ra PRIMORSKI DMEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE ~ Cena 8 lir - 5 jugolir ■ 2.50 din UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I. NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokop si se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 20 lir, finančni ;n pravni 35 lir, osmrtnice 30 lir. NA ROČNINA Cona Ari mesečna 172, četrtletna 510, polletna 1000, celoletna 1980 lir; Cona B: 120, 350, 700, 138C jugolir; FLRJ: 55,165, 330, 650 din. Čekovni račun na ime «Ljudska založba®: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana 20-016. 1 RST četrtek, 26. junija 1947 Poštnina plačana y gotovini Spsdizione in abbon. postale Sfcev. 627 Z Marshallovim načrtom hočejo ZDA najti nove trge in s tem preprečiti grozečo gospodarsko krizo Pariz, 25 aanjih Sestanek treh zu- Oa :n *'n;str°v Molotova, Bevi-ra. ‘ „ f ldaulta, na katerem bodo loeu v 0 Marshallovem pred-Postai? am9r'ško pomoč Evrop*, Jle(j. vedno bolj osrednja točka, ška vi - j sta P°'lska in, češkoslovaški in f poslali sovjetski, angle-ter; -ancoski vladi noto, v ka-w ,sP°ročata, da želita sodelovati ta p ,alaniu Marshallovega načr-\stit°is^a vlada hoče prisostvo-AiDer'"t- *COn^6renci treh ministrov, siian 1 - zunani' minister Mar- ška ?e danes sporočil, da ameri-4 viada na pariško konferenco. namena poslati aicev na pansko C ovska <.s‘- vodiIni kl08i zel-i° ruVgpaf' .... tlove t * c*m'3°lJ svoj izvoz, najti zečo in s tem Preprečiti gio-pij5 ^apodarsko krizo. Nadalje a!pw*fravda:!’> da v-dijo nekatere Cs«bn • *n angleške politične totii °S^' mec* Marshallovim načr-2druj ln. Churchillovo zamislijo snih evropskih držav neko . 3ra Ise°Ceai krogi vprašanje gospodar-i). ,aove Evrope nadomestiti z 'm' manevri r»«zo evropskih držav neko d0]0 J *.Pravda» se boji, da hočejo Post. aviti in še bolj izrazito ^ošk' ^aj>ad Proti Vzhodu, dikat ' kst *Prace»> dnevnik ein-t6Pij5°V p‘še, da Marshall odločno načrta’ predstavljal njegov Cl9ncvtn0Stavno nadaljevanje Trava^ 9 d°ktrine, ker je k sodelo-iaiii. ,vabljena zlasti SZ. To zadr- jo aiplrna svol® razloge v tem, ker lag; u!^ko javno mnenje na pod-do Br jlaoejejrih govorov prišlo ta s e?rmanja, da Amerika sama bpje a,l9 blagostanje nujno potre-tw'W večji razvoj mednarodne Sovjpi.nf' p°vsom jasno je tudi. da ;t]a ® a zveza ne bo nikoli spre-lorj, 4kšnega gospodarskega ali v diktata' Ptrišk' rk Times» razpravlja o itaV|j * onf«renci in piše, da pred-krjfer ta sestanek samo uvodno feren enco- katerj bo sledila konto vssh evropskih držav. List tki v?1114 za *°' da 1,1 PoliedeI’ Pd pričel čimbolj zamenja- Zet vati svoje pridelke z industrijskimi izdelki Zapada. Angleško časopisje izraža svoje zadovoljstvo, da je pristala k Marshallovemu predlogu tudi Poljska, ki je za Sovjetsko zvezo najpomembnejša država na Vzhodu. «Da:ly Telegraph® komentira pariški sestanek in pravi, da bo Molotov verjetno predlagal, naj izvedbo Marshallovega načrta prevzame organizacija Združenih narodov. Tudi francoski tisk je mnenja, da trije zunanji ministri ne bodo razpravljali o osnovnem vprašanju ameriške pomoč; Evropi kot taki, marveč bodo postavili le splošne načelne točke za bodoče razgovore. Francoski tisk je kakor angleški zadovoljen, da sta poljska in Češkoslovaška vlada prijavili svoje sodelovanje. Bidault je sprejel italijanskega veleposlanika Quaronija, ki je izrazil željo, da bi Italija prisostvovala razpravljanju o Marshallovem načrtu. Bidault je vztrajal, naj Italija čimpreje ratificira mirovno pogodbo. ker je ratifikacija prvi pogoj za njeno udeležbo pri razgovorih. Indijski poslanik v ZSSR NQVI DELHI. — Sestra Pandita Nehruja je bila imenovana za prvo poslanico Indije v ZSSR. JERUZALEM. — Zidovsko prebivalstvo v Tel Avivu je z navdušenjem sprejelo komisijo OZN. Delavci pozivajo ZVU .Včeraj so po vseh velikih tovarnah prebrali sledeče pismo delavcem, ki hočejo, da za njegovo vsebino zve tudi ZVU. Zavezniški vojaški upravi — Trst. Delavci velikih tržaških tovarn, organizirani v SIAU, želijo sestanek z Zavezniško vojaško upravo in s njo razpravljati o sledečih vprašanjih: 1. Kaj namerama ukreniti ZVU za izboljšanje obupnih ekonomskih razmer delavcev t 2. Kako namerava ZVU preprečiti fašističnim in neofašističnim elementom teroristične akcije z bombami proti prostorom ljudskih organizacij? S. Iz kakšnih razlogov skuša ZVU ovirati šege, običaje in kulturno udejstvovanje slovenskega prebivalstva tržaškega ozemlja in čemu mu ne dovoli gledališke dvorane v ta namen? Ce je ZVU pripravljena pristati na ta sestanek, naj po mestnem ! časopisju sporoči dan, uro in kraj, ! kamor naj pride delegacija imeno-i vanih delavcev na razgovor. Dar kanadskih izseljencev maršalu Titu Ljubljana, 25. (Tanjug) — Predsednik vlade FLRJ maršal Tito je danes v prisotnosti notranjega ministra Aleksandra Rankoviča in notranjega ministra Slovenije Borisa Kraigherja sprejel delegacijo jugoslovanskih izseljencev iz Kanade, ki so se pred kratkim vrnili v domovino. Delegacija je maršalu Titu podarila nov avtomobil. Maršal Tito se je za darilo zahvalil in se z delegati prisrčno razgovarjal. Gromiko bo govoril ob obletnici ustanovitve OZN Lake Success, 25. — Sovjetski delegat pri Varnostnem sveiu Gio-miko bo ob obletnici podpisa listine Združenih narodov imel po radiu OZN govor kot namestnik sovjetskega zunanjega ministra. Govorili bodo tudi predsednik Truman, Ramadier, Attlee in Cang-kajšek. Komisija za Grčijo izročila svoje poročilo Lake Success, 25. — Preiskovalna komisija za Grčijo je izročila Varnostnemu svetu svoje poročilo. V poročilu zatrjuje — kakor je bilo pričakovati — da so Jugoslavija, v manjši meri Albanija in Bolgarija podpirale grške demokratične borce. Vendar pa komisija ugotavlja, da je za sedanji položaj na Balkanu odgovorna notranja politika grške vlade, ki je tudi odgovorna za preganjanje slovaAske manjšine v Grčiji. Poljska in Sovjetska zve"- sta odklonili podpis na poročilu. Francija pa se je vzdržala. Preiskovalna komisija je ugotovila, da grška vlada slabo ravna z makedonsko manjšino. Ravno preganjanje s strani grškega orož-n* ;tva je vzrok, da je toliko Slovanov pobegnilo v sosedne države. Komisija je tudi prepričana, da so se bivši ELAS-ovi borci in drugi grški demokrati množično izselili v sosedne države zaradi preganjanja, ki ga izvaja grška vlada. Komisija je dalje ugotovila, da vlada v vsej Grčiji splošno nezadovoljstvo, pravi pa, da ne more označiti položaja v Grčiji kot' državljansko vojno. ev v in ZDA reko Ofočiln kii ti . 0 stanju žetve v držati ’j.pride7° v prvi prsti v poštev razmeroma ugodna. f| b, Sil: '^nska ' *n.*9a,a ^Obrozefen pšenice. Angleška delegacija, ki se prav te ^ za sklenitev nove trgoma pr ^°9odbe a sovjetsko zvezo, saradi tega, da bo uspela, lice „ T„3re -ti izvoz sovjetske pše-Lp* 4t; MnaATJ2-. v Združenih ameriških i o. s.. letos mrcina. Računa- iij' °do ZDA pridelale eno mi-v bušljev (l bu-je - *—j \jvj pšenice. Lansko ■e,i mer-10- tijonov bušljev (1 bu °v bušljev. Ta cenitev velja 'Aj "nujuru 0 ^ri 36 litr°v) *UihnWev dala l milijardo 156 . -- — _____ s!sbo ,.?0 ?«Se.rtice’ to se pravi, da bo "•e. j- a tal a komaj polovico lan-"boj. a{veijO škodo je napravil °~irhitia je popolnoma pro-. a Površini l,75i.950 ha. Ce-Sto7e vlada s primerno propa-* bi ^^ušala prepričati kmete, Z9,/k° nadomestili z novo nsko setvijo, je danes pose- S Sa JlSenico vsega komaj 3 mi-,• J}000 ha zemlje. Po vsem ™®.0oo h letos Posejano okoli ietp a P°v?