Posamezna številka starce SO vinarjev
Današnja štev. izide na štirih straneh.
6. štev.	Radgona, dne 7. februarja 1320.	* II. leto.
ri i
Slasšlo obmejnih
...' m ......... i m n innimi   ■im   i m—m—i—■■
ilrsiJisištvo in upravBlštvo v Radgoni, burska ulica štev. 184. — Toiofonska štev. 31.
...	Rokopisi sa ne vračajo.
izhaja vsako sobota zjutraj in stana s poštnino vred za vse leto 22 K, za pol Jeta II K, za četrt leta 5 K 50 vin.
Inssrati: Ena petstolpna p8titvrsta (prostor 3 m?« visok in 54 mm širok) 80 vinarjev.
Pri večkratni objavi primeren popust.
Mašim MaročnSkom. Vsied podraženja papirja in drugih tiskarskih potrebščin smo tudi mi primorani povišati naročnino našega lista. »Murska Straža* stane tedaj za vso leto 22 K, za pol leta II K, za četrt leta 5 K 50 v; posamezna številka 60 vinarjev. Vse naročnika, kateri ša naročnine niso poravnali prosimo da storijo to čimprej, oni, kateri so naročnino že poravnali naj nam pošljejo ta znesek po položnici, katere priclenemo prihodnji številki. Prizadevali si bomo, da ustrežemo vsem željam in pravičnim zahtevam naših cenjenih bralcev in da obdržimo list na oni višini, katera njemu kot nadstransko glasilo vseh obmejnih Slovencev pripada,
fLSpsaawsaištwo „Murske Straže*1.
Prekmurje in SSedjimurje naše.
Poročila inozemskih listov, češ, da je mirovna konferenca prisodila Prekmurje in Medjimurje Madžarski, so bila vseskozi izmišljena in lažnjiva. Po mirovnih pogojih, ki so bili izročeni madžarski mirovni delegaciji, pripade celo Prekmurje in Medjimurje ter ozemlje Gole in Žaale v Baranji Jugoslaviji. Istotako ostane mesto Pečuh naše.
namesto parlamenta — ulica?
Ni ga naroda na svetu, ki bi ne imel svojega kritičnega trenutka. In kaj so storili narodovi predstavitelji v takih usodepolnih trenutkih ? Stari Rimljani so se shajali v senatu, nekakem narodnem predstavništvu, ondi prerešetevali dnevna vprašanja, ugibali in stavili predloge, kako zatreti upor te ali one leg je, kako odvrniit napad tega ali onega barbarskega naroda, od rimskih držaynih mej. V časih, ko je bila ogrožena njih domovina, so prenehali boji strank, meči se niso več krhali v državljanskih vojnah
ampak se obrnili v skupnem boju proti skupnemu sovražniku. Tako je bilo v onih starodavnih časih in povestnica rimske države nas uči, da dokler je bilo tako, toliko časa so Rimljani ostali tudi zmagoviti.
Na našo državo je sedaj napočil oni usc-depolni trenutek, ko bi bilo treba napeti vse moči, ko bi morali zagrabiti za najgotcvejšc orožje in uspeh bi bil še dvomljiv. Italijanska nenasitijivost ogroža našo domovino in ji hoče ugrabiti njene najlepše dele s siotiscči naj zavedne jšega ljudstva —- elite jugoslovanskega naroda. In kaj smo storili mi, da’preprečimo to zlodej-ko nakano Italijanov. Sklicali smo seveda senat — parlament;. prišli so skupaj \ oditelii naroda, njegovi legitimni zastopniki in tam ne samo protestirali, ampak odločno zahtevah da Italijani enkrat za vselej opuste aspiracije po naši zemlji in našem narodu Potrkali so se na prša češ; nas je ljudstvo samo poslalo sem, mi smo izraz njegove volje, narod stoji za nami. To bi bilo pričakovati in to smo tudi pričakovali. Toda motili smo se. Ni bilo zasedanja parlamenta — vlada ga ne mara odpreti; niso govorih zastopniki naroda, govorila je Ljubljana.
Ko so listi prinesli vest, da Ljubljana.protestira, je nek hudomušne?, dejal: »Te gospe poslanice pa dosedaj še nisem poznal*. Par sto ljudi je prišlo skupaj v hotelu Union, protestiralo in se potem razšlo. Eni so šli na vlado, nadaljevat svoje razdiralno delo, drugi dc.viov za peč. Gotovo se je večina zborovalcev na protestnem shodu v Ljubljani zavedala svoje onemoglosti; vedela je, da je vse bob v steno, a na drugi strani se je zopet zavedala, da je njena narodna dolžnost, da brani jugoslovansko posest proti grabežljivosti Italijanov in storila, kar je pač v danih razmerah bilo storit i mogoče. Ker niso mogli govoriti po svojih zastopnikih v državni zbornici, so govorili pač v hotelu. Žalostna slika moralne propalosti gotovih krogov, ki ne puste narodu do besede v parlamentu ampak ga tirajo v gostilne. Tužna pa tudi usoda
naših neodrešenih bratov, katere smemo reševati le še na cestah in v gostilnah.
V najnevarnejših trenutkih, ko gre ža sto-tisoče naših bratov, nimamo parlamenta kakor ga imajo vse demokratske države. Podpisati bomo morali pc-godbo z Madžarsko, podpisali smo jo z Bolgarsko in Avstrijo in vse to brez parlamenta. Vendar pa se osmelijo oni, po kolih krivdi ga nimamo, govoriti urbi et orbi o svojem demokratizmu. Laž in hinavščina je to, a ne demokratizem! Nismo strankarski in nočeno delati krivice nikomur: nam gre edinole za blaginjo naše mlade države, za katero smo mi tu ob meji trpel: največ. A ožigosati krivico, katera se dela narodu s tem, da se mu v teh časih zapirajo usta, to je naša dolžnost. Ta krivica se bo kruto maščevala in Bog daj, da ne na škodo naše neodrešene domovine. Protestni glasovi zadnjih dni, hripavi od pocestnega prahu in gostilniškega dima ne bodo prišli niti preko ljubljanskega barja, kaj še le, da bi naredili najmanjši vtis na erstento. Iz vseh držav se slišijo parlamentarni glasovi, edino iz naše države se razlega gostilniško kričanje. Vsalca vlada se opira na parlament, naša na poulične demonstracije. Ali nas svet ne bo obsojal, preziral, se nam smejal? in smejali bi se tudi mi, da bi časi ne bili tako obupni.
