obdobje samospoznavanja Ekktro-Skvenija, d.o.o. UREDNI[TVO Glavni in odgovorni urednik: Brane Janji} Novinarja: Minka Skubic, Miro Jakomin Adrema: Toma` Sajevic Lektorica: Darinka Lempl Naslov: NA[ STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (01) 474 30 00 faks: (01) 474 25 02 e-mail:brane.janjicdeles.si predsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednica Ida Novak Jerele (NEK), Majda Kova~i~ (El. Gorenjska), Nata{a Toni (TE-TOL), Jana Babi~ (SEL), Jadranka Lu`nik (SENG), Gorazd Pozvek (TEB), Franc @galin (TET), mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana), Danica Mirnik (El. Celje), Jelka Oro`im Kop{e (El. Maribor), Neva Tabaj (El. Primorska), Nino Maleti~ (EGS-RI Maribor), Drago Skorn{ek (TE[), Janez Zadravec (ELES), Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), Jo{ko Zabavnik (Informatika), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov). Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana OBLIKOVAN Peter @ebre MAXILINE d.o.o. Ljubljana TISK DELO TISKARNA d.d., Ljubljana NA[ STIK je vpisan v register ~asopisov pri RSI pod{t. 746. Po mnenju urada za informiranje {t. 23/92 {teje NA[ STIK med izdelke informativnega zna~aja. NA[ STIK je brezpla~en. Naklada 7.500 izvodov Prihodnja {evilka Na{ega stika izide 30. oktobra 2001. Prispevke zanjo lahko po{ljete najpozneje do 19. oktobra 2001. Foto Peter @ebre www.eles.si ISSN 1408-9548 od dpiranje energetskega trga je v na{e vrste prineslo potrebo po uvedbi {tevilnih sprememb, pri ~emer bo poleg organizacijskih verjetno {e najte`ja tista v razmi{lja-nju. Dejstvo je namre~, da je doslej bilo poslovanje elektrogospodarstva bolj ali manj dolo~eno z elektroenergetsko bilanco in z njo povezanim vrednostnim planom, ki je prakti~no do zadnje drobtinice na-tan~no dolo~al razrez prislu`enega kola~a. Podjetja pa so nato s svojo rezino sku{ala narediti ~im ve~, pri ~emer jim je ve~inoma uspelo pokriti zgolj minimalne potrebe in zakrpati tisto, kar je `e ogro`alo nemoteno poslovanje. Bistvenega vpliva na svoj finan~ni polo`aj v tak{nih razmerah nekak{nega modificiranega planskega gospodarstva pa podjetja pravzaprav niso imela. Nato je prakti~no ~ez no~ postalo vse druga~e. Elektri~na energija je postala blago in zgodil se je trg, ki s sabo prina{a tudi nove ekonomske kategorije in povsem druga~en na~in poslovanja. Poleg tega se bo treba spopasti tudi s konkurenco iz tujine, ki je rasla v povsem druga~nih gospodarskih oko-li{~inah in ima s trgom bistveno bolj bogate izku{nje. Na prvi pogled se zato zdi, da slovensko elektrogospodarstvo ~aka povsem neenakopravna, ~e ne celo nemo-go~a tekma z evropskimi velikani. A tako se zdi zgolj na prvi pogled, saj ~e pogledamo odpiranje evropskega energetskega trga pobli`e, hitro ugotovimo, da imajo tudi tam precej te`av in da so tudi {tevilne zahodnoevropske dr`ave {e vedno v ne-kak{nem prehodnem obdobju, v katerem mrzli~no i{~ejo najbolj{e re{itve. Zato pri iskanju na{ega odgovora na izzive trga ne bi smeli pozabiti, da v svojih vrstah vendarle imamo ogromno strokovnega znanja, ki se lahko povsem enakopravno kosa z evropsko in svetovno elito. Ne nazadnje je tu tudi dejstvo, da je elektrogospodarstvo prek povezav v strokovnih organizacijah `e dolgo let v zdru`eni Evropi in da gre bolj zato, da teh izku{enj nismo znali bolje unov~iti tudi doma. Skratka, pot na trg bo precej olaj{ana, ~e se bomo znali pogledati v ogledalo in na podlagi njegove podobe tudi dolo~iti dejansko lastno vrednost. / tema meseca PrWiW odprtje Naš trg z električno energijo se bo tuji konkurenci odprl ze 1. januarja 2002, torej leto prej, kot je sprva predvideval energetski zakon. PogLitni razlog za to gre iskati v julija potrjeni indikativni elektroenergetski bilanci za obdobje od leta 2002 do 2006. Iz nje je namreč razvidna precejšna rast porabe električne energije, poleg tega naj bi v drugi polovici naslednjega leta Hrvaška znova začela prevzemati polovico proizvodnje NE Krško. Takšne porabe pa domače elektrarne ne morejo pokriti. K 2 ot je na avgustovski tiskovni konferenci povedal minister Janez Kopa~, se je ministrstvo odlo~ilo za odpiranje trga leto prej, kot predvideva zakonodaja, z namenom, da postopno in nadzorovano sprosti uvoz elektri~ne energije za slovenske porabnike. S tem pa hkrati zagotovi manjkajo~e koli~ine elektri~ne energije s pomo~jo tuje konkurence, ki naj bi prinesla ni`je cene elektri~ne energije na slovenskem trgu. Poleg tega bodo lahko `e januarja na{e elektrarne izva`ale elektri~no energijo na tuje trge in s tem ustvarjale bolj{e poslovne rezultate. Do konca septembra bosta v sodelovanju z MOP-op vse potrebne ukrepe za dolgoro~no zagotovitev zanesljive oskrbe z elektri~no energijo pripravila Eles kot upravljalec preno- snega omre`ja in Borzen kot organizator trga. Tako je bil avgusta `e objavljen dvostopenjski razpis za dostop do tujih prenosnih omre`ij za uvoz elektri~ne energije, ki bo pomenil razdelitev uvoznih kvot. Predvidoma septembra pa naj bi bil objavljen {e razpis za dostop do tujih prenosnih omre`ij za izvoz elektri~ne energije oziroma razdelitev izvoznih kvot. Po besedah dr`avnega sekretarja za energetiko dr. Roberta Goloba se je dr`ava odlo~ila za dvostopenjski razpis, da bi dosegla zastavljene cilje in prepre~ila morebitne {pekulativne poteze z elektri~no energijo. Ti bodo lahko v prehodnem obdobju nastopali le kot zastopniki in ne trgovci. »Na razpisu za uvoz bodo lahko sodelovali vsi upravi~eni odjemalci, ki bo- do električno energijo porabili za svoje potrebe, hkrati pa hodo imeli sklenjene pogodbe za nakup in dostop do omrežij. Enako bo veljalo pri izvozu. Tudi tu bodo morali imeti slovenski proizvajalci električne energije ali njihovi pooblaščeni zastopniki sklenjene predpogodbe. S tem bomo izbrali tiste, ki čim ceneje uvažajo in čim dražje izvažajo omejene kvote na podlagi sprejete bilance,« je nadaljeval sekretar. Zbiranje ponudb za uvoz bo trajalo do konca septembra, za izvoz pa naj bi se končalo oktobra. Glavni kriterij pri uvozu bo najnižja ponujena cena za slovenske porabnike in najvišja ponujena cena za slovenske proizvajalce, pri čemer Ministrstvo za okolje in prostor sledi temeljnemu cilju ustvarjanja kar največjih narodnogospodarskih učinkov ter transparentnemu pregledu nad delovanjem trgovanja z električno energijo. Uvozna kvota za naslednje leto znaša 1200 GWh in za isto leto izvozna približno 1400 GWh. Kot je omenil minister mag. Janez Kopač, doslej kakšnega velikega zanimanja slovenskih porabnikov, ki imajo več kot 41 kW priključne moči in lahko izbirajo svojega dobavitelja električne energije, ni bilo. Edini upravičeni odjemalec, ki se je zanimal za uvoz, je bil Talum Kidričevo. Je pa trenutno na trgu precej presežkov električne energije, pri čemer je za slovenske kupce še zlasti zanimiva električna energija iz Češke in Bosne. SLOVENIJA V PRIHODNJE UVOZNIK ENERGIJE Zaradi napovedanega predčasnega odprtja trga, ki je v veliki meri posledica dejstva, da naj bi Hrvaška v drugi polovici leta 2002 znova začela prevzemati električno energijo iz Krškega, je moral nekaj načrtovanih dejavnosti pospešiti tudi Eles, pri čemer je v prvi vrsti šlo za pripravo analize trga z upoštevanjem nekaterih novih elementov. Eles je tako opravil analizo gibanja porabe za naslednje petletno obdobje oziroma do leta 2006, ki je potrdila, da bo Slovenija že v prihodnjem letu postala uvoznik električne energije. Poraba distribucijskih odjemalcev namreč narašča s povprečno 3-odstotno rastjo na leto, v letu 2002 pa pričakujemo tudi vključitev nekaterih novih velikih odjemalcev, pri čemer gre še posebej omeniti Talum z dodatnih 60 MW >rez varovalke za potrebe novih proizvodnih zmogljivosti. Eles je zato pripravil tudi načrt, kako bomo to povečano povpraševanje v Sloveniji pokrivali in po sklepu vlade tudi javni razpis za oddajo prenosnih poti za uvoz električne energije v prihodnjem letu. Skratka, pravi direktor Elesa mag. Vekoslav Korošec, zaradi spremenjenih razmer je Eles nekatere dejavnosti, ki bi jih sicer moral izpeljati tudi drugače, le nekoliko pospešil. Pri tem gre posebej poudariti, da je Eles vse dosedanje naloge, povezane z odpiranjem energetskega trga, opravil zelo kakovostno, kar so potrdili tudi priznani strokovnjaki iz tujine, ter da uresničevanje teh nalog ne poteka nič počasneje kot v drugih evropskih državah. Na vprašanje, kako je s lastniškim deležem Elesa pri nekaterih velikih odjemalcih in odprtjem trga, glede na to, da je po evropskih smernicah takšno lastništvo nesprejemljivo, pa mag.Vekoslav Korošec odgovarja, da dolgoročno Eles nikakor ne more ostati večinski lastnik teh podjetij, saj gre za konflikt interesov in bo to vprašanje treba rešiti čim prej oziroma še pred popolnim odprtjem trga ali konkretneje najpozneje prihodnje leto. Vlada je pred kratkim tudi že imenovala strokovno komisijo za prodajo Taluma, pri čemer bo Eles zastopal načelo, da se ga proda čim bolje in del kupnine vrne v Eles, saj je ta do lastniškega deleža prišel na račun poravnave neplačanih obveznosti za dobavljeno električno energijo. Podobna strategija pa velja tudi v primeru TDR - Metalurgije in lastniškega deleža v holdingu slovenskih železarn. DRAVSKE ELEKTRARNE IZPELJALE NOTRANJO REORGANIZACIJO Kaj pomeni predčasno odprtje trga za osrednje podjetje proizvodnega hol-dinga Dravske elektrarne iz Maribora, smo povprašali direktorja Ivana Kralja, ki je v zvezi s tem dejal, da je glede na vsakdanje spremembe odločitev v zvezi s prihodnjo organiziranostjo holdinga in s tem vpletenostjo njihovega podjetja težko dati konkreten odgovor. Je pa vsekakor na dlani, da so se evropske države odpiranja trga lotile bolj premišljeno, pri čemer so imele na razpolago tudi veliko več časa in tudi izkušenj z zunanjim trgom. Drugače pa so v Dravskih elek- trarnah že pred sprejetjem sklepa o ustanovitvi velikega holdinga postopno izpeljali notranjo reorganizacijo podjetja in organiziranost skušali čim bolj prilagoditi tržnim zahtevam. Pri tem so po združevanju posameznih proizvodnih enot v minulem letu, ki so bile prvotno organizirane kot samostojne temeljne organizacije, pozneje kot združenje dveh in nato treh elektrarn, predvsem sledili načelu združevanja posameznih del, ki so bila pred tem razdrobljena po teh enotah. Tako so pod enotno vodenje združili strojno in elektro vzdrževanje, vpeljali enotno pripravo dela za vse podjetje in sprejeli druge ukrepe, ki zagotavljajo boljši nadzor nad dogajanjem in deli na Dravski verigi. V Dravskih elektrarnah tudi poudarjajo, da se bodo s končano prenovo vseh elektrarn precej zmanjšale tudi potrebe po vzdrževanju, s čimer bo mogoče dodatno racionalizirati delo in dolgoročno zmanjšati stroške. Sicer pa so omenjeni ukrepi že prinesli prve rezultate in dravski model organiziranosti bi lahko z določenimi modifikacijami uporabili tudi po združitvi vseh slovenskih hidroelektrarn, pri čemer pa bo po besedah Ivana Kralja moralo priti do delitve dela in tudi izmenjave izkušenj, saj so si elektrarne na treh slovenskih rekah po svojih značilnostih precej različne. Kot že rečeno, pa je o tem, kaj se bo zgodilo po popolnem odprtju trga, glede na še vedno veliko število neznank mogoče bolj ali manj le ugibati, pri čemer ima Slovenija določene naravne danosti, ki imajo velik vpliv na proizvodnjo električne energije. Zaradi tega, pravi Ivan Kralj, tudi povprečna proizvodna cena, ki jo bomo lahko ustvarili v holdingu, ne bo preveč privlačna za tuje kupce in bo zato treba razmišljati o tem, kako dodatno racionalizirati proizvodnjo oziroma celo o postopnem zaprtju nerentabilnih elektrarn, kot so to že pred leti denimo storili Avstrijci. Vsekakor pa gre za proces, ki bo boleč za celotno gospodarstvo in bo zato treba posamezne korake še dobro pretehtati. NI NEVARNOSTI ZA MONOPOLIZACI JO V DISTRIBUCIJI V Gospodarskem interesnem združenju distribucije električne energije (kratko GIZ distribucije) je težišče Nepricako vani enoletni PRESKOK M^ro energetskem zakonu naj bi se naš trg zmektrično energijo odprl tuji konkurenci januarja 2003. Temu primerno so se organizirala in pripravljala tudi podjetja elektrogospodarstva. Potem pa je prišla vmes napoved o ponovnem prevzemu polovice električne energije, proizvedene v NEK, s strani hrvaškega partnerja in večji domači odjem. Potrebna je bila hitra akcija. Državi oziroma Ministrstvu za okolje in prostor ali, bolje rečeno, nekdanjemu Ministrstvo za gospodarstvo so bili še v svežem spominu dogodki s konca lanskega leta, ko je trgovanje z elektriko pripeljalo k odstavitvi takratnega direktorja Elesa Vitoslava Turka. Da bi zaradi napovedanega primanjkljaja električne energije preprečili nekontrolirano trgovanje, visoke cene kWh in temu primerne zaslužke trgovcev, seje Ministrstvo za okolje in prostor zato leto prej lotilo postopne in nadzorovane sprostitve uvoza električne energije za slovenske porabnike in izpeljalo dvostopenjski razpis za uvozne in izvozne kvote. S tem bo trg nadzorovan in možnost špekulacij manjša. Seveda pa predčasno odpiranje pomeni stisko s časom za pripravo na trg našim proizvajalcem, distributerjem in ne nazadnje tudi resnim trgovcem. Tudi zato bo verjetno napoti do odprtega trga narejenih malce več napak. Posebno tam, kjer gredo na trg vsestransko premalo pripravljeni. Trg ni samo trženje in prodaja elektrike, je celovit proces prenove podjetij z obratovalnih, vzdrževalnih, organizacijskih in kadrovskih vidikov. Za vse to pa je slabe pol leta premalo časa, še posebno zato, ker bodo ponekod spremembe tako radikalne. Tam, kjer je bila že zdaj racionalizacija večja in organizacija dela ustreznejša, bo prehod manj boleč. Tuje sedaj izziv za naše vodilne garniture, kakšno ozračje bodo znale ustvariti v podjetjih, s kakšno strokovnostjo razpolagajo pri organizaciji dela, kako dobro poznajo procese dela, kako so doma v ekonomiji in predvsem kakšno strategijo ima posamezno podjetje v celoti in v posameznih delih. Pri tempa ne gre pozabiti, da velikega pomena človeških virov tudi trg ne odpravlja. MiniKA SKUBIC tema meseca 4 delovanja v novej{em ~asu predvsem na re{evanju problematike prilagajanja novim vsebinam in nalogam na podlagi energetskega zakona, pojasnjuje predsednik Peter Petrovi~. O tem so intenzivno razpravljali tako v skup{~ini GIZ-a distribucije kot v pristojnih delovnih skupinah in komisijah, {e posebej v ~asu prelomnih datumov, kot sta bila 15. april in 15. julij. Ker se bo slovenski energetski trg za tujo konkurenco za~el odpirati `e v za~etku leta 2002, so v javnih distribucijskih podjetjih Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Gorenjska in Elektro Primorska v zadnjem ~asu {e bolj intenzivirali potrebne dejavnosti. V GIZ-u distribucije so temeljito prou~ili razpis glede kriterijev za sklepanje pogodb o dostopu do prenosnega omre`ja za prenos elektri~ne energije iz uvoza v letu 2002, ki ga je 24. avgusta objavil Eles. [e posebej so prou~ili tretji ~len razpisa, po katerem lahko pravico dostopa do prenosnega omre`ja za prenos elektri~ne energije pridobijo le upravi~eni odje- malci, ki uva`ajo elektri~no energijo za lastne potrebe in imajo s tujim dobaviteljem podpisano predpogodbo za nakup elektri~ne energije v letu 2002. Ko so v GIZ-u distribucije pozvali Eles za razlago omenjenega ~le-na, jim je ta pojasnil, da ne izpolnjujejo vseh pogojev in se ne morejo prijaviti na razpis. Ker distributerji po tem tolma~enju ne morejo biti neposredno udele`eni v razpisu, so zaustavili tovrstne dejavnosti. Vendar pa se tem ~asu `e pripravljajo na nove razpise, ki bodo sledili v prihodnje.In kako je s kriti~nim odzivom nekaterih upravi~enih odjemalcev in Urada za varsto konkurence na nameravano zdru`evanje distribucijskih podjetij? Kot pojasnjuje Peter Petrovi~, je bil njihov namen v javnosti napa~no razumljen. @e lani so distributerji podpisali pismo o nameri, ki ni vsebovalo nobenih zamisli o zdru`evanju v vi{jo tvorbo organiziranosti. V bistvu je {lo le za namero, da bi se na podlagi tedaj znanih razmer in predvidevanj o slovenskem trgu pogovorili, kako bi lahko pod najugodnej{imi pogoji skupaj nabavljali elektri~no energijo. ^eprav so se distributerji odzvali na poziv omenjenega urada, {e do danes niso prejeli nobene razlage oziroma odgovora. Skratka, v distribuciji nikakor ni bilo in tudi ni govora o kaki novi monopolizaciji. Gre predvsem za iskanje skupnih mo`nosti pri nabavi elektri~ne energije, na tr`enjskem podro~ju pa za sodelovanje pri izmenjavi strokovnih mnenj in izku{enj. Sicer pa trenutno v distribucijskih podjetjih potekajo intenzivne dejavnosti za pripravo ustreznih konceptov tr`enja, predvsem ponudb in pogodb za dobavo elek-tri~ne energije do konca leta. MINKA SKUBIC BRANE JANJI] MIRO JAKOMIN proizvodnja in oskrba fo rahlem junijskem padcu porabe električne energije je ta julija in avgusta spet poskočila, saj smo julija v Sloveniji porabiti 882 milijonov kilovatnih ur oziroma za 4,9 odstotka več električne energije kot isti mesec leta 2000, avgustovska poraba pa je z doseženimi 848,8 milijona kilovatnih ur lanske primerjalne rezultate presegla za 3,3 odstotka. Julija se je še ztasti povečal odjem distribucijskih podjetij, ki so lanske rezultate presegla kar za 6,5 odstotka, avgusta L je bil odjem obeh velikih sLpin, neposrednih odjemalcev in distribucijskih podjetij, precej uravnotežen. Sicer pa tudi ti podatki potrjujejo, da poraba električne energije v Sloveniji počasi, a vztrajno narašfa in se tudi letos bliža 2 do 3-odstotni rasti na letni ravni. Gwh 1000 800 600 400 200 Avgust 2000 Avgust 2001 ^olgo sušno obdobje, ki je Slovenijo pestilo vse poletje, se ni preveč poznalo pri proizvodnji hidroelektrarn, saj se predvsem Drava kot nai največji proizvajalec hidroenergije napaja v avstrijskem visokogorju, kjer pa na srečo sufa ni tako huda. Tako so Šidroelektrarne julija v omrežje poslale 336,5 milijona kilovatnih ur oziroma še vedno za 7,2 odstotka več kot v istem času lani. Avgusta pa je bil nato izkupiček že manjši, in sicer je skupna proizvodnja hidroelektrarn dosegla le 219 J milijona kilovatnih ur oziroma je znašala kar 24 odstotkov manj kot avgusta lani. Izpad proizvodnje v poletnih mesecil smo zato nadomeščali predvsem z večjo proizvodnjo v termoelektrarni Šoštanj, ki je julija v omrežje oddala 249,6 milijona kiLamih ur (13,3 odstotka več kot lani) in avgusta 282,5 milijona kilovatnih ur (20,7 odstotka več). Skupna proizvodnja vseh proizvodnih objektov je taio še vedno zadoščala za pokritje vseh potreb, nekaj električne energije pa Lo laiko tudi izvozili. * upoštevana je celotna proizvodnja NEK * TEB - topla rezerva v sistemu I Avgust 2000 I Avgust 2001 V prvih osmih letošnjih mesecih smo v Sloveniji porabili že 7 milijard 60,1 milijona kilovatnih ur električne energije, kar v luči primerjalnih podatkov z istim obdobjem lani pomeni 2-odstotno rast porabe. V tem obdobju smo v hidro, termo in jedrski elektrarni Krško proizvedli 8 milijard 483,4 milijona kilovatnih ur električne energije in tako lanske rezultate presegli za dobrih 11 odstotkov, dejansko dosežena proizvodnja pa je bila v tem času tudi za 3,2 odstotka višja od pričakovanj, zapisanih v letošnji elektroenergetski bilanci. Precej ugodni so tudi zunanjetrgovinski podatki, saj nam je do konca avgusta na tuje uspelo prodati milijardo 771,4 milijona kilovatnih ur (za 64,8 odstotka več kot lani), uvoz za potrebe nemotenega obratovanja sistema pa je s 559,2 milijona kilovatnih ur ostal na približno isti ravni kot leta 2000. 800 600 400 200 ¦proizvodnja iz energetskih okolij Razpis za uvoz elektri~ne energije v letu 2002 je prvi korak k popolnemu odprtju slovenskega energetskega trga. J ELES 6 RAZPIS ZA UVOZ ELEKTRI^NE ENERGIJE V LETU 2002 Ker je analiza trga pokazala, da bo Sloveniji v prihodnjem letu primanjkovalo električne energije, je vlada Elesu naložila, da izpelje vse potrebne ukrepe za zagotovitev zanesljive oskrbe Slovenije z električno energijo ali natančneje, da izvede javni razpis za dostop do prenosnega omrežja za uvoz električne energije v letu 2002. Ker gre za novost v dosedanjem poslovanju, je Eles ob objavi razpisa konec avgusta sklical tudi tiskovno konferenco, na kateri so vodilni predstavniki podjetja podrobneje pojasnili razloge in namen samega razpisa. Ker je predvideno, da bo ob rešitvi spora v zvezi z nuklearno elektrarno Krško hrvaško elektrogospodarstvo v drugi polovici prihodnjega leta začelo znova prevzemati svojo polovico elektrike, in ob dejstvu, da poraba v povprečju narašča 2 do 3 odstotke na leto, bo treba v prihodnjem letu za zadostitev vseh potreb uvoziti 799 GWh električne energije oziroma približno 7 odstotkov vse potrebne energije. V primerjavi z drugimi državami naj to ne bi niti bilo veliko, saj te v povprečju po besedah direktorja GJS Upravljanje prenosnega omrežja mag. Milana Jevšenaka uvažajo okrog 10 odstotkov energije, sosednja Hrva{ka pa celo 35 odstotkov. Sicer pa je bilo re~eno, da je poglavitni namen omenjenega razpisa, da se na pregleden in nepristranski na~in in z namenom doseganja naju-godnej{e cene elektri~ne energije za kon~ne porabnike {e naprej zagotovi zanesljiva oskrba z elektri~no energijo. In kaj pravzaprav prina{a razpis? Z oddajo vloge za dostop do omre`ja si lahko upravi~eni odjemalci izklju~no za lastne potrebe pri tujem dobavitelju za leto 2002 zagotovijo pasovni odjem elektri~ne energije. Vlogi, ki jih bo Eles zbiral do 28. septembra do 9.ure, morajo biti prilo`eni dokaz o izpolnjevanju pogoja upravi~enega odjemalca, izvirnik predpogodbe s tujim dobaviteljem in izra~un cene elektri~ne energije. Na podlagi oddanih vlog pa bo nato upravljalec omre`ja dolo~il uvozne kvote za posameznega prosilca, in to po kriteriju najni`je cene, kar druga~e re~eno pomeni, da bodo dostop do omre`ja glede na tehni~ne omejitve dobili tisti odjemalci, ki si bodo zagotovili najugodnej{e cene. BRANE JANJI] DEM ZDRU@ENE ELEKTRARNE SPOSOBNE SAME IZPELJATI GRADNJO Glede na to, da je v zvezi z gradnjo spodnjesavske verige bilo v zadnjem ~asu tudi precej vpra{anj v smislu, ali je holding sploh sposoben izpeljati gradnjo, smo se z istim vpra{anjem obrnili tudi na direktorja Dravskih elektrarn Ivana Kralja. Kot nam je dejal, se je to vpra{anje kot tudi vpra{anje holdinga v zadnjih mesecih precej spolitiziralo, pri ~emer je bilo sli{ati tudi mnenja, da Maribor~ani nimajo izku{enj z novogradnjami. Take trditve pa nikakor ne dr`ijo, saj Dravske elektrarne `e od gradnje Zla-toli~ja, Formina in prenove Fale, pa tudi pozneje v okviru prve faze prenove treh elektrarn, delajo z lastnimi kadri, pri ~emer gre za ve~je tovrstne objekte tudi v evropskem merilu. »Pri tem gre poudariti,« pravi Ivan Kralj, »da smo vsa dela do zdaj izpeljali v skladu z na~rtovanimi roki in v okviru finan~nega na~rta oziroma celo z manj{imi stro{ki, kot je bilo sprva na~rtovano. Poleg tega so Dravske elektrarne zavedajo~ se, da je od gradnje nove Fale preteklo precej ~asa, pred za~etkom obnove Mariborskega otoka, Dravograda in Vuze-nice, zaposlile ve~je {tevilo mladih kadrov, ki so se med prvo fazo prenove dodatno iz{olali in usposobili za obratovanje z najsodobnej{o opremo. Ta skupina je pri iskanju tehni~nih re{itev pokazala tudi precej kreativnosti in pridobljene sposobnosti bi vsekakor lahko s pridom izrabili tudi v primeru Spodnje Save. Skratka, Dravske elektrarne nedvomno imajo dobro usposobljeno strokovno in pod medijskim žarometom projektno skupino, pri čemer ne trdim, poudarja Ivan Kralj, da bi lahko spodnjesavsko verigo v celoti gradili sami. Prepričan pa sem, da bi lahko združeni hidraši zagotovo sestavili kakovosten strokoven tim, ki bo kos temu projektu.