šine manj kot lan- s° snU.^alUi ho tudi slabša, ne-Predvidevali, ker je v '}ka stoj S!' neurje napravilo ve-0 tria ,0 Pšenici. Tako cenijo, da 0 »lilij- znašal precej manj kot r ^atnr1^ stotov- Prvotne cenitve A i S()ei Predvidevale pridelek v mn0amiH]onov stotov, ki bi ne h pr 'zpod povprečne letine, POrgčujo, da bo po po- Jtev j Podnrskego sveta zimska ,eJ do 15% slabša kot so Predvidevan. H * f>0, Je železni zastor? l)aSk°:angleška eB( »l tJSa Hsta »,Se9a to bila sklenjena te dni, , »HiiZ?nen je htl^mu -SiCCr S°sP°darskcmu ne zSinili samo mnogi o tako Pr'Pisati tudi določen ‘i n- Pomen. tMi mislimo, da po- milijo.nov švicarskih frankov. Romunska vlada je to zlato izročila švicarski vladi s prošnjo, naj ona od svoje zaloge nakaže ustrezajočo količino zlata Združenim ameriškim državam. Prva skupina 900 romunskih kmečkih delavcev je že prispela v Prago. Češkoslovaška bo sprejela še druge romunske delavce, in sicer okoli 8000 iz Moldavije in tooo iz Sedmograške. Špekulacija z zlatom Mnogi gospodarstveniki v zapad-nih državah napovedujejo, da bo zlato v kratkem času igralo zopet važno vlogo u mednarodni trgovini in pri urejevanju valutnih vprašanj. V tej zvezi je značilna vest, da je kanadsko podjetje Intgre Porcu-pine Mineš Co javilo na občnem zboru svojim delničarjem, da ima v zalogi zlate palice v vrednosti 5,9 milijonov kanadskih dolarjev. Predsednik upravnega odbora je izjavil, da bo zlato v mednarodni trgovini kmalu zopet zavzelo stare postojanke in da zato zbira zlato rezervo. Verjetno je, da bo skočila njegova vrednost v primeri s sedanjo, kakor je izražena v papirnatih valutah V Združenih ameriških državah se je oglasil predsednik podjetja Willis Overland Motors, ki te nastopil proti znižanju cen, češ da so že itak prenizke v razmerju dolarja nasproti zlatu. Tudi on se je zavzel za obnovo svobodne trgovine z zlatom- Nič čudnega, ,da slične izjave prihajajo prav iz držav, ki imajo same ogromne zaloge zlata. PREKOP DONAVA - TISA - DONAVA MtECJE GRADBENO DELO V ZGODOVINI MSL1VIJE Izboljšanje 500.000 ha zemlje - Deset novih hidrocentral - 781 km novih prekopov V jugoslovanskem petletnem načrtu je predvidena zgraditev velikega prekopa, ki bo povezal Donavo s Tiso in se zopet spojil z Donavo. Prekop bo dolg 260 km ju širok 60 m. Gradnja tega velikega prekopa z mrežo manjših zveznih prekopov, s številnimi hi-drocentralami bo največje gradbeno delo v zgodovini Jugoslavije. Ves ta sistem prekopov bo služil ne samo velik; in ceneni plovbi, temveč tudi odvajanju vode in namakanju velikih površin plodne zemlje. Ta sistem bo omogočil izboljšanje 500.000 ha zemlje. Sama kubatura zemeljskih del bo znašala okrog, 75 milijonov kubičnih metrov. Na ta način se bo preprečila vsakoletna poplava in za mnogokrat povečala, proizvodnja enega najbogatejših predelov Evrope, E-lektrične centrale, ki jih bo okrog deset, bodo razen namakanju služile tudi za elektrifikacijo Vojvodine. Glavni prekop bo tekel od Bez-dana ob Donavi po dosedanjem prekopu, ki bo razširjen na 60 m, ter bo pri Starem Bečeju dosegel Tiso in prešel na področje Banata; speljan bo nato mimo Zrenjanina (bivši Petrovgrad) in Vršca ter se bo zopet stekal v Donavo pri Banatski Palanki. Pri Starem Bečeju bodo Tiso zajezili, kar bo omogočilo reguliranje vodne površine in namakanje obširnih področij. Na jezu bo zgrajena velika hidrocen-trala. Ker znaša višinska razlika med Bezdanom in Banatsko Pa-lanko 16 m, bo mogoče zgraditi vzdolž prekopa 10 električnih con-tral. Prekop bo zgrajen za veliko rečno plovbo; skrajšal bo vodno pot od Bezdana do Banatske Pa-lanke za 90 km. Celotni načrt predvideva zgraditev 284 km prekopov za veliko plovbo, 415 km prekopov za srednjo plovbo in 82 km prekopov za majhno plovbo. Najvažnejši bo razen tega prekop Vukovar-Šamec, ki bp dolg 50 km in bo s tem skrajšal vodno pot za 450 km, ker morajo sedaj ladje voziti iz Vuko- Kanadski Slovenci za enotnost med narodi Beograd, 25. (Tanjug) — S plenarne seje udruženja kanadskih Slovencev so poslali Slovanskemu odboru v Beogradu brzojavko, s katero kanadski Slovenci obljubljajo, da bodo nadaljevali delo za utrditev enotnosti med vsemi slovanskimi in z drugimi miroljubnimi narodi. vara v Samao po Donavi mimo Beograda in navzgor po Savi do Samca žito in druge potrebščine za Bosno. Tiste površine, ki se s temi vodnimi sistemi ne bodo mogle izsušiti, bodo pretvorili v ogromne rib- nike s skupno površino 55.000 ha, kar bo uvrstilo Jugoslavijo med prve države v Evropi glede sladkovodnega ribarstva. Nemčija je imela leta 1939. 62.000 ha ribnikov, Češkoslovaška 40.000 ha, ostale države pa mnogo manj. a 8uhslka e® b.tobcis aA.v.m®ds ®Sombou \51.Becej x S® \ Odžaci A _____% VIikrvjAr \/inkovci,§ covioad V-šacV STT76C fPa^če-.o Oe Gasperijeva odgovornost za fašistične zločine na Siciliji - Velike količine orožja v prostorih protiboljševiške fronte Rim, 25. — Dogodki na Siciliji i dogodkov. V resnici so pa ti do- so imeli svoj odmev tudi v sicilijanski pokrajinski skupščini, kjer so razni poslane, predlagali vladi nezaupnico. Predlog je bil po razburljivi seji z majhno večino zavrnjen. Glavna federacija dela je izglasovala resolucijo, s katero zahteva ukinitev neofašističnih strank in njihovega tiska, energične ukrepe proti sicilijanskemu banditstvu. Federacija zahteva tudi imenovanje parlamentarne preiskovalne komisije, ki naj razčisti dogodke. Prva posledica sicilijanskega terorizma je bila proglasitev splošne stavke v Palermu. Stavka je bila proglašena v znak protesta zaradi neučinkovitih ukrepov' vlade, ki ni kos položaju. Levičarske stranke na Siciliji ugotavljajo, da so sedanji neredi posledica sestava prot,demokratične centralne vlade. Bandit Giuliano, ki vodi vse teroristične akcije na Siciliji, je po mnenju levice slepo orodje veleposestnikov. Giuliano je izjavil, da je napovedal vojno komunistom in tako veleposestniki prikrivajo svoj lastni fašistični bes. Danes zjutraj je delavstvo prekinilo splošno stavko in se zopet podalo na delo. Po svojem fašističnem značaju je v Palermu najbolj znana tako zva-na «protiboljševiška. fronta®, kateri pripadajo ostanki skvadrizma, najbolj vroči monarhisti in qua!uc-quisti.Pod pritiskom delovnega ljudstva je bila policija prisiljena preiskati prostore te organizacije, kjer je odkrila ogromne količine bomb, palic in revolverjev. Polic;ja je aretirala voditelja Cipollo in 60 drugih članov te organizacije. Tudi v drugih mestih Italije so delavci izrazili svojo solidarnost s sicilijanskim; delavci ter so pozvali vse italijanske demokrate, naj stopijo v obrambo demokracije, ki je posebno v nevarnosti po sestavi nove De Gasperijeve vlade, v kater; so sami desničarji. Vse zasedanje konstituante je bilo posvečeno dogodkom na Siciliji. Interpelirali so poslanci levice. Notranji minister Scelba je v svojih odgovorih skušal na vse načine prikazati dogodke kot delo banditizma, ki nima nikake zveze s socialnim in političnim življenjem otoka. Vsi govorniki, kakor Lussu, Musotto, Ca-losso in Scoceimarro so odklonili izjave notranjega ministra, ker je skušal skriviti in zmanjšati pomen godki začetek poskusov državljan ske vojne s strani desničarskih sil v Italiji. Scoceimarro je označil kot odgovornega za dogodke predsednika De Gasperija in