnik z osvežilnimi pijačami, na drugi pa velik ventilator. Stene so obložene z rezljanim lesom. Mehiški sindikati imajo v programih dvoje osnovnih nalog: izboljšanje življenjskih in delovnih razmer ter odstranjevanje korum-piranih sindikalnih voditeljev. Sedanja struktura sindikalnih organizacij omogoča posameznim sindikalnim voditeljem, da zlorabljajo svoj položaj v tovarni v škodo de" lavcev in se osebno dogovarjajo "j delodajalci. Zato je vlada izdala b*1 koncu lanskega leta dekret o >z' v e ribi ankete v zvezi s stanjem ’v sindikatih, ker podkupjeni sindikalni voditelji včasih več škodujejo kot pa koristijo vladi in njenemu ugledu pri de avcih. (V MehiK1 obstajajo v glavnem vladni sindikati, ki so neke vrste vzvod, po Ka' terem vlada vpliva na delavce.) K° sem bil v Mehiki, so stavkali delavci, zaposleni v mestnem pfl3 metu v Guadaahari: lastniki tep podjetja so bili nekateri sindikalni voditelji. Vzporedno s prizadevanjem članstva, da bi se iznebim podkupljenih sindikalnih voditeljev — t0 ie na primer uspelo električarjem — se kaže tudi težnja no združitvl sindikalnega gibanja. Zanimivo V' da govore vsi o nujnosti enotne centrale, ne morejo se na sporazumeti. kdo naj jo vodi Prav zato je za bližnjo prihodne-n m?.!o upanja, da bodo ustanovili enotno sindikalno centralo Bistvenih razlik med sindikalnimi organizacijami pa ni. vsaj ne g’ede na sta’>5ča, kei se vse naslanjajo na načela mehiške revo’ucije. Med revolucijo sr' sprejeli vrsto zelo pozitivnih zaim-nov, med drugimi tudi zakon o sodelovanju delavcev pri dobičku podjetja, žal pa določi) tega in še nekaterih drugih zakonov ne UveMavKair SULEJMAN REDŽEPAGlC trmutku ^nC° na akcijo OZN v Kongu, bi Zhsii o biia h e ne bi poskrbeli, da 8ie(je malu zaključena, torej ne 9a je na Vse to sta stališče, ki akcu zavzel Varnostni svet, in '■ ’ ki ’n ~—- korist Songa 36 s’Prožil v Umi ’t,Ze 2da3 me^ naiusPs^nei- ar so jih doslej izvedli araieni narodi. kovita^a ^ na®la tn u^in~ oiob ’ ^er ie naletela na splošno ia ^avanje po vsem svetu, tako hod Q nC strani Vzhod in Za-khiot0rei tudi ZSSR in ZDA, kljub Prlčakujemo, da bo Belgija delni podpori francoskega ganskega tiska ter koloniali-ia krogov spoznala nujnost, 'to opraviči OZN in . Vni javnosti ter se umakne °n9a in s tem pripomore k re-nijj ene izmed hujših sodob- in bri ^čnih Iz K, šitvi na svetu. Varnostni svet sprožil akcijo, ni Belgije obsodil se ?!«, ni ultimativno ukazal, naj kne, čeprav je pristojen za Se ni zgodilo, ker so posa- KO jg 8»0jo niti ji ,1 umak to’ To trio ,vo *yui Siji ^ .^0^onžaIne sile hotele Bel-si Prihraniti ta udarec. Te sile akStadeVaio’ bi belgijsko Kongu prikazale pred-kot ukrep za zaščito ogro-tujih državljanov, kot ukrep, naj bi se končal šele, ko bi sobn n Če ^ bile sile OZN spo-prj 6 Zarnenjati belgijske enote )j0 lzP°injevanju te naloge. Očit-Hj^>a e le za poskus maskira-beg^krii6 intervencije in groba ■ VTnečavanja z orožjem v no-iv), 36 zadeve Konga z namenom, t„l^Pbi 1° deželo in si utrditi Gorstvo Kazen nad njo. BS*.-~w‘ te pomanjkljivosti v OZN začetm se kažejo določene Kosa shli le slabosti tudi v ravnanju rneznih odredov, ki so jih po-,l Kongo predvsem zato, da nih fsPašM evakuacijo nezažele-teh čet. Pri izpolnjevanju odiJ^a^°9 se kažejo znamenja ne-^n°sti in morebitnega sodelo-racj.a z intervencionisti, ki bi se skai^ZenačHi 2 silami ZN ter tako pf * ? Pojme o nalogah in kom-i^rali sile ZN zaradi izena- l*miti?a n*zaži S ki naj bi kot tej najnovejši izkušnji je Oz^"1^710 pričakovanje, da bo eni čimprej odšli iz dežele. , Po tej otečeno 110 splošno in še posebej na tnereSkern zasedanju našla Po svetu. Lahko pričakuje-roniQ ~-00do združeni narodi ozi- iesenZ s' "^ern zasedanju našla pri-j,0. - način, da se bo končala alH'k V Alžiriji in da bodo z ki t 6011 zemlievlda izginili ostan-njal 0}onializma, ker ovirajo nor-kaže 1 razvoii kongoški primer pa nn’ da tudi ogrožajo mir in var- C?0 Sve r0lda bodo Kub Varnostni svet tudi glede t-ašv ln Blede sovjetske pritožbe tn 1 Možnost, da se bosta ta spo-i^P^rnnnala tako, da se bo se ^ul prepad med narodi, da odo ublažila nasprotja med Kje 1 *n da bodo narodi v prihod-bgi Sodel0vali z večjim medse-re sPoštovanjem in z več dob- JVRE PVTN1K SODELOVANJE SE NADALJUJE ZASEDANJE NORDIJSKEGA SVETA Prvič po ustenovitvi februar- trije znani ekonomski strokov- EFTA, vendar je že sklenila prija 1953 zaseda Nordijski svet te njaki iz vsake dežele. Ministrski stopiti k tej organizaciji, in sicer dni v Rejkjaviku, glavnem me- komite, ki je zdaj stalni organ začasno kot pridružena članica, stu Islandije. To je osmo zaseda- in se redno sestaja vsake tri me- jyjecj drugimi temami, ki jih nje tega medskandinavskega or- sece, je izdal nove, zelo obširne vsek.uie dnevni red osmega žagama. Kakor kaže, bodo na tem načrte za nadaljnje pospeševanje ................. sestanku določili nove okvire nordijskega sodelovanja. Poseben sedanja Nordijskega sveta, zavzemajo pomembno mesto zlasti ekonomskega sodelovanja skandi- pomen tega komiteja je v tem, pravna vprašanja, že prej, torej navskih dežel, ker so Švedska, ker je tudi kmetijstvo dobilo svo- ustanovitvijo Nordijskega Danska in Norveška pristopile v, je mesto v okviru pospeševanja sveta so skandinavske dežele ze-Evropskemu združenju za svo- gospodarskih odnosov med skan- tej,n0 sodelovale na pravnem hinavskimi deželami, zlasti še, podrc^jU) in sicer zlasti v sodal- bodna trgovino (EFTA). Bila so namreč mnenja, da bi zaradi nastanka EFTA, če že ne povsem izginila, pa vsaj popuščala dejavnost Nordijskega sveta, ki se je ni in delovni zakonodaji. Na zasedanju v Rejkjaviku bodo razpravljali tudi o organizirani medskandinavski akciji za ker kmetijstvo ni vključeno v integracijske plane EFTA. Prav tako je treba omeniti , , , prizadevanje za razširitev sodelo- m vse^vaf X Telnf na^te ™ na f“ačnem in valutnem P*™* nerazvitim deželam, m \seDovai zelo oosezne načrte p0droeju_ To naj bi dalo ekonom. Vse to priča, da bo ta med- skemu sodelovanju nordijskih dežel novih moči in omogočilo na-dalnje izpopolnjevanje še zraven hinavsko integracijo (najpomemD-nejši načrti, ki jih ovira ustanovitev EFTA, so se nanašali na ustvaritev enotnega nordijskega trga in na nordijsko carinsko unijo). Čeprav je dnevni red osmega zasedanja manjši od prejšnjega) o 25 predlogih bodo razpravljali v petih stalnih komitejih) in bo zasedanje časovno krajše od prejšnjih, pa le ne bi mogli reči, da sedanji sestanek v Rejkjaviku ne bo pomemben za nadaljnje mednordijsko sodelovanje. Posebno pozornost zbuja prizadevanje, da bi zdaj, ko je dobil načrt za liberalizacijo blagovne menjave z ustanovitvijo EFTA mnogo širše okvire, kot so bili tisti, ki jih je bil Nordijski svet začrtal že prej, nordijsko ekonomsko sodelovanje zajelo tudi področje proizvodnje. Že pred nekaj meseci so na j višji predstavniki petih nordijskih dežel ustanovili nov organ, tako imenovani Komite ministrov. V tem komiteju so ministri za trgovino Švedske, Norveške, Finske in Islandije ter gospodarski minister Danske.* Njim so se pridružili po skandinavski sestanek na najvišji ravni — zbralo se je po 16 članov parlamentov Švedske, Fin- DEMOKRATSKI KANDIDAT ZA PREDSEDNIKA ZDA John Kennedy — Prišel sem v politično areno ▼ času, ko je vodstvo ostarelo. Mislim, da si želimo, da čimprej obrnemo nov list v knjigi naše zgodovine, izberemo novo vodstvo, ki bo ihlajše in upam bolj energično! S temi besedami je v ZDA marsikoga presenetil ambiciozni John Kennedy, ki odkrito navija za »izmenjavo generacije« v vodstvu te velesile na Zahodu. John Kennedy je potomec Ircev, ki so prišli v 19. stoletju v novo domovino. Neki francoski novinar je takole označil prihod te družine v »novi svet«: prišli so in prinesli s seboj katoliško vero, poezijo, veselje, da se ga napijejo, hrupno politiko, originalno žensko lepoto, irsko čepico in še marsikaj. John Kennedy ima komaj triinštirideset let. Je zelo temperamenten in bo letos novembra branil barve Demokratske stranke ZDA v duelu z Richardom Nixonom, Id bo branil barve Republikanske stranke. Demokratski kandidat za predsednika ZDA je že štirinajst let član ameriškega Kongresa, ker pa to pomeni, da ima »samo stoti del oblasti predsednika«, si je John Kenne-dy zaželel stol, v katerem Dwight Eisenhotver preživlja zadnje predsedniške mesece. John Kennedy je triumfalno preskočil prvo oviro na poti v Belo hišo. Druga je težja. Neki novembrski torek bo pokazal, ali je John Kenndey sposoben, da na svoji poti osvoji tudi naslov prvega državljan na ZDA. Strauss: »Če se NATO oboroži z raketami ,Po-Iaris‘, se bomo tudi mi!« ♦ Kljub drugačnim nazivom ima- ,_ ... , , . ,, , . io ministrstva za trgovino v štirih Pianov o širšem gospodarskem ske. Danske m Norveške ter pet obsegu zavrnil napovedi tistih,uti deželah na področju gospodarstva sodelovanju, planov, v katere so članov islandskega parlamenta in So menili, da Nordijski svet po ^b^^pri^n^rkfp^eglfo Sko a,U zaSete vse skan- zelo močna skupina vladnih ustanovitvi EFTA ne bo .imel le na področje menjave, temveč amavS-Ke dežele razen Islandije, predstavnikov s predsedniki vlad možnosti za širšo dejavnost. vi ne tudi v proizvodnjo. (Finska še ni postala članica vseh petih dežel ~ v dokajšnjem T. M. Prepričljiva zmaga Napredna Stranka svobode je dobila večine na ceyionskih parlamentarnih volitvah Cejlon je dežela, ki slovi žara- so si drugače zavarovali interese, sprotovale takrat vladajoči Zdru- že druge v obdobju štirih mese-di bujnega tropskega rastlinstva, vendar se je ohranilo isto vzduš- ženi nacionalni stranki, priborila cev. Kljub zmagi ZNS so pokazale čaja in izvrstnega kavčuka, prav je in enake družbene razmere Je veliko zmago. Združena nacional- marčne volitve, da z dezorienta-tako pa tudi po ostankih staro- celih osem let, vse do leta 1956, na stranka je doživela hud poraz, cijo ljudskih množic ni mogoče davne, skoraj tritisočletne civilizacije, katere dosežke ljudje še ko^so na občinskih volitvah prvič voditelji koalicije z Bandaranai- računati kot z dolgotrajnim fak-. doživeli popoln poraz predstavniki kom na čelu pa so si v valu resnič- torjem in prav tako.tudi ne z raz- zdaj občudujejo. Pred nekaj leti premožnih slojev, tisti, ki jih je nega ljudskega navdušenja prido- cepljenostjo progresivnih skupin. Pa j® začel Cejlon zbujati zanima- kolonialna uprava pripravljala na bili veliko zaupanje in utrdili pre- Dejansko ni nikoli nihče podvo- nje širše svetovne javnosti zaradi prevzem oblasti in ki niso bili pričanje, da premagani nasprot- političnih dogodkov, ki so se vr- pripravljeni izvesti nobene izmed nik ni in ne bo več nevaren, stili v tej deželi. reform, s katerimi bi ugodili za- j ■ ■ i , j Čeprav je postal Cejlon neod- htevam ljudskih množic. Ti krogi , Venda£ se, )e izkazalo, da se visen že pred dobrimi dvanajstimi so ravnali tako. kakor da jim nih- nasprotmK m spnjaznu s pora- siranKe) zaunja pruuzuobu iegil su leti, prva leta neodvisnosti niso če nikoli ne bo mogel vzeti obla- in v se njeni voditelji dobro zavedali, bistveno spremenila položaja širo- sti. Dogodki pa so se razvijali ta- 3®vzavzemal v gospodarstvu in v kih ljudskih množic. Plasti, ki so ko na Cejlonu kakor po svetu v drzavben'; aparatu, ter ob podpori mil o tem, da uživajo te skupine kot celota pri ljudstvu znatno večjo podporo. Zato so bile julijske volitve za Združeno nacionalno stranko zadnja priložnost. Tega so ob blagoslovu kolonialnih gospo- smeri, ki je prinašala tem ljudem darjev nekoč vplivale na držav- razočaranje, ne zadeve, so tudi v prvih letih od zunaj je vladne napake, hkrati Kakor je bilo pričakovati, je spretno izkoriščal Stranka svobode sestavila volilni pa si je blok. Vodstvo stranke je prevzela prizadeval, da bi te napake še po- soproga pokojnega Bandaranaika, večal in jih prikazal hujše, kot bloku pa sta se pridružili še cej- Pod vodstvom talentiranega neodvisnosti ohranile ta vpliv, politika Solomona Bandaranaike „„„ . . , T * j „• •) , ...... . , . . Bivši kolonialni upravljavci so se si je koalicija progresivnih poli- 80 v resnlci bile. In se drugi mo- Ionska socialistična stranka in ko sicer umaknili v ozadje, potem ko tičnih skupin, ki so odločno na- n,entl so vPllvah na t0’ da Banda- mumstična partija. OBISK IZ AVSTRIJE ranalkova vlada v triletnem obdobju ni mogla izpolniti volilnih Vlado je sestavila soproga popularnega premiera Sirimavo šfad sredo je odpotoval iz Beo- _ _ _ _ ________ _ ^________......... a j^aedsedn^ Zveze avstrij- Zveze avstrijskih sindikatov raz- »Se posebno zanimiv je bil ogled sprotnik pa je lahko zbral precej litve, lahko računa nova vlada z V Beogradu se je predsednik terimi so mu ljubeznivo postregli. < ____________________ s6 ■ swdikatov Franc Olach, ki govarjal na Centralnem svetu podjetij ga spremstvu našega bivše- ZSJ s podpredsednikom tovari- stroj« in obljub, čeprav so si ne le Banda- Ranr|ararlaik„ nriva voditeliica ranaike, temveč tudi večina nje- Bandaranaike nova voditeljica govih sodelavcev iskreno prizade- Stranke svobode. Trenutno je pred-vali. Zato je razumljivo, da je sodnikova vdova prav gotovo naj-znatno popustilo prvotno množic- bolj avtoritativna osebnost v de-no navdušenje, premagani na- želi. Po vsem, kar so pokazale vo- »Rade Končar«, večino nad sto poslancev v parla-celoti sto pet- Lito- pi’epričljivih dokazov. Tisk, ki je šfSHlfž šsssaSI sfiSiii IsS—l hssč— ših ^T^arjal s predstavniki na- nega _ sveta tovariša Marijana lavskega- samoupravljanja.« sebej pa v letih 1958 in 1959. Tovariš Olach je poudaril po- gS^fetov v Beogradu, Za- Breclja, ri: u ta Liuhliani obiskal ip tu- Pred odhodom ge skupine združile proti vladi, kar pa je skoraj povsem izključeno, se vlada Stranke svobode lahko obdrži, ker ima ta stranka di - m Ljubljani. Obiskal je tu- Pred odhodom se je tovariš t xovans omen je poudaril po- _ Volitve 19. marca so pote- ^ ^ čg^^bško tovarno »Rade Kon- Olach v izjavi za list »Rad« za- trebo po boljšem medsebojnem v o^. P08°J1 P°po skupno z imenovanimi poslanci . i„,u-i._ ,. ...........