« Študija, ki so jo v zvezi s tem opravili že pred časom, je tudi pokazala, da so Dravske elektrarne, v primeru, da se jim prizna celotna amortizacija, ta projekt z manjšimi posojili tudi finančno sposobne izpeljati. Ker pa je bila v zadnjih letih glede tega projekta stroka postavljena bolj na stran in se politična kopja glede tega vprašanja še naprej lomijo, bo po mnenju Ivana Kralja mogoče v najboljšem primeru s konkretno gradnjo resno začeti šele v drugi polovici prihodnjega leta. BRANE JANJIČ WilriililliHM PODPIRAMO SELITEV Prenekateri izmed nas je že toliko let v elektrogospodarstvu in je preživel že toliko reorganizacij, da ga nič več ne more presenetiti. Zagotovo vse niso bile usodne, kot je zadnja, ker so bile družbeno ekonomske razmere drugačne. Pa vendarle je opaziti, da se v nekaterih okoljih teže sprijaznijo s spremembami in trgom, ki je tu, in da jih izkušnje nič ne naučijo. Poučen je primer izpred desetletja, ko je obstajal sozd EGS s sedežem v Mariboru in dvema sektorjema na Štajerskem in dvema v Ljubljani. Sozd je deloval vse do reorganizacije, ko so vodilni hoteli na vsak način zadržati sedež v Mariboru. Posledica je bila ustanovitev podjetja Eles v Ljubljani in EGS r.i. v Mariboru. Rezultat pa sta bila šibak Eles v razvojnem delu in investicijah - ti sektorji so bili v okviru sozda v Mariboru - in, milo rečeno, stagnacija EGS r.i. v Mariboru. Danes pred odpiranjem trga je vidno podobno zavzemanje za sedež in pozabljanje na vsebino dela. Vendar pa tovrstno sprejemanje odločitev vlade ni povsod enako. V marsikateri naši elektrarni so vzeli ustanavljanje holdinga kot izziv. Pravi čas so organizirali strokovne skupine delavcev, ki so se takoj aktivno vključile v pripravo temeljev za ustanovitev holdinga slovenskih elektrarn. Za delovanje delovnih skupine so dobili konsenz pri vodstvih pod- AVGUSTA Cene življenjskih potrebščin so letošnjega avgusta kljub števil-NIčELNA nim podražitvam v povprečju ostale nespremenjene, tako da INFLACIJA smo po podatkih Statističnega urada Slovenije imeli ničelno inflacijo. Sicer pa tudi v minulih letih avgustovska inflacija ni bila med najvišjimi, saj je bila denimo lani le 0,3-odstotna, v letih 1995 in 1996pa smo bili celo priča negativne rasti cen osnovnih potrebščin. Drugače pa smo v prvih osmih letošnjih mesecih v Sloveniji imeli 5,1-odstotno rast cen življenjskih potrebščin, stopnja inflacije na letni ravni pa je dosegla 8,5 odstotka. In kaj pravi podrobnejši avgustovski pregled? Najbolj so se podražili obvezno avtomobilsko zavarovanje (za 9,3 odstotka), časopisi (za 7,6odstotka), poštne storitve (za 4,9 odstotka) in sveže meso (za 4,4 odstotka), najbolj pa pocenili tekoče gorivo (za 5,5 odstotka), zaradi razprodaj tudi obleka in obutev ter zaradi pestre ponudbe še sadje in zelenjava. Dnevnik, 1. september V TALUMU Gradnja nove elektrolize v Talumu Kidričevo teče po sprejetih KMALU časovnih načrtih in jih celo nekoliko prehiteva, saj so v novi NOVE PEČI stapbi %e začeli montažo novih elektrolitskih peči, čeprav je bilo to sprva predvideno za začetek oktobra. Tako vse kaze, da bodo lahko nove peči zagnali že februarja ali marca, to je kakšne tri mesece pred prvotnim rokom. Celotna naložba je ocenjena na 106 milijonov tolarjev, vendar pa bodo po besedah direktorja Taluma Danila Toplaka, če bodo dela še naprej potekala s sedanjim tempom, lahko na račun hitrejšega začetka proizvodnje prihranili do deset odstotkov predvidenih sredstev. Z novimi zmogljivostmi bodo lahko sedanjo proizvodnjo primarnega aluminija povečali za 55 odstotkov, prav za toliko bo večja tudi letna proizvodnja vseh izdelkov iz aluminija, za 34 odstotkov bodo večje tudi livarniške zmogljivosti, v podjetju pa bo delo našlo tudi 30 novih delavcev. Delo. 18. september PROSTORA Konec lanskega leta je bilo v bazenu za izrabljeno jedrsko gorili ŠE vo hranjenih 594 gorivnih elementov. Na voljo je še 228pozi-ZA TRI LETA C*J' °^ tega jih je 121 rezerviranih za shranjevanje celotne reaktorske sredice, kar pomeni, daje prostih lese 107 mest, kar zadostuje za tri leta obratovanja jedrske elektrarne Krško. Zato v NEK že načrtujejo preureditev sedanjega bazena, tako da bo v njem mogoče shraniti vse izrabljeno gorivo do predvidenega konca obratovanja nuklearke leta 2023. Sicer pa se počasi polni tudi skladišče s srednje in nizkoradioaktivnimi odpadki, čeprav so v minulih letih z različni metodami precej zmanjšali njihov volumen. Po programu agencije za radioaktivne odpadke naj bi do leta 2005 bilapotrjena lokacija za trajno odlagališče teh odpadkov, samo odlagališče pa zgrajeno najpozneje do leta 2010. Dnevnik, 18. september JULIJSKI Zaposleni v podjetjih, družbah in organizacijah v Sloveniji so ZASLUŽKIza letošnje julijsko delo v povprečju prejeli 210.116tolarjev TUDI REALNO bruto place, kar je bilo za 0,4 odstotka več kot mesec prej in za ui« m 10,3 odstotka več kot leto prej. Ker so se v istem obdobju cene življenjskih stroškov zvišale za 8,8 odstotka, so bile dejansko zaslužene plače brez upoštevanja dajatev realno višje od primerljivih lanskih za 1,4 odstotka. Zanimiv pa je tudi podatek o gibanju plač v primerjavi z gibanjem tečaja marke, saj številke pravijo, da smo letos avgusta v denarnice pospravili za 0,2 odstotka več denarja kot mesec prej ter za 4,5 odstotka oziroma 50 nemških mark več kot avgusta lani. Delo 19. september PRIREDIL RRANE JANJIČ iz energetskih okolij jetja. To pravo~asno sprejetje izziva je bilo vidno predvsem tam, kjer nikoli niso imeli pomislekov pred centrom mo~i in so vedno znali svoje delo strokovno utemeljiti. Pravzaprav so vedno znali pravi ~as kovati vro~e `elezo. Pomembna se jim zdi vsebina dela, oblika pa je drugotnega pomena. Tudi zato podpiramo selitev sede`a holdinga. Naj gre ta v [o{tanj, ki je na pol poti med Ljubljano in Mariborom! Tam je sede` mo~i, in to v MW. MINKA SKUBIC nova vi{ina sejnine za nadzorni svet, ki za predsednika zna{a 40.000 tolarjev neto za sejo, za ~lana pa 35.000 tolarjev neto. MAJDA KOVA^I^ 8 NA 4. SKUPŠČINI SPREJETE VSE TOČKE V četrtek, 30. avgusta 2001 je bila 4. skupščina delniške družbe Elektra Gorenjske. Na dnevnem redu so bile naslednje točke, ki so bile vse tudi sprejete: sprejem letnega poročila za leto 2000 in sprejem sklepa o ugotovitvi in pokritju izgube, sprejem temeljev poslovne politike družbe za leto 2001, imenovanje revizijske družbe za leto 2001, odpoklic člana nadzornega sveta in imenovanje novega člana nadzornega sveta, predstavnika delničarjev, sprejem sprememb in dopolnitev statuta družbe in sprejem sklepa o višini sejnin nadzornega sveta družbe. Direktor mag. Drago Stefe je delničarjem predstavil poslovanje v preteklem letu in plan za letošnje leto. Čeprav je trend rezultatov poslovanja v preteklih letih vzbujal upanje, da bo v letu 2000 konec izgub, se to ni zgodilo. Izguba je bila že planirana, uspeh pa je to, da je bila dosežena izguba v višini 931 milijonov za tretjino nižja od načrtovane. Podobna je slika v letošnjem letu. Premajhen delež, ki ga iz končne cene električne energije dobi distribucija, se odraža tudi v temeljih poslovne politike Elektra Gorenjske. Za pooblaščeno revizijsko družbo je bila po nasprotnem predlogu delničarja Republike Slovenije imenovana revizijska družba Deloitte & Touche. Odpoklican je bil član nadzornega sveta g. Alojz Saviozzi in do konca mandatne dobe nadzornega sveta izvoljena ga. Marijana Mali. Statut je bil usklajen z energetskim zakonom, usklajena je bila dejavnost s standardno klasifikacijo dejavnosti in razširjene določbe o postopku imenovanja uprave. Sprejeta je bila tudi ELEKTRO CELJE NOVE RAZMERE ZAHTEVAJO TR@ENJSKA ZNANJA Kot je povedal direktor Peter Petro-vi~, v javnem distribucijskem podjetju Elektro Celje za zdaj {e niso uvedli nobene neposredne organizacijske tvorbe za dejavnost tr`enja. Res pa je, da o tem precej razmi{ljajo v zadnjem ~asu, ko kon~ujejo reorganizacijo podjetja v skladu z energetskim zakonom in podzakonskimi akti. Gre predvsem za razmi{ljanja o mo`no-stih tr`nega nastopa, vezanega na vrsto elektri~ne energije in na na~in dobave upravi~enim odjemalcem. Pred kratkim so se odlo~ili za javni poziv, s katerim i{~ejo zainteresirane kadre za organizacijsko tvorbo tr`enja. V Peter Petrovi~, direktor delni{ke dru`be Elektro Celje. podjetju je sicer dovolj ljudi, ki obvladajo elektroenergetske dejavnosti, manjka pa kadrov, ki bi poleg tega obvladovali tudi tr`enje v pogledu marketinga, animiranja kupcev, sklepanja pogodb itd. Re{itev problema vidijo predvsem v dveh smereh: v to dejavnost naj bi usmerili tiste ljudi v hi{i, ki `e {tudirajo komercialno stroko in so zainteresirani za delovanje na podro~ju tr`enja. Drugo mo`nost pa vidijo v zdru`itvi strokovnih potencialov zunanjih in{titucij, ki imajo ustrezna tr`enjska znanja, nimajo pa elektroenergetskih znanj (doslej so opravili `e nekaj informativnih pogovorov). Glede vpra{anja o re{evanju investicijskih problemov pa je Peter Petrovi~ pojasnil, da so lani imeli na voljo le 1 milijardo 240 milijonov tolarjev odmerjenih sredstev, skupaj z najetim kreditom, kar za uresni~itev nujnih projektov v Elektro Celju nikakor ne zadostuje. Ker se situacija tudi letos ni bistveno izbolj{ala, bodo po predvidevanjih do konca leta ure-sni~ili le 60 ali 70 odstotkov nujno potrebnih del. Sicer pa v tem ~asu `e pripravljajo investicijski program za naslednje leto. Problem investiranja naj bi sku{ali re{iti v okviru pogovorov z Agencijo za energijo, in sicer s pridobitvijo ve~jih sredstev z omre-`nino. MIRO JAKOMIN :l:ii;il,'M : | OBLIKOVANJE TRZNE PONUDBE SE NI MOGOČE Po informacijah, ki so jih prejeli na podlagi javnega razpisa glede kriterijev za sklepanje pogodb o dostopu do prenosnega omrežja za prenos električne energije iz uvoza v letu 2002, gre za omejen uvoz električne energije, in še to samo enega dela, to je pasovne energije, je povedal Bojan Horvat, direktor sektorja za trženje v javnem distribucijskem podjetju Elektro Maribor. Glede na razpisane količine električne energije in zastavljeno dinamiko bi se načeloma lahko prijavili, po drugi strani pa obstajajo tudi razlage, da to ni mogoče, ker gre v razpisu za energijo, namenjeno končnemu uporabniku - upravičenemu odjemalcu. Kot pojasnjuje Bojan Horvat, ima Elektro Maribor kot distribucijsko podjetje tudi status upravičenega odjemalca, in sicer za tiste Bojan Horvat, direktor sektorja za tr`enje v delni{ki dru`bi Elektro Maribor. odjemalce, ki so v skupini tarifnega odjema, pri ~emer sedaj prihaja do razli~nih pogledov. Dejansko oblikovanje ponudbe, ki bi bila tr`no sprejemljiva, to je predvsem tr`enje s pasovno, dnevno, no~no in urno elek-tri~no energijo, v dosedanjem le-to{njem obdobju ni bilo omogo~eno. S tem so povezane te`ave, ki nastopajo pri konkretnih pogovorih s tistimi upravi~enimi odjemalci oziroma poslovnimi partnerji, ki pri~akujejo bistvene spremembe pri ceni elektri~ne energije (koli~ine nad 500 tiso~ kilo-vatnih ur). V Elektro Mariboru trenutno potekajo dejavnosti za izdelavo ponudb za dobavo elektri~ne energije do konca leta, v kon~ni fazi pa je tudi priprava pogodbe za dobavo in pogodbe za dostop do distribucijskega omre`ja. Poleg tega priprav- ljajo tudi koncept tr`enja in drugih tovrstnih dejavnosti, kjer gre predvsem za segmentacijo kupcev glede na njihove karakteristike in koli~ine odjema. Ve~idel so `e razdelali osnovne kriterije, ki temeljijo na trenutno znanih dobavnih pogojih in cenah elektri~ne energije. Kmalu naj bi dobili preliminarno ponudbo proizvajalcev elektri~ne energije za prihodnje leto in na tej podlagi izdelali ponudbe za vse kategorije njihovih upra-vi~enih odjemalcev. MIRO JAKOMIN ELEKTRO LJUBLJANA KOMISIJA NI UGODILA ZAHTEVKOM PO REVIZIJI POSTOPKA Po besedah Vincenca Jan{e, direktorja javnega distribucijskega podjetja Elektro Ljubljana, je sklep dr`avne revizijske komisije glede oddaje javnega naro~ila po dvostopenjskem javnem razpisu za dobavo tehnolo{ke opreme distribucijskega centra vodenja Elektra Ljubljana skladen z namenom podjetja po oblikovanju sodobnega DCV, ki bo ustrezal energetskemu zakonu in podzakonskim uredbam. Dr`avna revizijska komisija namre~ s sklepom ni ugodila zahtevkom po reviziji postopka, ki sta ga zoper sklep naro~nika, da v celoti razveljavi postopek oddaje tega javnega naro~ila, vlo`ila Elektronabava in C&G iz Ljubljane. Sprejem sklepa naro~nika Elektra Ljubljana o razveljavitvi postopka sta narekovala dva razloga, in sicer ~as, ki je neusmiljeno tekel, in preglednej{e zahteve za vlogo DCV v skladu z energetskim zakonom in podzakonskimi akti, ki so bili sprejeti med potekom razpisa. S postavitvijo novega DCV bo javno podjetje Elektro Ljubljana v celoti razpolagalo z najsodobnej{imi tehno-lo{kimi pogoji za zagotavljanje kon-kuren~ne in kakovostne oskrbe z elektri~no energijo. MIRO JAKOMIN AGENCIJA ZA ENERGIJO DOSLEJ PRISPELA TRETJINA VLOG MHE Kako je z izdajo licenc za opravljanje energetske dejavnosti proizvodnje elektri~ne energije v malih hidroelektrarnah? Kot je konec avgusta poja- snil Toma` Lah, svetovalec direktorja Agencije za energijo, je po podatkih Zveze dru{tev lastnikov malih hidroelektrarn vseh 353 ~lanov iz posameznih dru{tev vsaj ob~asno vklju~enih tudi v energetsko mre`o, ki odkupuje njihovo energijo. Zato je {e posebej pomembno, da si {e pravi ~as pridobijo licence za opravljanje energetske dejavnosti. Proizvajalci energije v malih hidroelektrarnah si morajo pridobiti {e status kvalificiranega proizvajalca elektri~ne energije, ki ga podeljuje Ministrstvo za okolje in prostor. Brez tega statusa ne bodo mogli sklepati pogodb za odjem elek-tri~ne energije pod ugodnej{imi pogoji, to je po dolo~eni ceni za kvalificirane proizvajalce. V Agenciji za energijo ocenjujejo, da so do konca avgusta dobili slabo tretjino vlog za izdajo licenc za opravljanje energetske dejavnosti proizvodnje elektri~ne energije v MHE. MIRO JAKOMIN SNKK POMO^ NAFTARJEM PRI IZRA@ANJU Slovenski nacionalni naftni komite (SNNK) je junija izdal Pojmovnik izrazov iz naftne panoge. Knjižica na 76-ih straneh na poljuden način predstavlja osnovne pojme, prevedene iz angleškega v slovenski jezik, s katerimi se srečujejo vsi, ki delujejo v naftnem gospodarstvu. Izrazi so urejeni po abecedi in se nanašajo na tehnično, tehnološko, komercialno, finančno in tudi na organizacijsko področje. Pojmovnik je pripravila in uredila mag. Milojka Burkeljca, izdajo pa so omogočili Petrol, d.d., Geo-plin in OMV Istrabenz. Izšel je v nakladi 500 izvodov, prejeli pa so ga člani SNNK, strokovnjaki in vladne službe, ki se s področjem naftnega gospodarstva poklicno ukvarjajo, in zainteresirani posamezniki. NADA ZUPANC 9 ekonomsko socialni odbor energetike Potrjena izhodi[^a drugega pokojninsk s Socialni partnerji, predstavniki vlade, delodajalcev in delojemalcev, so 11. septembra v Ljubljani na pobudo koordinacije sindikatov potrdili izhodi{~a za uvedbo dodatnega pokojninskega zavarovanja. Pod vodstvom dr. Roberta Goloba, predsednika ekonomsko socialnega odbora energetike, so se dogovorili, da bo tako imenovani drugi pokojninski steber za zaposlene v dru`bah elektrogospodarstva in premogovni{tva za~el veljati 1. januarja 2002. Tako bo v zelo kratkem ~asu treba uresni~iti zahtevne priprave za prakti~no oblikovanje tega sklada. s 10 ocialni partnerji so se doslej sre~ali na treh sejah ekonomsko socialnega odbora energetike (ESOE) in prete`ni del razprav namenili iskanju re{itev za oblikovanje drugega pokojninskega stebra. Na septembrski seji so ponovno prou~ili predlog koordinacije sindikatov, oceno stro{kov in skladnost predlaganih re{itev z veljavno zakonodajo. Na tej podlagi so potem potrdili izhodi{~a za oblikovanje sklada za dodatno pokojninsko zavarovanje. Gre za pridobitev, ki vsebuje naj-ve~, kar so sindikati mogli dose~i na pogajanjih s socialnimi partnerji v skladu z zakonom, je po sklenitvi sporazuma povedal Valter Vodopivec, podpredsednik Sindikata dejavnosti energetike. Na omenjeni seji ESOE so potrdili naslednja izhodi{~a: Na predlog koordinacije sindikatov se za sredstva, ki jih bo pla~eval delodajalec za ra~un delojemalcev v drugi steber, pove~ajo stro{ki dela. Na ta na~in se ohrani neto pla~a delavca. Delavec, vklju~en v dodatno pokojninsko za- Sindikalisti v tem trenutku potrebujemo predvsem mir, da bomo skupaj z lastnikom pripravili tak model delovanja zdru`enih proizvajalcev elektri~ne energije, ki bo zagotavljal kar najve~je {tevilo delovnih mest, s poudarkom na socialni varnosti zaposlenih delavcev, je povedal Valter Vodopivec, podpredsednik SDE. varovanje, bo iz svoje neto pla~e pla-~eval razliko med celotnim zneskom in zneskom, ki ga bo pla~eval delodajalec za delav~ev ra~un. Sofinanciranje delodajalca bo potekalo po treh starostnih skupinah. Pri starosti delavca do 30 let delodajalec vpla~a 70 odstotkov, ~e hkrati delavec vpla~a 30 odstotkov. ^e zavarovanec ne vpla~uje, je vpla~ilo delodajalca 50 odstotkov. Pri starosti delavca od 30 do 45 let delodajalec vpla~a 80 odstotkov, ~e hkrati delavec vpla~a 20 odstotkov. ^e zavarovanec ne vpla~u-je, je vpla~ilo delodajalca 60 odstotkov. Pri starosti delavca nad 45 let pa delodajalec vpla~a 90 odstotkov, ~e hkrati delavec vpla~a 10 odstotkov. ^e zavarovanec ne vpla~uje, je vpla~i-lo delodajalca 70 odstotkov. Na seji ESOE je bil sprejet predlog koordinacije sindikatov, po katerem zna{a premija v skladu z zakonom 5,84 odstotka bruto pla~e delavca, vendar ne manj kot 3.000 in ne ve~ kot 30.000 tolarjev. V primeru zava-rovan~eve odsotnosti zaradi porod-ni{kega dopusta delodajalec brez prekinitve pla~uje svoj dele` premije v vi{ini, kot je bila zadnji mesec pred nastopom odsotnosti, vendar ne ve~ kot 5,84 odstotka bruto pla~e. Za zaposlene, ki bi jim na dan podpisa pogodbe manjkalo manj kot pet let do izpolnitve prvega pogoja za upokojitev, delodajalec ne vpla~uje premije za zavarovanje, ampak jim ob upokojitvi izpla~a enkratni znesek v vi{ini se{tevka premij, ki bi jih sicer delodajalec v skladu s pokojninsko shemo do tedaj vpla~al v korist zaposlenega, ~e bi ta bil vklju~en v pokojninski na~rt. V za~etku oktobra socialni partnerji na~rtujejo dokon~no izbiro sklada za dodatno pokojninsko zavarovanje. Takrat naj bi v okviru ESOE podpisali sporazum o oblikovanju in financiranju drugega stebra in sprejeli osnutek pogodbe med sindikatom dru`be in upravo dru`be, ki bo dolo-~al pogoje in merila za financiranje. Novembra bo SDE v dru`bah na zborih delavcev predstavil pokojninski na~rt in pogoje za financiranje drugega stebra, nato pa bodo zbirali pristopne izjave zaposlenih. Po pravilih o delovanju ekonomsko socialnega odbora sodi med temeljna podro~ja delovanja ESOE predvsem socialni sporazum, socialne pravice in pravice iz obveznega zavarovanja, problematika zaposlovanja in delov- pogovor z mag. Dragom Fabijanom %J odstvo SDE je konec avgusta na novinarski konferenci pojasnilo sindikalna stali{~a v zvezi z ustanavljanjem elektro holdin-ga. Slovensko javnost so `eleli opozoriti, da pri ustanavljanju te dru`be niso najpomembnej{a vpra{anja o sede`u holdinga, temve~ je treba vlo`iti bistveno ve~ truda v re{evanje vsebinskih vpra{anj. V tem trenutku so sindikalisti {e posebej zaskrbljeni, ker se utegne v procesu privatizacije in liberalizacije EES {e bolj zaostriti vpra{anje o socialni varnosti delavcev. V odgovoru na zastavljena novinarska vpra-{anja so sicer omenili tudi stavko, vendar le kot skrajni ukrep, za katerega bi se odlo~ili v primeru, ~e bi uresni~evanje reorganizacije neposredno ogrozilo socialno varnost delavcev. Kot so doslej `e ve~krat poudarili, si tudi v prihodnje `elijo korektnega sodelovanja s socialnimi partnerji in dajejo prednost re-{itvam na pogajanjih v okviru ekonomsko socialnega odbora energetike. Res pa je, da so bile nekatere njihove trditve glede stavke na novinarski konferenci napa~no razumljene. a ile e nci nih razmerij, sistem kolektivnega dogovarjanja, pravna varnost in drugo. ESOE je na dosedanjih sejah poleg uvajanja dodatnega pokojninskega zavarovanja obravnaval tudi problematiko kolektivnih pogodb na po-dro~ju naftne in plinske dejavnosti ter nekatere zadeve glede medsebojnega obve{~anja, pla~ v elektrogospodarstvu itd. Med drugim so sindikalisti predlagali vladni strani, da bi v elektro holding vklju~ili tudi javna elektrodistribucijska podjetja. Sicer pa pri~akujejo, da bo ESOE v naslednjem obdobju odigral pomembno vlogo v procesih privatizacije in liberalizacije elektroenergetskega sektorja. V zvezi z re{evanjem pere~ega vpra{anja socialne varnosti zaposlenih je najbolj pomembno pravo-~asno reagiranje na odprte probleme in v tem pogledu ima ESOE preventivno vlogo. MIRO JAKOMIN Holding ima strategijo nastopa na trgu Konec julija je vlada ustanovila holding Slovenske elektrarne in za vr{ilca dol`nosti direktorja imenovala mag. Draga Fabijana, direktorja TE Brestanica. Fabijan je pri{el v TEB za vodjo finan~no ra~unovodskega sektorja pred 14 leti iz @itovega tozda Imperial, kjer se je ukvarjal s tr`enjem v izvozu. Zadnjih pet let je bil prvi ~lovek termoelektrarne v Brestanici. Ste direktor TE Brestanica in v.d. direktorja holdinga Slovenskih elektrarn. Kako usklajujete oboje vodenje in kdaj predvidevate, da boste imenovani za direktorja, sploh glede na to, da je minister pred nedavnem dejal, da bodo zamenjavo za vas v TEB hitro na{li? »Razpis za generalnega direktorja in dveh enakopravnih direktorjev hol-dinga bo objavljen 21. septembra. Predvidevam, da bo izbor kon~an v za~etku oktobra. To pa {e ne pomeni, da se bom prijavil na razpis oziroma, da bom imenovan. Prav sedaj pripravljam program holdinga. ^e bo program dobil podporo podjetij, ki so vklju~ena v holding, predvsem pa njihovih vodstev in sindikata, se bom prijavil. Seveda pa je odvisno od ~lanov nadzornega sveta, ali bodo program sprejeli ali ne. ^e podpore znotraj holdinga ne dobim, ne glede na druge razmere, ne bom oddal vloge. Menim, da imata enako sta- li{~e tudi kandidata, za katera bi rad videl, da bi z mano kandidirala za upravo holdinga. Usklajevanje dela v holdingu z delom v TE Brestanica je precej naporno. V termoelektrarni imamo dolo~ene projekte, ki jih kon~ujemo, in je treba biti navzo~. Drugo dejstvo pa je, da sem v hol-dingu prakti~no sam in ga sam postavljam od temeljev. Registracija, transakcijski ra~un, dav~na {tevilka, logotip, `ig, licenca za zastopanje in posredovanje - vsa ta temeljna dela je bilo treba urediti. Ob tem, da je bilo treba zapreti tudi vsebinska vpra{anja, ki se nana{ajo na tr`enje v letu 2002 do gradnje verige HE na spodnji Savi. Sre~a je v tem, da so direktorji dru`b vklju~itev v holding vzeli za svoj projekt in kooperativno sodelujejo tako sami kot zaposleni v podjetjih holdinga. Le tako smo lahko v kratkem ~asu opravili veliko delo.« Vo`nja z avtom za vas ni nobe-11 na te`ava. ^e bi imeli na izbi- ro, katera pot vam bolj ustreza, v Ljubljano ali v Maribor? »O teh poteh nisem nikoli razmi{ljal. Dejstvo pa je, da sem med {tudijem nekaj lepih let pre`ivel v Mariboru. V zadnjih letih sem pogosto v Ljubljani, `ivim pa v Kr{kem. V vseh treh mestih se dobro po~utim in ~e bom vodil holding, se bom na vseh treh lokacijah pogosto nahajal. Druga~e si ne predstavljam voditi tako decentraliziranega in velikega podjetja. Iz iz-ku{enj vem, da je z odvisnimi dru`-bami in okoljem, v katerih delujejo, treba imeti stalen stik. To je pomeb-no tako za pravo~asno in uspe{no re{evanje te`av kot za dobro klimo v podjetju in njegovem okolju. O morebitni preselitvi v Ljubljano pa nisem razmi{ljal.« Katere prednosti ima sede` hol-dinga v Ljubljani? Ne nazadnje dobro poznate mariborski strokovni kader, tam ste {tudirali in ste ~lan nadzornega sveta EGS r.i.? »Glede sede`a je odlo~ala vlada kot ustanoviteljica holdinga in kar tudi je njena pristojnost. Sam se s tem nisem ukvarjal in se tudi sedaj ne ukvarjam, ker sem osredoto~en na cilje holdin-ga. Ti pa so zagotavljanje varne in stabilne oskrbe Slovenije s strani naj-ve~jega ponudnika elektri~ne energije. Nadalje zagotavljanje delovnih mest zaposlenim z iskanjem novih sorodnih dejavnosti in vzpostavljanje funkcije tr`enja kot ene od klju~nih funkcij gospodarske dru`be. Kar precej ~asa pa smo `e porabili za usklajevanje koncesijske pogodbe za gradnjo HE na spodnji Savi in pripravo izvedbe tega velikega projekta.« Ali se od ustanovitve holdinga ve~ ukvarjate z vsebino dela holdinga ali z njegovo lokacijo? »Sodim, da sede` holdinga ne bo prinesel kak{ne posebne koristi lokalni skupnosti, v kateri se bo nahajal. ^e izhajamo iz koncepta, ki sem ga pripravil in mislim, da je tudi vladi in odvisnim dru`bam zelo blizu, se bodo dejavnosti holdinga odvijale tam, kjer obstajajo primerjalne prednosti. Tam, kjer se `e danes te dejavnosti uspe{no odvijajo. Izkoristiti moramo predvsem notranji potencial in zdru-`evati tiste poslovne funkcije, kjer 12 bomo dobili sinergijske u~inke. Za- Mag. Drago Fabijan gotovo pa brez zmanj{anja stro{kov ne bo mogo~e uspe{no konkurirati na trgu ter zagotavljati socialne varnosti zaposlenih. Te`nja uprav holdingov po svetu pa je, da so zaradi narave dela holdinga locirani v samem poslovnem sredi{~u. S tega vidika je Ljubljana najprimernej{e mesto za sede`. Sicer pa se z lokacijo ne ukvarjam, ~eprav me novinarji neprestano nadlegujejo s tem vpra{anjem. Moje delo je izklju~no vsebina dela holdinga.« Kje ste sedaj z aktiviranjem dela Slovenskih elektrarn? Kaj `e imate urejeno za delovanje holdinga in kaj vam {e manjka? »Trenutno ima holding Slovenske elektrarne urejene vse administrativne zadeve, vklju~no z licenco za trgovanje in posredovanje elektri~ne energije. Projektna skupina za tr`enje je `e pripravila strategijo za nastopanje na trgu, tako da bodo ponudbe lahko {le do na{ih najpomembnej{ih kupcev. Pridobili smo nekatere ponudbe za izvoz elektri~ne energije. Na podro~ju gradnje HE na spodnji Savi pa je {e vedno v igri ve~ re{itev. Situacija na tem segmentu je trenutno nekoliko manj pregledna, mislim pa, da kljub temu napredujemo. Trenutno je na{a najve~ja te`ava, da {e ni imenovana uprava in posledi~no, da v holdingu ni nobenega zaposlenega.