Sodobna slovenska dramatika Dragica Potočnjak Hrup, ki ga povzročajo živali, je neznosen (Fiktivna drama, zasnovana po resničnem dogodku) januar 2002 (Nagrada Neznani sosedje, Gradec 2003) Nastopajo: živi: ARMIN-161et AZRA - njegova babica PSIHIATER VOJAKI VOJAK 2 POLICAJ 1 POLICAJ 2 SOSEDA MOŠKI SREDNJIH LET MOŠKI ŽENSKA MLAJŠA ŽENSKA STAREJŠA ŽENSKA MOŠKI Z VREČKO MLADA GOSPODIČNA ČEDNI MLADENIČ KLOŠAR1 Sodobnost 2005 I 1507 Dragica Potočnjak: Hrup, ki ga povzročajo ... KLOŠARKA KL0ŠAR2 PAZNIK LJUDJE mrtvi: MAMA OČE ALISA-Arminova mlajša sestra EROL - Arminov mlajši brat LANA-Arminova starejša sestra Armin je mentalno retardiran in avtist, ki tudi ne zna govoriti. Oglaša se s čudnimi glasovi. Babici se zdi, da ga razume. (Vloge od Psihiatra do Paznika so napisane tako, da en igralec igra najmanj dve.) Zgodilo seje včeraj - dogaja se danes - nekje .., 1. prizor (Tema, daleč nekje streljanje, ki prihaja bliže, kriki, streljanje, kriki. Tišina. Počasi luč. Pred nami - dvorišče, v ozadju se sluti hiša v plamenih, dim. Večer, tik pred nočjo, plameni osvetljujejo prizorišče, ki deluje skoraj nerealno, sence, dim, čudna tišina. Ko se dim malce razkadi, opazimo vse naokrog razmetana trupla, Arminovi sorodniki, razen babice, ležijo mrtvi. Nekje iz strani - čuden glas, čuden jok, stok. Armin se plazi med mrtvim očetom in materjo in ju poskuša premakniti, se stiska k njima. Zelo je prestrašen in ves iz sebe. Utihne, ko se iz teme pojavi Vojak 1, ki pred seboj poriva jokajočo in krvavo babico Azro. Vojak Ije kot Vojak 2 oblečen v nekakšno čudno uniformo, napol vojaško, napol civilno obleko. Azra zagleda vnuka in zakliče njegovo ime, hoče steči k njemu ter mrtvecem, vendar jo Vojak 1 ustavi. Armin se ne odzove na Azrin klic, trupli očeta in matere je uspel privleči na kup in sedaj vleče k njima šeAlisino.) Sodobnost 2005 I 1508 Dragica Potočnjak: Hrup, ki ga povzročajo ... VOJAK 1 (Azri, ki jo stiska za vrat): Kje so ostali, kam sijih skrila, prašiča?! (Azrajoče.) Hočeš crknit? Prašiča! Kaj bo pa on? (Pokaže na Armina.) Še riti si ne zna obrisat. Hočeš, da bo hodil posran po svetu? (Jo vleče za lase, brca.) Pizda, a res hočeš, da ti razsujem možgane? Ostali, kje so? Govori, če ti rečem! (Jo brca. Armin medtem vleče Erolovo truplo na kup.) AZRA: Pred tremi dnevi so ... so ... Sem vam že rekla! (Pride Vojak 2, v roki ima voki-toki. Se pogovarja z nekom na oni strani. Vojak 1 vrže Azro po tleh, stopi k Arminu, ga opazuje.) VOJAK2: Ja, razumem, šef. Takoj. Seveda ..., ja, super gori, ne, niti sledu. Ne, brez skrbi, čisto nič ne bo ostalo, brez skrbi, šef! (Zakliče Vojaku 1.) Končaj! Hitro, umik, čez pet minut umik, daj, daj! (Spet v voki-toki.) Ja, sprejeto šef! Pet minut, največ, ja! (Izklopi. Vojaku 1.) Kaj se zajebavaš? Vrzi jih v ogenj! Pička, samo nekaj zlatnine sem našel. Šef bo popizdil. Si jim vse pobral? Tudi ure? VOJAK 1: Ja, ampak trije manjkajo. VOJAK 2: Ne skrbi, Bato jih je prestregel. Nisi slišal, kako so vreščali, ko jih je metal v ogenj? Babnico sva seveda ... hop, hop, hop ... AZRA (krik): Ajša, Ajša ..., o dete moje ... Mevlud, Mevlud, kje si... Ajšaaaa ...? Sodobnost 2005 I 1509 Dragica Potočnjak: Hrup, ki ga povzročajo VOJAK 1 (pokaže na Azro): Utišaj vraga! Šef je rekel - kompletno počistit, vse! Nič ne sme ostat, niti sledu! AZRA: Ne. Ne, neeeeee ...! VOJAK 2 (pokaže na Azro): Ubij hudiča! VOJAKI: Ti jo daj! (Se gledata. Azra se vrže na Armina, ga objema. Armin jo vleče na kup k ostalim.) VOJAK 2: Stare prašiče se bojiš?! VOJAKI: Ne, ampak... VOJAK 2: Nič ampak! Jaz bom še enkrat pregledal...! Akcija, akcija! (Hoče oditi, se obrne.) Malega pusti, še A ne zna reči! (Smeh. Odide. Armin in Azra ležita na kupu mrtvecev.) VOJAK 1: Dvigni se, stara. Si slišala? Hitro, hitro. Dvigni se ... (tišje) in beži, beži... (Začne vleči truplo Arminove mame proti ognju. Azra in Armin jo vlečeta nazaj.) AZRA: Ne boš, ne, ne, ne ..., Aida moja, Aida ...! (Objema truplo mrtve hčerke.) VOJAK 1: Rekel sem ti...! Ne stekaš? Kaj bo mali sam? Zadnjič ti... Me res moraš zajebavat?! (Potegne revolver, ustreli. Azra pade.) Pička vam..., da vam pička! Pejte u..., vsi u...! Vsak drek moram pucat namesto njega, vse sam, vsak zafukan drek! Vedno stisne rep med noge. (Vleče truplo Arminove matere. Armin se oklene njenih nog, se oglaša na svoj način.) Sodobnost 2005 I 1510 Dragica Potočnjak: Hrup, ki ga povzročajo ... Stran, pojdi stran ... Razumeš? Stran, če ti rečem ...! Idiot zanikan! (Vojak 1 potegne truplo Arminove matere iz njegovega objema, potem jo dvigne in izgine z njo v dimu. VArminovih rokah ostanejo mamini čevlji, kijih stiska k sebi. Babica Azra leži nepremična na tleh. Vojak 1 se vrne po očetovo truplo, Armin mu je že sezul čevlje. Zdaj ima že dva para, stiska ju k sebi. Vojak 1 to opazi.) Kaj delaš? Saj ne veš, kaj delaš ... (Vleče truplo proti ognju.) Pa je res idiot! (Azra se vleče stran, tiho pokliče Armina, ki zdaj sezuva Aliso in se ne odzove. Vojak 1 se vrne.) Ja, ja, da ne bojo čevlji zgoreli, priden! (Priteče Vojak 2. Vojak 1 dvigne napol slečeno Alisino truplo.) VOJAK 2: Kaj mečkaš, pička ..., šef bo ...! U, u, kakšni joški... (Medtem ko jih "mečka", s trupla strga še verižico in jo da v žep.) VOJAK 2: Madona, kakšni joški! Še enkrat bi jo! VOJAK 1: Škoda, daje nisva pustila še malo živet, lahko bi jo skrila. VOJAK 2: Šef je rekel do konca počistit! VOJAKI: Sanjal jo bom. VOJAK 2: Tujo imaš, ampak hitro. VOJAK 1: Si nor?! VOJAK 2 (smeh): Je še topla. Hitro, hlače dol in gremo, alo, alo ..., te bom slikal! VOJAK 1: Nekrofil zajeban! Samo takrat postaneš pogumen, ko je že vsega konec. VOJAK 2: Že nekaj časa te opazujem! Sodobnost 2005 I 1511 Dragica Potočnjak: Hrup, ki ga povzročajo ... {Vojak 1 odnese Alisino truplo, Vojak 2 pograbi Erolovo truplo, ki gaje Armin pred tem tudi že sezul in ga odnese v ogenj. Armin sezuva Lano. Azraje medtem že izginila. Vojak 1 se vrne po Lanino truplo in ga odnese. Vojak 2 se vrne.) VOJAK 2: Nekaj imajo te pičke, nekaj, česar naše nimajo. Človek dobi apetit. Staro coprnico si...? (Vojak 1 se zmede.) VOJAK 1: Njo sem najprej. Zdaj je že lepo pečena, samo malo trda za žvečit. VOJAK2:Nezajebavaj! VOJAK 1: Nisi rekel, da si lačen? VOJAK 2: Gobec ti bom razbil, ne samo, da ne boš več sral z njim, tudi žrl več ne boš! Razumeš? VOJAK 1: O.K., O.K. stari, ti pa res ne razumeš zajebancije. VOJAK 2: Jebi ti sebe u gobec, jebi se ... kakor hočeš, se jebi! Več kot deset minut... Šef bo znorel! Premik, premik! VOJAK 1 (Arminu): Ne jokat, se ne splača, veš. (Seže v žep in mu ponudi čokolado. Armin, ki se tiho "pogovarja" s čevlji, ga ne pogleda. Čokolada obleži na tleh.) VOJAK 2: U, je razvajen! Uživaj mali, zdaj ti vsaj ne bo noben težil! (Izgineta.) VOJAK 1 {iz ozadja): Kaj bo pa s čevlji?! (Armin ostane sam sredi odra, pred njim "prazni" čevlji, ki jim nekaj vneto razlaga. Zatemnitev.) Sodobnost 2005 I 1512 Dragica Potočnjak: Hrup, ki ga povzročajo ... . prizor (Minilo je leto dni. Psihiatrična ambulanta. Miza, na eni strani sedi Psihiater, na drugi babica Azra in Armin. Armin je zadovoljen in miren, v naročju drži veliko črno plastično vrečko, kakršne ponavadi uporabljamo za smeti. Azra in doktor govorita precej glasno, padata drug drugemu v besedo.) AZRA: Ne smete reči - ne. Ne smete, greh bi bil, gospod doktor. PSIHIATER: Ljuba gospa, morate razumet... AZRA: Vse je treba plačat, vem, ko bo Armin kaj zaslužil... PSIHIATER: Ne, gospa, sem vam že rekel, problem je, ker je dečko ... (Armin vstane