St. 172 LJUBLJANA Jtou (Mi nrafttnli pnfl) LI-, frfnM ~ Naročnina: u 1 mcaei S mtmc* ^i^fcvJUf leto L 75.—, v Inozemstvo 1 650 ^i^^^idBfr^S^ *°t ~ n l m ▼ Jiiote^r^^^gfrjgip^^ trgovske in obitac ogfaM 7$ *ot, rezanimivo izpopolnjevan.je tega, kar £^spehe» ob čim manjši odgovornosti, * — ...... ~ ob politični skrbi za čim ožje skupine? Toda vizija celote, njenega položaja in njenih potreb stoji tu' in svarilno dviga prst, opominjajoč vsakega izmed nas, da je prav ta celota — narod ono življenje, ki je v igri, veleč vsakemu izmed nas, da se moramo odločiti prav za one težje naloge, ako hočemo resnično služiti celoti in ne le temu ali onemu njenemu delu. Na tem stališču, ki je mnogo, nesorazmerno težje, nego bi bilo kakršnokoli strankarsko stališče, stoji «Edi-nost» in prav kot take mora iti njeno prizadevanje za tem, da bo Čim popolnejši in čim čistejši izraz vsega našega narodnega življenja. Le tak list more namreč koristno in vsestransko zastopati vse interese celokupnega našega ljudstva. Ako naj bo to mogoče, pa je potrebno tudi vsestransko sodelovanje občinstva. In tu moramo tudi danes apelirati predvsem na vse one, ki jim ni pretežka roka in ne pretrudna ter lahko vzamejo pero, da napišejo par vrstic «Edinosti». Številne so še vasi po deželi, iz katerih se nikdar nič ne sliši v javnosti In vendar se vrstijo povsod dogodki eden za drugim, vprašanje za vprašanjem se se je naučil v šoli in istočasno eminentno narodno delo. — Pozivamo torej predvsem nafto učečo se mladino, da se na gori opisani način novinarski udejstvuje. Vsi moramo skrbeti, da bo «Edinost* v vsakem oziru še popolnejši izraz vsega našega narodnega življenja nego do sedaj. Italija se bo posredovalo v rusko-romunsketn sporu RIM, 20. Nekateri inozemski listi pijejo, da bo italijanska vlada posredovala v rusko-romunskem sporu in da je njeno prizadevanje v poslednjem času imelo znatne uspehe. V kratkem se sestaneta v Rimu — tako pišejo inozemski listi — gen. Avarescu in čiče-rin v svrho rešitve spornega vprašanja Vse te vesti so neutemeljene. Njihov namen je škoditi Italiji in njeni diplomaciji v inozemstvu. pažnjo podporni akciji za poplavljene®. Iz vseh krajev države prihajajo poročila, da akcija rdečega križa zelo napreduje in da se ljudstvo odziva z velV krmi prispevki t prid nesrečnim poplavi jencem. Radikali so selo zadovoljni z govorom, ki ga je imel v nedeljo Stjepan Radić na Rabu. Položaj vlade je radi tega govora Se bolj učvrščen. Zagotovljen ji je tudi nadaljnji obstoj do je-3 eni. Uradništvo je radi nameravane redukcije draginjakih doklad vedno bolj vznemirjeno. Včeraj se je vršilo v uradniškem domu zborovanje beograjskega uradniStva, ki je poteklo povsem stvarno. Zborovale* so predlagali, da naj bi vlada odredila enkratni prispevek vseh državljanov v fcorfe* poplavljenim krajem, ter so protestirali proti nameravanemu znižanju plač, ki so pri današnji draginji itak zelo majhne. Napram tem predlogom je vlada zaenkrat ostaja pasivna. Na včerajšnjem zborovanju so uradniki sklenili, da se skličejo po vsej državi uradniški zbori v svrho protestiranja proti vladnim namenom. cijo, katera jI pa mora zagotoviti resnično vladanje. Zato zahteva spremembo ustave in začasno polno moč, da bo lahko 5e bolj uravnala bilanco, ustalila tečaje, zagotovila izvedbo zakonov glede narodnih mnjšin, preuredila upravo, izvedla mirno sodelovanje z inostranstvom, na pr. z Nemčijo, dvignil^ ugled Poljske v inostranstvu itd. Kakor rečeno, je bila ta vladna izjava sprejeta z zadovoljstvom, drugače pa je bilo glede sprejema posameznih točk v načrtu za spremembo ustave. Doslej so sprejeli omejitev glasovalne pravice obeh zbornic v smislu vladnega predloga, ki pravi, da se naj vrši proračunsko zasedanje pet mesecev; če bi proračun v tem času ne bil sprejet v obeh zbornicah, tedaj uveljavi