RAZGLABLJANJA Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 4 IzvleËek: »lanek obravnava povezave med konstruiranjem na tradiciji temeljeËih preoblek (ki jih najveËkrat povezujemo s t. i. na- rodnimi noπami) in identitetami, ki se oblikujejo skladno z definiranjem sebe v odnosu do Drugih. Obleka z neverbalno komunikacijo nosilcem in zunanjim opazovalcem sporoËa pripadnosti predstavnim skupnostim, πe bolj pa v signa- liziranju identitet izstopajo na tradiciji temeljeËe preobleke (oz. kostumi), s katerimi posamezniki in skupine izraæajo pripadnosti etniËnim skupnostim, pa tudi druæbenemu sloju, pokrajini, kraju ipd. Abstract: The article focuses on the connections between construction of the costumes based on tradition (which are usually asso- ciated with the so called national costumes) and identities, which are formed in accordance with defining oneself in relation to Others. The costume with its nonverbal commu- nication communicates to its bearers and the external obser- vers the adherence to the ideational communities, however, the costumes based on tradition with which the individuals and the groups express their affiliation to the ethnic commu- nity, or the social strata, region, town, etc. step out in regard with the signalling of the identities. Odgovori na vpraπanja, zakaj smo ljudje razliËni, imamo razliËne cilje, jemo razliËno hrano, se razliËno oblaËimo, se na drugaËen naËin zabavamo, pleπemo, pojemo, govorimo, ipd. opozarjajo na naπe razloËevanje od drugih in nakazujejo potrebo po Ëlovekovem poudarjanju kulturne raznovrstnosti, katere zaËetki prouËevanja so v samih koreninah nastanka etnoloπkih in antropoloπkih ved. Problemi identitet ‡ istovet- nosti ‡ so navidezno sodobnejπi, vendar se ukvarjajo z enakimi vpraπanji ukoreninjenosti idej v Ëloveku samem, v druæbi in kulturi, v kateri se Ëlovek kot bitje uresniËuje, dosega æelene cilje, se razvija, reproducira itd. V zadnjih desetletjih tudi (ali predvsem) zaradi hitrih sprememb æivljenjskega naËina in s tem povezanih izgub nekdanje stalnosti, Ëlovek kot posameznik in kot Ëlan Ëloveπke skupnosti vedno znova iπËe svojo identiteto. IπËe pa jo v odnosu do Drugih, kajti le ugotavljanje enakosti in razliËnosti med dvema subjektoma omogoËa oblikovanje skupin, za katere posamezniki Ëutijo, da jim pripadajo. »lovek identiteto poudarja oz. jo sooblikuje z razliËnimi sredstvi, med katerimi ne smemo zanemariti pomena oblek, preoblek oz. na tradiciji temeljeËih kostumov. Identitete, za katere velja, da niso preprosto dane, ampak umetno ustvarjene, se kaæejo v obliki samopodob in kot rezultat lastne ustvarjalnosti. Za kolektivne identitete so pomembne druæbene komunikacije, katerih veËja pogostnost omogoËa oblikovanje moËnejπe kolektivne identitete (Rogelj ©kafar 2003, 36), ki se uresniËuje v skupinah; te je Benedict Anderson poimenoval predstavne skupnosti. (2003 [1983]) Nacionalizem, ki mu lahko pripiπemo skoraj patoloπki znaËaj, je utemeljen v strahu in sovraπtvu do Drugih in je soroden rasizmu (Anderson 2003, 157), izraæa pa se tudi skoz oblaËilni videz, πe zlasti, Ëe je ta podkrepljen z nacionalno simboliko. Pri razumevanju etnije in njenih mej je najpomembnejπe upoπtevanje samoidentifikacije ‡ treba je namreË spoznati, h kateri etniËni skupini se ljudje sami priπtevajo. Harrison pri Pregledni znanstveni Ëlanek/1.02 Bojan Knific KOSTUMIRANJE IN IDENTITETA Konstrukcije Drugega na podroËju na tradiciji temeljeËih preoblek T. i. gorenjska narodna noπa je æe sredi 19. stoletja prevzela vlogo signalizatorja nacionalne identitete. Upodobitev s konca 19. stoletja je izπla v obliki razglednice z napisom na hrbtni strani: “MladeniË in dekle z blejske okolice”. Zaloænik: R. Promberger, Olomuc na »eπkem SED-5 4 4/18/06, 