in naredi nekaj korakov po ambulanti. Vrečke ne spušča iz rok. Azra izsiljuje z jokom.) AZRA: Edini, ki je še ostal, razen mene. Sama ne vem, kako sem preživela. Božja previdnost, da mali ne bi ostal sam ... Zato sva prišla k vam ... PSIHIATER: Vem, gospa, ste mi že trikrat vse razložili. AZRA: Morate ga naučit govorit. Vsaj toliko, da si bo našel ženo, vseeno kakšno, samo, da bo poštena, da bo imel otroke z njo ... Vsaj toliko ga naučite, da bo lahko ceste pometal. Daj Bog, da bi kdaj dočakala ta dan! Hvaležni vam bojo njegovi otroci in njihovih otrok otroci. PSIHIATER: Ampak Armin je ...! (Armin sedi na tleh in vneto "razlaga" čevljem v svojem posebnem jeziku.) AZRA: Zadnje upanje za naš rod! PSIHIATER: Recite mu, naj pospravi. Čevlji so ... blatni. AZRA: Veliko hudega so dali skoz. PSIHIATER: Zelo so blatni. AZRA: Za ene blato, za druge zlato. PSIHIATER: Ne vem, če... Sodobnost 2005 I 1513 Dragica Potočnjak: Hrup, ki ga povzročajo ... AZRA (poboža vnuka): Vse razume, samo govorit ne zna. PSIHIATER: Vaš vnuk je, kako bi rekel... prizadet. AZRA: Zelo. PSIHIATER: Morilci so natančno vedeli, zakaj so ga pustili živeti. AZRA: Naslednji dan nas sigurno ne bi več našli. Enkrat sem že bežala, v drugi vojni, zato vem ..., zato zdaj nisem mogla kar tako zapret vrat za sabo ... Lahko se zgodi, da se ne vrneš več domov. PSIHIATER: Kar ste doživeli, presega vse okvire dojemanja. A včasih nam ne preostane drugega kot to sprejeti. Poskusite sprejeti, da ... AZRA: Ubili so tri moje sinove, dve hčerki, tri snahe, dva zeta, devet vnukov. Na najbolj zverinski način so ubili devetnajst, prav ste slišali, devetnajst mojih otrok! Deset odraslih in devet otrok! In jaz naj to sprejmem? Nekdo seje odločil, da bo mojo družino izbrisal z zemljevida sveta ..., ker je bila pač vojna, ker smo nekomu stopili na žulj, ker imamo temne, namesto svetlih las ... Ker jemo kravo, namesto svinje, ker drugače pogledamo v nebo, ker ... In naj že enkrat razumem in neham jokat, ker zdaj ni več čas za to, ker zdaj je pač mir in moram dat mir, ker ... Mene ni noben vprašal - ne za vojno ne za mir! Jaz si ju nisem izmislila... PSIHIATER: Zelo dobro vas razumem ... Ampak ... Poglejte vendar - kaj dela. ¦ AZRA: Kaj? PSIHIATER: Pogovarja se ... S čevlji se pogovarja. AZRA: Hočete reč, da že govori? PSIHIATER: Dobro veste, kaj hočem reč. Pomagam lahko samo vam. AZRA: Jaz vas ne rabim, hvala bogu. PSIHIATER: Ob primerih, kot je vaš vnuk, je medicina zaenkrat še nemočna. (Azra pospravlja čevlje v vrečko. Armin se od nekaterih še posebej toplo poslavlja.) AZRA: Kdo pa pravi, daje samo moj narod preklet?! Sodobnost 2005 I 1514 Dragica Potočnjak: Hrup, ki ga povzročajo ... PSIHIATER: Prosil bi vas ... Veliko dela imam, nimam časa ... AZRA: Tako se to začne! (Psihiater odpre vrata. Azra še kar govori.) Pazite kakšna zdravila boste predpisovali, pazite kakšne recepte boste predpisovali ...! PSIHIATER: Če se ob teh besedah počutite bolje, sva vseeno dosegla nek namen. Na svidenje. (Doktor zapre vrata za Azro, Armin je še notri, vendar ga ne opazi. Ko se malce pomiri, se počasi obrne, Armin s svojo vrečko s čevlji stoji pred njim. Dolgo se gledata. Doktor ga hoče pobožati po laseh. Armin ga ugrizne. Josip že stegne roko, da bi ga udaril, ko Azra, kije medtem odprla vrata, pokliče vnuka.) AZRA: Pridi. (Zatemnitev.) 3. prizor (Modro-oranžni občutek neskončnosti, veter, glasba. Armin stoji pred nami, na sredini odra, oči si pokriva z rokami in počasi šteje. Zadaj za njim se skriva njegova sestra Alisa. Alisaje v obleki iz 1. prizora, zelo bleda v obraz, umazana, krvava. Vsi "mrtvi" so videti kot v 1. prizoru.) ARMIN: Ena, dve, tri, štiri, pet, šest, sedem, osem, devet, deset! Jaz grem! (Počasi pogleda naokrog, razmišlja, v katero smer bi stopil. Ne opazi Alise, kije skrita za njim. Nenadoma se Alisa dvigne in se "pofočka". "Pofočk" je imaginaren, kar v zraku, vendar za vse na istem mestu!) ALISA: En, dva, tri -jaz! ARMIN: Spet goljufaš! ALISA: Ne, pa ne! ARMIN: Ja, pa j a! Sodobnost 2005 I 1515 Dragica Potočnjak: Hrup, ki ga povzročajo ... ALISA (na glas zašepeta): Če mi daš čokolado, ti povem, kje sta mama in oče. (Armin okleva, potem potegne iz žepa še zmeraj celo čokolado, ki mu jo je v 1. prizoru dal Vojak 1. Alisajo ima že v rokah, ko se Armin premisli in ji jo grobo spuli iz rok.) ALISA: Prav, pa ju ne boš našel! ARMIN: Ja, pa ju bom! (In steče z odra. Alisa še malo opreza za njim, potem pa tiho pokliče.) ALISA: Mama, mama ..., oče! (Na različnih koncih pomolita glavi na oder. Alisa jima pokaže, da je zrak čist.) Hitro, hitro! (Armin priteče nazaj, zagleda očeta in mamo.) OČE: En, dva, tri - zame! ALISA: Bravo, bravo! (Mama se spotakne in pade. Armin jo pobere, ko teče mimo nje, a jo še zmeraj prehiti.) ARMIN: En, dva, tri - mama! MAMA: 0, moje stare kosti! ALISA: Jaz pa vem tudi za ostale! OČE: Ne smeš povedat. (Oče ji da bombon.) OČE (Arminu): Oprosti, ampak nimam več. ALISA: Saj on ima še celo čokolado. (Mama se nasloni na očetovo ramo.) Sodobnost 2005 I 1516 Dragica Potočnjak: Hrup, ki ga povzročajo ... MAMA: Jaz imam za danes dovolj. ARMIN: Zato, ker mižiš! MAMA: Ne, ne ... ARMIN: Samo še eno? (Alisa zagleda Lano, ki se plazi proti "pofočku", ji pokima, naj počaka.) ALISA: Kaj pa Erol? ARMIN: U, pa res! (In že steče proč. Lana se pofočka.) LANA: En, dva, tri - zame. (Alisi) Hvala. OČE (Alisi): Kdo te je pa učil tako goljufat? ALISA: Ti. (smeh) OČE: Ti bom jaz dal! LANA: Jaz se ne grem več. MAMA: Sva že dve. Ampak Armin bo zelo žalosten. o (Priteče Armin, za njim Erol, vendar je Armin hitrejši.) ARMIN: En, dva, tri - Erol! En, dva, tri Erol! Še eno. Kdo miži? (Iz ozadja kliče babica Azra.) AZRA: Armin, Armin ...! ARMIN: Še eno, še eno, hitro, hitro ...! LANA: Ni šans! AZRA (iz ozadja): Armin, Armin ... Kosilo! ARMIN: Prosim, prosim! Sodobnost 2005 I 1517 Dragica Potočnjak: Hrup, ki ga povzročajo ... MAMA: Hitro, dokler... (Mama hitro šteje. Ostali se razletijo na vse strani. V tem hipu pride Azra. Mimo nje teče Lana, si sezuje čevlje, da ostanejo na tleh. Azra vsekakor ne vidi Lane, tudi ostalih ne. Pobere čevlje.) AZRA (Arminu): Zakaj se delaš, da me ne slišiš? (Mama je prenehala šteti, Armin se stiska k njej, je ne pusti proč. Azri ni jasno, kaj se gre Armin. Svetloba se spremeni, glasba izgine.) AZRA: Kaj počneš? (Mama je odšla, Armin je žalosten, Azra pobere njene čevlje. Potem še očetove, ki so ostali sredi odra.) Zakaj jih pa razmetavaš vsenaokrog? (Armin jo nemo gleda.) Greva, polenta bo mrzla. (Armin začne nekaj "razlagat".) Ne zdaj, boš potem ... Armin, greva. (Armin gleda naokrog.) Kam si jih skril? (Armin steče proč, Azra ga čaka, postaja nervozna, si ogleduje čevlje. Pljune in počisti prah z enega od parov.) Armin, zdaj je pa dosti! (Armin se vrne, v rokah zmagoslavno nosi Alisine in Erolove čevlje.) Si jih našel? (Azra potegne iz Arminovega žepa plastično vrečko iz 2. prizora. Pospravljata čevlje.) Samo, da si jih spet našel. Sodobnost 2005 I 1518 Dragica Potočnjak: Hrup, ki ga povzročajo ... (Tiha glasba s pridihom orientalskega melosa. Armin in babica počasi, z roko v roki odhajata z odra. Armin v drugi roki nosi vrečko s čevlji. Zatemnitev.) 