• •“*- • ' ' oroeresivm . >• obsolutno večino v parlamentu. •1 iiubljanskr'»Litostroj^Tn hvalil za prisrčno, iskreno "gosto- spoznavanju ljudstva in sindikal- Lj^Oitikpr0greslfVnikh®lv1’ aa^idal °Varao »2maj„ v Zemunu ljubnost in za vse podatke, s ka- nih organizacij Avstrije in Jugo- uganiti njihovega izida. slavije, kar bi ustvarilo temelje Zaradi .Splošne zmešnjave, dezo- r-o ^av«Cu; JC ^CJ- . ’ . _ •• • nentacije in razočaranja ljudskite ion končno dobil vlado s stabilno za boljše razumevanje. »Pogoji m množic je dobila večino združe„a večino, kar je pogoj, da bo zdaj možnosti niso povsod enaki,« je nacionalna stranka, vendar je bila začel reševati pereče družbene in dejal, »zato ne želimo niti mi ;ni- večina'dokaj skromna: znašala gospodarske probleme dežele. In ti vi, da bi drug drugemu vsilje- je komaj štiri poslanske sedeže vali svoja mnenja in oblike živ- manj, kot jih je imela Bandara-Ijenja. Vsakdo naj spoštuje na- naikova Stranka svobode. Čeprav čin, kako drugi živijo in delajo, je bila Stranka svobode prema-prav gotovo pa bi se lahko ©ni in gana, je kljub lanski izgubi vodi-drugi marsikaj naučili ob izme- telja dosegla presenetljive rezul-njavi izkušenj, za čimer je treba tate, zakaj po udarcih, ki so ji jih težiti.« prizadejali neposredno pred raz- vsaj ne z demokratičnimi meto- Nazadnje je želel predsednik Pustc>rn parlamenta decembra dami. Stranka premožnih ljudi ter Zveze avstrijskih sindikatov v 1959’ 3e le malokdo pričakoval, da koncepti in metode iz starih ča-imenu svoje organizacije in oseb- „\a stranka dobila pomembnej- sov no jugoslovanskim delavcem in, se stevno mandatov, sindikatom uspehe v prizadeva- Ker je Združena nacionalna _ __ nju, da bi razvili svojo deželo in stranka (ZNS) ostala letos aprila v lijskih parlamentarnih volitev na izboljšali življenjsko raven. parlamentu v manjšini, se je od- Cejlonu. M. ločila za nove volitve 20. julija, i Po težavnem obdobju je Cej- še nekaj: Združena nacionalna stranka, poražena v trenutku, ko si je na vse načine prizadevala, da bi si zagotovila zmago, in ko je po realni presoji imela vrsto prednosti, lahko z malo verjetnosti računa z vrnitvijo na oblast. so končno doživeli poraz, ljudstvo jih je zavrnilo. Vse kaže, da je v tem največji pomen ju- SV. DRAGIC ŠTRAJKI INDIJA KONEC STAVKE V nedeljo se je končala splošna stavka delavcev in nameščencev zaposlenih v indijskih javnih službah, predvsem na železnici, pošti ter v letalskem prometu in drugod. Oblasti so izpustile iz zaporov glavne voditelje stavke, zaradi katere so nastale motnje, zastoj In omejitve v nekaterih državnih službah. Po sedemurnih pogajanjih med predstavniki vlade in sindikatov je v:ada izrazila pripravljenost, zagotoviti državnim uradnikom določene manjše olajšave. ZDA STAVKA MEHANIKOV KONČANA Sindikat mehanikov ZDA je t nedeljo sporočil, da je sklenil prenehati s stavko, ki se je začela 26. junija pri ameriški letalski družbi Eockeed. Po tem sklepu so je v ponedeljek vrnilo na delo 5809 stavkajočih, ki delajo večinoma v ameriških raketnih oporiščih. Nova delovna pogodba, ki so jo mehaniki sklenili z družbo, določa za štiri cente višje mezde na uro Razen tega bodo mehanikom prihodnje leto ponovno zvišali mezde. JAPONSKA RUDARJI ČEDALJE ODLOČNEJŠI V premogovniku Miike je bilo v nedeljo veliko protestno zborovanje, na katerem so rudarji pokazali, da se ne strinjajo s sklepom sodišča, ki je ukazalo razpustiti stavkovne straže. Nad 30.000 rudarjev in njihovih simpatizerjev, ki so prišli na zborovanje, je odločno izjavljalo, da bodo po potrebi tudi s silo branili svoja stališča. Kasneje so izkopali jarke in postavili barikade. Rudarjem so se pridružili tudi Študentje. V mesto Omutu je prispelo več študentov, članov organizacije Zengakuren, da bi podprli rudarje v njihovem boju. V Omutu so poslali tudi nove policijske okrepitve. Računajo, da je zdaj okoli 10.000 policajev v mestecu, ki leži v neposredni bližini rudnika Miike. Pričakujejo nove spopade spričo napetega položaja, ki je nastal po sklepu sodišča o razpustu stavkovnih straž, in odločnega stališča stavkajočih, da bodo z vsemi sredstvi nasprotovali tej odločitvi. ITALIJA SPORAZUM O ENAKIH MEZDAH ZA MOŠKE IN ŽENSKE Tri največje italijanske sindikalne centrale ter konfederacija in-dustrijcev in predstavniki industrije pod državnim nadzorstvom so se sporazumeli o izenačenju plač in mezd za moške in ženske. Za enakopravnost spolov v smislu enakega plačila za enako delo jamči ustava, vendar se ta enakopravnost j ni nikoli uveljavila in so se sindi- ’ kati dolgo borili zanjo. V sk adu s doseženim sporazumom se bodo ženske plače in mezde v Italiji povečale v poldrugem letu za 1—10 %. ZVEDELI SMO ... se je narodni dohodek Indije povečal v prvih dveh petletnih p:anih (1951-61) za 99%, dohodek na prebivalca pa. za 20 ’lo. K temu je največ pripomoglo kmetijstvo, katerega proizvodnja se je povečala za 40 %. ... je Mednarodna banka za obnovo in razvoj nedavno dobila od Zahodne Nemčije kredit 240 milijonov dinarjev, kar je največji kredit v minulih 13 letih. Ob 4.5-od-stotnih obrestih bo banka vrnila ta kredit v 12 Jetih. ... je lani izdelala japonska industrija 10,346.664 radijskih in 2 milijona 872.025 televizijskih sprejemnikov. ... Je Indija največja proizvajalka, Velika Britanija pa največja potrošnica čaja na svetu. Indijska letna proizvodnja znaša nad 300.000 ton čaja, na drugem mestu pa je Cejlon s 180.000 tonami. V Veliki Britaniji znaša letna potrošnja čaja okoli pol kilograma na prebivalca. . . . pride v Franciji po en duhovnik na tisoč prebivalcev. Najmanj vernikov je v Parizu, kjer znaša to razmerje 1:3056. ... junija je naraslo v ZDA število nezaposlenih za milijon. Kot poglavitni razlog omenjajo težnje študentov, da bi se zaposlili po študiju ali pa čez počitnice. ... je imelo 12 britanskih komercialnih televizijskih družb junija 5.8 milijona funtov (9.2 milijarde dinarjev) dohodkov, kar je za 39 % več kot v istem mesecu lanskega leta. TIHON P O G L A V J E O PROGRAMIH Ponos in strast Ne le Triglav film, ludi velike filmske kompanije po svetu so o zadregi za dobre štorije, ki bi privabljale občinstvo v zatemnjene dvorane pred belo platno, pa iščejo vedno vsebine in ideje, ki jih varijo v svojih serijskih izdelkih. V zadnjih letih so tako — zlasti Amerikanci — razvili posebno novo »podzvrst«, pustolovskega filma, ki bi jo lahko imenovali pustolovski film s svobodoljubno vse-_ . . .. i bino. 2al je ta »svobodoljubna vsebina« zgolj eden izmed priveskov zgodbi, ki zaradi tega m me manj bedasta; kajti za miselnost teh filmov je prav vseeno ce se lepi junak, zaljubljen v lepo junakinjo, pretepa kot morski gusar zaradi bogatega plena ali kot planinski gusar zaradi pretepanja samega; miselnost, pravimo, je ostala ista - isti je junak in lepa junakinja; le da njuni nasprotniki nosijo to pot uniforme, ki bi (zelo od daleč zgodovini ustrezajoč) lahko simbolizirale nasilje. Edino kur lahko ugotovimo dobrega ob tej v zadnjem času zelo' raz-širjeni »podzvrsti« klasičnih pustolovk, je to: najširši krogi filmskega občinstva tako močno simpatizirajo s svobodoljubnimi idejami, da je take ideje (ali nadomestilo zanje) moral posinoviti tudi pustolovski film, ki — kot včasih ni mogel shajati brez obvezne ljubezenske zgodbe — danes skoraj ne more več brez njih. »Ponos in strast« je tipičen primer opisane »podzvrsti«. Psa v bistvu morebiti poštena »svobodoljubnost« je filmu tako bedasto in primitivno prilepljena, da očitno štrli stran. Temu ne odpomrejo niti barve in cinemascope, niti znani režiser mesternov Stanleij Kramer in igralci Gary Grant, Sophia Loren in Frank Sinatra (ki je daleč najboljši v tej trojki). Film ostane povprečna pustolovka, s čimer seveda ni rečeno, da ne bo našel dovolj gledalcev, ki pa »osvobodilnih« idej tega filma ne smejo jemati preveč zares, ~šn Ugrabljena strd Koroška zemlja in njeni ljudje — to je področje, kjer je za svojo ustvarjalno dejavnost iskal snovi koroški pisatelj Josef Friderik Perkonig, po očetu Slovenec, po materi Nemec. Eno naj-boljših njegovih del, Ugrabljena strd, smo pred kratkim dobili tudi v slovenskem prevodu in je ta naše prvo srečanje s tem, onstran meje dokaj poznanim pisateljem, Značilno za pisatelja je, da je bil precej časa zagovornik nemštva na Koroškem in je šele postopoma spoznal »drugo, slovensko, in nič manj lepo dušo svoje domovine,-« kakor pravi sam. V zadnjih letih je tako postal tudi pobudnik za prevode slovenskih del v nemščino, pri katerih je sam sodeloval in napisal nekaj esejev o slovenskih avtorjih. V Ugrabljeni strdi nam pisatelj, tesno navezan na svojo rodno deželo, Koroško, ves prevzet od njenih lepot in ljudi, prikazuje koroško vas, majhno in preprosto življenje njenih prebivalcev, njihove tegobe in radosti. Navezanost na zemljo, preprosta, pse odpuščajoča dobrota, se zrcali zlasti v liku starčka Lukeža, ki kljub zadanim mu krivicam ne more nikogar sovražiti. Vse to je pisatelj opisal z izredno liričnim jezikom, prepričljivo se je izognil osladnosti, čeprav je v povesti vse polno tihe idilike, vaške romantike, sentimentalnosti ter dobrote in religioznosti, ki pa ponekod vendar prevsiljivo izstopata in nekoliko poenostavljata celovito in realistično podobo koroškega človeka. Ugrabljeno strd je v zelo lepem in učinkovitem prevodu Roka Ariha, ki je tudi napisal obširen esej o pisatelju, izdala Cankarjeva založba v Ljubljani. -sZ Že večkrat smo se doslej dotaknili programov. Po tej in po drugi plati smo prišli vselej do iste točke, do istega vprašanja. Kaj je s programom? Stvar je namreč lahko taka in taka in ji | lahko rečemo tako ali drugače — | toda program je problem, kjer f se bomo zanesljivo sešli. Ker pač i ni koncerta brez programa (to-| rej tudi ni dobrega koncerta | brez dobrega programa!) In če | ni koncertov, študira zbor svoje I pesmi le še od proslave do pro-| slave, od praznika do praznika | in temu se pravi počasno umi-| ranje; počasno sicer — toda za-I nesljivo! Tak je torej ta krog: I zbor pripravlja koncerte, kon-\ certi potrebujejo programe, pro-i grami so sestavljeni iz skladb in \ skladbe pišejo naši skladatelji. \ Vse je jasno kot beli dan! Treba j je uporabiti tisto, kar je v na-| šem času ustvarjeno za naš čas \ — podržati ljudem zrcalo, bi se j reklo umetniško! — da se ogle-I dajo v njem. Nihče se ne raz-i burja. da tiskajo založbe knjige | živečih pisateljev — nasprotno: i z veseljem jih prebiramo. Niko-| mur ne pride na misel, da ne bi ! šel v gledališče, ker je na sporedu i moderna drama ~ nasprotno: ve-! čino naših gledaliških sporedov j sestavljajo prav moderna dela! i Komaj se še kdo dandanes obreg-; ne ob slikarja, ki nariše stolu tri i noge namesto štirih in pobarva ! streho zeleno namesto rdeče. Na-; sprotno: gledalec ga skuša ra-| žumeti, približati se hoče temu, j kar je umetnik izpovedal. Toda v j glasbi vsa ta načela odpovedo!. : Ne da bi kdo prav vedel, od kod ; in kdaj in zakaj — se je pri-; kradla v nas' grda strahopetnost. Neizmerno je velika in zelo modro hodi po svetu ter pridiga, da je terca terca in torej milo sozvočje, septima pa je septima, zato torej grda kot smrtni greh ter prepovedana zakonito in za vse večne čase dragim domačinom v poduk in svarilo. Iz tega sledi zelo resen in zelo strog nauk: vse kar je lepo, mora biti sestavljeno iz terc in njim sorodnih »lepih« intervalov, vse pa, kar je grdo (in prav zato je grdo!) naj uporablja sekunde in njim podobna »grdozvočja«. Bolj preprosto in bblj sociološko- nazorno bi se temu lahko rekih tudi takole: na tak način so pisali naši pradedi, -s tem so se ukvarjali naši dedje, zato bomo s polno pravico delali tudi mi! — Kakor da ne bi nikoli govorili in premišljevali o sodobnem času, o novih obzorjih, o razgledanem življenju! Nenadoma se ustavi vsa logika In krog — tako otročje nazoren in razumljiv — postane neizvedljiv. Prav rad pritrdim očitku, da je to, kar sem pravkar napisal, povedano zelo na splošno. Predaleč bi nas namreč zavedlo, in presegli bi okvir našega članka, če bi se spustili v natančnejše, razlage. Zato ponovimo samo eno: programi so ključni problem naših amaterskih zborov in dokler se ne bomo dokopali do spoznanja, da je treba tudi v zborovski reprodukciji upoštevati sodobne ustvarjalce, tako dolgo bo nad nami še vedno plavala ,farna' tiste poniglave logike, da je lepo samo to, kar je preizkušeno in česar so poslušalci že navajeni. Vedno zadevamo .ob ugovore, da ljudje ne marajo modernih pesmi in da zato kon- cert ne more uspeti, če je sestavljen iz sodobnih skladb! Vse prej kot to! Ni prvenstveno važno, ali je pesem pisana v paralelnih tercah ali pa uporablja trsa harmonska sredstva — pomembno je le, ali je resnično doživeto napisana in ali so pevci z njo prepričali občinstvo — zakaj občinstvo je treba prepričati, zavzeti, povleči za seboj...: zato prihaja na koncerte. To pa zmore doseči samo vsaka resnična umetnina — če je prav napisana tako ali drugače! Kratkovidno in nevarno je umikati se sodobnosti zaradi njenih izraznih sredstev — saj je prav naloga naših zborov, da jo razlagajo, posredujejo in približajo poslušalcem! Kdo pravzaprav izbira program v naših amaterskih ansamblih? Največkrat zborovodja — tako je odgovorilo 33,37 °/o anketirancev — ali zborovodja in odbor (17,86 odstotkov) ali tudi zborovodja in pevci (8,46 %). Vsekakor je dirigent osrednja in glavna oseba pri izbiranju pesmi — in to je prav! 79,80 Vo vseh je odgovorilo, da so z njegovim izborom zadovoljni, in 70,70 %> jih je povedalo, da lahko pri izbiri programa, uveljavijo tudi svoj predlog. Tudi med zborovodji jih je 10 (izmed 11) mnenja, da je dobro upoštevati tudi želje pevcev. Osnova programov so seveda narodne pesmi (36,38 %), kar je razumljivo. Kljub temu je še 17,28 »/o anketirancev mnenja, da poje njihov zbor premalo narodnih in da si jih torej še želijo. Tudi to je prav in dobro! — Mnogo manj pa je razveseljivo, da sta le dva izmed vseh pevcev povedala, da pojejo v njihovem zboru tudi modeme pesmi in prav tako sta le dva (ali štirje, če prištejemo še tistega, ki se je odločil za »novejše«, in tistega, ki je predlagal »težje novejše« pesmi!) mnenja, da so moderne skladbe v njihovem programu premalo zastopane*. Izmed 143 anketirancev torej le štirje (dobra 2% od 100 °/o!) — to je žalostna in nevarna bilanca giasbeno-vzgojnega vpliva pri nas splošno veljavne repertoarne politike, nad katero se bodo morali vsi, ki jim je ta reč pri srcu, globoko zamisliti. Nič drugače ni s poslušalci! Le 5,70 °/o anketiranih pevcev je odgovorilo, da sprejme njihovo občinstvo vse, kar je kvalitetno, en sam je mnenja, da posluša rado modeme umetne pesmi, 14,25 °/o pa jih zatrjuje, da je uspeh odvisen od značaja izvajane skladbe. Kaj torej vpliva na izbiro programa nekega zbora? Največkrat vzroki v zboru samem (kvaliteta ansambla, obisk vaj, kvaliteta in zanimivost pesmi), potem publika in šele prav na koncu tudi namen (koncerti in proslave, raven zbora in raven poslušalcev). Najpogosteje (70,70 "/o) vodstvo KUD ne zahteva kake posebne usmerjenosti v repertoarju in ostaja njegova izbira izključno v mejah samega zbora. Na vprašanje. zakaj bi pevci izbrali take in ne drugačnih pesmi za svoj nastop, jih je mnogo odgovorilo, da bi prav take pesmi ugajale publiki. In tu smo znova pri ugovoru, da zbor ne more uspeti, če ne poje stvari, ki so jih ljudje že vajeni - torej preizkušenih in znanih pesmi! Res je: občinstvo prihaja na koncerte zato, da se kulturno zabava, dušev-odpočije — toda tudi obogati in vzgaja! Koncert ni nikdar bil in tudi ne sme nikoli postati zgolj zabava, temveč mora v pravi ih j ri in z zanesljivim občutkom^ je prav in kaj m - zaao(.nl,Tr obe težnji! Sestavljavci Pl0®za. mov se morajo vedno zl1oV?nv,fo vedati, da je njihovo delo o .e in pravilno le takrat, '?a?ai0je-načrtno in usmerjeno k p nemu cilju in da je prav od — v marsikaterem kraju p. celo ,v odvisno precejšnji meri! — tu* zorje in raven paslušalcev z, di odnos do sodobne glasbe, n umljivo je (in prav nič nev** — čeprav se nekateri boje ^ ^ ga mnenja!), da imajo iiud|eQ+pri di popevke, da tu in tam g-izmed njih še zahrepeni po '-Lg reti in da se mladina naV°UxaSu nad jazzom. Tak je obolus. 