predsednik proračun, sprejet v eni sami zbornici, če ga pa nobena ne sprejme, uveljavi vladni proračunski predlog. Odklonjene pa so bile točke glede omejitve proporc nega zastopstva, glede zvišanja starostne dobe volilnih je treba novo vlado vreči in razpisati volitve. V samih radikalnih in republikanskih krogih je veliko odpora da Herriotove vlade, baje zato, ker jo bodo podpirali socijalisti, ki si pa glede ta podpore sami med seboj nasprotujejo in je že prišlo do ostrih prerekanj med zastopniki socialističnega strankinega vodstva in zastopniki socijalistične parlamentarne skupine. Herriotov nastop v soboto je ustvaril sploh največjo zmešnjavo vsepovsod, stranke se cepijo, ustvarjajo se nove parlamentarne skupine v republikanskih in radikalnih krogih, na borzah in sploh v gospodarskih krogih vlada panika zaradi divjega padanja franka (samo včeraj je padel napram angleškemu šterlingu za več nego 30 točk!), poleg vsega tega pa prihajajo tudi od zunaj porazne vesti Amerika je povedala odkrito, da na kakšno spremembo pogodbe Mellon-Berenger ni misliti, na Angleškem s Herriotom niso zadovoljni in mu b<>do delali najbrže velike ovire — kako, to se bo pokazalo. Zastopniki lionskih upravičencev in glede veta državnega svilara so poslali brzojavko na zbor- predsednika v slučaju kakšnega spora med poslansko zbornico in senatom. Herriotova vlada Odmei* zadnjih dogodkov na Francoskem doma in v Inostranstvu PARIZ, 20. Herriot je sestavil naslednjo vlado: predsedstvo in zunanje zadeve Herriot, justico Colrath, notranje zadeve Chacrterops, finance De Monzie, vojno Pamleve, mornarico Renault, trgovino Lonchectr, proeveto Dalladier, javna dela Hesse, poljedelstvo Queille, delo Pasquet, pokojnine Bonnet, kolonije Dariac. imenovani so bili tudi novi državni podtajnika (S) in 2 visoka komisarja. Med temi vladnimi možmi so S radikalno socijalistični senatorji, 11 radakalno socijalističnih poslancev, 2 levičarska radikale a, 3 socijalistični re->ab£ikajici, 1 neodvisni levičar, 2 levičarska republikanca in 1 neopredeljen. Herriot je izjavil novinarjem, da je namen nove vlade samo ustalitev franka nico in senat, v kateri izražajo bojazen, da se bo morala produkcija svilenin zmanjšati, ki je že zdaj v težkem položaju, a tega položaja je krivo skakanje tečajev in neprestana kriza vlad. Španci In Francozi bodo še konferirall MADRID, 20. Ministrski svet je imel sejo, na kateri je general P rimo de Ri-ivera poročal o svojem potovanju na Francosko. V zvezi s končano maroško konferenco je bilo sklenjeno, da se zastopstvo obeh držav in sicer generala Sanjueiro in Pichu sestaneta v kratkem za določitev bodočega dela. BRZOJAVNI DROBI2 REVAL, 20. Letalec Weiss, ki hoče poleteti okoli vseh severnih prestolnic, je dospel iz Helsingforsa sem. PARIZ, 20. V S. Quentinu je bilo pri eksploziji v neki papirnici ubitih 6 oseb, 13 pa ranjenih. ROCHEFORT, 20. V nekem močvirju . . , , . , . so našli umorjenega predsednika stro- Z korvne organizaciji pristaniških delav- Hoot Konferenco Boh Izredna komisija za upravljanje kvarnerske pokrajine RIM, 20. «Gazzetta Ufficiale* objavlja kr. odlok z dne 3. junija 192fi, ki verja upravo kvarnerske pokrajine posebni izredni komisiji Člani te komi- postavlja ljudem, vsak dan rodi življe-lsije so reški podprefekt, comm. dr. Ici- __* . 