f
Oior
A
01 /U.^jr"
2 • "> ,zx.
11S
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
številka 20	Ljubljana, petek 4. junija 1982	_________Cena 18 dinarjev	Leto XXXIX
1032.
Na podlagi tretjega odstavka 390. člena • ustave Socialistične republike Slovenije in 38. člena poslovnika o delu predsedstva SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 12/80) je Predsedstvo SR Slovenije na seji dne 19. maja 1982 sprejelo
ODLOK
o razrešitvi in imenovanju predsednika in članov Komisije Predsedstva SR Slovenije za organizacijska in kadrovska vprašanja
1
Pri ugotavljanju davčnih osnov od prodaje stanovanjskih hiš in stanovanj (v nadaljnjem besedilu: stanovanje) se nabavna oziroma gradbena vrednost stanovanja valorizira glede na leto, v katerem je bilo stanovanje 'zgrajeno, na podlagi količnika porasta cen stanovanj.
Nabavna oziroma gradbena vrednost stanovanja se valorizira tako, da se cena stanovanja v letu, ko je bilo stanovanje zgrajeno, pomnoži s pripadajočim količnikom porasta cen stanovanj in to:
1.	Razrešijo se predsednik in člani Komisije Predsedstva SR Slovenije za organizacijska in kadrovska vprašanja,
2.	V Komisijo Predsedstva SR Slovenije za organizacijska in kadrovska vprašanja se imenujejo:
za predsednika:
Alojz Briški, član Predsedstva SR Slovenije
t
za člane:
Martin Košir, predsednik Komisije Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za kadrovska vprašanja
Stane Markič, član Predsedstva SR Slovenije
Majda Novak, članica Sveta republike
Cvetko Vidmar, generalni sekretar Predsedstva SR Slovenije
sekretar komisije;
Peter Š u 1 e r; namestnik generalnega sekretarja Predsedstva SR Slovenije
Št 0216-1/82
Ljubljana, dne 19. maja 1982.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Viktor Avbelj L r.
1033.
Na podlagi drugega odstavka 113. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/*76, 31/76 in 8/78) izdaja Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora
NAVODILO
o načinu ugotavljanja porasta cen stanovanj pri določanju davčnih osnov od prodaje stanovanjskih hiš in stanovanj
Leto v katerem je stanovanje zgrajeno	Količnik porasta cene stanovanja
1946	49,08
1947	49,08
1948	49,08
1949	48,57
1950	48,15
1951	47,21
1952	46,20
1953	44,90
1954	43,56
1955	41,91
1956	40,32
1957	'	38,42
1958	36,50
1959	34,51
1960	31,65
1961	26,83
1962	23,71
1963	21,75
1964	18,30
1965	15,26
1966	13,51
1967	12,72
1968	11,73
1969	10,26
1970	8,06
1971	6,50
1972	5,64
1973	4,88
1974	3,89
1975	3,31
1976	2.80
1977	2,44
1978	2,12
1979	, 1.75
1980	1,38
1981	' 1,00
V količnikih iz prejšnjega odstavka je upoštevano	
zmanjšanje vrednosti	stanovanja zaradi 100-letne
amortizacije.
2
Ko začne veljati to navodilo, preneha veljati navodilo o načinu ugotavljanja porasta cen stanovanj
pri določanju davčnih osnov od prodaje stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 16-899/81).
3
To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-19/77
Ljubljana, dne 18. maja 1982.
.	Predsednik
Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora
Jože Kavčič, dipl. oec. 1. r.
1034.
Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma po^ krajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75 in 33/76) in drugega odstavka 25. člena zakona o 'obračunavanju in plačevanju- prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) 'objavlja Republiška uprava za družbene prihodke
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA
stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1982 (Uradni list SRS, št. 37/81, 38/81, 1/82, 2/82. 4/82. 7/82, 9/82. 12/82, 13/82, 15/82 in 18/82)
V tabeli pod 1 »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se izvršijo naslednje spremembe:
1.	Pri zaporedni številki 1 občina Ajdovščina se:
—	uvede posebni občinski davek iz osebnega dohodka v višini 0,50 °/o,
—	v stolpcu 17 stopnja 12,82 nadomesti s stopnjo
13,32, '
—	v stolpcu 18 stopnja 27,91 nadomesti s stopnjo 28,41.
2.	Pri zaporedni številki 8. občina Radgona se:
—	uvede posebni občinski davek iz ošebnega dohodka v višini 0,50 °/e,
—	v stolpcu 17 stopnja 12.34 nadomesti s stopnjo 12,84,
,	— v stolpcu 18 stopnja 27,03 nadomesti s stopnjo
27.53.
3.	Pri zaporedni številki 23 občina Litija se:
—	uvede posebni občinski davek iz osebnega do-dohodka v višini 0,40 °/o,
—	v stolpcu 17 stopnja 12,13 nadomesti s stopnjo
12.53,
—	v stolpcu 18 stopnja 27,00 nadomesti s stopnjo '27,40.
4.	Pri zaporedni številki 45 občina Sevnica se:
—	v stolpcu 13 stopnja 0,66 nadomesti s stopnjo
0,59,
—« v stolpcu 17 stopnja 13,54 nadomesti s stopnjo 13,47,
—	v stolpcu 18 stopnja 28,42 nadomesti s stopnjo 28,35.
5.	Pri zaporedni številki 49 občina Slovenske Konjice se:
—	uvede posebni občinski davek iz osebnega dohodka v višini 0,30 °/o,
—	v stolpcu 17 stopnja .12,02 nadomesti s stopnjo 12,32,
i— v stolpcu 18 stopnja 23,04 nadomesti s stopnjo 28,34.	^
6.	Pri zaporedni številki 52 občina Šmarje se:
—	uvede posebni občinski davek iz osebnega dohodka v višini 0,40 °/o,
—- v stolpcu 17 stopnja 11,21 nadomesti s stopnjo 11,61,
—	v stolpcu 18 stopnja 26,84 nadomesti s stopnjo 27,24.
7.	Pri zaporedni številki 54 občina Trbovlje se:
—	uvede posebni občinski davek -iz osebnega dohodka v višini 0,25 °/o,
—	v stolpcu 17 stopnja 11,48 nadomesti s stopnjo 11,73,
—	v stolpcu 18 stopnja 26,65 nadomesti s stopnjo
26,90.
St. 420-34/81
Ljubljana, dne 27. maja 1982.
Direktor '
Republiške uprave za družbene prihodke
Tone Pengov 1. r.
1035.
. Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 70/80 in 70/81) izdaja Republiška uprava za družbene prihodke
ODREDBO
o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje izbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih
skupnosti na področju družbenih dejavnosti
V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS. št. 37/81, 38/81, 1/82, 2/82, 4/82, 7/82, 9/82, 13/82, 15/82 in 18/82) se r tabelah točke 2:
—	pri Zap. št. 1 občina Ajdovščina stopnja 12.Š2 nadomesti s stopnjo 13.32;
—	pri zaporedni številki 8 občina Gornja Radgona stopnja 12,34 nadomesti s stopnjo 12.84;
—	pri zaporedni številki 23 občina Litija stopnja 12,13 nadomesti s stopnjo 12,53;
—	pri zaporedni številki 45 občina Sevnica stopnja 13,54 nadomesti s stopnjo 13,47;
—	pri zaporedni številki 49 občina Slovenske Konjice stopnja 12,02 nadomesti s stopnjo 12,32;
—	pri zaporedni številki 52 občina Šmarje stopnja 11,21 nadomesti s stopnjo 11,61;
—	pri zaporedni številki 54 občina Trbovlje stopnja 11,48 nadomesti s stopnjo 11,73.
St. 420-34/81
Ljubljana, dne 27. maja 1982.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Tone Pengov 1. r.
1036.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je V postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določbe 8. alinee 49. člena statuta Ljubljanske banke — združene banke in pravilnika o metodologiji za vrednotenje zahtevnosti dela predsednika in članov poslovodnega odbora Ljubljanske banke — združene banke po javni obravnavi dne' 18. 5. 1982
odločilo:
Razveljavita se:
—	določba 8. alinee 49. člena statuta Ljubljanske banke — združene banke z dne 12. 1. 1978 in,
—	pravilnik o metodologiji za vrednotenje za-, htevnosti dela predsednika in članov poslovodnega odbora Ljubljanske banke — združene banke, ki ga je sprejel izvršilni odbor te banke dne 20. 3. 1978.
Obrazložitev
1)	Družbeni pravobranilec samoupravljanja SR Slovenije je s predlogom začel postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku te odločbe navedene določbe statuta, po kateri je izvršilni odbor banke med drugim pristojen tudi za to, da »sprejema samoupravne splošne akte, s katerimi se urejajo načela, osnove in merila za- osebne dohodke članov poslovodnega odbora«. Po predlagateljevem mnenju izpodbijana določba statuta ni v skladu z ustavo in zakonom, ker omejuje pravico delavcev delovne skupnosti banke, da sami določajo osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke.
Ustavno sodišče je v zvezi z navedenim predlogom družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije s sklepom št. U141/81 z dne 18. 3. 1982 samo začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku te Odločbe, navedenega pravilnika.
2)	Ustavno sodišče je ugotovilo, da ima po veljavni samoupravni ureditvi Ljubljanska banka — združena banka kolegijski poslovodni organ. tj. poslovodni odbor, sestavljen iz sedmih članov in predsednika, ki obenem vodi delo delovne skupnosti združene banke. Delavec, ki opravlja funkcijo predsednika oziroma člana poslovodnega odbora združene banke, ima v tej funkciji z zakonom in s samoupravnimi splošnimi akti
določene pravice in obveznosti do zbora združene banke, do njenega izvršilnega odbora in do delovne skupnosti banke (142. in 145. člen v zvezi z 200. členom zakona o temeljih kreditnega in bančnega sistema, Uradni list SFRJ, št. 2/77).
Kot delavec v združenem delu ima predsednik oziroma član poslovodnega odbora združene banke pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, med katere spada tudi pravica do osebnega dohodka, ki jih uresničuje v delovni skupnosti združene banke. Zakon o temeljih kreditnega in bančnega sistema vsebuje specialne odločbe o imenovanju in razrešitvi poslovodnega organa združene banke, za kar določa pristojnost zbora združene banke (9. tč. 134. člena in 200. člen zakona) in posfebej ne ureja drugih pravic, obveznosti in odgovornosti, ki jih imajo predsednik in člani kolegijskega poslovodnega organa združene banke kot delavci v združenem delu. Te pravice, obveznosti in odgovornosti določata samoupravni splošni akt, s katerim se ureja delovno razmerje in statut v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v združeno banko (179. in 536. člen zakona o združenem delu v zvezi z 9. členom zakona o temeljih kreditnega in bančnega sistema). Značaj samoupravnega splošnega akta, s katerim se ureja delovno razmerje, ima tudi samoupravni splošni akt delovne skupnosti združene banke o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, ki so ga delavci delovne skupnosti združene banke dolžni sprejeti z referendumom (23. in 31. člen. ustave, prvi odstavek 403. člena, 463. in 542. člen zakona o združenem delu). Z njim deda vci delovne skupnosti združene banke določajo, v skladu s samoupravnim sporazumom _ o združitvi v združeno banko (drugi odstavek 193. člena v zvezi z
12.	točko 118. člena zakona o temeljih kreditnega in bančnega sistema), tudi osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke predsednika in članov poslovodnega odbora združene banke.
'Izpodbijana . določba statuta, ki daje pristojnost za določanje osnov in meril za delitev sredstev za osebne dohodke članov poslovodnega organa združene banke izvršilnemu odboru te banke, je zato v neskladju z navedenimi določbami ustave in zakonov. Iz istih razlogov je v neskladju z ustavo in zakonom pravilnik o metodologiji za vrednotenje zahtevnosti dela predsednika in članov poslovodnega odbora Ljubljanske banke — združene banke, ki ga je dne 20. 3. 1978 sprejel izvršilni odbor te banke.
Ustavno sodišče je glede na navedeno na podlagi določbe prvega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo tako, kot je razvidno ii izreka odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Reitiškar, Ivan Repinc, Franc Simonič in Olga Vrabič.
Št. Ul 41/81-29
Ljubljana, dne 18. maja 1982.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože PavUčič 1. r.
#
1037.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti pravilnika o metodologiji za vrednotenje zahtevnosti dela predsednika, podpredsednika in članov poslovodnega odbora Temeljne banke Nova Gorica po javni obravnavi dne 18. 5. 1982
odločilo :
Razveljavi se pravilnik o metodologiji za vrednotenje zahtevnosti dela predsednika (podpredsednika za Temeljno banko Nova Gorica) in članov poslovodnih odborov temeljnih bank in združene banke, ki ga je sprejel izvršilni odbor Temeljne banke Nova Gorica dne 10. 5. 1978 s spremembami in dopolnitvami z dne
26.	3. 1980.
Obrazložitev
1)	Ustavno sodišče je s sklepom št. U128/82-2 z dne 18. 3. 1982 samo začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku odločbe navedenega pravilnika. Postopek je začelo v zvezi s predlogom Družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije, ki ga rešuje pod št. Ul 41/81, za oceno ustavnosti in zakonitosti 8. alinee 49. člena statuta Ljubljanske banke — združene banke, po kateri je izvršni odbor banke med drugim pristojen tudi za to, da sprejema samoupravne splošne akte, s katerimi se urejajo načela, osnove in merila za osebne dohodke poslovodnega odbora.
2)	Ustavno sodišče je ugotovilo, da v izreku odločbe navedeni pravilnik ureja osnove, načela, merila in metodologijo za vrednotenje zahtevnosti dela predsednika, podpredsednika in članov poslovodnega odbora Temeljne banke Nova Gorica in da ga je sprejel izvršilni odbor te banke dne 10. 5. 1978 s spremembami z dne 26. 3. 1980. Ustavno sodišče je nadalje ugotovilo, da je v uvodnem delu tega pravilnika, ki je samoupravni splošni akt temeljne banke, kot pravna osnova za njegovo sprejetje nepravilno navedena določba 49. člena statuta Ljubljanske banke — združene banke.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da ima po veljavni samoupravni ureditvi Temeljna banka Nova Gorica kolegijski poslovodni organ, tj. poslovodni odbor, sestavljen iz predsednika, podpredsednika in treh članov, ki med drugimi vodi delo delovne skupnosti temeljne banke. Delavec, ki opravlja funkcijo predsednika, podpredsednika oziroma člana poslovodnega odbora temeljne banke, ima v tej funkciji z zakonom in s samoupravnimi splošnimi akti določene pravice in obveznosti do zbora temeljne banke, do njenega izvršilnega odbora in do delovne skupnosti banke (142. in 145. člen zakona o temeljih kreditnega in bančnega sistema, Uradni list SFRJ, št. 2/77).
Kot delavec v združenem delu ima predsednik, podpredsednik oziroma Član poslovodnega odbora temeljne banke pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, med katere spada tudi pravica do osebnega dohodka, ki jih uresničuje v delovni skupnosti temeljne banke. Zakon o temeljih kreditnega in bančnega sistema vsebuje specialne določbe o imenovanju in razrešitvi poslovodnega organa temeljne banke, za kar določa pristojnost zbora temeljne banke (9. tč. 134. člena zakona) in posebej ne ureja drugih pravic, obveznosti in odgovornosti, ki jih imajo predsednik in člani kolegijskega poslovodnega organa temeljne banke kot delavci v združenem delu. Te
pravice, obveznosti in odgovornosti določata samoupravni splošni akt, s katerim se ureja delovno razmerje in statut v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v temeljno banko (179. in 536. člena zakona o združenem delu v zvezi z 9. členom zakona o temeljih kreditnega in bančnega sistema). Značaj samoupravnega splošnega akta, s katerim se ureja delovno razmerje, ima tudi samoupravni splošni akt delovne skupnosti temeljne banke o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, ki so ga delavci delovne skupnosti te banke dolžni sprejeti z referendumom (23. in 31. člen ustave, prvi odstavek 408. člena,' 463. in 542. člena zakona o združenem delu). Z njim delavci delovne skupnosti temeljne banke določajo, v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v temeljno banko (12. točka 118. člena zakona o temeljih kreditnega in bančnega sistema), tudi osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke predsednika, podpredsednika in članov poslovodnega odbora temeljne banke.
S tem, da je izpodbijani pravilnik sprejel izvršilni odbor temeljne banke in ne delavci delovne skupnosti te banke, so bile kršene navedene določbe ustave in zakonov.
Ustavno sodišče je iz navedenih razlogov na podlagi določbe prvega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo tako, kot je razvidno iz izreka odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, Ivan Repinc, Franc Simonič in Olga Vrabič.
St. Ul 28/82-15
Ljubljana, dne 18. maja 1982.
Predsednik Ustavnega sodišča
SR Slovenije	.
Jože Pavličič 1. r.
1038.	,
Na podlagi 83. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81) ter skladno z zakonom o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji (Uradni list SRS., št. 29/75 in 30/80) in odlokom o območjih, ki se štejejo za manj razvita območja v Socialistični republiki Sloveniji v obdobju od leta 1981 do leta 1985 (Uradni list SRS, št. 10/81) je na podlagi 13. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 21/78) ter ‘43. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije za obdobje 1981 do 1985 (Uradni list SRS, št. 34/81) je Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije na 1. seji skupščine dne 5. maja 1982 sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PRAVILNIKA
o pogojih in merilih za odobravanje nepovratnih sredstev in posojil, namenjenih za reševanje stanovanjskih potreb kadrov v manj razvitih občinah, manj razvitih območjih in manj razvitih obmejnih območjih
1.	Ben
V	pravilniku o pogojih in merilih za odobravanje nepovrathih sredstev in posojil, namenjenih za reševanje stanovanjskih potreb kadrov v manj razvitih občinah, manj razvitih območjih in manj razvitih obmejnih območjih (Uradni list SRS, št; 34/81) se v IG. členu zadnji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Posojilo se odobri za dobo največ do 10 let po osem odstotni obrestni meri.«
2.	člen
V	19. členu se v prvem stavku besedi »izvršilni odbor« črtata in nadomestita z besedami »zbor upo-
, rabnikov«.
3.	člen
V	20. členu se spremeni drugi odstavek tako, da
se glasi:	*
»V odbor za kadrovska stanovanja izvolijo samoupravne stanovanjske skupnosti regij po enega člana, enega člana odbora izvolijo temeljne banke v SR Sloveniji v sestavu Ljubljanske banke, Združene banke, enega člana odbora pa izvoli skupščina Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije.«
4.	člen
Te spremembe in dopolnitve začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 5. maja 1982.
Predsednik
skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije ^	. Slavko Uršič 1. r.
1039.
Na podlagi drugega odstavka 14. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1-7/79) je skupščina Samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji sprejela na 1. seji dne 6. maja 1982
STATUT
Samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
S tem statutom se podrobneje urejata organizacija in delovanje Samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji, ki je ustanovljen z zakonom o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (v nadaljnjem besedilu: zakon o intervencijah). za upravljanje s sredstvi za intervencije, ki jih uvede SR Slovenija na način, kakor je to določeno z zakonom in na podlagi zakona izdanimi predpisi ter tem statutom.
2.	člen
Ime sklad« je Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in povabi. hrane v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: sklad).
Sedež sklada je v Ljubljani, Miklošičeva 4.
3.	Ben
Sklad opravlja svojo dejavnost na podlagi zakona, drugih predpisov ter v skladu s tem statutom.
4.	Ben
Sklad je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki so določene z ustavo, zakonom in tem statutom.
Sklad odgovarja za obveznosti, ki izvirajo iz njegovega poslovanja v skladu s predpisi in tem statutom v okviru sredstev, s katerimi upravlja.
5.	člen
Delo sklada je javno.
Organi sklada skrbe, da je njihovo delo dostopno javnosti s tem, da jo obveščajo na način, ki je določen v tem statutu.
Skupščina sklada določi s posebnim aktom zadeve in podatke posebnega pomena, ki se ne objavljajo.
6.	člen
Sklad predstavlja predsednik skupščine sklada, zastopa pa ga predsednik izvršilnega odbora.
Administrativna, strokovna, pomožna in tem podobna dela za sklad opravlja Poslovna skupnost za razvoj kmetijstva in živilske industrije Slovenije (v nadaljnjem besedilu:	Kmetijska živilska razvojna
skupnost).
II.	NALOGE SKLADA
7.	člen
Sklad upravlja s sredstvi za intervencije, ki jih uvede SR Slovenija in se v skladu s 5. členom zakona o intervencijah ne izplačujejo neposredno iz proračuna republike in z drugimi sredstvi, zbranimi na podlagi 4. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu iri porabi hrane.