ministra Scel-bo, ki bi bila morala takoj nastopiti v obrambo demokracije. Predsednik konstituante Umberto Terracini je danes pred zbornico prebral pismo začasnega predsednika republike De Nicole, v katerem ta sporoča svoj odstop. Konstituan-ta bo o morebitni ponovni izvolitvi De Nicole, oz. o izvolitvi novega predsednika razpravljala na prihodnji seji. godbe. Prihodnji teden ga bodo predložili ustavodajni skupščini. Sklepi slovanskega kongresa v Urugvaju Montevideo, 25. — Zaključil se je peti slovansk, kongres v Urugvaju. Sklenili so, da bodo še bolj utrdili stike med urugvajskimi Slovani in nadaljevali zbiranje pomoči za obnovo slovanskih držav. Razen tega je kongres sklen i, da bodo nadaljevali borbo proti o-stankom fašizma, in izrekel svojo solidarnost s španskim ljudstvom. Postavil; so tudi zahtevo, naj u-Ministrski svet je odobr 1 osnutek I rugvajska vlada prekine odnošaj« zakona za ratifikacijo mirovne po- I s Francovo vlado. Nove stavne v Franciji Največje breme nosi vedno delavstvo - Thorez o Nemčiji, reoaraciiah in o Marshallovem načrtu Gozdarska razstava v Beogradu Beograd, 25. (Tanjug) — Na gozdarski razstavi LR Srbije prikazujejo grafike za izvajanje petletnega načrta, z racionalnim izksrišča-njem lesa se bo za sedemkrat zvišalo izdelovanje pchištya. Letovišča za delavce Beograd, 25. (Tanjug) — Letos bodo poslali veliko število delavcev na dopust v razna okreyališča v hribe in na morje- Film »Resnica o Pulju" Zagreb, 25. — Glasilo Ljudske fronto Hrvatska «Vijesnik» poroča, da je končalo snemanje dokumentarnega filma pod naslovom «Resnica o Pulju®. V f:lmu prikazujejo junaško borbo puljskega ljudstva za svobodo in proti brezobzirnemu ropanju in uničevanju narodne imovme, ki ju izvajajo sovražniki miru in demokracije. Film predočuje vrsto dokumentov, k; govorijo o nečloveških delih zloglasne civilne policije. V filmu je poudarjena enotnost Hrvatov in Italijanov ter privrženost puljske mladine k FLRJ, ki PRAGA. — Zaradi pomanjkanja sestavlja delovno brigado «Slavka Pred splošno stavko ameriških delavcev Stavka 250.000 rudarjev, 150.000 pristaniških delavcev, 80.000 Fordovih delavcev in delavci v čikaških klavnicah New York, 25. — Prvič v zgodovini stoji Amerika pred splošno stavko. Vse to j« posledica izglasovanega zakona «sužnosti», kakor ga imenuje delavstvu naklonjeni tisk in javno mnenje. Verjetna posledica zakona Taft-Hartley je predvsem ta, da se bo okrepilo Wallacejevo gibanje za ustanovitev tretje stranke podobne angleški laburistični stranki. Finančne posledice stavkovnega gibanja pa se zrcalijo v padcu valut. rrasraia je prava epidemija stavk: preko 250.000 rudarjev je zapustilo delo. V stavko so stopili pristaniški delavci in pričakujejo, da bo jutri zapustilo delo 150.000 delavcev. V Chicagu je ustavljeno delo v klavnicah in po došlih vesteh bodo stopili v stavko tudi delavci klavnic v Omahi. V Fordovih avtomobilskih tovarnah v Detroitu stavka 85.000 delavcev. O-sebje podzemeljske železnice v New Yorku je pričelo z belo stavko. Tudi železničarji, kovinarji in delavci v industriji gumija ter v ostalih avtomobilskih tovarnah nameravajo s stavko doseči preklic Taft- delovne sile v CSR je urad za del°. Grubiša® in jo pošilja na mladinsko , Hartleyjevega zakona. V sindikal- nvoHTacral nfli hi T7A nrA«,klh tram- , tssrsz&istr** FIZKlILTURItll ZLET V BEDlilt ADI priliaz sile noi/ega pokolenja, ki gradi noi/o Jugoslavijo imenovanem «ze- !«e o g kv 3 pravilno precenili tudi v "“ZftD v. ... ___ Ojlfc !'SPchrt0rUy>’ temvci da bCK,° >o iP/jaia Ptadvsem stroje. btHiio,,^0 izv0si!ravi, da se bodo borili za pravico in volitve. Vladni strokovnjaki v delavskih vprašanjih predvidevajo najmanj za dobo enega leta velike nerede, kakršnih Amerika ni doživela vseh zadnjih sto let. Gospodarstveniki, k: so bili do včeraj optimisti, pravijo, da bo treba računati na velike upore. Amerika je skratka stopila v novo eksplozivno dobo, ki jo označujejo socialni spori. Muzei za slepce Praga, 25. (Tanjug) — V Pragi so odprli muzej za slepce. Razstavljene so tabele, k. prikazujejo razvoj tiska in pisave za slepce, kakor tudi razne predmete, ki se jih slepci poslužujejo pri svojem delu. Veliko zaslugo pri organiziranju muzeja ima tudi Sovjetska zv=za k; je darovala muzeju mnogo materiala. Nastop so otvorili beograjski pionirji. Za njimi so nastopili Bosanci in Hercegovci, ki so prikorakali na stadion s pesmijo: «Ide Tito preko Romanije*. Prikazovali so s simboličnimi vajami delo žanjic, koscev m drvarjev Za Črnogorci so prikorali na stadion viharno pozdravljeni tržaški telovadci. Ob zvokih pesmi na ((Juriš® so brezhibno izvajali vaje, s katerimi so prekosili same sebe. Za pesmijo «Na juriš® so izvajali proste vaje tud: na pesem «Hej brigade«, na Chopinov brilantni valček ter na Garibaldijevo himno- Po vajah pa so odkorakali s stadona ob-pesmi: «E anche el tram de Operna«. Nato je nastopila vojna mornarica, ki je prikorakala na stadion od treh strani m z vajami prikazovala upor in bsrbo na morju, borbo z nevihtami, valovanje morja, veslanje m plavanje. Na koncu sa sestavili peterokrako zvezdo, sidro in ime Tito in v obliki zvezde ter besede Tito odkorakali s stadiona. Prava pesem barv je bil nastop fizkulturnikov Srbije v živobarvnih in pestrih oblekah. Najlepši nastop srbske brigade pa so izvajali Vojvodinci in Vojvod mke. Dekleta y rumenih krilih so krasno in popoino prikazovale valovanje zrelega žita. Nato moški Pariz, 25. — Zdi se, da se vlada kljub izglasovanju Schumannovega finančnega zakona ne bo rešila nadaljnje krize. Zaradi tega je umljivo, da se je danes psd predsedstvom predsednika republike Vincenta Auriola sestal ministrski svet in pooblastil Ramadiera, naj zahteva v parlamentu glede vprašanja vladne gospodarske politike zaupnico. Sele po tem glasovanju se bo politično ozračje y Franciji vsaj deloma razjasnilo. «Humanite» piše, da je odgovornost za sedanje stanje ugotovljena. Kadar noče vlada yzeti denarja tam, kjer je. in kadar noče hkrati znižat; nepotrebnih stroškov, tedaj je pač usodno prisiljena pritisnit; na delavstvo. Hkrati pa prihajajo vesti, da se mezdni spori v Franciji nadaljujejo. Res je sicer, da se spor nameščencev bank in velikih magazinov bliža zaključku, toda y ostalih gospodarskih sektorjih se stavke vedno bolj širijo. Taka so v Citrpeno-v;h tovarnah zapustili delo vsi delavci- V rudnikih severne Francije stavka nad 180,000 delavcev. Tudi y Valencienskih premogovnikih stavka 25.000 delavcev. Njihova dnevna produkcija znaša povprečno 11.000 ten. Spori manjšega značaja so izbruhnili tudi v usnjarnah Po-tin. Sedaj stavka v Franciji in severni Afriki okoli 320.000 delavcev in uradnikov. Danes se je pričel v Strasburgu 11. kongres francoske komunistične stranke, ki bo trajal 4 dni. Med navzočimi je razen članov političnega urada centralnega komiteta, članov parlamentarne skupine in številnih delegacij iz vseh departemen-tov, francoskih kolonij tudi znatno število žen. Od voditeljev so navzoči Maurice Thcrez in Marcel Ca-chm. Kongresu prisostvuje tudi prof. Joliot Curie. Kongresa so se udeležile delegacije Jugoslavije, Poljske, Češkoslovaške, Bolgarske, Grčije, Madžarske, Italije, Švice, Belgije, Holandske itd. Posebna komisija preučuje vprašanje žene m vzgoje- Poročilo o zunanji politiki je podal Thorez. Zavrnil je vsako misel na bloke in poudaril potrebo