5:46:51 PM Process Cyan Process Magenta Process Yellow Process Black RAZGLABLJANJAGlasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 5 tem ugotavlja, da razloËevanje ene skupine od druge temelji na razliËnih druæbenih praksah in simbolih, ki jih spremljamo v naËinih oblaËenja, preæivljanja, rabe jezika, glasbe, ritualov ipd. (1999, 10) OblaËila vsekakor sodijo med simbole, ki po- navzoËijo tistega ali tisto, kogar ali kar reprezentirajo, zaradi svoje komunikacijske moËi pa imajo v druæbi pomembno vlogo. (Vogrinc 2003, 187‡8) ©e bolj kot sicerπnji praænji ali vsakdanji oblaËilni videz pa ima sporoËilno vrednost kostum (Ëe ga razumemo kot preobleko za posebne priloænosti), saj je pravzaprav njegova primarna funkcija jasno izraæanje pripad- nosti doloËeni predstavni skupnosti; bodisi narodu, pokrajini ali pa delavstvu, meπËanstvu ipd. Ni pa nujno, da nosilec kos- tuma tudi dejansko izhaja iz skupine, ki jo s kostumiranjem reprezentira. Gre namreË za preobleko, ki prekriva sicerπnje identitete in v funkciji manifestiranja doloËene ideje zaradi jasne sporoËilnosti pogosto preslepi zunanje opazovalce o dejanski identiteti nosilca. Pri tem imam v mislih npr. ljudi, ki se oblaËijo v kostume, s katerimi ponazarjajo oblaËenje plemi- Ëev, Ëeprav se sami nimajo za plemiËe; v folklornih skupinah se Ëlani za posamezne prilike oblaËijo v kostume, ki vsebujejo jasno konotacijo doloËene pokrajine ali kraja, Ëeprav sami izvirajo od drugod; v slovenska druπtva, ki delujejo zunaj meja Slovenije, se vkljuËujejo tudi ljudje, ki se nimajo za Slovence, pa se prav tako obËasno za posebne priloænosti oblaËijo v t. i. slovenske narodne noπe. Harrison v povezavi z razumevanjem razlikovanja med pred- stavnimi skupnostmi uporablja izraz flloËnice«1, s Ëimer sledi ideji Bartha, ki je termin v teorijo vpeljal leta 1969 in A. P. Cohena, ki je idejo razvil nadalje v osemdesetih letih. S ter- minom oznaËuje razliËnost med Ëlani ene skupine v odnosu do drugih skupin ‡ torej z izrazom razmejuje identitetne celote. Na podroËju simbolov, ki odloËilno oznaËujejo npr. etniËno identiteto, je pomembno razlikovanje med Nami in Drugimi, saj te razlike riπejo meje med simboli (tudi tistimi, ki jih lahko poveæemo z oblaËenjem) kulturne identitete ene skupine v primerjavi z drugo. (1999, 10) In ne le to. Zdi se, da je pomembno loËevanje med dvema smerema v opoziciji, do katerih se izoblikuje odnos do Drugega; ta je lahko razum- ljen kot vsiljiv, ekspanzionistiËen in onesnaæen vpliv, ki se ga je treba obvarovati ali kot æeljen, pridobljiv in hoten Drugi, pred katerim je treba kulturo obvarovati. (Harrison 1999, 12) Oblikovanje sodobne mode, ki je temeljila na elementih pre- teklih naËinov oblaËenja, in je povzela ideje s severa, je bilo na Slovenskem prisotno æe med obema vojnama, ko se je t. i. narodna moda razvijala v akciji flSlovenska deËva«. (Knific 2003, 456‡458) Po drugi svetovni vojni (deloma æe pred njo) je bil pojav zatrt predvsem zaradi sorodnosti z obliko- vanjem fldirndlov« oz. njihove flTrachtenmode« na nemπko govoreËem obmoËju. Do razcveta idej o vkljuËitvi elementov nekdanjih naËinov oblaËenja na Slovenskem v sodobno modo je ponovno priπlo po osamosvojitvi, ko je na Oddelku za tekstilstvo Naravoslovnotehniπke fakultete nastalo kar nekaj diplomskih nalog na to temo, leta 2004 pa je oblaËilni videz na Slovenskem v preteklosti koketiral s sodobnostjo na novo odprti razstavi Slovenskega etnografskega muzeja. A vse skupaj ostaja bolj pri projektih kot pri dejanski uresniËitvi naËrtov, da bi se oblaËilni videz Slovencev navdihoval v lastni preteklosti. Trende v oblaËilni modi Slovenci preko naπih modnih oblikovalcev in seveda tudi preko naπe industrijske in obrtne proizvodnje dokaj avtomatiËno