Sredstva iz prejšnjega odstavka uporablja sklad le za naloge, določene v programu dela sklada.
8.	člen
Pri izvrševanju svoje funkcije sklad:
1.	sprejema program intervencij in se dogovarja o zagotavljanju sredstev za uresničevanje programa intervencij;
2.	predk ga in, sklepa dogovor o enotni politiki intervencij na območju SR Slovenije z občinskimi samoupravnimi skladi za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane in na podlagi tega zagotavlja izvajanje enotnih intervencijskih ukrepov v proizvodnji in porabi hrane;
3.	daje pobude za združevanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane;
4.	vodi evidenco o sredstvih in njihov.i porabi v stladu s sprejetim programom dela in finančnim planom;
5.	spremlja in analizira gibanja v proizvodnji in Ptrabi hrane in predlaga ustrezne ukrepe za spodbujanje skladnejšega razvoja kmetijske proizvodnje;
6.	pripravlja potrebno dokumentacijo in obvešča Izuršni svet Skupščine SR Slovenije o gibanjih v proizvodnji in porabi hrane ter uresničevanju s programom dela predvidenih intervencijskih ukrepov;
7.	proučuje izkušnje, metode in instrumente za spodbujanje večje proizvodnje hrane in skladnejšega razvoja kmetijstva;
8.	preverja utemeljenost zahtevkov in izplačuje sredstva za intervencije upravičencem;
9.	opravlja druge zadeve in naloge, ki jih določajo zakon o intervencijah ter drugi republiški predpisi in akti.
III.	UPRAVLJANJE IN ODLOČANJE
9.	člen
S sredstvi sklada upravljajo podpisniki samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana razvoja kmetijstva in živilstva SR Slovenije, druge temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki so združile sredstva v skladu in samoupravno organizirani porabniki hrane (v nadaljnjem besedilu: upravljale! sklada), v skladu s programom dela sklada in predpisi o uvedbi posamezne intervencije.
10.	člen
Organi upravljanja sklada so:
—	skupščina sklada;
—	izvršilni odbor sklada.
Skupščina sklada in izvršilni odbor imata lahko stalna in občasna delovna telesa, ki jih določa drug samoupravni splošni akt ali sklep skupščine oziroma Izvršilnega odbora.
1.	Skupščina sklada
11.	člen
Skupščina sklada je organ upravljanja sklada.
12.	člen
Skupščina sklada ima 60 delegatov, od katerih delegirajo:
—	30 delegatov proizvajalci, povezani v Kmetijski živilski razvojni skupnosti Slovenije in v Zadružni zvezi SR Slovenije;
—	30 delegatov pa druge temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki so združile sredstva v skladu ter porabniki hrane, združeni v samoupravnih skupnostih za oskrbo v občinah.
13.	člen
Delegat v skupščini ima pravico 'in dolžnost:
—	odločati o zadevah iz pristojnosti organa sklada, v katerega je delegat izvoljen;
—	izjaviti se in glasovati o posameznih vprašanjih v skladu, s stališčem organizacij združenega dela, skupnosti ali drugih organizacij, ki so ga delegirale oziroma izvolile;
■— predlagati skupščini v obravnavo vprašanja, ki se nanašajo na delo sklada ter predlagati stališča in sklepe;	>
—	nasloviti predsedniku skupščine ali izvršilnega odbora vprašanja v zvezi z delom sklada, njegovih organov in teles;
—	biti voljen v organe in delovna telesa sklada;
—	redno obveščati organizacijo združenega dela oziroma drugo organizacijo, ki ga je delegirala, o svojem delu in delu organa, katerega član je.
Delegat ima pri uveljavljanju svojih pravic in pri opravljanju svojih dolžnosti pravico zahtevati strokovno pomoč od delovne skupnosti Kmetijske živilske razvojne skupnosti Slovenije.
14.	člen
Mandat delegatov organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter porabnikov organiziranih v samoupravnih skupnostih za oskrbo v občinah traja v skupščini sklada 4 leta in so po preteku mandatne dobe lahko ponovno delegirani, toda ne več kot dvakrat zaporedoma. Organi sklada morajo poskrbeti, da so novi delegati v skupščino izvoljeni najpozneje 60 dni pred iztekom dobe, za katero so bili izvoljeni delegati, ki jim izteka mandat.
15.	člen
Skupščina sklada:
'	— sprejema srednjeročne in letne programe dela
in letne finančne načrte;
—	predlaga združevanje sredstev in drugo zagotavljanje sredstev za uresničitev nalog sklada;
—	določa višino sredstev, ki so potrebna za poslovanje sklada, za administrativna, strokovna, pomožna in druga opravila za sklad ter za organe sklada;
—	sprejema statut sklada in druge samoupravne splošne akte;
—	sprejema zaključni račun s poročilom o izvršitvi letnega programa dela in poročilom o porabi sredstev, ki so bila zagotovljena z republiškim proračunom;
—	predlaga pristojnim organom ukrepe za uresničevanje dogovorjene politike intervencij v proizvodnji in porabi hrane;
—	sprejema ukrepe za uresničevanje programa dela in finančnega plana;
—	obravnava in sprejema gradivo o uresničevanju funkcij sklada in o njegovem poslovanju;
—	voli predsednika in namestnika predsednika skupščine ter predsednika, namestnika predsednika in člane izvršilnega odbora;
—	voli člane odbora samoupravnega nadzora;
—	daje smernice za delo izvršilnega odbora in teles skupščine;
—	odloča o ugovorih na delo izvršilnega odbora;
—	ustanavlja stalna ali" občasna delovna telesa skupščine, določa njihov delokrog in imenuje člane teles;
—	sklepa samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih s Kmetijsko živilsko razvojno skupnostjo;
—	sprejema druge akte in ukrepe ter obravnava druga vprašanja, ki jih določa zakon ali na zakonu temelječi predpis ter ta statut
16.	člen
Skupščina sklada dela na sejah.
Skupščina sklada se sestaja po potrebi, najmanj pa dvakrat letno. Sejo skupščine sklada skliče predsednik skupščine po lastni pobudi, na podlagi sklepa skupščine sklada, na predlog izvršilnega odbora, .odbora samoupravnega nadzora ali Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.
Predsednik skupščine je dolžan v osmih dneh sklicati sejo skupščine sklada, če to zahteva najmanj
15 delegatov skupščine, izvršilni odbor, odbor samoupravnega nadzora ali Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
Predlagatelj sklica seje skupščine sklada mora, zahtevo za sklic seje, predložiti ustrezno gradivo.
17.	člen
Sklic za sejo skupščine sklada ter predlog dnevnega reda in gradivo zanjo, morajo biti poslani najmanj 30 dni pred sejo.
Izjemoma se del gradiva lahko pošlje tudi pozneje, vendar tako, da ga delegati lahko proučijo v organizacijah združenega dela ter drugih organizacijah in skupnostih, katere zastopajo.
Podrobnejše določbe o delu skupščine sklada se uredijo s poslovnikom.
18.	člen
Predsednik skupščine lahko izjemoma skliče skupščino sklada v krajšem roku, kot je določeno v prejšnjem členu, vendar ta rok praviloma ne sme biti krajši od 8 dni.
Razlogi za tak sklic morajo biti obrazloženi.
19.	člen
Skupščina sklada veljavno sklepa, če je na seji navzočih več kot polovica delegatov.
Sklepi in druge odločitve so sprejeti, če je zanje glasovala večina vseh delegatov.
Ce gre za sprejemanje srednjeročnih in letnih programov, statuta sklada, zaključnega' računa s poročili o izvršitvi letnega programa dela in o porabi sredstev, ki so bila zagotovljena z republiškim proračunom ter odločitev za združevanje sredstev za uresničitev nalog sklada in sprejemanje finančnih obveznosti, sklepa skupščina veljavno, če je za sklep glasovala večina delegatov iz vrst proizvajalcev in večina delegatov drugih temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter porabnikov hrane.
20.	člen
Volitve'v skupščini sklada se opravljajo na podlagi kandidatne liste, na način, kakor je določeno s tem Statutom.
Kandidatno listo pripravi komisija v sodelovanju z Republiško' konferenco SZDL Slovenije.
21.	člen
Skupščina sklada ima predsednika in namestnika, ki ju voli izmed delegatov v skupščini sklada.
Predsednik in namestnik predsednika se volita za dobo 4 let in sta po preteku mandatne dobe lahko ponovno izvoljena, vendar ne več kot dvakrat zaporedoma.
22.	člen
Predsednik skupščine sklada:
—	predstavlja sklad;
—	skrbi za organiziranje dela skupščine sklada;
—	sklicuje seje skupščine sklada, predlaga zanje dnevni red in jih vodi;
—	podpisuje sklepe in druge akte sprejete na sejah skupščine sklada;
—	koordinira delo organov sklada;
—	skrbi za koordinacijo dela in sodelovanje skupščine sklada z Izvršnim svetom Skupščine SR Slovenije.
Predsednik je za svoje delo odgovoren skupščini sklada.
Predsednik skupščine ima pravico in dolžnost, v skladu z zakonom, zadržati izvršitev aktov skupščine in drugih organov sklada, če meni, da so v nasprotju z zakonom, statutom in drugimi akti in opozoriti na to organ, ki je akt sprejel. Ce kljub opozorilu organ, ki je tak akt sprejel, ne spremeni svoje odločitve, zadrži izvršitev akta in o tem obvesti Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
23.	člen
Predsednika skupščine nadomešča v njegovi odsotnosti, z vsemi pravicami in dolžnostmi, namestnik predsednika.
24.	člen
Predsednik skupščine, oziroma njegov namestnik, je lahko razrešen še pred potekom časa, za katerega je bil izvoljen:
—	če je s svojim delom kršil zakon, ta statut ali druge splošne akte sklada;
. — če ne izvršuje zakonitih sklepov skupščine sklada;
—	če je z nevestnim ali nepravilnim delom prizadejal skladu ali družbeni skupnosti večjo škodo, oziroma bi zaradi tega škoda lahko nastala;
—• v drugih primerih, ki jih določa samoupravni splošni akt, zakon ali na zakonu temelječi predpis.
2.	Izvršilni odbor
.	25. člen
Izvršilni odbor sklada je kolektivni izvršilni organ sklada. Izvoli ga skupščina sklada iz svoje srede ter izmed drugih delavcev in združenih kmetov tako, da so v njem ustrezno zastopani upravljavci sklada, glede na svojo dejavnost in območja Slovenije..
Izvršilni odbor šteje skupno 16 članov.
Mandatna doba članov izvršilnega odbora traja 4 leta in so po preteku mandatne dobe lahko ponovno izvoljeni, toda ne več kot dvakrat zaporedoma.
26. člen
Izvršilni odbor:
—	skrbi za uresničevanje politike in sklepov skupščine sklada;
—	pripravlja predloge srednjeročnega in letnih načrtov;
—	pripravlja predlog statuta in njegove spremembe in dopolnitve;
—	pripravlja predlog zaključnega računa s poročilom o izvršitvi letnega programa dela in poročilom o porabi sredstev;
—	sklepa pogodbe za opravljanje nalog iz letnega programa dela sklada;
—	pripravlja predlog o združevanju sredstev za uresničitev nalog sklada;
—	pripravlja druga gradiva za delo skupščine sklada in daje pobudo za delo in sklepanje o drugih vprašanjih, ki so v pristojnosti skupščine sklada;
—	nadzira delo delovne skupnosti Kmetijske živilske razvojne skupnosti Slovenije, kar zadeva delo, M ga ta delovna skupnost opravlja za sklad;
—	sprejema svoj delovni načrt;
—	imenuje stalna in občasna telesa izvršilnega
odbora;
—	opravlja druge zadeve, ki mu jih poveri skupščina sklada, ali so mu dana v pristojnost s tem statutom, drugim samoupravnim splošnim aktom ali po posebnem pooblastilu skupščine sklada.
27.	člen
Delo izvršilnega odbora vodi in ga predstavlja predsednik izvršilnega odbora.
Ce je predsednik izvršilnega odbora odsoten, ga nadomešča namestnik, z vsemi pravicami in dolžnostmi.
28.	člen
Izvršilni odbo* dela na sejah.
Sejo izvršilnega odbora sklicuje in vodi predsednik izvršilnega odbora. Sejo skliče na lastno pobudo, na predlog 5 članov izvršilnega odbora; mora pa jo sklicati, če to zahteva odbor samoupravnega nadzora ali Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
29.	člen
Seja izvršilnega odbora je sklepčna, če je navzoča več kot polovica njegovih članov.
Izvršilni odbor sprejema sklepe z večino glasov vseh svojih članov.
30.	člen
Predsednika izvršilnega odbora izvoli skupščina sklada, na predlog, ki ga izoblikuje kandidacijska komisija.
Poleg predsednika izvršilnega odbora izvoli skupščina sklada namestnika predsednika.
Mandatna doba predsednika in namestnika predsednika je 4 leta in so po preteku mandatne dobe lahko ponovno izvoljeni, toda ne več kot dvakrat zaporedoma.
tov in drugih organov izvršilnega odbora, če meni,
da so v nasprotju s sklepi skupščine sklada, statutom ah zakonom in opozori o tem organ, ki je akt sprejel. Ce kljub opozorilu organ, ki je tak akt sprejel, ne spremeni svoje odločitve, zadrži izvršitev akta in o tem obvesti predsednika skupščine sklada.
34.	člen
Predsednik izvršilnega odbora ali njegov namestnik je lahko razrešen še pred potekom časa, za katerega je bil izvoljen, iz enakih oziroma podobnih razlogov in na način kakor predsednik skupščine sklada.
3.	Delovna telesa
35.	člen
Skupščina sklada in izvršilni odbor sklada lahko ustanavljata odbore ter stalne in občasne komisije kot delovna telesa, da obravnavajo in pripravljajo predloge aktov, sklepov in drugih gradiv, ki jih sprejema skupščina sklada, proučujejo in obravnavajo druga vprašanja z delovnega področja skupščine in izvršilnega odbora sklada ter se seznanjajo in spremljajo izkušnje s področja intervencij v proizvodnji in porabi hrane.
36.	člen
Sestavo, delovno področje in naloge odborov in komisij določa sklep o njihovi ustanovitvi.
Mandat članov stalnih odborov in komisij traja toliko časa kot mandat članov organov, ki jih imenuje.
37.	člen
Odbori, komisije in druga telesa sprejemajo svoje delovne načrte na podlagi delovnih programov in načrtov skupščine in izvršilnega odbora sklada.
31.	člen
Predsednik izvršilnega odbora sklada:
—	zastopa sklad;
—	skrbi za organiziranje dela izvršilnega odbora sklada;
—	sklicuje seje izvršilnega odbora, predlaga zanje dnevni red in jih vodi;
—	skrbi za uresničevanje sklepov, priporočil in drugih aktov, ki jih sprejema izvršilni odbor sklada;
—	usklajuje delo Izvršilnega odbora sklada z delom drugih organov sklada;
—	podpisuje akte, ki jih sprejme izvršilni odbor sklada;
—	opravlja druge zadeve, ki mu jih da v pristojnost izvršilni odbor sklada.
32.	člen
Način in postopek za sklicanje seje izvršilnega odbora sklada določa poslovnik o delu organov sklada.
X 33. člen
Predsednik izvršilnega odbora je pri opravljanju zadev Iz svojega delovnega področja samostojen. Za svoje delo je odgovoren izvršilnemu odboru in skupščini sklada.
Predsednik izvršilnega odbora ima pravico in dolžnost, v skladu z zakonom, zadržati izvršitev ak-
IV.	SAMOUPRAVNI NADZOR
38.	člen
Zaradi uresničevanja in zaščite svojih samoupravnih in drugih pravic, ki temelje na tem statutu,
imajo upravljale! sklada pravico nadzora nad delom sklada.
Nadzor nad delom sklada, izvajanjem tega statuta in drugih samoupravnih aktov opravljajo:
—	upravljale! sklada,
—	skupščina sklada,
—	odbor samoupravnega nadzora.
39.	člen
Upravljale! sklada opravljajo nadzor s tem, da obravnavajo poročila o delu sklada, sprejemajo na podlagi obravnave zaključke in stališča ter jih neposredno ali preko svojih delegatov posredujejo kot opozorila ali' predloge skladu oziroma skupščini skleda.
Upravljale! sklada lahko dajejo predloge za delo odbora samoupravne kontrole.
40.	člen
Skupščina sklada nadzira izvajanje sklepov In drugih odločitev skupščine ter delo izvršilnega odbora in organov skupščine.
Pri uresničevanju nadzora daje skupščina sklada smernice za delo izvršilnega odbora in delovne skupnosti.
41.	čle;
Odbor samoupravnega nadzora spremlja delo skisala ter nadzoruje delo izvršilnega odbora in delovne skupnosti, zlasti pa:
—	nadzira izvajanje statuta ter samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, kakor tudi izvajanje določb samoupravnih aktov;
—	spremlja izvajanje sklepov in odločitev skupščine sklada;
—	spremlja delo izvršilnega odbora 'in drugih organov sklada ter ugotavlja ali je njihovo delo in odločitve v skladu s statutom in drugimi akti ter odločitvami skupščine sklada;
—	spremlja in nadzira skladnost uporabe sredstev s sprejetim programom dela in finančnim planom ter odločitvami - organov sklada;
—	nadzira stanje sredstev sklada;
—	spremlja in nadzira izvajanje finančnega plana ter pregleduje zaključni račun;
—	spremlja in nadzira delo delovne skupnosti Kmetijske živilske razvojne skupnosti Slovenije glede opravljanja nalog za -sklad;
—	opravlja druge naloge glede na delo sklada.
42.	člen
Odbor samoupravnega nadzora obvešča o svojih ugotovitvah skupščino sklada in druge ustrezne organe sklada. Ti so dolžni razpravljati o predlogih odbora samoupravnega nadzora na svoji prvi naslednji seji, najpozneje, pa v roku enega meseca, oziroma dveh mesecev; če je ta organ skupščina, in sprejeti ustrezne sklepe /oziroma ukrepe. O svojih odločitvah obvestijo odbor samoupravnega nadzora.
Ce odbor samoupravnega nadzora sodi, da ukrepi izvršilnega odbora niso zadovoljivi, lahko zahteva, da o vprašanju razpravlja skupščina sklada.
Odbor samoupravnega nadzora obvešča o svojem delu in ugotovitvah skupščino sklada najmanj enkrat letno.
O svojem delu, ugotovitvah, stališčih in predlogih obvešča odbor samoupravnega nadzora tudi uprav-Ijalce sklada, če to zahtevajo; najmanj pa enkrat letnq.
43.	člen
Organi in delovna skupnost Kmetijske živilske razvojne skupnosti Slovenije so dolžni odboru samoupravnega nadzora dajati podatke ter zagotoviti ad-ministrativno-tehnično pomoč za uspešno opravljanje njegove funkcije.
Če v delovni skupnosti ni ustreznega delavca oziroma, če je to potrebno za ugotavljanje dejanskega stanja, lahko odbor samoupravnega nadzora angažira strokovnjake izven delovne skupnosti.
44.	člen
V odbor samoupravnega nadzora izvoli skupščina sklada 5 delegatov s stalnim mandatom, za dobo 4 leta.
Po poteku mandatne dobe so delegati lahko ponovno izvoljeni, toda ne več kot dvakrat zaporedoma.
45.	člen
Odbor samoupravnega nadzora razpravlja in odloča na sejah.
Za opravljanje določenih poslov nadzora, kakor so to pregledi spisov in dokumentov zaradi zbiranja podatkov za opravljanje svoje funkcije, lahko odbor samoupravnega nadzora pooblasti tudi enega ah več članov.
46.	člen
Odbor samoupravnega nadzora obravnava posamezne zadeve na lastno pobudo ali na zahtevo upravljavcev sklada.
Predsednik odbora mora sklicati sejo odbora samoupravnega nadzora, če to zahteva vsaj deset delegatov skupščine sklada, izvršilni odbor, ah predsednik skupščine.
V.	PROGRAM DELA SKLADA
47.	člen
Zaradi uresničevanja planskih nalog na področju razvoja kmetijstva in proizvodnje hrane ter zaščite življenjske ravni delovnih ljudi in občanov z izvajanjem intervencij za doseganje določene politike cen, sprejme skupščina srednjeročne in letne programe dela.
48.	člen
S srednjeročnim programom se opredeljujejo smeri in kazalci skupne aktivnosti, kakor tudi drugi bistveni elementi intervencij za uresničitev skupnih ciljev za spodbujanje razvoja - kmetijske proizvodnje in proizvodnje hrane.
