2 Murska Sobota: Svetovni dan Romov PORAJMOS - ZAMOLČANI GENOCID Ob svetovnem dnevu Romov, 8. aprilu, sta bila v Murski Soboti dva pomembna in povezana dogodka. V Pokrajinski in študijski knjižnici so predstavili zbornik Porajmos -zamolčani genocid nad Romi, v gledališču Park pa je bila osrednja, lahko rečemo, slovenska in dobro obiskana slovesnost v počastitev svetovnega dneva Romov. V dneh ob prazniku so se spomnili tudi 20-letnice ustanovitve Zveze Romov Slovenije. Ob jubileju je predsedniku Jožku Horvatu -Mucu predsednik Slovenije Borut Pahor izročil red za zasluge, z delegacijo Romov se je pogovarjal tudi predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez. Ob svetovnem dnevu Romov je predsednik krovne organizacije Jožek Horvat -Muc opozoril tudi na probleme, s katerimi se spopada ta skupnost. Med pomembnejše naloge sodi sistemska ureditev financiranja romskih dejavnosti, na političnem področju pa je predvidena javna razprava za spremembo ustave, da bi bil slovenskim Romom priznan status avtohtone narodne skupnosti, kot ga imata italijanska in madžarska manjšina in kot je to na Madžarskem, kjer so Romi ena izmed trinajstih uradno priznanih manjšin (kar se sicer v praksi ni najbolje obneslo, op. pisca). Zbornik Porajmos -zamolčani genocid nad Romi so pripravili v okviru projekta Kamnite solze v mariborskem Centru judovske kulturne dediščine Sinagoga, uredili sta ga dr. Vera Klopčič in Marjetka Bedrač. Prispevke, objavljene v slovenskem in angleškem jeziku, so napisali Sandi Horvat: Zgodba Gizele Horvat; Vera Klopčič: Genocid nad Romi v preteklosti, anticiganizem v sedanjosti; Marjan Toš: Ponižani, razžaljeni, NAD ROMI umorjeni in zamolčani, Filip Škiljan: Romi na Hrvaškem v drugi svetovni vojni, Ana Bračič: Tolerantna mladina: raziskava o diskriminaciji Romov v Sloveniji in na Hrvaškem, in Urša Valič: Porajmos - zamolčana preteklost. Predstavitev zbornika so pripravili Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, Pokrajinska in študijska knjižni ca, Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor in Zveza Romov Slovenije. Častna pokroviteljica je bila Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic Republike Slovenije, povezoval in s pomembnimi podatki ga je dopolnil mag. Franc Kuzmič. V znanstvenoraziskovalnih krogih je bil holokavst vrsto let spregledana tema zgodovinopisja, saj je po drugi svetovni vojni v strokovni javnosti pogosto prevladalo mnenje, da je holokavst obšel slovenski prostor in tako ni del slovenske zgodovine. Spregledana je tudi tema porajmosa ali genocida nad Romi. Če je zgodovina holokavsta v svetovnem merilu dobro raziskana, je zgodovina porajmosa nad Romi, nasprotno, še vedno ne samo spregledan, pač pa tudi zamolčan del naše skupne evropske preteklosti. Prvi, ki je v Sloveniji na genocid nad Romi opozoril, je bil dr. Vanek Šiftar, ki je del svojega znanstvenega dela namenil tudi širši romski, tedaj terminološko ciganski problematiki. Vera Klopčič je kot raziskovalka in urednica poudarila, da so pereča tudi sodobna vprašanja Romov, zbornik pa bo lahko vzpodbuda za proučevanje življenja in problematike te skupnosti, čeprav je doslej izšlo kar nekaj tovrstnih publikacij. Direktorica Jasna Horvat je povedala, da ima knjižnica kar 700 naslovov knjig o romski problematiki. Predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat -Muc je opozoril na pomanjkljivost, da se mladi v šolah premalo seznanijo z romsko problematiko in še posebej holokavstom nad Romi. Po njegovi informaciji so se zgodovinarji te tematike lotili šele po letu 1985. Povedal je tudi, da bo dobila Murska Sobota 2. avgusta spominsko ploščo holokavstu nad Romi. Direktor Urada za narodnosti Stane Baluh je na predstavitvi zbornika menil, da se politika mora zavedati krivic, ki so bile storjene Romom in dodal, da je bilo v Sloveniji zadnja leta precej storjeno za dvig življenjske ravni Romov, še največ v Prekmurju, kjer živi okoli 4 tisoč pripadnikov te skupnosti ali približno tretjina vseh v Sloveniji. Podobno oceno je povedal tudi v govoru na prireditvi v gledališču Park, in sicer: »Država in lokalne skupnosti si ves čas prizadevajo za izboljšanje položaja romske skupnosti v Sloveniji. Predvsem to velja za pravno varstvo, za politično participacijo Romov v občinskih svetih in za družbeno organiziranost Romov. Zato je še toliko bolj razveseljivo, da tudi romska skupnost spoznava, da njen položaj ne more biti odvisen samo od države in dobre volje občin, temveč da morajo tudi sami poskrbeti zase.