Svarimo vlado pred odgovornostjo, ki si jo s tein početjem nalaga. Pozivamo jo, naj takoj brezpogojno odredi zasedenje parlamenta. Ce se boji njegove kritike, naj odstopi! V veselje in spas naroda jugoslovanskega.
Rovi občinski volilni načrt.
Kakor poroča »Slovenec« bo novi občinski volilni red obsegel sledeče točke:
1.	V občinah se odpravijo razredi, volitev je splošna in tajna.
2.	Aktivno volilno pravico ima vsak moški ki je dopolnil vsaj 21. let, stanuje v občini vsaj
Charles Dickens.
(Dalje)
»Zleti skupaj s to staro ropotarnico v zrak!«
V trenutku je bil na palubi, petem pa je z pomočjo obeh mornarjev zaprl poklop in vsi trije so zapustili brtgo.
Z prostora, kjer sem ležal, se je videl skozi ozko odprtino slab svit jutranje svetlobe. Ta odprtina je prihajala od poklopa, ki ni bil dobro zaprt.
Slišal sem krmilo skunerja, udarjajoče ob yodo — pljusk! — pljusk! vedno slabejše m slabejše, dokler niso dobili ladje na visoke vode. Še kake četrt ure so prihajali k meni ti zvoki iz vedno večje daljave — pljusk! pljusk! in vs£ je utihnilo.
Ozrl sem se na svečo. Bila je nova — lahko bi gorela kake 3 ali 4 ure. Toda ena tretjina je bila ovita z vrvico. Do te vrvice utegne pregoreti po priliki čez dve uri.
In jaz sem ležal zvezan, zamašenih ust, pritrjen ob pod. zroč na svečo, s katero je dogorevalo moje lastno življenje — sam na širokem morju — obsojen po obsodbi samega satana,
da sfrčim v zrak in sem moral gledati na to, kako vsako minuto prihaja bližje ura moje obsodbe. Vsaka sekunda krajša dve uri mojega življenja. Bil sem brez moči, da bi- st lahko pomagal sam — in brez glasu, da bi zavpil in poklical na pomoč druge. Ludež je že to, da nisem opeharil sveče, vrvice in smodnika, pa že tekom prve pol ure končal vsied groze in strahu v notranjosti brige.
Ne morem reči z gotovostjo, kako dolgo sem bil obvladal svoja čutila od onega trenutka, ko sem slednjič zaslišal oddaljene udarce krmila. Sicer se spominjam vsega, kar sem mislil in delal do gotove točke; naprej pa vse izginjajo dogedki v neki motni megli, moj razum me je zapuščal,kakor me. je zapustil v tem grobnem času vsak čut.
Prvo, kar sem bil storil, kakor hitro se je zaprl poklop nad menoj, je bilo to, kar bi storil vsak na mojem mestu. Skušal sem v blaznem srdu raztrgati vezi na rokah. A zastonj! Vezi so se kot ostri noži zasekale v moje rneso.
Ni bilo upanja, da se rešimvezi na rokah in pa onih, ki sp, me vezale k podu. Ko sem bil na pol zadušen od pomanjkanja diha, sem opustil te brezupne poskuse. Robec v ustih —-
nikar ne pozabite nanj — je bil moj najhujši sovražnik; dihal sem le skori nos, a to je bilo iz daleč premalo za moža, ki je čeznatorno napenjal svoje moči.
Pustil sem torej to in ležal trenutek povsem mirno, da bi se zopet ojačala moja pljuča. Oči so mi bile ves čas uprte v svečo. — Kako ? Ali bi se ne dalo upihniti sveče z močnim dihom iz nosa? Ampak plamen je bil preveč oddaljen in previsoko, da bi ga zamogel doseči moj dih. Poskušal sem zopet in zopet — mučil se — zaman. Pustil sem tudi to ter ležal mirno, zroč na svečo. Pljuskanje skunerja je bilo sedaj že komaj slišno.
Komaj slišno v jutranji tiširni — pljusk, pljusk — tišje in tišje — pljusk! pljusk!
Negotov čut je obvladal mojo glavo, razum mi je začel pešati. Dogorek na sveči je rastel, zato pa se je krajšala črta med plamenom in zadnjim zavojem vrvice. Računal sem, da še mi ostaja približno poldruge ure življenja. Poldruga ura! Ali sem imel upanje, da v tem kratkem času prispe kak čoln z obale? Pa naj je obrežje zasedeno od naših ali sovražnih čet, vendar bo nekdo moral prej ali pozneje pogletati na ladjo, tembolj na tujo ladjo.
(Dalje prihodnjič.)
dve leti, javni nameščenci pa, ki bivajo v občini od i. januarja. Ženske imajo aktivno volilno pravico, če so stare 21 let, če imajo 8 razredov ljudske šole, ali meščansko šolo, ali 4 razrede srednje šole, ali da so samostojne gospodinje. Ženska voii tudi, če je mož odsoten ali pa da ona gospodari v imenu svojih nedoletnik otrok.
3.	Pasivno volilno pravico imajo oni, ki zadoste točki 2. in so dopolnili vsaj 24 let.
4.	Kdor je bil kaznovan vsled verižništva in nekahterih drugih pregreh, nima ne aktivne ne pasivne volilne pravice.
5.	Kdor sodeluje pri občinskem referatu (tajnik, občinski sluga) nima pasivne, pač pa aktivno volilno pravico.
6.	Voli se osebno in na volišče mora priti vsak, drugače se kaznuje. Voii le oni, ki v občini stanuje.
7.	Redovnice nimajo ne aktivne ne pasivne volilne pravice.
8.	Občine do 500 prebivalcev, volijo 10 odbornikov, do 2000 16, do 5000 volijo 24, od 5000 do 10.000 volijo 32, nad 10.000 občanov volijo 40 odbornikov. Vedno se voli ravnotoliko namestnikov kot odbornikov.
9.	Volitve se vršijo po proporčnem volilnem redu.
10.	Stranke postavijo volilne liste. Vsak kandidat sme biti le na eni volilni listi, ki jo mora sam lastnoročno podpisati in se stem obveže, da izvolitev sprejme. Ravno to velja tudi o namestnikih. V slučaju, da je kdo kandidaturo sprejel in noče izvolitve sprejeti, tedaj izgubi volilno pravico za tri leta. Kdor podpiše eno listo, ne more podpisati kakšne druge, ako podpcše, je kaznovan.