sporazuma med velikimi zavezniki. Zahteval je likvidacijo še poslednjih ostankov fašizma. Podpreti je treba demokratične sile y raznih državah in prepovedati atomsko orožje. Na gospodarskem področju se je Thorez zavzel za čim večje trgovinsko sodelovanje z vsemi zaveznik; in prijatelji Francije. Thorez se je dotaknil tudi nemškega vprašanja in podčrtal, da nacizem in -militarizem še nista zatrta v zapadnih conah Nemčije. Glede bodeče politične organizacije Nemčije priporoča Thorez naslonitev na delavske :n demokratične elemente, ki so edini sposobni prevzgojiti nemško ljudstvo. Nemčija mora plačati reparacije, da se ji s tem vzame tudi vsaka možnost kosijo, dekleta pa z upogibanjem kažejo, kako pada požeto žito. Po nastopu jahačev prikoraka na stadion jugoslovanska vojska. Vojaki s puškami se odcepijo od glavnine telovadcev ter v gostih vrstah korakajo na vse strani s puškami v pripravljenosti. Je to krasna slika, ki kaže, kako nima naša vojska nikakih imperialističnih namenov ter hoče le ščititi mirno obnovo domovine Ko končajo z vajo, prikorakajo na stadion drug: vojaki m mornarji, ki nosijo pravo morje državnih in fizkuitumih zastav. Trenutek je mogočen in očarljiv. Na sredi stadiona stvorijo krog, okoli njega peterokrako zvezdo, nato zopet krog vojakov v modrih in rdečih dresih- Iz srednjega kroga se počasi dviga piramida vojakov, najv.šji dvigne državno zastavo. Tedaj se sklonijo proti piramidi vse zastave v pozdrav, godba zaigra «Hej Slovani®. Trenutek je slovesen in vsi gledalci so prevzet; od veličastnega prizora, k; jim bo ostal trajno v spominu. Tako se je zaključil figkultumi nastap na stadionu, nastop, ki je bil pesem barv in dela, pregled vseh naših sil in uspehov, bodrilo za bodoče delo in napore, za napredek fizkulture in obnove domovine. pripraviti novo vojno. Angleški in ameriški trusti niso namenoma hoteli uničiti nemške vojne industrije, kakor tudi niso hoteli osvojiti sovjetskega in francoskega načrta glede Porurja. Amerika se obnaša napram Nemcem kakor napram bodočemu konkurentu. Po mnenju Thoreza pospešuje Amerika svojo ekspanzicnistično in reakcionarno politiko v notranjost; in v inozemstvu samo iz bojazni pred krizo, ki se ji približuje. V vprašanju Marshallovega načrta vidi Thorez namen Amerike odpraviti z dnevnega reda vprašanje nemških reparacij in postaviti Nemčijo v isto vrsto s Francijo m ostalimi žrtvami nacističnega napada. Italijanski delavci solidarni s tržaškim slovenskim ljudstvom Ko so zavezniške oblasti prepovedale kulturno predstavo Slovanskega narodnega gledališča, se nad tem dejanjem ni zgražalo le slovensko ljudstvo v Trstu in na STO-ju, marveč obsoja to pristransko dejanje pristojnih oblasti tudi italijansko demokratično ljudstvo. Objavljamo protestno pismo, ki so ga brali delavci in uradniki v večjih tržaških tvomicah in de- , lavnicah: Slovenskemu prebivalstvu Svobodnega tržaškega ozemlja! 23. t. m. bi se morala vršiti velika slovenska kulturna manifestacija, katero pa je višja zavezniška vojaška oblast onemogočila zaradi pritisi « neke skupine šovinistov v Trstu. Ta ukrep spada v okvir vseh onih dejanj, ki jih izvaja reakcija v Trstu proti demokraciji. Bombe, ki so jih vrgli neo/ašisti v kulturni krožek «Perossa», oprostitev fašistov in teroristov, neodločno zadržanje ZVU in poslednji ukrep višjih zavezniških oblasti jasno dokazujejo, da hočejo nekateri ustvariti tak položaj, proti kateremu smo se za časa narodno osvobodilne borbe odločno korili. Tovariši Slovenci! Mi, italijanski delavci iz ladjedelnic Sv. Marka, FMSA, tražaških ladjedelnic in ILVE nismo pozabili skupne borbe proti fašizmu in odločno izjavljamo, da nas odloki in ukrepi ZVU ne bodo od Vas ločili nikdar! Mi delavci smo z Vami in se bomo z Vami odločno borili za dokončno osvoboditev vseh narodovi Življenje mladine v kolonijah Moskva, 25. (Tass) — Na tiskovni konferenci o rezultatih četrtega zasedanja izvršnega odbora Svetovne zveze demokratične mladine je tajnik Zveze govoril o enotnosti in sodelovanju demokratične mladine v svetu. V zadnjih mesecih se j® v Zvezo včlanilo pet milijonov novih članov, ki so člam 14 mladinskih organizacij raznih držav. Zvezi so priznali pravico udeležbe kot posvetovalni član pri gospodarskem ;n socialnem svetu OZN. Člana komisije, ki je obiskala Indijo, Indonezijo, Burmo in Ma-lako. Jean Lotisier in Vidia Ka-nuga sta govorila o vprašanjih mladine v kolonialnih in odvisnih državah. V Madrasu, je dejal Lotisier, delajo pri manufakturi tobaka petletni otroci. V Kalkuti delajo na plantažah sedemletni otroci in hindujske žene s svojimi otfoci, ki jih nosijo v culah na hrbtu. Zato je povprečna življenjska doba Hindujcev 25 let. Izvršni odbor je sklenil, da bo nabrane podatke o življenju mladine v kolonialnih in odvisnih državah predal gospodarskemu in socialnemu svetu OZN in predlagal, aaj o tem razpravlja še Svetovna sindikalna zveza, ki naj preuči, kako bi se izboljšali delov-n* pogoji mladine v teh deželah. Predlagal je tudi, naj se pred koncem leta skliče konferenca mladine južnovzhodne Azije. Tajnik Zveze je izjavil, da namerava ta predložiti gospodarskemu in socialnemu svetu OZN, naj se izdela «karta za mladince®. Clan Izvršnega odbora in predstavnik republikanske Španije Ga-lego je poudaril, da mora mladina vsegh sveta nadaljevati borbo proti Francovemu terorju in proti fašističnemu režimu v Španiji. PKIMOKSKi DNEVNIK 26. junija ljM Borba za vsakdanje življenje Veljavnost dosedanjih mezdnih pogodij, ki so veljale za poedine stroke, je potekla s 30 aprilom t. I. Zaradi tega so pričela nova pogajanja, ki naj bi rešila mezdno vprašanje. Toda vedno znova moramo ugotavljati, da so delodajalci v tem oziru zelo odporni in neuvidevni. Zaradi njihovega stališča niso pogajanja potekala še nikdar mirno, hitro in brez zavlačevanja. Z namenom, da bi se sporazumeli v vprašanju mezd, plač in dra-ginjskih doklad sq se predstavniki delovnega ljudstva in delodajalci v tem tednu na sedežu Urada za delo sestali 23. in 25. t. m. Delovno ljudstvo zastopajo predstavniki OOSS, ki bi želeli do dokončne ureditve plačilnih pogojev in sklenitve novih mezdnih pogodb najti možnost začasne ureditve tega vprašanja. V ta namen so poskušali sindikalni predstavniki doseči pristanek s strani delodajalcev, da se z ozirom na podražitev življenjskih prilik sporazumelo in določijo enotni začasni povišek za vse stroke, ki naj bi bil v veljavi do konca tega meseca, oz. do sklenitve nove mezdne jpogodbe. Glede draginjskih doklad so zavzeli delodajalci drugo stališče, kot so ga imeli doslej. Na ta način bi hoteli prihraniti pri vsakem delavcu dnevno 33 lir. Oni predlagajo kot osnovo za draginjsko doklado 470 lir dnevno, sindikalna pa 503. Zaradi neenotnosti pri začasni ureditvi ekonomskega položaja delovnega IjlUdstva, ki se je pojavila med delodajalci, ni uspel tudi včerajšnji sestanek med sindikalnimi predstavniki in predstavniki delodajalcev• Take in slične načine zavlačevanja pogajanj s strani delodajalcev dobro poznamo in jih nam ni potrebno tolmačiti posebej. Življenjski položaj in borba za vsakdanji kruh narekujeta vsem ročnim in umskim delavcem enotnost, odločnost in doslednost. Vse to nam je neobhodno potrebno, če hočemo doseči naše pravice. TRŽAŠKI DNEVNIK Resnica o jugoslovanskem patrolnem čolnu Kdor teroriste brani, je njihov sokrivec Se vedno prihajajo