0 in ne gre ga jemati pretir resno! se V delu pevskih zborov Pa _ ne moremo naslanjati ne pevke in ne na jazz. Hoditi h ramo svojo lastno pot — s n. _i :aka zavestjo, kam nas vodi in za j smo se odločili zanjo. Ta mora nujno upoštevati tudi dobno tvornost! Prav nič ni h ^ no, da bi zaradi tega postala gočasna in za poslušalce neza.nlj miva, saj je sredstev, s ka^ bi jo lahko približali obcins'' ^ dovolj. Vsekakor pa je nujno ^ skrajni čas, da zaveje P° na « programih nov veter. Anketa ‘ s svojim zadnjim vprašani »Naštejte pet pesmi, ki vam u= jajo!« pokazala dovolj nazoru > da je v okusu naših pevcev marsikaj starega in preživele^ Seveda jih zaradi tega nihče dolži, saj je tudi njihovo no obzorje posledica sporedov^ jih pojo v svojih zborih — '0.e ostarel ost naših programov i skozi taka očala še mnogo on očitna in neprijetna. Premisi1^ o tem in odločimo se za Pra'n nejšo pot! I* s' Letošnji, sedmi festival jugoslovanskega filma v Pulju, se je začel preteklo soboto z uprizoritvijo slovenskega filma Akcija (na sliki), ki ga je po scenariju Marjana Rožanca režiral mladi slovenski režiser Jane Kavčič. Kako je potekal letošnji festival in kakšni so bili njegovi rezultati — o tem pa bomo pisali v prihodnji številki Kubanska kulturna revolucija mnogi borci. Na Sierri Maestri je oblikovati tudi nove učne načrte, na desetine šol za nepismene zlasti v zvezi z zgodovino in španščino. nem zaupanju v revolucionarnega duha, ki je zajel vse družbene plasti in se je uveljavil tudi na univerzi. 2e zdaj gradijo dve univerzitetni mesti, eno v Las Villasu, drugo pa v Orientu. Graditev so prevzele prostovoljne delovne enote študentske __ in šolske mladine. V Havani bo prav Revolucija na Kubi je temeljito posegla na vsa Živ- .iem proti Battistovemu nasilju. Ta- šolah. Razen prizadevanja za izbolj- tako treba zgraditi univerzitetno Ijenjska področja kubanskega ljudstva.. Zastavila je ^ so se naučih brati in pisati šanje gmotne osnove šol so začeli mesto. Prvi krediti so že odobreni. problem gospodarske neodvisnosti dežele in izboljšanja bilo življenjske ravni Kubancev tudi v tem smislu, da bi se borce. spremenili ne le na pol fevdalni odnosi, temveč da bi Fidel Castro je v svoji prejšnji imelo vse ljudstvo možnost za splošno izobrazbo. revolucionarni dejavnosti nenehno poudarjal, da so oblastniki in zati- Kuba šteje okoli šest milijonov »Nismo pedagogi, toda kot držav- ralci Kube ohranjali ljudstvo v ne-prebivalcev, 70 odstotkov je belcev, niki čutimo, da je vzgoja najvažnejša znanju, da bi ga laže izkoriščali. 30 odstotkov črncev, med obojimi naloga revolucije. Ker je to temelj- v ... „ - pa je visok odstotek mešanega pre- na naloga, je še bolj važna kot naše . upornl. . Y0Jskl 50 jo moramo uporabiti« kakor nravi bivalstva. Skoraj polovica Kuban- nacionalne težnje na gospodarskem vojno organiztrah odsek za tehmč- ^e* ki naj bi zadovoljite potrebe JFid Castro, »ne zato da bi bil cev ne zna brati in pisati, zato je področju, saj bodo Fe široko za- n° m kulturno pomoč. Učitelji pn> P°^adnh- .p spet iačni tisti, ki zdaj ne more č dežela na nizki razvojni stopnji, snovane težnje odvisne od uspehov st°vo ,C1.. 50 P° revouC!je '! u govoril ° zaslužjtj ;tj j,e|iča temveč pred Kuba je zaostala dežela z agrarnim v prosveti. Brez teh uspehov bi bilo f ™'1 na deset t.soče osnovno- ‘eh problem* je še posebej pouda- v?' „“5,: pFed. in na pol agrarnim gospodarstvom, vse drugo brez potrebnih teme- solskth razredov, že prve mesece po F,1’. da, "a^[aya, revoluconarna držaljanom. Načrti sedanje revolucionarne vlade Ijev... Zavedamo se, da sta napro- ?™.agI revolucije so pospešeno izšo- a°lsnk° trefo™°’ kl Fidela Castra za rešitev Kube iz sveti zasnovana ves uspeh in blagi- lah nekaj sto učiteljev da bi zado- ^f^/^n.acelota od osnov- gospodarske zaostalosti zahtevajo nja naše domovine...« stih potrebam zaradi čedalje širšega nega do visokošolskega izobraževa- pospešeno odpravljanje nepismeno- nih kadrov^naj^i^doglednem Korenite reforme če rešiti takoj. Menijo, da bo po- „ _________ času zadovoljili potrebe pospešene- Takrat je Fidel Castro napovedal trebni.h oko‘; 150 milijonov pesosov ^7Šs^skevpusvta"°verkak°r vs,e dru- Fezul*at revolucionarnega boja ga gospodarskega razvoja, o kate- radikalne reforme v šolstvu Govo- f zadovoljitev najosnovnejših po- f« “st~ v dezeh proizvod prej- banskega ljudstva. Tud. v tem smi rega problemih že zdaj razpravljajo, ril je, da morajo reforme zajeti vse po0 UČ1 lh’n drugem za osnovne snjih razmer, ki jih je revolucija slu zbuja zdaj Kuba pozornost la i. w i. „ -_____________________ kubansko življenje, osnovna med zbnsa a. Ustanavljanje srednjetehničnih šol in univerz Ustanavljajo srednje Kubanska revolucija je začela temeljito in na široki fronti reševati pereče probleme prosvete in kulture. To izhaja iz pojmovanja sedanjega revolucionarnega vodstva, da je treba spremeniti miselnost ljudi, če hočejo po poti, ki zagotavlja oblast delavskega razreda, oblast tehniške kir|etov, oblast ljudstva, »oblast, ki jo moramo uporabiti,« kakor pravi Fidel Castro, »ne zato, da bi bili spet lačni tisti, ki zdaj ne morejo bi pomagali tem Zdaj je še prezgodaj govoriti o - — . —., , , _ rezultatih prizadevanja revolucio dotoka mladine v šole. Problema f Ja- »Vendar pri tem ne smemo narne vlade, ki skuša zagotoviti kul šolskega materiala pa ni bilo mogo- improvizirati,« je dejal. Pouk zahte- turi in prosveti kar največ pogojev na tov«; Moniir. Ho ve velikanske spremembe, ker so vendar je že to prizadevanje velik Solslcf* Iralmr* irc** r-i i _ r^»-ri 11 +»■» F _____i Zanimivo je, kaj je o tem pove- njimi pa je šolska reforma. tiskati najmodernejše učne knjige, tinskoameriških in drugih dežel pc Univerzam noče revolucionarna svetu, še posebej nerazvitih dežel dal lani maja Fidel Castro na se- “J“‘“ l'“ o katerih pravi Fidel Castro, da so vlada vsiljevati šablon za izvedbo ki imajo podobne probleme pri pr: stanku z doktorji znanosti in filo- To pojmovanje Fidela Castra je izvrstne, saj so takšne, kot so jih reforme. Država želi zagotoviti uni- magovanju kulturne zaostalosti, zofije v Havani: dobilo konkretne oblike že med bo- uporabljali v najboljših zasebnih verzam gmotno pomoč ob popol- r D Edicija o vstaji jugoslovanskih narodov Vojno-založniški zavod JLA -v°' no delo« v Beogradu Je leta 1958 z3 Celo iz izdajanjem zbirke knjig “•su tjeska«, zdaj pa pripravlja zopet vo edicijo: zbirko knjig o vstaji J11 goslovanskih narodov. Med elani in5 ciativnega odbora so tudi Vinko H3* ner. Lidija Sentjurc in Janez Vipotni* Namen te edicije je zbrati od Pre živelih udeležencev vstaje vse tiste kar ni bilo zabeleženo v pisanih 3° kumentih. Tako bo na tisoče ljudi ne posredno pripovedovalo svoje spoih* ne. spomine živih prič oborožen vstaje, katere pogoji so bili v pos3 meznih krajih tako raznoliki. To B° torej vsestranska in verna podoba Pr rih dni oborožene vstaje, zelo korist' na in vzgojna publikacija, bogat orinos k spoznavanju najbližje -ovine za vse tiste, ki sami v njej se Vso sodelovali, torej zlasti za mlad’ -■o. Obenem pa bo to dragocen iztl0' nodatkov in motivov za naše ustvar ialne umetnike. Prva knjiga bo pred vidoma izšla že v prvi polovici pr'1 hodnjega leta. v katerem bomo P1'3 znovali 20. obletnico vstaje jugadl°' vansklh narodov. Že dalj časa razpravljamo o tako imenovanem »knjižničarskem problemu«. Nekateri so že obupali nad njegovo rešitvijo, drugi spet potrpežljivo vztrajajo v sedanjih razmerah, tretji spet verujejo, da bo rešitev prinesel novi zakon o knjižnicah. Občina Kranj pa je dokazala, da je moč presekati ta gordijski vozel tudi z lastnimi silami. In priznati moramo, da ta reforma ne pomeni le zasilni izhod iz današnjih razmer, temveč da je ustvarila pogoje, v katerih se bo lahko knjižničarstvo razvijalo skladno s celotnim družbenoekonomskim razvojem občine. fo if ?.lsmo spreminjali strukturni ^^Hičarstva v kranjski ob-Utemeljuje upravnik Osred-ko n|*™*ee občine Kranj Slav- Vin 0^aneC knjižničarsko rešiti 0<’ 1,81110 81 prizadevali re-sist ^ro^^em> kako prilagoditi tjo®111 knjižnic osnovnim smo-na.Še kulturne politike. Pri-knr''^* smo 81 toreJ. da bi dali ži.‘ličarstvu v naši občini mno-Po °. osnovo in da bi ustvarili (,je°'ie maksimalno izkorišča- la < 0^s*°ječega knjižnega fon- obiSju? ne(tavnega sta bili v kranjski ^dirol 0Sre^nji knjižničarski ustanovi Ca, J knjižnica in ljudska knjižni-Vsaka S- svoiirn knjižnim fondom, tek o« S nabavno politiko. Razen Čini s re(*niih ustanov pa je bilo v ob S{UUnef .Prejšnje število bolj ali manj $hn bi• • v^ knjižnic, z večjim ali manj-Žo f°ndom, z boljšo ali slnb- henj •ro ^nii8- O kakem pogloblje-8t\ra načrtnem razvoju knjižničar-Nra t °kčini torej ni moglo biti i Je nLXj0 ,Pa Je glavni vzrok, da thenit- j*! ljudski odbor odločil sp 8 va v J1"01,1116111 razvoju knrizničar-y°ra t torej ni moglo biti goje ,pa ie glavni vzrok, da se hieoit- ljudski odbor odločil spre- tuf0 i Posedanje organizacijsko struk-tak0 1C^j^ni^arstva v občini in ustvariti ljalo’ aa knjižničarstvo ne bi več cap-ho^,.daleč za celotnim družbenoeko-Klni razvojem občine. j je občina ustanovila kj.1 Psrednjo knjižnico občine pripoveduje Slavko Bo-t:J1®0, »kot zavod s samostojnim ce ansiranjem. Ta knjižnica si-tl* nima knjižnega fonda, nje-k* naloga torej ni izposojanje ■Jdlg, temveč da s svojimi uprav-x I*11 organi in sveti skrbi za na-; ten razvoj knjižničarstva. Zato Jj Razumljivo, da ima Osrednja . tenica ne le pravico, temveč v dolžnost posegati v delo re.n knjižnic v občini. Osrednja (.jpznica je razdeljena na tri n»1ejke: oddelek za študijsko, . nelek za ljudsko in oddelek za omrsko knjižničarstvo. Nabav-0|j Politika zdaj ni več odvisna jo ^0sameznih knjižnic, usmerja tefP°seben strokovni svet, v ka-t, 80 poleg zastopnikov vseh (j R oddelkov tudi zastopniki izbeno-političnih organizacij.« . Vsak izmed teh treh oddelkov __________ JO 1‘znica nekdanja študijska ^ svojo matično knjižnico. V ^"dijskem oddelku je matična knjižnica v Kranju s knjižnim fondom 38.000 izvodov knjig in drugih publikacij. Ta knjižnica ima svoje upravno vodstvo in strokovno osebje. Nanjo pa so navezane vse sorodne knjižnice v občini, vsaj kar zadeva strokovno pomoč, nabavno politiko, pravilno urejenost knjižnic. Tako sodijo v ta oddelek vse tovarniške knjižnice — teh je po številu 7 s približno 6000 izvodi knjig in publikacij — učiteljske in profesorske knjižnice — po številu 39 s približno 19.900 knjigami — in končno še 11 drugih Strokovnih knjižnic pri strokovnih združenjih, ustanovah, zavodih z 8000 knjigami. »Nekdanja ljudska knjižnica je matična knjižnica oddelka za ljudsko knjižničarstvo,« pripoveduje Slavko Bohanec o organizacijski strukturi tega oddelka. »Njen knjižni fond je že presegel število 21.553 knjig. Prav tako kot v študijskem oddelku se tudi tu navezujejo na matično knjižnico vse sorodne knjižnice v občini. Sem sodijo tako imenovane vaške knjižnice, knjižnice prosvetnih društev in Svobod, ki jih je v občini 26. Osrednja knjižnica ima še lastni podružnični knjižnici v Primsko-vem in Stražišču.« V ta oddelek pa naj bi sodila tudi potujoča knjižnica, ki jo bodo osnovali v letošnjem tednu knjige v Kranju, to je v dneh od 27. jul. do 2. avg. Zato ima ljudski oddelek tudi knjiž-ničarja-instruktorja. ki naj bi poskrbel predvsem za razvoj potujoče knjižnice in vaških knjižnic. Petletni plan predvideva, da naj bi imela potujoča knjižnica proti koncu leta 1965 25 kovčkov knjig s približno 2000 izvodi. Da bi bila ta knjižnica kar najbolje izkoriščena, zahteva perspektivni načrt za prihodnjih pet let tudi ureditev čitalnic v vseh vaseh občine. Posebnost in novost pa je zamisel bibliobusa s približno 3000 knjigami. Po petletnem načrtu naj bi bilo v občini 34 postaj, katere bi vsakih štirinajst dni obiskal bibliobus, njegov knjižni fond pa ne bi bil namenjen samo oddaljenim krajem, temveč predvsem delovnim kolektivom in stanovanjskim skupnostim. »Matično knjižnico pionirskega oddelka bomo po predvidevanjih odprli letošnjo jesen, najpozneje v začetku prihodnjega leta. Njena dejavnost naj ne bi bila samo izposojanje knjig, temveč tudi smotrna estetska vzgoja mladine. Torej nekaj podobnega kot v Ljubljani Pionirska knjižnica. Ta oddelek vključuje tudi vse pionirske in mladinske šolske knjižnice, ki jih je po številu 38 s skupnim številom 39.500 knjig. V ta oddelek naj bi sodile še knjižnice pionirskih odredov, ki pa bi jih upravljali in urejali pionirji sami. laka je že na primer knjižnica pionirskega odreda v Primsko-vem s približno 750 knjigami, po petletnem planu pa naj bi imeli te knjižnice vsi pionirski odredi v občini.