GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA SOZD ISKRA Številka 28 - Leto XIX - 19. julij 1980 Kategorična trditev, da proizvodnja ne sme obstati, Id jo je na sestanka vodilnih družbenopolitičnih, samoupravnih in poslovodnih organov 12. julija v Ljubljani izrekel predsednik KPO SOZD Iskra Anton Stipanič označuje pravzaprav jedro razprav o katerih poročamo. SOZD Iskra v zaostrenih pogojih gospodarjenja, izhodiščna točka, poslovanje v prvih šestih letošnjih mesecih, odpira pogled na pogoje poslovanja do konca letošnjega leta. Usmeritve Iskrinega razvoja v srednjeročnem obdobju, problematika zunanjetrgovinskega trženja, vključevanje SOZD Iskra v mednarodno delitev dela, investicije in slednjič poglavje o katerem še ped kratkim skoraj ni bilo vredno izgubljati časa — oskrba z domačim repromaterialom. Izredno široka paleta vprašanj, kompleksen pristop k reševanju, najširši krog povabljenih in slednjič še širše angažiranje vseh družbenopolitičnih organizacij, Id v Iskri delujejo. Vse to se je strnilo v vabilo predsednikom 00 ZK, sindikata in sindikalnih konferenc, mladina m IPO Iskrinih TOZD, DO in SOZD. Na posvetovanju sklepov ni bilo, je bilo informativnega značaja. ^otovitve o težavnem gospodarskem Položaju so po besedah uvodnega go-'Ornika, predsednika KPO SOZD j*ra Antona Stipaniča, enake za vse oi ravni, za TOZD, DO in za SOZD v celoti. Enake so tudi dolžnosti DPO, *®kor je poudaril predsednik KOS ^OZD Iskra Janez Kem. Isto velja po Besedah člana KPO SOZD Iskra Iva Fanika za področje naložb. Pereča Je izvozna problematika o kateri je Poročal predsednik KPO DO Iskra Commerce Bja Medič, drugačen pri-'top, vsebinski, organizacijski in po obsegu bo po besedah člana KPO SOZD Iskra Miloša Kobeta morala v ^ednjeročnem obdobju zajemati razvojna in raziskovalna dejavnost v Iskri. Ustrezno bo treba določiti mesto ^krinih TOZD in DO v srednjeročnih I*Zvojnih načrtih slovenskih družbe-Oopolitičnih skupnosti, saj, po be-®odah člana KPO SOZD Iskra Pavleta Centarja, sedanje stanje ne ustreza Arinim potrebam in zahtevam. Ocena polletnega poslovanja V primerjavi z istim lanskim ob-'jobjem je letošnji fizični proizvodni °bseg 15 % vejp>o >1 S?-0inost Rri delu, kot tudi organizacijo proizvodnega procesz tuJ-r e tri PklP6. sm0 nagradili z izdelki tovarne ERO vse ekipe pa srni v*11 lično opremili z majicami, predpasniki in kapami, potiskanimi t u otvoritvi srečanja v Zadru je govoril sekretar KO Ljudske panike Hrvatske za vzgojo otrok in mladine, Marjan Grgokovič. ZOTK™/ ^US' Se^Tetar sveta za tehn‘čno vzgojo mladih pri ■skra ~ znakom Iskre in napisom ter maskoto Klip-Klap. Seveda so veliko veselja vsem vnetim zbiralcem pripravile značke, ki smo jih podelili ob tej priložnosti. Za nas pa je bilo še posebej pomembno sodelovanje na okrogli mizi, kjer so se zbrali vsi najvišji predstavniki Ljudske tehnike in prosvete SR Hrvaške, kjer je Brane Suhadolnik, ki je zastopal Iskro oziroma tovarno ERO poudaril nujnost sodelovanja prosvete in delovnih organizacij predvsem že pri pripravi učnih programov in pri načrtovanju opreme za kabinete in delavnice. Ulcinj, 30. 5. do 1. 6. 1980 V Ulcinju je bilo letos tekmovanje mladih tehnikov že sedemnajsto leto zapored, hkrati pa 4. tekmovanje mladih tehničnih ustvarjalcev. Iskra se je na tovrstnih prireditvah pojavila tokrat prvič in je bila tudi edini predstavnik delovnih organizacij—proizvajalcev šolske opreme. Zato smo bili toliko prijetneje presenečeni nad sprejemom, ki so nam ga Črnogorci pripravili Priznati moramo celo, da takega odziva nismo pričakovali in smo bili na trenutke kar nemočni pred tolikimi vprašanji, katera so nam postavljali tako učenci kot mentorji Predvsem pa ne gre prezreti pomembnosti pogovorov, katere smo vodili z najvišjimi predstavniki Ljudske tehnike. Črne gore; ki je v tem obdobju po potresu še kako zainteresirana za sodelovanje z industrijo cele država Žal se je zopet pojavila stara slabost velike delovne organizacija Na razgovorih smo bili pač predstavniki tovarne ERO, ki za to področje kaže velik interes, dočim predstavnikov ostalih organizacij, ki v svojih proizvodnih programih zaobjemajo tudi učne in ostale šolske pripomočke, ni bila Nas pa so gostitelji gledali kot predstavnike Iskre v celoti (kar je logično), zato smo se pogovarjali tudi o ostali opremi, ki jo Iskra proizvaja, čeprav nismo bili za to ne pooblaščeni in ne kvalificirani. Morda bi veljalo, da naši poslovodni organi razmislijo o širšem nastopu Iskre na tovrstnih prireditvah, kjer se koncentrirajo naši bodoči kupci oziroma, kag ie še pomembnejše, naši bodoči tehnični strokovnjaki. Leskovac, 6. do 8. 7. 1980 Tudi na tem tekmovanju mladih tehnikov smo se z orodjem Klip-Klap predstavili prvič. Vsem udeležencem in obiskovalcem so učenci osnovne šole „Miloš Matijevič-Mrša" prikazali uporabo orodja Klip-Klagv v šolski delavnici, katero smo provizorično postavili na prostoru, kjer se je odvijala prireditev. Učence je uspešno vodil njihov mentor, Aco Borovič, ki je sicer učitelj tehničnega pouka na tej osnovni šoli. Z otvoritve srečanja mladih tehnikov v Zadru Ljubljana, 6. 6. 1980 Sodelovanje med delovnimi organizacijami in šolami je postalo nuja Ob nastopu Iskre na srečanju mladih tehnikov Slovenije, ki je bilo v Ljubljani na Kodeljevem, smo se pogovarjali z Andrejem Jusem, sekretarjem za tehnično vzgojo mladine pri ZOTK Slovenije. O zgodovini teh srečanj na ravni republike nam je tov. Jus povedal naslednje: ..Slovenija je sodelovala na vseh dosedanjih šestnajstih srečanjih mladih tehnikov Jugoslavije, dočim srečanja na ravni republike potekajo od L 1976. Prvo je bilo v Ljubljani, nato v Novem mestu, Domžalah in letos zopet v Ljubljani. Ideja za republiška srečanja je prišla s strani Sveta za tehnično vzgojo mladih zaradi popularizacije tehnične aktivnosti med mladino, pregleda celoletnih tehničnih aktivnosti na osnovnih šolah in kot vzpodbuda mentorjem, ki delajo na osnovnih šolah v Klubih mladih tehnikov. Ne nazadnje pa smo pričeli z organizacijo republiških srečanj zaradi spoznavanja mladih med seboj, izmenjave izkušenj tako med mladimi kot med mentorji, zaradi napredka v svojih panogah, saj so na srečanju resnično prisotni najkvalitetnejši izdelki iz cele Slovenije. Poleg tega je naloga teh srečanj usmerjati mlade na področju tehničnega izobraževanja in v tehnične poklice; kajti zavedamo se; da je ta kader v Sloveniji čedalje bolj iskan. S tekmovanja mladih tehnikov v Leskovcu, kjer so mnogi spoznali uporabnost Klip-klap orodja DO ELEKTROMEHAtilKA KRAJNI Pred srednjeročnim obdobjem (Nadaljevanje s 3. strani) najpomembnejše dejavnosti, s katerimi bomo uresničevali temeljne skupne interese in cilje. Nedvomno je res, da je gospodarjenje s sredstvi družbene reprodukcije, ki povečuje dohodek in delavca, glavna podlaga za dolgoročno zagotavljanje ..socialne varnosti". Vendar se moramo ob tem sporazumeti, kaj nam pomeni pojem socialne varnosti. Če socialno varnost definiramo po 102. konvenciji Mednarodne organizacije dela o minimalnih normah socialne varnosti kot vrsto splošnih ukrepov, ki postavlja temelje minimumu eksistence glede na okoliščine, ki lahko zmanjšajo, ali docela uničijo zmožnost delavca za delo, potem to za položaj delavca v našem družbenem sistemu ne zadošča. Za naše razmere mora socialna varnost pokriti vse ..socialne primere" ki kakorkoli prizadenejo človeka. Taka opredelitev pa vsebuje tudi predvidevanje (!) in preprečevanje (!) vseh sprememb (!), ki bi negativno vplivali na položaj človeka. Ta dinamična komponenta v našem pojmovanju socialne varnosti pa zahteva, da ne ciljamo le na neko statično raven socialne varnosti, ki pokriva rizike kot jih vidimo sedaj, temveč tudi na nenehno rast osebnega in družbenega standarda. Šele zagotavljanje socialne varnosti in napredovanja osebnega ter družbenega standarda je tisti pravi cilj, h kateremu težimo. V samoupravnem sporazumu o temeljih plana morajo najti srednjeročno usmeritev tudi posamezni elementi socialne politike in družbenega standarda. Poudarjeni naj bodo predvsem tisti elementi, ki jih želimo razvijati in izboljševati, ali za katere obstaja bojazen, da se nam bodo poslabševali zaradi nekih stihijskih oziroma težko obvladljivih pojavov. Ob tem mora ostati neokrnjeno prvo pravilo, da mora biti socialna politika (in družbeni standard) organizirdha na vseh ravneh organiziranosti združenega dela, torej tudi na ravneh temeljne organizacije in delovne organizacije. Neokrnjeno pa mora ostati tudi drugo pravilo, da je socialna politika (in družbeni standard) sestavni del poslovanja organizacije, da je torej pomemben podsistem v poslovnem sistemu. Oglejmo si nekatere pomembne prvine v ele- mentih te širše pojmovane socialne politike! V zvezi z varstvom pri delu, ki sodi v širši okvir socialne politike, je treba v prvi vrsti odpraviti največje (že znane!) nevarnosti in škodljivosti v delovnem okolju. To bo možno le tedaj, če bodo elementi varstva pri delu sproti vključevani v vse, faze, od zamisli do začetka uporabe oziroma obratovanja sredstev za delo. Pogoj za učinkovito dejavnost na tem področju pa je nenehno izvajanje celovitega izobraževanja in usposabljanja v zvezi z varstvom pri delu. Naša skrb v prihodnje pa ne bo le preprečevanje poškodb pri delu in zdravstvenih okvar zaradi dela, temveč tudi odpravljanje vseh vrst razlogov za nezadovoljstvo z delom. Skratka, intenzivno se bomo ukvarjali s tako imenovano humanizacijo dela. V skladu s širše družbenim ciljem približati zdravstveno varstvo delavcem bomo strokovno in samoupravno organiziranost obratnih ambulant ter prostorsko ureditev in opremljenost prilagajali potrebam delovne organizacije po teritorijalnem načelu. Bolj intenzivno bomo razvijali preventivno zdravstveno varstvo. Sistem zadovoljevanja stanovanjskih potreb bomo sproti vsklajevali z družbeno preobrazbo stanovanjskega gospodarstva. Razvijali in izpopolnjevali bomo dosedanje oblike zadovoljevanja stanovanjskih potreb. Temeljne organizacije se bodo še bolj aktivno vključile v sisteme kreditiranja nakupa stanovanja, skupaj s Samoupravnimi stanovanjskimi skupnostmi in bankami. Še naprej bomo razvijali solidarnost na ravni delovne organizacije. Razvijali bomo vse štiri oblike rekreacije: letno (letovanje), športno, zdravstveno in delovno. Za letovanje bomo na ravni delovne organizacije razvijali predvsem zakupe počitniških kapacitet, sovlaganje in združevanje sredstev za lastne kapacitete. Zdravstvene oblike rekreacije bomo razvijali v skladu s širšimi družbenimi cilji o t.i. zgodnji rehabilitaciji. Na lokacijah ob in v tovarnah bomo razvijali delovno rekreacijo. V skladu z lokalnimi potrebami bomo urejali prevoze na delo in z dela, skupaj s prizadevanji za čimbolj racionalnim izkoriščanjem delovnega časa. - Problem prehranjevanja med delom in tudi izven dela bomo reševali vzporedno z gradnjo novih objektov. Med delom bomo organizirali razdeljevanje toplih napitkov. Posebej se bomo zavzemali za gibljive oblike otroškega varstva, prilagojene možnostim na posameznih lokacijah. Razvijali bomo pestre oblike ljubiteljske kulture. Istočasno pa bomo elemente širše človekove kulture vgrajevali v delo in odnose med ljudmi. Ti elementi srednjeročne usmeritve na področju širše pojmovane socialne politike bodo seveda v posameznih poglavjih samoupravnega sporazuma predstavljeni bolj konkretno. Le v taki obliki se bomo delavci v temeljnih organizacijah za dano usmeritev lahko sporazumevali. Ne nazadnje pa sta pomembni še dve obliki socialne politike: ena je varnost zaposlitve, s katero bomo delavci prevzeli odgovornost zaposlitve vseh delavcev v tistih temeljnih organizacijah, ki bi iz kakršnihkoli razlogov prišle v pogoje stečaja, druga pa socialna varnost za pokrivanje ri-zikov v primerih, kadar delavci iz profesionalnih ali psihofizioloških razlogov trajneje ne morejo več dosegati predvidenih rezultatov dela. Ta druga oblika socialne varnosti nastopa predvsem pri starejših delavcih, delavcih s telesnimi okvarami, kroničnih bolnikih, ženskah v času nosečnosti, rekonvalescentih, mladoletnikih in drugih delavcih. Polak P. ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ TOVARNA MERILNIH INSTRUMENTOV O T O Č E objavlja prosta dela in naloge VODJA VZDRŽEVANJA Pogoji: Kandidati morajo imeti — višjo strokovno izobrazbo strojne smeri — 4 leta delovnih izkušenj Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti morajo kandidati poslati najkasneje v 15 dneh po objavi Iskri — Tovarni merilnih instrumentov Otoče, Otoče 5a, 64244 Podnart. Ostale informacije se dobijo v splošno-kadrovskem oddelku. Srečanje VEZISTOV NOV SLOVENIJE 26. SEPTEMBRA -DNEVA ZVEZ Po sklepu letošnje redne skupščine Sekcije vezistov NOV Slovenije, 1. redne seje odbora in v sodelovanju s Podjetjem za PTT promet Ljubljana je bil imenovan odbor za pripravo srečanja vezistov NOV Slovenije 1980. Na njegovi prvi seji so se člani dogovorili, da naj bi bilo to predvidoma 27. septembra na Polževem. Člani odbora, ki zastopajo podjetje PTT, so se obvezali, da bodo poskrbeli za ureditev prostora, pripravo kulturnega programa, športno tekmovanje, postrežbo in ozvočenje. V kulturnem programu bo poleg skupin, ki jih imajo poštni delavci, predvidoma nastopil ansambel „Sutjeska“. Določili so tudi komisijo za informacije, ki bo poskrbela za informiranje udeležencev ter komisijo, ki bo poskrbela za vabila, ugotovila število udeležencev ter jih seznanila z voznim redom javnih prevoznih sredstev ter eventuelno po- TOZD TEA Obveščanje V večini temeljnih organizacij DO Elektromehanike še niso vzpostavili vseh ustreznih oblik samoupravnega obveščanja Uspešen premik na tem področju so v letošnjem letu opravili delavci TOZD TEA. Njihov bilten Informator ima dostojno zunanjo podobo in tudi vsebinsko se vse bolj približuje pravemu samoupravljalske-mu obveščanju. O razvoju samoupravnega obveščanja v tej tovarni sem se pogovarjal z urednikom Informatorja Kazimirjem Mohorjem. Kako se je pričela tvoja pot v novinarstvo? Svoje čase sem se v prostem času aktivno ukvarjal z glasbo. Z ansamblomDar smo napisali številne lastne pesmi, ki smo jih seveda želeli predstavljati ljudem. Zato smo se povezovali z različnimi kulturnimi in družbeno—političnimi organizacijami in z njimi organizirali več zanimivih prireditev. Med njimi je bila tudi vsakomesečna prireditev z nenavadnim naslovom „RTV Šenčur". Šlo je s nekakšen glasbeno—ustni časopis, ki je poleg izvirne glasbe, poezije in humorja prinašal tudi vesti o dogajanju v krajevni skupnosti Šenčur. Odmev je bil izreden in pravzaprav sem že takrat spoznal pomembnost učinkovitega informiranja." V čem je bila ta učinkovitost teh oddaj? „To je še najlepše uganil pokojni glavni in odgovorni urednik revije Stop Edi Hrau-sky: .Prireditev, ki ima tako pošten odnos trebnim prevozom od Višnje gore ali železniške postaje na Polževem. Udeleženci naj bi prišli na prireditveni prostor do 10. ure. proslava z govori, pozdravi in kulturnim programom P3 se bo predvidoma začela ob 11. uri. Po njej bodo na vrsti športna tekmovanja — streljanje z zračno puško, vleka vrvi in podobno. Za udeležbo na srečanju bodo prejeli vsi evidentirani vezisti posebna vabila, na katera bo treba prireditvenemu odboru Sekcije vezistov prijaviti svojo udeležbo. To je potrebno vedeti zaradi priprave prostora in prehrane. Na prireditvenem prostoru bo delovala tudi radioposta-ja, ki bo sprejemala pozdravne telegrame iz domicilnih krajev. Če bo organizatorjem uspelo, bo na srečanju moč videti moderno napravo za zveze v JLA. Na prireditvenem prostoru bodo sprejeli več pohodnih enot, ki bodo pozdravile udeležence. Vabila za udeležbo bo odbor poslal, ko bo dokončno določen kraj, datum in čas srečanja. Ob tej priložnosti bodo tudi priporočili pokrajinskim pododborom, da organizirajo prevoze z vlakom in autobusi za tiste, ki ne bodo prišli z lastnimi vozili. Branko BlenkuŠ do vsebine In publike mora imeti uspeh ih prepričan sem, da ga bo imela. . ." Hrau-sky ni ostal samo pri prijaznih besedah-Med nekim obiskom v Šenčurju me je leta 1976 po daljšem razgovoru p>ovabil med sodelavce—novinarje revije Stopi To je bilo moje prvo srečanje s pravim nodnarstvoh1 in zadeva seveda ni bila enostavna. Kaj hitro sem spoznal vso zahtevnost, ki jo prinaša ta odgovorni proklic- Razen zaupanja Hrauskyja in glasbenih izkušenj. Kazimir Mohar nisem imel nobenih pravih prredosnov, kaj šele končano fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo, ki je za tako delo skoraj progo j. Glavne izkušnje mi je p*inesk> j pisanje samo zraven pa sem začel intenziv^ ! no študirati oz. se izobraževati ob delu. Ph 1 tem se nisem nikdar specializiral v eno i samo smer. Vse je bilo le iskanje odgovorov ! na vprašanja, ki sem jih moral v danem trenutku razjasniti" (Nadaljevanje na 5. str and | •eeeeeBeee*BeaeEeeaHies*Baeae*ieee*saeBeEeseEieMeaEaBese»EasaeeseeBiesBae*aBaia*»B3i Kot dokazilo našega dosedanjega dela naj povem, da so vsi izdelki, ki ste jih videli na razstavi plod dejavnosti, katere redni učni programi ne zaobjema, ampak so plod interesnih dejavnosti, za katere se mladi odločajo prostovoljno. V končni konsekvenci bi to pomenilo, da se bodo ti mladi tudi prostovoljno odločali za poklic, kar je v naši družbi izredno pomembno. Zavedamo se, da je človek najsrečnejši tedaj, ko opravlja delo, za katero je nadarjen in ga veseli. Mi pa s svojo aktivnostjo skušamo mladim vsaj delno odpreti pot k svobodni izbiri poklica." Kaj lahko pjoveste o letošnjem srečanju mladih tehnikov v Ljubljani? Letos je bilo prisotnih 47 občinskih ekip s približno 600 nastopajočimi učenci in stotimi mentorji. Program srečanja je bil sestavljen iz različnih, predvsem tehničnih [Danog. Največji interes se je pokazal za delo z orodjem Klip)-Klap (nastopalo je kar 16 ekip: op p.) in pri spoznavanju proizvodnega procesa, ki se je odvijal v DO Pletenina. Na podlagi tega so pozneje reševali tudi test, katerega vsebina se je nanašala na zgodovino razvoja delovne organizacije, poznavanje produkcijskih sredstev, pyedmetov dela in dela samega, kot tudi poznavanja pjoklicev, ki so potrebni, da bi se delovni proces nemoteno odvijal." Kaj pa mladi in Klip>-Klap? Pri delu z orodjem KlipKIap smo opiaziM izredno velik interes mladih za proizvodnjo in ustvarjalno dela Naš namen je, da se mladi preko dela na tem orodju seznanijo s proizvodnim delom, da skušajo pri izdelavi določenega proizvoda samostojno, samoiniciativno in inovacijsko sodelovati, kar pomeni, da izdelkov ne izdelajo izključno po predloženih načrtih, ampak jih skušajo napraviti kar najbolj funkcionalno, ekonomično in kvalitetna Naslednje načela ki ga sledimo, je odnos mladih do orodja, ki je v tem primeru produkcijsko sredstvo in odnos do materiala, kot predmeta dela Želimo, da mladi spjoznajo namembnost in uprorabnost orodja in materiala kar jim bo kasneje prav gotovo pripomoglo k uspešnejšemu delu v delovnih organizacijah in doma" Kako gledate na sodelovanje med Iskro in Narodno tehniko? „Mi izredno cenimo sodelovanje Iskre na teh [prireditvah. Iskra s svojim programom orodja KlipKIap pomaga pri naših prizadevanjih, da se mladi spoznajo z orodjem, ki ne sme biti nekakšen tabu, ampak sredstvo s katerim izpolnjujemo človekove pjotrebe za delom, navajanjem mladih na proizvodni proces, usmerjanje mladih v tehnične fx>klice, zbiranje predlogov za izboljšanje določenih pomanjkljivosti pri orodju, materialih itd. Iz navedenega sledi, da je Iskra spoznala nujo sodelovanja med delovnimi organizacijami in šolami, kajti samo na ta način si bo ne samo Iskra, Z „okrogle mize“ v Zadru Na zaključku slovenskega dela tekmovanja je govoril sekretar ZOTK Slovenije Gorazd Marinček. - Orodje klip-klap so uspešno uporabljala tudi dekleta ampak celotna industrija lahko zagotovila dovolj tehnično izobraženih kadrov, kar je predpogoj za razširitev produkcijske baze gospodarstva nasploh. Poleg tega bi želel poudariti še to, da ima Iskra poleg programa električnega orodja še veliko drugih programov, katere bi lahko vključili v programe različnih interesnih dejavnosti na osnovnih šolah in klubih mladih tehnikov v krajevnih skupnostih. Tu mislim predvsem na področje elektronike, elektrotehnike, radijske in televizijske tehnike, avtomatike, telefonije, kinotehnike in energetike. S tem bi mladim, ki sodelujejo v klubih mladih tehnikov omogočili, da se že v fazi osnovnošolskega izobraževanja seznanijo z najvišjimi dosežki naše industrija Kot razlog za to bi lahko navedel, da v klubih že delujejo krožki, oziroma - sekcije, z omenjenih ppodročij, da pia nam pri tem primanjkuje strokovnih kadrov, programov in materiala. IVtenim, da dolgoročni efekt ppopralnoma opravičuje vsa sredstva, ki se namensko vlagajo v to sodelovanja" Vršac, 27. do 29. 6. 