d®IMlKfMie 170 YU-61240 Kamnik telefon t fax /061) 832-875 str. 4 str. 7 Kranj, torek, 4. junija 1991 Glavni nalogi: mrliške vežice in gospodinjska šola Idriart potuje v pokrajino banKa Kram Dobrodelni teden Dandanes skorajda ne štejemo za zanimiv medijski dogodek, če ravno ne rožlja orožje ali ie gre za hrupno politično zborovanje. Na Gorenjskem se je minuli konec tedna zvrstilo veliko dogodkov, ki ni imelo ne prvega ne drugega Predznaka. Razen dolgo pričakovanega odprtja Karavanškega predora, okna ali vrat v bližnjo Evropo, pa se je vrsta drugih drobnih dogodkov večine ljudi komaj dotaknila. Že med tednom so v mladinski počitniški dom v Gorjah prispeli otroci iz Černobila po mesec dni neradioaktiv-nega otroštva, a je dogodek zasenčilo slovo od tragično preminulega vojaka v isti gorenjski vasi- Konec tedna so v Železnikih priredili vsakoletno srečanje ob mednarodnem dnevu invalidov, v Ribnem pa so se na sončno soboto srečali hsti, ki delajo in živijo s prizadetimi otroki. Pre-tekli vikend so se v Škojji Loki sestali slepi in slabovidni radioamaterji, te dni v bližnji Ljubljani prirejajo razstavo o slepih, konec tega tedna bo ena dobrodelnih prireditev tudi na Šmar-Jetni gori. Otroci, šibki, stari, tako ali drugače Prizadeti... Izvzemši prve, gre za pripadnike marginalnih skupin, z načinom življenja, tako različnim od našega, da jim prejkone odtegujemo svojo pozornost. Ne nemara zaradi nelagod- ja ob posebnosti njihovih tako drugačnih tegob, bolj zaradi nevednosti in zaradi našega lastnega obsežnega spektra težav od omajane materialne varnosti do ogroženega miru. Dobrodelne prireditve in dogodki s temi za naše pojme neprivilegiranimi ljudmi naj nas spomnijo, da premalo živimo z njimi in preslabo poznamo njihove posebne probleme. Spodbudijo naj nas k prizadevanju, da bi bil njihov položaj bolj enakovreden našemu, njihove možnosti za samostojno in kakovostno življenje pa bližje našim. Ob življenju, ki nam ga krojijo politične eminence in v njihovi senci grozeče osebe v uniformah, smo kar pozabili na dejstvo, da se po omenjenih merilih meri tudi civiliziranost neke države. Dokler bo tako, dogodkov s humanitarno vsebino, ki naj zdrave (ali če hočete »normalne«) poduče in civilizirajo, ne bo nikoli preveč. Ne rečemo, da tudi mnogim dobrodelnim dogodkom ne botrujejo politični interesi in da si stranke na ta račun znajo nabirati politične točke. Toda ob dobrem namenu smo voljni odmisliti ali oprostiti cejo kovanje političnega kapitala. • D. Z. Žlebir Radovljiški liberalni demokrati za prizadete otroke Ni nam vseeno Rib ki h° Jun'Ja " Radovljiški liberalni demokrati, natančneje njihov u s s'mboličnim imenom "Ni nam vseeno", so v sodelovanju z dru-j 0>T1 /a pomoč duševno prizadetim, osnovno šolo in zavodom Matevža angusa, delavnico pod posebnimi pogoji in gostinsko šolo, priredili ^»gicionainj piknik. ^a Pikniku v Ribnemi so se v športno*-zabavnih igrah pomerili go-Jenc> gorenjskih delavnic pod posebnimi pogoji. Glasova Preja na temo »Liberalci in liberalni demokrati v parlamentarnem sistemu« Pogovarjala se bosta kranjski župan Vitomir Gros in predsednik liberalnih demokratov Jožef Školč Pogovor bo vodila Ljerka Bizilj Ce želite, da Vam rezerviramo sedež v restavraciji, pokličite po telefonu 211-860 ali 211-835 -tajnico redakcije Gorenjskega glasa. zbijeni vsi, ki želite sodelovati v iskrivem pogovoru ali pa le poslušati. Vam zanimiv večer. Hkrati so na prireditvenem prostoru v Ribnem potekale tudi športne igre varovancev delavnic pod posebnimi pogoji, ki jih v.sako leto priredi ena od tovrstnih delavnic na Gorenjskem. Letos so bili na vrsti Radovljičani. 60 tekmovalcev je merilo moči v treh disciplinah, metu žogice, skoku v daljino z mesta in teku r\J 60 metrov. Sicer pa se je na prireditvi, ki jo je prejšnja leta pripravljalo Društvo za pomoč duševno prizadetim iz Radovljice, letos pa so dobili še kopico soorganizatorjev, zbralo kakih 400 obiskovalcev, prizadetih otrok, njihovih staršev in prijateljev. Srečanje je poleg društva, zavoda in omenjenih šol ter liberalnih demokratov omogočilo tudi več kot 60 zasebnikov in podjetij, ki so prispevali več kot 400 dobitkov za srečelov. Posebej je treba omeniti dobro sodelovanje z blejsko gostinsko šolo, ki se je izkazala tudi ob letošnjem srečanju. Za kulturno-zaba-vni del pa so poskrbeli: ansambel Demjan iz Ljubljane, Glasbena mladina Slovenije, pevka Romana Krajnčan, klovn Kondi Pi-žorn, igralec Pavle Rakovec, Ročk deklice iz osnovne šole v Radovljici, lajnar Rast ko Tepina in igralka Alenka Bole-Vrabec. Več o protagonistih sobotnega srečanja na strani 5. • D. Ž., Fo-to: J. Cigler /uspešen* ■ posel propagandna g I OBJAVA f %v Gorenjskem glasu^^ Pokličite 218-463 19. SEJEM OPREME IN SREDSTEV CIVILNE ZAŠČITE KRANJ, 5. - 8.6.91 Zaprisegli prvi vojaki slovenske vojske - "Slovesno prisegam, da bom branil samostojnost, neodvisnost, svobodo in ozemeljsko celovitost moje Republike Slovenije ter vestno in odgovorno izvrševal svoje dolžnosti pri njeni obrambi." S temi besedami je v nedeljo na Igu pri Ljubljani in v Pekrah pri Mariboru priseglo 270 prvih rednih vojakov Teritorialne obrambe Slovenije. To je za mlade fante posebna čast, saj so prvi, ki so prisegli državi Sloveniji v miru. Usposabljate se, da bi bil mir, saj slovenske matere niso rodile sinov za vojno. To se mladim vojakom dejali Milan Kučan, Janez Janša in Janez Slapar. Na sliki: mladim slovenskim vojakom čestita predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan (na sliki). Več o prisegi na 3. strani. J. Košnjek, slika G. Šinik Odprta pot za prijazne ljudi Hrušica - Podrožca, 1. junija - Na Hrušici pred vhodom v predor Karavanke na naši strani in na drugi strani v Podrožci so pred svečano otvoritvijo, ki je bila potem ob 15. uri v predoru na meji med Jugoslavijo in Avstrijo, v soboto na ločenih svečanostih proslavili veliko zmago stroke, gradbeništva, odgovornosti... Po petih letih je tako natančno do roka odprta pot za prijazne ljudi. Po slovenski himni na naši strani je bilo potem srečanje na sredini predora in na obeh straneh meje. Več na zadnji strani. - A. Ž. - Foto: G. Šinik Sejem opreme in sredstev CZ Tradicija in mednarodna kakovost Kranj, 4. junija - Predsednik Predsedstva Republike Makedonije Kiro Gligorov bo jutri, 5. junija, ob 10. uri v Kranju na prireditvenem prostoru Gorenjskega sejma odprl 19. mednarodni sejem opreme in sredstev civilne zaščite. Prireditev, ki je bila vsa leta edina tovrstna v Jugoslaviji, ne pomeni le nadaljevanje prireditvene tradicije, marveč letos začenja vsebinsko še bogatejši prikaz in pogled na področje opreme in delovanja CZ v prostoru Alpe-Jadran. Čeprav je domača udeležba iz južnih republik tokrat na prireditvi skromnejša, je prireditev v/budila precejšnje zanimanje med zasebnimi domačimi firmami, ki se bodo tokrat že predstavile. Od skupno okrog 260 razstavljaleev pa jih bo na sejmu neposredno ali posredno tudi okrog 15 iz tujine. Na sejmu bodo razstavljali gasilsko in požarno opremo, tele-zveze, kemično zaščitno varnostno opremo, alarmne sisteme in druge naprave. V okviru sejma bo tudi več spremljajočih prireditev in razstav. Posebej je treba opozoriti na dve razstavi in sicer t .IMA 90, ki prikazuje poplave in sanacijo po njih v Zgornji Savinski dolini in razstava Zaščita pred katastrofami, ki jo je pripravila posebna delovna skupina Skupnosti Alpe-Jadran. Poleg poslovnih dnevov nekaterih razstavljakev, seminarje* in strokovnih ter poslovnih posvetovanj bosta v okviru sejma tudi dve vaji. Tako bo 6. in 7. junija na Jezerskem vaja reševalnih psov. na območju tovarne Sava na Laborah pa bo v četrtek. 6. junija, ob 14. uri ogledna gasilsko reševalna vaja. Zadnji dan sejma pa bo v znamenju gasilcev. • A. Ž, eoPflCK PAKIRNI STROJI TEL. 065 31 766 i 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Torek, 4. junija 1991 ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR MIHA NAGLIC Nova formula V času, ko so se v nekdanjih Titovih rezidencah sestajali predsedniki jugoslovanskih republik in učinkovito izražali svoja nesoglasja, so se v podmoskovski daći Novo Ogarjevo sestali voditelji devetih sovjetskih republik. Njihov gostitelj in pobudnik srečanja je bil Mihail Gorbačov, kije tako še enkrat izpričal svoje velemojstr-stvo v politiki kot umetnosti sklepanja kompromisov. Sestanek je bil 23. aprila, na predvečer partijskega plenuma, na katerem bi se Gorbačov znašel med dvema ognjema in pogorel; z ene strani bi se ga lotili partijski konservativci, ki še vedno obvladujejo dobršen del "terena ", z druge gibanje Demokratična Rusija, katerega moč se je ravno tedaj izkazovala v mogočni stavki rudarjev. Toda glej: Gorbačov ni le preprečil svojega padca, dosegel je sporazum, ki utegne "rešiti" SZ in ga v medijih pogosto ponazarjajo s številčnim razmerjem 9+7 (devet republik in zveza, devet republiških šefov in predsednik Gorbačov). Dogovori med predstavniki republik v sovjetski federaciji so torej bolj učinkoviti od tistih v njeni jugoslovanski pomanjšavi. Razmerje med sovjetskimi zveznimi enotami je zdaj 9 : 6, med jugoslovanskimi pa 4 : 4. Te številke nadvse zgovorno pričajo o sporazumu v prvem in o pat poziciji v drugem primeru. Devet sovjetskih republik se je torej sporazumelo, da ostanejo skupaj: Rusija, Ukrajina, Betorusija, Kazahstan, Kirgizija, Tadžikistan, Turkmenija, Uzbekistan in Azerbajdžan. Pri osamosvojitvi jih še naprej vztraja šest: tri baltiške (Litva, Latvija, Estonija), dve zakavkaški (Armenija, Gruzija) in Molda-vija. Omenimo še dejstvo, da prvih devet republik pokriva kar 97 odstotkov sedanjega zveznega ozemlja, v njihovih mejah pa živi 92 odstotkov skupnega prebivalstva. Sovjetski imperij torej ostaja, čeprav za spoznanje manjši, in secesionistične republike že čutijo njegove zobe. Vse, kar je na njihovem ozemlju v zvezni lasti (in tega je veliko), bo odpeljano ali prodano. Vse, kar so doslej dobivale po nizkih, "notranjih" cenah, bodo morale odslej plačevati po svetovnih. Tudi nedavna akcija "črnih baretk", zveznih specialcev, ki so požgali na novo postavljene carinarnice na mejah med pribaltskimi republikami in Rusijo, carinike pa pretepli in razgnali, je zgovorno dejanje premoči. A kaj, ko so doslej zatrte strasti in hotenje k svobodi močnejše od trenutnih koristi. Odloča tudi dejstvo, da se odpadniške republike nahajajo na robu imperija, tiste v Srednji Aziji pa so vklenjene v njegovo notranjost in gospodarsko preveč monokulturne. da bi lahko eksistirale samostojno... In zdaj še ključno vprašanje: kakšna bo formula, po kateri bodo v prihodnje urejeni odnosi med republikami, ki ostajajo v SZ? Zveza suverenih republik, se glasi odgovor, zveza, ki bi temeljila na veliko večji gospodarski, politični in kulturni samostojnosti republik. Čez pol leta naj bi zveza dobila novo ustavo, po kateri bodo takoj razpisali zvezne volitve - te pa naj bi omogočile sovjetsko različico sestopa komunistov z oblasti. Nova formula se torej glasi: zveza suverenih držav. Besedni obrazec, ki ga vse bolj pogosto slišimo tudi v Jugoslaviji, potem ko se je velesrbska nakana "enotne in moderne federacije" izkazala za nesprejemljivo, konfederacija pa za nerealno opcijo. In še nekaj je treba omeniti: ko besedo "država" izgovori Boris Jelcin, misli prav to, ko jo izreče Gorbačov, misli še vedno le zvezno enoto, republiko. Janez Stanič, poznavalec sovjetskih razmer, ob tem lucidno pripominja, da gre v sovjetskem primeru "šele" zdaj za tisto, kar je bilo v jugoslovanskem ustavno sankcionirano že leta 1974. V SZ gre za popuščanje doslej monolitnih vezi, v jugoslovanskih republikah za osamosvojitev in morebitno ponovno povezovanje na novih temeljih. Formula, v besedah izraženi obrazec, je tu in tam enaka, vsebina, ki jo mora še zajeti, pa je živa in nadvse različna. In ne nazadnje: oblika je tista, ki se bo morala prilagoditi vsebini, da je ta ne hi sčasoma spet izmaličila. V nedeljo slovesnost na Ljubelju Kranj, junija - V soboto, 8. junija, ob 11. uri bo pri spomeniku in obeležjih koncentracijskega taborišča na Ljubelju tradicionalna spominska slovesnost internirancev in zapornikov. Slavnostni govornik bo Bogdan Osolnik, v kulturnem programu pa bo nastopila skupina Pobratenje iz Tržiča. Vabilo velja vsem. Svetovni slovenski kongres Poziv Radovljičanom Radovljica, 31. maja - Predsednik radovljiške skupščine inž. Vladmir Černe je v imenu odbora za Svetovni slovenski kongres občine Radovljica pozval občane občine Radovljica, da se včlanijo v Svetovni slovenski kongres. Priglasitve bodo sprejemali na sekretariatu občine do srede, 5. junija, po telefonu 75-127. Seznam članstva je pogoj, da bodo Radovljičani lahko s svojimi delegati sodelovali na kongresu. • J. K. Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORKNJSKI GLAS. KRANJ_ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltcdnik s p.»titl.ir- kom na dogajanjih na Gorenjskem_ Predsednik Časopisnega sveta: l\an Hi/jak_ Direktor ("P Glas in glavi urednik: Marko Valjavec___ Odgovorna urednica: Lgopoldina Bogataj_ Novinarji in uredniki: Danica Dolenc. Helena Jelovčan. Jo?e Košnjek. Lea Mencinger. Stojan Saje. Darinka Sedej. Vilma Stanovnik. Marija Volčjak. Cveto Zaplolnik, Danica Zavrl-ŽIchir. Andrej £alar. Štefan Žargi_ Obli kovanje: Igor Pokom_, Tehnično urejanje: Ivo Sekne. Mirjana Drakslcr. Nada Prcvc_ Lektoriranje: Marjeta Vozlič: Fotografija: Gora/d Sinik_ Tisk: Podjetje PELO - TČR, Tisk časopisov in revij. Ljubljana_ Uredništvo: Mošc 'J-'dcj; I. telefon; 211-860. 211-835; lelefax: 213-163 Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Cesta JLA 16. telefon: 218-463. telefax: (064) 215-366_ Mali oglasi: telefon: 217-960 — »prejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku: uradne ure: vsak dan 7.—13.30. ob sredah do 16.30 (Cesta Časopis izhaja ob torkih in petkih Cena izvoda 17.00 din. Naročnina trimesečni obračun: za drugo trimesečje 1991 412.50 din. Naročnina za tujino: 140 DEM oz. preračun v ostale valute, obračun enkrat letno. Oglasne storitve: po ceniku ČP. Časopis je oproščen plačila prometnega davka (Ur. L. RS 7/91), Na Igu in v Pekrah prva slovenska vojaška prisega Sinovi, rojeni za mir Blizu 300 slovenskih fantov, ki so bili na osnovi slovenskega zakona o vojaški dolžnosti kot prvi poklicani na služenje vojaščine v slovenski teritorialni obrambi, je v nedeljo v učnih centrih na Igu in v Pekrah doletela čast, da so prvi prisegli zvestobo Republiki Sloveniji in ne več Jugoslaviji. Prisega slovenskega vojaka "Slovesno prisegam, da bom branil samostojnost, neodvisnost, svobodo in ozemeljsko celovitost moje Republike Slovenije ter vestno in odgovorno izvrševal svoje dolžnosti pri njeni obrambi." Ig pri Ljubljani, 2. junija - Zvok trobente je naznanil začetek slovesne prisege Republiki Sloveniji. Po generalu Maistru, ki so mu prisegli slovenski fantje, prostovoljci za severno mejo pred 73 leti, so slovenski vojaki prisegali Jugoslaviji, tokrat pa so prvič v miru podpisali vojaško zaobljubo svoji republiki. Potem ko je stotnik I. stopnje in vodja učnega centra Ig Bojan Šuligoj raportiral predsedniku predsedstva Republike Slovenije Milanu Kučanu, ko je na prizorišče dejanja prikorakal zastavni vod s slovenskimi zastavami in je zadone-la slovenska himna in ko je bil namesto "na mestu voljno" zaukazan slovenski "na mestu odmor", je vojake, podčastnike in častnike Teritorialne obrambe Slovenije, starše in svojce mladih vojakov ter številne goste, med katerimi so bili tudi jeseniški, radovljiški in kranjski župani dr. Božidar Brudar, inž. Vladimir Černe in inž. Vitomir Gros, nagovoril predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan. Upam, da se boste lahko kmalu Srečanje z dekletom / vrnili na svoje domove, na delo, med vaše prijatelje in k vašim dekletom, bogatejši za življenjsko izkušnjo, za katero si želim, da je ne bi bilo treba nikoli uporabiti. Mi nismo narod vojne, je dejal Kučan. Toda. če gre za naš obstoj, znamo tudi to. Tu se usposabljate, da bi bil mir, tu boste na- Slovesen trenutek TOMAŽ KNIFIC s Prebačfvega: "Na Igu sem od 16. aprila in moram reči, da se imamo super. Vsega imamo dovolj, hrane, vsega, pa tudi prostega časa. Ko delamo, delamo res resno, ko pa smo prosti, se lahko sprostimo. Danes, ko smo prisegli, imam čudovit občutek. Ne samo zato, ker je za nami zaobljuba, ampak zato, ker smo se zaobljubili slovenski vojski. Sedaj bomo imeli vsako soboto in nedeljo proste izhode." MITJA PETERMANz Nove vasi pri Lescah: "Danes je 18. dan moje vojaščine in res je bil zame nekaj posebnega, ker sem postal slovenski vojak, ki bom, če bo treba, branil svojo domovino. Odnosi v učnem centru so zelo dobri. Ne samo med nami vojaki, ampak tudi med nami in starešinami. Prijateljski so in spoštlji' vi obenem. Ni žalitev, zasmehovanja, čeprav je disciplina stroga. Za izkoriščanje prostega časa imamo dovolj možnosti, zvečer pa moramo leči k počitku najkas-neje ob pol enajstih. Med tednom vstajamo ob pol šestih, ob petkih in sobotah pa ob sedmih. Danes grem prvič lahko ven." redili korak za zrele može, na koncu govora pa je predsednik dejal, da matere sinov niso rodile za vojne, ampak za mir. Danes boste prvič prisegli svoji domovini v miru, da ne bi bilo vojne, je dejal na Igu republiški sekretar za ljudsko obrambo Janez Janša. Služili boste enega najkrajših vojaških rokov v Evropi in to v politično nevtralni vojski, karje porok, da slovenskega naroda ne bodo več prizadele delitve. Pozabiti pa ne smemo tudi interesov naših vojakov, ki so še v Jugoslovanski'armadi. V zgodovini boste imeli pomembno me- Podpisovanje prisege ob slovenski zastavi V Ljubljani je bilo zborovanje Za mir, demokracijo in samostojno Slovenijo Le tisto zahtevamo, kar je naše sto prve generacije slovenski)1 vojakov, je dejal minister. Vrši' lec dolžnosti načelnika štaba Teri* torialne obrambe Slovenije p0'' kovnik Janez Slapar je vojake nagovoril z besedami, da bo s prisego dobila teritorialna obramba svoje prve redne vojake in da 1' vojaki ne bodo spoznali drugega kot mir. Po podpisu prisege o" slovenski zastavi so bili vsi vojaki, njihovi svojci veseli povabila na malico, še posebej pa povelja-da so odslej naprej dovoljeni izhodi in obiski. Večina novih vojakov je to priložnost tudi i/koristila. • J. Košnjek, slike G. Šinik Na petkovem zborovanju v Ljubljani Za mir, demokracijo in rili samo predstavniki Demosovih strank, ker so opozicijske 1 jI, liberalni demokrati) udeležbo odpovedale. Ljubljana, 31. maja - Razen predsednika slovenske skupščine dr. Franceta Bučarja, ki je dejal, da sta naše preživetje in prihodnost odvisna od tega, ali si bomo ustvarili svojo državo in sami krojili svojo usodo, so govorili predstavniki vseh Demosovih, v parlamentu zastopanih strank. Danijel Malenšek (Liberalna stranka) je dejal, da čas in dogodki silijo k plebiscitni odločitvi. Dr. Jože Pučnik (Socialdemokratska stranka Slovenije) je povedal, da smo Slovenci miroljuben narod in se nikoli nismo hoteli bojevati brez potrebe, vendar ima tudi potrpežljivost svojo mejo, vendar je temeljno načelo slovenskega osamosvajanja miroljubnost, glede neudeležbe treh strank pa je dejal, naj se posamezniki in stranke demokratično odločijo, kako bodo ravnali v teh težkih trenutkih. Janez Janša (Slovenska demokratična zveza) se je zavzel za Slovenijo, v kateri si bomo prosto volili vero in postave brez Beograda, Dunaja ali samostojno Slovenijo so govo-stranke (socialisti, prenovite- Zhorovalei so sprejeli Izjavo za mir in demokracijo, za samostojno Slovenijo, v kateri I? rečeno, da vse pravice, ki jfm hočemo zase, priznavamo tudi drugim. Jugoslovanski skup" nosti smo ponudili koiifcam ralni model sožitja, ker pa )e bila ta ponudba zavrnjeno, smo nato predlagali postopam dogovorno in pravično razde-litev pravic in obveznosti. To je še vedno naša temeljno usmeritev. Na nasilje, ki vsiljujeta del politike v državi in Jugoslovanska armada, ne moremo in ne bomo pristali' Z grožnjami in streljanjem >e noben problem ni bil trajno rešen. Ob pripravljenosti -a sporazumno in miroljubno ureditev medsebojnih odnosOv pa ne bomo sprejeli, da bi na* rožljanje in uporaba oro-)a odvrnila od sprejete zaveze S do 26. junija uresničiti plebi' seitarno odločitev državljanom Slovenije. Rima, ne zahtevamo pa ničesar, kar nam ne bi pripadalo po človeških in božjih zapovedih. Slovence je pozval, naj ne napadajo JLA vsepovprek, saj so tudi v njej mnogi na naši strani, starešine in vojake pa, naj ne posredu- jejo zoper lasten narod. Ivan Oman (Slovenska kmečka zveza -Ljudska str%T&2y Je pozval pomembne, na zborovanju manjkajoče stranke, naj se ne izločijo iz narodnega občestva, Lojze Peterle (Slovenski krščanski demokra- ti) je izrekel priznanje Maribor' čanom in dodal, da pri interes"1 Slovenije ne moremo barantati 1 nikomer, dr. Dušan Plut (Z>l<* Slovenije) pa je zavrnil zahtev po uvedbi izrednih razmer v Sj°/ veniji. • J. Košnjek, slika G. nik STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Nova stranka na Slovenskem Demokratična stranka upokojencev Slovenije Ljubljana, 30. maja - Samo enkrat smo šli upokojenci na led in dali glas drugim, ki sedaj brez slabe vesti odločajo o naši usodi in posegajo v naše pravice, je na ustanovni skupščini Demokratične stranke upokojencev Slovenije dejal njen prvi predsednik Ivo Sisinger. Stranka je razočarana nad pozicijo kot opozicijo, ima 15.000 članov in bo šla na prihodnje volitve samostojno. Njen glavni programski cilj je zaščita in uveljavljanje interesov in pravic upokojencev, trden sistem pokojninskoinvalidskega varstva in takšna zdravstvena, socialna in stanovanjska politika, ki bo upoštevala interese upokojencev. Na skupščini so terjali odstop ministrice za delo Jožice Puhar, ki je z netočnimi podatki zavedla poslance skupščine, da so glasovali za znižanje pokojnin. Zeleni Slovenije Na kongresu Zelenih Evrope Ljubljana, 30. maja - Dr. Leo Šešerko in dr. Božidar VolJ zastopata Zelene Slovenije na 6. kongresu Zelenih Evrope kis.e je začel I. junija v Ziirichu. Osrednja tema kongresa bodo p0' čni in ekološki problemi Vzhodne Evrope, naša zastopnika P bosta predstavila slovenski pogled na te probleme. Na novu1 ski konferenci sta jih strnila v naslednja stališča: Jugoslavija se J znašla v globoki vsestranski krizi, za katero je značilna tudi niz raven kulture demokracije; v Jugoslaviji je možen miren, de m kratičen in nenasilen izhod, vendar se mora konflikt najprej ^ militarizirati, armada pa se mora odpovedati politični vlog'-.e to ne bo mogoče, je treba internacionalizirati problem do «* mere, da bi Evropa ohranila mir na tem ozemlju. Kongres naJ s ta stališča sprejel. Ta teden naj bi prišla predvidoma na Slovenijo "mirovna delegacija" zelenih parlamentarcev iz I*3'1-' ' ^°rek, 4. junija 1991 NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN @@S®KyJ©IEnGLAS Tretje nadaljevanje odprte seje slovenskega parlamenta Zadnja faza sprejemanja osamosvojitvene zakonodaje Na zasedanjih zborov slovenske skupščine naj bi sprejeli paket osamosvojitvene *akonodaje, ki je razširjen še z zakonom o republiški upravi, po hitrem postopku Pa naj bi dodatno obdavčili višje plače. Razprava o dogodkih v Mariboru je bila zvrnjena. t£UD,Jana, 30. maja - Na tretjem nadaljevanju odprte seje zborov odmeva naletel prav zakon o ^upščine Republike Slovenije, poslanci naj bi zasedali štiri dni, obdavčevanju nadpovprečno !jaJ bi sprejeli paket dvanajstih osamosvojitvenih zakonov, ki jim je visokih osebnih dohodkov (več " dodan še Zakon o organizaciji in delovnem področju republiške Prave, s katerim naj bi reorganizirali republiške upravne organe vposloj naj bi se namesto sekretariatov imenovali ministrstva) in jih Popravili na sprejem nekaterih zveznih pristojnosti. Od prvotnih Osamosvojitvenih zakonov (11 jih je v fazi predloga zakona) jih je ilo v četrtek obravnavanih sedem, zasedanja v petek so bila odpo-edana, v ponedeljek in torek pa bodo nadaljevali. a četrkovem zasedanju slo- bili po zborih seveda različni) ter vlada, ki je predlagatelj te zakonodaje. Največ pozornosti in različnih mnenj je bil deležen Zakon o državljanstvu, kjer se mnenja delegatov o pogojih za pridobitev državljanstva naj- venskega parlamenta so bili °uravnavani predlogi Zakona o pritiski službi, Zakona o banki ^publike Slovenije, Zakona o državljanstvu RS, Zakona o tuj-C|h, Zakona o nadzoru državne *eje. Zakona o potnih listinah bolj razhajajo, zato lahko pred- državljanov RS in Zakona o videvamo, da bo zakon lahko spremembah in dopolnitvah za- sprejet (s preglasovanjem) le "•ona o cestnem prometu. Po- na skupnem zasedanju, s'anci so pripravili in vložili Dnevni red pa je bil razširjen ^evilne amandmaje, ki jih bo s kar šestimi točkami - prete- Pfed dokončnim sprejemom zn0 osnutki zakonov, ki naj bi Uravnavala posebna usklaje- jjh sprejeli po hitrem postop- valna komisija (amandmaji so iCU) mec\ katerimi je na največ o tem zakonu poročamo na gospodarski strani). Tudi Liberalna stranka se svoji praksi presenečenj poslancev s svojimi predlogi ni izneverila. Poslanci te stranke so predlagali sprejem Zakona o uvedbi obračunske valute po katerem naj bi, do uvedbe lastne valute, preprečili veliko škodo, ki jo trpi slovensko gospodarstvo zaradi uporabe jugoslovanskega dinarja, z uvedbo ECU-ja. V družbenopolitičnem zboru, ki je, kot je to že običajno, opravil najmanj načrtovanega, je prišlo do dolgotrajne in žgoče debate o tem, ali naj slovenska skupščina obravnava politično oceno dogodkov v Mariboru in sploh odnosov do armade, ki so se v preteklih dneh tolikokrat zaostrili. Šte- 14. osamosvojitveni zakon Ljubljana, 3. junija - Danes se nadaljuje zasedanje zborov skupščine Republike Slovenije. Potem ko so v četrtek dnevni red seje razširili s trinajstim osamosvojitvenim zakonom - Zakonom o republiški upravi, so danes za tak zakon razglasili tudi predlog zakona o zunanjih zadevah. Bistvo je seveda v pomenu - torej odnosu poslancev, ter hitrosti postopka sprejema. Ponovni poskus za razširitev dnevnega reda z obravnavo varnostno-politi-čnih razmer v Sloveniji je bil tudi danes zavrnjen. Minister Igor Bavčar je pojasnil, da vlada pripravlja gradivo o tej tematiki in predlaga obravnavo na naslednji seji, ki je sklicana 12. junija. Š. Ž. vilni predlogi opozicije, ki se pri uresničevanju plebiscitne odločitve (kljub predplebiscit-nemu sporazumu o sodelovanju) počuti odrinjeno, o zadnjih dogodkih ter ravnanju odgovornih pa ima svoje kritično stališče, so bili odklonjeni. Zelo očitno je, da se odnosi med strankami v parlamentu ponovno zaostrujejo. Več o tem zasedanju pa bomo poročali v petek. • Š. Žargi Vladimir Mohorič ob 90-letnici prve mature na kranjski gimnaziji Gimnazija je pot v Evropo ranj, 3. junija - Tako je dejal na petkovi akademiji ob 90. obletni-'.Prve mature na kranjski gimnaziji slavnostni govornik, predsed-}k občinske vlade, Vladimir Mohorič. »Matura je pomemben mejnik v življenju mladega intelektualca, dokaz zrelosti, veličasten od-°d iz elitne šole. Ne razumem, da je letos, ob ponovni uvedbi, °gio priti do takega upora dijakov proti temu dokazu zrelosti.« V,adimir Mohorič je kot posveti"' Prelomnico v 180-letni j.. Ul zgodovini kranjske gimna- k(Je označil predvsem leto 1897, II ^So se takratni gimnazijci vseli- vl n«vo poslopje, ki je, prenosno, še danes eno najlepših v naestu-.in leto 1901, koso iz gim- D0.Ve. lzi5l° Prvih 23 maturantov. vSe:,ej J.lh je ta elitna šola, ki je nenu21 Presegala ozke prosvet- nj ""vire, dala že 3423. Dijakom stud'• pokllca' ampak možnost (XPk1Ja na univerzi, širino duha. ^hnost. *eor|(rj^ska 8imnazUa je bila že v *-vroT,ni vst0Pnlca Slovencev v dijakj, ,,z nJe so prihajali elitni vrri0v! i S° se kasneJe povzpeli v ve slovenske kulture, znanosti. intelektualnega življenja, hkrati pa vseskozi ostajali povezani s Kranjem, ki so mu darovali svoje ustvarjalne moči. Zato je gimnazija uspešna narodna investicija,« je dejal Vladimir Mohorič ter dodal, da je prav gimnazija z uglednimi in kvalitetnimi profesorji ter najboljšimi učenci tudi danes naša zanesljiva pot v Evropo. Na slavnostni akademiji, ki so seje udeležili tudi številni nekdanji profesorji in dijaki, danes ugledni v svetu kulture, znanosti, gospodarstva, se je Alenka Bole-Vrabec pogovarjala s šestimi iz elitnega krožka nekdanjih kranjskih maturantov: dr. Miho Potočnikom, pravnikom in starosto slovenskega planinstva, umet- nostnim zgodovinarjem dr. Načetom Šumijem, s članom SAZU dr. Borisom Paternujem, z univerzitetnim profesorjem, zgodovinarjem in pionirjem arhivistike na Slovenskem, dr. Jožetom Žontarjem, z dr. fizike Dušanom Petračem, višjim znanstvenim svetnikom Nase in z alpinistom Tomom Česnom, ki so govorili o svojem delu in spominih na kranjsko gimnazijo. Kulturni zvok akademiji so dali pevci APZ Franceta Prešerna, ki ima korenine prav na gimnaziji, ter godalni duo Vera Belič (nekdanja kranjska maturantka) in Primož Soban. Na svečanosti je predsednik skupščine občine Kranj Vito- mir Gros izročil veliko plaketo občine Kranj ravnatelju gimnazije Valentinu Pivku. • H. Jelovčan, foto: J. Cigler KOVŠAK INFORMACIJSKI INŽENIRING KRANJ, SELJAKOVO NASELJE 12 STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Sr v ecanje slovenskih socialistov Vezleve sredine o$ta|a*ana' 1- junija - V Zajčji dobravi pri Ljubljani (mnogim je ga fjvrfV sP°n>'nu iz časov slovenske pomladi po poskusih slovenske-S|0ve^.f parka) so se ob obletnici ustanovitve Socialistične stranke PatiZeiMe sre^ali na delovnem in družabnem srečanju člani in sim-Hih ,j0 Jl *e franke. Pregledu dosledanjega dela, obravnavi aktual-žabavi5 ov ,n dogovoru za delo v prihodnje je sledil kulturni in "vni program. tier u Uv°dnem pregledu opravljenega ter oceni trenutnih raz-da sj'Predsednik socialistične stranke Viktor Žakelj poudaril, •ne s0K'0derni soc'al'st'čni pogled na družbo, pod katerim razu-lega . IVarUe socialnega in nacionalnega, obvladovanje integral-s° Vesr a' razveJan parlamentarizem s profesionalnimi mediji, ki Vom Je '? °8'edalo družbe in z bogato civilno družbo kot korektive^! ,ruzke> v pogojih nove strankarske demokracije vse bolj ?adnje i- "*ezultat' vladavine Demosa ne presenečajo, saj so Je, £j vV°,Itve> ki so bile predvsem "proti", naplavile ljudi in ide-Parlam skuPščine sploh ne sodijo. Zadnji poskusi nadomestitve ^ koa|^-a Zu''co samo potrjujejo intelektualni deficit vladajo-li, temv1CAJe' k' ^e DO v čas'n< ko bo potrebno ne samo konstituira-Po|jtj» eć efektivno prevzeti oblast, ko čas zahteva državniško in Je Urei?° modr°st ter izkušnje, samo zaostril. Načini, na katere °st in 6 ^ena.c'onanzacija in privatizacija, nas vračajo v prete-Po''tičn naS traJno onesposabljajo za vključevanje v Evropo. Na : LS( Ljjj strankarski sceni se jasno oblikuje desnica (SKD, KZS J?kariju o v sredini in na levici pa smo priča zelo razdrobljenemu tvah n c'em an ce'° osem strank na levici bo za uspeh na vo-list0v zRledu nemških socialdemokratov ali francoskih socia-PrePrica°ral° naJ1' P,ura,no soglasje, integracijo in sintezo. Po ^en no Ju vodstva socialistov lahko prav oni postanejo vezni ekstremVe vladajoče koalicije, ki bi bila sposobna brez sedanjih °&Ho h2"10^ sovraštva, zaletavosti in iluzij izvesti prehod v so-Qružbeno ureditev. Socialistična stranka mora še naprej sodelovati pri kreiranju nove ustave, se učinkoviteje znati povezovati s strankami, s katerimi jo povezujejo sorodni pogledi in interesi ter v predvolilnem času, ki se je že začel, najti nove kadre (teh jim za razdelavo nekaterih programskih usmeritev, kot so socialni program, delavsko soupravljanje, že močno primanjkuje) in poti v medije. V razpravi so bila poudarjena predvsem tri vprašanja: ali je bila pravilna odpoved sodelovanja na zborovanju Za mir, demokracijo in samostojno Slovenijo; profesionalizacije za učinkovitejše delo ter pozornosti do obrti in podjetništva. Po jasni argumentaciji neudeležbe na "mitingu" - o tem so pripravili tudi posebno izjavo, dogovoru, da se profesionalizacija v skladu z možnostmi krepi na regijski ravni in republiškem vodstvu stranke, so bili udeleženci soglasni tudi o tem, da obrt in drobno podjetništvo oz. ljudje v njih terjajo večjo konkretno pozornost in sodelovanje, saj so nad "cehovskimi strankami" močno razočarani. Delovni posvet pa je bil z dogovorom o novih oblikah dela stranke -vsaka od občinskih organizacij naj bi v tem letu pripravila vsaj eno strankarsko afirmativno prireditev, zaključen. • Š. Žargi Stranka za enakopravnost občanov Očitki slovenski politiki Ljubljana, 31. maja - Predsednik Stranke za enakopravnost občanov Dragiša Marojević je povedal, da stranka protestira zoper predvideni ponižujoči položaj državljanov iz drugih republik pri pridobivanju slovenskega državljanstva. Meni, da bi morali vsi, ki so prijavljeni v Sloveniji, dobiti slovensko državljanstvo, seveda, če to želijo. Zanj naj bi prosili le tisti, ki so v Sloveniji začasno. Otroci, rojeni v Sloveniji, pa bi morali dobiti državljanstvo po rodu. Stranka tudi ni zadovoljna s poročanjem v slovenskih in jugoslovanskih sredstvih obveščanja. Predsednik Marojević je tudi povedal veliko pikrih na račun slovenske oblasti in odnoda do Neslovencev. Dejal je, da ministra Janša in Bavčar delita orožje lojalnim Slovencem, civilistom, zato je Neslovence strah in lahko iščejo zatočišče le pri Jugoslovanski armadi. Nova slovenska ustava Na vrsti je politika Pri pogledih na osnutek nove slovenske ustave je sedaj manj razlik, vendar jih nekaj še ostaja, ki pa niso toliko strokovne, ampak predvsem politične narave. Kranj, 3. junija - Dva meseca sta bila potrebna, da je komisija za ustavna vprašanja slovenske skupščine prečesala osnutek besedila nove slovenske ustave, ki bi morala biti, če bi se držali obljube ob plebiscitu, sprejeta že ta mesec. Komisiji so pomagale posebne strokovne skupine za posamezna poglavja oziroma vsebine bodočega ustavnega besedila. Razhajanja med posameznimi političnimi strankami v parlamentu se nanašajo predvsem na naslednje ustavne rešitve: ali naj ima slovenska ustava preambulo in če jo bo imela, kaj naj bo zapisano v njej, sploh pa preambula ne bi imela normativnega, ampak zgolj deklarativni pomen; koliko domov bo imel slovenski parlament, samo državni zbor ali ob njem tudi drugi zbor, nekakšen lokalni zbor in kakšne naj bodo pristojnosti morebitnega drugega zbora; ali bo ustava uzakonila regionalizem ali ne, s čimer je povezana sestava parlamenta in tudi način volitev; kako opredeliti državo Slovenijo glede vojske; katere socialne in ekonomske pravice zapisati v ustavo (soupravljanje, pravica do dela, do sindikalnega združevanja itd.) in katere prepustiti kasnejši zakonodaji; katere posebne pravice naj bi imeli Italijani in Madžari v Sloveniji ter morebiti še kdo, na primer Romi itd. Tu gre za politična vprašanja in se bo začelo medstrankarsko usklajevanje, posebna strokovna skupina pa bo po sklepu komisije za ustavna vprašanja, katere največji problem je bila sklepčnost, pripravila delovno besedilo predloga nove slovenske ustave. • J. Košnjek STRANKARSKE NOVICE Mladi liberalni demokrati Tržiča Hočejo svojo besedo Tržič, 30. maja - V četrtek so se na ustanovnem zboru Mladih liberalnih demokratov zbrali mladi Tržičani, ki hočejo, da se tudi njihova beseda sliši in najde svoje mesto v tržiškem političnem življenju. - Za predsednika je bil imenovan Vasja Roblek. 