« Kako čimbolj pregledno urediti ce-lotni knjižni fond v občini, kako ga napraviti dostopnega za najširši krog bralcev? Na to vprašanje so v Kranju odgovorili s svojevrstno zamislijo katalogov. Prvi katalog, to je centralni ka talog ali katalog vseh knjig v občini, naj bi imela oddelek za ljudsko knjižničarstvo pri matični knjižnici in bibliobus. Druga vrsta katalogov so oddelčni katalogi vseh knjig v občini, ki sodijo v posamezne oddelke. Te kataloge imajo vse matične knjižnice. Tretja vrsta so katalogi matičnih knjižnic oddelkov in drugih knjižnic, zadnja vrsta pa je tako imenovani specialni katalog, kot ga bo imela na primer potujoča knjižnica. »Nabavna politika se bo bistveno spremenila,« pripoveduje upravnik Osrednje knjižnice občine Kranj. »Matična knjižnica študijskega oddelka naj bi nabavljala splošno znanstveno in poljudnoznanstveno literaturo. Specialno strokovno literaturo naj bi ta knjižnica nabavljala le v primerih, ko gre za tematiko, ki je pomembna za ves okraj. Vsa druga strokovna literatura pa naj bi se zbirala na policah tovarniških knjižnic, knjižnic strokovnih združenj, ustanov, zavodov. Matična knjižnica ljudskega oddelka naj bi se preusmerila prvenstveno v nabavljanje leposlovja in tiste poljudnoznanstvene literature, ki služi za razvedrilo in za študij na nižji ravni. Takšna nabavna politika naj bi bila značilna tudi za vse vaške knjižnice in za potujočo knjižnico. Matična pionirska knjižnica naj bi zbirala na svojih policah splošno mladinsko leposlovje in poljudnoznanstveno literaturo za otroke in mladino, šolske knjižnice pa naj bi se oskrbele samo z literaturo za šolsko čtivo in s čtivom, ki dopolnjuje pouk. Pionirske knjižnice odredov pa naj bi samostojno zalagale svoje knjižne police.« Kaj pomeni ta reforma knjižničarstva za kranjsko občino in posredno tudi za ves kranjski okraj, lahko razberemo iz sicer zelo prozaičnih statističnih podatkov. Leta 1959 je bilo v Kranju 108.315 knjig, v okolici 49.476 in v občini 157.791, Po petletnem načrtu naj bi to število poraslo: v Kranju na 166.429 knjig, v okolici na 73.944 in v vsej občini na 240.373 knjig. Še bolj zgovorpi so podatki o številu knjig na 1 prebivalca: v Kranju 4,9 knjige — kar je znatno večje število kot evropsko povprečje — v okolici 1,9 in v celotni občini 3,3 knjige; leta 1965 pa naj bi se številke spremenile: v Kranju 7,5 knjige na 1 prebivalca, v okolici 2,8 in v vsej oočini 5 knjig. Izposojevalcev so imele kranjske knjižnice v letu 1959 13.057, v okolici 4697 ali v vsej občini 17.745, leta 1965 pa naj bi imele v Kranju 15.400, v okolici 7300 ali skupno 22.700 izposojevalcev. Procent zajetih bralcev je bil leta 1959 v Kranju 59%, v okolici 18% in v občini 36 %, po petletnem planu naj bi se odstotki povečali ^ v Kranju na 70 %, v okolici no 30 % m v občini na 48 %. Število knjig na 1 bralca je v minulem letu doseglo v Kranju Številko 8,2, v okilici 8,6, in v vsej" občini 8,3 leta 1965 pa naj bi bile številke v Kranju 10,8, v okolici 10 in v občini 10,5. število izposojenih knjig je v minulem letu doseglo vsoto: v Kranju 127.723 knjig, v okolici 35.056 in v vsej občini 162.779, kar pomeni, da je bila vsaka knjiga približno enkrat izposojena. V letu 1965 pa naj bi se te številke več kot podvojile: v Kranju 300.000, v okolici 150.000 in v vsej občini 450.000. še poslednji statistični podatek to je število prebranih knjig na 1 prebivalca: minulo leto v Kranju 5,9, v okolici 1,3, v občini 3,4 knjige, leta 1965 pa naj bi se številke zvečale v Kranju na 12,5, v okolici na 5,7 in ▼ vsej občini na 9. Ce skušamo oceniti reformo '99-■>: 'n -t c*--1 ■ T Z A P I S K I mm**- Celjski Delavski oder olvVj^e*nvski oder v Celju, ki deluje v Že j.11, celjske Svobode, ima za seboj Vga j -i let dela. Vendar pa je bila Saj aeJavnost doslej le kaj skromna, se2o ? lrneli ie 2 do 3 predstave v eni hovo fele v zadnji sezoni se je nji-iiq(] t .J° razmahnilo, tako da so imeli 8tonil-rideset predstav. V Celju so na-s0 s * Več kot dvajsetkrat, gostovali pa god v Štorah, Preboldu, Žalcu in dru-T odr,j a, svoj vzpon so pri Delavskem Števil .Se&li predvsem zaradi večjega načeta *&ralcev in režiserjev ter večje iniair*10^* pri sestavi programa. Danes Časnju 0co^ stalnih in še dvajset ob-°sen1n’ Predvsem mlajših igralcev, ter letos re^serjev- Kvaliteta predstav — no ; ?° imeli pet premier — se je znat-Že nzb°ljšala in so si s tem pridobili rnn PDecei stalnega občinstva. Kljub te lavsk 'l6 zanin\anje za predstave De-a 0(^ra v Celju samem še vedno Ijn^j0’ medtem ko je na gostovanjih )etbšn'* no čevelj- Zato nameravajo v slciG .{? sezoni zboljšati pronagando, Zalj 111 l5*1. 80 tudi, do se bodo pove-$ih I Podjetji, kjer bi potem v manj-Predst°rannh ali na prostem uprizarjali 8amptaVe za delavce in nameščence pokor zn<;ga podjetja. Ta zamisel vsekajo jSlužj pohvalo, sni bodo tako svo- lllllllllllllllllllllllilflillllllHIIIItlllllll ,T - nonosredno približali delavcem. i»r ‘ a.ivcčji letošnji uspeh so imeli z Ha r Jaa.ko in Metka, s katero so tudi Sogl^pji amaterskih odrov v Kopru do Doji Pr’znanje. Nasploh so se pri dinslJ .em °drn posebno zavzeli za mla-Icor e ~ lan’ so uprizorili dve — m-,] rnon,j°. da ima mladina vse pre-Žkih možnosti za obiskovanje rrledali-Ho Predstav, ker ji pač resnejša delo ustrezajo. lju & n°yo sezono DHnvski odre v Ce lUg sc nima točno določenega nrogro-'» računajo pa. da bo nr^mier in Dg‘ ^tav vp* kot leni. Vcnk režiser bodo”1 ^Pravil \ vsa j dvore del. Izbrali predvsem lažja dela, vendar pa tudi pri teh upoštevali kvaliteto. Ce bodo pri podjetjih naleteli' na razumevanje za nov način dela, bo Delavski oder lahko postal res še pomembnejši činitelj v kulturnem življenju Celja. Nova slovenska založba Pred dnevi se je s svojo prvo knjigo predstavila slovenskim bralcem nova založba — Dolenjska založba iz Novega mesta. S tem je Novo mesto dobilo še eno pomembno kulturno institucijo, slovensko založništvo pa novega člana. Za začetek si je nova založba, ki jo je ustanovil Okrajni ljudski odbor v Novem mestu, v svojem programu omejila predvsem na izdajanje leposlovnih, poučnih in drugih del, katerih avtorji so doma na Dolenjskem in ki pripovedujejo o življenju in podobi tega predela naše domovine. Z izdajanjem tovrstnih del bo založba omogočila pred-vsem prebivalcem Dolenjske pa tudi vsem drugim slovenskim bralcem, da se bodo lahko čim podrobneje seznanili z leposlovnimi stvaritvami dolenjskih avtorjev, s kulturnim in gospodarskim razvojem, z etnografskimi, zgodovinskimi ter drugimi značilnostmi. ie Mio založn štvo na Do lenjskem že nekoč lepo razvito, je danes, pri hitrem razvoju gospodarstva, še pomembnejše, da tudi kulturno življenje ne ostane v ozadju. Nedvomno bo lahko imela založbn pomembno vlogo v kulturnem življenju Dolenjske, istočasno pa tudi koristno dopolnjevala vso slovensko založniško dejavnost. Kljub ožjemu programu bodo pri založbi posegali tudi po delih drugih slovenskih avtorjev Tako so že kot prvo knjigo izdali povest Franceta Bevka »Domačija« »Domačija« je to pot prvič tiskana v knjižni obliki, čeprav jo je Bevk na-pisal že pred vojno. Z že poznano umetniško prepričljivostjo pripoveduje v njej avtor o življenju tolminskega kmeta pod fašizmom, ki se bori za svojo, slovensko domačijo, kateri grozi propad zaradi gospodarske krize in poitalijančevanja primorskih vasi. S to neposredno in preprosto pisano knjigo se je Dolenjska založba obenem oddolžila tudi 70-letnici Franceta Bevka, tega našega najbolj branega pisatelja. Razen Domačije ima Dolenjska založba v svojem letošnjem programu še šest drugih knjig: Josipa Jurčiča Kloštr-ski Žolnir — Tihotapec, Janka Jarca Partizanski Rog, Metoda Mikuža Dolenjska v narodnoosvobodilnem boju, like Va-štetove roman o pisatelju Janezu Trdini Izobčenec, partizanske zgodbe Mirana Jarca Čudež nad Bistro ter Danice Zupančič Etnografska podoba gorjanskega podgorja. knjižničarstva v kranjski občini, potem moramo priznati, da so v Kranju prvi v Sloveniji temeljito in smotrno začrtali razvoj knjižničarstva v prihodnje. Njihova zamisel je vsekakor vredna posnemanja! Celo več, nujno bi mio, da bi vse naše občine, seveda skladno s svojo ekonomsko razvitostjo in v skladu s celotnim družbenoekonomskim razvojem, tako smotrno začrtale perspektivni plan knjižničarstva. Kar pa je v »kranjslcem primeru« največ vredno, je to, da ne moremo več govoriti o perspektivnem planu, temveč o prihodnosti, ki pa se že spreminja v sedanjost. BOJAN SAMARIN Industrijske in druge gospodarske organizacije, ki želijo opravljati kadrovsko-socialne funkcije, lahko pošljejo svoje uslužbence v dvoletno Višjo kadrovsko-socialno šolo v Kranju Sola je seminarskega tipa in omogoča slušateljem med seminarji opravljati redno delo. — Pogoj za vpis je srednja šolska izobrazba oziroma izjemoma nižja izobrazba, če ima kandidat zadostno prakso v podjetju in če uspešno opravi psihološki pregled. Prijave sprejema do 10. avgusta 1960 in daje podrobnejše informacije Zavod za izobraževanje kadrov in proučevanje organizacije dela v Kranju, Primskovo, Cesta Staneta Žagarja 33. telefon 214. Ljudje se radi vesele, posebej še po vaseh. Vzemimo na primer Spodnji Zabjak. Tam se šele znajo veseliti! In nihče jim tega ne očita. Lepo so se, prevejanci, tega domislili! Poslušajte, kako se pri njih razpletajo te reči! Dvakrat mesečno se pojavi na razdrapanem zidu občinske hiše — lepak. Črke pleskarsko okorne, malo besed, pač pa pomembno obvestilo. Običajno, z manjšimi spremembami, na papirju piše: »V soboto vabimo VSE, ker LOVCI prirejajo ob 8. uri - VELIKO KULTURNO-PROSVETNO PRIREDITEV (rdeče črke) — velik program izvaja lovska družina iz naše vasi — za jedačo in pijačo preskrbljeno — ODBOR. Vstop brezplačen, zapitek pa je treba takoj pldčati.« ' In tako je vsako drugo soboto. Kultura cvete, lepak pa izmenjajo šele takrat, kadar je od dežja že čisto zlizan. Pristojni z okraja jih hvalijo na vsa usta: Ko bi ne bilo lovcev, bi tu ob Savi vsa kultura izumrla. Šel sem neko soboto, da bi dosita občudoval lovce. Okoli osmih sem stopil v hišo, kjer naj bi bila zabava. Tam je stalo še nekaj kmetov in čakalo. Pokukal sem v dvorano, toda tam je bilo temno kot v rogu. Vprašal sem navzoče maloštevilno občinstvo, ali reči niso preložili. Pa so me obvestili, da ne bodo začeli pred deseto, ker je tu takšna navada. Sedel sem na klop in čakal. Okrog devetih je zoper veljavne šege in navade že prišlo nekaj lovcev. Prinesli so kaka dva ducata kozarcev in sodček vina. Stopili so v dvorano in na pragu začeli kleti. Približal sem se jim, da bi se bolj poglobil v stvar. Neki brkati lovec, bržkone predsednik, ker sta ga druga dva poslušala v pozoru — je kar naprej bentil.. Saj je tudi imel za ka)^ V dvorani ni bilo luči. Treba je prinesti nekakšno svetilo. Dva sta odšla po svetilko, predsednik pa si je zavihal rokave in jel urejati točilno mizo. Naposled je čez dobre pol ure prišla tudi karbidovka. Toda ta karbidovka vražja ni in ni hotela goreti. Predsednik je spet zaklel in poslal onadva, naj na skrivaj snameta svetilko z gasilskega stolpa. Okrog desete ure so nekako napravili luč. Medtem je prišlo ducat fantov in deklet. Posedali so po , lesenih stolih, drsali s peto po prstenem podu in molčali. Kakor da nekaj čakajo. Kdaj pa kdaj se je izza točajne mize oglasila p? edsednikova psovka, potlej pa je bilo spet 4 tiho kot v grobu. Okoli pol enajstih je prišla muzika. Harmonika in majhen vojaški boben. Muzikanta sta prišla s pomembnim izrazom na obrazu, ker sta vedela, da so vse oči uprte vanju. Stopila sta k predsedniku in ga vprašala, ali je vse v redu. Predsednik je ravno prelival vino iz sodčka v petlitrsko steklenico in jima samo z glavo pomignil, naj gresta na oder. Muzikanta sta se razburila, ker so jima pripravili zaboj, da bi na njem sedela. Potlej pa sta le položila velik robec na špecerijski zaboj, sedla in jela uglaševati instrumente. V prazni dvorani je zateglo cvilila harm.onika in zamolklo brčal garnizonski boben. Godba je prinesla nekaj upanja. Nekaj vendarle bo! Pegasti mladenič, ki ga je že uglaševanje samo očaralo, je začel iz razposajenosti šči-pati druge. Tako smo dočakali enajsto uro. Medtem so privalili še dva velikanska soda vina in prinesli pečenega odojka. Kmalu zatem je nastal na odru direndaj. Dolgokraki lovec je razpenjal vojaško odejo z znakom nemškega Wehr-machta, Zaplenjeno najbrž v eni izmed sedmih ofenziv. To bo zavesa. V ostalem pa je oder podoben samski sobi. Ara zidu jelenji rogovi in v okviru podoba Zrinjskega in Frankopana. Skoraj bi pozabil na najvažnejše: v kotu zveževa vojaška železna postelja in razmajana miza. Tudi vaščani so začeli prihajati. Vstopali so brez naglice. Nihče se ni čudil, da se prireditev še ni začela. Vsi so prihajali iz teme, v dvoje ali v troje, kot polnočni duhovi. Dvorana se je v hipu napolnila in veselo je završalo. Pri točilni mizi se je program že začel, dasira.vno je predsednik godrnjal, ker so se jeli gnesti okoli nje pred prireditvijo. Iz množice je nekdo vzkliknil: »Začetek!« Drugi mu niso ostali dolžni. Lovci so se razvrstili na odru. Predsednik je iz Ustnice izvlekel nekakšen papir in prebral na ves glas lovski pozdrav: »Ravne cevi!... Dobrodošli, nikar ne zamerite, če kakšna stvar ni v redu!« Lovci so odšli za zaveso, v dvorani pa se je začelo veliko pričakovanje. Nato se je zastor dvignil in prva točka se je začela. Šestnajstletni poštarjev sin je recitiral pesem »Slivovka!« Seveda je zoper slivovko, zakaj prireditev je kul-turno-prosvetnega značaja. Druga točka obsega gledališko igro v enem prizoru iz ‘življenja v stari Jugoslaviji. Dogaja se v stanovanju starojugoslovanskega generala, čigar žena ljubimka s pribočnikom. General je obupan in divji. Hodi po odru, da deske kar škripljejo pod njim in tuli kot le more tuliti zagrizen monarhist. Ženo hoče ubiti. Trenutek je napet in grozovit. Kar je živega v dvorani, je poleglo po stolih in pričakuje, kaj bo. Tedajci pa se nekdo iz občinstva zadere: »Glej ga, pod posteljo je!