4. prizor (Soba z najskromnejšo opravo, postelja je stara železna, bolniška postelja, miza, dva stola. Armin kleči na tleh, poleg njega je vrečka s čevlji, s kosom lesa drgne, praska po deskah na tleh, vleče črte. Ves čas enako, ves čas v enakomernem ritmu. Očitno ne prvič, saj je že naredil nekakšen vzorec, od daleč podoben "ristancu". Čez čas pride babica Azra in prinese umivalnik z vodo.) AZRA: Nehaj, vse si že spraskal! Jaz ne morem tega plačat. Zadnjič ti rečem! (Armin nekaj gode, se ne zmeni zanjo.) Umit! Slišiš? Nič ne ubogaš. Kaj bosta pa mamica in očka rekla? Saj veš, da naju gledata. Zelo bosta žalostna. Daj mi to reč, slišiš, Armin?! (Se ruvata, babica pade. Armin je ne pogleda, boža palico oziroma kos lesa, kot da ga tolaži. Mu šepeta. Azra na tleh.) Namesto da bi ubogal, namesto da bi se učil... Vse po svoje! Še predobro vem, kako si pameten, ampak len. Samo len si, to je. In tvoji starši, ki so nasedli tem bedastim dohtarjem! Zdaj bi že zdavnaj govoril. Naredil bi šolo, ne pa da se moram jaz na stara leta takole matrat s tabo. (Babica se dvigne, ko zagleda Armina, ki preži nanjo s palico v roki. Armin se trese.) Ne po glavi babice! Sem ti že tisočkrat rekla, da se ne grem več vojne. Vrzi to stran! Armin? Poglej, kaj delaš z mano. Samo poglej, kakšno koleno imam, kako mi teče kri. Zakaj ne slišiš? Kako naj ti razložim? Armin ... Armin ...? Poglej. Poglej... (Azra zahlipa. Potem mu potegne palico iz rok in jo prelomi.) Kdo bo koga ubogal, jaz tebe ali ti mene?! (Armin udriha po Azri, ki se mu umika. Ko pograbi vrečko s čevlji, se Armin v hipu ustavi.) Če boš še kdaj udaril svojo babico, ti jih bom vzela, da jih ne boš nikdar več videl. Me razumeš, Armin, razumeš to? Sodobnost 2005 I 1519 Dragica Potočnjak: Hrup, ki ga povzročajo ... (Dolga tišina. Armin se vrže na posteljo, hlipa in stoka. Azra se mu počasi približa, ga vzame v naročje, ga boža, mu šepeta ter mu nežno zapoje. Armin se počasi umirja, seje oklene.) Saj sem tako vesela, da te imam. Vse bo še dobro, boš videl. Gotovo je še kdo preživel. Samo verjet morava. Pa kaj, če je hiša zgorela. (Azra začne slačiti Armina, ki se nič več ne brani.) Ti se boš ulegel v travo in boš gledal oblake, po mili volji jih boš lahko gledal. In ... (dolga tišina) Lepo, ja ... Se druga roka ... Zdaj si pa priden. Zdaj pa še ... (mu oblači pižamo), še nogico ... Soseda ima tako lepo bundo zate, skoraj novo, boš videl. Dvigni se ..., tako. Novo, da boš najlepši fant v mestu, da bojo punce kar dol padale, ko te bojo videle. (Arminu to zadnje ni všeč. Azra smeh.) To se samo tako reče. Če bi kakšna zares padla, bi jo pa pobral, ne? Jasno. No, in ko si boš izbral eno, ji boš kupil kokice. Če imaš punco, Armin, jo moraš imet rajši od sebe, drugače ni nič. (Armin je vznemirjen, vstane.) Kaj se spet greš? To ni nič hudega. Vsi imajo punce. Ko si že toliko star, je to normalno. Armin, pridi sem. Tako mora to bit. Armin ... Armin! (zase) Kaj sem spet...? Armin, spat, takoj spat Armin! Armin?! (Armin vleče obleko s sebe.) Kaj se spet greš? Nehaj, takoj ... Nehaj! (Azra ga spet oblači.) Kaj ti je danes? Nazaj daj..., strgal boš, Armin, nehaj, če ti rečem ...! (Azra silovito zamahne z roko in ga udari. Armin se potopi v svojo odsotnost.) Oprosti, oprosti, nisem hotela, oprosti, ne bi smela ... (Ga boža in stiska k sebi. Zatemnitev.) Sodobnost 2005 I 1520 Dragica Potočnjak: Hrup, ki ga povzročajo ... 5. prizor (Zunaj pred hišo. Modro-oranžni občutek neskončnosti. Veter, glasba. Armin in mrtvi sestri, sedijo napol slečeni v krogu, okrog njih razmetana obleka. Obrnjeni so drug proti drugemu in se igrajo prstno igro. Najprej skrijejo dlani za hrbet. V določenem trenutku vsak od njih zavpije število od nič do pet ter hkrati dvigne poljubno število prstov. Sledi preštevanje prstov. Izgubi tisti, katerega prej izklicano število se najbolj razlikuje od seštevka. Poraženec mora za kazen sleči kos obleke. Ubogi Armin je že skoraj slečen, zdaj si slači spodnjo majico, sestri uživata.) AEMIN: Meni to ni všeč. ALISA: Saj si luštkan. LANA: Brez veze, da ti je nerodno. ARMIN: Nehaj. ALISA: Vau, kakšne dlake! ARMIN: Ne me cukat! LANA (Alisi): Pusti ga, ves čas ga nekaj... Hitro še eno. ARMIN: Ne. LANA: Samo še eno! ALISA: Dve. (Spet igrajo. Armin spet izgubi. Alisa in Lana se smejeta.) ARMIN: Goljufata, goljufata. LANA: Nič ne ... Hlače dol, hlače ..., hlačke ... ARMIN: Mama, mama...! (Alisa mu zamaši usta, obe se vržeta nanj, ga žgečkata. Armin se na vsepretege brani.) LANA: Nehaj, pacek. Sodobnost 2005 I 1521 Dragica Potočnjak: Hrup, ki ga povzročajo ... ARMIN: Vidve sta packi... Mama ...! ALISA: Ti si nor. A ti je tole všeč? Pa tole ...? ARMIN: Ne, ne ... Mama ... LANA: Če se ti ne greš, se pa midve tudi nogometa ne bova šli. ALISA: Ja, itak! ARMIN: To sploh ni igra, vidve sta si kar nekaj izmislili. LANA: Super je. (Alisi) Potegniva mu jih ... Dol... (Se smejeta, medtem ko mu vlečeta hlače.) ARMIN: Ne ... Mama ... Jaz ... Pustita me ...! Mama ... Sovražim vaju! (Svetloba se počasi spreminja, vetra ni več. Mimo pride Soseda. Alisa in Lana pograbita svoje obleke in stečeta stran. Soseda ju seveda ne vidi. Armin sedi na tleh v spodnjicah in se dotika svojega uda.) SOSEDA: O, ti pacek, da te ni sram! Da te ni sram. (Armin vleče tudi spodnje hlače dol, soseda ga z zanimanjem opazuje.) Pacek! Spravi ga..., o, si pa razvit. Daj nazaj. Hlače gor. Skrij to..., to sramoto. Slišiš? (Zakliče proti hiši.) Azra, Azra! Tale se ti tukaj spet kaže! (Zatemnitev.) 6. prizor (Soba kot v prizoru 4. Armin se igra s čevlji mrtvih, v "ristancu", ki ga je označeval v 4. prizoru. Ob tem nekaj enakomerno momlja in precej vztrajno ponavlja določene akcije. Babica Azra izbere en par. Armin se vznemiri.) Sodobnost 2005 I 1522 Dragica Potočnjak: Hrup, ki ga povzročajo ... AZRA: Po moje bi ti bili prav Erolovi. Cisto novi so. Pomerila bova, sezuj se. Se boš potem igral naprej. Daj nogo, sem prepričana, da ... Armin! Pomeril boš in ... Spet ne ubogaš! (Azra se trudi, da bi ga sezula. Armin se ne zmeni zanjo.) Tvoje že komaj spraviva gor. Že na kilometer daleč se vidi, da so ti premajhni. Krvave žulje imaš, to boli ... Poskusiva ..., no ... Ne moreš več hodit v njih! Vedno si nosil Erolove, tudi tile, ki jih imaš, so njegovi. Prosim te, sinko. Moraš jih obut! Erol bi bil še vesel! Sliši naju, saj sem ti že rekla, da vse vidijo in slišijo. (Armin vneto razpravlja s sabo.) Poklicala ga bom. Tiho! Se same sebe ne slišim, če govoriš. (Azra se zastrmi v strop in zakliče. Armin ima opravka s sabo.) Erol, Erol! Sine, me slišiš? Jaz sem, babica, ja. V redu, hvala, samo Armin mi včasih nagaja, ja, zelo ... Hotela sem te nekaj vprašat - a ne, da ti nimaš nič proti, če Armin nosi tvoje čevlje? Seveda. Nimaš? Res ne? Saj sem vedela. Naj jih kar pomeri in jih lepo nosi, a ne? Ja, jaz tudi tako pravim! Daj nogo, hitro ... Si ga slišal? Armin! Dosti je bilo! Ubogaj, takoj dvigni to nogo. Armin! (Dolga tišina. Azra spet pogleda gor, nadaljuje kar se da glasno in poudarjeno.) Si še tam, Erol? Kaže, da te ni slišal. Ja, boš moral še enkrat, bolj na glas. Tisto, kar si prej... Ampak glasneje, ja. Kaj jaz vem, mogoče je bil zamišljen. Povej, poslušava, oba, ja ... Ne vidiš naju, a ja? Ni problem. (Azra potegne Armina na drugi konec, pogleda gor.) Bo zdaj v redu? Zelo si prijazen, hvala, Erol. Pripravljena, ja ..., ti kar povej. (Armin gleda predse. Azra ga sili, naj pogleda gor. Zaman.) Če hočeš res kaj slišat, moraš človeku najprej pogledat v oči. Poglej, poglej gor, boš videl Erola. (Dolga tišina, Armin sede v svoj značilni položaj, objema svoja stopala. Azra vseeno veselo.) Sodobnost 2005 I 1523 Dragica Potočnjak: Hrup, ki ga povzročajo ... Ja, zdaj sva pa oba slišala! Ni problem, vem, da se ti mudi. Se vidimo, ja. Pozdravi še ostale tam v nebesih. Zdaj pa res ne moreš reči, da ga nisi slišal, ker ... Kaj je spet? Armin! Nehaj s tem! Krvave žulje imaš in teh čevljev ne smeš več obut. Noge si boš uničil. Nimam denarja še za enega dohtarja! Moraš ubogat! Erol je videl, kako grdo se obnašaš, in bo vse povedal mami, dobro veš, kako bo žalostna. (Azra poišče očetove čevlje.) Boš tele? Ja, očetovi so še lepši. Poskusiva. Meni je vseeno, samo da si obut. Mogoče so še veliki, ampak če dava malo papirja noter, bojo kot uliti. (Armin nič. Azra se nenadoma ustavi in z odločno gesto vrže čevlje v Armina.) Nosi, kar hočeš! Ne boš me več ...! Ne vem, kaj ti bom dala jest, ti pa še usranih čevljev nočeš pomerit! (Dolga tišina, oba zreta v prazno.) Bog. Ne razumem, ne razumem ... (Azra se skrči v joku, Armin strmi v prazno in nekaj momlja. Počasi zatemnitev.) 