11.	V kandidatni listi je lahko vsak četrti kandidat ženska, ki ima volilno pravico in je stara 24 let.
12.	Voli se samo kandidatne liste, raznih kandidatov se ne sme mešati, sicer je volilni listek neveljaven.
13.	Na dan volitve je vsak alkohol v občini prepovedan.
Ta volilni načrt je vse drugo, samo demokratski ni. Odrekati redovnicam, ki se s toliko vnemo vdeležujejo karitativnega dela, volilno pravico, se pravi, odvezati jih tudi dolžnosti, ki jih ima vsak državljan do države, zakaj, kjer ni pravic, tam tudi ni dolžnosti Odrekati jo kmetskem in delavskim ženam, se pravi, dati jim brco za vse ono naporno delo, katero so vršile med vojno. Upamo, da ta volilni načrt ni definitiven in da nikdar ne pride v izlcžno okno.
Politični pregled.
Jadransko vprašanje. Kakor smo že zadnjič poročali nam je antanta poslala ultimatum s pozivom, da nakratko odgovorimo z da ali ne. Naša vlada se je nahajalo v skrajno težavnem' položaju. Odgovoriti da bi značilo, izročiti italijanskemu pohlepu nad V* milijona Jugoslovanov ; odgoyoriti ne bi pa. pomenilo se izpostavljati nevarnosti, da Italijani izvrše londonski pakt. Zadnji dnevi so pa rodili več dogodkov in sicer nam v prilog. Wilson odločno vstraja pri svoji že znani črti in nikakor se ne strinja z vsebino ultimata, izročenega nam po Angležih, Francozih in Italijanih. Ameriško javno mnenje se tudi nagiblje na našo stran in imenuje londonski dogovor navadno roparsko kupčijo. Istotako se časopisje ostalih držav, francosko in angleško zgraža, da se z nami ne postopa kot z enakovrednimi zavezniki, ampak se nam samo diktira. Italijanski socijalisti so pa sploh proti vsakemu osvajanju na vzhodni jadranski obali. Opirajoč se na ta dejstva, naša vlada na ultimatom ni odgovorila naravnost, ampak je sklenila staviti antanti nekatera vprašanja. Med drugim pribije, da dosedaj še ni službeno dobila londonskega dogovora, s katerim ji antanta sedaj preti. Sploh pa je bil ta dogovor sklenjen 1. 1915. proti Avstro-Ogrski in bi se moralo o njem razpravljati pri sklepanju mirovne pogodbe z Avstrijo.
Vladi ni znano, kedo da potrebne garancije, da italijansko vojaštvo zapusti Reko in one kraje, ki so prisojeni Jugoslaviji, pa se v tem trenutku dejansko nahajajo v posesti italijanske vojske. Vlada povdarja, da je pripravljena pogajati'se z antanto in staviti najmanjše zahteve.
Kaj nam bo antanta odgovorila, tega rii mogoče razvideti. Dejstvo je, da smo zadnje dni veliko pridobili. Svet je začel uvidevati. da se nam je doslej godila nečuvena krivica in to krivico skuša vsaj nekoliko popraviti. Vseeno pa se ne smemo udajati preveč rožnatim upom, ker v najboljšem slučaju bo tvorila mejo Wil-sonova črta, kar pomeni za nas izgubo 400.000 naših ljudij.
Poljsko ogrožajo na vzhodu boljševiške čete, ki se v zmagovitem pohodu približujejo poljski državni meji. Kakor poročajo listi bo prevzel vodstvo antantinih armad proti boljše-vikom francoski general Foch. — Na zapadu so dobili Poljaki vse poljsko ozemlje in prost izhod na morje. Vsi protesti Nemcev niso pomagali nič. Edino s Čehi se morajo Poljaki še pobotati radi tešinskega ozemlja. V tem ozemlju bo odločilo ljudsko glasovanje in verjetno je, da ga dobijo Poljaki. Poljski živelj tvori v Te-šinskem pretežno večino.
Rusija. Ruske boljševiške armade prodirajo na vzhodu in zapadu. Pfolibcljševiški generali Kalček, Denjikin in Judenič so doživeli popoln poraz; njih armade so razbite in razkropljene. Boljševiki stoje na vzhodu ob kitajski in indijski meji, na zahodu ogrožajo Poljsko. Kapitalistična antanta, ki je še pred meseci tako zaničljivo govorila o Rusiji, se sedaj trese pred njo. Uvidela je, da ni podcenjevati moči Rusije, akoravno je ta doživela že toliko porazov, notranjih in zunanjih. Antantini najemniki: Koičak, Judenič, Denjikin, katere je zapad poslal, da bi prisilili Rusijo na kolena, ti so izginili s površja. Japonski se tudi ne ljubi iti za antanto po kostanj v žrjavico. Gospodarsko in vojaško obvlada Kitajsko in to ji zadostuje.
Angleži govore nekaj o armadi, katero menijo poslati na Kavkaz, da prepreči vpad boljševikov v Armenijo in Mezopotamijo. A to je samo pesek v oči zaveznikom. Ne bo dolgo ko bodo pagajanja med Angleži in boljševiki zopet v polnem teku. Tudi Franco d. so že pri pravljeni se pogajati z Rusijo, seveda pod pogojem, da jim ta izplača one milijarde, katere imajo naložene v Rusiji. No, polagoma bodo uvideli tudi Francozi, do Rusija potrebuje te milijarde sama in hočeš nočeš bodo morali tudi brez kupnine skleniti mir z Rusijo ter stopiti z njo v prijateljske stike. Uspeh boljševizma je očiten. Ruski narod je za sedaj v njegovem taboru. Nočemo trditi, da sta Lenin in Trocki ljubljenca ruskega naroda, a vendar vidi Rus v njih potrebno zlo, da streta nadvlado zapadnega kapitalizma v Rusiji. Ko bosta svojo nalogo dovršila, ju bo ruski narod poslal tja, odkoder sta prišla.
Madžarska. Da ni madžarska mirovna delegacija v Parizu ničesar dosegla, o tem smo že poročali. Z dolgimi nosovi so se vrnili madžarski grofje iz Pariza v svoje puste. — Sedaj stoji Madžarska v znamenju volilnega boja. Kakor poročajo listi, je bilo dosedaj izvoljenih 52 krščanskih socijalcev, 39 pristašev stranke malih kmetov, 4 demokrati in 2 poslanca izven strank.
Tedenske novice.