« Koliko zaposlenih predvidevate v sami upravi holdinga? »[tevilo zaposlenih v upravi ne bo veliko. Predvsem bo odvisno od analize strokovnega kadra v podjetjih ~lanicah holdinga in alociranju poslovnih funkcij na teh lokacijah. [tevilo zaposlenih naj bi bilo majhno in {e ti naj bi bili predvsem iz podjetij ~lanic. Delo naj bi bilo projektno in zato bo- mo na projektih anga`irali strokovni kader iz elektrarn in premogovnika, in sicer za dolo~en ~as in dolo~eno {tevilo ur.« Kako bodo lokacijsko razdeljena podro~ja? »Po imenovanju uprave in sprejetju programa dela bo treba takoj za~eti izdelovati analize virov, tako kadra, znanja, infrastrukture itd. To bo podlaga za dolo~itev vrste in obsega posamezne funkcije, ki se bo na posamezni lokaciji opravljala. Seveda pa bo treba pri tem upo{tevati omejitve, ki jih bo predpisal lastnik. Za zdaj je to sklep vlade, da se organizira enota oziroma slu`ba za gradnjo HE na spodnji Savi v Mariboru.« Kak{na predvidevate, da bo prodajna cena kWh iz Slovenskih elektrarn? »Holding in odvisne dru`be so gospodarske dru`be, ki morajo konkurirati na trgu. Na{e cene za uporabnike bodo morale biti konkuren~ne. V nasprotnem primeru se porabniki ne bodo odlo~ali za na{o ponudbo. Cene bodo razdeljene po produktih in tr`nih segmentih kupcev. Prav gotovo pa jih ne bomo na{im konkurentom vnaprej javno objavili.« Katera je po va{i presoji naj{ib-kej{a to~ka holdinga oziroma na katerem podro~ju boste najprej porabili najve~ energije? »Predvsem `elim poudariti prednosti holdinga, ki jih ima v primerjavi z razdrobljenimi proizvajalci elektri~ne energije, {e zlasti po letu 2003, ko bo trg do tujine popolnoma liberaliziran. Posamezni proizvajalci nimajo dovolj kriti~ne mase za nastop na trgu, kar pomeni ogromno tveganje in poraja mo`nost bankrota. Holding pa s celovito ponudbo lahko zmanj{a to tveganje, `al pa ga ne more pre-pre~iti. Predvsem se je treba zavedati, da je konec z nekim sistemom, ki je veljal desetletja, ko je bila proizvodnja elektri~ne energije obravnavana kot javna infrastruktura posebnega dru`benega pomena. Danes elek-tri~na energija ima vlogo tr`nega blaga, podjetja, ki jo proizvajajo, pa so gospodarske dru`be, ki morajo poslovati po ekonomskih na~elih in pri~akovanjih svojih lastnikov po do-bi~ku.« MINKA SKUBIC agencija za energijo Pridobivanje licenc POTEKA BvReEZ~jih te`av Kot so v za~etku septembra povedali na tiskovni konferenci v Mariboru, je Agencija za energijo doslej izdala slovenskim podjetjem `e 304 odlo~be o licencah za opravljanje energetskih dejavnosti, od teh je pravnomo~nih `e 267, sedem pa jih je morala zavrniti, ker prosilci niso izpolnjevali pogojev za njihovo dodelitev. Dosedanji potek aktivnosti potrjuje, da omenjena ustanova uspe{no ustvarja razmere za za~etek delovanja trga elektri~ne energije v Sloveniji. d o kdaj morajo licence za opravljanje energetskih dejavnosti pridobiti vsa javna energetska podjetja? ^e gre za energetsko dejavnost, katere podjetje do sedaj {e ni opravljalo, mora pridobiti licenco pred za~etkom opravljanja dejavnosti. Pridobitev licence za `e obstoje~o energetsko dejavnost pa je potrebna v {estih mesecih po uveljavitvi Uredbe o pogojih in postopku za izdajo ter odvzem licence za opravljanje energetske dejavnosti, to je do 7. oktobra 2001. Na sre~anju z novinarji je prof. dr. Jo`e Koprivnikar, direktor Agencije za energijo, povedal, da je v sklepni fazi priprava novega Pravilnika o dolo~itvi cen za uporabo elektroenergetskih omre`ij in kriterijih za upra-vi~enost stro{kov. Agencija za energijo je doslej izredno veliko ~asa in prizadevanj vlo`ila tudi v dogovore s predstavniki elektroenergetskih podjetij in odjemalci elektri~ne energije. Precej se ukvarja tudi z ozave{~anjem potro{nikov o doslej nepreglednem vrednotenju postavk, zdru`enih v ceni elektrike. Kot je bilo razbrati iz predstavitve podatkov, cena za uporabo elektroenergetskih omre`ij tvori pribli`no tretjino kon~ne cene elektrike za {iroko potro{njo, kar je evropsko primerljiva vi{ina in se tudi po dokon~nem odprtju trga z energijo ne bo bistveno spremenila. Slovenija pri liberalizaciji trga z elek-tri~no energijo prakti~no ne zaostaja Kot so na novinarski konferenci pojasnili predstavniki Agencije za energijo, v postopku za pridobitev energetskih licenc doslej ni bilo ve~jih te`av. Je pa kar veliko {tevilo nepopolnih vlog, ki jih vlagatelji dopolnijo po obvestilu agencije. Obi~ajno manjkajo kak{na dokazila ali pa vloga ni v celoti izpolnje- na. za Evropo, kjer se je ta proces za~el komaj pred nekaj leti, vpra{anje pa je, ~e bo lahko dele`na tudi zni`anja cen elektri~ne energije, kot se je to zgodilo po sprostitvi trga na tem po-dro~ju v ve~ini evropskih dr`av. To pa {e ne pomeni, da bo elektrika za slovenske potro{nike praviloma dra`-ja kot v evropskih dr`avah. V zvezi s tem so zanimive primerjave cen elek-tri~ne energije za gospodinjstva v nekaterih evropskih dr`avah, ki so jih v agenciji pripravili avgusta. Prof. dr. Koprivnikar je posebej omenil tudi cene za uporabo elektroenergetskih omre`ij kot eno najbolj ak- 13 tualnih tematik v tem obdobju. Med odpiranje trga ~ eprav se bo tr`na cena dejansko oblikovala samo za elektriko, je naloga Agencije za energijo, da zagotavlja pri-lo`nost tako za prestrukturiranje elektroenergetskih podjetij, kot tudi vseh tistih, katerih proizvodnja bi lahko zaradi evropsko neprimerljivih cen za uporabo elektroenergetskih omre`ij postala ne-konkuren~na. Ob tem ne gre prezreti, da so odpori pri prehodu od dosedanjega k novemu, bolj dinami~nemu, primerljivemu in preglednemu sistemu, tudi psiholo{ke narave. V takih okoli{~inah se je tudi Agencija za energijo zna{la v navzkri`ju interesov, ki so se jih zavedali `e takrat, ko so kot regulatorji energetskega trga prevzemali svoje poslanstvo, je na novinarski konferenci poudaril prof. dr. Jo`e Koprivnikar. Borzen uspe[no prevzema svojovlogo Tr`ni sestanki za prodajo in nakup prese`kov elektri~ne energije so se dobro prijeli, ve~-jo dinamiko pa je pri~akovati po vzpostavitvi sistema elektronskega trgovanja, ki naj bi za`ivel v za~etku prihodnjega leta. Zaposleni v Borzenu sku-{ajo svoje znanje obogatiti tudi s sodelovanjem v mednarodnih organizacijah. drugim je poudaril, da so v skladu s svojimi nalogami in pristojnostmi opravili {tevilna usklajevanja mnenj, ki so jih hkrati uporabili tudi za posnetek stanja v distribuciji elektri~ne energije pri nas. V ta proces so vstopili z zavestjo, da tudi tisti del cene elektrike, ki tvori ceno za uporabo elektroenergetskih omre`ij, pomeni tako pomembno in ob~utljivo po-dro~je, da ga ni mogo~e preprosto prepustiti tr`nim zakonitostim. Potrebne so temeljite {tudije, dolgotrajna pogajanja, prepri~evanja in argumentiranje strokovnih podlag. Tako naj bi {e v prehodnem obdobju ustvarili take razmere, ki bodo industriji in porabnikom zagotavljale evropsko primerljivo ceno za uporabo elektroenergetskega omre`ja. MIRO JAKOMIN E 14 den od klju~nih elementov za zagotovitev odprtja trga z elektri~no energijo, ki ga opredeljuje tudi energetski zakon, je organizator trga. Kot je znano, je bila ta vloga zaupana Eleso-vemu h~erinskemu podjetju Borzen, in sode~ po prvih mesecih njegovega delovanja, bi lahko dejali, da je na zelo dobri poti, da povsem uresni~i zaupane mu naloge. Borzen je na-mre~ uspe{no prestal prvo fazo organiziranja tr`nih sre~anj, saj so se ~e-trtkovi tr`ni sestanki za prodajo pre-se`kov elektri~ne energije `e povsem udoma~ili in ~eprav na njih za zdaj poteka trgovanje z omejenimi produkti in v omejenih koli~inah, so vsekakor dobra {ola za raz{irjeno trgovanje v prihodnosti. Kot nam je povedal direktor Borzena Gorazd Skubin, je z julija sklenjenimi bilateralnimi pogodbami med proizvajalci in kupci elektri~ne energije elektrogospodarstvo pre{lo tudi na novo kakovostno raven tr`nih odnosov, saj so ravno nove pogodbe, ~eprav {e vedno sklenjene na podlagi koli~in, predvidenih v spomladi potrjeni elektroenergetski bilanci, omogo~ile lo~itev omre`nine od neto cen elektri~ne energije in s tem izpolnitev nekaterih temeljnih zahtev energetskega zakona. Eles se je namre~ tako lahko umaknil iz teh procesov in ne nastopa ve~ kot edini kupec in prodajalec elektri~ne energije ter lahko svojo pozornost bolj usmerja na izpolnitev drugih dodeljenih mu funkcij, ~e-prav bo vzpostavitev novih poslovnih odnosov mogo~a {ele s popolno uveljavitvijo energetskega trga. Novost je tudi to, da se lahko poslej tr`nih sestankov udele`ujejo tudi trgovci (seveda tisti, ki izpolnjujejo pogoje oziroma so `e polnopravni ~lani organiziranega trga), ~eprav doslej velikega zanimanja med njimi ni bilo, kar je po mnenju Gorazda Skubina tudi posledica dejstva, da gre za zdaj za precej skromen obseg trgovanja oziroma zgolj za prodajo nadbilan~nih koli~in elektri~ne energije. Sicer pa so status polnopravnega ~lana doslej dobili Elektro Ljubljana, Elektro Primorska, Elektro Gorenjska, Slovenske `elezarne, Energetika Ravne in Entrade, v postopku pridobitve pa sta {e preostali distribucijski podjetji. Ve~je spremembe in `ivahnost lahko tako pri~akujemo {ele z vzpostavitvijo elektronskega trgovanja, ko se bo Borzen pojavil tudi v vlogi odgovorne osebe za poravnavo poslov, sklenjenih na borzi. Prav zdaj namre~ skupaj s projektom vzpostavitve potrebne informacijske tehnologije poteka v sodelovanju z zainteresiranimi komercialnimi bankami tudi projekt vzpostavitve poravnalnega in depo-zitnega ra~una, s ~imer bo Borzen lahko v celoti prevzel svoje poslovne funkcije. Kot pravi Gorazd Skubin, pa lahko tudi v prihodnjem letu, ko naj bi sistem elektronskega trgovanja tudi uradno za`ivel, v skladu z izku{-njami drugih evropskih energetskih borz pri~akujemo predvsem trgovanje s tremi produkti – pasovno, vr-{no in no~no energijo. Sicer pa si sku{a Borzen izku{nje nabrati tudi v okviru sodelovanja s sorodnimi tujimi ustanovami, pri ~emer naj bi mu bila v precej{njo pomo~ tudi nedavna v~lanitev v Svetovno zdru`enje energetskih borz, ki je namenjeno ravno izmenjavi informacij in dopolnjevanju strokovnega znanja. BRANE JANJI] pogovor z Mitjo An`ejem Ekonomsko tehni^ne analize so TEMELJ V RAZVOJU PRODAJI Mitja An`ej, univerzitetni diplomirani in`enir elektrotehnike, sedanji direktor poslovne enote za dobavo elektri~ne energije v Elektro Gorenjski, je strokovne odlo~itve v ve~ kot dvajsetletni karieri na podro~ju razvoja in komercialne energetike utemeljeval z ekonomsko teh-ni~nimi analizami in izbiro med ve~ mo`nostmi. Mitja An`eja je za~ela elektroenergetika zanimati `e v mladostnih letih, ko je odra{~al v Kamnici pri Mariboru, v neposredni bli`ini HE Mariborski otok. Ob~udoval je o~eta Franca, ki je v tej elektrarni delal kot strojnik in ga obiskoval. Odlo~il se je za {olanje na srednji tehni~ni {oli v Mariboru. Kmalu je ugotovil, da se je prav od-lo~il, in `eljan znanja je nadaljeval {tudij na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Pri prof. dr. Marjanu Plaperju se je pri podajanju snovi o elektroenergetskih omre`jih navdu{il nad pristopom, ki je temeljil na ekonomsko tehni~nih analizah. Po diplomi je dal slovo [tajerski, saj ga je `ivljenjska pot pripeljala v Kranj, kjer si je z `eno Bredo ustvaril dru`ino. Kot {tipendist elektrogospodarskega sistema je dobil leta 1977 slu`bo v Elektro Gorenjski. Z njegovim prihodom je nastal nek nov zametek razvoja omre`ja v slu`bi za razvoj, projektiranje in investicije v no- vooblikovani delovni organizaciji Elektro Gorenjska. Miren, obetaven in vselej poln zamisli je opravljal investicijske naloge za nove objekte in izdeloval programe investicij, na podlagi katerih so se dodeljevala za tisti ~as pomembna republi{ko zdru`ena energetska sredstva sistema. NOV PRISTOP K RAZVOJNIM RE[ITVAM »Ekonomsko tehni~nim re{itvam je veljalo vse moje zanimanje. Zagovarjal sem variantno izbiranje optimalnih re{itev. Investicij sem se loteval si-stemati~no z ve~ tehni~nimi re{itva-mi in z analizami ugotavljal najve~ji ekonomski u~inek ter predlagal variantno izbiranje. Kot mlad in`enir sem se podro~ja razvoja lotil z ra~unalni{kim pristopom. ^e ra-~unalnik na Elektro in{titutu Milana Vidmarja v Ljubljani ni bil prost, sem delal popoldne ali pa pozneje gostoval na ra~unalniku takratne Visoke {ole za organizacijo dela. Pet let sem se sam loteval razvoja, potem se mi je pridru`il Jure Podpe~an. Zasnoval in utemeljil sem skok na 20 kilovoltov na srednjenapetostni mre`i, z na~inom izvedbe predelave in pri tem naletel na trd oreh v obratoval-skih strukturah. Upravi~enost sem dokazoval z idejnimi re{itvami in {tu-dijami, vpeljal sem terminsko na~rto-vanje izvedb. V takratni Elektro Petdesetletnik Mitja An`ej se je na delovnih sopotjih ukvarjal z razvojem distribucijskega omre`ja in prodajo elektri~ne energije, v zasebnem `ivljenju pa je pre`et z glasbo. @irovnici so bili hitro dovzetni za spremembe napetostnega nivoja, v Elektro Kranju pa je bil najprej izveden prehod na podbre{kem in tr`i{kem obmo~ju, sicer pa je na celotnem delu takratnega tozda tekel prepo~asi in {e danes ni kon~an,« pravi Mitja An`ej o razvojnih iz-ku{njah osemdesetih let. Nenaklonjenost novostim ga je skrbela, `alo-stila ali mogo~e celo jezila. V tem ~asu je pove~al svojo dru`ino in za~el razmi{ljati o ve~jem dru`inskem gnezdu. Vsi razlogi so privedli do od-lo~itve, da se je po desetletju bivanja v Kranju odlo~il za selitev na Celjsko. Spoznal je pristope do investicij v Elektro Celju in bil z delom pri nadzoru in utemeljitvah RTP 110/20 kV in daljnovodnih povezav zadovoljen, vendar se je podredil `eljam dru`ine, ki jo je po letu dni domoto`je zvabilo nazaj na Gorenjsko. S Celjem je {e danes povezan kot ~lan Elektroteh-ni{kega dru{tva Celje. V Kranju ga delo v razvoju ni ve~ ~akalo, na sre~o pa se je z upokojitvijo Janeza Ga{-per{i~a pojavila mo`nost v konzumu. KOMERCIALNI IZZIVI »Leta 1988 sem prevzel vodenje slu`be za prevzem in prodajo elek-tri~ne energije v takratni delovni organizaciji, ki se je na za~etku devetdesetih let preoblikovala v javno podjetje. ^e se je prej vse kreiralo v okviru Sektorja za eksploatacijo EGS in so se na ravni podjetij dogovori pre-na{ali le v prakso, so z novimi razmerami leta 1991 vse pristojnosti na~rtovanja in prodaje ter omejevanja elektri~ne energije pre{le na pod-jetni{ko raven. Kot nujnost je nastala koordinacijska povezava s skupno komisijo med distribucijskimi podjetji. Komercialno nagnjenje sem uveljavil na konzumnem podro~ju na ravni podjetja. Slu`ba je imela dva oddelka, v Kranju in @irovnici, ki sta operativno obra~unavala elektri~no energijo. Z ukinitvijo EGS-a so se stvari za~ele zelo hitro spreminjati, vpeljan je bil mese~ni obra~un, te`ave so bile s spremembami sezon tarifnega sistema. Na tehni~nem po-dro~ju smo ob klasi~nih {tevcih za~eli uvajati nove zahtevne merilne naprave, od elektronskih {tevcev do registracije energije z daljinskim prenosom v sedanji fazi. Vse ve~ja komercialna pomembnost je narekovala ustanovitev samostojnega sektorja za 15 pogovor z komercialno enegetiko, in sicer z iz-lo~itvijo kadrov iz konzumnih oddelkov `irovni{ke in kranjske poslovne enote, ki je bila ustanovljena 1. novembra 1998,« je povedal Mitja An`ej. V sektorju, ki ga je vodil, so bile organizacijsko oblikovane tri slu`be: za obra~un z Bo`om @erov-cem, za saldakonte in izterjavo z Mi-ci Malovrh in za meritve z Matja`em Malovrhom. Sprememba je prinesla ve~ji u~inek in bolj{e rezultate, pa tudi koordinacijo in nov partnerski odnos do odjemalcev, saj nara{~a teh-ni~na osve{~enost do racionalne rabe. Kako napredno je razmi{ljal direktor podjetja Elektro Gorenjska mag. Drago [tefe, ki je `e pred dvema letoma ustanovil sektor komercialne energetike, je potrdil nov energetski zakon, ki je prinesel organiziranost po dejavnostih. Z leto{njim letom je nastala poslovna enota za dobavo elektri~ne energije s {tirimi slu`bami. Tarifni del pokrivata slu`ba za prodajo in slu`ba za saldakonte in izterjavo, novi tr`ni del pa slu`ba za nabavo elektri~ne energije ter slu`ba za marketing in dobavo elektri~ne energije upravi~enim odjemalcem. Slednja je bila 13. julija letos reorganizirana in preimenovana v slu`bo za prodajo elektri~ne energije upravi~enim odjemalcem. »^e so bili dosedaj najve~ji problemi v pla~ilni nedisciplini in skrajnih od-lo~itvah po neljubih odklopih, prihajajo tr`no zahtevni ~asi, ko bodo upravi~eni odjemalci lahko prosto izbirali svojega trgovca dobavitelja v nam {tevilnih konkurentih. Elektrika se poskusno `e kupuje na Borzenu in ob zasedenosti Ambro`a Bogataja po potrebi vsko~im kot nadomestni bro-ker,« razkrije svojo vsestransko pripravljenost za delo in nove izzive Mitja An`ej. V pogovorih s trdimi poslovnimi partnerji pa z veliko pozornostjo prisluhne njihovim razlogom in jim prepri~ljivo s pogajalskimi spretnostmi razlo`i, po koliko so -»hru{ke in jabolka« – no, bodo po realnem odprtju trga z elektri~no energijo konec leta novi produkti v pasovni, trapezasti, no~ni in urni ponudbi. Mitju An`eju, ki vodi naj-mo~nej{o organizacijsko enoto po prihodku in ki je v stalnem stiku z v~asih tudi zoprnimi strankami, se obetajo {e zahtevnej{i, odgovornej{i jesenski ~asi na povsem novem in dokaj nejasnem tr`nem podro~ju z 16 upravi~enimi odjemalci ... Mitja Anžej je miren in preračunljiv. Raje je tiho, kot da bi preveč govoričil. Ko pa je o čem povsem prepričan, jasno in glasno z argumenti podpre in zagovarja svoja stališča. Lastnosti, kot so poštenje, vestnost, načelnost, pedantnost, natančnost, korektnost in odgovornost, so njegove odlike! Počasi skušamo razumeti, da so za neke odločitve potrebni čas, premislek in tehtanje. Današnji čas zahteva preračunljivega in prepričanega sogovornika. Doba, ki jo skupaj doživljamo na delovnih sopot-jih, bo potrdila te odlike! NAVDUŠENJE ZA KLASIČNO GEASBO Kot je zanimiva 50-letna življenjska pot Mitje Anžeja (z Abrahamom se je srečal 15- julija) s posebno strokovno, poklicno in življenjsko usodo, tako je še bolj zanimiva njegova kulturi in glasbi predana duhovna, osebna, človeška plat. Ustvarjalnost in zatoplje-nost v svet glasbe sta ga navduševala. „2e v mladih letih sem obiskoval glasbeno šolo, kjer sem igral harmoniko in sodeloval v harmonikarskem orkestru. Prvi bas je bil moj glas, ko sem še kot srednješolec aktivno pel pri pevskem zboru pri Kulturno-umetniškem društvu Kamnica. Med študijem elektrotehnike za glasbo ni bilo več časa. Vseeno me ta posredno spremlja še naprej. S študijem na glasbeni akademiji po ženinih stopinjah stopata oba otroka. Žena Breda in hči Saša igrata klavir, sin Matic pa violino. Pri nas je življenje povezano s profesionalnim ukvarjanjem s klasično glasbo, ki ji namenjam vso podporo in oporo, tako v moralnem kot finančnem pogledu,« razkrije skrivnostno osebno tančico moj sogovornik Mitja Anžej, spoštovani direktor, cenjeni inženir, priljubljen sodelavec in dober prijatelj, človek. DRAGO PAPLER IZKUŠNJE S KADROVANJEM NA TRGU Druga vodstvena okrepitev, ki jo je v TE Trbovlje pripeljal direktor Samo Pajer, je bila Bojana Pirkovi~. V TET je pri{la sredi lanskega leta, na mesto direktorice kadrovsko pravnega sektorja. Pred tem je orala ledino pravno kadrovske priprave ETI Elektroe-lementov Izlake na zahodnoevropski trg. S podobnim delom se sedaj sre~uje v termoelektrarni. V ETI Elektroelementi Izlake s tiso~ zaposlenimi in petimi h~erinskimi firmami se je zaposlila kot pripravnica v drugi polovici osemdesetih let. Zaradi kadrovskih potreb je hitro prevzela vodenje pravno kadrovske slu`be in dru`benega standarda. V tem ~asu je opravila {e pravosodni izpit. Delo v ETI jo je dobro preskusilo, saj so v kratkem ~asu zaradi razli~nih vzrokov bili imenovani trije direktorji danes uspe{nega podjetja. Tudi zaradi nagle smrti enega izmed njih je bilo naenkrat njeno delo in delo njenih kolegov odlo~ilno za obstoj podjetja. Treba se je bilo prilagajati in boriti. Prehod v TET zanjo pomeni ponovitev vaje iz ETI. »Najprej je bilo treba postaviti na noge sektor, saj je bil nekdanji sektor razdeljen na kadrovsko pravni in splo{ni sektor. Slednji pokriva kuhinjo, vratarje in po~itni{ke zmogljivosti. Analiza stanja je bila temelj za izdelavo planov in ciljev kadrovsko pravnega sektorja. Zatem so pri{li na vrsto konkretni cilji za posamezna Bojana Pirkovič dela. V kadrovski slu`bi, ki mora dobiti v TET aktivno vlogo, smo za~eli vzpostavljati bazo kadrovskih podatkov o zaposlenih, ki je ni bilo, in pravno informacijski sistem v pravni slu`bi,« opi{e izvedbo prve zastavljene naloge Bojana Pirkovi~, ki so ji pri ponovnem oranju ledine nadvse do-brodo{le izku{nje iz prej{njega podjetja. Pravi, da so ji pred prihodom v TET vsi zagotavljali, da za podjetje v dr`avni lasti veljajo druga~na pravila kot za podjetja, ki so odvisna od trga. Po dobrem letu dela v TET lahko zagotovi, da elektrarna v bistvu ni ni~ druga~na kot ETI. Ravno tako mora imeti vodstvo izdelano poslanstvo in vedeti za svoje cilje, tako kratkoro~ne kot dolgoro~ne, ter imeti informacijske sisteme, ki omogo~ajo nadzor nad izvedbo ciljev. »Tudi v energetiki se bodo morale spo{tovati zakonitosti trga. Pre`ivi{, ~e si konkuren~en. Seveda pa je treba marsikaj postoriti v pogledu racionalizacije poslovanja in stalnega usposabljanja vseh zaposlenih s posebnim poudarkom na vodjih,« nadaljuje Pirkovi~eva in doda, da je konkurenca bistvena in da zagotavlja podjetju obstoj in razvoj. Tu -di ETI je bila v podobnem polo`aju kot so TET in druga podjetja v elektrogospodarstvu. V Jugoslaviji je dosegala visoke cene varovalk kot glavnega proizvoda. Ni bilo te`av prodati vso proizvodnjo. Pri{la je osamosvojitev in preusmeritev na druge zahodnoevropske trge. Naenkrat izdelki niso bili ve~ konkuren~ni. Takrat so se za~eli ukvarjati s sabo, ugotavljati, ali so procesi dela racionalizirani, koliko zaposlenih dela na njih, ali imajo potrebno znanje in usposobljenost. [ele take razmere so jih prisilile v razmi{ljanje, kako lahko en zaposlen naredi ve~ dela. V TET-u sledijo njenim izku{njam po korakih. »Doslej smo popisali procese v elektrarni in izdelali osnutek tega, kako naj bi procesi tekli. Delo opravljamo v sodelovanju z vodilnimi delavci in trenutno je popis v odobritvi pri direktorju. Odobritev pomeni za~etek organiziranja fleksibilnih in logi~nih enot. Potem pa bomo glede na te procese za~eli definirati potrebna delovna mesta in zahteve za opravljanje teh delovnih mest ter pooblastila in odgovornosti zaposlenih na njih. To bo podlaga za aktivno kadrovsko politiko v podjetju. Na tej podlagi bomo organizirali potrebna izobra`evanja, da pridobimo v TET znanja, ki so klju~na v pogledu prenove pla~-nega sistema kot dela celotnega sistema motivira-nja.