7. prizor (Modro-oranžni občutek neskončnosti, veter, glasba. "Mrtvi" in Armin se na vzorcu, po katerem je Armin v prejšnjem prizoru drgnil kos lesa, igrajo "ristanc" ali z drugimi besedami "nebesa-pekel". Na postelji leži babica Azra, oblečena kot v prejšnjem prizoru, s čevlji na nogah. Azra je mrtva, vendar se nihče od prisotnih ne zmeni za to. Popolnoma so okupirani s svojo igro, ki jo očitno igrajo že kdo ve koliko časa, saj delujejo zelo utrujeno. Če kdo naskrivaj počiva, ga Armin odločno dvigne. "Mrtvi" nosijo okrvavljene obleke kot v prvem prizoru. Erol skače po eni nogi, pred seboj poriva košček lesa - palice, s katero se je Armin igral v prejšnjem prizoru. Erol stopi na črto.) LANA: Stop igra, Erol! (Erol nadaljuje s skakanjem.) Na črti si bil. Sodobnost 2005 I 1524 Dragica Potočnjak: Hrup, ki ga povzročajo ... EROL: Nisem. LANA: Si! (Alisi) A ni bil? ALISA: Že drugič. MAMA: Jaz sicer nisem natančno videla, ampak ... LANA: Na črti je bil! Ko je skočil, je ... (Erolu.) Nehaj igrat! (Alisi.) Ti jim povej! ALISA: Če ti pravim, da sem ga videla že prej! OČE: Dve priči, Erol. Nimaš kaj. (Erol še kar skače. Armin je zelo nervozen.) ALISA (očetu in mami): Ustavita ga! EROL: 0. K., 0. K. Je itak dolgčas! Že tri dni se igramo samo "nebesa-pekel"! Ne grem se več! (In zaluča leseni košček daleč stran, mama mu hoče prisoliti zaušnico, oče jo ustavi.) v OČE: Aida, ne. Dogovorili smo se, da ... MAMA: Seveda, oprosti, oprosti... (Zeloprijazno.) Erol, tega se ne dela. (Alisa ne more skriti veselja. Oče jo okara. Armin medtem steče po leseni košček.) OČE:Alisica,Alisica. ALISA: Samo zato, ker izgublja! EROL: Ni res, če bi zares hotel, bi lahko ... ALISA: Bi lahko prdnil, to je pa tudi edino, kar znaš. MAMA: Alisa! LANA (Erolu): Nimaš šans, vsi smo boljši od tebe. Se oče. Sodobnost 2005 I 1525 Dragica Potočnjak: Hrup, ki ga povzročajo ... OČE: Zakaj pretiravaš? (Armin izkoristi prepir in sam nadaljuje igro. Leseni košček si položi na levi nart ter poskakuje po desni nogi.) EROL: To sploh ni igra za fante! LANA: Če bi zmagoval, bi pa bila za fante! MAMA: Rekli smo, da se bomo igrali, torej se bomo igrali. Kam bi pa prišli, če bi vsak delal, kar hoče? OČE (smeh): V nebesa. EROL: Mene to res ne zanima. MAMA (Erolu): Večina odloči, se boš moral navadit. Kdo je na vrsti? LANA: Jaz! /T 7 J A ¦ \ (Lana zagleda Armma.) Zdaj pa še ta goljufa! ALISA: Pa še na sredini je začel. (Arminu) Ne moreš začet na sredini, če še niti enkrat nisi prišel do "nebes". ARMIN: Ja pa sem, zmeraj sem prišel do "nebes"! MAMA: Armin, veš, da nima smisla. In zdaj lepo ... ARMIN: Saj se samo kregate. LANA (mami): Upam, da mu ne boš spet nasedla! ALISA: Naj dela, kar hoče, vseeno je ves čas v "peklu". MAMA: Alisa! (Armin še kar skače.) LANA (Arminu): Ven, če ne te bom jaz! (Lana ga porine, tako da Armin izgubi ravnotežje in pade.) Sodobnost 2005 I 1526 Dragica Potočnjak: Hrup, ki ga povzročajo ... MAMA: Lana! ALISA (smeh): Zdaj si pa res v tapravih nebesih! (Armin se pobira.) EROL: Že tri dni se igramo eno in isto. (Lana si leseni košček položi na hrbtišče dlani leve ali desne roke, skače po eni nogi. Prava mojstrica je.) MAMA: Malo počitka nam moraš privoščit, Armin. ARMIN: To ni mogoče! OČE: Vedno je način. LANA: Jaz sem že začela, da ne bi potem spet...! MAMA (Arminu): Ne bomo odšli, ne boj se. Samo, da za hip sedem in odpočijem te težke noge ... (Hoče sesti, Armin jo dvigne.) ARMIN: Ne in ne! MAMA: Ne bom zaspala, ne boj se. LANA: Kar zahtevaš od nas, je res surovo. OČE: Ne boj se Armin, nikdar te ne bomo zapustili, nikdar. VSI (skoraj v en glas): Nikdar, nikdar, nikdar ...! ARMIN: Če se igramo, se igramo! Noben ne bo spal, ne dovolim! Jaz odločam. MAMA: Zakaj si tako trdosrčen, Armin? ARMIN: Morate navijat! Pravila igre so jasna! EROL: Niso, ker jih ves čas spreminjaš. ARMIN: Ni res! Sodobnost 2005 I 1527 Dragica Potočnjak: Hrup, ki ga povzročajo . EROL: Potem jih pa ponovi, če znaš. (Lana še skače.) OČE: Nehajta. MAMA: Ne izzivaj ga, Erol, potrpi, saj vidiš, kako je z njim. (Arminje zdaj še posebej užaljen.) EROL (mami): Ves čas ga braniš, naj že enkrat zraste! Jaz sem tudi bolan! (Arminu) Čez glavo te imam! ALISA (poplesuje): Jaz sem pa nora. Nora, nora ... Jaz sem čisto nora ...! OČE: Tišina, sem rekel! (Lana se zmoti. Alisa ploska, Lana pa v jok.) LANA: Pa sem bila že skoraj v "nebesih". Samo zaradi vas, zaradi vas! Res ne znate bit tiho? Ves čas se kregate! OČE: Ne smeš bit tako občutljiva. ARMIN: Zdaj sem pa res jaz na vrsti! ALISA: Nisi! Zdaj sem jaz! (Vpijejo drug čez drugega.) ARMIN: Ne, ni res! ALISA: Ja, pa je! ARMIN: Ne, pa ni! MAMA: Armin! OČE: Nehajte, vsi! (Dekleti skočita naArmina, Armin tuli, oče in mama ju vlečeta stran.) ALISA: Ti idiot! Idiot, nehaj nas mučit! Sodobnost 2005 I 1528 Dragica Potočnjak: Hrup, ki ga povzročajo ... MAMA: Kaj si mu rekla?! OČE: Saj ni tako mislila. ALISA: Ja pa sem! MAMA: Spusti ga! ALISA: Vedno samo njega braniš! OČE: Lana, ti pa sploh, saj nisi več otrok! LANA: Naj nas že enkrat on spusti, ne more nas držat tri dni, saj nismo njegova last! Jaz hočem še kam drugam. On pa tudi, naj se ukvarja še s čim ... Saj je v redu, če pridemo tu in tam, ampak ne ves čas. Če kmalu ne neha, me ne bo ostalo več za noben spomin! Saj so še druge sanje! Jaz hočem svojo smrt nazaj! ALISA in EROL: Jaz tudi, jaz tudi...! (Armin tuli, nekdo vstopi, a ga še ne vidimo, vsi "Mrtvi", razen Azre, se ozrejo in v trenutku razbežijo. Čevlje pustijo ležati vse povprek razmetane. Svetloba se spremeni, glasbe in vetra ni več. Armin živalsko tuli. Zatemnitev.) 