S to številko prevzame mesto odgovornega urednika našega lista g. Franc Jerebič, pisarniški ravnatelj Gospodarske zadruge v Gornji Radgoni.
Dosedanji urednik »Murske Straže «g. Božidar Borko se, je preselil v Maribor. Za ves trud in vnemo, katero je posvečal našemu listu, se mu iskreno zahvaljujemo. V novem življenju mn pa želimo obilno sreče!
Osebne vesti. Vladni komisar v Radgoni g. dr. Gregorin je prevzel vodstvo okrajnega glavarstva v Ljutomeru. Dosedanji vodja okraj, glavarstva v Ljutomeru g. dr. Vaupotič je premeščen k glavarstvu v Novo Mesto.
Osvoboditev naših vojnih ujetnikov.
Veliko tisočev sinov jugoslovanske domovine Še ječi pod jarmom vojnega ujetništva. Druge države so svoje člane več ali manj že vse oprostile ujetniških spon, če izvzamemo ujetnike v Rusiji, iz katere je povratek vsled notranjega nereda zdaj menda nemogoč. Italija je iz ujetništva odpustila skoraj vse pripadnike drugih držav, samo Jugoslovane je zadržala. Ljudstvo
se je povpraševalo ter se še vedno povprašuje, ali je vlada naše države kaj storila za osvoboditev naših vojnih ujetnikov. Kot tolmač ljudskih želja in zahtev je poslanec dr. Hohnjec ministrskemu predsedniku Davidoviču 29. oktobra poslal interpelacijo in 4. decembra pr. 1. vprašanje o teni, kaj bo z našimi vojnimi ujetniki v Italiji, kdaj bodo oproščeni in kaj je naša vlada storila za nje.
Na to interpelacijo, odnosno vprašanje je ministrski predsednik kot vodja poslov zunanjega ministrstva 25. decembra dal odgovor, ki je dr. Hohnjecu preko predsedstva Narodnega predstavništva bil dostavljen čez eden mesec in ki slovi tako le: Gospod poslanec! Od Vašega zadnjega vprašanja, dostavljenega mi z aktom predsedništva začasnega Narodnega predstavništva br. 6277 od 11. tega mesca, se je zgodil značajen preokret v zadržanju uradne Italije. Potem ko se je dolgo upirala odpustiti domov jugoslovanske ujetnike, je italijanska viada nazadnje odstopila od- svojega nepopustljivega držanja ter je sprejela predlog kraljevske vlade o Oslobodenju naših ujetnikov. Ta z načajni uspeh je delo dolgih in mučnih naporov kraljevske vlade. Dostavljajoč Vam to na znanje imam čast Vas prositi, gosp. poslanec, da prejmete uverenje mojega spoštovanja. Predsednik ministrskega sveta Ljuba Davidovič.
Izvoz tujih valut. Od predsedstva delegacije ministrstva financ za Slovenijo prejemamo sledeče: V smislu naredbe ministrstva financ z dne 14. novembra 1919. I br. 3074, priobčene pod štev. 725. Uradnega lista z dne 26. nov. 1919, in dodatne naredbe z dne 20. jan. 1920, I br. 4034, ki izide te dni v Uradnem listu, je prepovedano izvoz francoskih in švicarskih frankov, dolarjev angleških funtov šterlingov, grških drahem in italijanskih lir preko gotovih, v na-redhah natančneje navedenih vsot. Opozarja se, da delegacija ministrstva financ ni upravičena, da daje izjemna dovolila za izvoz višjih zneskov. Za takšna dovolila se je obračati neposredno na pristojno ministrstvo financ (generalni inšpektorat) v Beogradu. V dotični vlogi naj prosilec navede in verodostojno dokaže v kak namen želi izvoziti tujo valuto. Izvoz vseh ostalih tujih valut, ki ne spadajo med gori naštete, je docela prost.
Predsednik deželne vlade dr. Gregor Žerjav demisijoniral. »Slovenski Narod« poroča, da je predsednik deželne vlade v Ljubljani dr. Gregor Žerjav podal demisijo. V slučaju, da bo ista sprejeta, se bo nova vlada sestavila na sporazumu jugoslov. demokratske stranke in jugoslov. socialnodemokratske stranke. Za predsednika pride v poštev minister za trgovino in obrt dr. Albert Kramer, katerega bi nadome-stoval poslanec dr. Dinko Puc. Za podpredsednika je baje določen socialist Albin Prepeluh. — V času, ko je skupno delovanje vseh strank tako zelo potrebno, si razdelujeta dve najmanjši stranki vladne stolce med seboj.
Rešitev vprašanja invalidov. Ministrski svet v Beogradu je sklenil, da se povišajo invalidske doklade mesečno na 25 milijonov dinarjev, katere bodo dobivali invalidi in vdove padlih vojakov. V Srbiji in Črni Gori se bode izplačevalo v dinarjih, v ostalih pokrajinah v kronah.
40.000 avstrijskih delavcev ne bo v
Jugoslavijo. Z Dunaja poročajo, da državni tajnik za socialno skrbstvo Hanusch dementira vest dunajskih listov, da pride 40.000 avstrijskih delavcev v Jugoslavijo. — Tega bi nam še manjkalo ! Kako se rešuje agrarna reforma. Iz
Beograda se poroča, da ustanavlja minister za agrarno reformo nove urade, ki bi naj upravjali ona veleposestva, ki pridejo v poštev pri agrarni reformi. V posameznih pokrajinah se ustanove posebne agrarne direkcije in v področju teh agrarni uradi. Taki agrarni uradi se bodo ustanovili v Ljubljani, Mariboru in Celju, v Borovljah in v Murski Sob®ti; po potrebi pa še v drugih krajih posebne ekspoziture. Veleposestva, ki presegajo gotovo mero, bo upravljala država sama. Upravo do 500 ha gozda vrši -agrarna direkcija, posestva nad 500 ha pa gozdarski oddelek deželne vlade v Ljubljani. »Domovina« beleži v tej vesti napredek v reševanju agrarne reforme. Mi vidimo samo napredek v ustanavljanju uradov. S temi pa agrarna reforma še ne bo izvedena. Potrebujemo, tudi ljudi, ki imajo dobro voljo in čutijo z ubogim ljudstvom. Dokle.
pa teh ne bo, toliko časa bo ljudstvo zastonj čakalo, da pride kedaj v posest svoje rodne grude.