« PRETRESI BODO Na vpra{anje, kak{na je bila doslej kadrovska politika termoelektrarne, odgovarja, da ta ni bila dol-goro~na, ne strate{ka, temve~ trenutna z zaposlovanjem novih delavcev, ko je nastopila potreba po delu. Sedaj postaja situacija druga~na. V TET-u `e-lijo, da se njihovi delavci bolje usposobljeni tudi za ve~je {tevilo opravil. O tem, kak{na je kadrovska slika v podjetju in kak{ne so mo`nosti zaposlenih, pravi, da bo ve~ znano, ko bodo opredelili procese in potrebe delavcev zanje. Potem bodo videli, kak-{no {tevilo zaposlenih je potrebno, ga primerjali z dejanskim stanjem ter videli, ali je kadrovska struktura ustrezna povpra{evanju. »Danes je povpre~na starost zaposlenih v elektrarni dobrih 44 let. Prete`no je zaposlena mo{ka delovna sila, le 15 odstotkov je `ensk. Trinajst odstotkov zaposlenih ima ve~ kot srednjo {olo. Izobrazbena struktura je ve~idel zadovoljiva. Na nekaterih delovnih mestih bo treba delavce prerazporediti ali dodatno usposobiti. @e za letos imamo pogumno zastavljene cilje in upamo, da jih bomo uresni~ili. @al pa z 0,3-odstotnim dele`em za izobra`evanje ne moremo slediti filozofiji, da je smotrno investirati v zaposlene in da se na dolgi rok ta investicija povrne. Najbolj{e so organizacije, ki imajo uspe{ne posameznike. Seveda pa vse temelji na vodilnih. Najprej morajo biti usposobljeni vodje. Najbolj zahtevno je izobra`evanje srednjega kadra, ima pa tudi najve~ji u~inek,« nadaljuje sogovornica. Po izku{njah Bojane Pirkovi~ prihod trga v elek- Bojana Pirkovič trogospodarstvo in TET, tako kot v tr`no usmerjenih podjetjih, pomeni pretres. Omeni, da so tudi v prej{-njem podjetju pred prehodom na zahodni trg imeli tuje konzultante. Brez trga ni napredka. Tudi v elektrogospodarstvu in TET se bomo morali temu prilagoditi. Podjetja, ki se temu niso prilagodila, so propadla. Tu -di v elektrogospodarstvu bodo stro{ki dela tisti, ki bodo potem, ko bodo razre{eni globalni problemi, pri{li na vrsto. »V TET-u ne ra~unamo, da bi lahko bili pri vstopanju na trg socialni problemi. Glede na to, da je kolektiv relativno star, bomo nekaj delavcev lahko upokojili. Ne nazadnje pa lahko pridobivamo dohodek {e na kak drug na~in, in ne samo s proizvodnjo in prodaje elektrike. Tako predvidevam, da odpu{~anja ne bo. Vsak zaposlen bo obdr`al slu`bo, ~e se bo potrudil in se izobra`eval. Delo ne bo ve~ samo po sebi umevno. Znano pa je, da zaposleni delajo za nagrado in verjamejo, da so jo sposobni dose~i. Ta je tembolj stimulativna, ~im bolj je povezana z dobro opravljenim delom,« predvideva direktorica. Ugotavlja, da bo tokrat kadrovsko prestrukturiranje la`je, ker `e ima izku{-nje za sabo. Upa, da bo sedaj, ko to po~ne drugi~, naredila manj napak. Dela lahko veliko bolj samozavestno, saj ve, kak{en je bil rezultat njenega dela v ETI. Podjetje dela uspe{no {e naprej in zaposluje tretjino zaposlenih v Zagorju. V TET-u so v dobrem letu, odkar imajo novo direktorico kadrovsko pravnega sektorja, naredili kar nekaj stvari na pravnem podro~ju. V tem ~asu se je spremenil status TET in ta ni ve~ javno podjetje, ampak tipi~na gospodarska dru`ba. O tem so se z MGD pogovarjali ve~ kot leto. Veliko so delali na ureditvi lastni{tva TET. Prvo leto so organizirali skup{-~ino dru`be na sede`u dru`be, izdali nekaj {tevilk lastnega ~asopisa in ustanovili svet delavcev. Ob vsem na{tetem Bojani Pirkovi~ ostaja ~as, da igra tenis, smu~a, plava in podpira ve~ kot tri vogale v dru`i-ni. Pri slednjem ji najve~ ~asa vzame prvo{ol~ek Ja{a. V zadnjem ~asu jo jezi, da hobije zanemarja zaradi bole-~in v nogi. Je pa sprevidela, da ji bo-le~ina prina{a nova odkritja na drugih podro~jih znanosti. i ! MINKA SKUBIC 17 novi direktor TE-TOL Aleksander Mervar Radikalna izvedba programa V za~etku junija je vlada imenovala za v.d. direktorja ljubljanske TE-TO Aleksandra Mervarja. Po objavljenem razpisu ga je `e konec julija preimenovala v direktorja. Dela se je dinami~no lotil takoj. Zaposleni pravijo, da se je v kratkem ~asu v TE-TOL marsikaj spremenilo. In kaj pravi na vse to novi direktor? s njih pet let in dolgoro~ne. Med krat-koro~ne cilje je uvrstil konsolidacijo vodstvene ekipe, vzpostavitev normalne komunikacije s poslovnimi partnerji, predvsem Energetiko, vzpostavitev notranjega nadzora pri sklepanju in spremljanju pogodb. Nadalje obvladovanje in optimizacijo finan~nih tokov ter obve{~anje zaposlenih o podatkih o poslovanju in po-lo`aju TE-TOL v elektroenergetskem sistemu. Srednjero~ne strate{ke naloge se na-na{ajo na projekcije racionalizacije poslovanja. Najti je treba optimalne to~ke med zanesljivostjo in varnostjo obratovanja objekta in na drugi strani stro{ki. Med te naloge {teje izdelavo petletnega plana poslovanja s pou- 18 voj nagel vzpon po tem, ko je postal s 25 leti glavni ra~unovodja in pozneje direktor gospodarskega podro~ja v Strojni tovarni Trbovlje, zatem tri leta namestnik direktorja zagorskega rudnika v zapiranju in dve leti in pol direktor gospodarsko finan~nega sektorja v TE Trbovlje, pojasnjuje s svojo ambiciozno naravo. Pravi, da je dal doslej skozi vse mo`ne variante poslovanja, od tr`nega do prora~unske-ga. »Glede na to, da se ne ustra{im te`kih nalog in sem delal v podjetjih, ki jih ni bilo enostavno voditi, ter uresni~il kar nekaj projektov v TET in bil hkrati tvoren sogovornik v dru{tvu ekonomistov elektrogospodarstva, moje imenovanje za tiste, ki me poznajo, ni bilo presene~enje. Poleg tega sem bil deset let drugi ~lovek v podjetjih, in ~as je `e bil, da postanem prvi. V tem duhu sem tudi sprejel izziv. Stati~ni polo`aj in delo po inerciji ter kli{eji me ne zadovoljujejo. Moje temeljno poslanstvo v TET je bilo opravljeno, dobil sem ve~ ponudb za prvega ~loveka podjetja in dolo~il sem se za to v TE-TOL. Bil pa sem tudi sam presene~en, da mi je vlada tako hitro vedejevstvo odstranila,« pojasni razloge za prijavo na mesto prvega ~loveka ljubljanske toplarne Aleksander Mervar. Pravi, da je sicer zamenjal okolje, da pa so poslovni procesi v obeh elektrarnah enaki, tehnolo{ki procesi identi~ni, razen kogeneracije v TE-TOL, ve~in-ski lastniki isti. V programu, ki ga je predlo`il ob imenovanju za v.d., se je osredoto~il na posebnost ljubljanske TE-TOL. V njem je zastavil nekaj ciljev, ki jih je razdelil v tri skupine: kratkoro~ne, srednjero~ne za nasled- TE-TOL se nahaja pred resnimi izzivi. Aleksander darkom na na~rtovanih aktivnostih Mervar pri vzdr`evanju, investicijah in ka- drovskih projekcijah. »Na kadrovskem podro~ju moramo izvesti do konca prvega ~etrtletja naslednjega leta revizijo obstoje~e organiziranosti in poslovnih procesov z namenom optimizirati organizacijo dru`be s pravilno razporeditvijo del in nalog. To bi moralo neposredno vplivati na zni`evanje stro{kov zunanjih izvajalcev. Na{ cilj je z obstoje~im lastnim kadrom opraviti ~im ve~ nalog. Poleg tega `elimo v naslednjih letih iz-bolj{ati podobo TE-TOL v javnosti, saj dosti pozitivnega o njej ni bilo sli{ati in brati. Realizacija vsega tega bo zagotovila {e naprej stabilen po-lo`aj TE-TOL kot dobavitelja toplote za mesto Ljubljana in koogenera-cijsko proizvodnjo elektri~ne energije v re`imu in po ceni kot dolo~a zakon,« nadaljuje Mervar. Med najpo-membnej{imi dolgoro~nimi cilji pa je odlo~itev o plinski enoti. Trenutno je prekinil nekatere aktivnosti na tem projektu in zaustavil zastavljen koncept postavitve plinske enote v TE-TOL. Investicijski program, ki je v delu, bo do za~etka naslednjega leta kon~an, ocenila ga bo eksterna recenzijska komisija, vendar pa Mervar ne pri~akuje, da bi ga lahko uresni~ili, ker je po njegovem mnenju zgre{en. Program ni nakazal vizije delovanja obstoje~ega podjetja, niti niso bili opravljeni pogovori z obstoje~imi lastniki, ne razre{ene transportne poti tako za plin kot elektriko. Za zdaj bodo pospe{ili dejavnosti pri zagotavljanju prostorskih mo`nosti in obdelali tehni~ne variante z vidika ~im ni`jih stro{kov investicije v povezavi s ~im ve~jo uporabo obstoje~ih virov podjetja.»Danes sprejeti odlo~itev o gradnji nove enote ob tem, da ni narejena projekcija poslovanja nove TE-TOL, da {e ni ~isto jasno, kaj se bo dogajalo z odprtjem trga in ni znano kak{ne bodo cene kWh v Sloveniji, da so cene plina na svetovnem trgu visoke in da obstoje~i trije bloki {e nekaj ~asa zagotavljajo zadostno in zanesljivo oskrbo Ljubljane s toploto in elektriko, prakti~no ni mogo~e. Imamo leto dni ~asa, da vse stvari raz~istimo in v drugi polovici naslednjega leta sprejmemo kon~no od-lo~itev o novi investiciji.« PREKINIL VRSTO POGODB Glede na Mervarjevo u~inkovitost nas je zanimalo, kaj se je v dveh in pol mesecih njegovega vodenja TE-TOL `e spremenilo. Pri vodilnem kadru v tem obdobju ni pri{lo do zamenjav, pri{lo pa je do prenosa pooblastil. Skladno z obstoje~o organizacijsko shemo so zaposlili Marka Agre`a kot namestnika direktorja, pristojnega za podro~je tehnike, investicij, obratovanja. Marko Agre` je bil prej zaposlen v podjetju Kalmar, ki se ukvarja z meritvami vibracij tudi v elektroenergetiki. Obstoje~a struktura je za~asna in rezultati dela bodo pokazali, kaj je treba narediti. »Za obvladovanje dru`be sem uvedel redne tedenske kolegije s tedensko izdelanimi poro~ili in spiskom narejenih nalog. Za uresni~itev pomem-bnej{ih nalog sem za~el uporabljati projektni na~in vodenja. Septembra sem uvedel raz{irjene kolegije za bolj{o izmenjavo mnenj, podatkov, sugestij in predlogov. Poleg tega smo v zadnjih dveh mesecih popolnoma spremenili finan~no politiko podjetja z namenom, da optimiziramo donose in stro{ke. Skladno s poslovnikom kakovosti ISO 9001 smo uvedli popolnoma nov na~in kreiranja in verificiranja pogodb ter nova sistemska navodila o uporabi slu`benih `igov. Nadalje smo popravili interni pravilnik o malih naro~ilih. Popravili smo na~in prejetja ra~unov, ki jih odslej delimo na vsebinski in komercialni del. Izdelali smo model optimizacije zalog primarnega energenta,« na{teva izvedene naloge novi direktor in se ob tem pohvali, da jim je uspelo podpisati pogodbo o prodaji toplote z Energetiko. Zadnja pogodba z njimi je bila podpisana leta 1992, potem pa se nikakor niso mogli uskladiti. Aktivni so bili tudi pri pridobivanju licence za kvalificiranega proizvajalca in precej delali na pripravi dru`bene pogodbe. Nadalje so izdelali tipizirano obliko ~etrtletnih poro~il po vseh organizacijskih enotah in avgusta prestali zunanjo presojo ISO 9001. Trenutno pa izdelujejo gospodarski na~rt za naslednje leto. Pred tem so opravili analizo vseh sklenjenih pogodb. Razdelili so jih v nujno potrebne in pogojno potrebne. Kjer so presodili, da njihova uresni~itev ni nujno potrebna za trenutno in prihodnje poslovanje TE-TOL, so jih prekinili. Pogumni na~rti in {e bolj hitro in radikalno uresni~evanje zastavljenih ciljev nesporno pomenijo pridobivanje sovra`nikov. Aleksander Mervar pravi, da sku{a biti do vseh enako korekten. Zaveda pa se, da vse poteze v danem trenutku niso za vse enako dobre. Rad dr`i besedo. Misli, da si hudih sovra`nikov ni pridobil, zaveda pa se, da je to delovno mesto izpostavljeno, in to je vzel v zakup. Posebej poudari, da se z obstoje~im vodilnim kadrom, kljub temu da ga prej ni poznal, dobro razume. Dogovorili so se za pravila igre in kolegi so mu bili v veliko podporo pri uresni~eva-nju njegovih zamisli, tako da {teje rezultat kot timsko delo. Trudi se, da vodstvene delavce obve{~a o poslovnih potezah in pri~akuje povratne informacije od svojih kolegov. O sebi ne misli, da vse ve, in zato rad spra{uje in se posvetuje. Meni, da je treba odlo~itve sprejemati na kolegiju. ^e ta pot ni uspe{na, jih sprejme sam. Zaveda se, da u~inki racionalizacije {e ne bodo vidni letos. V TE-TOL je pri{el v ~asu remonta, podpisane so `e bile pogodbe za letos in bistvenih stro{kov ni ve~ mo~ zni`evati. Pri~akuje, da bodo racionalizacije pri stro{kih vidne v enem letu. Hipni u~inki so vidni le pri ceni storitev. Neustavljiva hitrost je zna~ilna za Aleksandra Mervarju. Tudi v TE-TOL-u ga spremlja slika Sku-mav~evega kolesarskega dirka~a. In ta naj bi, kot pravi, ponazarjal njegov slog `ivljenja: hiter v razmi{ljanju, pri delu in v `ivljenju. Vsak dan porabi od Zagorja do Ljubljane od pol do tri~etrt ure in v slu`bi je `e pred sedmo uro zjutraj. Te v zadnjih mesecih ni zapusti tudi po 12 ur na dan. MINKA SKUBIC 19 gradnja RTP Kr{ko NajveCJ HB™1 desetletjih Deset mesecev od začetka gradnje RTP Krško 400/110 kV z razpletom daljnovodov naložba z vsakim dnem dobiva drugačno podobo. Kljub posebni gradnji - zaradi soseščine NE Krško - dela nemoteno potekajo. Investitorji več težav pričakujejo naslednje leto, in sicer pri stavlja-nju objekta pod napetost in vključevanju obstoječih daljnovodov v RTP. d 20 a gradbi{~e RTP Kr{ko 400/110 kV ni vsakdanje gradbi{~e, je mogo~e opaziti `e na dovozni poti. Ograja z nuklearni{ke strani, ograja s strani sadovnjaka Eurosada, ki je na drugi strani poti. Ko bo RTP zgrajena, bo ustrezna dvojna ograja {e okrog RTP. »Na strani, kjer mejimo na NE Kr{-ko, bodo zaradi zahtev republi{ke uprave za jedrsko varnost kar {tiri ograje. Dve obnovljeni s strani NEK, vmes 6,1-metrski prazen pas in nato {e dve za RTP Kr{ko. Tovrstni sistem ograjevanja in zagotavljanja varnostnih predpisov nas bo stal ve~ kot 100 milijonov tolarjev,« je pojasnil sistem ograjevanja RTP Kr{ko direktor projekta Janez Kern. Med na{im obiskom gradbi{~a sredi avgustovske vro~ine so delavci Gradisa, izvajalca gradbenih del pri nalo`bi, za~enjali zemeljska dela za postavitev ograje na severovzhodni strani objekta, ki se razteza na dobrih {tirih hektarjih in pol zemlji{~a. Vsa gradbena dela potekajo skladno s terminskim na~r-tom, nekaj zamud imajo le pri postavitvi komandne zgradbe. Zanjo je bila podpisana pogodba z Gradisom kot najugodnej{im ponudnikom sredi avgusta. »Med gradbenimi deli so v transfor- matorskem polju kon~ana dela pri temeljih podstavkov in temelju od-klopnika in jih je treba zasuti do ustrezne vi{ine. Sredi avgusta betonira-mo notranjo plo{~o temelja transformatorja in par dovoznih tirnic ter temeljno plo{~o oljne jame. Pripravljamo pa tudi plato in dovozno pot za 280 ton te`ak transformator, ki naj bi bil v Kr{kem sredi oktobra,« nadaljuje Janez Kern, ki pravi, da po gradbeni strani ta RTP ni zahteven projekt. Temelj je prodnat, na njem pa zemlja, ki jo je pred desetletjem uporabljal Eurosad za svoje sadovnjake. Kljub nezahtevnemu terenu bodo na gradbi{~u premetali ve~ kot 40.000 kubi~nih metrov materiala. Poleg gradbenih del, ki so to poletje v tej RTP na vrhuncu, na prostoru 110 kV stikali{~a `e stojijo stebri, v streljaj oddaljenem carinskem skladi{~u NEK pa imajo Elesovi investitorji shranjeno `e dobavljeno opremo za stikali{~e. Tako so pripravljeni za vgradnjo odklopniki 110 in 400 kV, lo~ilniki in ozemljilniki 110 in 400 kV, prenapetostni odvodniki, podporni izolatorji, merilni napetostni transformatorji, poteka pa tudi razpis za spojni material. Predvidoma naj bi imeli septembra v Kr{kem vso viso- konapetostno opremo. Septembra bodo izvedli tudi razpis za montažo visokonapetostne opreme. Pri vseh delih se na tem gradbišču tako investitorji kot izvajalci del srečujejo s sistemom kakovosti, ki velja v NE Krško, in temu primerno potekajo načini in izvedbe del, ki so stični za oba objekta. Za to pa je potrebno tvorno sodelovanje med vsemi sodelujočimi na projektu RTP Krško in delavci NE Krško. Po besedah Dušana Divjaka, vodje gradbišča, sicer pa starega znanca gradbenih del tudi za ograjo NEK, za zdaj s tem nimajo večjih težav. So pa postopki dolgotrajnejši in zapletenejši, kot bi bili na drugih gradbiščih. ZAHTEVNA VKLJUČITEV V SISTEM Na vprašanje, katere novosti bodo uporabljene v tem, po letu 1975 največjem elektroprenosnem objektu, vrednem 4,2 milijarde tolarjev, tvorec slovenskega elektroprenosnega omrežja Janez Kern odgovarja, da bo tako kot v obnovljenih stikališčih v Mariboru in Divači, tudi v tem vgrajena najsodobnejša in najkakovostnejša oprema ABB, ki se je pokazala kot Priprava temeljev za transformator. dobra zlasti v RTP Maribor. Poslovna politika Elesa je v nove objekte vgraditi tehnolo{ko najustreznej{o sodobno opremo. »Zadnja ve~ja RTP, ki se je gradila v sistemu, je bila RTP Okroglo 400/110 kV sredi osemdesetih let. ^e primerjamo tehnologijo dela in materiala, vgradnjo posameznih sklopov, vidimo velik napredek na vseh podro~jih, kar vse pripomore k ve~ji zanesljivosti opreme in s tem objekta.« Predvsem zanesljivost je tisti cilj, zaradi katerega je bila RTP Kr{ko 400/110 tako nujno potrebna. Z njeno vklju~itvijo v sistem, kar naj bi bilo po na~rtih konec naslednjega leta, bo pove~ana zanesljivost napajanja Posavja, zlasti pa Dolenjske in Bele Krajine, pove~ana zanesljivost napajanja lastne rabe v NE Kr{ko in s tem celotna zanesljivost objekta. Zagotovljen bo plasma proizvedene elektri~ne energije iz novih dveh plinskih blokov v TE Brestanica. Poleg tega bo RTP omogo~ila vklju~itev na~rtova-nega 400 kV daljnovoda iz Beri~eve-ga in morebitnega {e enega 400 kV daljnovoda proti Mariboru. Mo`na bo tudi vklju~itev na~rtovanih elektrarn na spodnji Savi in morebitne industrijske cone Kr{ko. Z obratova- njem te razdelilne transformatorske postaje bosta razbremenjeni 220 kV transformaciji v Podlogu in Beri~evem in zmanj{ane izgube ob konicah na dalj-novodnih povezavah v celjski in ljubljanski kotlini. »Da pa bomo dosegli to stanje, nas ~aka {e trdo delo pri vklju~evanju obstoje~ih daljnovodov iz Kr{kega proti Brestanici, Hudem in Bre`icam v sti-kali{~e in pa predvsem pri usklajevanju programa del za stavljanje objekta pod napetost in obratovanje z zanesljivostjo obratovanja NEK. Kar najve~ sti~nih del bomo posku{ali opraviti naslednje leto med majskim remontom elektrarne. Problem pa bo vklju~itev daljnovodov in usposodobitev stika-li{~a za vklju~itev v sodobni sistem vodenja, za{~ite, meritev in nadzora elektroenergetskega sistema Slovenije. Pri teh delih pri~akujemo sodelovanje vseh slu`b Elesa in Neka. Le z dolo~eno strpnostjo in prevzemom tveganja nam bo ta prepotrebni objekt za elektroenergetski sistem Slovenije uspelo dokon~ati v predvidenem roku in s tem po dolgih letih omogo~iti v prvi vrsti tej regiji napajanje, kot ga potrebuje, da drugih koristi, ki jih prina{a RTP Kr{ko, ne ponavljam,« je {e povedal Janez Kern. NOVA RTP PRIDOBITEV TUDI ZA NEK V NE Kr{ko, ki s svojim stikali{~em meji na prihodnjo RTP Kr{ko, vseskozi sodelujejo in spremljajo gradnjo RTP. V svojih zahtevah do Elesa kot investitorja zlasti poudarjajo normalno obratovanje in optimalno izvedbo remonta jedrske elektrarne. V tem pomenu je bilo oblikovano soglasje za lokacijo in gradnjo RTP. »V soglasju smo dali okvirne usmeritve, ki jih pri~akujemo, da jih bo investitor upo{teval, in sicer spo{tova-nje standardov, ki veljajo za JE po svetu pri oddaji elektri~ne energije in njenem varnem napajanju. Omenjeni standardi se dotikajo predvsem ustrezne opreme pri spajanju 400kV naprav, sekundarne nastavitve in za{~ite. Njihova ustreznost je potrebna, da ne pride do posrednih vplivov na zanesljivost elektrarne,« pojasni vsebino soglasja NEK pri gradnji RTP Kr{ko Martin Nov{ak, direktor in`eniringa NEK. Pravi, da ve, da je tudi Eles zainteresiran za vgradnjo sodobne, kakovostne in zanesljive opreme v vse objekte, saj je vsak prenosni objekt pomemben za zanesljivo obratovanje sistema. Posebej pa omeni, da so investitorja in projektante seznanili, pod kak{nimi pogoji se gradijo objekti v bli`ini jedrskega objekta z vidika njegove varnosti in varovanja. V pogojih z njihove strani ni bilo vklju~eno dvojno ograjevanje. Iz lastnih izku{enj in prakse v tujini menijo, da tovrstna samoza{~ita ni potrebna, saj je `e prvi steber zunaj RTP popolnoma neza{~iten. V elektrarni imajo organizirano skupino, ki sodeluje z investitorjem in pregleduje vso investicijsko dokumentacijo za RTP, ki se nana{a na njihove ob-stoje~e sisteme in prihodnjo mo`nost Dobavljena oprema ~aka na vgradnjo. 21 sporazum o NEK vzpostavitve izoliranega napajanja iz TE Brestanica. »Dela, ki so povezana z napravami NEK, je treba na~rtovati in izvesti tako, da je ohranjena varnost in razpolo`ljivost objekta ter da izvajalci delo opravijo na varen na~in. ^e pa `elimo te cilje dose~i, je treba imeti do ure natan~no izdelan na~rt. Pri tem je potrebno dobro sodelovanje vseh slu`b v elektrarni: vzdr`evanje, in`eniring, proizvodnja, na~rtovanje z investitorjem, izvajalci del na objektu ter dobavitelji opreme,« nadaljuje direktor in`eniringa. V Kr{kem imajo `e pol leta pred remontom do ure na-tan~no dolo~eno izvedbo del. Dotlej morajo biti znane vse modifikacije in posegi v celotnem objektu. [tiri mesece pred remontom definirajo obseg del med zaustavitvijo in ta obseg lahko spremenijo le s posebno odobritvijo. V mesecih do remonta natan~no dolo~ijo na tiso~e aktivnosti, da zanje zagotovijo ustrezno in pravo~asno lo-gisti~no podporo ter da se osebje pripravi za ta dela. Opisani na~in dela pa pomeni, da mora imeti investitor pra-vo~asno pripravljeno dokumentacijo, pravo~asno sklenjene pogodbe z izvajalci, pravo~asno dobavljeno opremo itd. Temu na~inu dela se mora prilagoditi tudi Elesova investicijska skupina, saj na~rtuje opraviti ve~ino povezovalnih del z NEK med remontom elektrarne spomladi naslednje leto. Zanimanje za dobro medsebojno sodelovanje je obojestransko, volja tudi, le pristope do na~rtovanja dela je treba uskladiti. Ne nazadnje nova RTP ni samo prepotreben objekt sistemu, ampak pomeni tudi pove~anje varnosti NEK zaradi pove~anja mo`nosti napajanja lastne rabe jedrske elektrarne preko ve~ daljnovodov in pove~an-ja mo`nosti poti za prenos proizvedenih kWh preko 400 in 110 kV daljnovodov. Sedaj ima elektrarna na razpolago dva neodvisna zunanja vira napajanja, ki morata biti na razpolago, kadar elektrarna obratuje ali je delno zaustavljena. Z novo RTP se bo 110 kV omre`je raz{irilo in bodo na razpolago vsi 110 kV daljnovodi tako za rezervno napajanje kot za prenos elektrike. Hkrati pa bo spro{~en NEK-ov 110 kV daljnovod TEB – NEK za normalen prenos elektri~ne energije. S tem se bodo zmanj{ale skupne izgube sistema in pove~ale mo`nosti pre- Predlagani sporazum prina[a DOrBReE{itve ^eprav se je pred za~etkom poletja zdelo, da bomo lahko vpra{anje nuklearne elektrarne Kr{ko kon~no umaknili s seznama nere{enih vpra{anj med sosednjima dr`avama, je poznej{i razvoj dogodkov predlagani sporazum znova postavil na stranski tir. Zgodba o NEK tako znova ~aka na primeren konec. v nosa. 22 MINKA SKUBIC pra{anje statusa jedrske elektrarne Kr{ko bi lahko {teli med tista, ki se vle~ejo `e od osamosvojitve Slovenije naprej in jih kljub {tevilnim dosedanjim komisijam in predlogom {e vedno ni uspelo re{iti v tak{ni meri, da bi zadovoljila interese vseh vpletenih strani. @al zapleti pogosto nastajajo tudi zato, ker so mnogokrat tak{ni sporazumi tajni, njihova vsebina pa javnosti neznanka vse do uradnega podpisa, pri ~emer pa je vendarle ni mogo~e v celoti skriti. Pri obravnavi tak{nih posameznih del~kov pa velikokrat pride tudi do nerazumevanja in nasprotovanj, saj se posamezna vpra{anja ka`ejo v dru-ga~ni lu~i, kot bi se, ~e bi jih jemali kot del {ir{e celote. Ker gre v primeru jedrske elektrarne Kr{ko nedvomno za enega pomembnej{ih energetskih, gospodarskih in okoljevarstve-nih vpra{anj, je zato {e toliko pomembneje, da glede vsebine sporazuma ni nobenih nejasnosti in dvomov. S tem namenom se je minister za okolje in prostor magister Janez Ko-pa~ 4. septembra v Kr{kem sestal s predstavniki parlamentarnega odbora za zunanjo politiko, predstavniki lokalne skupnosti oziroma posavskih ob~in in nuklearke in sku{al podrobno predstaviti vse koristnosti sporazuma in poglede na prihodnje poslovanje te elektrarne, tako z vidika komercialnih tveganj kot z vidika jedrske varnosti. Kot je Janez Kopa~ povedal na tiskovni konferenci po sre~anju, gre v prvi vrsti za sporazum o ureditvi poslovnega odnosa med obema dru`benikoma, pri ~emer naj bi vpra{anja jedrske varnosti {e vedno ostala v celoti v pristojnosti Slovenije. [e zlasti je pomembno, je dejal Janez Kopa~, da naj bi po novem elek-tri~no energijo iz kr{ke elektrarne tr`ili podjetji lastnika solastni{kih dele`ev, to sta Eles–gen in Hep, s ~imer naj nuklearka ne bi bila ve~ v stalnem konfliktu med minimizira-njem stro{kov in maksimiranjem profita. Poleg tega sporazum predvi- deva, da bo vsak izmed solastnikov za pla~ilo dobavljene elektri~ne energije zagotovil ustrezno ban~no jamstvo, dolo~ena pa so tudi pravila odklopa, ~e kak{en od partnerjev ne bi spo{to-val dogovorjenega, kar pomeni odpravo mo`nosti za ponovitev razmer izpred nekaj let. Skratka, sporazum podrobno opredeljuje tudi na~ine razre{evanja morebitnih sporov, in to na ve~ ravneh. Pri tem pa naj bi jedrska elektrarna Kr{ko kot dru`ba z omejeno odgovornostjo ohranila samostojnost in mo`nost odlo~anja v zakonskih okvirih in v okvirih sporazuma, pri ~emer bo imel predsednik uprave NEK v dolo~enih primerih tudi mo`nost preglasovanja. ZA RAZGRADNJO POTREBNI DVE MILIJARDI MARK Kot je dejal Janez Kopa~, je bilo zelo veliko vpra{anj udele`encev omenjenega sestanka povezanih tudi s problemom razgradnje in shranjevanja jedrskih odpadkov.V zvezi s tem je bilo pojasnjeno, da bo sklad za razgradnjo {e naprej deloval tako kot doslej z glavno nalogo zbiranja potrebnih sredstev za razgradnjo elektrarne po kon~anem obratovanju. Sporazum o NEK predvideva, da naj bi podoben sklad ustanovila tudi Hrva{ka, pri ~emer je vanj vgrajena tudi varovalka, ki predvideva dr`avna jamstva za zagotovitev potrebnih sredstev. To je {e posebej pomembno, ker imata sklada obeh dr`av razli~na izhodi{~a (hr-va{ka stran teh sredstev doslej ni zbirala) ter tudi v izogib novim zapletom, ~e bi bilo v prihodnje delovanje teh skladov na kakr{en koli na~in ogro`eno. Sicer pa naj bi se v oba sklada do konca leta 2023 natekli skoraj dve milijardi mark (na toliko so namre~ ocenjena potrebna sredstva), pri ~emer je Slovenija doslej zbrala okrog 130 milijonov mark. Glede samega skladi{~enja radioaktivnih odpadkov pa sporazum predvideva, da se to za~asno izvaja tako kot doslej, kar je bilo po Kopa~evih besedah predvideno tudi `e v gradbenem dovoljenju. Po tem za~asnem skla-di{~enju pa naj bi se odpadki preselili v trajno odlagali{~e doma ali v tujini. Po podpisu sporazuma oziroma najpozneje v dveh mesecih naj bi obe strani imenovali tudi posebno komisijo, ki bo izdelala program razgradnje NEK in dolo~itve kraja za trajno odlaganje odpadkov. Dolo~en je tudi rok za izdelavo tega programa, to je eno leto, v tem ~asu pa naj bi podrobno prou~ili tudi mo`nosti za graditev trajnega odlagali{~a oziroma izvoz odpadkov. ^e tudi v tem primeru ne bi mogli dose~i dogovora, pa je predvidena tudi mo`nost, da vsaka ljub `eljam ministra Ko-pa~a razprava o nadaljnji usodi NEK v parlamentarnem odboru za zunanjo politiko ni tekla povsem gladko, {e ve~ja nasprotovanja pa je pri~ako-vati v parlamentarni razpravi, saj je denimo skupina 15 poslancev dr`avnega zbora iz vrst opozicijskih strank predsedniku vlade `e predlagala, da naj za dolo~en ~as prelo`i podpis slovensko-hrva{kega sporazuma o NEK, ker naj bi vseboval nekatere za Slovenijo {kodljive re{itve. S samo vsebino sporazuma pa naj ne bi bili povsem zadovoljni tudi na Hrva{kem. stran poskrbi za svoj