Od 23. do 24. oktobra med 9. in 17. uro DAN
ODPRTIH VRAT.
TESTNE VOŽNJE.
Nova mazda 626 je na voljo že
od 34.990 DEM.
AVTOHIŠA KRŽIŠNIK
Roman Kržišnik s.p.,1410 Zagorje. Selo 65 telefon: prodaj a 0601/64-729,servis 0601/63-3S
Od 12. septembra: nova mazda 626. Več idej na centimeter.
Prvim desetim kupcem darilo in nagrada!
PRI VAŠEM TRGOVCU Z VOZILI MAZDA
AVTOHIŠA KRŽIŠNIK
Roman Kržišnik s.p.,1410 Zagorje, Selo 65 telefomprodaja 0601/64-729,servis 0601/63-399
Večja varnost z dvojno ameriško zračno blazino, stranskimi zračnimi blazinami, ABS, klimatsko napravo in varnostno celico, novim sistemom zaščite pred udarci pri trčenju. Velika raznolikost ter popolnoma nov prostorski koncept. In še mnogo več za manj denarja: novo mazdo 626 dobite že od 34.990 DEM.
& mS3ZD3
Modeli 323/SE (klima, ABS, električno zapiranje vrat, meglenke)
			^ f	M	tl		
Ib	LE,!	J\j		J$)l	IhirA U		
Za vozila na zalogi: DARILO 200 L BENZINA!
UGODNI KREDITI z dvomesečnim odlogom plačila 1 obroka.
MAZDA NAJ BO
PRODAJA VOZIL MAZDA - SERVIS - PRODAJA REZERVNIH DELOV - LIČARSTVO -KLEPARSTVO - AVTOVLEKA - PRODAJA BARV GLASURIT - RENT-A-CAR

Jr.^ 5 & J g

MEDOBČINSKA ZBORNICA ZASEDALA V HRASTNIKU
UVODNIK
BO! A veste, da bo, ZASAVCEV SEJEM, namreč. Spel bo živo pred in v Delavskem domu v Zagorju od 22.10. pa do 26.10. No, pa da ne bi kdo mislil, da tam drugače ni živo. Je, vendar na drugačen, bogatejši, bolj poduhovljen, način.
Te dni pa bo živo v zelo pragmatičnem smislu, saj bodo trgovci ponudili tudi kaj po konkurenčnih cenah, morda se bodo končno enkrat ned seboj dajali, kdo je cenejši in cene takorekoč nam na očeh nižali.
Saj veste, vsakdo nekaj čaka. Če pa dočaka...
Mi pri Zasavcu smo, dočakali namreč, semenj. Moram vam povedati, da bomo izdali tudi poseben sejemski časopis, ki ga boste lahko dobili kar tam.
Šušlja se nekaj o nagradah, vendar mi ni še čisto na uho prišlo kje, da bodo.
Hu, možakarji, na Likof poglejte, tam bo nekaj za vas. Za možakarice bo tudi nekaj, le da malo kasneje, tudi tja poglejte. Špas pa gotovo bo.
EJudič, ko pa država nima smisla za noben špas. Kar naprej nam nekaj grozi, nič dobrega obeta. Ali je to sploh moja država? Včasih sc mi zazdi, da je sovražna...
Mojmir Maček

KSEFTI-VELIKO NOVEGA V ZASAVJU
PISMA BRALCEV-SE KAR NAPREJ
OKTOBRSKE NOVOSTI V BANKI ZASAVJE
1 4 3 INTERVJU
ROP NA MEDIJSKIH TOPLICAH (MINISTER, DA NE BO POMOTE)
KULINARIČNO-SE KAR IŠČEMO RECEPTE ZA VAS
TRBOVELJČANI, STE OPAZILI?
VIP TURNIR V PORTOROŽU
Natlovnica: Katja Kori in Stanka lokalo
avtotehna WD§ Mahkovic
tehtna odločitev OPEL O
SPODNJI LOG 27	1281 SAVA PRI LITIJI TEL: 061/874-112
ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o.. Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. V.d. direktorja: Peter Ravnikar. Časopisni svet: Sandi Češko.
Robert Halzer. Franci Kadunc. Branko Klančar. Janez Knez, Darka Lipičnik, Jože Ranzinger ml.. V. d. glavnega in odgovornega urednika: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina (Reportaže). Peter Motnikar (Zdravo telo). Fanči Moljk (Miš maš), Primož Kostajnšek (Kronično), Igor Goste. Polona Malovrh. Katja Sladič, Petra Lipec, Špela Bolarič. Roman Rozina. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri.
Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250, 64-166: fax: 64-494. Tisk: Padežnik, Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c. 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 64-250.64-166; fax: 64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 5.850 SIT. naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju.
Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS. št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t.št. 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
PREJELI SMO
OTROŠKO ZABAVIŠČE PRED SPOMENIKOM NOB
Glede na številna vprašanja članov Zveze združenj borcev in udeležencev NOB ter drugih občanov Zagorja ob Savi obveščamo, da občinski odbor Združenja borcev in udeležencev NOB Zagorje ob Savi ni izdal soglasja k postavitvi otroškega zabavišča na ploščadi pred spomenikom padlim borcem v NOV in žrtvam fašizma občine Zagorje ob Savi v drugi svetovni vojni.
Dovoljenje za postavitev in obratovanje je bilo izdano od strani Upravne enote Zagorje in občine Zagorje brez. da bi nas kdo vprašal za naše mnenje ali nas o tem informiral. Res je. da je zemljišče last občine Zagorje in, da ta samostojno razpolaga s prostorom, vendar bi bilo od njih korektno, da bi nas o nameri obvestili, saj take naprave, oziroma prireditve ne sodijo pred spomenik, ki je postavljen v spomin 699 žrtvam druge svetovne vojne. O nameri postavitve zabavišča smo bili seznanjeni, ko je lastnik le-tega že začel postavljati ogrodje za tako imenovane cirkuške naprave.
Zaradi tega je delegacija Občinskega odbora ZBU takoj odšla na občino Zagorje, da protestira proti postavitvi otroškega zabavišča na tem prostoru in, da se lastniku omogoči najti drug prostor, ki jih je po našem mnenju dovolj in bolj primernih. Kljub našemu protestu in protestom občanov se je delo na ploščadi nadaljevalo.
Pripominjamo, da nikakor nismo proti postavitvi otroškega zabavišča v Zagorju, vendar ne na tem prostoru. Na tem prostoru naj bi se po našem mnenju odvijale predvsem kulturno zabavne prireditve, ki ne žalijo padle borce in žrtve fašizma, ki so dali življenja za osvoboditev naše domovine. Občini Zagorje smo ob tej priliki, kakor tudi že prej predlagali, naj končno že sprejme Odlok, s katerim bo določeno, kje so prostori in mesta za razne kulturne prireditve in kje za razne gospodarske, komercialne in druge prireditve. S lem bi bila rešena takšna in podobna vprašanja ter nesoglasja, ki se že nekaj časa pojavljajo pri koriščenju tega prostora. Pripominjamo, da je Občinski odbor ZBU NOB že vseskozi nasprotoval raznim neprimernim prireditvam na tem prostoru in v ta namen tudi zavarovali dostop na ploščad težkim
tovornim vozilom. Nasilno in nekulturno so bile vse zapore odstranjene, kot v zadnjem primeru, kajti na ploščad so zapeljali več 10-tonski tovornjaki in s tem uničevali edini urejeni prostor, ki gaje bivša občina Zagorje ob Savi z Odlokom proglasila, kot park svobode.
Upamo, da bodo pristojni organi poskrbeli, da se take in podobne stvari ne bodo več dogajale.
Občinski odbor ZBU NOB Zagorje ob Savi
SPREJET PRVI REBALANS PRORAČUNA
Bistvo predloga prvega rebalansa proračuna občine Litija, ki ga je občinski svet sprejel v prejšnjem tednu na izredni seji. predvideva ustrezno povečanje sredstev potrebnih za vračilo glavnic dveh kreditov (Brv Renke in Osnovna šola Sava) v višini 43.7 mil. SIT. ki jih občina še danes odplačuje in najbolj bremenita občinski proračun. Njuno predčasno vračilo bo omogočilo občini, da zakonito tudi s soglasjem finančnega ministrstva najame nova kreditna sredstva pod ugodnejšimi pogoji (obr.mera6.5%) pri Skladu za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja iz Ribnice v višini 56.7 mil. SIT za izvedbo treh novih investicij na področju cestne infrastrukture (rekonnlrukcija cest Višji vrh - Ježni vrh - Razbore, Renke - Šumnik in Gozd Reka - Obolno.
V nadaljevanju seje so svetniki sprejeli Odlok o ustanovitvi Komunalno stanovanjskega podjetja d.o.o. Litija (v drugem branju). Odlok
0	ustanovitvi Zavoda za izobraževanje in kulturo Litija (I .branje), cenik za
1	1% povišanje dimnikarskih storitev. Pravilnik o določitvi kandidata za člana državnega sveta Republike Slovenije in o volitvah predstavnikov občine Litija v volilno telo volilne enote ter namenili iz sredstev rezerv proračuna občine Litija 1.9 mil.SIT za povrnitev škode nastale na poljščinah v letošnjem neurju ter živalih (ovcah), ki jih je poškodoval neznani pes.
Marjan Šušteršič
10. seja Upravnega odbora Območne gospodarske zbornice Zasavje
Dne 13. oktobra 1997 je bila v sejni sobi delavskega doma Hrastnik, K), razširjena seja upravnega odbora območne gospodarske zbornice Zasavje. Zasedali so: člani upravnega odbora
območne zbornice, mag. Stanko Nežič predstavnik TsM-Consultinga, mag. Miro Draksler predsednik odbora za kakovost pri OZ Zasavje, mag Andrej Pušnik predsednik Komisije za inovacije pri OZ Zasavje, Emil Štern direktor Potrošnje Zagorje in direktorji podjetij iz zasavske regije. Dnevni red seje je vseboval 5. točk. prva se je nanašala na pregled zapisnika iz 9. seje. V drugi točki dnevnega reda se je predstavila mednarodna svetovalna skupina TsM-Consult-ing, katere cilj je, da pomaga podjetjem pri prilagajanju tržno-konkurenčnim pogojem. Sedež družbe je na Dunaju s podružnicami v srednjeevropskih prestolnicah. Svetoval n a skupi n a pomij a stori tve na področjih strategij razvoja podjetij, marketinga, prodaje, logistike, stroškov, informatike, komunikacije...
V Sloveniji so realizirali že več kot 60 projektov, katerih skupni cilj je povečevanje konkurenčnosti podjetij. Med drugimi je skupina obdelala tudi Izlaško podjetje ETI. Direktor podjetja je bil na seji prisoten, podal zasedajočim poročilo o rezultatih skupine, ter izrazil svoje zadovoljstvo nad uslugami, ki ga ponuja ta svetovalna skupina. Na seji so pokazali interes za to vrsto consultinga. Polemika pa je nastala glede cene (dnevne) manegerja, ki je aktiven na določenem projektu. Pri projektih sodelujejo specializirani zahodnoevropski svetovalci z dolgoletnimi izkušnjami iz obravnavane problematike, ki v timskem delu, skupaj z. managmentom domačega podjetja, izvede analizo podjetja, izdela koncept rešitev in nalog in sodeluje pri realizaciji je komentiral predstavnik TsM-Consultinga mag. Stanko Nežič.
Tretja točka dnevnega reda je bilo poročilo o delu območne gospodarske zbornice na področju kakovosti v prvem polletju 1997 in predlogi aktivnosti do konca leta.
Poročilo je podal mag. Miro Draksler in poudaril, da izkušnje s kakovostjo kažejo na problematičnost z vidika konkurenčnosti. Izvedeno je bilo anketiranje zasavskih podjetij in ustanov z namenom, da ugotovimo kakšna so pričakovanja in interesi v zasavskem prostoru na tem področju in določiti smer delovanja območne zbornice oziroma njenega Odbora za kakovost. Rezultat ankete je bil vzpodbuden, saj uvedbo kakovosti (certifikata) načrtuje 32 podjetij. V Zasavju je pridobilo certifikat kakovosti (ISO 9001) že pet podjetij. Izvedeni pa so bili tudi ogledi delovanja sistema v podjetjih, ki imajo že certifikat kakovosti. Ustanovitev delavnic kakovosti pa smo začeli v mesecu aprilu tega leta s temami kot so : poslovni in tehnični vidiki mednarodnih standardov ISO 900 -ISO 14000, poslovna odličnost TQM, računalniške podpore sistemu ISO 9000...
Iznesen je bil tudi predlog, da naj bi se organiziral dan kakovosti v Zasavju, v povodu letošnjega leta kakovosti. Podelitev diplom inovatorjem je bila četrta točka na dnevnem redu seje. Objave razpisa za leto 1997 in spremembe ter popolnitve Pravilnika o podeljevanju priznanj in diplom inovacijam je predstavil zasedajočim mag. Andrej Pušnik. Lanskoletna diplomo oz. priznanje za inovacije je prejelo 25 inovatorjev.
V Trbovljah: je bil ustanovljen center za pospeševanje podjetništva z namenom, da usposobi razvojno strategijo malega gospodarstva. Rok za izvedbo projekta je 5-7 let. Za zasluge in uspešnost je gospodarska zbornica namenila deset nagrad, sicer pet za mala podjetja in pet za velika podjetja. S lema dvema členoma, podana pod točko razno se je zaključila 10. seja upravnega o d b o ra 0 b m o č n e g o s p o d a rs k e
zbornice Zasvje.
Alan K.
Avtotehna Mahkovic
Q (o o
pri nakupu OPLOV: CORSA,ASTRA, VECTRA in vsi ostali modeli
z dobo odplačevanja
TOM+5%
do štirih let
Za več informacij se obrnite na Avtotehno VIS Mahkovic
Avtotehna Mahkovic tehtna odločitev OPEL O moj naslednji avto
SPODNJI LOG 27	1281 SAVA PRI LITIJI TEL: 061/874-112
JUBILEJ ZAGORSKIH RIBIČEV
Zagorski ribiči so ob 40. letnici ustanovitve Ribiške družine v soboto. 20.9. v svojem domu pripravili svečanost, ki je bila zaradi slabega finančnega stanja RD bolj skromna. Slavnostni govornik, predsednik RD Zagorje Franc Rozina, je po pozdravnih besedah na kratko opisal delovanje te družine skozi pretekla desetletja. Povedal je, da so bili zagorski ribiči sprva člani leta 1946 ustanovljene Ribiške zadruge, ki je povezovala ribiče Zasavja, od Lilije do Radeč. Takrat so bile lovne vode od Sevnice do Litije z vsemi pritoki. Zaradi naraščanja števila ribičev v Zagorju, so se leta 1957 osamosvojili in ustanovili svojo ribiško družino. Takratnemu odboru je uspelo zgradili ribogojnico v Kisovcu, kjer vsa ta leta. tudi z dograditvijo le te. skrbijo za zadostno število zaroda potočne postrvi. Vsa leta po ustanovitvi svoje družine pa do leta 1983 (230 članov), ko seje pričela gradnja ribiškega doma, se je število članov povečevalo. Takrat pa je prišlo do velikega izstopa članov iz družine. Predvsem so izstopili tisti, ki niso bili pripravljeni letno opraviti 50 ur dela pri gradnji doma in kasneje ribnika. Tako je danes, ko sta dom in ribnik zgrajena, v RD Zagorje 80 članov in 17 mladincev. Gospod Rozina je ob koncu pozval vse zagorske ribiče naj se še v večjem številu vključijo v dela. ki so potrebna za vzrževanje in izboljšave družinskega premoženja. Na sami slovestnosti sta sekretar RZS Marko Koračin in predsednik RD Zagorje Franc Rozina podelila najzaslužnejšim članom RD Znak za ribiške zasluge L stopnje, ki so ga dobili: Drago Mežnar, Andrej Smagur in Franc Rozina, Znak za ribiške zasluge 2. stopnje, so dobili: Jože Baš. Vinko Drame, Edvard Gncdič, Marjan Klančišar, Leopold Knez, Franc Poznič in Franc Starc ter Znak za riboške zasluge 3. stopnje, ki so ga dobili: Slane Juh. Alojz Juratovec, Marjan Kreča, Jože Lipičnik, Rudi Mrva. Dominik Povše, Rudi Palčič, Alojz Roglič. Anton Skok. Slavko Skrabar, Martin Vidrgar in Oto Zakrajšek. Družinske znake za ribiške zasluge 4. stopnje pa so prijeli: Radovan Čeh. Silvo Drame, Dušan Gošte, Toni Ašič, Boštjan Cilenšek, Miha Gošte, Uroš Kostanjevec. Jože Motnikar. Franc Pepelnjak, Jože Pečnik, Jano Smrkolj ter Alojz Taškar.
Igor Gošte
"DA BO DENAR V SLUŽBI ČLOVEKA"
KREKOVA BANKA ODPRLA POSLOVNO ENOTO V ŠMARTNEM PRI LITIJI
Ta ugledna banka je 10.10.97 otvorila poslovni prostor v novem poslovnem centru na Staretovem trgu v Šmartnem. To je dvanajsta poslovalnica Krekove banke po Sloveniji. Opravljali bodo bančne storitve za
občane in podjetja. Poslovali bodo v Krekovem duhu.
MM
SEMAFORJI NA ZASAVSKI CESTI
Regionalna zasavska cesta, ki poteka iz Ljubljane ob Savi skozi Litijo, mimo Save, Zagorja, Trbovelj do Hrastnika, je zelo pomembna prometna žila. Po njej poteka večina motornega prometa, bodisi osebnih ali tovornih vozil iz zasavskih ali drugih krajev. Preko nje pa je predvidena v bodoče tudi povezava z avtocesto tako preko Zagorja in Trojan, kakor tudi preko Trbovelj čez Podmejo skozi Prebold. Na križiščih oz. odcepih od te ceste v posamezne zasavske kraje pri mostovih čez Savo, pa prihaja pogosto do neljubih prometnih zagat. Zato nameravajo morda že v kratkem te odcepe oz. križišča semalorizirati. Računajo, da bodo najprej semaforizirali križišča v Trbovljah, nato pa še v Litiji, Zagorju in Hrastniku.
TI.
SPOROČILO ZA JAVNOST
Ljubljana, 10.10.1997 Izvršilni odbor Slovenske ljudske stranke je na današnji korespondenčni seji podprl rektorja Mariborske univerze dr. Ludvika Toplaka kot kandidata Slovenske ljudske stranke za skupnega kandidata strank slovenske pomladi na novembrskih predsedniških volitvah.
Izvršilni odbor Slovenske ljudske stranke pričakuje, da se bosta do predloga Združenih ob lipi sprave čimprej opredelili tudi Socialdemokratska stranka in Slovenski krščanski demokrati.
Jaka Sever
LITIJO OBISKAL MINISTER GANTAR
Spredstavniki občine so se 10. oktobra sestali z ministrom za okolje in prostor Pavletom Ganterjem. Seznanili so ga s težavami vodovovodne napeljave iz Reka Gozda do Litije, saj neprestano poka, da ne omenjano občasnih in kar dolgotrajnih prepovedi pitja vode, potrebno jo je prekuhavati. Več kot pol vodovodov v občini upravljajo vodovodni sveti, ostale pa komunala.
V primarni vodovodni sistem bo po nekaterih ocenah potrebno vložiti v naslednjih nekaj letih 220 milijonov tolarjev.
MM
ZAGORSKE SVETNIŠKE
V petek 10.10. so na izredni seji občinskega sveta občine Zagorje sprejeli elektorje za člana državnega zbora ( Sandi Grčar, Janez Groboljšek, Alojz Pavlovič in Vekoslav Ajtič) in kandidata za člana državnega zbora Matjaža Švagana.
Poleg tega so dali pozitivno mnenje za kandidatko za ravnateljico o.š. Ivana Skvarče, Amalijo Kuder.
MM
BOLNIŠNIČNA KUHINJA OBNOVLJENA
Konec septembra so dokončali večmesečna dela pri obnovi kuhinje v Splošni bolnišnici Trbovlje. Gradbena dela je izvajalo SGP Zasavje, opremo pa so deloma uvozili iz Nemčije, deloma tudi iz Italije. Med izvajanjem del je prišlo do zastojev, posebno pri dobavi opreme. Vrednost vseh del je okoli 60 milijonov SIT, dela pa so financirali iz lastnih sredstev.
TI.
SREBRNI ZVONČKI NA GORENJSKEM
V soboto, 11 .oktobra so se ob 12. uri člani komorno vokalne skupine glasbene šole Zagorje odpravili na gostovanje v Srednjo vas v Bohinju, na povabilo tamkajšnega župnika. Pod geslom "združimo prijetno s koristnim", so v potep vključili izlet po Bledu in okolici ter večerni nastop v Srednji vasi. Nastopili so v tamkajšnji cerkvi na prireditvi 7.Mlada pesem 97. Nastopalo je 10 zborov in skupin. Vsak je zapel po dve skladbi iz svojega programa. Srebrni zvončki so se predstavili s pesmima Že pada mrak v dolino ter Večerni ave. Po koncertu so za Radio Jesenice posneli še pel pesmi iz, svojega repertoarja in s svojim zborovodjem Francijem Stebanom prigriznili pripravljene dobrote v župnišču, nato pa se polni občutkov preteklega dneva odpravili proti domu.
A.M.
LITIJA DOBILA TURISTIČNI VODNIK
Litijsko turistično društvo je založilo in izdalo ličen turistični vodnik, ki ga je napisal Ivan Godec. Opremljen z izsekom iz zemljevida Slovenije, ki pokaže lego Litije, z dostopi do Litije, bogatim predlogom pohodniških izletov in izletov z avtom, kratkimi opisi Šmartna, Vač. GLOSS-a. Bogenšperka, Gabrovke. Dol, Polšnika, Velike Štange, Obolna. Javorij nad Bogenšperkom... Opremljen je z lepimi fotografijami Zofke Hauptman in, kar ni zanemarljivo, s seznamom gostinskih lokalov v sami Litiji in okolici. Vsebinsko turistu posreduje dovolj podatkov, da si lahko izbere najzanimivejšo destinacijo. Je lepo dopolnilo brošuram Valvasorjev Bogenšperk in Litija nekoč in danes.
Brošuri prav gotovo manjka pregledna karta teritorija, ki ga vodnik opisuje. Prav bi bilo, da se gospodje z občine potrudijo in izdajo specialko, kakršno smo nekoč že imeli.
MM
„
! fTT.nrru^r
_____________.
ZA SPOŠTOVANO IN PRIJAZNO SLOVENIJO.
V izjemno hitrem času ste, drage državljanke in državljani, zbrali več kot 5.000 podpisov za podporo kandidaturi Milana Kučana. Zakonu je zadoščeno in Milan Kučan bo nastopil na predsedniških volitvah. Nastopil bo v imenu vas, ki ste podpisali in poslali obrazec P-l, in tudi mnogih drugih, ki ga podpirate, pa obrazca niste podpisali.
Iskrena hvala za podporo, za vaš čas in trud, za številna pisma zaupanja in spodbude!
Volilna kampanja bo skromna, vendar je tudi za takšno, za obveščanje o kandidatu in njegovem programu, potreben denar. Ker Milan Kučan kandidira na državljanski listi in ne kot kandidat strank, je še naprej potrebna naša skupna podpora njegovi kandidaturi. Zato je za tiste posameznike, podjetja in zasebnike, ki to zmorejo in želijo, posebej v ta namen odprt žiro račun
50102-685-000-0798924
Sleherni prispevek bo dobrodošel in bo porabljen varčno in razumno. Darovalci zneskov nad 400.000 tolarjev bodo skladno z zakonom v finančnem poročilu navedeni z imenom, priimkom in naslovom oziroma s podatki o firmi in sedežu. Po zakonu je največji mogoči prispevek 1.400 000 tolarjev.
Lepo vas pozdravljam in se vam še enkrat zahvaljujem za sodelovanje!
Dr. Matjaž Kmecl in Organizacijski odbor
http://kucan-volitve97.hermes.si
KORAJŽA VEUA
Na dolski šoli so imeli v petek prireditev Korajža velja, ki jo vsako leto organizira Studio H iz Trbovelj. Po mnenju učencev in učiteljev je na razredni stopnji zmagala Katja Rus iz 4.razreda, na predmetni stopnji pa Darja Hauptman iz 7.razreda. Učenci so bili navdušeni tudi nad duetom, ki sta ga sestavljala Mišek Gašparut in Tomaž Vidmar.
Fanči Moljk
ŠTEVILO BREZPOSELNIH SE POVEČUJE
Po podatkih Republiškega zavoda za zaposlovanje je bilo konec avgusta letos na
področju Slovenije skupno 125.196 brezposelnih, kar je nekoliko več. kot mesec poprej. V tem številu pa so zajeti tudi brezposelni iz naših krajev. Tako je bilo v tem času v Trbovljah 1681. Laškem (z Radečami) 1277, Liliji 1233, Zagorju 1146 in v Hrastniku 752 brezposelnih. Sicer je največ brezposelnih v Mariboru (16.003), najmanj pa v Logatcu (267).
T.L
TEDEN OTROKA JE IV1IIV10
V času od 6. do 11 .oktobra je bil v Sloveniji Teden otroka. V Trbovljah so vrtci in osnovne šole poskrbele za raznovrstne prire-
ditve in dejavnosti, organizirali so srečanje z županom in se z njimi pogovarjali o raznih problemih. Zveza prijateljev mladine Trbovlje pa je tudi prispevala svoj delež. 8.oktobra so v popoldanskih urah v mestnem parku organizirali zabavno popoldne, na katerem so sodelovale mažoretke, vrtci, osnovne šole, risali so z barvicami ipd. Vse je potekalo v znamenju gesla "Mi se imamo radi"... V soboto pa je ZPM v času od 10. do 14.ure organizirala kostanjev piknik pred domom Tončke Čeč v Kleku.
T.	L
DR BORIS SKALIN RAZSTAVLJA NA KUMU
V soboto, 4.oktobra so na Kumu v planinskem domu odprli samostojno razstavo barvnih fotografij avtorja dr. Borisa Skalina. člana Relik-a, sicer bivajočega v Žalcu. Na razstavi se avtor predstavlja s številnimi barvnimi posnetki Kuma in njegove okolice v raznih letnih časih in vremenskih pogojih. Uvodno besedo je imel prof. Aleš Gulič. Razstava bo na ogled mesec dni.
U.
USTANOVILI SO NOV PEVSKI ZBOR AKADEMIK
9.septembra so v Delavskem domu Trbovlje, ustanovili novo pevsko društvo Akademik. V bistvu gre za nov mešani pevski zbor, ki bo deloval na področju Trbovelj, vodi pa ga zborovodja Blaž Rojko, predsednica zbora pa le Mateja Tahirovič. Zbor šteje zaenkrat 21 članov, pevske vaje pa ima v prostorih MoPZ Zarja v Delavskem domu Trbovlje.
U.
A FINING NOVI LASTNIK MEDIJSKIH TOPLIC
Velenjsko podjetje A FINING je pred kratkim poravnalo še preostali del kupnine in tako postalo popolni lastnik Medijskih Toplic.
Novi lastniki so se dostojno predstavili zasavski javnosti 2. oktobra. Povedali so, da so v osnovi finančna družba, ki pa želi vlagati tudi v turizem. Direktorica hotela Marina Hrnčič je orisala načrt vlaganj v objekt, ki zajema večja obnovitvena in razširitvena dela. Z zagorsko občino bodo podpisali pismo o nameri, da bi bili v obdobju investiranja oproščeni dajatev, kar naj bi bil prispevek občine k čimprejšnji vrnitvi Medijskih Toplic na turistično sceno.
MM
MLADI RAZISKOVALCI NA PRIMSKOVEM
Osnovna šola Šmartno pri Litiji je od 2. do 4.oktobra organizirala raziskovalno šolo, ki je potekala pod naslovom "Pod primskovško lipo" na podružnični šoli Primskovo. V njej je sodelovalo 40 osmošolcev iz Litije, Gradca, Dol, Gabrovke, Vač in Smartna, ki so pod vodstvom sedemnajstih mentorjev raziskovali narečje, govor, stare predmete, ljudske pripovedi in pesmi, domače jedi, zgodovino kraja, ledinska imena, lego in tip naselja ter življenje in delo čudodelnika Jurija Humarja, ki je pred več kot sto leti kot župnik živel na Primskovem in zdravil s pomočjo magnetizma. Imeli so še likovno, foto, video in računalniško skupino.
Organizatorji so poskrbeli tudi za rekreacijo, kulturo in zabavo ter za obisk prave zidanice. Prvi večer so poimenovali spoznavni večer, kar je pomenilo druženje ob petju, drugi večer pa so se šolarji seznanili s tradicionalnimi domačimi obrtmi, ki še živijo med krajani in so jih le-ti mladim raziskovalcem tudi predstavili, lahko pa so se preizkusili še v njihovem izdelovanju.
Domačini so vse dni pri izvedbi šole zavzeto sodelovali, saj so skoraj polovico učencev prenočevali, jim prikazali peko kruha v krušni peči, se pogovarjali s skupinami, ki so hodile po terenu in se udeležili tudi sklepne slovesnosti. Le-ta je v sončnem vremenu potekala pred šolo, kjer so mladi raziskovalci z besedo in razstavo ter glasilom gostom, staršem in krajanom prikazali rezultate tridnevnega dela.
Letošnja raziskovalna šola je že sedma po vrsti. Imaneirala pajo je, kot že vse šole doslej, občina Litija, za kar so ji vsi udeleženci zelo hvaležni.
Boris Žužek
OBNOVLJENE SO ORGLE V CERKVI SV. KATARINE
V nedeljo, 5.oktobra so orgle v cerkvi sv.Katarine na Katarini oz. v Čečah znova zaigrale. Zadnje zvoke orgel v tej cerkvi so slišali leta 1941. V cerkvi je namreč okupacijska vojska naredila skladišče in postojanko. Leta 1944 je bila cerkev ob partizanskem napadu na nemško postojanko močno prizadeta in takrat so zgorele tudi orgle. Sedanje orgle izvirajo iz leta 1748 in so delo znamenitega orglarja Janeza Frančiška Janečka i/. Češke. Te orgle so bile svojčas najbr postavljene ha koru župnijske cerkve v Trbovljah, nato pa so desetletja samevale pokvarjene in izropane v bližnji s v. Marka za Ostenkom. Te orgle so spomladi letos temeljito obnovili, manjkajoče dele nadomestili z novimi, kar je skupno s sodelavci opravil Tomaž Močnik iz Škofijske orglarske delavnice v Hočah pri Mariboru. Tako