prevzemamo od modnih centrov, ko pa se æelimo izpostaviti pred Drugimi, pokaæemo svojo interpretirano oblaËilno dediπËino, ki jo gojijo razne interesne skupine (folklorne, pevske, fldruπtva narodnih noπ«, aktivi kmeËkih æena ipd.). NatanËno definicijo koncepta kulturne identitete je teæko postaviti, zavedati pa se je treba, da moramo pri razmiπljanju o identiteti upoπtevati razmerja med posameznimi kulturnimi skupinami. Koncept identitete ima dva glavna stranska po- mena. Po eni strani gre za obËutje kontinuitete, po drugi strani pa za obËutje drugaËnosti od Drugih. Dvojen pomen nareku- je, da moramo identiteto razumeti v dinamiËnem kontekstu. Krepitev skupinske identitete predstavlja kombinacija konti- nuitete oznaËevanja simboliËnih mej med Nami in Njimi (A. P. Cohen 1989 po Mathisen 1993, 37), v kulturnem kontekstu pa je identiteta razumljena v odnosu do Drugih ‡ v razlikovanju ene skupine od druge oz. bolje reËeno Drugih. Obleka ima pri poudarjanju identitete pomembno funkcijo. V Evropi je dobila πe posebno pomembno vlogo v obdobju, ko so zaradi industrijske proizvodnje in veËje mobilnosti prebival- stva v drugi polovici 19. stoletja izginjale razlike med ljudmi, æiveËimi v razliËnih predstavnih skupnostih. Poleg tega se je v 19. stoletju pod vplivom romantike poveËalo zanimanje za nekdanje æivljenjske naËine ‡ za t. i. narodovo duπo ‡ in so se povsod po Evropi flrojevale« t. i. narodne noπe, ki so s svojo simbolno sporoËilnostjo izraæale pripadnost nosilcev doloËeni etniËni skupnosti. Cesarske ipd. uniforme, s katerimi so nosilci na raznih slavnostih vse do zaËetka 20. stoletja izraæali pripad- nost monarhiji, so nadomestile t. i. narodne noπe kot nacio- nalne preobleke. (Anderson 2003, 127) »lanice “Slovenskega kroæka” na Dunaju, ki so si z namenom poudarjanja nacionalne zavesti priskrbele t. i. narodne noπe. Izdelali so jih v gledaliπki delavnici na Dunaju. Ilustrirani Slovenec 1928, 59 1 Gre za angleπki izraz flboundaries«, ki ga razliËni avtorji razliËno prevajajo: Duπka KneæeviÊ HoËevar v flmejnosti« in Rajko MurπiË v flloËnice«. Slednji prevod se mi zdi ustreznejπi. SED-5 5 4/18/06, 5:46:51 PM Process Cyan Process Magenta Process Yellow Process Black RAZGLABLJANJA Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 6 Nacionalna identiteta je tako kot vse druge identitete vedno umetno konstruirana in postavljena v opozicijo tistim, ki jih dojemamo kot Druge. (Holy 1996, 5) Holy v zvezi s tem obravnava primer »eπke, ki je svojo identiteto ustvarjala v opoziciji do Slovakov (Holy 1996, 6‡7), pa tudi v opoziciji do Sovjetske zveze. V opoziciji do tujega sistema so »ehi svoj narod razumeli kot ‘mi’ nasproti ‘njim’. (Holy 1996, 10) Delitev sveta na ‘mi’ in ‘oni’, ki se kaæe kot neverjetna nenaklonjenost med Madæari in njihovimi sosedi, opaæa pri prouËevanju madæarske nacionalne identitete Huseby-Dar- vas. (1995, 172) ‘Mi’ skupine so seveda lahko precej oæje od nacionalnih skupnosti, gre pa tudi pri teh za umetne kon- strukte, nastale zaradi potreb druæbe po vzpostavljanju odnosa med ‘nami’ in ‘njimi’. Naj navedem le en primer s podroËja naËinov oblaËenja. Na podroËju razvoja t. i. narodnih noπ na Gorenjskem v obdobju po drugi svetovni vojni je npr. TonËka Marolt z oblikovanjem jasnih navodil pri kostumiranju Ëlanov v folklornih skupinah ustvarila pravila, ki so s poznejπimi interpretacijami sicer doæivela spremembe, a so ostala pred- met loËevanja med posameznimi skupinami. Kljub temu, da je bila podlaga za oblikovanje kostumske podobe enaka ‡ t. i. gorenjska narodna noπa ‡ je ustvarila razlike med ‘nami’ (npr. Bohinjci ‡ Ëlani folklorne skupine iz Bohinja) in Drugimi (npr. Ëlani folklorne skupine z Bleda). In Ëe bi Ëlovek pred nekaj leti vpraπal ene in druge, kateri