dele` oziroma polovico vseh odpadkov. Vsekakor pa bo treba tudi `e sprejeti program razgradnje na novo definirati, saj v zvezi s temi vpra{anji prihaja v svetu do novih spoznanj in tehnologij, pri ~emer sporazum o NEK predvideva tudi, da naj bi iz omenjenih razlogov tak{en program revidirali na vsakih pet let. Skratka, po ministrovih besedah je bil osnutek sporazuma zelo dobro pripravljen in v strokovnih krogih ter tudi v sami elektrarni zelo pozitivno ocenjen. Druga~e pa nam je to trditev potrdil tudi direktor Eles-gena mag. Vekoslav Koro{ec, ki je v zvezi s tem dejal, da gre za zelo dober dokument, ki prina{a v tem trenutku za obe strani najbolj sprejemljive re{itve in nuklearki zagotavlja nadaljnje poslovanje brez pretresov, ki jih je poznala v minulih letih. Glede samega zagona in poslovnih nalog Eles-gena, kot podjetja, ki naj bi skrbelo za prodajo elektri~ne energije iz Kr{kega, pa je povedal, da konkretneje o sami vsebini ni mogo~e govoriti, dokler ne bo podpisan sporazum in z njim povezana dru`bena pogodba med obema solastnikoma. Potrdil pa je, da je predlog dru`bene pogodbe pripravljen in tudi pozitivno ocenjen s strani obeh partnerjev. Mag. Janez Kopa~ poudarja, da sporazum prina{a dobre re{itve za obe strani. BRANE JANJI] 23 druga faza prenove dravske verige Začetek del tudi na he oZbalt Če bi skušali najti primerjavo vodij projekta druge faze prenove hidroelekLarn na Dravi, bi jih še najlažje primerjali s švicarskimi urarji, saj dela na HE Vuhred in Ozbalt potekajo s švicarsko natančnostjo. Tako so v skladu z načrti po dveh mesecih in začetku del na HE Vuhred 4. septembra ustavili še prvi agregat na HE Ozbalt. Sicer pa so s potekom prenove nadvse zadovoljni tudi izvajalci. O samem poteku in pomenu prenove hidroelektrarn na Dravi smo na na{ih straneh `e veliko pisali, kljub temu, da samo delo v Dravskih elektrarnah poteka `e tako reko~ rutinsko, pa je za~etek del na tako velikih objektih, kot so hidroelektrarne, vendarle vreden pozornosti. Z ustavitvijo agregata {tevilka 3 na HE O`-balt se je namre~ za~el uresni~evati tudi drugi del druge faze prenove Dravskih elektrarn, ki naj bi podobno kot prva poleg temeljite obnove dotrajane opreme prinesla tudi nekaj dodatnih kilovatnih ur energije in zvi{anje same mo~i. Ali ~e pogledamo konkretnej{e {tevilke, z novo opremo bomo iz HE O`balt na leto lahko dobili 32 milijonov kilovatnih ur ve~ kot doslej, s prenovo vseh obnovljenih objektov pa se bo precej povečala tudi sama regulacijska sposobnost dravske verige, kar je še posebnega pomena za zagotavljanje nemotenega obratovanja celotnega elektroenergetskega sistema. DELA V ROKE DOMAČIH PODJETIJ Posebnega pomena za slovensko industrijo je tudi dejstvo, da so v Dravskih elektrarnah pri izvedbi prenove sledili načelu maksimalne izrabe domačega znanja, in praktično vsa dela, ki smo jih sposobni opraviti doma, oddali domačim podjetjem. Tako je bila doslej podpisana cela vrsta pogodb, in sicer z IBE-jem za celotni program projektantskih in svetovalnih storitev, Iskro Sysen za izdelavo programske opreme in njeno vklju- 24 ~itev v obstoje~i sistem vodenja ter dobavo opreme za lokalno vodenje elektrarn, Litostrojem E.I. za dobavo turbin, Etro 33 za izdelavo energetskih transformatorjev, TSN-jem za dobavo srednje napetostne opreme, C&G-jem za dobavo nizkonapetostne opreme in opreme za potrebe lastne rabe, Elektronabavo za dobavo opreme za elektri~no za{~ito generatorjev in transformatorjev ter sred-njenapetostnih kablov in Esotechom, ki opravlja demonta`na in monta`na dela. Med tujimi izvajalci pa je bil na razpisu izbran {e Kon~ar KET iz Zagreba, ki bo izdelal potrebne generatorje. Skratka, gre za precej obse`ne posle, ki za doma~a podjetja pomenijo tudi koristno nabiranje izku{enj pri velikih hidroenergetskih projektih in ne nazadnje tudi pomemben del %/ep eprav se zdi, da delo pri prenovi Dravskih elektrarn zaradi nemotenih procesov poteka rutinsko, je treba poudariti, da je bilo uporabljenih kar nekaj izvirnih tehni~nih re{itev. Ena odmevnej{ih v doma~ih in tujih strokovnih krogih je nedvomno bila tudi metoda izpiranja betona, ki je prinesla pre-cej{nje ~asovne in druge prihranke. njihovega letnega prihodka, kar so predstavniki teh podjetij potrdili tudi na prilo`nostni tiskovni konferenci ob za~etku del na HE O`balt. Kot je v uvodnem nagovoru poudaril direktor dravskih Elektrarn Ivan Kralj, so tak{ni trenutki prijetni ne samo za podjetje, temve~ za celotno elektrogospodarstvo in hkrati velika pri-lo`nost, da doka`emo, da imamo sposobne strokovnjake in tudi ve~ji del potrebne industrije za izpeljavo tak{nih projektov. Druga faza prenove poteka povsem po planih in v okviru zastavljenih rokov, pri ~emer gre zasluge pripisati tudi velikim iz- Predstavniki Dravskih elektrarn so zagotovili, da bodo dela kon~ana v predvidenih rokih in v okviru finan~nega na~rta, to je dobrih 14 milijard tolarjev. Nadaljevanje na strani 33 POGLED EVROPO EMU »MM Nemški koncem E.on sodi med največje evropske družbe, saj je leta 2000 s svojimi osnovnimi dejavnostmi na področju energetike in kemične industrije ter dodatnim zaslužkom na nekaterih drugih področjih ustvaril kar 93,2 milijarde evrov skupnega prometa, od tega samo na energetskem področju za skoraj 42 milijard evrov, in se tako po količini prodanih ki-lovatnih ur uvrstil na tretje mesto v Evropi, takoj za francoskim EdF-om in italijanskim Ene-lom. V koncernu ne skrivajo, da je njihov dolgoročni cilj dosežene rezultate še izboljšati, pri čemer naj bi jim pomagali tudi za zdaj še zaprti trgi v srednji in južni Evropi, med njimi tudi slovenski. E.ON Energie AG s sedežem v Miinchnu, ki je le del celotnega koncema, je nastal z združitvijo dveh nekdanjih elektroenergetskih družb Bayernwerka in PreussenElektre, in se poleg oskrbe z električno energijo ukvarja še z oskrbo s plinom in vodo. Po omenjeni združitvi je v njem ostalo 34.400 zaposlenih, 30.150 MW instaliranih proizvodnih zmogljivosti v jedrskih elektrarnah, termoelektrarnah in tudi hidroelektrarnah in 36 000 kilometrov visokonapetostnih daljnovodov. E.ON Energie je imel samo leta 2000 za 13 milijard evrov prometa in kar 12 milijonov odjemalcev, od tega skoraj 2 milijona zunaj nemških meja, predvsem na Madžarskem in Češkem. Samo podjetje deluje v obliki nekakšnega holdinga, v katerega so združene elektrarne, ki so razpršene po celotni Nemčiji, E.ON-ove projektantske družbe (E.ON Engineering in E.ON Energy Projects), E-onov omrežni operater (E-ON. Netz), trgovski operater (E.ON Trading) in druge podružnice, ki se ukvarjajo z osnovnimi storitvenimi dejavnostmi. Poleg tega so del koncema tudi podružnice v 15 evropskih državah. V E.ON-u zasluge svojemu uspehu pripisujejo predvsem novi poslovni politiki, ki temelji na samostojnosti posameznih enot, ki so v celoti odgovorne za svoje poslovanje, in koncentraciji oziroma centralizaciji nekaterih poslovnih funkcij, kar je prispevalo k zmanjševanju stroškov. Kot pravijo, so svojo prihodnost zastavili na znanih dejavnikih uspeha, kot so postavitev jasnih poslovnih ciljev, učinkovita organiziranost, zanesljiva informacijska tehnologija, 25 nenehen razvoj in visoko usposobljen kader. Skratka, uporabili so recept, ki se je že doslej povsod dobro obnesel, končni rezultat pa naj bi bil prevzem mesta največje zasebne družbe v Evropi in podvojitev prometa do leta 2005- NEMŠKI TRG NAJVEČJI V EVROPI V E.ON-u se zavedajo, da je do njihovega vzpona delno prišlo tudi po zaslugi liberalizacije evropskega energetskega trga, ki se je zgodila v zadnjih letih. Pred tem med ponudniki električne energije ni bilo prave konkurence in elektrika se je prodajala po določenem regionalnem ključu, pri čemer je za oskrbo nemških porabnikov bilo pristojnih osem podjetij. Po prestrukturiranju trga, združitvi in novi razdelitvi vplivnih območij so se izoblikovali trije oziroma štirje večji koncerni, in sicer E.ON, ki z že omenjeno združitvijo prejšnjih dveh velikanov PreussenElektre in Bayernwerka obvladuje osrednjo Nemčijo, RWE, ki je prevzel severozahodni del države, in EnB\(^ ki skupaj s francoskim EdF-om, pokriva jugozahodni del. Na vzhodnem delu pa naj bi tudi s pomočjo tujega kapitala (zanimanje izraža predvsem švedski Vattenfafl) v kratkem nastala še četrta močna družba, ki jo za zdaj imenujejo kar »4th power«. Od kod takšno zanimanje za nemški trg in boj med domačimi podjetji za dodelitev čim večjega tržnega deleža, je najlažje razbrati iz primerjalnih podatkov, ki kažejo, da je Nemčija s 43 milijoni potencialnih porabnikov in petino evropske porabe največji evropski energetski trg, na katerem se obrne okrog 60 milijard evrov (več kot tretjino evropskega prometa na energetskem trgu). Glede na to, da je notranja razdelitev nemškega trga že končana, pa je tudi povsem razumljivo, da omenjena velepodjetja skušajo zdaj svoje prihodke povečati predvsem s prodorom na trge sosednjih držav. Tako ima E.ON svoja predstavništva oziroma podružnice že v vseh Sloveniji sosednjih državah, saj je pred kratkim odprl svojo pisarno tudi v Zagrebu. In čeprav je po številu odjemalcev Slovenija za tako velike koncer-ne nepomemben odjemalec, na našo državo vendarle gledajo z velikim zanimanjem, saj je odlično izhodišče za prodor na zaradi visokih cen zelo zanimiv italijanski trg, pa tudi zaradi zgodovinske povezanosti in bogatih izkušenj odlična odskočna deska za prodor na Balkan. V E.ON-u namreč vedo, da gre kljub temu, da večina srednje in južnoevropskih držav še ni odprla svojih trgov, za procese, ki se jim te države ne bodo mogle upreti. Ko pa se bo to zgodilo, bo nadvse pomembno, kdo bo prvi, saj si bo ta lahko odrezal velik del potencialnega večmilijon-skega tržnega kolača. Prodor na vzhod je še toliko zanimivejši, ker je v drugih smereh konkurenca evropskih energetskih POGLEDv EVROPO v velikanov, kot so francoski EdF, italijanski ENEL, švedski Vattenfall ali španska Endesa, veliko hujša in trg že praktično razdeljen. NAVIDEZNA ODPRTOST EVROPSKIH TRGOV Kot je znano, je proces liberalizacije energetskega trga v Evropi potekal hitreje od prvotnih predvidevanj, čeprav ima večina evropskih držav še vedno odprtega manj kot polovico vsega trga. Tako imajo povsem odprti trg le v Veliki Britaniji, v Nemčiji in v skandinavskih državah, tej skupini sledita Danska z 90 odstotkov vseh porabnikov in Španija, kjer je prosta izbira dobavitelja električne energije omogočena 54 odstotkom porabnikom, medtem ko je v vseh drugih državah ta delež okrog 30-odstoten. Čeprav je evropsko povprečje odprtosti trga v letu 2001 že doseglo 66 odstotkov, pa ne gre pozabiti, da kljub temu večina držav še vedno ni odpravila vseh omejitev za prost pretok električne energije oziroma ohranja takšne in drugačne omejitve, ki naj bi zaščitile domače proizvajalce. Tako ostaja tudi pretok energije čez državne meje še na razmeroma skromni ravni in dosega le nekaj odstotkov ter zlasti v državah, kot je Nemčija, kjer se srečujejo z velikimi presežki elektrike, poteka bolj v eni, to je izvozni smeri. Evropski analitiki sicer radi poudar- jajo, da je liberalizacija energetskega trga prinesla vrsto koristi tudi potrošnikom. Tako so se denimo cene električne energije za vse vrste uporabnikov v Nemčiji znižale za četrtino, vse bolj narašča trgovina z energijo, zgodilo se je prestrukturiranje energetskega trga in na njem so se pojavili tudi novi igralci. Vse našteto naj bi prispevalo tudi k večji dinamiki na gospodarskem področju in prineslo svež veter v ekonomska dogajanja ter povečalo konkurenčnost evropskih podjetij. Hkrati pa ti isti analitiki zelo radi zamolčijo, da so bile cene električne energije v Nemčiji med najvišjimi v Evropi, ter da se prvotni učinki liberalizacije in prestrukturiranja postopoma zmanjšujejo, skladno s tem pa cene električne energije počasi, a vztrajno znova rasejo. In ker je električna energija blago, ki ima svoje specifične značilnosti, je dejansko zelo težko predvideti, kaj se bo na energetskem trgu dogajalo v naslednjih letih. Jasno je le to, da spreminjajoče se podnebne razmere, zapiranje dotrajanih evropskih elektrarn in napovedano zmanjšanje presežnih zmogljivosti (samo v Nemčiji do leta 2003 za 15 odstotkov) ter odklonilen odnos javnosti do jedrske energije ne bodo šli brez posledic tudi na energetskem področju. Brane Janji} ** 26 •*. POGLEDv EVROPO NA POBUDO PREBIVALSTVA DO VETRNE Prebivalci Danske, dežele ob Atlantskem oceanu, so sami, brez pobud s strani večjih proizvajalcev električne energije in brez politične ter ekonomske spodbude, presodili, da bi lahko z vetrom, ki piha v njihovi deželi kar 300 dni na leto, začeli pridobivati električno energijo. O tem so razmišljali že v petdesetih letih, zamisli pa so začeli udejanjati šele v osemdesetih, pa še to na posameznih kmetijah in farmah, kjer so se bolj pogumni kmetje sami odločili za to (takrat še tvegano) potezo. Danes pridobijo Danci z vetrnimi elektrarnami 4,5 TWh električne energije ali 13 odstotkov vse njihove proizvodnje te nepogrešljive dobrine. Danska je prav zaradi trdne odločenosti posameznikov, da uvedejo vetrno energijo, nekaj posebnega. Drugod je namreč bolj običajna praksa, da začnejo vlade podpirati obnovljive vire energije, jih subvencionirati in spodbujati po navadi skeptično ljudstvo k uporabi novosti. Toda v deželi tisočerih mlinov so ljudje že dobro poznali moč vetra in so zato že sami začeli razmišljati o možnosti proizvajanja električne energije na ta način. Kot je na tretji mednarodni konferenci Biomasa in drugi obnovljivi viri energije za 21. stoletje povedal Jens Bo Holm — Nielsen, predsednik danske zveze za bioenergijo, so pri njih začeli o tej možnosti razmišljati že v petdesetih letih dvajsetega stoletja. K temu jih je spodbujala ugodna lega ob obali Atlantskega oceana, ki je prinašal s sabo obilo vetra. Prvotne zamisli so začeli uresničevati šele dve desetletji pozneje, ko so se našli posamezniki, ki so bili pripravljeni tvegati in preizkusiti moč vetra tudi kot morebitni vir električne energije. Poleg tega so bili Danci že takrat veliki nasprotniki jedrskih elektrarn (proti njej so glasovali že na referendumu leta 1972), zato so se obnovljivi viri kazali kot idealen in nujen nadomestek tovrstne energije. V osemdesetih se je zavedanje o morebitni energetski krizi še okrepilo, saj so začeli opuščati tudi pridobivanje energije s termoelektrarnami. Ugotovili so namreč, da te preveč usodno vplivajo na okolje, hkrati pa so se zavedali tudi, da lahko energetski primanjkljaj nadomestijo z mnogo cenejšim virom, kot je premog. Tako se je pred dvajsetimi leti začela ekspanzija vetrnih elektrarn na Danskem — sprva z manjšimi 27 turbinami z močjo 75 kW Te so bile še slabo razvite in so skupaj proizvedle le zanemarljiv delež skupne proizvodnje energije. V poznih osemdesetih so posamezniki že začeli graditi elektrarne z močjo 150 in 225 kW V tem obdobju so dobili posamezni zanesenjaki že podporo širših množic, o nadaljnjih možnostih razvoja pa so začeli razmišljati tudi politiki in raziskovalci - vetrna energija je namreč obljubljala širokemu trgu relativno nizke cene energije. VEG KOT TRISTO TISOČ ZASEBNIH INVESTITORJEV V začetku devetdesetih let je začela industrija vetrnic na Danskem zares cveteti. V drugi generaciji turbin so sprva izdelovali elektrarne z močjo 350 kW, kmalu pa so jih še izboljšali in začeli prodajati generatorje z močjo od 500 do 750 kW Največji bum je doživela ta industrija v zadnjih sedmih letih, ko so proizvajalci že gradili turbine z močjo od 600 kW do 1,5 MW Samo lani so zgradili 650 novih vetrnic s povprečno močjo 930 kW Na velik napredek razvoja vetrne energije na Danskem kaže že sam podatek, da je v letu 1999 njihova povprečna moč znašala kar 750 kW manj. Danes obratuje v tej državi 5-500 vetrnih turbin s skupno močjo 2.340 MW Z njimi so lani proizvedli 13 odstotkov skupne proizvodnje energije, vendar pa je njihov cilj mnogo višji. Ministrstvo za energijo in okolje se je namreč odločilo, da bodo do leta 2005 delež tovrstne proizvodnje povečali na najmanj dvajset odstotkov. KMALU NE BO VEČ PROSTORA ZA NOVE VETRNICE Kljub velikim načrtom danskega energetskega ministrstva pa razvoj vetrne energije le nima več veliko prostora za nadaljnji razvoj. Kmalu bo namreč dansko podeželje ob obali že dodobra napolnjeno z vetrnicami. Jens Bo Holm — Nielsen celo opozarja, da čez približno tri leta ne bo več prostora za nove konstrukcije, zato bo treba zastarele turbine zamenjati z novejšimi in zmogljivejšimi, poleg tega pa so danski načrtovalci našli še eno rešitev in začeli graditi polja vetrnic v območjih, oddaljenih od obale. Danci se namreč držijo pravila, da gradijo vetrnice stran od naselij, v odročnejših območjih. Tako se je pred nekaj leti začelo novo obdobje razvoja tovrstnih elektrarn v tej državi — prvo vetrno farmo so že zgradili na območju med Kopenhagnom in jugozahodno Švedsko. Polje vetrnic, imenovano Middelgrunden, z močjo 40 MW, je sestavljeno iz dvajsetih 2 MW vetrnic in oskrbuje z zeleno energijo tri odstotke prebivalstva danskega glavnega mesta. Sredi naslednjega leta naj bi začelo delovati še eno tako polje, in sicer v Severnem morju, blizu Esbjerga. 81 POGLEDv EVROPO v Z novimi pridobitvami v tem desetletju bo na Danskem tako {e narasla proizvodnja energije iz vetra, toda pravo prihodnost ji bodo proizvajalci in distributerji {ele za~rtali s prodorom na tuje trge. Prav zaradi tega se ta dr`ava `e povezuje s sosednjimi nordijskimi dr`avami – gradijo omre`ne povezave, prek katerih si bodo lahko izmenjevali elektri~no energijo iz vetra, vode, premoga in drugih virov. Zlasti vodna in vetrna energija sta namre~ v veliki meri odvisni od naravnih danosti, zato so povezave s sosednjimi dr`avami v vremensko neugodnih razmerah zelo dobrodo{le, saj je mogo~e z uvozom omiliti pomanjkanje elektri~ne energije. V tem primeru sta ravno prav{nji partnerici Danska in Norve{ka – slednja je najbolj usmerjena v proizvodnjo energije iz svojih vodotokov. POSEGI V NARAVO? Proizvodnja energije z mo~jo vetra je vsekakor pravi blagor za okolje. ^e bi namre~ vseh 4,5 TWh elektri~ne energije, kolikor je pridobijo na Dan- skem z vetrnicami, proizvajali s termoelektrarnami, bi potrebovali za to 1,5 milijona ton premoga, ki bi ga lahko nalo`ili na vlak, dolg kar 600 kilometrov. Tako prihranijo vetrne elektrarne okolju kar 3,7 milijona ton ogljikovega dioksida, 7.000 ton `ve-plovega dioksida, 7.000 ton du{ikovega oksida in ve~ kot 250.000 ton pepela. Toda kljub temu se okoljevarstveniki {e prito`ujejo, saj vetrnice kazijo videz danske pokrajine in ogro`ajo naravno okolje `ivali – vetrnice so namre~ dokaj hrupne, ~eprav se je raven hrupa z novimi tehnologijami v zadnjih letih bistveno zni`ala. Poleg tega pa so se po trditvah danskih raziskovalcev tudi `ivali (kot na vse druge ~love{ke pogruntav{~ine) `e privadile na velikanske vetrnice. V nobenem primeru si namre~ ne moremo zamisliti pridobivanja elektri~ne energije brez kakr{nih koli posegov v naravo. [e tako okolju prijazen vir posega v naravno ravnovesje, pa naj bo to vodna energija, energija na biomaso ali geotermal-na energija. Vetrna kljub gromozanskim konstrukcijam vendarle izrablja naravne danosti, poudarjajo strokovnjaki, zato njeno uporabo pospe{ujejo tudi druge dr`ave Evropske unije, zlasti Nem~ija in [panija. V zadnjih letih je bilo tako po svetu {e instaliranih veliko vetrnic – njihova skupna mo~ je po besedah Holm - Nielsna kar 4000 MW Kljub svetovni rabi vetrne energije ostaja Danska, kot `e re~eno, {e vedno nekaj posebnega, saj je zamisel o pridobivanju elektri~ne energije z vetrnicami nastala v glavah posameznikov, ki so `e poznali mo~ in potenciale mo~nega vetra v njihovi de`eli. Izrabljali so jo `e njihovi predniki z mlini na veter, v 20. stoletju pa je postala ta naravna danost vir nepogre{ljive dobrine sodobnega sveta. Prav navdu{enje in podpora ljudi je po mnenju Jensa Bo Holm - Nielsna poglavitnega pomena za uspe{no uvajanje obnovljivih virov energije. Na Danskem je bila vlada celo zadnja, ki je dala blagoslov tovrstni energiji, ljudje so jo za~eli uvajati `e mnogo prej. [ele njihova zagnanost je spodbodla tudi politike in raziskovalce. Seveda pa ne moremo pridobivanja zelene energije omejiti le na voljo ljudi, saj ne smemo pozabiti tudi na naravne danosti in investicijske zmo`nosti posameznih dr`av. Vsi ti dejavniki so namre~ nepogre{ljivi pri uvajanju alternativnih virov in tudi na Danskem, ki je vse troje `e imela, je trajalo dve desetletji, preden so prvotne zamisli za`ivele. 28 Simona Bandur ** •*. POGLEDv EVROPO V NMIEM OKOLJU Z odpiranjem elektroenergetskega trga se tudi slovensko elektrogospodarstvo sre~uje s {tevilnimi novostmi in spremembami. Toda kljub uvajanju le-teh mora podjetje normalno delovati in dajati vtis, da obvlada situacijo in nova bremena, ki so mu nalo`ena. Vodstvo mora biti v tem primeru pripravljeno delati in voditi sodelavce v velikokrat skrajno negotovih okoli{~inah, pri tem pa paziti na celo vrsto dejavnikov, da podjetje oziroma organizacija deluje naprej. Mag. Milan Ambrož in Traudi Mihalič opisujeta načine, kako učinkovito in dinamično voditi podjetje v negotovem okolju v knjigi Pot k odličnosti. Kot trdita, je treba za uspešno vodenje v takih okoliščinah poznati celo vrsto dejavnikov, ki vplivajo na to. Mednje sodijo raziskave organizacijske kulture in delovanja dinamičnih sistemov, hkrati pa je pomembno tudi poznavanje sociologije in osnov psihologije, saj vodje navsezadnje delajo z ljudmi, s sodelavci, s katerimi je treba znati komunicirati. Način, kako voditi podjetje v dinamičnem in negotovem okolju, pojasnjujeta avtorja s tako imenovanim avtopoetičnim pogledom na organizacijo. Kot že sama heseda pove, so avtopoetični sistemi sa-moorganizirani, kar pomeni, da je podjetje odvisno od organiziranja zaposlenih samih in medsebojnih povezav med njimi. Ljudje so pravzaprav neke vrste živi in odprti sistemi in delujejo avtonomno, toda z večjim številom ljudi, ki so v skupini, narašča zapletenost odnosov in povezav med njimi. Čedalje večja je skupina ljudi, ki deluje v nekem podjetju ali organizaciji, tem težje jo je obvladati oziroma nadzorovati. Zato je treba delo organizirati v manjše skupine, katerih odgovornosti se sicer prepletajo, a so še vseeno relativno samostojne. Najpomembnejše so namreč prav povezave med sodelavci in skupinami. Slednje po navadi sestavljajo ljudje iz različnih področij z različnimi znanji. Ce med sabo ne znajo komunicirati oziroma ne izmenjujejo izkušenj, jim vsa znanja prav nič ne pomagajo pri reševanju problemov. Šele skupina, ki upošteva različnost znanj njenih članov in različne osebnosti, ki sodelujejo pri doseganju zastavljenih izzivov, je sposobna obvladovati kompleksne okoliščine. Toda kljub temu doseže število udeležencev oziroma povezav med njimi svoje meje. To pa je takrat, ko sodelavci ne morejo več normalno komunicirati, ko postane sporazumevanje zahtevnejše in vzame preveč časa. DINAMIČNA ORGANIZACIJA NAPREDUJE Organizacije, ki so močno notranje povezane, so stabilne, četudi je njihova sestava zapletena. Sistem, ki je sestavljen iz veliko manjših podsistemov, je veliko bolj trden, kot bi bil, če bi bil sestavljen iz večjih delovnih skupin. In prav stabilnost sistema je zelo pomembna, ker ohranja organizacijo dalj časa v nespremenjenem stanju. Toda tudi to zahteva svojo ceno — stabilne sisteme namreč težko spremenimo, a kot vemo, je treba dandanes nenehno slediti tako družbenim kot tudi tehnološkim spremembam. Velikokrat se zgodi, da poskuša vodstvo v tem primeru ljudem vsiliti spremembe, ti pa se temu po navadi uprejo. Dolgotrajno vsiljevanje sprememb lahko pripelje podjetje celo na rob preživetja ali pa ga potisne v neko kaotično stanje, iz katerega je težko najti izhod. Svojo odzivnost na spremembe določa torej sistem sam z načinom delovanja. Resda je lahko stabilna organizacija velikokrat zelo uspešna in veliko bolj primerno okolje za zaposlene, vendar dolgoročno ne more poslovati konkurenčno, saj jo prehitijo bolj dinamične organizacije. Slednje so namreč pripravljene slediti spremembam v družbi in tehnologiji, zato so ob vsaki uvedeni novosti v veliki prednosti pred konkurenti. Tvegane okoliščine delovanja so tako velikokrat bolj dobrodošle za podjetje kot pa stalnost in stabilnost. In kako ohranimo podjetje v takem dinamičnem delovanju? Dinamično ravnovesje v organizaciji vzdržujemo s stalnim proučevanjem povezav, ki ohranjajo njeno samopodobo, trdita Milan Ambrož in Traudi Mihalič. Toda spremembam je treba slediti neprestano, pri tem pa zaposleni ne smejo dovoliti, da se podjetje povrne v stanje pred njimi. 