Vsebina in sestavni deli programov se opredelijo skladno z usmeritvami planov SR Slovenije na področju intervencij v kmetijstvu in proizvodnji hrane.
49.	člen
Letni program za uresničevanje srednjeročnega programa vsebuje zlasti:
—	poročilo o izvajanju srednjeročnega programa intervencij z^ preteklo obdobje;
—	ukrepe in usmeritev za uresničevanje nalog srednjeročnega programa-za naslednje leto, upoštevajoč pri tem ukrepe in usmeritve letnih planskih aktov organizacij združenega dela in SR Slovenije za razvoj kmetijstva in proizvodnje hrane.
50.	člen
Predlog srednjeročnega programa in letnega programa pripravi izvršilni odbor.
Srednjeročni in letni program sprejme skupščina sklada na predlog izvršilnega odbora-
51.	člen
Finančni načrt sklada vsebuje:
1.	višino sredstev sklada;
2.	razporeditev sredstev sklada po namenih intervencij ;
3.	pogoje in . višino sredstev na enoto tržne proizvodnje, v obliki deleža pri sofinanciranju določenega programa ali drugačni obliki, ki se daje iz sklada
za intervencije, v skladu s posebnim predpisom, družbenim dogovorom ali samoupravnim sporazumom;
4.	sredstva, ki so potrebna za poslovanje sklada, za administrativna, strokovna, pomožna in druga opravila za sklad ter za organe sklada.
VI.	SREDSTVA SKLADA
52.	člen
Sredstva sklada so:
1.	sredstva, zbrana po predpisih o zagotavljanju sredstev za intervencije;
2.	sredstva, ki jih samoupravno združujejo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih namensko iz skladov skupne porabe, iz skupnih rezerv in iz osebnih dohodkov;
3.	sredstva proračuna SR Slovenije;
4.	sredstva iz drugih virov.
53.	člen
Višina sredstev, namen in pogoji uporabe se na podlagi programa dela opredelijo z letnim finančnim planom.
Program dela in finančni plan za naslednje leto sprejme skupščina sklada in ga do 15. oktobra v tekočem letu predloži Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije.
54.	člen
Višina sredstev, ki so potrebna za poslovanje sklada, za administrativna, strokovna, pomožna in druga opravila za sklad ter za organe sklada, se določi v srednjeročnem programu in v letnem programu sklada na podlagi programa dela.
55.	člen
O izvršitvi letnega finančnega plana sprejme sklad zaključni račun, h kateremu priloži tudi poročilo o izvršitvi letnega programa dela in poročilo o porabi sredstev.
Zaključni račun in poročila iz prvega odstavka tega člena sprejme skupščina sklada in ga za vsako preteklo leto predloži do 30. marca v tekočem letu Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije.
I
Uporaba sredstev sklada
56.	člen
Sredstva sklada se uporabljajo skladno s predpisi za uvedbo iz 3. člena zakona o intervencijah in podrobnejšimi predpisi za uveljavljanje intervencij v proizvodnji in porabi hrane iz 18. člena zakona o intervencijah.
VII.	STROKOVNA SLUŽBA SKLADA
57.	člen
Administrativna, strokovna in druga opravila za sklad opravlja delovna skupnost Kmetijske živilske razvojne skupnosti Slovenije.
Medsebojne pravice in obveznosti za opravljanje poslov se urede s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah in obveznostih med delovno skupnostjo in skladom.
58.	člen
S samoupravnim sporazumom iz prejšnjega člena tega statuta se urede predvsem:
—	obseg in vrsta del, ki jih bo opravljala delovna skupnost za sklad;
—	pravice in obveznosti za opravljanje poslov;
—	nadomestilo za opravljanje poslov.	$
VIII.	JAVNOST DELA IN OBVEŠČANJE
59.	člen
)elo samoupravnih organov in sklada je javno.
Javnost dela se zagotavlja tako, da so upravljal-ci sklada pravočasno in v celoti obveščeni o vseh vprašanjih, ki zadevajo delo sklada in njegovih organov.
,	60. člen
Delegati v organih sklada se obveščajo s tem, da prejemajo:
—	pismena poročila o delu organov in dejavnosti sklada;
—	zapisnike sej skupščine sklada;
—	plane in druge akte za uresničevanje nalog sklada;
—	samoupravne splošne akte.
Delegatom so na razpolago tudi druga gradiva in akti o delovanju sklada.
Javnost se obvešča o delovanju sklada in njegovih organov s lem:
—	da so seje organov upravljanja javne in da se nanje vabijo delavci organizacij javnega obveščanja;
—	da se dajejo novinarjem ustrezna poročila o delovanju sklada;
—	da se pošiljajo informacije o delu sklada republiškim organom inz drugim zainteresiranim organizacijam.
Delegati v skupščini sklada so dolžni obveščati delavce v organizacijah združenega dela in drugih organizacij ter skupnosti o vseh vprašanjih, o katerih je razpravljala skupščina sklada in o drugih vprašanjih delovanja sklada.
Samoupravni splošni akti, sklepi in drugi akti ter druga gradiva se lahko objavljajo v javnih glasilih. Odločitev o tem sprejme organ, ki je akt in drug dokument sprejel.
Od dajanja obvestil so izvzeti vsi tisti podatki, ki po veljavnih predpisih in tem statutu predstavljajo poslovno tajnost sklada ali upravljalcev sklada.
IX.	POSLOVNA TAJNOST
61.	člen
Za poslovno' tajnost se štejejo podatki in listine, za katere tako določa- zakon in pravilnik o poslovni tajnosti, zlasti pa:
—	listine in podatki, ki so z zakonitimi predpisi razglašeni za poslovno tajnost, oziroma jih kot take z odločbo razglasi predsednik skupščine sklada;
—• listine in podatki, ki jih pristojni organ ali organizacija kot zaupne sporoči skladu;
—	druge listine in podatki, ki so določeni kot poslovna tajnost s pravilnikom o poslovni tajnosti.
Podatki, ki veljajo za poslovno tajnost, se smejo dajati le organom, ki so za zbiranje takih podatkov pu.Vdaščeni po zakonu.
X.	SAMOUPRAVNI SPLOSNI AKTI
62.	člen
Samoupravni splošni akti sklada so:
—- statut sklada;
—	poslovnik o delu organov sklada;
—	pravilnik o poslovni tajnosti;
—	drugi samoupravni splošni akti.
Drugi samoupravni splošni akti sklada so pravilniki in drugi akti, s katerimi se podrobneje urejajo odnosi v delu sklada.
63.	člen
Samoupravne splošne akte sprejema skupščina sklada.
Spremembe in dopolnitve samoupravnih splošnih aktov se sprejemajo na enak način kakor samoupravni splošni akti. Pobudo za spremembo lahko dajejo upravljale! sklada oziroma delegati skupščine, izvršilni odbor ali predsednik skupščine sklada.
Predlagatelj posreduje pismeno pobudo izvršilnemu odboru, ki pobudo prouči in jo s svojim mnenjem posreduje skupščini sklada.
Ce skupščina pobudo sprejme, pripravi izvršilni odbor predlog samoupravnega splošnega akta oziroma njegove spremembe in dopolnitve.
Ce gre za temeljne splošne akte, pošlje izvršilni odbor predlog v razpravo vsem upravljalcem sklada. Javna razprava mora trajati najmanj 30 dni.
Ce skupščina sklada pobude ni sprejela, mora o tem obvestiti predlagatelja, z obrazložitvijo, zakaj pobude ni sprejela.
64.	člen
Na podlagi pripomb, mnenj in stališč v javni razpravi pripravi izvršilni odbor dokončen predlog splošnega samoupravnega akta. Splošni samoupravni akt sprejme skupščina sklada oziroma določi dokončno besedilo.
65.	člen
Samoupravni splošni akt se objavi na eden izmed načinov, določenih v poglavju o obveščanju o dejavnosti sklada.
' XI. ODGOVORNOST ZA OPRAVLJANJE FUNKCIJ V ORGANIH UPRAVLJANJA
66.	člen
Člani samoupravnih organov sklada so osebno odgovorni za vestno opravljanje svojih funkcij.
Delegati v skupščini sklada so za svoje delo odgovorni upravljalcem, ki so jih izvolili.
Člani izvršilnega odbora so osebno odgovorni za svoje delo skupščini sklada.
Ce skupščina sklada neugodno oceni delo izvršilnega odbora ali posameznega člana, lahko razreši izvršilni odbor ali posameznega člana.
67.	člen
Člani izvršilnega odbora so materialno odgovorni za škodo, ki je nastala z izvršitvijo sklepa skupščine sklada, če so pri dajanju predloga prikrili dejstva ali vedoma dali neresnična obvestila. Te določbe se smiselno uporabljajo tudi za predsednika skupščine in predsednika izvršilnega odbora sklada.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
68.	člen
Vsi samoupravni splošni akti morajo biti sprejeti najkasneje v roku enega leta od sprejetja statuta, če zakonski predpisi ne določajo drugače.
69.	člen
Tolmačenje tega statuta daje skupščina sklada.
70.	člen
Ta statut velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. SI-I/82
Ljubljana, dne 6. maja 1982.
Predsednik
skupščine samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji
Jože Kavči« L r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1040.
Zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja, skladnega razvoja SR Slovenije, zagotovitve enakopravnega položaja občana in v skladu s 7. členom zakona o davkih občanov sklenejo skupščine občin v SR Sloveniji
DOGOVOR
o usklajevanju davčne politike v letu 1982
1.	člen
Skupščine občin v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: udeleženke) soglašajo, da bodo pri obliko-yanju davčne politike v občinah v letu 1982 izhajale iz naslednjih načel:
—	da morajo družbenopolitične skupnosti zagotovita, da bodo obveznosti plačevanja davkov določene tako, da se z njimi trajno vzpodbuja zavezance k večji produktivnosti dela in da ne pride do neutemeljenih razlik v višini obveznosti med posameznimi družbenopolitičnimi skupnostmi,
—	da občani prispevajo k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb v sorazmerju s svojimi materialnimi možnostmi,
—	da se zagotovi kvalitetno in učinkovito opravljanje nalog občinskih uprav za družbene prihodke in prizadeva za učinkovitejše uresničevanje ustavnosti in zakonitosti.
2.	člen
Udeleženke si bodo v letu 1982 prizadevale, da se tako v republiškem Kot v regionalnih okvirih doseže usklajenost v davčni politiki občin in v 'njenem izvajanju.
3.	člen
Udeleženke se zavezujejo, da bodo v letu 1982 dosegle najmanj 95 °/o izterjavo davkov.
4.	člen
Udeleženke bodo v letu 1982 predpisale naslednje davke in takse, ki so po zakonu dohodek občin:
1.	davek iz osebnega dohodka delavcev
2.	davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti
3.	davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih- in drugih gospodarskih dejavnosti
4.	davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev
5.	davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav
6.	davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic
7.	davek od premoženja
8.	davek na dobitke od iger na srečo
9.	davek na promet nepremičnin
10.	davek od prometa proizvodov in storitev
11.	takse
5.	člen
Udeleženke se dogovorijo, da bodo v letu 1982 uvedle davek iz osebnega dohodka delavcev po stop-nji 0,5°/».
'	6. člen
Udeleženke bodo v letu 1982 v skladu z določbami zakona o davkih občanov razdelile zemljišča v štiri skupine katastrskih občin in predpisale proporcionalne stopnje davka iz kmetijske dejavnosti v naslednjih mejah:
za I. skupino od 12 do 14 °/o
za II. skupino od 8 do 10 "/d
za III. skupino od 4 do 6 °/e
za IV. skupino od 1 do 3 °/o
Za zavezance, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov razen za kmete kooperante, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, bodo udeleženke v letu 1982 ne glede na razvrstitev v skupine katastrskih občin, predpisale dodatno stopnjo davka iz kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka negozdnih površin v višini od 25 do 40 °/o.
Stopnjo davka iz kmetijske dejavnosti na dohodke od gozda bodo občine predpisale v višini od 25 do 32 "/o. .
Za zavezance iz drugega odstavka tega člena bodo udeleženke predpisale dodatno stopnjo davka na dohodke od gozda v višini od 40 do 50°/».
Za zavezance davka iz višinskih krajev in zavezance iz IV. skupine lahko udeleženke, v skladu z razvojno politiko kmetijstva v občini, uvedejo oprostitev davka iz drugega odstavka tega člena.
7.	člen
Udeleženke se obvezujejo, da bodo preuvrstile na Obdavčitev po dejanskem dohodku zavezance, ki se ukvarjajo z naslednjimi vrstami kmetijske proizvodnje
1.	z rejo perutnine;
2.	s pitanjem govedi in prašičev na industrijski način, ki ni vezano na doma pridelano krmo, kot tudi v primerih, ko število živine za najmanj eno tretjino presega število, kakršno je mogoče doseči na-ustreznih kmetijskih površinah po normativih, ki jih predpiše Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;
3.	s farmsko rejo drugih živali, razen čebel in ovac;
4.	s specializirano proizvodnjo jagodičevja, vrtnin, cvetja, drevesničarstva, trsničarstva in drugih kultur, ki jih določi občinska skupščina, ter s specializirano proizvodnjo sadja in grozdja, razen organizirane proizvodnje z organizacijami združenega dela.
Dejanski dohodek se ugotavlja tudi zavezancem, ki dosegajo dohodek iz več vrst kmetijske proizvodnje iz prejšnjega odstavka in takšni. dohodki preše-, gaj o znesek, ki ga določi občinska skupščina.
Natančnejše pogoje in merila, vrste ter obseg proizvodnje, iznad katere se zavezanci preuvrstijo na obdavčitev po dejanskem dohodku ter kriterije glede priznavanja stroškov, usklajujejo udeleženke v regionalnih okvirih.
8.	člen
Udeleženke bodo stopnje davka iz kmetijstva po dejanskem dohodku, ki se plačuje od osnov, ki presegajo dohodek, ki se šteje za osebni dohodek, določile stopnje v naslednji višini:
Osnova		Stopnja v •/»
od 30.000	' do 30.000 do 60.000	15—20 18—24
od 60.000	do 100.000	21—28
od 100.000	do 150.000	24—32
od 150.000	do 200.000	27—36
nad 200.000		30—40
9.	člen
Udeleženke dogovora se-obvezujejo, da bodo predpisale vse vrste oprostitev in olajšav davka iz kmetijske dejavnosti, predvidene v zakonu o davkih občanov. Pogoje, merila in višino olajšav bodo udeleženke usklajevale v regionalnih okvirih.
10.	člen
Udeleženke bodo za davek iz obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev,
ki se plačuje od osnov, šteje za osebni dohodek, višini:	ki presegajo dohodek, ki se določile stopnje v naslednji	
Osnova		Stopnja v
	do 30.000	28—33
od 30.000	do 60.000	33—38
od 60.000	do 100.000	37—12
od 100.000	do 150.000	41—46
od 150.000	do 200.000	45—50
od 200.000	do 300.000	49—54
nad 300.000		53—58
Udeleženke bodo skladno z določbami 81. do 96. člena zakona o davkih občanov predpisale kompenzacijsko stopnjo davka iz osebnega dohodka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev za zavezance, ki jim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic.
Udeleženke bodo v regionalnih okvirih usklajevale pogoje in merila za priznavanje vseh vrst oprostitev in olajšav pri obdavčitvi dohodka iz obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualni;! storitev.
11.	člen
Davek po odbitku bodo udeleženke zaradi poeno-.
stavitve poslovanja izplačevalcev predpisale enotno in sicer:	,
A.	Davek po odbitku iz obrtnih dejavnosti (v smislu 89. člena zakona o davkih občanov):
1.	od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig, revij ipd. in zbiranja naročil za časopise, knjige in revije ipd. ter od dohodkov, ki jih dosežejo 100 °/e invalidi — paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela — 10 «/e
2.	od prodaje srečk in vplačil .pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo' malih avtorskih pravic, od dohodkov delavcev, .doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči in od dohodkov potujočih zabavišč — 20 “/o
3.	od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izvajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike in od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti — 30 Vo
4.	od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije; od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjenih v skladu s predpisi o medsebojnih razmerjih v združenem delu, če ne gre za dohodke iz prve, druge in tretje točke; od dohodkov, doseženih po 3. točki prvega odstavka 76. člena zakona o davkih občanov — 40 f/o
Udeleženke bodo nadaljevale z usklajevanjem oprostitev tega davka v regionalnih okvirih.
Udeleženke bodo predpisale oprostitev davka na dohodke, ki jih dosegajo občani z zbiranjem odpadnega materiala, in s prodajo izdelkov domače obrti, če se po obrtnem zakonu štejejo za predmete domače obrti.
B.	Davek po odbitku iz intelektualnih storitev bodo udeleženke določile v višini — 40 °/o
C.	Dayek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav bodo udeleženke predpisale po stopnji — 20 Vo
od dohodkov iz. avtorskih pravic od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, ter od reprodukcije takih del, od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del, od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na ^zabavno glasbenih prireditvah, od dohodkov izvajalcev glasbenih del na
zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah bodo udeleženke določale stopnjo — 40 "/o
Udeleženke bodo zadržale oprostitev tega davka od dohodkov od patentov in tehničnih izboljšav.
D.	"Stopnje davkov po odbitku se objavijo v Uradnem listu SRS v skladu z 22. členom zakona o uporabi predpisov m o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks.
12.	člen
Udeleženke se dogovorijo, da bodo stopnje davka na dohodke od premoženja določile po enakih razponih osnov, kot so s tem dogovorom predvidene za davek od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti in sicer tako, da bo stopnja pri osnovah 30.000 din predpisana v višini med 25 in 35 °/o, pri osnovah nad 300.C00 din pa med 50 in 60%.
13.	člen
Udeleženke se dogovorijo, da bodo stopnjo davka od premoženj a — na posest gozdnih zemljišč, ki se določi v mnogokratniku od katastrskega dohodka teh zemljišč, določile v višini J.
14.	člen
Davek na' dobitke od iger na srečo bodo udeleženke predpisale po stopnji 15 %.
15.	člen
Udeleženke se dogovorijo, da bodo stopnjo posebnega občinskega davka od prometa proizvodov, za katere se plačuje davek po splošni stopnji, določile v višini 3 %.
Udeleženke soglašajo, da v letu 1982 ne bodo izvajale oprostitev ali olajšav pri plačevanju tega davka.
Udeleženke bodo določile poseben občinski davek od prometa rabljenih motornih vozil ter motornih koles z delovno prostornino motorja nad 125 ccm v višini 4 %. Merila za oprostitev bodo udeleženke uskladile v regionalnih okvirih.
16.	člen
Udeleženke bodo stopnje posebnega občinskega davka na promet alkoholnih pijač uskladile v naslednjih okvirih:
1.	Od	alkoholnih	pijač,	proizvedenih	z	več	kot
50 °/o iz domačih surovin, računano po vrednosti — v določenem znesku od litra
din
—	od naravnega vina, vina tipa »Biser«
in vinsko sadnih pijač	4
—	od penečega vina	8
2.	Od	alkoholnih	pijač,	proizvedenih	z	več	kot
50% iz domačih surovin računane po vrednosti — v odstotku od davčne osnove
»/.
—	od	medice	15
—	od	piva	35—40
—	od	naravnega	žganja	in vinjaka	40
—	od drugih alkoholnih pijač	najmanj 50
3.	Od alkoholnih pijač vseh vrst, proizvedenih z manj kot 50 %> iz domačih surovin, računano po vrednosti — v odstotku od davčne osnove — najmanj 60 %
17.	člen
Udeleženke se zavezujejo," da bodo dosledno ugotavljale količine proizvedenega ter prodanega vina in žganja zaradi obračuna in plačila prometnega davka od količin, prodanih končnim potrošnikom. >-
18.	člen
Udeleženke bodo v letu 1982 določile nove osnove in stopnje davka na promet nepremičnin v primeru! ko osnove in stopnje tega davka niso bile spremenjene v zadnjih dveh letih in jih uskladile v regionalnih okvirih.
19.	člen
Udeleženke so soglasne, da bodo v letu 1982 uskladile tarifo občinskih upravnih taks s tarifo republiških upravnih taks.
20.	člen
Udeleženke so soglasne, da bodo v letu 1982 valorizirale in v regionalnih okvirih uskladile tarifo turističnih taks.
21.	člen
Udeleženke so soglasne, da je potrebno nenehno analizirati in spremljati izvajanje davčne politike in na tej podlagi sprejeti konkretne ukrepe, ki bodo zagotavljali večjo učinkovitost in doslednost pri izvajanju davčnih predpisov.