Nemški manever. Avstrijska vlada je odredila ljudsko štetje in sedaj razpošilja pole tudi v kraje, ki so zasedeni od naših čet kakor v Radgono, radgonske okoliške slovenske vasi in celo preko Mure v Gornjo Radgono, Gotovo je, da se za tem »ljudskim štetjem* skriva Kamnikar, ki hoče na zvit način izvršiti ljudsko glasovanje v prilog Nemški Avstriji. In naj bo kakorkoli, na vsak način je nesramna predrznost, da si avstrijske oblasti drznejo razpošiljati pole v kraje, ki so zasedeni po jugoslovanskih četah in o katerih ie Še zelo dvomljivo, ali bodo sploh kedaj pripadali Nemški Avstriji. A jugoslovanske oblasti ? Spe!
Izmenjava denarja. Slovenske in hrvatske
gospodarske organizacije so svojih sestankih dne 27. januarja v Ljubljani in 20. januarja v Zagrebu sklenile ostre proteste proti nameri vlade, da bi se naše jugoslovanske krone za menjale z novim dinarjem v razmerju 4 krone za 1 dinar. Iz časniških poročil povzanemo sledeče: Sedanja osrednja vlada namerava v najkrajšem času izmenjati dosedanji denar za nove bankovce, ki bodo imeli natisnjeno kronsko in dinarsko vrednost in sicer tako, da bo na primer na enem bankovcu natisnjeno 10 dinarjev in 40 kron. Za tak iodinarski bankovec bi morali dati mi 40 kolekovanih kron ali pa iosrbrskih dinarjev. S tem bo za vedno določeno razmerje med dinarjem in krono 1:4, kar pa nikakor ne odgovarja vrednosti denarja. Kakor je znano, so vse stvari v Belgradu in celi Srbiji v dinarjih dražje, kakor pri nas v kronah. Tako stane n. pr. v Belgradu eno kosilo 30 dinarjev, to je v noven denarju 120 kron, dočim sc pri nas ■dobi kosilo za 20 kron Da je taka izmenjava za nas krivična, mora biti vsakenu jasno.
Sedanji kurz dinarja je narejen popolnoma umetno. Vse blago, ki smo ga prodajali v druge države, se je moralo plačevati potom devizne centrale, ki je pri tem gledala, da se je kolikor mogoče kupčevalo dinarjem v korist Dolgo časa je bil iz slovenskih in hrvaških krajev vsak izvoz sploh prepovedan, da bi tako tujci ne bili prisiljeni, kupovati naše krone in z njimi plačevati naše blago, ker bi se potem vrednost krone proti dinarju mnogo zvišala, Blago, ki smo ga kupovali v drugih državah, smo morali vedno plačevati v denarju dotične države. Vendar pa tega denarja nismo smeli plačati naravnost z mašimi kronami, ampak smo največkrat morali kupiti z našimi kronami najprej dinarje in še le z dinarji tuj denar. Na tak način je bilo za dinarje dvojno povpraševanje in vsaka stvar, za katero se mnogo vprašuje, postane draga. Naše krone pa smo samo prodajali za dinar in ker je bilo mnogo ponudb, je cena oziroma vrednost krone padala.
Ko se je pri kolekovanju denarja odtegnilo 20 odstotkov, se je naenkrat čutilo veliko pomanjkanje gotovine. Vse naše gospodarstvo se je že privadilo temu, da računamo z veliko gotovino. Ako bomo dobili sedaj pri izmenjavi samo četrtino bankovcev, četudi bodo se glasili na isto število kron kakor jih je sedaj v prometu, bo pomanjkanje gotovine še večje in ves promet in vsa trgovina bo s tem zelo težko prizadeta. Izmenjava 4 kron za 1 dinar pa je tudi radi tega krivična, ker je sedaj pri nas po kolekovanju ■ ravno tolikokrat več kron v prometu kakor pred vojsko, kakor v Srbiji dinarjev. V Srbiji bi torej bilo število bankovcev isto kakor prej, dočim bi jih mi imeli samo četrtino.
Nobena država, ki je dobila v vojski kaj novega ozemlja, ni izmenjala denarja tako krivično, kakor ga hoče naša vlada. Francozi so izmenjali v novopridobljenih krajih namške marke po isti ceni, kakor so veljale pred vojsko. Italija je dala za eno krone 60 centesimov. Belgija in Češka sta izmenjali polovico denarja za polno vrednost prejšnjega denarja, za drugo polovico ste izdali zadolžnice, ki bodo se čez več časa izplačale. Na podlagi tega bi bila naša j zahteva upravičena, da se izmenja krona v enaki vrednosti za dinar.
Gospodarske organizacije zahtevajo, da se izmenja sedanja krona za novo jugoslovansko krono, razmerje med srbskim dinarjem in novo jugoslovansko krono pa naj določi pozoeje državni zbor. ki je edini upravičen odločevati v tako važnih zadevah. Nikakor pa tega ne more od-
ločevati vlada brez parlamenta, ker edine ljudstvo bo nosilo posledice te izmenjave in toraj mora tudi ljudstvo po svojih postavno izvoljenih zastopnikih o tem določevati.
Domače vesti.
Ljutomer. V nedeljo, dne 25. januarja smo tu izročili materi zemlji truplo uagioma umrlega nadučitelja g. Tomaža Pušenjaka iz Cvena. Dan pred smrtjo je še bil na lovu, čil in vesel. Njegova nagla smrt je vsakega zelo pretresla, posebno pa še, da je s tem razdrta vsa njegova družina, kajti umrla mu je pred nekaj meseci hčerka učiteljica, zatem soproga in en sin, kar je tudi njegovo smrt pospešilo. Rajni je 'učiteljeval na Gvenu od ustanovitve cvenske šole, torej od 1. 1881. Vzgojil je torej 3 generacije in je bil duša v svoji občini. Bil je ustanovitelj bralnega društva, prvega tamburaškega društva v Sloveniji, gasilnega društva, okrajne zveze gasilnih društev itd. Naj intenzivnejše je pa deloval na polju kmetijstva, zlasti za vrtnarstvo in čebelarstvo. O njegovi priljubljenosti ja pričal veličastni pogreb. Na grobu mu ja govoril tovariš g. K. Mavrič, ki je orisal njegovo vzorno delovanje. V imenu občine in gasilnega društva se je poslavljal ml. Škrobar. Slov. pevsko društvo mu je zapelo v srca segajoče žalo-stinke. Naj mu bo zemlja domača lahka! Ostalim naše iskreno sožalje.