so flbolj pravilno« obleËeni, bi oboji trdili enako, flmi smo ‘pravilno’ obleËeni; tako kot nas je nauËila TonËka Marolt«. Pripadnost skupnosti se lahko izraæa kot posameznikova humanost in v opoziciji kot zanikanje humanosti drugega; raba je odvisna od skupnega in posameznikovega notranjega obËutja. Pripadnost skupini se kaæe v zavedanju in spoπtovanju priËakovanj skupine ter upoπtevanju njenih pravil, ki jih posamezniki spoznajo skoz uËenje. Treba je vedeti, kaj se od posameznika priËakuje in Ëesa se ne odobrava. Potreba po podpiranju lastne identitete pa ljudem narekuje zaniËevanje navzoËega sosedstva kot podroËja, ki ga lahko oznaËimo z Drugim. Ustvarjanje znaËilnosti etniËnih skupin skoz zgo- dovino ustvarja iluzijo o spremenljivosti, ki se je pogosto ne zavedajo Ëlani skupine, jasno pa je vidna zunanjim opazoval- cem. (De Vos; Romanucci-Ross 1995, 359‡60) Pri oblaËenju t. i. narodnih noπ gre za nadaljevanje neËesa, kar se je obliko- valo v preteklosti, in Ëemur danes lahko pripiπemo æe veË kot stopetdeset let dolgo zgodovino. Æe Ëe povrπno od zunaj pogledamo na sam pojav, vidimo, da se je v oblikovnem in funkcijskem pogledu marsikaj spremenilo. A spremenilo se je za zunanje opazovalce; za ljudi, ki se oblaËijo v t. i. naro- dne noπe in v njih paradirajo na raznih cerkvenih, gasilskih, vaπkih idr. praznovanjih, se ni spremenilo skoraj niË. Izjave udeleæencev teh parad, da se oblaËijo flnatanko tako kot nji- hovi predniki«, so povsem obiËajne in πele ob natanËnejπem spraπevanju in analiziranju fotografskega idr. gradiva Ëlovek opazi spremembe, ki so vse prej kot majhne. Pri ustvarjanju nacionalne identitete kot ene izmed identitet, ki ji sledi veËina sodobnega sveta, je pomembno ustvarjanje tradicij, ki se kot umetni konstrukti, sestavljeni iz izbranih dogodkov preteklosti, odmikajo od uteËenega toka in ust- varjajo dobro prepoznavne znaËilnosti. Z drugimi besedami, gre za ponovno ustvarjenje (poustvarjanje) preteklosti v seda- njosti. (Holy 1996, 91) In to je povsem jasno mogoËe zaznati tudi pri oblikovanju t. i. narodnih noπ. Gre namreË za umetne konstrukte (umetno sestavljene oblaËilne forme), ki pogosto z oblaËilno dediπËino nimajo veliko skupnega, zaradi rabe v protokolarne namene in pod vplivom propagande pa sËasoma postanejo prepoznavne in se z njimi ljudje znotraj ‘mi’ skupin identificirajo. Zanimiv je npr. nastanek danes vsem znane πkotske nacionalne preobleke, od katere naj na tem mestu omenim le kilt ‡ oblaËilo, ki ga nosijo moπki, in pokriva del med pasom in koleni. Bolj sluËajno kot nakljuËno je v prvi polovici 18. stoletja Thomas Rawlinson, industrialec, ki je sodil k verski skupnosti kvekerjev, zaradi praktiËnih razlogov oblikoval to oblaËilo za svoje delavce. Pozneje ‡ v iskanju flprvobitnosti« ‡ so ©koti kilt prevzeli kot temelj kostumiranja za posebne potrebe, mu dodali barve, s katerimi so se identi- ficirali, in nastala je nacionalna preobleka ‡ t. i. narodna noπa. (JuæniË 1998, 238) Tudi za t. i. narodno noπo na Slovenskem je zanimivo, da je kot najznaËilnejπi element prevzela avbo, ki se je k nam razπirila z obmoËja, ki smo se mu æeleli s preobleko zoperstavljati; t. j. iz nemπko govoreËega prostora. Zanjo je æe Trdina v 19. stoletju zapisal: flNeokusni, poπastni liπp pritepel se je k nam iz ©vabarije, kar izpriËuje æe samo ime.