8. prizor (Minilo je nekaj sekund. Prostor je isti kot v prejšnjem prizoru. Svetloba se spremeni, vetra ni več. Babica Azra leži mrtva na postelji, Armin ob postelji na tleh, na začetku tudi brez znakov življenja. V prostoru sta Policaja z belimi maskami na obrazih, pozneje Soseda. Policaj 1 piše zapisnik. Policaj 2 ob Arminu.) POLICAJ 2: Diha, ampak ... POLICAJ 1: Vode mu daj. (Gleda Azro.) Ta je že tretja v tem tednu. (Policaj 2 išče vodo. Pipe ni.) Se mi zdi, da že kar od lakote umirajo. Sodobnost 2005 I 1529 Dragica Potočnjak: Hrup, ki ga povzročajo ... (Policaj 2 se spotakne ob čevlje.) POLICAJ 2: Prekleta svinjarija! POLICAJ 1: Tudi če je samomor, je zaradi revščine. POLICAJ 2: Še vode nimajo. POLICAJ 1: Pri sosedih poglej. Nobenih posebnih znakov. Razen ..., razen morda ... POLICAJ 2: Razen smradu. POLICAJ 1: Je pač obuta legla. (Policaj 2 se obrne na vratih, stopi do lavorja, zajame z rokami in pljusne vodo v Armina.) POLICAJ 1: Ni ga treba ubit! Dehidriran je, pit mu daj, ne pa ...! Bog te nima rad, kje si ti gor rasel? POLICAJ 2: Raje reci - kmet je kmet! (In odide.) POLICAJ 1: A zdaj naj bi te pa še tolažil? (Policaj 1 konča zapisnik, pospravi papir. Se skloni nad Armina, ga z občutkom dvigne. Armin spusti neartikuliran glas. Policaj zase.) Revež. (Ga hoče udobneje namestiti, Armin odpre oči, se hoče dvigniti, nemočen obleži.) Ne boj se, fant, vse bo v redu. (Policaj 2 prinese kozarec vode, z njim Soseda, ki v zraku naredi križ nadAzro.) SOSEDA: Rešila seje ..., Bog daj njeni duši pokoj. POLICAJ 1: Je to njen vnuk? Sodobnost 2005 I 1530 Dragica Potočnjak: Hrup, ki ga povzročajo ... SOSEDA: Ni imela izbire. Je bila tudi ona včasih že nora. POLICAJ 1: Nora? (Policaj 1 moči Arminove ustnice z vodo.) SOSEDA: Ni dovolila, da si kaj rekel čez njega. Čudno, da ni tulil. Včasih je tako tulil... POLICAJI: Tulil je? SOSEDA: Pa še kako! Si si moral ušesa mašit. POLICAJ 2: Gaje tepla? SOSEDA: Dajte no! Ona je sicer rekla, daje izgubil dar govora v vojni, ampak ne verjamem, da ji je kdo verjel. Po moje je on od zmeraj ... Saj veste kaj. POLICAJ 1 (Arminu): Tako hudo je to s tabo? (Sosedi) Sliši pa? SOSEDA: Po moje ne. (Policaj 1 naredi preizkus. Armin se odzove.) Aja? No, ja! Tri dni ju nisem nič slišala, no ja, tudi videla ju nisem ... A veste, da sem že verjela, da sta šla res domov. Čeprav ... Saj vsi vemo, da nista imela kam ... Ampak Azra je kar naprej nekaj fantazirala. Včasih je to edina tolažba. (Armin hoče sezuti Azro, ostali obstanejo.) -SOSEDA: Nosila je isto številko kot jaz. POLICAJ 2: Ne bi midva zdaj počasi zaključila? POLICAJ 1: Kakšni sorodniki pa še obstajajo? SOSEDA: Niti eden. POLICAJ 1: Madona. Ja, nič. Se mi zdi, da pri vas ne more biti. Kaj pa jaz vem..., kakšen dom? SOSEDA: Samo en dom je za take. Sodobnost 2005 I 1531 Dragica Potočnjak: Hrup, ki ga povzročajo ... (Armin drži v roki Azrine čevlje, začne pobirat ostale.) POLICAJ 2: Poglej, pospravlja. SOSEDA: Ne, on ima sploh neke čudne ... POLICAJ 1 (Arminu): Priden. Boš šel z nama? SOSEDA: Kaj ga sploh sprašujete? POLICAJ 2: Eno uro sva že tu! Mi gre res že na bruhanje. SOSEDA: Kdaj jo boste odpeljali? POLICAJ 1: Ne vem, mora še zdravnik, pa sanitarci, pa ... Hvala vam in na svidenje. (Prime Armina za roko, ta se iztrga.) Nič ti ne bom naredil. (Armin bega sem in tja, pobira čevlje.) Gremo, vem, da si..., saj boš še videl babico. Gremo v... Tam so takšne prijazne tete ... Čevlje pa lahko pustiš kar tukaj. (Armin hoče ven, ga lovijo po prostoru.) POLICAJ 2: Utrgalo se mu je. POLICAJ 1: Primi ga. Kaj se ga bojiš?! POLICAJ 2: Ponorel je. Čisto je znorel! POLICAJ 1: Nič hudega ti ne bom ... SOSEDA: Sem vam rekla ... Sem vam rekla ... Na koncu bo pa tulil. (Policaj 1 ga prestreže pred vrati.) POLICAJ 1: Vem, da ti je hudo fant, ampak ... Ubogaj ... nič ne pomaga ... POLICAJ 2: Kaj se pa pogovarjaš?! (Policaj 2 vzame lisice.) POLICAJ 1: Stran s tem! Sodobnost 2005 I 1532 Dragica Potočnjak: Hrup, ki ga povzročajo ... (Armin spet zbeži, čevlji mu padajo iz naročja. Predirno kriči. Policaj 1 Arminu.) Pomiri se, če ti pravim. Nič hudega ti nočem, z mano boš šel... Razumeš? Za nekaj časa boš šel k meni... Potem pa ... SOSEDA: No, kaj sem vam rekla! POLICAJ 2: Ga bova odpeljala direktno, tu ni kaj, šef! POLICAJ 1: Revež je. (Arminu) Veliko lažje bo za vse, če se pomiriš. Me razumeš? POLICAJ 2: Pa kaj mu razlagaš! Ta je definitivno, ampak definitivno ...! POLICAJ 1: Ti pa definitivno molči! (Policaj 1 poznavalsko obvlada Armina, Policaj 2 mu namesti lisice. Armin tuli in se meče za čevlji, kijih zdaj skuša ujeti z usti.) POLICAJ 2: Zdaj sem pa jaz ...? Vedno jaz! POLICAJ 1: Če si pa idiot! (Armin pobegne proti vratom in pri tem nesrečno podre Policaja 2, Policaj 1 se požene za njim, se spotakne ob čevlje na tleh in pade, Sosedi je že od prej slabo, zdaj bruha v lavor.) (Veter, glasba, svetlobna sprememba - oranžno-moder občutek neskončnosti. Armin zastane, se obrne.) ARMIN: Obul bom tvoje čevlje, babi. (Zatemnitev.) 9. prizor (Oranžno-modri občutek neskončnosti, veter, glasba. Prostor je isti kot v prejšnjem prizoru, nastopajoči tudi, le da so v njem zdaj tudi vsi "mrtvi". Policaja in Soseda so še v prejšnjih položajih, če pa se že premikajo, je njihovo gibanje kar se da upočasnjeno. V realnosti je to morda le nekaj trenutkov. "Mrtvi" so razporejeni v krogu in si podajajo lisice, kot da mečejo žogo. Preden vržeš, poveš misel. Smeh. Armin stoji v sredini in jih skuša ujeti. Govori tisti, ki meče.) Sodobnost 2005 I 1533 Dragica Potočnjak: Hrup, ki ga povzročajo ... AZRA: Jokal pa ne boš! OČE: Sprejmi. MAMA: Ne skrbi. LANA: Ne žaluj. ALISA: Vzemi. EROL: Pojdi! (Vsi hitro.) MAMA: Ne boj se. ALISA: Pojdi že ... OČE: Pojdi... LANA: Pojdi... (Erol zavpije in vrže z vso močjo; Armin se v zadnjem hipu umakne.) AZRA: To ni zadnji krog! OČE: Erol! (Erol pobere lisice in jih da Azri.) EROL: Nima smisla čakat! ALISA: Enkrat bo tako ali tako moral! LANA: Ni boljše, da čimprej ...? AZRA: Tišina, sem rekla! (Vsi se umirijo. Armin je precej zmeden. Nadaljujejo igro. Azra vrže brez besed.) OČE: Kar koli boš našel... MAMA: Kogar koli boš srečal... Sodobnost 2005 I 1534 Dragica Potočnjak: Hrup, ki ga povzročajo ... AZRA: Bo daleč od resnice, sine. OČE: Ne išči je ... Nič ne išči, samo pojdi. MAMA: Ker resnica ni smisel. ARMIN: Kaj? AZRA: Smisel neke stvari ni njena resnica - to je hotela reči. ALISA: Ko bo ta kaj razumel! (Armin ustavi igro.) ARMIN: Oprostite, ne bi rad koga užalil, ampak ... To ni več ta igra. Jaz hočem nazaj igro. (Tišina. Vsi pogledajo Azro, ki molči.) OČE: Imaš prav, sine. Hotela je reči... AZRA: Če kdo misli, da smo zato tu, da bi bili pametni, se bridko moti. (Vsi gledajo Armina. Dolga tišina, potem) MAMA: Saj si naš, naš si. (Vsi smeh. Potem stečejo ven, Armin za njimi. Zatemnitev.) 10. prizor (Vrnitev v prostor in čas 9. prizora. Policaj 1 se drži za glavo in se počasi dviguje, Soseda bruha, Policaj 2 se obrača stran od nje, se opira na steno ob vratih.) POLICAJ 2: Nehajte, če ne bom še jaz! POLICAJ 1: Naenkrat meje tako ... Kot bi me nekaj... Mali?! Kje je ...? (Pogleda naokrog.) Kako? Hudiča! Sodobnost 2005 I 1535 Dragica Potočnjak: Hrup, ki ga povzročajo ... POLICAJ 2: Kdaj? Saj ni mogel skoz mene. Ves čas stojim tu. POLICAJ 1: In buljiš v steno. (Policaj 1 išče Armina.) POLICAJ 2: Vrata so zaprta. Ni šel... Notri je. SOSEDA: Ni šel, sigurno je... POLICAJ 2: Lahko odnesete ta lavor?! SOSEDA: Oprostite, res je slab zrak ... Nisem mogla ... Še dobro, daje lavor ... (Soseda odnese lavor ven. Pusti vrata odprta.) POLICAJ 1: Lahko zapreš ta vrata?! (Policaj 1 inž iščeta povsod.) POLICAJ 2: Toje noro! Noro! (Policaj 1 stopi k oknu.) POLICAJ: Skozi zaprto okno tudi ni mogel. POLICAJ 2: Mogoče imava privide. Ne bi bilo čudno, od tega smradu. POLICAJ 1: Ti jih imaš, pa ne samo zdaj. (Policaj 2 odpira okno.) POLICAJ 2: Tole se sploh ne da odpret. POLICAJ 1: Zunaj je, ne more bit drugje. POLICAJ 2: V omaro si...? POLICAJ 1: Trikrat. (Policaj 2 vseeno še enkrat pogleda.) Samo še mojih čevljev nisi pregledal! Niso bili tu eni...? Sodobnost 2005 I 1536 Dragica Potočnjak: Hrup, ki ga povzročajo ... POLICAJ 2: Cel kup jih je bilo. POLICAJ 1: Ušel je, ne more biti... POLICAJ 2: Če ti pravim, da ...! POLICAJ 1: Za njim, hitro. (Policaj 1 steče ven.) POLICAJ 2: Preklet idiot! (Policaj 2 za njim. Takoj zatem se vrne Soseda, brez lavorja. Pogleda po prostoru, odpre omaro, vzame ven obleke, pretika reči naokrog, daje v žep ... Na koncu jo zanimajo še Azrini čevlji. Presenečena vzklikne, truplo je brez čevljev. Odvrže stvari, ki jih je prej pobirala, sepokriža in hitro zapusti prostor. Zatemnitev.) 