Na neki gostiji so gostje nabrali za uboge šolarje dotičnega kraja 76 K, za godeš 2000 K. Brez pripombe 1
Gornja Radgona. Pretečeno nedeljo, dne 25. januarja se je vršil v posojilnični dvorani redni občni zbor kmetijskega bralnega društva. Govorili so gg. Pelci, Jerebič in župnik Kocbek. Posebno g. Jerebič je bodril in vzpodbujal navzočo mladino, da se pridno poslužuje dobro urejene društvene knjižnice in časopisja, da se izobražuje in bo tako oboroženo s potrebnim orožjem proti vsem nasprotnikom poštene in pravične stvari. — Izredno veliko število fantov se je priglasilo za vstop k »Orlu*. — Predlog g. Jerebiča naj spremeni društvo svoj naslov v »Slovensko kat. izobraževalno društvo«, je bil sprejet s splošnim odobravanjem in se bo o tem sklepalo na izrednem ofečnem zboru. V odbor Bralnega društva so bili izvoljeni gg. Janko Pelci, predsednik, Anton Kocbek, podpredsednik, Jožef Černjavič, tajnik, Matija Kaučič, njegov namestnik, Alojz Neudauer, blagajnik, Trezika Vreča, njegova namestnica, Milan Slaje, knjižničar, Franc Šantl, Fraac Wolf, Marija Zemljič, Barbara Korošec, Alojz Kampuš, odborniki. — Ker je društvu sa razpolago velika posojilnična dvorana, bo isto odslej pridno delovalo.
Kapela — Radinci. Orlovski odsek Kapela priredi v nedeljo dne 15. t. m. v Radincih v dvorani g. Roseaberger igro »Eno uro dokter« in »Zamorec«. Po predstavi prosta zabava in srečolov. Iz prijaznosti sodeluje pevski zbor iz Gornje Radgone. K obilni udeležbi vabi odbor.
Hrastje — Meta. Prihajajo nam pritožbe, da dobivajo od petroleja, ki je prišel pretekli tede^, samo večji posestniki po poi litra na družino, mali posestniki in viaičarji pa nič. Na vemo, koliko je na tem resaice, vendar bi želeli, da se petrolj razdeluje kolikor mogoče pravično in se ns razburja ljudi brez potrebe.
Žetinci. Zadnji teden je policija in fiaančna straža prišla aa sled obširni tihotapski družbi, ki je vtihotapljala živino in meso v Avstrijo. Govori se, da so dobivali za svojo blago tudi ponarejen jugoslovanski denar, ki ga je v celi okolici že precej. Priporočamo ljudem, naj bodo previdni pri sprejemanju denarja ia ne prodajajo svojega blaga za ničvreden nemški papir.
Gornja Radgona. V pondeljek dne 2. t. m. se je vršil v posojilnični dvorani v Goraji Radgoai občni zbor kmetijske podružnice Sv. Peter — Negova. Iz po-poročila g. tajnika Korošca smo posneli, da ima dražba 102 članov, kar je za njen velik okoliš veliko premalo. Blaga je razpečala svojim članom čez 50.000 kron, predvsem modro galico, umetno gnojilo in apno. Občni zbor je sklenil stopiti v ožji stik z Gospodarsko zadrugo v Gornji Radgoni in ji poveriti naročevanje in razdeljevanje blaga za člane podružnice. Ob enem je sklenil občni zbor pristopiti k Gospodarski zadrugi v Gornji Radgoni, da so tako člani kmetijske podružnice ob enem člani Gospodarske zadruge. Na vprašanje g. nadučitelja Mauriča, kako stališče zavzame kmetijska podružnica Sv. Peter — Negova napram kmetijski po-, družnici v Gornji Radgoni, ki se je ustanovila pred 14 dnevi pri g. Vaupotič, je občni zbor sklenil, da delitve svojega okoliša za enkrat ne pripusti, ker ima dosedanja podružnica že dosedaj kljub velikemu okolišu malo članov in ker se je nova podružnica hotela ustanoviti na zaupnem sestanku, katerega so se smeli udeležiti samo najožji prijatelji sklicatelja, dočim je bil dostop ydrugim članom kmetijske podružnice zakrknjen. Po končanem občnem zboru kmetijske podružnice se je veliko Članov udeležilo občnega zbora Jconjerejske zadruge.
V nedeljo dne 8. t. m. se vrši popoldne po vecer-nirah v posojiluiški hiši v Goraji Radgoni slovesna ot-j voritev društvene dvorane kmetij, tralnega društva. Na sposedu: slavnostni govor č. g. dr. Hohnjeca jn pevske točke. K obilni udeležbi vabi-odbor.
Slovenščina. Za poučevanje slovenskega učnega jezika se računi za 1 uro 10 K do 12 K; pod častjo učitelja bi bilo, ako bi za 1 uro duševnega dela manj zahteval.
Mala Nedelja. Kmetijska podružnica ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 15. t. m. po rani božji službi v šoli. Pri tej priliki 'oa imel sadjarski nadzornik
g. Goričan predavanje iz te stroke. Naš rojak g. inženir Lupša pa bode poročal o gospodarskih razmerah v Siamu. Popoldne ob štirih (istega dne) pa priredi podružnica srečolov v prostorih g. Senčarja. Obljubljeno je tudi za tokrat poročilo g. Lukačiča o kmetijstvu v Sibiriji. Vabi se k mnogobrojni udeležbi.
Razglas.
Vsem poljedelcem kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev!
Poljedelsko ministrstvo je poslalo sledeči poziv: Kljub vsem vremenskim nezgodam in kljub vsem drugim nepovoljnim prilikam sme se reči, da je. prva žetev v naši osvobojeni državi zadovoljiva. In ake trud ai rodil povsod zaželjanega uspeha, vendar smo z ozirom na razmere, v katerih smo preživeli to prvo leto svobode in urejevanja, v glavnem lahko zadovoljni.