,rw _
J. ti JU I r J
___________
obnovljene orgle so sedaj namestili na koru cerkve sv.Katarine. Orgelsko omaro je poslikal ak.slikar Lojze Čemažar in dodal podobo sv.Cecilije, zavetnice glasbe. Obnovo pozlatenih okraskov je opravil rezbar in pozlatar Marko Kavčič, mizarska dela pa domači mizar Stane Bočko. Orgle je blagoslovil opat stiške opatije dr. Anton Nadrah, namesto zadržanega mariborskega škofa dr. Franca Krambergerja. Orgle pa je predstavil kot "kraljico" instrumentov prof. Anton Potočnik, znan orgelski umetnik.
Naj mimogrede omenimo še to, da je bila cerkev postavljena v 16.stoletju, že prej pa je tu stalo pogansko svetišče in kasneje kapela iz leta 1010.
n.
POBRATENJE TRBOVELJSKEGA DRUŠTVA INVALIDOV
Medobčinsko društvo Cerknica-Loškadolina in Društvo invalidov Trbovlje, sta konec septembra podpisala listino o pobratenju, ki zavezuje obe društvi, da delujeta na istih ciljih in humanitarni dejavnosti, športnem programu, da izmenjujeta izkušnje pri socialni problematiki, rehabilitaciji, itd.
RM.
VABILO
Zagorski oktet vabi na jubilejni koncert ob 20.letnici svojega delovanja. Koncert bo v petek. 24.oktobra 1997 ob 19.30 v Delavskem domu Zagorje.
Vabljeni !
LJUBITELJSKA KULTURA PO NOVEM
Na področju Slovenije že nekaj časa spreminjajo status ljubiteljske kulture. Leta '96 je bil z zakonom ustanovljen Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki je še vedno v ustanavljanju. Vendar pa vse kaže. da bodo z začetkom prihodnjega leta le dorekli novo organiziranost, da bi lahko z deli normalno nadaljevali. Imenova je bil v.d. direktor tega sklada. Vojko Stopar in predsednik UO sklada, Danijel Božič, statut čaka na soglasje vlade, prav tako pa tudi pravilnik o notranji organiziranosti, ki ga mora potrdili minsitrstvo za kulturo. Vlada je potrdila 15-članski UO, sedem od teh je bilo imenovanih na predlog kulturnih društev, ostale je imanovala vlada RS. 15. oktobra je bil rok za predlaganje programo za I. 1998 za financiranje ljubiteljske kulture na območju države.
Na ta sredstva lahko računajo le kulturna društva in zveze, ki so veljavno registrirani. Na področju Slovenije naj bi bilo 55 do 60 območnih izpostav sklada. Verjetno se bo to ujemalo z. obstoječimi upravnimi enotami. Izpostave bodo razvrščene v tri kategorije, glede
na obseg nalog. Člane sveta izpostave bodo izvolili občinski sveti na predlog kulturnih društev z nekega območja. Vodjo območne izpostave pa po določilih statuta imenuje in razrešuje upravni odbor sklada na temelju javnega razpisa na predlog sveta območne izpostave in na temelju mnenja direktorja sklada. Brez poprejšnjega konstituiranja sveta območne izpsotave ne bo mogoče imenovati vodje in tudi organizirati njenega delovanja. Sicer pa je namen reorganizacije ljubiteljske kulture, da se poveča množičnost in raznovrstnost dejavnosti in kavkost in ohranja neodvisnost društev od interesnih združb.
T.L.
EX TEMP0RE TRBOVLJE 97 USPEL V CELOTI
Slikarski Ex tempore Trbovlje 97, ki je potekal v dneh 4. in 5.oktobra na področju Trbovelj, je v celoti uspel. Organiziralo ga je Društvo revirskih likovnikov Relik Trbovlje, tako kot vsa enaka delovna srečanja doslej. Letošnje je bilo XV. po vrsti. Udeležilo se gaje 25 udeležencev, od tega je bilo 1 1 članov domačega Relika, ostalih 14 pa je bilo iz Maribora, Ptuja, Slovenskih Konjic. Velenja, Jesenic in še od kod drugod. Vsi ti so skupno v dveh dneh ustvarili 57 del v raznih slikarskih tehnikah - risbah, akvarelih, olju, temperi, pastelu, akrilu do mešanih tehnik. Strokovna skupina, ki jo je vodil dr.Cene Avguštin, je ocenila vsa dela in jih 53 določila za skupinsko razstavo v Likovni galeriji Trbovlje v Delavskem domu.
Vsi udeleženci Ex tempora bodo na razstavi udeleženi vsaj z enim delom. Motivi so zelo različni, od zasavske krajine v toplih jesenskih barvah, Trbovlje, okolice z raznimi znamenitostmi, pa vse do abstraktnih del. Lahko rečemo, daje tudi letošnji Ex tempore v celoti uspel tako po organizacijski, kakor tudi vsebinski in kakovostni plati.
T.L.
IZTEKLA SE JE RAZSTAVA FOTOGRAFIJ
Te dni se je iztekla samostojna razstava barvnih fotografij, med njimi tudi številnih fotopovečav, planinskega entuziasta Toma Frobeja, člana Planinskega društva Trbovlje. Na ogled je avtor postavil 57 fotografij, ki so se nanašale na Martuljše gore in Škrlatico. V posebni vitrini pa je avtor za popestritev razstave namestil še kose kamenja s posameznih vrhov v tej gorski skupini z datumi pristopov. Razstava je potekala v mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja v Trbovljah.
T.L.
Pisma bralcev
Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu in mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina pisem je zaradi prostora omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridružuje pravico skrajšati tekst ali pa objaviti daljšega, če oceni, da bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino.
DVOMLJIVA DVAKRATNA ZAHVALA
Če človek iz. Pintarjeve 40 še ni prebral v 20.številki Zasavca o kontaktu, naj to stori, da bo videl, koga je pohvalil. Vsak človek je vreden spoštovanja, izjave motene osebe pa je treba vzeti z rezervo. Tej zahvali se čudim, ker je v 36.številki Zasavca napisal, da se bo odpovedal Zasavcu. Ker ni držal besede, dvomim v iskrenost njegovih dveh zahval. Prizadetega pisca lahko samo pomiluje in mu želi uspešno zdravljenje, zahvalo pa prihrani za pismo, napisano brez bolezenskih motenj.
Odločati o tem, kaj sem napravil dobrega in škodljivega, to Franc Urbanija ne more, ker mu nihče ni dal te pravice. To odloča Bog in sodišče.
V	zadnjem pismu trdi, da je povojni otrok, pomni pa dogodke iz prve svetovne vojne. On bi me zaradi mojih misli odstranil iz služ.be. Tisti pa, ki imajo pravico odločati in presojati moje misli, so mi dali višjo službo. Menda ne bo tako predrzen, da bo o sebi mislil, da več ve in zna, kakor moji nadrejeni. Resnica je samo na eni strani.
V	zadnjem pismu ni hotel mojega odgovora in to tudi dosegel pri takratnem uredniku Zasavca. On sme vse; javno posplošeno brez konkretnosti napadati, po svoje misliti, jaz pa bi moral molčati, kot v času komunistične diktature. Strah pred javnostjo je znamenje slabe vesti in neodgovornega
pisanja. Upam, da mu bralci Zasavca, ki vedo, kaj se spodobi, niso preveč zamerili, ko o dekanu trdi, da čveka.
Sebi je privoščil prostor v Zasavcu, meni bi to vzkratil. Ali odloča o tern izobrazba?
Nedavno je trdil, da ni bil nikoli pri črnih, sedaj pa je tako zaskrbljen za usodo Cerkve. Ob pol stoletnem komunizmu. Cerkev obstoja ž.e dva tisoč let. Mnogi njeni napadalci so že mrtvi, ostale čaka ista usoda, medtem, ko bo Cerkev dalje živela. Napovedal mi je, da ne bom nehal s svojim pisanjem, sedaj bom moral zagotovo s pisanjem nadaljevati, da njegove napovedi ne bodo ostale zlagane.
Pri tem bi rad našel inteligentnega in vzgojenega sogovornika, ki ne bi sam na splošno nakladal, ampak povedal, kaj je napačnega in zmotnega v mojih pismih. V drugih časopisih, tudi komunističnih, mojim pismom ne nasprotuje. V Zagorju bi rad uresničeval načelo duhovnika Simona Gregorčiča, ki pravi; Ne kar veleva mu stan, kar more, to mož storiti je dolžan.
Jože Čampo
NEIMENOVANA GOSPA IZ TRBOVELJ!
Prebrali smo članek gospoda Čampe v Zasavcu. Gospa, če sle znali opisati bolezensko stanje g. Darka Pavšlja. vam povemo samo to, da je to izdaja in obrekovanje bolanega človeka, kateri bo še bolj prizadet, ker vi to opisujete. Poleg tega anonimnih oseb ne trpimo in tudi niso zaželene. Zapomnite si ta
pregovor: "Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade!"
Zato ni čudno, da smo v letu 1943 med okupacijo, ko smo mlada dekleta delale v tovarni "Vesta" Zagorje, bile izdane od zahrbtne-žev, nato pa odpeljane v Trbovlje v gestapovske zapore. Kaj smo lam doživljale se lahko spomnimo na grozoto in trpljenje.
Vam gospod Čampa pa to. Da, res je. da smo pisci iz Zagorja prenehali odgovarjati na nesmiselno polemiko z vami. Kaj pa pisci Dela, Slovenske panorame?Vemo, da so vam tudi odgovarjali na vaše članke, primer je članek Tugomirja Kušlana iz Laz in še drugi, to tudi dobro veste.
Gospod Darko - bravo, želimo vam veliko uspeha in lep pozdrav.
Pisci: Lojze Zupan Lojze Kukec Pavla Vogrič-Sajovic in ostali iz Zagorja
KONSTRUKT LAŽI, PREVARE TER BLATENJA
Ni me presenetil odgovor g.Čampe v zadnji številki Zasavca, ampak me je bolj prizadelo ter presenetilo, na kakšen način je odgovoril g.Čampal? - Na najnižji možni človeški nivomi jeg.Čampa odgovoril, ki je še toliko nižji ter mračnjaški, ker je duhovnik!
Pozivam vas. g.Čampa, da mi s točnimi, strokovnimi dokazi z datumi, urami,... točno dokažete, najprej, kdo je ta "telefonistka" (poln naslov - če sploh obstaja?), naprej preko katerega strokovnega izvida (z datumom, podpisom zdravnika...) sem duševno moten? Nadalje, hočem imeti tudi točen dokaz, kdaj in zakaj ter kje (na katerem oddelku) sem bil v Polju -psihiatrični bolnišnici in kolikokrat sem bil recimo, samo letos (ali lani) v Polju? Hočem tudi imeti točno dokazano, kateri domnevni sosedje imajo z menoj probleme, jaz jih
izzivam, točno kdaj, kje zakaj, kako? In katera zdravnica ima z menoj probleme? In kolikokrat je imela z menoj probleme, točno hočem imeti dokazano, policija (recimo) samo letos in zakaj?
V bistvu pa, g.Čampa, po premisleku ter po pogovoru z advokatom vas bom morda tožil za obrekovanje, blatenja dobrega imena, kakor tisto "vašo telefonistko" (če se bo pokazala za resnično?) in v morebitni tožbi bom vas (ter Cerkev) tožil tudi glede zakona o varovanju osebnih podatkov...!
In s tem ste, g.Čampa, meni ter mnogim bralcem pokazali ter dokazali, kako je vaš duh ter osebnost omejena, mrčnja-ška...kakor tudi "vaša cerkev", kateri služite! In pač ker ni inkvizicije, mučenja, grmad, preko katerih bi me cleminirali kot "heretika", ste morah izmisliti ter dobiti nekje "telefonistko", z fantastičnimi lažmi, blatenjem s prevaro,...oblatiti moje dobro ime: me čimbolj degradirati v javnosti! Ampak s tem ste naredili uslugo meni in javnosti, da ste zdaj končno vi in Cerkev sneli maske in se pokazali, kakšni ste v resnici! Mračnjaški, zaostali, pokvarjeni, nečloveški, izkoriščevalski, pohlepni ter skrajno egocentrični! In vi, g.Čampa ter Cerkev z vsem tem nenehno pribijate na križ Jezusa - neusmiljeno, sadistično..Jezusa, kateri je vsak mali človek, ki se upre vam - vaši pokvarjenosti, kar je precejšnega dela duhovščine, katero to skupino spadate tudi vi, g.Čampa!
Verujem v Jezusa, ampak ne v "vašo cerkev", kateri vi služite inkvizitorsko, g.Čampa! Ne, hvala za vašo cerkev in za tak Jezusov (vaš) nauk! In od zdaj naprej se bova g.Čampa pogovarjala edino še na sodišču!
Darko Pavšelj - Larix
ŽURMAMO ŽMEAMO ŽURIRAMO ŽURIMMO ŽURIRAMO ŽURmMO ŽMRAMO
zlAGCRJc 73
Irgovina-storilve-proizv odnja
1410 Zagor je o/S. Kopališka 7
Telefon.:0601/64 241, 62 041 _________Fa\: 0601/62 041______
NAGRAJENCI RUBRIKE ŽURIRAM0-N0V0 NAGRADNO VPRAŠANJE-ŽURIRAM0-ŽURIRAM0
NAGRAJENCI
Pravilni odgovor na nagradno vprašanje iz 20. številke je RAK.
Med prispelimi dopisnicami smo izžrebali pet nagrajencev, ki bodo prejeli CD ploščo: Slavica Kociper, Podboršt 5a, Komenda, Veronika Nikolič, Kcršičcva 20a, Trbovlje,
Tadej Zakošek, Kotredež 24a. Zagorje, Hana Lapornik. Polje lOa, Zagorje. Mojca Purkart, Počakovo 7, Radeče Nagrajenci lahko dvignejo nagrade v uredništvu Zasavca, nagradno vprašanje:
KJE JE GOSTOVALA SKUPINA "ORLEK"?
Odgovore pošljite na naslov uredništva časopisa Zasavc do 23.oktobra. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali pet srečnežev, ki bodo prejeli CD .
OKTOBRSKA PONUDBA BANKE ZASAVJE
Banka Zasavje že tretje leto v oktobru organizira mesec novih ponudb za varčevalce.
Po besedah vodje ekspoziture Trbovlje, g. Ljube Strovs-Stampfel, so za oktober pri pravili nenamenske gotovinske kredite s posebno ugodnimi pogoji. Če potrebujete v oktobru ugoden nenamenski - GOTOVINSKI -kredit, se oglasite v banki, kjer so vam pripravili za ta mesec še posebno ponudbo kratkoročnih kreditov z nižjo obrestno mero in z nespremenljivim obrokom. Za upokojence pa so obrestno mero še dodatno znižali.
Do sedaj so bile za devizne vezave naj višje evrotržne obrestne mere le za zneske nad 30.000 nemških mark ali v protivrednosti v 1TL, USD, ATS, CHF. V oktobru pa so najvišje evrotržne obrestne mere že za zneske nad 5.000 nemških mark in za najmanjšo dobo vezave šest mesecev.
Presenečenje pa čaka tolarske varčevalce, ki se bodo odločili za vezavo najmanj 100.000 tolarjev za vsaj tri mesece.
Za šolarje banka ponovno pripravlja varčevanje razrednih skupnosti za končni izlet. Pogoj: najnižji mesečni polog mora biti 15.000 tolarjev, najkrajša doba varčevanja pa šest mesecev. Najboljši razredi bodo nagrajeni. Srednješolci s 100.000 tolarji, osnovnošolci pa s 50.000 tolarji. Od ostalih sodelujočih bosta izžrebana še dva razreda, ki jih bo banka povabila na pizzo.
Banka Zasavje bi rada pospešila tudi poslovanje preko bankomata.
predvsem plačevanje položnic, zato je v oktobru za polovico znižala provizijo. Če plačate na bančnem okencu bo provizija 1 %, najmanj 50 in največ 1.200 tolarjev, če pa položnice plačate preko bankomata je provizija le 0,5%, najmanj 25 in največ 600 tolarjev.
Banka pripravlja še nekaj novosti, ki pa se ne bodo končale v oktobru. To je prvi račun za mladoletne. Srednješolci bodo lahko dvigovali gotovino na bankomatu ali v enoti banke. Ne bodo pa imeli čekov, tako ne bo možnosti, da bi prišli v nedovoljeno negativno stanje. Tako kot pri študentskih tekočih računih, tudi tu ne bodo zaračunavali stroškov vodenja računa.
Novosti so tudi na področju potrošniškega kreditiranja. Izboljšani so pogoji za kredite po katerih je povpraševanje največje. Doba odplačevanja je podaljšana, za nenamenski gotovinski kredit s treh na štiri leta, za kredit za nakup avtomobila pa s štirih na pet let.
Konec oktobra pripravljajo za najboljše komitente višji dnevni limit za dvig na bankomatih, in sicer 30.000 tolarjev.
Za tiste, ki še ne vedo: od 29. septembra deluje tretji bankomat v Trbovljah, na Kešetovem, pri trgovini Darilo. Na tem bankomatu sta možna le dvig gotovine in vpogled v stanje na tekočem računu.Do konca meseca pa naj bi začel delovati tudi nov bankomat v Kisovcu, kjer bosta, kot je dejala g. Štravs, možna tudi polog gotovine in plačilo položnic.
Urša Kmetec
primer: NAKUP AVTA
kredit: 1.000.000 tolarjev obrok: 23.633 tolarjev odplačilna doba: 5 let
primer: NENAMENSKI GOTOVINSKI KREDIT
3 leta
kredit: 1.000.000 tolarjev depozit: 10% (100.000) obrok: 35.272 tolarjev
4 leta
kredit: 1.000.000 tolarjev depozit: 15% (150.000) obrok: 28.636 tolarjev
PLAČILO POLOŽNIC PREKO BANKOMATA
Vstavite kartico in vtipkate svojo šifro, na zaslonu izberete tipko depozit, na vaši levi spodaj se odpre predal z ovojnicami, v ovojnico spravite do 15 položnic in jo zaprete. Odpre se reža, v katero vstavite ovojnico. Končano. Počakate samo še na izpis potrdila.
r,a7,a
Z ZDRUŽENIMI MOČMI PROTI NESREČAM
Pred kratkim so v Podkumu pripravili demonstracijski prikaz reševanja iz avtomobila, ki je bil (domnevno) vpleten v prometno nesrečo. Najprej je bilo treba ponesrečenca izrezati iz pločevine in mu nato nuditi pravilno prvo pomoč. Na prikazu so sodelovali gasilci iz Zagorja, štab civilne zaščite, zdravniki in policija.
Tekst in foto: Peter Motnikar
Vodja zdravniške ekipe, dr.Franc Novak v pripravljenosti za posredovanje
RAZSTAVA DEL 27 SLIKARJEV V LIKOVNI GALERIJI TRBOVLJE
V petek, lO.oktobra so v Likovni galeriji Trbovlje odprli skupinsko razstavo del. ki so jih ustvarili udeleženci letošnjega Ex tempere Trbovlje 97, v dneh 4. in 5.oktobra na področju Trbovelj. Svoja dela razstavlja po izboru strokovne komisije, 27 udeležencev - slikarjev iz vse Slovenije. Razstavo sta pripravila organizator Ex tempora Trbovlje 97. Relik in Zveza kulturnih organizacij Trbovlje. Na razstavi si je možno ogledati slike v različnih •slikarskih tehnikah in z motivi iz zasavske krajine, naselij od Trbovelj m okolice, pa vse do raznih abstraktnih del. K upodabljanju je svoje prispevala tudi jesen s svojimi barvami ter lepo vreme. Ob otvoritvi razstave smo slišali lepe besede, ki jih je prispeval vodja ocenjevalne komisije prof.Aleš Gulič, ob moderatorju Stašu Butkovcu. pa tudi krajši koncert MoPZ Zarja pod
vodstvom zborovodje Blaža Rojka. Ob tej priliki so bile podeljene tudi denarne nagrade za najbolj ocenjena dela. Prvo nagrado v znesk 50.000.00 SIT je prejel Vi,; Ceršak, drugo v višini 30.000. 00 SIT. Vesna Filipič in tretjo (20.000 SIT) Staša Kunšek. Priznanja pa so prejeli Janez Ambrožič, Danja Bajc, Nada Debelič. Zdravko Dolinšek, Aliča avšnik. Sašo Kolenc. Desanka Kreča. Franci Ostanek. Jože Potokar. Franc Rant. Ida Rebula. Emil Škrbec. Milo Škrbec. Ivanka Uršič in Franc Železnik. Razstava je odprta do 2().oktobra, ogled pa je možen vsak dan od 16 do 19 ure. Naj si sposodimo za konec še ocenjevaleeve besede: Morda so lepi jesenski dnevi in privlačno zasavsko okolje vplivali na kar presenetljivo barvno ubranost večine razstavljenih del ne glede na njihovo stilno pripadnost. Napredek udeležencev Rciikovega Ex tempora je vsako leto opaznejši in tudi letošnji je zaznaven v mnogih pogledih.
Tl.
Oprema, ki |e (in še bo) marsikomu rešila življenje
SEKCIJE ODSLEJ SAMOSTOJNA DRUŠTVA
Na temelju zakona o društvih ter novega	načina	financiranja
ljubiteljske kulture na področju naše države, je prišlo v zadnjem času na področju Trbovelj, pa verjetno tudi drugod, do	pomembnih
organizacijskih sprememb. V Trbovljah so do konca septembra 1997 v okviru DPD Svoboda Center delovale razne sekcije npr. MoPZ Slavček. Gledališče. Folklorna skupina. Od I. oktobra letos dalje pa so se te sekcije povsem osamosvojile in so postale samostojna društva. Tako imamo od 1.oktobra 1997 dalje:
- KD Svoboda Center - Moški
pevski zbor Zarja
-	KD Svoboda Center - Mešani pevski zbor Slavček
-	KD Svoboda Center - Gledališče
-	KD Svoboda Center - Folklorna skupina (vsi imajo sedež v Delavskem domu).
Vsa ta novonastala društva imajo svoja pravila in svoje društvene organe. Hkrati pa je prenehala obstajati DPD Svoboda Center kol samostojno društvo. Vsa društva s področja ljubiteljske kulture pa še nadalje povezuje Zveza kulturnih organizacij Trbovlje, Trg svobode I la. V tem smislu so se novo nastala društva že tudi registrirala pri Upravni enoti Trbovlje.
IZBOR NAJ LEPOTICE ZAGORJA V OKVIRU MEKA MEGA SH0W PROJEKTA PO SLOVENIJI
KDAJ? V SOBOTO 25. OKTOBRA
KJE? DVORANA DELAVSKEGA DOMA ZAGORJE VSTOPNINA 400 SIT
INFORMACIJE IN PRIJAVE: 041612 521,06 0 9 612 521
1
p n Jr.r^ nč
ANkETA
Menda so pesniki pesnili bodisi o samotnosti ali ljubezni. In večinoma so samotarstvo opravičevali le takrat, kadar so posamezniki v osami iskali ljubezen. Bolj lirično so samoto med drugim opisali tudi takole: Ne veš mar, kaj je samota? Čakati nekoga, ki ga ne bo, ne imeti nikogar, ki bi ti roko podal, te prijazno pogledal in dejal: "O, kako dobro je, da si." In čeravno se mnogokrat kakšne pobude, vprašanja ali dejanja zdijo osamljena, pa je splošno uveljavljeno, da se človek hoče in mora potrditi kot družbeno bitje. Ravno tako kot kakšen hip morda v samoti domislijo stvari, pa je enaka dragocenost izmenjevanje mnenj, nasvetov, saj je življenje daleč od tega, da bi bilo enolično. Naključni anketiranci pa so tokrat podali mnenje o tem, kdaj se umaknejo v samoto in v čem je prednost osamljenosti pred totalnim vsakdanjim družbenim dokazovanjem.
Tekst in foto: Petra Radovič
Zvonka Tovornik, dijakinja iz Rimskih Toplic:
"Osamljen si, kadar nimaš nobenega, s katerim bi se družil ali nikogar, ki bi te imel rad. Včasih, ko sem žalostna, se umaknem v samoto. Sicer pa skušam biti dobra družba prijatelju, znancu, za katerega vem, daje osamljen."
Mojca Ladiha, dijakinja iz Hrastnika:
"Osamljenost pomeni, da se človek počuti samega ali osamljenega v množici ljudi ali da nimaš prijatelja. Na trenutke pa si lahko tudi zaželiš samote, da kaj razmisliš."
Katja Kojnik, študentka iz Zagorja: "Ni mi všeč osamljenost, zlasti kadar traja več kot par dni. To pa ne pomeni, da meje samote strah, kajti kamorkoli greš, lahko najdeš prijatelje."
Sanel Džombič, dijak iz Zagorja:
"Nisem rad sam. Zato znam vsakega, za katerega vem, da se počuti osamljenega, tudi presenetiti, da se v družbi orazpoloži. Osamljenosti pa se ne bojim, saj so vsepovsod prijatelji."
Velibor Kusič, študent iz Zagorja: "Nihče	
noče biti sam, saj jc	
vsakdo vsaj toliko	
komunikativen, da	
najde družbo. Ni pa pošteno, če kdo	
prijateljuje s kom	
zaradi koristi."
Polde Dolinar, elektro-tehnik iz Zagorja: "Rad imam, če je okoli mene zelo živahno. Predvsem tako v krogu družine pa žlahte in tudi prijateljev. Samoto pa si takorekoč privoščim le v trenutkih, ko individualno izvajam lov na posamezno divjad. Sicer pa tako žalost kot srečo delim z drugimi."
Špela Hiršelj, učenka iz Zagorja: "Kaj menim o osamljenosti? Kakor kdaj. Sama sem rada le, ko sem žalostna. Če pa se kdo počuti osamljenega, mu

Petra Jelševar, učenka iz Zagorja:
"Osamljen si, kadar ti kdo umre, ali če sploh nimaš prijateljev. Kadar je komu dolgčas, ga obiščem."
bolj samotarske sorte pa
Primož Berdajs, točaj s Save pri Litiji: "Kaj pa vem, saj sem le redkokdaj sam. Svoja občutja, dogajanja, ko sem razočaran ali vesel, namreč delim tudi z drugimi. Ljudje, me ne motijo. In če
sem na koga jezen, ne bom kolege "šuhtal", da bi mu odtegnili prijateljevanje."
Suzana Bilbija, dijakinja iz Litije:
"Osamljenosti ne prenašam najbolje, saj je brez prijateljev dolgčas.
Kakršnikoli že so prijatelji, vedno jih imam rajši kot samotarjenje. In če
se mi kdo zameri, ga zaradi tega ne bom skušala spraviti ob družbo."