1980 Resnično najboljše izdelke, ki so jih izdelali mladi tehniki smo imeli priložnost videti v Vršcu. Tu so bili prisotni mladi iz vseh republik in p>okrajin, kar je bilo videti tudi iz vsebine razstava Nas, Slovence, so impresionirale makete muslimanske džamije, mlade iz Kosova je zanimalo, kako se pripravlja televizor, Dalmatinci so predstavili solarne naprave kot dodaten vir za pridobivanje energije in še bi lahko naštevali. Strokovne žirije so imele težko delo pri ocenjevanju najboljših iz vsake panoge, zato je bila prireditev tudi po tekmovalni plati zelo zanimiva. Proizvodni proces z uprorabo Iskrinega električnega orodja KlipKIap so tokrat predstavili učenci kluba mladih tehnikov iz Rešetarjev — SR Hrvaška Poleg Iskre so tokrat svoje izdelke razstavljali tudi „Ad lmpex" „Elek-tromiki", AS TEHNOCENTAR ZAGREB, NOLIT BEOGRAD, JUGO-LABORATORIJA BEOGRAD. V okviru prireditve je bilo organizirano tudi posvetovanje z naslovom: Aktualni problemi pri nabavi učil in druge opreme za znanstveno-tehnično vzgojo in izobraževanje mladih, katero je vodil dr. Rajko Vuličevič. Na tem [»svetovanju je Iskro zastopal Brane Suhadolnik, ki je v svojem referatu opisal sodelovanje med Iskro in Ljudsko tehniko v preteklih treh letih, sodelovanje med Iskro in pjeda- j goško-prosvetnimi organizacijami . .. Pri pripravi učnih programov in normativov za šolsko opremo didaktična sredstva itd., je še vse premalo povezovanja med proizvajalci in up»rabniki teh sredstev. Te probleme je treba reševati in usklajevati na zveznem nivoju, kajti samo sistemske rešitve bodo resnično doprinesle k uspešnejšemu izobraževalnemu procesu", je [»udaril Branko Suhadolnik | V Vršcu smo vodili tudi poslovne razgovore z ostalimi proizvajalci šolske opreme, na katerih so sodelovali tudi prosvetni delavci SR Srbije-Ugotovili, smo, da v tej repnbliki obstojijo velike (»trebe p» na§h izdelkih, saj njihov srednjeročni plan na tem p»dročju predvideva p»so-dobitev in modernizacijo obstoječih kabinetov in delamic. Relativno majhni stroški — velik učinek Iskra je za svoje nastope na prireditvah mladih tehnikov, ki pritekajo l»d pokroviteljstvom Ljudske tehnike Jugoslavije (častni predsednik je Franc Leskovšek—Luka), prejela vrsto priznanj: Zlato plaketo Ljudske tehnik” Jugoslavije, Priznanje Ljudske tehnike Črnegorep Slorenije in Jugoslavije. Če nič drugega, je že to dokaz za pravilno usmerjenost tovarne elek- ' tričnega orodja kot vodilne tovrstne tovarne v Jugoslavije. Jasno pia >e, d3 pri tej proslovni aktivnosti nastopjajo tudi stroški (p»tovanja. stroški oglaševanja in ostalih reklamnih dejavnosti...), ki pia so neprimerljiv0 manjši od nastopov na sejmih. Pri teh nastoprh pa je Iskra tisoče mladih seznanila z orodjem, katerega le-ti za svoje delo nujno p»trebujeja Top?3 ne p»meni samo kratkoročnih komercialnih uspiehtK/, ampak predvsem dolgoročno širjenje tehnične kulture naroda. To pa je p»goi a uspieSno prodajo orodja za domačo rabo v prihodnjosti. Naj na koncu omenimo le še to, da smo pri svojih nastoprh tesno sodelovali s filialami Iskre Commerce, odvisno od piodročja. kjer so s® tekmovanja odvijala Tako so poleg nas, predstavnikov prodaje ERO (Danilo Trček, Franci Gros, Tone Kovač, Branko Suhadolnik in jaz/ sodelovali še Željko Muše iz Splita, Gojko Perojevič iz Titoyada. Bri*K> Arsekič iz Niša in PavleČizmariz Novega sada. ... Dani Burniki Mentor naše ekipe prof. Aco Borovič v pogovoru s predstavnikom Zavoda za šolstvo. - V Ljubljani so učenci izdelavah stojala za papirnate brisače DO ELEKTROMEHAMKA Obveščanje (Nadaljevanje s 4. strani) Kdaj si se pričel vključevati v proces obveščanja v TOZD TEA? . Kmalu sem začel sodelovati tudi z dru-8imi > časopisi in revijami. Praktično v Slove niji skoraj ni sredstva javnega obveščanja, s katerim ne bi sodeloval, vključno z RTV Ljubljana. Pogosto mi je kdo od sodelavcev v TOZD TEA predlagal ali namignil, da bi o tem ali onem kazalo kaj napisati, običajno je šlo za kritične (in kritizerske) stvari. V začetku me to ni zanimalo, kajti bil sem angažiran na vseh koncih in krajih in mi je ■zmanjkovalo časa za družbeno—politično delo v temeljni organizaciji. Bil-sem tudi •tolče naiven in sem verjel, da samoupravljanje in delegatski sistem v TOZD dobro -klapa" in da interese delavcev zastopajo Pristpjnejši od mene. Žal, sem se motil. Ko sem leta 1978 prevzel funkcijo predsednika komisije za informiranje pri osnovni organizaciji mladine TOZD TEA, sem se lotil nekaterih akcij, ki so vključevale tudi sodelovanje delegatov. Spiske delegacij in tezličnih komisij sem sicer našel, ne pa tudi ljudi, Id so bili zapisani na njih. Predsedniki le-teh so mi postregli z informacijo, da se s svojimi člani sploh še niso sestali, da delegacija ne dela, ker se s svojimi člani sploh še niso sestali, da delegacija ne dela, ker ne ve kako, in podobno... Začel sem se, več pogovarjati z ljudmi in Prišel do spoznanja, da obstajajo vzroki za njihovo nezadovoljstva V začetku sem reagiral precej nestrpna Napisal sem nekaj kritičnih sestavkov v glasilo Iskra. Nekaj je bilo objavljenih, drugi so pristali v rubriki _..sporno". Kmalu sem spoznal, da takole -to vrat; na nos" ne gre. Povabili so me k sodelovanju pri inter-tom glasilu Informator in tu sem lahko teče! uresničevati tisto, kar sem čutil za Potrebna Iznajam iz vrst preprostih ljudi, tako imenovanih proletarcev, neposrednih proizvajalcev in to je moja prednost, ko se pogovarjam ali pišem o njihovih problemih. Vse njihove radosti in tegobe živim z njimi že °d svojega petnajstega leta naprej, torej enajst let, kolikor sem v Iskri." Kako gledaš rta obveščanje v Hkuženem delu? Ven% da je neinformiranost in celo dezinformiranost ob tehnobirokratskih pritiskih. ki so pač tudi v Iskri prisotni, lahko huda nadloga, zlasti za neagresivne ljudi. ■Taki pogosto potrpijo in molčijo, toda zraven tudi otopijo in postanejo nezainteresirani in neangažirani opazovalci dogajanja, ..dvigovalci rok"; niso več zmožni samoupravljati in postanejo celo zaviralci razvo-R, gospodarskega kot družbenega Najprej mora delavec vedeti kaj in zakaj dela, kam ye proizvod njegovih rok ipd, vendar s tem pogosto ni seznanjen. Novice ° gospodarskih dogajanjih so praviloma silno zapletene, še bolj pa spveda tiste o finančnih odnosih. (Sam i jih razvozlam le s silno voljo). Moti me nepotrebna strokovnost takih poročil, še posebej, ker vem, da so dostikrat namenoma tako sestavljena. Zakonu o združenem delu sicer zadovoljijo, toda vprašanje je komu koristija Le malo od tisočev in desettisočev Iskrašev si ve Pomagati z njimi Verjamem v ljudi in vem, da potrebujejo temo eno, tisto, kar imajo po zakonu o ztfruženem delu tudi dolžnost in pravico zahtevati: nezamegljeno resnico, pošten in razumljiv odgovor na prav tako vprašanje Mnogi za takimi vprašanji vidijo silne strahove Razumem jih, resnici je dostikrat težko pogledati v obraz. Vse prepogosto smo priče izogibanju pred poročanjem o kritičnih zadevah, dilemah, variantah — pa čeprav bi morali prav na to opozarjati. Dobri sklepi se namreč izoblikujejo prav skozi menjavo (in tudi kresanje) mnenj. Izpostaviti bi veljalo aktualna in pereča vprašanja. Če jih predstavljamo zgolj formalno in brezoblično, je to že njihovo določeno zamegljevanje." Večkrat lahko slišimo ugodne ocene o razvoju sistema samoupravljanja v tovarni TEA, pogoj za tako nagel napredek ste gotovo dosegli le z učinkovitim samouprav-rtim komuniciranjem? Sliši se utopično, toda dejansko se zdi, da je družbenopolitičnim organizacijam in sploh delavcem v TOZD TEA že uspelo napraviti nekaj zelo pomembnih korakov k dejanskemu ne le navideznemu samoupravljanja Resničnost te trditve je možno preveriti na vsakem zboru delavcev kot tudi v vsebini prispevkov v internem glasilu Informator. Vsi delavci tovarne TEA imajo možnost enakovrednega sodelovanja v samoupravnem odločanju. Na zborih delavcev je njihova beseda upoštevana, njihova vprašanja dobijo konkretne odgovore, njihove želje porodijo akcije, v katere se lahko tudi sami vključijo. Lahko pišejo, kritizirajo, predlagajo v interno glasilo kjer ni nikakršne cenzure, sankcij in drugih pravih in lažnih strahov. Beseda delavcev v TOZD TEA je UPOŠTEVANA s strani DPO kot vodstvene strukture in torej ni bob ob stena Dejansko ni vzrokov za nerganje. Vse je odvisno le od sodelovanja, potreb in zanimanja delavcev samih. Na samem začetku je bil problem prav v nesodelovanju. (Tako se je celo zgodilo, da sem skoraj vse prispevke za interno glasilo napisal sam. V dokaz, da se to da. V spodbudo). Zdaj se stvari spreminjajo. Samozavesti in poguma je vse več, vsaka številka glasila prinese imena novih sodelavcev. Zadnjih nekaj številk je že izšlo izključno s prisparki sodelavcev iz vrst DPO, strokovnjakov in delavcev TOZD TEA. Temu bi lahko rekli — zmaga!" Naloge samoupravnega komuniciranja v sedanjem družbenem trenutku? Seveda bi bilo krepko narobe, če bi zdaj zaspali. Potrebno je doseči čvrstost, kvaliteto, organizacijo, nepretrganost in še večjo življenjskost internega obveščanja. Prav tako je treba doseči pravilen pristop do informiranja navzven. Pometli smo šele pred svojim (tozdovskim) pragom. Informiranje po zgledu oz. izkušnjah TOZD TEA je potrebno razviti v vseh Iskrinih TOZD. Šele potem se bomo lahko pogovarjali na pravi ..liniji", človeško, samoupravljalsko, odprto, nemegleno. In šele takrat bomo lahko preverjali in odločali o tisti pravi vsebini, ki naj bi tvorila vsebino osrednjega glasila „ Iskra". Resnice ne kaže iskati izključno s pogledom od zgoraj (iz časopisne redakcije), bistvo dogajanja in s tem povod za novinarjevo zanimanje je skrito v konkretnem delu, torej med delavci vseh struktur. Naloga novinarja ni samo v pisanju in poročanju. Odigrati mora vlogo mentorja v samoupravljalskem obveščanju, na svoj način mora ljudi izobraževati, v njih mora prebujati odzven in postali bodo hvaležna in pomembna povratna informacija. Če malce prilagodim besede pokojnega prijatelja Hrauskvja: Novinar mora biti pošten tako do vsebine kot bralcev, le tako bo imelo njegovo delo pravi smisel in s tem uspeh." A1 . „ Alojz Boc USPEŠNO ZAKLJUČENO ŠOLSKO LETO V začetku Šolskega leta je bilo na Poklicni šoli vpisanih 326 učencev. Razen 8 učencev so se vsi šolali za potrebe Iskrinih tovarn, od katerih so tudi prejemah štipendije. Šolsko leto 1979/80 je zaključilo 318 učencev. Prvi razred je izdelalo 84 učencev (67,74%), popravne izpite ima 35 učencev, razreda ni izdelalo 5 učencev. Drugi razred je uspešno zaključilo 77 učencev (69,33 %), 25 učencev una popravne izpite, 6 učencev raz-tdja ni izdelalo. Tretji razred je dosegel najboljši uspeh. Razred je izdelalo 65 učencev (71,31 %), 17 učencev ima popravne •zpite, 1 učenec bo razred ponavljal. Tako je na poklicni šoli izdelalo 226 učencev (71,07), popravne izpite una 77 učencev, razred pa bo ponav-Ijalo 12 učencev. Na tehniško šolo je bilo na začetku šolskega leta vpisanih 422 učencev. Štipendistov Iskre je bila polovica učencev. Šolsko leto je zaključilo 411 učencev. Večino učencev, ki zahtevne učne snovi ni zmogla, smo preusmerili v poklicno šolo. V prvem razredu je izdelalo 86 učencev (67,62 %), popravne izpite ima 32 učencev, 9 učencev razreda ni izdelalo. V drugem razredu je bilo uspešnih 75 učencev (70,09 %), 23 učencev ima popravne izpite, 9 učencev bo razred ponavljalo. Tretji razred je uspešno zaključilo 71 učencev (80,68%), 16 učencev ima popravne izpite, 1 učenec bo ponavljal. Naj- uspešnejši je bil četrti razrea. Izdelalo je 76 učencev (85,39 %), 12 učencev ima popravne izpite, 1 učenec bo razred ponavljal. V celoti je na tehniški šoli izdelalo razred 308 učencev (74,94%), 83 učencev ima popravne izpite, 20 učencev bo razred ponavljalo. Učni uspeh učencev sta učiteljska zbora poklicne in tehniške šole obravnavala na konferencah. Še vedno je ovira za boljši uspeh premajhen interes nekaterih učencev, prepogosto izostajanje od pouka, pomanjkanje strokovnega kadra, učil in prostorov. Na konferehcah sta učiteljska zbora za prizadevnost pri učenju in pravilen odnos do šolskega dela in v razrednih skupnostih pohvalila 184 učenk in učencev. Najbolj uspešnim smo ob koncu šolskega leta podelili 12 knjižnih nagrad in pohval. Zlato značko SLO je prejelo 132 učencev, ki so se posebno