« (Trdina po MakaroviË 1970, 94) Eva Huseby-Darvas je ob razmiπljanju o madæarski nacionalni identiteti ugotavljala, da ljudje opredeljujejo sami sebe skoz socialne zveze, in kot smo omenili æe zgoraj, tudi skoz sim- bole, ki jih pri tem uporabljajo. Pomembno je, kako se ljudje oznaËujejo sami (samopripisovanje) in kako jih oznaËujejo drugi. (Huseby-Darvas 1995, 164‡5) Tudi ona kot temeljni element, ki je potreben za oblikovanje etniËne ali nacionalne identitete, poudarja potrebo po oznaËevanju Drugega, proti komur se je vedno znova mogoËe postavljati in se defini- rati v opoziciji z njim (Huseby-Darvas 1995, 166); tudi skoz obleko. Huseby-Darvas ugotavlja, da je po razpadu socialis- VaπËani RateË ‡ vasi v Zgornji Savski dolini, kostumirani v t. i. narodne noπe (kot sami reËejo, obleËeni “po rateπk”) na vaπkem prazniku ‡ Vaπkem dnevu. Foto: Bojan Knific, RateËe, 15. 8. 2005 SED-5 6 4/18/06, 5:46:52 PM Process Cyan Process Magenta Process Yellow Process Black RAZGLABLJANJAGlasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 7 tiËnega reæima na Madæarskem leta 1989 postalo za Madæare bistvenega pomena vpraπanje nacionalne ali etniËne iden- titete. (Huseby-Darvas 1995, 166) Geografski in geopolitiËni poloæaj Madæarske sta vedno prispevala k iskanju nacionalne identitete. Pot pa je bila pogosto teæavna in problematiËna ter vedno v razmerju do oblikovanja nacionalnih identitet Drugih; do oblikovanja nacionalnih identitet v sosednjih dræavah ali pa do izpostavljanja tistih, ki so æiveli znotraj meja. Nacionalna identiteta se je oblikovala ob stereotipnih predstavah sebe in drugih. (Huseby-Darvas 1995, 181) T. i. narodne noπe pa se kot oblika zunanjega manifestiranja identitet, med katerimi je bila v ospredju manifestacija nacionalne identitete, niso pojavljale le pri odraslih, ampak sorazmerno zgodaj æe tudi pri otrocih. Leta 1865 npr. v Novicah lahko preberemo, da se je baronica s svojo hËerko oblekla v t. i. narodno noπo s peËo (po Knific 2003, 439), po prvi svetovni vojni pa zlasti v Ilustriranem Slovencu in drugih publikacijah, ki so objavljale fotografije, najdemo veliko takih, ki otroke kaæejo v variantah t. i. narodnih noπ. A za vpraπanje izpostavljanja otrok v funk- ciji manifestiranja nacionalne identitete tu ni dovolj prostora, saj bi zahtevalo svojo razpravo. Kljub vËasih nasprotujoËim se oznaËbam posebnosti, ki jih etnijam pripisujejo zunanji opazovalci, je skupina zmoæna sama oblikovati notranje izkuπnje pripadnosti etniji, pri Ëemer je najpomembnejπi odgovor na vpraπanje, flza koga se imamo«. EtniËnost namreË temelji na druæbeni zvestobi in izhaja iz Ëlovekove potrebe po stalnosti in pripadnosti neËemu, k izraæanju in oblikovanju identitete pa pomaga (tako kot je bilo æe veËkrat zapisano) poudarjanje razloËevanja do Drugih. (De Vos; Romanucci-Ross 1995, 350) Od posameznikov in tradi- cije, ki je prisotna v posamezni skupini, je odvisna intenziteta izraæanja identitete, Ëlovekovo ravnanje pa zgovorno priËa, ali je nekdo Ëlan doloËene skupnosti ali ne. Raba razloËevanja je veliko bolj kot od geografske bliæine odvisna od narave stikov z Drugimi, o Ëemer so pisali æe zgoraj omenjeni avtorji, spremembe pa nastanejo πele, ko pride do stika z njimi, kar sproæi samozavedajoËe razloËevanje. (De Vos; Romanucci- Ross 1995, 361) Kar se tiËe kostumiranja za posebne potrebe, je bilo vsaj za oblikovanje in razvoj t. i. narodnih noπ na Slovenskem, ki so imele funkcijo izpostavljanja Nas, zelo pomembno praznovanje 60-letnice cesarjevega vladanja leta 1908 na Dunaju. Ob praznovanju je bila na terenu sproæena dokaj obseæna akcija zbiranja podatkov o πegah in navadah, oblaËilih ipd. (Knific 2003, 443) Zaradi cesarjeve æelje, da bi se pokazali vsi narodi avstro-ogrske monarhije, pa so nastajale (oz. v primerih, ko so bile konstruirane æe predhodno, so vsaj pridobivale pomen) variante t. i. narodnih noπ na razliËnih obmoËjih Slovenije. Zlasti v Beli krajini je mogoËe zaslediti æeljo po razloËevanju sorazmerno majhnih predstavnih skup- nosti. Ne zasledimo le æelje razloËevanja Belokranjcev od dru- gih Slovencev, ampak tudi æeljo po razloËevanju pripadnikov doloËenih oæjih obmoËij, celo