Igor Goste
I^KjOKAČIIK
W	Z vsaj enoletno zanuclo se je v slovenskem
parlamentu začela razprava o letošnjem proračunu, ki so mu mnogi še pred sprejemom dali zgovorno ime poračun. Namesto, da bi vlada pripravila in sprejela proračun za naslednjo leto, kakor to storijo v domala vseh državah po katerih se tako radi zgledujemo, še z letošnjim ne vemo, kako bo. Opozicijski poslana (hIJb in SKD) so tudi zaradi nesprejetega proračuna za to leto, pred kratkim sprožili interpelacijo o delu vlade. Kdor je gledal "nočno sejo" preko TV sprejemnikov, je lahko opazil na kak način so se vladne stranke branile proti tem, po mojem mnenju tehtnem in upravičenem očitku opozicijskih strank. Tako so se npr. branili, da so po lanskoletnih parlamentarnih volitvah prepozno sestavili vlado, torej, da ni bilo časa. Kdo jim je branil (LDS je bila že tudi prej v vladi), da niso proračun za leto 97 sestavili in sprejeli že v lanskem letu, kol to storijo npr. v sosednji Avstriji. Slišati je bilo tudi "grozeče" tone pod. vlade g. Marjana Podobnika: ko seje edinkrat pojavil za govorniškim odrom , da če proračun ne bo letos sprejet pravi čas (g. Podobnik, eno leto prepozno je za vas pravi čas?), bo velik del odgovornosti nosila tudi opozicija, ki "baje" zavlačuje sprejetje le tega. Dajte no! Če se vladne stranke (večna LDS. nova SLS in molčeča DeSUS) ne bi toliko mesecev po odločitvi, da bodo skupno zavihale rokave v dobrovit vseh nas, kakor izgleda. le prepirale in medsebojno kupčkale z našimi denarci, bi proračun in ne poračun imeli vsaj že pred parlamentarnimi počitnicami. Kakršnegakoli bi že sestavili, slabega ali dobrega, razvojnega, potratnega ali varčevalnega, s svojo večino bi ga v Parlamentu, ča bi hoteli, brez problemov sprejeti. Demagoški izjavi, da bo opozicija, ki naj bi zavlačevala, kriva, da ne bodo po občinah "grajene ceste, skratka, da ne bo prepotrebnih investicij, se je najbolj slikovito odzval poslanec opozicije Mirko Zamernik, tudi župan Luč, ki je rekel, da če bi celo leto čakali na to, kdaj bodo vladajoči sprejeli Proračun, ne bi i- občinah postorili ničesar. Pa so.
Drug problem, ki se kaže pri tem, da še nimamo proračuna pa je sledeči. V parlamentu je vlada uzakonila poseben zakon po katerem "oši bistveno več, kot bi lahko po lanskem proračunu. Ustava namreč določa, da smejo vladajoči trošiti le toliko, kolikor je veljal proračun -a lansko leto, če novega ne sprejmejo oz. uzakonijo pravočasno. Nikakor ne več. Ker opozicijski poslanci menijo, da vlada krši Ustavo, so pred časom sprožili Ustavni spor. Nasprotnega mnenja so v vladi oz. njihovi pravni svetovalci. Kako bo odločilo Ustavno sodišče, pa bomo upam kmalu izvedeli. Če odloči, da vlada ne krši Ustave O. K. (je bila Puc opozicija v zmoti), v kolikor pa odloči drugače, torej, da je vlada Ustavo kršila, bi bilo resnično najboljše, da se ta vlada za nekaj let
Poslovi, oz. da se "presedla" v> opozicijske klopi.
Kakorkoli pred vlado in njenim predsednikom dr. Drnovškom so tudi '■aradi drugih (ne)uspehov težki časi. Tako je inflacija, za katero so ridili, da se letos ne bo dvignila nad 8-9 odstotkov, v mesecu septembru • nova opazno višja. Inflacija september 96, september 97 je žal dvoštevilčna (10,1 %), kar vladi in njenemu predsedniku nikakor ni v < ast. To so uradni podatki, kako pa ljudje ocenjujemo neuradno, ko ^emo. da imamo opraviti z vrsto podražitev, ki jih statistika uradno ne '■ujema pa je drugo vprašanje.
O ne preveč spodbudnih rezultatih našega gospodarstva, o nezaposlenosti, ki tudi narašča, o zamujanju s pokojninsko reformo, ■tečajih... pa kdaj drugič.
Marta Hrušovar
IIOMpOST ŽIVLJENJA NAŠEGA JE ItKATKA
ali o prazniku malo drugače
Prešeren je vedel in tudi jaz zdaj vem! Ko se ozrem v leta za seboj, se vedno znova sprašujem, kam se mi je ves čas tako mudilo. Ko srečujem ljudi, ko se z. njimi pogovarjam, opažam, da se. veliki večini tudi mudi. Kam? Zakaj?
Mudi se. nam skozi čas, skozi življenje, hi, ko tako naglo hržimo po življenski poti, ne zaznavamo drobnih malenkosti ob njej, ki jo delajo lepo in zanimivo. Ves čas, ko hitimo velikemu cilju naproti, izpuščamo majhne radosti, ki drobne trenutke spremenijo v večnost.
Topel, sončen jesenski dan je. Nebo je čudovito modre barve in na njem se poigravajo le tanke bele meglice. 7. drevesnimi vejami se igra rahel veter in nagajivo cuka rumenkasto rdeče liste in jih počasi spušča na tla. Nikamor se jim ne mudi, vrtijo se in plešejo po zraku in spominjajo me na dneve, ki se nizajo v Življenju. Toda, listje počasi išče svoj cilj. Le zakaj se nam, ljudem, tako mudi? Mar res moramo izpuščati majhne, radosti samo zato, da bi imeli veliko radost (in kaj ta "velika radost" sploh je). Mar se ne zgodi pogosto, zelo pogosto, da ko pridemo na vrh. ko dosežemo tisto veliko radost (če jo sploh kdaj) , ugotovimo, da se nam je vse vsulo pod nogami? Da smo stari in utrujeni? Zakaj tako?
Leta minevajo v nenehnem iskanju "nekaj več", ob tem pa se ne zavedamo, da tisto vsak dan izpuščamo iz rok. Ustavimo se!
"Dolgost življenja je kratka!" Polno zaživimo vsak trenutek, kakršenkoli žeje - uživajmo v sreči in i zbolimo žalost in bolečino. Pustimo pa preteklost v preteklosti in prihodnost v prihodnosti, kajti mi smo tukaj in zdaj. Samo ta trenutek je resničen in samo naš. Od nas samih je odvisno, kako ga bomo izživeli. Odločitev je v naših rokah in lega se moramo zavedati. V naših rokah sta škarje in platno in sami se odločamo, kaj in kako bomo krojili.
Ko se bomo na Dan mrtvih ob prižiganju sveč spominjali tistih, ki so svoje že skrojili, se zavedajmo, da so oni že davno na cilju in da bi nam mnogi od njih povedali, da se jim je. preveč mudilo, da so v naglici v življenju marsikaj spregledali. Spregledali liste drobne, malenkosti, ki razveseljujejo duha, pa naj bo to prijazen nasmeh, sončni zahod, droben cvet, zvest pasji pogled... saj ni možno vsega naštevati. Ustaviti se je treba in pogledati - pogledali s srcem, kajti: "...bistvo je. očem nevidno... " je dejal Mali Princ in on je to dobro vedel.
Razmišljajmo za spremembo na ta način in morda se nam bo življenje pokazalo še r drugačni luči in podobi, ki jo do sedaj nismo poznali. Mogoče bo dobilo drugačen smisel.
Naredimo nekaj za sebe, za svojo dušo!
S- j . *** «r
J. J J \t \ Zr J . \t r| | J,
Dr, Metka lekavčič
Princi ¥	polei^ii
Po končani trboveljski gimnazi ji se je zadnji hip odločila za študij ekonomije, čeprav je bila v srednješolskih letih matematika njena velika ljubezen in pravi, da ji ni žal, ker ni diplomirala iz matematike, saj s svojo kariero sicer morda ne bi bila tako zadovoljna. Ekonomijo razlaga kot živo vedo, ki se ukvarja predvsem z ljudmi in njihovimi problemi, kar jo še posebej privlači. Zato je študij po diplomi ni ustavil, ampak je sprva dokončala magisterij v Ljubljani, potem pa se je odpravila na študijsko izpopolnjevanje na Cleveland State University v ameriški zvezni državni Ohio. Po vrnitvi je opravila še doktorsko disertacijo in zdaj že kakšno desetletje na Ekonomski fakulteti v Ljubljani predava predmet Ekonomika podjetja tako rednim kot izrednim študentom. Aktivno sodeluje tudi s ClSEF-om, fakultetnim centrom za strokovno izpopolnjevanje in svetovalno dejavnost. In mnenja je, da se dobrim poslovnim običajem namenja premalo pozornosti.
Študij v Ameriki je menda zelo vplival na vaše nadaljnje raziskovalno delo?
V Clevelandu sem delala kot pedagoška in raziskovalna asistentka na dveh oddelkih, in sicer na oddelkih za management in za računovodstvo. To obdobje je dejansko zarisalo moje nadaljnje raziskovalno delo, ko sem se začela intenzivno ukvarjati s sodobnimi stroškovnimi koncepti, ki so jih tedaj številni ameriški avtorji, sicer malo pretirano, a vendarle, proglasili kar za revolucijo v stroškovnem in upravljalnem računovodstvu. Tako sem po vrnitvi tudi doktorirala s področja obvladovanja stroškov z disertacijo z naslovom: Koncept stroškov po aktivnostih poslovnega procesa. No, in z nekaj prilagoditvami, spremembami in nekaterimi dodatnimi praktičnimi primeri sem to delo potem objavila tudi v knjigi z naslovom Obvladovanje stroškov, ki je pravkar izšla pri založbi Gospodarski vestnik.
Ali je knjiga Obvladovanje stroškov namenjena tudi slovenskim podjetjem...?
Je, saj namenja posebno pozornost različnim vidikom obravnavanja stroškov v podjetju in njihovega zmanjševanja. Vključuje tudi veliko primerov, ki ponazarjajo pomembna vprašanja in opozarjajo na najpogostejše napačne sklepe v zvezi z obravnavanjem stroškov pri poslovnem odločanju.
In kaj vse je povezano s stroški in z vizijo podjetja?
Gre za izjemno široko področje. Obvladovanje stroškov je nadvse
pomembno za vsa podjetja, ki želijo preživeti in se uveljaviti na zahtevnih svetovnih trgih, za katere je značilna neizprosna konkurenca. Podjetja, ki se spustijo v ta konkurenčni boj, morajo pristati na logiko doseganja poslovne odličnosti, ki od njih terja izjemno prožno poslovanje, kar pomeni hitro odzivanje na spremembe v okolju in prilagajanje vedno novim zahtevam kupcev. Današnji kupci, ki se na trgu srečujejo s poplavo sorodnih izdelkov, namreč pričakujejo poceni, a vendar visoko kvalitetne izdelke. To pa pomeni, da morajo podjetja, ki želijo slediti izzivu uveljavljanja na današnjih trgih, kar je, da ne pozabimo, tudi pogoj njihovega preživetja, sproti upoštevati dosežke znanstveno tehnološkega razvoja in uvajati sodobno tehnologijo, povezano s širjenjem avtomatizacije in računalniško vodenega poslovanja ter z novimi proizvodno-poslovni-mi načeli, kot sta naprimer "ravno ob pravem času" in "celovito obvladovanje kakovosti", hkrati pa to dosegati ob ustrezno nizkih stroških poslovanja.
Je torej možno poslovanje brez izgub?
Seveda je možno in to bi moralo biti predvsem pravilo, ne pa izjema. Vnaprejšnje pristajanje na logiko, da neko podjetje ne more poslovati brez izgube, je nedopustno. Praviloma velja, da imajo podjetja, ki se utapljajo v izgubah, vedno še veliko notranjih rezerv, ki omogočajo izboljšanje poslovnih rezultatov. Res pa je, da se v naših sedanjih
razmerah podjetja nemalokrat znajdejo v situaciji, ko poslovno leto zaključijo z izgubo ne le zaradi lastnih notranjih razmer, pač pa tudi zaradi ukrepov ekonomske politike, ki jih potiska v depriviligiran položaj. Spomnimo se samo situacije izpred dveh let, ko so se v takšnem položaju znašli številni neto izvozniki, predvsem pa tisti iz delovno intenzivnih panog. Devizni tečaj je tedaj vse predolgo ostajal nespremenjen, kljub ne ravno nizki domači inflaciji, in tako so izvozniki, ki so delali predvsem z domačo surovino ter pri plačah upoštevali eskalacijsko klavzulo, na "vhodu”, torej pri stroških, beležili porast, medtem ko je prihodek na drugi strani ostajal skorajda nespremenjen ali pa je rastel veliko počasneje. Tako so postopoma počrpali vse notranje rezerve in se približali izgubam. Tudi tisti dobri. Merjenje moči med vlado in Banko Slovenije so tedaj plačala številna dobra podjetja. Poslovne rezultate je zato vedno potrebno presojati z dveh plati: eno so notranje razmere v podjetju, ki morajo zagotoviti obvladovanje stroškov do te mere. da bo podjetje poslovalo brez izgub.
drugo pa so vendarle tudi zunanje razmere, in med njimi posebej ukrepi ekonomske politike, ki so različnim podjetjem različno naklonjeni.
Kako pa naj se podjetja uspešno prilagodijo spremembam v poslovnem okolju?
Podjetja morajo te spremembe najprej zaznati in šele potem se lahko nanje odzovejo. Ko jih zaznajo, morajo znati oceniti, kaj te spremembe sploh pomenijo z vidika njihovega poslovanja, nato pa je pomembno, da so dovolj prožna, da se spremenjenim okoliščinam kar se da hitro prilagodijo. Vse to pa terja sposoben menedžment in predvsem veliko znanja. Koncept stroškov po aktivnostih poslovnega procesa, tako imenovan "activity base costing", s katerim sem se precej ukvarjala, temelji na ideji, da niso proizvodi in storitve sami po sebi tisti, ki povzročajo stroške. Stroške povzročajo aktivnosti, kirto potrebne za proizvodnjo ali opravljanje storitev, te aktivnosti pa sprožamo ljudje. Če želijo podjetja obvladovati stroške, morajo torej obvladati predvsem aktivnosti, ki stroške povzročajo.
In kako je s tem povezana učinkovitost poslovanja?
Prav takšen pristop omogoča doseganje visoke učinkovitosti poslovanja. In seveda, kar je čelo pomembnejše, tudi uspešnosti poslovanja. Treba je namreč razlikovati med učinkovitostjo in uspešnostjo	poslovanja.
Učinkovitost pomeni delati stvari Prav, uspešnost, ki se najbolj celovito meri z odnosom na kapital in na sredstva podjetja, pa pomeni delati prave stvari. Učinkovitost, to je hitro in kakovostno opravljanje aktivnosti v podjetju, je seveda Pogoj doseganja visoke uspešnosti poslovanja, a je le potrebni pogoj. Treba je imeti tudi nos za tisto, kar vleče". Kar torej prinaša dobre rezultate na trgu. To pa terja zaznavanje vseh odtenkov sprememb v poslovnem okolju in reagiranje s pravo stvarjo ob pravem času.
Se je s pojavom delniških družb dosti spremenilo?
Seveda se je. Če nič drugega, gre za velike statusne spremembe, ki na novo postavljajo odnose med lastniki - upravljalen menedž.erji in zaposlenimi v podjetju. Vendar pa delniške družbe v našem gospodarstvu niso neke nove gospodarske tvorbe, pač pa večinoma le lastninsko Preoblikovana že obstoječa dosedanja srednja in večja družbena Podetja, ki se morajo prilagoditi novim razmeram po odločitvi za Prehod na bolj odprto tržno gospodarstvo. Izzivi, ki jih tem družbam postavljajo razmere na zahtevnih trgih, so povsem enaki, k°t bi bili, če bi šlo za podjetja, ki še ne bi bila lastninsko preoblikovana. Drugo pa so seveda posledice, ki J'h bodo. ali pa so jih že. nova Instninska razmerja vnesla v razslojevanje slovenske družbe.
Pravijo, da smo v obdobju konkurenčnega menedžerskega kapitalizma. So slovenska Podjetja temu kos?
Ni mi povsem jasno, na kaj niislite s konkurenčnim menedžerskim kapitalizmom. Če merite na menedžerske prevzeme podjetij, k' težko karkoli rekla, ker ta hip še nimam dovolj podatkov za kakršnokoli oceno. Če pa želite zgol j npozoriti na razmere, v katerih novi 'astniki podjetij postavljajo uprave, tore.j menedžment podjetij, ki mora Zagotoviti tako rast in razvoj Pndjelja. kot tudi zadovoljili zahteve lastnikov po donosu kapitala, pa
lahko rečem, da v Sloveniji nasploh primanjkuje visoko usposobljenih menedžerjev. Zato nadzorni sveti kot predstavniki lastnikov delniških družb še zlepa ne bodo mogli ravnati po načelu: če uprava podjetja ne bo zadovoljila naših pričakovnj, jo bomo pač zamenjali. Ni tako preprosto. Ljudi /.ustreznimi znanji in sposobnostmi primanjkuje. Tudi v razvoj in usposabljanje menedžmenta je potrebno vlagati.
Ali bi dejali, da je zasavska gospodarska situacija obetavna?
Bi mi verjeli, če bi to rekla? Ni obetavna. Zasavje sodi med gospodarsko manj razvite slovenske regije, zasavsko gospodarstvo, ki je vrsto let temeljilo predvsem na premogovništvu. pa si nikakor ne more opomoči. Tudi država menca in nima jasne vizi je za rešitev problema. Res pa je, da država alt bolje vlada tudi sicer ni sposobna zagotovili oživljanja slovenskega gospodarstva, in posebej nc njegove industrije, to pa gospodarsko slabše razvile regije še toliko bolj občutijo. Kljub temu pa upam. da bo tudi v državi vendarle ponovno prevladalo spoznanje, da rasti slovenskega gospodarstva brez sanacije naše industrije ne bo mogoče doseči, in tedaj tudi za Zasavje vidim več možnosti. Poudariti moram, da s tem seveda nc mislim, da so storitvene dejavnosti nepomembne. Nasprotno, zelo pomembne so. A podatki kažejo, da je kar sedemdeset odstotkov dejavnosti storitvenega sektorja namenjenih industriji, zato na dolgi rok tudi le dejavnosti nc bodo mogle preživeti brez rasti industrije. Odnos med industrijo in storitvenim sektorjem se mi zdi zato veliko pomembnejši od odnosa med malim in velikim gospodarstvom, ki ga nekateri tako radi poudarjajo.
Kako pa pri tem gledate na brezposelnost?
Brezposelnost nedvomno predstavlja enega naših naj večjih družbenih problemov. Ne smemo pozabiti, da naši ljudje teh problemov dolgo niso občutili, zato so osebne stiske, ki jih povzroča brezposelnost, v zadnjih letih še toliko bolj boleče. Hdino rešitev tega problema vidim v gospodarski rasti. Takšne ali drugačne oblike socialnih pomoči so le obliž na rano, ne pa zdravilo za bolezen. Menim, da največjo socialno varnost predstavlja delovno mesto, celo večjo kot nekoliko višja plača. Nova delovna mesta pa lahko zagotovi le
gospodarska rast in vanjo morajo biti usmerjeni vsi ukrepi ekonomske politike.
Tveganja so sestavni del poslovanja. Kakšno stališče pa sicer zavzemate glede tveganj?
Sama veliko tvegam. Prepričana sem. da so dobri rezultati, pa najsi gre za katerokoli področje, vedno povezani tudi z določeno mero tveganja. Včasih dobiš, drugič nekaj izgubiš, a greš naprej. Živeti brez tveganj je seveda bol j udobno. Nekaj kolegov imam, ki ne želijo ničesar tvegati. Tudi prav. Takšna je pač njihova odločitev. In nadvse zadovoljni so. ko je rezultat tujega tveganja negativen. Zjezi me pa. ko se potem razburjajo, če tisti, ki smo pripravljeni več tvegati, tudi več dobimo.
Ste varčen človek?
Ne ravno, a tudi zapravljiva nisem. Nekje sem prebrala, da je za poslovni uspeh odločilen moto: "To make money you should spend money" - če hočeš zaslužiti, moraš tudi investirati. Rada se potrudim, da zaslužim, potem pa si z užitkom kaj privoščim. In tudi zadolžim se rada, kajti tako imenovano prisiljeno varčevanje, ki sledi potem, ko nekaj, kar si želim, že imam, mi je ljubše, kot pa poprejšnje zbiranje denarja na kupček. Pri kupovanju na kredit si mislim, da bo že nekako. In tudi je. Pač rada tvegam.
Ali pri stroških velja, da se lahko iz malega naredi veliko?
Pregovor pravi, da za malo denarja dobiš malo muzike. "Malo" ima vedno omejitve glede lega, kaj jc moč iz njega narediti. Seveda je prav. da skušamo iz danega narediti čimveč. A neka zgornja meja obstaja. V ekonomiji so vedno omejitve. Ali moramo dani cilj doseči z najmanjšimi možnimi stroški ali pa moramo z danimi stroški doseči največ, kar se da. Če gledamo dinamično, je vprašanje, čemu dajemo prioriteto. Ali rasti in minimaliziranju stroškov, ki so zanjo potrebni, ali pa zgornjim omejitvam glede stroškov in potem maksimiranju rezultatov za dani denarni znesek. Ekonomija se torej vrti okrog iskanja oplimumov. Da moramo z minimalnimi sredstvi doseči maksimalni rezultat, pa je nesmiselno reči. Iz nič pač ne more nastati neskončno. Če imamo v mislih potrebo po rasti slovenskega gospodarstva, torej velja, da bo rast proizvodnje spremljala tudi rast stroškov. Pomembno je le, da bodo ti rasli
počasneje od rasti proizvodnje.
Menite, da je človek razpoznaven tudi po ravnanju oziroma odnosu do denarja?
Vsekakor je. a povezava med odnosom do denarja in značajem ni zgolj enolična. Gre za cel sklop vprašanj, povezanih s tveganjem, varčevanjem, odnosom do drugih l judi in do življenja nasploh. Osebno pa lahko rečem, da ne maram škrtih l judi. Varčne da. ne pa škrtih.
In kakšne študente imate radi: ambiciozne, pridne, dosledne,...?
Všeč sta mi zdrava ambicioznost in odgovoren odnos do dela. Pretirana pridnost mi ni bila nikoli pri srcu. čeprav jo spoštujem. Ne maram pa prilizovalcev in bleferjev. In tudi ne študentov, ki v boj pošiljajo starše. Naklonjena sem tistim, ki se znajo postaviti zase in se z argumenti zboriti za tisto, kar so si zastavili za cilj.
Bi si upali v Zasavju ustanoviti svoje podjetje?
Zakaj pa ne? Nenazadnje sem sodelovala pri ustanovitvi enega prvih zasavskih podjetij, Orie v Zagorju. Celo trak sem prerezala ob slavnostni otvoritvi. Saj lokacija podjetja sama po sebi, /.lasti ko gre za mala prožna in dinamična podjetja, niti ni tako pomembna. Pomembna je podjetniška žilica. No. in če sem poštena, tudi dejstvo, da te podpira lokalna politika. S tem pa smo pri dejstvu, o katerem sem že govorila, da je pomembno, ali te ukrepi ekonomske politike priviligirajo ali depriviligirajo. Če pogledam po Zasavju, ni nekaterim, ki delajo za vladajočo politično opcijo. prav nič slabo.
Ste v Zagorju, odkar delate in živite v Ljubljani, ohranili družabne stike s sošolci, prijatelji?
Sem, a žal mi zanje zmanjkuje časa. Se domov grem bolj redko. Se pa s prijatelji mladostnih let srečujem ob različnih priložnostih v različnih krajih. Predvsem pa imam na otroška in mladostna leta zelo lepe spomine.
Glede na to, da ekonomisti veljate za zelo realne ljudi, ali si kdaj preberete tudi horoskop?
Vsekakor in to kjerkoli že naletim nanj. A kar mi ni po volji, hipoma pozabim. Za listo, karmi je všeč. pa verjamem, da se bo zgodilo. In dostikrat tudi se.
Petra Radovič
Trubarjeva 3, 3270 LAŠKO, tel./fax: 063-731-868
Na zalogi imamo kuverte po zelo ugodnih cenah, katere Vam želimo opremiti tudi s tiskom
Cenik kuvert v SIT brez p.d.
AMERIKANKA,	
SILIKONSKA IN SAMOLEPILNA	
* 11x23 cm, levo okno, 80 g	2,95
* 11x22 cm, levo okno, 80 g	2,85
* 11x23 cm, desno okno, 80 g	2,95
* 11x23 cm, brez okna, 80 g	2,80
* 11x22 cm, brez okna, 80 g	2,75
Cenik kuvert v SIT brez p.d.
NAVADNA KUVERTA	
* 18x24 cm, šamoa, 80 g	4,00
* 18x24 cm, bela, 80 g	4,00
* 26x36 cm, šamoa, 80 g	12,00
* 26x36 cm, bela, 80 g	12,00
Cena tiska je odvisna od količine,
nudimo vam pa še vse ostale tiskovine po ugodni ceni:
-	dopisi, vizitke
-	dobavnice, računi, naročilnice
-	propagandna gradiva
(letaki, plakati, vabila, prospekti...)
• • • •
fi
u
mag. Anton Rop:
"Premiki niso odvisni od volje enega"
V petek, 3. oktobra seje v Zagorje zglasil minister za delo, družino in socialne zadeve, mag. Anton Rop. Med drugim si je ogledal nov prizidek k Domu starejših občanov na Izlakah in prodajni salon SVEA Zagorje, izmenjal nekaj besed z vodstvom zagorskega VDC-ja, nato pa z direktorji zasavskih gospodarskih družb podebatiral o aktualnih zadevah. Mag. Anton Rop je med drugim poudaril, da je velik del plačne politike odvisen od podjetij, ki so tista, ki bodo lahko dvigovala ceno delovne sile. Zanimanje pa so vzbudili zlasti: nov zakon o zaposlovanju pa o delovnih razmerjih in zakon o brezposelnosti ter zakon o udeležbi zaposlenih na dobičku. In da ne bi zaposleni bodili za vsak glavobol k zdravniku, bodo uvedli tako imenovano prosto bolniško - dva do tri dni.
Kako ocenjujete zasavsko področje glede brezposelnosti?
Ve se. kar zadeva brezposelnost, daje problem tudi v Zasavju. Vendarle je tudi na tem področju uspelo narediti nekatere premike, zlasti kar se tiče samozaposlovanja in projektov prezaposlovanj. In upamo, da bodo tudi novi ukrepi, ki jih pripravljamo in sredstva na tem področju dodatno pripomogla razvoju projektov za zaposlovanje v Zasavju.
Torej je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve precej storilo za izboljševanje socialnih pogojev v Zasavju?
To zelo težko ocenjujem, kajti teh ocen zgolj za Zasavje nimamo, imamo pa ocene za celo Slovenijo in le kažejo, da prihaja do določenih trendov, ki kažejo, daje na eni strani vedno več tistih, ki so trajno brezposelni. Tako da problem socialne stratifikacije obstoji v Sloveniji in se v določenem smislu krepi. To pa ne pomeni, da gre za slabšanje položaja posameznih dohodkovnih skupin znotraj tistih, ki so zaposleni. Gre za slabšanje položaja tistih, ki so že dalj časa brezposelni, ki so že dlje časa brez dela in Podobno.
Ste človek, ki vam družina pomeni vrednoto?
Nedvomno. Vendar pojem družinske politike, za katerega sem odgovoren, ne poskušam dojemati v tem smislu. Ne zagovarjam neko moralnost, temveč je naloga družinske politike ta kip v Sloveniji, v času tranzicije, da najde Instrumente za izboljšanje pogojev življenja družin. Zlasti mladih družin. V tern kontekstu pa gre tudi za problematiko otroškega varstva ter celega segmenta otroških dodatkov in vseh drugih transferjev iz naslova družinske politike, ki so Po moji oceni v tem momentu v Sloveniji premalo socialno orientirani, zato se tudi pripravljajo določene spremembe. Družinsko politiko pa skušam dojemati bolj v funkcionalnem delu, torej kako izboljšati pogoje življenja družin, zlasti tistih, k'jimje najtežje.
Ste mnenja, da ljudje dovolj prispevajo k •zboljšanju razmer?
Absolutno, saj ravno v tem je tudi bistvo mojega pogleda. Ljudje pravzaprav lahko najbolj
pomembno vplivajo na svoje življenje. Kajti naloga države je, da razvija ustrezne pogoje, da ljudje sami po svoji podobi in glede na svoje potrebe razvijajo sebi najbolj ustrezno družinsko ali navsezadnje tudi samsko življenje.
In ka j bo pomenila pokojninska reforma?
Pokojninska reforma, v kolikor bo do nje prišlo, bo dejansko pomenila spremembo in sicer spremembo medgeneracijske pogodbe. Kar pomeni, da sc bodo načini, pogoji in obseg upokojevanja prilagodili objektivnim možnostim v družbi sedaj in v bodoče. To pomeni, da se bodo počasi spreminjali pogoji upokojevanja glede na starost, glede na višino plače in glede na delovno dobo. Zelo pomembno je: počasi. Do podaljševanja starosti za upokojevanje bo prihajalo v naslednjih petnajstih letih in ne bo prišlo do naglih premikov, zato ni razlogov za paniko. Pokojninska reforma se bo v polni meri dotaknila in se bo tikala predvsem mlajših, ki še niso zaposleni ali se na novo zaposlujejo. Tisti, ki imajo pretežen del pokojninske dobe izpolnjene ali so že upokojeni, pokojninska reforma skoraj ne bo zadevala, le za malo jim bo podaljšala čas delovne dobe ali celo nič, povsem malo bo vplivala tudi na višino njihove pokojnine. Skratka, bolj ko so mlade generacije, večji in bolj globok vpliv bo imela pokojninska reforma.
Ali je en mandat ministrskega dela, v vašem primeru, dovolj za izvedbo konkretnejših načrtov?
To je vedno vprašanje. Menim, da bomo, v kolikor bo konsenz, v tem mandatu uspeli narediti sistemske spremembe. Vendar nas potem čaka zelo velik problem izvajanja teh sistemskih sprememb. In vsekakor za polno uveljavitev vseh teh sprememb, kijih pripravljamo na ministrstvu na vseh delih, za katere smo pooblaščeni, tako na področju družinske politike, politike zaposlovanja, upokojevanja, skratka, varnosti za starost, socialnega skrbstva, da bo nemogoče vse v polni meri uveljavili v življenju, tako kot si zdaj želimo, da bi bilo. Menim pa, da v tem mandatu vse najpomembnejše sistemske spremembe lahko pripravimo. V življenju pa je tako, da ko bomo dobro začeli uveljavljati spremembe v življenje, bomo kaj hitro ugotovili, kje je treba sistem zopet
dopolnjevati.
S čim pa ste pri delu najbolj zadovoljni in s čim najmanj?
Ne morem reči. da sem s kakšnim področjem bolj zadovoljen ali pa manj, lahko pa povem, katere stvari mi dajejo največ zadovoljstva. Iti to je običajno strokovno delo, ko pripravljamo določene rešitve, ko iščemo poti in jih potem tudi najdemo. Bistveno manj zadovoljstva pa nudijo stvari potem, ko jih damo v javnost in smo velikokrat deležni kritik - čestokrat upravičenih, velikokrat pa tudi neupravičenih, celo krivičnih. In to je najbolj grenak del posla, ko kritike letijo. To je slabši del tega posla, kar je pa treba vzeti v zakup.
Bi rekli, da je področje vašega sedanjega dela podobno aferi s certifikati?
Ne. mislim, da je to popolnoma drugo področje, druga narava dela in tudi ni na takšen način negotovo, kot je bilo tisto, ko smo se ukvarjali s privatizacijo, ko smo pravzaprav delali popolnoma nove stvari, ki v svetu niso bile poznane. Je pa res. da kar sc tiče privatizacije je bil postopek in proces maksimalno spolitiziran.
Vaš priimek so mnogokrat šaljivo komentirali, vendar v ljudeh vzbujate izredno zaupanje - kako vam to uspeva?
To težko presodim. Resje, priimek je precej nesrečen in ga nosim že vse življenje, sem pa prepričan, da nima vpliva na to, ali mi ljudje zaupajo ali ne. Zaupanje sc pravzaprav okrepi s časom in reči moram, da določena mera zaupanja vsekakor je. Vendar bom verjetno še na velikih preizkušnjah glede na projekte, kijih imam. Zato je treba še počakati, lahko pa rečem, da se bom trudil, da bodo projekti uspeh, toda to ni odvisno samo od mene.
Tekst in foto: Petro Radovič
PLANINSKI DOM NA ZASAVSKI SVETI GORI
No, ni to Klasičen planinski dom, saj sc do njega pripeljemo celo z avtobusom, je pa lepo urejen in oskrbovan, last planinskega društva Zagorje. Odprtje vsak dan, le sredo sta si oskrbnika Olga in Jano Drnovšek izgovorila za prost dan, da v dolini lahko kaj postorita, obiščeta urade, če je potrebno. Pa pravita, da če najavijo skupino za sredo, jim prav tako pripravita, kar pač želijo.
Sezona tu gori traja vse leto, saj je ob sneženju vedno pluženo. Če pa vas le preveč zamede, lahko tam gori prespite, saj imajo petindvajset ležišč, v eno-, dvo-, tro- in več posteljnih sobah. Tudi zeblo vas ne bo, saj dom centralno ogrevajo.
Planince vedno čakajo z enolončnico v obliki ričeta, vampov, pasulja, jote... in pa seveda obveznega čaja.
V zimskem času imajo vedno koline, ki jih delajo kar v domu. Seveda postrežejo tudi z jedmi po želji. Celo kalamare in postrvi si lahko zaželite, pa jih boste tudi dobili.
Znani so po nedeljskih kosilih, kjer postrežejo z dvema vrstama mesa in prilogo, (pečenka, kurje bedre, puranov tile, včasih govedina).
Gospodarica nam je zaupala recept za pripravo vampov, ki so po planinski srenji znani daleč naokoli. * i * * * v
RECEPT:
Vzame 4 kg svežih, surovih vampov, jih skuha z jušno zelenjavo, po treh urah pa jih nareže na rezance in naredi omako. Zanjo na maščobi močno zarumeni kilo in pol čebule z domačo slanino. Dodaja ! dve žlici mlete rdeče paprike. V to doda narezane vampe, jih premeša,
| zalije z vodo v kateri je kimna, lovorovo listje, cel poper, na pol litra | vode pest marajona, sol. Ko povre, doda 3-4 žlice paradižnikove mezge, lahko tudi hud feferon. Še malo vegete, mletega popra in
i zgosti z drobtinami. Do prave gostote si pomaga z 2 del merlota. Na ! koncu doda še sesekljanega petršilja in servira.
I K taki enolončnici pa sodi še sladica, ki ji na Sveti gori rečejo sadni zavitek. Le tega pa pripravi s pomočjo listnatega testa, ki ga pomazanega z oljem položi v pekač, zalije s pripravljeno mešanico (liter domače smetane, eno jajce in en vanilij), na to sledi različno sadje (borovnice, maline, jagode, jabolka...) in to ponavlja, dokler pekač ni poln. Vmes da še zdrobljene kekse in počasi peče kako uro. Servira ohlajeno in sladkano.
Da gre vse lažje dol, zraven spijemo belo Šadlovo vino, ki je harmonična mešanica renskega rizlinga, chardoneya in souvignona. Poreklo vina je Desno iz okolice Ljutomera.
Velja tudi omeniti, da se z majem začno svetogorske romarske nedelje (vsaka 1. v mesecu), ki trajajo do začetka oktobra.
MM
v_________________________________________________________________
ZDRAVILNE RASTLINE
HRAST
Mnogi poznavalci zdravilnih rastlin pravijo, da bi bilo prav čudno, če hrast, kralj gozda, ne bi imel kar naj večjih zdravilnih odlik. Zal je dandanes to drevo za človeka samo še les, ki ga lahko dobro proda. Hrastov je več vrst: nekateri so listopadni drugi zimzeleni, vse vrste pa imajo bolj ali manj enake zdravilne lastnosti.
Najbolj je učinkovito lubje mladih vej in poganjkov, v vseh letnih časih,
želod, kije bil za naše prazgodovinske prednike najbrž poglavitno živilo, pa septembra in oktobra, ko dozori. Poleti lahko nabiramo tudi listje, ki ga posušimo in spravimo za zimo.
Hrast vsebuje veliko čreslovin, zato dobro zaustavlja krvavitve in krči poškodovano in bolno tkivo.
Čaj iz listov zdravi krvavitve, uhajanje vode, driske, krčne žile.. Maurice M. pravi: "Zaupajte hrastu, zaupajte njegovi moči! Nekaj hrastovih listov, pa zgine sto nadlog."
Prevretek iz lubja je dober za zunanjo uporabo, za obkladke zoper zlato žilo, kožne bolezni, razpokano kožo, za grgranje proti angini in vnetje žrela, za kopeli nog in rok. Čaj iz hrastovega lublja (pater Ašič) veže strupe in tako telo očisti. Ker veže tudi kemične strupe, ki jih dobimo vsak dan s hrano, in svinec, ki ga