« Ernest Ružič Desetletnica murskosoboške škofije NA ZLATEM MOSTU, KI POVEZUJE LOČENO Desetletnico murskosoboške škofije, ki so jo počastili 7. aprila, smo napovedali v daljšem pogovoru s sedanjim škofom dr. Petrom Štumpfom. Na slovesnosti v stolnici sv. Nikolaja so se zbrali duhovniki soboške škofije, večina slovenskih škofov, med njimi nadškofa, mariborski Alojz Cvikl in ljubljanski Stanislav Zore, prvi soboški škof dr. Marjan Turnšek, mariborski pomožni škof in prekmurski rojak dr. Jožef Smej, upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran (ki je moral nekaj čaza preživeti v Italiji, ker naj ne bi ravnal po vseh pravilih katoliške cerkve, op. pisca), škof evangeli čanske cerkve v Sloveniji Geza Filo, soboški evangeličanski duhovnik Leon Novak, župan mestne občine dr. Aleksander Jevšek, in, seveda, množica vernikov. Zbrane je pozdravil generalni vikar Lojze Kozar, svečano mašo pa je vodil sedanji škof dr. Peter Štumpf. Opisal je desetletno pot škofije in nanizal nekaj pomembnih mejnikov in dosežkov, čeprav gre, kot je dejal, za kratko časovno obdobje v vesoljni katoliški cerkvi. Škofija pomaga, tudi v sodelovanju z mestno občino, socialno ogroženim družinam in posameznikom, odprli so Lazarjev dom v škofiji, v Turnišče so prišle sestre Klarise, škofija odlično sodeluje z evangeličansko, binkoštno in tudi pravoslavno cerkvijo. Zdaj si prizadevajo za beatifikacijo velikopolanskega župnika Daniela Halasa in odranskega župnika Alojzija Kozarja. »Na zlatem mostu« je svojo pridigo ob obletnici naslovil škof Peter Štumpf. Dejal je tudi: »Rdeče in zeleno polje v škofovskem grbu pomeni našo pokrajino ob levem in desnem bregu Mure, kjer zorita pšenica in grozdje.Ta dva sadova zemlje sta obenem znamenje za sveto evharistijo, ki jo obhajamo v naših cerkvah. Na osrednjem polju, ki je modre barve, saj predstavlja reko Muro, se pne zlati most. Most je znamenje povezovanja pokrajin in ljudi, vsega, kar je ločeno in razdeljeno.« Po prispodobi o Zlatem mostu je škof v maši govoril o veri, upanju, ljubezni in sv. Metodu, zavetniku murskosoboške škofije. Za publikacijo Poti k Bogu, ki je izšla ob jubileju, se je prvi soboški škof, zdaj upokojeni mariborski nadškof dr. Marjan Turnšek, spomnil: »Čeprav smo prej že vsi živeli v mariborski škofiji, smo kot samostojna škofija vsi bili začetniki. Spomnim se preobilja veselja, pripravljenosti ’biti zraven’; po župnijah je bilo veliko dobre volje in pripravljenosti za nov evangelijski navdih... Če mi je bilo kaj v resnično veselje, je to bilo gotovo srečevanje z ljudmi ob najrazličnejših priložnostih...« Slovesnost ob deseti obletnici so zaključili s prijetnim druženjem na ploščadi pred stolnico. E. Ružič Fotografija: Klavdija Dominko 4 Slovenija bo pomagala Grčiji Slovenija bo Grčiji ob begunski krizi prek mehanizma civilne zaščite EU iz državnih rezerv zaščite in reševanja ter iz prejetih donacij pomagala z 1,05 milijona evrov materialne pomoči. Pomoč bo Slovenija poslala v obliki postelj, odej, šotora za prvo pomoč, grelnikov za šotore, podlog za spanje, dežnih plaščev, gumijastih škornjev, otroških plenic, spalnih podlog, spalnih vreč in šotorov različnih dimenzij, so sporočili z urada vlade za komuniciranje (Ukom). Kot so še pojasnili v Ukomu, je bila Slovenija v migrantski situaciji na zaprosilo za mednarodno pomoč deležna pomoči številnih držav. Zaradi spremenjenih razmer v Sloveniji, ko je na vrhuncu migrantske krize na svojem ozemlju morala oskrbeti tudi do 15.000 oseb dnevno, je ostal določen del prejete pomoči neizkoriščen. Umrl je Tomaž Pandur V 54. letu je v Skopju -med vajo za predstavo Kralj Lear v Makedonskem narodnem gledališču -za posledicami srčnega infarkta umrl slovenski gledališki režiser Tomaž Pandur. Že kot dijak Prve gimnazije v Mariboru je ustanovil svojo gledališko skupino Tespisov voz – Novo slovensko gledališče. Diplomiral je na AGRFT v Ljubljani, med letoma 1989 in 1996 pa je bil umetniški direktor Drame SNG Maribor. Po petletnem umiku iz gledališkega življenja je začel režirati v tujini in nato ustanovil svoje gledališče Pandur.Theaters. Njegove režije so temeljile na priredbah dramskih klasik, h katerim je pristopal na izrazito samosvoj način. Med njegovimi znanimi odrskimi projekti so Faust, Tesla Electric Co., Hamlet in Medeja. V svoji karieri je prejel številne nagrade, med drugim leta 1990 Borštnikovo nagrado za najboljšo uprizoritev v celoti, ki jo je dobil za Fausta. Tega se je lani ponovno lotil in z njim nedavno gostoval v Bogoti. Tam so razprodali