29 POGLEDv EVROPO v Idealni tip vodje naj bi znal obvladati sam sebe, imel veselje za delo in odgovornost, znal pri delu izlu{~iti bistveno, bil pravi~en, prijazen, dober predstavnik podjetja, trdna osebnost, kritik, znal grajati in dajati navodila, spo{toval `iv-ljenjske nazore drugih ter izra`al mo~ in mir. Prav zato se velikokrat ob tem zamenja tudi vodstvo podjetja. To pa ponovno vpliva na celotno organizacijo. Vseh posledic nikoli ni mogoče predvideti, zato prinaša vsaka sprememba s sabo presenečenja, hkrati pa tudi nove izzive in nove možnosti delovanja. VODENJE KOT PSIHOLOŠKI IN SOCIALNI PROCES Sodobni principi vodenja so pokazali, da je za razvoj podjetja in poslovno uspešnost najbolje, da je odgovornost porazdeljena, in ne le v rokah enega človeka. Lastniki marsikaterega podjetja so namreč spoznali, da je bolje, če prepustijo posamezna področja bolj usposobljenim posameznikom. Poleg tega postaja v zadnjem času, kot že rečeno, tudi okolje čedalje bolj zapleteno in izkušnje so pokazale, da je v takih okoliščinah ključnega pomena razumevanje delovanja sistema, še posebej pa človeka. Tako je vodenje postalo vse manj tehnični in vse bolj socialni proces. V organizaciji prihodnosti bodo tako vsi zaposleni neposredno sodelovali v procesu stalnih izboljšav, za kar bodo tudi osebno odgovorni. Delovno mesto zahteva namreč različne spretnosti, naloge in ne nazadnje tudi osebno odgovornost, ki spodbuja zaposlene. Toda, kot smo že neštetokrat poudarili, morajo biti zaposleni tudi ustrezno motivirani — bodisi z nagradami bodisi z dodatnim izobraževanjem. Obenem pa morajo imeti občutek, da lahko sami vplivajo na potek del v organizaciji — samovodenje namreč v veliki meri prispeva k osebnemu razvoju posameznika, ki vpliva tudi na njegovo delovno vnemo, in ga še tesneje povezuje z organizacijo, v kateri je zaposlen. Vsaka sprememba je torej lahko grožnja sistemu, če ta ne deluje kot celota in s skupnimi močmi rešuje nove težave. Toda obenem so novosti tudi gonilna sila organizacij, zlasti v sodobnem svetu, v katerem ni prostora za tiste, ki se ne znajo prilagoditi. Pri tem pa mora podjetje znati ustrezno motivirati zaposlene, da bodo pripravljeni tvegati, in obenem izbrati pravega vodjo. Idealni vodja je po mnenju večine tisti, ki je usmerjen v odnose, kar pomeni, da zna sprostiti ustvarjalne potenciale v organizaciji, ustvarja ugodne razmere za razvoj le-te in odpira pot demokratizaciji. Simona Bandur Povzeto po knjigi mag. Milana Ambroža in Traudi Mihalič Pot k odličnosti BOJ ZA MO~ V EVROPSKI UNIJI 30 Širitev Evropske unije se vsaj po obljubah najpomembnejših držav članic bliskovito bliža, saj naj bi se ji prve kandidatke pridružile že čez dve leti, kljub temu pa se članice še niso zedini-le glede enega izmeti najbolj perečih vprašanj -razdelitve prostora v institucijah Evropske unije. Države članice se namreč niso pripravljene odreči svojim glasovom v Ministrskem svetu in večji moči v Evropski komisiji, v kateri imajo Nemčija, Francija, Italija, Velika Britanija in Španija po dva Člana, druge države članice pa po enega. Najhujši boj za moč v Evropski uniji se že od začetka obstoja te zveze bije med Nemčijo in Francijo. Prav pri vprašanju širitve Unije se njuna mnenja najbolj razhajajo - Francozi namreč ne podpirajo širitve na vzhod, o kateri govorijo Nemci. Ta strah je po eni strani celo upravičen, saj bi s širitvijo na vzhod Nemčija srečala svojega zgodovinskega zaveznika in si s tem še okrepila moč. Tako bi postala Nemčija najmočnejša država v Uniji in bi v ozadje potisnila zahodnejšo tekmico. Prav zaradi vprašanja delitve glasov v glavnih institucijah bomo v tej številki predstavili glavne organe, ki vodijo Unijo, in njihovo moč. S članstvom v tej zvezi namreč države del svoje suverenosti prenesejo na ustanove, ki zastopajo tako nacionalne kot tudi skupne interese. Institucije tako dopolnjujejo druga drugo, najpomembnejšo vlogo pri sprejemanju odločitev pa imajo Evropska komisija, Evropski parlament in Svet Evropske unije. SVET EVROPSKE UNIJE Najpomembnejša institucija pri sprejemanju odločitev Unije je Svet EU, ki so ga do leta 1993 imenovali Svet ministrov. Sestavljajo ga namreč ministri držav članic, pristojni za področje, ki ga obravnavajo na posameznem srečanju. To je pravzaprav zakonodajno telo Unije, funkcijo pa si deli z Evropskim parlamentom, s katerim nadzirata tudi evropski proračun. Sicer pa so glavne dejavnosti sveta tudi usklajevanje politike in dejavnosti članic Unije, potrjevanje mednarodnih sporazumov, ki jih sklene Evropska komisija, in soodločanje pri sprejemanju skupnih zunanjih in varnostnih ukrepov. Ministri sprejemajo odločitve v svetu s kvalificirano ali navadno večino, v nekaterih primerih pa celo s soglasjem — to je potrebno le pri konstitutivnih vprašan- ** ?..++/C •*. POGLEDv EVROPO jih, kot je, denimo, sprejemanje novih članic, ali pri kakšnih drugih občutljivih temah, kot je, na primer, obdavčevanje. V svetu ima vsaka država določeno število glasov, ki so razporejeni glede na število prebivalstva v posameznih državah. Nemčija, Francija, Italija in Velika Britanija imajo tako po deset glasov, Španija jih ima osem, Belgija, Grčija, Nizozemska in Portugalska po pet, Avstrija in Švedska po štiri, Danska, Irska in Finska po tri, najmanjši Luksemburg pa ima dva glasova. Prav razdelitev glasov v tem organu je za zdaj najbolj občutljiva tema, saj se število naj ne bi povečevalo, močne države pa se tudi niso pripravljene odpovedati svoji moči. Po taki razdelitvi bi Slovenija dobila dva glasova. Predsedstvo sveta, ki ima sedež v Bruslju, prevzame vsake pol leta druga država članica po sistemu rotacije — zdaj mu predseduje Belgija. EVROPSKI PARLAMENT Telo, ki zastopa interese državljanov, je Evropski parlament, ki ga izvolijo na neposrednih splošnih volitvah v državah članicah na vsakih pet let, skupaj pa ima 626 poslancev. Nemčija jih ima 99, Francija, Velika Britanija in Italija po 87, Španija 64, Nizozemska 31, Belgija, Grčija in Portugalska 25, Švedska 22, Avstrija 21, Danska in Finska 16, Irska 15 in Luksemburg 6. Po Amsterdamski pogodbi se lahko število poslancev skladno s širitvijo poveča na največ 700, torej se bo ob sprejemanju novih držav tudi tukaj bil boj za moč, saj bo preostalih 73 glasov najbrž premalo za vseh dvanajst pridruženih članic. Tako se bodo tudi v tem primeru morala mesta porazdeliti. Parlamentarci se sestajajo enkrat na mesec na enotedenskih planetarnih sejah v Strasbourgu, dvajset parlamentarnih odborov pa deluje v Bruslju. Kot v nacionalnih parlamentih so tudi v Evropskem parlamentu poslanci razdeljeni po strankah, ki pa praviloma ne sovpadajo z nacionalno pripadnostjo. Prav zaradi zastopanja interesov državljanov pomeni parlament najbolj demokratičen okvir javne razprave v Uniji. Sprva je bilo to le posvetovalno telo Evropske skupnosti, pozneje pa je dobil še zakonodajno funkcijo in tako skupaj s Svetom EU sprejema zakonodajo na približno 35 področjih. Poleg tega sme EP sam potrditi neobvezne izdatke v evropskem proračunu, pomembno vlogo pa igra tudi pri preverjanju starih in pripravi novih političnih rešitev v EU. Pri svojem delu se opira na štiri glavne parlamentarne postopke. Prvi je postopek posvetovanja, pri katerem posreduje svoje mnenje o zakonodajnih predlogih Evropski komisiji oziroma Svetu EU, vendar v nobenem primeru njegovo mnenje ni zavezujoče. Drugi je postopek sodelovanja, po katerem ima parlament pravico dveh branj zakonov, vendar ga lahko svet s soglasjem še vedno preglasuje. Postopek soodločanja daje parlamentu 31 že večjo moč, saj mu omogoča, da v tretjem branju izrabi pravico veta, vendar le na podlagi absolutne večine. Z zadnjim, postopkom obveznega soglasja, pa je parlament dobil pravico do veta tudi na določenih področjih, ki niso povsem zakonodajne narave — dati mora soglasje za vse pridružitvene sporazume, sporazume o polnopravnem članstvu in druga pravila v Uniji. EVROPSKA KOMISIJA Ta institucija zastopa interese Unije kot celote, nastopa pa kot neodvisna in strokovna ustanova. Ima izvršilno funkcijo, saj skrbi za izvajanje zakonodaje in v okviru tega sprejema tudi razne podzakonske akte, pripravlja predloge zakonov, skrbi za izvajanje proračunske politike in predstavlja Unijo navzven. Poleg tega je ta institucija varuh pravil evropskega pravnega sistema in gonilo evropsldh integracijskih procesov. Če Evropski parlament ni zadovoljen z njenim delom, ji lahko z dvotretjinskim glasovanjem izglasuje nezaupnico, kar lahko privede do odstopa celotne komisije. Sicer pa komisijo sestavlja 20 komisarjev, ki jih predlagajo države članice in jih potrdi Evropski parlament. Nemčija, Francija, Italija, Velika Britanija in Španija imajo po dva komisarja, druge članice pa po enega. Tudi pri tej ustanovi še ni jasno, kako si bodo države razdelile glasove po širitvi. Najmočnejših pet bo najbrž želelo obdržati dva komisarja, najverjetneje pa bodo tudi druge članice hotele imeti neko prednost pred novinkami. EVROPSKI SVET Tako imenujemo redna polletna zasedanja predsednikov držav ali vlad držav članic Evropske unije. Sestanejo se v predsedujoči državi, njihova naloga pa je sprejemanje pomembnejših političnih pobud in reševanje spornih vprašanj, ki jih ni mogel razrešiti Svet EU. Poleg tega obravnavajo pomembna mednarodna vprašanja in usklajujejo posamezna stališča v okviru zunanje in varnostne politike Unije. Sestankov se udeležita tudi predsednika Evropske komisije in Evropskega parlamenta. Pri tem je treba opozoriti, da moramo Evropski svet ločiti od Sveta Evrope, popolnoma neodvisne institucije, ki ni povezana z delom Evropske unije. SODIŠČA V UNIJI Evropsko sodišče s sedežem v Luksemburgu je institucija, ki skrbi za pravilno in dosledno izvajanje ter razlago evropske zakonodaje. Ta institucija je končni razsodnik sporov, ki izhajajo iz ustanovitvenih pogodb ali sekundarne zakonodaje. Sestavljena je iz 15 sodnikov, ki jih predlagajo države članice, in iz osmih ali devetih odvetnikov. Poleg tega obstaja od leta 1989 še tako imenovano Sodišče POGLEDv EVROPO v Ob vstopanju novih članic v Evropsko unijo bodo morale članice, kot smo že ugotovili, najti ustrezno rešitev glede razdelitve njihove moči. Nobena izmed močnih držav se namreč ni pripravljena odpovedati svojim glasovom, saj navsezadnje tudi največ prispevajo v evropski proračun. Toda časa ni več veliko - kandidatke tako imenovane luksemburške skupine, v katero sodijo Slovenija, Poljska, Madžarska, Češka, Estonija in Ciper, namreč pričakujejo, da bodo pogajanja z Unijo končale še pred koncem prihodnjega lett^ Evropskih skupnosti prve instance, ki naj bi razbre-menilo delo Evropskega sodišča. Tudi to je sestavljeno iz 15 sodnikov, izvoljenih za dobo šestih let. Računsko sodišče, ki je bilo ustanovljeno leta 1975, je postalo z Maastrichtsko pogodbo peta institucija EU. Njegova glavna naloga je preverjanje prihodkov in odhodkov na računih institucij in organov EU. V tem pomenu je funkcija Računskega sodišča, ki je prav tako sestavljeno iz 15 članov, v prvi vrsti nadzor proračuna Unije, pa tudi finančnih poslov, ki niso vključeni v proračun. SVETOVALNI ORGANI EU Poleg že navedenih institucij poznamo še svetovalne organe, katerih sklepi v primerjavi z ustanovami niso pravno obvezujoči. Mednje sodijo Odbor za gospodarske in socialne zadeve, ki je sestavljen iz 222 predstavnikov, Odbor regij, ki ima prav tako 222 predstavnikov in omogoča predstavnikom regionalnih oblasti sodelovanje pri oblikovanju inter-gracijske politike, Evropska centralna banka, ki je nastala zaradi potrebe po enotni evropski valuti, in Evropska investicijska banka, ki financira različne projekte in s tem prispeva k razvoju Unije. Simona Bandur TERORISTI PAHNILI DR@AVO V RECESIJO Teroristični napadi v Združenih državah Amerike bodo po napovedih ekonomskih analitikov potisnili ameriško gospodarstvo v recesijo. Možnosti slednje so se začele kazati že takoj potem, ko so začele krožiti vesti o napadu - takoj so namreč zaceli padati borzni indeksi. Dan po napadu se je stanje sicer nekoliko normaliziralo, toda kljub temu je trgovanje z ameriškimi delnicami še ostalo zadržano. Po drugi strani pa je začela takoj rasti vrednost zlata in upadel dolar, kar se je najbolj odražalo v njegovi vrednosti v primerjavi z rubljem - v Rusiji je namreč dolar na dan napada še znašal 29 rubljev, v sredo pa je bil vreden le še 20 rubljev. Da bi ameriško gospodarstvo lažje prebrodilo težave zaradi napadov, jim je Evropska centralna banka takoj ponudila kredite in posegla po ukrepih, s katerimi naj bi pripomogli k finančni likvidnosti na ameriških trgih. Z vsem New Yorkom vred so 11. septembra zastala tudi nekatera elektroenergetska podjetja, zlasti tista, ki se ukvarjajo s trgovanjem z energijo, med njimi podjetji TradeSpark in NYMEX. Obe sta namreč imeli sedež na najvišjem nadstropju Svetovnega trgovinskega centra. Poslovati sta ponovno začeli dan po napadu, vendar so vodenje prevzele njune podružnice drugod po državi. Sicer pa so analitiki zvezne energetske varnosti napovedali velik upad prodaje električne energije - po napadu je namreč skoraj zastal ves Manhattan, eden izmed večjih porabnikov na njem pa je bil prav WTC. Poleg tega se gospodarstveniki v obdobju po napadu bojijo tudi upada porabe domačih gospodinjstev, ki je ena izmed gonilnih sil gospodarske rasti v državi. Obenem pa Američane skrbi tudi za njihova delovna mesta - brezposelnost se je namreč povečevala že vse leto in dosegla avgusta 4,9 odstotka, šibkost države po napadu pa naj bi to še pospešila. (STA) Glasovi v Svetu EU Odstotki glasov Odstotki prebivalstva Članstvo v Evropski komisiji Nemčija 10 11,36 21,96 2 Francija 10 11,36 15,63 2 Italija 10 11,36 15,39 2 Velika Britanija 10 11,36 15,75 2 Španija 8 9,09 10,53 2 Belgija 5 5,68 2,72 1 Grčija 5 5,68 2,81 1 Nizozemska 5 5,68 4,16 1 Portugalska 5 5,68 2,66 1 Avstrija 4 4,54 2,16 1 Švedska 4 4,54 2,37 1 Danska 3 3,41 1,41 1 Irska 3 3,41 0,97 1 Finska 3 3,41 1,37 1 Luksemburg 2 2,27 0,11 1 32 ** sistem kakovosti v SENG Nadaljevanje s strani 24 ku{njam, ki so si jih investitor, dobavitelji in izvajalci nabrali med prvo fazo. Ve~idel gre za ista podjetja, novost je le Kon~ar, ki je nadomestil brazilskega Siemensa, tako da delo poteka bolj ali manj po ustaljenem redu. Direktor IBE-ja kot projektantskega podjetja Uro{ Miku` pa je v nadaljevanju poudaril, da je hidroe-nergetika, gledano v evropskem prostoru, tista na{a dejavnost, ki jo v zelo veliki meri oziroma v celoti obvladamo, od projektiranja do dobave in monta`e ter preizkusov in spu{~anja v pogon. Pomembno je tudi, da ta hip v slovenskem prostoru te~e ve~ hidro projektov ter da se razmi{lja tudi o novih, saj Slovenija vseh svojih naravnih danosti {e ni v celoti izrabila. Zasluge, da pri prenovi dravskih elektrarn vse te~e gladko, pa gredo vsekakor v prvi vrsti investitorju, ki svoje delo opravlja tako po organizacijski kot finan~ni plati resni~no na vrhunski ravni. Pohvalne besede je izrekel tudi direktor Litostroja E.I. Bla` Miklav~i~, ki je dejal, da se zavedajo, da je do zastojev v prvi fazi pri{lo ravno zaradi Litostroja, a hkrati dodal, da so se zadeve po reorganizaciji tega podjetja uredile in zdaj poteka vse po na~rtih. Sicer pa naj bi bila vrednost del pri prenovi za Litostroj poleg tretjine vseh prihodkov predvsem v referencah, ki so jim odprla vrata tudi na druge trge. Velik poslovni pomen tega projekta za obstoj in razvoj njihovega podjetja je poudaril tudi direktor zagreb{kega Kon~arja Josip [tudir in ob tem dodal, da bodo storili vse, da bi upra-vi~ili izkazano zaupanje. Direktorica velenjskega Esotecha Zofija Kukovi~ pa je izrazila predvsem veselje, da doslej ni bilo ve~jih delovnih nesre~, za kar gre nedvomno zasluga tudi dobri pripravi in sodelovanju investitorja. Pri tem je {e poudarila, da so se pri tem projektu veliko nau~ili in pridobljeno znanje s pridom uporabljajo tudi pri drugih tovrstnih projektih. BRANE JANJI] Kmalu tudi okoljevarstveni certifikat Vsaka ~lovekova dejavnost tako ali druga~e posega s svojimi vplivi na okolje. Z ustvarjanjem akumulacij vode in izrabo njene potencialne energije za proizvodnjo elek-tri~ne energije spreminjamo vodotokom naravni na~in vedenja, posledica ~esar so {tevilni vplivi na okolje na obse`nem obmo~ju vodotoka. Zato je pomembno, da `e v razvoju hidroelektrarne skrbno predvidimo in vrednotimo vse mogo~e vplive na okolje, ki se bodo pojavljali med njeno gradnjo, obratovanjem in vzdr`evanjem, ter jih obravnavamo v krogu vseh zainteresiranih strani. V Soških elektrarnah se zavedamo, da sta poleg izpolnjevanja zakonskih zahtev potrebna tudi splošen konsenz in upoštevanje potreb vseh vpletenih, da bo hidroelektrarna pozitivno sprejeta v okolju in da bodo vplivi na slednjega čim manjši. Velik poudarek dajemo večnamenski izrabi prostora. Pri vsem tem pa ni dovolj samo predvideti vse mogoče vplive na okolje, ampak tudi izvesti ustrezne ukrepe, da bodo ti nadzorovani in obvladova-ni. S stalno in pravočasno komunikacijo z zainteresiranimi stranmi in javnostjo zagotavljamo, da je okolje pripravljeno na naše posege ter da v primeru izrednih dogodkov obvladujemo in preprečujemo negativne vplive nanj. Z vzpostavitvijo sistema ravnanja z okoljem v skladu z mednarodnim standardom ISO 14001 smo v Soških elektrarnah nadgradili in standardizirali že obstoječe načine ravnanja z okoljem ter vzpostavili sistem za stalno izboljševanje ravnanja z okoljem. Za njegovo vzpostavitev smo napravili naslednje bistvene korake: • prepoznali vse okoljske vidike dejavnosti in z njimi povezane vplive na okolje, • izločili pomembne okoljske vplive, • določili politiko ravnanja z okoljem in cilje za pomembne okoljske vplive ter sprejeli programe za njihovo doseganje. Pomembnost okoljskih vplivov smo ocenili na podlagi enotne metodologije, ki kot kriterije upošteva spoštovanje relevantne zakonodaje, obremenitev okolja in ljudi, mnenje zainteresirane javnosti in stroške, ki so povezani z okoljskim vplivom. Tako smo pridobili zbirko okoljskih vidikov s pomembnimi vplivi na okolje, v zvezi s katerimi smo si zastavili cilje in programe za njihovo doseganje. Pri tem so se pokazale bogate izkušnje in strokovno znanje Soških elektrarn Nova Gorica na področju razvoja in gradnje hidroelektrarn. Med okoljskimi vidiki naše dejavnosti z najpomembnejšimi vplivi na okolje so zajezitev, odvzem vode, regulacija pretoka vode, odstranjevanje plavin, praznitev jezera, vzdrževanje brežin, vplivi sevanj in hrupa na okolje ter skladiščenje olj in maziv. Za uresničitev sprejetih ciljev v zvezi z najpomembnejšimi vplivi na okolje smo sprejeli programe, katerih glavni „ poudarki so v racionalizaciji in opti- 34 POLITIKA KAKOVOSTI IN RAVNANJA Z OKOLJEM Uresničevanje kakovosti poslovanja v Soških elektrarnah Nova Gorica je naravnano k zmanjševanju stroškov poslovanja ob hkratni visoki profesionalni stopnji opravljanja dejavnosti, ki zagotavlja: • ohranjanje visokega stanja obratovalne pripravljenosti in zanesljivosti proizvodnih naprav, • optimizacijo proizvodnje hidroelektrarn z integralnim vodenjem proizvodnih objektov, • povečevanje proizvodnih zmogljivosti in proizvodnje električne energije, • kakovostno in strokovno načrtovanje in izvajanje del, • racionalno poslovanje in gospodarjenje s sredstvi, • spoštovanje vseh zakonskih in drugih zahtev, • stalno izboljševanje sistema vodenja kakovosti in sistema ravnanja z okoljem, sistemov, procesov in storitev. Politiko kakovosti in ravnanja z okoljem uresničujemo vsi zaposleni. Vsak je odgovoren za kakovost svojega dela, s čimer prispeva k rezultatom in poslovni uspešnosti podjetja. Vodstvo pa skrbi za visoko strokovno usposobljenost, obveščenost in motiviranost vseh zaposlenih. Urejeni medsebojni odnosi so temelj kulture podjetja. Zavedamo se, da z gradnjo in obratovanjem pomembno posegamo v prostor in njegovo namembnost. Z vzpostavljenim sistemom ravnanja z okoljem obvladujemo pomembne okoliške vidike, kot so: zajezitev, odvzem vode, regulacija pretoka vode, odstranjevanje plavin, praznitev jezera, vzdrževanje brezin, obratovanje in vzdrževanje hidroelektrarn. Z okoliškimi programi uresničujemo konkretne okoljske cilje. Veliko pozornosti in sredstev namenjamo večnamenski izrabi zajezitev. Z vzpostavitvijo sistema kakovostnega poslovanja in skladnosti z okoljem po mednarodno priznanih standardih ustvarjamo temelje za stalno izboljševanje, navzven pa potrjujemo našo zavezanost kakovosti in skrbi za zavarovanje ljudi, premoženja in okolja. mizaciji postopkov praznitve akumulacij vode in odstranjevanja plavin, prou~itvi mo`nosti za ve~namensko izrabo prostora, ureditvi skladi{~nih in delovnih prostorov ter izbolj{anju nadzora nad klju~nimi okoljskimi parametri. Na{o naravnanost pri ravnanju z okoljem smo prelili v politiko podjetja, kjer smo se zavezali k stalnemu izbolj{evanju ravnanja z okoljem, spo{tovanju vseh zakonskih zahtev in obvladovanju klju~nih okoljskih vidikov na{e dejavnosti. Kon~no smo sistem ravnanja z okoljem ustrezno dokumentirali ter ga integrirali v sistem vodenja na{ega podjetja, ki `e ima pridobljen certifikat skladnosti z zahtevami mednarodnega standarda ISO 9001:2000. S tem smo sklenili dvoletna prizadevanja pri uvajanju mednarodnih standardov v poslovanje na{ega podjetja in vzpostavili sistem vodenja, katerega glavni namen je obvladovanje in stalno izbolj{evanje kakovosti in ravnanja z okoljem. Trenutno je sistem vodenja v postopku za pridobitev certifikata skladnosti z zahtevami mednarodnega standarda ravnanja z okoljem ISO 14001:1997. IVAN ZAGO@EN s tretje mednarodne konference o biomasi Izkori[^anje biomase nPOoMvENoI kakovost Kot je 3. septembra na odprtju tretje mednarodne konference »Biomasa in drugi obnovljivi viri za 21. stoletje« v ljubljanskem hotelu Lev poudarila mag. Martina [umenjak, predsednica Zveze dru{tev za biomaso Slovenije, je ta dogodek izredno pomemben tako za Slovenijo kot jugovzhodno Evropo, hkrati pa pomeni tudi prispevek k novi kakovosti razvoja v okviru pridru`evanja na{e dr`ave k Evropski uniji. Gre za dolgoletna prizadevanja, da bi Slovenija, ki ima ustrezne naravne danosti, {e bolj odlo~no stopila na pot ~loveku in okolju prijaznega razvoja. D vodnevno mednarodno konferenco o biomasi in drugih obnovljivih virih energije je organizirala Zveza dru{tev za biomaso Slovenije (SLOBIOM) skupaj z Dr`avnim svetom, Ministrstvom za okolje in prostor ter Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Poleg ministra mag. Franca Buta, ministrov za kmetijstvo in gozdarstvo iz Hrva{ke ter Bosne in Hercegovine so na sre~anju sodelovali tudi nekateri predstavniki zvez za bio-maso in drugih ustanov iz sosednjih dr`av, ki so z dosedanjimi aktivnostmi precej pripomogli k napredku na podro~ju izkori{~anja biomase in drugih obnovljivih virov. Med njimi posebej omenimo dr. Hermana Scheera, predstojnika Evropske zveze za obnovljive vire energije (Euroso-lar) in ~lana nem{kega parlamenta. Po besedah mag. Martine [umenjak SLOBIOM intenzivno sodeluje z vlado, da bi Slovenija lahko postala vzor~ni model razvoja na podro~ju stabilnosti nacionalnega gospodarstva, stabilnosti lokalne ekonomije in mo`nosti pre`ivetja na tem planetu. Poglavitni problem na{ega `ivljenja in kakovosti bivanja so temeljne `iv-ljenjske dobrine, to so zemlja, zrak in voda. Slovenija naj bi se v sodelova- nju s sosednjimi dr`avami v prihodnje {e bolj intenzivno lotila pere~ih nalog na podro~ju izkori{~anja bio-mase in obnovljivih virov energije. Da so na tem podro~ju potrebne od-lo~nej{e dejavnosti kot doslej je v pozdravnem pismu udele`encem sre~anja sporo~il tudi predsednik vlade dr. Janez Drnov{ek, ki se zaradi nujnih obveznosti konference ni mogel udele`iti. Pozdravil je pobudo v smeri povezovanja jugovzhodne Evrope in poleg tega opozoril na potrebo po oblikovanju nacionalnega programa in ustreznih prora~unskih sredstev, da bi lahko od besed pre{li h konkretnim dejanjem. Naslednje leto naj bi poleg ministrov sosednjih de`el gostili tudi predsednike njihovih vlad in na slovesnem sre~anju podpisali memorandum o dolgoro~nem sodelovanju. V nadaljevanju so predavatelji predstavili mo`nosti izkori{~anja biomase, razvojne strategije na tem podro~ju in odprte probleme nezadostnega spodbujanja obnovljivih virov energije. Kot je bilo razbrati iz posameznih predstavitev oziroma referatov, bi Slovenija lahko dejansko izkoristila naravne danosti za intenzivnej{e uvajanje biomase v energetske namene. Z dviganjem okoljevarstvene zavesti in z uveljavljanjem novih tehnologij postaja biomasa (les, lesni odpadki, energetske rastline, biodizel, bioplin) pomemben vir energije in ogrevanja objektov. Biomasa je obnovljivi vir energije, hkrati pa pomeni neizko-ri{~eni doma~i vir energije. In bistveno je, da ne obremenjuje okolja kot nekateri drugi viri energije. ^eprav je bila leta 1996 sprejeta Resolucija o oskrbi in rabi energije v Sloveniji, ki omenja obnovljive vire energije kot najpomembnej{e vire primarne energije v Sloveniji, in obveznosti, ki jih je Slovenija sprejela s podpisom Kyotskega protokola, so dejavnosti na tem podro~ju nezadostne, tako reko~ neizkori{~ene, je na sre~anju poudaril predsednik dr`avnega