7. maja letos so mladi Tržiča ustanovili Iniciativni odbor Mladih liberalnih demokratov Tržiča in za predsednika imenovali Vasjo Robleka, pretekli četrtek pa so imeli že ustanovni zbor, ki se ga je udeležil tudi Matjaž Svetina, član IO MLD Slovenije. Za predsednika Izvršnega odbora je bil imenovan dosedanji predsednik Iniciativnega odbora Mladih liberalnih demokratov Vasja Roblek. Na seji so obravnavali in sprejeli statut in program MLD. Med najpomembnejšimi nalogami, ki so si jih zastavili, so izboriti si mladinsko oddajo na tržiškem radiu, organizacija okrogle mize na temo "problemi mladih v naši družbi", pri čemer se bodo dotaknili problemov, ki teže predvsem tržiško mladino in mladino Gorenjske, sem štejejo predvsem zaposlovanje mladih, ki prihajajo iz šol, kot tretjo nalogo pa so si zastavili pridobivanje sponzorjev, ki bi jim finančno ali kako drugače pomagali pri njihovem delu. Iskali jih bodo predvsem med tržiškimi zasebniki. Sodelovali bodo s političnimi organizacijami občine, povezovali pa se bodo tudi z drugimi podmladki v sosednjih občinah in po Sloveniji ter v zamejstvu. Seveda pa si bodo tudi prizadevali, da bi bil njihov podmladek Liberalno demokratske stranke Tržiča čim številnejši. Vsi mladi, ki bi radi postali člani Mladih liberalnih demokratov Tržiča, naj se oglase vsako sredo popoldne med 16. in 17. uro v prostorih LDS Tržič na občini. Včlanijo se lahko vsi mladi med 15. in 28. letom. • D. Dolenc Zakaj opozicije ni bilo na ljubljanskem zborovanju Različni pogledi na plebiscit Ljubljana, 31. maja - Že dan pred zborovanjem v Ljubljani so se predsedniki parlamentarnih strank sešli pri Milanu Kučanu skupaj s predsednikom skupščine dr. Francetom Bučarjem in predsednikom vlade Lojzetom Peterletom. Petkovo zborovanje je bila osrednja tema pogovora. Socialistična stranka, Stranka demokratične prenove in Liberalnodemokratska stranka so bile proti mitingu, ker bi ta, po njihovem mnenju, napetost še povečal, Demosove stranke pa so bile za. Glede vsebine in rokov plebiscita pa so socialisti s sedanjim delom soglašali, prenovitelji pa terjajo sprejem nove slovenske ustave in dogovor političnih strank o ključnih vprašanjih osamosvajanja. Stranka demokratične prenove je posebej na petkovi novinarski konferenci sporočila, da se zaveda velikega pomena usklajenega delovanja strank, kar lahko edino izniči grozeče pritiske vojske na Slovenijo, vendar se je za sporazum nujno potrpežljivo pogovarjati, je dejal predsednik stranke dr. Ciril Ribičič. Po njegovem mnenju naj bi zborovanje "pokrilo vse", kar je bilo doslej storjenega pri osamosvajanju, bilo pa bi bianco menica za naprej. SDP pri tem noče sodelovati, ker ima resne pomisleke na dosedanji postopek. To pa ne pomeni, da Stranka demokratične prenove ne želi sodelovati pri uresničevanju plebiscitne odločitve. Meni le, da jo je treba uresničevati na sporazumen način. Delavska stranka Slovenije Ne želimo biti topovska hrana Ljubljana, 30. maja - Rotimo vas za zmago razuma v interesu obstoja naše republike, njenega prebivalstva, ne glede na politično prepričanje, veroizpoved in narodnost. Delavci so bili vedno prvi izkoriščani tako na gospodarskem področju, velikokrat pa so bili tudi topovska hrana in to ne želijo več biti, je zapisala v izjavi Dostojanstvo je potrebno Delavska stranka Slovenije. Stranka, ki ima člane in simpatizerje pretežno iz najsiromašnejših slojev, zahteva, da se spori rešujejo ob spoštovanju človekovega dostojanstva, brez sile, orožja, tankov, groženj in izsiljevanja. Naše članstvo so tudi delavci, ki živijo od svojega dela, nikamor ne morejo iti in ostali bodo tu, doslej pa so že velikokrat izkazali svojo prvrženost in spoštovanje Sloveniji. Ti ljudje nimajo orožja, njihova edina možnost preživetja je delo, pravi izjava in dodaja, da se politiki in generali lahko prepirate med seboj, toda ne na račun ljudi, katerih edini greh je, da živijo v teh tragičnih časih. Če tega ne boste upoštevali, potem se zavedajte, da vam bo najširši krog ljudi lahko odrekel "pokorščino" in tega se bojte. • Zbral J. Košnjek GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Uredili 3 km cest Senično, maja - Da se ljudje še znajo pametno dogovarjati in z združenimi močmi kaj koristnega napraviti, so najbolj zgovorno dokazali v soboto vaščani Seničnega in Novakov in Veternega, ki so nasuli in uredili okrog 3 kilometrov vaških cest. Med njimi so bili tudi vsi trije skupščinski odborniki. Dopoldne se je svoje lokalne ceste od Seničnega do Novakov lotilo okrog 30 prebivalcev obeh vasi; pet kmetov je s traktorji vozilo pesek za posipanje iz peskokopa na Sp. Veter-nem, ki so ga odprli le za ta dan, ostali pa so ravnali in urejevali cestišče. Med sobotnimi "udarniškimi" delavci so bili vsi trije skupščinski poslanci, Drago Papler, Peter Škrjanec in Miro Bajd in vsi delavci usnjarne Jekovec v Seničnem. Popoldne so se svojih vaških potov lotili prebivalci Sp. Veternega. Po končanem delu jih je predsednik krajevne skupnosti Janez Kalan povabil na pijačo in prigrizek. Bil je to dan, ko jih je združilo delo, skupni interes, ko ni bila prav nič pomembna strankarska pripadnost posameznika. Veljalo je načelo "v slogi je moč", v prihodnje pa se bodo prizadevali, da bi bila ta makadamska pota vendarle asfaltirana. Letos nameravajo pripraviti načrte, potem pa bi vsako leto asfaltirali nekaj sto metrov. Pozna se, pravijo poslanci, da dolgo let niso imeli nobenega delegata v občinski skupščini, zdaj pa so trije in se bo njihov glas moral slišati. Vedno pa se bodo tudi sami radi lotili dela, da bodo stroški kar najmanjši. • D. Dolenc Čudežna jesen? Ta hip sicer še nihče noče na glas povedati in oceniti, da prenekateri programi krajevnih skupnosti ne bodo prišli na vrsto, ker kljub sprejetim kriterijem glede lastnega deleža v krajevnih skupnostih, da si na ta način pridobijo možnosti za denar iz občinskega proračuna za komunalno investicijsko dejavnost oziroma vzdrževanje, denarja v občinskih proračunih ne bo dovolj. Razkorak med občinskimi proračuni in zavzetostjo krajevnih skupnosti, da z denarjem in delom pridobijo denar na podlagi kriterijev, je bilo sicer pričakovati; da bo tolikšen (kot so mu zdaj ponekod priča), pa ne. Oblikovalci kriterijev in "občinske vlade" marsikje ta trenutek upajo, da bo morda jeseni (ko bo nenazadnje moralo priti do rebalansa proračunu) bolje. Vendar pa takšna "tolažba" krajevnim skupnostim bolj malo pomeni. Prvič gre za negotovost, ko ne vedo, ali naj za načrtovane in najbolj nujne akcije, za katere so se dogovorili, zbirajo denar ali ne. Kaj pa, če tiste pričakovane "ugodne jeseni" ne bo? Naj potem denar krajanom spet vračajo... ? Če pa bi se recimo resnično vsaj nekaterim obrnilo na bolje, bi z denarjem takrat najbrž težko naredili toliko, kot so načrtovali; marsikje pa sploh ne bi mogli začeti. Gradbena sezona se je namreč že zdavnaj začela in kjer bodo z akcijo začeli v drugi polovici leta. se lahko zgodi, da jih bo prehitel konec leta.d Največja usluga vsem vodstvom krajevnih skupnosti in gradbenim odborom v njih, kjer ta trenutek čakajo, kako bo z denarjem na podlagi kriterijev, bi zato bila, da bi vsaj čimprej dobili pravi odgovor, kakšen je sedanji denarni izid ob prijavah na podlagi kriterijev in koliko realnosti je v izgledih za morebitno jesensko načrtovanje začetka posameznih del... • A. Žalar Zaščita podtalnice Sorskega polja Podtalnica slovenski problem Kranj, 29. maja - Kranjski izvršni svet je odložil sprejem osnutka odloka o zaščiti podtalnice Kranjsko-Šorškega polja, ki so ga v Škofji Loki že pred letom dni sprejeli. Zlasti Kranjčanom bo prinesel velike denarne obveznosti, zato bodo najprej razčistili, kakšna bo udeležba republike. Na Sorskem polju so zaradi zaščite podtalnice predvideni trije varstveni pasovi. Najožji se nanaša na samo črpališče pri Škofji Loki in pas vodnjakov v razdalji treh kilometrov in pol tja do reke Save, ta pas je seveda najstrožji. Približno polovico Sorskega polja pa zajema drugi, ožji varstveni pas, kjer je predviden nekoliko blažji varstveni režim. Tretji, širši varstveni pas pa zajema tako rekoč celotno polje, tudi kranjski industrijski bazen, kar seveda zahteva izgradnjo nepropustne kanalizacije, izgradnjo lovilnih skled ob skladiščih, tovarnah itd. Vse to bo seveda zahtevalo ogromno denarja, zelo težko je oceniti koliko, saj bi morali poprej napraviti sanacijski program. Zaščita podtalnice Sorskega polja bo za Kranjčane seveda veliko denarno breme. Ker naj bi bila ta pitna voda namenjena Škofji Loki in Ljubljani, sodijo, da bi morala pri tem sodelovati tudi republika, skratka, daje zaščita podtalnice Sorskega polja slovenski problem. Pričakovati pa je moč, da bodo kmetje zahtevali nadomestila za izpad pridelka zaradi omejene uporabe umetnih gnojil in škropiv. • M. V. Kvintet ni nastopil Škofia Loka - Na napovedanem obisku v Centru slabovidnih v Škofji Loki prejšnji četrtek Kvintet Spomin iz Tržiča zaradi bolezni drugega basista v kvintetu Jožeta Gramsa sicer ni nastopil. Vendar napovedana prireditev je vseeno bila, nastopila pa sta Slavka Vodnik in kitarist Anton Mlakar, ki sta člana Kvinteta Spomin. S cvetjem sta obdarila tudi najstarejšo - 102 leti staro oskrbovanko. (ip) Krajevna skupnost Velesovo Glavni nalogi: mrliške vežice in gospodinjska šola Po letu dni v krajevni skupnosti ugotavljajo, da so uspeli uresničiti precej nalog iz komunalnega programa. Čeprav ni šlo vse tako, kot bi si želeli, pa vežice in šola še naprej ostajata glavni cilj. Velesovo, 3. junija - Redne seje sveta krajevne skupnosti Velesovo v kranjski občini so se minuli četrtek udeležili tudi predstavniki kranjskega izvršnega sveta in sicer predsednik Vladimir Mohorič ter podpredsednika Orehar in Vreček. Predstavnike občinske vlade so člani sveta seznanili z delom v zadnjem letu in nekaterimi akcijami ter tudi s problemi. Ocena gostov pa je bila, da rezultati enotletnega dela v krajevni skupnosti niso majhni in da njihovi načrti in želje ne morejo v prihodnje ostati le na pol poti. Člani sveta krajevne skupnosti so predstavnike občinske vlade seznanili z delom in problemi. Glavna cilja sta: mrliške vežice in gospodinjska šola... V svetu KS so se po izvolitvi najprej lotili nekaterih vzdrževalnih in drugih del na cestah, kanalizaciji oziroma odvodnjavanju, javni razsvetljavi, odlagališč odpadkov, opornih zidov, mostov, telefonije... Tako imajo že zabeleženih več kol tisoč delovnih in traktorskih ur. "Večina akcij je potekala s prostovoljnim delom in s prispevki krajanov. Sploh je naravnanost v krajevni skupnosti, da čimveč naredimo z delom sami. Vendar prihodnje leto osebno ne mislim več podpirati 30-odstotne lastne udeležbe krajevnih skupnosti za posamezne akcije in pridobitev natečajnih sredstev," je na srečanju s predstavniki občinske vlade med drugim poudaril predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Čebulj. Priznanja za delo Problemov, ki jim sami v krajevni skupnosti niso kos. pa ni tako malo. Fden takšnih so na primer poplave, še posebej v Pra-protni Polici. Glede poplav, s katerimi se srečujejo na celotnem območju pod Krvavcem ob vsakem večjem deževju, v Veleso-vem zadnje čase ugotavljajo, da voda že poplavlja oziroma se izteka na kmetijske površine kmetov Praprotne Police, Češiijevka in tudi Brnika. Zato je skrajni čas, da se tega lotijo strokovnjaki. Pri tem pa brez pomoči oziroma podpore ter zahteve občine, kaže, ne bo šlo. "Nekaj podobnega kot z vodo in poplavami je tudi s cestami. Predvsem želimo (če ne gre drugače smo pripravljeni tudi sami) čimprej urediti križišče cest Adergas - Kranjska Gora - Pred kratkim so imeli v kranjskogorski osnovni šoli svojo letno konferenco člani Društva upokojencev Kranjska Gora. Od 450 članov društva se je je udeležilo okrog 100, na njej pa so razpravljali predvsem o sedanjih težavah upokojencev, saj nekateri z nizkimi pokojninami živijo v zelo težkih socialnih razmerah. Medtem ko cene naraščajo, imajo tisti z najnižjimi pokojninami še komaj za preživetje. Sicer pa je društvo, ko so ocenjevali lansko delo, organiziralo za člane lani dva izleta; dvodnevnega v Prekmurje in tridnevnega v Crikvenico. Dva izleta načrtujejo tudi letos in sicer v Zasavje, Krško in Celje, glede drugega pa se še niso odločili. Doma pa so člani društva aktivni tudi na športnem področju v balinanju in kegljanju. Na letni konferenci pa so podelili posameznikom tudi priznanja za delo. Priznanje Zveze društev upokojencev Republike Slovenije je dobil dolgoletni predsednik Tone Zidan, priznanje Zveze društev upokojencev občine Jesenice pa Minca Robič in Franc Lužar. (Lojze Kerštan) Štirje rojstni dnevi Kranj - V pevskem zboru Društva upokojencev v Kranju so konec aprila kar štirje člani zbora praznovali rojstne dneve. Proslavili so jih po eni od rednih pevskih vaj, ki jih imajo vsak torek ob 17. uri. Tudi tokrat so, podobno kot, kadar se v Domu kaj dogaja, posedli v okrepčevalnici in ob skromni zakuski in dobri kapljici, ki jo točijo v domu, z lepo slovensko pesmijo (med katerimi je bilo slišati tudi partizansko) nazdravili in proslavili, (jp) Izlet na Koroško Cerklje - Društvo upokojencev Cerklje bo v torek, 11. junija, organiziralo izlet za člane po Koroški. Obiskali in ogledali si bodo He-mo Krško, Gospo Sveto in Pliberk. Avtobus bo odpeljal ob 6. uri iz Cerkelj. Pojutrišnjem. 6. junija, pa vabi Društvo upokojencev člane na Srečanje upokojencev Slovenije, ki bo v Ljubljani. Avtobus bo odpeljal iz Cerkelj ob 9. uri. Prijave za izlet in za srečanje v Ljubljani zbira tajnica društva Slavka Zorman ali po telefonu 42-806. • (kj) Vesela otvoritev Kranj - V sredo, 29. maja. so po končanih delih v Društvu upokojencev v Kranju slovesno odprli prenovljene prostore. Odprla sta jih Milan Batista in humorist franc Košir. Za vse, ki so prišli na svečanost, je bilo popoldne minulo sredo pravi praznik. Do solz so se nasmejali Francu Koširju. Otvoritveni ples v prenovljenih prostorih pa so imeli starejši od 80 let. • (ip) Praprotna Pol ica in Velesovo -Cerklje (Godelmanov most) in na vrhu klanca na Trati, kjer poleti in pozimi zaliva cesto voda. Nujna pa je tudi asfaltna preplastitev ceste v Praprotno Polico." Na sestanku so poudarili, da so že nekajkrat opozorili Cestno podjetje Kranj, vendar več kol obljube, da bodo prišli, ni bilo. Težava pa je, da zdaj nameravajo s prostovoljnim delom urediti avtobusno izogibališče, s tem pa je povezana tudi sanacija Godelma-novega mostu. Podobno in vsestransko temeljito pa so goste na sestanku seznanili tudi glede gradnje mrliških vežic. Le-te so bile opredeljene kot prednostna naloga že na zboru pred volitvami in tudi kasneje. Kar 196 krajanov je na zboru podprlo izgradnjo, za katero so v krajevni skupnosti potem že pridobili zemljišče in se lotili urejanja zemljišča (odvodnjavanja). Na natečaj za projektno rešitev so v krajevni skupnosti dobili več kot deset predlogov. Ugotavljajo, da nekateri projekti resnično dosledno upoštevajo glavno zahtevo, da objekt ne bi smel rušiti krajinske podobe vasi oziroma pogleda nanjo. Žal pa stvari ne potekajo, kot si želijo. Čeprav so letos nameravali že začeti z gradnjo, še vedno čakajo na privolitev oziroma soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Druga velika želja krajanov pa je gospodinjska šola po vzorcu takšnih šol na Koroškem. Zanimanje za to šolo je veliko; ne le na Cerkljanskem oziroma v občini... Kar zadeva probleme glede vode oziroma poplav in cest je podpredsednik izvršnega sveta Peter Orehar poudaril, da občini vsekakor ni vseeno, kakšne so težave na tem območju in področju. Zal pa občina ne more kaj več. kot da opozori nanje pristojne v republiki - tako glede sredstev, kot glede strokovnih rešitev. In to bodo tudi naredili. Glede cest pa je kljub odločitvi izvršnega sveta, da nameni zanje toliko denarja, kot ga je lani bilo porabljenega, slika takšna, da bi lahko z denarjem preplaši ili na primer le odsek od Kazine na Jezerskem do Jezerskega vrha. Letos je na vrsti ureditev klanca Grad - Ravne, prihodnje leto pa kaj več kot en cestni odsek v občini tudi ne bo moč urediti. "Glede vežic je škoda izgublja" besede in čas. Ce zaupamo samim sebi in če se je dvesto do tristo Iju* di odločilo tako, potem ne gre več pomišljati, marveč najti sporazumno pot (tudi strokovno), da se ta odločitev kraja v kraju uresniči...." O gospdinjski šoli pa je pred' sednik izvršnega sveta Vladimir Mohorič. ko je ugotovil, da so v enem letu v krajevni skupnosti veliko naredili, pojasnil, da vse priprave potekajo v smeri, da takšna šola v Adeigasu bo... ' A. Žalar Prav v teh dneh s prostovoljnim delom gradijo most čez potok Trskove* v Velesovem... Težave, a vendarle uspehi Gorenja vas, junija - Za letošnje praznovanje krajevnega praznik^ ki se je v krajevni skupnosti Gorenja vas začelo konec minuleg* tedna z dnevom odprtih vrat osnovne šole Ivana Tavčarja in sreča' njem najstarejših krajanov v nedeljo, bi lahko ugotovili, da potek' bolj v znamenju športnih jubilejev kot uresničenih programov v krajevni skupnosti. S prenehanjem obratovanja Rudnika urana Žirovski vrh s° "usahnili" precejšnji viri denarja na primer za uresničitev progf?' ma kanalizacije in več cestnih in vodovodnih akcij v posamezni" krajevnih. Pa vendar so del kanalizacije na desnem bregu S°fe vseeno uspeli zgraditi inje zdaj končana tudi že velika telefonski akcija. Po programu pa poteka tudi gradnja mrliških vežic in td.1' širitev pokopališča. Nekaj več o tem in o zadregah pri uresničevanju program3 KS bomo še pisali v petkovem Gorenjskem glasu, tokrat je treh/ poudariti, da ob letošnjem prazniku v krajevni skupnosti slavij0 predvsem športniki. Že ob dnevu šole v petek so člani šolske!?3 športnega društva proslavili 20-Ietnico. Pred 20 leti je društvo tj3 šoli ustanovil Janez Bizjak, ki zdaj poučuje v Žireh. Takrat J* prevladovala med dejavnostmi športna gimnastika, tej so sled'! smučarski skoki in alpsko smučanje. Potem je prišla pred deset'; mi leti na vrsto med popularnimi športi košarka, zadnji dve let pa je to tenis. Profesor športne vzgoje na šoli Izidor Selak ugo'3' vlja, da v okviru šolskega društva delujejo številne sekcije, zap1' manja je veliko, bilo pa bi ga še več, če bi imeli na voljo bolj* prostorske pogoje in če ne bi bilo toliko vozačev med šolarji- Osrednja svečanost ob letošnjem prazniku pa bo v soboto,.*, junija, ko bodo proslavili 70-letnico športnega društva in podel' športna in krajevna priznanja. • A. Žalar Ob 20-letnici šolskega športnega društva so v petek v šol gim pripravili razstavo, v soboto pa jo bodo odprli ob 70 di v Domu Partizana... -letnic«l" GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR Klub staršev za boljšo šolo tudi v Gorenji vasi Otroci hočejo »the best« šolo Gorenja vas, 31. maja - V Osnovni šoli Ivana Tavčarja v Gorenji vasi so *' petek slavili dan šole. Poleg prikaza interesnih dejavnosti, nastopa »ojskih pevskih zborov in gojencev glasbene šole ter akademije ob 20-le-jtoici ŠŠD Blegoš, je bila na ta dan beseda tudi o osnovanju kluba staršev za boljšo šolo. Tako kot znajo otroci v svojim žargonu oceniti, kateri učitelj ali predmet sta v šoli »the °est«, tako bi dobri pedagogi, zlastipa še starši današnji šoli privoščili tudi »the best« šolo. Pred •remi leti je s tem namenom v Ljubljani nastal Klub staršev za °°'jšo šolo. ki ga vodi Marja Btrojln. Povabili so jo tudi v Go-renjo vas, da je zbranim staršem Predstavila dejavnost kluba in jih navdušila, da ga ustanovijo tudi sami. »V mnogih evropskih državah imajo starši pomemben vpliv na delo šol, sooblikujejo programe, vodstva šol pa so jih dolžna poslušati,« je pripovedovala gostja. »Vpliv staršev na šolo je bil tudi motiv pred tremi leti ustanovljenega kluba. Naš cilj je dobra šola, ki bi dala čimveč znanja, hkrati pa bi bila humana, do otrok prijazna, da se je ne bi bali. Gibanje staršev za boljšo šolo, ki se je iz Ljubljane razširilo po mnogih slovenskih šolah, ima namen združiti starše, da sodelujejo s šolo in ji prispevajo tudi marsikatero kritično misel, obenem pa jo s svojimi izkušnjami sooblikujejo, s čimer šola postaja bolj naša. Med starši, ki sodelujejo v klubih, smo opravili anketo, na kakšen način želijo sodelovati s šolo, bodisi v starševski medsebojni pomoči, v ekskurzijah, krožkih, šolskih dejavnostih, predstavitvbi lastne dejavnosti in podobno. Skratka, evropska šola skuša izkoristiti vse vire znanja, tudi potencial, ki ga premorejo starši.« O svojem odnosu do gibanja za boljšo šolo je v Gorenji vasi govorila tudi upokojena profeso- rica Danica Cedilnik: »Naša šola žal ni dovolj dobra in prijazna, zato se je med starši tudi začelo gibanje za boljšo šolo. Dvojno vlogo ima: kritiko in dragoceno pomoč, ki jo šola lahko izkoristi zaradi bodisi strokovnih bodisi življenjskih izkušenj staršev. Gibanje je dobilo moč, s katero morajo šole in šolske oblasti računati.« Obe gostji, sodelavki ljubljanskega Kluba staršev za boljšo šolo, sta šoli Ivana Tavčarja v Gorenji vasi priznali, daje odprta in prijazna, kar je dokazala tudi z nadvse prijetnim dnem šole. Skratka, na dobri poti je, da postane »the best«. • D. Z. Žlebir Piknik za prizadete otroke Tudi za prizadete je prostor pod soncem Ribno, l. junija - Sodelovanje radovljiških liberalnih demokratov z Za-v°dom Matevža Langusa že poznamo, konec minulega leta je rodilo dobrodelni koncert, katerega izkupiček so namenili nabavi opreme za novi *»yod. Sobotni piknik pa je povezal vse, ki se v Radovljici ukvarjajo s Prizadetimi otroki, Zavod in Osnovno šolo Matevža Langusa, Delavni-Ce pod posebnimi pogoji Radovljica in tamkajšnje Društvo za pomoč duševno prizadetim. Kdo so in kaj počnejo? Društvo za pomoč duševno pri- nes življenje in delo s 50 otroki v Zadetim iz Radovljice, nastalo z stari kamnogoriški graščini pote-namenom pomagati tistim, ki si ka v zastarelih in nefunkcional- na rn i ne morejo, je staro 20 let in danes šteje več kot 300 članov. vanj so združeni starši in svojci P^zadetih oseb. strokovnjaki, ki Se pri svojem delu poklicno jJKVarjajo s prizadetimi, in oni, 1(1 želijo pomagati na kakršenkoli n.ačin. Društvo pomaga prizade-tlrn in njihovim družinam na zdravstvenem in socialnem pobočju, izobraževanju in v družabnem življenju. Povezano je v Zvezo društev za pomoč duševno Prizadetim, ki vsako leto priprava seminarje za starše in letovanju za družine. L)ruštvo veliko sodeluje z Za-odom Matevža Langusa v Kamni , °r'ci, ki tam deluje že od leta 5-- V njem pa se šolajo duše-manj razviti otroci. Ker da- vno nih prostorih, so se odločili za novogradnjo v Radovljici. Če bo gradnja potekala tako kot zdaj. si gojenci in osebje zavoda že jeseni lahko obetajo selitev. V novem zavodu bo prostora za 72 do 80 zmerno, teže in težko prizadetih otrok. Tudi Osnovna šola Matevža Langusa v Radovljici je bila v začetku deležna veliko pomoči od kamnogoriškega zavoda, ki je nudil pomoč, vzgojo in izobraževanje duševno manj razvitim otrokom. 25 let je minilo od odprtja prvega oddelka posebne osnovne Šole v Bohinjski Bistrici, v radovljiški pa se danes šola 68 učencev z lažjo in mejno prizadetostjo, od 1. do 8. razreda, v oddelku delovnega usposabljanja pa je V Ribnem se je v soboto zbrala velika druščina: prizadeti otroci, njihovi starši, prijatelji in tisti, ki z njimi delajo poklicno. vključenih deset učencev z zmerno, težko in težjo prizadetostjo. V okrilju zavoda kot posebna enota delajo Delavnice pod posebnimi pogoji. Vanje prihajajo predvsem osebe, ki so končale delovno usposabljanje v posebnih oddelkih osnovne šole in invalidi, ki so z 18. letom pridobili zakonit status invalida. Trenutno društvo invalidov Škofja Loka šteje 20 let Invalidi si želijo miru in socialne varnosti Železniki, 1. junija - Škofjeloški invalidi so s srečanjem ob mednarodnem dnevu invalidov slavili dva jubileja. 200 let mineva, odkar je bila Ustanovljena mednarodna organizacija invalidov, precej mlajše, 20 let staro pa je Društvo invalidov Škofja Loka. Za prijetno slovesnost v Železnih so s petjem, folkloro, reci-k'c'Jo in spisi o invalidih poskr-Šol otroc' 'z tamkajšnje osnovne 2,le- Zapela sta moški pevski 0r Ratitovec pod vodstvom Jer-eja Prcvca in mešana sestava oratovsčina iz Selške doline z sm" črnskih duhovnih pe-ItJ'flnvalide so pozdravili Pold-^ernšar, predsednica društva, in Ski žuPan Peter Havvlina Predsednik Zveze društev in-đ"dov Slovenije Vijem Medved. ^»Društvo invalidov Škofja Lo-VeriStfJe '^6o članov,« nam je podala predsednica Poldka Dem-ra? >>3^° J'n Je $e v delovnem tgj^rju, medtem ko imamo sto štej invalidov. Slednje pogo-Je obiskujemo, zlasti veseli so eSa obiska invalidi s težje do- Zlata poroka pri Goričančevih 0cl ^a'° več kot pol stoletja je že d,. Večera, kar je Rozi skupaj z Se|8lrn' dekleti pri sosedovih na la..n!Cl pri Čakovcu 'perje čeha-Pev 'n k° so Pri51i tamburaši in Med' °d Sv' Mar,ina na Muri-čan njim' Je hil tuc*' ,'ure G°r'" Zen60* Vžgala se je mlada Ijube-sta ; 2 lel° dn>. 2. junija 1941. seel poroćila- Vojna je grdo porodil V U}un zakon. Ko se jima je mad'a Prva hčerka, je moral v ra| rj^o vojsko, zatem je mo-jarke em koPau varovalne Ru*\ sPomladi 1945 so ga zajeli leč odPelJal1 v ujetništvo da- dornov k,31- Šele 1946- Je prišel Nafti i ajP.re-' se Je zaposlil pri pomagamo uveljaviti razne pravice.« Vsakodnevnim tegobam invalidom, ki so posledica bolezni, nesreč ali delovne invalidnosti, se pridružuje še vrsta ovir, od arhitektonskih do zaposlitvenih in materialnih, tudi pogosto spreminjajoča se zakonodaja jim ni preveč v prid. V društva se združuje- je v delavnicah vpisanih 18 ljudi, redno jih dela 16. Nudijo jim poldnevno varstvo, jih vzgajajo za čim normalnejše življenje in jim dajejo delo, primerno njihovi invalidnosti. To pa je vse težje, saj v podjetjih primanjkuje dela celo za njihove redno zaposlene zdrave delavce. • D. Z. Žlebir, foto: J. Cigler jo prav zato, da bi skupaj laže vplivali na izboljšanje svojega položaja.' Srečanje v Železnikih se je z geslom »za mir in socialno varnost« dotaknilo poglavitnih problemov invalidov. Vendar je srečanje kljub razlogom, ki družijo ljudi v tovrstne organizacije, izzvenelo vedro in veselo. Invalidi imajo nemara manj možnosti za družabnost in zabavo kot zdravi, zato ju je treba tedaj zajeti z večjo žlico. • D. Z. Žlebir, foto: J. Cigler Poldka Demšar stopnih hribovitih predelov občine, ki nimajo veliko možnosti za druženje. Poleg izletov, športa in družabnih srečanj naše društvo skrbi tudi za socialno blaginjo ilanov, napišemo jim prošnje. Otroci iz šole v Železnikih so gram. lotij« V Lendavi- potem se ga je rnedvaSlmu- Ker ni bilo dela na za krln?urskih ravnicah, je prišel 1953 uh°m prav na Gorenjsko. ' le dobil delo in stanovanje v stražiški opekarni. Takrat je postala skromen, a prijeten dom. Rozi prišla za njim z Vsemi štiri- Sedemintrideset let sta že tu. mi otroki, s tremi hčerkami in si- Zdaj sta že vrsto let sama. Ogla- nom Martinom. Opekarna jim je šajo se otroci, osem vnukov ima- invalidom pripravili prisrčen pro- ta, enega pravnuka. Najtežje je bilo, ko je Rozi ostala sama doma z otroki. Ko je prišla za njim v Stražišče, se je zaposlila najprej v I BI, leta 1968 pa se je invalidsko upokojila v Iskri. Zdravje ji ni najbolj služilo, deset operacij je za njo in zdaj se je lotilo še moža. Ravnokar se popravlja že po drugi kapi. A tokrat ni bilo tako hudo kot prvič. Da bi le še nekaj let zdržala. Šele zdaj bi se imela lepo. če bi bilo zdravje. Jutri bodo poprazrtovali. Ob enajstih dopoldne bo maša v Šmart-nem, kosilo pa v gostilni Rekar na Orehku. Vsi bodo prišli, morda ne bo le najstarejše, Terezike. ki živi v Nemčiji. Ostali pa bodo. tudi njun Martin. Gorenjska pozna njunega sina, slikarja Gori-čanca. Vsi se imajo dobro, svoje hiše imajo. Ona dva pa sta srečna z rožami pred hišo. z vrtom za njo, z mirom tu sredi borovcev. Da bi doživela še veliko zdravih let, jima vsi želijo. Pa srečno, Goričanci! • D. Dolenc Skrb za tržiške brezposelne Ljudska kuhinja odprta Tržič, 1. junija - V soboto opoldne sta Matjaž Hrgovič, gostilničar Pri Benku v Križah, in Jožica Pogorelec prvič razdeljevala kosila v ljudski kuhinji v Tržiču, ki so jo uredili v prostoru "stare vrtnarije" v starem delu mesta. Priznati je treba, da so se v Tržiču potrudili in uredili prijeten prostor za ljudsko kuhinjo. Dvajset sedežev ima, vse je prebeljeno, vse diši po svežem, čistem. Odlično kosilo so pripravili za prvi dan v Benkovi kuhinji: govejo juho, svinjski zrezek v omaki, riž in zeleno solato. Burlajevega Ti-neta smo dobili za mizo. Silno je bil zadovoljen nad okusno hrano. Če imaš dobro kosilo, če si sit, potem popoldne lahko še kaj narediš, je modroval sam pri sebi. Le udeležba je bila slaba. Morda niso bili vsi upravičenci za brezplačno kosilo obveščeni. Kot je povedal Matjaž Hrgovič, ki je prevzel kuhanje kosil za ljudsko kuhinjo, bodo hrano delili vsak dan od 11. do 12. ure, kdor bi hotel, bi jo pa lahko dobil tudi pri njih doma v lokalu v Križah ali pa bi si jo lahko odnesel tudi domov. Praksa bo pokazala, kaj bo za koga najbolje. Benkovi bodo skrbeli, da bo hrana vedno izdatna in pestra, zdrava. • D. Dolenc V petek na Šmarjetni gori Izkupiček za invalide Kranj, 4. junija - V soboto, 8. aprila, bo ob vsakem vremenu humani-tarno-zabavna prireditev na Šmarjetni gori, ki jo prireja Družba CC humanitarni programi iz Kranja. Njen namen je zbrati sredstva za nakup posebej prilagojene računalniške opreme za težke telesne invalide in za usposabljanje teh ljudi za delo na računalniku. Prireditev, ki se začenja ob 15. uri, vstop nanjo pa si zagotovimo z vstopnico po 70 dinarjev (sodeluje tudi na žrebanju), je nastala s pomočjo Rdečega križa. Radia Kranj in številnih pokroviteljev, glavni med njimi je Nedeljski dnevnik. Nastopilo bo več ansamblov: Albatros, Tantadruj, Duma, Bagatelj. kantavtor Tomaž Pengov, plesna skupina Make up. skupina Fresk, glavna atrakcija pa bo nastop ekipe Moped shovva s povsem novim programom*za to priložnost. Prireditev so spočetka poimenovali »Gorenjci za Go-rence«,' zdaj pa je že prerasla gorenjske okvire, saj so sodelujoči iz vse Slovenije, prav tako široko pa bo tudi občinstvo. Prireditev pa je le del dobrodelne akcije, ki v prid invalidov poteka ta teden. Od 3. do 6. junija bodo zbirali različna darila, usluge, denarna sredstva in drugo, s čimer bodo v soboto priredili srečelov. zasebniki, podjetniki in posamezniki pa jih lahko ob do-poldnevih prinesejo na sedež Rdečega križa. Cesta JLA \6. V petek, 7. junija, pa bo za denarne prispevke odprt telefon Radia Kranj (212-825 in 212-826). Poslušalci bodo sporočali, koliko želijo nakazati za invalide na žiro račun Družbe CC humanitarni programi: 51500-609-9006. • D. Ž. V akciji Rdečega križa Slovenije Zbrali veliko uporabnih oblačil V četrtek, 30. maja, je po vsej Sloveniji potekala tradicionalna akcija Rdečega križa Slovenije, zbiranje oblačil, posteljnine in obutve. Prireditelj jo že zdaj ocenjuje kot uspešno, saj so ljudje darovali 182.712 kilogramov uporabnega blaga. Vse je dobro ohranjeno, kar pomeni, da v ljudeh zori spoznanje, da pomoči potrebnim tudi ne morejo darovati česarkoli. Tudi letos je v akciji sodelovalo tisoče aktivistov Rdečega križa, med njimi precej mladine. Posebno zahvalo zaslužijo krajevne skupnosti, delovne organizacije in institucije, ki so pomagale s prevozi ali z začasnimi skladišči. Zbrano blago bodo aktivisti RK kmalu razporedili, uskladiščili in poslali tistim, ki ga najbolj potrebujejo. Del v letošnji akciji zbranega blaga bo šlo pirinskim Makedoncem v Bolgariji in makedonski manjšini v Albaniji, ta čas pa Rdeči križ Slovenije skupaj s slovensko vlado in mestom Ljubljana pripravlja večjo pošiljko pomoči za Kurde in Gruzijo. VESTI Sekcija žena po operaciji dojk Sekcija žena po operaciji dojk z Gorenjske spet vabi na srečanje, ki ga prirejajo vsak prvi četrtek v mesecu. Dobijo se torej v četrtek, 6.Junija, ob 16. uri v prostorih KS Radovljica (nad knjižnico). Članice tudi obveščajo, da julija in avgusta srečanj ne bo, o septembrskem pa bodo obvestile prek časopisnih strani. Tokrat pa prisrčno vabljene! Slepi in slabovidni razstavljajo Ljubljana, 4. junija - Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije ob 71-letnici organiziranega delovanja slepih prireja razstavo v avli Ljubljanske banke na Trgu revolucije 2 v Ljubljani. Otvoritev razstave so včeraj zvečer pospremili s prijetnim kulturnim programom. @©K®I&JMFJIGLAS 6. STRAN PISMA, PODLISTEK Torek, 4. junija 1991 ODMEVI Obrtna zbornica hoče postati partner države Glede na objavljen članek v sredstvih javnega obveščanja z naslovom »Obrtna zbornica hoče postati partner države Slovenijo) podajamo kot resor vlade Republike Slovenije, zadolžen za razvoj drobnega gospodarstva, repliko na članek ter določene pojasnit ve in odgovore v zvezi z očitnim strokovnim nerazumevanjem nove obrtne zakonodaje s strani Obrtne zbornice Slovenije. Res je, da je sprejet nov koncept urejanja obrti in da novi obrtni zakon vsebinsko ne bo več urejal področij, ki po vsebini niso obrt. Razlog za to so spoznanja, da je potrebno za zagotovitev razvoja tega zelo pomembnega dela gospodarstva vzpostaviti tudi temu ustrezen in koeksisten-ten pravni red. Anarhija namreč nikjer ne prinaša dolgoročno uspešnih razvojnih učinkov in rezultatov. Večkrat smo že povedali, kakšen bo novi obrtni zakon, vendar zaradi očitnega nerazumevanja ni odveč, še enkrat ponoviti nekatera dejstva. Vsebina obstoječega obrtnega zakona je namreč veliko bolj splošne narave in tako bolj kot obrtni zakon pomeni lex genera-lis za vsa področja zasebnega dela na gospodarskem področju. Taka zasnova obrtnega zakona je bila prav gotovo koristna v časih, ko ni bilo drugih zakonskih možnosti za vključevanje zasebnikov in njihovega kapitala v gospodarski prostor. Ta zakon je do Nedavnega torej pomenil neke vrste »ventil«, ki je dajal zakonske možnosti zasebne iniciative v gospodarskih procesih. Nova sistemska zakonodaja (zakon o podjetjih ipd.) pa je vzpostavila široke možnosti za vključevanje zasebnikov ter uveljavljanje vseh vrst zasebnih iniciativ. Tako je tudi na področju obrtne zakonodaje napočil čas za sistemsko ureditev tega področja ter vzpostavitev reda, podobno, kot je področje obrti urejeno tudi v zakonodajah razvitih ekonomij, ki ločijo med pojmi obrt, gostinstvo in turizem, trgovina in prevozništvo. Že ob predlogu za izdajo novega obrtnega zakona je bil predstavljen nov koncept urejanja tega področja ter primerjalno pravna ureditev tega področja v zahodnih državah. Pri pripravi predloga za izdajo so sodelovali tudi predstavniki sedanje Obrtne zbornice, ki je pravni naslednik Zveze obrtnih združenj Slovenije. Njihovi predstavniki so se s konceptom v celoti strinjali in predlog za izdajo zakona je bil tudi sprejet. Obrtni zakon naj po novem ureja le področje obrti, saj ima obrt po vsebini dela svoje značilnosti in spe-cifike, ki se razlikujejo od dejavnosti, kot so npr. trgovina, gostinstvo in turizem ter prevozništvo. Vse te dejavnosti se bodo v celoti uredile v zakonih s področja dejavnosti, ki so že tudi v proceduri sprejemanja. Toliko o temeljnem konceptu novega urejanja obrti na Slovenskem. Trditve predstavnikov Obrtne zbornice Slovenije, da se po novem obrt deli v štiri dele, nam torej niso razumljive, saj kot smo že prej omenili, obrt ni mogoče enačiti z dejavnostmi, ki se po vsebini bistveno od nje razlikujejo. Še toliko bolj pa presenečajo trditve in povsem drugačna stališča predstavnikov Obrtne zbornice Slovenije o teh vprašanjih kljub dejstvu, da ves čas tudi neposredno sodelujejo v skupini za pripravljanje obrtnega zakona in se ves čas s konceptom tudi seznanjajo. Njihove pripombe se nikoli niso nanašale na koncept obrtnega urejanja tega področja, temveč zgolj na formalne pripombe glede števila zaposlenih delavcev ter definicijo * obrtnika, ki pa smo jih prvi pripravi zakonskega osnutka v celoti upoštevali. Skrb vzbujajoča pa je ugotovitev, da nekdo, ki želi biti partner države Slovenije govori in piše v sredstvih javnega obveščanja o zakonih oziroma njihovih osnutkih, ki jih niti ne prebere. To izhaja iz njihove trditve, ki pravi, da osnutek novega obrtnega zakona vsiljuje obrtnikom prostovoljno združevanje v obrtno zbornico. Mnenja so namreč, da bi moral zakon določiti obvezno združevanje v obrtno zbornico. Osnutek obrtnega zakona pa v svoji vsebini ureja zgolj pogoje za opravljanje obrtne dejavnosti, dejinira pojem obrtnika, v samo zbornično organiziranost pa se sploh ne spušča. Osnutek obrtnega zakona torej niti ne določa prostovoljnega združevanja niti ne obveznega združevanja v zbornico. Razlog temu je silno preprost. Organiziranost v zbornice je namreč vsebina, ki je urejena v zakonu o zbornicah. Ker ta še vedno velja in ni spremenjen, je za enkrat še vedno določeno obvezno združevanja v zbornice. Bojazen, da bi obrtna zbornica izgubila »člane«, je očitno odveč. Pri tem pa ni odveč opozoriti predstavnike Obrtne zbornice Slovenije, da je v proceduri tudi osnutek zakona o registraciji dejavnosti zasebnikov, ki naj ureja le splošne pogoje za pridobitev -statusa zasebnika in način njegove registracije. V tem zakonu pa je v 8. členu določeno vključevanje zasebnikov v zbornice, vendar, ker je zakon splošne narave in torej ne govori le o obrtnih, ampak o vseh zasebnikih, ki opravljajo dejavnost tako na gospodarskem kot na negospodarskem področju, pa zakon pušča odprte možnosti za različen način zborničnega organiziranja teh subjektov. Ker so na tem področju dejavnosti tako raznovrstne, da jih ni moč spraviti na skupni imenovalec, bo verjetno tudi način njihove zbornične organiziranosti različen, obvezen ali ne, to je vprašanje bodisi posebnih zakonov oziroma sprememb obstoječega zborničnega zakona, ki bo verjetno predvidel združeva-> nje teh subjektov v različne vrste zbornic. Koncept obrtne zbornice, da pokrije vsa raznovrstna področja zasebnikov, pa vsekakor ni sprejemljiv. Primerneje in zlasti koristneje od šikaniranja ter politiziranja s predstavniki vlade, pa bo za obrtno zbornico to, da se začne dejansko ukvarjati z izvajanjem sicer lepo napisanih nalog, ki naj bi jih zbornica opravljala za obrtnike, saj realnost z vrsto težav in zapletov pomeni prav izziv za potrditev njihove vloge v praksi. S takšnim načinom delovanja torej pomoči pri razreševanju vsakodnevnih problemov obrtnikov si bo pridobila dovolj veliko vlogo v slovenskem gospodarskem prostoru in to je pravi način in program dela, ki ga podpira Republiški sekretariat za drobno gospodarstvo in pomeni pot k cilju, postati partner države Slovenije. Viktor Brezar republiški sekretar Spomini na nemško vojsko Januarja 1943, točno 11. 