1 _ _ " _ __A___-T- «« r* A J-i V> 1 i « r« « TT T O 1 l*" rt "H I 1 /\ T~> n AA1 A Vfc Ti 1 A/W\ A H ■ ^ V. ■ I ■■II m nje kaj novega v zadnji naši vasi, kar bi zanimalo vso našo javnost. Napačno je mnenje, češ da mora biti človek že šolan, če hoče pisati v časopise. Da temu ni tako, o tem se prepriča« takoj, Če poslušaš v nedeljo po mar Ši vaške može, kako razpravljajo med sabo o najrazličnejših domačih in drugih vprašanjih. Marsikateremu zboru «šolanih» J j adi bi mogli ti resni možaki služiti za zgled. Ko ste se torej tako pogovorili med seboj pred cerkvijo po maši ali v gostilni, ta ali oni naj napiše <■ Edinostih par vrstic o tej stvari. Nič se ni treba sramovati, ako nimaš gosposke pisave, uredništvo bo že poskrbelo za drugo, glavno je, da poveš, kaj in o čem naj bi se pisalo iz tvoje vasi. Ne veruj tistemu, ki ti pride, češ da take domače stvari niso za «Edi-nost». Vedi, da te taki ne učijo prav, temveč da le agitirajo proti «Edino-sti» — tvojemu glasilu. Predvsem pa je poklicana za tako sodelovanje z «Edinostjo» naša mladina, fantje in dekleta. Vsak dogodek javite v kratkem pismu, v par besedah «Edinosti». Uredništvo bo, l^akor že rečeno, skrbelo za ostalo, bo odločilo, ali se sme objaviti ali ne, bo popravilo morebitne pogreške itd. Če se kaka stvar ne objavi, se ne smemo ujeziti. Pišimo zopet drugič in tako vsaj vsak teden. Naravnost neodklonljiva dolžnost pa je naše učeče se mladine, srednje- in $ri&okošolcev, da se tudi novinarski udejstvujejo. Sedaj, ko so počitnice in £e nahajajo naši dijaki doma, bi je ne Ukrepi proti Bolgariji radi konrftaftklh vpadov BUKAREŠTA, 20. (Izv.) V kratkem s& bo vršila nova konferenca Male antan-te, ki se bo pečala z Bolgarijo. Romunska vlada je sporazumno z jugo-slovensko vlado sklenila, da se končno raačistr^ vprašanje vpadov bolgarskih komitašev na romunsko in jugoslo-vensko ozemlje. Pričakujejo, da bo ta konferenca zalo ostro nastopila proti Bolgariji. lio Baccich, dr. Diego Arieh, princ-comm. Riccardo Pignatelli di Monte-calvo in inž. Francesco Domladis. Mezdno sibonle o Vatikana Vatikanski vrtnarji zahtevaj« draginj-ske dcklade — kajti s 14 Urami dnevno ne morejo Izhajati RIM, 20. Med uslužbenci svete stolice se je pričelo mezdno gibanje, ker niso bile še izplačane obljubljene draginj-ske doklade. Vatikanski vrtnarji delajo namreč dnevno po 9 ur in nikakor ne morejo izhajati z dnevno plačo 14 lir. Danes so se vrtnarji zbrali pred vatikansko direkcijo ter ji zagrozili, da bodo opustili dela, ako se jim ne takoj izplačajo draginj ske doklade. V krogih svete stolice je naprarvil Nova vlada na Gcfikem ATENB, 20. PangaJosov proglas na ljndstvo (gi. včerajšnjo brzojavko) trdi med drugim, da je opoeicf ja pripravljala nasilen preobrat sedanje vladavine, pri Čemer naj bi se Pangalos usmrtil, kakor je ba$e razvidno Iz nekega Plastirasovega pisma lastnim atenskim pristašem. Zato se je Izvršila aretacija glavnih vodij demokratske stranke. Papanastaeiu je ubeial, Mihalopulos in Kafandaris pa bosta na otoku Naksu strogo nadzirana. Evtazias je že sestavil novo vlado, ki ji je bila dana v finančnem oziru diktatorska oblast. Vlada je ie prisegla in jo sestavljajo Rufos za zunanje zadeve, Spyrilos za notranje, Tsorulis za vojno, Haritakis za poljedelstvo, Philacdros za begunce, Ladopulos za finance, Pop za prosveto, Argyropulos za promet, Damianos za pravosodje in Leonidas za mornarico. Z Evtaziem be bo Pangalos posvetoval glede morebitne vrnitve na Naksos pregnanih notitikov v Atene. Minister energijo, treba pa je za to miru v deželi. Finančni minister De Monzie pa se je izrazil, da vlada ne bo zahtevala inflacije, pač pa je vsak finančni minister bres moči, če mu ne dado neke svobode v delovanju. Obenem z zaupnico bo vlada od zbornice zahtevala sredstev za finančno delo. Ta izjava De Monziejeva je dala raznim listom povod srednje zapadnih deželah Združenih za ostre napade na Herriota, češ, da i držav je silovito neurje napravilo za hoče uvesti vladno diktaturo, ki jo je j več 100.000 dolarjev škode. Devet oseb odrekel Briandu in Caillauxu. Že prej i je mrtvih, nekaj stotin ranjenih, je bilo mnogo nasprotstva do zopetnega BARCELONA, 20. Jan Duran, ki je s nastopa Herriotovega v ulogi vladnega Francorn izvršil polet iz Španske v vodje. V senatu so javno govorili, da j Buenos Ayres, se je smrtno ponesrečil. cev. MADRID, 20. Pleme rifanskih Adma-sov se je vdalo. ANGORA, 20. Zastopniki Velike Britanske in Turške so podpisali mosul-sko pogodbo. NEW YORK, 20. V vzhodnih in Oprofonje mh narodne manjšina £ t^?