Pri oblikovanju ukrepov iz prejšnjega odstavka bodo udeleženke zagotovile večjo aktivnost zlasti na naslednjih področjih:
—	okrepljen neposreden nadzor nad tem, kako davčni zavezanci izpolnjujejo svoje davčne obveznosti;
—- zagotovitev ugotavljanja realnih dohodkov in davčnih osnov;
—	dosledna izterjava davčnih in drugih družbenih obveznosti;
—	učinkovito in dosledno ukrepanje zoper kršitelje davčnih predpisov.
22.	člen
Udeleženke se zavezujejo, da bodo skrbele za kadrovsko in organizacijsko krepitev, boljšo strokovno in tehnično opremljenost in usposobljenost uprav za družbene prihodke, za-ustrezno štipendijsko politiko, da bodo lahko učinkovito izvajale svojo družbeno funkcijo. S samoupravnim sporazumom, s katerim se urejajo in usklajujejo odnosi v zvezi s pridobivanjem in razporejanjem dohodka delovne skupnosti uprav za družbene prihodke se določijo osnove, po katerih se za vrednotenje posebnih pogojev dela in odgovornosti pooblaščenih uradnih oseb, povečajo sredstva za osebne dohodke do 20%>.
23.	člen
Udeleženke so soglasne, da bodo uprave za družbene prihodke zaradi racionalnosti še nadalje sodelovale pri zbiranju družbenih obveznosti, katerih odmera in izterjava po veljavnih predpisih ni osnovna funkcija uprav za družbene prihodke v skladu s
programom po 3. členu zakona o upravah za družbene prihodke.
Udeleženke se dogovorijo, da bodo nadomestila za to delo znašala do 10 %> od pobranih sredstev. Sredstva, zbrana na podlagi tega člena dogovora ip sredstva, zbrana na podlagi 3. člena zakona o upravah za družbene prihodke, se uporabijo praviloma za modernizacijo dela uprav za družbene prihodke.
24.	člen
Udeleženke se dogovorijo, da bodo v letu 1982 nadaljevale s prizadevanji za izpostavljanje enotno vodenih in računalniško podprtih evidenc davčnih zavezancev, upoštevajoč pri tem načelo tesnejšega medsebojnega sodelovanja in skupnega organiziranja tistih akcij, kjer je to zaradi racionalnosti ali drugih razlogov potrebno.
25.	člen
Izvajanje dogovora o usklajevanju davčne politike spremlja poseben odbor (odbor udeleženk), ki ima 10 članov in njihove namestnike. Predstavnike občin in njihove namestnike v odbor udeleženk imenujejo izvršni sveti skupščin občin sporazumno.
26.	člen
Odbor udeleženk spremlja in analizira uresničevanje tega dogovora in predlaga udeleženkam ustrezne ukrepe.
27.	člen
Odbor, udeleženk obravnava morebitne kršitve tega dogovora, obvesti o tem skupščino prizadete občine in družbenopolitične organizacije ter predlaga ustrezne ukrepe.
O kršitvah tega dogovora lahko odbor udeleženk obvešča javnost z objavo v sredstvih javnih informacij.
28.	člen
Udeleženke soglašajo," da bo administrativno-teh-nične posle za odbor udeleženke opravljala republiška uprava za družbene prihodke.
Udeleženke se zavezujejo, da bodo republiški upravi za družbene prihodke v skladu z določbami tega dogovora zagotavljale potrebne podatke za spremljanje izvajanja dogovora in sicer v rokih, ki jih določi odbor udeleženk.
29.	člen
Na podlagi sprejetih sklepov skupščin občin o pristopu k dogovoru, se dogovor objavi v Uradnem listu SRS.
St. 42-25/80
Datum, dne 20. maja 1982.
Podpisnice:
Brežice, Celje, Črnomelj, Domžale, Dravograd, Gornja Radgona, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Jesenice, Kočevje, Koper, Krško, Laško, Lenart, Lendava, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljutomer, Logatec, Maribor, Metlika, Mozirje, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran, Postojna, Ptuj, Radlje ob Dravi, Radovljica, Ravne na Koroškem, Ribnica, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju; Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Velenje, Vrhnika, Zagorje ob Savi in Žalec
LJUBLJANA
1041.
Na podlagi 84. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) je delavski svet Komunalno podjetje »Ljubljana«, TOZD »Javna higiena« ob soodločanju delegatov uporabnikov na skupni seji dne 23. februarja 1982 sprejel
SKLEP
o spremembi sklepa o ceni za odvoz smeti in odpadkov
1.	člen
V sklepu o spremembi sklepa o ceni za odvoz smeti in odpadkov (Uradni list SRS, št. 18/81 in št. 15/82) se spremeni cena za odvoz smeti in odpadkov v 1. členu tako, da se glasi:
Cena za odvoz smeti in odpadkov (redni odvoz, kosovni odvoz in urejanje odlagališča) v višini 1,110 din mesečno od m2 3 stanovanjske oziroma poslovne površine je določena takole:
Del cene	Del cene	cena
za enostavno	za razširjeno	. unai
reprodukcijo	reprodukcijo	s	J
0,957	0,153	1,110
2.	člen
Cene sprejete s tem sklepom je potrdila Skupnost za cene mesta Ljubljane s sklepom, št. 1X76-6 z dne 27. 5. 1982 in razveljavila sklep št. IX/6-4 z dne 22. aprila 1982, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 15/82.
3,	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
1.	člen
4.	člen odloka o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje gradnje in obnove šolskega prostora v občini Domžale (Uradni list SRS, št. 13/79) se spremeni in se v spremenjeni obliki glasi:
»Plačevanja samoprispevka so oproščeni:
a)	občani, ki imajo osebni dohodek oziroma nadomestila Osebnega dohodka iz delovnega razmerja ali upokojenci, ki imajo pokojnino pod 7.000 din mesečno;
b)	upokojenci, ki poleg pokojnine prejemajo varstveni dodatek;
c)	individualni kmetijski proizvajalci, ki niso zavezanci plačila davka.
Samoprispevek se tudi ne plačuje od socialnih podpor, priznavalnin, invalidnin, štipendij nagrad učencem v gospodarstvu, prejemkov iz naslova odlikovanj in priznanj ter otroškega dodatka.
Komisija pri	Občinski	izobraževalni	skupnosti
Domžale oprosti plačevanja	samoprispevka	tiste ob-
čane, katerih mesečni osebni dohodek oziroma nadomestila osebnega dohodka ne presega 3.500 din na družinskega člana. Komisija izda sklep o oprostitvi plačevanja samoprispevka na osnovi dokazil in zahteve občana.
Komisija pri	občinski	izobraževalni	skupnosti
lahko za določen čas oprosti plačevanja samoprispevka tudi tiste občane, ki so bili prizadeti v elementarni ali	drugi nesreči.	Komisija	izda sklep o	oprostitvi
plačevanja samoprispevka na zahtevo občana.
Gornji zneski se letno valorizirajo v skladu z rastjo osebnih dohodkov v gospodarstvu. Stopnjo valorizacije ugotovi izvršni svet na osnovi devetmesečnih podatkov Službe družbenega knjigovodstva v januarju za tekoče leto.«
Ljubljana, dne 27. maja 1982.
Predsednik delavskega sveta TOZD »Javna higiena«
Anton Vrezovnik 1. r.
DOMŽALE
1042.
Na podlagi 235. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale št. 4/79, 7/80, 4/82) 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list ŠRS, št. 3/73) in na podlagi izida referenduma o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje gradnje in obnove šolskega prostora v občini Domžale, opravljenega dne 8. 4. 1979, je Skupščina občine Domžale na 2. ločenem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. maja 1982 na 2. ločenem zasedanju družbenopolitičnega zbora dne 12. maja 1982 in na zasedanju 'skupščine občinske izobraževalne skupnosti dne '11. maja 1982 sprejela	1
ODLOK
o spremembi odloka o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje gradnje in obnove šolskega prostora v občini Domžale
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-2/82-11
Domžale, dne 13. maja 1982.
Predsednik Skupščine občine Domžale
Karel Kušar 1. r.
DRAVOGRAD
1043.
Na podlagi 27. in 28. člena statuta krajevne skupnosti Dravograd, 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) ter v zvezi z izidom referenduma dne 23. maja 1982, je svet krajevne skupnosti Dravograd na seji dne 26. maja 1982 sprejel
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Dravograd
1.	člen
Za celotno območje krajevne skupnosti Dravograd se uvede samoprispevek v denarju, za obdobje petih let — od 1. julija 1982 do 30. junija 1987.
2.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom bodo porabljena za sofinanciranje obnove ceste na Ojstrico, napeljave telefonskega omrežja, izgradnje prizidka osnovne šole, obnove kinodvorane, razširitve telovadnice, izdelava študije centralnega- ogrevanja, ureditve prostorov krajevne skupnosti in obnove raznih manjših komunalnih objektov.
3.	člen
Skupna predračunska vrednost programa, za katerega še bodo namenila sredstva iz samoprispevka, je po cenah iz leta 1982 70,400.000 dinarjev. Od tega bo s samoprispevkom zbrano 25,000.000 dinarjev.
4.	člen
Samoprispevek plačujejo občani in delovni ljudje, ki stalno prebivajo na območju krajevne skuphosti Dravograd po naslednjih stopnjah:
—	1,5 % od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, vključno z nagradami in dopolnilnim delom,
—	1.5 "/o od davčnih osnov, občani, ki imajo dohodek od obrti, drugih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev,
—	1,5 %> od pokojnin in invalidnin,
—	5,0 Vo kmetje od osnove za odmero davka v kmetijstvu.
5.	člen
Plačevanja samoprispevka so. oproščeni vsi prejemki, za katere je z zakonom določeno, da se zanje ne more uvesti samoprispevek.
6.	člen
Samoprispevek zaposlenih delavcev in upokojencev obračunavajo in odtegujejo izplačevalci dohodka, drugim zavezancem pa uprava družbenih prihodkov občine Dravograd.
7.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem . žiro računu pri SDK Dravograd številka 51820-842-007-822001 »Krajevni samoprispevek krajevne skupnosti Dravograd«.
8.	člen
Za pravilno porabo sredstev samoprispevka je odgovoren svet krajevne skupnosti Dravograd, ki mora ob zaključku vsakega leta obvestiti delovne ljudi in občane o zbranih in porabljenih sredstvih.
9.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po bbjavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1982 dalje.
Predsednik
sveta krajevne skupnosti Dravograd Adi Kralj 1. r.
GROSUPLJE
1044.
Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), 7. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Šmarje-Sap (Uradni list SRS, št. 5/82), 35. člena statuta krajevne skupnosti Smarje-Sap in izida referenduma z dne 14. marca 1982 je skupščina krajevne skupnosti Šmarje-Sap na seji dne 17. maja 1982 sprejela
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Šmarje-Sap
1.	člen
Uvede se krajevni samoprispevek na območju krajevne skupnosti Smarje-Sap. ki obsega naselja: Šmarje-Sap, Huda polica, Tlake, Gaj niče. Mali vrh, Veliki vrh, Zgornja Slivnica, Cikava, Paradišče, Podgorica in Sela.
2.	člen
S sredstvi zbranimi iz samoprispevka se bo sofinancirala izgradnja prizidka k osnovni šoli in> telovadnica.
3.	Člen
Skupna investicijska, vrednost objektov navedenih v prejšnjem členu znaša po ocenah 50,000.000 din. S tem samoprispevkom bo zbranih 8,000.000 din, preostala sredstva pa bodo zagotovljena iz skupnih sredstev Občinske izobraževalne skupnosti Grosuplje.
4.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede za duh o pet let in sicer od 1. julija 1982 do 3(). junija 1987.
5.	člen
Samoprispevek plačujejo naslednji zavezanci:
1.	Po stopnji 1,5 % od naslednjih osnov:
a)	delovni ljudje iz razmerja v združenem delu in delavci pri zasebnih delodajalcih od neto osebnih
dohodkov;
b)	upokojeni občani od pokojnin;
c)	delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti;
2.	Občani, ki samostojno kot glavni ali postranski poklic .opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti, intelektualne storitve in avtorske pravice:
■ a) 2 % od neto osebnega dohodka;
b) 1 Vo od presežka nad bruto osebnim dohodkom, ki ga ugotovi davčni organ, zmanjšanega za davek.
Samoprispevek plačujejo tudi občani, ki imajo iz obrtne ali druge gospodarske dejavnosti in intelektualnih storitev in avtorskih pravic priložnostni dohodek, od vsakega posameznega bruto dohodka zmanjšanega za obračunan davek po stopnji 2 Vo.
'	6. člen
Samoprispevek se ne plačuje od socialnih pomoči, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom otroškega dodatka, štipendij učencev srednjih šol in študen-
tov od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
Samoprispevek tudi ne plačujejo:
1.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke iz razmerja v združenem delu, delavci pri zasebnih delodajalcih od neto osebnih dohodkov in upokojeni občani od pokojnin, katerih dohodki ne presegajo 8.000 din mesečno;
2.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 1.000 din na gospodarstvo.
7.	člen
Od samoprispevka, ki ga plačujejo občani po tem sklepu se po 151. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov.
8.	člen
Samoprispevek zaposlenih delovnih ljudi in upokojencev se obračunava in plačuje od čistega osebnega dohodka oziroma od pokojnin, obračunavajo pa ga delovne organizacije oziroma izplačevalci osebnega dohodka, oziroma skupnost invalidsko-pokojninskega zavarovanja. Kmetijskim proizvajalcem in občanom, ki se ukvarjajo z obrtno in drugo gospodarsko dejavnostjo, ter intelektualnimi storitvami, obračuna in odmerja samoprispevek Uprava za družbene prihodke občine Grosuplje. Odmera in pjačilo samoprispevka se opravi na enak način, kot se odmerjajo prispevki in davki občanov.
9.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva so strogo namenska in se uporabljajo le za namene iz 2. člena tega sklepa, ter se zbirajo na zbirni račun samoprispevka št. 50130-842-009-794 — Krajevni samoprispevek občine Grosuplje s pripisom: »za krajevno skupnost šmarje-Sap«.
Izplačevalci osebnega dohodka in pokojnin so dolžni pri nakazilu odtegnjenega samoprispevka navesti podatke za katere zavezance je znesek plačan in v kakšni višini. Kolikor je zavezancev samoprispevka več, so dolžni poslati seznam istih krajevnih skupnosti Smarje-Sap.
10.	člen
Od zavezancev, ki 'ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku, se prisilno izterjajo pp predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevka in davkov občanov. Izterjavo bo opravila Uprava za družbene prihodke občine Grosuplje.
11.	člen
I
S sredstvi zbranimi s samoprispevkom upravlja svet krajevne skupnosti Šmarje-Sap, kateri je najmanj enkrat letno dolžan poročati skupščini krajevne skupnosti Smarje-Sap in zboru občanov o zbranih sredstvih - samoprispevka, o izvajanju letnih programov. ter o uporabi s samoprispevkom zbranih sredstev.
O morebitni spremembi ali dopolnitvi sprejetega programa razpravlja in sklepa skupščina krajevne skupnosti Šmarje-Sap, ter svoje sklepe predloži v potrditev zboru občanov.
12.	člen
Neporabljena sredstva zbrana s samoprispevkom
III.	se bodo uporabila za financiranje programa samoprispevka IV.
13 člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1982 dalje.
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti Šmarje-Sap
Andrej Struna i. r.
1045.
Na podlagi 10. člena sklepa o razp...u referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Šmarje-Sap (Uradni list SRS, št, 20 /82) daje volilna komisija krajevne skupnosti Smarje-Sap
POROČILO
o izidu glasovanja na referendumu z dne 14. marca 1983 za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje programa krajevne skupnosti t. j. izgradnja prizidka k osnovni šoli in telovadnice
I
Na območju krajevne skupnost; Smarje-Sep so bili na referendumu 14. marca 1882 ugotovljeni naslednji izidi glasovanja:
1.	v volilni imenik je bilo vpisanih 1304 glasovalcev:
2.	na referendumu je glasovalo .1243 ali 95.3 °/o vseh glasovalcev;
3.	za uvedbo samoprispevka se je izreklo 986 ali 75,6 “/o vseh glasovalcev;
4.	proti uvedbi samoprispevka se je izreklo 185 glasovalcev ali 14,2 %> vseh glasovalcev;
5.	na referendumu je bilo oddanih 72 neveljavnih glasovnic ali 5,5%) od vseh glasovalcev;
6.	v volilni imenik je bilo naknadno vpisanih 8 glasovalcev;
7.	glasovanja se ni udeležilo 61 glasovalcev ali 4,7 % od vseh glasovalcev.
II
Volilna komisija krajevne skupnosti Šmarje-Sap soglasno ugotavlja, da so bile volitve izvedene zakonito, ter da je za uvedbo samoprispevka glasovala večina občanov, ki imajo pravico glasovanja, ter je tako v krajevni skupnosti Šmarje-Sap sprejeta odločitev
za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje izgradnje prizidka k osnovni šoli in telovadnici.
Grosuplje, dne 14. marca 1982.
Volilna komisija krajevne skupnosti Smarje-Sap
Tajnik	Predsednik
Tinca Baričič 1. r.	Leopold Marinšek 1. r.
Član
Alojz Mustar 1. r.
IDRIJA
1046.
Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) je Izvršni svet Skupščine občine Idrija na svoji seji dne 20/ maja 1982 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka programa zazidalnega načrta Zagoda
1.	člen
Za 30 dni od objave tega sklepa v Uradnem listu SRS se javno razgrne osnutek programa zazidalnega načrta Zagoda, ki ga je izdelal RPC Idrija TOZD Atelje za projektiranje pod št. 597/81 v novembru 1981.
2.	člen
Osnutek programa zazidalnega načrta iz 1. člena tega sklepa bo javno razgrnjen v prostorih oddelka za urejanje prostora in varstvo okolja Skupščine občine Idrija in prostorih krajevne skupnosti Idrija.
3.	člen
V času javne razgrnitve lahko osnutku programa zazidalnega načrta podajo svoje pripombe in predloge občani, zainteresirane delovne in druge organizacije ter skupnosti.
4.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-10/75
Idrija, dne 20. maja 1982.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Idrija
Vojko Božič, dipl. soc. 1. r.
LENART
1047.
Na podlagi 293. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81), 42. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7-320/77 in 8-478/78) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 18. maja 1982 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Lenart
1.	člen
V odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Lenart (Uradni list SRS, številka 24-1598/77, 10-703/78, 1-86/79 in 25-1200/79), se spremeni 6. člen in glasi:
»Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se določi od m3 zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča in mesečno znaša:
od zazidanega stavbnega zemljišča:
1.	za stanovanjske prostore (sobe, predsobe, hodnike v stanovanjih, kuhinje, kopalnice, shrambe in druge zaprte prostore v stanovanju), garaže in objekte družbenega standarda ter prostore, ki jih uporabljajo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, državni organi, družbenopolitične organizacije ter druge organizacije in društva za svojo redno dejavnost, od tlorisne površine 1,51 din;
2.	za zemljišča, ki jih delovne organizacije in obrtniki uporabljajo za proizvodno in poslovno dejavnost (funkcionalno dvorišče, odprta skladišča ter delovni prostori na prostem itd. 0,46 din;
od nezazidanega stavbnega zemljišča:
3.	za nezazidano stavbno zemljišče, za katero je sprejet zazidalni načrt in za katero je že izdano lokacijsko dovoljenje 0,17 din.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 464-2/77-16
Lenart, dne 18, maja 1982.
Predsednik Skupščine občine Lenart
Edo Zorko, dipl. oec. 1. r.
,	LITIJA
1048.
Na podlagi 14. člena statuta Skupnosti za cene občine Litija (Uradni list SRS, št. 21-1151/81) in 11. člena dogovora o izvajanju politike cen proizvodov in storitev v SR Sloveniji v letu 1982 (Uradni list SRS, št. 7-301/82) ter v skladu z določili družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SRS (Uradni list SRS, št. 8/75) in samoupravnega sporazuma o družbenousmerjeni izgradnji stanovanj v soseki SB-136 ob Maistrovi ulici v Litiji je svet Skupnosti za cene občine Litija na 8. redni seji dne 18. maja 1982 sprejel
SKLEP
o potrditvi povprečne izhodiščne cene za m? stanovanjske površine v stanovanjski Soseski SB-136 ob Maistrovi ulici v Litiji
\
I
Povprečna izhodiščna cena za kvadratni meter stanovanjske površine v soseski SB-136 znaša na dan
31. 3. 1982, 25.544,55 din.
II
Delovne organizacije s sedežem izven občine Litija in etažni lastniki, ki so zaposleni v delovnih organizacijah s sedežem izven občine Litija plačajo poleg v 1. členu navedene cene še 1.677 din za m2 stanovanja za stroške izgradnje primarnih komunalnih naprav.