Toda naš narod je upravičen pričakovati, da bo v prihodnje vse bolje in bolje v vsakem pogledu, posebno tudi glede poljedelskega proizvajanja kot nesporno glavne naše pridobitne panoge. Malokatera država razpolaga s toliko in tako plodno zemljo in s toliko in tako povoljnimi ostalimi pogoji za uspavanje vseh kmetijskih panog kakor naša ujedinjena država. Vrhu tega je naše kraljestvo, ki bo lahko izvažalo znatne preostanke poljskih pridelkov, v geografskem in prometnem oziru najbližja onim deželam zapadne in južae Evrope, katerih poljedelska produkcija ne more, često niti približno, pokriti domačih potreb in katere deželo treba zato uvaževati kot najmočnejše uvozne dežele na svetu. Zalo smo mi vsi upravičeni nadejati se, da bo v našem ujedinjenem Kraljestvu vzevelo poljedelstvo in donašalo obilnih sadov, razmeroma več, nego v katerikoli drugi izvažajoči državi. In kakoršno bo naše poljedelstvo, tako po količini kakor po kakovosti svojih proizvodov, take bodo vse ostale panoge našega narodnega gospodarstva. Procvit našega poljedelstva, za katerim treba stremiti z vsemi silami, nam bo prinesel brezdvomno blagostanje celega naroda in omogočil, da se izpolnijo vse one mnogobrojne in težavne naloge, ki so stavljene v občnem interesu naši novi državi.
Iz tega bo vsak poljedelec lahko uvidel, v kaki meri ja odvisno od njega in njegovega dela današnja prehrana ljudstva, pa tudi ves bodoči napredek celega našega narodnega in državnega življenja. Zato naj smatra vsakdo za svojo sveto dolžnost, da se čim preje poprime koristnega dela in da vse svoje delavne sile in vsa svoja proizvajalna sredstva uporabi za pomno-žitev proizvajanja do najširših mej možnosti. Osobito naj ne ostane neobdelan in neobsejan niti najmanjši košček rodne zemlje, bodi si da se zaseje ozimina (predvsem pšenica in rž) bodi si jarevina (predvsem koruza, fižol, krompir in razna zelenjava). Da se olajša in pospeši spomladanska setev, naj se obdela in pripravi tekom zime zemlja, kjerkoli in kadarkoli to dopušča vreme in ostale prilike.
V	kolikor ne bi imeli pojedinci, ki so bili ovirani s strani sovražnika ali ki imajo preveč zemlje, z ozirom na kratek čas, dovolj delavnih sredstev, naj jim dado oni, ki jib imajo odveč, svoja sredstva po zaključku dela na razpolago. Z ’dobro voljo se more to vse izvesti potom prošnje ali potom kakega dragega načina uzajemnostL Naj se ne dopušča, da delavna živina ali poljedelsko orodje in stroji počivajo brez koristi, dokler so neobdelana zemljišča sosedov in soobčanor. Isto velja glede posojevanja potrebnega dobrega semena kakor tndi glede izvršitve vsega drugega poljskega dela, kjerkoli sredstva, in delavne sile pojedincev ne zadostujejo, da bi si oskrbeli potrebno seme in izvršili pravočasno tekoče posle. Osobito naj se ima ves obzir napram sirotam padlih, pomrlih in onemoglih očetov, katerim dolgujemo mi vsi za izvojevano današnjo svobodo in za bodoči naš napredek ne samo zahvalo, temveč tudi gotovost, da jim nudimo potrebno dejansko pomoč.
Vsem predstaviteljem državnih in samopravnih oblasti kakor vsem uvidevnim državljanom v Kraljestvu je obračati pažnjo na to, da z besedo in delom pomo-rejo udejstvovati zgoraj označene misli o vzajemni pomoči in o nujnosti, da se poljedelska produkcija v prihodnjem letu ojači v vseh ozirih do skrajne meje možnosti. To neizprosno in nujno zahtevajo življenski interesi celega našega ujedinjenega naroda in cele naše ujedinjene domovine. Samo po tej poti dospeli bomo v najkrajšem času pred vsemi drugimi državami do za-željenega občega blagostanja.
V	Beogradu, dne 22. novembra 1919.
Zastopnik Ministra Poljoprioredi i Voda Podpredsednik min. sveta iuraj Biankini.
Listnica uredništva.
Občsslov8B8ko obrtno društvo v Celju. Prepozno došlo in radi tega ni bilo mogoče objaviti.
F.	K. iz M. : Preobširno za nas. Pošljite kakemu leposlovnemu listu.
Imate bolečin? V obrazu? V celem telesu? Vaše mišice in živci Vam odpovedujejo? Poiskušite pravi Fellerjev Elza fluid! Bodete se čudili! 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici 27 K- Prava švedske tinktura 12 K-Ali trpite na počasni prebavi? Na slabem apetitu? Zaprtju? Proti temu pomagajo prave Feilerjeve Elza-krogljice I 6 Škatijic 12 K.
Prava želodec okrepčujoča švedska tinktura 1 steklenica 12 K. -- Omot in poštnina posebej a najceneje,. Eugen V. Felier, Stubica Donja, Elza trg št. 264 Hrvatska.	A
Prva jugoslovanska alkoholna industrijska družba
>1 Simon Hutter sin
popoten obrat izvršujoča, nudi samo na debelo (na prodajah») _ * posodah od 30 litrov naprej, konjak, rum, slivovko, vsakovrstne likere, vomlono punoesenco
Posestvo
s potrebnimi stavbami, v dobrem stanju, blizu mesta Maribora, Ptuja ali Radgone. Cena 50.000—60.000 kron, želi kupiti, Anton Miklavž pri Ormožu.
JXXfa mj meblovana soba v trgu I5CB 5C Gornja Radgona ali v mestu Radgoni. Cenjene ponudbe na Budolf Cerar, Gospodarska zadruga v Gornji Radgoni.
Opraintik (šafar)
obenem ekonom samec, 25 let star, v VA2h kmetijskih strokah izvežban, išče pripravne službe. Zvežban v vinogradništvu. Ponudba na Ivana Lorenčič, Cogetinci čtv. 84. Pošta: Sv. Anton v Slov. gor.
Posredovalnica vseh služb
posreduje zanesljivo moško in žensko služinčad, sobarice za privatne hiše, hotele, natakarice za gostilne, hlapce, dekle itd., ter se priporoča
Rozalija Ruschet* v Ljutomeru. 13—6
Šivalni stroj
za šiviljo, Singer v dobrem stanju se proda. Vprašati pri Francu Jan-čar-Ju, krojaču v Gornji Radgoni,
Gornji gris štv. 9.
y najem iščem
lokal za malo trgovino z mešanim blagom z stalažarni vred, kakor tudi stanovanje in kuhinjo, na prometnem kraju, najraje v bližini Ljutomera ali Ptuja, eventuelno tudi kje v Prekmurju. Cenjene dopise prosim pod „Jugoslovan“ na npravništvo „Murske Straže“.