vasi. Ustvarjene so bile nove lokalne tradicije (tudi v dediπËini oblaËilnega videza), ki so se v ljudeh zakoreninile; nastale so t. i. predgrajska noπa, t. i. semiπka noπa itd. Ne smemo pa misliti, da je to le stvar pretek- losti in da tega v sodobnosti ni. Folklorna skupina iz Dragatuπa je namreË pred dobrim desetletjem na podlagi rekonstrukcijske risbe oblaËilnega videza prebivalke Dragatuπa iz konca 19. stoletja ustvarila fluniforme«, s katerimi se Ëlani skupine in tisti, ki to dejavnost spremljajo, postavljajo pred Drugimi. EtniËna identiteta od posameznikov in skupine zahteva vzdræevanje dovolj doslednega obnaπanja, tako da drugi posameznika ali skupino lahko umestijo v socialno kategorijo, ki tako vedenje dopuπËa oz. narekuje. Za etniËno identiteto je, podobno kot za vsako obliko identitete, pomembno, kako je posameznik viden od zunaj ‡ ne v zunanjosti, ampak od zunanjega sveta. (De Vos; Romanucci-Ross 1995, 366) »eprav pri pogledu od zunaj ni miπljen Ëlovekov zunanji videz, pa vseeno ta mnogokrat lahko predstavlja temelj razloËevanja. Æe barva koæe in naËin izraæanja, oblaËenja ipd. sporoËajo pri- padnost predstavnim skupnostim, ki za potrebe razloËevanja zavestno in nezavedno ustvarjajo pravila, ki se jih morajo Ëlani skupnosti dræati, Ëe ne æelijo biti izloËeni. EtniËna identiteta je navadno povezana s ponosom in pred- stavlja pozitivno stran, v nasprotju s tem pa s sramoto in z degradacije lahko spoznamo tudi negativno plat posameznih skupnosti. Vsaka skupina skuπa doseËi in oblikovati obËutek za ËloveËnost, dostojanstvo, samospoπtovanje in upoπtevanje pridobljenega poloæaja, saj v nasprotnem primeru prihaja do jasnih zamer in uæaljenosti. (De Vos; Romanucci-Ross 1995, 375) Tudi otroci (posredno prek starπev) ob posebnih priloænostih s (pre)obleko poudarjajo nacionalno, pokrajinsko oz. lokalno identiteto. Foto: Bojan Knific, RateËe, 15. 8. 2005 SED-5 7 4/18/06, 5:46:53 PM Process Cyan Process Magenta Process Yellow Process Black RAZGLABLJANJA Glasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 8 EtniËna identiteta je pogosto povezana z ranljivimi obËutki samospoπtovanja ali potencialne niËvrednosti. Nekatere sku- pine so πe posebej obËutljive na pogled Drugih in svojo pred- stavo v javnosti. Druge skupine so bolj samozadovoljne in na ocene drugih manj obËutljive. (De Vos; Romanucci-Ross 1995, 376) Je pa ocenjevanje vsekakor pomembno, in vsak bi se rad navzven predstavil z najboljπim, predvsem z neËim, kar mu omogoËa razpoznavnost med Drugimi. Pri oblikovanju etniËne identitete so zato zelo uporabni elementi nekdanjih æivljenj- skih naËinov, ki pa jih je seveda za predstavljanje pred Dru- gimi treba ustrezno modificirati in prilagoditi manifestiranju ‡ ustvariti torej izmiπljeno tradicijo. Iz dediπËine oblaËilnega videza so zato vzete sestavine, ki so na eni strani posebnost, po drugi pa imajo estetske kvalitete, dopadljive vsakokratni sodo- bni generaciji. »e teh dveh pogojev ne izpolnjujejo same po sebi, jih je treba floplemenititi« ‡ narediti fllepe«; z bistvenim znakom preteklosti, a nespregledljivo sodobnostjo hkrati. Tudi folklorne skupine, ki ob plesni, glasbeni, itd. poustvarjajo tudi oblaËilno dediπËino, se npr. po eni strani æelijo (in se zaradi nastopanja na mednarodnih festivalih tudi morajo) prilagajati svetovnim trendom, po drugi pa hoËejo pred Drugimi poudar- jati svoje posebnosti. Teh posebnosti pa je bilo v preteklosti manj kot bi si morda nekateri æeleli. Razlike v naËinu oblaËe- nja pripadnikov razliËnih etniËnih skupin so bile pogosto veliko manjπe, kot jih kaæejo folklorne skupine (πe zlasti, Ëe gre za poustvarjanje izroËila s konca 19. in zaËetka 20. sto- letja). Oblikovne razlike v oblaËilnem videzu je namreË bolj kot med