^??^ Te^^o^aLtte9!? Kakor smo javili v včerajšnji Ste- +tako pooMastilo, je zopet začelo po- vilki ete iP odr>oiifvl v nedplio nonolrine •, Jatl knJIzlce postni hranilnici na Dunaj, je Hkvidi,aia d° 20u00 Včeraj se je vršilo v ministrstvu za notranje stvari pod predsed niš tvom ministra Federzonija posvetovanje, katerega so se udeležili poleg tržaškega prefekta tudi videmski in istrski V istem času se je poslal oni del knjižic, ki so bile Že likvidirane, poštni hranilnici v Rim, da vknjiži obresti od 1. januarja 1925 in da nakaže kredite. Kakor S6 bodo knjižice vračale iz Rima, a irrHo iali (^ni --1__•• prefekt, faflisrtovski komisar za tržaško ^S^L^h 1 ^aLdi itaIijansk.e ^J?" r žice, katere pa bodo, kakor znano, vinkuli- rane za dobo 6 mesecev računajoč od dneva, ko so bile izdane. fa&istovsko zvezo posl. Ricci in faši-stovski pokrajinski tajniki z Reke, iz Vidma in iz Pulo. Predmet posvetova- lne! o je zamotano in kočljivo in tozadev- nja je tvoril pretres političnega pole- j ne operacije se morajo izvršiti natančno laja v novih pokrajinah z odrom najin 3 primerno previdnostjo — toliko v in- vfLTajn* ^J^T^ ** ^ vprašanje dru gor ode ev. O sklepih nimamo še podrobnih poročil. Čim bodo znani, bomo poročail Kriza milnm sveta Kriza mestnega sveta, ki je izbruhnila ... s odstopom njega fašistovske večine, se JJ0?.1}**11 ra^ecu začne z izdajanjem novih bliža svoji završitvi. Tukajšnja prefektura j ™-|lžlc' kl ae 1)0(10 lakoJ" izročevale imet- teresu poštne uprave kolikor tudi upnikov (imejitefjev knjižic) in radi tega ni bilo pri najboljši volji mogoče vršiti likvidacije z ono brzino, ki jo upniki upravičeno zahtevajo. Vsekakor pa se more zagotoviti, da se še tekom tega meseca ali najpozneje v pri- je sporočila včeraj uradno županu sen. Pitacco, da je imenovan občinski komisar in da se bo vršila že danes popoldne predaja občinskih uradov. Vlage pri Uvll poital kromioicl nikom. SMRTNA KOSA Včeraj je umrl tu v Trstu znani in ugledni trgovec in krčmar g. iPavel Tomažič. Pokojnik je užival splošno Tukajfinja trgovinska zbornica je preje- ^jfMt ^ la na vpraSanje, naslovljeno na poštno krogih. Pogreb se bo vršil danes ravnateljstvo v Trstu glede vlog pri bivši ^ popoldne ob 16.30 iz hiše žalosti v ul. G. sledeči od- n&nčne komisije se je takoj podal k papežu ter mu poročal o položaju. Na-svetoval je tudi ukrepe za ureditev gmotnega položaja vatikanskih uslužbencev. Pomorsko letalo ponesKfflo Major Fon ti ntonll . Letalec De Plnedo ranjen PISA, 20. Danes ob 5. zjutraj se je na odprtem morju ponesrečilo letalo «Dornier Wall». Pri tem je utonil major glavnega aeronavtskega stana Lui-gi Fonti. Ranjeni pa so bili gmmj letalec polkovnik De Pinedo, poveljnik Dal Prete,, ^mornariški poročnik GiovMuU Bianchino in pilot poročnik Croslo. . . , , . . Trupla majorja Fontija niso Ae naSH. femelo 0>iti stvan, ki bi ne prišla vi Letalo je bilo močno poftkodovam. Po- VARŠAVA, 20. Ministrski predsednik Bartet Je Imel včeraj v sbornid naznanjeni gwor, ki je bil "^reiet s ^recej-ftnjfm zadovoljstvom tako s strani zbornice kakor ttska. V uvodu je dokazoval s Številkami, kako se ^ noftj-sko gospodarstvo pod novu vlado rsi vfjalo vedno bolje, tako kar se tiče nawTkoveŠEĐja bilance, stabilizacije zk** kritja dolgov v inostranstvu, kar je f» mogoče s —neservami Poljaka banke, s Omer so rešene zlate zaloge v tujini, dalje kar se tiče naraščanja Izvuus napram uvoeu. padanja ueea?»8lenoea in stabiHeadje cen. Vla-da ima namen uvesti mvo danedua- avstrijski poštni hranilnici, govor: V odgovor na tozadevno pismo se zagotavlja trgovinska zbornica, da posveča poštno