vse uprizoritve, predstavo pa si je samo v Bogoti ogledalo 7000 ljudi. Porabci smo tö spejvali na reviji »Primorska poje« Krajina Primorsko (Tengermellék) je sploj irešnja po tejm, ka tam lidgé radi spejvajo. Nindrik v Sloveniji nejga vejndrik telko pevski zborov pa pevski skupin kak ranč na Primorskom, tak na slovenski kak na talanjski strani granice. Zatok Zveza pevskih zborov Primorske že dugo lejt organizira niz koncertov pod menjom »Primorska spejva«. Na letošnjoj reviji je bilau od 26. februara do 24. apriliša 30 koncertov, na steraj je popejvalo 205 pevski zborov. Komorni pevski zbor Zveze Slovencev iz Monoštra že peto leto sodeluje na reviji »Primorska spejva«. Spejvali smo že v Trenti, Postojni, Senožečaj, Podnanosi in letos prvič med zamejskimi Slovenci na talanjski strani meje, v Sovodnjah ob Soči. Koncert je biu 9. aprila v 20. vöri. Paut do ta je duga, koncert se je začno večer kesnau, zatok smo se tak odlaučili, ka se nemo vnoči vozili domau, liki mo raj spali v Novi Gorici. Zavolo toga smo se tadola tö v Novo Gorico pelali najprva, se namestili v dijaškom daumi, se malo vred vzeli, se prejkoblekli pa se odpelali do kraja Sovodnje ob Soči. Kak je prva že bilau zgučano (po e-mailaj), so nas čakali člani slovenskoga drüštva, nam vse povedali pa pokazali. Po ton-ski pa redni vajaj smo si malo počinauli pa čakali, gda mo šli na oder. Bili smo drugi na vrsti, dapa organizatorge so nas malo pred ausmoj vörov presenetili, gda so nam na znanje dali, ka je zbor, steri bi biu prvi, zavolo betega nej prišo, tak mi začnemo koncert. Dvorana se je do tistoga mau že napunila, po pozdravni nagovoraj nas je mlada napovedovalka napovejdla pa smo pod vodstvom Tomaža Kuhara spopejvali 4 pesmi. Med tejmi je bila pesem Emila Adamiča na reči Otona Župančiča Da sem jaz ptičica, zborovska priredba Zoltána Kodálya v latinskom geziki Horatii carmen, spopejvali smo dvej primorski tö, priredbo beneške ljudske pesmi Ubalda Vrabca Oj, božime pa istrsko ljudsko Mamca, pošljite me po vodo, v priredbi Mateje Petelin. Malo smo tremo meli, zatok ka je dvorana nej najbole akustična bila pa eden dugoga smo bole slabo čüli, dapa zborovodja Tomaž nas je na konci pohvalo, ka smo prej »solidno« zapeli, pa moram povedati (napisati), ka je ta rejč od njega že velka pohvala. Tak smo pa te mirno poslüšali druge zbore, steri so spejvali za nami. Pri Noneti iz Mačkovelj so najprva spejvali starejši člani te skupine, potejm pa so na oder prišli sami mladi podje (bodoči nonet) pa so vküper spejvali. Za njimi smo leko poslüšali Ženski pevski zbor »Prešernovke« iz Šibenika na Hrvaškom. Koncert so zaklüčili mladi: DVS Primorsko Mačkovlje in ŽVS Barkovlje. Zatok, ka so svoje spejvanje sprvajali z inštrumenti (harmonika, kitara, gosli), najbole pa zatok, ka so spejvali korajžne, partizanske naute tö, so med gledalci poželi velki aplavz. Pa tau se je tö čülo na aplavzi, ka sta tau bila »domanja« zbora. Nam se je pa tau najbola vidlo, ka pri primorski zboraj dosta mladine spejva, mi bi si tö leko peldo vzeli po nji. Večer smo zaklüčili z zakusko, pogostili so nas s primorskimi specialitetami (bejli krü, šunka, sir, njini špek, olive, feferoni). Prilično kesno je že bilau, pošteno smo se nageli, ka smo že lačni bili. Druženje se je nadaljevalo s spejvanjom, pá se je čüla harmonika. Če smo znali, smo mi tö spejvali, samo tau smo nej razmeli, zakoj primorski Slovenci tak radi spejvajo hrvaške naute... Po kratkoj nauči – v internati smo malo ešče posejdli, se pogučavali pa spili kakšo posanco vina – smo se drugi zranjek napautili prauti daumi. Med pautjov smo se stavili v Pivki, gde smo si poglednili Park vojaške (sodačke) zgodovine. Za nas, ženske je najbole zanimivi biu najnovejši tau toga muzeja, steri pokaže tau, kak je razpadnila Jugoslavija pa gratala samostojni rosag Slovenija. Te čas smo mi že tö doživeli, ništrni so celau bili na proslavi v Ljubljani, gda so razglasili Slovenijo za samostojno državo. Vse so mrvlé lejtale po nami, gda smo na filmi čüli znani stavek Milana Kučana: ’Gnes je dopüščeno senjati, zranja de nauvi den’. Moški so zvün toga z völkim užitkom gledali tanke, fligare pa druge sodačke škeri tö, vej so pa uni eške bili sodacke. Po vöri pa pau smo slobaud vzeli od Primorske pa smo se odpelali prauti Prekmurji. Kak smo zgučani bili, kauli druge vöre smo se pripelali v Benedikt, gde nas je čako topel obed, steroga smo fejst potrejbni bili, vej smo pa prejšnji den bili na hladni hrani. Po obedi smo za zahvalo eške spejvali dvej pesmi in se