1. 1943, sem se moral javiti v Škofji Loki na vojaški nabor. Spomini na ta dan, ko si se moral odločiti mlad, v starosti 19 let in kako v tej mladosti v svojem življenju in svojih domačih. Zavedal si se, da je pot prisilno mobilizirane vodila samo v Rusijo ali v Francijo. Izbire skoraj ni bilo. Spomnim se, da ni bilo še dovolj organiziranosti, da bi na hitro odšel v partizane. Seveda pa je bilo z dnem nabora vse prepozno. Nisem se več vrnil domov, ampak so nas takoj naložili na vo- jaške kamione in odpeljali v Avstrijo oziroma Celovec in nas razporedili na usposabljanje v zato pripravljene zborne centre. Po treh mesecih smo odpotovali s transportom. V živinskih vagonih nas je na rusko fronto bilo odpeljanih več tisoč. Transport iz Celovca do Ukrajine, točneje do Korostena, je trajal 7 dni. Tam so nas razporedili v montažne objekte. V začetku smo varovali železniško progo, po kateri so se valili transporti vojaštva in drugega materiala za potrebe vojske na fronti. Po nekaj mesecih smo bili premeščeni na fronto pred mestom Kijev. Tam so potekali ostri boji za mesto, v katerem smo tudi večkrat menjali svoje položaje. Po neuspešnih napadih smo se morali dokončno umakniti, seveda s hudimi izgubami. Hudi boji so potekali tudi za mesti Žitomir in Korosten. Divizija, v kateri smo Slovenci predstavljali veliko večino, se je tako razredčila, da je komanda to divizijo dopolnjevala z drugimi narodnostmi, predvsem z Italijani. Dne 6. 12. 1943 sem bil v velikem napadu ruske vojske pred mestom Korosten ranjen. Seveda ni bilo velikih možnosti, da bi ranjence odpeljali v zaledje, ker je bil bliskoviti ruski napad tako močan, da so bili trenutki odločilni za odvoz ranjencev. Vendar se je to meni posrečilo. Transportno vojaško letalo je pristalo nekaj kilometrov za fronto. V to letalo so vkrcali okoli 60 ranjencev in odpeljali v glavno mesto Poljske Varšava. Tam so bili veliki bolniški centri za ranjence. V tej bolnišnici je bilo veliko Slovencev, seveda pa tudi drugih narodnosti. Po trimesečnem zdravljenju sem dobil enomesečni dopust, to je 14 dni bolniškega in 14 dni rednega dopusta, seveda samo do Celovca, ker se Slovenci, ki so dobili dopust do doma, niso več vračali nazaj v svoje enote. Na železniški postaji v Celovcu je prišlo do manjšega zapleta. Tam sem moral pri vojaški kontroli v zbirni center, ki je bil določen za dopustnike iz Slovenije. Na srečo mi je uspelo, da sem takoj odšel nazaj na železniško postajo in se z istim vlakom brez vseh dovoljenj srečno pripeljal v Kranj ob 11. uri zvečer. V Kranju je bila takoj ko je vlak obstal zopet ostra kontrola vojaške policije. V hitri odločitvi, da se tej kontroli izmaknem, skočim iz vagona na drugo stran in sem peš prehodil razdaljo do Škofje Loke oziroma do doma v vas Drago. Doma sem preživel dopust, seveda se nisem pokazal v javno- Alojzij 42 Pod MarijMm varstvom Spomini Slovenca - nemškega vojaka - na drugo svetovno vojno v letih 1941 - 1945. Nekaj časa smo tekli, da smo prišli do prve ruske bojne črte. Ko so nas spustili skozi v nikogaršnjo zemljo, so se preostali spremljevalci umaknili v varno kritje. Vojska je zaradi kamuflaže usmerila s t roj nični in topovski ogenj v drugo smer, kot da bo tam sledil preboj linije. Plazili smo se tiho, čisto pri tleh kakor kače. Bili smo komaj še 100 metrov od upornega bunkerja, iz katerega je neprestano bruhal ogenj. Zaenkrat nas Nemci še niso opazili. Se nekaj grmovja, nekaj razrite zemlje in sem ter tja mrliči. Šli smo že zadnje metre po čistini. Bog ve, ali bo tukaj moj grob ? Marija iz Brezij, Ti Kraljica Slovencev, Pomočnica žalostnih, Upanje trpečih in obupanih, Rešiteljica v nerešljivih zadevah. Pomagaj!« Vojska za nami je še držala zaporni ogenj. Mi nesrečniki smo se pomikali meter za metrom, skoraj centimeter za centimetrom proti bunkerju. Imeli smo pripravljene brzostrelke in ročne granate. Na polije bilo čedalje več vojaške opreme vsake vrste in mrličev, ki so svoj poskus osvojitve bunkerja že plačali z življenjem. Med nami je bila tudi nervoza, obupanost in preplah. Kljub temu da je bilo poletje in silno vroče, sem se tresel po vsem telesu kakor v močnem zimskem mrazu. Po telesu so mi polzele ledenomrzle potne kaplje. Šele sedaj razumem, kako da je našemu Gospodu večer pred svojim trpljenjem, ko je v naprej vedel, kaj se bo z njim zgodilo, tekel krvavi pot. Bog ve, kaj sedaj delajo moji domači. Ali se te usodne minute kdo spominja name, ko se plazim tukaj gotovi smrti naproti. Morda so ravno ta čas kje na polju, morda se mama pripravlja, da bo kuhala kosilo? Bog ve, kaj bi si misli/i, če bi me vide/i ta trenutek v tem položaju ? Moj nebeški Oče! Ti vse vidiš in veš ter vodiš, prosim te pomoči in varstva. Marija, ljuba moja Mati, pomagaj in reši me iz te nevarnosti, če je taka božja volja. Daj, o Mati, da bo ta čas hitreje tekel in da bo kmalu padla rešitev. Bilo nas je pet. Enote za nami so tako pritiskale proti Nemcem, da so bili oni v bunkerju ves čas angažirani z obrambo in se ni nihče nadejal, da se jim kdo približuje. Rusi so nekaj sto metrov dolgo linijo popolnoma zadimili, potem pa organizirali na naši levi strani napad na nož. Razvil se je močan boj, nam pa je ta čas uspelo priti v neposredno bližino bunkerja. Šele tedaj so nas tudi opazili in odprli proti nam ogenj iz vseh lin in cevi. Naš soborec se je med tem splazil do zidu in skozi strelno odprtino vrgel ročno granato. Močno je počilo in streljanje je v hipu ponehalo. Ranjen Noč in dan pretakam solze, jokati ne preneham. Silna nesreča je zadela sveto mesto, moje ljudstvo neizrečeno velika nadloga. Če grem na polje, glej, z mečem pobite, če pridem v mesto, glej, od lakote oslabljene. Tudi preroke in duhovnike so odpeljali v deželo, ki jo ne poznajo. Ali si popolnoma zavrgel svoje ljudstvo. ali se ti sveto mesto ne studi? Zakaj nas tepeš, ali ni upanja, da ozdravimo? Upali smo na mir, pa ne pride nič dobrega, čakali, da ozdravimo, pa glej sama groza! Jeremija 14, 17 - 21 S tem zaključujemo podlistek. Celoten tekst lahko preberete v knjigi z istim naslovom, ki bo v kratkem izšla pri Gorenjskem glasu. sti, ker se nisem hotel več vrniti v enoto, ki je bila takrat nekje v Ukrajini. Po dopustu sem se priključil minerskemu vodu narodnoosvobodilne vojske, ki je takrat deloval na območju Osolni-ka na Loškem območju. Ravno v tem času pa se je formiral Škofjeloški odred, minerski vod je postal potem sestavni del tega odreda. V Škofjeloškem odredu je bilo veliko dezerterjev iz nemške vojske. Bili smo dobri borci, med nami ni bilo nobene razlike od ostalih borcev niti ni bilo kakršnih koli pritiskov zaradi prejšnje udeležbe v nemški vojski. Zaradi vojaških veščin in zanesljivosti smo dodeljeni v udarno četo tega odreda. Dne 24. 3. 1945 v zadnji ofenzivi nemških in belogardističnih čet, sem bil hudo ranjen na Starem vrhu. Po okrevanju sem bil dodeljen Komandi mesta Škofja Loka, kije bila takrat v Martinj vrhu. V zaključnih bojih enote, ki so bili na območju Škofje Loke, smo po Selški dolini 11.5. 1945 prišli v Škofjo Loko in Kranj. Ne morem se strinjati s spomini tov. Alojza Žiberta, tudi Slovenci smo bili dobro vojaki, čeprav v nemški vojski. Nad nami ni bil izvajan noben teror v nemški vojski, še manj pa v Škofjeloškem odredu. Franc Gaber Pungert 3 Spoštovana gospa urednica! Nisem stalni naročnik Vašega cenjenga časopisa, če se spomnite, sem ga z Vašim posredovanjem naročil za čas, ko izhajajo spomini kolega Žiberta na grozote Vzhodne fronte. Ta pretresljiva in doživeto opisana Golgota na krvavih poljanah Ukrajine me je tako pritegnila, da težko čakam na naslednje nadaljevanje. Mogoče jaz to bolj čustveno doživljam, ker sem to izkusil tudi sam, moram pa priznati z mnogo manjšimi napori, žrtvami ter mnogo več sreče. Seveda sem naročil tudi njegovo knjigo, ki bo izšla v Vaši založbi. Že na Glasovi preji sem izkoristil priložnost, da se zahvalim vodstvu in uredništvu Gorenjskega glasa za pogum, da ste tako uspešno prekinili dolgoletni molk o naših usodah. Dovolite mi, da to storim še enkrat. V Vaši 40. številki, 24. maja letos, pa sta bila v prilogi Odprte strani v rubriki »Prejeli smo« objavljena dva prispevka, ki obravnavata zbor mobiliziranih Gorenjcev v nemško vojsko, kije bil 19. aprila letos v Kranju in sem se ga tudi sam udeležil. Resne pomisleke imam k delu prispevka »Vtisi z zborovanja« kolege Franca Mraka iz Stanežič pri Ljubljani, čeprav se z drugimi njegovimi ugotovitvami, vtisi in mnenji v glavnem strinjam. Ne morem pa se strinjati in verjetno ne samo jaz s predlogi in sugestijami, ki so razvidne iz naslednjega objavljenega teksta: »Udeleženci zborovanja smo več pričakovali. Bili smo prepričani, da ima pripravljalni odbor povezavo z Nemčijo in da bomo prejeli vojno odškodnino ali stalno podporo za preživeta leta v nemški vojski. Če že ne to, pa vsaj majhno miloščino. Tudi to bi sprejeli. Sicer pa je sedanji odbor naredil veliko, čutiti je bilo, da so se člani trudili. Moja želja pa je ta, da bi se novi odbor povezal z bojevniškimi organizacijami v Nemčiji in preko njih z velikimi koncerni za kakšno solidarnostno pomoč. Gotovo bi nam kaj dali. Samo povedati jim je potrebno, kako smo bili zaradi udeležbe v nemški vojski vseh 45 let prezirani in poniževani. Ni potrebno, da bi pomoč zahtevali, prosimo pa lahko.« Moja stališča do navedenih predlogov pa so naslednja: 1. Pripavljalni odbor Gorenjskega združenja, predvsem pa njegov dosedanji predsednik kolega Zibert so naredili za dosego naših moralnih in materialnih pravic in seznanjanja slovenske javnosti z našimi problemi mnogo več, kot je bilo v obstoječih razmerah sploh mogoče pričakovati. 2. Prepričan sem, da bosta novo- izvoljena odbora na Gorenjskem in Štajerskem uspešno nadaljevala dosedanje delo, za dosego naših še neizpolnjenih realnih zahtev, ki jih še morata izpolniti Republika Slovenija in Zvezna republika Nemčija. Energično pa nasprotujem ponižujočim prošnjam »vsaj za majhno miloščino«. Ničesar ne bomo prosili, zahtevali in borili se bomo za to, kar nam pripada po božjih m človeških zakonih. Če se hoče kolega poniževati, naj se sam, prepričan sem, da se društvo oz. Združenje ne more in ne sme. 3. Potrebo po povezavi z bojevniškimi organizacijami v Nemčiji naj ocenijo upravni odbori združenj, nobene potrebe pa ni, da bi preko njih moledovali za miloščino. Ne vem, kako na to gledajo drugi kolegi, sam sem prepričan, da moramo kljub letom držati glavo pokonci in imeti toliko ponosa, da ne bomo beračili in "> poniževali. Tudi sam sem bil v ujetništvu večkrat lačen in skočil za plesnivo skorjico kruha, ki sem jo opazil med tiri, toda kljub lakoti nisem prosil takrat, še manj pa sem to pripravljen storiti danes. Kljub povojnim šikanom nas je večina za delo sposobnih, čeprav z delom na stara leta, uspelo prislužiti svojo pokojnino in s tem kolikor toliko zajamčeno varnost na stara letače pa živi kdo od kolegov brez lastne krivde le zaradi tega, ker je bil v nemški vojski v nemogočih življenjskih razmerah, pa naj o tem, obvesti svoje Združenje, prepričan sem, da bomo s skupnimi močmi našli način, da mu pomagamo. Tone Logar Ljubljana G. Bogataj! To kratko pismo je naslovljeno na vas - kdorkoli ste že -predvsem zato, ker so vaše pripombe v časopisu vedno zelo objektivne in resnične in zato zelo spoštovane. Gorenjski glas z zanimanjem berem predvsem zato, ker pišete o znanih krajih - ljudeh - dogodkih v Sloveniji in izven nje, ki nas še zanimajo - pa čeravno smo doma na "tujem" že zelo dolgo. Tistih "nas", ki se zanimamo, je vedno manj, in tega ste več krivi Slovenci v domovini, kot mi na tujem. Mnenja in pritožbe bralcev so zanimive za nas zunaj v svetu včasih zelo žalostne, ko vidimo, kako ozkogledni in malenkostni so Slovenci doma. Kako morete pričakovati od nas na tujem, da postanemo zavedni Slovenci, ko pa vas je toliko doma, ki še ved-no blodijo in plavajo v zamazanih in smrdljivih vodah. Že to, da je treba poslati to pismo na "ulico Moše Pijade", je za zavednega in zgodovinsko vsaj malo informiranega človeka pest soli na narodno rano. Zakaj ne imenovati ulice po Slovencu, namesto po botru jug0', boljševizma. Bolje bi bilo, da bi ulico imenovali po izdajalcu "Miklove Zale", kar je slovenska resnična zgodovina. Smešne so pripombe ljudi, ki so toliko let brodili v "nevednosti". Imam "žlahto" na skrajnem robu slovenskega političnega politično odgovornega življenja-Za ljudi "with open mind" ni uf lo težko izvedeti resnice. Kdo je napisal: "Oči imajo, pa ne vidi- J°"!? ... 1 Jaz sam sem hotel živeti poa svobodnim soncem ", laži enih aH drugih - tudi z malo soli mi gre~ do v slast. Gospa, pa drugič kaj več! S slovenskim pozdravom Jože La" Zaradi čedalje večjega zant' manja bralcev za sodelovanje v rubriki Odmevi in Prejel* smo, priporočamo, da Prt' spevki niso daljši od dveh tipkanih strani (60 vrstic). Le tako lahko zagotovimo pravočasno objavo čimveč pisem-Uredništvo si pridržuje pravico, da predolge prispevke ustrezno skrajša tako, da nt bistveno okrnjena vsebina sporočila oziroma, da zavrne objavo. Vsi prispevki morajo biti podpisani s polnim imenom in naslovom. Uredništvo KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Miha Pogačnik: Festival na Bledu bo IDRIART STOPA V POKRAJINO Bled - Idriart, organizacija za razvijanje medkulturnih odnosov z umetnostjo, praznuje letos v francoskem Chartresu svojo desetletnico prirejanja festivalov. Takoj zatem se festivalsko dogajanje seli na Bled - od 4. do 11. avgusta. O letošnjih posebnostih je v pogovoru govoril Miha Pogačnik, violinist in predsednik Idriarta, ko je te dni urejal podrobnosti o dogajanju s soorganizatorjem blejskega festivala agencijo Agens. Miha Pogačnik je v določeni meri človek ekstremov. Potem ko je na pogovor o festiva-}u Idriart, katerega ustanovitelj JtJ duhovni ter siceršnji vodja Je, prihitel dobesedno izpod Triglava, je takoj začel pripovedovati o Mongoliji, deželi, ki jo Pravzaprav izredno malo poznamo, ker je preveč oddaljena, vendar spet ne toliko daleč, daje ne bi dosegel festival Idriart. Razumljivo je, da ste polni vtisov o tej za nas daljni deželi, toda se prej vprašanje - ali letošnji festival Idriart avgusta na Bledu bo? Zaradi negotovih časov se Zdaj kar pogosto odpovedujejo Prireditve, tujci malo ali nič več ne tvegajo potovanja k nam. Idriart'pa je evropski festival... "Festival na Bledu vsekakor °o. V programu, tako glasbenem kot tudi na drugih festivalskih prireditvah od tečajev, Predavanj in podobnega sodeluje kar nekaj evropskih strokovnjakov, pa tudi udeleženci 12 evropskih držav so že prijavljeni za blejski festival. Manjkajo le še prijave domačih udeležencev, verjamem, da bodo tako kot doslej iz slovenskih in tudi jugoslovanskih krajev. Festival Idriart je bil doslej kar šestkrat organiziran na Bledu, kar ni uspelo nobenemu drugemu kraju doslej. Mislim celo, da se mora festival tu na Biedu 'dogoditi' še posebej zdaj v tem za Slovenijo res prelomnem času." Letos se bo od aprila do okto- '■ bra po vsem svetu od Irkutska pa do Nairobija zvrstilo devet festivalov Idriart. Za festival je to jubilejno leto, julija boste v francoskem Chartresu proslavili desetletnico Idriarta, to bo tik pred blejskim festivalskim dogajanjem. Ali Idriart ob jubileju doživlja kakšne spremembe? "Jubilej je vsekakor priložnost tako za pogled nazaj in tudi naprej. V zadnjih devetih letih je na več kot 30 festivalih Idriart sodelovalo več kot 25.000 ljudi po vsem svetu: festival je povezal narode od vzhoda proti zahodu, od juga proti severu, udeleženci so lahko doživeli moč umetnosti, ki podira vse temelje. Na festival v Chartres bodo prišli udeleženci iz vseh evropskih držav, kjerkoli Idriart že poznajo, posebno zanimanje pa seveda velja med vzhodnimi državami. Chartrovsko idriartovsko dogajanje ima seveda jubilejni program, posebej zanj sestavljen, tako kot je sestavljen za vsako festivalsko dogajanje posebej. PEVSKO SREČANJE MLADIH Pretekli mesec smo v okviru dogovorjenih prireditev ZKO gorenjske, v organizacijski izvedbi ZKO Jesenice, tam lahko poslušali dve zborovski prireditvi, ki sta generacijsko pomenili Pravzaprav skrajna robova te obsežne dejavnosti. To sta bila: Srečanje upokojenskih zborov, ter Srečanje otroških in mladinskih zborov Gorenjske. Ker pač na mladih svet stoji, s tem pa tudi prihodnost naše zborovske pesmi, nekaj misli prav o tem. Kot Je bilo že objavljeno, je nastopilo skupno osem zborov: trije iz jeseniške občine, ter po eden od drugih petih ZKO, manjkal pa je Predstavnik iz Škofje Loke. Kar smo slišali, je verjetno tista ra-Ven, ki ga v danih pogojih trenutno Gorenjska premore. Stanje P° šolah je zaskrbljujoče; kot so povedali zborovodje, je skoraj Povsod opazen osip te dejavnosti, za osnovni vzrok takemu stanju, pa navajajo predvsem pomanjkanje glasbenih pedagogov, •ako brez želja po iskanju krivca, nehote pride v obravnavo naš šolski sistem. Dejstvo namreč je, da ta v svojem nenehnem spreminjanju in iskanju novega, ni znal dograjevati na že preizkušenih vrednotah. Lep primer je ukinitev pedagoške akademije, kije našim šolam kontinuirano zagotavljala pedagoški kader za glasbeno vzgojo. Glasbena - pevska vzgoja se mora začeti že dovolj 28odaj, da že otroku privzgojimo pravi pevski ton, da bo znal razlikovati enostavno povedano - med petjem in dikcijo teksta na določenih višinah, kar dandanašnji ni povsem jasno niti nekate-r"n odraslim: očiten primer so naši igralci, pa razni zabavni in narodnozabavni ansambli, ki svoje »pevske dosežke« prodajajo nevednim kot vrhunske kulturne vrednote. V povedanem smislu je bilo opaziti razlike tudi na letošnjem ječanju. Tako sta se pri otroških zborih pevskemu bistvu najbolj Približala Otroški zbor OŠ Jurija Vege iz Moravč pod vodstvom ganeta Habeta in Otroški zbor ŠKD Prešernov rod iz OS Zirov-nica pod vodstvom Darje Kolenc. V celoti je prireditev lepo UsPela, saj so mladinski zbori pokazali lepo pevsko znanje, predstavljen program pesmi pa je bil skrbno izbran, še neizpet s pou-?arkom na slovenskem ljudskem izročilu. Posebej razveseljiv pa mi • obisk poslušalcev, med katerimi je prevladovala večina "nadih, sovrstnikov nastopajočih, kar najbrž dovolj pove in nam narekuje, da bomo storili vse, da bo še naprej obveljal rek, da 'mo Slovenci narod pevcev. Mihael Plajbes _ NENAVADNA SIMFONIJA Jesenice, Kranj - Jutri, v sredo, ob 12. in ob 19.30. uri bo v organi-j\ClJ< agencije Agens, Glasbene mladine Slovenije in Glasbene ,n|adine Belgije v Gledališču Tone Cufar koncert nenavadne glas-e. Na glasbeni prireditvi z naslovom Simfonija zapuščenih predmetov, nastop je podprl kranjski Merkur, bo nastopil gost letošnje J^'janske Druge Godbe Max Vandervorst. V enournem glasbe-jrn programu bo glasbenik igral na nenavadne instrumente kot b° cajnik. sesalec za prah, vedro z vodo in podobno. Omeniti je tre-snpda ne Sre za varietejsko predstavo, pač pa za resen glasbeni ek-ienrnent, zanimiv za mlado in odraslo občinstvo. Koncert bo po-c^v" tudi v Kranju in sicer v četrtek, 6. junija, ob 12.30 v kinu SALON POHIŠTVA KRANJ, Gorenjski sejem tel.: 216-276 Del cas pon.. tor . sreda od 12 - 19 ure čet., pet od 8. - 15 ure, sobota od 8 12. ure Nekaj posebnega bo letos tudi blejski Idriart: odločili smo se namreč udeležence dvigniti s sedežev in jih popeljati po slovenski pokrajini. Štiri dni bo festival potekal tako kot doslej s koncerti v Festivalni dvorani, na blejskem otoku in na gradu ter s tečaji od narodnih plesov, zborovskega petja, predavanj o antropozofski medicini, wal-dorfski pedagogiki in vsem drugem na osnovni šoli Bled. Peti, šesti, sedmi in osmi dan pa je namenjen dogajanju v pokrajini: od Sentjošta, Križne gore do Crngroba v Škofjo Loko s koncerti, odlomki škofjeloškega pasijona. Naslednji dan bo ob slapu Savica uprizoritev Prešernovega Krsta pri Savici, tečaji v Studorju, predstavitve domače bohinjske obrti in kulture sploh ter koncert v cerkvi v Srednji vasi. Tretje popotovanje bo povezalo Vršič, Trento in Idrijo z Bledom: dogodka dneva bosta koncerta za violino in kitaro ob izviru Soče ter nastop Slovenskih madriga-listov na dvorišču Idrijskega gradu. Festival se zaključuje na Ajdni nad Žirovnico s krstno izvedbo skladbe o Ajdni Lojzeta Lebiča." Če bo festival Idriart z novo, malce spremenjeno podobo na Bledu uspel, boste te festivalske novosti - namreč spoznavanje udeležencev z ljudmi in pokraji- no, v kateri se festival dogaja, uporabili tudi pri vseh drugih festivalih v tem in naslednjem letu? "Tako je. Zamisel, ki bo prvič stekla na Bledu, je namreč zelo zanimiva, pomeni dejansko veliko novost in od uresničitve si mnogo obetam. Zato je tudi tako pomembno, da festival na Bledu bo. Od tega je namreč tudi do neke mere odvisno festivalski program v naslednjem letu. Takrat bi namreč radi uresničili zamisel o dobre tri tedne trajajočem potovanju 1000 mladih z vlakom iz Prage, Berlina in drugih zahodnih mest do Irkutska in Ulan Batorja, skratka do Mongolije in nazaj v Prago. Ta kulturni vlak naj bi se ustavljal v različnih mestih sedanje Sovjetske zveze, vsekozi s kulturnimi prireditvami. Idriart bi na ta način poskusil prikazati mladim zahodnjakom delček Azije, kot jo zagotovo ne poznajo, to gigantsko kulturno premikanje po železnici tja do Kitajske, ko se širina tirnic spremeni, pa bi bilo seveda pomembno tudi za tamkajšnje ljudi. Zaključek festivala bo v Pragi, organizator pa si prizadeva za pokroviteljstvo predsednika Havela." Glasba je na neki način sporazumevanje med ljudmi, je svojevrsten jezik, ki se razume tako v koncertnih dvoranah kot kjerkoli drugje. Imate v mislih še kakšne nove, nenavadne načine, da bi ljudem omogočili sporazumevanje preko glasbe? "Ko bom septembra znova v Sovjetski zvezi, bomo pripravili nekaj dogodkov tudi v puščavi Gobi, ki je, tako pravijo, dejanska zibelka civilizacij. Idej seveda ne manjka: sliši se res fantastično, vendar je uresničljivo - čez kakih pet let bi rad organiziral nekakšno kulturno karavano iz Kirgizije do Tibeta, da bi udeleženci lahko spoznali na kraju samem bogastva azijske kulture." # Lea Mencinger, foto: Jure Cigler SODOBNE BRITANSKE NOVELE Prejšnji četrtek so na literarnem večeru v Gimnaziji Kranj predstavili novo knjižico z naslovom Intenzivnost. Ocenjeval jo je dr. Tone Pretnar, docent za primerjalno slovansko književnost s Filozofske fakultete. Kranj, 2. junija - Štiri mlade prevajalke Nuša Rozman, Nataša Stritih, Iva Rizner in Monika Gašperič so si izbrale vsaka po eno novelo predstavnikov najmlajše generacije angleških literatov in jih prenesle v slovenščino. Vse štiri novele - Kako pa kaj vaš vrt?, Radžastan, 1987, Intenzivnost in Leviatan - so v izvirniku izšle leta 1988. Delo mladih prevajalk, ki so članice prevajalske delavnice na gimanziji, je na literarnem večeru ocenjeval dr. Tone Pretnar. Pohvalil je delo prevajalske delavnice, ki zadnja tri leta vsako leto izda vsaj eno delo. Na kratko je orisal skupne, povezovalne točke vseh štirih novel, ki so po njegovem strnjene predvsem v eno: vsem zgodbam je lasten pripovedovalec, ki se v toku pripovedi poistoveti z enim od drugih navzočih junakov zgodbe. Prevajalke so uvajale tudi anglicizme, za kar pa jih, po mnenju dr. Pretnarja, ne smemo kriviti, saj so skušale ohraniti naravne tekste. Svoje ocenjevanje dela je zaključil z zahvalo prevajalkam in željo, da bi prevajalska delavnica Gimnazije tudi v prihodnje iz dajala tako prikupne in drugačne knjige. V izvrstni interpretaciji smo lahko poslušali še Lucijana Adama, ki je predstavil zadnjo novelo v knjižici, Leviatan, avtorja Philipa Ridleyja. • Mojca Peternelj, foto: Jure Cigler KULTURNI KOMENTAR LEA MENCINGER NEMOGOČE JE MOGOČE Če si je kdo še delal kakšne utvare, da bo v sedanjih časih mogoče kulturne programe napajati v celoti in še naprej pri dosedanjih jaslih, so se mu morala s toplejšimi dnevi takšna pričakovanja stopiti kot lanski sneg. Ponekod že razmišljajo o najbolj črnih scenarijih ter izbirajo mesarico Krpanovih izmer, da bodo posekali, kar ne bo šlo pod pričakovano finančno marelo. Da bo ta pokrila komaj kaj več kot glavo, komolci in noge pa bodo mokri, je tudi že jasno. Na izbiro pa, vsaj to je nekaj, je več poti. Najlažja je črnogledost, tarnanje in bledo utripanje do ne-razpoznavnosti okleščene dejavnosti. To bi bilo podobno gledališču, ki zmore le eno premiero v sezoni, pa še ta je monodrama za igralca brez namestnika. - Možno pa se je v teh nemilih časih obnašati tudi drugače, tako kot se je SNG Maribor. Za udeležbo njihovega Fausta na velikem gledališkem festivalu poleti v Mehiki je bilo, kot vsi vemo, premalo denarja, republiška kulturna vreča je zmogla podpreti le gostovanje predstave Vena Tauferja Odisej in sin. Ambiciozni in v duh sponzorstva pri Slovencih verujoči mariborski gledališčniki so imeli prav: sponzorjem in občinstvu so po grešno dragih vstopnicah za predstavo Fausta ponudili možnost, da se je vsak, kdor se je hotel (in zmogel) počutil sponzorja slovenske gledališke kulture. Najbrž ni bilo med njimi ravno veliko brezposelnih mariborskih delavcev, le-ti ne bi zmogli po tisoč ali več din vredne vstopnice. Prav gotovo pa so tudi oni in vsi drugi, ki si niso mogli privoščiti takšne oblike sponzorstva, imeli dober občutek - gledališče bo poneslo slovensko gledališko umetnost na ogled velikemu svetu. Toda ni treba, da se ravno na tako velike in izjemne kulturne dogodke (in pretrese) lepijo sponzorske želje, ki, verjeli ali ne, spijo v marsikaterem sleherniku, da o podjetjih ne govorim. Le prebuditi jih je treba, drugače se stvari ne premaknejo. Ni namreč vse, če nekdo podpre gledališko predstavo - če ostanemo še naprej na gledališkem področju - le s čevlji ali garderobo in se zato pojavi v gledališkem listu. Od tega sicer gledališče preživi do druge predstave. Velikih zamahov in korakov v novosti in poskuse, ki premikajo zakoreninjene stvari in zaradi katerih nenadoma prav vsi deremo v gledališče, kot bi ga šele odkrili - pa s tem ni. Tudi ni na tak način zbrati denarja za obnovo najbolj izpostavljenega dela vsakega teatra -odrskih desk, da o drugih sodobnih in očem gledalca sicer skritih tehničnih priprav, niti ne izgubljam besed. Toda vse na tem svetu je mogoče, pravijo tisti, ki so uspešni. Če v ljudeh dremlje nagnjenje, da kaže (tudi z denarjem) podpreti vsako pravo stvar, je treba tudi verjeti, da so jih ljudje v kulturi sposobni prepričati. Samo za to gre. KONCERTA GLASBENIH ŠOL Škofja Loka - Jutri, v sredo, ob 17. uri bo v kapeli Puštalskega gradu tradicionalni zaključni koncert učencev škofjeloške Glasbene šole. Izbran spored bodo izvajali najboljši učenci -solisti in instrumentalne skupine. Ob tej priložnosti bo javno predstavljen tudi prvi del obnove Puštalskega gradu za potrebe Glasbene šole in tudi obnovljeni koncertni klavir Steinway. Kranj - V četrtek, 6. junija, ob 19. uri se bodo na zaključnem koncertu v dvorani Glasbene šole Kranj predstavili najboljši učenci. Šola s tem aaključuje brez dvoma uspešno šolsko leto, saj so njeni učenci sodelovali na republiškem in zveznem tekmovanju ter na drugih javnih prireditvah. Nekateri med njimi so se uspešno vključili tudi v poklicno izobraževanje na srednji stopnji. Program koncerta obsega dela baročnih, klasičnih, romantičnih ter sodobnih skladateljev. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - Slavistično društvo Iskre srednje šole Kranj prireja danes, v torek, ob 19. uri v šolski predavalnici predavanje dr. Mirana Hladnika o trivialni literaturi in o antologiji slovenske pornografske poezije. V Prešernovi hiši je na ogled razstava del likovnih umetnikov - maturantov in pedagogov kranjske gimnazije. V galeriji Mestne hiše razstavlja akad. slikar Janez Hafner. V baročni stavbi Gorenjskega muzeja, Tavčarjeva 43, je na ogled zgodovinska razstava o Gorenjski med prvo in drugo svetovno vojno. JESENICE - V Kosovi grašči ni je na ogled peta pregledna razstava izdelkov predšolskih otrok z naslovom Otrok in plastično oblikovanje. RADOVLJICA - Danes, v torek, ob 19.30 bo v dvorani radovljiške knjižnice predaval dr. Cene Avguštin o utrdbah in gradovih na radovljiškem območju. V Šivčevi hiši je na ogled razstava ilustracij akad. slikarja Andreja Trohentarja. V avli občine Radovljica so na ogled fotografije Petra Paula VViplingerja. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega muzeja je na ogled razstava slik Pavleta Sedejo. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V Groharjevi galeriji razstavlja akad. slikar Marij Vrenko. ŽELEZNIKI - Muzejska zbirka je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 13. ure. Ob nedeljah in izven tega časa je ogled možen za najavljene skupine. KAMNIK - V kavarni Veronika je na ogled razstava aktov akad. slikarja Dušana Lipovca. DOBRODELNI KONCERT Kranj - V kranjski župnijski cerkvi bosta jutri, v sredo, ob 20. uri nastopili mezzosopranistka Sabira Hajdarevič in organistka Angela Tomanič. Koncertni program, katerega izkupiček od vstopnine obe umetnici namenjata osnovni šoli v poplavljenih Lučah, obsega arije pri nas redko izvajanih maš, dela starih glasbenih mojstrov od Tradella, Bacha, Rossija in Haendla. V program sta vključili tudi arijo iz oratorija Mesija in arijo iz pasijona po Mateju. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Predlog zakona po hitrem postopku Nova obdavčitev osebnih dohodkov Ljubljana, 30. maja - Kot je novi finančni minister v slovenski vladi Dušan Sešok omenil že na prvi svoji novinarski konferenci - takrat je dejal, da o novi obdavčitvi nadpovprečnih OD razmišlja dolgoročno -je po današnji seji slovenskega Izvršnega sveta že pred nami predlog kratkega zakona, ki uvaja nove, kar občutno velike davke na osebne dohodke. Naj takoj povemo, da bodo davke plačevala podjetja (torej ne neposredno prejemniki OD), ki s svojim povprečjem presegajo povprečni OD v gospodarstvu Slovenije v preteklih treh mesecih. Kot osnovni motiv za predlog nove obdavčitve nadpovprečnih osebnih dohodkov je v obrazložitvi navedeno dejstvo, da se je v Sloveniji v družbenih podjetjih - naj ob tem poudarimo, da bodo obvezniki za plačilo davka le podjetja, v katerih je več kot polovica premoženja v družbeni lastnini - popolnoma ustavilo investiranje, kar bolj kot nelikvidnost, stečaji in povečevanje brezposelnih ogroža naše bodoče zmožnosti, da z delom in vključevanjem na odprte trge. preživimo. V podjetjih je očitno prevladala miselnost, da se v obdobju pred privatizacijo ne splača vlagati, saj bi se s tem premoženje, ki bi ga bilo potrebno odkupiti, le povečevalo, kar seveda ni v interesu tistih, ki se na odkupe pripravljajo. Namesto tega se celotni ustvarjeni dobiček deli v osebno potrošnjo, ki ponekod presega razumne meje in s tem v bistvu podjetje siromasi ter jemlje perspektiva. Poleg tega, taka poslovna politika ustvarja socialne napetosti, na kar opozarjajo tudi sindikati. Republiški sekretar za finance je kot avtor zakona posebej poudaril, da namen zakona ni v fiskalnih učinkih - po oceni naj bi se po tem zakonu, ki naj bi veljal od 1. junija pa do konca leta 1991. zbralo 600 milijonov dinarjev - pač pa bodo zbrana sredstva izključno namenjena za lajšanje bremen tistih podjetij, ki so pred stečajem, pa bi si s finančno pomočjo lahko opomogli, ter lajšanje položaja tistih, ki jim grozi brezposelnost. Ob znani "luknji" v republiškem proračunu, so prav pri sredstvih za ta namen največji primanjkljaji. Predlog zakona predlaga novo davčno obveznost za podjetja (torej ne velja za zavode in upravne organe!), ki presegajo povprečne OD v gospodarstvu republike za več kot 20 odstotkov. Pri tem naj bi se uporabljala progresivna lestvica, ki se začenja s 5 odstotki in konča pri preseganju povprečja za več kot 60 ostotkov s 23-od-stotnim davkom. Kot davčna osnova naj bi se upoštevali vsi osebni prejemki (bruto OD, nadomestila OD, sredstva iz skupne porabe razen odpravnin in pomoči, sredstva za prehrano na delu in zamudne obresti za zakasnele OD), razen OD namenjenega za solidarnost. Davek naj bi se plačal pred dvigom OD. Zakonski predlog je Izvršni svet poslal še isti dan v Skupščino Republike Slovenije in zahteval sprejem po hitrem postopku. Pri obravnavi v vseh treh zborih je bilo nanj veliko pomislekov, zato so bili sprejeti tudi različni - neusklajeni sklepi. • Š. Žargi IZ GOSPODARSKEGA SVETA WTC center ob Smeltu 25. aprila je minilo leto dni, odkar je bila World Trade Centru Ljubljana podeljena licenca VVorld Trade Centres Association! ki ima po svetu že 235 članov. Septembra lani je ljubljanski center začel delovati, začasno v prostorih Smelta, ki njegov ustanovitelj, in se tako povezal s 165 podobnimi centri po svetu. V ljubljanski center se je doslej včlanilo že 65 podjetij, med njimi jih je 25 vključenih elektronski komunikacijski sistem WTC Netvvork, več kot 200 slovenskih poslovnežev pa pri poslovanju s svetom že uporablja storitve na osnovi članske kartice WTC Ljubljana. Smelt je kot ustanovitelj WTC Ljubljana zdaj objavil, da začenja z drugo fazo tega projekta, ki vsebuje izgradnjo novega poslovnega središča, obsegalo bo poslovno zgradbo s pisarniškimi, konferenčnimi in razstavnimi prostori, hotel in servisno trgovski center. Novi objekti se bodo smiselno povezovali s poslovno stavbo Smelta na Titovi 184. Smelt že zbira povpraševanje za najem poslovnih prostorov ter interesente za nakup servisnih prostorov v servisno trgovskem centru (manjši trgovski lokal, butiki, samopostrežna trgov ina. bistroji. butiki. samopostrežna trgovina, bistroji. restavracije, potovalne agencije, banke, pošta itd.), ki bodo namenjeni zaposlenih in obiskovalcem WTC-ja. Izvozni presežek gorenjskega gospodarstva Gorenjsko gospodarstvo je po podatkih Narodne banke v prvih treh mesecih letošnjega leta izvozilo za 120.40 milijona dolarjev blaga, od tega 97 odstotkov na konvertibilno območje. Uvoz blaga pa je v tem času znašal 104,54 milijona dolarjev, od tega 99 odstotkov s konvertibilnega območja. V uvozu je imel repromateri-al 86.1-odstotni delež, oprema 7,7-odstotnega. blago za široko potrošnjo 6.2-odstotnega. Pokritje uvoza z izvozom je bilo na Gorenjskem 115,2-odstotno, na konvertibilnem območju 113.6-odstotno. v Sloveniji pa je bilo 82.7 odstotno, na konvertibilnem območju 81,6-odstotno. Gorenjsko gospodarstvo je ustvarilo za 15 milijonov dolarjev presežka, od tega 14 milijonov dolarjev na konvertibilnem območju. Zmota lesarske šole 1. delavnica za mizarje in druge lesarje Gorenjske o površinski obdelavi lesa 13. maja letos je bila resnično prva tovrstna izobraževalna oblika po naročilu Medobčinskega sklada za izobraževanje delavcev pri obrtnikih Kranj ter v izvedbi DEPL Ljubljana in dipl. inž. Marije Stanovnik. V zadovoljstvo sklada in izvajalcev se je je udeležilo 23 delavcev pri obrtnikih in pet obrtnikov. Obrtna zbornica Slovenije - sekcija za lesarstvo s to uspešno obliko izobraževanja delavcev pri obrtnikih nima nobene zveze, razen tega, da jo iz neznanih vzrokov odklanja. Zato je prisvajanje prvenstva škofjeloške srednje šole za lesarstvo iz leta 1988 smiselno le v relaciji do slovenske lesarske sekcije, nikakor pa ne do gorenjskega sklada. Posebnost te izobraževalne oblike je prav v tem, da je nad-tovarniška in torej ne daje prednosti nobenemu proizvajalcu, ampak skuša navzočim objektivno predstaviti prednosti in slabosti posameznih domačih in tujih materialov. Da je ta izobraževalna oblika uspešna, dokazuje podatek, da se jo je na štirih delavnicah udeležilo že nad 100 delavcev in obrtnikov. Stane Jesenovec kiubldofenos Tudi škofjeloška Gorenjska predilnica se bori za preživetje Taki kot smo, ne bomo preživeli Do konca leta bodo zaposlenost zmanjšali še za sto ljudi, vendar jih bodo odpustili le približno 30. Škofja Loka, 31. maja - Gorenjska predilnica v Škofji Loki se tako kot mnoge naše tekstilne tovarne bori za preživetje, vendar ne brez upa, kakor je denimo že usahnilo v tržiškem BPT in bo nemara kmalu v kranjskem Tekstilindusu. Trg je tekstilce resnično krut, nedvomno jih bo krepko oklestil. Na 15 odstotkov manjšo proizvodnjo in 30-odstotno manjšo zaposlenost v primerjavi z začetkom lanskega leta računajo tudi v Gorenjski predilnici, zaposlenost so doslej z 839 že zmanjšali na 719, ob koncu letošnjega leta naj bi jo na približno 600 zaposlenih, nekaj jih bo delo imelo v novem podjetju, nekaj jih bodo upokojili, nekaterim priskrbeli delo drugod, le približno 30 jih nameravajo odpustiti. Trg je za tekstilce krut, zahteval bo svoje, takšni, kot smo, ne bomo preživeli, pravi direktor Gorenjske predilnice Miha Ješe, ki je vodstvo tovarne prevzel aprila lani. Že sredi lanskega leta so zastavili nekaj akcij, ki naj bi dale rezultate v drugi polovici letošnjega leta, gre predvsem za večji izvoz, oblikovanje profitnih centrov in ustanovitev specializiranega podjetja ter vzporedno "čiščenje" firme, kar pomeni zmanjšanje zaposlenosti na približno 600 ljudi ob koncu letošnjega leta. S pomočjo teh ukrepov bodo morda uspeli preživeti poslovno izredno težko leto, saj se je vsesplošnemu neplačevanju pridružila še izrazita politična negotovost, ki odganja tuje poslovne partnerje. Nemci so celo bolj prestrašeni kot Hrvati, seje pošalil Miha Ješe in dejal, da jim je te dni poslovni obisk odpovedal celo dobavitelj iz Nemčije, da seveda o kupcih ne govori. Denarna suša vse večja Plačil praktično ni, izjema je le nekaj slovenskih podjetij, pomagajo si s cesijami prek trgovskih podjetij, dobavljajo tja, kjer se je vsaj tako moč dogovoriti. Tudi v Srbijo, saj so tja prodajali tudi v času najhujše blokade, seveda pa ne gre za izdelke, ki so namenjeni široki potrošnji, saj s slovensko ali hrvaško nalepko izginjajo s srbskih trgovskih polic in komercialisti, ki se vračajo te dni od tam, pravijo, da so vse bolj podobne ruskim, kjer izbire ne poznajo. Zaradi odpisanih terjatev do kupcev je imela Gorenjska predilnica lani za 6,5 milijona dinarjev izgube. Trenutno imajo terjatev približno toliko, kot znašajo dolgovi, najetih imajo za 40 milijonov dinarjev kratkoročnih in za 4 milijone mark dolgoročnih posojil. Pri tem je zanimiv podatek, da so se doslej uspeli izogniti bančni hipoteki, saj so nanjo morale pristati že mnoge gorenjske tovarne, predvsem tekstilne. Odpustili jih bodo le trideset Pred kratkim je v javnost prišel podatek, da je v Gorenjski predilnici 284 delavcev preveč, vendar je napačen. Konec lanskega leta so namreč rekli, da bo z njimi potrebno nekaj storiti. Tako jih bo 90 s 1. julijem dobilo delo v novem podjetju Lokateks, ki ga bo ustanovila Gorenjska predilnica. Med njimi bo približno 50 invalidov, v novem podjetju bodo lahko Predilniški jersey nima dobrega imena, čeprav je umetna vlakna v zadnjih treh letih zamenjal predvsem bombaž, zato nameravajo pletivu dati novo ime. V teku je marketinška akcija po sto slovenskih, istrskih in zagorskih krajih, zaključena bo konec junija, že zdaj pa je moč reči, da Loka volno prodajajo tako rekoč povsod, pletenin pa skoraj nikjer. Na večjo prodajo računajo tudi zato, ker jersey spet prihaja v modo, računajo, da bi letos na domačem trgu prodali približno 100 ton ročnih prej in 50 tisoč metrov jerseyja. Tretje leto imajo dobro oblikovalno skupino, ki pripravi dve kolekciji letno, vendar je prodaja jerseya na domačem trgu težavna, ker naši konfekcionarji vse bolj delajo v kooperaciji s tujci. Zato nameravajo prodajo pospešiti v novem hčerinem podjetju Lokateks, ki naj bi začelo poslovati s 1. julijem. Ukvarjati so se začeli z zunanjo dejavnostjo, svoje storitve na trgu že ponuja obrat vzdrževanja, ki bo oblikovan kot profitni center. Polovico dela naj bi opravili za tovarno, polovico za druge, na uspeh računajo, ker so kvaliteti in dobro opremljeni, s ceno pa bodo konkurenčni. Približno tretjino skladišča že dajejo v najem, žal je v vodo padla zamisel o konsignaciji za tuje podjetje, ker Skojja Loka nima carinarnice. uveljavili nižje dajatve, zaposleni pa bodo zlasti pri pregledovanju pretiv, ki je še pretežno ročno. Za približno sto delavcev je predvidena prerazporeditev, z osnovanjem profitnih centrov bo podjetje postalo preglednejše, pokazalo se bo, kje je kdo odveč, kar seveda velja predvsem za režijo. Prerazporediti jih nameravajo na nove programe, saj predvidevajo, da bo bombažna predilnica zaradi 30-odstotne podražitve bombaža obratovala le polovično. V volnarski predilnci pa nameravajo uvesti tretjo izmeno, dogovarjajo se za kooperativne tuje posle, da ne bo težav s financiranjem proizvodnje. Preostalih sto delavcev pa so dejanski presežek. Petindvajsetim nameravajo dokupiti delovno dobo, da se bodo lahko upokojili, računajo, da jih bo dvajset do trideset, glede na sedanjo fluktuacijo, do konca leta odšlo, za približno dvajset ljudi bodo poiskali delo drugod, približno 30 pa jih bodo morali odpustiti. Dodati je treba, da so lani z uveljavitvijo beneficirane delovne dobe zaposlenost zaradi upokojitev zmanjšali za 105 ljudi. Žal iz Gorenjske predilnice odhajajo tudi strokovnjaki, saj so plače slabe, povprečje se trenutno suče okoli 5 tisoč dinarjev, kar je le 80 odstotkov škofjeloškega povprečja, včasih jc-Upajo, da jim bodo pri tem P0' magali naročniki. Kot drugi veliki cilj pa so si zastavili P0VT čati izvoz in sicer vsaj na 40 odstotkov celotne proizvodnji Kažejo se povsem realne možnosti. • D. Dolenc in drugod, kjer spoznavajo vs^ večji pomen dokumentiranog, sistema kakovosti, močno ojaJ šana izdelava poslovnika. *c žje in dolgotrajnejše je p°tcy uvajanje sistema v prakso, zaključni fazi podjetje najam še neodvisno mednarodno m stitucijo, ki sistema zagotavlj nja kakovosti v podjetju prev ri in izda o tem certifikat. Priročnik za izdelavo pošlo nika kakovosti je prvi ^° ^\ ment v slovenskem jeziku, jasno in odločno definira m sto direktorja in njegove ekip v sistemu kakovosti P0^ cl njihove pristojnosti in vornosti. Prav gotovo bo tu^ eden prvih dokumentov iz . ste priročnikov, ki jih P0^0^ v razvitem svetu pod naz»v »Pravila organizacije«. Knjigo je izdalo pod#£ EDIL ING, Ljubljana, Subjc va 3. Stane 1.450,00 dinarje,; kupite pa jo lahko tudi v garnah. kflJ1' T. J" Glasilo športnikov Gorenjske, 2. številka Urednica : Vilma Stanovnik Sodelavci: Miran Šubic, Milan Čadež, Janez Kikel, Marjan Kalamar, Janez Šolar, Branko Jeršin Fotografija: Jana Remic, Jurij Cigler Oblikovanje: Igor Pokorn ŠPORTNIKI MESECA Vaterpolisti Triglava Maja se je zaključila vrsta ligaških obračunov, med gorenj-, irni ligaši pa so prav gotovo velik uspeh dosegli vaterpolisti janjskega Triglava, ki so že nekaj let edini slovenski zvezni liga- '• Letošnjo sezono so igrali v 1. B zvezni hokejski ligi, že ob za-^(ku sezone pa so odločno napovedali: "V tekmovanje vstopa-™° z jasnim ciljem - zasesti prvo mesto v tej konkurenci ter se ^posredno uvrstiti v najvišji rang tekmovanja pri nas, to je v 1. 7 zvezno hokejsko ligo." To pa so zatrjevali kljub dejstvu, da so •k pred sezono zvedeli, da tekem ne bodo mogli igrati v Ljublja-?'> kjer so zimski bazen skrajšali in je postal neprimeren za liga- *e obračune. Ko so kolebali med odločitvijo, ali naj jim bo "domači teren" Zagreb ali Reka, so se odločili za slednjo, kjer je bil aJem bazena cenejši in pogoji ugodnejši. Tako so domače tek-??e' razen zadnjih dveh, ki soju kljub mrazu odigrali pred doma- 'fni navijači v Kranju, igrali na Reki ter seveda gostovali po vr-^' krajev v Jugoslaviji, od Skopja do Beograda, Budve in Duhovnika. Mlada ekipa kranjskih vaterpolistov na čelu s Krišto- °m Stromajerjem in okrepljena s tremi Dalmatinci, Sinišo Tuki- ern> Matom Jurčevičem in Dinom Dvornikom se je skozi šestnajst tekem prebila z enim samim porazom, ter na koncu prepričao zmagala v ligi. Res, da so tekmovalci in trener Bruno Silič ob koncu sezone, zaradi oddaljenih tekmovanj (na poti so bili skoraj vsak konec tedna od začetka februarja do sredine maja) ^rujeni) vendar pa jih že čakajo nove obveznosti, kajti jeseni se acenja tekmovanje v 1. A zvezni ligi, na katerega se morajo do-° Pripraviti. Prepričani so, da bo zimski bazen v Kranju že do-sk iv" toliko, da bo v njem moč igrati prvoligaške tekme, bolj jih , oi, kaj bo z denarjem, ki ga v klubu (tako kot večini drugim jPortnikom) pošteno primanjkuje. Kljub vsemu upajo, da se ga o zbralo toliko, da bo Kranj še naprej imel vaterpolskega prvo-k§asa, saj, ne nazadnje, letos mineva petinštirideset let od takrat, °je bila v Kranju odigrana prva vaterpolska tekma. • Vilma stanovnik kičan\k° moštvo Vaterpolo kluba Triglav: v zadnji vrsti - Siniša Tu-p ' Matjaž Homovec, Krištof Štromajer, Jure Gantar, Primož st. Pann, Brane Hajdinjak in trener ekipe Bruno Silič, v srednji vr be" £redsednik k,uba Marko Troppan, Žiga Ogrizek, Boj Porf v0man Naglic, Dino Cvitkovič, Igor Stirn, pomočnik "v.rsček, sedijo -''8a Balderman. an Gra-trenerja . °dvršcek, sedijo - Mate Jurčevič, Tadej Peranovič, Dino Dvornik vsebine 'Miška športna kronika.- športno plezanje................ ^okometaši Preddvora...... pujski mozaik......•........... ^ofjeloške novice............. ^dovljiške novice............ feseniški športni utrinki ..... ^aški izidi...........•............. ^adi plavalci..................... lz šolskih športnih društev. Vabila , razpisi, sporedi...... ...................stran 2 ...................stran 2 ...................stran 2 ...................stran 3 ...................stran 3 ...................stran 4 ...................stran 4 ...................stran 5 ...................stran 6 ...................stran 6 ...................stran 7 JOŽE ROZMAN V zibel si bil položen pod mogočnim Storilcem, kjer se je odvijalo vse tvoje življenje. Že v svojih prvih korakih si se oziral tja v mogočno goro, ki zaključuje Lomsko dolino. V želji, da bi stal na njenem vrhu. da bi se zazrl tja daleč v svet, predvsem pa, da bi imel pred seboj celo Lomsko dolino, si se kmalu podal tja gor. Toda steza je bila zate prelahka. Hotel si čez mogočno steno, zato si se vključil v Alpinistični odsek in kaj kmalu pokazal svoje sposobnosti. Ne samo Storžič, na vrsto so prišle stene širom po Sloveniji, Jugoslaviji, Evropi in svetu. Tih, miren in delaven si ostajal v senci bolj govorečih. Pa tudi delo tesarja, ki si ga opravljal s srcem, ti včasih ni dopuščalo, da bi bil še bolj aktiven. Kljub vremenu pa si uspešno sodeloval na različnih akcijah, bil gospodar bivaka v Storžiču, načelnik Alpinističnega odseka in gorski reševalec. Žal si na največje alpinistične želje in načrte - Himalajo - čakal predolgo in moral nenazadnje s težko prigaranim denarjem plačati udeležbo v odpravo na vrh Čo Oja. Dokaz vrhunskih sposobnosti in plačilo za vse dotedanje delo. Hitel si dalje in dosegel še večji uspeh na Nanga Parbatu ter končno dočakal, da si bil povabljen na odpravo na Kangčendzengo, tretjo najvišjo goro na svetu. Kdo bi si upal misliti, da se bo tvoja pot v domačih gorah končala tam, kjer se je začela v Storžiču, kjer si nabiral moči za odpravo celo zimo. Tih in skromen, kakršen si vedno bil, si odšel na dolgo pot v Himalajo, v veliki želji, da osvojiš tretji osemtisočak. Toda usoda je hotela drugače. Gorska narava, v kateri si živel vse življenje in znal uživati ter odkrivati njene lepote, te je vzela v svoje naročje; žal mnogo prezgodaj. Toda obdržala te je tam, v višavah, kjer si bil najraje. Tam je ostalo le tvoje telo. spomin nate pa bo za vedno zapisan ne samo v domačih gorah Bele peči, Storžiča, ampak širom po svetu, predvsem pa v naših srcih. Hvala ti za vse in počivaj v miru, v večnem snegu in ledu. Žal daleč proč od sorodnikov in znancev, pa zato bliže bogu pod mogočnim nagrobnikom Kangčendzenge. AO Tržič Tragedija ob žogi Denarja ni. Klubi umirajo. Nekoč silno obetaven rod mladih nogometašev v Britofu je izstopil iz slovenske mladinske lige, padel v gorenjsko, člani celo v B ligo, med čiste re-kreativce. Še dve leti nazaj so bili slovenski ligaši. V Stražišču (pred leti po zaslugi Kožarja in Andrejašiča najboljše delo z mladimi) so mladince iz slovenske prav tako preselili kar v gorenjsko ligo, tudi drugod imajo marsikje pionirje, kadete in mladince zgolj zato, da bi morebiten uspeh članskega moštva imel podlago. Delo z mladimi pa je katastrofalno, na tekme jih hodi iz posameznih klubov po osem, devet - ali pa jih sploh ni. Tekmovanje je neustrezno, za mnoge kategorije tudi nesmiselno kratko in nezanimivo. Žal bo tudi tu moralo prevladati dejstvo, da bodo preživeli le najbolj delavni in sposobni... Sodniki so poglavje zase, prerekanje okoli cenika ni koristilo nikomur, še bolj pa osiromašilo klube. Najslabše so^o odnesli tisti, ki imajo največ mladih moštev, sodniški stroški presegajo mesečno dotacijo klubom. »Zavedam, se, da nogomet umira. Ni ga več na Kokrici, umrl je v Bohinju, dogodki v Britofu morajo skrbeti vse,...« pravi predsednik MNZ Kranj Janez Torkar in obljublja tudi ukrepe. Kakšni so lahko? Denarja od družbe ni, naložb v igrišča je vse manj, trenerjev prav tako. Zaman so vse prošnje za profesionalnega trenerja, klubi se izživljajo v klubaštvu, nerealnih ambicijah. Tragedija ob žogi ni toliko zaradi članov, ti bodo pač prej ali slej svoje udejstvovanje v rekreativnem nogometu morali sami plačati. Tako kto smučanje, tenis... Najhuje je zaradi mladih, ki jim resnično ni lahko obljubiti perspektivo. Paradoks: iz Gorenjske je v slovenskih reprezentancah več nogometašev (mladih) kot kdajkoli!? Ob vsem tem se ne bo dovolj le zamisliti. Nogometu ob takem razvoju dogodkov bije zadnja ura. Delavski šport ostaja na robu družbe, a v svetu nanj prisegajo milijarde ljudi. Še en slovenski »izum«? Miran Šubic SKOK V POLETJE Pomlad se nagiba v poletje in tudi najbolj zagrizeni ljubitelji zimskih radosti so te dni postavili v kot smučke, sanke, drsalke, hokejske palice,... Ob različnih priložnostnih slovesnostih so najboljšim podelili priznanja in nagrade in seveda smo se Gorenjci spet izkazali kot najboljši - smučar in skakalec sezone hkrati je postal svetovni prvak Franci Petek, alpska smučarka sezone Nataša Bokal, najboljši klub v alpskem smučanju škofjeloški Alpetour, najboljši smučar tekač Joško Kavalar, najboljša tekačica Andreja Grašič, najboljši akrobatski smučarji so člani SAK Kranj. Skratka, zima je podala roko poletju. Končali so se ligaški obračuni v košarkarskih, odbojkarskih, rokometnih in drugih ligah, le nogometaši še razveseljujejo (ali žalostijo ) navijače. Sezono so začeli balinarji, baseballisti, pa veslači, kolesarji, tenisači, atleti... Tisti, ki se ukvarjamo s športom in imamo radi šport, imamo vedno dovolj dela in možnosti za rekreacijo. Vrhunski športniki pa tako ali tako dobijo za predah med sezonama le nekaj tednov in spet se začenjajo priprave. In medtem ko kolesrji, tenisači, veslači, triatlonci, atleti in še marikdo tekmujejo, smučarji začenjajo s pripravami na novo sezono. In tako naprej vse in vsako leto. Podobno je tudi z našo, sedaj že "dve številki staro" staro športno prilogo, Glasovo stotinko. Tokrat se z zadnjimi prispevki poslavljamo od zimskih športov in zaključenih lig in napovedujemo nove športne obračune. Kot vedno tudi ta mesec čakamo športne dopisnike iz vseh gorenjskih mest in vasi. # Vilma Stanovnik CRNA PIKA Včasih nam pritisnete črno piko. »Kje ste pa bili, da na naše tekmovanje ni bilo nobenega novinarja!?« je navadna jezna reakcija. Počasi, lepo po vrsti: ali ste nas povabili, nam povedali uro in kraj dogajanja!? »No, ja, saj bi sami morali vedeti...« Res je. Novinar mora sam iskati dogodke in jih zabeležiti. A problem je tudi na drugi strani. Že bonton pravi, da človeka povabiš na obisk in je malce nevljuden, kdor meni nič tebi nič pride, kadar je treba, ali pa ne. Pa pustimo bonton ob strani. Športna društva in klubi (zlasti večji) imajo sekretarje, ljudi zadolžene za obveščanje. Če še ti zaspijo, potem je seveda lahko most z obeh strani porušen. Mi želimo zabeležiti vsako prireditev. A v liter gre liter in ob istem času na istem mestu ne moreta biti dva. Premalo nas je, da bi lahko popolnoma sledili vsem, velikim in »malim« tekmovanjem. Zato vas prosimo: Pomagajte nam! Obveščajte nas o tekmovanjih, pošiljajte rezultate in zapise, povabite nas... Kasneje je namreč prepozno in jeza odveč. Vsi skupaj namreč moramo skrbeti za športno javnost. Torej: pokličite nas, uredništvo Gorenjskega glasa in Stotinke je vedno na voljo. Potem tudi »črnih pik« ne bo. TRZISKA ŠPORTNA KRONIKA PIŠE: Janez Kikel Rekreacijska liga v kegljanju Tržič, maja - V kegljaški občinski rekreacijski ligi se je končal prvi del prvenstva. Zaradi spremenjenega koledarja prvenstvenih tekmovanj v novi sezoni in zasedenosti kegljišča v jesenskih mesecih bodo organizatorji lige - KK Ljubelj Tržič takoj nadaljevali tudi s finalnimi boji. Letos je v ligi sodelovalo 20 moških štiričlanskih ekip in šest ženskih. V drugi del prvenstva se je uvrstilo 12 moških ekip, ženske pa zaradi slabše udeležbe kot prejšnja leta vse. Po prvem delu je med ženskami ekipami naslednji vrstni red: 1. Peko Obutev 1 1418, 2. Peko Obutev II 1339, 3. Društvo upokojencev 1339, 4. Lepenka 1146, 5. Peko Obutev III 1113, 6. Peko Komerciala 1031. V konkurenci moških pa so se v drugi del prvenstva uvrstile naslednje ekipe: I. Peko Obutev I 3139, 2. Peko SS 3110, 3. BPT I 3099, 4. Društvo upokojencev 3093, 5. Zlit 3037, 6. Peko Obutev II 3011, 7. Cevarna Rog 2985, 8. Peko Orodjarna 2955, 9. Lepenka 2957, 10. Tokos 2919, 11. Društvo upokojencev II 2848, 12. Peko Orodjarna II 2813. J. Kikel Šahovski turnir Tržič, maja - Člani Šahovskega društva Tržič so tudi maja pripravili redni mesečni hitropotezni šahovski turnir. V prostorih Gasilskega društva Tržič seje zbralo dvanajst igralcev, med katerimi je ob koncu slavil Jernej Potočnik z 10 točkami pred Matejem Keršičem 9, Andrejem Locem 8 ter Ivanom Ravnikom in Srečom Mrvarjem 7 itd. J. Kikel Tek po Dolžanovi soteski Tržič, maja - Najmlajše Športno društvo v tržiški občini ŠD Jelendol - Dolina je kljub izredno slabemu vremenu dobro izvedlo I. tek po Dolžanovi soteski. Udeležili so se ga številni tekači in tekačice od vsepovsod, ki so morali preteči progo od Slapu do Jelendola (ženske) ter naprej do Medvod in nazaj do Jelendola (ženske) ter naprej do Medvod in nazaj do Jelendola (moški), kar je zahtevalo veliko naporov. Med ženskami je v skupini do 35 let zmagala Sabina Jovan, v skupini nad 35 let Jožica Čelhar, med moškimi pa so bili najboljši: do 30 let: 1. Klemen Dolenc, 2. Ivo OljaČič, 3. Marjan Zupančič, od 30 - 45 let: 1. Jože Bohinjc, 2. Jože Krež-man, 3. Brane Korenčič, nad 45 let: 1. Nade Kramar, 2. Janez Ambrož, 3. Jože Marin. J. Kikel Atletski pokal Slovenije Tržič, maja - Športna zveza Tržič je bila letošnji organizator tekmovanj za mali in veliki Atletski pionirski pokal Slovenije, ki so ga izvedli pred dnevi v sodelovanju s Šolskim športnim društvom Polet na igriščih Osnovne šole heroja Bračiča v Bistrici. Nastopili so vsi najboljši mladi atleti iz vseh treh trži-ških osnovnih šol, najboljši pa bodo zastopali občinske barve na območnem in republiškem tekmovanju. Mali APPS - fantje 60 m: 1. Roman Kutin (Polet), 2. Sladžan Čosič (Kokrški odred), 3. Anže Lauseger (P); 300 m: 1. Sladžan Čosič (KO), 2. Roman Kutin (P), 3. Luka Kemperle (Storžič); 600 m: 1. Andrej Jerman (P), 2. Tine Kraševec (S), 3. Borut Polajnar (KO); skok v daljino: 1. Anže Lauseger (P), 2. Matija Perko (KO), 3. Suljo Ikanovič (P); skok v višino: I. Roman Kutin (P), 2. Klemen Eržen (KO), 3. Samo Horvat (P); met žogice: 1. Sladžan Čosič (KO), 2. Matjaž Jazbec (P), 3. Aleš Mlinar (S); Mali APPS - dekleta 60 m: 1. Tina Kramarič (S), 2. Vesna Zore (KO), 3. Bojana Be-lak (P); 300 m: 1. Tina Kramarič (S), 2. Noelle Nadišar (P), 3. Saša Ješe (KO); 600 m: I. Andreja Križaj (P), 2. Saša Mihevc, 3. Karmen Kavčič (obe S); skok v daljino: 1. Maja Koselj, 2. Tina Mežek, 3. Bojana Belak (vse P); skok v višino: 1. Maja Japelj, 2. Lenča Gradišar (obe P), 3. Maja Jekovec (KO); met žogice: 1. Mojca Blažič (P), 2. Vesna Zore (KO), 3. Maja Rom-šak (P); Veliki APPS - fantje 60 m: 1. Denis Debeljak (S), 2. Uroš Pivk (KO), 3. Beno Prelog (P); 300 m: 1. Florjan Jordan (KO), 2. Brane Kostič (?) 3. Beno Prelog (P); 1000 m: I.Denis Debeljak (S), 2. SamirCufuro-vič (P), 3. David Primožič (S); skok v daljino: 1. Florjan Jordan (KO), 2. Andrej Ješe (KO), 3. Aleš Jazbec (P); skok v višino: I. Erik Germovšek, 2. Mladen Makarov, 3. Brane Kostič (vsi P); met krogle: 1. Matjaž Kramar (P), 2. Anže Jazbec, 3. Luka Rožič (oba S); met žogice: 1. Andrej Ješe, 2. Janez Zupan (oba KO), 3. Marko Ribič (P); štafeta 4 x 100 m: 1. KO, 2. Polet, 3. Storžič; Veliki APPS - dekleta 60 m: I. Polona Peteh (P), 2. Ina Feratovič (S), 3. Špela Žepič in Urška Plajbes (KO oz. P); 300 m: 1. Linda Perko (P), 2. Tanja Perko, 3. Saša Godejša (obe S); 1000 m: 1. Urška Eržen (KO), 2. Mojca Brejc (S), 3. Tanja Banovič (P); skok v daljino: 1. Urška Eržen (KO), 2. Monika Šepetavec (P), 3. Majda Kraševec (KO); skok v višino: 1. Aleksandra Draškovič (S), 2. Slavi Mohorič (KO), 3. Janja Meglic (S); met krogle: I. Božena Boškan (S), 2. Mateja Markelj (P), 3. Irena Zver (P); met žogice: 1. Špela Žepič (KO), 2. Polona Peteh, 3. Irena Zver (obe P); štafeta 4 x 100 m: I. Storžič, 2. Polet, 3. Kokrški odred. J. Kikel ŠPORTNO PLEZANJE V organizaciji podkomisije za športno plezanje pri Planinski /vezi Slovenije letos prvič potekajo teknJfrtfanja v šport nem plezanju za osnovnošolci.-. S postavitvijo umetnih: sten v telovadnicah bsribvnih so! %o tudi mladi dobili možatost, da se na varen in enostaven način spoznajo s tem dokaj rni$$m športom. Na plimpijskih igrah v Barceloni ho športno pleza nje predstavljeno kot demonstrativna panoga in skrajni, čas je že bil, da se tudijg^fias začne plezanje tieoirati kot šport, za katerega j0^.e^q^$i^Lc-matični trenirig že od mladih nog. Vsem pričakovanjem nav-kljub so mladt presenetili tiko organizatorje plezalnih/ šol kot priredite I j e tekmovanja. Na tekme pokala.se jih je vsakokrat prijavilo'tudfVećs-kpt sto, njihovo števiLp pa »e vedno ra ste. Otroci i/ y«ć kot petnajstih krajev, so že jSo nekajmesečnih treningih, ki Dotekajo enkrat do dvakrat tedensko, spošo&ni plezati Sestdfcjn tudi sedmo stopnjo. Letos bo organirfranih sedem tekem pokala, pet pdnjla-di, dve jeseni,, za končno razvrstitev pa se bo seštelo pet naj-boljših rezultatov vsakega po-s a m e z n tlu« .Te k m ovalcj so razvrščeni v^tri starostne skupine (cicibani, mlajši; pionirji in sta rejši pioftirji), deklice in dečki določene kategorije vedno tekmujejo v isti smeri. Pred tekmo si otroci skupaj ogledajo ^smer, potem pa posamično prihajajo iz izolacijske cone in plezajo varovani od zgoraj. Kot rezultat veljajo le doseženi oprimki, pri čemer je zadržam oprimek vreden več, ko( le dotak njeni, velja pa tudi oprimek, jfaseien s skokom. V primeru, da ''dva ali več tekmovalcev doseže enako najvišjo1 višino, -sHcdi mi perfinale v težji smeri. Prvih pet v vsaki kategoriji dobi točke po naslednjem sistemu: I. mesto 10 točk, 2. mesto 6 točk, 3. mesto 4 točke. 4. mesto 2 točki, 5. mesto | točka. Spomladanski del tekmovanja je že končan Na telemah na Jesenicah (2$; februarja), v Radovljici (10. marca). Kamniku (30. marca), Žireh (14.-aprila) in v Mostu na Soči Cl I. maja) seje vsakokrat zbralo veliko Pred nastopom. Za varnost je vedno dobro poskrbljeno. Stena v previsna. Kamniku je bila zelo Tekma na jeseniški umetni ste- Največ veselja (in razočaranj) ni. Pod njo je izolacijska cona. pa je pri podelitvi priznanj. število ljubiteljev športnega plezanja, ki so tudi po pet ur -kolikor tekmovanja trajajo -spodbujali mlade plezalce. Teti pa so tekme vzeli povsem resno in boji za točke postajajo vedno hujši. SkWaj. v ysch kategorijah so rezultati zelo izenačeni in šele jeseni se bo odločilo, kateri plezalci bodo osvojili prvi pokal Slovenije. Zaenkrat pa je vrstni red tak: Cicibanke: 1. Blažka Klemenčič (Škl ) 50, 2. Sandra Kirbus (Škl.) 30. 3-Mojca Novak (Jes) 12, 4. Špela Markelj (Žir) 8$|#Wra Lešjak (MnS) 1. ^ ' ' Cicibani: 1. Domen Perat (Rad) 3% ?, Uroš Grilc (Rad) 22, i. Aleš;Se-dovšek (ŠkL) 22, 4. Franci Li-kovič (Žir) 16, 5. Ranko Gla-vendetič (Rad) 14. Ml. pionirke: I. Jerneja Tratnik (Idr) 26, -Lenča Gradišar (Trž) 25, 3. Dunja Černigoj (Trž) 21, 4. Rebe-ka Poček (Rad) 18, 5, Maja Koselj (Trž) 15. Ml. pionirji: 1. Jure Burjak (Zir) 29, 2. Gašper Eniko (Žir) 25, 3. Gašper Poljanšek (Zir}, 16, 4. Ervin Malovašič (Zir) T 2," 5; Aleš fio-vak (Žir) II. >;,,:-St. pionirke: I. Martina Čul^r^Moj) #, l Jasna Koler (ld*f 22, 3. N^a Orehar (Kra) 14, 4, Sumlr«*9fco-stovski (Kra) f9f*& 'Jotanda Krelih (Žir) 8. St. pionirji: I. Anže Sanca (Rad) 26, 2. Tadej Malovašič (Žir) 21, T W vor Velikonja (Idr) 16, 4:"rAn-drej Tepina (Jez) 16, 5. UM Perko (Kam) 16. Prva štiri tekmovanja ješ * svojo ekipo pripravil inmed'-"' Srečo Rehberger^peu^pa so izpeljali člani Soškega ^Lpinis11' čnega odseka. Geriernlni pokrovitelji celotnega pokala Slovenije za Cevi jarna Čarman, Air Svstems ui N' lana - Škofja Loka Pričakujemo še tekmi v Ljubljani in Tržiču, za mlade p'c' zalce pa bosta raVjno tako jeleni, organiziranj! '"'tudt^.»Ma'' Ročk Master« vvkranju in Slovensko prvenstvo v Škofji Loki. Nuša Romih mlade plezalce so-Ratitovec, Šport n- DRUŠTVA, KLUBI,SEKCIJE ROKOMETNI KLUB PREDDVOR Odlično v slovenski ligi Končalo se je tekmovanje v slovenski rokometni ligi. Najboljšo uvrstitev iz Gorenjske regije so dosegli rokometaši iz Preddvora, ki delujejo v okviru TVD Partizan Preddvor in se lahko pohvalijo s 25-letno tradicijo rokometa, katere pobudnik je bil Jože Cuderman. Iz tega kluba izhaja tudi nekaj zvenečih imen slovenskega in jugoslovanskega rokometa, kot so Alenka Cuderman, Gorana Ivanovič, Ana Kraničar, Silvo Vidlc in drugi. Lep sončen dan sem izkoristil za obisk trenerja rokometa-šev iz Preddvora, to je Slavka Cudermana, ki kot trener že 7 let vodi ekipo. Letos so za klub igrali Vinko Martinčič, David Komovec, Vili Zadnikar, Iztok Šink, Edo Žibert, Bojan Čim-žar, Marjan Arnež, Brane Božo-vič, Andrej Capuder, Matjaž Meglic, Silvo Vidic, Danko Lombar, Franci Gregorc, Tomaž Bolka, Vito Tomažičin, Miran Perko. Letošnjo sezono, v kateri so rokometaši osvojili 4. mesto je trener ocenil takole: »Pred prvenstvom smo pričakovali uvrstitev okoli 8. mesta, kar bi bil v hudi konkurenci lep uspeh, saj imajo Pred-dvorčani od vseh nastopajočih Trener Slavko Cuderman, foto: Aleš Gorišek ekip v ligi najslabše pogoje za delo. Po jesenskem delu prvenstva smo zasedli 6. mesto. Preko zime smo imeli skrbne in uspešne priprave. Prve tekme v spomladanskem delu prvenstva smo zaigrali odlično in se po nekaj kolih preselili na 4. mesto, ki smo ga z dobro igro tudi obdržali in tudi ob koncu sezone pristali na odličnem 4. mestu. V spomladanskem delu smo izgubili le 2 tekme. To je tudi največji uspeh preddvor-skega rokometa doslej. Ekipa je kombinacija mladih in starejših rokometašev. V spomla- Rokometaši Preddvora so osvojili odlično 4. mesto v slovenski r>r\ pravljali se bomo doma, če bi uspeli zbrati sredstva, t" v privoščili 3-dnevne priprave • Kranjski Gori. Ekipa naj ostala v sedanji zasedbi, mo bi jo le okrepili z dvema ml ma igralcema nekje z Gorew skega. Želeli bi ponoviti let° nji uspeh, če pa bi bile moŽA sti, bi .pa lahko posegli v s3^ vrh, odvisno od našega dela pogojev za delo, ki jih bo111 imeli.« -J Rok Živk<""f Kranjski Mozaik časi % sSsifi Utrinki iz skupščine ZTKO Kranj Po končani Skupščini ZTKO Kranj sem se pogovarjal s številnimi predstavniki posameznih Telesnokulturnih organizacijah. Še vem ne, oziroma nisem povsem prepričan, kako se praviloma pooblaščena oseba pokliče: »gospod« ali »tovariš delegat«, »gospod« aH »tovariš poslanec«. V nadaljevanju niti ne vem, ali se postavljena vprašanja še vedno "nenujejo delegatska vprašaja, ali smo zato obliko komuniciranja dobili že nov izraz? Bodo v prihodnje še vedno obstajale telesnokulturne organi-2acije, ali se bomo vsi skupaj dokončno le dogovorili, da so to športne organizacije in temu Primerno tudi popravili in dopolnili pravila? Skupščina je bila uspešna, če upoštevamo, da je bila sklepčna in da je z majhnimi spremembami sprejela in potrdila realizacijo in program za leto 1991. Kljub »uspešnosti« pa mi je Prijatelj dejal, da je bilo v zvezi s sprejemanjem novoustano-v'jenega kluba Trmastih izrečeno le preveč besed predvsem Pa dragocenega časa. Kako le-. Po se je pogovarjati in sklepati 0 »majhnih« klubih, katerih Poraba in dotacija ne presega 3.000 din letno. O tistih »velikih« uporabnikih storitev družbenih oz. sistemskih sredstev Pa nismo slišali niti besedice. Spet drugi mi je prišepnil na uho in me vprašal: »Je to skupščina ZTKO Kranj, ali sem se zmotil in prisostvujem sestanku nogometne zveze?« Po dogodkih sodeč sem ga •"azumel, saj so imeli glavno besedo športni delavci s področja ■Nogometa. Zaslužijo si čestitke, vendar pa je potrebno omeniti, STOTINKI ZA POPOTNICO-IZ KRANJA Vse lepo in prav, da se seznanjanje s športnimi dogodki v 0°Čini razširi na večji gorenjski krog ljubiteljev te dejavnosti. V spominu mi je še vedno stavek, ki ga je napisal glavni urednik ^anjske Stotinke: Stotinka naj bi živela predvsem v občini. Mor-Qa nekoč tudi širše - po vsej Gorenjski. Želje so se uresničile in Prepričan sem, da to ne bo ena izmeo tistih vsiljenih prilog časopisov, za katere pa vemo, da kaj hitro preminejo, če je osnova le na dogovoru. To pa ni odvisno samo od urednika, temveč od vseh nas, ki »moramo« sodelovati, če hočemo imeti gorenjski sPortni časopis. Kranjsko Stotinko smo prenesli na Gorenjsko brez pravega ?r^vestila prvim naročnikom, zato čutim dolžnost, da se vsem skreno opravičim tudi v imenu tistih, ki jim je to bila dolžnost in Pravica. Milan Čadež da se s težavami srečuje ves šport in ne samo nogometaši, ki jih pestijo še medsebojni odnosi. Tudi umestna vprašanja so bila postavljena predvsem strokovnim delavcem, je pa tudi res, da bi se marsikateremu vprašanju izognili, če bi se vsi predstavniki udeležili skupnega posveta, ki ga ZTKO kranj skliče pred vsako skupščino. Res je, da se vse - skoraj vse - vrti okoli denarja, res pa je tudi, da bi se še našla kakšna drobtinica, če ne bi bili taki egoisti. Še vedno trdim, da so primerjave nekoga z drugim športom neumestne in za tistega tudi žaljive. Kako, da se tega nekateri posamezniki še vedno ne zavedajo? Le nekaj takih primerjav navajam : - nogometaš »je balinanje šport, saj so tam sami »pi-jančki«?, - konjeniki - »lahko je šahistom, pod pazduho vzame šahovnico, in gre na tekmovanje. Kaj pa mi, že za prevoz konja...?, - rokometaš - »na tako veliki površini, pa samo dva tenisača. Ali se ne daje preveč sredstev za vzdrževanje«?, - lokostrelec - »saj ni res, da so imeli naši kolegi takšne rezultate«! -funkcionar - »Kranjčan, če nastopa za klub, ki deluje izven občine, za uspehe ne zasluži priznanja Borisa Ručiga-ja.