11. prizor (Prizori od 11. do vključno 15. si sledijo v nizu brez vmesnih zatemnitev. Armin se opoteka mimo ljudi, ki se ozirajo za njim. Teče, izgubi vrečko, se vrne. Obstane. Ljudje hodijo mimo. Armin obstane v čudnem položaju. Ljudje hodijo mimo. Moški srednjih let se ustavi, ga opazuje. Armin vztraja v svojem položaju, stiska vrečko k sebi. Nekateri ljudje se čudijo, drugi se delajo, da ga ne vidijo. Armin je zazrt vase. Novi ljudje prihajajo. Moški srednjih let se mu previdno približa.) MOŠKI SREDNJIH LET: Ppppotrebujete pppomoč? (Armin nič.) Vam je slabo? (Armin nič.) Lahko pppoveste ...? (Armin ga grobo odrine in tuleč steče z odra. Vrečka s čevlji obleži na tleh. Moški srednjih let se počasi dvigne in že hoče oditi, ko jo zagleda. Pogleda, kaj je notri. Razmišlja, ne ve, ali bi šel zaArminom. Pusti vrečko na tleh in odide. Se spet vrne. Vzame vrečko in vseeno pohiti za Arminom. Ljudje hodijo mimo. Armin se vrne iz obratne smeri. Obstane na mestu, kjer je prej ležala vrečka. Nič mu ni jasno. Obstane.) Sodobnost 2005 I 1537 Dragica Potočnjak: Hrup, ki ga povzročajo ... 12. prizor (Ljudje hodijo mimo, med njimi Klošar, ki hodi nekje v ozadju. Armin se ustavi pred Žensko in Moškim, ki ližeta sladoled. Par gre mimo. Armin stopi za njima. Ženska se ozre in se ustavi, moški stopi nekaj korakov naprej. Armin se ustavi. Ženska stopi za moškim. Armin stopi za njima. Moški se nejevoljno obregne.) MOŠKI: Ga poznaš? ŽENSKA; Ne. Mogoče, ne vem. (Ženska se obrne, Armin jo gleda. Moški se ustavi in obrne.) MOŠKI (Arminu): Si hotel kaj reči? (Armin odsotno strmi vanj. Ženski postane nerodno.) ŽENSKA: Nekaj hoče. MOŠKI: Vem jaz, kaj on hoče! ŽENSKA: Ne, res ...Kot da (Moški nadaljuje pot.) Čudno se obnaša. Res je ... (In stopi k Arminu.) MOŠKI: Idiotka! Ne vidiš, daje idiot! (Ženska ne ve, kaj bi. Ostalih mimoidočih trenutno ni.) Jaz grem. ŽENSKA (moškemu): Počakaj! (tišje) Ali pa pojdi. MOŠKI: Greš? (Ženska opazuje Armina.) Ne greš! (Moški odide.) Sodobnost 2005 I 1538 Dragica Potočnjak: Hrup, ki ga povzročajo ... ŽENSKA: Ste hoteli kaj...? Hotela sem samo ... Ne vem ... Me slišite? (Armin sunkovito pograbi Žensko za roko. Ženska zavpije. Armin je ne spusti.) Nič vam nisem ... Pustite me! Spustite mi roko ... (Armin dela čudne gibe z njeno roko, jo maje in vleče, hkrati je očitno, da seje hoče čim bolj dotakniti s telesom, Ženska se umika, vendar ne more nikamor.) Pustite me, nič vam nisem ..., hotela sem vam samo ..., nisem vedela, kaj je z vami..., prosim. (Armin se umiri, drgne svojo glavo ob njene roke in telo. Ženska ne ve, kaj bi. Sladoled pade na tla. Ženska se izmuzne in steče stran. Armin gleda sladoled, se skloni in ga liže.) 13. prizor (Ljudje pridejo mimo. Armin kleči na tleh. Začne vleči hlače dol. Nekateri se ustavijo, neurejena Starejša ženska ga opazuje. Armin se čudno motovili na kolenih.) STAREJŠA ŽENSKA: Kaj hoče? A ga ...? (Arminu.) Hočeš it na ...? Si moraš odpet... in tja pojdi... Postavi se stran, da te ne bojo tele opice gledale. (Ostalim.) Saj ne sliši. Res ne ... MLAJŠA ŽENSKA: Pijan je, daj. STAREJŠA ŽENSKA: Ne, ne, tale je ... Po moje je malo ... (Armin opravlja malo potrebo, voda mu teče iz hlač, ljudje gledajo.) MLAJŠA ŽENSKA: Pokličemo policijo? STAREJŠAŽENSKA: Nikomur ni nič naredil, nič ni ukradel, samo ... Nekam ga bo treba ... Kaj bi človek naredil z njim? Sodobnost 2005 I 1539 Dragica Potočnjak: Hrup, ki ga povzročajo ... MLAJŠA ŽENSKA: Domov si ga vzemi! STAREJŠA ŽENSKA: Mogoče res ... MLAJŠA ŽENSKA: Si nora?! (Armin vztraja v svoji odsotnosti na kolenih. Mlajša ženska vleče Starejšo žensko stran. Ženski se oddaljujeta.) Ne vem, zakaj se moraš v vse vtikat? STAREJŠA ŽENSKA: Mogoče seje izgubil? MLAJŠA ŽENSKA: Se bo pa našel! STAREJŠA ŽENSKA: Kot da te ne bi jaz vzgajala. MLAJŠA ŽENSKA: Bi morala jaz tebe! (Armin copota po luži sem in tja. Klošar 1 gre mimo.) 14. prizor (Armin sedi v luži na tleh. Ljudje hodijo mimo, eni hitijo, drugi se ustavijo in ga začudeni opazujejo. Armin se ne zmeni zanje. Med hitečimije tudi Moški z vrečko. Vrečka gre mimo Arminove glave. Armin dvigne glavo, se ozre za vrečko. Moški izgine. Armin "odhiti" v svojem posebnem hitenju za njim. Nekomu nekaj pade v lužo. Armin se vrne z vrečko v roki. Za njim priteče okrvavljeni Moški z vrečko, tokrat seveda brez vrečke.) MOŠKI Z VREČKO: Nazaj mi jo daj, takoj mi jo daj nazaj! (Armin išče prostor, kjer bi se lahko ustavil.) Ustavite ga. Ustavite! Tistega ..., z vrečko! Z mojo ...! (Ljudje se ozirajo. Armin strese vsebino vrečke. Moški z vrečko pride zraven.) Kako si drzneš? Kako si upaš? Policija! Policija! (Armin je razočaran nad vsebino vrečke.) Sodobnost 2005 I 1540 Dragica Potočnjak: Hrup, ki ga povzročajo ... Poberi. Poberi, slišiš? Poberi nazaj! Če ne boš pobral...! Pa še za tole mi boš plačal, tožil te bom, še kako te bom tožil! (Armin ves nesrečen stoji v sebi.) Nič se zdaj ne pretvarjaj. Dobro vem, da ... Poberi, zadnjič ti rečem. Poberi! Pobiraj! Na kolena...! (Moški z vrečko začne suvati in brcati Armina. Ta se ne odziva.) Zdaj se pa bojiš? Ko so ljudje okrog tebe, se pa bojiš? Reva, reva usrana! Poberi! Preklet hudič zagaman! (Armin vse bolj leze vase, Moški ga tako zbrca, da obleži med stvarmi iz vrečke.) Zdaj se boš pa še delal?! Dvigni se in se poberi, slišiš? Čakaj, te bom jaz že ... Te bom naučil vraga. Če sem ti rekel, da ... Vrag frdaman, smrkave hudičev ...! Ti...! (Ga vleče pokonci. Armin nič.) Hudič pasji, da se ti da takole z mano zajebavat? Boš ti videl zdaj svojega vraga. (Tistim, ki stojijo okrog in gledajo "predstavo".) Pazite, da ne bo ušel, grem po policaja. (Odhaja.) Hudič frdaman zabit, drek pasji, idiot zarukan, ti svinja ušiva, prašič, pasji drek hudičev... (In odide. Armin leži med stvarmi iz vrečke. Ljudje hodijo mimo, eni se ustavljajo, drugi ne gledajo. Med njimi je tudi Klošar 1.) 15. prizor (Armin leži med stvarmi na tleh. Klošar 1 stoji ob strani, drugi Ljudje stopajo mimo. Armin opazuje njihove korake, njihova odhajanja in prihajanja v čevljih, se jih skuša dotakniti, se splazi za njimi, se obrne, zagleda drugi par, ga skuša ujeti, ljudje ga obidejo, se branijo, da bi se jih dotaknil, se za nič ne zmenijo. Sodobnost 2005 I 1541 Dragica Potočnjak: Hrup, ki ga povzročajo ... Ljudje nimajo časa. Armin leži, ob njem čevlji, čevlji. Mimo pridejo Alisini čevlji na nogah Mlade gospodične. Armin se požene za njo in se oklene njenih nog, Gospodična vrešči. Jo boža, jo hoče sezuti. Armin je močan.) MLADA GOSPODIČNA: Ej, nehaj, nehaj... Kaj za ..., kaj ti..., ej... Pusti me ... Mi lahko kdo ... Tale ...! Na pomoč! Pusti me. To so moji... Slišiš, si nor?! Pusti moje čevlje. (Pristopi Čedni mladenič.) ČEDNI MLADENIČ: Ej, mali! Si slišal, kaj ti je ...?! Pustijo. Takoj jo ... Pusti jo, cene ...! (Mladenič hoče odtrgati Armina od Gospodičninih nog. Gospodična je že tudi na tleh in vrešči.) MLADA GOSPODIČNA: Pomagajte mi, pomagajte ...! Pusti me, idiot! Hudič blesav! Jaz te bom zadavla, slišiš, kaj ti...? ČEDNI MLADENIČ: Ne, jaz ga bom, pa ga bom res ...! Gospodična, malo ..., samo malo premaknite nogo ..., lahko to ...? (Vlečejo drug drugega. Vse skupaj je na moč groteskno. Klošar lje ves čas med gledalci.) Misliš, da si..., ker si močan ..., a? MLADA GOSPODIČNA: Preklet manijak zanikan, pa kaj sem ti...?! MLADA GOSPODIČNA: Naj kdo pokliče policijo. ČEDNI MLADENIČ: Gre lahko kdo poklicat policijo? MLADA GOSPODIČNA: Policija, policija! (Klošar 1 z vso močjo udari Armina, Gospodična zavrešči, Armin omahne.) KLOŠAR 1: To je edini recept! ČEDNI MLADENIČ: Dobro ste ga. KLOŠAR 1: Je navajen, nič mu ne bo. Sodobnost 2005 | 1542 Dragica Potočnjak: Hrup, ki ga povzročajo ... MLADA GOSPODIČNA: Hvala vam, zelo ste prijazni. Res hvala. ČEDNI MLADENIČ (Gospodični): Ste v redu? MLADA GOSPODIČNA: Odlično, mislim ... Ja, hvala. Malo me boli, ampak ... ČEDNI MLADENIČ (Klošarju 1): Ga poznate? KLOŠAR 1: Jaz se opravičujem gospodična, v njegovem imenu se opravičujem, fantje ..., saj ne ve, kaj počne. MLADA GOSPODIČNA: Zelo ste prijazni, saj ni tako hudo ... ČEDNI MLADENIČ (Gospodični): Imate kaj časa, oprostite, če ...? MLADA GOSPODIČNA: Ne, ne ... O, ne ... Nisem to ... Imam, ja... Čas imam ... ČEDNI MLADENIČ: Greva ... No, ja ... Za vogalom je, se mi zdi... Šepate? Vas boli? MLADA GOSPODIČNA: Oh, ne, ne ... nič ... Nič hudega ni. (Vsa koketna odideta. Klošar 1 ostane, pobere nekaj stvari, ki so še od prej ležale na tleh. Ljudje spet hodijo mimo. Klošar 1 vleče nezavestnega Armina, potem si ga oprta in ga odnese z odra. Zatemnitev.) 