vdihavamo .je koristno, da pijemo ta čaj večkrat, v teh s kemijo prepojenih časih.
Nasveti "naših mam"
Nastrgani želodi so zdravilo zoper trebušne krče. Zaužijte eno prgišče želodov na dan.
POTROŠNIK
Ljudje mu rečemo tudi plavi regrat.
Raste povsod, ob poteh, na njivah in travnikih. Iz kultiviranega dobivajo kavni dodatek-cikorijo. Listje in čudovito plavo cvetje nabiramo, ko cvete, korenine kopljemo aprila do maja. Posušimo v senci. Korenine podolgem razrežemo in obesimo v senčnem prostoru na prepihu.
Maurice M. svetovno znani francoski zeliščar in zdravilec, ga ceni predvsem kot zdravilo
zoper jetrne bolezni: zlatenico, žolčno koliko, nezadostno delovanje žolča in razne bolezni, ki jih povzroča pomanjkljivo delovanje "kemične tovarne" človeškega organizma (vranični prisad, turi, ekcem). Potrošnik poleg tega čisti celotna prebavila in sečila. Je torej sredstvo za pospeševanje prebave, odvajanje in diuretično zdravilo. Pomaga tudi pri zaprtju, zastajanju urina in nabreklosti organov (edem). Zbija tudi vročino, učinkuje proti glistam in deluje krepčilno.
Pater Ašič je zapisal, da zdravi hipohondrijo (potrtost zaradi namišljene bolezni), zaradi snovi inulina je potrošnik koristen za sladkorne bolnike. Inulin vsebujeta tudi regrat in repinec. Čajni prevretek iz korenin po zatrjevanju izkušenih babic krepi rodila pred porodom. Sok pospešuje rast las in baje preprečuje izpadanje obrvi. Sok iz cvetov je kot obkladek zdravilo za utrujene oči. Cvetovi, namočeni v žganju, oživljajo ude po kapi.
Pripravil Igor Gošte
REGIONALNI CENTER ZA RAZVOJ o.o.o.
Garancijski sklad za Zasavje v okviru Regionalnega centra za razvoj d.o.o. (v nadaljevanju RCR), Cesta zmage 35b, Zagorje ob Savi objavlja
RAZPIS za včlanitev v Garancijski sklad za Zasavje
1.	Predmet razpisa:
Predmet razpisa je včlanitev v Garancijski sklad za Zasavje, ki deluje v okviru RCR.
Garancijski sklad bo nudil kredite pod ugodnimi pogoji ter 50% garancijo za znesek pridobljenega kredita, zavarovanje druge polovice zneska kredita pa bo določeno v skladu z dogovorom z banko. 50% kredita, ki ga bo zavaroval sklad, bo kreditojemalec zavaroval glede na dogovor s skladom, in sicer v obliki osebnega poroštva ali z drugo obliko zavarovanja, ki jo uporabljajo komercialne banke, seveda odvisno od stopnje rizifnosti naložbe.
Predvideni kreditni pogoji bodo:
' višina kredita od 1 do 10 mio SIT ‘ doba vračanja od 1 do 5 let ' obrestna mera za kredite TOM + 6%
*	skupna obrestna mera za kredite vključno s stroški provizij in nadomestil banke in sklada TOM + 7,5%
’ moratorij do 6 mesecev
Članstvo v skladu pomeni možnost pridobitve kredita, ne pa obveznost sklada, da članu odobri kredit.
2.	Pogoji za pridobitev članstva:
Člani so lahko samostojni podjetniki in gospodarske družbe, ki;
' ustrezajo merilom za male gospodarske družbe po 51. in ZZ.členu Zakona o gospodarskih družbah,
' imajo sedež dejavnosti na območju Litija, Hrastnik, Trbovlje, Radeče ter Zagorje ob Savi,
‘ niso člani drugega sklada,
*	so vplačali enkratno nepovratno pristojbino v višini 50.000,00 SIT.
3.	Postopek pridobitve članstva:
Vse informacije o pridobitvi članstva ter kreditov oz. garancij lahko kandidati dobe na naslednjih mestih:
’ Regionalni center za razvoj d.o.o., Cesto zmage 35b, Zagorje Občina Litija, Jerebova ulica 14, Litijo ' Občina Radeče, Ulica Milana Majcna 1, Radeče Center za razvoj podjetništva - Razvojni sklad, Šuštarjeva 42, Trbovlje Sklad za pospeševanje razvoja podjetništva in malega gospodarstva občine Hrastnik, Pot Vitka Pavliča 5, Hrastnik
Agencija za razvoj d.o.o., Cesta zmage 35b, Zagorje Ha vseh teh mestih so na voljo vloge za včlanitev v Garancijski sklad za Zasavje, ki jih morajo kandidati izpolniti. Skupno z vlogami so na voljo tudi Pravila delovanja Garancijskega sklada Zasavje, s katerimi mora biti seznanjen in jih upoštevati vsak član. pridobitev statusa članstva je potrebno vplačati enkratno pristopnino v višini 50.000,00 SIT, ki se nakaže no ŽR RCR št. 52720-601-1896Z, Cesta zmage 35b, Zagorje ob savi
A- Trajanje razpisa in razpoložljivost informacij:
Razpis je odprt nedoločen čas.
Vse informacije lahko dobite no sedežu RCR, Cesta zmage 35b, Zagorje (tel.št. 0601/68-333,64-333, fax 68-330) ter na vseh zgoraj navedenih mestih.
Regionalni center za razvoj d.o.o. Garancijski sklad za Zasavje
m \mvJ m m
Zrak, ki ga dihamo, je pogosto močno onesnažen. Tudi zato, ker v Sloveniji za ogrevanje še vse preveč uporabljamo okolju škodljiva trdna goriva. Toda peč na premog ali drva lahko kmalu postane vaša črna preteklost. Izkoristite ugodne kredite za okolju prijazno in udobno ogrevanje.
Ekološko razvojni sklad Republike Slovenije ponuja ugodne kredite vsem prebivalcem Slovenije, ki bi radi prešli na uporabo čistejših goriv ali obnovljivih virov energije. Da bi omejili onesnaževanje okolja in si hkrati zagotovili udobno ogrevanje, vam predlagamo uvedbo ogrevalnega sistema na daljinsko ogrevanje, plin, kurilno olje, toplotno črpalko ali solarno energijo. Za namestitev naštetih vrst ogrevanja so vam na voljo ugodni krediti.
Odločite se za čisto udobje.
Krediti za okolju prijazno ogrevanje in vse informacije so na voljo v naslednjih bankah:
Nova kreditna
banka Maribor,
Banka Celje,
Dolenjska
banka.
Gorenjska
banka,
LB Domžale,
LB Zasavje,
LB Koroška banka,
LB Pomurska banka,
LB Splošna banka Velenje, Banka Koper.
Dodatne informacije: Ekološko razvojni sklad RS, telefon: [061]
176 33 44
zamenjajte uir energije!
•	tiskarna
•	štampiljke
•	klišeji
•	reklamni napisi
• vabi k sodelovanju dodatne strokovne sodelavce za naslednji področji:
••••:• tiskarno
••••:• računalniška priprava za tisk
Od kandidatov pričakujemo izobrazbo V. ali VI. stopnje grafične, strojne ali druge primerne smeri.
Če ste kos izzivu vam nudimo priučevanje k delu, stimulativno nagrajevanje in dodatno izobraževanje.
Več boste izvedeli na naslovu: Crafex Podlipovica 31,1411 Izlake Telefon 0601 74 180

7,n.TF.~ G.TT.Jr
Slikarske kontemplacije
Petintrideset umetnin - olj, razstavljenih v avli Delavskega doma Zagorje. In prvi petek meseca vinotoka 1997 oh uri, ko ostane še dovolj časa za ogled drugega televizijskega dnevnika. In ogromno obiskovalcev, ki so z zanimanjem prisluhnili recitalu Kolenčevih z Vač in likovnim sporočilom Rine Stušnik, ki je slavila svojevrsten dogodek - prvo samostojno slikarsko razstavo.
Slike, ki bodo še štirinajst dni nagovarjale obiskovalce, so predvidoma postavljene na ogled iz leve proti desni strani. Toda četudi se mimoidočemu korak v likovni splet ujame šele v naslednjih nekaj slikah, ga te popeljejo ena k drugi, vsaka z bolj izrazito, še svojstveno govorico slikarskih razmišljij. Rina Stušnik iz Zagorja, ki je k čopiču, platnu in barvam pristopila kot amaterka, je v dvajsetih letih tovrstnega ukvarjanja pridobila dokajšnjo veščino in znanje, da se iz slike do slike spet uči in ustvarja z lastno slikarsko izraznostjo.
Gledano povprek, je bilo preteklo desetletje zanjo po slikarski plati najbolj delavno. Gledano detajlno, pa bi zmeraj rada ustvarila še bolj občuteno, energetsko, izpovedno,... umetnino. Saj pravi: "Slika zame pomeni lepoto, energijo, ki seva v prostor in daje prostoru topel občutek. In ni pomembno, ali si srečen ali nesrečen, ko slikaš, temveč sporočilo, ki ga podaš, in da so čustva bogata z ljubeznijo."
In tudi trpljenje je kdaj prežeto z ljubeznijo, s to pozitivno usmerjenostjo, ki govori tako o zvestobi, miru, strahu. Razstavljene slike pa ni le podnaslovila, temveč naslovom dodala krajše verze, ki gledalca spoznajo s lem, kaj je zanjo meditacija, kje se neha spoznanje in začne sprememba, kdaj jo tok ponese k tišini in kako sprejema sanje. Ali kot jc v uvodni besedi dejal Nande Razboršek, direktor KC DD Zagorje: "Nekatere od slik sporočajo, da se bodo koncem drugega tisočletja stari miselni vzorci porušili, slikarka pa želi biti ena od znanilk novega časa. V podajanju zgodbe in pri izpovedovanju čustev soji v pomoč simboli in simbolni pomeni."
Slikarska razstava Rine Stušnik pa je pokazala tudi na vse večje zanimanje publike za tovrstna kulturna srečanja. In dovzetnost za slikarske stvaritve nekako krpa vrzel, da umetnik lažje komunicira z gledalcem. Kar slikarske kontemplacije oziroma: slikovna razmišljanja pravzaprav hočejo.
Tekst in foto: Petro Radovič
V__________________________________________________________________/
Tedenski izkupiček je še vedno prav malenkosten v primerjavi s poletnim in zimskim. Najbolje sc godi komediji In&Out, ki je v 17 dneh prislužila okroglih 40$ milijonov. The Peacemaker, prvi film novega studia DreamNVorks SKG se sicer mudi malce pod vrhom s 24$ milijoni v 10 dneh. U-Turn je razočaral s komaj dvema milijonoma v prvem koncu tedna... Upam si napovedati, da bom že prihodnjič lahko poročal o precej višjih številkah, saj se obetajo bolj zveneči naslovi, s še bolj zvenečimi imeni. Jesen se še ni prav začela, lov na zmagovalca zimskega obdobja pa se ježe začel!
The Peacemaker - Sodobni vojaški triler se pretežno odvija na območju Rusije in Balkanskega polotoka. Teroristi zaplenijo vlak poln jedrskega orožja, vendar eno bombo pustijo na vlaku, predno ga zapustijo. Vlak trešči v nasprotni vlak poln nedolžnega civilnega prebivalstva. Da bi prikrili svoje dejanje, detonirajojedrsko bombo, ki odjekne v redko poseljeno rusko podeželje. Dr. Juha Kelly (Nicole Kidman), jedrska znanstvenica, prva posumi, da je bila ta navidezna nesrča delo teroristov. Namestnik polkovnika Thomas
Devoe (GEORGE CLOONEV), pa trdi, daje bilo vse skupaj le krinka za rop jedrskega tovora. Kmalu se izkaže, da imata oba prav. Druno se podata na lov, skozi etična in ideološka nasprotja, za jedrskim orožjem, skritim nekje v Vzhodni Evropi.
U-Turn je v manj kot mesecu dni že drugi film v katerem igra Sean Pcnn. Tokrat se je znašel v vlogi Bobbya Cooperja. ki se, na poti v Las Vcgas, kjer naj bi izplačal dolg ruskim gangsterjem, nič hudega sluteč ustavi na edini bcncinksi črpalki v mestecu Supe-rior. Mimogrede se sreča iz oči v oči z mehiško starko s puško v roki, zapade v pretep s patološkim srboritim najstnikom in vedno bolj upa, da mu bo uspelo popraviti svoj avto. Ko spozna prekrasno Grace (Jenifer Lopez) in njenega vplivnega moža Jakea (Nick Nolte), se želja zapustiti mestece sprevrže v goli boj za preživetje.
Soul Food - Mama Joe vsako nedeljo zvečer, s pomočjo treh odraslih in poročenih hčera Teri
(Vanessa L. Williams), Maxine (Vi vica A. Fox)in Bird (Nia Long), pripravlja tradicionalno družinsko kosilo. Mama Joe bi naredila vse, da bi družina ostala skupaj. S humorjem, ljubeznijo, jezo, modrostjo in seveda hrano z.a dušo, zna vsakogar privabiti spet domov. Ko se tradicija preigra zaradi
bolezni mame Joe, nekateri člani družine celo prenehajo govoriti drug z drugim. Zdaj je na vrsti iznajdljivi vnuk Ahmed, da poišče skrivni načrt in vrne zlate čase. Le tako bo lahko naučil vse odrasle pravega pomena hrane za dušo.
Uri
AKCIJA-Golf Rabbit III
DARILO v vrednosti 500 DEM
dve zračni blazini, nastavljiv servo volan, športni sedeži nastavljivi po višini, deljiva klop, električna zatemnjena stekla, 4 zvočniki in antena, dvojni žarometi, 14'1 platišča, styling paket in še in še...
RABBIT že za 23.955 DEM
NOVO
POLO Variant od 22.487 DEM na zalogi!
Volksvvagen-ko veš, kaj imaš.
ugoden nakup tudi na PORSHE LEASING ali kredit
Malgaj
TRBOVLJE	d.o.o. ■
Trbovl|e: 0601-26-525 Litija: 061-884-450
avtotehna Mahkovic
tehtna odločitev OPEL O
SPODNJI LOG 27	1281 SAVA PRI LITIJI TEL.: 061/874-112
10
Ibi
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER
Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale, tel./faks 713-660
E-pošta: clip@clip-domzale.si
STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur)
■ 12 ur računalništva z urejevalnikom besedil WORD - 48 ur vaj iz strojepisja
TEČAJ ZA ZAČETNIKE (25 ur): VVINDOVVS 95, WORD
DšCEL (20 ur)
INTERNET (8 ur)
AUTOCAD. CORELDRAVV. ACCESS...
.00 .6 r,.oo
HORVAT TONČKA S P.
PONOVIŠKA 8 1270 LITIJA
TEL. FAX..- 061/ 883-866


	
	Podjetje za svetovanje, inženiring In trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660
	INTERNET V ZASAVJU
	Povezava preko klicne linije - fizične osebe
	* samostojni uporabniki brez lastne poddomene
	Povezava preko klicne linije - pravne osebe
	* samostojni uporabniki z lastno poddomeno v
	tref.so ali si
	World Wide Wed
	Izdelava in objava vaših strani Izdelava On-line prodaje preko Interneta Nudimo vam fax modeme: ZOOM,
	SPORTSER, COURIER, MOTOROLA,
	CARDINAL, ZYXEL.
	Za vse podrobne informacije smo vam na voljo
	od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure.
7~ a ji n 7
'■,R Pf:
ulebalgo 7
KSENIJA ŠMIT
Sedemstopetdeset brezposelnih v Hrastniku ni malo, vendar vodja hrastniškega Urada za delo, Kseni ja Šmit, pravi, da se bo število sčasoma zmanjšalo. Izpred sedmih let, odkar je nastopila omenjeno službo, pa je doslej število nezaposelnih strmoglavo naraščalo. Temu je botroval tudi dodaten pritisk na uslužbence, ki so na Uradu za delo poosebljali nekakšno "višjo silo", ki bo kos težavam nezaposlovanja.
Delovna mesta so zagotavljali tudi prek posredovanja pri delodajalcih, vendar so se tudi z aktivno politiko zaposlovanja razmere le počasi izboljševale. In mnogi še zmeraj trpijo socialne stiske. Sploh je manj razpisov za zaposlovanje žensk. Dejansko sc nekvalificirani delavki, ki poleg vsega rabi še varstvo otrok, delo ne obrestuje, saj ji nizek osebni dohodek ne zagotavlja tovrstnega življenjskega sloga.
Vsekakor pa je mnenja, da so ženske lahko uspešne tudi na poslovnem področju, kar pa je verjetno večji izziv za intelektualke. A tekmovalnost ji pri delu ni všeč in nasplošno ne išče za vsako stvar tekmeca. Predvsem pa je zelo komunikativna in dokaz tega je tudi prijetno vzdušje v kolektivu. Dostikrat tudi probleme drugih jemlje nase in vsakomur skuša po najboljših močeh pomagati. Čeravno se s senzibilnostjo ravno ne hvali, saj sočutje mnogi izkoriščajo. V vseh letih pa se je nekako privadila tudi na manj vljudne in nekorektne pristope.
O komunikaciji pa je skozi takšne odnose tudi marsikaj izvedela in ugotovila, da se včasih brez potrebe obremenjujemo drug z drugim oziroma smo prezahtevni v medsebojnih odnosih. In dejavna komunikacija, ki pripomore k razumevanju in jasnosti, se ji zdi izrednega pomena. Tudi rekreacija pomeni način komuniciranja ljudi, vendar za sprostitev še najrajši odide v planine. Največ pa ji pomeni zasebno življenje, in ker ima otroke zelo rada, bi se ob drugačnih razmerah, odločila še za kakšen naraščaj. Vzgoja, ukvarjanje z. otroki ji namreč ne dela preglavic. Pri ljudeh pa ceni poštenost in ne mara zahrbtnosti. "Ljudje se premalo pogovarjamo in smo premalo iskreni drug do drugega," je dejala. "Kar poniževalno se nam zdi govoriti o svojih težavah." Kajti šele v interakciji s sorodniki, prijatelji, znanci, sodelavci, lažje najdemo rešitve problemom.
Zase lahko reče, da si vedno vzame čas za sočloveka. Sogovorniku zna prisluhniti, se posvetiti njegovim težavam, opozoriti na napake in najti morebiten nasvet za njegove tegobe. Čeravno pravijo, daje v manjših krajih, celo v Hrastniku, zaupanje tudi naporno. Z osnovanjem družine pa so seji nekateri prijatelji odtegnili, kar ni prijetno. Od vsega pa se rada tudi zabava in bere. Med filmi pa si najraši ogleda kakšno kriminalko. Nenazadnje je tudi vsakdanjost kdaj polna nesigurnih razpletov.
Tekst in loto: Petra Radovič
SVETI LUKA - EVANGELIST (18. oktober)
V Lukovem evangeliju je opisano potovanje dveh mladeničev iz Jeruzalema v Emavs, katerima se pridruži neznanec (pri večerji spoznata, da je bil to Kristus). Eden se je imenoval Kleofa, ime drugega pa je zamolčano. Papež Gregor Veliki je bil mnenja, daje bil to Luka, pisec evangelija, ki pa iz skromnosti ni napisal svojega imena (podobno tudi Janez ne omenja svojega imena v Janezovem evangeliju).
Luka je edini novozavezni pisatelj, ki ni bil Jud. ampak Grk. sin poganskih staršev najverjetneje iz Antiohije v Siriji (takrat tretje mesto po velikosti in pomenu v cesarstvu). Starši so ga poslali v Grčijo in Egipt, kjerje študiral v tedaj najbolj znanih šolah modroslovje, pesništvo in govorništvo. Izmed vseh evangelistov je najbolj obvladal grščino, saj je bil to njegov materni jezik, evangelij pa je pisal za Grke. Po poklicu je bil zdravnik, kar je mogoče razbrati tudi iz vsebine evangelija. Popisanih je veliko Kristusovih srečanj z bolniki in trpečimi tako telesno kot duhovno. Luka popisuje Kristusa kot zdravnika in tolažnika ubogih in potrebnih pomoči.
Svoj evangelij je postavil v konkretne zgodovinske okoliščine, zato navaja ime tedanjega vladarja Tiberija, deželnega oblastnika Poncija Pilata, judovskega kralja Heroda... Luka nam edini podaja opise dogodkov pred Kristusovim rojstvom - spočetje, pot k Elizabeti, pol v Jeruzalem, rojstvo v Betelhemu. Vse to pomeni, da je Luka moral zelo dobro poznati Marijo ter druge Kristusove sorodnike. Poroča tudi o nekaterih ženah iz Kristusovega spremstva, o spreobrnenju velike grešniee (Marije Magdalene). O nekaterih dogodkih (opisanih v evangelijih) piše le Luka: o usmiljenem Samarijanu, o krivičnem oskrbniku, o farizeju in cestninarju, o izgubljenem sinu. Nekateri opisi dogodkov ali primerov so še danes vrhunec literarne umetnosti.
Luka je tudi pisatelj pete zgodovinske knjige nove zaveze - Apostolskih del. Pravzaprav je knjiga nadaljevanje evangelija. V njej opisuje začetke krščanstva, in sicer v prvem delu predvsem življenje prve Cerkve v Jeruzalemu in Judeji - prve binkošti, volitve diakonov, smrt diakona Štefana, Savlovo pot v Damask in njegovo spreobrnenje...
Drugi del Apostolskih del je skoraj v celoti posvečen delovanju apostola Pavla, saj je bil Luka njegov sodelavec in spremljevalec na nekaterih misijonskih potovanjih. Iz Apostolskih del vemo, da seje Pavlu pridružil na drugem misijonskem potovanju v Troadi in ga nato spremljal v Makedonijo do Filipov. Ko se je Pavel po končanem tretjem misijonskem potovanju vračal skozi Troado, se mu je Luka zopet pridružil in šel z njim do Jeruzalema, dve leti kasneje pa iz Cezareje v Rim. Od tedaj je ostal pri Pavlu, morda s kratkimi presledki, do njegove smrti.
Pavel je s svojim globokim poznavanjem krščanstva, s svojo vero in zgledom močno vplival na Luko. Zato je mogoče iz obeh Lukovih knjig in Pavlovih pisem razbrati isti duh krščanske vesoljnosti. z drugimi besedami - Kristus je odrešenik vsega človeštva, ne le Judov (v mnogih primerih so Nejudi prikazani kot zgled pravilnega ravnanja). Tako Pavel kot Luka uporabljata tudi veliko skupnega besednega zaklada, ki ga ni pri drugih piscih nove zaveze.
Luka je doživel visoko starost preko osemdeset let, vendar pa zanesljivih podatkov o kraju in okoliščinah smrti ni. Legenda pravi, da so se pogani zarotili proti njemu in ga križali ter nato pokopali, da ga kristjani ne bi našli. Vendar pa so kristjani grob odkrili ter ga nato pokopali najprej v Ahaji v Tebah, nato prenesli v Carigrad in kasneje v Italijo, kjer še danes v raznih cerkvah hranijo njegove kosti.
Luka upodabljajo s peresom in knjigo, ob njem pa je govedo (bik). Za zavetnika ga časte zdravniki, slikarji in mesarji.
Branko Nimot
OTVORITEV V SREDO, 22. OKTOBRA OB 16.00!
ODPRTO: čet./pet.: 9.00 do 19.00 sob.: 8.00 do 19.00 ned.: 9.00 do 1 3.00
Vabljeni!
J
INTEGRAL JL. INTEGRAL	INTEGRAL	INTEGRAL
INTEGRAL zagorje d.o.o.
Tel.:64 443, 64 032, 64 420
..vi
;r"%
4 ISNITECSBAL^^* f '
POTOVANJA - IZLETI
TRST 8.11.1997 PLIBERK 14.11.1997 LENT115.11.1997
Pokličite TAXI po telefonu ' 0609 61 63 48 ali 0609 63 31 07
Kaj več o TAXI službi, ki je na razpolago 24 ur na dan lahko povemo, če nas pokličete: INTEGRAL Zagorje 0G01 64 420.
Oglasite se v naši turistični agenciji, radi vam bomo pomagali z nasvetom.
Pokličite 0601 64 443
TvnoajMiT -nraoauNt-r ivh»9ani'V' ivuoaxNi-r
64-250. 64-166
NOVI SERVISNO PRODAJNI CENTER
TELEVIZORJI, VIDEOREKORDERJI, KAMERE, GLASBENI STOLPI, KOMPONENTE, RADIOKASETOFONI,WALKMANI, AVTORADIJI. TELEFONI, GSM...
VRNEMO RAZLIKO
ČE PO NAKUPU V 7 DNEH NAJDETE BOLJŠO PONUDBO'
VIDEO ZALOKAR, CESTA OKTOBERSKE REV. 15a, TRBOVLJE
TEL.:30 600, 30 601: odprto vsak delovnik: 9.00-12.00 in od 16.00-19.00 NA KONCU VSAK PRIDE K NAM, ZAKAJ TEGA NE STORITE TAKOJ?
CICd.o.o.
Agencija za nepremičnine
1420 Trbovlje Ul. 1. junija 7 tel./fax:0601/26-242
Mnogim smo že pomagali, zakaj ne bi še vam,pri prodaji, nakupu, menjavi, najemu stanovanj, hiš, vikendov, parcel, poslovnih prostorov. Od osnovne informacije do prenosa lastništva.
Velika izbira, dober nasvet, najugodnejša rešitev, brezplačna evidenca in ogledi.
Trgovina
MONTEKUKULI
Majcenova 4 Trgovina in usluge Del.čqs:7.30-1 9.30, ned., praz.:8.00-12.00 telefon: 0601-26-389
UGODNO
BAR KAVA 100g... 179,90 SLADKOR 2 kg... 275,00 WEISERRIESE 5 kg... 1.190,00
Naj
točajka, naj točaj
Tako, prejeli smo zadnja dva predloga za vaše favoritke in favorite. V tej številki objavljamo zadnji dve fotografiji. Od danes dalje sprejemamo le še glasovnice, ki jih borno objavljali še v naslednji številki in prvi novembrski. Temperatura pri glasovanju torej narašča, in kot kaže po glasovnicah, ki vsak dan prihajajo, bo še hujša!
Torej, preglejte podatke o trenutnih glasovih, izrežite glasovnico, jo izpolnite in pošljite na naše uredništvo.
Naj točajka:
1.	Nataša KRAMŽAR MERL1. Zagorje - 262 glasov
2.	Joži KAMNIKAR MILI BAR, Trbovlje - 245
3.	Branka OCEPEK BIFE SLAVI, Kisovec -196
4.	Jerica ZAJC BISTRO MALN, Izlake- 64
5.	Marina KUPEC POINT 21. Hrastnik - 31
ZDENKA TOMŠIČ, BIFE UPOKOJENCI, TRBOVLJE	JERNEJ PIRC, BIFE "NEJC", TRBOVLJE
Naj točaj:
1.	Peter BRODAR
GOSTIŠČE VIDERGAR-ŽIBERT, Kandarše - 318
2.	Guna MILAN
PRI MEDVEDU, Zagorje - 275
3.	Boštjan VRTAČNIK GOSTILNA VRTAČNIK, Čolnišče - 66
4.	Boris HRIBAR STIP-MARELA, Kisovec - 35
5.	Aleš MALOVRH ^IZZERIJA TIK-TAK. Zagorje/ - 27
PELIKAN turistična agencija
telefon 060174 083
TRBOVLJE
Naj točajka, naj točaj
Zaposleni, ter sodelavci Zasavca ne morejo sodelovati v akciji.
. uTlTl 5Vl* ciT n
avgusta si jc zato v eni od trboveljskih trgovin privoščil čevlje za 24.000 tolarjev, znamke Bavaria GTX, narejene v tovarni Searpa blizu Trbiža. Uvoznik je bilo ljubljansko podjetje Sidarta, Podjetje za založništvo, fotografijo 'n grafične storitve, ki niti za slovensko deklaracijo ni poskrbelo, kot je kasneje ugotovil Janez Vene. Trgovec v Trbovljah mu je ob nakupu še zagotovil, da mu v Primeru kakršnekoli reklamacije vrne denar oziroma drug par čevljev in ta seje v prepričanju, da Je dobro kupil, nekaj dni zatem Podal na Jalovec. Po poti je Planince zajela nevihta in italijanske planinske čevlje je voda Popolnoma premočila. Dobesedno teklo je iz njih, se ogorčeno spominja Janez Vene, medtem, ko je sin na cilj prišel povsem suhih nog - v Alpininih planinskih čevljih, ki so bili povrh vsega še Polovico cenejši od njegovih, Uvoženih. Ker Vene ni bil Prepričan, ali voda v čevlje morda n' prišla z vrha. jih jc doma testiral. po dveh minutah so čevlji Popolnoma prepustili vodo. Takšne, še mokre, je nesel pokazat trgovcu, ki jih je poslal na uvoznikov naslov. Denarja Vencu ni vrnil, drugih čevljev pa mu tudi ni dal, ker ni imel nobenih več na ■halogi. Sredi septembra pa seje z dopisom, daje s čevlji vse v redu, oglasil uvoznik - Sidarta oziroma v njegovem imenu Ines Božič -Skok. V dopisu je pisalo, da so čevlje poslali na testiranje v tovarno Searpa, da čevlji vode niso Prepustili, zaradi česar v tovarni tudi niso pristali na reklamacijo. V upanju, da je bil to osamljen Primer, in da vam bodo čevlji v bodoče dobro služili, vas lepo Pozdravljam," so še zapisali v ■^idarti. Toda Janez Vene se ni dal 'epim besedam; še enkrat je testiral obutev s sicer enoletno garancijo.
Čevlji so spel prepustili vodo in znova jih je nesel v trgovino. Toda zanje jc bila zadeva zaključena z opravljenim testiranjem oziroma z dopisom uvoznika. Kaj torej narediti? Janez Vene si je izbral dve Poti; prvo, do pristojnega 'nšpektorja, da uredi, kar se za zaščito potrošnika urediti da. ^ruga pot pa je bila - časopis, prek katerega želi Janez Vene vse tforebiine kupce Scarpinih Planinskih čevljev opozoriti, naj U'kar ne nasedajo njihovemu
lepemu videzu in miselnosti, daje zlato vse, kar jc uvoženo. Predvsem je drago, saj bi za isti denar dobil dva para slovenskih čevljev, ki - dokazano na sinovem primeru - ne bi prepustili niti kaplje vode.
RM.
KORAJŽA VEUA
O.oktobra ob 11 uri se je v OŠ Ivana Kavčiča Izlake odvijal glasbeni festival Korajža velja pod vodstvom Studia H. Pred pričetkom je glasbena žirija izvedla avdicijo, na katero sc j c prijavilo okoli 90 učencev OŠ Ivana Kavčiča. Na festivalu je sodelovalo 46 učencev: Najbolje se je izkazala Klementina Razboršek, ki je ; s svojim glasom pritegnila tako učence kot učitelje. Zapela jc pesem Anikc Horvat, Noč nad Piranom. Med učenci nižje stopnje se je izkazala Nina Strmljan s pesmijo Adija Smolarja. 20 ljubic. Učenci so nastopajoče spodbujali ter nagrajevali z aplavzom. Ob koncu je g.H vala pohvalil tudi poslušalce ter obljubil, da bo z i/laško šolo / veseljem sodeloval še naprej.
Irena R. Hriberšek
Ste
opazili?
"Pa ne, da v blagovnici gori?” me je stisnilo ob pogledu na gasilce, ko sem se prejšnji teden mimogrede ozrla na to, nekdaj v naša srca tako priklenjeno zgradbo, vendar iz njih že davno odmaknjeno. Pa so trboveljski gasilci priskočili na pomoč zagorskim hortikulturcem pri pomivanju oken in pometanju prestare pajčevine. Radovednost me je gnala k odgovoru na vprašanje, le kaj se je zgodilo, da se zunanjost hiše in okolica tako prijetno spreminjata. V hišo je prišel nov gospodar, so mi povedali. Lastnik dela le zgradbe je postala Piramida iz Zagorja, katere vodstvo očitno ljubi red, predvsem pa ima odličen odnos do kupcev.
Trboveljčani smo bili pred mnogimi leti, ko je v centru mesta zrasla nova blagovna hiša, imenovali smo jo kar veleblagovnica. zelo ponosni nanjo. Notranjost objekta je omogočala nakup vsega tistega, kar gospodinjstva potrebujejo za ‘danes in jutri’, park ob njej je bil kot nalašč za sprehajanje, igranje otrok, posedanje ob lepem vremenu. Plato med bagovnico in pošto jc ponujal možnost zanimive zunanje prodaje in razprodaje, na njem pa so bile tudi najlepše prireditve za otroke, še posebej ob novem letu. ko je bil celotni prostor kot slika i/ pravljice.
Z leti se je ta hodoba razblinila, s postavljanjem različnih menedžerjev je skozi obdobja kopnela tudi skrb za prostor in s tem tudi za kupca. Le kdo bi še hodil v blagovnico, če so pa v okolici in malo dlje zgradili toliko novih blagovnih hiš, kjer ponujajo vse, kar jc lepo videti in imeti. Okolica je začela razpadati pred našimi očmi in z našo pomočjo, obnavljal pa ni nihče ničesar. Park je postal smetnjak, saj v njem že dolgo ni bilo nobenega koša za smeti, drevesne krošnje pa prostor za odlaganje različnih predmetov, od spodnjega perila, do steklenic in šc kakšnih nerazumljivih potrebščin, ki so jih lastniki po opravljenem veselju mnogokrat pozabili vzeti s seboj. Tudi spomin na svetle čase je nekako zbledel. Človek se žal na vse navadi in življenje teče dalje.
K sreči obstajajo tudi ljudje, ki želje po spreminjanju udejanjajo. Novi lastnik dela blagovnice je najprej spremenil zunanji videz. Velika okna so po mnogih letih dobila svoj pravi lesk, pajčevinaste zavese na fasadi so izginile, iz skladišč je izginila stara navlaka.
ki je jemala prostor gibanju in dihanju, park je dobil novo podobo, čisto in svetlo s porezano travo, očiščenimi drevesi in grmi ter novim peskom na poteh. Spomladi nam bodo tja postavili šc nove klopi, smeti pa že lahko vržemo v smetnjake.
Če mene vprašate, ki mi spomin še seže v tista leta, ko smo to blagovnico Trboveljčani imeli radi, sem vesela, da nekdo želi lej hiši povrniti nekdanji renome. To bo gotovo dokazal tudi na ponudbi, kajti če se je najprej lotil zunanjosti, ki je drugi leta in leta tudi opazili niso, bo tudi notranjosti dal nekaj novega. To
bomo gotovo s časom uspeli opaziti in doživeti. Tokrat pa se morda le še za hip sprehodimo po urejenem delu pred blagovnico. Pravimo sicer, daje navada železna srajca, toda odvaditi se slabe navade je posebna umetnost, ki se je lahko nauči vsak, če le hoče. Mladi dirkači naj bi sc prenehali voziti z motorji po poteh parka, odpadke dajmo vsi v koše, saj je samo majhen korak do tja, svoje štirinožne ljubljence imejmo na vrvici in nikar ne dovolimo, da se ponečedijo na pesku, k jer naj bi se igrali otroci, ko bo mamica s prijateljico posedela na klopi ob prijetnem klepetu... Imejmo spet radi svojo blagovnico in uživajmo v njeni prijaznosti.
Ivana Laharnar Foto: Podbevšek
TRBOVLJE
| rnj-j	žz
VIP TENIS TURNIR "STRUNJAN 97
Vreme in prijetno vzdušje,po katerem slovi vsakoletno štirikratni, že tradicionalni turnir, sta v prekrasen ambient modrega Jadrana privabila veliko število tako obiskovalcev, kol tudi udeležencev. Poleg z menadžerji in direktorji, se je bilo moč (v
glavnem v tenisu,sicer pa tudi v malem nogometu) pomeriti ter poklepetati tudi z znanimi obrazi iz javnega življenja, kot so Anka Senčar, Miro Ungar, Tomo Jurak. Ciril Ribičič, Tone Anderlič. AurelioJuri, Roman Leljak, Vesna Musič. Janja Zupan. Alenka
Konec dober,vse dobro: lep spomin no pri|etno tokratno športno druženje ffoto Roman Turnšek nat
, piavi,da se ne maramo, del na|lepših slovenskih deklet [foto Roman Turnšek mi t
Gbsser je tekel v potokih, menda so ga spili več kot 500 litrov...
(foto Marjan Palčič)
Vindiš, Tjaša Vidic. Peter Vilfan, odlično vodil in povezoval Boris
Boris Popovič in drugi. Izbrani gostje so prišli tudi iz Slovaške Avstrije in Hrvaške, iz Japonske je prišla alpska reprezentanca,... Po končanem merjenju moči v obeh športnih panogah pa nam je Miss Slovenije 94 Janja Zupan za konec kot vedno pripravila še modno revijo. Za obilico dobre jedače in pijače ter predvsem za odlično organizacijo je poleg nepogrešljivih sponzorjev vsekakor najzaslužnejši direktor turnirja Ciiintcr Kržišnik. Program je
Smrkolj, pomagala pa sta tudi Berti Povšnar-Haki in Miloš Čebin. Zmagovalci pa so postali; v košarki Suri' d.o.o. (v finalu je premagal Fortuno d.o.o. z 59:51), v malem nogometu Mesarstvo Emerik Horvat, ki je premagalo Blef bar No.2 z 6:1. v tenisu pa je zmagala dvojica Mlakar-Drenovec.
Tisti, ki vas ni bilo zraven, si lahko predstavljate vzdušje na spominskih fotografskih utrinkih.
Tekst: Roman Turnšek ml. in Peter Motnikar
Finalisti malega nogometa Joto Mapan Palčič:
Direktor turnirja Gunter Kržišnik v družbi z Alenko Vindiš, Borisom Smrkoljemin Aureliom Jurijem (foto Marjan Palčič)
Sponzorji VIP teniškega turnirja Strunjan 97: TERPAN d.o.o. SEČOVLJE, GOSSER PIVO, RADENSKA, DROGA PORTOROŽ, MERCATOR TRGOAVTO VOLVO d.d. KOPER, SALINERA d.o.o., AOVA IZLAKE, PEKARNA TERPAN LUCIJA, MESARSTVO HORVAT PORTOROŽ, FRENCOMERCE, KOVINSKA GALANTERIJA - GRAVERSTVO ČIŽMAN, FAL ŠPORT DOMŽALE, BLEF BAR No.2, STANOVANJSKA ZADRUGA DOMŽALE, BI-VI SOKOVI KOPER, VILER d.o.o. SEČA, R ŠPORT TRBOVLJE, OBČINA IZOLA, AS-SLOVENSKI BARVNI TABLOD, ZASAVC d.o.o. ZAGORJE, ELEKTROSTROJ, FORTUNA d.o.o. TRBOVLJE, SURF d.o.o. LUCIJA, FRUPI VITAL MESTINJE, VOLKL, SAFARI, MAX-PRODUKT KRANJ, OBČINA PIRAN, VINA KOPER.
PONUDBA SKB banke
Sončna jesen tudi v SKB banki
MERCATOR, d.d.
PC GOLOVEC
Dunajska c. 107
p.p. 3234, 1001 LJUBLJANA
Kako prijetno je jesensko sonce, ki nas toplo vabi na kratke sprehode v naravo, in kako neprijetni so jesenski stroški, ki jim, lahko rečemo, ni konca in kraja. To dobro vedo starši cicibanov in šolarjev, saj je poleg šolskih učbenikov ter jesenske obutve in obleke potrebno poskrbeti tudi za ozimnico in "toplo zimo".
Da bi bila vaša jesen čimbolj sončna, smo se potrudili prav v SKB banki. Za vas smo pripravili ponudbo kratkoročnih gotovinskih posojil. Vlogo za omenjeno posojilo lahko v banki oddajo tako stranke SKB banke (obrestna mera zanje je od T + 7.5 do T + 10 odstotkov) kot tudi tisti, ki z banko poslovno še ne sodelujejo (obrestna mera zanje je od T + 11,5 do T + 12,5 odstotkov).
Pripravili smo tudi gotovinska posojila z dobo vračanja do pet let. Višina odobrenega posojila je odvisna od kreditne sposobnosti občana, ki za posojilo zaprosi. Mesečna anuiteta ne sme presegati ene tretjine neto mesečne plače posojilojemalca, minimalno lahko znaša 10.000,00 tolarjev. Obrestne mere za posojilojemalce, ki so stranke SKB banke, znašajo od T + 9,5 do T + 11,5 odstotkov, za tiste, ki z SKB banko še ne sodelujejo poslovno pa od T + 13,5 do T + 14 odstotkov. Torej na končno višino obrestne mere vpliva poslovno sodelovanje posojilojemalca z banko in doba vračanja posojila. Stranke, ki z SKB banko poslovno sodelujejo, posojilo lahko zavarujejo pri zavarovalnici ali s porokom, ostali pa le s poroki.
Če vaša jesen še ni topla in prijetna, se morate vsekakor oglasiti v agenciji SKB banke v Zagorju ali nas poklicati na telefon 64 790, z odgovori na vaša vprašanja vam bodo postregli tudi na Zelenem telefonu 080 15 15. Če se odločite za obisk v agenciji s seboj pripeljite svoje najmlajše, saj bodo od 14. oktobra dalje na voljo tudi SKB-jevi pujski hranilniki, podrobneje pa vam bodo zaposleni lahko predstavili tudi ponudbo varčevanja za mlade in najmlajše. Se

