LISTEK. JOS. DOLGAN: Učni načrt kmetske delovne šole. (Dalje.) Cvetice v šoli: Kaj bi sc z njimi zgodilo zunaj; zakaj so v šoli zelene; imena cvetic v šoli; cvetice zaiivam© ipreveč, nič ali pa srednje; kaj se zgodi; ali zmrznejo prej mehki ali trdi listi; ista rastlina v hu* mozni, peščeni, ilovnati ali ¦glinasti zemlji; rastlina v mešani zemlji; kaj se vzdiguje iz zemljc v loncu, ko zalivamo; kaj imajo cvets lični lonci spodaj; kako bi osvežili preveč posušeno cvetico; kako raste rastlina v temnem :k©tu; kako raste na svetlem oknu; kam se nagnejo stebla v temnem kotu; kam so obrnjeni listi; kaj se zgodi ,z listi čez nekaj tednov, če cvetlico obrnemo; ječ= menovo semc vsadimo v sobi; ali vzklije, če ga vsadimo na mrzlo. Delo zunaj: Pismonoša; red na po« šti; vozniki; kako so ©blečeni; zakaj trpijo; tesači; njihova hrana v gozdu: drvarji; pre« močeni; potniki in berači; kako bi si ohra* nili zdravje ljudjc ki delajo zunaj in jih sneg in dež premoči. R e v e ž i p © z i m i: Kateri ljudje p©« zimi največ trpijo; ljudje brez hrane in ,za= služka; ljudje brez doma. Živali pozimi: Kateri ptiči letajo po vasi, okrog hiše; kateri ptiči ne pridejo v vas katerih ptičev sedaj ne vidimo, videli pa smo jih v jeseni; s čim se ptiči hranijo; kje prenočujejo; kdaj se najbolj približajo hiši; kako otroci lahko pomagajo ptičem; loviti jih ne smejo; 'katere živali letajo po gozdu; kjc prebivajo iponoči ali ob hudem vremenu; s čim se hranijo; katerc živali jedo rastline: srna, zajec, veverica; katerc živali jedo meso drugih živali; lisica; zveri; katere živali se približajo vasi; lisica piride po kokoši; zajci glodajo mlada drevesa; kakšne zobe imajo zajci; katera žival ima še take zobe; kako ©bvarujemo drevesca pred zajci; lovec; obleka; ipuška, patron, vžigalna kapica, smadnik, šibre; kdo sme streljati; čigavi so zajci in srne; zakaj ne sme imeti vsakdo puške; nesreče s puško; ali mora hoditi lovec na lov; ali so lovci ubogi ali bogati ljudje; lovski tatovi; ali zajci in <srne koristijo ali škodujejo; gozdni čuvaji, logarji ©rožniki. V hlevu pozimi: Mrzli hlevi; kaj prihaja živini iz ust; kakšna postane mrzla železna reč; mokre stene; v kaj so se spre« menili hlapovi; prezračevanje; odušniki; cementna tla; cementni strop; s čim krmijo pozimi; krava ima po pesi in irepi več mlc« ka; kaj vržejo med ©trobe; ali se sme dati enkrat preveč soli, drugič pa nič; klajno apno; kje dobijo otrobe; iz česa so; reza= nica; iz česa je; kako jo pripravijo za ži« vimo; snaženje živine; snaga po tleh; živina na prepihu; voli, ki vozijo iz gozda; mokri voli; kalko krmijo mlado tele; kam gre naj? prej seno; kakšen postane vamp; ne smemo preveč s senom krmiti; vamipasto tele; hrb= tenica; gare v hlevu; hrbtenica se upogiba, čc mora živina jesti iz visokih gar; živina mora imeti raven hrbet. V kl,eti: Koliko istapinj topline je v podzemeljski kleti, 'koliko v nadzemeljski; kaj je spravljeno v kleti; svetla in tcmna klet; ali je 'kr.ompir zmrznil; cdkod je to= plota v podzemeljski kleti; kiiompir, repa, pesa, korenje in zeljnati storži poganjajo; iz česa kali kromipir, korenje re.pa, pesa. zeljnati storž; kakšne barvc so repne kali na svetlem ali v tcmi; zeleni listi so le na svctlem; zakaj ne dajejo krompirjevih kali živini; kakšen postane krompir, ki preveč kali; odkod dobiva kal snovi; kam so obr* njene kali v kleti. Sadjc po.imi: Katcro sadje še hranijo; katero gnije; vrsta. ki. nc gnije; sad je vedno bpljši; velikost, oblika, okus, barva tistih vrst. Oče in bratje pozimi: Kaj de» lajo zvečer; kdaj gredo k počitku; kdaj vstanejo; kaj delajo čez dan; ali je šel k'ak brat od doma; kam je šel; zakaj; kaj na^ pravljajo ali popravljajo oče in bratje; iz česa. V družini pozimi: Kaj delajo mati, sestre, teta, stara mati; ali kaj čitajo; ali povedo, kaj čitajo; ali pravijo pravljice; katero so povedali; ali so ijiovedali kaj dru« gega; kaj se igrajo otroci; ali so doma ali se porazgubijo; kateri otroci pridejo v vas; kdo v družini je ipozimi največkrat bolan; kaj ga boli; kateri v družini se imajo najs rajši med seboj; ali je šla kaka sostra slu= žit; kam je šla; pri kom je; kaj dela; ko* liko zasluži; kaj piše. Pust: Šeme, previdnost pred pijanimi šemami; pojedina; gostilna; ali je lahko človelk vesel brež vina; pošteno veselje. P r e m r z n j e n, a z e m) 1 !j a: Voda zmrzne v steklenici, kozarcu ali loncu; po= sodo raznese; voda, ki zmrzne za ometom, ga razsuje; zmrzlin vzdigne zemljo in jo razdrobi; kakšna je zemlja, ki smo jo v je« seni zorali ali prekopali, ko se posuši; ali se ta zemlja loči od zemlje, ki smo jo ravno» kar prekapali ali zorali; korenine na zemlji, ki smo jo v jeseni zorali ali prekopali; ali je rahlejša zcmlja na gredid, ki smo jo v jeseni prekopali in jo sedaj razrahljali, ali zemlja na gredici, ki smo jo sedaj prekopali. (Dalje prih.)