ravnateljstvo temu vpraSanju vso svojo pozornost, da bi s« dosegla čim hitrejša rešitev. V likvidaciji je bilo nastalo majhno za- SKVADRISTI V MILICI. Kakor poroča včerajšnji «Fopolo di Trie-ste», je bilo vprašanje Skvadrizma končno _ __^ t _ rešeno na shodu nekdanjih škvadristov, kl tiSje radi dopisivanja s pristoj^i^"miS- i fl vrSl1 Pf\ek,i ponedeljek v dvorani strstvom spričo odredbe tega poslednjega,! I?mte P?d yodstvom konzula legije sv. Juda se imajo obresti po 3 od sto, ki jih je sta g' Pirel,lja- Vsi Skvadnati - okoli 300 Vasari 2. Užaloščenim družinam naše iskreno sožalje. plačevala dunajska poštna hranilnica, računati v tej meri samo do konca marca L 1919, medtem ko se imajo računati od tega hipa dalje obresti, kakor so določene sa italijansko poštno hranilnico, namreč po 2.75 od sto. Spričo Škode, kl bi jo trpeli prizadeti radi te odredbe, je smatralo poštno ravnateljstvo za potrebno, predočtti ministrstvu svoje staliSče v tem pogledu. Nagla-Salo je, da bi zopetno pošiljanje onih knjižic na Dunaj, katere so le bile likvidirane po 3 od sto, povzročilo novo zakasnitev v Izdajanju italijanski knjižic. Pristojno ministrstvo je spregalo predlog ki privoli- — so vložili pismene prošnje za sprejem v državno milico. S tem je odpravljena največja teikoča, ki je ovirala izgladitev hude krize, katera je že dolge mesece razjedala tržaški fašizem. _ IZ URADA POL. DRUŠTVA «EDIHOST» V TRSTU. Martin Petek - Trst: Izposlovali smo iz-plačitev obroka; pridite v urad. _ Tajništva Druitvene vesli — Šentjakobska podrni. g. D. sklicuje za danes ZUVll odborovo sejo. EL «BDnrosT» V Trstu, dne 21. Julija 192$. TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG. Cene 20. VII. 1928 na debelo: Zelenjava: Solata 40—60; paradižniki 40 do belo zelje 60—100; rumeno zelje 40 do SO; vrzote 70—100; krompir (letošnji) —55; radič (velik) 70—300; fižol (velikj ▼ strožja) 50—100; fižol nov (z luščinami) €0—110; fifcol zelen slovenski razredi. Mislim, da to željo izrazim tudi v imenu vseh prizadetih stariSev Lazareta. Oče. opsoval Lovišček Hvalico Ss prej s »svinjo!* Radi pozne vre se prenese rasprava. Izvozni tro ▼ Gorici dse Ml folija 1128. Cene: Vajin od 0.90 do 0.40; kumarce od 0.40 do 0.60; hruške od 1,— do 2.80; skuša ostala mladina potom prosvetnega dela koristiti sebi in drugim. Se ena stvar je, ki jo ne moremo zamol-čatL To je udeležba plesov s strani Šolske in komaj šoli odrasle mladine. Dogodi se celo, da odrastli odidejo in ostane na plesišču sama mladež. Ako nimamo nikakih breskve od 4.50 do 6.—; marelice od • zakonov, ki bi sabrao je vali mladini ude- 2.30 do 4.—; češplje od 3.50 do 3.80; fige od"1.20 do 1.60; cimberji od 0.80 do 1.10; krompir 0.36; jabolka od 0.60 do 1.20. Dovoz na trg je bil ta dan precej velik; največ se je pripeljalo hrušk. Zanimanja za vse j« veliko, ostaja, le manj vredno blago, posebno drobne hruške, ker je popradevanje le po lepem blagu. Fige gredo h koncu; za izvoz ne prihajajo več v pošte v, ker so prezrele S krompirjem gre dobro naprej. Kupčija se je popravila, ker je lepo vreme. Cena se drži. ležbo plesov, bi bila pač dolžnost prirediteljev, da tozadevno ukrenejo gotove korake. Prav nič ne bi trpela njihova blagajna in s tem bi vzeli mladini vsaj eno priložnost, kjer se kvari, saj jih ima na drugi strani itak preveč. Ako ne bomo sami pazili nanje, drugi tudi ne bodo. Toliko v svarilo in premišljanje! VIPAVA Tukajšnjo gasilno društvo priredi vi nedeljo dne 25. t. m. Saloigro «Aviomo- ljubico Zizo Lambrino, ki ga toži za- Razne zanimivosti — Rum unski kralj je odpotoval na letovišče v Francijo. Listi so poročali, da je v zvezi s tem potovanjem obisk pri prejšnjem prestolonasledniku • Ka-rolu in pomirjen je z njim, kar so pa vladni krogi v Bukareštu zanikali. Princ Karol je, kakor znano, sedaj na Francoskem, kjer