SKI BANKAM.
AGENCIJA ZAGORJE
Cesta zmage 1 Tel.: 64 790 Fax: 64 699
Za Danes. In za Jutri.
►►
RENT A CAR KOMBI PREVOZI ^ VLEČNA SLUŽBA ^ FOTOKOPIRANJE ^ SPIRALNA VEZAVA
Ulica 1. junija 4, 1420 Trbovlje, Tel.: 0601/26-360
POSLOVNI SISTEM MERCATOR d.d.
PC GOLOVEC LJUBLJANA
daje v NAJEM PISARNIŠKE PROSTORE na naslovu BLAGOVNICA,
Trg Franca Kozarja 1,1430 HRASTNIK
Vse iNfoRMAcijt dobh na teL štev.: 0601/414)84
MERCATOR, d.d. PC GOLOVEC LJl BEJANA
^ A-S DOMŽALE
fioivD^v M m
Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale, Ljubljanska cestat ______tel.: 061/716-185, fax: 061/716-183_
GENERALNI ZASTOPNIK MOTORNIH KOLES
I lONIJTV
September je tu, spomini na počitniške dneve počasi bledijo, nas pa še kar naprej nekam Žene. Kam ?
V HRIBE.
Zato smo v tem šolskem letu na Srednji šoli Zagorje ustanovili planinsko skupino pod okriljem Mladinskega odseka Planinskega društva Zagorje.
V rekordnem času smo se zbrali najhujši bolniki, okuženi z virusom hribolazcnja in izpeljali prvi izlet, ki se je zgodil v soboto. 13.septembra. Naš cilj sta bila Lisca in Lovrenc. Kombinacija datuma (še sreča, da nismo vraževerni) in grožnje vremenarjev so se na koncu izkazale kot zelo lep dan (sicer pa še vedno velja, da minus in minus dasta plus).
Nekaj oblakov, nekaj sonca, malce toplega vetra, pa veliko, veliko dobre volje in smeha. Bila smo sama dekleta, moško čast je rešil le kuža Ari, ki nas je spremljal vso pot od Razborja na Lisco in Lovrenc. Malo pred koncem poti ga je delujoči električni pastir pognal v brezglavo dirjanje proti domu in tako srno zopet ostale same. Kasneje bi nas skoraj zadela enaka usoda, vendar seje (oh, sreča) bik na pašniku izkazal le za radovedneža.
No, srčki pa so vseeno zelo hitro bili,...
NaOkroglicah smo napolnile svoje želodčke, priredile lov na hrbtno plavajočo ribo ter upale, da se naš čoln ne bo prevrnil.
Imele smo sc tako lepo, daje tudi dež pozabil padati.
No. pa na svidenje do naslednjega izleta !
Milena Horvat
J f.
, * t. b ' . ,	>v’
'^V '
V 'V	' '
Danes vas čaka na tej strani ustvarjalno delo. Saj veste, kaj to pomeni? Da boste sami nekaj ustvarili. In kaj naj bi to bilo? Kaže vam ilustracija. Nekaj minut boste vodili novo "radijsko postajo" Zasavc. Kako bi se tega lotili? Preprosto. Fant na sliki komentira in vodi glasbeno oddajo. Vi pa si lahko izberete drugo temo - otroško oddajo, šport, minute za starše... Kar želite povedati, si prej zapišite... In če imate dovolj energije, tekst pošljite še na Zasavca, da bodo vašo prvo radijsko oddajo "slišali" še drugi...
fr

NA MORJU
Šolsko leto se je začelo z morjem. Tam smo doživeli veliko novega. Bili smo tudi v Piranu. Sečovljah in peljali smo se z barko. Obiskal nas je čarovnik, imeli smo ples in modno revijo. Imeli smo se ar lepo teh sedem dni.
Peter, 4.a., OŠ Toneta Okrogarja
VFIESI
V Fiesi smo bili v šoli v naravi. Bil sem neplavalec, zato, ker sem se vode zelo bal. Bil sem v skupini
samih neplavalcev, a smo vsi kmalu premagali strah. Z vajami sem splaval žc tretji dan. Vsi so me hvalili, kako lepo sem splaval. Dobil sem značko in diplomo Plavalec - pripravnik.
Tomaž Majcen, 4.b., OŠ Toneta Okrogarja
SEČOVLJE
Z barko smo se peljali mimo Pirana on Portoroža do Sečovelj. Videli smo, kako so s samokolnicami vozili sol. Ogledali smo si tudi Solinarski muzej. Vodič nam je razložil, kako pridobivajo sol in
kako so solinarji živeli nekoč. Ogledali smo si tudi solinarsko hišo. Bilo je zanimivo.
Rok, 4.a. OŠ Toneta Okrogarja
KAJ MI POMENI KNJIGA
Knjiga pomeni vsakemu nekaj drugega. Nekaterim knjige niso všeč, pomenijo jim le učenje, učenje in še enkrat učenje. Drugi so bolj iznajdljivi. S knjigami si podložijo omare, stole ali postelje. Nekaterim pa knjiga odpre nov svet. Ob branju uživajo. Vživijo se vanje in si že lahko predstavljajo, da so Sneguljčice, Trnuljčice, vitezi, Robinzoni, različni Georgi in Dicki iz zgodb o petih prijateljih ali pa kakšni drugi junaki.
S knjigami so povezani razni kvizi in tudi bralna značka. Meni bralna značka pomeni veliko. Mi je plačilo za trud, ki sem ga imela s knjigo. Meni je knjiga tudi užitek in sprostitev.
Bojana Bregar, Izlake
KOŠARKAR NAJ BO
Sem prai knjižni molj. Najraje berem zvečer. Rada berem napete zgodbe. Takšne so: Pet prijateljev.
UPOKOJENCI PLANINCI NA IZLETU
V	soboto, 4.oktobra je planinska skupina PDT pri Društvu upokojencev Trbovlje, organiziralo planinski izlet v bližnjo okolico Trbovelj. Začeli so ob 7 uri pri domu DUT in se nato napotili po znanih poteh na Planino, nato do Doma pod Javorjem, pot pa so nato nadaljevali na Vrhe in dalje do Jagra na Podmeji. Tega izleta se je udeležilo 20 upokojencev-planincev, vodil pa jihje Jože Ocvirk. Izlet je sodil v okvir prireditev v Tednu upokojencev Trbovlje 97. Izlet je v celoti uspel, saj je tudi vreme dobro služilo izletnikom.
T.L.
PLANINSKO ALPINISTIČNE NOVICE
V	nedeljo, 5.oktobra so se trije člani Planinskega društva Trbovlje lotili pristopa na zelo zahteven gorski vrh v Martuljški gorski skupini. Oltar (2621 m). Vrh je po svoji višini šesti najvišji v naši državi oz. našem gorskem svetu. Na ta vrh ne vodi nikakršna nadelana ali markirana oz. celo zavarovana pot. zato je vzpenjanje možno le po brezpotjih. Vzpona so
Košarkar naj bo in druge. Do /.daj mi je bila najbolj všeč Košarkar naj bo. V njej so zelo napeti dogodki. Nastopajo Ranta, Smodlak in prijatelji. Priporočam vam, dajo preberete čimprej. Vam lahko nekaj zaupam, da vas bo knjiga bolj pritegnila k branju? Ranta nekaj ušpiči nekemu starčku. Pelje se / motorjem in se prevrne.
Urška Kranjc
SUPER STARŠI
Knjigo O super starših lahko le sanjaš, je napisala nemška pisateljica Ingrid Kotter. Napisana je v obliki dnevnika, katerega lastnik je riki. To je desetletni deček, ki nain je v marsičem podoben, ne glede na to, ali so naši starši ločeni ali ne. Nerad pospravlja svojo sobo, dela domače naloge, na splošno po sovraži svojega očima. Kot večina otrok si tudi Riki želi žival. Dobi zajčka Skoka, za katerega pa se mu kmalu ne da več skrbeti. Ne more razumeti, zakaj bi se morali ravnati po pravilih, ki so si jih izmislili odrasli. Riki. kot vsi otroci tega sveta, hrepeni, da bi ga imeli njegovi starši radi. Pa saj ga imajo, le večkrat bi mu morali to brez
Se lotili iz doline Vrat. se najprej povzpeli do ®,vaka II. Po krajšem predahu so nadaljevali P°t proti vrhu, vmes pa je bilo treba tudi plezati, Saj je vzpon na tem predelu Oltarja ocenjen po težavnostni stopnji. Dan je bil kot naročen, čudovit v vseh pogledih, tako med hojo, kakor tudi z vzponom, božanski pa je bil pogled z vrha Oltarja na ožji in daljni alpski svet. Vzpona so Se udeležili in ga izpeljali Tom in Matej Frobe ter Silvo Oberčkal.
T.L.
ZAČEL SE JE JESENSKI DEL DRŽAVNEGA PRVENSTVA V ŠPORTNEM PLEZANJU
Mladi športni plezalci so začeli z jesenskim ^ulorn državnega prvenstva. Med cicibani so sodelovali trije iz Alpinističnega odseka Trbovlje. Najprej je bilo tekmovanje v Žireh. Gregor Drnovšek je zasedel 18.mesto, Ines ®esednjak 15. in Polona Dragar 16.mesto. Čez štirinajst dni so se pomerili v Tržiču, kjer je bila konkurenca nekoliko močnejša. Gregor je bil ^ovetnajsti, Polona šestnajsta in Ines osemnajsta. Mladi plezalci iz Zasavja so iz tekme v tekmo boljši in upajmo, da bo tako še
naprej. Na sporedu so še štiri tekmovanja za najmlajše, po tri pa za srednje kategorije in člane. Zadnja, finalna odločitev državnega prvenstva za člane bo na novi plezalni steni v Zagorju.
Metka Lukančič
USTANOVILI SO DRUŠTVO ZA SNOWBOARDING
Znani trboveljski podjetnik mlajšega rodu, letošnji prvojunijski nagrajenec občine Trbovlje, Jani Goltes, jcdal pobudo in storil vse potrebno za ustanovitev Društva za snowboarding. Ustanovni občni zbor je bil 24.septembra 1997. Prva naloga tega društva je ureditev terena za izvajanje tovrstnega zimskega športa v Lontovžu pod Kumom. S prvimi deli za ureditev terena so pričeli konec septembra, nadaljevali pa že naslednjo nedeljo. Računajo, da bodo do prvega snega vse, kar so načrtovali, tudi izpeljali. Sicer pa ima Jani Goltes v načrtu še ureditev rolkališča za številne rolkarje v Trbovljah in še kaj za otroke oz. mlade ljudi. Rad bi namreč poživil tudi tovrstno športno udejstvovanje mladih v Zasavju. V ta namen je pripravljen vložili potrebna denarna sredstva.
BALINARSKI MEMORIAL JOŽETA PIKLA
Balinarska sekcija pri Društvu upokojencev Trbovlje je v času Tedna upokojencev Trbovlje 97 organizirala balinarski turnir četvork. Turnir je potekal na dvosteznem balinišču zadaj doma DUT na Trgu svobode v Trbovljah. Turnir je bil memorialnega značaja in to v spomin na pokojnega dolgoletnega predsednika DUT Jožeta Pikla. Pred začetkom tekmovanja je tekmovalce in gledalce pozdravil predsednik DUT F.Plevnik in jim želel uspešno tekmovanje in doseganje dobrih rezultatov. Sekciji je izročil tudi pisno priznanje za uspešno delovanje balinarske sekcije v letu 1997 na športnem in delovnem področju. Turnir je potekal po veljavnih pravilih. Doseženi so bili tile rezultati:
1.mesto DU Trbovlje, 2. DU Radeče in 3. DU Hrastnik. Za zmagovalno ekipo DUT so nastopili Bruno Jazbec, Vinko Pinterič, Ljubo Jokan in Dušan Perpar. S tem turnirjem so bila izpeljana vsa letos načrtovana tekmovanja balinarske sekcije DUT. Še nadalje ostaja tudi la sekcija odprla za vse člane upokojence in slehernega vabijo k sodelovanju.
MA
0v>nkarjenja povedati. Potem je tu se nogometna tekma, na kateri s|avni nogometaš Riki zgreši enajstmetrovko. Misli, da je to njegov konec sveta, a se na lepem stvari uredijo... Zato, folk. Preberite to knjigo, saj se boste mnogi prepoznali v njej!
Živa Rački
SREČANJE Z GOSPO IVANKO URŠIČ
Na šoli smo imeli slavnostno Podelitev bralnih značk. Ob tej Priliki nas je obiskala gospa Ivanka Uršič, ki je pred leti učila na naši š°li biologijo in kemijo.
Zdaj je upokojenain se ukvarja s slikanjem. Povedala nam je, da je rada slikala in oblikovala že od otroštva naprej.
Značkarji, v glavnem smo otroci njenih bivših učencev, smo se zelo zabavali ob njenem pripo-vedovanju, kako je bilo včasih. Na vPrašanje, kakšna seji zdi izlaška šola sedaj, pa je odgovorila: "Zdi se mi, daje ta šola zdaj kot galerija in v’ se verjetno niti zavedate ne, kakšno šolo imate."
Srečanje z gospo Ivako je bilo Za nas zelo prijetno in upamo, da
-S r- '^
se je tudi ona dobro počutila med nami.
Petra Lavrin, Izlake
Prisluhni šepetu neskončnosti morja, lepoti narave, melodiji materinega jezika - spoznaval boš sebe in svet.
Ivanka Uršič
ji' " Jr.fi J j.ri fr Jr.fi
ŽIV - ŽAV PRIJATELJ fJ PRIJAJELJCD
Nastopilo je obdobje muhastega vremena in /. njim dolgočasni dnevi, ki nas nemalokrat spravljajo v slabo voljo. Ure pouka sc "vlečejo" in vsi komaj čakamo odrešilno zvonenje šolskega zvonca. Najbolj smo veseli odmorov, ki so vedno prekratki in malice, ki jo je vedno premalo. Med urami nekateri spijo, nakateri pridno sodelujejo, pa tudi takih junakov, ki zavijejo v Oskarja ne manjka. Uram sledijo odmori, odmorom ure, uram spet odmori in končno prebrodimo šolski urnik do konca. Vsi utrujeni in brezciljni se odpravimo domov, napišemo domačo nalogo in ponovimo snov, ki smo jo tisti dan "zaužili" v šoli. No, da pa ne bom preveč pretiravala, saj takih vestnih dijakov na šoli je le kakšnih 20%. Drugi si vzamejo čas za prijatelje, rekreacijo in si na drugačen način nabirajo moči zaostale dneve pouka. Kot vemo vsi, nas mlade v Zasavju pesti pomanjkanje zabave (tiste, ki nam jo organizirajo drugi) - koncerti, žuri....Imamo pa v Zasavju diskoteko oz. klub Mesečina, ki popestri marsikateri vikend v našem življenju. In kaj pripravljajo tokrat? Slavni hrvaški šarmer Jasmin Slavros nam bo zapel v petek. 17. oktobra, " zapeljivi fantek" - Boris Novkovič, pa 31. oktobra.
Ja. pa nc pozabite na Zasavca. Tokrat sva vam v ali na (kakor hočete) smrkolinski pripravile marsikaj zanimivega. Petrajc zbrala nekaj izrekov slavnih mož na temo ženske - moški. Če je kaj od tega kar so zapisali res, presodite sami. Drugošolkc iz Gimnazije pa so napisale nekaj zanimivega o lanskem "počitku" v Bohinju. Eva vamje napisala pesmico, če pa soji ciganke res prerokovale, pa ne vem.
Drugače pa uživajte, žurajte in se ljubite!
Špela
Moški je ljubosumen, če ljubi, žena tudi, če ne ljubi.
KANT
Moški oprošča in pozablja: žena samo oprošča.
GERFEAU
Moški so ljubosumni na svoje predhodnike, ženske na svoje naslednice.
M.ASHAR
e^llliJ. IČAl623tdA PPŽlVELI
Odhod, kot vsi drugi, ogromno prtljage, pol ure zamude. Piše se datum 16. junij. Avtobus fazanov sc pelje proti Bohinju. Malo pred enajsto se ustavi pred hotelom Pod Voglom. Hitro smo vzeli stvari iz avtobusa in profesorice so nam razdelile ključe depandanse. Pristali smo v 3. nadstropju poleg zloglasnih: Irene Lavrač. Katarine Bola in Irene Berčon. Kuhinja v pritličju je začela obratovali že dobro uro po prihodu. Ena od legend perjadi je s seboj prinesla celo fritezo. Kmalu po nastanitvi smo se odpravili preverit temperaturo jezera. Nekateri smo se kljub velikosti postrvi odločili za tvegano osvežitev. Čeprav so oblečena dekleta, ki so šarmirala na pomolu zatrljevala, da imajo "ketchup teden" so jih fantje pometali v vodo. Kar hitro pa je priskakljala prof. Brčonova: "A vi mislite, da se boste kar po svoje
zabavali?" Tako nas je večina smuknila v čoln, nekateri so izbrali tenis, poleg tega pa je potekala še biološka sekcija. Kolesarjenje pa smo prestavili za kasneje. Po napornem športnem udejstvovanju je sledila obilna večerja, nato pa skok v večerno toaleto in disko. No, vsaj večina je odšla v disko. Kakorkoli, noč je minila kar mirno. Ko pa bi vedeli, kaj nas čaka drugi noč ne bi minila tako brezskrbno. Navsezgodaj seje razširila grozna novica. Gremo na pohod na planino Jezero. Podvig traja pri normalnem tempu tri ure, ker pa je alkohol pustil posledice, smo prišli na cilj v petih urah.
Na dan odhoda smo sc odločili za ogled planšarskega muzeja, sledila je vožnja do Bleda in obvezen maratonski sprehod okrog jezera. Če nas ne bi priganjala lakota, bi podlegli žuljem in ostali na pol poti. Veste, za "blejsko kremšnito" pajc vredno potrpeti.
drugošolka
IbtfPA
Pravijo ciganke črne, da si v usodi mi zapisan.
Vidijo te v kartah, krogli, v kavni vidijo te usedlini.
Berejo z. dlani mi ženske, dolga je življenska črta, ves čas s tvojo se prepleta.
Pa jih vprašam, ženske črne. če tudi jaz sem v usodi tvoji pisana kot tista ženska, ki bo v tvojem objemu umrla.
A pri tebi. moški usode, vidijo njo - plavo ženo -ona s tabo bo živela, saj njo ljubi srce tvoje.
Ni mi jasno čislo to, da jaz s tabo, ti pa z njo, pa mi pravijo tako:
"Ti ga vedno boš ljubila, on bo v tvojem vedno srcu, a nikoli s tabo v objemu.
On pa vedno njo bo ljubil, mislil, da z njo jc srečen v objemu, a samega bo sebe varal, ko bo ona z drugim spala.
Eva
7, ii "c :1 t a m r>

Sobota, 4.10.1997, PLAUEN. Letos so v ttemškem mestu Plauen že šestič zapored Priredili festival "Folkherbst". Prireditev bo trajala dva meseca, predstavilo pa se bo 12 skupin s celega sveta. Otvorili so jo gostje Fairport Convention, svetovno znana skupina 'z Velike Britanije, ki je letos nastopila tudi na Okarina festivalu na Bledu, skupaj z Orleki. Tekmovalni del pa so otvorili naši glasbeniki •z Zagorja.
V večernih urah dolgo pričakovanega petka srno se "napokali" v avtobus in pot nas je Popeljala... Pred nami je bilo skoraj 700 km. kar nam je vzelo 12 ur - 12 ur poslušanja neskončnih debat, smeha, smrčanja....
Plauen je mesto z 68.000 prebivalci, leži v Pokrajini Vogtland, v skrajnem vzhodnem delu Nemčije. Po drugi svetovni vojni je bilo Požgano. Zdaj je obnovljeno, vendar lahko še vedno zasledimo stare zgradbe, ki so bile grajene takoj po požaru, po načrtih prvotnih objektov.
Končno smo okoli poldneva prispeli. Po 'zčrpnih navodilih "kopilota" smo našli Salerijo Malzhaus, kjer je bilo prizorišče koncerta. Ravno takrat je tam potekala razstava del absolventov oblikovne šole, kjer srno se znašli tudi mi. Utrujeni in "prešvicani" 'Ped finimi, a gostoljubnimi ljudmi.
Nato so nas napotili do penziona
Steinpohl". kjer smo kasneje tudi prenočili, ^e prodno smo prišli iz avta. je že prihitela