izkazali na področju obrambe in zaščite, športnih, kulturnih in drugih izvenšolskih aktivnosti. Za učence drugih in tretjih razredov smo organizirah plavalno in smučarsko šolo v naravi. Učenci sami so ob pomoči mentorjev izvedli več kulturnih prireditev, proslav, ogledov razstav, se udeležili kulturnih, športnih in drugih tekmovanj, kjer so dosegli lepe uspehe. Rezultati kažejo, da smo v okviru naših možnosti naredili vse, tako pri rednem šolskem delu kot na področju izvenšolskih dejavnosti, da bi mladega človeka usposobili za njegovo delo v družini, oživili v njem željo po ustvarjalnosti, razvili učenčevo osebnost na trdni idejni osnovi in ga pripravili, da bo s svojim znanjem in delom prispeval k razvijanju samoupravnih družbenih odnosov in vsestranskemu napredku naše skupnosti. Zaključni izpiti Na poklicni šoli je opravljalo zaključni izpit 75 učencev. Od tega je zaključni izpit uspešno opravilo 60 učencev (80 %). Popravni izpit ima 12 učencev, 3 učenci izpita niso opravili. Na tehniški šoli je od 83 učencev opravilo zaključni izpit 65 učencev (78%). Popravni izpit ima 14 učencev, 4 učenci zaključnega izpita niso opravili. Vpis za šolsko leto 1980/81 Za novo šolsko leto smo razpisali 256 mest za novince. Komisija za sprejem je na osnovi namer učencev, učnega uspeha v 5., 6. in 7. razredu osnovne šole, nasveta službe poklicnega usmerjanja, za poklicno šolo pa še psihotestov, sprejela naslednje število učencev na poklicno šolo: za poklic elektromehanika 34 učencev, telekomunikacijskega mehanika 28 učencev, orodjarja 30 učencev, fmomehanika 14 učencev, strojnega mehanika 10 učencev, strugarja 15 učencev, in rez-kalca 7 učencev. Na tehniško šolo je bilo sprejetih 30 učencev za poklic strojnega tehnika in 91 učencev za poklic elektro tehnika šibkega toka. Zaradi velikih potreb Iskre po tehnikih šibkega toka smo za naslednje šolsko leto vpisali en oddelek več, elektrotehnike jakega toka pa nismo razpisali zaradi prostorskih in kadrovskih težav, zaradi manjšega zanimanja učencev za ta poklic in manjših potreb združenega dela za ta profil. Franc Lebar ZAHVALI Ob odhodu v pokoj sc najlepše zahvaljujem vsem sodelavcem TOZD TSD — oddelek gospodarska priprava dela in vsem ostalim sodelavcem za lepa darila in dobre želje in jim tudi sama ždim še veliko zdravja in ddovnih uspehov v bodoče. Justina Jalovec A Vsem sodelavcem se prisrčno zahvaljujem za lepo darilo ob odhodu v pokoj. Prav tako se zahvaljujem sindikatu za nudeno pomoč in razumevanje Franc Šušteršič J ISKRA Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko KRANJ, n. sol. o. Na podlagi določil Statuta delovne organizacije Iskra—Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj in sklep delavskega sveta razpisujemo imenovanje ČLANA KOLEGIJSKEGA POSLOVODNEGA ORGANA za kadrovske in splošne zadeve Kandidat mora poleg splošnih in z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje s statutom določene pogoje: — imeti mora visoko ali višjo izobrazbo tehnične, ekonomske ali pravne smeri, — 5 let uspešnih delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta na odgovornih nalogah s tega področja ter dosežene uspešne rezultate dela, — znanje tujega jezika, — sposobnost vodenja in organiziranja dela, — moralno politične kvalitete v skladu z družbenim dogovorom o izvajanju kadrovske politike v občini Kranj. Mandatna doba traja 4 leta. Prijave na razpis z ustoeznimi dokazili je treba vložiti v 15 dneh po objavi. Prijava naj bo v zaprti ovojnici poslana na naslov: ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ, Kadrovska služba, 64000 Kranj, Savska loka 4, z oznako „za razpis člana kolegijskega poslovodnega organa za kadrovske in splošne zadeve". Kandidate bomo o izbiri po razpisu obvestili v roku 60 dni. DO AVTOELEKTRIKA S POČITNIŠKE PRAKSE V AVTOELEKTRIKI Brez prakse ne gre Z namenom, da se učenci in štipendisti, ki so ta čas na počitniški praksi v novogoriški Iskri — Avtoelektriki (v TOZD in DSSS s sedežem v Šempetru) seznanijo z delovanjem mladin ske organizacije v tej DO, so se prejšnji četrtek zbrali v dvorani delavskega samoupravljanja. Na razgovor jih je povabilo predsedstvo koordinacijskega sveta osnovnih organizacij ZSMS Iskre — Avtoelektrike. Udeležba je bila zelo dobra, saj je bilo navzočih preko 50 bodočih strokovnjakov — verjetno tudi zato, ker mine zadnja ura delovnega dne veliko lažje ob poslušanju zanimive razlage, kot pa ob brnečem stroju ali ob tekočem traku . .. Predsednik mladih iz TOZD - Inštitut za avtoelektriko Silvo Ferjančič je ob navzočnosti sekretarja Vojka Velikonje in predsednikov iz ostalih TOZD in DSSS Iskre — Avtoelektrike seznanil učence in štipendiste z delovanjem in organiziranostjo te najmlajše množične organizacije. Spregovoril je tudi o načrtovanih akcijah in jih pozval, naj se tudi sami vključijo v tiste aktivnosti, ki so zanje zanimive in, ki jim bodo koristile pri bodočem vključevanju v mladinsko organizacijo. Ob tej priložnosti smo izvedli kratko anketo, saj nas je zanimalo, če so s prakso zadovoljni in kaj jim ta pomeni za nadaljnje šolanje. Takole so povedali: ŽARKO LESTAN: Obiskujem elektrotehniško srednjo šolo v Ljubljani, počitniško prakso pa opravljam v delovni skupnosti skupnih služb v oddelku vhodne kontrole. S prakso sem v glavnem zadovoljen, manj pa sem zadovoljen z razporeditvijo v ta oddelek, saj mi dela, ki jih tu opravljam, ne bodo veliko koristila pri nadaljnjem šolanju. Pohvalno se moram izraziti o svojih sodelavcih, ki mi veliko pomagajo, to pa jim skušam povrniti s prizadevnostjo pri opravljanju delovnih nalog. MARJAN PERŠIČ: Letos sem prvič na praksi, prvič sem se srečal z „živim“ delom v delovni organizaciji. Prakso opravljam v TOZD — Tovarni delovnih sredstev. Moji mentorji, ki so me lepo sprejeli medse, so mi razka-zali delovne prostore, me popeljali skozi vse TOZD in mi razložili delovne postopke. Na moja vprašanja, ki sem jih zastavil, sem dobil razumljive odgovore, ki mi bodo še kako koristili pri nadaljnjem šolanju na fakulteti za elektrotehniko. KLAVDIJA UŠAJ: Bila je zelo kratka. Povedala pa je več kot dovolj, ko je rekla, da je s prakso zelo zadovoljna, da jo opravlja v finančni službi in da obiskuje ekonomsko srednjo šolo. ZMAGO MRAK: Priznati moram, da sem nestrpno pričakoval začetek prakse, ki je po mojem mnenju izredno potrebna in koristna. Jasno je, da dobimo v šoli le splošno teoretično znanje, v delovni organizaciji, na delovnem mestu pa to znanje s pridom koristno izkoristimo, obenem pa je za nas praksa tudi prvi vstopni korak k redni zaposlitvi. Letošnjo prakso opravljam v tehnološkem laboratoriju, pridobljeno znanje pa mi bo, sigurno koristilo pri nadaljnjem šolanju na tehniški srednji šoli strojne smeri. ALIDA MOZETIČ: V službi za organizacijo, kjer potekajo moji delovni dnevi, je dana velika možnost pridobitve novega znanja. Moji mentorji so mi obrazložili delo na terminalu, povezave z računalnikom v RRC, vrste programiranja, delovanje računalnika, spregovorili so o problemih, ki nastajajo pri zbiranju dokumentacije in obdelavi podatkov. Delo je dokaj zanimivo, morda bi bila potrebna le večja doslednost pri zbiranju dokumentacije, zlasti pri obračunih za osebne dohodke, ker povzroči nepazljivost in malomarnost pri tem lahko upravičene pritožbe s strani delavcev. Pridobljeno znanje pa mi bo veliko koristilo pri šolanju na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, kjer sem uspešno zaključila 1. letnik. LEON FABJAN: Iz poklicne elektro šole v Novi Gorici, sem za nekaj dni „pristal“ v elektrodelavnici v TOZD — Tovarni delovnih sredstev. Tu pomagam sodelavcem, ki so me lepo sprejeli pri vzdrževanju strojev in elektromotorjev. Delo se mi zdi zanimivo, še bolj pa koristno, to pa je zame tudi velika pridobitev, ki bo vplivala na nadaljnji potek mojega šolanja. RADIVOJ ŠAVLI: Dobil sem vse, kar sem pričakoval. Delam v TOZD — Tovarni velikih zaganjalnikov, na liniji glavnega sestava, obiskujem pa strojno tehnično šolo. Prihodnje leto pa spet nasvidenje. VALTER STREHAR: Zadnje dni šolanja na poklicni kovinarski šoli: „Branko Brelih" v Novi Gorici sem čestokrat pomislil na te dni, ki jih sedaj preživljam na počitniški praksi v TOZD — Tovarni delovnih sredstev v oddelku vzdrževanja strojev in naprav. Tu sem se srečal z mnogimi problemi, ki sem jih s sodelavci uspešno rešil. Seveda mi bo pridobljeno znanje koristilo pri nadaljnjem šolanju, saj sem se spoprijel z vrsto odgovornih nalog. Poizkušal sem biti kar najbolj dosleden in prizadeven, če mi je to uspelo, pa prepuščam v presojo mojim „tre-nutnim" sodelavcem, ki jih ne bom tako kmalu pozabil. Marko Rakušček STRELJALI, KOT DA BI ŠLO ZARES V ponedeljek, 14. julija so mladi v novogoriški Avtoelektriki izpeljali Se eno dobro zastavljeno akcijo velikega pomena. Obiskali so namreč vojaSko karavlo Lokvica na Krasu, kjer so se na streliSču pomerili v streljanju s pravo vojaSko puško. Sem sojih povabili vojaki, njihovi prijatelji, ta obisk pa je bil vezan na skupno načrtovane akcije, sovpadal pa je v okvir akcije NNNP, v počastitev bližajočega se dneva graničarjev in ne nazadnje v urjenje veščin s pravim vojaškim orožjem. Na strelišču so nas že čakale tudi druge ekipe, in sicer iz novogoriškega hotela Park, ekipa iz MDA Kostanjevica, U JV Nova Gorica, pripadniki milice iz Kostanjevice, ekipa ZSMS Opatje selo, ter seveda ekipa vojakov. Po obrazložitvi in predstavitvi strelnega in drugega orožja je hip zatem že pričelo pokati. Tarče so bile oddaljene sto metrov, vsak je imel deset metkov, rezultati izredno solidni. Kar okrog šestdeset je bilo povprečje, upoštevajmo pa, da so streljale tudi mladinke, ki so sploh prvič imele v rokah puSke. Joj, kako bi se godilo sovražniku, če bi bil na prostoru, kjer so bile postavljene tarče. Streljanje smo zaključili, pregledali smo rezultate. Zmagala je ekipa milice, med posamezniki pa je bil najboljši Iskraš Marjan Penko iz tovarne delovnih sredstev. Najboljši so prejeli lične medalje, vsi ostali pa so bili nagrajeni z odličnim vojaškim pasuljem. Ob kulturnem programu, ki so ga izvedli mladi iz Iskre, Opatjega sela in vojaki, smo še dolgo v noč peli, se pogovarjali in veselili, saj nas ne bo nihče presenetil, ker so naše vezi pretrdne, veže pa jih bratstvo in enotnost ter skupna pot, ki nam jo je začrtal naš dragi tovariš Tito. MARKO RAKUŠČEK CENJENE BRALCE OBVEŠCAMO,DA BO ZARADI KOLEKTIVNIH DOPUSTOV V NAŠIH TOZD IN DO TER ZARADI DOPUSTOV V REDAKCIJI IN TISKARNI.NASLEDNJA ŠTEVILKA IZŠLA 9. AVG USTA. DO Š1RO t -•••.