« General se divje obrne proti onemu iz publike in mu familiarno nekaj opsuje, češ naj ga ne moti pri igri. Oni iz publike se ne da spraviti s tira. Vnovič krikne: »Glej ga, osel stari, pod posteljo je. Se prejle je bil pri ženi!« General dobi živčen napad, ker ga ta ovira pri igralskem navdihu in zamahne proti gledalcu s stolom. Na srečo plane izpod postelje pribočnik in prime za stol, ker bi sicer bilo nekaj mrtvih. Tisti iz občinstva pa, vrag mu ne da miru, se začne zmagoslavno smejati: »No, vidiš, da je bil pod posteljo!« Igra se je precej podaljšala, ker je general kar naprej jemal iz rokava listek in bral besedilo. Na koncu so veliko ploskali, ker je, pravijo, igra imela tudi politični pomen — razkrinkavala je stare generale. Po igri je na vrsti glasbena solo točka: madžarski valček na harmoniki. Potlej spet recitacija in na koncu zbor šolarjev, ki so jih okoli enajstih zbudili in pripeljali, da bi odpeli svojo točko. Ko je program šel h koncu, je le malokdo še gledal na oder. Lovci so raznašali vino, rožnato meso razrezanega odojka pa je pritegnilo pozornost za točajno mizo. Če je kdo zaploskal, so vsi začeli ploskati. Če se je kdo zasmejal, so se vsi zasmejali. Tako se je končal program in začel se je drugi del. Drugi del časovno ni bil omejen. Mladi so plesali ob harmoniki, starejši, pa pili in jedli. Tako se je dogajalo vsako drugo soboto. Naslednje jutro je potem polovica spala na mizah in po bližnjih senikih. Edino lovci krmežljavih oči so se spet nacejali in računali, koliko jim je prireditev vrgla. Na koncu se je vse dobro izteklo. Lovci so dobili za svoje kulturno-prosvetno delo že osem diplom. Kmalu bodo tudi časniki pisali o njih. Spodnji Zabjak je tako postal znan širom ob Savi. Program, so v zadnjih sedmih letih samo dvakrat spremenili in začuda ga ljudje še zmeraj dobro prenašajo. Včasih se sicer pripeti, da poseže vanj kdo iz občinstva, toda to imajo ljudje radi in kar nekako čudno se jim zdi, če vsi molče in nima nihče ničesar pripomniti. Pokazala se je celo potreba, da bi kulturno-prosvetno delo namesto vsakih štirinajst dni opravili vsako soboto. Program je zagotovljen in obisk prav tako. Lepo so se, prevejanci, tega domislili! Zabavajo se do nezavesti in vsi jih hvalijo. Daleč bodo prišli, ni kaj reči! [ S. £ojč///oi//<* Sand pravite, da ste v temi tekli po spominu. Cernu bi tega ne stvocii tual t>n, ki te hodnike prav gotovo bolje pozna kot vi? Pod stopnicami nam je pustil se eno sled -ta gumb s svojega smtnjiča - nato pa je izginil skozi tista nesrečna vrata, še preden so mu bili zasledovalci za petami . . . Tudi to je po mojem dokaz, da sem storil prav, ko sem ga dal zapreti. Kaj menite?'« Žarko je prikunal, čeprav izraz njegovih oči ni izdajai posebno uunega prepričanja. Kapetan je to opazil. »Ce vzameva, da je neznanec pritisnil na petelina, ne vem, kaj naj si mislim o sledovih rjavih škornjev na radiatorju m o Odtrganem gumnu. Ne zdi se im verjetno, aa bi Gerhard Hofenberg posodil morilcu svoje škornje in suknjič, saj bi si tako zavestno spletel mrežo, v kateri je zdaj. Prav gotovo pa mi boste pritrdili, da je precej prozorna Gerhardova trditev, da so škornji in suknjič izginili iz njegove sobe. Ne preostaja nič drugega kot to, da je nosil škornje in suknjič prav on sam, ki je torej tudi morilec. Kazen seveda ...«« »Bazen če je morilec kdo drug, ki nima z grofom Gerhardom prav nobene zveze, vsaj jlede tega ne,«« mu je Žarko segel v besedo. »Ce bi bilo tako, bi lahko menila, da je ukradel grofove škornje in suknjič ter namenoma pustil sledove.«« Kapetan Bunch je stal sredi sobe in spet gledal Žarka. Potem je stopil k njemu in mu ponudil roko. »Vaše misli me presenečajo,«« je iskreno dejal. »Izgovorili ste prav tiste, kar sem imel v mislih. Vendar je zdaj pri tem nekaj novega. Morilec vsega tega ne bi mogel storiti brez tuje pomoči. Ne bi mogel priti v grad skozi zadnja vrata. Upam, da tudi vi menite, da je mogel priti v poslopje le skozi tista vrata. Dalje: ne bi mogel priti do puške iz grofove zbirke, ne bi mogel dobiti ključa, ki odpira vrata v tisto sobo, če bi ne imel tu nikogar. Nekdo, ki se dobro spozna v tej hiši, bi mu moral pomagati.«« »To bi bilo strašno!«« je vzkliknil Žarko. »Kaj mislite?«« ga je začudeno vprašal Archie Bunch. , »Da sta morilec in njegov pomočnik prosta, mi pa smo še vedno na mrtvi točki.«« Archibald Bunch se je glasno zasmejal. »Pa si vendar niste mislili, da bomo zasledili morilca prej kot v eni uri?«« ga je pogledal. »Na sled mu pridemo, prepričani bodite!«« Nekdo je potrkal. Kapetan je odprl vrata in opazil starega Gottlieba, ki je stal med podboji s pladnjem in z dvema skodelicama na njem. »Prepričan sem, da se vam bo kava prilegla,«« je rekel in gledal nekam mimo kapetanove glave. Archie je ponudil Žarku skodelico, svojo pa je postavil na mizico pri oknu. »Bolj kot vse drugo si želim zdaj pogovora z grofično Hofenbergovo,«« je zamrmral čez nekaj sekund, bolj zase kot za sobesednika, in pihal v vročo, temno tekočino. »Ali je ta . . .«« Pogledal je v svojo beležnico. »Ali je ta Adolfsdorf daleč?«« »Kakih šestdeset kilometrov,«« mu je odgovoril Žarko. »Pravijo, da je kraj zelo lep.«« »Ali bi ga hoteli pred vrnitvijo v domovino videti vsaj enkrat, na primer nocoj?«« so je Archie nasmejal Žarku. »Zelo rad,«« je Žarko sprejel ponudbo. »Ce hočete, lahko greva takoj na pot. V slabi uri sva tam.«« »Potem pa kar,«< je rekel Archie in v naglici posrebal kavo. »Upam, da bova tam dobila tudi kaj za pod zob,«« Narednik je stal pri vratih, za katerimi Je bil zaprt Gerhard Hofenberg. Kadil je cigaro in glasno srebal kavo. »Kaj počne pacient?«« ga je vprašal kapetan. »Tih je kot miška,«« mu je povedal narednik. »Prepričan sem, da je zaspal.«« Kapetan Bunch je pritisnil uho na vrata. »Zares ni ničesar slišati,«« je zamrmral. >*-Hardy, dajte mi ključ!«« Narednik je postavil skodelico na tla, ključavnica je škrtnila, vrata so se odprla. v sobo jo stopil kapetan. So trenutki, ko se človek tako spremeni, da ga ne spoznaš. Tak Izraz Je imel na licu kapetan Archibald Bunch, ko je naslednji trenutek stal med vrati. Njegov obrat ni bil več rdeč od naglega priliva krvi v glavo, temveč modrikast, prav kot pri človeku, ki mu malo manjka, da bi storil kaj nespametnega. »Narednik Hardy,«« je povsem tiho rekel kapetan Bunch, »kje je ujetnik?«« Jeza mu je zapirala sapo, obrvi so se mu stisnile, iz oči se je bliskalo. Narednik Hardy je skušal skozi priprta vrata ob strani pogledati v sobo, pa so mu bila napoti kapetanova široka ramena. Soba je bila prazna, obe okni zaprti, v stenah nobenih vrat. »Gromska strela!«« je zatulil Archiebald Bunch na ves glas. Takoj zatem se je umiril, kakor da je s to psovko vrgel iz sebe ves srd. Obraz je spet dobil naravno barvo, njegove oči so mnogo mirneje obletele sobo od enega konca do drugega. Vsi trije so vstopili. Po sledovih, ki jih je premaknjena omara pustila na parketu, je kapetanovo izurjeno oko takoj opazilo, kaj je narobe. Ko je kapetan Bunch z nogo odrinil preprogo, so vsi trije spoznali skrivnost Gerharda Hofenber-ga. V parketu so videli spretno izžagan pokrov, pod njim pa ozke, lesene stopnice, ki so peljale na temen hodnik. »Ali ukazujete, naj ga sledim tod, gospod kapetan?« je vprašal narednik Hardy pripravljen, da bi takoj popravil svojo napako. »Mislim, da nima pomena,<; je kapetan zamahnil z roko. »Tiček je odletel, zdaj je gotovo že daleč, izven zidov tega gradu. Morda imava zdaj razlog več za nočni obisk pri grofični Hofenbergovi. Hardy, pripeljite jeep pred vhodna vrata!« šla sta po hodniku, na katerem so pred njima odmevali narednikovi nagli koraki, in zavila po stopnicah proti široki veži za vhodnimi vrati. »Grofično ste prav gotovo večkrat videli, kaj?« je Archie Bunch vprašal Žarka v trenutku, ko sta pred poslopjem lezla v jepp. »Kakšna ženska je to?« Žarko je nekaj trenutkov molčal, potem pa je začel: »Lepa, vendar je na njej tista nedoločljiva hladna lepota, katere izraz bo vedno isti, pa naj ljubi ali sovraži,« je počasi zbiral besede, »brezobzirna v trenutkih, kadar kaj želi. Pravijo, da še posebej ne mara brata samo zato, ker ni v njem prav nič tiste moškosti, ki jo je poosebljal njun oče. Zdi se celo, da jo je narava kot žensko obdarovala z vrlinami, ki so v večini primerov značilnost moških: jezdi najbolj divje konje, z vratolomno naglico krmari avto, zelo točno strelja iz puške in s samokresom. Pravijo, da je tako groba, da bi lahko prebičala človeka, ki bi se ji drznil nasprotovati.« »Zanimiva ženska,« je zamrmral kapetan Bunch, glasno pa je dodal: »Hardy, vključi motor! Žarko, pot boste kazali, vsaj izprva!« Ko je jeep švignil čez most in prasketaje zapeljal po stezi, posuti z gramozom, je stolpna ura udarila zadnjo četrt pred polnočjo. Ko Je Jezdec zavil s trde, asfaltne ceste in odhitel po vaški stezi, ki se je položno vzpenjala na gozdnat hribček, ter jezdil proti vasi Kirchlinde, je konj napel vse moči, kakor da nev čuti jezdeca na hrjbtu, ter se kot puščica pognal po mehki poti, ki se je kopala v mesečini in jo je na obeh straneh obrobljalo morje zelenega žita. Gerhard Hofenberg je bil nekoč dober jezdec. Z enim samim človekom se ni mogel meriti v vratolomni dirki po vegastem terenu. To je bila njegova sestra, grofična Pavla. Za vse druge je bil dober, eleganten jezdec. Nekaj let v armadi, ki upravičeno ni priznavala rodu vojske, v katerem so konji nekoč neštetokrat odločili bitko, je Gerharda povsem odtrgalo od sedla. Precej časa je trajalo, preden se je jezdec prilagodil gibom konjskega hrbta, medtem ko je konj nerodno poskakoval po trdem asfaltu. Vendar se Gerhard tisti trenutek ni menil za to svojo nerodnost, ker je imel glavo polno drugih misli. Vedel je le, da mora ostati v sedlu in čimprej priti čim- dlje od gradu. Za prvi cilj si Je izbral Adolfsdorf, kjer je bila trenutno njegova sestra in kjer je — to je bilo mnogo bolj puu.emuno živela njegova domiselna teta. Dve spretni ženski bosta že našli pametno rešitev, si je mislil Gerhard. Oddahnil se je, ko je zavil z asfalta proti Kirchlindu. Do tistega trenutka je imel občutek, da ga nekdo nenehno spremlja in da ne bo dolgo trajalo, ko ga bo dohitel avto s preganjalci in bo nekdo za njegovim hrbtom, morda prav tisti kapetan, ki je zastavljal tako neprijetna vprašanja, brez slehernega opomina izstrelil nekaj rafalov v njegov sklonjeni hrbet. Zdaj je že laže dihal. Teren je bil ugodnejši za konja in za jezdeca, spoznanje, da bo po bližnjici skozi vas Kirchlinde skrajšal razdaljo do Adolfsdorfa za celih dvanajst kilometrov, pa ga je navdajalo z novimi močmi. re tnd & ga Je začel spreletavati srh, fju se utripalo nekje tik pod vratom, * ft.cga m mu je nabralo nekaj velikega, oKre vBe ga dušilo. Z enim samim požirkom zrag g to potisnil nekam navzdol in motoCi' polnimi pljuči. Prav takrat se J® klist odpeljal dalje po asfaltni cesw' unll, Grof Gerhard Hofenberg se je °0“ sK0. spodbodel konja, popustil vajeti raj z mesta pognal v galop. obrOb' Bilo je Četrt Cez polnoč, ko Je*A(jolf»' kov GrUnvvalda zagledal pred seooj j^ed dorf. V nekaj hišah je bila *• doffli njimi je stal ves razsvetljen Zitnsa p0. poslopje, kjer so Imeli nekoč PfU . neBaJ oitnlce tisti, ki so si želeli Pr,e~'^kih n>°' dni daleč od mesta, od hrupa letaisa ^ ee torjev in od eksplozij bomb. Tisti je Zimski dom ves lesketal v lučen. t, Ob vhodu v vas je Gerhard Ho v ržal konja In razjahal. Odprl J® , j,, Veter je pihal jezdecu v hrbet In prinesel od nekod oddaljeno brnenje motorja. Gerhard je naglo zategnil vajeti in prisluhnil. Sčipalnik sl je z nosu pritisnil na obrvi In zasukal konja proti cesti, ki se je kopala v mesečini. Brnenje motorja je postajalo čedalje razločnejše, prihajalo je bliže in bliže, Gerhard je skoznal, da se zares bliža motorno vozilo. Trenutek kasneje je dobil dokaz za to: zagledal je bleščeči žaromet, ki je z veliko hitrostjo pisal po cesti svetlo črto. Gerhard Hofenberg je zamahnil z roko In se zasmejal. Mar je kaj čudnega, če se pelje sredi noči po cesti iz Schwerina proti Hamburgu motociklist? Spet je zasukal konja in ga hotel spop bosti. Prav takrat je motor utihnil. Ko se je Gerhard drugič obrnil proti cesti, je opazil žaromet prav tam, kjer se Je cepila vaška cesta proti Kirchlindu. Spet zadrzal Konja m razjanai. .' vnilt, 111 ograji, ki Je obrobljala samotni tra Jtopil spustil konja na pašo, sam P* '“r|ia z» ie«Ov stal zimski dom. P® £\Mjo spustil konja na pašo, proti hiši, ki se je skoraj vsa košatim drevjem. Komaj dobrih sto je bilo do nje. Na levi je .-o. ---- govorici, vzklikih, smehu in glaso, JO je bilo slabo slišati Iz splošnega m Gerhard uganil, ga se je zbrala družba. " krtr»KOV< Do hiše je bilo le še petdeset Pred ograjo s6 je Gerhard ozrl prot ^ j, mu razsvetljenemu oknu v trenutku* šla čez svetlo ploskev velika ženska Zdelo se mu je, da Je njegova ses ^ Jo Je hotel poklicati, pa se je brž P vzoe-ker se je spomnil, da bi njegov gl® gaj miril vaške pse, ki bi začeli zavij® nerodnem trenutku. n(jprt®i Vrata v železni ograji so bila K0 še bolj presenečen pa je bil Gerna ja ni nikjer opazil velikega volčjaka, sicer ovohal vsakega obiskovalca. »udefl Sele tik pred vrati ga je Prevzf‘,t preš občutek. Zdelo se mu je, da ne str-,i1jbnO tisto staro hišo, ki ga je vselej g0.st"bJvSem sprejela, temveč pred čudno, skoraj P _ j,o tujo domačijo. Vedel Je, da ga s®*4*.- nista vesela, čeprav so minili meseci, kar * ,eia, videla. Njegova usoda je ne bo _Prl p0Seb- zato tudi ne bo pripravljena k®!. f vernega storiti zanj. Pravcato se ^grarejS**’ bard .... ’ - 11 — n rodbin von Hofenberg, član ene naj*1 oen®-i v vsej schtverlnski pokrajin** p0. v vsej schwerlnski P0KraJ ;kAn po* doma osamljen In zapuščen, še naJD - 2t doben divjadi, ki petami. Pritisnil je na * ‘i, ■. - . so ji lovci s Psl - zvonec. Nekje v ***** zacingljalo. Gerhard je čakal . oogl®* Skozi tisto razsvetljeno okno je v dala ženska glava. »Pavla, ali si ti?