sveta Anton Hrovat. Dr`ava mora zagotoviti politiko podpore in spodbujanja uporabe posameznih vrst doma~ih obnovljivih virov energije. Zato je treba ~im prej pripraviti in sprejeti zakonsko spodbujevalne regulative in zagotoviti podporo pospe{enemu uvajanju energetske rabe obnovljivih virov energije s poudarkom na izkori{~anju biomase v Sloveniji. Pri tem je po- 35 trebna {e posebna skrb za okolje, ki 69 naj bo ~im bolj primerno za zdravje in blaginjo ljudi. S tem bomo prispevali tudi k trajnostnemu razvoju in k varni prihodnosti slovenskega prosto- ra. 36 POTREBUJEMO ZAKON O OBNOVLJIVIH VIRIH Proizvodnja elektri~ne energije iz obnovljivih virov je pri nas bolj ali manj omejena na hidroelektrarne, drugi viri tako imenovane zelene energije pa so ve~inoma {e na idejni stopnji. @e nekaj ~asa je jasno, da je treba te vire uvajati na lokalni ravni, toda prvi premiki se bodo za~eli {ele, ko bo parlament sprejel zakon o obnovljivih virih energije, ki bo bolj na-tan~no kot dosedanji energetski zakon opredeljeval pomen in prednosti tovrstnega pridobivanja energije, predvsem pa bo uvedel dav~ne olaj{ave in dr`avne subvencije za tiste, ki bodo za~eli te ideje tudi ure-sni~evati. Kot ugotavlja Franko Ne-mac, podpredsednik Zveze dru{tev za biomaso Slovenije, pridobivamo pri nas pribli`no devet odstotkov elektri~ne energije iz obnovljivih virov, od tega ve~ino iz vode in lesne biomase. Kljub dokaj ugodnim meritvam vetra na Primorskem se ideje o postavitvi vetrnih elektrarn pod Nanosom {e niso za~ele uresni~evati. Po na~rtih bi lahko tam do leta 2010 zgradili polje vetrnic s skupno mo~jo 300 MW, toda prva ovira pri tem so seveda investitorji, ki bi bili pripravljeni tvegati in te na~rte tudi udejanjiti. A ~etudi bi jih v celoti ure-sni~ili, bi pomenila energija iz vetra po predvidevanjih Franka Nemca le pribli`no 1,5 odstotka elektri~ne energije, ki jo proizvedemo v Sloveniji. Tako vlada pri nas bolj pesimi-sti~no vzdu{je glede uvajanja vetrnih elektrarn. Da bi to premagali, nujno potrebujemo, tako meni Franko Ne-mac, zakon o obnovljivih virih po vzoru Avstrije, [panije in Nem~ije, ki bi dolo~il, kako bo dr`ava spodbujala uvajanje teh virov. Poleg tega je treba spremeniti tudi takso na ogljikov dioksid, uvesti dav~ne olaj{ave za obnovljive vire energije in ustanoviti posebno slu`bo, ki bi se ukvarjala z vso problematiko, povezano s pridobivanjem zelene energije, poudarja Nemac in dodaja, da je spodbuda s strani dr`ave nujna, sicer tovrstna proizvodnja pri nas {e vrsto let ne bo za`ivela. Poglavitni problem na{ega `ivlje-nja in kakovosti bivanja so temeljne `ivljenjske dobrine, to so zemlja, zrak in voda, je med drugim na tretji mednarodni konferenci o biomasi in obnovljivih virih energije poudarila mag. Martina [u-menjak, predsednica Zveze dru{tev za biomaso Slovenije. SONCE IN ZEMLJA Podobno meni mag. Bojko Jerman, predsednik Slovenskega dru{tva za son~no energijo, ki problematike son~ne energije sicer ni predstavil osebno na konferenci, je pa svoje zamisli zapisal. Po njegovem je dele` solarne energije v energetski bilanci v prvi vrsti odvisen od spodbujanja na lokalni in dr`avni ravni, veliko pa k temu pripomore tudi sodelovanje z Evropsko unijo, zlasti v okviru programov Phare, ki podpirajo uvajanje son~ne energije. V Uniji sta namre~ izraba slednje in energetska u~inkovi-tost politi~na prioriteta. V Sloveniji imamo po ocenah Jermana kar nekaj kakovostnih proizvajalcev opreme za pridobivanje tovrstne energije, pa tu- zanimivosti di že kar nekaj izkušenj, manjka nam pa, kot že rečeno, predvsem politična in ekonomska pomoč. Tudi Peter Kralj, direktor podjetja Gejzir, ki je predstavil možnosti pridobivanja geotermalne energije pri nas, je prišel do takšnega sklepa. Izkoriščanje termalne vode ima v Sloveniji sicer že dolgo tradicijo, vendar je večino porabimo za zdravilišča in terme, manj pa za ogrevanje in pridobivanje električne energije. Pri nas naj bi razpolagali s kar 12.000 PJ (penta joul) izkoristljivih zalog toplote, ki se nahajajo v geotermalnih vo-donosnikih. Toplota zemlje je po besedah Kralja v prvi vrsti primerna za ogrevanje rastlinjakov in živinskih farm, za sušenje kmetijskih pridelkov, kot sta pšenica in koruza, pa tudi za ogrevanje prostorov. Toda kljub poskusom ogrevanja stanovanj v Murski Soboti uvajanje tovrstnih virov energije v druge, razen termalne namene, pri nas še ni zaživelo, saj je zato potrebno dolgoročno načrtovanje in veliko denarja, da bi takšne elektrarne zgradili. Čeprav naj bi se investicija po prepričanju Kralja povrnila v nekaj letih, morebitni investitorji za zdaj še niso pripravljeni tvegati. Poleg tega se ob uvajanju te energije, ki je sicer mnogo cenejša in okolju bolj prijazna, oglašajo okoljevarstveniki, ki se sprašujejo, kako naj porabljeno vodo spet vrnemo v okolje oziroma kaj se bo zgodilo, ko se bodo naravni izviri in vodonosniki izpraznili. UPRAVNI POSTOPKI - OVIRA PRI GRADNJI MHE Konferenco, namenjeno obnovljivim virom energije, je končal Marko Gospodjinački, predsednik Zveze društev malih hidroelektrarn Slovenije, s predstavitvijo malih hidroelektrarn. Vodna energija je namreč za zdaj pri nas edini alternativni vir, ki ga res izrabljamo. MHE imajo v Sloveniji že dvajsetletno zgodovino in na nek način nadaljujejo slovensko tradicijo vodnih mlinov. Danes deluje pri nas približno 400 tovrstnih elektrarn, ki so v lasti zasebnikov, njihova skupna moč pa je 22 MW. Če prištejemo še tiste, ki so v industrijski lasti, znaša njihova skupna moč 77 MW Kot je povedal Marko Gospodjinački, so glavne prednosti za promocijo in razvoj tovrstnega pridobivanja električne energije v varstvu okolja, torej v nižjih emisijah, v novih zapo- *ot že rečeno, manjka Sloveniji pri uvajanju obnovljivih virov energije v prvi vrsti ustrezna zakonodajna podlaga, zato bodo sodelujoči na konferenci »-Biomasa in drugi obnovljivi viri energije za 21. stoletje« pripravili poseben dokument o možnosti razvoja tovrstne proizvodnje energije in ga naslovili na slovenski parlament in vlado. Sodelovanje s kolegi iz tujine, zlasti iz sosednjih držav, pa bodo po besedah mag Martine Sumenjak, predsednice Slobioma, zaznamovali s podpisom memoranduma o sodelovanju s sosednjimi državami. slitvah in razvoju na lokalni ravni. Toda tukaj so tudi zaviralni dejavniki, ki zasebnikov ne pritegnejo k takšnih investicijam — stroški gradnje so zelo visoki, investitorji potrebujejo veliko soglasij in dovoljenj, njihovo pridobivanje pa se lahko zavleče tudi do desetih let, poleg tega pa imamo na tem področju še premalo raziskav in preslabo razvito tehnologijo. Zato predlaga nekatere nujne ukrepe, ki bi pospešili razvoj proizvodnje energije iz MHE. Prvi je skrajšanje upravnih postopkov, ki odvrnejo marsikaterega investitorja ali mu preprečijo gradnjo. Potrebujejo namreč tudi soglasja ljudi, ki živijo v bližini, ti pa velikokrat nimajo veliko potrpljenja in se pritožujejo zaradi hrupa in posegov v naravo, čeprav se, potem ko je gradnja končana, to ne vidi več. Poleg tega predlaga Gospodjinački še uvedbo ekonomskih spodbud, učinkovit nadzor nad gradnjo ter ne nazadnje dodatno izobraževanje ne tem področju. MIRO JAKOMIN SIMONA BANDUR PREMALO ENERGIJE IZ OBNOVLJIVIH VIROV Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov na Nizozemskem še zdaleč ne dosega pričakovanj njihove vlade. Lani so namreč s temi viri proizvedli 18 TWh ali 64 P J električne energije, s čimer so uresničili le 75 odstotkov od zastavljenih 24 TWh. Po mnenju analitikov je glavni razlog za prenizko proizvodnjo v prepočasni gradnji novih elektrarn na veter in premalo učinkoviti gradnji solarnih naprav. Do zdaj so namreč instalirali vetrne turbine s skupno močjo 444 MW, po načrtih pa bi jih morali zgraditi že toliko, da bi njihova skupna moč znašala 750 MW. Podobno so tudi proizvajalci sončne energije dosegli le polovico zastavljenih ciljev. V nasprotju s tema viroma pa sta zelo napredovali proizvodnja energije iz hidroelektrarn in iz biomase, vendar Nizozemci kljub temu ne bodo dosegli velikih načrtov vlade do leta 2020, ko naj bi z obnovljivimi viri proizvedli 270 PJ. To pomeni, da bi morali do tega leta vsako leto proizvesti za deset odstotkov več energije iz tovrstnih virov. FRANCIJA USPEŠNA ZDRUŽITEV Najina in energetska družba TotalFi-naElfje po lanskem rekordnem letu v prvem polletju tega leta nekoliko nazadovala — njen čisti dobiček seje v primerjavi s prvim polletjem lani povečal za 27odstotkov oziroma s 3,4 milijarde evrov na 4,3 milijarde, so sporočili iz četrtega največjega koncema v tej panogi na svetu. Prihodek te družbe je v prvih šestih mesecih letos narasel za šest odstotkov, in sicer na 55,7 milijarde evrov, k čemur je največ prispevalo ugodno gibanje tečajev ameriškega dolarja ter surove nafte in ugodne rafine-rijske marže. Lani seje dobiček podjetja povečal za 55 odstotkov, v primerjavi z letom 1999 pa za kar 127 odstotkov. Tako Thierry Desmarest, prvi mož koncema, popolnoma upravičeno ugotavlja, daje bila združitev družb To-talFina in Elf, kar seje zgodilo marca 2000, res velik uspeh. Vodstvo koncer-na pričakuje dinamično rast poslovanja vse do leta 2005. (STA) 12?4 na{ gost: Vladimir Vaupoti~ Med politiko in stroko naj bo lo^nica »Moja dejavnost na strokovnem podro~ju se je ustavila tam, kjer se je za~ela politika,« pravi Vladimir Vaupoti~, dosedanji direktor ekonomsko-splo{nega sektorja Savskih elektrarn Ljubljana in nekdanji predsednik Dru{tva ekonomistov elektrogospodarstva in premogovni{tva. Po koncu dolgoletnega dela v EES je v za~etku septembra na poslovilno dru`abno sre~anje povabil sodelavce in se po prijetno pre`ivetem dnevu kmalu zna{el v vlogi varuha dveh prikupnih vnukinj. Na vpra{anje o na~rtih se je nasmehnil in dejal, da bo pa~ delal tisto, kar si je ob pomanjkanju ~asa vedno `elel. v 38 `ivljenjski knjigi Vladimirja Vaupo-ti~a je zapisano, da ga je {torklja po-lo`ila v zagreb{ke jasli leta 1942. Kaj vse se je zvrstilo v teh letih! ^e bi vse pisali, bi nam to vzelo preve~ ~asa, zato omenimo samo nekatere zanimi-vej{e podatke o njegovi {tudijski in poklicni poti v elektrogospodarstvu. V Zagrebu je kon~al ekonomsko fakulteto, ko {e ni bil star 23 let. Najprej se je leta 1965 zaposlil v ko~ev-skem Kmetijsko-gozdarskem posestvu. Od leta 1968 naprej je delal kot vodja finan~ne slu`be v PE Elektro Ko~evje v ekipi vodstvenih delavcev (Gruden, Vesel, Male`i~). Tu si je, kot sam pravi, pridobil veliko strokovnih izku{enj na ra~unovodskem in finan~nem podro~ju. Od leta 1974 naprej je delal kot organizator ra~unalni{ke obdelave podatkov v ra~unskem centru Poslovnega zdru-`enja elektrodistribucije, pozneje pa je bil zaposlen kot vodja obdelave ra~unovodskih podatkov, in sicer do leta 1980. V tistem obdobju ga je pot vodila skozi razne organizacijske tvorbe elektrogospodarstva, kot so bile Zdru`eno podjetje za elektrodi-stribucijo, Podjetje za distribucijo elektri~ne energije Slovenije in delovna skupnost sozd elektrogospodarstva. Poleg tega je bil dejaven v raznih organih takratnega Jugela in med drugim z referatom sodeloval tudi na posvetovanju ekonomistov elektrogospodarstva nekdanje Jugoslavije. Od leta 1982 naprej je deloval kot vodja gospodarsko-ra~unovodskega sektorja v Savskih elektrarnah Ljubljana, v zadnjem obdobju pa kot direktor ekonomsko-splo{nega sektorja, in sicer do 1. septembra 2001, ko se je upokojil. V EES POTREBNA VI[JA STOPNJA SOGLASJA Vaupoti~ na videz nikoli ni pokazal, da bi ga kaj prizadele reorganizacije in stresne situacije v elektrogospodarstvu, kot finan~ni strokovnjak pa je gotovo do`ivljal najbolj kriti~ne trenutke takrat, ko je mesto stroke prevzemala politika. Ves ~as je skrbno spremljal ekonomsko in finan~no problematiko EES. Nikoli ni mol~al, {e zlasti ne v primeru, ko je denimo ugotovil, da vsiljene re{itve s stroko nimajo ni~ skupnega. Pravi, da je to~no vedel, kje so meje stroke, kje pa so na delu politi~ni interesi. Tudi danes je v energetskem sistemu veliko sposobnih strokovnjakov na po-dro~ju tehni~ne, pravne in ekonomske stroke. Med njimi je ve~ operativcev, ki znajo pravo~asno zaznati in predvideti posledice takih ali dru-ga~nih odlo~itev, vendar politika premalo upo{teva njihova mnenja. »Napetost med stroko in politiko je v minulih letih vedno obstajala, in kot vem iz lastnih izku{enj, obstaja {e danes. S sodelavci smo po svojih mo~eh in sposobnostih vedno pripravljali ustrezne strokovne podlage, ki jih politika marsikdaj ni upo{tevala. Nekaj podobnega se sedaj dogaja tudi okrog vpra{anja o sede`u elektro hol-dinga. Menim, da je najve~ja pomanjkljivost stroke v tem, da ni sposobna pripraviti enotnih projektov, ki bi jih v EES vsi podprli s konsenzom. Kot enega redkih primerov, ko je bilo dose`eno visoko strokovno soglasje, bi omenil analizo o konkuren~no-sti doma~ih proizvajalcev elektri~ne energije.« Vaupoti~ je bil vrsto let dejaven predsednik komisije za pripravo skupnih elementov zaklju~nega ra~una. @e v za~etku devetdesetih let so ekonomisti predlagali ve~ dobrih strokovnih re{itev, vendar za nekatere najbolj smiselne predloge ni bilo razumevanja. Za re{itve, ki so se `e zdavnaj izkazale za strokovno utemeljene, se politika ogreva {ele v zadnjem ~asu. Tako v EES {ele letos izvajamo skupno cenitev vrednosti sredstev v proizvodnih in distribucijskih podjetjih. Pri tem gre v bistvu za cenitev kapitala, kar pomeni tudi osnovo za izra~un lastnih cen. In ker nujna cenitev v minulih letih kljub pripravljenemu predlogu ni bila opravljena, v EES {e vedno ni ustreznih lastnih cen in je trenutno stanje tako, kakr{no pa~ je. Drug tak zna~ilen problem pa je bilo re{evanje vpra{an-ja glede mo`nosti raznih oblik sofinanciranja v EES s strani dr`ave, kar se sedaj imenuje dokapitalizacija. Tu -di na tem podro~ju so ekonomski strokovnjaki `e pred leti predlagali ustrezne re{itve, ki so upo{tevane {ele sedaj. Kot meni Vaupoti~, pa je bila najve~ja napaka storjena v letih 1994 in 1995, ko amortizacija ni bila Vladimir Vaupoti~ je navdu{en planinec in se z veseljem spominja dneva, ko ga je Ivan Rebolj pred sedemnajstimi leti prvi~ pospremil na Triglav in mu vcepil ljubezen do gora. ^e so ga na vrhu pri planinskem krstu kaj na{e{kali, pa ni povedal. obračunana po računovodskih standardih. Tudi takrat so strokovnjaki dvignili svoj glas in predlagali ustrezno rešitev glede na izkazani finančni izid. PRIHODNOST JE V RAZUMNIH ODLOČITVAH Prijaznejše obdobje za ekonomsko stroko in gospodarjenje energetskih podjetij v smeri sodobnih evropskih gospodarskih gibanj se je začelo konec leta 1995, ko je bilo ustanovljeno Društvo ekonomistov elektrogospodarstva in premogovništva. Pobudo za ustanovitev je dal Drago Fabijan, ki je bil tudi eden od enajstih soustanoviteljev društva (sedanji v. d. direktorja elektro holdinga). Vaupotič je v začetnem obdobju kot koordinator povezoval dejavnosti društva pri pripravi potrebnih dokumentov za registracijo društva in oblikovanje delovnih sekcij, pozneje pa je postal najprej začasni, potem pa redni predsednik društva. Kot je znano, je društvo ekonomistov odigralo in še danes igra pomembno vlogo v energetskem sistemu. Glede priprav na odpiranje energetskega trga za tujo konkurenco je Vaupoti~ menil, da so Savske elektrarne Ljubljana lahko {e najmanj v skrbeh, ~e ne omeni Dravskih elektrarn Maribor, ki imajo med slovenskimi HE seveda dale~ najbolj{e pogoje poslovanja. Poudaril je, da je za-dol`enost v EES ogromna, v okviru tega sistema pa imajo SEL najmanj{o stopnjo zadol`enosti v naslednjih letih. SEL se na poslovanje v tr`nih razmerah intenzivno pripravljajo `e ve~ let z notranjo racionalizacijo poslovanja, z oblikovanjem ustreznega odnosa do sredstev in z optimi-ranjem stro{kov. ^eprav so v podjetju `e marsikaj dosegli, bo treba v prihodnje {e izbolj{ati odnos zaposlenih do dela ter pri zasledovanju ciljev kakovosti in konkurence {e bolj izkoristiti razvojne in strokovne zmogljivosti SEL. Sicer pa {e omenimo, da je Vaupoti~ pred leti kot ~lan ~asopisnega sveta Na{ stik s pobudami prispeval k vsebinski podobi tega ~asopisa. V pogovoru je menil, da je Na{ stik zasnovan na visoki strokovni ravni in bi na podro~ju internega komuniciranja v EES nastala {koda, ~e bi ~asopis spremenil svojo vlogo zaradi druga~nih interesov, da negativnih posledic ukinitve ~asopisa sploh ne omenja. Seveda pa je za nadaljnji razvoj Na{ega stika treba pridobiti {ir{o podporo direktorjev energetskih podjetij. Glede prostega ~asa pa je Vaupoti~ povedal, da je ljubitelj morja (na Krku ima vikend), zelo rad hodi v gore in bere knjige. Odslej naj bi se {e bolj ukvarjal s tistim, kar si je vedno `elel, pa mu tega zaradi pomanjkanja ~asa ni uspelo uresni~iti. Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljuje vodstvu SEL in drugim sodelavcem za dobro sodelovanje, {e posebej vodilnim ljudem iz finan~nih krogov EES. MIRO JAKOMIN ot je povedal Vladimir Vaupoti~, so `e leta 1991 na visoki strokovni ravni pripravili analizo kupoprodajnih odnosov v EES. @e takrat so utemeljevali predlog, po katerem bi morali ustvariti ustrezne kapitalske odnose {e pred vzpostavitvijo kupoprodajnih odnosov. Situacija se tudi danes {e ni popravila, saj se pozablja, da je treba za ustrezne kupoprodajne odnose v pomenu sodobnega tr`enja ustvariti tudi primerne kapitalske odnose znotraj EES. ^e bi v EES `e leta 1992 ustrezno opredelili vrednost sredstev, vrednost in ceno kapitala ter kapitalske odnose, bi sedaj imeli bistveno bolj urejene zadeve. Zato obstaja resna bojazen, da bo v to podro~je {e naprej posegala politika s prerazdeljevanjem dolo~enih sredstev znotraj sistema. 39 predstavljamo vam: Elektroprenos Maribor Usposobljeni tudi za najte@je projekte Elektroprenos Maribor je pristojen za vzdr`evanje prenosnega omre`ja severovzhodnega dela Slovenije in ima pod svojim nadzorom kar 48 visokonapetostnih daljnovodov v skupni dol`ini 650 kilometrov. Tretjina njihovih daljnovodov je starih ve~ kot 40 let, pa tudi najmlaj{i, 400 kV, daljnovodi so v povpre~ju `e dosegli 16 let. s 40 kupni imenovalec vseh te`av vzdr`e-valcev slovenskega elektroenergetskega omre`ja bi lahko najla`je na{li v pre-cej{nji starosti podedovanih daljnovodov in licen~ni opremi, ki z leti vse bolj ka`e pomanjkljivosti svojih izdelovalcev in opozarja na neustreznost uporabljenih materialov. Elesu je v minulih letih sicer uspelo sanirati najbolj kriti~ne to~ke slovenskega prenosnega omre`ja, vendar pa sedanje stanje {e zdale~ ni tak{no, kot bi si ga `eleli. Tako je tudi na obmo~ju Elek-troprenosa Maribor, ki zajema daljnovode od mejnega prehoda Vi~ Holmec do Gra{ke gore-Slovenskih Ko-njic-Roga{ke Slatine in hrva{ke meje ter tudi del Pomurja do Ljutomera, kljub rednim obnovitvenim projektom in zamenjavam najbolj kriti~ne opreme {e vedno povpre~na starost 110 kV daljnovodov ve~ kot 43 let, 220 kV skoraj 35 let in 400 kV 16 let. Podobno kot na obmo~ju Elektropre-nosa Podlog tudi tu veliko daljnovodov sega v sam za~etek prenosne dejavnosti na Slovenskem, ustanovitev enote Elektroprenos Maribor, ki je v svojem razvoju pre{la ~ez razli~ne organizacijske oblike, pa sega `e v leto 1954. Od leta 1991 ta enota sodi v okvir Elesa oziroma po zadnji reorganizaciji natan~neje v Gospodarsko javno slu`bo Prenos elektri~ne energije, v njej pa je zaposlenih 44 delavcev. Po besedah vodje EP Maribor Draga Lep{ine gre za strokovno zelo dobro ekipo, ki je bila pred leti tudi ustrezno pomlajena, tako da je zdaj povpre~na starost v tem kolektivu 38 let. To je {e toliko pomembneje, ker delo vzdr-`evalcev velikokrat poteka v zelo te`avnih razmerah in terja hude fi-zi~ne napore in dobro telesno pripravljenost, saj delo velikokrat poteka v neugodnih vremenskih razmerah, na vi{inah, v njihovem konkretnem primeru tudi na 68-metrskih daljnovod-nih stebrih. BOGATITEV LASTNEGA ZNANJA V EP Maribor so samo v zadnjih {tirih letih v celoti obnovili 18 daljno-vodnih in transformatorskih polj, re-vitalizirali oziroma, podrobneje re-~eno, zamenjali vso izolacijo, obe{alno opremo, zamenjali po{kodovane dele vodnikov ter strelovodne vrvi, prena-peli tokovodnike in opravili manj{a popravila konstrukcij daljnovodnih stebrov, na desetih daljnovodih v skupni dol`ini 125 kilometrov. Poleg vzdr Drago Lep{ina poudarja, da so si vzdr`evalci v zadnjih letih nabrali bogate izku{nje in znanje, ki ga ne bi smeli zavre~i. zdr`evalci iz EP Maribor poleg 650 kilometrov daljnovodov skrbijo tudi za {tiri razdelilne transformatorske postaje, in sicer 400/110 kV Maribor, 220/110 kV Cirkov-ce, 110/10 kV Kidri~evo in 110/35 kV Pekre, v katerih je 86 stikalnih polj in 11 energetskih transformatorjev z instalirano mo~jo 913 MVA. Na njihovo daljnovodno omre`je so priklju~ene vse elektrarne iz Dravske verige, Nuklearna elektrarna Kr{ko, Elektro Maribor in po dveh daljnovodih delno tudi Elektro Celje, med velikimi porabniki pa Talum, @elezarna Ravne, TDR Metalurgija in Treibacher Schleif-mittel. Poleg tega pa je v njihovi pristojnosti tudi pet meddr`avnih povezav z Avstrijo in Hrva{ko, prav tako pa ob~asno na podlagi naro~il opravljajo vzdr`evalna dela tudi za 192 kilometrov distribucijskega daljnovodnega omre`ja Elektro Maribor. Eksplozija na 110 kV Energoinvestovem odklopniku v daljnovodnem polju Slovenska Bistrica I. v RTP Maribor avgusta 2000. tega so v okviru ve~jih del sanirali tudi {tiri ve~je plazove na 400 kV daljnovodih Maribor–Kr{ko in Maribor– Podlog, na 110 kV daljnovodu Dra-vograd–Velenje ter na 220 kV med-dr`avnem daljnovodu Podlog–Ober-sielach. Slednji je bil tudi najve~ji po obsegu, sanacija pa je trajala ~ez vso leto{njo zimo, to je od lanskega novembra do leto{nje pomladi. Veliko dela in sredstev je bilo v tem ~asu porabljenega tudi za vzdr`evanje 4.165.000 m2 gozdnih koridorjev, pri ~emer je bilo treba re{iti vrsto lastninskih in od{kodninskih vpra{anj, ter za obse`na dela na antikorozijski za{~iti daljnovodnih stebrov in stika-li{~. V sodelovanju z donedavnim Elesovim sektorjem za investicije in drugimi slu`bami pa je potekalo tudi izvajanje dolo~enih investicijskih dejavnosti, med katerimi gre {e posebej poudariti prenovo v RTP 440/110 kV Maribor, ki je potekala v {tirih fazah in pri kateri je bila uporabljena vrsta izvirnih re{itev. Po prenovi je, poudarja Drago Lep{ina, to postal Elesov reprezentativni objekt, ki si ga hodijo ogledovati tudi strokovne skupine iz tujine, pri ~emer se nam je {e posebej obrestovala investicija v lastne kadre oziroma poglobitev doma~ega znanja. V okviru tega projekta smo namre~ v Elesu iz{olali visoko usposobljeno strokovno ekipo, ki je usposobljena do te mere, da v celoti obvladuje programsko opremo oziroma tisti v tak{nih projektih dra`ji del investicije. Posebej ka`e poudariti tudi ob-se`ne in zahtevne investicijske projekte na obmo~ju Elektroprenosa Maribor na nadomestni gradnji daljnovoda 2x110 kV Maribor–Sl. Bistrica–Sl. Konjice, zamenjave klasi~nih strelo-vodnih vrvi z opti~nimi kabli v strelo-vodni vrvi s pripadajo~o terminalno opremo v dol`ini 208 kilometrov. Od aprila do srede julija letos pa smo opravili tudi revitalizacijo 110 kV daljnovodov O`balt–Fala in O`balt– Pekre, ki je prvi pogoj za izvedbo projekta zamenjave 12,5-km daljnovoda 2x110 kV Fala-Pekre, ki bo prihodnje leto slavil `e 80-letnico obratovanja, z novim. Gre prakti~no za muzejski primer daljnovoda, katerega zamenjave bi se morali lotiti `e letos, a je bila zaradi spremenjenega investicijskega na~rta prestavljena na za~etek prihodnjega leta. Pri tem je treba {e enkrat poudariti, pravi Drago Lep{ina, da je v zvezi s prenovo daljnovodov v Dravski dolini skoraj vse delo od projektne dokumentacije, nadzora in izvedbe del samostojno opravila strokovna ekipa Prenosa elektri~ne energije in vzdr`evalcev EP Maribor, dele` lastnega dela v 82 milijonov tolarjev vrednem projektu pa je bil ocenjen na 22 milijonov tolarjev. Skratka, tudi tu smo potrdili, da imamo v Elesu kakovostno strokovno ekipo, ki je sposobna izpeljati tudi najzahtevnej{e projekte. ZAHTEVE ODPRTEGA TRGA Z odprtjem trga z elektri~no energijo in novimi odnosi v sistemu se bo precej spremenila tudi vloga vzdr`evalcev, in prepri~an sem, pravi Drago Lep-{ina, da bo na{e delo {e bolj izpostavljeno. Z ve~jimi pretoki energije se bo pove~ala tudi obremenitev naprav, zaradi pogodb in v njih zapisanih od{kodninskih dolo~b pa bo zanesljivost delovanja prenosnega omre`ja {e pomembnej{a. Pri tem se {e posebej zastavlja vpra{anje, ali bo odmerjena omre`nina zadostovala za pokritje vseh stro{kov in nadaljevanje obnove dotrajanih odsekov viskonapetostnega omre`ja. Kot `e re~eno, nam je v Elesu v minulih letih uspelo odpraviti najbolj kriti~ne to~ke v sistemu, kar se tudi `e pozna pri upadanju {tevila okvar in izpadov daljnovodov zaradi dotrajanosti opreme. Po tej osnovni sanaciji smo se v Prenosu elektri~ne energije odlo~ili, da za izvajanje tak{nih gasilskih projektov ni ve~ razlogov, zato smo se usmerili v projekte celovite obnove