« Še bi lahko našteval primerjave, pa naj bo za začetek kar dovolj. Čas je, da poskusimo eden drugega razumeti, in če mu že ne moreš pomagati, vsaj škoduj mu ne. Milan Čadež Kegljačivtrim ligi Kranj - Kegljači so končali tekmovanje v občinski A in B ligi, ki ga vsako leto organizira komisija za kegljanje pri ZTKO Kranj. Medsebojni dvoboji so bili zanimivi, razveseljivo pa je, da v tekmovanju še vedno vztraja precej ekip iz podjetij, kljub temu da tekmovalci pretežno sami plačujejo najemnine za steze. A ligo je uspešno vodil Marijan Pičulin, B ligo pa Tone Bolka. Tako kot povsod drugod, tudi pri kegljanju niso športniki izjeme. Za zaključek so sestavili dve »reprezentanci« iz A in B lige. Srečanje je bilo v Srednji vasi. Vsi smo pričakovali zmago »reprezentance« A lige, za katero sta nastopila tudi Benedik in Turk. Pričakovanje se ni uresničilo. Presenetili so »reprezentantje« B lige, ki so podrli 2535 kegljev, njihovi nasprotniki pa le 2435 kegljev. Za zmagovalno ekipo so nastopili: Pavlic 426, Cvetan 421, Vehovec 445, Ropret 386, Mali 431 ter Bogataj 402 kegljev. Po končanem srečanju je predsednik komisije za kegljanje pri ZTKO Kranj podelil zaslužena priznanja. Č. M. Lestvica: 1. Števci 20, 2. Adergas 20, 3. Sava 18, 4. Štucin 16, 5. Živila 14, 6. Petrol 10, 7. Predoslje 10, 8. Oljarica 2. Ker imata Števci in Adergas enako število točk, sta odigrala dodatno tekmo, v kateri je zmagal Adergas in tako postal prvak B liger ter se uvrstil v sezoni 1991-1992 v občinsko A ligo. Č. M. Letna skupščina VK Triglav - Kranj V prostorih kranjske Gimnazije so se zbrali na svoji letni skupščini člani VK Triglav iz Kranja. Najprej zapišimo, da je VK Triglav klub, ki ima v Kranju že 45 letno tradicijo. Trenutno dela v klubu 140 ljudi. Že nekaj let so najuspešnejši slovenski vaterpolski klub. V klubu delujejo razne sekcije in to vaterpolske šola skupine B in C, pionirsko-ka-detska sekcija, mladinska in članska. Najuspešnejši pri svojem delu pa so člani članske ekipe, ki so si letos priborili nastopanje v I. zvezni vaterpolski ligi. Pregledali so lanskoletno delo in ga glede na pogoje dela ocenili kot zadovoljivo. Delovni pogoji pa so z vsako sezono težji, predvsem zaradi financiranja kluba, ki mu primanjkuje sredstev. Sredstva pa so porabili predvsem za organizacijo tekem v prvenstvu, ki so se odvijala v bazenu na Reki, ker v Kranju ni pokritega bazena. Sprejeli so tudi nov statut kluba. Člani kluba pričakujejo del finančnih sredstev od IS SO Kranj, ki naj bi se v bližnji prihodnosti odločil ali potrebuje Kranj prvoligaša. Izvolili so tudi novo vodstvo kluba. Predsednik je g. marko Troppan, sekretar g. Matjaž Drinovec, blagajnik pa je g. Stanka Vinšek. Na koncu so podelili tudi priznanja igralcem kluba, in to Krištofu Štromajerju, Primožu Troppanu, Žigi Baldermanu, Mateju Nastranu, Iztoku Merviču, Branku Klančarju, Dejanu Likozarju, Jožetu Bizovičarju in Damjanu Podjedu. Na koncu povejmo še to, da se je vodstvo kluba s pismom obrnilo na vse ljubitelje vaterpola, da bodo spet začeli pobirati članarino in uvedli klubske izkaznice, s katerimi bo moč uveljavljati razne popuste na prireditvah in ugodnosti pri nakupu permanentnih kart za letni bazen. Spisek ugodnosti pa bi skušali še razširiti. Na koncu so se prijateljsko razšli v želji, da dela, ki so si ga začrtali, tudi uresničujejo. Rok Živkovič Pohoda ni bilo ^ PLANINEC J ?a Qrugo leto zapored nam je gOdlo to mnha«tn vremp. Vse srno voče to muhasto vreme. Vse •meli že pripravljeno. Oz- u :rJJe je bilo na svojem me-har -'e 'me' *e uglašeno tnero°^koin PriPravlJeno kalje a k' posnel naše sreča-red .vt°busi so imeli že razpo-ralje ln samo startati bi še mo-rnor-v* smo zaraa<' padavin Tak • srecanJe odpovedati. Poo° ^e odPac"o srečanje in nanV-°r s Tomorn Česnom, ki da n,Je obljubil, da se bo ponori! ti^H- 1 "deležil in spregovo-boii ° svojin Podvigih. Najeti ZJn,m'vo pa bi bilo poslu-» kako je začel z alpiniz- mom. Pa kdaj drugh v pričakovanju lepšega vremena. Za pohod je bilo prijavljenih 1150 otrok iz vrtcev v občini Kranj, pa tudi tistih, ki so vključeni v SVP (skrajšani vzgojni program). Z 12 avtobusi bi se morali pripeljati do Čepulj. Otroci so se veselili tudi našitkov, priponk, nalepk in dnevnikov, ki so jih z marljivim delom preko celega leta osvojili. Le-te so dobili, saj so si jih zaslužili. Letos so otroci osvojili 627 našitkov Ciciban planinec, 605 priponk Ciciban planinec, 178 nalepk M K PZS ter 107 dnevnikov Pionir planinec. Priznanje so jim bila razdeljena po posameznih vrtcih, nekatere vzgojiteljice pa so prav v ta namen organizirale še dodatni P°h0d MILAN ČADEŽ POVZETEK IZ PRAVILNIKA CICIBAN PLANINEC 5. člen Za našitek cicibana planinca mora ciciban sodelovati na najmanj petih izletih. Za udeležbo na osmih izletih prejmejo cicibani planinci priponko cicibana planinca. Za dvanajst osvojenih izletov prejmejo nalepko Mladinske komisije pri Planinski zvezi Slovenije. Za petnajst opravljenih izletov pa prejmejo dnevnik mladega planinca. Vtise z izletov cicibani planinci narišejo v dnevnik ali pa nalepijo fotografijo, razglednice ali v dnevnik odtisnejo žige vrhov ali planinskih postojank. STATISTIČNI PODATKI NE LAŽEJO Ne bi verjeli, če ne bi znali izračunati po podeljenih našitkih, priponkah, nalepkah ter dnevnikov, da so otroci opravili 11716 izletov v enem letu. ŠKOFJELOŠKE NOVICE Ekipi Mihola pokal in točke ŠD Kondor Godešič je to nedeljo organiziral turnir v okviru poletne občinske lige Škofje Loke v malem nogometu. Najboljšo pripravljenost je pokazala ekipa Mihola iz Škofje Loke, ki je v finalu kar s 6 : 0 premagala ekipo Stripi, tretje mesto je osvojil Kondor, četrto pa Boca Junior. Najboljše tri ekipe so prejele pokale. Po petem kolu turnirjev v ligi, sta pri vrhu ekipi Stripi in Boca Junior. Sodniško delo sta dobro opravila Andrej Krajnik in Miha Krajnik. Janez Starman V Škofji Loki turnir v malem nogometu Ekipa Stripi iz Škofje Loke bo letos že petič organizator tradicionalnega turnirja v malem nogometu, ki tudi tokrat prirejajo na igrišču dijaškega doma pri športni dvorani Poden, v nedeljo, 9. junija, ob 8.30 uri. Organizator pričakuje številno udeležbo iz vseh koncev Slovenije. Prijave sprejemajo po telefonu 064/633-233 ali 632-786 v dopoldanskem času. Prijavnina znaša 500 din in jo lahko ekipe vplačajo v četrtek, 6. junija, v bifeju Lontrg, kjer bo ob 20. uri tudi žrebanje. Organizator bo najboljšim štirim ekipam podelil pokale in denarne nagrade. Posebne nagrade pa bodo dobili tudi najboljši strelec, igralec in vratar. Janez Starman V Selcih najuspešnejši »Rdeči vragi" Selca, maja - Športno društvo Selca je na igrišču v Dašnici v Železnikih organiziralo turnir v malem nogometu. Turnir je štel tudi za zbir turnirjev za občinskega prvaka Škofje Loke udeležilo pa se ga je petnajst ekip. Zmagali so Rdeči vragi iz Ljubljane, druga je bila ekipa Snupi renome iz Trbovelj, tretja pa Mafija Selca. Na četrto mesto se je uvrstila ekipa Stripy iz Škofje Loke, od petega do osmega mesta pa so se uvrstile ekipe: Vikingi Dražgoše, Poljane, Grafiti Selca in Ku klux klan Železniki, od devetega do petnajstega mesta pa so se uvrstile ektpe: Sloga Železniki, Beli vragi Železniki, ABC LOKA Škofja Loka, Ažurna obala Dolenja vas, Faranci Selca, SS Železniki in PIK klub Bukovica. Rekreacijska kolesarska dirka »Kronometer Hrastnica 91«_ Kolesarski klub Janez Peternelj iz Škofje Loke je 25. maja organiziral rekreacijsko kolesarsko dirko »Kronometer Hrastnica 91. Rezultati: Rekreativci »R«: I. Gregor Arnavtovič, Sava 9.36,5, 2. Matjaž Habjan, Janez Pe-ternel 9.53,6, 3. Sašo Berce, Sava, 10.17,1, 4. Marko Potočnik Janez Peternel 10.34,8, 5. Matej Korenčič, Janez Peternel II. 12,3, 6. Primož Aldervalder, Janez Peternel 11.17 3 7 Benjamin Korenjak, Sava, 11.38, 6, 8. Uroš Šilar, Sava 11 59 9 9 Matej Stare, Sava, 12. 22.0. Rekreativci »R1«: 1. Boštjan Medved, Fiat Aguzoni 8.45,0, 2. Boštjan Brelih, Idrija, 8.45, 6, 3. Gorazd Podrekar, Janez Peternel 8.48 9 4 Jani Bogataj, Janez Peternel 8.51, 3, 5. Mitja Hernovs,'Fiat Aguzoni 9.02, 5, 6. Simon Arsič, Dragomer, 9.03, 5, 7. Vili Štrukelj, Dragomer 9.09,7, 8. Janez Košir, Janez Peternel 9.16,2, 9. Tomo Cuk, Janez Peternel, 9.37,4, 10. Sašo Zupane, Janez Peternel, 12.38, 2. Rekreativci »R2«: 1. Franc Grm, Rog Franek 9.18,6, 2. Dušan Vajagič, Union 9.38,2, 3. Silvo Logar, Janez Peternel 9.46,6, 4. Silvo Zajec Hrast Dob 9.49,0, 5. Jože LindiČ, Kamnik, 10.06, 3. 6 Stane Kogovšek, Avtocommerc 10.19,0, 7. Ilija Mištrafovič C Zor-man 10.25,1 Ženske »A«: 1. Minka Logonder, Janez Peternel, 10.07,0, 2. Andreja Sušnik Janez Peternel, 12.44,2, 3. Tina Čadež, Janez Peternel 14 02 2' 4. Irena Miklavčič, Janez Peternel 15.17,3. Veterani »A«: l. Brane Korenčič, Janez Peternel, 9.03,1, 2. Ivan Mihovilovič Janez Peternel, 9.25,2. 3. Boštjan Novak, Rog 9.53,6, 4 Alojz Rode, Sava 9.59,2, 5. Branko Skerjanec, Rog 10.07,9, 6. Danilo Jerič, Union 10.11,7, 7. Rajko Petek, Križ 10.40,6, 8. Teodor Kosmač 10.45,9. Veterani »B«: 1. Milan Frelih, Janez Peternel 9.15,0, 2. Janez Ziherl, Jakob Štucin 10.17,8, 3. Niko Mesec, Janez Peternel 10.30,8, 4. Franci Zaje, Hrast dom 10.33.8, 5. Sašo Bizjak, Grosuplje 11.21,7. Veterani »C«: I. Jože Hafner, Adria 8.49,8, 2. Marko Rejec, Puntar 10.22,8, 3. Stane Kavčič, Rog 11.00,0, 4. Vinko Novak, Kokrica 11.15,4, 5. Tine Žagar, Podlubnik 11.22,9, 6. Pavle Čadež, Janez Peternel II. 34,2. 7. Mihael Dodič, As 11.45,6. 8. Janez Grom, Litostroj 12.02,2. Veterani »D«: 1. Ivan Jagodic, Kamnik 11.32,6, 2. Slavko Černajč, Rog Franek 11.52,3. Veterani »E«: I. Vladimir Makuc, Rog Franek 11.42,3, 2. Ciril Erznožnik, Al-pina 13.51,1. Veterani »F«: 1. Milan Žirovntk, Rog Franek 12.54,7. rt (.LASO V A i —StotinkA Tek po triglavskem narodnem PARKU Mojstrana, maja - V nedeljo, 19. maja, je potekal 8. tradicionalni tek po Triglavskem narodnem parku. Kros so organizirali ZTKO Jesenice ter Franci in Mirko Teraž iz Mojstrane. Na teku, ki je potekal po dolinah Vrata, Kot in Krma, je sodelovalo 107 tekmovalcev. Skupno najhitrejši pri moški je bil Alojz Kovic (Medvode), pri ženskah pa Olga Grm (Lesce), najstarejši udeleženec je bil Srečo Mesaric iz Kranja. Rezultati: Predšolski - letnik 84 in mlajši - fantki - 200 metrov: 1. Darko Arh (Hrušica) 48.7 2. Rok Domjan (Idrija), 49,2 3. Anže Gregorčič (Kranjska Gora) 49,8 Predšolski - letnik 84 in mlajši -punčke - 200 metrov: 1. Nast-ja Rodman (Žirovnica) 52,3 2. Eva Uršej (Jesenice) 52,8 3. Urška Bricelj (Mojstrana) 55.8 Mlajši cicibani - letnik 82 in 83 - 1 km: 1. Tomaž Brunik (Jesenice) 2.57,1 2. David Rodman (Žirovnica) 3.02.4 3. Sebastijan Trpin (Hrušica) 3.05,3 Mlajše cici-banke - letnik 82 in 83 - 1 km: 1. Polona Domjan (Idrija) 2.51.5 2. Klara Djuričič (Mojstrana) 3.50,0 3. Adrijana Teraž (Mojstrana) 3,56.0 Starejši ciciban - letnik 80 in 81 - 2 km: 1. Luka Drole (Stična) 2,29.3 2. Tadej. Rodman (Žirovnica) 2,29.8 3. Marcel Rodman (Žirovnica) 2,37.4 Starejše pionirke - letnik 80 in 81 -2 km: 1. Valerija Lavtižar (Kranjska Gora) 2,44.1 2. Petra Žerjav (Kranjska Gora) 2,58,7 3. Nevenka Teraž (Mojstrana) 3,12.6. Mlajši pionirji - letnik 78 in 79 - 3 km: 1. Sandi Trpin (Hrušica) 17,38.0 2. Aleš Novak (TSK Kranjska Gora) 18,59.3 3. Luka Thaler (TSK Kranjska Gora) 19,12.2 Mlajše pionirke -letnik 78 in 79-3 km: 1. Tadeja Petrovič (Kranjska Gora) 19,03.1 2. Nataša Bašelj (Gorje) 23,00.3 3. Špela Ur-šelj (Kranjska Gora) 23,00.4. Starejši pionirji - letnik 76 in 77-4 km: 1. Andrej Struna (Ljubljana) 16,13.4 2. Andrej Robič (Kranjska Gora) 16,35.0 3. Gorazd Globočnik (Mošnje) 17,11.8 Starejše pionirke - letnik 76 in 77 - 4 km: 1. Martina Čufar (Mojstrana) 19,19.4 Mladinci do 18 leta -14 km: 1. Igor Eržen (Triglav Škofja Loka) 40,19.3 2. Igor Bašelj (TSK Kranjska Gora) 41,16.4 3. Peter Gosar (Sori-ca) 42,12.6, člani od 18 do 30 leta - 14 km: 1. Roman Hojak (ŽAK Ljubljana) 34,50.8 2. Stojan Melinc (Kobarid) 35,10.13. Klemen Dolenc (Klub Trmastih) 36,36.5 članice nad 30 let - 14 km: 1. Olga Grm (Lesce) 47,08.2 2. Marija Vencelj (HOBI Šentvid) 1.01,45.7 člani od 30 do 40 let - 14 km: 1. Vojko Djuričič (Mojstrana) 36,56.4 2. Rado Pintar (Sorica) 42,06.6 3. Marijan Sedej (Peko Tržič) 43,22.3, člani od 40 do 50 let -14 km: 1. Milan Kotnik (TO Radovljica) 37,49,6 2. Anton Vencelj (HOBI Šentvid) 42,35.9 3. Martin Čufar (Mojstrana) 44,35.9 veterani nad 50 let - 14 let: 1. Alojz Kovic (Medvode) 45,17.4 2. Jure Kokalj (Zapuže) 46,09.5 3. Jože Ambrož (Peko Tržič) 46,43.1. "KRANJSKA GORA OPEN 91" V LETENJU Z JADRALNIMI PADALI Klub za prosto letenje "Vitranc" iz Kranjske Gore je v nedeljo, 26. maja letos, uspešno pripravil prvo odprto prvenstvo "Kranjska Gora Open 91" v letenju z jadralnimi padali. Tekmovanja v preletu za pokal Kranjske Gore in srečanja vseh ljubiteljev jadralnega padalstva se je udeležilo 45 tekmovalcev in tekmovalk iz slovenskih klubov. Naravni start je bil na mestu zmajarske rampe na Vitrancu, cilj pa prelet linije ob hotelu Kompas v Kranjski Gori. Obratne točke so bile Ciprnik in oddajnik na Brvogu, kljub slabim vremenskim pogojem pa je nekaterim uspel celo polet do obratne točke v Planici. Rezultati: moški - 1. Domen Slana (LET Škofja Loka), 2. Jože Pivk (KANJA Bovec), 3. Borut Logar (VITRANC Kranjska Gora), 4. Sandi Marinčič (KANJA Ljubljana), 5. Peter Slapar (POLET Kamnik)... ženske - 1. Darja Zadnikar (VITRANC Kranjska Gora), 2. Vlasta Kunaver (KANJA Ljubljana) Kerštan ZIMSKE STOPINJE NA SPOMLADANSKEM STOLU Valvasorjev dom - Zaradi organizacijskih in finančnih težav je bil letos nekaj časa celo vprašljiv tradicionalni pohod na Stol, ki se ga je doslej udeležilo že več kot 60 tisoč navdušenih pla-nincev. Novi organizatorji, člani Zveze telesno-kulturnih organizacij Jesenice so delo vzeli zares in v zadovoljstvo vseh izvedli že 26-pohod. Več kot 1000 pohodnikov pa seje kljub pomladi na vrhu Stola srečalo s pravimi zimskimi razmerami. Gorski reševalci in miličniki so poskrbeli za varen vzpon in povratek nazaj v dolino. 11-tim planincem so se za 20-kratno udeležbo izročili dipl°' me, 48-tim za 10-kratno udeležbo pa plakete. Seveda niso manjkali tudi najzvestejši prijatelji pohoda na Stol Jože Bernard, Stane Škrabar in Franc Konobelj, ki niso zamudili nobenega-Precej planincev je bilo tudi iz sosednjih republik, predvsem iz Hrvaške in Srbije. Omeniti je treba skupino pod vodstvom Rada Ugrniča iz Svilajnca, ki prihaja na Stol že vrsto let in vedno poudarja, da jih politika ne more odvrniti od prijateljstva in ljubezni do groba. Pri izvedbi letošnjega pohoda je organizatorjem z veseljem priskočil na pomoč kot pokrovitelj Merkur Kranj. J. Rabič TENIŠKI TURNIR V KRANJSKI GORI Kranjska Gora - Spomladanski čas želijo v tem turističnem središču popestriti z različno športno in rekreativno ponudbo. 8. in 9. junija pripravljajo na igriščih Kompasa teniški turnir Slovenijašport - Kompas z lepimi nagradami. Prijave Radovuiške novice Delavsko prvenstvo v kegljanju ZTKO Radovljica je organizirala delavsko prvenstvo v kegljanju za leto 1991. Rezultati: Ženske do 40 let: 1. Meta Lebar (LIP Bled) 186 kegljev, 2. Slava Berce (Iskra Lipnica) 178 kegljev, 3. Nada Vidic (Iskra Otoče) 177 kegljev, 4. Marina Galič (Plamen) 175 kegljev, 5. Ivanka Ravnikar (Dom J. Benedika) 174 kegljev. Nastopilo je 44 tekmovalk. Ženske nad 40 let: 1. Dora Tonejc (Veriga) 189 kegljev, 2. Anita Klužar(Elan) 165 kegljev, 3. Marija Rozman (PTT Radovljica) 161 kegljev, 4. Marija Justin (OŠ Gorje) 145 kegljev, 5. Marija Miler (Iskra Lipnica) 142 kegljev. Moški do 40 let: 1. Jože Faganel (Iskra Otoče) 214 kegljev, 2. Bogo Bukovnik (Tapetništvo Rad.) 210 kegljev, 3. Jože Ravnik (Alpinum) 207 kegljev, 4. Milan Pogačar (Iskra Otoče) 199 (62), 5. Franc Kra-vanja (Iskra Otoče) 199 (54), Nastopilo je 106 tekmovalcev. Moški nad 40 let: 1. Pavel Cerkovnik (Elmont) 210 kegljev, 2. Sašo Obreza (El-mont) 207 kegljev, 3. Franc Šolar (Iskra Lipnica) 203 kegljev, 4. Vinko Bertoncelj (Plamen) 197 kegljev, 5. Edo Zaplotnik (Iskra Otoče) 195 kegljev, 6. Anton Hrovat (Elan) 194 (71). Nastopilo je 45 tekmovalcev. Moški - tekmovalni razred: 1. Jaka Beravs (Veriga) 224 kegljev, 2. Slavko Toman (Elan) 220 kegljev, 3. Franc Gros (Veriga) 213 kegljev, 4. Janez Beravs (Tiskarna Rad.) 207 kegljev, 5. Jaka Kocjančič (Elan) 206 kegljev. Ekipno ženske: 1. Iskra Lipnica, 2. Veriga Lesce, 3. LIP Bled, 4. Elan Begunje, 5. PTT Radovljica, 6. Iskra Otoče, 7. OŠ Gorje, 8. Dom J. Benedika Radovljica, 9. Elmont Bled, 10. Tapetništvo Radovljica, 11. OŠ Radovljica, 12. Zavod M. Langus Kamna Gorica, 13. Kemična tovarna Podnart, 14. Tiskarna Radovljica, 15. Alpinum Bohinj, 16. Hotel Jelovica Bled. Ekipno moški: 1. Iskra Otoče, 2. Veriga Lesce, 3. Elan Begunje, 4. Elmont Bled, 5. Iskra Lipnica, 6. Alpinum Bohinj, 7. Tapetništvo Radovljica, 8. Plamen Kropa, 9. Tiskarna Radovljica, 10. Hotel Jelovica Bled, 11. UKO Kropa, 12. Kemična tovarna Podnart, 13. LIP Bled, 14. PTT Radovljica, 15. Mira Radovljica, 16. Kovinska Bled, 17. Zavod M. Langus Kamna Gorica, 18. OŠ Radovljica, 19. Kmetijska zadruga Bled, 20. Obrtno združenje, 21. Dom J. Benedika Radovljica, 22. OŠ Gorje. Ekipno skupaj: 1. Iskra Otoče, 2. Veriga Lesce, 3. Elan Begunje, 4. Elmont Bled, 5. Iskra Lipnica, 6. LIP Bled, 7. Plamen Kropa, 8. PTT Radovljica, 9. Tapetništvo Radovljica, 10. Alpinum Bohinj, 11. Tiskarna Radovljica, 12. OŠ Gorje, 13. Kemična tovarna Podnart, 14. Dom J. Benedika Radovljica, 15. Hotel Jelovica Bled, 16. Zavod M. Langus Kamna Gorica, 17. OŠ Radovljica. Skupno je nastopilo 234 tekmovalk in tekmovalcev. Delavsko prvenstvo v streljanju z zračno puško Tekmovanje je bio 25. in 26. maja 1991 v dvorani Kulturnega doma v Mošnjah v izvedbi Strelske družine Mošnje. Na tekmovanju je nastopilo 85 strelcev, od tega 24 žensk in 61 moških. Ženske do 40 let: 1. Andreja Tancar (Gradbeno podjetje Bohinj) 147 krogov, 2. Andreja Zupan (PTT Radovljica) 139 krogov, 3. Darja Lehner (SGP Gorenje Radovljica) 137 krogov, 4. Jelka Rakuš (LIP Bled) 131 krogov, 5. Lidija Vidic (Veriga Lesce) 125 krogov. Ženske nad 40 let: 1. Marija Čilič (OŠ Gorje) 128 krogov, 2. Angela Mrak (Elan Begunje) 127 krogov, 3. Albina Ristič (LIP Bled) 127 krogov, 4. Ivana Vari (PTT Radovljica) 121 krogov, 5. Olga Vavpotič (Elan Begunje) 1 14 krogov. Moški do 40 let: 1. Uroš Korošec (Obrtna zbornica Radovljica) 178 krogov, 2. Vojko Vidic (Iskra Otoče) 173 krogov, 3. Vinko Justin (Iskra Otoče) 168 krogov, 4. Dušan Kapš (Obrtna zbornica Radovljica) 167 krogov, 5. Alojz Zavrnšnik (PTT Radovljica) 166 krogov. Moški nad 40 let: 1. Jože Biček (Obrtna zbornica Radovljica) 172 krogov, 2. Anton Knaflič (Veriga Lesce) 168 krogov, 3. Jože Korošec (PTT Radovljica) 162 krogov, 4. Franc Lotrič (Veriga Lesce) 160 krogov, 5. Ivan Lotrič (Veriga Lesce) 160 krogov. Ekipno ženske: 1. OŠ Gorje 41 točk, 2. PTT Radovljica 39 točk, 3. Elan Begunje 33 točk, 3. GP Bohinj 33 točk, 5. LIP Bled 27 točk. Ekipno moški: 1. Obrtna zbornica Radovljica 62 točk, 2. Veriga Lesce 57 točk, 3. Iskra Otoče 46 točk, 4. PTT Radovljica 32 točk, 5. Elan Begunje 16 točk. Ekipno skupaj: 1. PTT Radovljica 71 točk, 2. Veriga Lesce 66 točk, 3. Obrtna zbornica Radovljica 65 točk, 4. Elan Begunje 49 točk, 5. Iskra Otoče 47 točk. ZTKO Radovljica Občinska liga v odbojki Pri Zvezi telesnokulturnih organizacij v Radovljici so minuli mesec končali občinsko ligo v odbojki za letošnje leto. V jesenskem delu lige se je pri ženskah najbolje izkazala ekipa Gorje, ki je zbrala 12 točk. V pomladanskem delu pa so največ točk zbrale odbojkarice Bled 3. Po obeh delih občinske lige so zmagale odbojkarice Bled 3, z osemnajstimi točkami, druge so bile odbojkarice Gorja s šestnajstimi točkami, tretja pa je bila ekipa odbojkaric Plamena 2 z desetimi točkami. Lojze Kerštan 6. TRADICIONALNI MARČEVSKI ODBOJKARSKI TURNIR Tudi letos je ZTKO Jesenice pripravil tradicionalni odbojkarski turnir ženskih ekip. Tekmovalo je 14 ekip iz občine Jesenice. Po igranju v skupinah so se v nadaljevanju ekipe pomerile za uvrstitve na posamezna mesta v treh skupinah. 6. turnir je prinesel zelo lepe boje, saj večina ekip rekreacijsko igra vsaj enkrat tedensko, turnir pa vsem pomeni prijetno vsakoletno snidenje. Odigranih je bilo kar 42 tekem. Zmagala je ekipa Bistroja Želva, druga je bila ekipa učenk iz Kranjske Gore, tretja ekipa delavk osnovne šole Tone Čufar, 4. mesto pa so osvojile delavke Centra usmerjenega izobraževanja Jesenice. Br. 20. kolesarska dirka na Bledu ZA ŠE VEČJO PRILJUBLJENOST KOLESARSTVA V začetku maja je bila na Bledu jubilejna 20. kolesarska dirka. Kljub nekoliko slabšemu vremenu je prireditev lepo uspela, saj se je je udeležilo veliko kolesarjev, ki so tekmovali v različnih kategorijah. Vreme je najbolj osiromašilo udeležbo v veteranskih kategorijah in pri dekletih. Predvsem pri mladincih in pionirjih pa smo videli lepe boje. Pri članih je bila udeležba okrnjena zaradi mednarodne dirke Alpe Adria. Blejski organizatorji so se zelo potrudili, v razgovoru z Mirkom Rakušem pa smo izvedeli, da si domačini želijo še jaz-širiti priljubljenost kolesarstva v tem delu Gorenjske. Razmisliti bodo morali le o času tekme, kajti glavna turistična sezona bi privabila ob progo več gledalcev. Zmagovalci posameznih disciplin: ženske: Eva Hatala (Mladost, Novi Sad); pionirji: Sandi Kraner (KK Lenari); mlajši mladinci Mitja Mohorič KK Ptuj Rene); starejši mladinci: Majde (Krka, Novo mesto); člani: Petek (VP Kranj - Rog Ljubljana); rekreativci: Borut Osojnik (Zalog); veterani A: Janez Černe (SD Zadvor); veterani B, C: Franz Tarmann, veterani D, E, F: Zvone Omerzel (KD Rog). ZLMartin Dolanc sprejemamjo v noteiu Kompas an po teietonu steviiKd 064/88-661. J. Rabič Tek naDobrčo Športno društvo Mošnje je v sodelovanju z Zvezo telesnokulturnih organizacij Radovljica in Lovsko družino Begunjščica ter pod pokroviteljstvom Merkurja iz Kranja organiziralo 1. maja 1991 Tek na Dobrčo. Dolžina proge U km, višinska razlika 1008 m. Nastopilo je 41 tekmovalcev in 3 tekmovalke. Ženske: 1. Olga Grm (Lesce) 1:17,14, 2. Lidija Golob (Bled) 1:21,29, 3-Maja Drempetič (Kranj) 1:29,15. Moški do 30 let: 1. Stojan Melinc (Kobarid) 56,16 (rekord proge), 2. Franci Teraž (Mojstrana) 56,41, 3. Marjan Zupančič (Posavec) 1:06,26- Moški od 31 do 40 let: 1. Vojko Vjuričič (Mojstrana) 1:01,50, 2. Jože Rogelj (Alp (ne)nastopanja nekaterih 'gralcev. Povsem drugače je z fbmočnimi ligaši. Triglav je že-el veliko, končal katastrofal-lQ- Ne toliko zaradi uvrstitve kot zaradi hude (ponovne) kri-*.e v vodstvu in med igralci. Če |'h "a tekmo pride le devet, po-e.m je to dokaz hudih naspro-!1J> ^ga si ne dovolijo niti relacijske ekipe! Trener Janez £uPančič in predsednik Janez °enčina sta sprva postavila Klub na nove temelje, zdaj pa J,e očitno, da je prevlada v ro-*a.n drugih. Razveseljivo je, da Pn nižjih kategorijah Triglav *°Pet prednjači, mladinci pa so ačunali na uvrstitev v prvo ?NL, a tudi ta cilj ni bil dose-ven! Jeseničani so se v obmo-fj članski ligi s Savo borili, - Pri pionirjih je zrna-vSe p0 Play-offu Triglav poni na^81^^110. le tekmovanje je v Jb°|jše organizirano, ker gim;eni ''S' v primerjavi z dru-kadetPKCVeČ dobrih moštev. Pri naJbor Je bil b°J med dvema ttia J °°etavnima gorenjskimi., oštVo™a Triglavom in *aric° • 1Zenačeno do finala-rasla' lil % ie tUdi Jeseničani Splošni ^er so K°kaza,a finalna tekma, |rig|av a j^o'j izkušeni igralci ^etrovk m zasluženo zrna- isla ,n Alples nista bila do-tUdi tnasPr°tnika v play-offu, Snvt Velja deJstvo, da bi si služil VanJe v končnico za His tudl Jeseničani. Splošn. kjer sLPK°kaza,a finalna tekma, vrigj Dl1' bolj izkušeni igralci Umetrn b°'Jši P° streljanju gali čll°vic ln zasluženo zrna-^ri^s,ePrav so v igri igralci s lostj j°.^eša »meli več prilož-vni , ,''° je to srečanje na ra- fair in v ev območne lige, !>jem k°/ektno, z dobrim soje-J«m na°druške trojke z Mohar- aJ tren, ,lu- Bil Je t0 prikaz' g°rnet lma g°renjski no- lsto m^^dincih je praktično v rtV0 Creine kot pri ka-naina I,r,alu, jutri bo druga fi-°b lg e*ma na igrišču Zarice • un. v prvi je bil rezultat 22. kolo: Alpina - LTH 0 : 0, Polet -Mavčiče 3 : 3, Tržič - Bled 1 : 4, Creina - Zarica 0 : 0, Bitnje -Lesce 1 : 5, Britof - Trboje 1 : 3 Lestvica: 1. Bled 34, 2. Alpina 33, 3. LTH 31, 4. Creina 30, 5. Lesce 27, 6. Bitnje 20, 7. Zarica 19, 8. Trboje 18, 9. Mavčiče 16, 10. Polet 16, 11. Britof 10 (-1), 12. Tržič 10. Člani B - po 16. kolu 1. Visoko 24, 2. Hrastje 20, 3. Šenčur 19 (- 1 tekma), 4. Kondor 15, 5. Podgorje 14, 6. Preddvor 12. 7. Podbrezje 9 (- 1 tekma), 8. Grintavec 7, 9. Velesovo 6, izven konkurence 10. Živila - Naklo B 9 Člani A - po 21. kolu 1. Bled 32, 2. Alpina 32, 3. LTH 30, 4. Creina 29, 5. Lesce 25, 6. Bitnje 20, 7. Zarica 18, 8. Trboje 16, 9. Polet 15, 10. Mavčiče 15, 11. Britof 10 (- 1 točka), 12. Tržič 10 Pionirji C - S 1. Triglav 19, 2. Creina - Primskovo 17, 3. Visoko 7, 4. Naklo 6, 5. Velesovo 5, 6. Britof 4, izven konkurence: 7. Triglav B 3 Pionirji C - J I. Zarica 22, 2. Trboje 17, 3. Sava 14, 4. Mavčiče 12, 5. Hrastje II, 6. Šenčur 3, 7. Bitnje 3 Pionirji S 1. Lesce 19, 2. Jesenice 13, 3. Tržič 12, 4. Bled 6 Pionirji J I. Polet 14, 2. Alpina 11, 3. LTH 7, 4. Alples 4, izven konkurence: 5. Alples B O. Končni vrstni red pionirskega gorenjskega tekmovanja za sezono 1990/91: 1. Triglav, 2. Lesce, 3. Polet, 4. Zarica Mladinci - S I. Creina - Primskovo 20, 2. Lesce 16, 3. Tržič 10, 4. Bled 7, 5. Visoko 5, 6. Živila - Naklo 2 Mladinci - J i. Zarica 24, 2. LTH 17, 3. Alpina 16, 4. Mavčiče 10 (- 1 tekma), 5. Sava 10, 6. Trboje 4 (- 1 tekma), 7. Bitnje 1 Za 1. mesto igrata Creina -Primskovo in Zarica, za 3. mesto igrata Lesce in LTH Kadeti - S 1. Creina - Primskovo 21, 2. Triglav 20, 3. Jesenice 15, 4. Tržič 12, 5. Živila - Naklo 10, 6. Britof 4, 7. Šenčur 2 Kadeti J 1. Zarica 15,2. Alples 15,3. Polet 12, 4. LTH 9, 5. Sava 4 (- 1 tekma), 6. Alpina 3 (- 1 tekma). Prvak Gorenjske za sezono 1990/91 je ekipa NK Triglav, 2. mesto je osvojila ekipa NK Creina - Primskovo, za 3. mesto pa še igrata Zarica in Alples. Mladi igralci Creine - Primskovega so kar v dveh gorenjskih finalih. Pri kadetih so jih po 11-metrovkah premagali vrstniki Triglava, pri mladincih pa je nasprotnik Zarica. Izredno mlado in obetavno moštvo vodi trener I. razreda Stane Kodele, zanj pa igrajo (stojijo z leve) Boris Verbič, kapetan, Denis Bajrovič, Igor Markun, Dejan Maric, Klemen Jenko, Jože Gorenc, trener Stane Kodele, čepijo z leve: Marko Javornik, Matej Bašelj, Aleš Zdešar, David Božič, Boško Sofrič, Ronald Rozman. (Eoto: Jana Remic) Novice... Kolesarski maraton kokrica- dražgoše Petnajsti maraton Kokrica - Dražgoše je kolesarska sekcija iz Kokrice izvedla 19. maja zelo uspešno, kar se tiče organizacije. Einančna stran pa je negativna, saj smo za medalje plačali 10.500 din, malica 7.500 din, CBS služba, ki smo jo najeli za redarjet>-bilojih je 45 in vsi so bili opremljeni z radijskimi aparati 5 000 din, čakamo pa še na račun od zdravstvene službe in policije. Kolesarjev maratoncev je bilo 150, maraton pa je potekal gladko lip rJrez nezgod. Vsak udeleženec je dobil malico in medaljo^Zmagovalec v svoji kategoriji je prejel pokal, prvi ^rijepa tudi medalje. Imeli pa smo štiri kategorije. Pokal pa je prejel tudi najstarejši udeleženec. Drugo mesto mladih kranjskih nogometašev Trst - V Tfst.u; je bil 5.;tnaja mednarodni nogćmetni turnir Alpe Jadran za^fcihane. - i..^.„ Na povabilo $Z BOR trst, ki letos pra/^e 32. obletnico ustanovitve, s6 se tekmovanja udeležile "sledeče ekipe: U. S. "LA GI ARA" - lSOl \ VK/ENTINA (Benečija). N, K A. C. BOR - TRST (FURLAM.I A, JULIJSKA KRAJINA), N.K. RIJEKA - REKA (HRVATSKA! in bj, K, KRANJ - kot predstavnik Slovenije y/'\ •-/^'"l,.,...—"""""^ Ker v Kranju nogometni klubi nimajo selekcij cicibanov, so za NK Kranj nastopili igralci letnika -HO in 81, ki trenirajo pri nogometnih sekcijah ŠSD OŠ "Lucijan SELJAK" in OS "JAKOB AUJAZi' pod pokroviteljstvom NK "SAVA" in NK "TRIGLAV". JU/. V Igralci NK KRANJ so \ prvi tekmi navdušili z igro in premagali pionirje prvoligaša NK"RIJEKA" z rezultatom 5:1, v finalu za prvo me<,to pa so izgubili s 4:0, z izkušenejšo italijansko ekipo "LA GlARA" tn na koncu osvojili drugo mesto. V tekmi za tretje mesto pa je ekipa NK AC "BOR" premagala ekipo NK "RIJEKA ' / rezultatom 5:? Kljub porazu v finalni tekmi lahko ocenimo nastop kranjskih cicibanov kot uspešen, saj je v Kranju nogomet krepko v senci ostalih športov, temu primerno pa jeludi delo z mladimi nogometaši' Povsem odveč jergovoriti o|popularnosti nogometa v Italiji ali nu Reki, kjer cicibani začnejo z resnim treningom in tekmovanjem že pri 6 letih, z njimi-pa se ukvarja tudi po več profesionalnih trenerjev. Za primerjavo naj povem, da v Kranju lahko začnejo nogomenaši s tekmovanjem in resnejšim treningom večinoma šele od 1^ do 14rlet starosti in še to zahvaljujoč predvsem entuziazmu ka-k^negai posameznika. Za nogometaše do 12. leta starosti je sicer organizirano tekmovanje v malem nogometu preko ekip Š$L) osnovnih šol, ki pa so razen redkih primerov prepuščene'Same sebi brez kakršnegakoli vodstva ali pa, kar je še slabše, rieU s treznega vodstva, pri čemer se delajo hude napake predvsebi pri vzgoji in oblikovanju športne osebnosti nogometašev, i Menim, da bi bilo potrebno za dvig popularnosti in kakovosti nogometa v Kranju, posvetiti večjpozornosti predvsem delu z najmlajšimi nogometaši, z^^ate^e dosedaj ni bilo nobenega posluha. Ne pozabimo, da je nogom$C^ti^£č najpopularnejši šport tudi v Evropi, v katero si preko" parol tako prizadevamo priti. Klemen Bedekovič Regijsko tekmovanje upokojencev v kegljanju Društvo upokojencev je organiziralo v torek, 14. maja 1991, tekmovanje v kegljanju za upokojence Gorenjske regije. Tekmovanje je bilo na Kegljišču Triglav v Kranju in so se ga udeležile ekipe društev upokojencev iz Tržiča, Jesenic, Kamnika, Železnikov, Radovljice in Kranja. Doseženi pa so bili naslednji rezultati: 1. Društvo upokojencev Kranj 2.283 kegljev, 2. Društvo upokojencev Tržič 2.262 kegljev, 3. Društvo upokojencev Jesenice 2.199 kegljev, 4. Društvo upokojencev Kamnik 2.196 kegljev, 5. Društvo upokojencev Železniki 2.129 kegljev, 6. Društvo upokojencev Radovljica 1.891 kegljev. Tekmovanje je sodil Franc Furlan, vodja tekmovanja pa je bil Boris Zukevič. Pavle Lužan Tekmovanje v kegljanju -četveroboj žensk V letu 1990/91 smo kot že vrsto let organizirali tradicionalno tekmovanje v kegljanju - četveroboj za ženske med standardnimi ekipami in sicer ŠPORTNO DRUŠTVO VODOVODNI STOLP KRANJ, GORENJSKA PREDILNICA ŠKOFJA LOKA, KS GOLNIK in KS PODNART Po zaključenem tekmovanju so bili doseženi naslednji rezultati vseh štirih tekmovanj: I. Športno društvo Vodovodni stolp s 8063 keglji, 2. Gorenjska predilnica Škofja Loka-s 7853 keglji, 3 KS Podnart s 7453 keglji in 4 KS Golnik s 6986 keglji. Letčfs-je tekmovanje obeležilo fudl^jubilej in sicer 10 let tovrstne ^»bl^ke tekmovanja. Ob tej priložnosti je •§£) Vodovodni stolp^pj^eiilo,fcwdi priznanje 11-tim tekmovalkarhs ki so se tek-movarvja udeležHe \>eh I (Met. Pn tem je potrebno posebej p^vajfoi vse vpdjeJeKip. ki so si prfradvvale, je tekmovanje sploh uspelo, kakor tudi vso požrtvovalnost tekmovalk, >aj so>rcdsivtt, namenjena za tekmovanja več kot skromna, stili ekipo Gorenjske predilnice i/ kot:zadnja v krogu tekmovanj tudi Posebej pa moramo pob Škofje LokcM je bifci letjuš gostitelj trt pode I he>! j pokaj; Upamo in pričakujemo, <& la tudi \ naslednjih letih,. ^blika"tekmovanja ohrani-Jože Zagore IZ ŠOLSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV SkofjeloškfŠOLARJI SO TEKMOVALI V ATLETIKI Maja je bilo v OŠ Prešernove Brigade v Železnikih občinsko prvenstvo za mlajše pionirje in pionirke, v OŠ Peter Kavčič v Škofji Loki pa je bilo občinsko prvenstvo za starejše pionirje in pionirke. Zmagovalci v posameznih disciplina: mlajši pionirji: 60 metrov: Primož Oblak (Tabor Žiri), 300 metrov: Peter Volf (Ratitovec), 600 metrov: Žiga Rupar (Podlubnik), skok v daljino: Peter Volf (Ratitovec), skok v višino: Aleš Habjan (Ratitovec), met žogice: Gašper Magušar (Ratitovec). Mlajše pionirke: 60 metrov: Urška Hafner (Ratitovec), 300 metrov: Monika Bernard (Ratitovec), 600 metrov: Elmedina Nikočevič (Podlubnik), skok v daljino: Monika Bernard (Ratitovec), skok v višino: Tina Rejc (Ratitovec), met žogice: Mojca Tolar (Ratitovec). Ekipno: Ratitovec (61 točk), Mladi rod (134 točke), Podlubnik (144 točke), Blegoš (200 točk), 5. Tabor (224 točke). Ekipa OŠ Cvetko Golar se tekmovanja ni udeležila. Starejši pionirji: 60 metrov: Tomaž Lotrič (Ratitovec), 300 metrov: Tomaž Vrhunc (Ratitovec), 1000 metrov Janko Šubic (Blegoš), skok v daljino: Tomaž Lotrič (Ratitovec), skok v višino Primož Ažbe (Podlubnik), met žogice: Aleš Bene-dik (Mladi rod), suvanje krogle: Boštjan Jelovčan (Mladi rod). Štafeta 4 X 100 metrov: Ratitovec. Starejše pionirke: 60 metrov: Irena Dolenec (Blegoš), 300 metrov: Jana Čufar (Ratitovec), 1000 metrov: Brigita Langerholc (Podlubnik), skok v daljino: Irena Dolenec (Blegoš), skok v višino: Anita Reya (Ratitovec), met žogice: Petra Jugovic (Podlubnik), suvanje krogle: Anka Raztresen (Blegoš), štafeta 4 X 100 metrov: Podlubnik. Ekipno: Ratitovec (373 točk), Podlubnik (348 točk), Mladi rod (345 točk), Blegoš (275 točk), Tabor (118 točk). Ekipa OŠ Cvetko Golar se tekmovanja ni udeležila. • M. Primožič Zmaga pionirk Simona Jenka Kranj - Občinsko prvenstvo Kranja v košarki za mlajše pionirke ŠSD se je uspešno zaključilo za osnovno šolo Simon Jenko iz Kranja. Sodelovalo je šest osnovnošolskih reprezentanc, o prvaku pa je odločilo medsebojno srečanje med ŠŠD osnovne šole Simon Jenko in ŠŠD osnovne šole Bratstvo in enotnost. Uspešno tekmovanje je plod dobre organizacije, zato si športni delavci Košarkarskega kluba Kranj z Iztokom Klavoro na čelu zaslužijo vsa priznanja. Kranjski prvak ŠŠD F. Prešeren Na občinskem prvenstvu osnovnih šol v rokometu je med starejšimi pionirji nastopilo pet ekip: OŠ FRANCE PREŠEREN, OS LUCIJAN SELJAK, OŠ MATIJA VALJAVEC, OŠ JOSIP BROZ TITO in OŠ MATIJA ČOP. Tekmovanje je potekalo enokrožno - vsak z vsakim. Občinski prvak za leto 1991 v konkurenci starejših pionirjev je postala OS France Prešeren iz Kranja. REZULTATI: L. Seljak : F. Prešeren 21:21, M. Valjavec : M. Čop 23:22, JBT : M. Valjavec 19:25, F. Prešeren : M. Čop 15:15, JBT : L. Seljak 20:29, L. Seljak : M. Čop 30:24, F. Prešeren : M. Valjavec 30:26, M. Čop : JBT 11:16, F. Prešeren : JBT 17:17, M. Valjavec : L. Seljak 21:20. 1. OŠ France Prešeren, 2. OŠ Matija Valjavec, 3. OŠ Lucijan Seljak, 4. OŠ Josip Broz Tito, 5. OS Matija Čop. Najboljši strelci: Cuderman (OŠ M. Valjavec) 39, Lebar (OŠ JBT) 34, Čuturič (M. Čop) 34, Ćampa (OŠ L. Seljak) 33 Zmaga v Ppreddvor Na občinskem prvenstvu osnovnih šol v rokometu so med mlajšimi pionirji nastopile štiri ekipe: OŠ FRANCE PREŠEREN, OS LUCIJAN SELJAK, OS MATIJA VALJAVEC in OŠ JOSIP BROZ TITO. Tekmovanje je potekalo dvokrožno. Občinski prvak za leto 1991 v konkurenci mlajših pionirjev je postala OS MATIJA VALJAVEC iz Preddvora. Končni vrstni red: 1. OŠ Matija Valjavec, 2. OŠ Lucijan Seljak, 3. OŠ France Prešeren, 4. OŠ Josip Broz Tito. Najboljši strelci: Markun (OŠ M. Valjavec) 65, Sajovic (OŠ JBT) 49, Belcijan (F. Prešeren) 22 Č. M. Rokometni turnir Šolsko športno društvo Podlubnik z OŠ Ivan Groharja v Škofji Loki je organiziralo v četrtek, 25. aprila 1991, četrtfinalni turnir v rokometu za starejše pionirje rojene leta 1976 in mlajše. Nastopile so ekipe osnovnih šol Ivana Groharja iz Škofje Loke, OS Fran Šaleški Finžgar iz Lesc, OŠ F. Albreht iz Kamnika ter OŠ Duplica iz Kamnika. REZULTATI: L Grohar : Duplica 12:40, F. S. Finžgar : F. Albreht 14:14, Duplica : F. Albreht 9:14, I. Grohar : F. S. Finžgar 16:7, F. S. Finžgar : Duplica 11:21, F. Albreht : I. Grohar 20:12. Prvo mesto je v četrtfinalu osvojila ekipa osnovne šole F. Albreht, sledijo pa I. Grohar, Duplica in F. S. Finžgar. Najboljša strelca turnirja sta bila Daščevič iz OŠ F. S. Finžgar in Kajtazovič iz OŠ Duplica s sedemnajstimi zadetki. V nadaljnje tekmovanje polfinala RS sta se uvrstili ekipi OŠ Ivana Groharja in OŠ F. Albreht iz Kamnika. ft Cj LASOV A StotinkA— PLAVALCI Z Jezerskega v Kranj - o L a. v r Rezultati- kranjskega občinskega prvenstva v plavanju za mlajše in starejše pionirje in pionirke povedo velIKO. Tudi po številu udeleženih tekmovalcev in tekmovalk lahko trdimo, da smo mesto plavalcev. Po rezultatih starejših klubskih kolegov pa smo tako in tako že znani ne -samo pri nas, temveč tudi v tujini. Letošnje tekmovanje je organ>Zirala osnovna šola Bratstvo i.i enotnost s pomočjo Plavalnega kluba Triglav za mlajše kategorije v svojem bazenu, za starejše kategorije pa v zimskem bazenu v Savskem logu. O Zmagovalci v posameznik kategorijah:E Pionirke - C: prsno: Monika Traven (S.