ima težave s svojo bilist» v dvorani gospe Hrovatin. Pri-četek ob 3.30 popu Pričakuje se velika udeležba, saj je zagotovljenih par uric zabave in smeha, UPIJAN Pred tednom smo poročali, kako sta oče in sin dobila ne daleč od solkanskega mosta najprej obleko, potem pa tudi utopljenca. Bil je popolnoma neznan. Komaj črez precej fiaaa se je mogla' ugotoviti njegova osebnost: Bil je to Franc Dolgan, sedem in Šestdeset let star, doma s Stare Sušice, županstvo fimihel na Krasu. Skoraj gotovo je, da je nesrečnež pri kopeli utonil. voljo otroka, katerega je imela z njim, a ga on za svojega noče priznati Dosedanji prefekturo! občinski komisar I ven Mrak. je podal demisijo. Za novega komirmrja so imenovali dr. Matijo Marzana, voditelja kmetijskega urrida v Tolminu. Dr. Martan je našim ljudem poznan, posebno radi svojega postopanja o priliki zartnjfti političnih volitev. Ker so pa vladale v tolminski občinski upravi neznosne racmane, je ven-dajte veliko pričakovanje med ljudmi, v kotkko se bodo stvari izboljšale. Kova izprememba obljublja izboljšavo ravno v onem, kar smo šm Ktgosedi v na»-ftem Usta: zidava vodovoda, občinskega doma Itd. V času sptotoah pokretov, moramo zaznamovati tedi pri nas močan pokret. Ni to oni pokret, kl ga zasledujemo po našem ni to eno mlarihiiiko gibanje, ki prihaja kot avef eok v veje in deblo, niso to ona tetnje, ki akešajo ubraniti mladino zdravo in sposobno za vsako delo, resno m koristno; ampak to je odo sredstvo ca katerim se širina slab namen, s ptesom uničiti mladino. Ravno danes, ko bije ura dela, resnega in premflljenega, ravno danes pojejo kladiva bolj kot keda| preje in zapi ja-jo žeblje v podoba plesi15. Čuditi se mora človek, da je kljub neprestanemu de&evj* tetoSniBga poletja, zadobilo to gibanja tako močan razmah v naši dolini in okolici. Dejstvo je, da se je oprijel tega dela tudi del mladine ter ifiče na plesišču razmaha svoja daše, dočim pa - ,± iSf iLf . - Vesli z SoriSkesa Goriške mestne vesti POHOTNE RAZI HA VE V GORICO. V pondeljek se je nadaljevala razprava proti Hvalici Ivanu, obtoženemu, da je ustrelil svojega nasprotnika Loviš čeka Franceta. Zaslišal se je obtoženec. Kaj pravi obtoženec? 15. marca sem se vrnil s Kanala domov. Tu mi pride pravit prijatelj Stergar, da bi rad Lovišček Franc z menoj uredil račune. Tudi dekla mi je povedala, da je Blišala od drugih, kako je Lovišček Franc grozil meni. Videl sem ga kmalu na to od daleč in on me je opsoval. V gostilno mojega strica Gerbca, kamor sem šel s prijatelji, je kakih dvajset minut pozneje vstopil tudi Lovišček in me takoj vprašal, če sena se pričel prepirat. Odgovoril sem, da sem na obisku svojega strica. Beseda je dala besedo^ kmalu bi prišlo do rabuke, a jaz sem po-1 zval prijatelje, naj se odstranimo iz gostilne in prožil Loviščeku svojo roko v končno spravo, a on mi ni hotel seči v roko. Sunil me je in me vprašal, sem li jaz poslal v «Cuka na pal'ci» notico, po kateri se je čutil žaljen. Zanikal sem in mu ponudil, naj bi se šla oba prepričat v Gorici k uredništvu, da v resnici nisem poslal žaljivk v omenjeni list. In tu je začelo. Lovišček me je prejel za ovratnico in z rezilom mi je porezal jopič. Skušal sem se ga otresti, zopet mi je rezilo porezalo obleko in ko je nameril sunek na moje grlo, sem se zavedel nevarnosti, vzel revolver izza pasu in streljal. Streljal sem, ko me je nasprotnik držal za srajco. Predsednik: Ali si nista bila tekmeca v ljubezni? Hvalica: Ne! Predsednik: Vendar ste skrbniku dekleta prepovedali, da bi sprejel Loviščeka. Hvalica: Rekel sem mu naj ne dovoli, da bi šlo dekle po noči iz hiše, ker ni lepo, če hodi dekle igrat karte. Ko je obtoženec izjavil, da ni bil s člankom v «Cuku» v nobeni zvezi, in da se ne more spominjati psovke, ki mu jih je zabrusil Lovišček v obraz, je bilo tudi njegovo zaslišanje