< "' i; Ijanja in pospeši preraščanje aktivnosti v subjekt vsakega delavca." Novi predsednik DS Pred nedavnim so delegati delavskega sveta Široke potrošnje izvolili novega predsednika. Mandat je sprejel Janez Rakovec, delavec TOZD Elektromotorji iz Železnikov, Iskrašem dobro znan družbenopolitični in samoupravni delavec. Podatki o njegovem -delu v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih so_ številni. Bil je predsednik KOS DO Široka potrošnja, član 10 KOOOS SOZD Iskra, prav zdaj mu še teče mandat v delavskem svetu TOZD Elektromotorji, njegovih delegatskih funkcij pa sploh ne gre naštevati. Posebno pozornost velja nameniti dejstvu, da njegova najširša aktivnost sega v čas formiranja sedanje Delovne organizacije. Delo, ki ga je prevzel, dobro pozna, enako kot svojo DO. Spremljanje zgodovine Široke potrošnje, ki mu je bila dolžnost vse od začetka, je dobra osnova za vodenje najvišjega samoupravnega organa DO, čeprav vseeno ni sprejel lahke naloge, kot sam pravi. Kako pa so njegovi sodelavci sprejeli dejstvo, da bodo zopet potrebna nadomeščanja zaradi njegove odsotnosti? Kako so sprejeli vest, da je iz njihove sredine izvoljen predsednik DS DO? Kako sam ocenjuje razvitost samoupravnih odnosov in samoupravljanja v Široki potrošnji nasploh? ..Odsotnosti z dela me že nekaj let spremljajo zaradi različnih dolžnosti v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih, zato so sodelavci verjetno tudi malo negodovali nad dejstvom, da sem bil izvoljen za predsednika delavskega sveta. Vendar pa negodovanje še zdaleč ni bilo tolikšno, da bi omajalo popolno podporo in razumevanje v TOZD nasploh. Poudariti moram, da mi v tovarni res vseskozi pomagajo pri opravljanju nalog, seveda se pa tudi sam trudim, da bi bile odsotnosti z dela čim krajše, da Janez Rakovec - novi predsednik DO Široka potrošnja Di čim več dolžnosti opravil v prostem času. Funkcija predsednika delavskega sveta v stabilizacijskem letu, ko so pogoji za gospodarjenje izredno težki, je vse prej kot lahka in bo nedvomno zahtevala precej angažiranja. Tudi samoupravljanje še zdaleč ni tisto kar naj bi bilo — ne v DO ne v temeljnih organizacijah. Mnenja sem, da bomo v naslednjem mandatu na tem področju lahko marsikaj naredili, še največ si obetam od sodelovanja z družbenopolitičnimi organizacijami. V naši Delovni organizaciji je takšno sodelovanje že tradicionalno in seveda primerno uspešno. Nobene odločitve delavskega sveta si ne moremo več zamišljati brez mnenja in obravnave sindikata, mladine in ZK. Pomembno poglavje dela so tudi odbori delavskega sveta, ki so že pričeU z delom in kažejo obetajoč start v mandatno obdobje. Le dobro utečen organizem DPO in samoupravnih organov lahko zagotovi osnovo za kvalitetno rast samouprav- KO SINDIKATA DO Pred srednjeročnim obdobjem Člani predsedstva so obravnavali osnutek sporazuma izčrpno, od poglavja do poglavja, strokovno pa ga je obrazložil pomočnik glavnega direktorja DO Jože Vidic. Osnutek samoupravnega sporazuma je bil izdelan z zakasnitvijo, vendar pa zakasnelost ni zgolj krivda v Široki potrošnji. S podobnim zaostankom poteka izdelava ustreznih samoupravnih aktov tudi po različnih slovenskih regijah oz. občinah. Zaključek obravnave osnutka v strokovnih organih je tako usklajen s potekom strokovnih priprav v občinah, na ta način pa se je bilo moč tudi izogniti dodatnemu delu pri usklajevanju. Cflj srednjeročnega načrta je v kratkem prestrukturiranje proizvodnje v meri, kakršno značilnosti Delovne organizacije dopuščajo. Preusmerjanje proizvodnje v profesionalizacijo zatorej ne bo pretirano, podobno je začrtana tudi rast proizvodnje elektronskih podsklopov. Premiki so sicer opazni, še toliko bolj kot podlaga za dolgoročno obdobje. Osnutek spora- Ob koncu razgovora le še „stabili-zacijsko" vprašanje. Je v perspektivi možno pričakovati sestanke delavskega sveta ob zaključku delovnega časa? Rakovec: „V naši DO nikoli.. Z izjemo dveh so vse temeljne organizacije locirane v različnih občinah in temir primerno oddaljene. Sklicevanje zasedanj izven delovnega časa bi pomenilo prehudo oviro za uspešno delo na samoupravnem področju, zato o takem predlogu sploh ne razmišljamo. To bi si lahko privoščih, če bi bile naše tovarne na enem dvorišču, v sedanjih pogojih pa nikakor ne!“ Osrednja pozornost članov predsedstva sindikata Široke potrošnje, ki so se v Škofji Loki zbrali 9. julija, je bila namenjena osnutku samoupravnega sporazuma o osnovah srednjeročnega plana DO za obdobje 1981-1985. Predlagali so tudi način obravnave — le-ta naj bi bil dovolj prožen, da bi o osnutku in kasneje o samem planu, spregovoril sleherni delavec Široke potrošnje. Obravnava bo zato potekala v dveh farah — predhodna bo namenjena osnutku samoupravnega sporazuma o osnovah srednjeročnega načrta, druga faza, po dopustih, pa bi morala izpiliti načrt v vseh podrobnostih. zuma govori tudi o poprečni letni rasti proizvodnje v obdobju od prihodnjega do leta 1985. Omenjena je 11,7 % letna rast, zelo visok odstotek torej. Hkrati s tem pa je vseskozi jasno, da tolikšna rast mora biti planirana saj bo le na ta način mogoče prebroditi vse siceršnje težave pri gospodarjenju. Stopnja rasti zaposlovanja, ki so jo podprli tudi sindikalni aktivisti je usklajena z zvezno resolucijo in dogovorom, in sicer v višini 1,9 %. Ob tako majhni številčni rasti zaposlenih pa je predvidena kvalitetna rast, občutna izboljšava kvalifikacijske strukture. V nasploh smelem načrtu srednjeročnega razvoja Široke potrošnje je predvidena tudi pomembna rast inovacijske in razvojno raziskovalne dejavnosti. Ob načrtu, ki v ospredje trženja postavlja težnjo po vse vetjem izvozu, bo nedvomno potrebna tudi sprememba mentalitete v nekaterih temeljnih organizacijah. Pomemben člen osnutka sporazuma je poglavje o investicijah, ki navaja Fleischman Z zasedanja DS DO Široka potrošnja ZASEDANJE DS DO ŠIROKA POTROŠNJA Junija ugodnejši gospodarski rezultati Obravnava predloga samoupravnega sporazuma o osnovah srednjeročnega plana je bila poleg poročila o izpolnitvi proizvodnega in prodajnega plana za mesec junij v ospredju pozornosti delegatov delavskega sveta DO, ki so se 11. julija zbrali v Škofji Loki. O vsebini predloga sporazuma o osnovah plana za naslednje petletno obdobje smo poročali že v zapisu s sestanka koordinacijskega odbora sindikata DO, zato tokrat navajamo le nekaj dopolnitev, ki so jih delegati potrdili na osnovi sklepov skupnega zasedanja odbora za gospodarjenje in odbora za razvoj samoupravljanja DO. V prvi vrsti gre za poglavje, ki govori o oskrbi z repromaterialom. To področje je zaradi velikega vrednostnega deleža proizvodnje izredno pomembno, temu primeren pa je seveda pomen racionalne preskrbe in uporabe repromateriala. Posebno vprašanje tega področja pa je tudi dohodkovna povezanost z dobavitelji, saj osnova petletnega načrta predvideva v letu 1985 le še 36 % vrednosti tistega materiala, ki ga bo potrebno uvažati. Pripombe na osnutek, ki so jih sprejeli delegati na zasedanju, obravnavajo tudi TOZD Prodaja. Rast števila zaposlenih bo morala biti manjša, kot je bilo v prvotnem osnutku predvideno (leta 1985 104 zaposleni), sektorji omenjene TOZD pa bodo neposredno dohodkovno povezani s posameznimi proizvodnimi TOZD. Vzpostavitev dohodkovnih odnosov TOZD Prodaja s proizvodnimi bo aktualna že v prihodnjem letu, ob registraciji prodajne temeljne organizacije. Delegati delavskega sveta so imeli precej pripomb tudi na predlog načina širjenja razvojno raziskovalnega pod- tudi točen obseg vrednosti vlaganja v prihodnjih petih letih, predložen pa je tudi vrstni red. Dohodek na zaposlenega, začrtan v predlogu samoupravnega sporazuma, naj bi rastel skoraj še enkrat hitreje od osebnih dohodkov. Sporazum predlaga tudi močno dohodkovno povezanost proizvodnih s prodajno temeljno organizacijo in DSSŠ. Na koordinacijskem odboru sindikata Široke potrošnje so v nadaljevanju spregovorili o poteku razprave o osnutkih samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka v SOZD Iskra in poudarili pomen kvalitetnih obravnav, ki pa morajo potekati pravočasno. Na sestanku so člani poslušali tudi informacijo o delu KOS SOZD Iskra in poslušali informacijo o prekoračitvah izplačil OD v zvezi z resolucijo SRS. Stane Fleischman KONSTITUIRAN ODBOR ZA SAMOUPRAVNI DELAVSKI NADZOR ročja, tako da je iz javne obravnave moč pričakovati precej konkretnih pripomb in sprememb. Delegati so v osnutku sporazuma zlasti pozdravili načrt dohodkovne povezanosti DSSS s proizvodnimi TOZD, ob zaključku pa so sprejeli odločitev, da se pred-obravnava zaključi do konca avgusta, po izdelavi čistopisa pa se prične obravnava sporazuma. Po pretehtavanju osnutka sporazuma o srednjeročnem načrtu DO so delegati pričeli z obravnavo rezultatov junijske proizvodnje in prodaje. Splošna ocena rezultatov junijskega dela je ugodnejša od prejšnjih. Plan v TOZD je bil izpolnjen 97 %, v kumulativi za polletje pa to pomeni 88 %. Slabše je ocenjena prodaja, ki je dosegla 41 % letnega načrta, največji izpadi pa so zabeleženi v drugem kvartalu. Podatek ne pomeni nič drugega, kot da je v zalogah za mesec dni neprodane robe. Junija je zabeležen rekordni izvoz Delovne organizacije, kar 2,12 milijonov dolarjev. Celotni, po ocenah v polletju doseženi izvoz je dosežen v DO elektrozveze VOLITVE IN REFERENDUM V DO Elektrozveze so v petek, 10. 7. 1980 volili delegate v samoupravne organe DS, DO in TOZD ter delegate v delegacije skupščin samoupravnih interesnih skupnosti in zbor združenega dela občinskih skupščin V DS SOZD so bili izvoljeni: Vida Cvelber, Predrag Dular in Alojz Žnidar, v OSDK SOZD Stane Lampe in Ilija Uzda} v disciplinsko komisijo DO pa Franc Intihar ter Milan Laznik Istočasno so se na referendumu odločali o samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in merilih združevanja in uporabe sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Rezultati glasovanja na referendumu: TOZD udeležba % glasovalo za % n 76,15 70,77 RZ 80,34 69,23 SPS 74,78 66,95 DSSS 78,90 70,31 TIS 84,85 73,36 UZ 75,58 60,47 AIN 76,47 68,62 PMD 75,65 50,93 TEI 86,44 66,10 Skupaj 79,78 66,09 Kakor je iz zgornje tabele razvidno je referendum uspel, saj se je v vseh TOZD zanj odločila večina delavcev. B. . S seje KO sindikata DO Široka potrošnja V sredo, 9. julija so imeli člani odbora za samoupravni delavski nadzor DO Široka potrošnja v Škofji Loki prvi sestanek. Ob ne najboljši udeležbi so člani odbor konstituirali in soglasno izvolili za predsednika delavca TOZD TV iz Pržana Boška Jovičeviča. Člani so se na sestanku dogovorili tudi za delo v bodočem obdobju in pretehtali nekatere izmed nalog, ki jih bodo obravnavali po obdobju kolektivnih dopustov. SF višini dobrih 45 % letnega plana, v primerjavi z lanskim letom pa je rezultat za skoraj 29 % višji. Izvozni rezultati so torej vzpodbudni, vseeno pa so delegati sprejeli sklep, da je potrebno pri naročanju repromateriala iz uvoza dati prednost materialom, potrebnim za izdelke, ki bodo prodani na tuja tržišča. Obenem pa delegati zahtevajo skrajno racionalnost pri uvozu nasploh. Na osnovi teh podatkov je direktor TOZD Prodaja Franc Anžič izrazil prepričanje, daje rezultate prodaje do konca leta moč bistveno izboljšati in zmanjšati zaloge vsaj na polovico. V zvezi s tem pa je poudaril še nujnost preseganja in ne samo doseganja izvoznih planov. Pričakovani polletni rezultati gospodarjenja niso usklajeni s planskimi predvidevanji, saj polovica TOZD verjetno ni ustvarila zadostne akumulacije, vseeno pa