Vred galerijo Malzhaus
naša gostiteljica, zgovorna gospa, vedno nasmejanih lic. Razkazala nam je sobe, ki so bile... čudovite. Vsak si izbral svoj domicil. Tisti dan smo si privoščili lahko le 2 uri popoldanskega počitka, kajti ob šestih zvečer so imeli Orleki že tonsko pripravo.
Po dolgem ozvočevanju (trajalo je kar 2 uri in pol), smo končno lahko dobili prvi topli obrok tistega dne - pico.
Koncert seje začel z dolgim uvodom pevca skupine, Vlada Poredoša, ki zna očitno svoj jezik obračati v vseh jezikih... Zanimivo je bilo predvsem to, da so ljudje prišli koncert poslušat. Prinesli so si stole in se posedli (celo pred zvočnike!!). Najbrž niso imeli predstave
o zvrsti glasbe, saj so večinoma Orleke slišali prvič. Torej koncert je stekel, publika je iz skladbe v skladbo postajala bolj razposajena, Orleki so bili deležni čedalje glasnejših in daljših aplavzov, na nekatere bolj "razvpite" komade, pa so celo noreli (to je pri nas običaj), plesali so na "Golico", "Vinsko trto",... Najbolj zanimiva razlika med nemškim in slovenskim občinstvom pa je bila v "spoštovanju" zasedbe. Ko se je napovedal konec koncerta, so ljudje ploskali, ni bilo slišati vpitja z željo po še enem komadu, so le ploskali in čakali na "nagrado". Pri tem je treba poudariti, daje bilo občinstvo starejše.
Ob koncu koncerta so Orleki spoznali, da so uspeli, pohvale so bile s strani žirije in občinstva. Po koncertu sta se v dvorani vrtela oba CD-ja, za tiste, ki so hoteli še.
Po koncert smo lahko končno sanjali o počitku, čeprav smo bili vsi utrujeni, smo se pred spanjem zbrali v sobi, spili pivo (v Plauenu imajo svojo pivovarno) in se pogovorili o vtisih s koncerta. Naslednjič smo bili skupaj pri zajtrku, ki nam gaje pripravila prijazna gostiteljica. Nato pa še skok po inštrumente v galerijo, pa domov...
Zagotovo pa se bodo Orleki v Nemčijo še vrnili, saj so takoj po koncertu dobili obetavne ponudbe.
Katja Sladič
j 77 ji g Im j fi n n Jrf;
ZA VSE POSKRBLJENO
V	dvorani doma Društva upokojencev Trbovlje je 30. septembra potekala javna predstavitev njihovih dejavnosti. Dalj časa že vemo. da je dejavnost tega doma z vsemi svojimi oskrbovanci in zaposlenimi, čedalje bolj opazna. Vsakoletni napredek znova potrjuje, kako pomembna je bila odločitev DUT pred dobrima dvema desetletjema, da je treba v Trbovljah zgraditi dom za starejše upokojence in občane, ki so potrebni pomoči in nege. Po uvodni pesmi in dobrimi željami ter pozdravom, ki jih je polni dvorani poslušalcev namenil predsednik DUT, Franc Plevnik, je najprej orisala delo tega doma direktorica, Danica Hren. Omenila je. da je trenutno v domu 190 oskrbovancev, od tega jih je 105 na stanovanjskem delu in 85 na negovalnem oddelku. Za vse le oskrbovance skrbi 75 zaposlenih. Dom deluje že 18 let. V tem času se je zvrstilo nešteto oskrbovancev, največ iz Trbovelj in Zasavja, precej jih je bilo tudi iz drugih krajev.
Napredek v stroki je še posebno očiten. Vodja zdravstvene službe v domu, Tina Romih, je navzoče seznanila z zdravstveno problematiko in z delom, ki ga medicinsko osebje opravlja v domu v korist oskrbovancev pa tudi z uspehi, ki so jih na tem področju dosegli. Delovna terapevtka in fizioterapevtka, ki delujeta v domu. sta vsaka po svoje pojasnili, kako poteka raznovrstna dejavnost pri ohranjanju in vnovičnem aktiviranju življenjskih funckij po hudi bolezni, delo skupine za samopomoč na negovalnem oddelku pa je obrazložila prostovoljna sodelavka. Dejavnost doma je bila predstavljena tudi z nastopomo mešanega pevskega zbora, ki ga vodi zunanji sodelavec, Franci Matko. Zbor, ki trenutno šteje 18 članov, je zapel nekaj narodnih pesmi, ubrano in zavzeto ter letom primerno. Bili so deležni toplega priznanja. Ob zvokih 'sintesajzerja' Franca Matka, so sc navzoči oskrbovanci doma, razen tistih na vozičkih, zavrteli in tako zaključili tokratno predstavitev dejavnosti tega doma. Iz vsega povedanega in prikazanega lahko povzamemo, daje življenje v tem domu zelo prijetno, živahno pa tudi skrbno urejeno in za vse poskrbljeno.
U.
BISERNA POROKA
V	soboto, 27.septembra sta biserno poroko praznovala Jožef in Antonija Kreže iz Hrastnika, Podkraj 38.
Polna dobre volje in veselja do življenja sta pred šestdesetimi leti začeto skupno življenje slovesno potrdila pred matičarjem. Čestitkam hčere Marije z družino in sinov Jožefa, Toneta in Simona z družinami, prijateljev in sorodnikov se je pridružil tudi župan občine Hrastnik, Leopold Grošelj, ki je jubilantoma zaželel še veliko mirnih in srečnih, predvsem pa zdravih trenutkov in skupnih let.
Andreja Kovač
KONCERT DELAVSKE GODBE TRBOVLJE ZA UPOKOJENCE
V petek. 3.oktobra je Delavska godba Trbovlje pripravila v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje, celovečerni koncert namenjen trboveljskim upokojencem. Koncert je bil brezplačen, tako, kot ga je ta godba pripravila za vsak Teden upokojencev Trbovelj, vsa leta nazaj. Polna dvorana poslušalcev - upokojencev je bila z nastopom godbe tudi tokrat izredno navdušena, saj so se potem, ko se je program že iztekel, z neprekinjenim ploskanjem, godbeniki z dirigentom odločili še za dodatne skladbe. Pod vodstvom izredno priljubljenega dolgoletnega dirigenta prof. Alojza Zupana-Vuja, ki je član te godbe že od leta 1950 dalje, so godbe-niki z njim lastnim kvalitetnim muziciranjem igrali popularna dela domačih in tujih skladateljev.
Po uvodnem prvem delu koncerta je vse navzoče pozdravil predsednik DUT Florijan Plevnik, nato pa je obširneje spregovoril vsem navzočim predsednik ZDUS-a Vinko Gobec iz Ljubljane. Govoril je o predvojnem času in težavah, ki so trle upokojence ter o povojni organizaciji upokojencev v Sloveniji. Dotaknil pa sc je tudi osnutka novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki bo v marsikakšnem pogledu trši od dosedaj veljavnega. Govoril pa je tudi o številnih posredovanjih in pristojnih oblastnih mestih -ministrstvih o zadevah, ki se nanašajo na pokojninske zadeve in izvajanje zakonskih določil. Večerje vodila in povezovala Marja Kužnik. Po končanem koncertu seje razvilo v avli Delavskega doma Trbovlje družabno srečanje s petjem, plesom ob mnogo cenejši pijači in jedači, za dobro voljo pa je skrbel ansambel Hercog.
U.
JESENSKI LITERARNI UTRINKI
Odbor za literarno dejavnost pri Društvu upokojencev Trbovlje, je pripravil in izpeljal literarni večer z naslovom Jesenski literarni utrinki. Večerje potekal v četrtek, 2.oktobra v dvorani doma DUT na Ulici l.junija 16. Večer je vodila Marja Kužnik, ki je vsakega literata iz vrst upokojencev predstavila s krajšim orisom življenja in dela, nato pa so posamezni avtorji sami ali drugi sodelavci prebrali prispevke - pesmi, aforizme in prozne prispevke. S svojimi deli so se tokrat predstavili Slavko Gulič z aforizmi, Vlasta Ameršek z dvema pesmima (brala je Mija Filač), Karlo Gorjup z dvema pesmima, Janez Zavolovšek z eno pesmijo in proznim prispevkom o gorah, Vinko Pfeifer z dvema pesmima (brala je Mija Filač) in Jože Skrinar z dvema pesmima (bral je Tine Lenarčič). Med posameznimi pesmimi je nastopil ženski tercet VIS iz. DUT (Anka Grahek tudi s kitaro, Jelka Zmrzlak in Silva Avbelj). Večeru je prisostvoval tudi Janez Kranjc, trboveljski rojak, ki živi v Ljubljani, deloma pa v Kolovratu. Za ta večerje napisal
krajši prispevek in štiri pesmi, od teh pa je voditeljica večera prebrala dve pesmi. V prostem razgovoru je sodelovalo več poslušalcev, ki so večer še obogatili in popestrili. Poslušalcev je bilo okoli 60, večina teh iz. Doma upokojencev F.Salamona iz Terezije. Neverjetno je, koliko ljudi se ukvarja s pesnikovanjem in posredno s tem svojstvenim načinom izražanja svojih čustev in razpoloženja. Naslednji večer bo namenjen rudarski pesmi.
U.
ROČNODELSKE UMETNICE
Ročnodelski krožek Društva upokojencev Trbovlje, je organiziral v času od 29.9. do 4.10. tradicionalno ročnodelsko razstavo ob Tednu upokojencev Trbovlje 97. Postavili so jo v likovni galeriji Trbovlje v Delavskem domu. Razstavo so odprli 29.septembra z uvodno besedo predstavnika DUT-a Janeza Zavolovška ter koncertom Ženskega pevskega zbora DUT pod vodstvom Nande Guček. Članice tega krožka so se predstavile z 218 deli v kvačkanju, kleklanju oz. čipkah, pleteninah, oblekah, prtih in drugimi podobnimi ročnimi deli. Predstavile so se v najboljši luči, s kvalitetnim delom, novimi vzorci, vzorno predstavitvijo in tokrat tudi z navedbo imen avtoric posameznih del. Tudi tokrat so ročnodelke znova dokazale, da so sposobne narediti še tako zahtevna dela iz raznih vrst materiala in različnih vzorcev. Lahko bi rekli, da so prave umetnice na tem področju. Krožek že vse od začetka vodi Lojzka Vengust, sestajajo pa se enkrat tedensko v domu DUT. Na razstavi pa so se predstavile tudi likovnice s svojimi likovnimi stvaritvami v raznih slikarskih tehnikah. Poseben kotiček pa so imele tudi ročnodelke upokojenke oz. oskrbovanke iz Doma upokojencev F.Salamona.	Predstavile so sc z
najrazličnejšimi izdelki, pa tudi s fotografijami, ki so predstavljale njihovo pestro domsko dejavnost v raznih skupinah za samopomoč.
tl.
ŠPORTNA TEKMOVANJA UPOKOJENCEV
V dneh 29. in 30. septembra so športne sekcije Društva upokojencev Trbovlje, v Tednu upokojencev organizirale športna tekmovanja posameznikov za leto 1997. Tekmovali so v štirih panogah; kegljanju, streljanju, šahu in balinanju. Doseženi so bili naslednji rezultati. V kegljanju z 50 lučaji; 1 .mesto Dora Ramšak (216). 2. Jože Kastelic (206). 3. Franc Mrežar (197). V streljanju z zračno puško, 20 strelov; L Stane Lipovšek (168), 2. Alojz Vrbnjak (151)3. Zvone Sihur(!46). V šahu; 1. Silvo Rupnik, 2. Dušan Crnomarkovjč, 3. Anton Mrak. Balinanje; I Jože Žurovelj, 2. Franc Mrežar in 3. Mičo Bajlagič.
T.L
Športnik meseca septembra - Mito Kos
Vsestranski športnik
Mesec je za nami in ponovno ste izbrali vašega športnika meseca. Tokrat je naslov osvojil Mito Kos, 25-letni Lilijan, član državnih Prvakov v malem nogometu ekipe Assaloni -Cosmos, igralec zasavskih prvakov ekipe Magros-Domadenik in član rokometne ekipe Šmartno, ki nastopa v 1B rokometni ligi. V vseh teh ekipah in športnih panogah Mito nastopa nadvse uspešno in tudi sicer bi lahko igral katerokoli športno panogo, saj je zelo dober tudi v košarki, pa tudi veliki nogomet mu ni neznanka. Pravzaprav je začel v rokometu, kjer je postal tudi slovenski mladinski reprezentant Pred leti, potem pa gaje premamila ljubezen do nogometa, kar ni niti presenetljivo. Njegov oče je bil nogometni vratar in kapetan v zlati generaciji litijskega nogometa. In jabolko ne Pade daleč od drevesa. Trenutno pa Mito Kos v Prvi državni malonogomelni ligi ne nastopa, ker je kaznovan, zato pa je trenutno najboljši strelec v zasavski ligi z devetimi zadetki, na rokometnem igrišču pa prav tako trese mreže, le da tam z roko. Vendar ga soigralci pri Assaloni -Cosmosu močno pogrešajo, saj je znal obrniti obrambo nasprotnika in doseči zadetek takrat, ko tega nihče ni pričakoval.
Si rokometaš ali nogometaš?
Vsekakor sem igralec malega nogometa. Rokometni treningi in tekme mi v tem trenutku služijo le za vzdrževanje kondicije, da ne 'zgubim stika s treningi, čeprav treniram tudi Pri Assaloni - Cosmosu in igram pri Magros -Domadeniku. Za vnaprej pa se bom odločil decembra, ko mi poteče kazen igranja malega oogometa.
Kdaj si začel z malim nogometom?
Že precej dolgo je tega, bil sem član ekipe Osvežilci zraka in tega je že dolgo nazaj, ko je današnja ekipa Assaloni - Cosmos igrala pod lem imenom. Mislim pa, da precej pred letom 1990.
Je težko spremljati tekme prve lige s tribune?
Težko je tekmo gledati s tribun, ko veš, da bi s'cer lahko igral. Mislim pa, da ima naša ekipa "ekaj smole v prvih dveh kolih, saj so iztržili dva remija. Po kvaliteti bi bili lahko rezultati boljši, saj smo državni prvaki. Mogoče je Premalo koncentracije v zaključku, ko ne daš zudetka in potem pač nasprotnika loviš in kaj
hitro je tu neodločen izid.
Imaš kakšno tekmo posebej v spominu?
Sevnice, lanskega decembra, ne bom pozabil in pa seveda tekme, ko smo v Litiji postali državni prvaki.
Si igral kdaj veliki nogomet?
Pri mladinskih nekaj več tekem, medtem ko sem pri članih odigral vsega dve tekmi.
S kom bi se najraje našel v ekipi?
S soigralci iz ekipe državnih prvakov: Fele, Tanko, Tesko in še koga bi našel.
Ali lahko obe ekipi ponovita naslova iz lanskoletne sezone?
V Magros-Domadeniku z zdajšnjim pristopom, vsekakor, in seveda, če bomo ostali skupaj vsi igralci. Kar pa se tiče prve državne lige mislim, da prav tako lahko ponovimo lanski uspeh, vendar težje. Druge ekipe so se okrepile, mi pa smo ostali isti. V pokalu občinskih prvakov, kjer nastopamo z ekipo Magros-Domadenik gre vsaj za zdaj vse po planu. Za naprej pa bomo še videli. Drugih ekip ne poznamo, niti ne vemo, s katerimi igralci bodo nastopili. Upam na najboljše.
Bi te lahko premamila ponudba od drugod?
Odvisno je seveda od povpraševanja in ponudbe, finance pač niso nezanemarljive.
In tvoja ocena kvalitete malega nogometa v prvi ligi - kdo je naj-slovenski igralec?
Mislim, daje kvaliteta precej boljša kot lani, saj nastopajo tudi boljši igralci. Zame osebno je najboljši igralec moj soigralec v ekipi državnih prvakov, Dare Felc. Tu bi omenil še Mileta Simeunoviča, vendar pa on ne igra več v Sloveniji.
Pred dnevi ste igrali zasavski derbi v rokometu proti Rudarju. Bi lahko zmagali tudi vi?
Z malo sreče bi lahko zmagali tudi mi. Rudar ima boljšo ekipo od nas, predvsem pa je ta ekipa veliko bolj izkušena in starejša od naše. Malo nas je presenetil tudi Voglar z vstopom v igro in zadetki ter tudi vratar Lipovšek. Izkoriščam priložnost, da jim čestitam k zmagi.
Še beseda o ekipi Magros - Domadenik?
Predvsem bi se rad zahvalil sponzorjema ekipe Magros in Domadenik in pa neumornemu
entuziastu in zaljubljencu v mali nogomet, Branku Prazniku - Kosi. Tu ne smem pozabiti niti soigralcev državnega reprezentanta Feleta pa Dančita Repovža, Širco, tudi Barbka.
Še kakšna želja?
Rad bi dodal le to, da se za vso malonogometno kariero zahvaljujem Tonetu Vrhovcu ter vsej malonogomelni ekipi Assaloni - Cosmos, s tistimi, ki delajo v klubu.
Stane Kokalj
NOGOMET
"ŽOGA JE OKROGLA"
2.SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA ZAGORJE - ALUMINIJ 2:4 ESOTECH ŠMARTNO - RUDAR (T) 1:1 3.SLOVENSKA LIGA LITIJA - KOPERINVEST 1:7
2.LIGA MNZ LJUBLJANA GROSUPLJE - SVOBODA KISOVEC 6:1
Tokrat so vsi zasavski predstavniki z izjemo Trboveljčanov, razočarali. Zagorjani so doma razočarali, resda so imeli tudi nekaj smole, a to ne sme biti opravičilo za neodgovorno igro. Tako se nadaljujejo predstave Zagorjanov, katerih igra spominja na sistem toplo-hladno. Rudarji so ubranili čast Zasavcev in odščipnili točko Šmarčanom. Točko je s svojim zadetkom zagotovil Props. V tretji ligi nov polom Litije. Potem, ko so prejšnji teden iztržili točko, so tokrat katastrofalno izgubili. Po ocenah našega sodelavca Staneta Kokalja, so igrali brez volje, borbenosti in s premalo tekanja. Isto seje godilo kisovški Svobodi, katera je v Grosupljem izgubila z 1:6, edini zadetek za goste pa je dosegel Savšek.
Peter Motnikar
*	NOGOMETNI ŠTADION RUDARJA, 19. oktobra ob 15:30 NOGOMET, 2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA RUDAR (T) - DRAVA
*	NOGOMETNI ŠTADION KISOVEC, 18. oktobra ob 15:30 NOGOMET, 2. LIGA MNZ LJUBLJANA
SVOBODA KISOVEC - KAMNIK
*	TVD PARTIZAN ZAGORJE MALI NOGOMET, ZADNJI JESENSKI KROG POP MAGROS DOMADENIK -SALOMONOV OGLASNIK
*	TEK; KROS NA KIPAH, vsako soboto ob 17.uri
Sponzor strani: BIG STAR Shop, Trbovlje
r-]z n:
*. \ r
ZASAVSKA LIGA MALEGA NOGOMETA
MAGROS POVOZIL ATLETIKO
Zagorje - Nadaljujejo se hoji v Zasavski malonogometni ligi. na sporedu je bil šesti krog. Precej več je bilo pričakovati od dvoboja tried prvakom in pokalnim prvakom, toda vodilni strelec lige Kos je na hitro pokopal vse upe Atletika. Vse bolje igrata ekipi ŠD Mlinše in Kovinoslrugarstvo Gobove. Do zapleta je prišlo na tekmi KZ Izlake - Amaco. Zaradi napake slednjih je pričakovati registracijo 3:0 za Izlake.
V	lokalnem derbiju je Šenllambert doživel enega najhujših porazov v dvobojih z. večnim rivalom. V drugi ligi vodilna trojica ne popušča in prav med njimi se skrivata bodoča prvoligaša.
V	tretji ligi je Pekarna Leniči presenetljivo gladko odpravila ŠD Mlinše lil (5:0), prišlo je do zamenjave na 2.mestu. Prvo točko pa je oddala vodilna Sava (3:3 z Medijem). V četrti ligi vodilni ekipi iz Litije še naprej zanesljivo zmagujeta, v boju za vrh pa ostaja tudi Trgo-Trans iz Trbovelj. Najvišjo zmago v 6.kolu je dosegla Bistro Lipa. ki je premagala Podkum z 10:2.
Rezultati 2. kola prve lige:
MAGROS DOMADENIK - ATLETIKO LINNE 5:0
(strelci: 3 Kos. 1 Fele in Širca)
MALO PO MALO - ŠD MLINŠE I 1:3
(I Bajramovič; 2 Brodar. 1 Smrkolj)
KZ IZLAKE - AMACO 4:6 (neregistrirano zaradi napake ekipe Amaco) KOVINOSTRUGARSTVO GOBOVO - L MUHY 3:1
(2 Hribar. 1 Razboršek: UleT.)
KMN MALO PO MALO - RTV TRBOVLJE 4:0 (2 Živkovič. I Dimač in Kastelic)
RTV TRBOVLJE - ELEKTROSTROJ 0:2 (2 Guna)
Zaostala tekma 1 .kola: KOVINOSTRUGARSTVO GOBOVC - KZ IZLAKE 4:3
(1 Razboršek, Županec, Gobove. Kralj: 2
Petrušič. 1 Lipovšek)
Trenutni vrstni red:
1.	Magros-Domadenik (-1)	13
2.	Kov.Gobovc	13
3.	ŠD Mlinše	13
4.	ŠD Čolnišče	10
5.	Elektrostroj	9
6.	L Muhy	9
7.	Amaco (-1)	9
8.	Šenllambert	7
9.	Atletiko Linne	6
10.	Malo po Malo	6
11.	RTV Trbovlje	2
12.	KZ Izlake (-2)	1
Strelci: 9 Kos (Magros), 8 L.Vozelj
(Čolnišče). 7 Guna (Elektrostroj), Razboršek (Kov. Gobove)
Rezultati 2. line:
EL.SERVIS POTOČNIK - JUVENTUS 2:4 VAČE-ČOLNIŠČE II	5:2
TRGOVINA ČOP-NI DANI	3:5
FEJST PUB - DOM OPREMA	6:3
VARNOST - ŠPORT PLUS	1:8
MLINŠE II - PRAPREČE 1:4 Vrstni red: Juventus 18, Ni da ni 13. Vače 13,...
Naj strelci: 10 B.Kristan (Vače), M.Baš (Ni da ni). Ranzinger (Juventus)...
3.lica: ŠD Sava 16, Pekarna Leniči 12, Mlinše III 12,...
4.	h ga: L Bistro Lipa Litija 18, Hertz Litija in Trgo-Trans Trbovlje 15
4. KROG POKALA OBČINSKIH PRVAKOV
Šenllambert - Magros Domadenik 4:9 (Strelci: 2 Klančišar, I S.Mars. Groboljšek; 4 Kos, 2 Nišič. 1 Dejanovič. Gnjatič in Barbck) Atletiko Linne - KŠD Log (Sevnica) 2:2 (1 Brundič, Florjane; Knežcvič in Janc)
Peter Motnikar
l.SLMN
PRVAKI ŠE VEDNO BREZ ZMAGE
Assaloni Cosmos - Agencija Luvin 4:4 (1:1) Športna dvorana Litija. 350 gledalcev, sodnika Durmič (Koper), Lukič (Piran), delegat: Vranjck (Celje).
Strelci: 1 Kristan, 1 Županec. 2 Širca; 2 Kurnik Kraut. J.Gačnik.
Srečanje lanskoletnega prvaka proti pokalnemu zmagovalcu bo verjetno vsem prisotnim ostalo v spominu kot srečanje, katerih si želimo čim več na naših malonogometnih igriščih. Mogoče srečanje res ni bilo na kvalitetno najvišjem nivoju, postreglo pa je s številnimi zadetki, priložnostmi na eni in drugi strani, napetost pa seje večala vse do konca in "eksplodirala" prav na koncu. Z dogodki ob igrišču niso skoparili, tako. da bo imel disciplinski sodnik precej dela. Začelo seje pri izbiri žoge. Domači so imeli uradno žogo NZS, ki ustreza vsem predpisom, gostje so predlagali drugo, torej svojo žogo. Obveljala je sodnikova in igralo seje z žogo domačinov, kar je razburilo duhove in trener Križman je prvič pozval igralce, naj zapustijo igrišče. Ob prekršku v 11 .minuti so gostje hoteli na poziv njihovega vodje Paličke (celo grozil je sodni kom)zapustiti igrišče, vendar je bil tisti, ki je moral oditi. Palički. Kaj vse je dejal sodnikom, ne prenese
niti papir. Konec koncev smo v Litiji gledali lepo srečanje, katerih si v prihodnosti želimo čim več.
Stane Kokalj
TURNIR MALEGA NOGOMETA V HRASTNIKU
KMN Juventus iz Hrastnika, je bil uspešen organizator 2. malonogometnega turnirja FIrastnik 97. Na turnirju je v soboto 21.9. sodelovalo 11 zasavskih ekip. Prvo mesto je osvojila domača ekipa DMN Ljiljani, ki je v izenačenem . razburljivem in kvalitetnem finalu premagala ekipo organizatorjev. V rednem delu je bil rezultat 2:2. po izvajanju kazenskih strelov pa so bili spretnejši in srečnejši nogometaši ekipe Ljiljani. Najboljši strelec je bil I. Fejzič (Ljiljani). naslov najboljšega vratarja pa si je priboril S. Šikovec. Trtje mestoje osvojila ekipa Pekarna Leniči. Organizator se zahvaljuje naslednjim sponzorjem: Občini Hrastnik. KRC 14.oktober, NK Hrastnik. Okrepčevalnici Tulliver. Jagoda s.p., Procvet d.o.o. Elastik d.o.o.. Gostilna Senica, Zlatar J. Skubic, Forstek d.d. Bokiz d.o.o. Parna pekarna Džuričič s.p. vsi Hrastnik, KAIJ d.o.o, Majcen d.o.o. Dol pri Hrastniku , Elektroprom Izlake, ZIBTR Litija ter Zasavc d.o.o..
Igor Goste
AMACO NAJBOLJŠI V ŠENTLAMBERTU
Na igrišču v Šenllambertu je 6. in 7. septembra potekal tradicionalni malonogometni turnir. Organiziralo ga je ŠD Senožeti ob sodelovanju Društva zasavskih študentov. Med 17 od 19 prijavljenih ekip so bili zanesljivo najboljši igralci Amaca. Z drugim mestom je Šenllambert osvojil prvo lovoriko na svojem igrišču, tretje je zasluženo pripadlo Mlinšam. četrtega pa je zasedla Tirna. Nagrado za najboljšega strelca je dobil Ristanovič (Amaco). medtem ko je bil za najboljšega vratarja razglašen Klopčič (Mlinše).
Rezultati: polfinale - Šentlambert I : Mlinše 4:3 (1:1), Amaco : Tirna 5:1; za 3. mesto -Mlinše : Tirna 4:1. za L mesto - Amaco : Šentlambert I 5:2.
Organizator se za nepogrešljivo pomoč pri izvedbi turnirja iskreno zahvaljuje svojim sponzorjem. To so: Zasavc d.o.o.. Rudnik Zagorje v zapiranju d.d.. Občina Zagorje. Jurmcs - mesnica Pod uro, KS Senožeti-Tirna. Evrovartrade Molka d.n.o., Gradbeništvo, fasaderstvo Franc Gajser s.p., Gostilna Vrtačnik - Boštjan Vrtačnik s.p. ter Jano Drnovšek -Planinski dom na Zasavski Sveti gori.
Boštjan Grošelj
l-EGENDARV STORjj

NOVO! Do 20. oktobra dnevi ugodnih nakupov popust 15%.
* bogata in pestra ponudba BIG STAR programa * dobava po naročilu * mož.en nakup na več čekov brez obresti Obiščite nas na Ulici I. junija 33 v Trbovljah.
l U] hoivda AVTOCENTER MIKOLIČ (kTa) kia motors
^'	Savinjska cesta 35, Trbovlje
... ali veste da HONDA vsako leto nasadi na tisoče dreves v okviru zelenega programa. Tako so zasadili 175000 dreves,
ki absorbirajo 1400 ton C0,in sprostijo v ozračje 1020 ton kisika vsako leto
0601 27 829, 0601 27 839
(kIE>
SUPER UGODNE
ZNIŽANE CENE
PRIDE od 11990 DEM (1.3i, 65KM, 5,51/IOOkm) SEPHIA od 17890 DEM CLARUS od 24990 DEM SPORTAGEod 37190 DEM dostavna vozila
I
I
I
I
I
I
za naj športnika
GLASUJEM ZA______________
IME IN PRIIMEK___________
NASLOV___________________
OBČINA___________________
fotokopij ne upoštevamo
I
I
I
I
I
TRBOVLJE
TRGOVINA, ZASTOPANJE, EKONOMSKO SVETOVANJE
Rudarska 2,1420 Trbovlje, tel.: 0601-26-102 del. čas: 8.00-12.00 in 16.00-19.00 sobota 8.00-12.00
podružnica v Zagorju
Cesta zmage 11 (za mladinsko knjigo) del,čas; 9,00-13,00 in 16.00-19,00 sobota: 8.00-12.00
iiEnniaijjil
kupon
5%
P
o
P
a
s
t
pri nakupu artikla

ir
DRŽAVNO PRVENSTVO V KARATEJU
Kickboxsing zveza Slovenije in Pon-do-kwan klub Izlake sta bila organizatorja tretjega in s tem zaključnega turnirja, kategorij deklic in dečkov, v šemi contactu za prvenstvo Slovenije. Odlično organiziran in dobro obiskan turnir v vse bolj priljubljeni športni panogi, se je odvijal v soboto 4. oktobra v telovadnici izlaške Osnovne šole Ivan Kavčič. Domači klub je po nekaj uspešno izpeljanih medklubskih turnirjih v zadnjih letih, prav tako v tej telovadnici, dokazal, da je sposoben organizirati tudi bolj zahtevno tekmovanje, kar državno prvenstvo vsekakor je.
Tokrat se je turnirja udeležilo 44 mladih tekmovalk in tekmovalcev iz osmih slovenskih klubov in sicer: dva kluba iz Novega Mesta ter po en klub iz Ptuja. Izole. Nove Gorice, Ormoža. Zagorja in domačega kluba iz Izlak. Največ tekmovalcev je prišlo iz Ptuja (kar 17), ki je tudi sicer najmočnejši klub v Sloveniji, barve domačega pa je zastopalo sedem dečkov in ena deklica. Žal je sosednji klub iz Zagorja na tekmovanje prišel le z enim (?) tekmovalcem. Organizatorji so bili s sojenjem zadovoljni, kakor tudi z dejstvom, da med samim tekmovanjem ni prišlo do večjih poškodb. Torej so mladi tekmovalci prikazali borbe v pravem športnem duhu.
Rezultati turnirja na Izlakahluvrstitve Izlak
in Zagorja)
Deklice -40kg 2.mesto Liljana Gošte (Izlake)
Dečki -40kg 3.mesto Blaž Plevnik (Izlake) Dečki -48kg 1.mesto Jure Urbanija (Izlake)
2.	mesto Dino Kopušar (Zagorje)
3.	mesto Marko Razpotnik (Izlake) Rezultati državnega prvenstva 1997
iuvpuitvr dečkov in deklic i/ l/lak m Tacnrin'
Deklice -40kg 2.mesto Liljana Gošte (Izlake)
Deklice -45kg 3.mesto Mojca Kalšek (Izlake)
Dečki -40kg 3.mesto Blaž Plevnik (Izlake) Dečki -48kg 2.mesto Grega Ocepek (Izlake)
3.mesto Jure Urbanija (Izlake)
Dečki -56kg 2,mesto Elmir Karič (Zagorje) Ob zaključku državnega prvenstva smo vprašali trenerja kluba iz Izlak in Zagorja, kako sta zadovoljna z letošnjo sezono.
Trener izlaškega kluba g. Srečko Rozman: "Z rezultati sem več kot zadovoljen, saj imamo dve državni prvakinji (Simona Rozman in Brigita Plemenitaš), dve drugouvrščeni ter šest tretjih mest. Prav tako sem vesel, da imamo vsako leto več članov. Trenutno jih redno trenira 40. Letos smo povečali število treningov (trikrat tedensko) in lahko zatrdim, da smo se pravilno odločili. Hvala Občini Zagorje za redne mesečne dotacije ter našim najbolj zvestim sponzorjem, ki so Fortuna Trbovlje. GHT d.o.o. Kresnice. KZ Izlake, s.p. Zidar..."
Trener zagorskega kluba g. Alojz Miklavčič: "Z razultati naših tekmovalcev sem zadovoljen, saj imamo v svojih vrstah dva državna prvaka , med mladinci Darka Vukoviča ter med člani že tretje leto Igorja Kalška. enega podprvaka ter štiri četrta mesta. Žal v mlajših selekcijah še nimamo dovolj tekmovalcev, a upam, da bo naslednje leto drugače. Manj sem zadovoljen z organizacijo v klubu, predvsem z dejstvom, da nekako nismo uspešni pri iskanju sponzorjev. Torej "živimo" predvsem od pomoči občine, članarine ter od prevozov, ki nam jih nudi brezplačno Roman Kržišnik.
Verjetno je potrebno vzrok iskati tudi v tem. da slovenski mediji o tem športu premalo poročajo, čeprav slovenska reprezentanca dosega na mednarodnih tekmovanjih odlične rezultate. Član te reprezentance je tudi Kalšek, blizu pa sta še Buzina in Bračič. Dodajmo še, daje naš klub (edini iz. Slovenije) povabljen na turnir Alpe-Adrija v Italijo.
LOKOSTRELSTVO
Pred časom je v Poreču potekalo prvo evropsko prvenstvo 3D. Med lokostrelci iz, 7 držav sta slovenske barve zastopala tudi lokostrelca LK Valvasor, Alojz Pavlovič in Pavel Savšek. V stilu compound unlimited sta se zopet odlično odrezala, saj je bil Pavlovič tretji, Savšek pa peti. Pavlovič je po prvem delu z rezultatom celo vodil in ga do konca nihče ni prestregel, tako, daje ustrelil evropski 3D rekord na 28 tarč. Potekali so tudi ekipni boji. kjer je Pavlovič zastopal Slovenijo in za njo nastreljal srebrno ekipno medaljo. Po ekipnih bojih so potekali še eliminacijski dvoboji za nagrado Poreč Open. Tudi v dvobojih sta bila odlična, saj sta sc uvrstila v polfinale, kjer sta se pomerila med seboj. Na končuje bil Pavlovič drugi. Savšek pa tretji.
Peter Motnikar
ROKOMET
PORAZ ZAGORJANK V ŠKOCJANU
Škocjan - Aqva Zagorje 24:21 (13:9) Šentjernej, dvorana OŠ, 50 gledalcev, sodnika Grabar in Koršič.
Škocjan: Gornik, Vidmar, Kosec 1, Hrastar, Kic. Veselič 9, Zorko I. Nadu 12, Hočevar 1. Povšc, Matko. Tisov, Zupančič, Mitag, Čclcsnik. Trener: Mitag.
Aqva Zagorje: Peško. Rudolf. Sedej 3. Remic, Trumič 2, Čibej 4, Urankar 8. Jere 4, Resnik. Tomac, Smole, Flis. Trener: Šikovec Zagorjanke so v Šentjernej odpotovale močno oslabljene, saj so se že prej poškodovani Klopčičevi pridružile še Boltejeva. Jermanova in Globokarjeva. Na začetku srečanja so vodstvo prevzele gostje, a sojih domačinke ujele in do konca polčasa povedle. V drugem polčasu so domačinke ušle na +7. kar Zagorjanke niso mogle spreobrnili in so tako izgubile. Vse igralke si zaslužijo pohvale za borbenost, posebej pa so se izkazale Nadujeva pri Škocjanu in mlada Jcretova ter Urankarjeva (kateri je bila to zadnja tekma v prvenstvu).
Peter Motnikar
KOŠARKA - B 1 SKL; REZULTATI
ZAGORJF: - LITIJA 66:60 (30:39)
GD HRASTNIK - KEMOPLAST 63:75 (22:26)
V novi športni dvorani v Zagorju je blizu 600 gledalcev v prvem polčasu gledalo prevlado gostov, medtem , ko so v drugem zagospodarili Zagorjani in na koncu zasluženo zmagali. Najboljši strelec pri domačih je bil Kandžič s 15 točkami, pri gostih pa Kalinger s prav tako 15 točkami.Hrastničani so v domači dvorani popolnoma razočarali in zasluženo izgubili. Pokopal jih je slab odstotek meta in slaba igra v drugem delu igre. Za domače je največ košev prispeval Isoski (20).Na lestvici so Zagorjani še vedno prvi, brez izgubljene točke, medtem, ko so Hrastničani na osmem mestu.
Peter Motnikar
Tekst in foto- lejor Gošte
s V) ra tl :uti -nl raraTi
■s	. •«
Sponzor strani: PETROL
	