končano. Predsednik je nato pokazal porotnikom obleko, ki jo je nosil obtoženec na dan umora na sebi. Zaslišujejo se priče. Prvi je na vrsti oče ustreljenega Loviščeka. Pove, da je bil prav oni dan v hiši Hvalice, bil je poten, zato si je zaželel kozarca vode, ki mu ga je tudi dal obtožencev brat. V tem je došla vest, da je Hvalica ustrelil njegovega sina Franceta. Sin mu je bil potožil, da ga je bil Hvalica djal v list. Brat Loviščeka je povedal, da sta bila Hvalica in njegov brat dobra prijatelja, vedno sta bila skupaj. Zdi se mu, da je ustrelil Hvalica njegovega brata, ker je vedel za tatvino, ki jo je izvršil Hvalica. Priča Gerbec Josip, bratranec obtoženega Hvalice je slikal dogodek, kako se je izvršil. Vprašan od državnega pravdnika: Kdo je bil prvi, ki je dal nasprotniku zaušnico, je izjavila priča, da je bil to obtoženec Hvalica. Izjavil je pa tudi, da je bil delu, ker v vsakem mornarju je tudi ne- Boriena porotna. Trst, 20. julija. Amsterdam 1210, Belgija 65, Francija 62, London 147.50, New York 30.25, Španija 470, Švica 585, Atene 36, Berlin 715, Bu-karešt 13.50. Praga 89.25, Ogrska 0.0410, Dunaj 425, Zagreb 53.50. VojnoodŠkodninske obveznice 67. nAROVI V počeščenje spomina pokojne Milice Schmidtove daruje družina Dr. Sedmaka L 25.— podružnici sSolskega društva« pri Sv. Ivanu. HALI OGLAS! BERLITZ-SCIfOOLvu Torre u,nca J1-pouk-1? i prevodi v vseh jezHcth. {1067 GOSPA, 38-fotot, lopa perilo, veze, lika, zmožna TM& kišmh del, oriba}* na dom po Štiri lire dnevno, ViaJe Venti Setftemfare 15, Wolf. 1132 GOSPOD, vait slovenskega in italijanskega jezika tudi v MMhnm poslovanju, želi dobiti službo v pisani afi v kakem uradu za dobo dveh mesecev, m sicer a*gaa4a ki septembra. Nastop službe lahko triko)! Naslov pri upraevniStvti. 1131 SIR, ovfiji, pomladni, v pinjak, ima na prodaj Rafael Zkoic, stara t>£o>vina s shrom, Deskle. 1093 BABICA, avtorisvaaa, sprefeata noseče. Govori slovansko. Stavec. Via Crnika 29. _1096 PRSMI HRUP priporočljiv proti kroničnemu kaa-in bronfefajafaom al akcijam. Steklenica za odrasle L UO, za otroke L 5.—. Dobiva sc samo v UkatM Castsnanovfcfe, Ttmt, Via Gru liani 42. 1069 GLTIOL je pravi dobrotnik vseh cmlh ki trpijo na živčni oeiabeJoeti, glavobolu, pomanjkanju slasti. Glykol je splofeen m energičen obnovitelj. Prodaja se v lekarni Castellanovick, Trst Via Giu- KRONE plataie po L 2.35 zlnttrna STERNlN - Trst Via Mazzini 43 770 76S? pfiačuje ALOJZU P8VH, mia MalSi 7, prvo nadstropje Pazit« na n&slc*V|, Pasti t? oa naslov! Vipavsko, istrski refosk in kraški tevan. Na bebelo in za družine Via 8« XX seU&sil« bre 94 (prej Acqueciotto) na drobao in družine Via Giuiiaal 32. Tetef. 2-4* Priporoča sc lastnik 552 FR. STRANCA!*. Zobozdravnik Dr0 Sardoč D« ordinira v TRSTU Via M. R. Isbriani 16,l.(pTžjViaLtoanoi) Od 8-12 in od 5-7 755 SHia: 3 VOZNI RED CENTRALNA POSTAJA TRST - TRtIČ - C5RVINJAN - BENETKE Odhodi: 5.TO; 6.10; 8.0S; 10.09; 13.30; 14.55; 11.—f 18.—; 18.15; 19.30; 23^15. Dohodi: 5 JO; 8.10; 10.—; 11.05; 13.1C; 14 15; 17—; 18.25; 20.35; 23.Ž5; 23.50. TRST - GORICA - KORMIN - VIDEM Odbodi: 5.40; 6.25; 7.10; 8.20; 12.45; 15.35J 17-30; 19155. Dohodi: 7.53; 20-—; 22.55. TRST - NA3REŽINA - SV. PETER Odhodi: 1.—; 5.05; 7.—; 9.25, 16.30; 18.40; 19.45; 20.20; 21.05. Dohodi: 4.—; 7.—; 7.35; 8.30; 12.35; 16.42: 18.43; 20.15; 21.35; 23.10. DRŽAVNI KOLODVOR TRST - BUJE - POREČ 10.—; 13.55; 18.25. 7.50; 12.15; 18.10; 21.15. TRST - GORICA - POD2RDO 6.10; 6.50; 12.—; 17.35; 18.35. 7.37; 11.51; 15.35; 21.25; 22.40. TRST - HERPEI JE - PULA 11.55; 12.30; 19.05. 9.50; 16.04; 21.32. ač". v.-^vSV^ 8.55; 11.50; 14-35; 18.