etniËnimi mogoËe opaziti med druæbenimi skupinami in seveda v Ëasovnem razponu. Oblikovanje identitet je odvisno od Ëasa in prostora ter seveda od razmer, ki fltakrat in tam« veljajo v druæbi. Socialna iden- titeta se oblikuje na podlagi naπega razumevanja, kdo smo mi in kdo so drugi, vzajemno s tem pa tudi drugi razumejo sebe in druge po enakem principu. (Jenkins po Brumen 1998, 72) In prav zato je vsak odraz identitete odvisen od socialnega in politiËnega okolja v doloËenem Ëasu in prostoru, za ustvar- janje identitete pa je pomemben odnos med Nami in Njimi. (Brumen 1998, 72) V Istri so, kot ugotavlja Brumen, doloËene razlike posledica razliËne etniËne pripadnosti, kaæejo pa se tudi na podroËju na tradiciji temeljeËega kostumiranja. ©avrinci so namreË svojo identiteto ustvarili na podlagi preteklosti, iz katere so vzeli posamezne segmente, jih poustvarili in idea- lizirali ter s tem postavili na polje folklorizma. (Brumen 1998, 79) Kot Druge so z redefinicijo preteklosti oznaËili Hrvate. (Brumen 1998, 81) Istra je na podroËju oblaËilne kulture tudi sicer v slovenskem merilu posebnost, saj so se pri æenskah vse do srede 19. stoletja v vsakdanjem in praænjem naËinu oblaËenja ohranile nekatere posebnosti v krojenju oblaËil (npr. krojenje zgornjih in spodnjih oblaËil s klinastimi vstavki), za katerega Jelka RibariË Radauπ ugotavlja, da mu lahko sledimo od bronaste dobe. (Radauπ RibariÊ 1997, 261‡284) Zaradi manj intenzivnega sprejemanja oblaËilne mode pri krojenju æenskih oblaËil v Istri se je oblaËilni videz prebivalk tega dela slovenskega ozemlja bistveno razlikoval od naËinov oblaËenja drugih Slovencev. Posebnosti pa s tem ni konec, temveË se pravzaprav πele zaËenjajo, kajti ©avrinke so to posebno dediπËino oblaËilnega videza za posebne priloænosti ohranile vse do danaπnjih dni, ko pravzaprav lahko spremljamo tovrsten razcvet. T. i. istrska noπa, ki bolj ali manj dosledno izrablja elemente oblaËilnega videza preteklosti, je v funk- ciji kostuma prisotna tako pri folklornih skupinah kot tudi pri skupinah, ki poustvarjajo inπtrumentalno in vokalno glasbo; interpretacije najdemo na turistiËnih spominkih (miniaturnih kipcih ©avrink), prospektih ipd. OblaËilni videz posameznika, pa naj bo vsakdanji ali praænji, lahko razumemo kot javno signaliziranje posameznikovega poloæaja v druæbi in njegovih veËplastnih identitet. (Æagar 2004, 9) Pri kostumiranju (preoblaËenju za posebne priloænos- ti) je pomembno zlasti slednje, saj je naloga preobleke (zlasti, Ëe razmiπljamo o vlogi preoblek v okviru nacionalnega kos- tumiranja), da skoz druæbeno prepoznavne simbole izraæa pri- padnost doloËeni etniËni (nacionalni) skupnosti. In oblaËenje je ‡ seveda poleg tega, da oznaËuje razlike med spoloma ‡ moËno povezano z reprezentacijo etniËne in nacionalne iden- titete. (Nelson 1994, 4) MoË simbolov, med katerimi pomem- bno mesto poleg pisave zavzema obleka, nikakor ne smemo zanemariti, saj flponavzoËijo tistega ali tisto, kogar ali kar rep- rezentirajo«. (Anderson 2003, 187‡8) Obleka je bila zlasti v civilizacijah brez pisave pomemben signalizator v druæbenem in kulturnem æivljenju. flPri konstruiranju identitete in manipu- laciji z njo /…/ ima obleka dominantno vlogo kot vmesnik med ljudmi in njihovimi druæbenimi svetovi«. (Bean S. Susan 1998 po Anderson 2003, 188) Pri konstrukciji t. i. narodnih noπ gre obiËajno za postavljanje oblike lokalne oblaËilne dediπËine na nadlokalno raven, lahko tudi nacionalno, s Ëimer postane nosilec (simbol) idej nacionalnega gibanja. (Storaas 1986, 145) Od pogostnosti njene rabe in njenega pojavljanja na razliËnih druæbenih poljih je odvisno, kako pomembno vlogo bo imela pri procesih oblikovanja nacionalne identitete. T. i. narodna noπa in druge sodobne oblike