III
Ta sklep se objavi' v Uradnem listu SRS in velja od dneva sprejetja.
Št. 351/79-17/7
Litija, dne 18. maja 1982.
Predsednik
sveta Skupnosti za cene občine Litija
Janez Zarnik 1. r.
1049.
Na podlagi 79. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81) in 13. člena statuta stanovanjske skupnosti 'Uradni list SRS, št. 17/79) je skupščina stanovanjske skupnosti na seji dne 24. maja 1982 za nadaljne izvajanje določil 6. in 9. Člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti za obdobje 1981—1985 (Uradni list SRS, št. 5/81) sprejela
UGOTOVITVENI SKLEP
o stopnjah, virih in osnovah sredstev za potrebe solidarnosti in vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva, združenih v okviru samomupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za leto 1982
I
Udeleženci, ki so sklenili 'samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za obdobje 1981—1985, bodo v letu 1982 združevali v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Litija naslednja namenska sredstva:
a)	za namene solidarnosti v občini v višini 1,350 odstotkov na bruto osebni doho*dek nepovratno iz dohodka in sicer na naslednje račune št.:
—	50150-842-022-1814 — OZD in DS iz gospodarstva,
—	50150-842-022-1835 — OZD in DS iz negospodarstva,
—	50150-842-022-18652 — občani, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost,
b)	za namene solidarnosti na ravni republike za gradnjo domov za učence in študente v višini 0,292 odstotka na bruto osebni dohodek nepovratno iz dohodka na račun št. 50150-842-022-1835,
c)	za sofinanciranje reševanja stanovanjskih potreb kadrov na manj razvitih območjih SR Slovenije v višini 0,025 odstotka na bruto osebni dohodek nepovratno iz čistega dohodka na račun št. 50150-842--022-18306,
d)	za zagotavljanje bivalnih pogojev udeležencev mladinskih delovnih brigad v SRS v višini 0,003 odstotka na bruto osebni dohodek nepovratno iz dohodka na račun št. 50150-842-022-1835,
e)	za namene vzajemnosti v občini v višini 0,6 odstotka na bruto osebni dohodek povratno iz čistega dohodka na račune odprte pri Ljubljanski banki, Stanovanjsko-komunalni banki Ljubljana,
f)	za reševanje stanovanjskih potreb kadrov v občini v višini 0,300 odstotka na bruto osebni dohodek nepovratno iz čistega dohodka na račun številka 50150-842-022-18311.
II
Sredstva iz I. točke tega ugotovitvenega sklepa se izločajo ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov.
III
Tr. ugotovitveni sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-5/80-1.
Litija, dne 24. maja 1982.
Predsednik
. skupščine Stanovanjske skupnosti občine Litija
Alojz Kotar 1. r.
1050.
Na podlagi 58. člena ustave SR Slovenije in 32. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/81) in zavoljo uskladitve nalog in organizacije Občinske " zdravstvene skupnosti Litija z zakonom o zdravstvenem vrstvu sklenemo delavci v združenem delu. drugi delovni ljudje in občani, samoupravno organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela in'drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih in v krajevnih skupnostih (udeleženci) spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Litija tako, da se v prečiščenem besedilu glasi:
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Litija
I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen
Delavci v združenem delu in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kmetijsko, obrtno ali drugo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost s sredstvi,, ki so last občanov, združeni v temeljne organizacije združenega dela in v druge samoupravne organizacije ter skupnosti ter delovni ljudje združeni v krajevni-Skupnosti (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) in delavci
v zdravstvenih in drugih organizacijah in društvih, ki opravljajo zdravstvene storitve na vseh področjih zdravstvene dejavnosti za potrebe uporabnikov (v nadaljnjem besedilu: izvajalci) se združimo v občinsko zdravstveno skupnost (v nadaljnjem besedilu: skupnost), da bi v njej z združevanjem dela in sredstev po načelih vzajemnosti m solidarnosti ter z uresničevanjem svobodne menjave dela zagotovili zdravstveno varstvo.
2.	člen
Skupnost je pravna oseba z imenom: Občinska zdravstvena skupnost Litija, sedež je v Litiji.
Skupnost predstavlja predsednik skupščine, zastopa pa jo delegat oziroma delavec delovne skupnosti strokovne službe, ki ga določi skupščina.
Skupnost se vpiše v register samoupravnih interesnih skupnosti pri pristojnem registrskem sodišču.
II. NALOGE SKUPNOSTI
3.	člen
Uporabniki in izvajalci se zavoljo uresničevanja svobodne menjave dela enakopravno sporazumevajo v skupnosti zlasti:
—	o združevanju dela in sredstev, da si po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo zdravstveno varsk-o,
—- o vrstah in obsegu pravic iz zdravstvenega varstva,
—	o politiki razvoja in prostorske razporejenosti zdravstvenih delovnih organizacij,
—	o planih skupnosti, s katerimi usklajujejo in določajo svoje osebne, skupne in splošne potrebe in interese na področju celovitega zdravstvenega varstva,
*— o skrbi za neposredno uveljavljanje in uresničevanje pravic in zdravstvenega varstva,
—	o sklepanju samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela z zdravstvenimi organizacijami združenega dela oziroma pogodb z drugimi izvajalci zdravstvenega varstva,
—	o problematiki v medobčinski zdravstveni skupnosti in Zdravstveni skupnosti Slovenije ter oblikujejo in usklajujejo svoja stališča in predloge,
—	o' postopku in načinu uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva in to skupaj z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v SR Sloveniji,
—	o zagotavljanju možnosti za vzgojo in izobraževanje zdravstvenih delavcev in za raziskovalno delo.
4.	člen
Uporabniki in izvajalci uresničujejo svoje pravice do samoupravnegr odločanja neposredno v temeljnih organizacijah in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ali prek svojih delegatov in delegacij.
5.	člen
Uporabniki in'izvajalci urejajo zadeve s področja nalog skupnosti s samoupravnimi splošnimi akti, zlasti pa:
—	s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana in s plani,
—	s statutom,	|
—	s samoupravnimi sporazumi o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva,
—	s samoupravnimi sporazumi o postopku in načinu uresničevanja pravic iz zdravstvenega' varstva,
—	z drugimi samoupravnimi sporazumi, pravilniki ter z drugimi splošnimi akti.
III.	ORGANIZACIJA SKUPNOSTI . Skupščina skupnosti
6.	člen
Mesto za samoupravno sporazumevanje uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva je skupščina skupnosti.
Skupščino sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
7.	člen
Delegacije za delegiranje delegatov v skupščino skupnosti se oblikujejo na način in po postopku, ki ga določa zakon o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77), število in sestav delegatov posameznega zbora pa določa statut ali drug splošen akt skupnosti.
8.	člen
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo splošne, združene ali posebne delegacije v temeljnih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v katerih se združujejo delovni ljudje, ki opravljajo samostojno dejavnost s sredstvi v lasti občanov, ter delegacije v krajevnih skupnostih.
Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delavski sveti ali drugi ustrezni organi upravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah, ki izvajajo program zdravstvenega varstva na vseh področjih zdravstvene dejavnosti, lahko pa volijo tudi posebno združeno ali splošno delegacijo, ki opravlja to funkcijo.
9.	člen
Vsak zbor izvoli izmed delegatov predsednika in podpredsednika zbora, oba zbora na skupni seji pa predsednika in podpredsednika skupščine.
Mandatna doba predsednikov in podpredsednikov zborov skupščine in drugih skupnih organov uporabnikov in izvajalcev se določi s statutom skupnosti. Nihče ne more biti izvoljen na isto funkcijo več kot dvakrat zapbred,
10.	člen
S sporazumom obeh zborov skupščine:
—	usklajujemo in sprejemamo predlog elementov planov,
—	določamo predlog samoupravnega sporazuma o temeljih planov,
—	sprejemamo plane skupnosti,
—	usklajujemo planske elemente med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi, združenimi v medobčinsko
zdravstveno skupnost in med samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju družbenih dejavnosti v občini,
—	sprejemamo statut skupnosti, x
—	sprejemamo samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, -
—	oblikujemo izhodišča za uveljavljanje svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci,
—	oblikujemo podlage za delitev dela med izvajalci,	^	®
—	skrbimo za skladen- razvoj zdravstvenih zmogljivosti,
—	oblikujemo kadrovsko politiko na področju zdravstvene dejavnosti,
—	določamo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz sodelovanja z drugimi organizacijami in skupnostmi,
—	zagotavljamo uresničevanje drugih nalog skupnosti.
11.	člen
Z večino glasov vseh delegatov obeh zborov odloča skupščina:
—	o zadevah, o katerih odloča enakopravno s pristojnimi zbori skupščine občine, -
—	o izvolitvi skupnih organov uporabnikov in izvajalcev,
—	o imenovanju vodje delovne skupnosti strokovne službe, ki opravlja naloge za skupnost,
—	o imenovanju organov, ki jih skupno z drugimi samoupravnimi intez-esnirhi skupnostmi ustanovijo za opravljanje skupnih nalog.
12.	člen
V	zboru uporabnikov se delegati sporazumevajo zlasti:
—	o predlogu elementov plana na področju zdravstvenega varstva in o predlogu osnov in meril, na podlagi katerih 'zagotavljamo sredstva za obveznosti, ki jih prevzemamo v svobodni menjavi dela,
—	o obsegu in načinu zagotavljanja pravic do socialne varnosti po načelih vzajemnosti in solidarnosti ter s tem povezanih medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti, o količini sredstev, ki jih solidarno združujejo in razporejajo za te namene, ter o osnovah in merilih za določanje teh sredstev,
—	o sprejemu samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela med posameznimi izvajalci zdravstvenih storitev,
—	o izvolitvi delegata za zbor uporabnikov medobčinske zdravstvene skupnosti in Zdravstvene skupnosti Slovenije.
13.	člen
V	zboru izvajalcev se delegati sporazumevajo zlasti:
—	o organizaciji in izvajanju zdravstvenih storitev in v zvezi s tem o obveznostih izvajalcev na vseh Področjih zdravstvene dejavnosti,
—	o uresničevanju delitve dela med zdravstvenimi organizacijami združenega dela.
—	o usklajevanju razvojnih programov zdravstvenih organizacij združenega dela,
—	o izvolitvi delegata za zbor izvajalcev medobčinske zdravstvene skupnosti in Zdravstvene skupnosti Slovenije.
2. Odbor za samoupravni nadzor
14.	člen
Nadzor nad uresničevanjem pravic 'in obveznosti iz zdravstvenega varstva, oblikovanjem in porabo sredstev, uresničevanjem planov, programov in nalog ter delom organov skupnosti in njene strokovne službe, ki opravlja strokovna in administrativrfa dela opravlja odbor za samoupravni nadzor.
Sestavo odbora in postopek za njegovo izvolitev določa statut skupnosti.
3.	Organi skupščine skupnosti
15.	člen
Za pripravo predlogov in za izpolnjevanje odločitev skupščine ali posameznega zbora in za opravljanje drugih nalog ima skupščina skupne organe uporabnikov in izvajalcev:.
—	koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge,
—	koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela,
—	odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
—	odbor za varstvo pravic uporabnikov.
Za posamezna področja dela in naloge skupščina imenuje še druga stalna ali občasna delovna telesa skupščine.
IV.	PLANIRANJE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
16.	člen
Svoje celovite osebne in skupne potrebe po zdravstvenem varstvu ter medsebojne pravice in obveznosti določajo uporabniki in izvajalci s sporazumi o temeljih plana in z drugimi planskimi akti v skladu z družbenimi piani v občini in republiki.
17.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana temelji na elementih za sklepanje teh sporazumov.
Pri določanju elementov za samoupravne sporazume o temeljih plana upoštevamo zlasti:
—	potrebe in interese prebivalstva po zdravstvenem varstvu, ki izhajajo iz zdravstvenega stanja in zdravstvenih razmer prebivalstva,
—	strokovne, kadrovske, tehnične, materialne, organizacijske in druge zmogljivosti zdravstvenih in drugih organizacij, ki opravljajo zdravstvene storitve,
—	dohodkovne sposobnosti uporabnikov,
—	zagotovljen obseg, zdravstvenega varstva.
18.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti temelji na elementih iz prejšnjega člena in obsega zlasti-
—	program zdravstvenega varstva, v katerem je določen obseg varstva po posameznih! oblikah za vsa področja zdravstvene dejavnosti,
—	osnove in merila za določanje cen zdravstvenih storitev,
—	osnove in merila za oblikovanje sredstev ter količino sredstev, potrebnih za izpolnjevanje obveznosti v svobodni menjavi dela ter za zagotavljanje pravic do socialne varnosti,
Obseg in način solidarnostnega združevanja in razporejanja sredstev,
—	program skupnih nalog in program naložb,
—	način in roke izpolnjevanja medsebojnih obveznosti.
19.	člen
Na podlagi samoupravnih sporazumov o temeljih plana sprejme skupščina skupnosti srednjeročne in letne plane skupnosti, v katerih določamo zlasti politiko in cilje razvoja zdravstvenega varstva, ki jih uresničujemo v skupnosti in pp njej, naloge, obveznosti in sredstva, prikazana po sestavinah samoupravnega sporazuma o temeljih plana, naloge, ki jih prevzema skupnost z drugimi sporazumi, dogovori in predpisi, ukrepe in sredstva za njihovo uresničitev ter organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za izpolnitev sprejetih nalog.
20.	člen
Po načelih kontinuiranega planiranja bomo uporabniki in izvajalci spremljali in analizirali uresničevanje planov ter jih sproti prilagajali dohodkovnim možnostim uporabnikov tako glede pravic kot obveznosti iz zdravstvenega varstva.
V.	URESNIČEVANJE SVOBODNE MENJAVE DELA
21.	člen
Svobodna menjava dela med uporabniki in izvajalci temelji na sprejetih planskih aktih, na podlagi katerih sklenemo srednjeročne ali letne sporazume o svobodni menjavi dela v skupnosti s posamezno organizacijo združenega dela, ki opravlja zdravstveno dejavnost, oziroma pogodbe.
22.	člen
Udeleženci določajo v sporazumih o svobodni menjavi dela zlasti vrste in obseg zdravstvenih storitev, standard storitev, cene oziroma povračilo za opravljeno delo, medsebojna jamstva za sprejete obveznosti in odgovornosti ter urejajo druga vprašanja, ki zadevajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti.
Uporabniki in izvajalci lahko uresničujejo svobodno menjavo dela tudi v neposrednih odnosih, če to omogočajo zmogljivosti izvajalcev in če s tem ne omejujejo ali onemogočajo zadovoljevanje potreb in interesov po zdravstvenem varstvu, za katerega smo se sporazumeli v skupnosti.
VI.	ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO
23.	člen
Sredstva za zdravstveno varstvo, ki si ga zagotavljajo v skupnosti, združujejo uporabniki po načelih
vzajemnosti in solidarnosti na podlagi samoupravnih sporazumov o temeljih planov in drugih planskih aktov.
24.	člen
Sredstva za uresničevanje programov skupnosti bomo združevali:
—	iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, iz dohodka delovnih ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost, iz dohodka delovnih ljudi ter iz sredstev drugih oseb, ki uporabljajo dopolnilno delo delavcev za obveznosti, ki jih določa samoupravni sporazum o temeljih plana za uresničevanje dogovorjenega obsega zdravstvenega varstva;
—	iz osebnih dohodkov delavcev in drugih delovnih ljudi za zagotovitev nadomestil osebnih dohodkov in drugih pravic iz socialne varnosti;
—	iz drugih virov, ki so določeni z zakonom.
25.	člen
V samoupravnem sporazumu o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva bomo določili zdravstvene storitve in krog uporabnikov, ki bodo prispevali del svojih sredstev k stroškom zdravstvenih storitev.
26.	člen
Z aneksi k samoupravnim sporazumom o temeljih plana bomo vsako leto doočili merila po katerih bomo združevali sredstva za uresničevanje programov skupnosti.
27.	člen
Združena sredstva bomo s finančnim načrtom namensko razporedili v skladu s sprejetimi planskimi akti. Ob koncu poslovnega leta bomo z zaključnim računom ugotovili rezultate poslovanja skupnosti.
VII.	POVEZOVANJE IN SODELOVANJE SKUPNOSTI Z DRUGIMI SKUPNOSTMI
28.	člen
Zavoljo uresničevanja solidarnosti pri zagotavljanju zdravstvenega varstva, zagotovitve zdravstvenih storitev, katerih opravljanje ni organizirano na območju skupnosti, usklajevanja in razvoja zdravstvenih zmogljivosti in delitve dela med zdravstvenimi organizacijami ter uresničevanja drugih skupnih interesov in potreb se skupnost povezuje z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v Zdravstveno skupnost Slovenije, lahko pa tudi na podlagi samoupcavnega sporazuma v medobčinsko zdravstveno skupnost.
29.	člen
Zavoljo usklajevanja programov in planskih aktov sodeluje skupnost z drugimi interesnimi skupnostmi na področju družbenih dejavnosti v občini, z zdravstvenimi skupnostmi v drugih občinah na širšem gravitacijskem oziroma zaokroženem gospodarskem območju pa zavoljo zadovoljevanja skupnih interesov na področju zdravstvenega varstva, razvoja enotnega informacijskega sistema ter drugih skupnih nalog.
30.	člen
Skupščina skupnosti enakopravno z ustreznimi zbori skupščine občine odloča o vprašanjih zdravstve-
nega varstva, ki so skladno s statutom občine v pristojnosti skupščine občine.
VIII.	ENOTE OZIROMA TEMELJNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
31.	člen
Uporabniki na območju ene ali več krajevnih skupnosti oziroma ene ali več organizacij združenega dela lahko v soglasju s skupščino skupnosti ustanovijo skupaj z izvajalci, ki zadovoljujejo del potreb po zdravstvenih storitvah uporabnikov, enote oziroma temeljne zdravstvene skupnosti.
Enote oziroma temeljne skupnosti so pravne osebe s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, določenimi v samoupravnih splošnih aktih enote oziroma temeljne skupnosti v skladu z zakonom in tem samoupravnim sporazumom.
32.	člen
Enote oziroma temeljne zdravstvene skupnosti je , mogoče ustanoviti, če so zagotovljeni naslednji pogoji:
—	vsebinska in programska zasnova enote oziroma temeljne skupnosti je usklajena z družbenim dogovorom o temeljih plana občine in s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti ter s splošnimi družbenimi interesi na tem področju;
—	enota oziroma temeljna skupnost je zaključena celota v krajevni skupnosti ali v organizaciji združenega dela s specifičnimi interesi uporabnikov glede zdravstvenih storitev na področju osnovnega zdravstvenega varstva in z ustreino organizacijsko obliko zdravstvene dejavnosti, ki opravlja te storitve;
—	za zadovoljevanje posebnih potreb po zdravstvenih storitvah so v enoti oziroma temeljni zdravstveni skupnosti zagotovljeni dodatni viri sredstev.
IX.	POSEBNO SODISCE ZDRUŽENEGA DELA
33.	člen '
Za odločanje o samoupravnih pravicah in obveznostih v sporih, ki nastanejo v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih med uporabniki in izvajalci v skupnosti, za odločanje o sporih med skupnostmi ter zavoljo sodnega- varstva pravic iz zdravstvenega varstva bomo uporabniki in izvajalci v skupnosti skupaj z uporabniki in izvajalci v drugih občinskih zdravstvenih skupnostih ali drugih samoupravnih interesnih skupnostih ustanovili posebno sodišče združenega dela za področje zdravstvenega varstva.
Pristojnosti posebnega sodišča, postopek za njegovo delo in za uveljavljanje pravic, ki bodo v njegovi Pristojnosti, sestavo ter druga vprašanja bomo ustanovitelji določili s posebnim aktom o ustanovitvi posebnega sodišča oziroma z drugim samoupravnim splošnim aktom.
X.	STROKOVNA SLUŽBA SKUPNOSTI
34.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih in drugih pomožnih del za potrebe skupnosti oblikuje
skupnost strokovno službo skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju socialnega varstva, lahko pa tudi skupno z drugimi občinskimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju družbenih dejavnosti.
Na delovno skupnost strokovne službe ni mogoče prenašati pravic, pooblastil in" odgovornosti skupnosti.
Medsebojna 'razmerja med skupnostjo in delovno skupnostjo strokovne službe ureja samoupravni sporazum.
35.	člen
K določbam statuta delovne skupnosti, ki zadevajo uresničevanje nalog, zavoljo katerih je bila ustanovljena delovna skupnost k programu njenega dela ter k razvidu del in nalog daje soglasje skupščina skupnosti.