Ž), kravi: Nataša Raba-tin (S.Ž), hrbtno:' Neža Kovač (F. P), delfin: Neža Konoč (F.P.)v.*tafeta 4 X 25 metrov: OŠ Matija Čop. Končnivrstni red pionirke VC: OŠ Bratstvo in enotnost (119 točk), OŠ Stane Žagar (118 točk), OŠ Matija Čop (105 točk), OŠ France Prešeren (94 točk). OŠ Lucijan Seljak (70 točk). Pionirji - C: prsno: Sašo Stojanov (B.E), kravi: Meti Plava (B.E'.). hrbtno' Gregor { rantar (L.S.j, cfets; Ei n: M eti Pl ava (B, E.), štafet a: Osnovna šola Bratstvo in enotnost. Končni vrstni red.pionirji - C: OŠ Bratstvo in enotnost (113 točk). Oš Lucian Seljak.,. (108 točk), OŠ Matija Čop {90 ■točk), OS Stane Žagar (79 točk). OŠ France- Prešeren (24* .točk). Pjortkke - B: prsno: Etna ^Potočnik'(T P.), kravi: Tina Že-...rovnik (FJP.K hrbtno: Sladžana; "Ovci na (M.C), delfin: Jana" Breg ar (S Ž.) in ''Nina* G ros "(M.Č.), štafeta; prvo mesto sta si delili štafeti OŠ Matija Čop in OŠ Bratstvo in. enotnost. Končni vrstni red pionirk - B: Oš Bratstvo in enotnost (119 točk), OŠ Stane Žagar (I II točk), OŠ France Prešeren (103 točke), OŠ Matija Čop (98 točk), OŠ Lucijan Seljak (86 točk), OŠ Helena Puhar (15 točk). Pionirji - B: prsno: Leon Lalič (B.E.), kravi Žiga Gantar (B.E.), hrbtno: Blaž Gostiša' (B.E.), delfin: Milan Slin^ M.C), štafeta: OŠ Bratstvo in enotnost. Končni vrstni red pionirjev - B: OŠ Bratstvo in enotnost (138 točk), OŠ Matija Čop (123 točk), OŠ France Prešeren (109 točk), OŠ Lucijan Seljak.(72 točk), OŠ Stane Žagar (50 točk), OS Helena Puhar (31 točk). Mlajše pionirke -A: prsno: Tanja Čavić (B.E.), kravi; Aljoša Kohot TF:P.), hrbtno: - Al još a Kohot (F.P.),, 'delfin: Tanja Čavič (B.E.), štafeta: OŠ France Prešeren. Končni vrstni red pionirke - A: OŠ Bratstvo in enotnost (132 točk), OŠ France Prešeren 1 i 13 točk t. OŠ'Lucijan Seljak {85 točkL OŠ Stane Žagar (78 točk), OS /Matija Cop;,(40.J,Qčk). Mlajši pionirji - A: prsno: Matej Nastran (B,E,), kravi: Gregor Ko-^norič (M.C), hrbtno:, ffiecž N O E (S'.Ž.)."delfin: Igo* Ivanovih {M. Č.), štafeta;. OS Bratstvo in enotnost. Končni vrstni red mlajši, pionirji A: OS. Bratstvo' in^eWtnost (Tl'3 točk)', 0$ Ma-tTf^Sp (120-točk). OŠ Stane ,Žagar (105 točk)7 OŠ France ;Pii'še'rn (101 -točka), OŠ > Luci -jan. Seljak (78 točk),, Stajrej||r; ^fbfi$w&*^+;pf$f) o:' Ni na Pro - Otroci z Jezerskega verjetno še leta nazaj niti pomislili niso, da P' se vozili v Kranj plavat. Daleč je, toda tisti, ki hočejo - tudi zvn°fe' jo. Tako smo zabeležili tudi njihovo veselje nad tem, da niso Prl' krajšani za to veščino. Vsem, ki so pri tem pomagali - čestitke! Za-dovoljstvo mladih Jezerjanov odtehta vse... Foto: Jana Remic "sen (S.Z.), kravi: Špela Poto-. * ' .~-!\t. čnik (F.P.), delfin: Spela Poto- v.,.: čnik (E.P.), hrbtno: Alenka Jereb (S.Ž.) in Andreja Stojkovič ■ 'r-M (F.P), štafeta: OŠ France Prešeren. Končni vrstni red starej- . , ' ■ še pionirke - A: OŠ France Pre- . ^- "* ' šeren (136 točk). OŠ Stane Ža* "; ': '^ ; gar (131 točk), OŠ Lucijan Se-' Ijak (8(> točk). OŠ Bratstvo in fe enotnost (80 točk) in OŠ Matija , ...Čop (56 iočk). Starejši, pionirji v : . - A: prsno: Klemen Pipan ' (S.J.), kravj:,..Žiga Balderman ■' ... -'■*■■•■:"-. (S:Ž.), hrbtno: Andrej Studen (F.P,.li .štafeta: OŠ Stane,Žagar. _ Končni vestni: red starejši .pio- « f-mi$ - A: OŠ Stane Žagar (136 , - ' •' ' ■ ' . jj ' točk). OŠ Bratstvo in enotnost ....... "TPL-S točk), OŠ/Matija Čop (74 točk), OŠ Lucijan Seljak ("S , #' , t , točk"),^0^ .Simon Jenko- (51 - -■ \fif ,v.tpčk), OS, France Prešeren (3? ' t'O'čk'L''"'-". ..y,'F^v>^V/';i-''-;'.>'- ■.■ ' ..." v" ."- r'"^.'.' .''•-'..: : 1 Občinska rokometna liga ŠŠD Škofja Loka Ob koncu aprila seje v OŠ Ivan Groharja v Škofji Loki s finalnim turnirjem zaključila občinska rokometna liga za mlajše pionirje - rojene 1. 1978 in mlajše. Potekala je v obliki turnirjev po posameznih OŠ v Škofji Loki in Železnikih od oktobra naprej. V predtekmovanju so se ekipe na petih turnirjih pomerile dvakrat med sabo, prve štiri uvrščene pa so se uvrstile na finalni turnir in sicer: ŠŠD Podlubnik A in B z OŠ Ivana Groharja, ŠŠD Ratitovec z OŠ Prešernove brigade - Železniki in ŠŠD Trata z OŠ Cvetko Golar Rezultati finala: Podlubnik A : Ratitovec A 18:6, Podlubnik B : Trata 17:4, Trata : Ratitovec 7:19, Podlubnik A : Podlubnik B 26:12. Končni vrstni red: 1. Podlubnik A, 2. Ratitovec A, 3. Podlubnik B, 4. Trata, 5. Mladi rod, 6. Podlubnik C, 7. Ratitovec B. Komisija, ki sojo sestavljali trenerji ekip, in vodja tekmovanja Janez Klemenčič, je izbrala za najboljšega igralca MIHA JUGO VIC A, za najboljšega vratarja GREGA ZUPANKA, najboljši strelec pa je bil GORAN LOVRIČ - vsi učenci so z ekipe Podlubnik A. Tekme so sodili učenci 7. in 8. razredov osnovnih šol. Gorenjsko prvenstvo ZA MLAJŠE PIONIRJE RK Šešir je v nedeljo, 12. maja 1991, organiziral v sortni d v? rani Poden gorenjsko prvenstvo za mlajše pionirje - letf" 1977 in mlajše. Za tekmovanje sta se poleg dveh domačih ekip prijavili še e* pi RK Sava iz Kranja in RK Ratitovec iz Železnikov. Rezultati: Šešir A : Šešir B 16:5, Ratitovec : Sava 13:5, Šešir J : Ratitovec 7:6, Sava : Šešir A 2:22, Šešir B : Sava 14:4, Šešir ^ : Ratitovec 22:6. Prvo mesto so osvojili igralci ekipe Šešir A, sledijo pa Šešir Ratitovec in Sava. Vse tekme sta sodila Martin Dolenc in Janez Udir. Zmagovalna ekipa je nastopila v naslednji postavi: Greg kj s skupinami delajo celoletno. Vsak trener odgovarja za svojo skupino. Predvideni stroški taborjenja za omejeni čas znašajo 1.800,00 din za osebo. Zaradi izredno težavnega planiranja bo obračun napravljen po taborjenju, ko bodo zna-n! dejanski stroški taborjenja. Nato bodo stroški poračunani. Ob Pnjavi vplačate 800,00 din prijavnine, ostalo pa pred odhodom Ja taborjenje. Prijave bodo sprejemali izključno do 20. junija "^1. Kasnejših prijav ne bomo upoštevali. V prijavi navedite Poimenski seznam športnikov in spremljajočih trenerjev, pošljite Pa jih na naslov: ZTKO Radovljica, Gorenjska cesta 26. V prime-^ manjšega števila prijav bomo sprejemali tudi prijave športnih delavcev in staršev. Namen tabora je, da se športniki poleg treninga med seboj sPoznajo, navežejo prave športne odnose, da se trenerji pogovorijo o metodah treningov in izmenjajo izkušnje, naj pa bo udele-z°a tudi spodbuda za nadaljnje treninge. Informacije o možnosti udeležbe bomo poslali vsem prija-v'jenim takoj po zaključenih prijavah, račun za akontacijo pa yam bomo poslali po prispelih prijavah in pred začetkom taborjenja. ZTKO Radovljica TRIATLONSKA ZVEZA SLOVENIJE 64265 Bohinjsko jezero, p.p. 4, tel.: 064/723-471 KOLEDAR PRIREDITEV TRIATLONSKE ZVEZE SLOVENIJE Mednarodna hokejska šola »RUDI HITI« Velika avtomobilska tombola na Brdu tur k ^asu' k° Je tak° za vrhunski šport kot za obnovo kul-njj11.. spomenikov vse manj finančnih sredstev, so se v Ko-p "'skern klubu Brdo skupaj s krajevnima skupnostima gj eddvor in Bela ter Košarkarskim in Vaterpolo klubom Tri-v odločili organizirati veliko avtomobilsko tombolo. , Skupni nagradni sklad znaša skoraj 3.000.000 din, ŽXu tornbolski dobitki pa bodo Honda Shuttle, Citroen tor • yilndai Por|y Sedan 1.5, dve Škodi Favorit, traktor Ze- "1 dirkalni konj. Ostalih dobitkov je več kot 300. dob 1 PomerT|bno je, da so finančna sredstva, ki naj bi jih Hov namenJena tako vrhunskemu športu v Kranju kot ob-na j»^frkve v Preddvoru in nekaterih zgodovinskih objektov ^u ter razvoju konjeniškega športa. Prin organizatorji tombole so vložili veliko napora v samo le j mraY° m organizacijo. Pri zbiranju dobitkov so nam v veli« cj; Pomagali pozitivni odnosi večine delovnih organiza-kj 'h So prispevale svoj delež k temu, da bo ob prodaji kart, 0 Potekala do 16. junija, tombola uspela. Hoi^art'ce k°do naprodaj v vseh poslovalnicah Kompas Sre^'da/S' 'n na večjih mestih v Kranju ter ostalih slovenskih J^'Pod ' Žrebanje kartic bo 16. 6. z začetkom ob 14. uri na - [u "romu na Brdu. Poskrbeli smo tudi za zabavni program '°Ped Shovv in Gašperji. Cerkv r,dite na Brdo, saj boste s tem pomagali tako pri obnovi e kot pri razvoju kranjskega vrhunskega športa. ^Portna dvorana Bled letos prvič organizira hokejsko šolo v obli- *' hokejskega kampa. Kamp bo potekal v treh terminih: '5. 7. - 21. 7. 91 (začetek z večerjo, konec s kosilom, vmes polni Penzion) 22- 7. - 28. 7. 91 (začetek z večerjo, konec s kosilom, vmes polni Penzion) 29 • 7. - 4. 8. 91 (začetek z večerjo, konec s kosilom, vmes polni Penzion) j^amp je namenjen pionirjem, letnik od 1977 do 1982, potekal pa bo v dveh starostnih skupinah. program SPortna dvorana "trening na ledu, 3 ure dnevno "Ostale aktivnosti: igranje nogometa, tek, plavanje "■estivalna dvorana na Bledu - predavanja 'Predavanja trenerjev (taktika obrambe, napada, trening golma-n°v) ob spremljanju z video projekcijami * Predavanja o hokejskih pravilih igre 'Predavanje o športni medicini (pravilna prehrana oz. poškodbe Pri športu) Jfenerji: ^°dJa kampa bo Rudi Hiti, trener H K Bolzano / Italija stali trenerji: - Sergej Kapusin - SSSR ^'bin Felc - trener v Švici [ranci Žbontar - H K Bled "^Jože Trebušak - H K Jesenice. °sebej bo organiziran trening za golmane. Lf a šole: ''50 DEM v dinarski protivrednosti na osebo (koriščenje ledu, ,/^nerji, hrana, stanovanje) DEM v dinarski protivrednosti za vse tiste, ki se bodo vozili Ih? koristili samo led in trenerje. ^jmacije na tel.: 064/77-933, 77-932, fax: 78-776 (Branko Ter- Jl* za prijavo je najkasneje 30. 6. 91 z vplačilom celotnega zne-jKa na ŽR hokejskega kluba Bled: 51540-678-89428. polnjeno prijavnico, ki vam jo pošiljamo kot prilogo pošljite sJuPaj s kočijo vplačila na naslov: Hokejski klub Bled, Cesta Sobota, 15.6.1991 DUATLON - KOSTANJEVICA 3km-20km-5km Nedelja, 16.6.1991 TRIATLON ZA VSAKOGAR - DOLENJSKE TOPLICE 500m-20km-5km Sobota, 22.6.1991 DUATLON »GEOSS« - LITIJA 20 km - 10 km Sobota, 29.6.1991 TRIATLON - KAMNIK 700m-27km-8km Nedelja, 7.7.1991 TRIATLON - CELJE l,5km-40km- lOkm Sobota, 27.7.1991 TRIATLON BOHINJ-BOHINJ 1,5 km-36 km - 10 km Sobota, 17.8.1991 TRIATLON - SEVNICA 1 km - 24 km - 14 km Sobota, 24.8.1991 MLADINSKI TRIATLON - DOLENJSKE TOPLICE od 11 do 13let:200m- 8km-lkm odl4dol51et: 400m - 17km - 2km Sobota, 31.8.1991 TRIATLON JEKLENIH - BOHINJ 6km-30km-8km Nedelja, 8.9.1991 DUATLON - KAMNIK 16 km-9 km Sobota, 21.9.1991 FINALE-POREČ 1,5 km — 40 km —10 km Sobota, 28.9.1991 TRIATLON (čolni) - KOSTANJEVICA 2km-20km-5km Priprave za 2. Prešernov tekaški super maraton V Kranju se že pripravljajo na 2. Prešernov super maraton. Začelo se je takole: Kranj je premogel veliko ekipo super-maratoncev, ki so ponesli srčnost v velika svetovna tekaška središča. Tekači so se udeleževali maratonov, super maratonov, vse do ultra maratonov. To srčnost so maratonci vtekli Prešernu in se že leta tradicionalno udeležujejo v najtežjih vremenskih razmerah teka iz Kranja do Vrbe. Lani pa šo se v Kranju že pripravili na 1. Prešernov super maraton Kranj - Vrba - Kranj v dolžini 60 km. Udeležba je bila presenetljiva tudi za to zahtevno prireditev, ki je bila odprta za vsakega udeleženca. Letos se je že sestal ožji pripravljalni odbor, se kadrovsko razširil in začel s pripravami za večje število udeležencev. Termin za II. Prešernov super maraton so določili - 5. oktober 1991. Predlagano je še, da bi bil start v centru Kranja ob 9. uri za super maratonce, ki bi tekli 60 km od Kranja do Vrbe in nazaj v Kranj po trasirani progi (stara cesta). Za tekače pa, ki jim je ljubša krajša proga, pa bo start ob 11. uri v Vrbi, tekači pa bodo tekli 30 km do Kranja - Zlato polje. Kategorije bodo razčlenjene po 5-letnih starostnih kategorijah. Da bi priprave uspešno potekale, bodo že začeli zbirati prijave v obliki startnini 300 din na žiro račun LB Kranj S. Bo-bek 51500-620-107-05-1600117-302-9980 s pripisom letnice rojstva in dolžine proge (30 ali 60 km). Udeleženci bodo dobili poseben spominski kozarec z likom Prešerna in verzom. Predvidevajo še, da bo zaključni del teka in razglasitev rezultatov v centru Kranja, kjer bo tudi poskrbljeno za ogled mestnih znamenitosti za tekače in one, ki jih bodo bodrili ali spremljali. Tisti, ki bi želeli še na »li-kof«, se bodo lahko napotili še na Brdo na ogled znamenitosti, kjer bo ta dan veljal poseben popust pri vstopnini in gostinskih storitvah. Kranjčani pričakujejo velik odziv, s katerim bodo dostojno počastili pogumne in hrabre Prešernovce in generacije, ki ji sledijo, ne le v kulturnem, ampak tudi v športnem zanosu. Stane Bobek LASTNIKI IN UPRAVLJALCI TENIŠKIH IGRIŠČ! PROIZVAJALCI IN PRODAJALCI TENIŠKE OPREME! V torek, 11. 6. 91, bo v Gorenjskem glasu izšla m IVI teniska priloga Izkoristite priložnost za učinkovito predstavitev! Pokličite propagandni oddelek Gorenjskega glasa, tel.: 218-463, fax= 215-366 Novice Prvenstvo osnovnih šol Jugoslavije v šahu Prvenstvo je bilo od 12. - 15. maja 1991 v Puli. Pravico nastopa je imelo 8 ekip osnovnih šol iz Jugoslavije, ki so zmagale na republiških prvenstvih. Ob prihodu v Pulo smo izvedeli, da je prijavljenih le 5 ekip. na otvoritvi pa sta se pojavili le dve ekipi in sicer: OŠ Vladimir Nazor Djakovo (Hrvatska) in OŠ Stane Žagar iz Kranja (Slovenija). Dogovorjen je bil štirikro-žni dvoboj. Rezultati po kolih: OŠ Stane Žagar Kranj - OŠ Vladimir Nazor Djakovo 0 : 4, OŠ Vladimir Nazor Djakovo -OŠ Stane Žagar Kranj 3:1, OŠ Stane Žagar Kranj - OŠ Vladimir Nazor Djakovo 0 : 4, OŠ Vladimir Nazor Djakovo - OŠ Stane Žagar Kranj 3:1. S skupnim rezultatom 14 : 2 so zmagali predstavniki Hrvatske, drugo mesto pa so zasedli učenci OS Stane Žagar iz Kranja v postavi Igor Nonne, Peter Kovačič, Klemen Klavčič in Adi Džuzdanovič. V konkurenci pionirk so sodelovale 4 osnovne šole, zmagale pa so predstavnice Slovenije iz Starega trga ob Kolpi v postavi Marija Šterbenc, Ingrid Mihelič, Jožica Kobe in Barbara Butala. Aleš Drinovec Slalom in spust V okviru pokala Slovenije v raftingu, je bilo na Savi od Radovljice do Posavca organizirano gorenjsko prvenstvo v raftingu. Organizirala sta ga veslaški klub Brzica iz Tržiča in SCD Raftina iz Radovljice. Tekmovalce je spremljalo lepo vreme in zelo dobra organizacija. Sodelovalo je 10 posadk iz 10 klubov, ena ženska pa izven konkurence. Tekmo je sestavljala kombinacija slaloma in spusta. Na koncu tekmovanja je bil vrstni red sledeč: 1. Soča - rafting - 54,46 sek. 13 točk, 2. Royal - rafting - 56,04 sek. 10 točk, 3. Vindgar - rafting - 58,11 sek. 8 točk, 4. Brzica -rafting - 58,22 sek. 6 točk, 5. Raftina - rafting - 58,28 sek. 5 točk, 6. Netopir - rafting - 1,04,34 sek. 3 točke, 7. Raftina - II. -1,05,34 sek. 3 točke, 8. Sava Rafting - 1,06,33 sek. 2 točke, 9. Straža - rafting - 1,08,52 sek. 1 točka, 10. Mrzla voda - rafting -1,08,55 sek. 1 točka. Po končanem tekmovanju nam je Marija Perko povedal: »Za soorganizacijo tekmovanja z SCD Raftina iz Radovljice smo se odločili zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in zaradi boljše kvalitete izvedbe. Prireditev je v celoti uspela. Udeležba je zadovoljiva, tako kot tudi zahtevnost tekmovalne proge, ki ustreza mednarodnim pogojem težavnosti. Proga je bila dolga 10 km in je zahtevala veliko koncentracije in dobro kondi-cijsko pripravljenost. Na organizacijo ni bilo pripomb, ampak pohvale in udeleženci so na koncu izrazili željo po čim več takih tekmovanjih.« Za konec pa poglejmo še prvenstveno lestvico za pokal Slovenije, ki ga organizira Rafting zveza Slovenije, ki je po treh tekmah sledeča: 1. Raftina - Radovljica - 24 točk, 2. Soča Nova Gorica - 23, 3. Royal Lj. - 18, 4. Brzica Tržič in Straža Novo mesto - 15, 6. Netopir II. Bistrica - 14, 7. Alpis - Lj. - 13 točk, 8. Sava - LJ. - 9 točk, 9. Vindgar Radovljica - 8 in 10. Mrzla voda - II. Bistrica 6 točk. Upajmo, da je to šport, ki prihaja v veljavo, saj doslej v Sloveniji deluje že 11 klubov, kar kaže na popularnost tega športa pri nas. Rok Živkovič Srečanje generacij Odbojkarskega kluba Triglav Kranjske odbojkarice in odbojkarji smo se v soboto, 25. maja 1991, že sedmič zbrali v osnovni šoli v Preddvoru. Tega vsakoletnega srečanja se je letos udeležila velika večina igralk in igralcev, ki so nekdaj nastopali na Odbojkarski klub Triglav in tistih, ki sedaj tekmujejo v II. slovenski odbojkarski ligi. Manjkali so le tisti, ki so jih zadržale druge obveznosti in tisti, ki živijo oziroma študirajo v tujini ter vojaki. Na igrišču se je v medsebojnih tekmah posameznih generacij spopadlo šest moških ekip in štiri ženske ekipe. V moški konkurenci so tekmovali igralci, ki so nastopali za klub v šestdesetih letih in se že bližajo srečanju z Abrahamom in potem vse mlajše generacije do tistih, ki so se pred kratkim priključili delu v klubu. Zmagali so igralci generacije, ki so v začetku osemdesetih let po več kot desetletnem premoru Triglavu ponovno priborili I. republiško ligo in so v glavnem pred kratkim prenehali z aktivnim igranjem. Tudi med ženskami so nastopile igralke, ki so uspešno igrale za klub v I. republiški ligi že v šestdesetih letih, do najmlajših - ekipe kadetinj. Zmagala je ekipa igralk, ki nastopajo v II. slovenski odbojkarski ligi. V enajstih tekmah je nastopilo več kot osemdeset igralk in igralcev. Tekmovalnemu delu je sledilo družabno srečanje z obujanjem spominov na leta aktivnega igranja in kovanjem načrtov za delo in tekmovalne dosežke v prihodnje. Miro Zelnik Rekreacijska odbojka Komisija za odbojko pri Zvezi telesnokulturnih organizacij Radovljica je organizirala letošnjo gorenjsko ligo v odbojki za moške. Nastopilo je osem ekip: Adergas I, Termo Lubnik 2, Begunje, Bled 3, Adergas 2,- Bohinj, Kamna Gorica in Ljubno. Po jesenskem delu so imele tri ekipe enako število točk, deset. To so bile ekipe: Adergas 1, Bohinj in Kamna Gorica. V spomladanskem delu tekmovanja pa je največ točk zbrala ekipa Adergas I, ki je postala tudi skupni zmagovalec rekreacijske odbojkarske lige. Končna lestvica : Andergas 1 (24 točk), Kamna Gorica (20 točk, ), Bohinj (16 točk), Termo Lubnik in Ljubno (14 točk), Bled 3(10 točk), Begunje (8 točk) Andergas 2 (6 točk). ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK Kegljaški klub Triglav letos praznuje 40. obletnico Priprave na dograditev kegljišča Kranj, maja - Kegljanje je v Kranju vse bolj priljubljen šport tudi med mladimi. Ti tudi že dosegajo pomembne rezultate v slovenskem in jugoslovanskem merilu. Največja želja mladih in tudi starejših ljubiteljev kegljanja v Kranju pa je obnova in razširitev kegljišča. O načrtovani investiciji, praznovanju 40. obletnice kluba in tekmovalni sezoni smo se pogovarjali s predsednikom skupščine KK Triglav in predsednikom pripravljalnega odbora Fdgarjem Vončino. Tekmovalna sezona se je končala. Kako ste zadovoljni z uvrstitvami igralcev in igralk? "Tako moška kot ženska ekipa sta končali ligo na sredini lestvice, kar je, glede na kvaliteto tekmovalcev in tekmovalk, tudi realno. Obe ekipi sta bili namreč pomlajeni. Večje uspehe pa smo v minuli sezoni beležili pri mladincih in mladinkah, ki so se uvrstli, posamezno in v dvojicah, do državnega prvenstva. Računamo, da bo prav podmladek, predvsem pa veliko število pionirjev, ki so v letošnjem letu začeli s treningi, v naslednjih letih izpopolnilo naše tekmovalne vrste." Poletni meseci v kegljanju pomenijo malce zatišja. Pa vendar vas naslednje tedne čaka nekaj pomembnih nalog. Ena je priprava na proslavljanje 40. letnice kluba. "Glede na težko gospodarsko stanje bomo ta jubilej obeležili precej skromno. Izdati nameravamo brošuro, v kateri naj bi opisali pomembne mejnike v štiridesetletnem delu kluba, poleg tega pa nameravamo organizirati kvaliteten turnir štirih moških in štirih ženskih ekip. Med moškimi ekipami naj bi nastopili: reprezentanca Slovenije, državni prvak Grmoščica iz Zagreba, reprezentanca Celovca in domači klub. Med ženskimi ekipami pa naj bi nastopile: državne prvakinje EMO Celje, druga najmočnejša slovenska ekipa v zvezni ligi STC Ljubljana, ekipa Gorice in domača ekipa. Poleg tega turnirja, ki bo potekal sredi septembra, pa nameravamo takrat organizirati tudi tekmovanje med štirimi gorenjskimi ekipami - to so tri ekipe in naša mladinska ekipa, ter tekmovanje naših krožkov, ki jih imamo organizirane v vseh večjih kranjskih podjetjih. Ob praznovanju se bomo spomnili vseh zaslužnih tekmovalcev in funkcionarjev, ki so prispevali k ugledu našega kegljaškega kluba." Želja vaših tekmovalcev in ljubiteljev kegljanja v Kranju pa je tudi obnova in dograditev kegljišča. Bo za to dovolj denarja? "Letos smo dali v izdelavo načrte za obnovo in razširitev kegljišča. Naše kegljišče, oziroma avtomati, so stari že več kot dvajset let in iztrošenost pomembno vpliva na uspehe naših tekmovalcev. Ker pa so večni iskalci svojih prostorov tudi kranjski namiznoteniški igralci, bi z novim gornjim nadstropjem nad razširjeno kegljaško stezo, dobili prostor tudi oni. Poleg tega bi v zgornjem nadstropju dobili nov trim kabinet, sejno sobo in pisarniške prostore za oba kluba. Z razširitvijo igrišča iz štiri na šest steznega bi pridobili tudi prostor za gledalce, ustrezne garderobe in skladišče. Načrt naj bi bili letos končani, potem pa bi morali začeti z izgradnjo. ZTKO Kranja je našo investicijo uvrstila praktično na prvo mesto, če izvzamemo, da je na prvem mestu telovadnica pri srednji tehnični šoli Iskre. Ker pa investicija ni majhna pa ni računati le na udarniško delo, tako kot je bilo izgrajeno kegljišče, ampak moramo računati na redna sredstva. Redna sredstva pa, glede na novi način financiranja, lahko pričakujemo v proračunu občine. Ce ne bomo imeli dovolj denarja, bomo morali iti v delno rekonstrukcijo, to je zamenjavo avtomatov na kegljišču, kar pa bi bil za nas neracionalen poseg, ker bi imeli še vedno staro šti-ristezno kegljišče. Nove avtomate pa moramo najkasneje v treh letih imeti, sicer bomo morali kegljišče zapreti." • V. Stanovnik Šah Zmaga Kranjčanov Kočevje, junija - V Kočevju je bil 2. junija ekshibicijski četveroboj najboljših osnovnošolskih ekip v šahu. Sodelovale so ekipe osnovnih šol: Stane Žagar iz Kranja, Stari trg ob Kolpi Dragotin Kette iz Ilirske Bistrice in predstavnik domačina OS Zbora odposlancev iz Kočevja. Ekipe so igrale dvokrožno vsaka z vsako z igralnim časom 20 minut na igralca. Prepričljivo so zmago s slovenskega ekipnega prvenstva potrdili igralci iz Kranja v postavi Adi Džuzdanovič, Peter Ko-vačič, Klemen Klavčič in Igor Nonne. Oddali so le eno meč točko (11 meč točk / 17 šahovskih točk). Drugi so bili domačini (8/14), tretji Stari trg ob Kolpi, drugi s prvenstva Slovenije (5/9) in četrti Ilirska Bistrica, peti s prvenstva Slovenije (1/8). Turnir je izredno lepo uspel in organizator bo poskušal napraviti turnir tradicionalen. Aleš Drinovec Radovljiško prvenstvo v malem nogometu Radovljica, 31. maja - Zveza telesnokulturnih organizacij Radovljica, Komisija za mali nogomet, je te dni razpisala občinsko delavsko prvenstvo v malem nogometu. Tekmovanje bo v torek, 11. junija, in v četrtek, 13. junija, na travnatih igriščih v Radovljici, Lescah, Mošnjah in Begunjah. Pravico nastopanja na občinskem delavskem prvenstvu imajo vsi zaposleni v občini Radovljica. Za ekipo se lahko prijavi šest tekmovalcev in štiri rezerve, vsaka delovna organizacija ali podjetje pa lahko nastopi z dvema ekipama. Tekme se bodo igrale po pravilniku malega nogometa NZJ. sistem tekmovanja pa bo doio-čen na osnovi števila prijavljenih ekip. Vse tekme se bodo igrale dvakrat po 20 minut, v primeru neodločenega rezultata pa se bodo izvajali kazenski streli. Za osvojeno prvo. drugo in tretje mesto bodo ekipam podeljeni pokali. Pisne prijave z naslovom vodje ekipe zbirajo na ZTKO Radovljica. Gorenjska 25 (tel. 75-350) do 6. junija. Tam lahko dobite tudi dodatne informacije o poteku tekmovanja. • V. S. Pred Ročk Mastrom v Kranju Močna mednarodna konkurenca Na prenovljeni (nekoliko podaljšani in pokriti) umetni steni ob kranjskem plavalnem bazenu v Športnem parku potekajo še zadnje priprave na Ročk Master 91 - najkvalitetnejšo tekmo v športnem plezanju pri nas. Kranj, 2. junija - Glavni organizator tekme je ZTKO Kranj, ki pa tesno sodeluje s Tomom Česnom. Tomo Česen, priznani kranjski alpinist v teh dneh pripravlja še zadnje metre obeh tekmovalnih smeri. Dober teden pred nastopom številnih najkvalitetnejših športnih plezalcev sveta smo se s Tomom pogovarjali še o zadnjih pripravah na Master. Predvsem nas seveda zanima, ali pridejo vsi napovedani športni plezalci, zlasti tuji ali pa so morda nekateri izmed njih zaradi trenutnih političnih in varnostnih razmer pri nas odpovedali svoje sodelovanje? »Seveda pridejo vsi. Doslej ni nihče odpovedal svojega sodelovanja. Naše politične in varnostne razmere jih ne skrbijo tako močno, da bi zaradi tega ostali doma.« Nam lahko izdate skrivnost, kako ste uspeli dobiti v Kranj tako zveneča imena športnega plezanja, kot je npr. prva dama ženskega športnega plezanja, Američanka Lynn Hill? »Vse napovedane goste sem povabil na tekmo, ker jih pa posebno poznam, je bilo prvič toliko lažje »vabiti« in drugič so bile večje možnosti, da se bodo povabilu odzvali.« Ali se bo mogoče ta tekma štela v kakšnem mednarodnem točkovanju športnih plezalcev? »Ne, master tekme nikoli ne štejejo za točkovanja. Na takih tekmah nastopijo samo povabljeni tekmovalci, organizatorji tekem jih vabijo na osnovi njihovih preteklih rezultatov. Zato na teh tekmah ni kvalifikacij, ampak tekmovalci takoj nastopijo v finalni smeri.« Nam lahko, glede na to, da ste si vi zamislili obe finalni smeri, moško in žensko, opišete »svoje delo«? »Višina umetne stene je 15 metrov, smeri sta temu primerno nekoliko daljši. Lahko bi 9. mednarodni šahovski turnir Memorial dr. Milana Vidmarja šahovska zveza Slovenije 9. mednarodni šahovski turnir MEMORIAL DR. MILANA VIDMARJA Bled, 4. junija - V organizaciji Šahovske zveze Slovenije se bo jutri, 5. junija, začel deveti tradicionalni mednarodni šahovski turnir dr. Milana Vidmarja. Prvi del turnirja bodo šahisti in šahistke odigrali v bistroju Grand hotela Toplice na Bledu, drugi del pa v Kristalni dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini. Med našimi šahisti se bodo turnirja udeležili velemojstri Nikolič, Damljanovič, Hulak, Sokolov, Kožul in Djurić ter mednarodni mojstri Grosar, Mohr in Gostiša. Tujci, ki bodo sodelovali na turnirju pa so: velemojstri iz Sovjetske zveze Vaganjan, Barejev in Glinksman, Bolgar Georgijev in Grk Kontronians. Ker imajo ti šahisti povprečni rating 2.546, to zagotavlja 12. kategorijo FIDE. Za velemojstrski bal bo treba zbrati 8 točk. Šahisti bodo prvih sedem kol - od 5. do 12. junija - odigrali na Bledu, preostali šest pa od 14. do 21. junija v Rogaški Slatini. Žrebanje parov bo danes, 4. junija, ob 20. uri v Grand hotelu Toplice na Bledu, kjer bo tudi sprejem za igralce in goste, ki se ga bo udeležil minister za turizem in gostinstvo Ingo Paš. • V. S. Vztrajni, včasih celo trmasti, a uspešni Rokometni klub Britof se lahko pohvali z ekipo, ki ni le športno zagnana, ampak je pripravljena za šport, s katerim se ukvarja, tudi veliko narediti. Kranj, 24. maja - Spomladanski del tekmovanja v B skupini Gorenjske rokometne lige gre h koncu. Ostanejo le še tekme, ki bodo odločile, kdo bo letos prvak Gorenjske. Med tistimi, ki "ciljajo" na ta naslov, so tudi člani Rokometnega kluba Britof. Kdo so ti fantje, kaj so že in kaj še želijo doseči, vse to in še kaj smo skušali izvedeti v pogovoru z vodjem kluba. Vitom Tomažičem. Koliko časa že deluje Rokometni klub Britof in zakaj si se ti osebno odločil za ta šport? Vito Tomažič: "Klub letos deluje že dvanajsto leto. Za ustanovitev kluba smo se odločili sami "zagnanci". Na šoli rokometa ni bilo, zato smo predlagali ustanovitev kluba. Smo v sklopu TVD Partizan Britof in nismo samostojni, tako da tudi sredstva dobivamo od svoje "krovne" organizacije. So pa sila skromna. Rokomet me je že v mladosti zelo privlačil, igram ga že 19 let. Nekaj let sem bil tudi kapetan te ekipe, ves čas pa sem trener." Med letošnjimi prvomajskimi prazniki ste, člani rokometne ekipe Britof, sami priskrbeli material in pokrili (zaščitili igralce in zapisnikarja pred slabim vremenom) klopi, ki so namenjene predvsem igralcem obeh ekip kot nekakšna priročna garderoba na prostem. Vito Tomažič: "Večina rokometnih igrišč na prostem je imela to že urejeno, zato smo se tudi mi odločili, da končno naredimo streho za igralce in zapisnikarja tekme. Za gradbeni material smo prosili Merkur, v zameno pa sedaj propagiramo njihovo firmo. Kočo smo izdelali sami. rokometaši, v treh tednih. Vse je bilo prostovoljno delo. Tudi drugače gre večina sredstev, ki jih potrebujemo iz naših žepov. Če ne bi bilo tako, v Britofu že zdavnaj ne bi več igrali rokometa." Kakšni so vaši cilji, kakšnih uvrstitev si želite? Vito Tomažič: "Trenutno, ob koncu spomladanskega dela tekmovanja si želimo in tudi "startamo" na prvo mesto v Gorenjski ligi. Dolgoročno pa si seveda želimo napredovanja v II. slovensko rokometno ligo. Za to pa potrebujemo mladinsko ekipo, uvrščeno v slovensko ligo in mnogo večja finančna sredstva." V preteklih letih so bili Britofljani že štirikrat Gorenjski prvaki, vendar jim je za napredovanje v višjo ligo vedno zmanjkalo denarja. Želeli pa si bi tudi nekaj novih, mlajših igralcev, saj je povprečna starost prve postave 30 let. In kdo igra v prvi postavi rokometne ekipe Britof'.' To so: v golu P. Fende, na krilih J. Čimžar in D. Ferkulj, na bekih B. Čimžar, D. Sedlar in Z. Ča-huk, krožni napadalec ali pivo pa je naš sogovornik Vito Tomažič. In čisto za konec še ena. malce hudomušna, za nasprotnike pa včasih tudi malce zastrašujoča lastnost te prve postave: povprečna teža prve britofške rokometne postave je 101 kilogram! • Mojca Peternelj obe smeri pripravil hkrati, to pomeni, da mi ne bi bilo potrebno po končanem ženskem finalu »popravljati« smeri, na kateri bi potem plezali moški. Vendar je stena preozka in postavitev dveh smeri vzporedno bi pomenila samo precejšnje »prostorsko« omejevanje tekmovalcev. Ocena ženske smeri bo 9, moške pa med 9+ in 10-. Obe smeri bosta imeli različen začetek, nekje na sredini se bosta združili, proti vrhu pa spet ločili. »Popravljanje« smeri za moški finale pomeni samo to, da bom iz ženske smeri pobral nekaj oprimkov.« Bodo na Ročk Mastni kakšna posebna pravila tekmovanja? »Kakšnih posebnih pravil ne bo. Tudi za tekmovanje v svetovnem pokalu pravila niso fiksno določena, ampak se določajo pred vsako tekmo. Seveda pa nekatera veljajo vedno. Tako nekdaj popularni »skoki v plato« - pri tem velja zadnja dosežena višina, na kateri se tekmovalec dotakne oprimka ali »plate« (stene) - ne štejejo več, ampak šteje zadnji oprimek, ki ga tekmovalec drži. Na tekmi bodo trije sodniki, nisem pa se še odločil, ali bodo tekmovalci imeli skupinski ogled stene pred tekmovanjem ali pa nekoliko daljši čas za smer, v katerega bo vštet tudi individualni ogled stene.« Kdo so po tvojem mnenju glavni favoriti in koliko možnosti imajo naši tekmovalci v tako močni mednarodni konkurenci? »Pri ženskah je nesporno glavna favoritinja Američanka Lynn Hill, med moškimi pa imata največ možnosti za zmago lanski zmagovalec Mastra, Francoz Jean Baptiste Tribout in njegov rojak Robert Cortijo. Po trenutnih rezultatih v svetovnem pokalu sodeč bi moral zmagati Tribout, vendar so pri športnem plezanju napovedi zelo nehvaležne. Tudi favoriti Nogomet Rudar premočan za Naklance Trbovlje, 2. junija - Nogometaši Živil - Nakla so v osemindvajse" tem kolu prve slovenske nogometne lige gostovali pri ekipi R1!' darja v Trbovljah. Domačini so se izkazali kol boljši nasprotnik'' saj so zmagali z rezultatom 4 : 1 (3 : 0). Edini gol za Naklance Je dal Bohinc iz enajstmetrovke. Pred naslednjim kolom, ko ekip3 Živil - Nakla igra z ekipo Medvod, so Naklanci z devetindvajse' tirni točkami na šestem mestu. • V. S. Izlet na Obir Radovljica, 3. junija - Planinsko društvo Radovljica PTire^ a soboto, 8. junija 1991, izlet na Obir. Odhod bo ob 6. uri izprdi biki, vključeni v osemenjevanje Številka Let.° Mati roj. Mlečnost matere mleko tol. % bel. °/< (kg) 6' Hodža 1' Hajov °- Honduras Sadist °- Harkov Hardver ?