kostumiranja za posebne potrebe, ki obstajajo, jih pa zaenkrat teæko oznaËimo s sintagmo t. i. narodne noπe, so paË flpriroËne« za rabo na razliËnih podroËjih manifestiranja identitet. Vsekakor lahko sklenemo z mislijo, da prepoznavanja pomenov nekdanjih in sedanjih naËinov oblaËenja ne bi bilo, Ëe ne bi bilo vzpostavljenega odnosa do Drugih, skoz katerega se oblikujejo veËplastne identitete. Drugi nam omogoËajo spoznavanje lastnih posebnosti, mi pa z novimi interpretaci- jami preteklosti (tudi z novimi interpretacijami oblaËilne dediπËine) in izmiπljenimi tradicijami skrbimo, da bi tudi mi za tiste na oni strani ostali Drugi. Literatura: ANDERSON, Benedict 2003: Zamiπljene skupnosti: o izvoru in πirjenju nacionalizma. Ljubljana: Studia humanitatis. BRUMEN, Borut 1998: Time, Space, and Social Construc- tion of Identity. V: Bojan Baskar; Borut Brumen (ur.), MESS II. Ljubljana: Inπtitut za multikulturne raziskave, 71‡83. DE VOS, George; Lola ROMANUCCI-ROSS 1995: Etnic Identity: Psychocultural Perspective. V: Lola Romanucci- Ross; George De Vos (ur.), Ethnic Identity: Creation, Con- flict, and Accommodation. (Tretja izdaja). 349‡379. SED-5 8 4/18/06, 5:46:54 PM Process Cyan Process Magenta Process Yellow Process Black RAZGLABLJANJAGlasnik S.E.D. 46/1 2006 stran 9 HANSSEN, Karen Tranberg 2004: The World in Dres: Anthropological Perspectives on Clothing, Fashion, and Cul- ture. Annu. Rev. Anthropol. 33: 369‡92. HARRISON, Simon 1999: Cultural bundaries. Anthropology Today 15(5), 10‡13. HOLY, Ladislav 1996: The little Czech and the great Czech Nation: National identity and the post-communist transfor- mation of society. Cambridge: University Press. HOFER, Thomas 1991: Construction of the ‘Folk Cultural Heritage’ in Hungary and Rival Version fo National Identity. Ethnologia Europaea 21, 145‡70. HUSEBY-DARVAS, Eva 1995: The Search for Hungarian National Identity. V: Lola Romanucci-Ross; George De Vos (ur.), Ethnic Identity: Creation, Conflict, and Accommoda- tion. (Tretja izdaja). 161‡195. JUÆNI», Stane 1993: Identiteta. Ljubljana: Fakulteta za druæbene vede. JUÆNI», Stane 1998: »lovekovo telo. Ljubljana: Fakulteta za druæbene vede. KNIFIC, Bojan 2003: Vpraπanje narodne noπe na Sloven- skem: Njen razvoj od srede 19. stoletja do 2. svetovne vojne. Etnolog 13 (2003), 435‡468. MAKAROVI», Marija 1970: Vezena æenska pokrivala na Slovenskem. V: Ljudske vezenine na Slovenskem. Ljubljana: Centralni zavod za napredek gospodinjstva, 57‡138. MAKAROVI», Marija; Magdalena KLARER 1987: Slovenska ljudska noπa v besedi in podobi: Slovenska Istra. (Drugi zvezek). Ljubljana: Zveza kulturnih organizacij Slov- enije. MATHISEN, Stein 1993: Folklore and Cultural Identity. V: Pertti J. Anttonen; Reimund Kvideland (ur.), Nordic Fron- tiers. Turku: Nordic Institute of Folklore, 35‡47. NELSON, Diane M. 1994: Gendering the ethnic-national question: Rigoberta Menchu jokes and the out-skirts of fashi- oning identity. Anthropology Today 10(6), 3‡7. RADAU© RIBARI∆, Jelka 1997: Æenska narodna noπnja u Istri. Zagreb; Pazin: Institut za etnologiju i folkloristiku; Istarsko knjiæevno druπtvo flJuraj Dobrila«; flJosip TurËi- noviÊ« d. o. o. ROGELJ ©KAFAR, Bojana 2003: Etnoloπki muzeji in nacionalna identiteta: Slovenski etnografski muzej. Etnolog 13/2003, 31‡57. STANONIK, Marija 1990: O folklorizmu na sploπno. Glas- nik SED 30, 1‡4, 20‡41. STRORAAS, Randi 1986: Clothes as an Expresion of Coun- ter-Cultural Activity. Ethnologia Scandinavica 16, 145‡158. ÆAGAR, Janja 2004: Pokrivala. Zbirka slovenskega etnografskega muzeja. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej. Datum prejema prispevka v uredniπtvo: 17. 9. 2005 SED-5 9 4/18/06, 5:46:54 PM Process Cyan Process Magenta Process Yellow Process Black