pisma od vseh stran;, v katerih demokratično ljudstvo Trsta ostro obsoja teroriste, ki mečejo bombe na le ne in otroke, kakor je bil slučaj v kulturnem krožku «Perossa». Ti elementi bi radi za ysako ceno preprečili sporazum med raznimi strankami in ovirah splošno po-mirjenje. Prebivalci okraja Ljudski vrt-Skorklja pravijo v svoji spomenici, ki jo je podpisalo preko 100 ljudi, med drugim: »Vsem poštenim meščanom Je postalo jasno, da taka dejanja povzročajo tisti, ki so proti pomnjenju. Jasno je, da so kvalunkvizem in in njegovi pajdaši odgovorni za ta dejanja, ki se vršijo v času, ko so KPJ K, SIAU in OF ponudili roko v spravo*. Delavci pri gradbenem podjetju Paccanon; pišejo: «Ta zločin ni nič drugega kot nadaljevanje zločinskega dedovanja fašističnih krogov in ima namen netiti sovraštvo in teror med narodi. Vsa ta dejanja se vršijo pred očmi policije in ZVU, ki s svojim postopanjem podpirajo teroriste. Kdor jih brani, je njihov sokrivec in nosi odgovornost za njihova teroristična dejanja. Pozivamo vse demokratske množice, da se združijo v borbi proti fašističnemu nasilju, za ljudski napredek in blagor, za materielni in kulturni razvoj na STO-ju. Dne 18. t. m. je jugoslovanski patrolni čoln odplul iz oporišča Kopra na patroliranje obmejnih obalnih voda, da nadzira ladje, ki bi hotele prekoračiti mejno črto. Okrog 16.30 se je v daljavi prikazal neznan motorni čoln. Takoj ko se je približal na nekaj sto metrov jugoslovanskemu patrolnemu čolnu, je posadka jugoslovanskega čolna razobesila jugoslovansko zastavo. Istočasno je to storila posadka neznanega čolna, ki se je izkazal za motorni čoln civilne policije cone A. Takoj ko so prišli v bližino jugoslovanskega čolna, so z zavezni-škega motornega čolna spustili dva rafala z mitraljezom proti jugoslovanskemu čolnu. Zavezniški častnik, ki je bil na policijskem motornem čolnu, je nameril brzostrelko proti jugoslovanski posadki. Isto tako so namerili samokrese tudi civilni policisti. Takoj na to sta prišli še dve policijski motorni ladji, ki sta bili v radijski brezžični zvezi z angleškim čolnom. Hočeš nočeš, se je morala posadka jugoslovanskega čolna predati policistom. Vse to se je zgodilo 2500 m sovernozahodno od Punte Grosse, torej ne v milj-skem zalivu, kakor so to hoteli natvesti zavezniki v svojem tendencioznem poročilu, o katerem so se pisuni reakcionarnih glasil na široko razpisali. Tovariše so nato odpeljali v Trst na zaslišanje, pstem pa v jezuite. Ko so jih odpeljali iz je-jezuitsk;h zaporov v Coroneo, so bili na ulici pred zaporom vsakih 5 m policisti z brzostrelkami. V Coro-neu pa so zavezniki soočili tovariše z ameriškimi vojaki, ki jih je neki jugoslovanski patrolni čoln odpeljal v Koper. Najprej so člane posadke pokazali ameriškim vojakom, nato so čez nekaj časa zopet soočili tovariše y družbi z drugimi osebami z ameriškimi vojaki. Jasno, da so vojaki takoj pokazali na posadko, ki naj bi jih po njihovem zatrjevanju odpeljala v Koper. Vsekakor so ta soočenja zanimiva ker srna jih že navajeni pri inšpektorju De Giorgiju. Tako so še sedaj člani posadke jugoslovanskega motornega čolna v tržaškem Coroneu in ne vedo, kaj prav za prav Hočejo zavezniške oblasti od njih. Se vedno bombe v Trstu Elektrifikac ja Slovenskega Prmorja Za elektrifikacijo Slovenskega Primorja je predvidenih 270 milijonov lir. V sežanskem okraju bodo letos zgradili 3 daljnovode po 10.000 voltov za elektrifikacijo številni vasi. V gor iške m okraju pa bodo zgradili 5 km dolg daljnovod Col - Podkraj z napetostjo 26.000 voltov in transformatorsko postajo v Podkraju. Tudi v tolminskem in idrijskem okraju bodo elektrificirali številne vasi Od Zirov bo podaljšan daljnovod do Idrije, kar bo znatno zboljšalo preskrbo idrijskega rudnika z električno energijo. Elektrificirali bodo tudi okolico Cerknega. Po priključitvi Slovenskega Primorja bodo naprave Pokrajinskega električnega podjetja za Istro, Reko in Slovensko Primorje prevzele, kolikor bodo na ozemlju Slovenije. Državne elektrarne Slovenije, v predelih Hrvatske in Istre pa bo te naprave prevzelo Električno podjetje Hrvatske. Državne elektrarne Slovenije bodo imele svoje podružnice v Tolminu, Ajdovščini, Postojni in Sežani. Prejšnjo noč so vrgli neznanci iz znanih krogov ročno bombo proti stanovanju Alojzija Folli v ul. Co-stalunga 172. Na srečo eksplozija ni povzročila ne škode ne žrtev. Ob 19. uri istega dne je našla policija eno ročno bombo tipa Breda in steklenico tritola z vžigalnikom na stopnišču med ulico 20. Septembra in ul. Pindemonte. Pobiralec min Danilo Majer je oboje odstranil. Oživljeni skvadrizem hoče torej za vsako ceno nadaljevati s staro prakso iz Mussolinijevih časov. Demokratično ljudstvo se ogorčeno sprašuje: Kaka dolgo še? Spanger Vojmil -borec za svobodo Nac.fašisti so 19-6-1944 v zgodnjih jutranjih urah nenadoma vdrli v Malem Repnu pri Proseku v hišo, kjer se je skrival partizan Spanger Vojmil, ki je bil verjetno ovajen. Odpeljali so ga y Sežano in PO treh dneh v tržaški Coroneo. SS-ovci sq Vojmila vsak dan strašno mučili v bunkerju na trgu Oberdan in četrti dan je mladi Vojmil izgubil vid in sluh. Proti koncu junija so ga odpeljali iz Coronea proti Sv. Soboti, verjetno v rižarno, od koder se ni več vrnil. Mladi Vojmil ni še dovršil sedemnajsto leto, ko je moral 1936. skrivaj zapustiti Prosek in se zateči v Jugoslavijo. Od tedaj je živel v Mariboru kot neumoren delavec za svobodo in športnik. 1941. se je vrnil skrivaj v Trst. Fašisti pa so ga prijeli in odpeljali v Aqu;lo na prisilno delo. Po italijanskem polomu je Vojmilu uspelo pobegniti in vrnil se ie na Prosek ter šel k partizanom. Fašisti zopet terorizirajo Napad na urednike listov „11 Lavoratore’‘in „11 Progresso" V zadnjih dveh dneh so fašistični pobalini, ki vedno mrgolijo po drevoredu XX. septembra, zahrbtno in v veliki premoči napadli glavnega urednika «Progr€ssa» Ruggera Bartoluocija in urednika «Lavoratore» Petra Liebleina. s svojim; napadi hočejo fašistični smrkavci terorizirati demokratične novinarje, ki v svojih časopisih razgaljajo pred ljudstvom nanovo sv porajajoči fašizem v Trstu. Seveda je kakor vedno tudi sedaj prišla policija prepozno. Napada sta se izvršila takole: V torek zvečer se je Bartolucci po drevoredu XX. sept, sprehajal v družbi dveh prijateljev in tovarišev v študiju. Ko so prišli do bara Voltolina jih je obkolilo okrog 20 smrkolinov, ki so zahtevali od Bartoluccija pojasnila, če dela pri L j A O letini v Brkinih Sadje. Znano je, da so Brkini zelo bogati ha sadnem drevju, ki do-naša kmetovalcem precejšnje ob dobrih letinah pa prav bogate dohodke. Vendar pa so vsi sadni nasadi preveč zanemarjeni. Zaradi pomanjkljivega jesenskega in pomladanskega škropljenja sa okužena z brčesom. Češpljeva drevesa so ovita s tanko pajčevino češpljevega mo-ljaž Jabolčne nasade pa je okužil kalifornijski kapar. Ako si hočemo zagotoviti čim večji sadni pridelek, moramo sadno drevje uspešno zavarovati pred temi in podobnimi boleznimi. Zato bodo morah Brkini še letos — y kolikor bo ta še mogoče — brezpogojno pa prihodnje leto pričeti z načrtnim in organiziranim uničevanjem sadnega mrčesa. Zito. Dolga pomladanska suša in slaba zima sta uničili velik del letošnjega žitnega pridelka. 