odpelali do daumi. Naš pevski zbor je v toj sezoni daubo nauve člane (Mihaela Kalamar, sopran; Marijana Fodor, alt; Jože Slaviček, bas; dr. Ferenc Sütő, tenor), ništrni so zdaj prvič bili z nami. Vüpamo, ka njim je nej žau, ka so se nam pridrüžili. Hvala lejpa vsem članom pa zborovodji za delo na probaj pa za nastop. Pa za tau tö, ka so tolerirali, vöstrpeli, če je na tau pauti, kaj nej tak bilau, kak bi si želeli. Marijana Sukič predsednica zbora foto: Mihaela Kalamar Porabje, 21. aprila 2016 5 Velikonočni prazniki v Julijskih Alpah MADŽARSKA DRUŽINA V SLOVENIJI Z ženo živiva v Monoštru šest let. Vendar sva sem prišla s severne Madžarske. Pred letom dni sem se začel učiti slovenski jezik, ker sem vzljubil Slovence in Slovenijo. Tečaj v Monoštru je organizirala Zveza Slovencev na Madžarskem. Slovenija je manjša kot Madžarska, toda je očarljiva in čudovita država. Nekdaj mi je bila zelo oddaljena, ampak zdaj mi je že blizu. Bil sem večkrat tam in jo imam zelo rad. Na poti do Bleda še malo Ljubljane Tudi letos smo izkoristili velikonočne praznike za potovanje v Slovenijo. Tokrat so bili z nami tudi moji starši, ki so že starejši in živijo na severu Madžarske. Že v četrtek so prispeli v Monošter in razburjeno čakali potovanje. Na veliki petek smo odpotovali v Slovenijo. Na poti smo počivali v Ljubljani, v slovenski prestolnici. Moji starši niso bili še nikoli v Ljubljani. V mestu smo si ogledali nekaj znamenitosti. Na primer videli smo simbol Ljubljane, Zmajski most. Seveda smo si ogledali tudi kip Franceta Prešerna, ki je napisal slovensko himno. Sprehodili smo se ob Ljubljanici in smo bili tudi na ljubljanski tržnici. Tu smo imeli tudi kosilo, jedli smo ribe na žaru. Hrana je bila okusna in posebna. Po kratkem počitku smo nadeljavali pot do Julijskih Alp. Biseri Julijskih Alp Prispeli smo v popoldaskih urah na Bled, kjer so nas lepo sprejeli. Nastanili smo se v hotelu Krim. Do večerje smo se sprehajali ob obali Blejskega jezera in smo raziskali mesto. Pokrajina je bila zelo lepa, zato smo »zijali« z odprtimi usti. Idilična pokrajina Blejskega jezera je Bled spremenila v mednarodno znan turistični kraj. Pred nami je bila čudovita »razglenica«. Jezero, nad njim Blejski grad, v ozadju Julijske Alpe in na desno Karavanke. Naslednji dan smo dopoldne preživeli na gradu. Gledali smo nastope in smo bili navdušeni nad okoljem. Blejski grad s čudovitim razgledom obiskovalcem ponuja veliko vsebin: v njem so grajski muzej, galerija, tiskarna, zeliščna lekarna, vinska klet in restavracija, v kateri smo pili kavo in slovensko pivo. Z zgornjega grada smo zagledali tudi najvišji slovenski vrh Triglav, ki je visok 2864 metrov. Ker so bili moji starši prvič tukaj, niso mogli verjeti svojim očem. Vse je bilo tako lepo. Kosilo smo imeli ob jezeru. Naročili smo gobovo juho in blejske kremne rezine. Seveda smo okusili tudi slovenske pijače. Moj oče in jaz sva pila pivo, ženske so naročile kavo in pomarančni sok. V popoldanskem času smo hodili okrog in smo obiskali cerkev. Pred večerjo sva z očetom obiskala nekaj lokalnih gostiln. Moja mama in žena sta kupili nekaj spominkov in sta si ogledali izložbe. V nedeljo po zajtrku so nas čakale nove dogodivščine. Potovali smo z avtobusom v Bohinj. Med Bledom in Bohinjem je visoka gozdna planota Pokljuka. Bohinjsko jezero je v celoti vključeno v Triglavski narodni park. Šli smo z vlečnico (gondola) do vrha Vogla. Tam je smučarski center. Bilo je super z vlečnico »potovati« med gorami. Povsod, ampak zlasti na gorskih vrhovih je bil beli sneg. Najvišje vrhove Julijskih Alp smo skoraj dosegli z iztegnjeni mi prsti. Povabil sem očeta v Smučarskem centru na pijačo, ženski sta pili kavo. Vreme je bilo primerno. Sonce je skoraj peklo, vsaj blizu vrhov. Potem smo se sprehodili ob obali Bohinjskega jezera. Za čelno moreno v Stari Fužini je 525 metrov nad morjem nastalo čarobno Bohinjsko jezero, ki se ob vsakem letnem času bohoti s kristalno modro in smaragdno zeleno barvo. Popoldne smo se odpravili nazaj na Bled. Tu nas je čakal še en program. Bili smo na otoku Blejskega jezara, kjer smo si ogledali baročno cerkev, ki je čudovita. Pred odhodom domov še na Brezje V ponedeljek je na žalost prišel dan odhoda. Toda tudi ta dan nismo ostali brez novih doživetij. Na poti domov smo se ustavili v majhnem kraju. Brezje z znamenito baziliko Marija pomogaj je najbolj priljubljeno slovensko romarsko svetišče. Ob našem prihodu je pravkar potekala slavnostna sveta maša, saj bila je velikonočna nedelja. Pred cerkvijo je