Štev. 3. V Iijabljani, 1. sušca 1903. Leto IV. Pesem o Američanih. ¦• i- » ,,Z Bogom, mati, z Bogom, očka, Pa nam bodo pošiljali z Bogom sestra, dragi brat; žarnega zlata, srebra, gremo tja frez širno morje, in obogateli bomo sre?e boljše si iskat . . ." vsi do zadnjega doma." Tak so peli . . . R črez morje Vsi tako po beli vasi nesle so jih ladje tri; bajno govorili so, vsi so šli, vsi krepkt fantje, a na ladjah mladi fantje mi ostali smo sami . . . žalostni tožili so: ,,flj, v Rmeriki - deželi — /i^h, morda nikdar vef dragih tam je pa zares lepo, . ne ugledam starišev, aj, v Rmeriki-deželi ah, morda nikdar ne vidim žarno kopljejo zlato . . . milih več tovarišev . . ." In črez morje, širno morje nesle so jih ladje tri . . . Vsi so šli, vsi krepki fantje, mi ostali smo sami . . . 2. Pa izstopili, pa izstopili Pa so šli dalje po poti neznanem, fantje mladi so, v srcu vsem žalost, bridkost . , . pa po zelenih ameriških tleh ,,Kje ste, vsi tisti lepi fasi, dalje odšli so . . . kje domovina, prostost?" ,,Hej, ti flmerika, širna Rmerika, In dalje so šli . . . Glej, po gozdih zelenih boš nas redila? — pa ptifice pele so, Pridne in krepke si delavce pred njimi, za njimi ob poti neznanem v nas pridobila . . ." pa rože cvetele so . . . Strninski .