2ita so povsod zelo redka, zlasti v višjih legah, ki so manj žitorodne. V bistriškem okraju so posejali približno 740 ha njiY. Do sedaj se je najbolje obnesla domača rjava pšenica «Est Ma:en» v Reški dolini, kjer se tudi pričakuje največji pridelek okrog 12 stotov na ha; v ostalih krajih pa nekaj čez 7 stotov do ha. Del pridelane pšenice bo služil za selekcijo in potrebam prihodnje setvene kampanje v onih predelih okraja, kjer se letos pšenica ni obnesla. Za bližnjo miatev so pripravljene štiri mlatilnice, k; bodo razporejene na najbolj racionalen način, da bo vsakdo lahko pravočasno spravil žito pod streho. Verjetno bo okraj dobil na razpolago od «Ustroja» še eno mlatilnico. Življenje v Šempolaju Življenje pri nas. Kulturno-pro-svetno delo naših množičnih organizacij ni preveč razgibano. Najbolj delaven je pevski odsek prosvetnega društva, dočim so knjižnica, bralni in študijski večeri ter stenčas skoro pozabljeni. Mladina razmišlja, kako bi zgradila prosvetni dom. Hvalevredno zamisel toplo pozdravljamo. Pre- Akcija za nabiranje pelina SALE2 Zene. so volile. V nedeljo so se v naš; vasi vršile volitve AF2, ki so potekale v najlepšem redu. Volile so na splošno vse članice. Se celo stare mamice niso zaostale. Sle so z naj več j im zadovoljstvom na volišče, ker so se zavedale, da si bodo prvič v življenju same izvolile svoje odborovo vodstvo. Po pregledu izida volitev se je vršil zabavni večer. Med plesno zabavo je pevski zbor zapel nekaj zbranih pesmi. Nato je spregovoril tovariš o pomenu volitev ter o raznih krivicah, ki se godijo dan za dnem našemu ljudstvu- Policaji-tatovi pred sodiščem K U LT URA Glasba v SZ Največja novost lanske operne sezone v Sovjetski zvezi predstavlja mdvomno opera Sergeja Prokofjeva eVojna in mir» po romanu Leva N. Tolstoja. Opera je zelo dolga, njeno izvajanje traja dva večera. Kritika moskovskih časopisov poudarja njene odlike, ki so v glavnem naslednje: bogastvo prizorov, veličastni zbori, novosti v instrvmenta-ciji ter končno uspeh dirigenta Samasuda in koreografa Borisa Fenstra. Nadaljna novost je opera eMa-nass, delo treh komponistov: Vlasova, Fere in Maldibajeva. Motivika te opere sloni na kirgiških epskih pesmih. Georgijec Mahvelidie pa je napisal opero na poemi Mustave-lija eTaurielova legendan. Med sovjetskimi skladatelji je tudi mnogo žena. Tako je Barbara Gajgerova napisala opero «Belav> po noveli pesnika Lermontova. Zara Levina je zložila uPoemo v spomin Leninu*. Nina Makarova, žena skladatelja Hačaturjana, je objavila več kompozicij, med njimi simfonijo in več manjših komornih skladb. Roza Romova se je proslavila s ttSimfonično uverturo»■ Lidija Auster je napisala «Estonsko uverturo*/- Iz azerbejdžanske republike je poskusilo svojo srečo v komponiranju pet žena: Asja Sultanova, Emina Nazirova, Safira Akhundova, Adnija Gusenova in Aga Badži Rzajeva. Nekatere izmed imenovanih pišejo muziko za azerbejdžanske narodne instrumente. Tudi v Georgiji se bavijo žene uspešno s kompozicijo. Tamara Vakhbakhichvili in Tamara Cha-verzachvili sta napisali baleta eBakhov praznik» in »Spartakusv, Dagmar Sliamova je skomponirala «Herojsko simfonijo», suite za otroke, simfonično pesnitev «Hišica na pori*, dočim je Olga Baramichvili uglasbila Gorskega pesnitev eBurje-vestniks. Tudi Armenci in Uzbeki, stanci se pridno udejstvujejo v glasbeni stroki, seveda predvsem v folklorni smeri. Nova številka »Gozdarskega vestnika' Inž. Milan Ster: Računanje kuba-ture žaganega lesa. — Dr. Bogdan Ditrich: Predelava in uporaba borove smole. — Gozdarska in lesna posvetovalnica. — Sodobna vprašanja. — Zakon o petletnem planu; Stenčas. — Dopisi. — Kratke vesti. Gozdarski vestn k se naroča v Trstu pri Ljudski založbi v ulici Commerciale 34. Zaključek češkoslovaške razstave V umetnostni galeriji «Scorpione* se je včeraj zaključila razstava češkoslovaških slikarjev in kiparjev, ki je vzbudila mnogo zanimanja j nja z njegovim podpisom. Govoris med tržaškimi ljubitelji umetnosti, so tudi žene obtožencev, ki bo trdi-Zaključno predavanje je Imela sli- nju imeli usta zatekla in da so se karka Marija Pošpišilova. I tožili nad bolečinami. V isti sapi Včeraj zjutraj je govoril obtožen’ železničar Catalan. 2atrjeval je, da ni sodeloval pri tatvinah niti ni vedel razložiti kako to, da so našli na njegovem vrtu vreče sladkor ja. Priznal pa je, da je sladkor skril, ko' je policija začela preiskovati zadevo. Tudi ta obtoženec je zatrjeval, da so ga na policiji pretepali, zato da so vsi njegovi zapisniki neresnični. Sledil mu je civilist Pinti, ki je bil že enkrat obsojen, ker je kupil ukraden sladkor. Zatrjeval je, da je bil prisiljen podpisati zapisnik na policiji, ker mu je podinšpektor Stefani grozil, da ga bo pretepel. Obtoženec je izjavil, da ga Je že pri nekem zasliševanju Stefani tako pretepel, da mu je pokvaril bobnič. Vendar pa je Pinti ves čas med svojim kvasanjem zapadel v taka očitna protislovja, da ostali obtoženci niso niti hoteli več govoriti v svoj zagevor, ker so sprevideli, da je vsako izmikanje zaman. Popoldne je zopet govoril obtoženi Catalan. Tožilec Marcucci ga je vprašal, ali je podpisal zapisnik na policiji, ko ga Je zasliševal inšpektor Barbaro. Medtem ko je obtoženec zjutraj odločno trdil, da ni podpisal zapisnika, pa popoldne ni vedel odgovoriti. Zato mu je tožilec pokazal zapisnik tega zas>’ša pa izjavljajo, da jim je inšpektor Stefani med zasliševanjem dovolil čakati v sosedni sob; in celo po zasl ševanju jim je dovolil govoriti z obtoženci. Inšpektor Magnelli, član disciplinske komisije, k. je preiskovala zadevo članov «Tre di Coppe*, je izjavil, da mu ni ničesar znanc-le, da so njihovi možje po zasl: saga, da bi člani. «3 di Coppe* trdo ravnali z obtoženci. Obramba in obtoženci ter njihove žene skušajo na vse načine prepričati, kakšnim grozodejstvom so bili izpostavljeni obtoženci, preden so podpisali zapisnike. Vendar so ta pretiravanja na tako šibkih nogah, da jim ne more nihče verjet’. Sami obtoženci so čisto navadni tatovi, ki se tako nespretno zagovarjajo, da že v naprej prav za prav poderejo vsak poskus obrambe ki bi jih hotela izvleči iz blata. Na vsak način je bilo zanimivejše poslušati tiste osebe, ki so tedaj vodile preiskavo v tej zadevi in ki so danes nam nedostopne. V kopališču je utonil Os?b„e Rdečega, križa je. včeraj ob 17. uri našlo v kopališču «Pri svetilniku* osemletnega Puntina Jurija iz ul. San Sergio 9. Deček se je pri kopanju utopil. Ker je bilo v njem še nekaj življenja, so ga brž odpeljali v bolnico, kjer so ga sprejeli na IV oddelek. Njegovo Hrpelje-Kozina. — Na psbudo okrajnega odbora za počitniške kolonije se je 17. t. m. v Hrpeijah-Koz;ni organizirala akcija za nabiranje pelina- Akcije so se udeležile masovne organizacije Hrpelj-Ko-z;ne in vseh okolišnih vasi, ki so nabrale skupno 2515 (kg pelina. Najbolj aktivna se je pokazala sindikalna podružnica nameščencev državnih in pravosodnih ustanov pri Okr. LO za Sežano, ki je ta dan nabrala 633 kg pelina ter poieg tega tudi natovorila na kamion vso količino nabranega pelina. Zelo dobro se se izkazale tudi žene in mladina iz Hrpelj-Kozine, mladina iz Ocizle, vasi: Tublje, Klanec, Famlje - Goriče, podružnica «Prerada» v Kozini in drugi. Pelin bodo oddali tovarni za izdelavo zdravil v Ljubljani po L. 16.60 za kg. Izkupiček pa bo šel v fond za počitniške kolonije. S to akcijo so naši ljudje ne samo materialno prispevali lep delež za pomoč našim otrokom, marveč so tudi pokazali veliko razumevanje za napore jn trud, ki ga naša ljudska oblast vlaga na tem polju. BABIČI Prostovoljno delo pri gradnji nove hiše. Tovarišu Babiču Francu, ki je bil od fašizma zelo preganjan, gradijo te dni novo hišo, katero so mu požgali teksm borbe fašisti. Na KLO Marezige, kamor so se Babiči priključili, so se dogovorili, da bosta dva tovariša dnevno pomagala zidarjm. 