spomenik Janeza Pavla II. Vreme se je začelo slabšati, zato smo zapustili Brezje in odrinili proti Madžarski. Čudovita dneva smo preživeli v Sloveniji in smo se obogatili z novimi izkušnjami. Zame je bil v posebno veselje vsak pogovor, ko sem lahko vadil slovenski jezik. In za konec: na Bledu sem si kupil knjigo. Njen naslov je: Peter Prevc. On je moj najljubši slovenski športnik. Attila Fáczán P.s.: Attilo Fáczána, čeprav je po rodu Madžar, velikokrat srečamo na slovenskih prireditvah v Monoštru. Njegov prispevek me je presenetil ne toliko zaradi njegove vsebine, saj sem vedela, da je navdušen nad Slovenijo, temveč zaradi njegovega jezika. Bila bi vesela, če bi se naši Porabci po enoletnem učenju knjižne slovenščine tako znašli v slovenščini kot on. (Tudi če si je tu in tam pomagal s kakšnim vodnikom ali kakšno internetno stranjo, ki so pa vsem nam na razpolago.) Kajti iskreno priznam, da s popravljanjem njegovega prispevka nisem imela več dela kot z marsikaterim porabskim prispevkom. Zato mu čestitam in računam na njegovo sodelovanje. Urednica Porabja Marijana Sukič Trgovine ponovno odprte ob nedeljah Parlament je na prošnjo vlade 12. aprila odpravil prepoved nedeljskega obratovanja trgovin, ki jo je uvedel približno pred enim letom. Po mnenju vlade večino družbe ni uspelo prepričati, da je prepoved koristna in je rodila tudi sadove, zato je to vprašanje razdelilo volivce. Predlog sta v parlament vložila vodja kabineta Viktorja Orbána, minister Antal Rogan, in minister za nacionalno gospodarstvo Mihály Varga. Zanj je glasovalo 163 poslancev, proti sta bila dva, 11 poslancev se je vzdržalo. S to potezo je vlada preprečila razpis referenduma o tem vprašanju, ki ga je vložila opozicijska stranka socialistov. Socialisti sicer vztrajajo pri referendumu, na katerem bi drugo vprašanje postavili v zvezi s prodajo kmetijskih zemljišč. Za uspešen razpis referenduma so socialisti začeli zbirati podpise. Čeprav je pred enim letom nedeljsko zapiranje trgovin predlagala krščansko demokratska stranka, predsednik Madžarske škofovske konference, sombotelski škof András Veres, trdi, da se o odpravi sklepa z njimi, torej s cerkvijo, nobeden ni usklajeval. Škof Veres meni, da je bila prosta nedelja ugodna predvsem za ženske, ki so lahko ta čas preživele s svojimi družinami. Direktorji državnih gozdnih gospodarstev služijo več kot premier Orbánova vlada je lani sprostila plače vodilnih v državnem sektorju in ponovno določila maksimalno višino osnovnih plač. Tako je lahko najvišja bruto plača v finančnem sektorju 5 milijonov forintov, v strateško pomembnih podjetjih 4 milijone, pri ostalih državnih podjetjih pa 3 milijone. Ponujeno možnost so spretno izkoristili v državnih gozdnih gospodarstvih, teh je v državi 22, kjer je povprečna bruto plača generalnih direktorjev 2 milijona 685 forintov. Osem generalnih direktorjev ima možno najvišjo plačo, dobivajo bruto 3 milijone forintov. Bruto osnovna plača premiera je 1,5 milijona forintov, ministrska bruto plača je 1,1 milijona forintov. Porabje, 21. aprila 2016 PETEK, 22.04.2016, I. SPORED TVS 5.55 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 TAKSI, KVIZ Z JOŽETOM, 11.40 UGRIZNIMO ZNANOST: VPLIV ZVOKA NA ČLOVEKA, ODDAJA O ZNANOSTI, 12.20 NA POTI Z NEŽO IN DUŠANOM, DOKUMENTARNA ODDAJA, 13.00 PRVIDNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 TARČA, 14.25 GLOBUS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI -HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.30 DUHOVNI UTRIP: KOMU ZVONI? 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, TEDNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 KIOKA: VIZITKA, RISANKA, 18.25 TAKSI, KVIZZ JOŽETOM, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 21.25 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 TRI BARVE - RDEČA, FRANCOSKOPOLJSKO-ŠVICARSKI FILM, 0.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.15 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.10 INFO-KANAL PETEK, 22.04.2016, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.45 TOČKA, GLASBENAODDAJA, 9.45 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 10.30 SLEDI: LJUB CVET JE VRES - 45 LET MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA VRES, DOKUMENTARNA ODDAJA, 11.00 DOBRO JUTRO, 13.20 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.00 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.45 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 15.30 DOBERDAN, 16.30 JUDO: EVROPSKO PRVENSTVO, 19.