« .. „ m*' Gerhard je snel klobuk in stopil sečlno na dvorišču. .. ,j*f »Teta Ana,« se Je pritajeno oglas*1* sem, Gerhard...« -ntiovil® »Gerhard,« je skoraj hladno f0" ,jeI0 njegovo ime. Morda se Je njemu i® nič tako, ker ni čutil v starkinem eia. takega, po čemer bi sodil, da ga je je Niti čudila se ni posebno, kakor da * pričakovala. j* »Da, jaz sem, teta Ana,« je pono * f. »Kako si me presenetil,« je postal* .j ka rahlo živahnejša. »Od kod P® 41 noči? Ali se je kaj zgodilo?« pavi* »Vse vam bom povedal. Ali J* doma?« _ poziisl <«e, i! Y »Ne, v Zimskem domu Je. Saj '''ažaj. Pavlo! Vsak trenutek bi morala biti Počakaj, odprla tl bom!» . — vjo.« »Ni treba, teta. Najprej grem P° .„,,^11* »Kakor misliš. Tačas ti bom pHP sobo, če boš ostal čez noč.« »Had bi ostal. Lepa hvala!« Do Zimskega doma ni bilo aatee'..Svef žar pred šolskim poslopjem, kjer se 1® ke, Jetno nastanil kak odred ameriške v 1 ^ se ni zmenil zanj, ko Je šel mimo. t je vlilo novega poguma. Stopil Je cezvedno proti Zimskemu domu, kjer so se peli In plesali. Ko je prišel PreNXVVVXNVV\XVXVXXX\XXXXVXVVXXXXXXXVVVXXVXVVVVXVVXVXXVVXVVVV\XXXXXVXVXVXVXXVXVXXXXV\^ V zeleneifl z glasom, j* terega le Gerhard spoznal, da Je zdal tako težko priti v zeleni salon, kot J® nekoč. prj| Gerhard Je vedel, kaj to pomeni. ^ Je segel v žep po drugih petdeset ma Jih zmašil natakarju v žep. xXXXXXXXXXXXV'^S8 Spored Radia Ljubljana za teden od 1. do 7. avgusta PONEDELJEK 1. avgusta 5.00—8.00 Dobro jutro! (pi&an glasbeni spored) 5.25—5.45 Nekaj domačih 6.30—6.40 Reklame 8.05 Tako so plesali nekoč 8.20 Počitniško popotovanje od strani do strani 8.35 Odmevi na letošnje mladinske pevske revije 9.00 Od tu in tam 10.10 S sprejemnikom na dopust! 11.00 Prizor iz 2. dej. Dvofa-kove Rusalke 11.15 Naš podlistek 11.35 Klavirske skladbe Josipa Procbazke 12.00 Kvintet Niko Štritof 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Z narodno pesmijo v Belo krajino 13.55 Glasbene razglednice 14.30 Prireditve dneva 14.35 Med suitami 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 »Ptiček veli, da se ženil bude . . . « 16.00 Naši popotniki na tujem Dr. Mirko Derganc: Po nekaj letih spet na Češkem 16.20 Violinist Rok Klopčič igra skladbe Szymanowskega. Benjamina in Mozarta 16.40 Parada plošč 17.10 Šoferjem na pot! 18.0« Operne melodije 18.40 Kulturni globus 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Trikrat de««t 20.30 Anton Brudcoer: Osma simfonija 21.45 Richard Strauss: Tri skladbe za klavir 22.15 Iz ne5** studiov 23.10 »Punč! ^anja« 23.40 Za ljubitelje jazza 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje TOREK SRED Ji ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA 2. avgusta 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 5.10—5.30 Nekaj domačih 6.30—6.40 Retolame 8.05 Jutranji spored socialistične glasb© 8.30 Europa express 9.00 Vokalni kvintet Kranjčani 9.20 Baročni intermezzo 10.10 Igramo vam v zabavo 10.40 Kanadske pesmi 11.0 Popotovanje z melodijami 11.30 Oddaja za otroke 12.00 Pozdrav iz Dalmacije 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Pet pevcev — pet popevk 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja 13.15 Obvesitila in zabavna glasba 13.30 Pojo solisti mariborske in ljubljanske opere 14J.o iz foliklortnith zapiskov Tončke Maroltove 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Zabavni orkester RTV Beograd 16.00 Listi iz domače književnosti 16.20 Predstavljamo vam znamenite orkestre 17.10 Razgovor z vo.ivci 17.20 Parada plošč 18.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike 18.15 Od ples išča do plesišča 18.50 Človek in zdravje 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik '20.00 Poje omski sekstet Jubi-lee Singers iz ZDA 20.20 Radijska igra 21.14 L. M. Škerjanc: Prva simfonija 21.30 -Karol Pahor: Tri koncertne etude 21.40 Dvajset minut s popevkami 22.15 Plesna glasba 22.40 Jazz! 23.10 Nočni komam*, koncert 24.00 Zadnja poročila in za-klj uček oddaj e 3. avgusta 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 5.25—5.45 Nekaj domačih 6.30—6.40 Reklame 8.05 Poje zbor Kiuba koroških Slovencev 8.20 Počitniško popotovanje od strani do strani — 8.35 Glasba z Elizejskih poljan 10.10 Ciklus velikih simfonij —VII. oddaja 11.00 Zvočni kaleidoskop 11.30 Pol ure z Renato Tebaldi in Mariom de^ Monacom 12.00 Trio Slavka Avsenika 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Zabavni orkester Raphae-le 12.40 Otroci pozdravljajo 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Tri rukoveti Stevana Stojane viča-Mokran j ca 13.50 Benjamin Ipavec — Bogo Leskovic: Serenada za godala 14.30 Prireditve dneva 14.35 Izbrali smo za vas 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Zabavni zbori 16.00 Novost na knjižni polici 16.20 Koncert po željah 17.00 Deset minut iz naše beležnice — Irena Matelič: Zdaj pa še skupni hladilniki 17.20 Parada plošč 18.00 Kulturna kronika 18.20 Violinist Karoly Seneszy in pianistka Edith Far-nadi 18.45 Radij sika univerza 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Posnetek javnega koncerta opernih arij 22.15 Plesna glasba z vsega svet p 23.10 Ameriške popevke 23.30 Perez Prado — orkester Latinske Amerike št. 1 23.50 Prijeten počitek! 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje 4. avgusta 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 5.10—5.30 Nekaj domačih 6.30—6.40 Reklame 8.05 A. Dvorak: Legende 8.30 Naši uspehi v preteklem šolskem letu 9.00 Iz filmov in glasbenih revij 9.40 Slovenske narodne 10.10 Od melodije do melodije 11.30 Oddaja za cicibane 12.00 Ansambel Srečka Dražila 12.15 -Kmetijski nasveti 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila in abavna glasba 13.30 Lahke orkestralne skladbe 13.50 Vedri zvoki 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Slovenske sk.adbe 16.00 Iz svetovne književnosti 1S.20 Kopalcem v zabavo 17.10 Petdeset minut turizma in melodij 18.00 Kratki odilomki iz oper Richarda Wagnerja 18.30 Šport in športniki 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.50 Literarni večer 2*1.17 Baldassare Ga.uppi: Drugi koncert za godala v D-duru 21.30 Iz Schubertove skl dirke 22.15 Gla*sbena ruleta 22.40 Moderna plesna glasba 23.10 Nočni koncert 24.00 Zadnja poročila In zaključek oddaje 5. avgusta 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 5.25—5.45 Nekaj domačih u.Sl—6.4o Reklame 8.05 Dve ruski uverturi 8.20 Počitniško popotovanje od strani do strani 8.36 S sprejemnikom na dopust tellFiki razgovor 10.10 Klavirske skladbe G. Fau- e & ui C Debussyja 10.40 Francoske in Italijanske popevke 11.00 Veseli planšarji 11.15 Naš podlistek 11.35 Božidar Sirola: Koncert za klavir in orkester 12.00 »uobra volja le najbo-Ija« . . 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 V tričetrtinskem taktu 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Za vsakogar nekaj iz zakladnice zabavne glasbe 14.30 Prireditve dneva 14.35 Arije iz oper W A. Mozarta 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Komomii zbor RTV Ljubljana 16.20 Parada plošč 17.10 Razgovor z volivci 17.20 L. van Beethoven: Simfonija St. 6 v F-duru »Pastoralna« 18.00 Havajski napevi 18.15 Kar po domače . . 18.30 Iz naših kolektivov 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Godalni ansambel Boruta Lesjaka 20.15 Balet skozi stoletja 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Od comba do big banda 23.10 Alfrede AntOnani s svojim orkestrom 23.20 Pojte z nami! 23.50 Prijeten poči*ek! 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje 6. avgusta 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 5.10—5.30 Nekaj domačih 6.30—6.40 Reklame 8.05 Hammond orgle v ritmu 8.20 Pionirski tednik 8.40 Igra violončelist Ciril Škerjanc 9.00 Zbor Slava Klavora iz Maribora 9.20 S sprejemnikom na dopust! 10.10 Zvočni mozaik 11.30 Družina in dom 11.40 Indonezijske popevke 12.00 Narodne ob spremljavi harmonike 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Pesmi tujih narodov 13.50 Od arije do arije 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame In zabavna glasba 15.40 Leopold Ferdinand Schwerdt: Simfonija v Es-duru 16.00 Na platnu smo videi! 16.20 Kopalcem v zabavo 17.10 Parada plošč 18.00 Poje mešani zbor KUD Pošta — Obrtnik iz Maribora 18.20 Pozdrav z gora 18.45 Okno v svet 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Na drugi strani Karavank 20.25 Sobotni mozaik 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.10 Zaplešimo Še enkrat! 24.00 Zadnja poroči p in zaključek oddale II. PROGRAM 22.15—23.00 Glasba za pies 7 avgusta 6.00—7.00 Nedeljski jutranji pozdrav 6.30—6.40 Reklamo 6.40—6.45 Prireditve dneva 7.15 Izletnikom na P01 8.00 Mladinska radij&ka j® j 8.50 Iz albuma otroških 9.06 Z vedro glasbo v no^ teden 9.45 Stic venske narodne 1» umetne pesmi 10.00 Se pomnite, tovarisj •' Franc in Anton cu£f‘ Strah ima velike 0 tudi uspehov ni manjkalo Zgradili smo bazen, igrišča, vse v dobršni meri z 'udarniškim delom. Imeli smo tudi dobre športnike. Zdaj pa .. .- Spet je zamahnil z roko: »Saj vidite sami! Edino odbojkarji so se dolgo držali; lani so bili še med vodilnimi v republiški ligi, letos pa so , že predzadnji. Se malo, pa tudi njih ne bo več! Sicer pa v moštvu tako sodelujejo v glavnem samo tisti, ki so v njem že pred petnajstimi leti sodelovali. Novih, mladih članov ni od nikoder. Blagajna je prazna. Letos nam je občina dodelila 42.000 dinarjev, drugih dohodkov nimamo. razen tistih, ko po jurju ali dva, »nažicamo« sami. Tako pač životarimo, premalo za živeti, preveč za umreti. Pred leti smo imeli igrišče sredi vasi, poleg tovarne »Plamen«, na njem so se češče zbirali tudi delavci. Lepega dne pa so iz tovarne nanj navozili odpadno reno in ga tako spremenili v prostor za odpadke. Obrnili smo se na podjetje s prošnjo, da bi nam igrišče pustili in da bi nas tudi finančno nekoliko podprli, pa je ostala naša prošnja brez od-govora.« Poslovil sem se, kajti obema je bilo dovolj žalostnega pogovarjanja. Zdaj, ko v miru prelistavam liste beležnice, sam ne vem, kako bi zaključil, da ne bi s svojim pisanjem zamoril še tisto trohico dobre volje, ki morda tli pri nekaterih posameznikih in ki se ne more odločiti, ali bi dokončno ugasnila ali pa bi le še malo počakala na srečnejše dni. Pa vendar! Človek se ne more znebiti vtisa, da v tej čudni mešanici obilja in revščine nekaj šepa, da je nečesa preveč, nečesa pa premalo, da v mehanizmu manjka zobčenik in se zato kolesje vrti v prazno, neubrano, brez haska. »Potem, ko bomo dokončali ureditev počitniškega naselja ob morju,« je zatrjeval predsednik sindikalne podružnice. »Potem! Zdaj porabimo ves denar tam doli.« In je pripovedoval, kako so si ob morju vse uredili in kako si še bodo, kako rastejo tam doli ob Jadranu tudi otroška in športna igrišča, kako bo na njih vse prima in za vse poskrbljeno. Potem, ko bo vse urejeno, potem ... KOPALIŠČE V KROPI - ENO MED NAJLEPSIMI, KAR JIH JE BILO ZGRAJENIH V POVOJNIH LETIH ■ * . IGRIŠČE ZA KOŠARKO IN ODBOJKO - NATRGANA MREŽA SE ZIBLJE V RAHLEM VETRU IN ZAMAN ČAKA ŠPORTNIKOV, KI BI SI OB NJEJ POISKALI RAZVEDRILA Da, kako bo potem?! Ali si niso v Kropi že enkrat vse prima uredili! Zgradili športne objekte, kakršnih ne premorejo mnogi, si ustvarili materialne pogoje za široko športno dejavnost in ko je kazalo, da ni na vsej poti nobene ovire več — potem je na lepem vse skupaj zaspalo. Ali je potemtakem res še vredno čakati na »potem«! Ali ne bi bilo pametneje, takoj presekati začarani krog in pogledati, kaj pravzaprav tiči za njim? Morda bi bilo koristno, če bi sindikalna podružnica »Plamena« navezala stike s kakšnim drugim kolektivom in si ogle-'1 dala, kako so znali tam, brez posebnih investicij in ob neprimerno slabših pogojih, organizirati petro in bogato športno dejavnost, v katero niso zajeli samo nekaj aktivnih športnikov, temveč dobršen del članov vsega kolektiva. 2e ves čas se mi v mislih ponuja primerjava s kolektivom, ki sem ga obiskal istega dne in o katerem bomo pisali v prihodnji številki. Ne- mara bi bilo koristno, če bi rt tovariši iz Krope prebrali vsaj Eno pa lahko pribijemo brez posebnega premišljevanja: Dokler bo sindikalna podružnica v tovarni »Plamen« prepričana, da je skrb za zdravo športno razvedrilo delavcev samo stvar Partizana in dokler bodo v vrstah Partizana nastopali samo tisti, ki so nastopali že pred petnajstimi leti, toliko časa bodo milijoni, ki so bili v Kropi porabljeni za športne objekte, slabo naložen kapital. MILAN MAVER Č K E Mllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllll ■Bif Lesni delavci so se pomerili v streljanju se ne Iskal sem športnike, da bi Plsal o njih, pa jih nisem našel. n P^prašal sem v sindikalni po* t°varne »Plamen« "J športnem referentu, pa so Predali, da ga nimajo... oh Po^azaH 50 mi tovarniški , ^t, pokazali nove stroje, ki dv'° .<3.e3avcenl olajšali delo in proizvodnjo, pokazali -- oojekte, kamor bodo po-^vuj še več novih strojev, da Ekipa SD »Stol< Kamnik — osvojila 1. mesto. Zaskrbljeni so se dupliški strelci preteklo nedeljo ozirali v nebo, od koder je vse jutro iz temnih oblakov lilo kot iz škafa. Ze veliko poprej so za izvedbo republiškega prvenstva lesnih delavcev v streljanju z zračno puško uredili strelišče v parku poleg kulturnega doma. Sredi dopoldneva, ko se je vreme nekoliko razvedrilo, je svečano okrašeno ste-lišče sprejelo vseh 22 ekip. Goste sta pozdravila predsednik delavskega sveta in predsednik sindikalne podružnice podjetja »Stol«. V petih skupinah se je zvrstilo 110 strelcev — delavcev lesno industrijskih podjetij iz vseh krajev Slovenije Že po prvi seriji strelov smo lahko sklepali o favoritih taga tekmovanja: Oprema-Maribor, Lesno industrijsko podjetje Šempeter v Savinjski dolini, »Stolc-Kamnik itd. Najboljši med posamezniki je bil Škodnik Ivo, član strelske družine »Slavka Šlandra« iz Šempetra v Savinjski dolini. Dosegel je 175 krogov. Prav toliko krogov, vendar manj de-setk, je nabral Mirko - Semeja, član SD >Stol«-Kamnik, tretji pa je bil Miha Marn SD »Stol« s 173 krogi. *AKA JE NOVA ČOLNARNA KI SI JO JE PRED KRATKIM ZGRADIL KOLEKTIV TOVARNE ŽELEZNIŠKIH VOZIL »BORIS KIDRIČ«. TO jfc ŽE SESTA ČOLNARNA NA MARIBORSKEM JEZERU Prehodni pokal za leto 1960 je osvojila ekipa SD »Stol« z 875 krogi pred ekipo SD »Slavko Šlander« z 822 krogi in »Opremo«-Maribor z 807 krogi- Najboljši strelci so prejeli tudi le pe praktične nagrade. Ko je predsednik republiškega odbora sindikata lesnih delavcev kot pokrovitelj tega tekmovanja razdelil na grade in priznanja, je izrazil željo, da bi to tekmovanje postalo tradicionalno. Morda bi se dalo v bodoča taka srečanja lesnih delavcev razširiti tudi na ostale športne panoge. V prihodnjem letu bo to tekmovanje izvedla strelska družina »Slavko Šlander« v lesno industrijskem podjetju Šempeter v Savinjski dolini. F. S. športne igre v Hrastniku Dne 22. julija je občinski sindikalni svet Hrastnik organiziral delavske športne igre v počastitev dneva vstaje. Za te igre je vladalo veliko zanimanje med delovnimi ljudmi, saj je v športnih igrah sodelovalo nad 500 ljudi. Z boljšo organizacijo teh iger po kolektivih pa bi lahko število sodelujočih še znatno dvignili. - V nogometnem turnirju so sodelovale štiri ekipe. Prvo mesto je osvojila ekipa Steklarne Hrastnik, ostale pa so se razvrstile takole: 2. Kemična tovarna Hrastnik. 