2e od ponedeljka, 16. tega meseca se izmenoma vrstijo in radovoljno pomagajo tovarišu, da ba čimprej prišel znova do svoje hije. Tovariš Babič vzdržuje kljub nesreči, ki mu jo je prizadejal fašizem, svojega očeta in mater, ki sta vsa izčrpana od dela doma v neki zasilni kuhinji. Tako si ljudstvo pomaga samo, danes enemu, jutri drugemu. Požgani slovenski domovi rastejo znova iz ruševin, lepši, trdnejši in svobodnejši. V bratski slogi si jih gradi ljudstvo samo — brez primesi Trumanovega «kvasa». »Progressu*. Ko ata ga hotela njegova dva prijatelja braniti, jima je vodja bande zagrozil. V istem trenutku so pričeli ostali tolči s pestmi po Bartolucciju, ki se mu je posrečilo zateči se v sladoledar-nc Zampoli, kamor pa se napadalci niso upali vstopiti. Včeraj popoldne pa je verjetno ista banda okoli 13. ure popoldne napadla urednika «11 Lavoratore* Petra Liebleina. Pred sladoiedarno Costa je eden izmed bande, ki je sedela za mizami zavpil: «Poglejte, po cesti gre urednik Lieblein!*, nakar so se takoj dvignil; in ga pričeli biti b pestmi. Podrli so ga na tla in ga brcali po vsem telesu. Tovariš Lieblein, ki se je bran’1, kolikor je pač mogel, se ;e zatekel v kavarno Sv. Marko. Medtem so ga še enkrat dohiteli in ga tolkli s stoli po glavi. Poleg teh dveh napadov na demokratična novinarja so v torek okrog 18. ure ponovno v drevoredu XX. septembra napadi; mleč-r.ozobi fantalini mladega antifašista tovariša K. S. KOLEDAR Četrtek, 26. junija Rudolf, Rinica Sonce vzhaja ob 5.13, zahaja ob 20.56. Jutri 27. junij Hčcna, Ladislav. Spominski dnevi 1945 je bil vod1 tel ju narodov SZ generalisimu J. V. Stalinu podeljen naslov heroja SZ, obenem pa je bil odlikovan z drugim redom «Zmage». Pionirska prireditev Pionirji v Mačkovljah bodo zaključili šolsko leto s priredtvijo na prostem — pod lipo —, k; bo v nedeljo, 29. t.m. ob 17.30. Nastopili bodo z igro «Cudodelna srajca*, burko «Pavliha» ter deklamacijski-mi in. pevskimi točkami. BORŠT PRI KOPRU Zaključek šolskega leta bo naša šolska mladma proslavila z majhno kulturno prireditvijo. Malčki, ki so prvič pa petindvajsetih letih obiskovali šolo v svojem jeziku, hočejo podati s tem majhen obračun tega, kar so pridabili. Učijo se kar tri krajše igrice: ((Begunček*, «Mirko in abeceda* in «Igrico o veseli nalogi. Poleg teh pa še več deklamacij in pesmi. Uspeh, ki ga je dosegla mladina v tem letu, je zadovoljiv. Nad 70% učencev je izdelalo z dobrim uspehom, dve deklici bosta celo sprejeti v gimnazijo v Kopru. ♦ * * Sezono češenj smo zaključili z dobrim izidom. Četudi smo že zelo visoko y kribih, je vas vseeno pridelala nad sto k. češenj. Kmetje so bili zelo zadovoljni, ker je bil odkupni center v Marezigah, kamor so sproti vozili in oddajali nabrano blago. Šiba novo mašo poje. Pri tem pozabljamo, da tudi pri otroku lepa beseda lepo mesto najde. Vremensko poročilo Meteorološka postaja je poslala sledeč^ vremensko poročilo: toplota maksimalna 28.4, minimalna 21.5, brez vetra, nebo jasno, morje lahno razgibano, toplota morja 24.5. O odnosih in stikih KPJK in SIAU-ie s strankami bivšega CLN-a Danes se bosta vršili ob 21. uri o tem vprašanju dve predavanji. V krožku «Poligrafici» bo govoril tov. prof. Ferlan, v krožku «Tomažič» pa tov. odvetnik Fogassi. CENE NA ŽIVILSKEM T®6® Trst 25. junija Sindikalne volitve bodo v petek, 27. t m. Pri Chapila ob 8. uri, Associazio-ne Mutua Malattia od 12. do 14. ure. Izidi sindikalnih volitev Z dne 9. junija t. 1. pri tvrdki Francesco Mell — odbor: ES 1+1, DZ 2 + 1; delegati: ES 2, DZ 3. 23. junija pri tvrdki Sicrif — delegati: ES 4, DZ 0. 24. junija v Miljah: Razna stavbena podjetja — delegat:: ES 4, DZ 0. Panfilli — odbor: ES 2 + 1, DZ 1 + 1; delegati: ES 2, DZ 1. Univerza — odbor: ES 0, DZ 5; delegati: ES 0, DZ 8. Enotni sindikati Slaščičar j'. Danes ob 19. uri seja glavnega odbora. Poljedelci, Danes ob 18. uri seja glavnega sveta in referentov v ul. Imbriani 5, I. Komisija za del. knjižice v Miljah Z odlokom št. 79 je ZVU imenovala Gastena Crismapija za člana komisije za izdajanje delavskih knjižic rokodelcev za občir.c Milje. Novoizvoljeni odbor SIAU-je je te dni prevzel delo v svoje roke. Pozivamo zato vse člane te naše organizacije, da sodelujejo z njo, da bo delovanje mais bolj živo kot je bilo prej. Nalog je prepolno in treba je da jih bemo sami skupno reševali. Mladina je vse premals aktivna, voditi b; morala v vasi in biti za vzgled vsem. Delitev petroleja za kmetovalce Vsi kmetovalci tržaške občine, ki so vpisali (prenotirali) svoj odrezek za petrolej za razsvetljavo hle-vov, naj dvignejo kupone za petrolej pri občinskem uradu za kmetijsko statistično ekonomijo, ulica Roma 20. do 5. julija. Solistični in zborovski koncert v «Kinu ob morju* Promet v tržaškem pristanišču! Predvčerajšnjim so prispele v Trst naslednje ladje: amer.ška cisterna «Bradford Island* s 14.687 tonami benc na; ameriška ladja «James Pouldi"g» iz Galvastona s 8620 tonami žita; švedska motorna ladja «Forsv'ck» z 279 tonami bombaža. Pričakuje se ameriška ladja «Cyrus F. Brady», ki bo pripeljala premog in angleško ladjo «Ocean Faith* s 1890 tonami raz- S kladivom je ubil tovariša Včeraj zjutraj med 3. in 4. uro je hotel neki običajen klient spravit; svoj avto v garažo na trgu Ospedale št. 2, k, je last Ivana So-lija. Čudno se mu je zdelo, da je našel glavna vrata odprta in da mu nočni čuvaj ni prišel naproti, kakor običajno. Ko pa je vstopil, je našel 19-let-nega čuvaja Salvatora Farmo, doma iz Palerma in bivajočega v ul. Gambini 37, na svojem ležišču v garaži nezavestnega m z razbito lobanjo. Brž ie poklical avto Rdečega križa, k; je ranjenca prepeljal preko ulice v glavna bolnico. Zdravnik; so se potrudili, da bi mladeniču rešili življenje. Vendar to zaradi stanj? je resno in zdravniki n so ] razbite lobanje m prevelike izgube gotovi, če ga bodo lahko rešili. | krvi ni bilo več mogoče in je Fa- ALEKSANDER BECK -v VOLOKOLAMSKA CESTA 3. In naenkrat se je zaslišal glas Brudnega: — Tovariš kombat... Samega sebe sem silil, da bi ga ne pričakoval, toda vendar sem čakal, da bi dospel s poveljem. V polsnu sem se nasmehnil. In sem planil. Rahimov je že bil na nogah. Njegov plašč se J* valjal po tleh. On, moj redoljubni, hladnokrvni načelnik štaba, ga r.l pobral. Smehljal se Je. Gledal je na Brudnega in na Kurbatova. Skupno sta vstopila. Pri obeh se Je bleščala na plaščih g’adko skorja neposušenega blata; verjetno sta se bila morala nekje plaziti. — Tovariš kombat... dovolite... To je bila stvarnost, To je bil živahni Brudni; njegov nagli govor, nagli pogled, lica, ki so plamenela od rdečice. — Ali si prinesel ukaz? — Sem, tovariš kombat, za umik... Izročil mi je listek. Ko si nečesa strastno želiš, ne moreš takoj verjeti, da se je izpolnilo. Spominjam se, misel me je obšla — ali niso morda vse to sanje? Ne, prividi »o minili. Pogledal sem na uro. Tri in pol. Ali je mogoče, da sem ležal vsega nekoliko minut? Komandant polka, major Jelin je v naglo nametanih vrsticah sporočal, da nas bo v gozdu za vasjo