VOLRSVAGNOVA KABAVANA V TRBOVLJAH
Avtohiša Malgaj iz Trbovelj je skupaj z Porsche Slovenija organiziralo Wolksvagnovo karavano oz. predstavitev osmih vozil iz njihovega programa. Prireditev so popestrili s testnimi vožnjami,.žrebanji nagrad (nagrajen je bil najstarejši WV Golf - Ivan Lavrin, Šemnik 40, Izlake, najlepši - Janez Hribar, l/.lake 42, Izlake in tudi tisti, ki je prišel iz najbolj oddaljenega kraja na prireditev - Marko Prašnikar, Majcenova 8, Trbovlje). V Malgaju so zagotovili poleg nagrad še testne vožnje devet testnih vozil in sicer od pola, passata sharane, pola XXL, passat varianta, itd. Predstavljen je bil tudi 110 konjski turbo dizelski motor, katerega bodo vgrajevali v venta, passata variant in pola. Poleg tega je imel vsak kupec, kije sklenil pogodbo za nakup avtomobila Wolksvagen na dan prireditve, tudi 3% popusta. Novost je tudi, daha zalogo prihajajo passati. Prej je bila čakalna doba od 8 do 10 mesecev, sedaj sojo skrajšali na 1 do 2 meseca. Kljub temu, da se vsi modeli dobro prodajajo, posebej rabbit, imajo v lem koncernu že skonstruirane načrte za izdelavo
4.generacije goltov. Sicer pa je prireditev v celoti uspela in upajmo, da bomo lahko karavano v Trbovljah pozdravili tudi naslednje leto.
Peter Motnikar
DAN ODPRTIH VRAT AVTOHIŠE IN AVTOSERVISA ŠPAJZER
V Trbovljah so v Avtohiši Špajzer pripravili dan odprtih vrat oz. Predstavitev Citroena xsare. Xsara je zelo eleganten avto, tipično francoski. Vozilo je moč dobiti v treh različicah in sicer 1.4iX (1360 CCM. 55 KW, 75KM. servo volan, centralno zaklepanje, voznikova Zračna blazina, odbijači v barvi karoserije, zatemnjena stekla, kodirni ključ, indikator vzdrževanja, volanski obroč nastavljiv po višini in globini,...) za okoli 22.000 DKM. 1.4iSX (iste karakteristike motorja, kot 1.4ix + ogledala v barvi karoserije, električni pomik stekel, obratomer,...) za 23.500 DEM. 1.6iSX (1587 CCM. 65 KW. 90 KM + 'sta oprema kot pri SX) za 24.500 DEM in l.Bi 16V SX (1761 CCM. 81 KW. 112 KM + ista opreiua kot pri SX), na voljo pa je oprema exclusive za model 1.8 16V, pri katerem dobite tudi sedežni paket (ve-lour oblazinjenje, po višini nastavljiv voznikov sedež, avtomatski vklop brisalcev, meglenke, el.pomik zadnjih stekel, indikator zunanje temperature,...). Pri citroenu so poskrbeli za veliko dodatne opreme. Tako se lahko za doplačilo dobi; kovinska barva (+ 56.000 SIT), meglenke (+ 42.000), električni paket (+65.000), radio ( od 65.000 do 139.000), sovoznikova in stranski zračni blazini (88.000). lita platišča (+74.000).
el, nastavljivo strešno okno (+135.000), klima naprava (+257.000), ABS (+210.000) in usnje (+270.000).
Za xsaro ni čakalne dobe, le pri modelih z diesel varianto je nekaj čakanja. Sicer pa bodo za kupce dosegljivi dve varianti z diesel motorji in sicer; 1.9 diesel in 1.9 turbo diesel.
Peter Motnikar
PRODAJA NOVE MAZDE 626 POVSOD NA SVETU PRESEGU ZASTAVLJENE CILJE
Po samo enem mesecu dejanske prodaje nove mazde 626 je že jasno, da je ta model uspešnica. Samo na Japonskem so za mazdo capello, kakor se tam imenuje 626, v mesecu dni prejeli 4.300 naročil. S tem je Mazda presegla zastavljene cilje, ki so predvideli prodajo 6.000 avtomobilov v treh mesecih.
Tudi v Evropi se domači trg razvija podobno kot trg prek velike luže. Evropski uvozniki namreč močno pritiskajo na tovarno v Hofujum, kjer izdelujejo novi 626 (skupaj s xsedosom 6 in xsedosom 9). Že zdaj teče proizvodnja v dveh izmenah. Sicer pa je prodaja v Nemčiji presegla načrte za 30%, na Nizozemskem za 56%, na Danskem pa za 25%. Prav tako poročajo o presegli načrtov prodaje tudi iz Avstralije (23%) in Hong Konga (50%). V Sloveniji seje nova Mazda 626 prijela prav tako dobro kot povsod drugod. V nepolnih treh tednih od začetka prodaje smo prodali 54 avtomobilov, kar je takorekoč polovica vseh avtomobilov, planiranih za to koledarsko leto. Slovenci se najraje odločamo za močnejše in bolje opremljene avtomobile, tako. da je delež avtomobilov z 2-litrskim motorjem več kot 50%. Sicer pa pri Mazdi ne spijo, saj bo na našem trgu čez pol leta tudi karavanska različica nove mazde 626, naslednja novost pa bo povsem nov 2-litrski 16V dizelski motor z neposrednim vbrizgom (TDi).
Nemški avtomobilski klub ADAC je pravkar objavil lestvico avtomobilov z najmanjšim številom okvar med avtomobili nižjega srednjega razreda in tu je Mazda na tretjem mestu, medtem, ko je Mazda 626 na drugem mestu v srednjem razredu.
Peter Motnikar
MOTORNA OUA NOVIH DIMENZIJ.
TRBOVLJE
AVTODELI ČOP Edo s.p.	ODPRTO:
Podvine 30, 1410 Zagorje	8-14 15.30-18
tel.: 0601-61-601, mobitel: 0606-642-010	SOBOTA 8-12
VTODELI
Cop
IBI*
TRGOVINA Z NOVIMI IN RABLJENIMI AVTODELI PO NAJUGODNEJŠIH CENAH V ZASAVJU!
Nova Xsara vas bo prav gotovo očarala.
jr.rnn.j cn.n
ZASAVSKI FRKER
ZARADI VOŽNJE PO LEVI TRČIL V NASPROTI VOZEČI AVTO
Hrastnik, 1.10. ob 17.10 so policisti obravnavali prometno nesrečo na Novem Logu. Voznik R-19, nemške registracije, A.S. iz Hrastnika je zaradi vožnje po levi strani cestišča trčil v N.P. iz Hrastnika. Ker so policisti ugotovili, daje vozilo R-19 v carinskem postopku, so ga zasegli in izročili delavcem carinarnice.
ZARADI HITROSTI ZGRMELA S CESTE
Litija,1.10. Z.A.jc vozila osebni avto z Bogcnšperka proti Šmartnu. Zaradi neprimerne hitrosti ni zvozila ovinka in zapeljala izven cestišča po klancu 6m navzdol. Predlog sledi.
PREMAJHNA VARNOSTNA RAZDALJA
Litija, 2.10.K.R. je vozila osebni avto iz Litije proti Zagorju za D.D. Le-ta pa je na odcepu za Savo avto pravilno ustavil, zaradi zavijanja na levo. K.R. se je vanj zaletela in napravila za 450.000 SIT škode. Pri sodniku za prekrške bo pojasnila svojo vožnjo.
ZGRMEL IZ HRASTNIŠKEGA MOSTU
Hrastnik, 7.10. ob 8.15 je B.D. iz Sevnice vozil vlečno vozilo s polpriklopnikom po magistralni cesti iz smeri Trbovelj proti Hrastniku. V levem nepreglednem ovinku na savskem mostu v Hrastniku seje vozilo prevrnilo na desni bok, nato pa padlo z mostu v globino 17.5 metra. Cisterna s cca. 28 ton cementa je ostala uničena na nabrežju reke, vlečno vozilo pa seje prevrnilo v reko Savo, kjer je obstalo. V nesreči seje voznik hudo telesno poškodoval, nastala pa je skupna materialna škoda po nestrokovni oceni v višini cca. 4.500.000 SIT.
KOLESAR VOZIL PO SREDINI CESTE
Trbovlje, 30.9. je kolesar B.M. vozil po sredini ceste in trčil v osebni avto D.F.-ja. Ta gaje odpeljal v bolnico, kjer so ugotovili lažje poškodbe.
SOPOTNIK POŠKODOVAN
Trbovlje, 4.10 ob 4.55 se je v Bovškem zaradi neprilagojene hitrosti zaletel V.J. in pri tem se je sopotnik poškodoval. Sledi predlog sodniku za prekrške.
VRATA JE 0DPEUAL
Hotič4.10. B.M. je zaparkirala avto pred gasilskim domom v Hotiču in pustila odprta vrata. Takrat pa je za njo zapeljal K.F. in odprta vrata odpeljal.
PRENOČILI SO GA
Litija, 5.10 V.M. je pod vplivom alkohola vozil osebni avto. Policisti so ga ustavili in mu prepovedali vožnjo. Žalil jih je in prepovedi ni upošteval. Potem so ga pa kar pridržali.
NA SAVI ČEDALJE VEČ PROMETNIH
Sava, 10.10.v zgodnjih jutranjih urah: Š.K. je trčil v drog za razsvetljavo in poškodoval zasebno lastnino. Se bo zagovarjal.
Sava, istega dne, le pozno zvečer je povzročil nesrečo in zbežal.napravil za 250.000 SIT škode. So ga že našli.
NEPRAVILNA VOŽNJA IN POBEG S KRAJA NESREČE
Trbovlje, 10.10. seje zgodila prometna nesreča na Opekarni. Voznica
V.N. je vozila iz. rga revolucije proti Šuštarjevi in pri tem oplazila nasproti vozečo G.S. Prijavili bodo obe, prvo zaradi nepravilne vožnje in drugo zaradi pobega s kraja nesreče.
Z MOTORJEM VOZIL PO LEVI STRANI
Zagorje, 30.9. je v Znojilah mladoletni voznik kolesa z motorjem vozil po lokalni cesti Vrhc-Jescnovo. ob njem je bila še sopotnica. Zaradi vožnje po levi je trčil v osebni avto. ki je že ustavil. Pri tem je sopotnica dobila zlom leve stegnenice, voznik pa raztrganino na levem gležnju.
NEZNANEC POSKUŠAL PLAČATI Z UKRADENO KARANT0
V trgovini Mercator v Hrastniku je neznanec poskušal plačati s kartico Karanta. ki je bila na spisku ukradenih. Neznanec je še pred prihodom policistov trgovino zapustil, zato policisti o njem zbirajo obvestila.
LASTNIK SLUŠALKE PRENOSNEGA TELEFONA, JAVI SE!
11.10. so na PP Trbovlje prinesli slušalko prenosnega telefona, ki so
jo našli za kioskom Dimnik. Lastnik ni znan, slušalka je nova, kdor jo pogreša, naj se javi na PP.
JABOLKA OBIRAL
V Jevnici je obiral jabolka, pri tem padel in si poškodoval obe roki in glavo.
Aufbiks
Pa začnimo s tokratnimi (ne)zgodami naših zvestih aufbiksarjev. Še vedno velja, da se lahko vsak včlani v naš klub, vendar vam tega ne priporočamo, kajti nagrada za včlanitev je (najmanj) srečanje s sodnikom za prekrške !
£ 30.septembra ob 19.45 se je v Hrastniku v lokalu Metuljček 2 "zametuljčkalo" M.M.-ju iz Hrastnika, kjer je popoldne popival. V večernem času mu je "ratalo" dolgčas in je začel nadlegovati znanca B.Z.-ja. dokler nista začeli "poplesavati" (prerivati in tepsti). Ko jima ples v notranjosti lokala ni bil všeč. sta se prestavila pred lokal. V tem času je na sceno prišla modra komisija in ocenila ples za preveč nasilen, zato soju takoj prekinili in oba pretepača nagradili z učno uro plesa pri sodniku za prekrške.
^ Istega dne ob 22.20 so policisti naleteli na nova plesna talenta, ki sta sc stepla v Čebelica baru v Hrastniku. Oba bosta odfrčala nabirat med k sodniku.
^ V času od 5. na 6.10 je bil neznanec tako žejen, daje vlomil v Godbeni dom Steklarne Hrastnik, od koder je odnesel "kar" 1 liter vina. Zares se mu je splačalo!
^ 3.10. ob 00.43 se je "utrgalo” K.F.-ju. Doma je začel razgrajati, grozili s samomorom, da bo spustil plin in podobno. Pri posredovanju je policista napadel celo s sekiro, nato je prišla okrepitev in možakarja so pomirili ter odpeljali v bolnico. Sledi kazenska ovadba.
^3.10. sta se sprla P.M. in B.J. P.M. je B.J.-ja s flašo po glavi, tako bo šel B.J. k zdravniku, P.M. pa k sodniku.
£ 4.10. so policisti trikrat intervenirali zaradi glasne glasbe. Prvič ob 23.50 na Žabjeku, ko so prijavili S.E.-ja, ob 0.18 na Trgu svobode l.F.-ja in ob 1.20 na Sallauminesu še L.K.-ja.
^ 5.10. Ob dveh zjutraj so v rezervnem kolesu avtomobila last V.R. našli 500g marihuane.
£ 5.10. ob 11.40 je K.S. iz Save prijavil, da po njegovem dvorišču letijo šibrc. Ugotovili so, da litijski lovci za Savo lovijo race. Ti pa o šibrah niti slučajno nič ne vedo. Kot vedno.
^ 6.10. ob 23.50 so policisti ustavili Ž.R.. ki je vozil "pod gasom". Prepovedali so mu vožnjo, a sc je kljub temu odpeljal naprej. Policisti pa za njim. Ujeli so ga in ga kar zaprli.
^ 7.10. Sosedi sta se na Maistrovi v Litiji stepli zaradi otrok. Predlagali so jima. naj spor nadaljujeta pri sodniku za prekrške.
^ 8.10., zgodaj popoldne sta se K.V. in S.J. iz Litije sprla. Ni bil dovolj le besedni dvoboj, saj je S.J. K.V.-ja z lopato po hrbtu in s pestjo po obrazu. Epilog bo pri sodniku za prekrške.
£ 11.10. ob OO.lOjc bilo skupini mlajših oseb dolgčas in so hoteli bili "odrasli". Zato so sc podali k upokojencem in začeli razgrajati. Prišli so policisti, ki so takoj ugotovili, da ta mladi in ta stari niso za skupaj. Leti so opravili legitimacijo, opozorili la mlade in jih odpravili domov, "spančkat" k mamicam.
^ To isto noč so neznani nepridipravi v Kresnicah vdrli v trgovino in napravili za pol milijona tolarjev škode.
^12.10 ob 18.20 je na postajo v Trbovljah klical K.A. in dejal, da ga doma tepe sin. Ugotovili so povsem nasprotno. K.A. je prišel domov nadelan, grozil ženi, zato je ukrepal sin. K.A.-ja so policisti odvedli, nato je bil pri hiši mir.
MflTia I
L
Tavanje mednarodnega knjižnega kviza
Mednarodni knjižni kviz je letos potekal v slovenski režiji. S pričetkom pred šestimi leti v Nemčiji, so gostujoče pokroviteljice mednarodnega knjižnega kviza za osnovnošolce vsako leto doslej pripravile vprašalnik na izbrano temo in temu primerno naložile mladim knjižnim moljem v branje kar nemalo število knjig. Letos so se bolje seznanili s slovenskimi pisci, ki so o letošnji temi mednarodnega knjižnega kviza kar dodobra pisali. Vendar tematika o hrani, kar je bilo letošnje "geslo" kviza, ni zahtevala brskanja po kuhinjskih omarah, ampak je tekmujoče spraševala, ali poznajo junaka Pikico in Tončka iz. Seliškarjeve pripovedi pa Jureta kvak-kvaka pisateljice Saše Vegri, ki so pri hrani izbirčni ali vedno kaj prismodijo. Še največ pa je o prehrani naših staršev, dedkov in babic v svoji knjigi Skrinja iz babičine bale povedala Berta Golob. Kviz je vseboval pestra vprašanja in tekmujoči, ki jih je bilo iz vseh treh zagorskih osnovnih šol kar preko petsto, so z veseljem sodelovali pri branju knjig. Knjižnica Zagorje, ki je organizator tovrstnega kviza, pa je izmed oddanih vprašalnikov izžrebala dvajset nagrajencev in jih nagradila z izletom v Tehniški muzej Slovenije v Bistri pri Vrhniki. Sponzor izleta pa je bil Rent-a-car Juvan Bojan iz Zagorja.
Rent-a-car Juvan: brez sponzorja ni izleta.
V četrtek, 2. oktobra, Je devetnajst nagrajencev 6. mednarodnega knjižnega kviza i/. Zagorja odšlo na izlet v Tehniški muzej Slovenije v Bistri pri Vrhniki. Glavna nagrajenka, Tanja Repe iz OŠ Ivan Skvarča pa se je nekaj dni pozneje udeležila tovrstne zaključne prireditve v Ljubljani, kjer se zberejo prvonagrajenci i/. vse Slovenije. Mednarodni knjižni kviz, v katerega je vključena tudi Knjižnica Zagorje, vsega pa tekmuje šestdeset splošnoizobraževalnih knjižnic v Sloveniji in katerega ustanoviteljica je nemška ustanova Stiftung Lesen, poteka od marca do septembra. Na dan zlatih knjig - 17. septembra pa knjižnice opravijo žrebanje. Kot je povedala Romana Bizjak iz zagorske knjižnice in vodja tovrstnega kviza, so letos skušali spodbuditi otroke k razmišljanju o zdravi in pravilni prehrani. S šolskimi knjižničarji, odkar poteka mednarodni knjižni kviz, uspešno sodelujejo, tako da kviz do meseca junija poteka po šolah, med počitnicami pa v zagorski knjižnici. "Otrokom srno pripravili razstavo knjig, ki so jim bile v pomoč pri reševanju." je dejala Romana Bizjak, "prav tako je sodelovanje z osnovnimi šolami pohvalno. Mnenja sem, da s tem otroke tudi spodbudimo k branju, saj so izbrane tematike prijetne."
Tehniški muzej Slovenije v Bistri pri Vrhniki pa je mlade bralce seznanil bolj z zgodovinskimi platmi gozdarjenja, ribištva, lova. kmetovanja, kjer so si lahko ogledali zbirko prometnega oddelka, ki
Nagrajenci kviza pred bistriškim gradom.
vsebuje najstarejše ohranjene avtomobile z začetka 20. stoletja, med drugim pa so si napasli radovednost v pregledu predilne in tkalske dejavnosti na Slovenskem ter v elektrostrojnem oddelku podoživljali izume Nikole Tesle. Tehniški muzej Slovenije v Bistri pri Vrhniki, ki je mladim bralcem nakazal, kako se narava in znanost skozi zgodovino sprehajata z roko v roki, je navdušil udeležence knjižnega kviza, ki so zatrdili, da sc je na podoben izlet vredno še kdaj odpeljati. Kot so še dejali, jih je letošnji mednarodni knjižni kviz zabaval.
Lojzka Drnovšek, mentorica mednarodnega knjižnega kviza na OŠ Ivan Kavčič na Izlakah pa je povedala, da vsa leta kviz uspešno izvajajo. "Letos je bil kviz namenjen hrani," je dejala, "kar sc je dalo uporabiti tudi pri predmetu: Spoznavanje narave in družbe na nižji stopnji in pri predmetu: gospodinjstvo na višji stopnji. Vseh predvidenih knjig seveda ni bilo mogoče prebrati, pa saj to tudi ni tekmovanje. Vendar pa so nekateri učenci delali dokaj natančno, sploh otroci zelo radi delajo s takšnimi metodami, so popestritev pouka. Najbolj zanimivo pa je bilo pri raziskovanju knjige Otroci vsega sveta, ko so zvedeli, s čim se hranijo njihovi vrstniki po svetu. Zanje je bilo presenečenje, da nekdo na Laponskem najraje je meso karibuja ali ribe, mongolski otrok iz sala narejenne piškotke, in da v Maleziji zelo radi jedo riž." Seveda pa niso zvedeli le o prehrambenih navadah, temveč tudi o tovrstnem bontonu. Predvsem pa, daje od branja pomembnejši njihov odnos do knjige. Kar kaže tudi mednarodni knjižni kviz '97 v slovenski izvedbi.
Tekst in foto:
Petra Radovič
ui, ku.iku zanimivosti je v muzeju, se bu iteua priti.
nfllzrzj
r — — — — “	“ “ “ “ “ “ “ “ “	“ i
■	Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico in jo ■
■	poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta ZO.julijaZc, 1410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo * | le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objav- |
I
Ijamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo takrat, ko ■ je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
STANOVANJA, PARCELE
VZAMEM v najem garsonjero ali manjše stanovanje.tel.: 0609/ 648-942
PRODAM kmetijo na Dobovcu, tel. 39-152
NAJAMEM enosobno ali dvosobno stanovanje v Zasavju, tel.: 28-119
PRODAM	starejšo
stanovanjsko hišo, centralna kurjava, potrebno obnove, s parcelo (vrt, gozd, sadovnjak) 1432 m2. Inf. na tel.: 0609/610-994 ali 061/764-458
PRODAM 3-sobno stanovanjc v Trbovljah, cena po dogovoru, tel.: 25-432 (popoldan)
AVTOMOBILI, DELI
PRODAM TAM T 170, kiper, 1. '82. reg. do 4/’98. cena 7.000 DEM, tel.: 21-841
PRODAM Vugo 45. letnik 89, obnovljen, lahko na obroke, cena po dogovoru, tel.: 22-938
RAZNO
PRODAM alu platišča 15 col. tel.: 73-615
PRODAM ALI ODDAM kiosk /. lokacijo, tel.: 21-354 ali 22-434
PRODAM frezo za motokultivator Gorenje Mula, tel.: 76-343
PRODAM peč na trda goriva "magma" - skoraj nič rabljeno, poceni, tel.: 43-421
PRODAM kuhinjo Gorenje, cena po dogovoru, Teja Verk, Knezdol 25. Trbovlje.
ZELO UGODNO PRODAM otroško posteljico in zibelko rjave barve, tel.: 26-826
PRODAM omaro za v predsobo, iz hrasta (Alples), cena
15.000	SIT, tel.: 26-697
PRODAMdvoredni pletilni stroj Brother, na kartice, z vsemi dodatki, cena 100.000 SIT. Kupcu podarim še 5kg volne, tel.: 43-076
PRODAM otroško sobo. cena
30.000	SIT. tel.: 26-144 interna 260 (dopoldan)
PRODAM avtoprikolico Nova, z A-testom, z možnostjo kipanja, tel.: 22-684
UGODNO PRODAM malo rabljeno hodalico in stolček za dojenčke, tel.: 22-938
PRODAM frezo za motokultivator Gorenje Muta, tel.: 76-343
PRODAM otroški voziček GAM, kombiniran, z dvema strehama in torbo, lepo ohranjen, cena 15.000 SIT, tel.: 66-172
PRODAM mešalec za beton, tel.: 25-638
ŽIVALI
PRODAMO bele pse samojede-samčkc, cena po dogovoru, tel.: 41-638
PRODAM motor za Nissan Datsun, letnik 1984, prevoženih 80.000 km, uvožen iz Avstrije, z vso potrebno carinsko dokumentacijo. Cena po dogovoru, tel: 64-411,64-166 ali 64-250
,______________________________-
Na najudarnejši točki v centru Litije vam odstopimo del prostora! Pokličite nas na tel.: 061/883-822
INŠTRUKCIJE
Če bi radi poleteli z jadralnim padalom ali se sami naučili leteti pokličite 0601-71-706 ŽELITE BOLJŠO OCENO -Poiščite pomoč - inštruiram MA in FI, po želji tudi druge predmete, tel.: 29-390
INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719 ŠESTOŠOLCI, SEDMO-ŠOLCI IN OSMOŠOLCI!
Ponujam vam možnost, da si iz nemščine in francoščine pridobite osnove znanja za srednje šole. Nudim pomoč v srednjih šolah, tel.:
73-719
ODKUPUJEMO DELNICE
sklada Mercata, Maksima in ostale ter delnice serije Bing za gotovino, pridemo na dom, tel.: 25-830 EVROPSKO PRIZNANA BIO-ENERGO terapevtka vam čudežno povrne zdravje po naravni poti, prepričajte se. tel.: 24-373 ali 041/669-297
TAKOJ ZAPOSLIM dve
dekleti v baru. tel.: 66-252 (pop).
BODITE MED PRVIMI Enostavno in dobro plačano delo. Primerno predvsem za gospe in gospodične. Tel.: 21 -257 ali 22-279
VEDEŽEVANJE iz kart RUN in Jl-VINGA. srečne številke, razlaga sanj, tel.:
090/41-68, non-stop, strošek 156 SIT/minuto
HONORARNO DELO.tel.:
64-250
ZAPOSLIMO redno ali
pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na tel.: Vafra Commerce, d.o.o.. Griže 125, 3302 Griže, tel.: 063/ 715/735
v__________________________Z
ODKUPU JEMO delnice raznih skladov za gotovino ter vse ostale delnice. Pridemo tudi na dom! Tel.: 64-123
mnJj
ecotec
motor

m
avfotehna WS Mahkovic
tehtna odločitev OPEL O
SPODNJI LOG 27 1281 SAVA PRI LITIJA TEL.: 061/874-112
/avtopralnica
Cesta zmage 54-a Zagorje 0601/64-064
Pranje vozil, notranje čiščenje, kemično čiščenje, vulkanizerske usluge... Na zalogi zimske gume
FULDA, SAVA, MICHELIN, PIRELLI, MATADOR...
10 % popust, ali plačilo na čeke, MONTAŽA BREZPLAČNA
Trudimo se vsak dan od 9. do 17. ure
Mi tekmujemo, vi vozite rezultate!
^zavarovalnica triglav d.d.
Iščete pogodbeno delo?
Vas zanima delo na področju
PRODAJE
ZAVAROVALNIH STORITEV?
Vabimo vas na
PREDSTAVITVENO SREČANJE, ki bo v četrtek, 16.10.1997, ob 18.00 uri, v sejni sobi obrtne zbornice (na novi tržnici) v Zagorju ob Savi.
ZAVAROVALNICA TRIGLAV D.D.
OE TRBOVLJE
IKAR TRADE d.o.o.
Prešernova 2,Zagorje, tel.:0601/61-805
Nekaj iz naše ponudbe:
•	gradbeno parcelo ob Zaloški cesti v Ljubljani; namembnost: gostinstvo, prodamo
•	Medijske Toplice -Izlake: posl.prostor-gostinstvo, vhod na zunanji bazen, lil. gr.faza, prodamo
•	Kisovec-poslovni prostor-trgovina z neživiii, ipd, 17,10m2, prodamo
•	Izlake- poslovni prostor, namembnost:trgovina, šiviljstvo, frizerstvo, ipd, oddamo, 37m2
•	Na Dolenjskem-hiša-vikend, tlorisna površina 60m2, na parceli 830 m2,
5.gr. faza, ob potoku, prodamo. Cena:ugodna.
•	Trbovlje-poslovno-stanovanjska hiša, pokrito dvorišče, garaža, delavnica (10,5x7m), 2xstanovanje v hiši, prodamo
•	Zagorje okolica-gr.parcela 1316m2-z gradbeno dokumentacijo prodamo, cena ugodna
•	Zagorje-stanovanje 62,19m2, opremljeno ali ne, prodamo
•	Hrastnik, stanovanje 66m2, S.nadstropje, telefon, CK, prodamo
•	Zagorje- stanovanje 62,5m2, pritličje, telefon, CK, prodamo
•	Trbovlje - stanovanje 48,50 m2, prodamo
NOVO: Naše podjetje vam tudi v primeru, ko ne kupujete (prodajate in najemate) oddajate parcelo, hišo, slanovanje uredi vso potrebno dokumentacijo (pogodbe, vpis v zemljiško knjigo, ipd) v enem dnevu.
KSEFTI
informacije 64-250,64-166
IZPOSOJEVALNICA POROČNIH ŽENSKIH OBLEK
NEVESTA
Hermina Tratnik
1411 Izlake, Mlinše 35c; tel.,fax:0601/75-143 Izdelava konfetov za srebrne, zlate poroke... odpiralni čas ob delavnikih: 9.00 do 12.00 in 16.00 do 19.00
UNI-AVTO
SERVIS POGLAJEN
NAR0F4
IZLAKE
tel./fax:0601-73-529
mobitel:0609-647-854
Izvajamo vsa avtokleparska, ličarska, mehanična in avtoelektrična dela po zelo ugodnih cenah. Menjava vseh vrst avtostekel, ter avtovleka non-stop. Za vozila, ki se popravljajo v našem servisu, avtovleka na območju Zasavja brezplačna.
1. naslov za zlate zadeve
Rudarska cesto 8 1412 Kisovec del. čas:
9h-l2h in I6h-I9h sob.: 9h-l2h tel.: 0601 71 675
u	ZLATO. URE.
TEKSTIL.
ZLATO PRAVILO, ZLATO DARILO.
Vinoteka
KLOPOTEC
Tržnica pod uro tel.: 64-195
odprto: 8-12h in 16-19h soboto: 8-12h
NOVO!
Največja izbira sortnih vin v Zasavju. Če si želite nekaj posebnega, pa tega niste našli, pridite v vinoteko Klopotec in izberite po vaši želji.
PNEUMATIC TRADE Jurij Plevčak s.p.
Trg revolucije 8b, Trbovlje, GSM 041 670 554
na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook, Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke. Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h.
V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h.
OKOV1C Franko VODOINSTALATERSTVO
Kešetovo 7, Trbovlje Tel.: 0601/26-359, mobitel:0609/628-953
ATS avdio tv servis in trgovina
Dejon Povše s.p.
Cesta VDV brigade 3 1431 Dol pri Hrastniku tel.: 0601/42 549
Prodaja PANASONIC, TEHNICS, avtoakustika PHILIPS, KENVVOOD
odpiralni čas: ponVpet. 9.00-12.00 in 16.00-19.00
RORC d.o.o.
Tel./fax:061-883-265 doma: 061-783-156 mobitel: 0609-613-186
strojno in ročno asfaltiranje polaganje tlakovcev vgradnja branikov in kanalizacijskih cevi dostava gradbenega materiala




























