3. Radeče. 4. Rudnik Hrastnik. Vrstni red tekmovanja v šahu; Rudnik Hrastnik, Steklarna in Radeče. Kemična in Obrtnik-Hrastnik. V ostalih disciplinah so bili doseženi naslednji rezultati. V streljanju je zmagala ekipa Rudnika Hrastnik pred Steklarno, v odbojki Rudnik Hrastnik pred Radeče, v kegljanju Steklarna pred Radeče, v namiznem tenisu Zidani most pred Radeče. V kolesarski dirki za sindikaliste je zmagal Majes iz Hrastnika. Zmagovalci v posameznih panogah so prejeli lepe prehodne pokale, ki jih je poklonil občinski sindikalni svet Hrastnik. G. K. OHO, preveč hudo. To nam-\ reč, kar se je zgodilo ob odlo-\ čilnih tekmah za vstop o II I zvezno nogometno ligo. Med-\ tem ko so se o Borovu stepli igralci in gledalci in so dva \ težko poškodovana nogometa-\ ša morali prepeljati celo o bol-\ nišnico, je v Mariboru obiska-\ lo prej omenjeno hišo kar po-\ polno gostujoče moštvo iz Kar-\ lovca. Vsi igralci iz mesta ob \ Korani so o Mariboru namreč \ oboleli in niti niso mogli od-i igrati tekme. In zaključek? Če \ se že ne proslavljamo s kvali-\ teto nogometa, pa skrbimo \ vsaj za nenavadne dogodke v | njem ... \ AHA, in še veslaška. Na le-| tošnjem veslaškem prvenstvu v \ Beogradu so na startu zaman j pričakovali olimpijce te zvr-; sti. Osrednja zveza je tem iz-! brancem za Rim namreč pre-\ povedala nastop na najpo-\ membnejši domači prireditvi. I Bržkone zato, da ne bi že zdaj \ pokazali vseh adutov, ki jih j pripravljajo za tekme na jeze-| ru Albano. Toda vseeno — = kakšna praksa je neki spet \ to? \ OHO, bolgarsko. Tako se \ je spet godilo jugoslovanskim \ atletinjam na gostovanju v So-i fiji, od koder so se že pred dve-; ma letoma (balkanske igre) vr-\ nile z neprijetnimi spomini. I Tokrat jih je spet — vsaj po \ postopku — dvomljiva diskva-\ lifikacija najboljše tekačice j spravila ob zasluženo zmago. \ Tolažimo pa se lahko z enim: j dvoboji naposled ne bodo ned-\ no samo v Sofiji... OHO, kar bo, pa bo. Tako ; pravijo sedaj v Mariboru, ko \ je Branik prvo odločilno igro \ za vstop v II. zvezno nogomet-\ no ligo izgubil o Karlovcu 0:2. | Revama jutri v Mariboru bo odločila o osem. Tudi o tem. ali bodo osebni avtomobili s hrvatskimi registrskimi števil kami naposled odpeljali o Zagreb tako želeni »pleni — be lo-črnega igralca Lamzo. ki mu baje obetajo svetlo bodočnost celo pri jugoslovanskem pokalnem zmagovalcu — Dinamu. AHA, ta je pa vesela. V tujini in pri nas te dni postavljajo plavalne rekorde kar na tekočem trnku. Smola je samo o tem, da pri nas plavajo moški hitro kot v inozemstvu — ženske. In sedaj si zamislite, kako čudna bi bila ta primerjava. denimo o atletiki. Slavili bi tekmovalce, ki bi jim uspelo 800 m preteči pod 2:05 . .. OHO. enkratno. V našem rokometu so sprožili svojevrstno tekmo. Tako namreč, ki se v njej klubi poganjajo za posameznimi sodniki — naj vendar sodijo. Zaradi napetega ozračja in tudi nekaterih dejanskih izkušenj v kvalifikacijah za zvezno ligo, sodniki enostavno niso več hoteli »žvižgati* na odločilni tekmi za vstop o ligo med varaždinsko Slobodo in beograjskim Partizanom. Sicer pa — brez skrbi. Tekma je bila vendar odigrana in tudi »nevtralca* sta se naposled pojavila na igrišču. AHA, živela logika! V Atletski zvezi Jugoslavije bodo baje odslej kaznovali vsakega atleta, ki se ne bi odzval vabilu za skupni trening državne reprezentance. To bodo storili zaradi nediscipline nekaterih atletov, ki jih ni bilo o skupni tabor pred dvobojem z Italijani. Toda kar je najbolj čudno^ beseda je o Ingoliču, Va-žiču, Lesku in Lorgerju, ki so bili v Sieni vendar med najboljšimi Jugoslovani... OB OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE TRŽIČ OBJjETNICO DELAVSKEGA UPRAVLJANJA — KOLEKTIV ■ življenjske ravni svojih delavcev Tako gradijo 20-stanovanjski blok, ki bo še letos vseljiv in eno montažno hišo v skupni vrednosti 41 milijonov dinarjev. Soudeleženi pa so tudi pri gradnji stanovanjske skupnosti, kjer bodo zgradili pet stanovanj. Imajo svoj počitniški dom v Umagu, ki ga koristijo skupno s podjetjem »RUNO«. 10 LET delavskega upravljanja Tovarna kos in srpov izvaža svoje izdelke v 18 držav in je lani v te države izvozila 53,93 odstotkov vse svoje proizvodnje. Vrednost izvoza je bila ocenjena na 172,372.000 dinarjev. Izvoz pa bi lahko še podvojili, žal pa so njihove kapacitete premajhne. Misliti bodo morali na razširitev podjetja, kar pa je zvezano z večjimi finančnimi izdatki, ki jim jih pa primanjkuje. Ko je prevzel delavski svet to podjetje v svojo upravo 1950. leta, je 127 delavcev izdelalo proizvodov v vrednosti 28,665.000 dinarjev. Letošnji plan podjetja pa določa, da bo 190 delavcev izdelalo proizvodov v vrednosti 330 milijonov dinarjev. Ker je to »sezonska« tovarna, je pač razumljivo, da so v prvem polletju že dosegli vrednost svoje proizvodnje za 260,308.148 dinarjev. V drugi polovici bodo pač delali bolj za zalogo. In če povemo na koncu še to, da so lani presegli svoj letni načrt za 11 odstotkov, vidimo, da se delovni kolektiv Tovarne kos in srpov v Tržiču resnično trudi, da bi dal čim večji delež h komunalni skupnosti Tržiča. Tržič je močan delavski center na Gorenjskem, saj ima v številnih tovarnah in podjetjih zaposlenih čez 4100 delavcev in delavk. Od ustanovitve delavskih svetov pa do zdaj se je razvrstilo v šoli delavskega upravljanja čez 800 delavcev in de- škodo dohodka podjetja, družbe in kolektiva. Da bi odpravili to ozko grlo, so po sklepu delavskega sveta izdelali LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE TRŽIČ Jubileno leto, ki ga letos slavi to investicijski elaborat za perspektiv- podjetje, je brez dvoma povezano z ni razvoj in mehanizacijo podjetja, važnimi datumi: 22. aprila 1950 so Podjetje ima v načrtu zgraditev izvolili prve obratne delavske svete nove mehanizirane parne sušilnice Jn prvi centralni delavski svet. Ta-z novo kotlarnico, dodelavno in sor- tratni delavski svet je štel 36 čla-l„ . , J ■ lili; r. tirno dvorano ter skladišče gotove £0v, upravni odbor pa 13 članov. lOVk, ki SO imeli Skupno 1/15 zasedanj, na katenll lepenke Ta načrt je že odobren in Naslednji važnejši datum je bil 7. on hodo radpli nrarnu. oktober 1950, ko je Lesno industrij- so razpravljali o problemih posameznih podjetij in fejo so-iemLo svojega obstoja, žesko podjetje simbolično prevzelo uresničevati. ključe in začelo s podjetjem uprav- sprejemoli ustrezne sklepe za povečanje proizvodnje in izboljšanje standarda delovnih ljudi. Ko bodo te dni v Tržiču proslavljali svoj občinski praznik, združen s proslavo desete obletn ce delavskega upravljanja pri nas, bodo kolektivi pregledali tudi dosedanje delo organov delavskega upravljanja. Ijati. V času delavskega upravljanja v tovarni je podjetje zgradilo 13 sta- Od takrat pa do izvolitve prve-novanj za svoje delavce, osebni do- jetju že marsikaj spremenilo. Po hodek pa se je povečal od 14.889 din sklepu delavskega sveta so se 1953. v letu 1959 na 17.266 din v prvem leta ločili od matičnega podjetja polletju letošnjega leta. LIP Kranj in postali samostojni. V tem obdobju so priključili k svoje-»RUNO« TOVARNA USNJA TRŽIČ mu podjetju še podjetje ILGI, odprli nove delavnice, svojo proizvodnjo Organi delavskega samoupravlja- podvojili in začeli izdelovati nove nja v tem podjetju so poleg vsako- izdelke. Graditi so začeli svoja sta-dnevnih tekočih nalog reševali pred- novanja itd. vsem probleme pri izpolnjevanju ^ , t . . v Delavski svet je tudi že razprav- TOVARNA FINEGA POHIŠTVA TRŽIČ plana, dvigu produktivnosti, proble- . lijonov 513.000 dinarjev. Letošnji me rekonstrukcije podjetja, notra- 0 iPe5spektlv?l®m. razv°Ju pod načrt tovarne pil v Tržiču pa pred- nje odnose in vprašanja družbene- jetja. Med važnejšimi vprašanji je videva, da bo šestdeset delavcev iz- ga standarda. V zadnjih letih je de- združitev s sorodnimi gospodarski-Takoj na začetku Tržiča iz kranj- delalo 600.000 pil, kar bo predstav- lavski svet redno odpisoval osnovna P11 organizacijami m opustitev pro-ske smeri stoji Tovarna finega po- Ijalo vrednost 100 milijonov dinar- sredstva, ki so bila zastarela, spre- “vodnje manj isKamh artiKiov ter hištva. Njena stavba ni velika, na- jev. jel zaključne račune, potrdil plan sla sprotno, mnogo premajhna, da bi V tem času se je osebni dohodek inVeSticij in rekonstrukcijski elabo- {eriml se ukvarja delavski svet Les- Kot žrtve ste padli v boju za nas.. • Okupator se še ni niti dobro žicani priredili množičen pohod razbohotil na naši,.zemlji, ko je pod Storžič, kjer bodo slovensko ljudstvo že pokazalo, meniku padlih žrtev P°_ ljuuscvu ze pukuzulu, tneJUKU pauun z-da se ne bo uklonilo tuji sili in njihov spomin. Ta dan boa tožili vence tudi pri VSgrtvarn si bo svojo svobodo priborilo z orožjem. Komunistična partija je začela takoj zbirati svoje borce, ki so se jim pridružili vsi pošteni državljani. Začele so se ustanavljati prve partizanske čete, ki so izvajale že svoje prve akcije. lih spomenikih padlim v tržiški občini. POLLETNI PLAN SO USPEŠNO IZPOLNILI slavij^ Obenem, ko bodo prosi spomin na padle borce za bodo, pa bodo pregledali Tudi iz Tržiča je odšlo v par- „„ „ ____ tizane mnogo zavednih delav- še življenje delovnih ljudi. uspeh dosedanjega dela za ..._____ elovnih ljudi, cev in so skupno s kranjskimi ra(ji česar so dali najboljši v-ct- c.« ^ Taai cesar so aan '“-v1- delavci ustanovili prvo kranj- novi naše domovine svoja sko-tržiško četo, ki se je utabo- ijenja. rila pod Storžičem. Skoraj vsa podjetja so Bilo je prve dni avgusta no zaključila svoj aZilo ivil. leta. V Begunjah na Go- črt, kar se je močno odr renjskem je bila močna nemška tudi pri povečanju žirlje™^0 postojanka — zaporu pa so v tamkajšnjem ravni vseh občanov. Tako mučili -že prve letos dogradili in bo že vs J . CUJčJU! Ut yut OKJ fffcttetM. l/KP LtZCUČ) Liuy r ULIMO Cio W žrtve okupatorjevega nasilja. Da vih približno 100 stanovanj: bi pokazali okupatorju moč na- gradnji pa je še 80 stano"' ovanj, šega ljudstva, je kranjsko-trži- ki bodo vseljiva prihodnje leto- ška četa organizirala del svo- Tržičani so začeli graditi tujih akcij prav v okolici Begunj, di nov zdravstveni dom, hi bo din. Tako so se odločili, da bodo tu- veijai okoli 200 milijonov ^te di v avgustu izvedli v Begunjah pripravljajo pa tudi že večji napad. Del čete se je že za gradnjo nove šole, za p.' premaknil izpod Storžiča, v ta- tero bod0 že jeseni začeli s Pr za gradnjo _________.8 jeseni začeu - ^ borišču pa je ostalo le osem lju- pravljalnimi deli in bo velju di: pet borcev in tri borke. okoli 200 milijonov din. ^ ^ Na koledarju je takrat piša- Dela na javnem kopališču ,a lo: 5. avgust, ko so se pod Štor- že v zaključnem obdobju.^ žičem v ranih jutranjih urah pa so okoli 70 milijonov oglasile strojnice, ki so enako- Tako vidimo, da je 9ra^enaraZ-merno regljale svojo mrtvaško javnost v Tržiču v ve^p ta predel Pod Storžičem je to jutro Naklo, s katerim bo_ ostalo za vedno osem najbolj- dobil vodo, ki je doslej preurejajmo^ ših sinov naše teptane do- imeli, movine. V spomin na ta dogo- V Tržiču dek praznujejo občani Tržiča električno omrežje vsako leto svoj občinski praz- 380 voltov, nik. Obnavljajo ceste, pradU® P1 Letošnja proslava občinske- stave, regulirajo Bistrico ga praznika se bo začela že S takšnimi in f.o0lnh)io 1. avgusta in bo trajala vse do uspehi se bodo Tržičani . )n 7. avgusta. V tem času bodo or- postavili ob svojem ietos«? ganizirana razna športna tek- občinskem prazniku in s^ ^ movanja, organizirane bodo tu- bodo najbolj dostojno Poc0 ' di razne kulturne prireditve. Ob spomin tistih, ki so dah s obletnici smrti prvih tržiških življenja na oltar domovin žrtev — 5. avgusta — bodo Tr- našo boljšo bodočnost. lahko v miru delali mizarji in ta- delavcev povečal od povprečja 15.000 rat_ sprejel sklep Q ustanovitvi po, ‘Atrijskega podjetja Triič . ^ , omrežje * ... .... . . . čitniškega doma, izvolil nov upravni dan za dnem in kot je reševal do- delih, postavlja oporne zidove, gra- rali trzisko vodovodno omi ^ odbor, sprejel nov tarifni pravilnik slej vsa važnejša vprašanja, tako bo di most, pravkar so začeli z gradnjo uvesti boljšo higiensko s u ,0 ta in dal sugestije za popravke pri iz- rešil tudi vprašanja perspektivnega novega zdravstvenega doma v koli- mem mestu. Kljub temu pa ,a. 'St delavi pravilnika po novem načinu razvoja njihovega podjetja. k°r pa bodo na razpolago občmi fi- dela verjetno še^nejcaj ^čas^.i ^ -rTf' Tl t* T tudi osta« podie™ doeeo SftTKjlSrSUS SMfeifg mh sredstev na delovnih mestih, TUDI OSTALA PODJETJA DOBRO p,an SQ presegli za 12 ocistotkov. V lago. Tr»iču razporedil nerazporejena finančna UfcLAJU drugi polovici pa morda še za več, Komunalno podjetje v *‘oirl, sredstva, najel investicijski kredit Med tržiškimi podjetji je vredno saj bodo začeli graditi še štiri sta- nudi tudi razne usluge m®sc^dprli tu Hi rualrai manižiVi nnHip- Vilnlcp kot sn nlpskarske. SHl bodo , •/>!