• Helij 3. Hren f Posevek \l- Liberal S- Horti I1- Harleb °- Horosand 9-Hus 20. Hek Jl-Tirok 22. Toreo 23. Toper 25- Rodet & Rotor •Dekor g-Gren y- Goros 120376 120646 120647 120648 120655 120656 120657 120658 120659 120660 120662 120663 120664 120678 120705 120706 120707 120708 120709 120710 120711 120712 120713 120714 1987 Linda 1987 Ega 1987 Lisana 1987 Zinka 1988 Linda 1988 Rada 1988 Doga 1988 Luna 1988 Milli 1988 Divka_ 1988 Cveta" 1988 Urška 1988 Dajka 1988 Vampla 1989 Haide 1989 Geli 1989 Meggi 1989 Kranzl 1989 Milka 1989 Efeu 1989 Valenci 1989 Wolga 1989 Nanni 1989 Karla 4892 6121 7303 7491 7910 4839 6483 7030 6592 5326 6973 5219 4862 4995 8737 7186 7620 7952 7009 5820 10568 9086 7167 7379 3,74 4,15 3,72 3,60 3,68 3,76 3,75 3,57 3,76 4,16 3,70 3,79 3,91 3,85 3,98 4,88 4,16 4,25 4,08 3,99 5,15 4,07 4,16 4,54 3,74 4,15 3,72 3,60 3,68 3,76 3,75 3,57 3,76 3,65 3,69 3,77 3,57 3,67 3,5 3,40 V seznamu so navedeni živeči biki na voljo za osemenjevanje v letošnjem letu. Poleg imena in številke bika je navedena tudi njegova mati in njena proizvodnja v standardni laktaciji (količina mleka, odstotek tolšče in beljakovin). Pri testiranih bikih je naveden tudi odstotek težkih telitev. Biki z višjim odstotkom niso primerni za osemenjevanje telic. Lisasta pasma je kombinirana pasma, zato od nje pričakujemo tako primerno visoko mlečnost, kot tudi sposobnost za visoke dnevne priraste žive teže in ustrezno klavno kakovost. Najboljši rejci lisaste živine tudi pri nas že dosegajo hlevsko povprečje preko 6.000 litrov mleka na kravo, s čimer se lahko uvrščamo ob bok vsem živinorejsko razvitim deželam. Da bi dvignili povprečno proizvodnjo pri lisasti pasmi, si bomo poleg selekcij-skega napredka morali prizadevati tudi za dvig ravni reje pri vseh kravah. S tem mislim Letos bo v osemenjevanju zelo velik delež mladih bikov. Leta 1989 je bilo iz vzrejališ-ča Murska Sobota zaradi okužbe z boleznijo IBR - IPV oddanih v zakol 99 bikov. Za nadomestitev izpada domače, zreje je bilo kupljenih 23 mladih bikov iz Nemčije in Avstrije. Ti biki so navedeni v seznamu od zaporedne številke 20. do 42. Čeprav so to mladi biki, lahko iz podatkov njihovih mater vidimo, da so imele poleg dokaj visoke mlečnosti za lisasto pasmo, tudi mleko bogato z mlečno tolščo in beljakovinami. Če vemo, da je vsebnost tolšče v mleku pri lisasti pasmi v Sloveniji 3,74 odstotka, beljakovin pa med 3.2 odstotka in 3,3 odstotka, potem lahko upravičeno pričakujemo, da bodo ti biki pri potomkah izboljšali tudi ti dve lastnosti. Poleg tega lahko rejci, ki bi želeli hitrejši in zanesljivejši selekcijski napredek, uporabijo proti doplačilu za boljše krave seme uvoženih testiranih bikov. Seme bikov do zaporedne številke 30 je že v uporabi, s semenom ostalih bikov pa se bo začelo oseme-njevati med letom. predvsem na boljšo kvaliteto osnovne krme in sploh prehrano živali. Franc PAVLIN Kmetijski zavod Ljubljana Oddelek Kranj 30. Moro- 31. Poper 32. Talo 33. Eder 34. Harlo 35. Honda 36. Horko 37. Hard 38. Mandant 39. Monarh 40. Mirkus 41. Šolar 42. Proton 43. Haker 44. Roksi 45. Sektor 46. Remus 47. Sako 48. Relko 49. Rok 50. Hatar 120715 120719 120720 120721 120722 120723 120724 120725 120726 120727 120728 120729 120730 120731 120732 120733 120734 120735 120736 120737 120738 1989 1989 1989 1989 1989 1989 1989 1989 1989 1989 1989 1989 1989 1989 1989 1989 1989 1989 1989 1989 1990 Lore Halma Milfe Oretta Tilly VVulla Gabi Saege Malorka Halma Mariadl Thea Erlau Blanka Oda Eletra Lenka Kaza Cilka Ara Blanka 8343 7417 6238 7387 7734 8079 8649 7002 7044 7130 6197 7552 7489 4929 6090 6421 4723 5461 4817 5710 8618 3,92 4,70 4,85 4,08 4,824, 55 4,17 4,53 4,27 4,17 5,31 4,78 3,99 4,30 3,82 3,60 3,83 4,03 3,92 3,98 3,74 3,64 3,32 3,52 3;79 3,73 3,87 3,52 3,70 3,30 3,10 3,60 3,50 3,30 3,31 3,4 a8- Cecilija Lukančič - Valič, tehnolog škofjeloške mlekarne Veliko želja po novi opremi Mlekarne so za zdaj še vedno v položaju, ko morajo odkupiti vse mleko Se morajo potem same znajti, kako ga bodo spravile v promet. i,kofia Loka, 31 . maja - "Kot tehnolog odgovarjam za tehnologijo, g ^'eko in za izdelke. Ko so se v mlekarni pred leti odločili za ije*^0 Pr'z'dka, so mi zaupali tudi vodenje investicijskih del. Zad-kaift6 se PreceJ udarjam z ekološkimi problemi, predvsem s tem, delk 2 (J,dPat'mm' vodami, sicer pa mi največ časa vzame prodaja iz-^kor " pravi mag- Cecilija Lukančič - Valič, ki je v mlekarni n0l 'Jeloške kmetijske zadruge zaposlena že osem let in se kot teh-in namestnica vodje mlekarne prizadeva tudi za izboljšanje 0vosti odkupljenega mleka in mlečnih izdelkov. „Kako se izdelki prodajajo? ža Januarja je bila velika kri-fn'aproizvodnja je bila polovice n nekaJ delavcev je moralo So "a Prisilni dopust. Kasneje da 5 razmere izboljšale, tako p°lno Zda^ zroogUivosti spet po n 2asedene. Povpraševanje 10 Z ,zdelkih se je poveča-je oh?Vsem na Hrvaškem, kjer kot v e?pna cena rnleka višja v Sloveniji." NftL itost h m.,ekarne imajo moz-'*fUia,a pro'zvodn' program pri-Hier* J0. trenutnim tržnim raz-sti vVn dohodkovni donosnost« tudi za škofjeloško? opre^JaJhne mlekarne so po slabje sti večinoma na s° vsg od velikin. na tr8u Pa tile np enakovredne, saj potroš-lek J-Sprasuje, od kod je izde-Wne ie 12 velike ali male mle-jagajanrro.'zvodni program pri- >kon? in sPreminJamo t0,i" ^a. p' r nam omogoča opre-°Preni ova]i Pa bi dodatno Ntui Jaboratorij... Na trg °nckih 0 prodreti s skuto v a- 2 mlekom, ki vsebuje 3,6 odstotka tolšče (običajno se prodaja s 3,2 tolščobne enote)." Kakšna je kakovost odkupljenega mleka? "V zadrugi že od decembra dalje delno uporabljamo za ugotavljanje in plačevanje kakovosti mleka republiški pravilnik, ki sicer uradno še ne velja. Če sodim po teh merilih, je mleko sicer zelo dobro, vendar pa kot tehnolog opažam, da je med "mlekom po pravilniku in po zbiralnicah" in med tistim, kar dejansko dobimo, razlika. Ukvarjamo se f problemom ne-hlajenega mleka, s potvorbami in podobnim. Med mlekarno in kmeti še ni pravega tržnega odnosa; mlekarne so za zdaj še vedno v položaju, ko morajo odkupiti vse mleko in se morajo potem same znajti, kako ga bodo spravile v promet." Plačujete mleko že tudi po deležu beljakovin? "Od decembra dalje pri vseh in ne samo pri tistih, ki oddajajo večje količine, ugota- vljamo število mikroorganizmov v mililitru mleka pattudi delež beljakovin." Omenili ste ekološki problem. "Z vprašanjem, kam speljati odpadne vode oz. za kaj uporabiti sirotko, ki nastane pri predelavi mleka, se ukvarjajo domala vse slovenske mlekarne. V Škofji Loki dajemo sirotko za krmo prašičev, odpadne vode pa smo speljali v mestno čistilno napravo, kjer pa so tudi težave, saj mikroflora mlečnega pH ne prenese. V mlekarni poskušamo, da bi vsaj del težav rešili z napravo za nevtralizaci- jo." Zaupali so vam tudi vodenje investicije. Kako daleč ste z deli? "Ker smo bili prostorsko zelo na tesnem, smo zgradili nov prizidek, v katerem smo uredili sirarno ter klet s potrebnimi prezračevalnimi napravami. Oprema je še vedno precej zastarela in tudi izrabljena, zato imam kot tehnolog veliko želja po novi banji, črpalki, duplika-torju in vsem drugem." Razmišljate tudi o novih izdelkih, med drugim tudi o proizvodnji sirov brez nitratov. "Ker imamo v okviru mlekarne tudi svojo trgovino, za stalne stranke občasno naredimo sir brez nitratov, ki je sicer dobrega okusa, vendar pa po izgledu in tudi drugače ne ustreza zahtevam iz deklaracije." Kolikšen delež mleka predelate v izdelke? "Na dan odkupimo že okrog 21 tisoč litrov mleka, od tega ga 2000 do 2500 litrov prodamo kot sveže mleko (kon-zum), ostalega predelamo v izdelke, nekaj pa ga v obliki polizdelkov ali kako drugače prodamo drugim mlekarnam. Trenutno je največ zaslužka pn konzumu (z njim je najmanj dela in tudi denar se najhitreje obrača), najmanj pa se splača delati sir, ki mesec dni leži v skladišču, potem pa je še 30 do 45 dni rok plačila." • C. Za-plotnik, slika: G. Šinik Brez oranja v denacionalizacijo Kolikšna je že nestrpnost za vračilo v povojnem revolucionarnem času podržavljenega, zaplenjenega ali kako drugače krivično odvzetega premoženja, najbolje kažejo številna pisma in zahteve po javnem protestu, kijih Združenje lastnikov razlaščenega premoženja Slovenija vsak dan dobiva od svojih članov, pa tudi primer iz Šentjerneja, kjer so kmetje 24. aprila letos iz protesta proti počasni denacionalizaciji preorali približno 25 hektarjev zdaj zadružnih, nekdaj pa njihovih njiv, in na njih posadili koruzo. Kdo bo jeseni na teh njivah spravljal koruzo, je za zdaj še težko odgovoriti: ali zadruga, ki je še vedno formalni lastnik njiv, ali kmetje, ki se izgovarjajo, češ -njive smo si vzeli tako, kot so jih drugi vzeli nam. Čeprav je precej resnice v tem, da v republiškem vrhu še zdaj ne vedo, kam bi "vtaknili" arondacije, ali v zakon o denacionalizaciji, v zakon o kmetijskih zemljiščih ali v posebni zakon, pa šentjernejski primer ni prava in niti najmanj zakonita pot v denacionalizacijo. Če se oblast pa tudi Slovenska kmečka zveza - Ljudska stranka, ki je del oblastne koalicije, zavzema za pravno državo, potem bo kljub nestrpnosti treba počakati na zakon o denacionalizaciji, kipa zaradi raznolikosti interesov verjetno še ne bo sprejet tako kmalu in hitro, kot bi večina želela. Ko direktor KZ Krka pravi, da bodo v zadrugi storili tako, kot bo ukazala država, poudarja le to, da bo s procesom denacionalizacije treba počakati na čas, ko bo država z zakonom tudi kaj ukazala. Šentjernejski protest, od katerega se po besedah Marjana Podobnika vodstvo Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke distancira, je nevaren predvsem zato, ker bi utegnil spodbuditi podobno nezakonito ravnanje nekdanjih lastnikov odvzetih kmetijskih zemljišč in gozdov tudi v drugih okoljih in ker bi širjenje "ho-ruk" akcije lahko ogrozilo temelje že sicer izjemno zahtevnega nacionalnega projekta. Nekaj podobnih primerov, resda v precej blažji obliki od šentjernejskega, je znanih tudi na Gorenjskem, kjer so si nekateri nekdanji lastniki tudi že vzeli "delček pravice" v odvzetih gozdovih ali na svojih nekdanjih travnikih in njivah, vendar vsaj doslej niso dobili širših razsežnosti. Izkušnje iz "populistične revolucije" kažejo, da pride do zmede in nereda, če namesto zakonov spregovori "ljudstvo s ceste". Naloga podružnic kmečke zveze in odborov združenja razlaščenih je, da se zavzemajo za čimhitrejšo pripravo čim-boljšega zakona o denacionalizaciji in da hkrati v svojih vrstah brzdajo prevelike nestrpneže in hladijo pregrete glave... • C. Zaplotnik SKZ-LS protestira zaradi provokacij JLA Izvršilni odbor Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke je ob zadnjih dogodkih v Sloveniji sprejel izjavo, v katero je med drugim zapisal: "Z zaskrbljenostjo spremljamo zaostrovanje razmer, ki je očitno povezano s približevanjem roka za dokončno osamosvojitev Slovenije. Tako zaostrovanje je bilo mogoče pričakovati, zato se kaže kot pravilna odločitev odločna podpora, ki jo je SKZ-LS dajala ustanavljanju in usposobitvi slovenske vojske, pa tudi stališče, da je treba pospešiti osamosvojitvene postopke." SKZ-LS tudi odločno protestira zoper provokacije, s katerimi želi JLA izzvati konflikte in preprečiti dokončno osamosvojitev Slovenije, in podpira odločne in hkrati modre poteze slovenskega političnega vodstva. "Zdaj so odločilni trenutki za našo prihodnost, zato naj bo taka tudi drža vseh Slovencev in državljanov Slovenije. Še posebej pa pričakujemo odločnost in odgovornost vseh poslancev republiške skupščine, ki v teh dneh sprejemajo odločilne akte za osamosvojitev," so še zapisali v izjavo. MEŠETAR GLAS V ljubljanski Metalki, ki ima svoje blagovnice, prodajne centre oz. prodajalne med drugim v Ljubljani, Kamniku in Domžalah, prodajajo tudi nekatere kmetijske stroje. vrsta stroja cena (v din) • traktorska diskasta rotacijska kosilnica IMT, hidravlični dvig • traktorski obračalnik sena Sental 200 • traktorske vile za seno • puhalnik sena Tajfun z električnim motorjem • pohalnik Grič z noži, z električnim motorjem • freza Batuje, 155 cem, pomična • cisterna Creina, 2200 1 • cisterna Creina, 2700 I • sadilnik krompirja SK-2 • motokultivator IMT 504 • cepilnik drv, stožčasti, fi 250 36.300,00 14.387,00 6.910,00 20.300,00 24.500,00 27.460,00 50.021,00 51.894,00 15.700,00 14.500,00 6.750,00 • • • V Kmetijskem inštitutu Slovenije so izračunali, da so maja stroški prireje litra mleka na kmetijah, ki so po intenzivnosti in produktivnosti nad slovenskem povprečjem, znašali 7,24 dinarja oziroma pet odstotkov več kot aprila. Na povišanje stroškov so najbolj vplivali podražitev mineralnih gnojil za okrog 13 odstotkov, sredstev za varstvo rastlin 7 do 10 odstotkov, traktorskih storitev 7 do 9 odstotkov, voluminozne krme za 9 odstotkov, močnih krmil za 24 odstotkov... Če pa upoštevamo še zadnjo podražitev naftnih derivatov, so stroški prireje litra mleka še za 2,3 odstotka višji in znašajo že 7,41 dinarja. Živinorejci bodo za maja oddano mleko dobili precej manj -povprečno manj kot šest dinarjev za liter. • • • Čeprav podatki o prodaji mesa prek trgovin, mesnic in ribarnic ne pokažejo povsem prave slike o porabi mesa pri nas (čedalje več mesa se iz različnih razlogov, predvsem pa zaradi boljšega zaslužka in hitrejšega plačila proda že na kmečkem dvorišču), pa so vendarle dobro izhodišče za primerjave. Ko je bila kakovost življenja najboljša, od 1979. do 1982. leta ter 1986. in 1987. leta, so v Sloveniji prodali okrog 120 ton mesa (največ, 121 ton, 1986. leta), lani pa le še 93 ton ali približno toliko, kot so ga 1975. leta. @@ISISJM©IKIIGLAS 18. STRAN REPORTAŽA , OGLASI Torek, 4. junija 1991 Mimara, novi zeleni vlak prvič na poti skozi Kranj (2. junija 91). Foto: Gora/d Šinik MIMARA-novi "zeleni vlak" Novi vlak bo vozil vsak dan, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Iz Ljubljane bo odpeljal ob 5.30-in prispel v Beljak ob 7.12. Vračal se bo ob 7.32 in v ljubljano prispel ob 9.15. Zeleni vlak nas bo povezoval tudi z Evropo, saj ima v Beljaku ugodne zveze z mednarodnimi vlaki proti Dunaju, Miinchnu, Dortmundu, Stuttgartu in Zurichu. Nekatera ljubljanska in beljaška gostišča in hoteli bodo potnikom zelenega vlaka nudili popust pri svojih storitvah. Novi vlak, EuroCitv Mimara, sestavljajo vagoni, ki sodijo po tehnični plati med najsodobnejša železniška vozila, saj so vanje vgrajene naprave, ki so novost na evropskih progah. Vagoni, ki so bili izdelani v tovarni Goša v Smederevski Palanki, so prilagojeni hitrosti 200 kilometrov na uro in več, zato so posebej tesnjeni in izolirani. Vsi vagoni so opremljeni s sodobnimi grelnimi in klimatskimi napravami. Vse sklope vlaka nadzira informacijsko-varnostni računalnik Sibas 16, ki omogoča kontrolo vsakega posameznega elektronskega dela in ugotovitev morebitnih napak tudi izpiše na posebnem monitorju. Zanimivost pa so tudi sanitarije na vagonih, ki v primerjavi z dosedanjimi ustrezajo vsem ekološkim merilom, saj so opremljene z vakuumskimi stranišči oz. posebnimi zbiralniki za odplake. V vsakem posameznem vagonu je prostora za 58 potnikov, v celem vlaku pa za 400. Za uvedbo zelenega vlaka Mimara pa so določeni in zahtevani tudi številni kriteriji. Trenutno tem mednarodnim kriterijem ne ustreza višina naših peronov (razdalja med peronom in prvo stopnico vlaka je 20 cm prevelika) in urejenost železniških postaj ter njihova pestrost ponudbe (butiki, knjigarne, turistične agencije, gostinske in bančne storitve,...). • Mojca Peternelj AvtomarkfT Avtomobili — uvoz: Model Cena brez davka v DIN Posredniški nakup cena v DE-M + D1N (s carino in davkom) FIAT: Uno45S 3V 246.230.00 10.015 136.004,00 Uno60S 5V 265.300.00 11.168 150.904,00 Tipo 1,4 M EDI A 300.000.00 12.732 171.192.00 Ti po 1.4 DGT 340.000,00 14.532 193.684,00 Tempra 1.4 M EDI A 337.100.00 14.400 193.240.00 Tempra l.6SX 383.300.00 16.477 218.604,00 RENAULT: R-5 FIVE 1.4 286.000.00 12.480 157.000,00 R-CLIO RL 1.2 3V 306.400.00 13.380 166.800,00 R-ĆLIO RT 1.4 5V 382.300.00 16.750 206.550,00 R-19 Chamade 1.4 380.000,00 16.660 205.455.00 R-I9TR HB 1.4 348.200,00 15.240 188.630.00 in drugi modeli PEUGEOT: 205 LOOK 3V 289400,00 12.630 157.840,00 309 LOOK 339.600,00 14.860 184.100,00 309 MAGNUM 337.600.00 16.550 204.000.00 405 i Luxe 461.400.00 20.280 247.790.00 in drugi modeli OPEL: Kadett 1.4 i FUN 458.380,00 19.480 243.422.00 Vectra 1.6 i GL 545.470,00 23.220 288.430,00 in drugi modeli CHRYSLER: VVrangler Jeep 2,5 31.200 s carino brez davka Avtomobili FIAT Uno 45S, Tempra 1,6SX. Jeep Wrangler na zalogi, ostali dobava po dogovoru. »Staro za novo«. Vsi avtomobili razen FIAT imajo katalizator. AVTOMOBILI ZASTAVA: Cena brez davka Lada Samara 1.3 3V 187.000,00 Lada Samara 1,5 5V 215.000.00 Lada Karavan 1.5 187.000.00 Skala 101 156.000,00 Avtomobile na zalogi! Rabljeni avtomobili: Samara 1.5 letnik 1990 220.000,00 Uno 45 letnik 1989 215.000,00 Tovota Corolla l.3XL letnik 1987 290.000,00 Z-101 letnik 1989 120.000,00 Chrvsler Le baron letnik 1990 640.000,00 Lada Riva 1.5 letnik 1990 160.000,00 Opel Ascona letnik 1988 265.000.00 Peugeot 405 GL letnik 1989 390.000,00 Odkupujemo rabljene avtomobile! Čolni gliserji AOUATRON: — gliser brez kabine, dolžina 6.19 m. vgrajen motor Volvo Penta, 131 KS. 1800, s prikolico 25.000 DEM brez davka — gliser s kabino, dolžina 6.19 m. vgrajen motor Volvo Penta. 131 KS, 1950. s prikolico 28.000 DEM brez davka — gliser s kabino, dolžina 6.88 m. vgrajen motor Volvo Penta, 131 KS, 1950. s prikolico 34.000 DEM brez davka Obiščite nas! Trgovski center Črnuče, Titova 393, tel. 061/371-176, 374-964. vsak delavnik od 8. do 16. ure. ob sobotah informacije od 8. do 13. ure. Teletekst 455.04. 455.05. Pljunki so po novem petsto din Radovljica, 31. maja - Delegati radovljiške občinske skupščine so na majskem zasedanju sprejeli tudi odlok o javnem redu in miru, ki je za občane zanimiv že zato, ker so za posamezne prekrške (skladno s spremembami republiškega zakona o prekrških) predvidene precej višje kazni. Po novem bo moral odšteti petsto dinarjev, kdor bo metal petarde, prislanjal kolesa na stare hiše ali na izložbena okna, pljuval, metal odpadke ali kako drugače onesnaževal tla, poškodoval ali odstranjeval smetnjake, kadil v prostoru, kjer to ni dovoljeno, pisal, risal ali kako drugače ma-zal zidove stavb in ograje, postavljal šotore na zemljišču, ki ni določeno za taborjenje, pa tudi tisti, ki ne bodo do pol sedmih zjutraj s streh ob pločnikih in hišnih donodih odstranili ledenih sveč, posuli pločnikov in skidali snega... Denarna kazen 2.000 do 5.000 dinarjev bo doletela občane, ki se bodo "odločili" za prenočevanje na tržnici, v parku, na avtobusni in železniški postaji, v kozolcih, senikih in podobnih objektih, pa tiste, ki bodo poškodovali svetilke javne razsvetljave, puščali ograjo ali živo mejo ob javnih poteh v takem stanju, da ogrožala varnost in kazila podobo kraja. Takšna kazen je predvidena tudi, če se mladoletnik, mlajši od 15 let, brez spremstva staršev ali skrbnikov zadržuje po 21. uri v gostinskih lokalih in na prireditvenem prostoru, kjer točijo alkoholne pijače. Dva do pet tisoč dinarjev bo moral plačati tudi tisti, kdor bo v odprtih vozilih ali posodah prevažal gnojnico ali smrdljive snovi po mestnih in turističnih naseljih, kdor bo pri "sosedu" kradel sadje ali kmetijske pridelke, kdor bo uničeval zelene površine... Še hujše kazni, od 3.500 do 35.000 dinarjev, so zagrožene organizacijam in občanom, ki bodo točili alkoholne pijače tudi v menzah in slaščičarnah, točili alkoholne pijače že vinjenim ljudem, prodajali pridelke in udelke brez dovoljenja zunaj tržnih prostorov, spuščali gnojnico ali odpadne vode na cesto, v jarke, v vodotoke in jezera... Odlok o javnem redu in miru ne rešuje problematike hrupa in reje domačih živali, ker bodo v občini to uredili s posebnima odlokoma (o varstvu pred hrupom ter o reji, registraciji in označevanju psov ter ostalih domačih živali). Eden od delegatov je na skupščinski seji predlagal, da bi odlok natisnili v 12 tisoč izvodih in da bi ga poslali vsem gospodinjstvom v občini, vendar so po posredovanju Jožeta Dežmana (li-beralno-demokratska stranka) sklenili, da tega ne bodo storili, ker bi bilo drago in ker zaradi inflacije tudi ni mogoče predvideti, koliko časa bo odlok z zagroženimi kaznimi veljal. Dogovorili so se, da bodo odlok izobesili po stanovanjskih blokih, v krajevnih skupnostih in drugih javnih mestih. • C. Zaplotnik Adria v Istanbul Adria Airvvavs je dobila še eno mednarodno letalsko linijo. Gre za povezavo jugoslovanskih mest z Istanbulom, kamor so doslej že leteli v obliki rednih Carterjev. Redna povezava z Istanbulom Adrii pomeni predvsem možnost prevoza komercialnega tovora, saj bodo na ta način poleg potniške kabine napolnili tudi prtljažni prostor. Hitrejši prevoz tovora in pošte bosta tako omogočila prodor jugoslovanskih podjetij na perspektivni turški trg. Povezava z Istanbulom bo skoraj vsakodnevna, največji poudarek pa je na liniji Ljubljana -Sarajevo - Istanbul, s katero bo Adria pritegnila predvsem poslovne potnike. • M. P. ELEKTR0 GORENJSKA javno podjetje za distribucijo električne energije p. o., Kranj, Cesta JLA 6. objavljajo spremenjene tarifne postavke za prodajo električne energije. TARIFNE POSTAVKE ZA PRODAJO ELEKTRIČNE ENERGIJE SE OBRAĆ. MOČ DEL. ENERGIJA (din/kWh) JALOVA ENER. ODJEMNA ZO MESEČNO DVOTAR. ENOTAR. DIRIG. . (din/kVarh) SKUPINA NA (din/kW) VT MT MERJENJE PORABA VT MT ODJEM NA vs 541,05 1,32 0,66 - 0,54 0,27 110 k V NS 360,70 0,88 0,44 - - 0,36 0,18 ODJEM NA VS ' 448,68 1,50 0,75 - _ 0,60 0,30 1-35 kV NS 299,12 1,00 0,50 - - 0,40 0,20 GOSPODINJ. VS 21,18 2,94 1,47 2,34 1,14 _ - ODJEM NS 14,12 1.96 0,98 1,56 0,76 - - OSTALI VS 186,00 3,30 1,65 _ _ 0,90 0,45 ODJEM I. NS 124,00 2,20 1,10 - - 0,60 0,30 OSTALI VS 27,00 4,56 2,28 _ _ 0,90 0,45 ODJEM II. NS 18,00 3,04 1,52 - - 0,60 0,30 JAVNA - 2.70 - _ - RAZSVET. NS - - - 1,80 _ _ Kratice pomenijo: VS Višja sezona v mesecih januar, februar, marec, oktober, november in december. NS Nižja sezona v mesecih april, maj, junij, julij, avgust in september. VT Večje dnevne tarifne postavke v času od 700 do 13°° in od 1600 do 2200 ure, v razdobju, ko se uporablja poletni Čas pa od 800 do 1400 ure in od 1700 do 2300 ure. MT Manjše dnevne tarifne postavke v času od 1300 do 16°° ure in od 2200 do 700 ure, v razdobju ko se uporablja poletni Čas pa do 1400 do 17°° in od 2300 do 800 ure. Ob nedeljah je manjša tarifa ves dan. Tarifne postavke veljajo od 1. 6. 1991 dalje. Na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o posebnem prometnem davku (Ur. list R Slovenije 10/91 od 14. 3. 1991), se tako oblikovane tarifne postavke povečajo za 20% posebni prometni davek. Javna podjetja za distribucijo električne energije s tem obvestilom obveščajo uporabnike, da za uvedbo nove cene ne bodo odbirale električnih števcev pri gospodinjstvih in ostalih uporabnikih, pri katerih se obračunska moč ugotavlja na podlagi jakosti glavnih varovalk. Tem uporabnikom bo dobavitelj obračunal dobavljeno električno energijo v sorazmerju s številom dni veljavnosti posameznih tarifnih postavk med dvema odbirkoma. V danem primeru bo dobavitelj upoštevali odbirek, ki ga je odčital po 1. 4. 1991 za uveljavitev nižje letne sezone oziroma kasneje' Uradno odčitan odbirek, in odbirek, odčitan po 1. 10. 1991, s katerim se uveljavlja višja letna sezona. Če se uporabnik s takim načinom obračuna ne strinja, lahko na svojo željo, vendar najkasneje do 7. 6. 1991 sam pisno sporoči točen odbirek števca, ki ga bo dobavitelj upošteval za obračun. Sporočila morajo biti ispisana točno in čitljivo. Telefonskih sporočil dobavitelj ne bo sprejemal. Na sporočilih je potrebno navesti uporabnikovo »Številko odjemnega mesta«, ki jo ima uporabnik na vseh obračunih in položnicah, številko števca, odbirek števca, datum odbirka števca in naslov uporabnika. Primer sporočila si lahko uporabnik izreže iz časopisa, ali pa ga dobi pri dobavitelju OdrežiJ Številka odjemnega mesta 12 mest Stanje števca VT ...................MT..............Enotarifno mer. Datum odbirka (od 1. 6. do 7. 6. 1991) _. 6. 1991 Tovarniška številka števca...................................................... Naslov uporabnika ............................................................... Podpis: aln< * Opomba: Iz številčnice števca je potrebno prepisati vse številke, tudi ničle, vendar brez decim Številke! Istočasno Javna podjetja za distribucijo električne energije obveščajo proizvajaj električne energije malih in industrijskih elektrarn o najvišji odkupni ceni električn energije iz teh elektrarn, veljavne od 1. 6. 1991 dalje, ki znaša: DELOVNA ENERGIJA (din//kWh) VT MT VIŠJA SEZONA - 1,80 0,90 NIŽJA SEZONA - 1.20 0,60 Wek, 4. junija 1991 SPRAŠUJEMO, SVETUJEMO 19. STRAN GLAS Matjaž Brezar, Sigma Elektronic Tržič: konkurenca te ne sme dohitevati ,maja - Začelje pred dobrim letom le s kovčkom orodja in veli-10 Y°lje in pripravljenosti ustvarjati. Odprl je svojo obrt in lani še Jrtfetje z osnovno dejavnostjo telekomunikacije - telefonija. Na lici-i0f'i' je dobil lokal v starem delu Tržiča; občinskim možem se je ct'a njegova dejavnost zanimiva in perspektivna. Dobro je zastavil, jW ima zdaj že svoj senis za popravilo vseh elektronskih aparatov 'gospodinjskih aparatov, če pa bodo gospodarske razmere ugod-»*. so možnosti razvoja njegovega podjetja izredno velike; firma WHa Elektronic naj bi pripravljala izdelke za proizvodnjo elementi k" P°"'ehe elektronike in podsklope za industrijo, hkrati pa bi S**/fl tudi za oskrbovanje servisov. Vse to bi pomenilo tudi več no-P delovnih mest za Tržičane. Najprej pa se morajo seveda pokazati Prosti, kajti širitev takšnega podjetja zahteva ogromna sredstva, i/i'/i brez kreditov ne zmore nihče, za vsak kredit pa moraš imeti °bre izglede, pravi ing. elektronike Matjaž Brezar. Lokal na Koroški 5 v Tržiču je že poln televizorjev, hi-fi Piratov, računalnikov, telefonov, telefaxov in podobnega, s ffttimi se ubada Matjaž z enim delavcem, trije honorarci pa Vskočijo na pomoč po potrebi. Prostor je bil takoj premajhen J1 zdaj Matjaž ureja prostore v domači hiši, resno pa računa, Ito, če bi se pokazale možnosti, najel ali pa zgradil večji pro-Pjt. Njegova dejavnost v perspektivi naj bi bila priprava izdel-yV za proizvodnjo v proizvodnji elektronskih naprav iz smeri i'ekomunikacij, kot so prenosniki podatkov, telefoni, pods-°P' za telekomunikacijo in podobno. Zraven naj bi šla še tr-!0v'na z domačimi in uvoženimi rezervnimi deli. Lanskoletni i°čan uvoz raznih aparatov ima že posledico: veliko pomanj-"Je rezervnih delov zanje. J "Povpraševanje na tržišču je veliko, glavni problem je *rba z materiali, rezervnimi deli in trenutno si servisi med , °j pomagamo. Zato sem prišel na idejo, da bi odprli večji ,nter, ki bi tudi uvažal dele za servisiranje. Zaradi pomanjkanj3 finančnih sredstev in razmer v gospodarstvu bom moral zaustaviti tempo, kajti izgledov, da bi kmalu prišel do j J'h prostorov, zaenkrat ni. Tržič sicer ima možnosti, nezase-'li so prostori nad diskontom v Križah, na Loki je pripravlje-■2a izgradnjo obrtne cone, možnosti so tudi še na Bistrici. ^avni problem je denar, krediti. Ko bomo spravili izdelke iz ^Prave v proizvodnjo, ko se bo tržišče odzvalo in bom videl rsPektivo, v tistem trenutku bom najel kredite. in trenutno pa se bolj ukvarjam z urejanjem knjigovodsko-^nčnih zadev. Vodenje finančnih knjig je moja šibka točka )t0gVn°kar se poglabljam v to vedenje, da bi ga računalniško %-Lm'ra'' ^anj Do treDa vložiti toliko dela in znanja, da bi oj s .°da program pripravljati le zase. Vse kaže tako, da bo ti0:enJe knjigovodstva in financ podjetja postala stranska veja ^rtrfi! p?dJetJ.a- Nudil bi kompletne storitve, da naročnik, htv 'p'! P°djetnik, ne bi imel s tem nobenega dela in skrbi, ^no k' tu<*' svetovalno funkcijo, kam vlagati denar, in po- 'ska nas'ednjih dveh, treh mesecih bomo začeli z razvojem iell^ ne8.a vezja, jeseni pa imam v načrtu čisti razvoj našega iz-fetrti' • ^a zarad' konkurence še ne bom imenoval. V drugem \ ?lJu prihodnjega leta naj bi že začeli s prototipno proiz-Irj J°" Seveda pa bo vse to odvisno od razmer v gospodarstvu itoVaas: Trenutno so zelo slabe. Neplačevanje računov, nespo-% n^e r°k°v tudi tebe postavi v slab položaj. V takih razme- rje' La^unat' na hiter razvoj. Če pa se bo le malo obrnilo na • bom, kot sem že dejal, takoj najel kredite in pohitel z C^nič -*Ul sem z.c ucjai, laKuj najci lucunc m jjuimci i a jn ^yanjem načrtov: najprej bodo na vrsti prostori in opre r'^o a r° Doc*° odprta tudi nova delovna mesta. Sicer pa rene a dovolj, delamo vse dneve, že se kažejo potrebe po m delovnem mestu. Va t ° uspe^ Vedno moraš biti korak pred vsemi. Konku-le ne sme dohitevati." • D. Dolenc Pri prodaji sadja in zelenjave tržnica še vedno sameva i ^gra^3, ma-ia " Problem škofjeloške tržnice, ki je bila pred % SeJ^na 'z samoprispevka meščanov, se vleče kot jara kača. Z A ^|Je prejšnji teden spopadel tudi sedanji občinski izvršni ■ ^itiu ' Pr' ureJanJu nereda, ki vlada v mestu pri tržničnem SeVeftDr°tlaJe SildJa in zelenjave uspešnejši od prejšnjih vlad, pa E"a veliko vprašanje. ■ hx J?3 Pr'»va tržnica v Škofji Loki v Šolski ulici v vseh letih, (aiti ^ 1,3 zgrajena, ne more zaživeti. Razen trgovine ABC Lo-^ra( ^rePčevalnice Mornar redke branjevke prodajajo na njej le PMl o^0 dvakrat na teden, pa še te bi raje razstavile blago na stoj-F^StalStCn' nekdanje Odeje nasproti avtobusne postaje, kjer je LarJevCrtlna Ponudba v kioskih s sadjem in zelenjavo, ali na Can-E je pretr^u v mestu. Odgovor, zakaj tržnica več ali manj same- r je 0(jf)rost > kupcem, ki žele imeti vse pred nosom, je od rok, v |jv vavtobusne postaje približno sto metrov daleč, tj r?evaf 01 svet premleval misel, ali bi kazalo tržnico še naprej fc.^fia .'_au Pa J° enostavno zapreti in nameniti prostor za kaj it'u'j° .splrŽna mes,a Pa poiskati na ljudem bližjih mestih. Z odlo-\ ža ne kaže Prenagliti, je menila večina članov. Izvršni svet Elitni) ^a upravljanje s tržnico prevzameta krajevni skupnosti Pr lk in Mesto, v občinskih strokovnih službah pa naj (pono-1 drUcVer'J.° (ne)primernost lokacije sedanje tržnice in proučijo, |H) n We bi v mestu še lahko prodajali sadje in zelenjavo. Obe-•Je|0vJ£°Predelijo tudi tržni prostor v Podlubniku in na Trati. • Koliko je vreden - dinar Tečajna lista z dne 31. maja Država Devize Velja za srednji tečaj Avstrija Nemčija Italija Švica ZDA 100 ATS 100 DEM 100 ITL 100 CHF 1 USD 184,8799 1300,0000 1,7507 1529,4321 22,4444 Dinar Čez mejo - Od redkih nakupovalcev, ki se še podajo po "fasngo" onkraj meje, se je razširil glas, da je razmerje pri menjavi šiling - dinar, že 1 : 3. Dragi Gorenjci, lahko bi rekli, da so avstrijske banane za nas že predrage. Da o čem drugem ne govorimo... Črna borza - Vsem ostalim trendom primerno raste tudi cena nemške marke. Težko jo boste dobili za 16 din, lažje za 17 in več, najbolj verjetno pa je, da je sploh ne boste dobili! Predilnica odstopa prostor obrti Zasebna livarna na Trati Škofja Loka, 27. maja - Občinski izvršni svet je februarja letos podprl možnost prostorskega razvoja drobnega gospodarstva na površinah južno od tovarne Šešir na Trati. Ker je bila lokacija za nekatere krajane kljub ekološki neoporečnosti sporna, zapletlo pa se je tudi s tovarno Šešir, ki zemlje ni pripravljena prodati, je zamisel obvisela v zraku. Kot kaže, se bo prostor za drobno obrt na Trati vendarle našel, in sicer na območju tovarne Gorenjska predilnica, ki ga je pripravljena prodati. Po veljavnih prostorskih ureditvenih pogojih so tu dovoljene adaptacije, nadzidave objektov, gradnja komunalne in prometne mreže, posegi v zvezi z ekološko sanacijo in manjši posegi za funkcionalno zaokrožitev sedanjih objektov. V t.i. rezervatu Gorenjske predilnice bo dobilo prostor zasebno podjetje DIFA, ki ima že zdaj zaposlenih deset delavcev, kasneje pa bi zagotavljalo 25 delovnih mest v visokokvalitetni livarski dejavnosti. • H. Jelovčan Komunalne podražitve Jesenice, 23. maja - Na minuli seji jeseniškega izvršnega sveta so sprejeli sklep, da se s 1. junijem podražijo komunalne storitve. Predloge o podražitvah so obravnavali že na prejšnji seji, vendar so razprave preložili, saj so se pojavili številni pomisleki. Tako bodo Jeseničani s 1. junijem plačevali za 16 odstotkov dražjo vodari-no, ogrevanje se je podražilo za 45 odstotkov, stanarina za 12 odstotkov, kanalščina za 20 odstotkov, plačevanje storitev čistilne naprave pa za 18 odstotkov. Jeseniški izvršni svet, ki je že prej od komunalnih podjetij zahteva! natančno kalkulacijo stroškov, je med drugim tudi sklenil, da morajo nekatere komunalne organizacije predstaviti, kolikšen delež predstavljajo stroški upravljanja. • D. Sedej v: s o v VROČI TELEFON VSAK PETEK OD 9. DO 11. URE R. Z., Cerklje: Zakaj moramo plačati štiri odvoze smeti, kljub temu da smeti nimamo? Javno podjetje Komunala Kranj: Pri odvozu smeti se ravnamo po sprejetem odloku. Redno prihajamo in odvažamo smeti. Če smeti ni, je plačilo ravno tako potrebno, saj smo ravno tako opravili svojo pot. Spremljajoči program Po otvoritvi sejma v sredo, 5. junija, ob 10. uri bo ob 12.30 otvoritev razstave UJMA 90. V četrtek, 6. junija, pa se bo ob 8. uri v dvorani kranjske občinske skupščine začel Mednarodni strokovni posvet Evropa in mi. Prireja ga Republiški sekretariat za ljudsko obrambo v sodelovanju z delovno skupino Alpe-Ja-dran. Na Jezerskem se bo v četrtek, 6. junija, ob 12. uri začela velika kinološko reševalna vaja Jezersko 91. Vaja, na kateri bodo prikazali in preizkusili usposobljenost iskanja ponesrečencev s psi, bo razdeljena na dva dela in sicer na reševanje podnevi na celotnem območju Jezerskega in ponoči. Končana bo v petek, 7. junija, ob 10. uri. Začetek in zaključek vaje s predpostavko, da je na Jezerskem prišlo do večje nesreče zaradi močnega potresa, bo pri Planšarskem jezeru in pri Kazini. Sodelovali bodo občinski štab CZ Kranj, kinologi Kinolškega društva Naklo, Enota reševalnih psov, gorski reševalci in nekatera druga društva. Reševalci bodo iz Avstrije, Nemčije, Italije, Švice in Hrvaške. V četrtek, 6. junija, bo od 10. do 12. ure tudi poslovni dan firme Jugomineral iz Zagreba s predstavitvami svojih izdelkov v konferenčni dvorani sejma in na zunanjem prostoru. Od 11. do 13. ure bo poslovni dan firme BMO Ilirska Bistrica in Zanato-prema Rijeka v otvoritveni dvorani. V otvoritveni dvorani pa bo potem popoldne od 16.30 do 18. ure poslovni dan firme Avto-tehna ob 100-letnici firme Ziegler. Velika ogledna in specialna vaja z imenom Sava 91 pa se bo začela v četrtek, 6. junija, ob 14. uri na območju tovarne Sava na Laborah. Pri reševanju v nesreči, do katere je prišlo zaradi eksplozije plina, bodo reševale gasilske enote poklicnih gasilcev in prostovoljnih gasilskih društev iz kranjske občine. Na ogled vaje so vabljeni občani Kranja, vaja pa bo trajala eno uro. V petek, 7. junija, ob 8. uri se bo v otvoritveni dvorani začel Vsejugoslovanki strokovni seminar Ekološke in tehnološke nesreče in civilna zaščita. Seminar prireja Center za izobraževanje kadrov za SLO pri Zveznem sekretariatu za ljudsko obrambo, zanj pa se je do konca minulega tedna prijavilo že več kot 100 slušateljev. Zadnji dan sejma, 8. junija, pa bo nekako slovesen. Že ob 7.30 se bo na hipodromu na Brdu pri Kranju začelo občinsko predkongresno gasilsko tekmovanje, katerega pokrovitelj je Poslovno prireditveni center Gorenjski sejem. Na sejemskem prostoru bo potem ob 13. uri blagoslov gasilsko reševalne opreme in podelitev priznanj gasilcem. Ob 15. uri pa bo potem v parku na Gorenjskem sejmu velika gasilska veselica. Na rob zadnji prireditvi prireditvijo in pred novo sejemsko Usklajevanje namesto nereda Kranj - Ob letošnjem sejmu obrti in podjetništva v Kranju, prireditev je trajala štiri dni, smo bili priča precej nasprotujočim si ocenam o prireditvi, ki se je iz programa sejemskih prireditev tokrat predstavila že šestnajstič. Najbolj skrajni oceni že med samo prireditvijo sta bili, da prireditev recimo ni omembe vredna, druga pa, da je prireditev (lepo urejena in postavljena v večnamensko dvorano Gorenjskega sejma) spodbuden začetek tiste prave bodoče zasnove prireditve, ko naj bi se na njej predstavljala v prihodnje gorenjska obrt in podjetništvo. Predsednik kranjske občinske skupščine Vitomir Gros je na primer v govoru ob otvoritvi ocenil, da je prav, da imamo v Sloveniji zdaj dve obrtni sejemski prireditvi in sicer v Celju in v Kranju. "Še zlasti, ker je kranjska spomladi, celjska pa jeseni, in se tako časovno dopolnjujeta in silita slovensko podjetništvo k zdrave- mu tekmovanju. Dopolnjujeta pa se tudi geografsko, saj se na ta način obrt in podjetništvo približata prebivalstvu Slovenije in bo tako marsikdo na enem ali drugem sejmu dobil prvi nauk iz podjetništva in se morda tudi zato odločil za samostojno gospodarsko pot in s tem razbremenil našo daleč nadzaposleno industrijo..." Direktor sejma Franci Ekar je poudaril, da je treba končno že odpraviti nelojalno tekmovanje in zlorabe pri umetnem pospeševanju in prirejanju sejemskih prireditev. Slikovita primera sta morda kranjska Sava, ki se predstavlja v Ljubljani, in enako tudi Iskra. Priča smo celo tihim dogovorom trgovine o delitvi prodajnih terenov in različnim prepovedim predstavitev na sejmu. "Mi smo celo razmišljali, da bi sejem obrti ukinili, vendar zadeva vseeno ni tako enostavna. Nenazadnje bi nam bilo morda jutri žal, kako se bomo spet prebili v Na današnji "sejemski red" v Sloveniji kaže tudi pismo, ki ga je minuli teden Miranu Bogataju na Republiškem sekretariatu za ljudsko obrambo Republike