Kmet je bolj pameten  in boljiga   ferza,
ko gofpod.
(Jlefnizhna perg;odba.)
Pretezheno fpomlad pride kmet k nekimu go-fpodu v opravkih v L j u bij an o; gofpod je bil velik prijatel ptizhev  in imel jih je v fvoji  ftanizi med > oknji in v klctkih vezh vlake bashe. Ko jih je kmet sagledal , mu rezhe:
Kakor fe vidi, imajo vefelje s ptizhi. — Koliko j i h i m a j o ?
G o f p o d. J^heftnajft jih imam in veliko vefelja mi delajo, ^pomlad in po leti mi fladko prepevajo? v je-feni mi pa druge s fvojim petjem vabijo, de jih lovim.
Kmet. Lepo drushino imajo! Ali fo jihuzhili, tako lepo peti ?
Gofpod. Kaj pa de? Ali ne vefte, kako mi ptizharji fvoje ptizhke, slafti fhinkovzhke uzhimo?
Kmet. Kako le ?
Gofpod. Kako? Ali ne vefte, de jih oflepim o! Glejte, med temi fheftnajftimi jih je dvanajft oflepljenih? Vfe fim fam oflepil!
Kmet. Ubogi ptizhki!
Gofpod. Revzhki fo ref; sa to pa, ker lim jih oflepil, de mi lepfhi prepevajo, jih tudi bolj redim.
Kmet. Gofpod! ^tokrat vezhji vefelje bi jim ptizhki delali, zhe bi jim bili vid puftili in s tem jih redili, s komur jih natura farna preshivi. Petje, k ter o jim toliko vefelja dela, je ubogim ptizhkam petje shalofti, in gorje zhlove-ku, komur fo glafovi ptuje shalofti in ne-frezhe glafovi vefelja. Jes miflim, de ferze taziga zhloveka tudi sa 1 j u besen njegovih bratov obzhutljivo biti ne more!        a—zh.
171