• rimi se je delavski svet tovarni usnja vsakodnevno srečaval in jih reševal. Lani so vrednost bruto produkta v tej tovarni povečali za 2,56 od stotkov, medtem ko je bil količinski načrt presežen za 8 odstotkov Skupni dohodek podjetja pa je bil lani presežen za 9 odstotkov. V času svoje mandatne dobe je imel stari delavski svet 25 zasedanj, upravni odbor pa 23. Razne komisi-petniki, ki so že vrsto let v tem dinarjev v letu 1950 na 20.000 din — je so se sestajale le po potrebi. V podjetju v. službi. Tovarna si nam- delovna storilnost pa se je zvišala splošnem pa je bilo delo delavske- reč povečini vzgaja svoj kader za 33 odstotkov. Z novo tovarno je ga sveta uspešno, kar se vidi tudi sama. delovni kolektiv upravičeno dobil že iz uspeha celotnega podjetja. boljše pogoje za svoje delo, tako da upajo, da bodo izpolnili tudi svoj TRŽISKA TOVARNA KOS IN SRPOV za obnovo, reševal vprašanja notra- omeniti tudi nekaj manjših podje- novanjske bloke. kot so pleskarske, saj kjer njih odnosov in naloge upravnega tij, ki pa so prav tako važna za Drugo takšno podjetje je Komu- preko zime posebno delavnic , [j „ , ,. . t, . , ___■ ,___i._. j__.. rr„^: i««_ti...i„ -r« —u—sonati nrepic^ odbora tega podjetja. To je le nekaj najvažnejših problemov, s kate r-ATvoj komunalne dejavnosti v Trži- nalno podjetje Tržič. To podjetje bodo po nizkih cenah prep staro in Gradnja stanovanj v Tržiču ugodno napreduje sloves, Njihovi izdelki uživajo saj so v zadnjih letih opremili pre-cej reprezentančnih dvoran, kabi- p netov in ladij. Njihova vrednost bruto produkta presega milijon dinarjev, kar je zelo mnogo, če upoštevamo, da morajo narediti vsaj TOVARNA LEPENKE TRŽIČ To podjetje je eno izmed .najstarejših v Tržiču in menda tudi v Pred desetimi leti je bil v Tovar- Sloveniji, saj je bilo ustanovljeno 65 „ds„,ko, 3,oJ.g, del, r^no. gvS“S. hS SSl'LT, raznih komisijah orgamzacije SZDL je je delovnemu kolektivu to uspelo nj v svojem almanahu zgodovino ali sindikata. in s tem so odpravili neenakomerno tega podjetja. proizvodnjo. Uspeh te rekonstruk- n, takrat‘ do izvolitve nrve-TOVARNA PIL »TRIGLAV« TRŽIČ cije je bil takoj viden. Leta 1950 so ga ^.a^kega Psvetaje pretektopač Tovarna pil je začela delati men- ^tstrnkciji Ta S leta^izl^ nek^ stoletij' Ni čudn° t0rej- da je da v najslabših pogojih - v lesenih [ali nOI ton be^e lenenke leta 1959 imel prvi delavski svet Pred sabo lopah in kleteh. Kolektiv je štel v pa j™/ton V enakem razmeriu se Prejšnje naloge, saj je moral ob-začetku le 15 delavcev. Med tem ča- ?„ t.® noviti zastarele naprave ter obrate. som pa so in L maja P ,rno i' l rt««” 1>™» iTi, doSj »ji, ,»54b„ je ko,.k,L K,»b ifUeSr/oSrs “s as imajo še vedno dva ločena obrata. novo pohištvo vsakoh1 ki bo to želel. Svoje usluge sk''‘^ tako poceniti, da bi odpadlo šušmarjenje v Tržiču. Važno podjetje za preskrbo ,.e žičanov je tudi Trgovsko P° • »Ljubelj«. To podjetje imf £®s® se- slovalnic, ki so dobro zal0®®®,^ veda obstoja tudi pri njih P-razširitve trgovskih ProstoroJsstavi /-1»»/-. 4^» rr-v t-rrmvrinn H3 T r dijo že novo trgovino na su pri Tržiču, v zadnjih letih P‘, jce domala opremili vse poslov z novim inventarjem. . Za preskrbo prebivalstva P® važno tudi Mesarsko podjetje ki ima devet poslovalnic. j mu, da imajo večje Prob el£ekupa odkupu živine, saj cene stalno naraščajo, razen tega P t dijo odkupovat živino celo na r - ^ sko, pa so cene njihovemu mes 10 do 30 din cenejše od cen v . nju ali Ljubljani. Njihove P°sl°' niče so vedno dobro založene z ^ kovrstnim mesom, tako da me Tržiču ne primanjkuje. ^ P££°važna predilnica in svoje„a Praznuje letos 75-letnico liko T,a.0,,stoja. Ta proslava bo to-Pros]aazneiša, ker bo združena s Upra p° .10. obletnice delavskega-skeon Jania in s počastitvijo občin- ga Praznika Na fip-f Prostoru, kjer stoji danes 2graj,So stale leta 1885 fužinske družbo6’-Jast Kranjske industrijske ittijj. ' družba je to zemljišče, silattliVaP° Balos in Voje z vodnimi tlntžh' 7,lstrice, prodala komanditni tu ? * illanzmann in Gasner, ki je kat6f a.dila predilnico in tkalnico, ca i8gjJe začela obratovati 27. mar- Za s> e°gon v obratih je služila po-tia naa turbina, ki je bila postavlje-IV. pi11?.68^11' kjer je danes centrala ljav0 .lirično energijo za razsvet-i$t0 1® dajal majhen generator za "rnerni tok. V letih 1886 in 1887 je bilo montiranih že 5000 vreten in 160 statev. Prvih dvajset let obratovanja predilnice je imel Tržič zelo slabe prometne zveze. Surovine je bilo treba prevažati s konjsko vprego iz Podnarta ali pa iz Kranja. Te prometne zveze so se izboljšale šele z gradnjo železnice Kranj—Tržič leta 1906. Leta 1891 je velik del podjetja uničil požar, ki je prekinil obratovanje za več kot pol leta. Po obnovitvi je imela tovarna 14.720 vreten, 232 statev, novo turbino s 350 konjskimi silami in parni stroj za 250 KS. Še enkrat so povečali število vreten: 1903. leta in 1904. leta, in sicer na 20.244 ter statev na 372. Po obnovi podjetja ni bilo treba več pogonske energije. Zaradi tega so zgradili v teh letih tudi novo centralo II. na Cegeljšah. Nekaj let pozneje je bil zgrajen železniški most, preko katerega vodi še danes indu- strijski tir v tovarno. Med prvo svetovno vojno niso imeli dovolj surovin. Zato je podjetje obratovalo omejeno, leta 1916 pa je moralo zaradi konkurence in pomanjkanja surovin celo prenehati z delom. POVOJNO OBDOBJE Že maja 1920 je začelo podjetje spet obratovati, obnavljati se in se širiti. V prvih letih po vojni so zgradili novo belilnico blaga in vodno postajo Preska z visokotlačno vodno napravo. Takrat je bila obnovljena tudi centrala IV, kasneje pa zgrajena še centrala I pri Sv. Ani. Gospodarska kriza v času od 1929 do 1934 je prizadela tudi to podjetje. Glavni odjemalec bombažnih izdelkov je bilo kmečko prebivalstvo, ki pa v času krize ni imelo dovolj sredstev za življenje. Na zalogi je takrat tovarna imela blago najboljših’ vrst in’ seveda dražje. Proizvodnjo so zaradi tega morali preusmeriti na blago cenene vrste. V letih 1935 do 1938 so v tovarni zamenjali mnogo strojev in s tem pocenili ter izboljšali proizvodnjo. Modernizirali so pripravljalnico in škrobilnico. Leto kasneje so zgradili novo belilnico in barvarno preje. Še leto pozneje pa novo mehanično delavnico. Tik pred vojno so imeli v tovarni 20.784 vreten v predilnici, 2058 v sukalnici, 624 statev v tkalnici in 4 električne centrale z maksimalno kapaciteto 3650 KWA. DELAVSKO GIBANJE V jeseni 1935. leta je delavska organizacija predložila predilnici osnutek kolektivne pogodbe s podrobno izdelano- tarifo delovnih mest. Sklenitev pogodbe pa so delodajalci razbili, ker so druga podjetja dajala mnogo nižje mezde in s cenejšimi izdelki izpodrivali tržiške proizvode s tržišča. Šele na drugo zahtevo je bilo ugodeno tržiškim delavcem in sp dobili boljše delovne pogoje. Položaj delavcev v Tržiču je bil v primeri z drugimi delavci tekstilne stroke v Sloveniji sorazmerno dober. Najslabše pogoje so imeli tekstilni delavci v Kranju. Zato so le-ti zahtevali sklenitev kolektivne pogodbe in ker so se pogajanja preveč zavlačevala, so začeli kranjski delavci stavkati v veliki tekstilni stavki 1. 1936. Iz solidarnosti so se stavkajočim pridružili še tržiški in nekoliko pozneje mariborski tekstilci. Stavka za tržiške delavce ni bila nujna. Z njo pa je bil dosežen pozitiven uspeh v moralni zavesti delavcev, saj so s svojo vztrajnostjo in požrtvovalnostjo dosegli pospešitev pogajanj in podpis kolektivne pogodbe, s katero je bilo pomagano 70 odstotkom tekstilnim delavcem, ki so živeli do takrat v zelo slabih pogojih. Važnejši dogodek v življenju trži-ških delavcev je bil tudi leta 1940, ko so bile v Tržiču demonstracije proti draginji, katere je organizirala Komunistična partija. Po razsulu bivše Jugoslavije so mezde v tovarnah zaradi zamenjave dinarjev v marke občutno padle. Takrat je Tončka Mokorel, 25. junija 1941. leta organizirala krajšo stavko v tkalnici. Ob tej priložnosti je bilo aretiranih več delavcev, Tončki pa je uspelo pobegniti v partizane. V BPT si je KP takoj pridobila svoje simpatizerje in že so v tovarno dobivali komunistično literaturo, ki je širila borbeni duh med delavci. Cele skupine delavcev so odhajale v partizane: Proizvodnja v tovarni je padala, ker ni bilo surovin. Borci Kokrškega odreda so minirali centralo za centralo in tako preprečevali proizvodnjo. Kolektiv BPT je dal za osvoboditev 51 žrtev. Njihova imena so vklesana v spomenik pred starim upravnim poslopjem, ki ga je njim v čast postavil kolektiv BPT. IN PO VOJNI Ko je prevzel kolektiv BPT v last tovarno, je bila njihova prva naloga, obnoviti hidrocentrale in vzpostaviti normalno obratovanje podjetja. Vse to je terjalo mnogo iznajdljivosti in veliko naporov, ker ni bilo potrebnega materiala. Postopoma so začeli obratovati posamezni stroji, kvaliteta pa še ni bila na pravi višini. V podjetju je takrat delalo veliko novincev, ki so se šele priučevali. Produktivnost in kvaliteta sta se povečala šele leta 1946, ko so uvedli plačevanje po akordu. Morda je prav zaradi tega kolektiv BPT med prvimi tekstilnimi podjetji v Sloveniji izpolnil petletni načrt. Borba za kvaliteto se je poostrila, rasla pa je tudi proizvodnost. V tržiški tovarni BPT je bilo zaradi izredne požrtvovalnosti 19 članov odlikovanih z redi ter medaljami dela in proglašenih 599 udarnikov. Novo obdobje se je začelo, ko je bil 14. maja 1950 v BPT izvoljen prvi delavski svet. Delavec-proizvajalec je postal upravljavec, področje njegovega odločanja pa je bilo razširjeno tudi na gospodarstvo. S tem se je spremenil odnos delavca do proizvajalnih sredstev. Uspeh prizadevanja delavskega sveta v BPT in celotnega kolektiva se kaže v tem, saj so plan bruto proizvoda za prvo polletje dosegli s 102 odstotka. Z istim odstotkom so dosegli tudi proizvodni plan, medtem ko pa je plan dohodka na-rastel na 106 odstotkov. S tem pa se je povečal tudi osebni dohodek posameznih delavcev.' Pelovni kolektiv naše najstarejše in kvalitetno vodilne tovarne obutve 8Piatra kot svoj doprinos k proslavi občinskega praznika mesta Tržiča dograditev novega dvonadstropnega tovarniškega objekta, dolgega 80 in širokega 18 metrov. V teh svetlih, zračnih in prostornih kovnih dvoranah, opremljenih s popolnoma novimi, najmodernejšimi čevljarskimi stroji, bo dobilo več sto delavcev zase in za svoj bodoči naraščaj stalno zaposlitev ter kruh. Rekonstruirana tovarna obutve »Peko« v Tržiču lahko zdaj v polni meri zadosti potrebam ter povpraševanju po naših izdelkih obutve doma in na tujem. Tovarniški žig »PEKO« je bil in ostane a.iboljši porok za solidnost izdelka, kvalitete in cene. Vsem svojim dobaviteljem in odjemalcem želijo ob občinskem prazniku in ob desetletnici delavskega upravljanja mnogo uspehov pri nadaljnji gradnji socialistične domovine. * 1. avgusta 1941 so se v Kranju zbrali prvi prostovoljci in odšli v NOV in pod Storžičem formirali I. Kranjsko četo. * Ta dan je izbran za občinski praznik občine KRANJ * Ob občinskem prazniku in 900-letnici mesta Kranja čestitamo vsem občanom z željo, da bi ta zgodovinski dan postal simbol novih delovnih zmag. TOVARNA USNJA »STANDARD« KRANJ Čestitkam se pridružuje OBČINSKI SINDIKALNI SVET KRANJ 1. avgusta 1941 je bil prvi spopad partizanov z Nemci na Obrancih — Me-žaklja • Ta dan si je ljudstvo občine Jesenice izbralo za svoj občinski praznik • Istočasno kolektiv Železarne Jesenice slavi desetletnico samoupravljanja OB TEM SLAVLJENJU ČESTITA kolektiv ŽELEZARNE JESENICE VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM, V PRVI VRSTI OBČANOM JESENIC, IN OBLJUBLJA, DA BO SE V BODOČE IZPOLNJEVAL VSE NALOGE IN S TEM PRISPEVAL K CIM PREJŠNJI IZGRADNJI NASE SOCIALISTIČNE DOMOVINE KOLEKTIV ŽELEZARNE JESENICE KRIŽANKA ŠTEV. 28 Vodoravno: X. suvam v kaj, 6. velika zadrega, 11. staroegipčansko božanstvo, 12. splošen, pregleden, 15. obdelovanje zemlje s plugom, 16. glina, 18. kanadski lovec na kožuhe, 19. strast, 20. zavetniki domačega ognjišča pri starih Rimljanih, 22. dedno posestvo, 23. ovijalka s pisanimi cvetovi, 24. del celote, 25. okrajšana, pesniška oblika veznika (Prešeren), 26. hoditi, 27. strateška prvina, 29. najvišji vrh v Karavankah, 31. spojina s kisikom, 34. naziv tatarskih vladarjev, 35. postanem neobčutljiv, 37. ptič, ki živi v velikih jatah ob obalah severnih morij, 38. indijski denar, 39. vojak pešec v Napoleonovi armadi, 41. začetnici nemške revolucionarke, ki so jo 1919. leta ubili reakcionarni častniki, 42. zapora pri fotoaparatu, 43. ostanek cigarete. Navpično: 1. mehanično ur-tleh, 7. gosta, ostro dišeča tekočina, 8. veznik, 9. velik polotok na severu Evrope, 10. riževo žganje, 13. jezero na Madžarskem, 14. slovnično izpuščanje končnega samoglasnika (n. pr. v verzu), 17. silen vihar, 19. podoba, 21. električno nabit delec elektrolita, 23. števnik, 27. povelje, 28. telesna poškodba, 29. vrsta plesa, 30. svetovno znano kopališče pri Benetkah, 32. ribja jajčeca, 33. iznajditelj zaščitnega cepiva proti otroški paralizi, 35. makedonski narodni ples, 36. gib z roko, 39. okrajšava za »glavnj«, 40. grška črka. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. kalorija, 8. veper, 13. kataliza, 14. kumara, 15. ar, 16. kum, 17. val, 19. usad, 20. potep, 22. padar, 24. tri, 1, 25. Atene, 27. eseri, k, 29. jen, 31. kocen, 33. žerka, 35. ibis, 37. tat, 38. gib, 39. ol, 40. Cetina, 42. elementi, 45. Anita, 46. trenirke. KOMBINIRAJMO! Beli na potezi dobi Beli: Kgl, Df6, Tbl, Tg3, Le7. Pc3, d4, e5, f4, g2, h6 (11) Črni: Kg8, Dc7, Ta8, Lf7, Se6, Pa5, c4, d5, f5, g6, h7 (11) Črni ima kvaliteto manj in neaktivno pozicijo, vtem ko so bele figure tako razpostavljene, da lahko takoj preidejo v odločilen napad, tembolj, ker je črni kralj v patu. Toda kako dokončno razbiti črne utrdbe? Samo z bliskom in gromom^ kakor se je ob tej poziciji slikovito izrazil komentator. •■[EpA iujj st os ijo; -E3[ od ‘(Bzojod BITO) iSJH •f’ i§S +ij:a ‘8 štPN +ŠM Z (epstu op ;pto +9s:a od tpoA 9g:a) §i[ i+9S:,L T :A3jrs3a — Pojdiva v kino, pa čeprav igra kak film za otroke! — Oprostite, prosim, ali ste naročili pivo ali čaj? PO ŽELJI — Ko se boste vrnili, se pa, prosim, spet oglasite; strašno me zanima kako je pravzaprav tam OPTIMISTI IN PESIMISTI — Zal mi je, vendar naša garancija ne predvideva takih primerov