16. prizor (Oranžno-modri občutek neskončnosti, veter, glasba. Armin v hitrem teku prečka oder, se vrne, gleda naokrog, se ustavi, spet teče. Se spet vrne. Stoji dolgo sredi odra, obupan je, se trese, očitno ne more obvladati vse hujše tresavice, na silo se hoče umiriti, se tolče po udih, po glavi. Topota z nogami, maha z rokami. Predirno zakriči, v katatoničnem krču pade po tleh. Glasba je vse močnejša. Armin v krču. Hipna zatemnitev.) 17. prizor (Armin in Klošarka sedita na pločniku kot prosjaka, na tleh pred njima nekakšna kapa. Armin ima spodvito nogo, tako da je videti, kot da ima samo eno. Očitno je, da se Armin ne počuti najbolje, sedi naslonjen na Klošarko, Sodobnost 2005 I 1543 Dragica Potočnjak: Hrup, ki ga povzročajo ... glava mu tu in tam omahne naprej. Klošarka ga dvigne in ga spet namesti. Klošar 1 in Klošar 2 stran od njiju nadzorujeta delo. Ljudje hodijo mimo, tu in tam darujejo denar. Klošarka ponavlja kot litanije.) KLOŠARKA: Kaj sem jaz zagrešila, ljudje božji, ljudje moji, poslušajte, poglejte tega nesrečnika, jaz, njegova mati vas prosim, šest lačnih ust me čaka doma, in tale najstarejši, ki noge nima, ki še govorit ne zna, usmilite se sirote, naj vas ne odvrne pogled na pohabljenca, tudi reva je od Boga, ne hodite mimo, dobri ljudje, darujte za moje otroke, če darujete za Karitas ali za Rdeči križ, nikdar ne veste, v čigav žep bo šel denar, če pa daste meni v roke, bom ..., ste lahko prepričani, da ... kam pa naj bi dala?, prosim vas, tale ..., vsi moji otroci od največjega do najmanjšega vas prosijo, ustavite se in pomagajte, Bog vam bo povrnil, hvala gospa... (Starejša ženska vrže nekaj drobiža v kapo na tleh.) Hvala vam, o, če bi bili vsi dobri kot vi, saj pravim, nič ne vemo, kam gre ta svet, samo to vemo, da je vse narobe, samo drug drugemu lahko pomagamo, hvala vam, vse dobro želim vam in vaši družini, Bog vas je videl... (Ko se ženska obrne, Klošarka hitro pospravi drobiž v žep in spet nadaljuje kot prej.) Nič nisem zagrešila..., dobri ljudje, ne hodite mimo, ustavite se, poglejte siroto, usmilite se ..., osem lačnih ust me čaka doma, nič ne sprašujejo, samo piti..., hočem reči -jesti hočejo, kot ta revež brez noge in še govorit ne zna, kaj hočem, Bog je tako hotel, zato pa govorim ... (Klošarja se približata. Klošarka se hoče dvigniti.) KLOŠAR 1: Denar ... Hitro, da ... KLOŠARKA: Se mi zdi, da imamo že dovolj. KLOŠAR 1: Ja, še nikoli nismo toliko dobili. Kar preveč dobro ti gre. KLOŠARKA: Ne ...Vidva... KLOŠAR 1 (sikne): Izgubila boš stranke! (In že izgineta. Klošarka nadaljuje svoje litanije. Počasi zatemnitev.) Sodobnost 2005 I 1544 Dragica Potočnjak: Hrup, ki ga povzročajo ... 18. prizor (Večer. Klopica v parku. Kraj je odljuden in zapuščen. Armin sedi med skupino klošarjev, ki smo jih spoznali prej. Steklenica gre od ust do ust. Vsi, tudi Armin, so pod vplivom alkohola.) KLOSAR 2: Mat kurja, ta država očitno ne ve, kaj dela! Prej ali slej ji bo moral kdo povedat, da vse to sprenevedanje nima niti najmanjšega, ampak niti..., niti..., nobenega smisla. Veš, kaj mislim? KLOSAR 1: Vem, ker si ti tud država. KLOSAR 2: Jaz sem jaz, ne zajebavaj! KLOŠARKA: Si prepričan? KLOSAR 2: Jaz sem ... (Klošarju 1) Ta tvoja me skoz nekaj ... Kako jo lahko sploh prenašaš? KLOSAR 1: Težko. KLOŠARKA: Mali ima že zadost in preveč ... KLOSAR 1: Saj ni več. KLOSAR 2: O, hudiča! Spet bo treba delat. KLOŠARKA: Koliko litrov sta kupila? KLOSAR 2: Tri. KLOŠARKA: Denarja je bilo najmanj za pet. KLOSAR 1: Nič ne veš! KLOSAR 2: Mali je čista terna ..., ti si kot Devica Marija z otrokom, še hudič bi se te usmilil. Ta tvoj otrok ... KLOŠARKA: To ni moj otrok. Moji otroci so ..., ojoj. KLOSAR 1: Edino s takim se da zaslužit. KLOŠARKA: Izvoli! Kar izvoli! Sodobnost 2005 I 1545 Dragica Potočnjak: Hrup, ki ga povzročajo ... KLOSAR 1 (Klošarki): Precej si upaš! (Dolga tišina.) KLOSAR 2: Kaj sem že hotel...? A, ja! Država ... , sem ti že povedal... A potem ...Jaz sam sebi pišem? Ha? Kako boš pa zdaj to razložil? Razloži zdaj to ... Jaz nisem nikomur pisal vsaj deset let. Meni pa država piše. In jaz sem po tvoje država? O. K. Če si ti, sem tudi jaz, O. K. vsi smo, vsi državljani smo država, O. K. Mislim, jaz sem sicer proti, ampak ... O. K., če hočeš ...? Ampak vprašanje se glasi - Kdo sem jaz, če ..., če sam sebi ne pišem? KLOSAR 1: Država piše svojim državljanom, je tako? Državljani smo vsi, je tako? No...? KLOŠARKA: Iz tega sledi, da država piše vsem. KLOSAR 2: O, to pa ne. Meni piše, tebi pa ne. KLOSAR 1: Kaj pa ti veš? A misliš, da vsi vse obešamo na veliki zvon? KLOSAR 2: Ne, čakaj, ampak to je pa res noro ..., mislim to, kar si rekla ... Kako si že ...? KLOŠARKA: Ne vem. KLOSAR 1: Če bi bilo še vina, bi... Alo, delat. KLOŠARKA: Ne grem, sem si skoraj jezik znucala, ti pa ... (Klošar 1 silovito zamahne in udari Klošarko, ki se ne brani. Klošar 2 opazuje Armina. Čez čas.) KLOŠAR 2 : Ampak ta pa ziher ni državljan, pa tud pisat ne zna. KLOSAR 1: Si ti en idiot! KLOŠAR 2: On je pa dva idiot. KLOŠAR 1: Kaj nakladaš? A si pijan? (Klošar 2 jezno vstane.) KLOŠAR 2: Da ne bi ti mene malo zajebaval?! Sodobnost 2005 I 1546 Dragica Potočnjak: Hrup, ki ga povzročajo ... (Tudi Klošar 1 vstane. Klošarka ju miri.) KLOSAR 1: Si ti mislil, da boš mene? Si mislil, da ...? KLOSARKA: Mir, kozla stara! Tale je predvsem en velik revež. (Čez čas.) KLOŠAR 2: Revež - idiot - državljan ... 0, mat kurja! KLOŠARKA: Sporočilo je torej jasno. KLOŠAR 2: Nebo pa ne. (Se zazrejo v nebo. Čez čas.) KLOŠARKA: A misliš, da bo dež? KLOŠAR 1: Jutri... KLOŠAR 2: Ko nas mogoče več ne bo. KLOŠARKA: Črn si kot hudič. KLOŠAR 2: Ti tud. (Spet sedijo.) KLOŠARKA: Če me je pa nabutal! KLOŠAR 2 (smeh): Če bi bla moja, bi te rajši nabrisal. Kaj sploh še najdeš na njem? KLOSARKA: Bolhe pa uši. (Čez čas.) KLOŠAR 2: Grem jaz. (Klošarka skuša zbuditi Armina, ga nekako spraviti k sebi.) KLOŠARKA: Trd je kot mamba. Sodobnost 2005 I 1547 Dragica Potočnjak: Hrup, ki ga povzročajo ... KLOŠAR 1: Saj ni nič spil. Dvigni ga. KLOŠARKA: Pa ga daj! (Čez čas.) KLOŠAR 2: Grem na en obhod, zraven bom pa še malo požical. (Nabira prazne steklenice.) KLOŠAR 1: Jaz pa tud ne bom gledal te tečne babe. (Se počasi odpravita in odideta. Zatemnitev.) 