Dolgorukovko pričakal oficir iz štaba, ki nam bo pokazal nadaljno smer proti Volokolamsku — kjer se zbira polk. Po svoji navad; spustim mimo sebe vrsto, nato poženem Lisanko, prehitim kolono — In jo spet puščam mimo. Sem. pa tja se mesec prebije na črnem nebu, podoben motni pegi. Tedaj postaja tudi mrak moten. Ponovno sem prehitel bataljon. Kolono vodi Krajev. Njegova četa je na čelu. Pljuskajoč po vod’, po kateri brodi, in mlateč z dolgimi rokami, ostro gazi in gazi, narahlo upognjen kot vedno, z gornjim delom telesa naprej ter s tem daje tempo ostalim. V koloni po štiri se premikajo borci, ne da bi zaostajali. Ceta gre mimo. Za njo — vozovi bolničarskega voda, ki je bil postavljen sredi borbenih edinic. S seboj vozimo štirideset ranjencev. Prepoznal sem našega čokatega, trebušastega zdravniškega pomočnika, starca Ki-rejeva. Med pohodom je neprestano skrbel za ranjence: stopal je poleg voza, nagibal se nad nekom, nekaj popravljal, zdelo se mi Je, okrog glave nekoga; onega je skrivala tema. Glej, tu je tudi potepuška edinica, Bozžanovljeva vojska. Obšli smo Dolgorukovko ter se približali poti, prav tisti, ki Je bila že večkrat omenjena v naši zgodbi — tlakovani poti, k; je vodila k Volokolamsku in se tam skoraj pravokotno zlivala v Voloko lamsko ce- o. Pred nekoliko dnevi, šestnajstega oktobra, so Nemci osredotočili udarno skupino in navalili na to pot, računajoč s tem, da bodo s prvim udarcem prebili našo obrambo ter nato na tankih, kamionih in motociklih prodrli po Volokolamski cesti v Moskvo. Pri sovhozu Bultčevo so bili vrženi nazaj in naslednje dni zadržani na drugih položajih; niso hoteli verjeti v neuspeh, ker jim je bila znana šibka sila vojske, ki jim je na tem sektorju stala na poti, Zdelo se jim Izšla je dvojna (št. 3 in 4) številka //Gozdarskega vestnika* s sledečo vsebino: inž. Joža Standier: LOvna drevesa. — Inž. Mertin Cokl: O pridobivanju borove smole. —- je: še en napor, še eh udarec, in zapreka bo prebita, pot na Moskvo Proti Volokolamsku! Umik tridesetih kilometrov! Toda ni b’lo ' se bo odprla — asfalt Volokolamske ceste. Naše edinice, ki so se borile na poti, so 3e umikale. Toda že naslednjega dne so prav isti polki, prav isti bataljoni ponovno zaprl; pot sovražniku, ponovro so ga prisilili k temu, da vodi počasno in dolgotrajno bitko. Nemci so vsakokrat misrii: to je poslednji odpor, poslednji boj — m tako so se tidoglavo drobili, ne da bi hoteli opustiti izbrano smer. Volo-kolamska cesta Je ostala kot doslej osišče njihovega glavnega sunka. časa za nadaljna razmišljanja. Tri in pol, a svitati se začne ob sedmih, 4. Bataljon koraka skozi mrak v četnih kolonah po razmehčani zemlji. Mimo gredo borci, mimo gredo topovi, dvokol.ee z nvtrnljezi, vozovi z municijo, sanltetski vozovi, nato spet borci. rina ob 5.15 umrl, ne da bi prej prišel k zavesti in podal kakšno Izjavo. Policijska «Leteča četa* je takoj začela s preiskavo. Obleko ub.tega so našli lepa zloženo na tistem mestu, kamor jo je ob.čajno polagal, kadar je šel spat. Manjkalo ni ničesar in tudi med orodjem v garaži m bilo opaziti nobene tatvine. Zato so sumili, da ne gre za tatvino, ampak verjetno za uboj radi političnih ah ljubezenskih zadev, v katerega bo zapleten kdo izmed umor-jenčevih znancev ali tovarišev. Ob t' uri je pr.šel v garažo na delo 19-letni Dan:el Laurini, doma iz Pazina, ki ob.čajno prenočuje v ljudskem prenočišču v ul. Gozz:. Ko so ga začeli izpraševati, kod je hodil ponoči, je takoj padel v protislovja in se s tem izdal. Po daljšem obotavljanju je izjavil, da je on ubil svojega tovariša- Po njegovi izpovedi je prišel o-kro& 3. ure v garažo in prosil Farmo, da bi prenočil pri njem. ker je bilo njegovo prenočišče ie zaprto. Ta Je privolil. Pozneje sta se sprla zaradi nekega članka v časopisu ((Corriere Lombardo*. Farma mu je v prepiru baje prisolll dve zaušnici. Ne da bi kaj rekel, je Laurini vzel nato tri kg težak bat, ki je bil pcd.ožen z guma in udaril nič hudega slutečega Farmo z njim večkrat pa glavi. «Ko sem to storil*, je dejal ubijalec, «sem ga položil na ležišče, poljub;] na čelo m zbežal*. Policija skuša dognati, v koilko Odgovarjajo te izjave resnici. Ker so našli, kat rečeno, umorjenčevo obleko lepo zloženo sumijo, da Je b.l ubit v postelji in nepričakovano. Te okiliščine so zelo važne, ker morajo ugotoviti, ali gie za premišljen umor, ali je umor orišel iz prepira in nepremišljeno. Preiskava >n zasliševanje zaprtega ubijalca se nadaljujeta. LjudskO-prosvetni krožek bo priredil v petek, 27. t m. v Kinu ob morju solistični in zborovski koncert. Sodelovali bodo tenoristinji Milena Furlan in Bruna Vecch.et, tenorista Raimondo Botteghelli in Renato Kodermac ter baritonist Dušan Pertot, vsi učenci pevske šole krožka, ki jo vod; prof. Elda Petri-Bottegtoelli. Pevski zbor «Pino Tomažič* bo nastopil pol vodstvom Pina Oceinija. Vstopnice so po 50 lir za člane krožka, za nečlane 60 lir. Cankarjev večer Prosvetno društvo nlvdn Cahkčn Sv. Jakob priredi v škedenjski društveni dvorani (čx Cine Roma) Cankarjev večer. Sodelovala bosta tudi igralca S. N. G. Raztresen in Lukeš z recitacijami. Igrali se bodo prizori iz komedije kanec*. .tj11. KINO OB MORJU. l«°°:Tulij*1 in Zuhra* (Romeo in vzhoda). ( Radijski spore v četrtek, 26. junij8 di TRST II. 11.30. Reproducirana Sodobna Anglija. 12.15. »r . c* hrvatske pesmi. 12.45. N*Pri tV’ sa in poročila. 13.00. OperelP jjj* ba. 13.30. Ritmična glasb6',-« > Pestra glasba. 14.15. Zgo°u;' j', iherike. 14.30. Konce oddaj ■ ^jV Orkester Stapleton. 18.00. ^v;c>’' Kulturni krožek «Cermelj» ima v soboto in nedeljo, 29. t. m. pri Sv. Alojziju vrtno veselico s programom. Vozil bo avtobus L od Chiozzinih svodov. Prosvet. društvo «S. Škamperle* opozarja, da poteče rok za vpiso- vanje za izlet na Trsat, ki bo v nedeljo, 6. julija, nepreklicno v petek, 27. t. m. Prijave sprejema tobakar-na Prosen ter čevljarna Brana. Točno uro odhoda bomo javili pravočasno '-ri ncaici : v. za dva klavirja. 18.15. Sla + . pl" nisti. 18.30. 2enska ura. 1 ka glasba. 19.15. Radijska jd-19.30. Pesmi raznih narod® jj.iv Napoved časa in poročil*- t p Pravljice. 20.15. Pevski k°nn3o. 2U‘ h « j JV • S »fe h pranistke Karle Slehan. -rA stra glaba. 20.45. Slovensk- r S 'h p s. 21.00. Iz »Pavlihove dve^ 21.30 Narodni plesi. 21-45. rt ska književnost. 22.00. ^°nvi»virj! lista Gašperini Nerea - Pr‘ (>, pjri Lipovšek Marjan (prenos ljane)7 22.30. Plesna ^ Napoved časa in poročila- - 23 tanje sporeda za prihodnji d Polnočna glasba. :A» Odg. urednik DUŠAN . mel Tisk Stabillmento Tip. mauogl^ OPREMLJENO SOBO i*** ^ uradnica. Naelov v upr® morskega dnevnika*. Izlet na Krn Športno društvo pri Sv. Ivanu Obnovljeno glasbeno društvo «Kraška vila* v SEZAN* priredi v NEDELJO, 6. JULIJA, ob 4. uri popoldh® JAVEN PLES V- POSTREŽBA V HLADNEM VRTU PRI M O H O RCl^. Vabljeni vsi! Igrala bo celotna '+i S ' ffjol Mladina iz RUBIJ PRI KOMNU pooov; v nedeljo, 6. juhi8 e® VELIK JAVEN PL Igral bo orkester sRoža Morena» iz Nabrežine. Vabil«”* E’ S 1(i e te; i ’ k I 30j -S t Velika likvidacija modelov po 1.1\11 / \ 11H r'!,,a pr.redi v nedeljo 29. t. m. izlet na rn (s kamionom do Drežnicc) Prijave v tobakarni KoclJanč č m r.a sed*žu krožka (Prosvetni doir. S. Škamperle) kjer se dobe vse podrobne informacije. Odhod je ob 4 h zjutraj izpred spomenika »Ro« I setti*. kmuhci z Rar s t v o THST, Ul. Tlii:\TII 11 s