—; 19^-j POSTOJNA 11.30; 14.45; 9.15; 11.25ji Odhodi: Dohodi: Odhodi: Dohodi; Odhodi: Dohodi: 5.20; 7.32; ^..... ^ * Potrt! neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naS ljubljeni brat, svak, stric, nečak PAVEL TOMAŽIČ trgovec-krčmar danes zjotsaj, po krstiti bolezni mirno v Gospodu preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v sredo, dne 21. t m, ob 16.30 iz hiše žalosti ulica G. Vašari St Z TRST. dne 20. julija 1926. Josip, Ivan, Franc, bratje. Marija por. Ba it i sta, sestra. Marija, Ema, Frančiška, svakinje. Ivan Prelog, stric, nečaki, bratranci in ostali sorodniki. To veli« kot direktno obvestilo carsa V. L R, 47 Trst Mž J PODLISTEK JULES VERNE: (75) Skrivnostni otok — Aj, Pencraff, je rekel Gsdeon SpHett, rad bi vas videl, kako tnale e harprnom ravnati I To mora MU nekaj posebnega. _Prav posebnega in ne brez nevarnosti ga je prekinil inftenir, toda ker nam manjkajo sredstva, s katerimi bi napadli žival, je bolje, da na to ne mislimo. — Čudim se, da se dote kiti v tej razmeroma visoki Strini. — Čemu pa ne, gospod SpHett? je odgovoril Harbert. Nahajamo se bad v tistem delu Tihega oceana, ki ga imenujejo amerikanski ribiči «Whale — Fleld« (hitovo polje) in tu sredi med Ntm> Zelandijo in Južno Ameriko se srečujejo pogosto ti morski velikani. — Tako je, je potrdil Peoercrff, meni se je zdelo celo čudno, da nismo ie večkrat videli kitov. Kar pa se tistemu tam ne mo-moremo približati, tedaj je to za nas vseeno.« Pencroff se ni mogel vzdržati težkega vzdiba, ko se je podal zopet k svojemu kaj ribiča, in če je lovsko veselje vsaj nekoliko v razmerju z velikostjo živali, tedaj si moremo predstavljati, kaj občuti kitolo-vec v bližini takega kita.. Pa če bi Slo samo za veselje! Toda za naselbino bi Ml kit dragocen plen, ker bi se bili preskrbeli z oljem, mastjo in ribjo kostjo, s predmeti, ki se dajo prav različno uporabiti. Zgodilo pa se je, da se tisti kit ni hotel oddaljiti od otoka. Gedeon Spilett in Harbert nista izpustila iz rok daljnogleda, pa če sta bila na planoti Lepega razgleda ali pa pri oknih granitne hi£e. Cek> Nab, ki je pazno nadzoroval svoje peči, je sledil giba>-nju živali. Kit je prišel globoko notri v Zvezni zatok, ga naglo preplaval od Čeljustnega do Krempljastega rta s svojimi mogočnimi repnimi plavu tami, s katerimi se je skoraj skokoma in a hitrostjo 12 milj na uro pomikal naprej. Zdaj pa zdaj se je tako približal otoku, da so ga natančno videli. Bil je to južnomoraki kit, ki je ves črn po talesu in ima bolj ploščato glavo kakor oni iz severnih morij. Videli so, kake je skozi odduSnike izsi-kal v precejSnjo viSino velik oblak, oMak pare ali vode. ker — kakor je Čudno, pa je resnično — ne prirodoslovci ne kito!ovci si niso o tem na jasnem. Jeli zrak aH voda, kar izsikuje na ta način? Zdaj so bolj mnenja, da je to para, ki se na mrzlem zraku zgošcuje v dež. Navzočnost morskega sesavca je neprestano vezala pozornost naseljencev. Posebno Pencroff je bil nemiren in je večkrat prenehal z delom. Veselil se je pač kita, kakor se vesele otroci prepovedanih reči. Ponoči je v snu glasno o njem govoril, in če bi le imel potrebna sredstva približati se mu, Če bi recimo Čoln držal vodo, ne bi se niti trenotek obotavljal in se spravil na velikana. Cesar pa niso mogli naseljenci izvršiti, je napravil zadnji slučaj, in 3. maja je Nab z okna z zmagoslavnimi kriki oznanil, da je kit nasedel na obrežje otoka. Gedeon Spilett in Harbert, ki sta baš hotela na tov, sta pustila puške, Pencroffu je padla sekira iz rok, Cir Smith in Nab sta naglo pritekla ven in vsi so odhiteli tja na mesto. To je bilo na peščenem obrežju, tri milje daleč od granitne hiše. Morje je bilo visoko in zelo verjetno je bilo, da se kit no N> mogel zlepa osvoboditi. Vsekakor so morat! hiteti, da mu preprečijo umik. Vsi so vzeti s seboj droge in okovane palice, tekli preko mostu Hvale, nato ob njenem desnem bregu dalje proti obrežju, od tu pa so nns<* ljenci rabili Še dvajset minut do ogromr.e živali, med katero je mrgolel pravi ob'aT ptWev.