_ Vodjo delovne skupnosti strokovne službe imenuje skupščina skupnosti potem ko dobi mnenje delovne skupnosti.
XI.	OBVEŠČANJE IN JAVNOST DELA
36.	člen
Delo skupnosti in njenih organov je javno.
Skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje uporabnikov in izvajalcev o celotnem delovanju skupnosti in o problemih, stanju ter razvoju zdravstvenega varstva v občini, o uresničevanju planov skupnosti, o uresničevanju svobodne menjave dela, o porabi združenih sredstev kot tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za sklepanje in uresničevanje samoupravnega nadzora.
37.	člen
Uporabnike in izvajalce obvešča skupnost zlasti:
—	prek delegatov v skupščini,
—	s pismenimi gradivi za sejo zborov in drugih organov skupščine,
—	z letnim poročilom o delu skupnosti.
XII.	PREHODNI DOLOČBI
38.	člen
Samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Litija je sklenjen, ko k njemu pristopi večina udeležencev; velja pa, ko da soglasje skupščina občine in je objavljen v občinskem glasilu.
39.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta sporazum, preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Litija, z dne 21. 12. 1974.
St. 07-01/81
Litija, dne 26. decembra 1980.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Litija
Ivan Boh L r.
1051.
Na podlagi 5. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Litija sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev dne 22. aprila 1981 sprejela
STATUT
Občinske zdravstvene skupnosti Litija
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Občinska zdravstvena skupnost Litija je ustanovljena s samoupravnim sporazumom, sklenjenim dne 26: 12. 1980 kot samoupravna interesna skupnost uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva zavoljo uresničevanja skupnih interesov in potreb ter svobodne menjave dela.
2.	člen
Ta statut podrobneje določa naloge skupnosti, njeno organizacijo, organe upravljanja, njihovo delovno področje, pooblastila in način uresničevanja njihovih funkcij, nadzorstvo ustanoviteljev skupnosti nad delom organov upravljanja in strokovne službe skupnosti, način obveščanja javnosti o delu skupnosti ter druga vprašanja, ki zadevajo notranjo organizacijo dela in poslovanja v skupnosti, in to v skladu z zakonom in s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Litija.
3.	člen
Skupnost je pravna oseba z imenom: Občinska zdravstvena skupnost Litija. Sedež skupnosti je v Litiji. Skupnost ima pečat okrogle oblike, na katerem sta navedena ime in sedež skupnosti.
Skupnost je vpisana v register samoupravnih interesnih skupnosti pri pristojnem registrskem sodišču.
4.	člen
Skupnost predstavlja predsednik skupščine, zastopa pa jo vodja strokovne službe v mejah pooblastil, ki jih ima, oziroma drug delavec delovne skupnosti strokovne službe, če ga določi skupščina skupnosti.
II. NALOGE SKUPNOSTI
5.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje ter občani, združeni v zdravstveni skupnosti uresničujejo skupne in splošne družbene interese ter opravljajo naloge, določene v zakonu, v ustanovitvenem in v drugih samoupravnih sporazumih, s tem da predvsem:
—	sodelujejo pri oblikovanju usmeritev družbenoekonomskega razvoja in politike v občini in na medobčinski ravni ter usklajujejo svoje razvojne načrte in programe zdravstvenega varstva;
—	določajo temeljne usmeritve razvoja zdravst-' venega varstva ter sprejemajo program zdravstvenega varstva, ki ga zagotavljajo s svobodno menjavo dela v skupnosti ter prek nje v medobčinski in v Zdravstveni' skupnosti Slovenije;
—	določajo osnove in merila za oblikovanje sredstev ter obseg potrebnih sredstev "za izpolnjevanje obveznosti v svobodni menjavi dela in za zagotavljanje pravic do socialne varnosti;
—	določajo pravice in obveznosti zdravstvenega varstva ter skrbijo za neposredno uveljavljanje in uresničevanje teh pravic;
—	določajo politiko razvoja zdravstvenih organizacij s stališča teritorialne razporejenosti in razširitve materialne podlage zdravstvenih organizacij, upoštevaje pri tem potrebe in interese prebivalstva po zdravstvenih storitvah na območju občine in na širšem območju ter dogovorjeno delitev dela pa tudi dohodkovne možnosti gospodarstva;
—	usklajujejo razvoj zdravstvenega varstva v občini in na medobčinski ravni s potrebami ljudske obrambe in družbene samozaščite, skrbijo za zagotovitev materialnih in drugih potrebnih sredstev za opravljanje teh nalog ter usklajujejo in usmerjajo zdravstveno dejavnost ob naravnih ali drugih hudih nesrečah, v drugih izrednih razmerah ter v razmerah splošne ljudske obrambe,
—	prek skupščine skupnosti soodločajo kot enakopraven zbor skupščine občine o vprašanjih s področja zdravstvenega varstva ali pa v soglasju s skupščino sprejemajo odločitve, ki odločilno vplivajo ha uresničevanje njihovih pravic in dolžnosti na področju zdravstvenega varstva;
—	sprejemajo in oblikujejo stališča, mnenja in predloge o vseh zadevah, ki jih pri uresničevanju in izvajanju zdravstvenega varstva uresničujejo v medobčinski zdravstveni skupnosti in v Zdravstveni skupnosti Slovenije;
—	sklepajo družbene dogovore in samoupravne sporazume ter sodelujejo z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi'
—	uresničujejo druge skupne interese in prizadevanja za usklajen razvoj zdravstvenega varstva v občini in na medobčinski ravni.
6.	člen
Pri opravljanju nalog delavci in drugi delovni ljudje ter občani, združeni v skupnosti, sodelujejo tudi z drugimi interesnimi skupnostmi, zlasti pa:
—	z občinsko skupnostjo socialnega varstva pri uresničevanju skupnih interesov in zadev v zvezi z določanjem nadomestil osebnih dohodkov za čas odsotnosti z dela zavoljo bolezni, poškodb in nege otroka ter pri določanju meril za prispevke uporabnikov k stroškom zdravstvenih storitev;
—	z občinsko skupnostjo socialnega skrbstva pri načrtovanju gradnje socialnih zavodov in pri razmejitvi stroškov za zdravstveno varstvo oskrbovancev v teh zavodih, prav tako pa tudi pri opravljanju drugih nalog, ki so skupnega pomena;
—	s Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije v postopkih za ugotavljanje invalidnosti zavarovancev kot tudi pri omejevanju in preprečevanju poškodb pri delu ter izven dela, poklicnih bolezni in invalidnosti.
Skupnost sodeluje' tudi z drugimi občinskimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti, z družbenopolitičnimi in z drugimi družbenimi organizacijami ter z zdravstvenimi strokovnimi društvi, da bi tako usklajevala posebne in skupne interese ter reševala druge zadeve s področja zdravstvenega varstva, pomembne za vse prebivalce v občini.
Vsi organi skupnosti in delovna telesa skupnosti delujejo tako, da omogočajo uresničevanje vloge družbenopolitičnih organizacij pri uresničevanju nalog skupnosti.
7.	člen
Skupnost uresničuje svoje naloge tta podlagi delovnega načrta, ki ga za vsako leto sprejme skupščina skupnostL
Delovni načrt upošteva "naloge, ki izhajajo iz regionalnih usmeritev zdravstvenega varstva v občini, na medobčinski in republiški ravni, prav tako pa tudi iz letnih resolucij skih in drugih planskih aktov.
III.	ORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE SKUPNOST”
8.	člen
Skupnost je organizirana tako, da delo v organih upravljanja zagotavlja kar najbolj neposredno sodelovanje delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov kot uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva pri uresničevanju pravic do samoupravnega odločanja v skupnosti in pri opravljanju zadev, ki so skupnega pomena.
9.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje ter občani uresničujejo naloge skupnosti prek skupščine in njenih organov ter odbora za samoupravni nadzor.
1.	Pravice, dolžnosti in odgovornost delegatov
10.	člen
Delegati v skupščini imajo pravice, dolžnosti in odgovornosti, ki jih določa zakon in ta statut, zlasti pa:
—	da izrazijo stališča delavcev irr drugih delovnih ljudi ter občanov, ki so jih izvolili o vprašanjih, o katerih sklepata zbora skupščine;
—	da oblikujejo in sprejemajo skupne rešitve o vseh zadevah in predlogih, o katerih sklepata zbora skupščine;
—	da predlagajo zboroma skupščine stališča in sklepe;
—	da usklajujejo svoja stališča s širšimi druž-* benimi interesi delavcev in drugih delovnih ljudi v
občini, na medobčinski in republiški ravni;
—	da obveščajo delavce in druge delovne ljudi ter občane, ki so jih izvolili, o svojem delu v organih skupščine in o delu organov skupnosti;
—	da zahtevajo stališča delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov, ki so jih izvolili, če niso dobili smernic ali če le-te ne zadoščajo, da bi se lahko izrekli o vprašanjih, o katerih sklepata zbora skupščine;
—	da zastavljajo delegatska vprašanja,
—	da spremljajo 'delo organov in dčlovnih teles skupščine ter delo strokovne službe skupnosti in ak-tivnb sodelujejo na sejah organov skupščine skupnosti, v katero so bili izvoljeni.
11.	člen
Pri sprejemanju stališč o vprašanjih, o katerih odloča skupščina se delegati ravnajo po smernicah svojih samoupravnih organizacij in skupnosti in v skladu s temeljnimi stališči delegacij, ki so jih delegirale, kot tudi skladno s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri izrekanju stališč? in pri glasovanju.
Delegat je dolžan obveščati o delu skupščine in o svojem delu delegacije in temeljne samoupravne
organizacije in skupnosti oziroma družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale, in jim je odgovoren za svoje delo.
2.	Skupščina skupnosti
12.	člen
Skupščina skupnosti je mesto sporazumevanja delegatov uporabnikov in izvajalcev.
Skupščino sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Zbora sta v mejah pristojnosti, ki jih imata, samostojna v svojem delu, v skupnem delu, pa enakopravna.
13.	člen
Število delegacij in konference delegacij ter način delegiranja v skupščino skupnosti določi skupščina s posebnim splošnim aktom.
14.	člen
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo splošne, združene ali posebne delegacije v temeljnih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah, v katerih se združujejo delovni ljudje, ki opravljajo samostojno dejavnost s sredstvi v lasti občanov, ter delegacije v krajevnih skupnostih.
Zbor uporabnikov ima 44 delegatskih mest.
15.	člen
\
Delegate v zbor izvajalcev delegira delavski svet ali drug organ upravljanja temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacij, ki opravljajo zdravstvene storitve za uporabnike zdravstvenega varstva na vseh področjih zdravstvene dejavnosti, občinski odbor Rdečega križa in društva, ki uresničujejo program zdravstvenega varstva.
Funkcijo delavskega sveta ali drugega ustreznega organa upravljanja lahko opravlja pri delegiranju delegatov v zbor izvajalcev tudi posebna delegacija, če jo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah izvolijo v skladu s svojim statutom ali z drugim splošnim aktom.
Zbor izvajalcev ima 9 delegatskih mest.
Ko zbor izvajalcev obravnava zdravstveno varstvo, ki ga zagotavljajo klinike, inštituti ter druge specializirane zdravstvene organizacije, v zboru enakopravno sodelujejo tudi delegati teh organizacij združenega del4. V ta namen oblikujejo posebno skupno delegacijo.
16.	člen
Vsak zbor izvoli izmed delegatov predsednika in podpredsednika zbora, oba zbora na skupni seji pa predsednika in podpredsednika skupščine.
Predsednika in podpredsednika skupščine ter predsednika in podpredsednika zbora skupščine se voli za dobo štirih let in so lahko ponovno izvoljeni za isto dobo.
17.	člen
Delegati v skupščini občinske zdravstvene skupnosti ali v njenih zborih odločajo o zadevah, ki so v njihovi pristojnosti, na podlagi poprejšnje obravnave delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter drugih delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih ali brez poprejšnje obravnave.
Skupščina skupnosti daje v poprejšnjo razpravo delavcem v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih ter drugim delovnim ljudem in občanom v krajevnih skupnostih:
—	predlog elementov plana,
—	osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana,
—	osnutek samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva,
—	osnutek samoupravnega sporazuma o postopkih in načinu uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva,
—	zadeve, o katerih je potrebno odločati z referendumom,
—	druge zadeve, za katere tako odloči skupščina oziroma njen zbor.
18.	člen
Zbora enakopravno obravnavata in sporazumno:
—	sprejemata skupni predlog elementov plana, ki ga skupnost predlaga delavcem v združenem delu, drugim delovnim ljudem in občanom v krajevnih skupnostih;
—	usklajujeta planske elemente med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi, združenimi v medobčinsko zdravstveno skupnost ter med samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju družbenih dejavnosti v občini;
—	določata predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana;
—	določata višino prispevka, izraženo v stopnji;
—	določata medsebojne pravice, dolžnosti in odgovornosti, ki izhajajo iz sodelovanja te skupnosti z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, z družbenopolitičnimi skupnostmi ter z drugimi organizacijami in skupnostmi v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana;
—	določata postopek in način poračuna presežkov sredstev oziroma valorizacije dogovorjenih sredstev skupnosti, ki so potrebna za uresničitev sprejetih programov zdravstvenega varstva;
—	sprejemata samoupravni sporazum o postopkih in načinih uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva;
—	sprejemata samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva;
—	oblikujeta in sprejemata osnove in merila za uresničevanje svobodne menjave dela na področju
zdravstvenega varstva;
—	oblikujeta predloge za delitev dela med izvajalci zdravstvenih storitev na območju občine in na medobčinski ravni;
—	določata politiko razvoja zdravstvenih organizacij, kar zadeva teritorialno razporeditev in razširitev materialne podlage zdravstvenih organizacij, upoštevaje pri tem potrebe in interese prebivalstva ter dohodkovne možnosti gospodarstva;
—	oblikujeta kadrovsko in štipendijsko politiko
na področju zdravstva;	4
—	sklepata o uvedbi računalniške obdelave podatkov ter o načinu in postopku vodenja evidenc ter drugih administrativnih postopkov na področju zdravstvenega varstva, upoštevaje pri tem racionalnost poslovanja;
■ — sprejemata ukrepe za usklajevanje razvoja
zdravstvenega varstva s potrebami splošne ljudske
obrambe ter za zagotavljanje materialnih in drugih potrebnih sredstev za izpolnitev teh nalog v mirnem in v vojnem času ter ob - naravnih in drugih hudih nesrečah;
—	sprejemata statut' skupnosti, poslovnik skupščine, samoupravne sporazume in druge splošne akte, ki zadevajo zagotavljanje in izvajanje zdravstvenega varstva delavcev ter drugih delovnih ljudi in občanov;
—	dajeta soglasje ob ustanovitvi enote oziroma temeljne zdravstvene skupnosti;
—	izrekata mnenje ob ustanovitvi zdravstvene organizacije in soglasje ob statusnih spremembah zdravstvenih organizacij, ki opravljajo svojo dejavnost na območju skupnosti;
—	sprejemata poročilo o delu skupnosti in njen načrt dela, finančni načrt ter zaključni račun skupnosti;
—	dajeta soglasje k določbam statuta delovne skupnosti strokovne službe, k programu njenega dela in razvidu del in nalog;
—	sprejemata avtentično razlago samoupravnih splošnih aktov skupnosti;
—	sprejemata odločitve, usmeritve, stališča, in predloge, ki zadevajo opravljanje drugih nalog skupnosti.
Ce zbora zasedata skupno, se delegati posameznega zbora izrekajo ločeno.
Sklep o zadevah iz prvega odstavka tega člena je sprejet, če sta ga sprejela oba zbora v enakem besedilu. Če pa pri sklepanju v zboru ne pride do rešitve oziroma do sklepa, v enakem besedilu, je potrebno opraviti usklajevalni postopek po določbah poslovnika o delu skupščine občinske zdravstvene skupnosti.
19.	člen
Če zavoljo različnih stališč zborov tudi po usklajevalnem postopku ne pride do odločitve o vprašanjih, ki so pomembna za zadovoljitev potreb oziroma interesov delovnih ljudi in občanov na področju zdravstvenega varstva, lahko skupščina občine na predlog izvršnega sveta začasno uredi to vprašanje s svojim sklepom.
20.	člen
Skupščina odloča na skupni seji obeh zborov zlasti:
—	o zadevah, o katerih odloča enakopravno s pristojnim zborom skupščine občine,
—' o izvolitvi, odpoklicu in razrešitvi skupnih organov uporabnikov in izvajalcev ter stalnih komisij za določene naloge,
—	o imenovanju vodje delovne skupnosti, ki opravlja dela in naloge za skupnost,
—	o imenovanju organov, ki jih skupno z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ustanovi za izpolnjevanje skupnih nalog.
21.	člen
V zboru uporabnikov se delegati sporazumevajo zlasti:
—	o elementih plana na področju zdravstvenega varstva in o predlogu osnov in meril, na podlagi katerih združujejo sredstva za obveznosti, ki jih prevzemajo v svobodni menjavi dela z izvajalci zdravstvenih storitev,
—	o obsegu in načinu zagotavljanja pravic do socialne varnosti po načelih vzajemnosti in solidarnosti ter s tem pogojenih medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, o količini sredstev, ki jih solidarno združujejo in razporejajo za le namene, ter o osnovah in merilih za določanje teh sredstev,
—	o valorizaciji nadomestil osebnih dohodkov in drugih denarnih dajatev,
- ■— o nadomestilih osebnih dohodkov za čas odsotnosti z dela zavoljo bolezni, poškodb in nege otroka ter o merilih za prispevke uporabnikov k stroškom zdravstvenih storitev, potem ko so bili le-ti usklajeni v občinski skupnosti socialnega varstva,
—	o sklenitvi samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela s, posameznimi izvajalci zdravstvenih storitev,
—	o predlogih in pripombah organov upravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih in v krajevnih skupnostih, ki zadevajo uresničevanje zdravstvenega varstva prek skupnosti,
—	o določitvi delegatov . za zbor uporabnikov skupščine medobčinske in republiške zdravstvene skupnosti,
—	o oblikovanju občinskih komisij in delovnih teles zbora,
—	o drugih zadevah, ki sodijo v njegovo pristojnost.
22.	člen
V zboru izvajalcev se delegati sporazumevajo zlasti:
—	o elementih plana s stališča potreb in intere-
sov prebivalstva po zdravstvenem varstvu ter strokovnih, kadrovskih, tehničnih, materialnih, organizacijskih. in drugih zmogljivosti zdravstvenih in drugih organizacij in skupnosti, ki opravljajo zdravstvene storitve,	r
—	o organizaciji in izvajanju zdravstvenih storitev, da bi tako zagotovili uporabnikom strokovno, Pravilno, pravočasno, celovito in učinkovito zadovoljevanje potreb po zdravstvenem varstvu,
—	o delitvi dela med zdravstvenimi organizacijami združenega dela na podlagi programa zdravstvenega varstva,
—	o organizaciji in opravljanju zdravstvenih storitev ob naravnih in 'drugih hudih nesrečah ter v razmerah splošnega ljudskega odpora,
—	o predlogih in pripombah organov upravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah !er skupnostih in krajevnih skupnostih, ki zadevajo uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva,
—	o problematiki s področja vzgoje in izobraže-vanja zdravstvenih delavcev ter raziskovalnega dela da področju zdravstvene dejavnosti,
—	o določitvi delegatov za zbor izvajalcev skupščine medobčinske in republiške zdravstvene skupnosti,
—	o oblikovanju občasnih komisij in delovnih teles zbora in o drugih zadevah, ki so v njegovi pristojnosti.
23.	člen
Odločitev praviloma zbor sprejme s soglasjem navzočih delegatov.
Šteje se, da je dosežen minimum soglasnosti in da je odločitev sprejeta, če se z njo strinja večina vseh delegatov v zboru.
3.	Predsednik in podpredsednik skupščine ter zborov in predsedstvo skupščine skupnosti '
24.	člen
Predsednik skupščine skupnosti ima naslednje pravice in dolžnosti:
—	predstavlja občinsko zdravstveno skupnost,
—	organizira delov skupščine,
—	sklicuje in vodi skupne seje zborov skupščine skupnosti,
—• predseduje predsedstvu skupščine,
—	skrbi za izpolnjevanje sklepov skupščine,
—	daje pobude za obravnavanje posameznih vprašanj na seji skupščine ter sodeluje pri morebitnem usklajevalnem postopku,
—	podpisuje družbene dogovore in samoupravne sporazume, katerih udeleženec oziroma podpisnik je skupnost,
—	opravlja druge naloge po pooblastilu skupščine skupnosti.