19. prizor (Oranžno-modri občutek neskončnosti, veter, glasba. Armin sredi odra. Se ozira nazaj, levo, desno, kot da mu nekdo sledi. Hodi, najprej počasi. Opreza. Hodi kot po tekočem traku, na mestu. Potem vse hitreje, hodi. Se vedno se ozira. Začne teči. Teče počasi, potem hitreje, teče, se ne premakne z mesta, se ne more premakniti s pozicije, na kateri teče. Se ozira za "zasledovalci", teče hitreje in najbolj hitro, kar zmore. Sope, vse težje diha, stampedo korakov na mestu, teče do onemoglosti, do trenutka, ko res ne more več. In pade. Hipna zatemnitev.) 20. prizor (Noč v parku, kot prej. Armin leži, naslonjen na klop. Klošarka zleknjena na klopici. Očitno sanja, govori nerazumljive besede, se premetava, zavpije. Za hip obleži. Se počasi dvigne. Počasi prihaja k sebi, glava jo boli, slabo ji je, gleda, kje je, gleda Armina, ki ima odprte oči in nepremično zre v eno točko. Armin se ne premika, še zmeraj sope. Klošarka sedi, tudi ona topo bulji predse.) KLOŠARKA: Vedno iste pošasti, nikdar ni konca ... Me kaj slišiš? Bog ve, kaj se ti plete po glavi? Mene so tud skoz po glavi. Zakaj po glavi? Samo ne po glavi. Zato mi pa skoz zvoni, šumi, poka ..., hudič pasji, človek ne more spat. Svinja ušiva, lahko bi prinesel kaj za pit, da ... (Se dvigne in gre za klop, dvigne krilo. Medtem ko opravlja malo potrebo, govori.) Sodobnost 2005 I 1548 Dragica Potočnjak: Hrup, ki ga povzročajo ... Daj, ta še vode človeku ne privošči, samo da ima on polno rit. Jo ima, sam drek ima v njej, gnil drek smrdljiv. Saj ga bom pustila, pustila ga bom! Nimaš kaj iskat s takim, še ... še ... Saj ne more več, še šlica si ne more več odpret, se mu preveč tresejo roke. (Se dvigne, spusti krilo. Hodi sem in tja.) Sigurno si je našel kakšno, seveda, denarja ima kot pečka. Še najmanj za tri litre. Saj mu nisem vse dala, kje pa! Misliš, da sem nora ...? Te zebe? Hudič pasji, mene pa zebe. Ne bom mogla zaspat. Ko bi ti vedel, kako to šumi, skoz šumi, vmes zvoni, zvonijo kot hudič, reke tečejo, vse se pretaka ... sokovi... (Klošarka se stisne k Arminovim nogam, potem leze vse višje ob njegovem telesu.) Ti si pa prav topel, veš. Vroč si, seveda. Koliko si pa sploh star? Otrok, moj...? Ta bi pa bila! Saj nisi več otrok, čutim, da nisi več otrok. (Klošarka leze Arminu z roko za hlače.) Si se ...? Samo, da se mi ne bi poscal, da ne boš mislil, da ... To ni to, to je ... (Armin se hoče premaknit. Klošarka ga poriva nazaj.) Kaj si zdaj nervozen? Saj ti nič nočem. Da ne bi ti kaj. Zebe me, samo malo ... Po tistem mi nič več ne šumi, nekaj časa ne šumi, potem pa ... (Armin se hoče dvigniti, Klošarka se ga oklene z rokami in nogami.) Nič ti ne bom ... O, madona si močan. A bova ...? A znaš? (Ga poljublja, Arminu to ni všeč. Postaja vse bolj odločna.) Kako si vroč, daj no, saj ti paše, čutim, da ti... Sprosti se ... Bova hitro, ne boj se ... (Armin se dvigne in jo stresa s sebe.) Ne, ne ... Na klop me daj, na klop. Bova pa tako ..., mali, mali moj ..., mali... • (Armin strese Klošarko s sebe, tako da omahne čez klop. Z glavo udari ob rob klopi in omahne. Armin obstane na mestu, sope. Čez čas se namesti v prejšnji položaj, se nasloni na klop, čez katero mrtvo leži Klošarka, in se topo zazre vase. Počasi zatemnitev.) Sodobnost 2005 I 1549 Dragica Potočnjak: Hrup, ki ga povzročajo 21. prizor (Noč, klopca v parku, kot prej. Armin spi, truplo Klošarke je na istem mestu. Priklatita se Klošar 1 in 2, brundata in godeta, pijeta in modrujeta.) KLOŠAR 1: Ne, lahko se pa matraš, lahko si polomiš vse zobe, lahko probaš hudiča in pol, ampak splača se nič. In veš, zakaj? Ker se nič ne spremeni. KLOŠAR 2: Nič. KLOŠAR 1: Vse je ena mišja figa. KLOŠAR 2: Pasja hočeš reči? KLOŠAR 1: Ne, mišja, ker je še manj. KLOŠAR 2: Aja, aja ... To mi je pa všeč, to pa - mišja, ja. (Klošar 1 od blizu opazuje Armina.) KLOŠAR 1: Ti, a tale miži al gleda? Mi ni čisto všeč, ti moram povedat. KLOŠAR 2: Dokler prinaša ... Po moje gleda, ne, miži... Ani vseeno? Saj tako nič ne steka. KLOŠAR 1: Nisem se še odločil... KLOŠAR 2: Kaj? Po moje je mraz, a ne? (Klošar 1 se namešča ob Klošarki za spanje, jo odriva. Klošar 2 išče prostor na tleh ob Arminu.) KLOŠAR 1: Pravzaprav sem se, to, kar je on, je pa res zadnje, kar bi hotel bit. KLOŠAR 2: Saj ne veš, kako je. KLOŠAR 1: Vem, sem razmišljal cel dan. Zadnji pes, ampak res, tisto ščene, ki nikdar ni videlo gospodarja, ga lahko poščije. To je pa res tema. KLOŠAR 2: Najprej je tema, potem je pa luč. (Klošarkino truplo pade. Noben se ne zmeni za to.) Sodobnost 2005 I 1550 Dragica Potočnjak: Hrup, ki ga povzročajo ... KLOŠAR 1: Ne, ne... To je nekaj... To pa samo Bog ve, madona, tle pa nimamo mi kaj. KLOŠAR 2: A misliš, da je? KLOŠAR 1: Nekaj mora bit. KLOŠAR 2: Po moje ga pa ni. KLOŠAR 1 (truplu): Stara, pridi gor. Nehaj se zdaj tle ... KLOŠAR 2: Če bi bil, bi ga pa že kdo videl. KLOŠAR 1: Stara ...? Pa nič ...! (Vsi ležijo, čez čas se Klošar 1 dvigne in vleče Klošarko na klop.) KLOŠAR 1: Madona si težka. Si še pila ...? KLOŠAR 2: O, je sigurno še kam skrila, ni ona neumna. KLOŠAR 1: Pomagaj mi. KLOŠAR 2: O, pa še kaj! KLOŠAR 1: Fuks len. (Truplu.) Stara, daj no, ne me zajebavat... Madona! KLOŠAR 2: Daj že mir! KLOŠAR 1: Pizda stara, ti boš mene ...? (Čez čas.) Hudič pasji, po moje je ... Nekaj ni prov .. (Čez čas.) Ti, po moje je ... Meni se zdi, da je mrtva. KLOŠAR 2: Mrtvo pijana, ja. KLOŠAR 1: Ne, res ... Sodobnost 2005 I 1551 Dragica Potočnjak: Hrup, ki ga povzročajo ... (Klošar 2 se počasi dvigne. Posluša, če Klošarka še diha.) KLOŠAR 2: Ti, madona ... Hudič pasji... KLOŠAR 1: Ampak kako? KLOŠAR 2: Čakaj no, saj to ne more bit. KLOŠAR 1: Kaj bom pa zdaj jaz? v KLOŠAR 2: Daj, saj to ne more bit, ne more bit kar tako ... KLOŠAR 1: Tarnal! Ti pička posrana! Ti...! (Potegne Armina.) Usranc hudičev, zato, ker sem te rešil, ker ... Da si ti meni to ...? KLOŠAR 2: Pusti ga, saj ne veš. KLOŠAR 1: Samo on je bil lahko. Drek pasji ušiv ...! KLOŠAR 2: Nehaj, pusti ga! Raztrgal ga boš. KLOŠAR 1: Jetra mu bom stisnil, da bo kri špricala ...! KLOŠAR 2: Rabiva ga, madona ... Rabiva ga ...! (Zatemnitev.) 22. prizor (Minilo je nekaj časa. Noč. Psihiatrična klinika. Soba. Armin leži, privezan na bolniško posteljo. Usta ima prelepljena s širokim trakom. Ob njem Paznik, oblečen v medicinsko uniformo. V roki drži injekcijsko iglo, preizkusi, če deluje, potem jo precej surovo zarine v Arminovo zadnjico. Se bolj razgali Armina, si odpne hlače in počasi zleze okobal nanj. Začne se posilstvo. Paznik uživa. Armin mrtvo leži. Zatemnitev.) 23. prizor Prejšnji prizor se ponovi še enkrat. Sodobnost 2005 I 1552 Dragica Potočnjak: Hrup, ki ga povzročajo ... 24. prizor (Armin sedi na tleh ob postelji. Očitno se je odvezal. Buta ob železni rob postelje. Vedno bolj buta. Glavo ima že krvavo. Buta, močneje in močneje, do trenutka, ko mrtev omahne v mlaki krvi.) 25. prizor (Veter, glasba, oranžno-modri občutek neskončnosti. Mrtvi in še vedno okrvavljeni Armin, se igrajo "rihtarja tolči". Tudi vsi ostali so v oblekah od prej in še zmeraj krvavi oziroma umazani od saj. "Rihtar" je najprej Mama, sklonjena in stran obrnjena od ostalih, ki jo obkrožajo. Armin stoji ob strani. Ostali ga v tišini vabijo, naj pristopi. Armin okleva, potem udari mamo po zadnjici.) MAMA: Armin, Armin! (Vsi veselo zaploskajo, Armin ni preveč zadovoljen, ker ga je odkrila. Zdaj gre v sredino on. Tišina. Mrtvi se spogledajo ter na očetov znak počasi in v tišini izginejo v temo in z odra. Armin še nekaj časa čaka, potem se počasi obrne. Nič ne gleda naokrog. Obstane žalosten in sam. Dolga tišina. Potem zavpije na ves glas.) ARMIN: KJE STE? (Hipna zatemnitev.) Sodobnost 2005 I 1553