Gospadarske stvari. Ktere sadne sorte bi se morale pri nas najbolj saditi iii gleštati. M. III. Kar ae zemlje tiče imajo tudi jablane in gruške 7 obče rajai dobro zemljo in na nji boljae store ko 7 slabi, rodi zemlji. Jablan 7lažno zemljo bolj prenaša ko gruška. Splob pa se more reči, da se inora skoraj vsaka zemlja tako prirediti, da se na nji peačnato sadje saditi more. Le čisti prodec in pa 7etro7ne ra^nine in 7isoko goro^je ni 7eč za sadno dre^o. Kot pra^ilo za kmeto^a^ca pa naj 7elja le dobie sorte sadja zasajati, naj je potem že za na tuizo, 7 kubinjo ali za pijačo. Kjer iraa dre^o z slabjm sadom prostor, tam najde tudi dre^o z pra7 žlabtnim sadom prostora in hrane. Kar prej sadja iz žlahtnega dre7esa skapa, daje 7ečidel tudi dobre pijače. Kjer se pa morejo jabelka brž z dre^eaa proč 7 denar apra^iti, je to najbolje; ker tako najprej krajcar 7 go8podarst7o priroma. Na 7pralanje, ktero peačuato sadje uaj ktuetovavec uajbolj aadi, mu tu 7elja pra^ilo, da naj se po domači okolici ogleda in ktero aadje tam najbolj stori ia ktero najbolj 7 čislih iruajo. Takih sort bode 7eč naiel in se7eda tudi te ali une od tujib, ki ae h^alijo in priporočujejo, poprijel. Kmet07a7ec pa ne ame 7e6 aadja za pijačo in kubinjske domace potrebe saditi, kakor ga mu je ravno za biao potrebno. Bolj se mora poprijeti sadja za naprodaj. Tu se mora pa zopet po domači okolici ogledati, ktere žlahtne soite uajbolj rode in se lahko za nje kupec najde. Te inora najpoprej saditi iu zarejati, pa tudi ne zamuditi tuje priporočane žlabtne aorte, ki se posebno zai-ad rodovitnosti, trpežnosti, dobrote in labke prodaje b^alijo, 8aj 7 malem za poskuanjo zasajati. Nektere h^aljenih tujih sort za naše podnebje in naao zemljo ne aodijo, druge pa spet naše najboljše sorte prekosijo, in ki ae pri nas le zarad tega niso sadile, ker so bile naSim ljudem še uezuane. Pred več leti je bila zdaj toliko čislaua in prehvaljena angleška zimska zlata paimena popolnoma neznana, in zdaj se že pogosto zasaja in po pra^ici h^ali. Toda pii takih no^ib sortab mora biti kmeto^a^ec previden in mora piTič le z rualim poakusiti. Jedno pr^ib ravnil pa mora biti našim aadjerejcem to, da je treba 7eč zimskega sadja ko ranega poletnega zarejati. Zimsko sadje se dosti dalj casa drži in je tudi pol drajae. Le takrat je dobro tudi rane sorte imeti, če se morejo kje blizo in dobro prodati, 7endar pa je tudi tukaj se treba zlate arednje poti držati, in pra^o razmero med zimakimi in ranimi aortami zadeti. Včasib rano sadje rodi zimsko pa ne, rano sadje za hiao 7casih dobro aluži in tudi zgodaj denar 7iže 7 gospodarst^o. (Konec prihednjič.) M. Naai tra^iiiki, kaki so in kaki bi niorali pr»7 za pra7 biti. Zopet drugo iz^rstDO tra^no pleme je francoska paho^ka (fianzosiscbes Raygraa, Hafergras) ki 7eč Iet trpi in dobro postrežena 10—12 let živi, hitro in 7Časib do 6 Če7Ije7 7isoko 7zraate. Močno se razraača in 7Časib 50—60 stebel iz jedne korenine požene. C^ete 7 latju in celo nepokošena d^akrat na leto, in sicer konec majnika in meseca augusta. Ta trava daje najobilnejši piidelek 7seh drugih pičnih tra7 in je vsaki domači živini priljubljena in tečna klaja. Toda pred c^etenjem se mora pokositi, kar se more po 3—4krat 7 letu zgoditi. Trpi kakor je že povedano 7eč let. Če se pa pusti, da ocyete, postaae alama trda, lesena in brezokusna. Živinajo takrat le nerada je, kar se pa more o vsaki drugi pični tra^i reči. Ta tra^a najlepše raste 7 7lažnem, srednje toplem podnebju posebno po tra7nikih, ki so 7ečkratnim zaplavam podvrženi in ki imajo bolj lahko prst. Kaže tedaj posebno dobro za naše travnike ob Pesnici in Dravinji. Rabi se tndi za napra^o tako imeno^anih umetnih travuikov. Še druga iz^rstna tra^a je pasji rep (Timotheu8 Gras, Phleum pratense). Imennje se tudi svinjski rep in kaže poaebno za mokrotno, 7lažno zemljo. Zelo podobna je tra^i, ki se lisičji rep imenuje samo da je klasje na 7ihu prirezano in oatrega poalata. Ta tra^a zauzema po pra^ici med pičuimi tra^amo jedno pr^ih mest, ima uamreč 7eliko redi^no moč 7 sebi, ra8te hitro, poganja gosto listovje, je, posebno mlada, mehka, trpežna in se od nje seme labko pridela. Raate na 7saki zemlji in prsti, ra^no tako lepo 7 moč^irnati, kakor 7 težki, mrzii, ilo^nati zemlji. Na močnem, toplem zemljišču, ki se da zamakati in ki se pognoji, posebno lepo stori. Na pusti rodi zemlji pa nič kaj prida ne 7rže. Konji jo ne jejo tako radi, rajši jo «na gO7eja živina in 07ce. Imenitna piena trava je pasja tra7a (Knaulgraa, Dactylis glomerata). Je dolgo trpeča tra^a z 7laknato korenino in je konjem ra^no tako priljubljena kakor go^eji živini in 07cam. Z zemljo ni pre^eč izbirčna in suaa ji tudi ne akoduje preveč. Začne že rano spomladi poganjati, pokoaena se hitro zopet obraste in daje 3—4 koanje zelene klaje na leto. Ni toraj samo za tra^nike, ampak tudi za senokoše po nji7ah, kjcr takc zaaejajo. Sme se toraj iz tega ozira priporočati, le prestara nc sme postati, ker postane trda in jo ži^ina potem 7eč ne mara. Če jo ovce do trdega popasejo, ji to škoduje. Tudi 7 senci dobro stori. Kaže toraj zasado^njake in pogozdne tia^nike. Sejmovi. 19. no7. I^nik, Wetmanstetten, sy. Juri na Pesuici, Podsreda, Ljubno, Ruše, g. Polska7a, Slo7. Gradec; 21. nov. Ar7ež, 87. Juri na Šča7nici, S7. Juri 7 Vranskem okraju, S^etina; 22. no7. Ernauž.