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.00 DOM, ISLANDSKO-ŠVEDSKI FILM, 21.30 TV ARHIV, DOKUMENTARNA ODDAJA, 22.20 POLNOČNI KLUB: ODTENKI MENSTRUACIJE, 23.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.15 ZABAVNI KANAL, 3.40 JUDO: EVROPSKO PRVENSTVO, 6.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, * * * SOBOTA, 23.04.2016, I. SPORED TVS 5.55 KULTURA, ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 11.00 TV ARHIV, DOKUMENTARNA ODDAJA, 11.55 TEDNIK, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.50 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.20 AMBIENTI, 14.50 VSE IN NIČ: NIČ, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 15.55 ZALJUBLJENI V ŽIVLJENJE, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 18.05 JEDI ZA VSAK DAN Z RACHEL ALLEN, 18.30 OZARE, 18.40 ZU: ZU USTVARI UMETNINO, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 20.00 VSE JE MOGOČE, 21.35 POGREŠANA, FRANCOSKA NADALJEVANKA, 22.30 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.00 BORGMAN, BELGIJSKO-DANSKO-NIZOZEMSKI FILM, 0.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.25 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 2.15 INFO-KANAL SOBOTA, 23.04.2016, II. SPORED TVS 7.00 NAJBOLJŠE JUTRO, 9.00 DOBER DAN, 10.00 NENAVADNE GANSKE KRSTE, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 10.55 NA LEPŠE, 11.35 10 DOMAČIH, 12.20 POLNOČNI KLUB: ODTENKI MENSTRUACIJE, 13.50 SLOVENIJA DANES, 15.05 35 LET ODDAJE ŠTOS: ŠE V TOREK OBUJAMO SPOMINE, 16.30 JUDO: EVROPSKO PRVENSTVO, 17.55 KOŠARKA - LIGA NOVA KBM ZA PRVAKA: TAJFUN : UNION OLIMPIJA, 20.00 MARATON, NIZOZEMSKI FILM, 21.50 ZVEZDANA, 22.30 VEČER Z LUTKAMI: DRAGIJEV ROJSTNI DAN, RAZVEDRILNA ODDAJA, 23.15 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 23.50 ARITMIJA, 0.20 ARITMIČNI KONCERT: THE TIDE, 1.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 2.05 JUDO: EVROPSKO PRVENSTVO, 3.30 KOŠARKA - LIGA NOVA KBM ZA PRVAKA: TAJFUN : UNION OLIMPIJA, 5.15 10 DOMAČIH, 5.45 POLNOČNI KLUB: ODTENKI MENSTRUACIJE, * * * NEDELJA, 24.04.2016, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.10 PIKA NOGAVIČKA: PIKA NOČE POSTATIVELIKA, RISANA NANIZANKA, 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, IZOBRAŽEVALNAODDAJA ZA GLUHE IN NAGLUŠNE, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 14.45 MCLINTOCK, AMERIŠKI FILLM, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 VIKEND PAKET, 18.40 MUK: JUNAKI NA KOLESU, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 20.00 BROADCHURCH (II.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 20.55 INTERVJU, 21.45 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.15 SPUSTILA SE BO NOČ, KOPRODUKCIJASKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 23.40 DNEVNIK SLOVENCEVV ITALIJI, 0.05 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 1.05 INFO-KANAL NEDELJA, 24.04.2016, II. SPORED TVS 7.00 DUHOVNI UTRIP, 7.15 GLASBENA MATINEJA, 9.30 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 10.30 DOKUMENTARNA ODDAJA, 11.40 SLOVENIJA DANES, 12.10 BIOTOPI: AVTOHTONE DOMAČE ŽIVALI, DOKUMENTARNA ODDAJA, 12.50 AVTOMOBILNOST, 13.20 ZALJUBLJENI V ŽIVLJENJE, 14.30 ZVEZDANA, 15.25 KAKO VKLJUČITI SAMUELA?, AMERIŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 16.25 AMBIENTI, 17.30 ŠPORT, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 PO KAVNI POTI S SIMONOM REEVOM, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 20.50 FOyLOVA VOJNA (IX.): VISKI HIGH CASTLE, ANGLEŠKA NANIZANKA, 22.20 VSE JE MOGOČE, 23.55 VIKEND PAKET, 1.15 ZABAVNI KANAL, 1.55 ŠPORTNI POSNETKI 4.55 ARITMIČNI KONCERT: THE TIDE, * * * PONEDELJEK, 25.04.2016, I. SPORED TVS 5.55 UTRIP, 6.10 ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 JEDI ZA VSAK DAN Z RACHEL ALLEN, 10.35 10 DOMAČIH, 11.05 TAKSI, KVIZ ZJOŽETOM, 11.50 NAGLAS! 12.20 KUŠČARJI, DOKUMENTARNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 PANOPTIKUM, 14.20 OSMI DAN, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.25 TOČKA PRELOMA, GOSPODARSKA ODDAJA, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 RAZRED ZASE: LJUBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC, 17.55 NOVICE, 18.00 ERTEVE, 18.15 PAVLE, RDEČI LISJAČEK: NA LOVU, RISANKA, 18.25 TAKSI, KVIZ Z JOŽETOM, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITy, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PISAVE: 130. OBLETNICA ROJSTVA IZIDORJA CANKARJA, 23.40 BALETNI VEČER: OB 400-LETNICI SMRTI W. SHAKESPEARA: S. PROKOFJEV – B. CULLBERG: ROMEO IN JULIJA, KOPRODUKCIJSKI TV BALET, 0.35 DNEVNIKSLOVENCEV V ITALIJI, 1.