tudi izgub, razen v Sežani, verjetno ni pričakovati. Stane Fleischman wv Mladi v TOZD Usmerjene zveze pred novimi nalogami Osnovna organizacija ZSMS v temeljni organizaciji UZ je sprejela obsežen program delovanja. Tako bodo z novim vodstvom ponovno zaživele dejavnosti, ki bodo lahko veliko doprinesle k boljšemu poslovanju njihove TOZD in počutju svojih mladih članov v njej. Temeljna organizacija UZ stoji namreč pred izredno ambiciozno zastavljenim planom tako, da predvidevajo precejšnjo povečanje števila zaposlenih, od katerih bo večina mladih. Za hitro in ustvarjalno vključevanje le-teh v življenje kolektiva pa je vsekakor poklicana tudi 00 ZSMS. Sicer pa poglejmo kakšne so naloge mladih v UZ. Mirko Ivančič, predsednik 00 ZSMS nam je povedal naslednje: „Dobra četrtina zaposlenih v naši temeljni organizaciji je mladincev. Dovolj, da se aktivno in koristno vključimo v reševanje zastavljenih nalog našega kolektiva. Z organiziranim nastopom in konkretnimi akcijami pa bomo pokazali, da lahko mladinci marsikje uspešno sodelujemo in tudi doprinesemo dosti večji delež k našemu skupnemu razvoju, kot je to morda vidno. Tako nameravamo tudi sodelovati pri izdelavi srednjeročnega plana za obdobje 81—85, po svojih zmožnostih prispevati čim več k uresničevanju plana letošnjega leta in se enakopravno vključiti v delo delegacij. Izdelali smo sf tudi smernice našega delovanja in to tako za naše družbenopolitično delo kot za izboljšanje poslovanja naše TOZD. Naj jih kar naštejem: — aktivno spremljanje družbenopolitičnih dogodkov doma in v svetu — intenzivno izobraževanje — organiziranje predavanj in seminarjev (Nadaljevanje na 7. strani) Posnetek z volišča S 9 9^ tt. ? 9 &. S.» 9 9 v- 9 a; 9-^ 'Tv-9 9»?-o N 9* S 9-9 n 9 9 H. ■■ 5 <995.9 9 ^ < S -■V,* * ^ »V.m •. ■‘t ■ " DELOVNA ORCANIZM UA ELEKTROZVE2E............. •*.?>/ v l- l- 0 o a n a o i- >r il o Mladi v TOZD Usmerjene zveze pred novimi nalogami Mladi TOZD UZ med razgovorom (Nadaljevanje s 6. strani) - skrb za enakopravno zastopanje niladih v samoupravnih organih TOZD “ ~ zavzemati se za reševanje stanovanjskih problemov mladih č ~ za produktivno izrabo delovnega . ~ racionalno uporabo repromate-nala in preusmeritev na čim večjo j^ožno uporabo domačega repromate- — varčevanje z energijo — objektivno nagrajevanje mladih v delovnem procesu —spodbujati mlade k inovatorstvu — povezava s predsedstvom Konference mladih delavcev OK ZSMS občine Šiška. Torej to je nekaj osnovnih smernic našega delovanja. Kot vidite nam dela ne bo manjkalo, načrtujemo pa še nekaj športno—zabavnih skupnih akcij, ki bodo vsekakor okrepile enotnost in poživile povezanost naših članov znotraj naše TOZD, Č. B. Štipendisti na praksi i ! V DO Hektrozveze je prišlo na prakso 132 naših štipendistov različ-n|h smeri in letnikov. V glavnem so dijaki poklicnih šol in elektrotehničnih srednjih šol ter študentje Fakultete za elektrotehniko. Na praksi bodo ostali 3 tedne, razen študentov 3. letnikov, ki bodo ostali po 4 tedne. V tem času se bodo naši štipendisti seznanili z delom in nalogami, ki jih čakajo ob prihodu v njihovo temeljno Samo Cankar, študent 3. letnika Fakultete za elektrotehniko: „Iskra štipendira že od srednje šole na-: Pfej. Na praksi sem že četrto leto, delo s katerim so me tukaj seznanili je I Pestro in zanimivo, spoznal sem pa i todi že dosti Iskrašev. Rade volje se °om zaposlil v Iskri. “ Brane Fišer, dijak 3. razreda srednje elektrotehnične šole: ,J*rvič sem na praksi in po dobrem tednu lahko rečem, da je tukaj precej zanimivega dela. Nisem se še odločil ali bom po končani srednji šoli nadaljeval študij ali pa se bom kar zaposlil, vendar že lahko rečem, dami jev Iskri všeč “ organizacijo kot tudi • s. kolektivom kamor bodo prišli. Vsak praktikant ima svojega mentorja. Ta ga uvaja v delo ter hkrati ocenjuje njegovo prizadevnost in sposobnost, za katero bo po končani praksi vsak posameznik ustrezno na-grajen. Praktikante so ob njihovem prihodu seznanili s proizvodnim programom DO ter s samoupravljanjem v njej tako, da bodo potem vsi dovolj dobro poznali svoje delo, ki jih čaka, kakor tudi delovno organizacijo v celoti. B. C. V petek, 27. 6. 80 so ob upokojitvi svojega dolgoletnega in zaslužnega sodelavca Pavleta Zidarja — vodje skladišča surovin, priredili delavci PMD skromno slovesnost Omenimo še, . da je pavie zidar prišel v iskro pred lO.ieti iz Litostroja, kjer je služboval 18 let in, da je Uidi član ZZB. Ob tej priložnosti nam je povedal, da je rad hodi! v službo, da se je s svojim kolektivom dobro ažurne! in da ga bo odslej težko pogrešat Njegovi sodelavci so ga nato ni) Povabiti naj jih še kar pride kaj obiskati kar je Pavle tudi obljubit Na koncu nam je dejal, da teli vsem iskrašem veliko uspeha pri njihovem nadaljnjem delu, mi pa smo mu zaželeli —■ kravja, in da bi mu bilo v pokoju prijetno. — ISKRA IA TOZD ELEKTROLITI MOKRONOG Pesem avtomatike Pravi užitek je stopiti v novo mo-kronoško tovarno. Vsa proizvodnja je avtomatizirana. Brnenje strojev, enakomerni takt mehanike, tiho mrmranje elektronike in odsekani tleski pnevmatike se zlivajo v prave melodije delovnega ritma. Se to sliši preveč pesniško? Delavci, ki so nad dve desetletji delali v starih adaptiranih Metah mislijo drugače. Že ob začetku dela, pred več kot dvajsetimi leti so imeli Iskraši v Mokronogu namen zgraditi tovarno. Pa ni in ni bilo denarja. Tudi proizvodni procesi so bili enostavni, večinoma ročni z najenostavnejšo delovno tehniko. Letos po prvem maju pa so začeli vseljevati novo opremo v novozgrajeno tovarno, ki so jo zgradili tik ob stari. Delovni procesi, kjer je do sedaj delal cel trak montažnih delavk, so z avtomatizacijo združeni v en sam stroj. Sicer proizvodni stroji še niso stekli s polno močjo, saj jih šele preizkušajo. Poskusna proizvodnja bo stekla v kratkem in bo trajala kakega pol leta. Ob tem bo teklo priučevanje delavcev, pa tudi strokovnjakov, zlasti tehnologov in vzdrževalcev, ki imajo največ dela pri uravnavanju teka avtomatskega ritma proizvodnje. Avtomati proizvajajo elektrolite Pri tem ugotavljajo, da je funkcionalnost novih prostorov odlična. Tako bodo z dobro organizacijo dela lahko iztisnih iz strojev vse, kar dopuščajo tehnične sposobnosti. Žal pa že zdaj ugotavljajo, da bo premalo skladiščnih prostorov in si pomagajo s provizoriji v Mokronogu in okohci. Druga težava pa je sorazmerno velik uvoz polizdelkov. „Doma je težko prepričati kakega proizvajalca, da bi se preusmeril na izdelavo surovin za proizvodnjo elek- trolitskih kondenzatorjev. To so namreč zahtevni polizdelki, ki zahtevajo vrsto specialnih obdelav in prijemov. Nekaj dobaviteljev jim je uspelo dobiti doma, tako za izdelavo stročnic, ki jim jih izdeluje semiška Iskra, gumice, ki sojih doslej uvažali pa bodo verjetno dobili v kranjski Savi. Sicer uvoz pretežno sami pokrijejo z izvozom, načrtujejo kar 30% izvoza celotne proizvodnje. F. Kotar Mladi IEZE na svoji konferenci Sindikat in delavska kontrola o polletnih obračunih „Zaostreni pogoji zahtevajo vsa naša prizadevanja, skrb in pozornost ekonomiki poslovanja in zlasti izvozu,“ je dejal v sredo Ludvik Simonič na seji Sindikalne konference in Samoupravne delavske kontrole IEZE, ko je poročal o polletnih rezultatih gospodarjenja v Industriji elementov. Pogovorili so se tudi o sanaciji TOZD Keramika in o pripravah na 2. konferenco Zveze sindikatov Slovenije. Mladi ne počivajo Iskra IEZE je močna in razgibana delovna organizacija ki pa ima svoje TOZD raztresene po Ljubljani, v Šentjerneju, Mokronogu, Trbovljah in v Žužemberku. Ta velika oddaljenost seveda ni v prid povezanemu delu mladih v teh tovarnah. To so ugotav-Ijali člani Koordinacijskega sveta ŽSMS DO IEZE na svoji konferenci 25. junija ob navzočnosti delegatov iz 8 TOZD, kar štiri tovarne pa niso poslale nikogar. Letno poročilo in pogled na delo v dveletnem obdobju je podala dosedanja predsednica Majda Škrinjarjev a. Mladinci so svoje dejavnosti opravili v tem času predvsem v svojih TOZD, povezanega in enotnega dela pa je bilo bolj mala Zedinili so se le v nekaterih skupnih nalogah. Tako so obiskali in dobili na obisk mlade Korošce, organizirane v Koroško dijaško zvezo, poživili so delo štipendistov in navezali tesnejše stike med mladimi delavci in bodočimi strokovnjaki. Tudi družbenopolitičnega izobraževanja je bilo precej, medtem ko se je kulturno delo nekako ustavilo pri pripravah proslav, pa še to le v nekaterih TOZD. Bolj učinkovito je bilo vključevanje mladincev v samoupravne organe in v delo družbenopolitičnih organizacij, zlasti v ZK, ki je sprejela precej novih članov iz vrst mladih V razpravi je bilo zelo živahno. Predvsem so mladi iz IEZE samokritično ugotovili, da še vedno manjka poleta, manjka revolucionarnega zagona pri animiranju večine članov osnovnih organizacij. Vse delo največkrat obstane na peščici delavnejših v izvršilnih odborih, premalo pa je sil, bolje rečeno korajže, za pritegovanje vseh mladih v tovarnah. Ugotovili ■ so tudi, da je pomanjkanje sredstev bolj izgovor, kot resen vzrok. Saj je v raznolikem delu mladine možno marsikaj narediti z minimalnimi sredstvi Sicer pa je tudi znano dejstvo, da mladi naredijo vse premalo konkretne letne načrte dela in je že ob takih meglenih predvidevanjih kal slabega in mlačnega dela. Tako se mrtvilo vleče iz leta v leto. Za konkretne, koristne in žive načrte bi se našel tudi denar, menijo mladi v IEZE. Ta ugotovitev kar vpije po pomoči mentorjev, animatorjev in svetovalcev iz vrst izkušenih družbenopolitičnih delavcev in prosvetnega kadra. Morda ni krivda le na mladih, ampak bi bilo treba poiskati ljudi, ki bi bili pripravljeni v prostem času mladim priskočiti na pomoč z izkušnjami, idejami in asociacijami. Mladi Iskraši v IEZE so med delegati Koordinacijskega sveta izvolili za predsednika KS ZSMS Ljubo Šikovec iz Žužemberka, za njenega namestnika Savo Totaloviča iz DSSS in za sekretarja Viktorja Borštnaija iz trboveljske Iskre, KF Sindikalni delegati iz TOZD so najprej ocenili gospodarski položaj v IEŽE po pol leta dela in gospodarjenja v zaostrenih stabilizacijskih pogojih. Ugotovili so, da jih ukrepi niso preveč presenetili, saj ni prišlo niti do večjih zastojev v proizvodnji, niti do ekonomskih težav. Nasprotno. Kot velik izvoznik — nad polovico proizvodnje IEZE izvaža, so celo pozdravili nekatere ukrepe. Proizvodnja je v tej delovni organizaciji dobro tekla, produktivnost so letos napram lanskemu letu dvignili za 15 %. Zal pa ne dosegajo načrtovanega izvoza, čeprav izvažajo več kot lani. Zlasti pa je treba pozdraviti dejstvo, da so mnogo uvoženih mate-rialov že zamenjali z domačimi, nekatere pa še bodo. Šli so še dlje. Kot inovacijo štejejo v nekaterih TOZD, če komu uspe zamenjati uvoženi material z domačim. Tudi sicer bodo inventivno dejavnost postavili na realnejša tla. Od ZAHVALI Ob izgubi najine drage mame FRANČIŠKE ŠTULAR se iskreno zahvaljujeva sodelavcem TOZD TEA in DSSS za izražena sožalja, darovane vence in spremstvo na njeni zadnji poti Žalujoči hčerki Štefka Novak in Zofija Hacin. Ob boleči izgubi moje ljubljene mame MARJANE FAJFAR se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem montaže in kontrole vložkov ter delavnici plastičnih mas TEA za izraze sožalja, podarjeni venec, denarno pomoč in spremstvo k njenemu zadnjemu počitku. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoča hčerka Ivanka Kalan z družino. spodbujanja in dobrih želja bodo šli k dejanjem. Zagotovili bodo sredstva za spodbudno nagrajevanje inovacij in jih tudi sicer nagradili z ustrezno popularizacijo in priznanji. Tudi priprave na sprejemanje srednjeročnih dokumentov potekajo po dogovorjenem rokovniku. Trenutno čakajo na novo resolucijo Izvršnih svetov, ki bo precizirala posledice in gospodarske pogoje po najnovejših gospodarskih ukrepih. Sicer pa bodo planski dokumenti sprejeti do konca decembra — se pravi v zakonitem roku. Konferenca sindikata in Delavska kontrola sta razpravljali tudi o sanaciji v TOZD Keramika. Ugotovili so, da se položaj počasi normalizira, čeprav še vedno ne manjka trzanj in stare miselnosti v kolektivu. FY : "\ ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektroni ehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana. — VzJ. glavni urednik Otmar Zom, odgovorni urednik: Dušan Željez-nov, tehnični urednik: Janko Čolnar, novinar — komentator Mara Ovsenik. — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Špela Dittricj) (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE), Marko Rakušček (Avtoelek-trika), Boris Čerin (DO Elektro-zveze) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Trg revolucije 3, tel.: 324-061, 324-261. - Tisk: - Časopisno tiskarsko podjetje PRAVICA—DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. x___________________________________y OB PREVODU PRVEGA SODOBNEGA KITAJSKEGA ROMANA Odsev prvega vala kitajske revolucije To je bilo že moje drugo srečanje s kitajskim pisateljem Chuh—Chan—Yehom. Letos, na Bledu, med tradicionalnim mednarodnim pisateljskim srečanjem. To pot je pogovor tekel o njegovi, pravkar v slovenščino prevedeni knjigi, o njegovem romanu Vas v hribih, pa o kritiki in bralcih in seveda o pisateljih samih. Ko je držal v roki slovenski prevod svojega romana „Vas v hribih", ki ga je izdala Cankarjeva založba v okusni in smiselni opremi Nadje Furlanove, mi je Chun—Chan—Veh rekel: „Vaša slovenska izdaja je ena najlepših izdaj mojih knjig, kar sem jih doslej videl. Sicer pa so prav ta moj roman doslej največkrat natisnili v Ameriki in Angliji, saj sem ga, kot vam je znano, napisal v angleščini. Vendar je izmed vseh izdaj ,,Vasi v hribih" slovenska izdaja najlepša. Sicer pa bi se rad s tega mesta še enkrat zahvalil vam, organizatorjem mednarodnih blejskih pisateljskih srečanj, ki sem se jih prvič udeležil lani in plod lanskega srečanja je knjiga, ki jo imam zdaj v rokah. Seveda bi se rad hkrati tudi zahvalil založnici in prevajalki, da je tako lahko moj roman prišel v roke slovenskemu bralcu." »Prebral sem vaš roman, in reči moram, da sem bil prijetno presenečen. Navdušil me je tako s svojo umetniško močjo kot tudi vsebino, saj je vaš roman prvo v slovenščino prevedeno sodobno kitajsko delo. Kaj bi vi lahko povedali, ali pripomnili k svojemu delu? " »Predvsem upam, da bo „Vas v hribih" prispevala k boljšemu razumevanju med vašimi in našimi, kitajskimi, ljudmi. Sicer moram takoj reči, da to moje delo ne govori o današnji, sodobni Kitajski, a ima kljub temu neposreden stik z današnjim časom. Če namreč hočemo razumeti naše sodobno življenje, sodobno Kitajsko, potem moramo nujno poseči nazaj v zgodovino. Kajti ozadje mojega romana je leto 1927, ko je bila na kitajskem prva revolucija, predhodnica druge, oziroma tretje, zmagovite revolucije. Iz prvega poraza revolucionarnih sil 1927. leta pa preko kuomin-tanškega razkroja do sodobnega socialnega razvoja na Kitajskem, vse to je osnovna tema, ki jo obravnavam v svojih delih. O tem obdobju ima vaša, evropska literatura imenitno delo. V mislih imam roman Andrea Marlauxe „La Condition humaine". Vendar Malraux govori v svojem delu o revoluciji v kitajskih mestih kot jo je pač razumel kot tujec, moj roman pa govori o revoluciji na vasi, oziroma na kitajskem podeželju. Vendar moram pri tem reči, da moja knjiga ne govori toliko naravnost o revoluciji sami, temveč mnogo bolj o preprostih ljudeh, o tem, kako so ti ljudje na kmetih sprejemali in doumevali takratni revolucionarni tok. Zato je to zgodba o naših preprostih kmetih, ki predstavljajo še danes pri nas na Kitajskem kar devetdeset odstotkov celotnega prebivalstva." „V svojem romanu „Vas v hribih" sem zelo jasno in nazorno čutil in razbral prebujanje vaših kmetov, njihovo osveščenost, ko so se iz tisočletne letargije ob prvem revolu do nam em valu nekako prebudili in tako tudi hote, ali nehote storili prvi korak na svoji revoludonami poti." »Imate popolnoma prav. Saj o tem jasno pišem na koncu romana, ko glavni junak, mladi fant z materjo odhaja iz rodne vasi v hribih in pravi: Pred menoj je stalo veliko staro drevo. Opazil sem, da je na deblu lepak. Pustili so ga še revolucionarji. Da bi bil videti naraven, sem tiste besede prebral, kot da samo preganjam dolgčas: »VRNILI SE BOMO!" (Konec citata) In čeprav mati na to izreče samo »dvomim", sva se odpravila dalje in nihče ni mogel vedeti, da nas čaka dolga pot. Toda prvi korak je bil storjen. In ta dolga pot se je končala s tretjo, to pot dokončno zmagovito kitajsko revolucijo šele 1949. leta. In to revolucijo so dejansko spet izvedli kmetje, to je bila kmečka revolucija, ki so jo vodile komuni- • stične ideje." Moj sobesednik je malo pomolčal, kot da bi se povrnil v tista leta pol stoletja nazaj, potem pa je živahno dodal: »V moji knjigi, vsaj tako mislim, je moč najti odsev prvega vala našega revolucionarnega obdobja. V romanu samem pa sem kljub morda kakšni evropski fakturi, vsaj kar zadeva zgradbo romana, vendarle sledi naši običajni literarni tradiciji — pripovedujem zgodbo v preprostem slogu in preprostem jeziku, čeprav sem v pripoved vtkal tudi dosti poezije, ki jo pri nas prav tako radi uporabljamo v prozi." »Na letošnjem mednarodnem pisateljskem srečanju na Bledu ste se tudi vključili v razpravo na temo Pisatelj med kritiko in občinstvom. Ali bi lahko povedali kaj o tem svojem prispevku?"1 »Kadar pišem, je moja misel običajno zgoščena v kreativnem impulzu, ali preprosteje, v inspiraciji in najbolj verjetno je, da med pisanjem bolj malo razmišljam o svojih kritikih ali bralcih. Jasno je, da prve pripombe in komentarje o mojem delu da kritik. In na splošno velja kritikovo mnenje za avtoritativno. Vendar pa je to le en zorni kot Kajti zdi se mi, da imajo tudi bralci svojo besedo in ta ima včasih več težav kot kritikova beseda, le da ne more tako lahko doseči avtorja. Pisec namreč lahko tehta mnenja bralstva oziroma javnosti le po poročilih o prodaji svojega dela. Vendar pa se bralec lahko odloči za branje tudi na podlagi kritikovega mnenja. Zato je treba upoštevati njegovo mnenje, ki je zelo pomembno pri vrednotenju literarnih del v zgodovini književnosti. Toda zgodovina sama, ali bolje, beroča javnost, pogosto zavrne kritikova stališča, na podlagi katerih literarni zgodovinarji v svojih analih presojajo književna dela. Tako, na primer, zgodnje pesmi Johna Keatsa med skritiki sploh niso zbudile nikakršne pozornosti. Ko je Andersen objavil prvič svoje pravljice, je naletel prav na sovražen odziv, zavoljo česar je večino svoje mladosti preživel e tujini. Tudi Thackeray in Dickens nista bila deležna takšne slave, kakršno uživata po smrti. Po drugi stani pa so dela, ki si takoj po izidu pridobe neverjeten ugled in gredo izjemno dobro v prodajo, a slej ko prej zatonejo v pozabo in se razblinijo kot dim. Da pa so dela takšnih pesnikov in pisateljev kot so Dante, Byron, Balzac, Tolstoj in Galsworthy dosegla večno življenje na preskušnji časa, tega, po mojem mnenju ne gre pripisati le njihovi umetniški vrednosti, temveč predvsem globini, s katero odražajo življenja, duha obdobja, v katerem je živel pisec, misli, počutja in hotenja ljudstva. In ljudje jih imajo radi zato, ker čutijo, da je njihova upodobitev življenja tako avtentična in zategadelj tako iskrena in prepričljiva, da jih pretrese in navdihuje." »In kako opredeljujete poezijo, oz. umetnost v vaši, kitajski literaturi," je bilo naše zadnje vprašanje. „V kitajski klasični literaturi so kitajski pesniki opredelili poezijo z naslednjimi natančnimi izrazi: Poezija je izjava o pesnikovih hotenjih. Hotenja ali ,,chih" po kitajsko po obče sprejeti in interpretaciji med kitajskimi intelektualci ne pomeni nujno osebne ambipije. Pomeni nekaj neprimerno širšega in globljega: označuje pesnikovo globoko skrb za usodo in stanje njegove dežele in ljudi. Njegov univerzalni impulz je njegova skrb, oziroma je porojen iz njegove skrbi. Sorodno opredelitev je dal za prozo naš slavni esejist Han Yu (768—842) iz časa dinastije Tang: Proza je odraz pisateljeve namere. Namera ali „tao" po kitajsko pomeni isto kot hotenje ali „chih". Edina razlika je v tem, da tao zveni bolj prozaično, chih pa bolj mehko in malce romantično. Tako chih kot tao sta že stoletja vodeči načeli za kitajske pisatelje pri njihovem pisanju. Spoštovanje tega načela pa seveda ne pomeni, da bi bili zato manj pozorni do umetniške vrednosti svojih del. Tu Fu (712—770), še eden izmed odličnih pesnikov iz dinastije Tang, je povedal o svoji poeziji naslednje: S seboj se ne morem spraviti toliko časa, dokler v svojih pesmih ne dosežen omamnih izrazov. S tem je mislil takšno govorico, ki jo je uporabljal v svojih pesmih, s katero je naredil močan vtis na bralca, tako da je bil ta globoko navdahnjen in prosvetljen — brez tega učinka bi bil piščev chih ali tao navadna plehkost Ta metoda ustvarjalnega pisanja je ključ za reševanje problema, na katerega je naletel klasični kitajski pisec, ko se je znašel med kritiki in bralci. To metodo poslej stalno uporabljajo in to prakso spoštujejo kitajski pisatelji tudi danes, čeprav so se časi spremenili, obseg tematike se je razširil, način, izražanja pa so različni. »Naj cveti na stotine cvetov, naj tekmuje na stotine miselnih šol. In to stališče, ki ga kitajski pisatelji danes zavzemajo p* svojem ustvarjanju, v jedru pojasnjuje položaj sodobnih kitajskih pisateljev," je zaključil naš razgovor sedaj že naš stari znanec in prijatelj, kitajski pisatelj Chuh— Chan—Yeh. Dušan Željezndv Razstava Zlate in Jožeta Volariča Galerija Beograjskega izdajateljskega grafičnega zavoda že desetietja gostoljubno odpira vrata vsem, ki iskreno nudijo svojo intimnost očem in srcem Beograjčanom. V teh dneh so ta vrata bila odprta gostom iz Slovenije, slovenskima samorastnikoma Zlati in Jožetu Volariču. Sodobni slovenski samorastniki skupaj z ostalimi samorastlimi ustvarjalci naše domovine se pojavljajo v tem stoletju kot: »osvežilni veter v poletni sopari11, v času tehnokratskega izživljanja visoke civilizacije 20. stoL Ta umetnost ima na slovenskih tleh globoke korenine. Od davnin je slovenski človek izpovedoval smisel za lepoto na Prebrali smo za vas Ponatis ali druga izdaja monografije o Prešernovi brigadi Stanka Petelina je bil vsekakor več kot potreben. Minilo je namreč že trinajst let, odkar je monografija prvič izšla v 3500 izvodih in je bila takoj takrat tudi razprodana Poleg tega dejstva pa je pomembno tudi to, da predstavlja Petelinovo delo pregledno, poljudno in tudi zelo dokumentirano zgodovino te brigade in se ne omejuje samo nanjo, saj v uvodnem delu daje kratek presek narodnoosvobodilnega boja do ustanovitve brigade, tako da je skupaj z zgodovino brigade podan pregled pomembnejših borb in bojev v NOB na Gorenjskem. Poleg vsega pa je nedvomno zgodovina Prešernove brigade še pomembna, poučna in za v prihodnje koristna zato, ker je Prešernova brigada delovala na izredno težavnem in vojaško ter politično za okupatorja izredno občutljivem območju ter so zato njeni boji, taktika, organizacija, poveljevanje, zmage in porazi izreden vir za spoznavanje bistva splošne ljudske vojne, za priprave na splošni ljudski odpor v novih okoliščinah. »Bojna pot, ki jo je prešla 7. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Franceta Prešerna" od 12 julija 1943., ko je bila ustanovljena, pa do 2 maja 1945., ko se je ustavila v Gorici, je slavna, hkrati pa silno naporna in krvava," piše v uvodu avtor in nadaljuje: »Njeni borci so prehodili — pa ne le enkrat — po dolgem in počez vso Gorenjsko, bredli ledenomrzlo Savo in Soro in se vdirali do pasu v sneg med pohodi po jelovških in pokljuških gozdovih. Grobovi Prešernovcev so raztreseni po vsej Gorenjski. Pa ne samo po Gorenjskem! Brigada je na svoji dolgi bojni poti pogosto obirala tudi kuclje na Cerkljanskem in Idrijskem, plezala po tolminskih hribih, se vojskovala v nepreglednem Trnovskem gozdu in rušila železniško progo na Pivki, borila pa se je tudi na Notranjskem in celo na Dolenjskem." Petelinovo delo je v prvi vrsti zgodovinsko delo, napisano predvsem na podlagi izvirne naše in sovražnikove dokumentacije. Pri tem je naše dokumentacije še kar precej, močno pa primanjkuje sovražnikovega arhivskega gradiva. Zato je bilo sorazmerno lahko rekonstruirati bojno pot brigade, razporeditev njenih enot v posameznih bojih, zamisel njihovih štabov pa tudi potek bojev. IVhogo teže je bilo ugotavljati te elemente za nasprotno stran. Kljub vsemu temu pa se je našemu avtorju posrečilo, da je napisal zares zgledno monografijo o Prešernovi brigadi, za katero je porabil poleg številnih dokumentov in virov tudi pričevanja udeležencev bojev samih, to je Prešernovcev, spretno je vkomponiral v tkivo svojega pisanja tudi odlomke nekaterih reportaž vojnih dopisnikov in člankov, objavljenih v partizanskem časopisju, kar je storil zlasti v primerih, ko ni bilo dovolj izvirnih vojaških poročil pa tudi v želji, da bi sodobni bralec lahko prav iz člankov in reportaž, napisanih medvojno, dobil pristnejši vpogled v. življenje brigade in miselnost njenih borcev. Vsekakor pomeni ponatis monografije o Prešernovi brigadi ne samo tehtnega in aktualnega prispevka k zgodovini narodnoosvobodilnega boja na območjih Gorenjske, Primorske, Notranjske in Dolenjske, kjer je brigada v treh letih svojega obstoja delovala, temveč je tudi svojevrsten učbenik in pripomoček za oblikovanje zavesti v naših ljudeh o tem, da ljudstva, ki ve, za kaj se bori, in ki se bori in se hoče boriti, ni mogoče premagati. Monografijo Stanka Petelina »Prešernove brigade" je izdala založba Borec v opremi Nadje Furlanove. - ^ X____________________________________________________________________DZJ različne načine. On je nenehno rezljal, klesal, slikal in krasil svoj življenjski prostor. Svet barv in oblik Zlate in Jožeta Volariča so veje teh korenin. Likovno delovanje tega zanimivega zakonskega para, ki se javlja iz psiholoških pobud in realizacije idej v mejah individualnih zmožnosti, prezentirana je s subtilno barvitostjo in gracioznimi linijami Zlate Volarič, ter po-udaijenimi gibi stiliziranih oblik Jožeta Volariča. Ta svet barv in oblik je nastal iz globoke povezanosti s človekom in naravo, iz občutkov, ki se plemenitijo v samovoljne koloristične variacije ali izpeljane oblike z originalnim plastičnim prikazom. V razvoju svobodne individualnosti z različnimi sredstvi likovnega izražanja se povezujeta z vsebinami vsakdanjega življenja ali upodabljata avtobiografske spomine iz bližnje in dalne preteklosti Z lastno predstavo, realnim in naivnim pogledom na svet zapisujeta tisto, kar sta videla in doživela ali s simboli realizirata podnebje domišljije svet legende in mita. Jože Volarič, prevzet z vsebino, išče oblike in z lastnimi likovnimi rešitvami interpretira motiv in model, struktuira figuro psihološko in anatomsko zrelo in kompletno. Z izpovednostjo in izrazom je Volarič iz jekla, sinonima brezdušnosti sprostil poganjke pravega duha z originalno kiparsko tehniko, brez poklicne manire in ma-nualne nespretnosti oživil jeklo, mu dal skladje in polnost, ga učlovečil. Živa faktura individualnih ali skupinskih portretov, osamljenih figur ali v paru , včasih tudi v množici, ki tvori skupino dinamičnih gibov in slikovitih oblik, oformljena varjenjem jeklene pločevine in žice pritegne pozornost opazovalca, ki ga vzburi umetnik „v celoti ne zajet v obstoječe poti našega premitivnega kiparstva", umetnik, ki daje nove dimenzije in odkriva nove možnosti, različne od tradicionalnega plastičnega likovnega izražanja. Radoveden duh Jožeta Volariča vodi po poteh nenehnega raziskovanja in zato z gotovostjo lahko pričakujemo nadaljnja presenečenja v interpretaciji tega duha. Zlata Volarič slikarka urbanega okolja. navdihnjena predvsem z vsebinami vsakdanjega življenja z občasno navzočnostjo folklornih motivov z enostavnimi potezami in subtilnimi barvami prenaša tisto, kar vidi na platno. Krhka in tiha, brez akademskega kompleksa, ustvarja svoj likovni svet Z lirskim čutom reproducira nostalgične spomine iz otroštva ali osebne observacajc vsakodnevnega življenja. Zlata Volarič, kakor številni naivni slikarji z otroškim pojmovanjem sveta, oblikuje razpored neosebni! figur v dekorativnem dvodin* niz analnem prostoru. Njena stilizirana platna * simetrično kompozicijo se odlikujejo s po-enastovitvijo in združevanjem vizije, katero dopolnjuje reduciran kolorit pastelnih barv originalnega tonaliteta. Po njčm je Zlat* Volarič v celoti prepoznavna. Miroslava-Mira Bošk«ič * *>' Lani so mladi iz osnovne organizacije TOZD Mehanizmi Upnica navezali prijateipn stike z vojaki 2 planinske čete garnizona Andrej Žvan—Boris iz Bohinjske Bele m pričeli z njimi tesno sodelovati. To trdno prijateljstvo se krepi iz dneva v dan Priredili so skupne izlete, sodelovali na kvizu, skupno organizirali odhod Jeloviške štafet^ s kulturnim programom popestrili praznik JLA in Se hi lahko naštevali Prav te dni ko se mladi iz Iskre in garnizona Andrej Žvan—Boris dogovarjajo o delovni akciji za ureditev okolice tovarne, razstavljajo v jedilnici tovarne svoja likovna dela vojaki Zlatko Šole, Milan Bulič in Dragotin Brakovič Svojim prijateljem so se predstavili z deli ki se razlikujejo po izpovedi in po tehniki izdelave. Zanimive so grafike Soka ter olja Bratkoviča in Buliča, ki sta upodobila vsakodnevno življenje pripadnikov JLA. motive iz NOB k nekaj fantastičnih kompozicij vesolja. Člani kolektiva so si razstavo z zanimanjem ogledali in izrazili željo po podobnih prireditvah. Mladi že pripravljajo razstavo de! foto—sekcije, ki bo prav tako zanimiva kot sedanja O tem pa kaj več drugič. r \ Z \ ČASOPISNE NOVICE »V samoupravnem sporazumu o temeljih načrta SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1976 — 1980 je bil dan poseben poudarek razvojno—raziskovalni dejavnosti. Ta dejavnost je trajni sestavni del procesa reprodukcije v vseh organizacijah združenega dela Iskre. Letos so organizacije namenile za raziskoval no-razvojno dejavnost več kot 7 % od vrednosti proizvodnje, leta 1985 pa naj bi vlaganja narasla že na 9%, kar naj bi Iskro precej približalo znanim svetovnim podjetjem, ki že danes vlagajo tolikšen %," je povedal Pavle Gantar, član KPO SOZD Iskra pri obravnavi, kako vključuje SOZD Iskra znanost v tehnološki in r proizvodni razvoj, objavila pa ljubljanska Delavska enotnost. | 1 Iskra zelo uspešno uresničuje program stabilizacije, ki ga je podprla nedavna j p odločitev o spremembi tečaja dinarja. Ogromni stabilizacijski napori so bili 1 1 usmerjeni zlasti k manjšanju uvoza. Tako je Iskra uvozila v petih mesecih le 4,2% r več kot v istem obdobju lanskega leta, pri čemer pa se je proizvodnja povečala za J 13,4 %, izvoz pa celo za 27 %. J| c Dobavitelji pošiljajo svojim kupcem čimdalje več ultimativnih obvestil, da jim I z lahko dobavijo naročeni reprodukcijski material le, če so zanj pripravljeni plačati $ višjo ceno, ali najrazličnejše dodatke, ali jim odstopiti devize, ki jih potrebujejo za , uvoz surovin in reprodukcijskega materiala. Ponekod zahtevajo, da se odpovedo delu marže, ki jim pripada, da nakažejo predujem za blago, ki jim ga bodo podali v s prihodnjem trimesečju itd. Za to, da bi si v naslednjih mesecih zagotovile reprodukcijski material iz sedanje j proizvodnje v kovinski in nekovinski metalurgiji, bi morale organizacije ter trgovine združiti za graditev novih zmogljivosti, za obrama sredstva, pokrivanje izpade dohodka in podobnega, nekaj milijard dinarjev. Tako imajo. npr. v Iskri ' Sporazumov, oz. zahtevkov za združevanje v vrednosti približno 400 milijonov. Pritisku in grožnjam ne kaže popuščati — piše Zdravko Štefančič v Delu. | Semiško Iskro je obiskala pred kratkim članica predsedstva SR Slovenije Vida Tomšičeva. Direktor organizacije Jože Kočevar je Vido Tomšičevo seznanil z ' letošnjimi načrti proizvodnje in zlasti z izvozom ter uvozom, ki bo letos dosegel le tri četrtine izvoza. Vida Tomšičeva se je predvsem zanimala, kako so delavci seznanjeni z ekonomskimi kazalniki, kako odločajo, še posebej pa se je zanimala o položaju žensk v kolektivu. I Na Dunaju tečejo zadnje priprave za osnovanje mešane avstrijskojugoslovanske banke. Tako bodo z jugoslovanske strani delničarji vložili 64 % kapitala, oz. 51,2 milijona šilingov, z avstrijske strani pa 29,8 milijonov šilingov razne avstrijske , denarno—kreditne inštitucije. Odlok o pristopu k mešani avstrijsko-jugoslovanski banki je sprejelo 18 jugoslovanskih delovnih organizacij, med njimi tudi Iskra. Predstavniki Iskre—Elektromehanike in podjetja za PTT promet Novo mesto so podpisali na Laborah pogodbo za postavitev nove glavne ATC Novo mesto, vrste metaconta 10 CN s skupno 6.000 telefonskimi priključki in pogodbo za razširitev obstoječih zmogljivosti za centrali Črnomelj in Sevnico. Nova metaconta v Novem mestu bo vključena v javni promet ob koncu 1983. leta, medtem ko bo modernizacija obstoječih central dokončana že ob koncu naslednjega leta. Zbral in uredil Marjan Kralj | x___________________________________________________________________________________y