Žimnata kakor tudi prvovrstna svilnata mlinska sita (pajtlji) iz Švica, za moko vseh vrst, se dobe vtrgv. AVGUST ČADEŽ Ljubljana kolodvorska ul. št. 35, nasproti stareTišlerjeve gosti.

primešaj krmi; vsak teden eno pest, če pa se rabi kot nadomestilo za krmo, tedaj 2 pesti. 5 zavojčkov Mastina, prahu za pitanje zdrave, debele živine, za tvorbo jajc in mleka, zadostuje za 6 mesecev za vsako živinče. Dobil je najvišje kolanjo v Londonu, Parizu, Rimu, Dunaju. Tisoče gospodarjev ga hvali in ponovno kupuje. Zahtevaj ga pri lekarnarju aJi pri trgovcu, vsak ga lahko prosto prodaja. Ali pa piši lekarni Trnkčczy v Ljubljani, Kranjsko, po 5 zabojčkov. Stane 20 kron 50 vinarjev z poštnino.
Banaško, Bizeljsko, Haloško, Ljutomersko, nudi M. flffisijeva Poljčane.
Prazne, dobro ohranjene karbidne zaboje, kupuje Ivan Kovačič trgovec v Radgoni.
Osirje,
srebečico, kraste, lišaje uniči pri človeku mast proti garjam. Brez vonja in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo s poštnino 8 K pri lekarni Trnkoczy, Ljubljana.
Miši - Podgane
stenice — ščnrki
in vsa gfll&zon mora poginili ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 7‘—-, za podgane in miši K 7'—. za ščurke K 8*—, posebno močna tinktura za stenice Jv uničevalec moljev, prašek za uši v obleki ia perilo, proti mravljam, proti e šem pri perutnini K 6-—, prašek proti mrčešom K 6-—, mazilo proti sšem ari ljudeh K 4’—, mazilo za uši pri živini K 4’—, tinktura proti tnrčisn na sadju in zelenjadi (anlčeval-cev rastlin) K 6 —. Pošilja po povzetja Zavod za eksport
S.Jfinker, Zagreb 46, Pstrinjska ulicah
18ESS3E
Jugoslovanski kreditni javod
PODRUŽNICA MURSKA SOBOTA
sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje {■g po 3 % čistih brez odbitka. — Rentni davek plačuje zavod Iz svojega.
Iflkaso faktur in trgovske informacije.
Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih.
Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji.
SIEEES3
Benzin-olje
cilindrovo, strojno, plinovo
PefreleJ
Suáron mast
Ï30L&
KOMET, LJUBLJANA,
Dunajska, cesta 33.
pšenične otrobe
v vsaki množini tudi cele vagone se dobivajo pri tvrdki
uvoz in izvoz ISSariisor, Koroška cesta 21.
Oklic
V zapuščinski zadevi umrlega Janeza Steiner se odredi javna dražba v zapuščino spadajočih reči, kakor obleke, perila, pohištva posode itd. na 18. februarja 1920 ob 9. uri predpoldne v Gornji Radgoni štv. 2. Pod cenilno vrednostjo se reči ne bodo prodajale. Kupljene stvari se marajo takoj plačati in prevzeti.
Hočete obdržati svojo lepoto? Hočete imeti kakor baržun mehko kožo?
Nočete solnčnih peg, mozoljev in ogrcev ?
Uporabljajte Felerjevo pravo Elza obrazno, kožo ob-varjajočo pomado! Občudovani bodete! Zavidani! 1 lonček 6 K, No. III močnejše vrste 9 It. K temu Fellerjeve najimejše lilijnomlečno milo 12 K.
Hočete imeti lepe, zdrave lase?
Fellerjeva prava Elza Tanoehina pomada za rast las doseže bujne lase! Zapreči prhaj, prerano
osivonje. Zabrani plešo! 1 lonček 6 K, No. III 9 K.
K temu močno terovo milo za umivanje glave 7 K.
Šampon 1 K. Mazilo za brke 1 K 80 v, in 2 K 50 v.
Mučijo Vas kurje očesa?
Fellerjev pravi turistovski obliž učinkuje brez bolečin, hitro in zanesljivo! Nobenih lunjih očes več! Nobenih žuljev! Nobene trde kože 1 Mala škadljica 3 K 50 v. velika škadlja 5 K 50 v.
Želite še kaj?
Fellerjeve Elza umivalne pastilje (Kolonjska ' voda) 1 škadlja 5 K.
Fellerjev usipalni prašek proti potenju 1 škadlja 5 K. — Fellerjev mentoln čtnik zoper glavo- in zobobol 1 škadljica 3 K 50 v.
Fellerjev Elza fluid 6 dvojnatih ali 2 veliki stekljenici špecijalni 24 K.
Najboljši parfum z najfmejšim duhom od 8 K naprej. Najfinejši Hega-puder Dr. Klnger, bel, roza in rumen, 1 velika škadlja 11 K.
Močna francovka u steklenicama po 6 K in 16 K. Lilijino mlečno milo 15 K. Katranovo milo 8 K. Hega-puder Dr. Kluger 12 K. Omot in poštnina posebej a najceneje.
EUGEIi V.FELLER, »Sif Sfnhica t Nr. 264 (HrvatJka)
misa, mmtpT
EMA URA?
Katera trajno ===== veseljepovzročuje ?
SUTTNER

ïï ® iT W
Niklasta, jeklena, srebrna,zlata, po vsaki ceni in presenečeni bodete! Tudi verižice, prstane, zapestnice in vsakovrstne potrebne reči, kokor škarje, nože, britve, doze za cigarete. šibič-njake, denarnice itd.
Vse dobro in ceno!
Zahtevajte cenike od:
H. SUTTNER Ljubljana štev. 978
Samo Suttner-jeva ara!
eskomptna banka podružnica Murska Sobota
Sprejema vloge na knjižice, ter jih obrestuje po 3 «|0 člstUt, vloge na tekoči račun po dogovoru.
Dovoljuje vsakovrste trgovske kredite. — Zamenjuje tuj denar po najugodnejšem kurzu. izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle pod najkulantnejšimi pogoji.
Uradni prostori v obAinslsl biši v I. nadstropju.
Izdaja „Tiskovna zadruga“ v Radgoni.
Odgovorni urednik: Franc Jerebič.
Tisk tiskarne F, Semlitsch v Radgoni,