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 1.55 INFO-KANAL PONEDELJEK, 25.04.2016, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 9.50 MAMA JE ENA SAMA, SLOVENSKA DOKUMENTARNA POVEST, 11.00 DUHOVNI UTRIP: KOMU ZVONI? 11.30 DOBRO JUTRO, 14.00 POLNOČNI KLUB: ODTENKI MENSTRUACIJE, 15.30 LJUDJE IN ZEMLJA, 16.20 AVTOMOBILNOST, 17.00 HALO TV, 17.55 VEM!, KVIZ, 18.25 TO BO MOJ POKLIC: SLIKOPLESKAR-ČRKOSLIKAR, DOKUMENTARNA SERIJA, 18.50 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.00 ZAKON SRCA, KANADSKA NADALJEVANKA, 20.45 SKRIVNOSTI BROKENWOODA (II.), NOVOZELANDSKA MINI-SERIJA, 22.20 RAZISKOVANJE NEVIHT -VREMENOSLOVCI KOT VARUHI LETENJA, NEMŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 23.10 SPOMINI: DRAGO SENICA, POGOVORNA ODDAJA, 0.00 HALO TV, 1.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.50 ZABAVNI KANAL, 5.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, * * * TOREK, 26.04.2016, I. SPORED TVS 5.40 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 TAKSI, KVIZZ JOŽETOM, 11.40 OBZORJA DUHA: AGRESIVNI OTROCI PRI VEROUKU, 12.15 BOBER, DOKUMENTARNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 STUDIO CITy, 14.20 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 15.00 POROČILA, 15.10 LUČKA - PITyPANG, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.25 PROFIL, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 DRUŽABNOŽIVLJENJE ŽIVALI, DOKUMENTARNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 UTRINEK: DOBRA PRAKSA V MEDICINI, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 18.05 JANI NANI: SLIKANJE, RISANKA, 18.10 A VEŠ, KOLIKO TE IMAM RAD: NAJLJUBŠASTVAR, RISANKA, 18.25 TAKSI, KVIZ Z JOŽETOM, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.05 PROSLAVA OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU, 21.10 DOBRI STARI ČASI, DOKUMENTARNI FELJTON, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PRIČEVALCI, POGOVORNA ODDAJA, 0.50 PROFIL, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 DNEVNIK, SLOVENSKAKRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.35 INFO-KANAL TOREK, 26.04.2016, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 9.55 TV ARHIV, DOKUMENTARNA ODDAJA, 11.00 HALO TV, 12.05 DOBRO JUTRO, 14.35 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 16.05 DOBER DAN, 17.00 HALO TV, 17.50 VEM!, KVIZ, 18.25 TO BO MOJ POKLIC: SLIKOPLESKAR-ČRKOSLIKAR, DOKUMENTARNA SERIJA, 18.55 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.00 PO SLEDEH JAMESA STEELA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 20.55 VEČER Z LUTKAMI: DRAGIJEV ROJSTNI DAN, RAZVEDRILNAODDAJA, 21.45 POGREŠANI SIN, KOPRODUKCIJSKA NADALJEVANKA, 22.45 AMBIENTI, 23.15 SLOVENSKA JAZZ SCENA: ARTBEATERS, 0.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.55 HALO TV, 2.00 ZABAVNI KANAL * * * SREDA, 27.04.2016, I. SPORED TVS 5.25 SAMO EN CVET -UKRADENA MLADOST, 6.25 KULTURA, ODMEVI, 7.25 SLOVENSKA POLKA IN VALČEK 2016, 9.20 FRANJA, IGRANO DOKUMENTARNIFILM, 11.10 TAKSI, KVIZ Z JOŽETOM, 11.40 PISAVE: 130. OBLETNICA ROJSTVA IZIDORJA CANKARJA, 12.25 NAŠI VRTOVI: BOŽIDAR ZAVŠEK, DR. RUDI ZUPAN, DOKUMENTARNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 PLANET ZEMLJA, BRITANSKO-NEMŠKO-AMERIŠKI FILM, 15.10 MOSTOVI -HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 MALE SIVE CELICE: OŠ VODICE IN OŠ ŽIRI, KVIZ, 16.25 PROFIL: DR. SVETLANA SLABŠAK, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 UTRINEK: BREJA PREJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.30 SLOVENE'S, DOKUMENTARNI FELJTON, 17.55 NOVICE, 18.00 NANAŠI ZEMLJI: KOPRIVNIK, 18.05 SARA IN RAČEK: BOB, RISANKA, 18.15 MEDOIN MICA: BELUGA ALI BELI KIT, RISANKA, 18.25 TAKSI, KVIZ Z JOŽETOM, 19.00 DNEVNIK, DNEVNIKOV IZBOR, ŠPORT, VREME, 20.05 FILM TEDNA: LJUBEZEN, SLOVENSKI FILM, 21.35 KINO FOKUS, 22.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.25 VZHODNOBERLINSKA SAGA (III.): EDEN IZMED NAS, NEMŠKA NADALJEVANKA, 23.20 SLOVENE'S, DOKUMENTARNI FELJTON, 23.45 PROFIL: DR. SVETLANA SLABŠAK, 0.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.40 DNEVNIK, 1.10 DNEVNIKOV IZBOR, ŠPORT, VREME, 1.35 INFO-KANAL SREDA, 27.04.2016, II. SPORED TVS 6.