Slovenije poslal prireditelj sejma opreme in sredstev civilne zaščite v Kranju. V pismu ugotavlja, da je sejem že pred leti začel vključevati v svoj program tudi varnostne si-steme-varovanje premoženja, medtem ko so signalno alarmni sistemi vključeni v sejem že od vsega začetka. Bili so v zadnjih 15 letih tudi številni poskusi, da bi to prireditev v Kranju "razbili" in prenesli v Beograd. Budvo, Zagreb... "Zdaj pa se Slovenci sami uničujemo in razbijamo. Početje pri pripravi sejma Varovanje oz. Securitv v Ljubljani ni samo podvajanje razstavnega programa na sejmu opreme in sredstev civilne zaščite z "znano" psihozo ("securitata") prisiljevanja firm za sodelovanje, ampak tudi v osnovi zavajanje uporabnikov in javnosti..," protestira prireditelj 19. prireditve v Kranju. Ko so v torek na novinarski konferenci govorili o tem, so poudarili, da je to (po sejmu kmetijska v Radgoni in obrti v Celju) še en primer "sejemske kraje", ki je ne obsojajo samo v Kranju. Pomočnik republiškega sekretareja za LO je namreč dejal, da pisanje, da gre v Ljubljani za ekskluziven izviren sejem, ne drži in da je to laž. Od 5. do 8. junija bo v Kranju 19. sejem opreme in sredstev civilne zaščite. Kar zadeva to tradicionalno prireditev, pravi vodstvo sejma, da se je jugoslovansko tržišče s tovrstno proizvodnjo oziroma predstavitvijo na sejmu "posušilo". Vendar pa bo na prireditvi sodelovalo kar 259 razstavljaIcev na 8.000 kvadratnih metrih pokritih in 15.000 kvadratnih metrih zunanjih površin. Med domačimi je precej nanovo ustanovljenih zasebnih firm. med tujimi pa so tokrat iz Avstrije, Madžarske. Italije, Japonske, Nemčije in ZDA. V okviru sejma bo 6. junija tudi mednarodni posvet "Evropa in mi" s posebnim poudarkom na referatih članic Alpe-Jadran. Ob razstavljeni požarni in zaščitni opremi, tele zvezah, alarmnih sistemih... pa bo tudi več drugih spremljajočih prireditev; med katerimi že zdaj omenimo, da bo 8. junija na hipodromu na Brdu pri Kranju občinsko gasilsko tekmovanje, na razstavišču Gorenjskega sejma bo ta lan ob 13. uri blagoslov gasilsko reševalne opreme, ob 15. uri pa se bo v parku mi sejmu začela gasilska veselica. V okviru sejma pa bo že dan pred tem (7. junija) tudi vsejugoslovanski strokovni seminar "Ekološke in tehnološke nesreče in civilna zaščita", na Jezerskem se bo v četrtek začela, v petek pa končala kinološka vaja. na območju kranjske Save pa bo v četrtek ogledna specialna vaja Sava 91... uradni mednarodni sejemski" koledar..." * Vendar pa je v gorenjskem in tudi slovenskem poslovnem ter političnem prostoru štiridnevna prireditev v Kranju vseeno vzbudila precejšnjo pozornost. Predsednik škofjeloškega izvršnega sveta Vincencij Demšarje prireditev komentiral, da je treba tudi sušna leta preživeti in vztrajati ter sejem obrti in podjetništva zadržati v Kranju. Predsednik bivše Zveze obrtnih združenj Slovenije Miha Grah pa je poudaril, da je treba prenehati z opredelitvami o prednosti, ki naj jo ima celjski sejem... Nekateri pomisleki, ali kaže sejem obrti in podjetništva v Kranju v prihodnje še organizirati, so tako ostali osamljeni. Vendar pa jih v prihodnje ne gre zanemariti, predvsem v tistem kritičnem delu, kjer gre za ocenjevanje in sklicevanje, kakšna bi ta prireditev morala biti ali naj bi bila. To naj bi bila naloga in izziv za prireditelja v prihodnje; pa ne le za prireditelja, ampak tudi za nastajajoče podjetništvo in celoten gorenjski in širši prostor. Ta, širši prostor pa bi moral čimprej "presekati" tudi s sedanjim stanjem na "sejemskem tržišču". Nered na tem področju posta- Že zdaj pa je veliko zanimanje za jesensko sejemsko prireditev v Kranju z naslovom Slovenski proizvod - Made in Slovenija, ki bo od 10. do 13. septembra. Prireditelj namerava s to prireditvijo prikazati in opozoriti na izvirne domače (slovenske) izdelke in dosežke, ki bodo tudi (tujcem) predstavljeni kot izdelek z izvirno, slovensko znamko. Z jesensko sejemsko prireditvijo Slovenski proizvod v Kranju pa bo sovpadal tudi svetovni kongres oblikovanja, ki bo takrat v Ljubljani. ja že naravnost nevzdržen in se odraža predvsem v kakovosti sejemskih prireditev nasploh. Kakovost je namreč zelo upadla. Lep primer za to je, da se celo Ljubljana s svojo aktualno sejemsko ponudbo približuje sejmom, kjer se prodaja najrazličnejše blago. Skratka, ob nedvomnih težavah, s katerimi se zaradi težavnega gospodarskega položaja srečujejo tudi sejmi, je zdaj nedvomno na potezi ustrezna slovenska koordinacija (recimo v okviru Gospodarske zbornice), ki bo določila red in bedela nad celotnim sejemskim dogajanjem v Sloveniji. • A. Zalar PEGLAŠ 20. STRAN OBVESTILA, OGLASI 19. SEJEM OPREME IN SREDSTEV CIVILNE ZAŠČITE KRANJ, 5. - 8. JUNIJA '91 gasilsko protipožarna zaščita, prva pomoč RBK zaščita, elektronika in varnostni sistemi: alarmni in za osebno zaščito, ekologija JUGOSLOVANSKI PROIZVODNI PREGLED MEDNARODNA PONUDBA ŽIVILA RAZSTAVA Nova trgovina Živil v Kranjski Gori Tatjana Nučlč, poslovodklnj« UJMA '90- prikaz sanacije po poplavah v Zgornje Savinjski dolini 6. JUNIJ '91 - 8,00 - strokovni posvet EVROPA IN Ml s področja zaščite in reševanja ter mednarodne pomoči -13,00 - specialna vaja SAVA '91 - prikaz zaščite in reševanja ob požarih v industrijskih objektih 7. JUNIJ '91 - 8,00 - strokovni seminar: EKOLOŠKE IN TEHNOLOŠKE NESREČE IN CIVILNA ZAŠČITA -10,00 - zaključek vaje JEZERSKO '91 - prikaz usposobljenosti ekip vodnikov reševalnih psov 8. JUNIJ '91 DAN GASILCEV - gasilci v uniformah imajo prost vstop! - 13,00 - blagoslov gasilsko reševalne opreme - 15,00 - zaključek sejma z gasilsko veselico v parku Gorenjskega sejma SEJEM JE ODPRT OD 9. DO 18. URE ALPETOUR Mehanične delavnice Škofja Loka, Kidričeva c. 50 Obveščamo cenjene stranke, da smo v Škofji Loki (na Trati) uvedli za vse vrste motornih vozil REDNE TEHNIČNE PREGLEDE IN REGISTRACIJO MOTORNIH VOZIL V podjetju je urejeno tudi popravilo za vsa vozila, za katera se bo na tehničnem pregledu ugotovilo, da niso brezhibna. SPECIFIKACIJA PONUDBE STORITEV • servisiranje osebnih avtomobilov, avtobusov, tovornih vozil in kombi-jev vseh tipov • generalna obnova motorjev, menjalnikov, diferencialov in ostalih sklopov vseh tipov • kleparska in ličarska dela za tovorna, osebna vozila in avtobuse • generalna obnova karoserij • rezkanje in brušenje zavornih bobnov za vsa motorna vozila • menjava gum, centriranje ter nastavitev izteka koles z najsodobnejšimi stroji • izdelava delovnih miz in ogrodja kovinske galanterije • mizarska dela vseh vrst • izvajanje preventivnih tehničnih pregledov za vsa motorna vozila in prikolice • vseh vrst varjenja • prodaja obnovljenih sklopov in avtomateriala • popravilo viličarjev • pranje in čiščenje vozil • menajva olj • servisiranje kmetijskih strojev in naprav • intervencijska služb Storitve izvajamo kvalitetno in po konkurenčnih cenah Delovni čas od 6.30 ob sobotah od 6.30 20. ure 12.30 ure Informacije po tel. 632-121 632-730,632-397 Trgovina Živil v Kranjski Gori je sredi Kranjske Gore, v Budlnekovl Minuli petek so v Budinekovi hiši sredi Kranjske Gore Živila Kranj odprla prenovljeno trgovino s 110 kvadratnimi metri prodajne površine in skladiščnim prostorom. Kot je dejala Polda Jakopl-nlz Investicijske službe kranjskih Živil, so gradbena dela zelo solidno in kvalitetno opravili delavci Gradbinca Jesenice, hladilna oprema je vsa iz uvoza, dobavitelj ostale opreme pa je Al-prem Kamnik. Opremo sta načrtovala arhitekta Alprema, medtem ko je za izredno lep izgled trgovine poskrbel arhitekt Erjavec. Poslovodklnja v novi trgovini Budinek v Kranjski Gori je Tatjana Nučlč, ki pravi: »Vseh pet prodajalcev v trgovini nas je veselih, da bomo poslej delali v tako lepi in funkcionalni delikatesni trgovini. V trgovini Živil bodo kupcem na voljo vsi delikatesni izdelki: od velike izbire sirov, zelenjave In sadja bodo kupci lahko izbirali tudi v vinoteki z arhivskimi in vrhunskimi vini. Seveda pa imamo tudi bogat Izbor žganih pijač. Trudili se bomo, da bomo vedno bogato, dobro založeni hiši z lepo urejeno zunanjost)0' in da bodo kupci pri nas dojj! vse, kar potrebujejo. Priča"1! jemo domače kupce Iz Krf/JL ske Gore in okolice, P°*"J. smučarje, poleti pa tuje tu, ste, ki letujejo v Kranjski GJJ" Vsi prodajalci se bomo trud"; da bodo pri nas lepo PoS*rel j ni, saj se zavedamo, da tuj" vljudnostjo In prijaznostjo *J ko privabimo veliko a«"" kupcev. j Trgovina Budinek v Kranj«: Gori bo odprta vsak dan od'■ ure zjutraj do 20. ure zVeć* ob sobotah do 17. ure, v ned* Ijo pa dopoldne do 12. ure Gabimo vas na vzhodno' obalo Istre, kjer vas čaka vrsta turističnih objektov v RABCU. Na voljo so vam hoteli, apartmaji, zasebne sobe in kampi. Vsi objekti ležijo v borovih gozdičkih, ki so v bližini peščene obale. Ob njih so tudi številni športni objekti, bazeni z morsko vodo in s sladko vodo, veliko je priložnosti za sprehode in zabavo. POSEBNA PONUDBA polpenzion v sobi 1/2 za bivanje najmanj 7 dni Hoteli: LANTERNA MEDITERAN junij julij/avgust junij 230 din 340 din 260 din julij/avgust 370 din NARCIS junij 220 din julij/avgust 320 din Vašim otrokom, starim do 12 let POKLANJAMO v vseh terminih in hotelih popust do 50% na ceno penziona ali polpenziona. Posebni tedenski aranžmaji tudi za upokojence: polni penzion za eno osebo na dan: junij 1/1 310 din 1/2 260 din julij/avgust 1/1 456 din 1/2 396 din V hotelskih apartmajih PLUTON A, PLUTON B, apartmajih LANTERNA, CASTOR IN POLLUX, avtokampih OLIVA, MARINA in TUNARICA ter v zasebnih sobah in apartmajih nudimo na že znižane cene (določene pred devalvacijo) 10% popusta za bivanje najmanj 7 dni. Izbira je velika, zato dobrodošli v našem in vašem RABCU! Prosim. poJIjile mi brezplačno prospekt in cenik turističnih storitev hotelih, apartmajih, zaseonih sobah in avtokampih Moj naslov Kupon izrežite in (ta poMjite v kuverti na naslov "RABAO poduzeće za ugostiteljstvo i tunzam po. 522:i RABAC KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN SjOolno nasilje nad otroki Žrtve celo dveletne deklice v Sloveniji je bilo v zadnjih desetih letih odkritih več kot tisoč primerov spolno napadenih °trok samo do 14. leta starosti. Hubljana, 1. junija - V okviru sejma Varovanje-securitv je bila v cstrtek na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani zanimiva okrogla ftiza na temo Spolni napadi na otroke - kako in kje poiskati po-^°č. Zgodilo se je tako rekoč prvič, da so strokovnjaki o tem problemu, pred katerim smo si pri nas vse predolgo zatiskali oči, javno ^Pregovorili. Glavni vzvod za javno predstavitev je podatek, da je b'lo v Sloveniji v zadnjih desetih letih odkritih več kot tisoč prime-r*v spolno napadenih otrok samo do 14. leta starosti, da veliko teh zločinov ni prijavljenih, ker so še vedno tabu tema in ker sramotijo l^ev, da je kazenska zakonodaja neustrezna, da se pojavljajo nove ^like spolnih zlorab, ki sploh niso kaznive (predvsem zloraba °hok v pornografske namene). Skratka, tega problema ni mogoče Vec odrivati na rob našega družbenega dogajanja. O neustrezni kazenski zako- vih dejanj spolne zlorabe otrok podaji je govorila namestnica je govoril Franci Pivk iz ljubljanskega temeljnega javne- bljanske UNZ, ki je dejal, da tožilca Savica Porebar, ki je j^nila, da bi morali v novi zakonodaji samostojne Republi-*e Slovenije vgraditi določila konvencije OZN o otrokovih Pravicah, ki jih Jugoslavija, si-Cer podpisnica, ni v celoti osvojila. Gre za starostno mejo so v zadnjih petih letih obravnavali več kot sto otrok, žrtev spolne zlorabe, od tega dve tretjini deklic in tretjino dečkov. »Praviloma so dejanja odkrita pozno, na škodo žrtve. Sami otroci redko prijavljajo, največkrat starši, redkeje sosedje, ptev osemnajst in ne štirinajst najmanj prijav prihaja iz zdravit« za nekatera dejanja spolne stva, patronažne službe, centra porabe otrok (siljenje k spol- za socialno delo. Dileme, ki se "'m odnosom, prostituciji, por- pri tem pojavljajo, so: ali deja-"ografiji), ki bi jih morali vgra- nje prijaviti oziroma komu, da "'ti v kazensko zakonodajo in bi bile posledice za žrtev čim a samo težo kaznivih dejanj; manj boleče. Žrtve se namreč a kaznivo dejanje zunajzakon- boje reakcije okolja, ki utegne Ke skupnosti z mladoletno kriviti njih, in storilca, zlasti če sebo in krvoskrunstvo je zdaj je iz družine. Žal je strah pogo-agrožena kazen do treh let za- sto upravičen. Na policiji skuša-P°ra? za kaznivo dejanje spol- mo žrtvi, ki je zaprta vase, se cga napada na osebo, mlajšo boji, najprej dopovedati, da ni d 14 let, pa je zagrožena ka- kriva za dejanje. Drug problem en do petih let zapora. Če po- je dokazovanje kaznivega deja-cgnemo vzporednico s kazni- nja. Staršem tudi svetujemo, ni za premoženjske delikte, vi- kam naj se obračajo za nadalj-"'tto, kako malo je vreden njo pomoč. Na policiji ugota-°*rok. Za kaznivo dejanje po- vljamo, da bi za obravnavo tovr-Kodovanja tuje stvari, denimo, stne problematike nujno morali {e zagrožena enaka kazen kot zaposliti več ženskih krimina- 2a krvoskrunstvo. »Razen tega zakon o kazen-*Vem Postopku ščiti storilca, ne «rtve,« je dejala Savica Pore-ar »Žrtev v postopku nastopa °t priča, izpostavljena stalnemu preverjanju njene izpovedi in tlečemu soočenju z obdolžen- listk specialistk.« Mati otroka žrtvuje Glede na to, da kar v 85 odstotkih primerov žrtev spolne -----_--------- zlorabe storilca pozna, pomeni, •»>. Ce je ta iz otrokove druži- da je član družine ali sorodnik oziroma krogov blizu otroku, (oče, mati, starejši brat, sestra), s,Pritiski nanj nenehni in mo-^ ■> medtem ko obdolženec lah-j.° neomejeno manipulira s svo- zagovorom.« ?!^Jretjini žrtev deklice od? .policijskih izkušnjah pri kr"vanju in preiskavi kazni- sta se Nataša Končnik-Gošnik in Vika Ribičič iz svetovalnega centra za otroke in mladostnike v razpravi osredotočili predvsem na ta problem. »Spolno zlorabljene žrtve, deklice, so povprečno stare 12,6 leta, dečki osem let,« je dejala Nataša Končnik-Gošnik. »Gre za določen tip družine: vase za- [jjpRENJSKA NOČNA KRONIKA 1 Pretep med navijači ŠiaH,1ede,J° popoldne je bila na ktQ-nu Sta"ka Mlakarja v ipj^ n,u Prvenstvena nogometna ttic^p s^ovenske lige med ekipa->Hq ■ -starca iz Zagorja in do-PUhi™ Triglavom. Na tekmo je i^^no ob pol štirih prišlo tudi ie rSn*h 40 navijačev Proletarca. ie £ ° v rožicah. Eden od njih bi/ p °^ Pr'hodu na stadion raz-h rQyLno sleklenico piva, drugi Kj 05 kozarec. Oba so polici-fi(jv. PeUali, drugih pet izzivalno kp0r°Jfn'h pa opozorili, naj se le st0b"aš°Jo. Ob šestih popoldne ° "o vi jača Proletarca z **vijStIani 'ribune stekla med Preteace Triglava in izzivala k s,QVor VZeti sta no1ela tudi za-PrišL 'ribava. "Pomagat" jim je c"e/0 ' Se Petnajst navijačev. Za-"je, JL Je Prerivanje in pretepa-^Zqu !em so naJbolj vročekrvni ?>>o/e' Cela nože. Policisti so nev-Volj ne navijače Proletarca po-% P.r?tl domu. igralci so tek-.'Srali do konca ob nekaj J "rupa. Kotorko nad gosta %*°p?'° Mčer je Rajko Ru-V?„ lanine pod Golico v po-v % m bifeju gostišča Narcisa ."" pod Golico naročil bri-c- Postregel mu je Janez Spolni napad na otroka NI OPRAVIČILA NIKOLI! NA OTROKA Začetek drugačnega pristopa policije h komunikaciji z javnostjo in njen prispevek k razkrivanju dejanj spolne zlorabe otrok sta tudi dve brošuri, kakršne v svetu sicer že dobro poznajo, pri nas pa sta novost. Gre za knjižici, namenjeni predvsem žrtvam spolnega nasilja in staršem. Spolni napad na otroka in Ni opravičila, nikoli! Njun prvi namen je, da opogumi ljudi, da bodo začeli odkrito govoriti o spolnih napadih na otroke in da bodo pretrgali molk, ki ščiti storilce teh zločinov. Drugi cilj pa je ustvari vzdušje, v katerem bodo otroške žrtve spolnega napada brez strahu poiskale pomoč in se ne bodo bale. da bi jih krivili ali jim ne bi verjeli. ugled. Vloga mentalno higienskih delavcev je predvsem ta, da ocenijo škodo, ki jo je utrpel otrok (pri dveh tretjinah žrtev so opazne vedenjske spremembe) ter da otroku in družini pomagajo škodo čimbolj omiliti.« V centru za otroke in mladostnike po besedah Vike Ribičič na leto obravnavajo okrog 2000 otrok z raznimi težavami. Pred leti so bili spolno zlorabljeni otroci redki, zadnje čase njihovo število strmo narašča, verjetno je to zasluga večje osveščenosti javnosti in strokovnjakov. V osmih od desetih primerih so žrtve deklice, stare od 2,5 do 14 let. Otroci ne dajejo lažnih prijav, več verjetnosti za laž je pri starših. Kline, star 50 let, z Visokega. Rudolf se je pritožil, češ da mu je v kozarec natoči! več radenske kot vina. To je Klinca tako razjezilo, da je segel po motorni žagi, jo vžgal in z njo šel proti Rudolfu. Ta se je izmaknil, vendar ga je motorka oplazila po desni zadnji strani ramena. Uspelo mu je pobegniti, napadalec pa je odšel k počitku. Proti njemu je napisana kazenska ovadba. "Švercal" plinske pištole V petek dopoldne so policisti na mejnem prehodu Ljubelj v fičku, ki ga je vozil Emil Č. iz Ljubljane našli v zadnjem desnem blatniku skrite tri plinske pištole. Orožje so seveda zasegli, tihotapca pa poslali k sodniku za prekrške. Orožje v vlaku V soboto ob 2.40 je iz Avstrije pripeljal na jeseniško železniško postajo mednarodni potniški vlak, ki vozi med Frankfurtom in Beogradom. Cariniki so v enem od vagonov v kabini pod sedeži našli tri lovske puške remington. v podstrešju vagona pa še 80 nabojev. Tihotapca med številnimi potniki, žal. niso uspeli identificirati. • H. J. prto, brez stikov s sorodniki in prijatelji, nedružabne, pogosto n jasno začrtane generacijske meje v obnašanju, družine se vedejo., kot da imajo skrivnost, odnos med člani je patološki, takšnega običajno pogojujeta starša. Zbliževanje med storilcem in žrtvijo običajno traja dalj časa, zloraba se začne z nežnostmi, dotiki, otrok postane odvisen od bodočega agresorja, misli, da se to dogaja vsem otrokom, ker je nezrel, svojih izkušenj ne more primerjati z drugimi otroki. Z dozorevanjem pa svojo spolno vlogo vidi drugače in se skuša upreti. Starš se od začetka zaveda, da bo do tega prišlo, zato skuša otroka prikleniti nase, za-streti, kasneje mu grozi, tudi z odtegovanjem svoje ljubezni, ne samo z agresijo. Posledice so za otroka grozljive: najprej se čuti krivega, da je do dejanja prišlo, žaluje za ljubeznijo, nežnostjo, varnostjo in prve faze. Mati (če je storilec oče) največkrat za dejanje ve oziroma ga sluti, vendar otroka žrtvuje, da bi obdržala družino, materialni položaj, O spolnem napadu na otroka govorimo, kadar odrasla oseba ali nekdo, ki je večji od otroka, uporabi svojo moč, avtoriteto in vpliv na otroka in izrabi otrokovo zaupanje in spoštovanje, da otroka zavede v spolno dejavnost. Spolni napad na otroka se ne nanaša le na spolni odnos (čeprav pogosto gre za spolni odnos), pač pa zajema tudi ljubkovanje genitalij, masturbacijo, oralni seks, vaginalno ali analno penetracijo s prstom, penisom ali kakšnim predmetom. Lahko gre tudi za ekshibicio-nizem ali sugestivno vedenje. O službi za pomoč, t.i. otroškem telefonu (061/313-229), ki je odprt poldrugo leto, je spregovoril Marjan Conč. Lani je o zlorabah otrok potožilo 130 ljudi, med njimi štirje o spolni zlorabi. O tem sicer otroci, ki se največ oglašajo prek tega telefona (letos že več kot tisoč klicev) redko govore. Predlani je podobna telefonska linija za pomoč trpinčenim začela delovati tudi v okviru Šku-ca. • H. Jelovčan Bakteriološka pljučnica v jeseniški bolnišnici Jesenice, 3. junija - Na internem oddelku jeseniške bolnišnice je bakteriološka pljučnica "vrgla" nekaj zaposlenih, predvsem medicinske sestre, in bolnikov. Število obolelih za pljučnico je nato naraslo na petnajst zaposlenih in dva bolnika. Štirje od njih se zdravijo v Ljubljani, štirje na Golniku, drugi doma. Podroben pregled vzrokov izbruha bakteriološke pljučnice je pokazal, da so bili bacili v topli vodi, ki jo uporabljajo v bolnišnici. Gasilci so 2. junija opravili hiperkloriranje vodnega sistema bolnišnice. • H. J. Izvršni svet Skupščine občine Škofja Loka obvešča, da je rok za vložitev prošenj za dodelitev sredstev z ustrezno dokumentacijo na objavljeni Razpis o sofinanciranju novih delovnih mest v drobnem gospodarstvu (Gorenjski glas, dne 17. 5. 1991) podaljšan do 15.6.1991. Apel staršem Otroci v prometnih nezgodah V zadnjih treh mesecih so bili v kranjski občini otroci udeleženi kar v dvanajstih prometnih nezgodah Na črno statistiko je opozoril pomočnik komandirja Postaje milice v Kranju Ljubo Zaje, ki je še dejal, da so se vse prometne nezgode, razen ene, zgodile v naseljih. Trije otroci so bili hudo ranjeni, štirje lažje. Sedemkrat so otroci "nastopali" kot pešci, trikrat kot vozniki koles, enkrat z mopedom, enkrat pa je bil otrok sopotnik v osebnem avtu. In še en zgovoren podatek: šestkrat so bili otroci povzročitelji prometne nezgode, šestkrat udeleženci! »Starši so prvi odgovorni za vzgojo svojih otrok, policija, šole in drugi jim lahko samo pomagamo,« pravi Ljubo Zaje. »Zato staršem toplo priporočam, da posvetijo več časa prometni vzgoji in varnosti otrok v prometu. Otrok naj ne puščajo samih v bližini cest. Kolesarska izkaznica, ki jo otrok dobi na podlagi poznavanja cestnoprometnih predpisov, sama po sebi ne zagotavlja varnosti. Otrokom do štirinajstih let je vožnja s kolesom brez izkaznice dovoljena le v spremstvu osebe, starejše od štirinajst let.« Policija bo, kot je dejal Ljubo Zaje, še bolj kot doslej agresivno pristopila k preventivni dejavnosti, s čimer naj bi vplivala na večjo prometno kulturo, kljub temu pa glavno težišče prometne (in ostale) vzgoje vendarle ostaja staršem. Podatki zadnjih treh mesecev dajejo misliti, da je kratek stik očitno prav pri starših. • H. J. LETOS ŽE 17 MRTVIH Padla iz avta in umrla Maruša Jamnik, stara 27 let, iz Goričan je v četrtek zvečer z jugom vozila od Škofje Loke proti Poljanam. V Srednji vasi je zapeljala na desno neutrjeno bankino, skrenila po travnatem nasipu pod cesto in po skoraj 50 metrih trčila v električni drog, nato pa še trčila v travnik. Pri tem je sama, ki ni bila pripeta z varnostnim pasom, in 3-letni sin Domen padla iz avta. Jamnikova je bila takoj mrtva, otrok pa lažje ranjen. Ni ubogal policistov 20-letni mopedist Rok Hans iz Škofje Loke je v četrtek ob 23.25 v križišču Stare in Partizanske ceste na Kidričevi cesti pri gostilni Plevna izsilil prednost vozniku osebnega avta Edvardu Ratkoviču iz Kranja. Mopedist je bil v trčenju hudo ranjen. Pred tem so ga ob 22. uri ustavili prometni policisti. Ker ni imel vozniškega dovoljenja, alkotest pa je pokazal eno promilo alkohola, so mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. Očitno jih mladenič ni poslušal... Smrt v stoenki V noči z nedelje na ponedeljek, ob treh zjutraj, je 19-letni Borut Pogačnik, doma z Mlake, vozil s stoenko po Golniški cesti na Kokrici. V blagem levem ovinku pri hiši št. 6 je zapeljal levo na nasprotni vozni pas, nato pa prek ceste, kjer je trčil v betonski robnik. Avto je odbilo na vrt in v smreko. V nesreči je umrl sopotnik Uroš Bizjak s Kokrice, star 19 let. Usodno spravilo hlodov V nedeljo ob 22.35 so v škofjeloški zdravstveni dom pripeljali ponesrečenca Janeza Knapiča, starega 40 let, iz Škofje Loke. Zdravnik je ugotovil, da je umrl že pred prihodom v zdravstveni dom. Knapič je bil več let brez redne zaposlitve, preživljal seje z občasnimi deli na kmetih. Zadnji teden je pomagal na kmetiji Petra Habjana v Sopotnici. Usodnega dne okoli 21. ure so spravljali smrekove hlode na traktorsko prikolico. Pri tem je eden od hlodov zdrsnil s skladovnice in Knapjča zadel v glavo. Umrl je zaradi zloma lobanjskega dna. Požar v stanovanju V soboto dopoldne je šel Dževad Čehajič s C. Franceta Prešerna na Jesenicah z družino po nakupih. Ko so se dve uri kasneje vrnili domov, je pri vhodnih vratih opazil dim. Lesena predelna stena v stanovanju je bila v ognju, Cehajič ga je skušal pogasiti s hišnim aparatom na prah, vendar mu ni uspelo. Poklical je gasilce iz Železarne, ki so z vodnim curkom zublje ukrotili. Škode je za okoli 5.000 dinarjev. Požar je nastal na električnem stikalu na leseni predelni steni med dnevno sobo in spalnico. • H. J. HALO, 93 Kranj, 3. junija - Kranjski poklicni gasilci so imeli prejšnji teden največ dela na cestah, saj so kar enajstkrat prevažali pokvarjena vozila. V petek so hiteli gasit avto na cesto med Kokrico in Nakloni, vendar je že pogorel, v nedeljo ponoči pa so reševali ponesrečence v prometni nezgodi na Mlaki, ki so bili vkleščeni v razbiti avto. Od požarov naj omenimo ogenj na podstrehi na Moše Pijadeja, kjer je v ponedeljek nekdo zakuril tri sode, napolnjene z bitumnom in žaganjem. Požar so pravočasno pogasili. V petek zvečer so dobili obvestilo o požaru na Hujah, ko so prišli tja, pa so ugotovili, da je lastnik zgolj zakuril staro zajčnico.# H. J. POČITNIŠKA ZVEZA KRANJ Tavčarjeva 5 64000 Kranj RAZPIS Počitniška zveza Kranj, Tavčarjeva 5, razpisuje honorarno zaposlitev - LETOVIŠČE PREMANTURA 1 KUHARJA ALI KUHARICO - samostojno za sezono 1991 od 15. 6. - 31. 8. 1991 Pisne prijave sprejema Počitniška zveza Kranj Tavčarjeva 5 do 10. 6. 1991, tel. 064/212-639. (g©gymWI'GLAS 22. STRAN OBVESTILA, OGLASI Torek, 4. junija 1991 plamen kropa objavljamo prosta delovna mesta 1. TEHNOLOG 1 - dva delavca 2. VODJA ELEKTRO DELAVNICE - tehnolog Kandidati morajo poleg splošnih z zakonom opredeljenih pogojev izpolnjevati tudi naslednje posebne pogoje in sicer pod 1: - da imajo visokošolsko izobrazbo strojne smeri, - dve leti ustreznih delovnih izkušenj, - obvladajo en tuj jezik, pod 2: - da imajo višješolsko izobrazbo elektro smeri - industrijska elektronika, - eno leto ustreznih delovnih izkušenj, - obvladajo en tuj jezik. Delovno razmerje bomo z izbranimi kandidati sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in pod ostalimi pogoji, ki jih predvideva podjetniška kolektivna pogodba. Prijave z ustreznimi dokazili bomo zbirali do 15. 6. 1991 v sektorju za kadrovske in splošne zadeve, podjetja Plamen Kropa. O izbiri za objavljena delovna mesta bomo kandidate obvestili do 30. 6 1991. Kandidati, ki bi želeli dodatne informacije lahko pokličejo telefonsko številko: 064/79-461, interna 55. Poleg tega pa v Plamen Kropa vabimo k sodelovanju tudi strokovnjaka, ki bo: - zagnan za delo na modernem, večuporabniškem računalniškem sistemu, - dovolj mlad, da se bo pripravljen še naprej učiti in izobraževati, - dovolj izkušen in samostojen, da bo lahko izpolnil obljube, ki jih bo kot vodja informatike dal kolektivu. Če so vam domači izrazi kot so: RISC, TCP/IP, ETHERNET, LAN, RELACIJSKA BAZA in podobni računalniški izrazi, pokličite 064/79-461, interna 15, ali pa pridite na razgovor v naše podjetje. Nudimo vam dobre pogoje in stimulativno nagrajevanje za uspešno delo. FANTJE, DEKLETA, OSMOŠOLCI! GIMNAZIJA ŽELIMLJE (Želimlje 46,61292 Ig / Ljubljana, tel.: 061/662-012) sprejema predvidoma do 15. junija PREDVPISE V1. LETNIK GIMNAZIJE ZA ŠOLSKO LET01991/92. Za fante je tudi možnost bivanja med šolanjem v Domu Janeza Boska v Želimljem. Osebno ali po telefonu se oglasite na Gimnaziji Želimlje ob torkih od 9. -12. ure in ob četrtkih od 15. -18. ure ali po dogovoru. V teh dnevih dobite tudi vse informacije! Nudimo možnosti: - nakupa - najema ali - sovlaganja (v obstoječe ali novo podjetje) opreme za opravljanje tiskarske dejavnosti: 2 ofset stroja ROMAYOR, aparat za osvetljevanje ofset plošč FOTOCLARK, reprokamera AGFA, stroj za rezanje papirja ADAST, stroj za sortiranje LINDACO). Hkrati zagotavljamo stalno delo za potrebe podjetja PEKO -Tržič Kandidati za katerokoli od navedenih treh variant naj podajo pisno prijavo s kratko obrazložitvijo v roku 30 dni od objave oglasa na naslov: Tovarna obutve PEKO Tržič, Ste Marie aux Mineš 5, 64290 Tržič - investicijski sektor Dodatne informacije bomo interesentom posredovali naknadno. HIŠA VAŠEGA NAKUPA NOVO f &Jb^ Bled IN SPREMENJENO I trgovski center, Ljubljanska 4 NOVO' največja in zei°ugodna na severu Gorenjske! NOVO nogavice za vse od 24 din dalje spodnje perilo (7) kosov 161 din dalje letne majice od 149 din dalje moške srajce od 232 din dalje Podoben program imamo za Vas in tudi na Jesenicah! HIŠA VAŠEGA NAKUPA o *--------- AVTO ŠOLA---* »VIC« MLADI VOZNIK d. 0. o. Zlato polje 1 64000 Kranj X _ n mm « ZAČETEK TEČAJA 3. 6. 1991 ob 17. uri INFORMACIJE: 213-619 in 328-602 RENT a CAR VELIKA AVTOMOBILSKA TOMBOLA BRDO PRI KRANJU NEDELJA 16.6.1991 OB 14. URI HONDA SHUTTLE CIVIC 4 WD 16 i SKODA FAVORIT DVA AVTOMOBILA 3$ AVTOIMPEX LJUBLJANA HYUNDAI PONY 15 GLS ^^^^ je AUTOCOMMGRCG KONJ-KASAČ CITROEN ZX * PROGRAMSKA OPREMA TELEVIZOR ISKRA RAČUNALNIŠKA MIZA (KOMPLET) □ C1MOS KOPER 0 BIK 450 KG ODSTREL DAMJAKA HLADILNIK LTH SATELITSKI TV SISTEM (ECHO STAR) SPALNICA NADA KUHINJA 3032 DOL 2.70 M LETNA RIBIŠKA KARTA BRDO PRALNI STROJ GORENJE PREDSOBA REZILKA 10 ARMATURNIH MREŽ IN ŠE 230 DOBITKOV V SKUPNI VREDNOSTI 2,800,000 DIN PRIREDITEV VODI ČRT KANONI KRATKOČASILI VAS BODO TOF, MOPED SHOVV IN ANSAMBEL GAŠPERJI. CENA TOMBOLSKE KARTICE JE 100 DIN. V PRIMERU SLABEGA VREMENA BO TOMBOLA 23.6.1991 OB 14. URI. PRODAJA TOMBOLSKIH KARTIC V TURISTIČNIH POSLOVALNICAH ALPETOURJA IN KOMPASA ISKRA ŠTEVCI KRANJ ISKRA ERO KRANJ mm MIROSLAV Z A DNI K AR ^^^^ Mednarodno podjei/e PO PBOOAJNI CfNTfff LJUBI JANA tCHBSUB Ž, gaber STARI TRG PRI LOŽU IV/I Posiovm sistem Mercatot TAB - INŽENIRING PREDDVOR MH MIZARSTVO KURNIK PREDDVOR S KOMPAS H O L 1 D A Y S AAA alples mm^\ industrija V T T j pohištva ± trgovina 61380 CERKNICA KONJENIŠKI KLUB BRDO VATERPOLO IN KOŠARKARSKI KLUB TRIGLAV KRAJEVNI SKUPNOSTI PREDDVOR IN BELA KRANJ DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE d.d. Ljubljana, Mestni trg 26 objavlja prosto delovno mesto PRODAJALEC - PRIPRAVNIK v poslovalnici v Kranju - za določen čas 6 mesecev Pogoj: srednja šola trgovske smeri (IV. st.) Kandidati naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejov 8 dneh po objavi na naslov: Državna založba Slovenije d.d., Ljubljana, Mestni trg 26, kadrovski oddelek. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh. 0% s: SAMSUNG Electronics TV 51 cm, teletekst cena 12.990,00 din TV 51 cm,scart, 40 progr. cena 11.490,00 din VIDE0REK0RDER - 3 glave cena 11.490,00 din VIDE0PLAYER - daljinsko uprav, cena 7.890,00 din HIFI STOLP-OD-dalj. uprav, cena 11.490,00 din MOŽNOST NAKUPA NA 3 - 12-MESEČNO POSOJILO! del čas od ponedeljka do petka 9 do 12. ure, odjl5 do 19 ure CENTER KRANJ C. Talcev 3 . , (pri gostilni BiaZun' tel.. 212-367 _— ZAKAJ BI PLAČEVALI PREVEČ DAVKA ----xg- GORENJSKI GLAS in MERKUR omogočata bralcem Gorenjskega glasa nakup PRIROČNIKA ZA ARHIVIRANJE DOKUMENTOV ZA NAPOVED DOHODNINE s popustom! Cena za bralce Gorenjskega glasa 270,00 din Cena po povzetju 350,00 din Priročnik lahko kupite v naši malooglasni službi na Cesti JLA 16 v Kranju, ali pa priloženi kupon nalepite na dopisnico, napišite naslov Gorenjski glas, Cesta JLA 16, 64000 Kranj in PRIROČNIK vam bomo poslali PO POVZETJU' (Račun za priročnik gre med davčne olajšave)! T t o o. «ac z o l/So Priročnik lahko kupite tudi na vseh poštah na Gorenjskem po ceni 290,00 din. Priročnik si lahko na vseh prodajnih mestih tudi ogledate! T°rek, 4. junija 1991 MALI OGLASI, OGLASI 23. STRAN GLAS MflLI OGLASI ^217-960 Cesta JLA 16 aparati stroji Pfodam 1 leto star IGRALNI AV-T0MAT Jolly Card. Cena po dogo-l^rujg. 85-450_ 8213 ^odno prodam 12-tonsko eks-^entrično PREŠO. 329-865 8204 1 >) ROBINSON \ club TRŽIČ | j tel.: 52-266 četrtek, 6 6, MIRAN RUDAN z ansamblom ŠUM obvestila AVTOKLEPARSTVO-Branko Lac-ko, Radovljica, Bevkova 37, ® 75-807 VETER ANI-TOTALKE IN VSE OSTALO_5536 ZASTEKLITEV vseh balkonov in te-ras ter vsa ostala STEKLARSKA DELA, g 061/613/067 7549 SERVIS vseh vrši ŠIVALNIK STROJEV! Nudimo tudi poučevanje za ravnanje s šivalnim strojem. Informacije na S> 42-805 kupim Kupim smrekove HLODE. , možna pa je tudi uporaba neosvinčenih bencinov, vendar le v kombinaciji z osvinčenim bencinom. V tem Primeru imamo na razpolago dve možnosti: ]■ da je po točenju neosvinčenega bencina vsaka tretja Polnitev osvinčen bencin (super 98) f- točenje osvinčenega (super 98) in neosvinčenega °encina (super 95 ali navaden 91) v razmerju 1 : 1 'hformacije o možnosti uporabe neosvinčenega bencina o običajno navedene v navodilih za uporabo vozila, priporočamo pa, da se v primeru nejastnosti lastnik vozila 11 kakšnega drugega stroja o tem posvetuje z ustrezno ^rvisno službo (pooblaščeni servis), vse tovrstne infor-pacije pa je prav tako mogoče dobiti v Tehnični službi ^etrola - tel. 312-755 (061). 91 i rah ' neosv'nčeni bencin se lahko brez omejitev upo-J*b|ja tudi za pripravo mešanice za dvotaktne bencinske Motorje PETROL it Tehnična služba 7550 BARVAM z apnom in ostalimi materiali. Poceni, brez čakanja. 329-376_7552 J & J TV, VIDEO, HI-FI servis! Po-pravljamo vse vrste TV, video in hi-fi naprav. ® 329-886 7671 ANSAMBLE in dobre vokalne sestave iz škofjeloške občine, vabim, da mi posredujejo DEMO posnetke svojih najbolj uspelih sklad ali pesmi. Šifra: SKUPNA KASETA _7937 ostalo Zelo dobro ohranjeno žensko KONFEKCIJO, štev. 42 - 46, prodam. Ogled v sredo in četrtek, od 8. do 11. ure. Grašič, Gradnikova 2, Kranj_7968 Prodam dolgo belo satenasto POROČNO OBLEKO, štev. 38 - 40. * 46-171___8182 Prodam novo KITARO. ® 212-895 AVTO ŠOLA-1 ing. HUMAR organizira tečaj CESTN0PR0METNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji ZAČETEK TEČAJA BO V SREDO, 5.6., ob 18. uri VOZILI BOSTE NA NAJSODOBNEJŠIH VOZILIH R 5 CAMPUS AVTO LETA ® 311-035 Prodam dobro ohranjeno POHIŠTVO - omare, potelja in pisalno mizo, "Trilav". Cena ugodna. ® 68 037_8203 stanovanja Zamenjam 2.5-sobno STANOVANJE v stolpnici, za večje ali približno enakovredno hišo, v Škofji Loki ali neposredni okolici. Šifra. SONCE 7934 V neopremljeno 1-sobno STANOVANJE sprejmem sostanovalko. Predvsem za pomoč v gospodinjstvu. Ostalo po dogovoru. Stare, Tuga Vidmarja 6, Kranj - Planina II. 8210 Združenje mobiliziranih Gorenjcev v redno nemško vojsko v času 1941-45 obvešča vse svoje člane kot tudi nečlane, da je na sedežu Združenja v Kranju, Poštna ul. 3, soba 304/111 uvedlo vsako sredo od 10. do 12. ure dežurno službo, katere namen je članstvo osebno seznanjati z reševanjem problematike mobilizirancev. V Kranju ali okolici iščeta majhno STANOVANJE ali SOBO, mlada zakonca brez otrok. Ponudbe prosiva na g 325-048_82111 GARSONJERO ali SOBO s kuhinjo in kopalnico vzamemo v najem v okolici Škofje Loke. ® 620-683 8224 Za dober prodajni artikel iščemo izkušene ZASTOPNIKE. Možnost redne zaposlitve! "S 49-314, od 13. do 18. ure_8218 Potrebujemo izkušenega PEVCA za narodno - zabavno glasbo in POVEZOVANJE programa. Zaže-Ijeno znanje klaviatur ali solo kitare. ® 631-746 8222 varstvo Ugodno prodam dolgo POROČNO OBLEKO, roza barve, štev. 38 - 40. 4\ Kranj - PRIMSKOVO vam nudi - naramne blazinice že od 25,00 din - podloga za obleko od 86,00 din - več vrst in barv sukanca - več kot 1000 vrst gumbov - vse vrste elastik - razne trakove in čipke - gobeline in vse barvne prejice - ženske nogavice - bombaž in volna za pletenje ZNANI SMO PO ZELO KONKURENČNIH CENAH! Prodam dve KRAVI frizijki, s teletom (30 litrov mleka) in 6 mesecev brejo TELICO® 695-146 8226 Prodam GOLF KADI Diesel, letnik 1988, registriran do 1992. ® 326-585_8004 Prodam VW 1302 S, letnik 1972, registriran do 22. 8. 1991. ® 79-661, int. 73, od 6. do 14. ure _8115 Tovorno PRIKOLICO, dim. 1.4 x 1.8 m, prodam.