§



















KINO TRBOVLJE
16.10. - 20. 10.: POPOLNA OBLAST (psiho thriller) čet. oh 17.00 in 19.00. sob. ob 19.15. pon ob 17.00;
17.10. - 20.10.: TEORIJA ZAROTE
(thriller) pet oh 17.00 in 19.15, sob. ob 17.00. ned. ob 17.00 in 19.15, pon. ob 19.00; 21. 10. - 27. 10.: PETI ELEMENT (ZF spekt.). sre. pet. pon. oh 19.00. čet. šob. in ned. ob 17.00 in 19.15:	28.	10.:	LETALO
PREKLETIH (akc.), tor ob 17.00 in
19.00
KINO ZAGORJE
16.10 - 19.10.: SMEŠNO (kom), čet. in ned. ob 19.00: 17. 10. - 21.10.:
PETI ELEMENT (zf spektakel), pet. ob 19.00. sob. ob 17.00 in 19.00. ned. in pon. ob 17.00, tor. ob 18.00; 21.10. FILMSKO GLEDALIŠČE -LETALO PREKLETIH (am.thriller) ob 21.00; 22.10. GLEDALIŠKI ABONMA IN IZVEN - SNG CELJE,TONE PARTLJIČ; GOSPA POSLANČEVA, ob 19.30; 23. 10. -26. 10. : GEORGIA (glasbeni), čet. ob 19.00. ned. 17.00; 24.10. KONCERT ZAGORSKI OKTET
ob 19.30; 25.10. in 28.10.: TEORIJA ZAROTE (thriller), sob. ob 17.00 in 19.00, ned. pon. in tor. ob 19.00.
KINO IZLAKE
19. 10.: PETI ELEMENT (ZF), ned. oh 19.15. 26. 10.: GEORGIJA (glasbena drama) . ned. ob 19.15;
|| fHipM [A L J ^
j\A |	©
RADIO Trbovlje
Četrtek, 16.10. in 23.10.1997
6.00	- 10.00 Jutranji program 10.00 -
14.00	Program Maj. 14.15 Poročila.
14.45	Obvestila in EPP. 15.15 RGL Komentira in obvešča. 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik. 16.45 Obvestila in EPP. 17.00 Ob Savi navzdol, ob Savi navzgor. 18.45 Poročila. 19.00 - 24.00 Živa noč 24.00 - 6.00 Nočni program
Petek, 17.10. in 24.10.1997
6.00	- 10.00 Jutranji program. 10.00 - 14.00 Program Maj. 14.15 Poročila.
14.45	Obvestila. EPP. 15.15 RGL komentira in obvešča. 15.30 Glasbene novosti. 16.15 Radio DW in zasavski dnevnik. 16.45 Obvestila. EPP. 17.00 Mladinski val. 18.45 Poročila. 19.00 Nočni program
Sobota, 18.10. in 25.10.1997
8.00	Dobro jutro. 9.00 Popevka tedna.
10.00	Gost na radiu. 10.45 EPP. 11.00 Teden bil je /.iv. 12.00 Kuhajmo z dušo. 12.15 Obvestila. EPP. 13.00 Poročila.
14.00	Čestitke. 15.15 RGL komentira in obvešča, 16.15 Radio DW in zasavski dnevnik. 16.45 Obvestila. EPP. 17.00 Sobotno dopoldne. 19.00 Nočni pro-gram
Nedelja, 19.10. in 26.10.1997
8.00	- 9.00 Dobro jutro. 9.00 Cicivrtiljuk. 10.45 EPP. 11.00 Teden jeza nami. 11.15 Viža tedna. 12.00 Večno zelene melodije. 12.30 EPP. 12.45 Obvestila. 13.00 Čestitke poslušalcev. Nedeljsko popoldne. 19.00 Nočni program
Ponedeljek, 20.10. in 27.10.1997
6.00	- 10.00 Jutranji program. 10.00 - 14.00 Program Maj. 14.15 Poročila.
14.45	Obvestila. EPP. 15.15 RGL komentira in obvešča. 15.30 Želeli sle jih slišati. 16.15 Radio DW in zasavski dnevnik. 16.45 Obvestila. EPP. 17.00 Radio na obisku. 18.00 oddaja o kulturi.
18.45	Poročila. 19.00 Nočni program
KANAL 10 Trbovlje
Četrtek, 16.10.1997
9.00	Video strani. 17.00 Video strani.
19.00	TV prodaja. 19.05 Zrcalce, zrcalce - talk show. 20.00 EPP. 20.10 Kontaktna oddaja. 20.40 Hip Hop. 21.15 Video boom 40 - slovenska glasbena lestvica 22.05 Obvestila
Petek, 17.10.1997
9.00	Video strani. 17.00 Video strani.
19.00	Vlak brez voznega reda. 19.05 Bingo-Bongo. 20.00 EPP. 20.15 Filmski vagon, oddaja s skritim gostom in filmsko lestvico. 21.00 Film tedna, po izboru gledalcev. 22.40 Zabavni vagon-nočni program.
Sobota,18.10.1997
9.30	Video strani. 10.00 Sobotna
dopoldanka - Dobro jutro. Napoved sporeda. Dobro jutro. Videospot. Risanka. Kviz za mlade. Mini 5 - otroški kviz. Sobotni glasbeni gost. Video boom 40 -slovenska glasbena lestvica. Obvestila
Nedelja,19.10.1997
09.30	Videostrani. 10.00 Sobotna dopoldanka - p. 13.00 Videostrani. 14.00 Pesem domača - p. narodnozabavna glasba. 14.30 Mi.Š maš. 15.40 Oddaja zveze gluhih in naglušnih Slovenije 16.10 Zlati zvoki. 17.20 Zrcalce Zrcalce - talk show. 18.30 Hip Hop. 19.10 Bingo bongo 20.00 Filmski vagon - oddaja s skritim gostom in filmsko lestvico. 20.50 Film tedna. 23.15 Obvestila
Ponedeljek, 20. 10.1997
9.00	Video strani. 17.00 Video strani.
19.00	TV prodaja. 19.05 Glasbeni gost,
20.00	EPP. 20.05 Mali brezdomci. 20.20 Pesem domača - narodnozabavna glasba.
20.50	Miš maš, 22.00 Obvestila
Torek, 21.10.1997
9.00	Video strani. 17.00 Video strani.
19.00	TV prodaja. 19.05 Pesem domača.
20.00	EPP. 20.05 Portret. 21.10 Bombastičnih 7. 22.00 Obvestila
Sreda, 22.10.1997
9.00	Video strani. 17.00 Video strani,
19.00	Kontaktna oddaja. 20.00 EPP. 20.10 Zlati zvoki - narodnozabavna glasba. 21.20 Zrcalce, zrcalce - talk show. 22.40 Obvestila
Četrtek, 23.10.1997
9.00	Video strani. 17.00 Video strani.
19.00	Zrcalce, zrcalce. 20.00 EPP. 20.15
Kuhajmo zdravo. 20.50 Kontaktna oddaja. 21.35 Video boom 40 - slovenska glasbena lestvica. 22.30 Obvestila
Petek, 24.10.1997
9.00	Video strani. 17.00 Video strani.
19.00	Vlak brez voznega reda. 19.05 Bingo bongo - otroški kviz. 20.00 EPP. 20.15 Žebljički - skriti gost in filmska lestvica. 21.00 Film tedna po izboru gledalcev. 22.40 Vlak brez voznega redu-nočni program. 01.00 Obvestila
Sobota, 25.10.1997
9.30	Video strani. 10.00 Sobotna dopoldanka - Dobro jutro. Napoved sporeda. Videospot. Risanka. Kviz za mlade. Mini 5. Sobotni glasbeni gost. Video boom 40 - slovenska glasbena lestvica. Obvestila
Nedelja, 26.10.1997
10.00	Sobotna dopoldanka - p. 13.00 Video strani. 14.00 Pesem domača - p. narodnozabavna glasba. 14.30 Miš maš.
15.50	Z vami nocoj. 16.30 Zlati zvoki.
17.50	Zrcalce Zrcalce - talk show. 19.00 Bingo bongo. 20.00 Filmski vagon. 21.25 Obvestila
Ponedeljek, 27.10.1997
9.00	Video strani. 17.00 Video strani.
19.00	Glasbeni gost. 20.00 EPP. 20.05 Mali brezdomci. 20.20 Pesem domača.
20.50	Miš maš. 22.00 Obvestila
Torek,28.10.1997
9.00	Video strani. 17.00 Video strani.
19.00	Pesem domača - p. 20.05 EPP. 20.10 Portret. 20.55 Videospoti. 21.00 V družbi z Meto Malus. 22.00 Obvestila
NAGRADNA KRIŽANKA
REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 28. 10. 1997 na naslov:	UREDNIŠTVO
ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c. Zagorje ob Savi. s pripisom " N A G R A D N A KRIŽANKA" Fotokopij ne upoštevamo.
Nagrade, ki vas čakajo:
L: Nagrada v vrednosti
4.500.00	SIT Fejsl pub. Zagorje
2.	: Nagrada v vrednosti 3.000.00 SIT Fejsl pub. Zagorje
3.	: Nagrada v vrednosti
2.500.00	SIT Fejst pub, Zagorje
L/rehanci nagradne križanke 19/'97 (nagrade prispeva Maručini kristali svetuieio:
L: Obesek i/ akvamarina: Davor Drečnik. Cesta 9.avgusta 8e. Zagorje
2.	: Obesek iz oniksa:
Draga Kramar. Naselje na
Šahtu 45. Kisovec
3.	: Obesek iz kaleedona: Martina Brvar. Borje 3.
Zagorje
Vsem izžrebancem ecstjlamol
Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2e, Zagorje do 28. 10.1997 od 9.00 do 13.00 ure.
Rešitev nagradne križanke 19/'97 (VODORAVNO):
ČEMBALO. O KOR NEŽ. PILOTKA, EP. NIT. KA-LAM1T. USORA, PRETNAR, AM. ŽOGA. BRNIK, CEDIKA. RADKO, KROKAR. KARLO. BOJA EA. EMA. ŽB. TAJVANKA. MAE. RN. CAROTHELS. ADI, RAN, UTIK. KRAVA. VODNICA. LENAU, METLA.
Sponzor nagradne križanke
j	d \
Zagorje
Prvi angleški pub v Zasavju!
Več kot 30 vrst piva!
29.10.1997 ob 20. uri Vlado KRESLIN
44
ii n n n er* n rsl;
22.3.-20.4.
Z e I boste pre pričljivi zato iz koristite priložnos in storite kar že dalj načr
tujele. Pri tem poiščite pomoč in znanje prijateljev. Premislite kakšna družba vam ustreza Št.: 21.
Preveč razmetavale življenjske energijo, zato je ne morete zbrati, ko jo najbolj potrebujete. Rešujete vse probleme tega vesolja, nase pa vedno pozabile. Št.: 7.
21.4.-21.5.
.*
Največje ve-
,. I	selje boste imeli
'	l analiziranjem
drugih. Raje se pogovorite s partnerjem in 22.5.-21.6.	spoznali boste,
da ste doslej živeli v svelu iluzij Št.: 24.
Vaša dobra lastnost, da znate ohraniti mirne živee, ko je najbolj pomembno, vas bo rešila. Pazite, da ne užalile osebe, do katere gojite ljubezneska čustva. Št.: 10.
Prav nikakršnega razloga nimate, da ste potrti, slabe volje in depresivni. Posledice dejanja so majhne, vi pa ste se naučili nekaj zelo koristnega. Št.: 27.
Najbolje bo. če odkrilo priznate kaj vas teži, tudi če bo pri tem nekaj zamere. Odkrijte karte, saj 24.8.-23.9. s trmo in premlevanjem misli ne bo uspeha. Št.: 19.
24.7.-23.8.
nespametnega
30.9,1997 Andja Kusič, Janševa 10, Celje; sin Danijel
1. 10.1997 Tanja Zajc, Neža 30b, Trbovlje; hči Neli
3.10.1997	Veronika Selič, Ostenk 10, Trbovlje; hči Tjaša
4.10.1997	Barbara Jurca, Jakčeva 23, Ljubljana; sin Blaž Primožič - Jurca
6.10.1997 Jerneja Novak, Titova 101, Radeče; hči Anja
8.10.1997 Mojca Poboljšaj, Kovk 11, Dol pri Hrastniku hči Bernarda Perne Musema Dedič, Podvine 50, Zagorje; sin Alen
Saša Tonše, Šuštarjeva 15, Trbovlje; sin Aljaž
10.10 1997 Nataša Novak, Klek 9, Trbovlje: sin Nejc
Simona Knez, Jelovo 40a, Radeče; hči Danaja
Katarina Vrščaj, Aškerčeva 14, Laško; hci Ijasa
Jela Cvitič, Eberlova 7, Zagorje; sin Josip
11.10.1997 Miroslava Kranjec, Pod vrtačo 5, Sevnica; sin Klemen Kranjec
n
I0M0?
24.9.-23.10.
Preveč ste dojemljivi za dogodke in težave okoli vas. Vsako stvar si vzamete k srcu, potem pa trpite. Drugim pomagajte, a še prei poskrbite zase. Št.: .3.
Vse težave, 'l ki vas bodo doletele, boste znali uspešno preskočiti. Vaš aLv	optimizem in
24.10.-22.11.	veselje do
življenja vam bosta v veliko pomoč. Izpeljite začeto delo do konca. Št.: 25.
4,
%
23.11.-22.12.
Verjetno bo le treba opraviti pogovor, ki se mu že nekaj časa načrtno izogibate. Spoznali boste, da po nepotrebnem, saj bo v kratkem vse v najlepšem redu. Št.: 9.
Vaše obu-janje do-ppjJV'godkov iz preteklosti vam bo povzorčalo 23.12.-20.1. veliko težav. Kar je bilo. je bilo, sedaj je čas. da pogumno zakorakate naprej. Pred vami je še veliko lepega. Št.: 13.
Verjetno vas velika množica ljudi precej moti. Ste v obdobju, ko bi bili najraje sami s svojimi te-brez. nasvetov, ki vas. Št.: 23.
žavami in dežujejo na
fr
Veliko časa boste porabili za reševanje problemov drugih. Z 20.2.-21.3. nesebičnostjo lahko veliko storite, vseeno pa razmislite, če vaši postopki niso beg pred lastnimi skrbmi. Št.: 2.
r>*b
”^3

OBVESTILO
Policijska postaja Trbovlje obvešča vse državljane, da so se z 13.oktobrom spremenile uradne ure dežurne službe za sprejemanje strank in obvestil na policijskem oddelku v Zagorju.
Uradne ure dežurnega policista na policijskem oddelku so:
-	od ponedeljka do petka med 06.00 in 22.00 uro
-	sobota, nedelja in prazniki zaprto
Za nujne zadeve in ostala obvestila se izven uradnih ur lahko zglasite osebno ali po telefonu na PP Trbovlje, Cesta oktobrske revolucije 12, na tek: 21-102 ali kličete na tel.: 113 (sprememba uradnih ur velja samo za dežurnega delavca, kar pomeni, da bodo še vnaprej ves čas prisotni na terenu in opravljali varnostne naloge kot doslej).
VABILO
GORSKI TEK GE0SS 19.10.1997 Sp.Hotič pri Litiji
Start proge bo ob 10.00 pri Mane Baru v Sp.Hotiču, dolžina proge 7.5km, višinska razlika 400m. Cilj bo pri obeležju GEOSS v Sp. Slivni. Prvih šest moških in prve tri ženske prejmejo pokale, prvi trije po kategorijah pa kolajne. Vsi udeleženci dobijo majico z napisi sponzorjev. Na cilju bo topla malica.
Prijave: od 8.00 naprej na startu, Startnina 1100.00 SIT
PRIREDITEV BO OB VSAKEM VREMENU !
VSAK TEČE NA LASTNO ODGOVORNOST !
Organizator: TVD Partizan Litija (inf.: Srečko, 061/883-959)
Vabimo vas na "Četrtkova srečanja", ki bodo v mesecu oktobru v Ljudski knjižnici
Hrastnik.
Četrtek, 16.10.1997; "URA PRAVLJIC" ČAROVNIŠKA BETKA pravljična ura za otroke od 4. do 9.leta
Četrtek, 23.10.1997; "POPOTOVANJE PO INDONEZIJI - BALI IN LOMBOK" najlepše otoke v naročju Indijskega oceana nam bo ob diapozitivih opisal Boris Kobal
FOTO KLUB HRASTNIK
VABI
na razstavo fotografij samostojnega avtorja Boruta Peterlina. Predstavlja se z 19-imi deli. ki jih je poimenoval s skupnim naslovom Zom-bies. Serija fotografij govori o ljudeh, ki so ujetniki časa v velemestu. Razstava je na ogled od 20.oktobra do 20.novembra v Zdravstvenem domu Hrastnik.
Vabljeni!
Fotografija avtorja Boruta Peterlina iz serije "ZOMBIES"
TEK Z ROLKAMI NA GEOSS 19.10.1997 Sp.Hotič pri Litiji
Start proge bo ob 10.00 pri Mane Baru v Sp.Hotiču, start za mlajše kategorije bo istočasno na Vačah. Cilj bo pri obeležju GEOSS v Sp. Slivni. Prvi trije po kategorijah prejmejo kolajne. Vsi udeleženci dobijo majico z napisi sponzorjev. Na cilju bo topla malica.
Prijave: od 8.00 naprej na startu v I Sp.Hotiču za vse kategorije, štartnina j 1100.00 SIT
Način tekmovanja:
j - teče se lahko v prosti ali klasični tehniki,
; start je skupinski, tekmovati je dovoljeno z dvokolesnimi rolkami, največji dovoljen premer koles je 80 mm, obvezna je uporaba ! varnostne čelade ter palic 1 varovano ■ konico,
-	organizator ne prevzema odgovornosti za morebitne poškodbe tekmovalcev pred, med in po tekmovanju,
-	tekmovanje bo v vsakem vremenu,
-	organizator si pridržuje pravico, da program tekmovanja spremeni po lastni presoji, za boljšo izvedbo samega tekmovanja.
Organizator: TVD Partizan Litija (inf.: Srečko, 061/883-959)
ŠE NEKAJ NOVOSTI 0 RAZPISU 11.POPOTOVANJA PO LEVSTIKOVI POTI
Popotovanje po Levstikovi poti bo v soboto, 8.novembra s startom med 6 in 9 uro na Levstikovi ulici v Litiji (staro mestno središče).
Dostopi na štartno mesto: V Litijo bodo pripeljali okrepljeni vlaki. Za vse tiste, ki bodo na popotovanje prišli s svojimi avtobusi, bo promet dovoljen po Valvasorjevem trgu in Jerebovi ulici. Vozniki avtobusov dobijo na startu posebno dovolilnico za vožnjo ob prireditveni progi in na cilju. Parkirišča za osebna vozila bodo pripravljena v Litiji ob občinski zgradbi in pri železniški postaji. Na Čatežu parkirnih mest za osebne avtomobile ne bo oziroma bo parkiranje zanje prepovedano!
Jutranji vozni red vlakov: Iz smeri Dobova: Zidani most - Litija 5.49 - 6.21 (izredni postanek); iz smeri Maribor: Zidani most - Litija 6.22 - 6.50 (izredni postanek), 8.22 - 8.55 (izredni postanek). Popoldanski vozni redi vlakov: Velika Loka - Ljubljana 15.50 - 16.48 (izredni vlak), 16.10 - 17.16 (ojačan vlak), 18.33 - 19.40 (ojačan vlak).
Obvezne prijave sprejemamo na startu med 6. in 9.uro. Prijavnina znaša 400,00 SIT. Predprijave so možne za najmanj pet udeležencev po telefonu 041/649-351 vsak dan med 17 in 18 uro najkasneje do 4,novembra 1997. Vse materiale pošljemo po pošti po povzetju.
Osrednja prireditev letošnje prireditve bo ob 13.uri na cilju. Gost bo dramski igralec, gospod Polde Bibič.
Prevozi s prireditve: Po 11 uri bod s cilja najbolj utrujene popotnike prepeljali na Veliko Loko ali nazaj v Litijo posebni avtobusi. Cena prevoza v Litijo je 400,00 SIT, na Veliko Loko pa 300,00 SIT. Vsi prijavljeni udeleženci dobijo ob prijavi kupon za 100,00 SIT popusta pri avtobusnem prevozu. Absolutno prednost pri prevozu imajo prijavljeni udeleženci s kuponi. Vozovnice kupite na cilju ob vstopu na avtobus.Informacije izključno med 16. in 19.uro po telefonu ali telefaksu 061/883-908, na mobitelu 0609/649-351 in preko elektronske pošte na naslov rudi.bregar @ siol.net ali na naslov Projekt Levstikova pot, Grbinska cesta 24, p.p.34, 1270 Lilija.
OD LETOS DALJE SE PRIREDITEV NAMESTO MNOŽIČNI POHOD IMENUJE POPOTOVANJE PO LEVSTIKOVI POTI.
PRVA PREDSTAVA V LUTKOVNEM ABONMAJU
Zveza kulturnih organizacij Trbovlje organizira v okviru letošnjega lutkovnega abonmaja, prvo predstavo v tem abonmaju. Ta bo v četrtek, 16.oktobra ob 9. in 10. uri v kino dvorani Delavskega doma Trbovlje. Kulturno društvo lutkovna skupina Lučka Trbovlje bo uprizorilo lutkovno igrico Račke.
Mf
lj.lr.nf.
C
’ Pr.av.jo, da se sodelavci Zaeavca na.kulinaričnih : akcijah ožirajo in napajajo... Pa se ne, kar vprašajte...!
(BO TREBA NORMO ZVIŠAT V ENI ZASAVSKIH FABRIK. HOORUK)
"ZAKAJ PA JAZ NISEM DOBILA MAJICE?"
(Kaj pa hvala? ho-ruk)
Za male ljudi po gostilniškem pretispu poskrbijo policaji.
(ZA ZNANE JE PA TAK PRETEP POLITIČNA PROVOKACIJA-HORUK)
Oblastiželjni ljudje tako pozorno gledajo desno nogo kam stopi, da pozabijo na levoki je:v: blatu.
GOBEZDALO.
------------------------------------------------------------
T^A PA i£ Ni &IL^ VtLI^^eAT, ZPAJ PA &(?!
AKaJA N RAZPb
Zakaj pa ne ?! Lepota je relativna ! Šarmantni mačkoni . nagajivi fantalini,upamo.da ne iščemo zaman !
Pripravljamo izbor naj lepotca Zasavja (Posavja).
SlarosLnad 18 let (od 15 /. dovoljenjem staršev!)
Komisija : ženske-kristalno čisto Plačilo : bogate nagrade
Se splača : sigurno.saj se lahko obogatite za nekaj konjskih moči!
PS. (	)
IME: ..............................................
PRIIMEK: ..........................................
DATUM ROJSTVA: ....................................
SPOL: .................
NASLOV: ...........................................
Prijavnico skupaj s sliko ter kratko predstavitvijo pošljite na naslov Zasavc d.o.o. Cesta 20.julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom NAJ LEPOTEC.
V.................-	J
Na zadNji zrpzANi
tf&LJU&A DELA
V Trbovljah, krajani živeči ob cesti od križišča Kamnikar do naselja Terezija, še vedno vozijo, hodijo... po cestišču v zelo slabem stanju, čeprav njeno sanacijo v občini že kar nekaj let načrtujejo oz. obljubljajo. So sc šalili?
l6_JlE> tfjVW/l 5E- VLDNt? NlNazlljlNč?
Nov stanovanjski objekt v Zagorju z nepridobitvenimi najemninami je za nove srečne (?) najemnike še vedno "zaklenjen". In to kljub temu, daje bila na občinski praznik (v avgustu) otvoritev. " Do kdaj bomo še čakali?", se sprašujejo vse bolj nestrpni najemniki.
Af<?EJZQ/|
Ni porazno, če si poražen. Porazno je. če poraza ne znaš športno prenesti. Sprašujem vas, ali to naši športniki in politiki znajo.
iJ^Na
Svojo športno (ne)kulturo, so v soboto v Ljubljani na nogometni tekmi Slovenija: Hrvaška, prikazali navijači (razgrajači) obeh držav. Predvsem pred začetkom tekme, ko so izžvižgali državni himni. Seveda gre večji minus gostiteljem. Žal!
£aJ JE. J(?
"Moja predsedniška kampanija bo skromna", je zatrdil volilni štab zdajšnega predsednika Slovenije in kandidata za ponovno (že tretjo) izvolitev g. M. Kučana. Tako je zatrdil tudi drugi kandidat, demokrat T. Peršak. O njuni skromnosti in poštenosti smo se lahko prepričali, ko smo v slovenskih dnevnikih videli njune oglase za zbiranje državljanske podpore. Kučanovi so bili več ali manj celostranski (kar je zelo. zelo drago). Peršakovi pa le (približno) 1/20 strani (kalni tako drago).
UJ\0
Poslancem, ki iz objektivnih razlogov ne najdejo ustrezne zaposlitve, ali ne morejo nadaljevati prejšnega dela. po prenehanju mandata, še leto dni pripada nadomestilo v višini plače, ki bi jo prejemali, če bi bili še poslanci. Nadomestilo prejema še 43. bivših poslancev. Po strankrski pripadnosti so razdeljeni takole:
LDS-K) poslancev, SKD-8, ZLSD-7. SLS in SPS 4 poslanci. SND 3, SDS. SE in DS 2 ter en samostojni poslanec. Najnižje nadomestilo je 195.ooo, naj večje 425.000.
VRTLJAJI V ZA^fTEJU
Ni vredno izgubljati besed. Le eno. Sramoooota!
Iskrice zbral in dodal Igor Goste
^	-J
Nasipi 45 1420 Trbovlje Tel.: 0601/29-018, 21-682 Fax: 0601/29-018
VAROVANJE PREMOŽENJA
izdelava projektov varovanja ': dobava in montaža opreme za tehnično varovanje
priklop sistemov varovanja na naš nadzorni center v Trbovljah
NOVOST!
Od 1. oktobra dalje dežurna intervencijska služba tudi v Zagorju!
Titovsko podjFijE POTROŠNJA p.o. ZACjonjE
VAS VAbi NA NAkup V
BLAGOVNICO ŽIVA
kjEU VAM Nudijo boqATO izbiliO: *PLAŠČEV
*	KOSTIMOV
*	SUKNJIČEV ter ModNih dodAikov
za JESEN In ZIMO
PRodAjAlci BLAGOVNICE ŽIVA, Vam Nudijo uqodNE plAČilNE poqojE
i[\j VAS vljudNO VAbijO, dA jib SPET obiŠČETE.
'Vljudna um&ljeui!
nrrbiiT	RAČUNALNIŠKA	—
i um	GRAFIKA INTISK	
TISKARNA, FOTOKOPIRANJE
*	časopisov
*	internih glasil
*	knjig
*	pisanje in tiskanje not - notografija
*	propagandnega materiala (prospektov)
*	oblikovanje - napisov, emblemov
*	plakatov
*	tipkanje in oblikovanje tekstov in tabel
*	vizitk
*	samolepilnih etiket
*	obrazcev - dobavnic, faktur (samokopirnih)
*	fotokopiranje
*	spiralna vezava
*	izdelava map
*	izdelava koledarjev
*	barvno fotokopiranje
|
s
1
1
1
1
"TORI računalniška grafika in tisk Trbovlje, Trg F. Fakina 2a, tel.: 0601/27 250, 66 229
Celje - skladišče
D-Per
/O ljubljanska t6/1997
Banka Zasavje d.d., Trbovl
5000004414,21
•	PROVIZIJA za plačilo položnic na BANKOMATIH Banke Zasavje je kar 50% NIŽJA kot na bančnem okencu
•	VEZAVA najmanj 5.000 DEM (ali protivrednosti v ATS, ITI, USD, in CHF) za najmanj 6 mesecev - NAJVIŠJE evrotržne OBRESTNE MERE
•	VARČEVANJE RAZREDNIH SKUPNOSTI ZA KONČNI IZLET
-izjemno ugodni pogoji
-	nagrade za najboljše
-	povabilo na pizzo
COBISS o
• VEZAVA najman 100.000 tolarjev na najmanj 3 mesece - prijetno presenečenje
• nenamenski - GOTOVINSKI - kredit na 1 leto TOM 0,8 F + 8,5 F (za UPOKOJENCE še NIŽJA obrestna mera)
LB Banka Zasavje d.d. Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za vas

NAROČILNICA
ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494	'
Naročam časopis ZASAVC	|
Ime in priimek................... "
Datum rojstva ................... I
kraj ............................ poštna	št.
ulica........................... telefon	. . .
datum............................ podpis	. .
NAROČNINO BOM PLAČEVAL:
trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)