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 7.00 OTROŠKI POČITNIŠKI PROGRAM: OP! 10.20 LUČKA -PITyPANG, ODDAJA TV LENDAVA, 10.55 10 DOMAČIH, 11.40 ERTEVE, 11.55 HALO TV, 13.05 PROSLAVA OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU, 14.30 VIKEND PAKET, 15.55 VKLENJENI V LED, NIZOZEMSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 17.50 VEM!, KVIZ, 18.25 TO BO MOJ POKLIC: ZIDAR, DOKUMENTARNA SERIJA, 18.55 OTROŠKI PROGRAM: OP! 19.50 ŽREBANJELOTA, 20.00 MUZIKAJETO, 20.35 ČAS ZA MANCO KOŠIR: PRAVIČNOST, 21.30 OB SVETOVNEM DNEVU PLESA: PLES NA ZASLONU, KOPRODUKCIJSKI PLESNIDOKUMENTARNI FILM, 22.30 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 23.05 ARITMIČNI KONCERT -NOCTIFERIA, 0.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.25 ZABAVNI KANAL * * * ČETRTEK, 28.04.2016, I. SPORED TVS 6.25 DNEVNIKOV IZBOR, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 TAKSI, KVIZ ZJOŽETOM, 11.40 SLOVENE'S, DOKUMENTARNI FELJTON, 12.20 NAŠI VRTOVI: PETER ROJC, ALEKSANDER ŠIFTAR, DOKUMENTARNA ODDAJA, 13.00 PRVIDNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 V DEŽELI HEROJEV ALI KAM SO ŠLI VSI NARODNI HEROJI, DOKUMENTARNA ODDAJA, 14.30 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV, 15.00 POROČILA, 15.10 MOJ GOST/MOJA GOSTJA -VENDéGEM, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.25 PROFIL, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 UGRIZNIMO ZNANOST: KAKOPODALJŠATI ROK TRAJANJA HRANE, ODDAJA O ZNANOSTI, 17.55 NOVICE, 18.00 NA NAŠI ZEMLJI: ARTVIŽE, 18.05 ZAJČEK BELKO: PRVIČ, KO SEM BIL UJET NAPODSTREŠJU, RISANKA, 18.10 POLDI: DAN, KO SE JE ČUVAJ TEMPLJA RAZJEZIL, RISANKA, 18.25 TAKSI, KVIZ Z JOŽETOM, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TARČA, 20.55 GLOBUS, 21.25 PRAVA IDEJA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.40 SVETO INSVET, 0.35 UGRIZNIMO ZNANOST: KAKO PODALJŠATI ROK TRAJANJA HRANE, ODDAJA O ZNANOSTI, 1.00 PROFIL, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.45 INFO-KANAL ČETRTEK, 28.04.2016, II. SPORED TVS 6.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 7.00 OTROŠKI POČITNIŠKI PROGRAM: OP! 10.15 NA LEPŠE, 10.55 KINO FOKUS, 11.10 DOBRO JUTRO, 14.25 ČAS ZA MANCOKOŠIR: PRAVIČNOST, 15.35 SLOVENSKI MAGAZIN, 16.00 DIAGONALA NORCEV -TELO NA PREIZKUŠNJI, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 17.00 HALOTV, 17.50 VEM!, KVIZ, 18.25 10 DOMAČIH, 19.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.00 AVTOMOBILNOST, 20.30 CINEMA KOMUNISTO, SRBSKA DOKUMENTARNAODDAJA, 22.15 KAR BREZ SKRBI, ANGLEŠKI FILM, 0.15 SKRIVNOST MEHIŠKEGA KOVČKA, KOPRODUKCIJSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 1.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 2.30 ZABAVNI KANAL Na pouli pšenica se zeleni, na drevgi poganjajo popki šteri zelene liste vö poženejo, tou vse znamenüje, ka sprotoletje se približuje. Tam v ograci šalata raste, pa tüdi vse drügo de se moglo saditi, če celo leto mo ščeli z ograca v künjo nositi. Ftički na drevju začnejo füčkati, pa tüdi štrki s topli krajov nazaj v svoja gnezda se začnejo vračati. Za vse živino v naravi, pomali zadosta stroška bou, ka vse začne zeleno gračüvati, zato ka toplo sunce začne segrevati. Marta SEVER Zveza Slovencev na Madžarskem in Kulturno prosvetno društvo Lipa Šempas vas prisrčno vabita na kulturno prireditev z naslovom Z LIPO V CVETOČO POMLAD, ki bo v soboto, 30. aprila 2016, ob 18. uri v Slovenskem domu v Monoštru. Na kulturnem programu sodelujejo: Mešani pevski zbor Lipa Šempas Gledališka skupina ŠOVV Vokalno-inštrumentalna skupina Kresnice Harmonikaša izpod Vitovske gore Avtobus bo peljal z Gornjega Senika ob 17.15 uri. A Magyarországi Szlovének Szövetsége és a Šempas-i Lipa Kulturális Egyesület tisztelettel meghívja Önt a Z LIPO V CVETOČO POMLAD című kulturális rendezvényre, mely 2016. április 29-én lesz a Szlovének Házában Szentgotthárdon. A kulturális programban közreműködik: Naslov uredništva: Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstvo za a Šempas-i Lipa Vegyeskar H-9970 Monošter, človeške vire (EMMI) ter Urada RS za Slovence v Gárdonyi G. ul. 1.; zamejstvu in po svetu. a ŠOVV színjátszócsoport tel.: 94/380-767; Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za a Kresnice ének- és hangszeres együttes e-mail: porabje@mail.datanet.hu Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ČASOPISISSN 1218-7062 ali 52 USD. Vitovska gora-i harmonikások SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Tisk: TISKARNA DIGITALNI TISK D.O.O. Številka bančnega računa: HU15 Izhaja vsak četrtek Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija 11747068 20019127 00000000, Glavna in odgovorna urednica SWIFT koda: OTPVHUHB Felsőszölnökről az autóbusz 17. 15-kor indul. Marijana Sukič