Predsednik skupkščine je za svoje delo odgovoren skupščini skupnosti.
Če je predsednik skupščine odsoten ali zadržan ga z vsemi pooblastili nadomešča podpredsednik skupščine. Podpredsednik lahko po pooblastilu predsednika skupščine opravlja tudi posamezne naloge z njegovega delovnega področja.
25; čleA
Predsednika zbora uporabnikov in,zbora izvajalcev skupščine opravljata naslednje naloge:
—	organizirata delo zborov,
—	sklicujeta in vodita seje zborov ter sodelujeta pj-i pripravi predloga dnevnega reda za seje skupščine oziroma zborov,
—	skrbita za izpolnjevanje sklepov zbora,
—	dajeta pobude za obravnavanje posameznih vprašanj na seji zborov ter sodelujeta pri morebitnem usklajevalnem postopku,
—	opravljata druge naloge, določene ,s poslovnikom o delu skupščine skupnosti.
26.	člen
Predsednik in podpredsednik skupščine skupnosti ter predsednika in podpredsednika obeh zborov sestavljajo predsedstvo skupščine, ki:
—	usklajuje čas skupnih in ločenih sej zborov ter predlaga dnevne rede teh sej,
—	skrbi za to, da so zagotovljeni pogoji za delo delegatov v skupščini in v zborih;
—	skrbi za sodelovanje skupščine s skupščino občine, s skupščinami in drugih SIS, z družbenopolitičnimi organizacijami in z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi,
—	po pooblastilu skupščine določa predstavnike skupnosti v delovanju .ustreznih organov in organizacij,
—	opravlja druge naloge, ki zadevajo usklajevanje dela skupščine in zborov.
4.	Odbor za samoupravni nadzor *
27.	Slen
Samoupravni nadzor nad uresničevanj em pravic in obveznosti iz zdravstvenega varstva, oblikovanjem in porabo,sredstev, uresničevanjem planov, programov in nalog ter delom organov skupnosti in strokovne službe, ki opravlja strokov/ia, administrativna in druga pomožna dela, uresničujejo uporabniki in izvajalci neposredno in prek odbora za samoupravni nadzor.
28.	člen
Člane odbora za samoupravni nadzor izvolijo delegacije uporabnikov in izvajalcev v temeljnih orga-' nizacij ah Združenega dela, v delovnih skupnostih in v krajevnih skupnostih na podlagi skupne kandidatne liste, ki jo predlaga pristojni organ občinske konference, SZDL izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev.
V odbor za samoupravni nadzor ne more biti izvoljen član delegacije, ki je izvoljen v organe skupščine skupnosti.
Člani odbora za samoupravni nadzor se volijo za dobo štirih let.	,
29.	člen
Odbor za samoupravni nadzor ima 8 članov.
Člani odbora izvolijo predsednika in podpredsednika odbora.
Predsednika in podpredsednika odbora se voli za dobo dveh let in. sta lahko ponovno izvoljena za isto dobo.
Odbor za samoupravni nadzor organizira in opravlja nadzor na način, ki ga sam določi, lahko pa sprejme poseben poslovnik o svojem delu.
30.	člen
Odbor za samoupravni nadzor spremlja in nadzoruje:
—	uresničevanje pravic delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov iz zdravstvenega varstva,
—	izpolnjevanje obveznosti in odgovornosti pri oblikovanju in porabi sredstev za zdravstveno varstvo po finančnem načrtu,
—	uresničevanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana in drugih planskih aktov,
—	uresničevanje samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela, izpolnjevanje sprejetih odločitev in sklepov uporabnikov in izvajalcev,
—	delo organov skupnosti,
—	delo strokovne službe, ki za skupnost opravlja strokovna, administrativna in druga pomožna dela,
—	opravlja druge naloge, ki izhajajo iz zakona in samoupravnih splošnih aktov skupnosti.
31.	člen
Pri uresničevanju svojih pravic in dolžnosti lahko odbor zahteva od skupščine skupnosti in njenih organov ter strokovne službe in vodje strokovne službe podatke, ki jih potrebujejo pri delu, ima pa tudi pravico pregledati vso ustrezno dokumentacijo.
Odbor opravlja nadzor po svoji pobudi, na pobudo delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, združenih v skupnosti, njihovih delegacij in delegatov, prav tako pa tudi na predlog skupščine skupnosti, njenih organov in vodje strokovne službe.
Odbor mora o svojem delu obveščati delavce, druge delovne ljudi in občane; o ugotovitvah poroča skupščini skupnosti in če ugotovi nepravilnosti, predlaga ukrepe, da bi jih odpravili.
IV.	ORGANI SKUPŠČINE SKUPNOSTI
32.	člen
Za izpolnjevanje sklepov skupščine, pripravo predlogov, ki so v njeni pristojnosti, in za opravljanje drugih nalog ima skupščina skupnosti naslednje skupne organe uporabnikov in izvajalcev:
—	koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge,
—	koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela,
—	odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
—	odbor za varstvo pravic uporabnikov.
Skupne organe uporabnikov in izvajalcev sestavljajo le delegati, ki so člani delegacij uporabnikov in izvajalcev.
(Opomba: v posameznih skupnostih bo morda umestno ustanoviti skupni koordinacijski odbor)
1.	Koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne
naloge
33.	člen
Koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge ima 12 članov.
Člane odbora izvoli skupščina skupnosti v enakem številu med delegati uporabnikov in izvajalcev, izmed njih pa tudi predsednika in podpredsednika odbora.
Predsednika in podpredšednika odbora se voli za dobo dveh let in sta lahko ponovno izvoljena za isto dobo.
34.	člen
Odbor upravlja naslednje naloge:
—	pripravlja predloge družbenih dogovorov, samoupravnih sporazulnov in drugih splošnih aktov, sklepov in ukrepov, o katerih naj bi se sporazumeli delegati uporabnikov in izvajalcev v zborih ali skupščini Skupnosti,1
—	skrbi za uresničevanje družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov, sklepov in ukrepov, ki so bili sprejeti v zborih ali v skupščini skupnosti,
—	skrbi za uresničevanje razvojnih načrtov in drugih ukrepov s področja zdravstvenega varstva, ki jih je sprejela skupščina skupnosti kot enakopraven zbor v skupščini občine,
—	seznanja zbore in skupščino skupnosti s problematiko uresničevanja politike zdravstvenega varstva in predlaga ustrezne ukrepe,
—	poroča o svojem delu skupščini skupnosti,
—	zagotavlja sodelovanje z izvršilnimi organi občine, drugih samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v občini.
—	spremlja prizadevanja strokovne službe, ki opravlja dela in naloge za občinsko zdravstveno skupnost,
—	opravlja druge skupne naloge, za katere ga je pooblastil zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
2.	Koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela
35.	člen
Koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela ima 6 članov.
Člane odbora izvoli skupščina skupnosti v enakem številu med delegati uporabnikov in izvajalcev, izmed njih pa tudi predsednika in podpredsednika odbora.
Predsednika in podpredsednika odbora se voli za dobo dveh let in sta lahko ponovno' izvoljena za isto dobo.
36.	člen
Odbor opravlja naslednje naloge:
—	skrbi za usklajene aktivnosti pri sklepanju samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev,
—	v sodelovanju z zdravstvenimi temeljnimi organizacijami oblikuje izhodišča za sklepanje samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela,
—	poroča skupščini skupnosti in predlaga ustrezne ukrepe,
—	opravlja druge naloge s področja svobodne menjave dela med uporabniki.in izvajalci zdravstvenih storitev..
Predsednika koordinacijskih odborov
37.	člen •
Predsednik koordinacijskega odbora opravlja naslednje naloge:
—	vodi in usklajuje delo koordinacijskega odbora ter skrbi za izpolnjevanje nalog skupnosti,
—	sklicuje in vodi seje koordinacijskega odbora ter predlaga njihov dnevni red,
—	skrbi za zakonitost dela koordinacijskega odbora,
—	poroča zborom skupščine o delu koordinacijskega odbora med dvema zasedanjema zborov in o izpolnitvi sprejetih ukrepov,
—	po pooblastilu skupščine in koordinacijskega odbora opravlja druge naloge.
Ce je predsednik koordinacijskega odbora odsoten. ga nadomešča podpredsednik koordinacijskega odbora.
3.	Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno
samozaščito
38.	člen	.
Za neposredno izvajanje priprav za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima skupščina skupnosti odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima 6 članov.
Člane odbora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito izvoli skupščina na seji obeh zborov • v enakem številu med delegati delegacij uporabnikov in izvajalcev, pri čemer upošteva tudi funkcionarje skupnosti, ki so člani odbora po položaju.
Predsednik skupščine skupnosti je po položaju Predsednik odbora.
Mandat odbora traja štiri leta, ob možnosti ponovne izvolitve.
39.	člen
Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravlja naslednje naloge:
—	predlaga skupščini skupnosti ukrepe za usklajevanje zdravstvene dejavnosti s potrebami in možnostmi v razmerah splošne ljudske obrambe in v drugih izrednih razmerah, ki vplivajo na zdravstveno varstvo prebivalstva,
—	sprejme obrambni načrt skupnosti,
—	sprejme načrt delovanja skupnosti ob naravnih in drugih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, ki vplivajo na zdravstveno stanje in na zdravstveno varstvo prebivalstva,
—	skrbi za uresničevanje nalog po obrambnem načrtu in načrtu v izrednih razmerah ter za opravljanje drugih nalog skupnosti s tega področja,
—	sprejme ukrepe, ki so v pristojnosti zborov skupščine skupnosti, če se skupščina zavoljo izrednih razmer ne more sestati,
—	zagotavlja sodelovanje s pristojnimi Organi družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in drugih samoupravnih organov in skupnosti pri uresničevati ju nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	poroča skupščini o svojem delu in o sprejetih ukrepih.
4.	Odbor za varstvo ' pravic uporabnikov
40.	člen
Za ugotavljanje in odločanje o zahtevkih, predlogih, prošnjah in ugovorih uporabnikov, ko so kršene pravice, ki jim gredo po zakonu in samoupravnem sporazumu o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, in za odločanje o neizpolnjevanju predpisanih obveznostih uporabnikov ima skupščina skupnosti odbor za varstvo pravic uporabnikov.
Odbor ima 10. članov. Clhne odbora izvoli skupščina skupnosti v enakem številu med delegati uporabnikov in izvajalcev, izmed njih pa tudi predsednika in podpredsednika odbora.
Mandat članov odbora traja dve leti, posamezni član pa je lahko ponovno izvoljen za isto dobo.
Mandat predsednika in podpredsednika odbora traja dve leti iti sta lahko ponovno izvoljena za isto dobo.
Odbor lahko dela v senatih v sestavi najmanj 3 članov.
Predsednic odbora Imenuje predsednika in etena
senata.
41.	člen
Odbor ugotavlja in odloča o zahtevkih, predlogih,
prošnjah in ugovorih uporabnikov, zlasti pa v primerih:
—	ko menijo, da so kršene njihove pravice pri uveljavljanju posameznih zdravstvenih storitev ali
pravic do socialne varnosti in ko stroški za uveljavljanje teh pravic bremenijo skupnost,
—	ko uveljavljajo pravice iz zdravstvenega varstva mimo tistih, ki so zagotovljena po zakonu in samoupravnemu sporazumu o pravicah obveznostih iz zdravstvenega varstva.
—	ko ne izpolnjujejo svojih obveznosti do zdravstvene skupnosti in predlagajo oprostitev plačila oziroma plačevanja prispevkov za zdravstveno varstvo (delno ali v celoti), so pa zavezanci za prispevke,
—	ko predlagajo oprostitev plačila prispevka k stroškom zdravstvenega varstva za posamezno zdravstveno storitev, zdravilo ali pripomoček,
—	ko vložijo zahtevek za delno ali celotno oprostitev ali odložitev plačila škode, povzročene zdravstveni skupnosti zavoljo stroškov zdravljenja in izplačanih nadomestil, ker so bili po njihovi krivdi poškodovani drugi uporabniki,
—	ko se pritožijo na organ zdravstvene organizacije vendar le-ta ni obravnaval njihove vloge ali pa je ni rešil skladno s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti,
—	ko v vseh drugih primerih kršitve pravic uporabnikov in v drugih zadevah, za katere ga pooblasti skupščina skupnosti.
42.	člen •*'
Senat odbora mora odločiti' o zahtevi uporabnika iz prejšnjega člena v osmih dneh, potem, ko je vložil, zahtevek. O svoji odločitvi senat odbora izda sklep, proti katerem pa lahko uporabnik, če ni zadovoljen z odložitvijo senata odbora, v 30 dneh po prejemu sklepa uveljavlja sodno varstvo pravic pred pristojnim posebnim sodiščem združenega dela zdravstvenega varstva. ’
V.	STROKOVNA SLUŽBA SKUPNOSTI
46.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih in drugih pomožnih del občinska zdravstvena skupnost skupaj z občinsko skupnostjo socialnega skrbstva, občinsko skupnostjo otroškega varstva in občinsko skupnostjo socialnega varstva ustanovi skupno strokovno službo, lahko pa prenese opravljanje določenih strokovnih in administrativnih opravil na drugo delovno organizacijo ali delovno skupnost. (Vsaka skupnost naj oblikuje te odločbe v skladu s skupnimi opredelitvami v občini.)
Strokovna služba mora zagotoviti občinski zdravstveni skupnosti administrativno-tehnične pogoje za delo njenih organov, opravila v zvezi s posebnim postopkom za uveljavljanje pravic ter določene strokovne naloge in druga opravila.
47.	člen
Medsebojna razmerja mčd skupnostjo in delovno skupnostjo strokovne službe ureja samoupravni sporazum v skladu z zakonom.
Na strokovno službo in druge organizacije, ki opravljajo strokovna, administrativna in druga opravila za skupnost, ni mogoče prenesti pravic, pooblastil in odgovornosti skupnosti.
Odbor sprejme svoj poslovnik, v katerem določi organizacijo in način dela svojih senatov.
5.	Stalne in občasne komisije in delovna telesa
43.	člen
Za posamezna vprašanja lahko skupščina izvoli stalne in občasne komisije in delovna telesa. Stalne komisije sestavljajo delegati delegacij uporabnikov in izvajalcev, občasne komisije in delovna telesa pa lahko sestavljajo tudi drugi delovni ljudje in občani.
Komisija za vprašanja zdravstvenega varstva borcev NOV.
44.	člen
Za vprašanja zdravstvenega varstva borcev NOV ima skupščina skupnosti stalno komisijo.
Komisija ima 5 članov. Člani komisije izvolijo svojega predsednika.
Mandat komisije traja dve leti, posamezni član pa je lahko ponovno izvoljen za isto obdobje.
Predsednik se izvoli za dobo dveh let in je lahko ponovno izvoljen za isto dobo.
45.	člen
Komisija za vprašanja zdravstvenega varstva borcev NOV:
—	spremlja zdravstveno varstvo borcev,
—	predlaga skupščini skupnosti ustrezne ukrepe za izboljšanje zdravstvenega varstva borcev,
—	sodeluje z organizacijami Zveze združenj borcev NOV pri reševanju problematike zdravstvenega varstva borcev NOV,
* — opravlja druge naloge, ki jih nalaga skupščina skupnosti.
48.	člen
Strokovno službo vodi vodja strokovne službe, ki ga imenuje skupščina skupnosti po usklajenem predlogu skupščin drugih skupnosti v občini, ki so oblikovale skupno strokovno službo, in na podlagi mnenja delovne skupnosti strokovne službe.
Vodja strokovne, službe je imenovan za štiri leta in je lahko ponovno imenovan.
49.	člen
Vodja strokovne službe opravlja predvsem naslednje naloge:
— Organizira tajniške naloge pri delovanju skupščine, zborov, skupnih organov in delovnih teles,
—	skrbi za pripravo analiz, poročil in informacij z delovnega področja skupnosti pa tudi za pripravo osnutkov samoupravnih sporazumov in drugih aktov skupnosti,
—	je odredbodajalec za izpolnjevanje finančnega načrta, periodičnih obračunov in zaključnega računa skupnosti in strokovne službe,
—	skrbi za zakonitost dela skupnosti in njenih organov ter za racionalno poslovanje,
—	sodeluje na sejah in sestankih ali zagotovi udeležbo drugega strokovnega delavca, ko je na poziv drugih organov in organizacij potrebno zagotoviti navzočnost strokovne službe,
—	organizira in usklajuje delo strokovne službe,
—"skrbi, da je delo v strokovni službi zakonito,
pravilno, pravočasno in racionalno,
—	organizira sodelovanje z drugimi organi in organizacijami v skladu z nalogami strokovne službe,
—	poroča skupnosti o delu strokovne službe,
—	po sklepih skupščine in njenih organov, opravlja druge naloge.
Vodja strokovne službe lahko prenese del svojih nalog na drugega delavca delovne skupnosti strokovne službe, ki ima posebna pooblastila in odgovornosti.
VI.	POSEBNO SODISCE ZDRUŽENEGA DELA NA PODROČJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
50.	člen
Za odločanje o samoupravnih pravicah in obveznostih v sporih, ki nastanejo v družbenoekonomskih in v drugih samoupravnih odnosih med uporabniki in izvajalci v skupnosti, za odločanje o sporih med skupnostmi ter zavoljo sodnega varstva pravic iz zdravstvenega varstva uporabnikov in izvajalcev, v skupnosti skupaj z uporabniki in izvajalci v drugih občinskih zdravstvenih skupnostih ali drugih samoupravnih interesnih skupnostih ustanovijo posebno sodišče združenega dela za področje zdravstvenega varstva.
Z dnem, ko začne veljati ta statut,. preneha veljavnost statuta Občinske zdravstvene skupnosti Litija z dne 21. 12. 1974.
St. 07-01/81
k Litija, dne 24. aprila 1981.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Litija
Ivan Boh 1. r.
LJUBLJANA MOSTE-POLJE
51.	člen
Pristojnost posebnega sodišča, postopek za njegovo delo in za uveljavljanje pravic, ki so v njegovi pristojnosti, sestavo sodišča ter druga vprašanja določijo ustanovitelji s posebnim aktom o ustanovitvi posebnega sodišča oziroma z drugim samoupravnim splošnim aktom.
VII.	OBVEŠČANJE IN JAVNOST DELA
52.	člen
Delo skupnosti in njenih organov je javno.
Skupnost. mora zagotoviti redno, prvočasno, resnično in popolno obveščanje uporabnikov in izvajalcev o vsem delovanju skupnosti in o problemih, razmerah v zdravstvenem varstvu v občini ter o njegovem razvoju, o uresničevanju planov skupnosti, o uresničevanju svobodne menjave dela, o porabi združenih sredstev pa tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za sklepanje in uresničevanje samoupravnega nadzora.
53.	člen
Uporabnike in izvajalce obvešča skupnost zlasti:
—	prek delegatov v skupščini,
—	s pismenimi gradivi za seje zborov in drugih organov skupščine,
—	z letnim poročilom o delu skupnosti,
—	z drugimi ustreznimi načini, ki zagotavljajo popolno obveščenost.
’
VIII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
54.	člen
Skupščina skupnosti je dolžna v roku 60 dni po izvolitvi novih delegatov v delagacije uporabnikov in izvajalcev, izvoliti organe v skladu s tem statutom.
Sedanji organi skupnosti opravljajo svoje delo. do poteka mandata sedanje skupščine
55.	člen
Do izvolitve organov iz prejšnjega člena opravljajo naloge teh organov sedanji organi skupščine.
Nove člane odbora za samoupravni nadzor je treba izvoliti ob izteku mandata sedanjih delegacij uporabnikov in izvajalcev.
56.	člen
Statut začne veljati, ko ga sprejthe skupščina skupnosti na sejah obeh zborov, ko da soglasje skupščina občine ter ko je objavljen v občinskem glasilu.
1052.
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na podlagi IT. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 224. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) na 6. seji 25. maja 1982 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka tehničnega dela zazidalnega načrta za območje MS 106 in 106/1 Spodnji Kašelj
I
Javno se razgrne osnutek tehničnega dela zazidalnega načrta za območje MS 106 in 106/1 Spodnji Kašelj, ki ga je izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljane v marcu 1982 šifra projekta 2648/79.
II
Dokumentacija iz prve točke tega sklepa bo razgrnjena v prostorih KS Vevče-Zg. Kašelj, Vevška 54, KS Zalog Agrokombinatska 2 in Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Proletarska 1, 30 dni v času od 4. junija do 4. julija 1982.
Rok za pripombe k osnutku poteče zadnji dan razgrnitve.
III
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 010/1-82-02
Ljubljana, dne 28. maja 1982.
Predsednica Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Gabrijela Jelen 1. r.
LJUBLJANA VIC-RUDNIK
1053.
Na podlagi 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81), 2. člena zakona o varstvu pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 58/78) in zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. maja 1982 sprejela
ODLOK
o izrednem obveznem radiofotografirahju prebivalcev krajevne skupnosti »Rakova Jelša« občine Ljubljana Vič-Rudnik
l.čton
Zaradi pravočasnega odkrivanja, preprečevanja in zatiranja tuberkuloze, pljučnega raka in drugih obolenj prsnega koša, se v krajevni skupnosti »Rakova Jelša« izvede izredno obvezno radiblotografiranje vseh prebivalcev, ki so rojeni v letu 1963 in pred tem časom.
,	2. člen
Cas radio!otograliranja je določen 10. in 11. junija 1982.
3.	člen
Stroški Organizacijskega dela radiofotografske akcije gredo v breme občinskega proračuna, stroški strokovnega dela akcije pa v breme občinske zdravstvene " skupnosti.	.
4.	člen
Po opravljenem radiolotografiranju se morajo na poseben poziv pristojnega zdravstvenega zavoda, odzvati vse poklicane osebe na kontrolni pregled.
5.	člen
Komite za družbene dejavnosti Skupščine občine . Ljubljana Vič-Rudnik je pooblaščen, da po potrebi lahko izda natančnejša navodila in sprejema ustrezne ukrepe za izvajanje tega odloka.
6.	fflen
Z denarno kaznijo od 1,000 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek:
—	kdor se ne odzove vabilu za radiofotografiranje ali kontrolni pregled,
—	kdor kakorkoli ovira ali preprečuje udeležbo na radiolotografiranju.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 51-1/82	t
Ljubljana, dne 26. maja 1982.
Predsednik Skupščine občine
Ljubljana Vič-Rudnik
Maks Klanšek 1. r.
LOGATEC
1054.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 164. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78 in 5/82), je Izvršni svet Skupščine občine Logatec na seji dne 20. meja 1982 sprejel
SKLEP
o razgrnitvi »Urbanističnega načrta Logatec«
I
»Urbanistični načrt Logatec«, ki ga je izdelala Katedra za prostorsko planiranje pri Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, se javno razgrne za 30
dni.
II
»Urbanistični načrt Logatec« bo javno razgrnjen in na vpogled vsem zainteresiranim v prostorih Ljubljanske banke — podružnice Logatec, Tržaška cesta 19 in v prostorih Komiteja za družbenoekonomski'razvoj in družbeno planiranje Skupščine občine Logatec, Tržaška 15/1.
III
K »Urbanističnemu načrtu Logatec« lahko, podajo v roku razgrnitve pripombe in mnenja delovni ljudje in občani, temeljne samoupravne organizacije in skupnosti ter drugi.
IV
Ta sklep se objavi na oglasni deski Skupščine občine Logatec in prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-2/82
Logatec, dne 26. maja 1982.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Logatec
Viktor Krmavnar 1. r.
SLOVENSKE KONJICE
1055.
Na podlagi 37. in 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, številka 18-1146/77 in 2-43/78) ter 178. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS. št. 12-878/78) je Izvršni svet Skupščine občine 1 Slovenske Konjice na svoji seji dne 26. maja 1982 izdal
ODREDBO
o zatiranju pršičavosti čebel na območju občine Slovenske Konjice
1.	člen
S to odredbo se določajo ukrepi za zatiranje kužne bolezni čebel pršičavosti (Acariasis apium), katera je bila ugotovljena v naselju Ličenca.
2.	člen
Zaradi odkrivanja, zatiranja in izkoreninjenja pršičavosti čebel se mora pregledati in zdraviti vse čebelje družine na območju naselij Ličenca, Petelinj ek in Jernej.
Območje navedenih naselij se proglaša za okuženo s pršico in se zanj odreja zapora čebelarstev ter prepoved izdaje zdravstvenih spričeval za čebelje družine in matice do konca meseca junija toga leta.
3.	člen
Laboratorijska kontrola zdravstvenega stanja čebelarstev na okuženem območju mora biti opravljena
v mesecu marcu. 1983.
Preglede in zdravljenja čebeljih družin opravi ob pomoči lastnika čebelarstva Veterinarski zavod Celje, poslovna enota Slovenske Konjice.
4.	člen	*
Stroški pregledov in zdravljenja čebeljih družin po tej odredbi bremenijo proračun postavka »sredstva za zatiranje živalskih kužnih bolezni« Skupščine občine Slovenske Konjice.
5.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi
v Uradnem listu SRS.
St. 322-33/82-9/6
Slovenske Konjice, dne 26. maja 1982.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice
Janko Kovač 1. r.
ŠENTJUR PRI CELJU
1056.
Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju je na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na svoji .2. redni seji, dne 13. maja 1982 sprejel
S KI, E P
e javni razgrnitvi predloga dopolnitve urbanističnega načrta Šentjur
■
.	l.člen
Javno se razgrne predlog spremembe urbanističnega načrta Šentjur, ki ga je izdelal Zavod za urejanje naselij občine Šentjur pod številko 51/69 v maju 1982.
2.	člen
Predlog spremembe urbanističnega načrta Šentjur bo javno razgrnjen v prostorih oddelka za občo upravo ter prostorih krajevne skupnosti Šentjur — center in Šentjur — okolica.
3.	člen
Pripombe k predlogu dopolnitve urbanističnega načrta Šentjur• lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi.
Rok za pripombe je 30 dni od dneva objave sklepa v Uradnem listu SRS.
Št. 350-9/82-2
Šentjur pri Celju, dne 13. maja 1982.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju
Ivan Jager 1. r.
VRHNIKA
1057.
Na podlagi 7. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni Ust SRS, št. 3/73) in 201. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na predlog Samoupravne komunalne interesne skupnosti Vrhnika na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. maja 1982 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju občine Vrhnike
1.	člen
Za območje občine Vrhnika se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za financiranje programa sanacije vodooskrbe v občini Vrhnika.
2.	člen
Skupna predvidena vrednost programa I. etape sanacije vodooskrbe bo znašala 88,030.000 din. Sredstva bodo porabljena za naslednje:
1.	dograditev vodnjaka na vrtinah VB-3 in VD-1 s črpalnicama,
2.	tlačni cevovod do Brega in vodohrama nad
Verdom,	•
3.	vodhram nad Verdom,
4.	gravitacijski cevovod od vodohrama nad Verdom do Lošce na Vrhniki,
5.	primarni cevovod od Lošce preko Gradišča do križišča Voljčeve ceste—Idrijska cesta—Cesta 6. ma-ja,
6.	stroški raziskav in ostali stroški.
Predvideni rok izgradnje je 18 mesecev.
3.	člen
Skupna investicijska vrednost objektov, navedenih v prejšnjem členu znaša 88,030.000 din. Od tega zneska se bo s samoprispevkom zbralo 45,000.000 din, Samoupravna komunalna interesna skupnost Vrhnika bo prispevala 7,807.000 din. dotacija Območne vode skupnosti Ljubljanica—Sava znaša 25.000.000 din, sredstva proračuna Skupščine občine Vrhnika 3,500.000 din in že porabljena sredstva za raziskave 6,723.000 din (raziskovalna skupnost SRS, Območna vodna skupnost in Fenolit Borovnica).
4.	člen
Samoprispevek bo uveden za obdobje treh let in sicer od 1. 7. 1982 do 30.-6. 1985. Samoprispevek botio plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju" občine Vrhnika po stopnji 1 od naslednjih osnov:
1.	delavci, ki dosegajo osebni dohodek iz delovnega razmerja po predpisih o delovnih razmerjih od čistega osebnega dohodka in nadomestila osebnega dohodka;
2.	občani, ki imajo dohodek od pokojnin;
3.	delovni ljudje, ki samostojno kot glavni ali postranski poklic opravljajo kmetijsko, gospodarsko ali poklicno dejavnost in plačujejo davek iz dejavnosti po dej ansko doseženem dohodku od osebnega dohodka,
zmanjšanega za prispevke in davke ter od nadomestila osebnega dohodka;
4.	delovni ljudje, ki plačujejo davek po pavšalnem letnem znesku in samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot:
—	glavni poklic od osnove, ki ustreza letnemu povprečnemu čistemu osebnemu dohodku na zaposlenega v SR Sloveniji za preteklo leto, preračunano iz devetmesečnega povprečja,
—	postranski poklic od osnove, ki ustreza trikratnemu pavšalnemu davku, odmerjenemu iz dejavnosti v istem letu;
0.	delovni ljudje in občani, od priložnostnih dohodkov iz kmetijskih, gozdarskih ali poklicnih oziroma drugih dejavnosti, avtorskih pravic ter od osebnih dohodkov iz naslova pogodb o delu, od katerih se plačuje davek po odbitku ter pri dohodkih iz avtorskih pravic za normirane ali dejansko priznane materialne stroške.
Ne glede na določbe iz prvega odstavka tega člena pa plačujejo samoprispevek po stopnji 5 »/o delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka negozdnih površin.
5.	člen '
Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij dijakov in študentov ter nagrad, ki jih prejemajo študentje in učenci na proizvodnem delu ozirorpa na delovni praksi.
Samoprispevek tudi ne1 plačujejo:
1.	delavci in občani, ki imajo čiste osebne dohodke iz delovnega razmerja po predpisih o delovnih razmerjih in od pokojnin, ki he- presegajo 8000 din mesečno,
2.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 11.500 din na gospodarstvo ih so zdravstveno zavarovani kot kmetje in združeni kmetje, ki so pokojninsko in invalidske* zavarovani na podlagi dohodka iz kmetijstva,
3.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti za čas, ko imajo pravico do oprostitve in olajšav po zakonu o davkih občanov ter kmetje, katerih kmetije so uvrščene v IV. davčno kategorijo in so tudi oproščeni plačevanja davkov od dohodka iz kmetijstva.
6.	člen
Znesek iz 1. točke drugega odstavka prejšnjega člena t.ega sklepa valorizira skupščina občine vsako leto z indeksom povečanja povprečnega devetmesečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih v občini Vrhnika.
7.	člen
Samoprispevka bodo na zahtevo oproščeni tudi delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila osebnega dohodka, ter od pokojnin, če dohodek na enega družinskega člana ne presega 4000 din mesečno. Pri tem se v dohodek štejejo vsi dohodki, ki so osnova za odmero samoprispevka.
O zahtevkih občanov, bo na podlagi mnenja občinskega organa, pristojnega za socialno varstvo, odločala posebna komisija, ki jo imenuje občinska skupščina.
Znesek iz prvega odstavka tega člena se valorizira vsako leto z indeksom porasta življenjskih stroškov, ki ga objavi Zavod SRS za statistiko. Ugotovitveni sklep sprejme organ iz tretjega odstavka 8. člena.
8.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva so namenska sredstva in se bodo uporabljala skladno z dotokom sredstev izključno za izvajanje programa navedenega v
2.	členu tega sklepa in se bodo zbirala na posebnem računu.
S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom upravlja Samoupravna komunalna interesna skupnost — temeljna enota za individualno rabo.
Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev opravlja organ, ki ga imenuje občinska skupščina v soglasju s skupščino Samoupravne 'komunalne interesne skupnosti Vrhnika.
9.	člen
Referendum bo v nedeljo, 20. junija 1982 od 6. do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi občinska volilna komisija.
10.	člen
Pravico glasovanja imajo vsi občani občine Vrhnika, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku. Pravico glasovanja imajo tudi zaposleni občani, mlajši od 18 let, stanujoči na območju občine Vrhnika, čeprav še nimajo volilne pravice za volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in še niso vpisani v volilni imenik.
11.	člen
Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o referndumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77). Referendum vodi občinska volilna komisija, ki tudi ugotovi rezultate referenduma na območju občine.
Odlok o uvedbi samoprispevka sprejme skupščina občine, če se bo večina vseh upravičencev glasovalcev na območju občine izjavila na referendumu za samoprispevek.
12.	člen
Izid referenduma se objavi v Uradnem listu SRS.
13.	člen
Na referendumu glasujejo delovni ljuje in občani neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je napisano:
»Skupščina občine Vrhnika
Na referendumu, dne 20. junija 1982 za uvedbo samoprispevka v denarju za območje občine Vrhnika za sofinanciranje programa sanacije vodooskrbe v občini Vrhnika, za dobo treh let, to je od 1. 7. 1982 do
30.	6. 1985.
glasovnica
PROTI	ZA
žig
Delovni ljudje in občani izpolnijo glasovnico tako, da obkrožijo besedo »ZA«, če se strinjajo za uvedbo samoprispevka, besedo »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinjajo.«
14.	člen
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi občina Vrhnika v proračunu in Samoupravna komunalna interesna skupnost Vrhnika.
15.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 1/1-014-02/82 •
Vrhnika, dne, 27. maja 1982.
Predsednik Skupščine občine Vrhnika
Andrej Vidovič 1. r.
1058.
Na podlagi li. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izj-avljanj a (Uradni list SRS, št. 23/77), 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in določil statuta krajevne skupnosti Ligojna, je skupščina krajevne skupnosti Ligojna dne 29. maja 1982 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za spremembo sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje rekonstrukcije, asfaltiranja in ureditve cest na območju krajevne skupnosti Ligojna 1 2 3 4 5
1.	člen
Razpiše se referendum za spremembo sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje rekonstrukcije, asfaltiranja in ureditve cest na območju krajevne skupnosti Ligojna .(Uradni list SRS, št 22/79).	*'
2.	člen
■ Na referendumu se glasuje o znižanju višine samoprispevka s tem, da bodo samoprispevek plačevali naslednji zavezanci:
—	delavci od neto osebnih dohodkov v višini 2 %>,
—	obrtniki in drugi nosilci zasebnih gospodarskih dejavnosti in samostojnih poklicev od čistega dohodka v višini 2Vo,
—	upokojenci, ki prispevajo 1 e/o od pokojnine,
—	kmetje prispevajo 5 %> od zavezanega davka od katastrskega dohodka od kmetijskih površin, delavci — kmetje pa 3 %.
3.	člen
Znižana stopnja samoprispevka iz prejšnjega člena
se uvede za čas od 1. 7. 1982 do 15. 7. 1984
4.	člen
Referendum bo v nedeljo, dne 20. junija v času °d 7. do 19. ure v prostorih Gasilskega doma v Ligoj-
n:.
5.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi
občani krajevne skupnosti Ligojna, ki so vpisani v splošni volilni imenik in vsi zaposleni občani od 15. lota starosti, ki še niso vpisani v volilni imenik.
6.	člen
Na referendumu se glasuje tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
»Krajevna skupnost Ligojna:
GLASOVNICA
Za referendum, dne 20. maja 1982 o znižanju višine samoprispevka za financiranje rekonstrukcije asfaltiranja cest na območju krajevne skupnosti Ligojna.
Samoprispevek bi plačevali:
—	delavci od neto osebnih dohodkov v višini 2 o/»,
—	obrtniki in drugi nosilci zasebnih gospodarski!) dejavnosti in samostojnih poklicev od čistega dohodka v višini 2°/o,
—	upokojenci 1 °/o od pokojnine,
—	kmetje 5 °/e od zavezanega davka od katastrskega dohodka od kmetijskih površin, delavci kmetje pa 3°/o.
glasovnica
.PROTI	ZA
žig
Glasovalec izpolni glasovalnico tako, da obkroži besedo »ZA«, Se se strinja s spremembo sklepa in besedo »PROTI«, če se s spremembo ne strinja.«
7.	člen
Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se uporabljajo določbe zakona o volitvah in delegiranju v skupščini.
Postopek vodi volilna komisija krajevne skupnosti, ki ugotovi rezultat glasovanja in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma.
Glasovanje vodi na glasovalnem mestu volilni odbor, ki ga imenuje volilna komisija.
8.	člen
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Ligojna, dne 29. maja 1982.
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti Ligojna
Lndvtk Gabrovec 1. r.
POPRAVEK
V sklepu o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v občini Celje, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 19/82 z dne 28. V. 1982 se v 3. členu, v oddelku »II. PROGRAM KOMUNALNIH UREDITEV PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH,« v stolpcu »udeležba v naložbah drugih nosilcev financiranja« pri KS Medlog dopišejo besede »OKS — enota«.
Sekretar
Skupščine občine Celje
Vlado Kamor L r.
POPRAVEK
Med podpisniki družbenega dogovora o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v SR Sloveniji, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 14-847/82 z dne 23. IV. 1982, je pomotoma izpadla Ljubljanska banka — Banka Domžale, ki je sicer dogovor podpisala.
Predsednik iniciativnega odbora Jože Oreškovič 1. r.
VSEBINA
Stran
PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE
1032.	Odlok o razrešitvi in imenovanju predsednika in
članov Komisije Predsedstva SR Slovenije za organizacijska in kadrovska vprašanja	1349
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
1033.	Navodilo o načinu ugotavljanja porasta cen stano- .
vanj pri določanju davčnih osnov od prodaje stanovanjskih hiš in stanovanj	1349
1043.	Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti	za leto 1982	1350
1035.	Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o pre-
hodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti	1350
USTAVNO SODIŠČE SR SLOVENIJE
1036.	Odločba o razveljavitvi 8. alinee 49. člena statuta
Ljubljanske banke - združene banke in pravilnika o metodologiji za vrednotenje zahtevnosti dela predsednika in članov poslovodnega odbora te banke	1351
1037.	Odločba o razveljavitvi pravilnika o metodologiji
za vrednotenje zahtevnosti dela predsednika, podpredsednika in članov poslovodnega odbora Temeljne banke	Nova Gorica	1352
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
1038.	Spremembe in dopolnitve pravilnika o pogojih in
merilih za odobravanje nepovratnih sredstev in posojil, namenjenih za reševanje stanovanjskih potreb kadrov v manj razvitih občinah, manj razvitih območjih in manj razvitih obmejnih območjih	1352
1039.	Statut Samoupravnega sklada za Intervencije v
kmetijstvu in	porabi hrane	v SB Sloveniji	13S3
Stran
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1040.	Dogovor o usklajevanju davčne politike v letu
1982	1359
1041.	Sklep o spremembi sklepa o ceni za odvoz smeti
In odpadkov (Ljubljana)	1363
1042.	Odlok o spremembi odloka o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje gradnje in obnove šolskega pro-
*	štora v občini Domžale	1363
1043.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Dravograd	1363
1044.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka	na	območju krajevne skupnosti Smarje-Sap	(Grosuplje)	1364
1045.	Poročilo o izidu glasovanja na referendumu za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje programa krajevne skupnosti to je izgradnja prizidka k osnovni šoli in telovadnice (Grosup-
lje)	1365
1046.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka programa zazidalnega načrta Zagoda (Idrija)	1366
1047.	Odlok o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v	občini Lenart	1366
1048.	Sklep o potrditvi poprečne izhodiščne cene za m* stanovanjske površine v stanovanjski soseski SB-136
ob Maistrovi ulici v Litiji	1366
1049. Ugotovitveni sklep o stopnjah, virih in osnovah sredstev za potrebe solidarnosti in vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva združenih v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti ob-
čine Litija za leto 1982	1367
1050.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske
zdravstvene skupnosti Litija	1367
1051.	Statut Občinske zdravstvene skupnosti Litija	1372
1052.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka tehničnega dela
zazidalnega načrta za območje MS 106 in 106/1 Spodnji Kašelj (Ljubljana Moste-Polje)	1379
1053.	Odlok o izrednem obveznem radiofotografiranju
prebivalcev krajevne skupnosti »Rakova Jelša« občine Ljubljana Vič-Rudnik	1379
1054.	Sklep o razgrnitvi »Urbanističnega načrta Logatec« (Logatec)	1380
1055.	Odredba o zatiranju pršičavosti čebel na območju občine Slovenske Konjice	1380
1056.	Sklep o Javni razgrnitvi predloga dopolnitve urbanističnega načrta Šentjur pri Celju	1381
Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju občine Vrhnika	1381
1058. Sklep o razpisu referenduma za spremembo sklepa u vedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje rekonstrukcije, asfaltiranja in ureditve cest na območju krajevne skupnosti Llgojna (Vrhnika) 1383
' Popravek sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v občini Celje	1383
— Popravek družbenega dogovora o pospeševanju
razvoja drobnega gospodarstva v SR Sloveniji 1384
„uj .. ž.avod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v jLjubijani — Naročnine za leto 1982 650 din. Inozemstvo 1808 din — Reklamacije se upoštevajo )e mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Gradišče 14 — Poštni predal 379/Vil — Telefon direktor, uredništvo, se-kretar. Sef računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo, naročnine 211814 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno
prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št. 421-U76