posameznih objektov, tako da bi postopoma pre{li na redni vzdr`evalni ciklus. Koliko pa nam bo to tudi uspelo izpeljati, je odvisno predvsem od razpolo`ljivih sredstev. Se pa v zadnjem ~asu kot posebna problematika pojavljajo te`ave na merilnih transformatorjih, vse ve~ pa je tudi okvar na energetskih transformatorjih. Pri slednjih smo z raziskavami ugotovili {e zlasti naglo slab{anje izolacije, in to celo na klju~nih transformatorjih, denimo v RTP 400/110 kV Maribor. Skupaj s strokovnjaki EIMV sku{amo zdaj analizirati ta dogajanja in poiskati naj-bolj{e re{itve, ki pa so znova povezane z velikimi finan~nimi sredstvi. Za primer naj povem, da smo pred kratkim imeli preboj monofaznega transformatorja 220/110 kV v RTP Cirkovce, s posledico zelo te`kih po{kodb navitij in du{ilke, tako da bo kompletna obnova stala ve~ kot 80 milijonov tolarjev. Skratka, pri na{em delu se zaradi zastarelosti in dotrajanosti naprav vsak dan sre~ujemo s {tevilnimi neznankami, ki precej ote`ujejo izpolnjevanje temeljne naloge, to je zagotavljanje nemotenega prenosa elektri~ne energije. Na sre~o pa ima Eles, ne samo v na{i gospodarski javni slu`bi, ampak tudi v vseh drugih, s katerimi tvorno sodelujemo, dovolj strokovnjakov, ki so se pripravljeni spopasti tudi z najte`jimi izzivi. BRANE JANJI] 41 strokovna posvetovanja Zaledenitve -™™Ta Asu TI,DI tokrat na norveŠkem V norve{kem mestu Stavanger je junija potekala 11. konferenca z izvirnim naslovom »International Offshore and Polar Engineering Conference«. Na njej so predstavili problematiko izrabljanja naravnih dobrin, ki se nahajajo pod morsko gladino, to je nafte, plina in mineralov, oziroma uporabo ustrezne tehnologe za njihovo pridobivanje - predvsem plavajo~ih plo{~adi. T 42 ematika, ki zajema tehnologijo izrabljanja naravnih virov, je zelo ob{irna in pestra, eden od segmentov je namenjen tudi zaledenitvam. Na le-to{njo konferenco je bila tako prvi~ uvr{~ena sekcija »Atmosferske zaledenitve« drugih konstrukcij, ki ne sodijo v sklop prej opisanih dejavnosti. Predstavljeni so bili referati s po-dro~ja daljnovodne tehnike in aviaci-je. Slovensko-kanadski prispevek z naslovom »Numerical Modelling of Snow-shedding Effects on a 110 kV Overhead Power Line«, avtorjev J. Jak{e, Prof. G. McClure in M. El Ha-rash, je obravnaval numeri~ni izra~un odpadov dodatnih obremenitev in sanacijo teh pojavov v zvezi z dogodki, ki so se pojavili na na{ih 110 kV daljnovodih februarja 1999. Ve~ina drugih referatov pa je obravnavala meritve meteorolo{kih parametrov – predvsem dodatnih obremenitev ter njihove analize. Problem dolo~itve relevantnih vhodnih klimatskih podatkov za daljnovodne linije je na-mre~ predmet razprav, {tudij in analiz ve~ine dr`av na klimatsko izpostavljenih obmo~jih. Analiza stro{kov glede negotovosti vhodnih podatkov, ki so jo izvedli pri norve{kem Statnettu, ki je upravljalec norve{ke nacionalne mre`e, je dala nekaj zanimivih {te-vilk. V norve{ki nacionalni mre`i, ki zajema napetosti 300 in 420 k V, sestavljajo motnje, ki nastajajo zaradi klimatskih razmer, 40 odstotkov izgube celotne dobavljene energije. Upo{tevajo~ {e izpade, ki izvirajo iz kategorije neznani vzroki in drugo, je omenjeni odstotek {e ve~ji. Ugotovljeno je tudi bilo, da se zaradi negotovosti dolo~itve dodatnih obremenitev to odra`a v vrednosti ± 10 odstotkov glede na investicijske stro{ke 420 kV linij v podro~jih z zmernimi dodatnimi obremenitvami, kar pomeni stro{ke v vi{ini 250.000 do 350.000 norveških kron/kilometer (približno 6.500.000 do 9-100.000 tolarjev/kilometer). Njihova povprečna letna investicija v prenosno mrežo znaša 450 milijonov norveških kron oziroma okrog 12 milijard tolarjev. Ocenjujejo, da polovico omenjenega zneska namenjajo za novogradnje in posodobitve ter da pomeni zmanjšanje te negotovosti (torej vnos relevantnih podatkov) dobiček v višini 5 odstotkov ali več kot 20 milijonov norveških kron na leto (540 milijonov tolarjev). Po drugi strani pa zmanjšanje redundance (v primeru izpadov — havarij itd.) v prenosnem sistemu poveča tveganje prekinitev dobave. V skladu z norveško zakonodajo znaša odškodnina za ne-dobavljeno energijo 16 norveških kron/kWh (342 tolarjev/kWh). To znaša za njihovo standardno 420 kV linijo, ki je obremenjena z nazivnim tokom 3000 A, izgubo 28 milijonov norveških kron na uro (756 milijonov tolarjev/uro). Na podlagi gornjih analiz postane hitro jasno, kaj je vzrok, da izjemno veliko denarja vlagajo v vzpostavitev baze podatkov oziroma v ustrezne meritve in razvojne študije v meteorologiji. Naj še omenim, da so glavni viri hidroener-gije na Norveškem na zahodni obali, medtem ko je poraba locirana na vzhodni strani. Med obema stranema pa se nahaja pogorje z zelo neugodnimi oziroma celo ekstremnimi klimatskimi razmerami, preko katerega poteka večina njihovih visokonapetostnih linij. METEOROLOGIJA DOBIVA VSE VEČJO VELJAVO Statnett razpolaga s široko zasnovano mrežo merilnih postaj, ki merijo dodatne obremenitve — skupaj jih imajo 23 na 17 lokacijah. Večinoma so bile postavljene v letih 1978-1995 in se nahajajo v bližini obstoječih ali prihodnjih 300 kV in 420 kV dalj-novodnih trasah. Večina merilne aparature je sorazmerno enostavna in obsega 10,5 metra dolgo horizontalno palico s premerom 55 mm, ki je obešena na dveh nosilcih 5 metrov nad tlemi preko dinamometra, ki mehansko meri največjo dodatno obremenitev. Nekaj naprav je opremljenih tudi z elektronskimi aparaturami, ki vsake tri ure zapisujejo podatke o obremenitvah. Večina naprav je daljše obdobje zaradi snega 715 nedostopna ali pa je dostopna samo s helikopterjem. Dobljeni podatki o obremenitvah zelo nihajo, od 0 do 284 kg/m (registrirano na eni od opazovalnih postaj v letih 1989-1992), kar ka`e na zelo razli~ne klimatske razmere Norve{ke, vezani pa so tudi na nadmorsko vi{ino. (Merilne postaje se nahajajo na nadmorskih vi{inah od 750 m do 1750 m). V referatu z naslovom »Analiza ek-stremnih dodatnih obremenitev v norve{ki merilni mre`i«, ki so ga pripravili v sodelovanju s kanadskimi strokovnjaki, so na podlagi izmerjenih podatkov analizirali ekstremne vrednosti dodatnih obremenitev za 14 merilnih postaj za obdobje desetih let. Seveda so tako dobljeni rezultati zelo dobra podlaga za pripravo projektne dokumentacije. Pri tem naj omenim {e razveseljivo dejstvo, da je tudi Eles spoznal potrebo po pridobitvi strokovno podprtih meteorolo{kih podatkov. Tako je v okviru razvojnih nalog `e v izdelavi {tudija »Koncept razvoja meteoro-lo{kih postaj v prenosnem omre`ju Slovenije«, s katero bo postavljen za~etek sistemati~nega opazovanja meteorolo{kih razmer v slovenskem elektroenergetskem prenosnem om-re`ju. [tudija naj bi prinesla izdelane zasnove za vzpostavitev meteoro-lo{kega monitoringa in informacijskega sistema za sprotni nadzor me-teorolo{kih razmer na trasah daljnovodov. Statisti~ni podatki meteoro-lo{kega monitoringa bodo omogo~ali v obstoje~ih prenosnih sistemih tako nadzorovanje povesov glede na me-teorolo{ke razmere (brezvetrje, neugodne smeri vetra, visoke temperature zraka) kot pridobivanje meteoro-lo{ko projektno potrebnih podatkov tras daljnovodov. Pridobljene informacije bodo poleg izbolj{anja projektov novih linij slu`ile {e za mo`ne tehni~ne re{itve problemov, ugotavljanje vzrokov izpadov ter pripravljenost vzdr`evalnega osebja za hitre intervencije. VEDNO KORISTNA IZMENJAVA IZKU[ENJ V okviru konference se je sestala tudi Cigrejeva skupina TF 22.06.1. »Atmosferske zaledenitve«, in sicer na svojem 7. sre~anju. V njej nas sodeluje 18 ~lanov iz 12 dr`av. Delovna skupina je pred nedavnim kon~ala dokument z naslovom »Guide Lines Geografski prikaz mre`e merilnih postaj na Norve{kem. for Field Measurement of Ice Loading on Overhead Power Line Con-ductors«. Povzetek tega dokumenta je bil objavljen v zadnji februarski {tevilki revije Electra. Ena od posebnosti Norve{ke so njeni slikoviti fjor-di, vendar pa so glede njihovega pre-mo{~anja z daljnovodi zelo zahtevni. Statnett ima namre~ pribli`no 30 daljnovodnih kri`anj s fjordi z razpe-tinami med 1.300 in 4.600 metrov. Enega od kri`anj, in sicer v bli`ini mesta Bergen (nekdanja prestolnica Norve{ke), smo si ogledali tudi ~lani delovne skupine. Taka kri`anja terjajo posebne projektne re{itve tako stebrov, vodnikov, izolacije – poseben tehni~ni problem pa pomenijo vibracije zaradi specifi~nih vetrovnih razmer. Omenjeno kri`anje je izvedeno s 300 kV daljnovodom z razpetino 2.900 metrov (povesom 230 metrov) in je bilo leta 1995 popolnoma obnovljeno (staro je bilo 30 let). Po re- konstrukciji je pri{lo do te`av, katerih vzrok so bile vibracije. Za du{enje vibracij so v Statnettu do nedavnega uporabljali tako imenovane »bretelle«, to so nekak{ni tokovni loki, eden ali ve~ v nizu, izvedeni z enakim ali razli~nim tipom vodnika, kot je osnovni vodnik. (Omenjene re{itve so mo~no raz{irjene tudi v francoskem prenosnem omre`ju). Pri rekonstrukciji so se odlo~ili za sodobnej{i tip, to je za »stockbridge«, vendar pa so `e po {estih mesecih za~eli odpadati in postopno so odpadli vsi. Re{itev s »stockbridge« se je v tem primeru pokazala kot neustrezna, in so morali ponovno uporabiti »bretelle«. Omenjene te`ave ka`ejo na to, da kljub ob{irnim {tudijam, preizku{anjem in testiranjem v laboratorijih ter testnih linijah, omenjena problematika v praksi {e vedno ni celostno potrjena, in tako tudi ni izdelanih idealnih re{itev, vendar pa se lahko veliko nau~imo ravno na izku{njah drugih. JANEZ JAK[E 43 z mi{ko po internetu Pocket pc 2002 L 44 eto{nja jesen bo prinesla {tevilne novosti med digitalne osebne pomo~ni-ke oziroma PDAje. ^eprav ima Palm OS {e vedno {tiri petine ameri{kega in 60 odstotkov svetovnega trga dlan~nih in `epnih ra~unalnikov, se izdelovalci napravic z operacijskim sistemom PocketPC pripravljajo na ofenzivo. Microsoft je pred kratkim predstavil PocketPC 2002, ki bo vseboval izpopolnjene ve~predstavne zmo`nosti. Prvi `epniki s sistemom PocketPC 2002 naj bi bili Hewlett-Packardovi ra~unalniki iz dru`ine jornada 560 z Intelovim procesorjem Intel StrongARM SA-1110, z dejav-no-matri~nim zaslonom in s 16-bit-no barvno globino. Kot smo `e spoznali, so ro~niki PocketPC zmoglji-vej{i od dlan~nikov z re{itvijo Palm OS, saj izvajajo pomanj{ano razli~ico Micosoftovih oken. PocketPC 2002 bo zdaj mo~ uporabljati v navideznih zasebnih omre`jih (VPN), s ~imer bodo lastniki ro~nikov imeli dostop do podatkovnih zbirk v osrednjih poslovnih stre`nikih v podjetjih in ustanovah. Uporabni{ki vmesnik sistema PocketPC 2002 bo precej podoben vmesniku v prihajajo~em Windowsu XP za namizne ra~unalnike. Poleg tega bo sistem imel zmo`nosti za takoj{nje besedilno sporo~anje (instant messaging), izbolj{an bralnik e-knjig, novo razli~ico predvajalnika ve~predstavnih datotek in vsebin (Windows Media Player), temelji-tej{o protivirusno za{~ito in posodobljeno brez`i~no povezovanje z omre`ji. @al pa potrebuje novi sistem Pocket-PC {e zahtevnej{o strojno opremo kakor dosedanji, saj naj bi ro~niki morali imeti procesor ARM4 in bli-skovni pomnilnik za sprotno posodabljanje vdelanega sistemskega pro-gramja ter - najbolje - kar 64 me-gabajtov delovnega pomnilnika (RAM). S tem se bo cena dobrih `ep-nikov dvignila na raven 400 do 600 dolarjev v ZDA. To pomeni, da se za zdaj razlika v zmogljivostih med mi-crosoftovskimi in palmovskimi napravicami PDA {e poglablja, saj ve~ina dlan~nikov nima barvnega zaslona z razlo~ljivostjo 320 krat 320 svetlobnih pik ter zmo`nosti predvajanja glasbe MP3 in videoposnetkov. Prav zato je 16. velikega srpana oziroma avgusta letos dru`ba Palm napovedala, da bo kupila programsko hi{o Be, s pomo~jo katere naj bi se `e naslednjo pomlad v Palmu OS pojavile {tevilne ve~predstavne in komunikacijske novosti. Le tako bo lahko na-mre~ palmovski operacijski sistem {e naprej tekmoval s PocketPCjem. Vse ka`e, da so se »bogati« poslovni kupci in tehni{ko zahtevni posamezniki za~eli ~edalje bolj odlo~ati za PocketPC, ki jim na prenosnem za-slon~ku pri~ara znano podobo Oken z namiznega ra~unalnika. Hkrati postaja jasno, da ve~ino kupcev Pocket-PCjev ne zanimajo okle{~ene razli~ice ro~nikov s sivinskimi zasloni in majhnimi pomnilniki, saj bi radi imeli izdelke z vrhunskimi zmo`nost-mi, s ~imer se pove~uje tudi cena med povpre~nim palmovskim ra~u-nalnikom in ro~nikom PocketPC. Dlan~nike pa pesti tudi ~edalje slab{a razpoznavnost in preglednost model-skih dru`in dru`b Palm in Handspring. V kratkem naj bi tako v Evropo pri{el {e palm m125 za 249 dolarjev, ki ima bliskovno nadgradljiv ROM, kumunikacijski vmesnik USB in raz{iritveno re`o za dodatne strojne module. S tem pa bo krepko za-sen~il svoja brata m100 in m105. Iz Handspringa v trgovine `e potujeta modela visor neo z 8 megabajti RAMa za 199 dolarjev in visor pro s 16 MB pomnilnika za 299 dolarjev, ki naj bi okrepila ponudbo na sredini cenovnega obmo~ja, kjer postaja konkurenca `e skoraj nevzdr`na. PROGRAMJE Zadnji~ smo spoznali izvrstne spletne dveri Palm Gear (http://www.palm-gear.com) za uporabnike palmovskih dlan~nikov, v katerih najdemo tudi bogato zbirko preskusnih pro-gram~kov z opisi in ocenami. Za~ne-mo lahko prav z brez`i~nimi komunikacijami, ki so verjetno eno od prvih podro~ij, na katerega se bomo po nakupu palma podali. Dlan~na napravica je namre~ `e dovolj majhna, da jo lahko skupaj z mobilnim telefonskim aparatom prena{amo za pasom v torbici. Seveda moramo imeti mobilnik, ki ima daljinski infrarde~i (IR) vmesnik po standardu IrDA, s katerim se telefon brezvrvi~no sporazumeva z dlan~nikovim sprejemnikom in oddajnikom IR. Med najbolj uporabne komunikacijske programe sodijo upravljalnik kratkih besedilnih sporo~il (SMS) v sistemu GSM, e-po{tni program in pregledovalnik spletne vsebine. Najbolj priljubljen upravljalnik SMSjev je GSMtool (http://www.gsmtool.de), ki omo-go~a sprejemanje, ustvarjanje, arhiviranje in oddajanje besedilnih sporo~il ter vsebinsko usklajevanje telefonskega imenika v mobilniku s seznamom naslovov v palmu. Med najve~krat prenesene bralnike e-po{te sodi imenitni MultiMail PRO (http://www. actualsoft.com), ~eprav sam kot dolgoletni eudorovec raje uporabljam Qualcommov EIS (http://www.eu-dora.com/internetsuite), ki vsebuje tudi palmovski brskalnik za splet. Zaradi dokaj slabe podatkovne prepustnosti GSMja - najve~ 9,6 kb/s - pa je za spletno brskanje bolje uporabljati odjemalca za sistem AvantGO (http://avantgo.com), s katerim pre-na{amo k sebi vsebino `e pripravljenih »spletnih kanalov«, na katere smo se bili prej naro~ili. To je verjetno naj-hitrej{i na~in, da napolnimo dlan-~nik z najnovej{o vremensko napovedjo, borznimi podatki ali povzetki novic s CNNa, ABCja ali Dela. Kdor pa bi rad uporabljal mobilne storitve WAP s palmovskega zaslon~ka namesto z manj razlo~ljivega prikazovalnika mobilnika, pa ne bo mogel `iveti brez WAPmana (http://www.wap. com.sg). DAVID PAHOR TEIMIMET (http://www.tennet.org) TenneT je zasebna družba z omejeno zavezo, ki upravlja nizozemsko visokonapetostno omrežje za prenos električne energije po daljnovodih 380 Win 220 kV. Družba je odgovorna tudi za pravilno in stalno delovanje nizozemskih področnih omrežij in za njihovo tesno povezanost z vsee-vropskim visokonapetostnim omrežjem. Družba skrbi za ravnovesje med porabo in proizvodnjo elektrike na Nizozemskem, za izmenjavo elektrike z udeleženci evropskega elektroenergetskega trga ter za stalno posodabljanje in vzdrževanje omrežja. Med drugim načrtuje TenneT tudi povezavo z norveškim električnim omrežjem po vodnikih z enosmerno napetostjo ter preverja gospodarnost podobne povezave z Veliko Britanijo. TenneT je tudi nizozemski predstavnik v Evropski organizaciji za usklajevanje prenosa elektrike UCTE in Evropskega združenja prenosnih operaterjev ETSO, ki oblikuje skupni evropski trg električne energije. Združenje ETSO skrbi za pravočasno izmenjavo vseh informacij o dnevnem dogajanju v državnih elektroenergetskih omrežjih ter zagotavlja enovito evropsko tarifo za mednarodni prenos elektrike. Spletna stran družbe Tennet je med oblikovno enostavnejšimi izdelki z jasnim levim menijskim stolpcem na modri navpični pasi-ci in z zelenim naslovnim zglavjem. Žal obrazec za iskanje po polnem besedilu še ne deluje, vendar najdemo nekaj novic in obvestil s povezavami Newsflash in Information/Publications. VEtER ONLINE (http://www.vecer.com) Kljub nekaterim napovedim izpred petih let, da bo internet povozil številne tiskane revije in časnike, so papirne izdaje danes nadvse žive. Še več: s propadom pikakomov-skega modela navidezno uspešnih internetnih podjetij v ZDA so številne elektronske revije morale zapreti svoje dveri, saj je končno postalo jasno, da večina izdajateljev ne more več zagotavljati brezplačne spletne vsebine. Kljub temu se je v tujini ohranilo nekaj izjem, med katere sodijo tudi http://cnn.com, http://www.zdnet.com in http:llwww.wiredcomlnews. Pa vendar premoremo tudi pri nas nekaj imenitnih elektronskih izdaj časnikov, med katere sodi nedvomno spletni Večer iz Maribora. Njegove strani so neuokvirjene, vendar slikovno bogate. Že v začetnem zglavju imamo povezave s posebnimi rubrikami Avtomobilizem, Računalništvo, Tednik 7D, Mali oglasi in Vreme. Na voljo imamo številne članke iz trenutne izdaje časnika in iz številk zadnjega tedna. Iščemo lahko tudi po polnem besedilu člankov v arhivu, vendar moramo prej izpolniti vprašalnik za brezplačni dostop. Besedilo, ki nam je po Internetu na voljo, je presenetljivo obširno in vsebuje tudi slike. Za dejavnejše deskarje, ki radi tipkajo svoje mnenje, bodo vsekakor zanimive tudi Klepetalnica in Forumi, v katerih lahko z drugimi spletnimi obiskovalci do onemoglosti tekmujejo v retoriki. Gre za bogato in skrbno posodabljano novičarsko spletišče, ki bo marsikateremu spletniku in spletnici v službi krajšalo dolgočasne pisarniške urice. Kdor pa se niti v menzi ne more ločiti od svojega dlančnika, bo vanj med pitjem machiatta z nemirno roko vpisal http:llnadlani.vecer.com. 45 stoletje elektrike Elektri^ne naprave cilj napadov med vojno Ve~krat sem bil v dvomih, kako naj opi{em kak dogodek, da ne bi resni~en opis morda prizadel {e `ive~ega ude-le`enca ali njegovih svojcev. Pa vendarle tak{na in dru-ga~na zgodovinska dejstva dajejo dogodkom pravo, celotno podobo in mesto, ki jim pripada. Zgodovina brez napak bi bila podobna lepi, toda neresni~ni pravljici. Ve~ kot leto dni sem iskal vire, spomine in pri~evanja o bohinjski elektrarni, ki je bila menda med drugo svetovno vojno po`gana. Pogovarjal sem se s {e `ive~imi ljudmi, poletno dopustni{ko branje sem namenil knjigam, zbornikom in kronikam medvojnih ~asov ... Najve~ja vrednost je v pripovedovanjih spominov dogajanj iz prve roke, iz primarnega vira. Tako bohinjska elektro kronika ob arhivskih dokumentih prehaja v `iva pri~evanja in s tem dobiva novo razse`nost, ki je nisem pri~akoval, ko sem se za~el lotevati raziskovanja. Pa vendar je to dra`, ki me vedno bolj vle~e. p 46 red drugo svetovno vojno je imela ob~ina Bohinjska Srednja vas 475 prebivalcev, ob~ina Bohinjska Bistrica pa 296. Poleg kme~kih gospodarstev so bile v vseh ob~inah tudi ko~arije in zemlji{ki najemniki. Prebivalci so obdelovali plodno ravninsko zemljo, v hribovitem delu so se ukvarjali z `ivi-norejo in plan{arstvom, drugi so si za-slu`ek poiskali v industriji. Mnogi so se pre`ivljali tudi s sekanjem in prevozom lesa. Kmetje v hribovskih krajih so se v Bohinju {e posebno izrazito ukvarjali z `ivinorejo. Redili so predvsem govejo `ivino, manj drobnico. ^ez poletje so `ivino pasli po skupnih va{kih pa{nikih ter iz mleka izdelovali sir v sirarskih obratih in mlekarskih zadrugah, ustanovljenih `e v prej-{njem stoletju. V letih pred drugo svetovno vojno je bil `e precej razvit tujski promet. ELEKTRIČNA CENTRALA ZA PLANINSKI DOM NA KRANJU Slovensko planinsko društvo v Ljubljani je z vlogo z dne 4. julija 1936 zaprosilo za kolovdacijo planinskega doma na Kranju, občina Srednja vas v Bohinju. Prijavilo je tudi napravo električne centrale na pogon z nafto. Poslopje sestoji iz strojnice, prostora za električne akomulatorje ter iz delavnice, v kateri se hrani nafta. V strojnici je nameščen agregat, pogonski stroj ima 4 HP Napetost znaša 30-35 voltov. Vsa naprava ustreza zakonitim predpisom. Na podlagi ugotovitev pri komisijskem ogledu 3- avgusta 1936 in gradbenega zakona je krajevna banska uprava 14. avgusta 1936 Slovenskemu planinskemu društvu podelila naknadno gradbeno dovoljenje za zgradbo posebnega poslopja za električno centralo in uporabno dovoljenje s pridržkom. Med pomanjkljivostmi je tudi pogoj, da je treba nafto za električno centralo hraniti v ognjevarnem prostoru, ki mora biti ventiliran. ZAPISANO TUDI, KAR SE JE POTIHEM GOVORILO Poročila omenjajo samo nekatere dogodke, kaj pa je bilo vmes, pa ne poročajo, ker ni več živih akterjev dogodkov, avtentičnih pričevalcev. Čas se je odmaknil, nihče ni pisal dnevnika oziroma se noben ni ohranil. O elektrarni Savica nisem v nobeni zgodovinski knjigi zasledil nobenih opisov, kaj se je z njo dogajalo med drugo svetovno vojno. Tudi kustosi NOB v Gorenjskem muzeju v Kranju nimajo podatkov in dokazov. Pa vendar so se z njo dogajale pomembne stvari, ki so bile vzročna posledica strateških odločitev. O tem sta mi pripovedovala domačina, ki potrjujeta do zdaj zamolčano resnico, ki pa je Bohinjcem znana in jasna že ves čas. Sedaj bom zapisal tudi to, o čemer se je prva desetletja po dogodkih še po-tihem govorilo. POŽIG ELEKTRARNE SAVICA LETA 1843 Danes upokojeni elektrotehnik Joža Čop (letnik 1923) iz Bohinjskega Broda mi je pripovedoval, da je med drugo svetovno vojno hodil v srednjo tehnično šolo na fabriki na Jesenicah, kot se ji je takrat reklo. Nato je odšel v partizane in sodeloval v partizanskih tehnikah, ki so skrbele za manjše elektrarne. »Komanda je pripravljala nalogo za uničenje elektrarne Savice. Terenci, ki so se zavedali poznejših posledic, so se temu dolgo upirali. Delali so kratke stike na daljnovodu in jo začasno, vendar brez pretirane škode, onespo-sabljali. Kot bodočega elektrotehnika so me zaprosili za mnenje, kaj narediti z elektrarno. Uničiti jo — to je neumnost! sem rekel. Na drugi strani so se nagibali k vse večji in odločnejši zahtevi, da jo je treba ustaviti. Ugovarjal sem, češ da če bomo zmagali, jo bomo potrebovali. Elektrarna se vedno potrebuje. Dejal sem, da se lahko onesposobi tako, da se odstrani tuljavi od vzbujevalnika za dolo~en ~as,« mi je razlagal elektrotehnik Jo`a ^op. »Potem se je zgodil preobrat. Partizanski upor je bil prekinjen, Nemci so zasedli Ukanc in zavzeli bohinjsko osvobojeno ozemlje. Na Nomnju je bil spopad. Motnje s kratkimi stiki preko daljnovoda in dodatno odstranjevanje `ic niso ve~ zadostovali. Ugovori niso ve~ vzdr`ali. Rekli so, da ~e bomo potrebovali elektrarno, bomo naredili novo, ker je sedanja provizori~na. @e takrat so dejali, da po vojni ne bo elektrarna ve~ samo voja{ka, kot se je deklarirala stara Savica. Z oznako »vo-ja{ka« elektrarna je bila na vseh seznamih, tako seznamih Nemcev, kot zaveznikov v Trstu, in je bila ves ~as na udaru. Stalna gro`nja po uni~enju elektrarne je tako `e pozimi 1943 postala dejstvo. Pri{la je skupina minerjev s posebnimi nalogami, vzela tri ~lane Bohinjsko jeseni{kega odreda za za{~ito in zaporo in izvr{ila ukaz. O tem se ni dosti vedelo. Tisti ~as sem z in`. Pe~enkom sodeloval pri primorski elektrifikaciji v Cerknem in na sestankih spra{eval o Savici, pa nisem mogel dobiti oprejemljivega odgovora,« se {e `ivo spominja Jo`a ^op in nadaljuje: »Nemci so potrebe po elektriki re{ili s tem, da so leta 1944 postavili manj{i generator na Stareto-vi `agi. Popravili so po{kodbe na elektrarni Savica in od nekod pripeljali drug generator. Ko je bila elektrana za silo obnovljena, je rajonski monter Strgar kar po smrekah napeljal `ice. JERMEN ZA PARTIZANSKE [KORNJE »Med drugo svetovno vojno je leta 1943 narodnoosvobodilna vojska HE Savica po`gala. Izkoristili pa so jermen, ki je bil mo~no prepojen z oljem,« pravi Janko Ko{nik iz Bohinjskega Broda o medvojnih ~asih. »Jermen je bil dan v ~evljarsko delavnico, ki je bila v Novakih, in iz njega so izdelovali podplate za {kornje. Tu -di jaz sem imel ene tak{ne {kornje, s podplatom iz tega jermena.« POPRAVILO ELEKTRARNE LETA 1944 »Za ponovni zagon elektrarne Savica je bilo zaslu`nih nekaj bohinjskih zag-nancev, na ~elu s takratnim rajonskim monterjem Strgarjem, ki so preko Nov{aka dobili agregat in ga mimo Provizori~na transformatorska postaja v Bohinju – Sv. Duh pod Voglom. vseh Nemcev prepeljali v Bohinj. S tem, ko so elektrarno požgali, niso Nemcem naredili nobene škode. Ti so si svoj agregat postavili v Bistrici, Bohinj pa je bil v temi. Vendar, ko so elektrarno ponovno pognali, so Nemci to videli in jim z odlokom zagrozili, da če ne bodo napajali tudi Bohinjske Bistrice, bodo pa sami požgali elektrarno. In tako je v pomladnih mesecih leta 1944 dobil celotni Bohinj nazaj razsvetljavo,« pove Mirko Košnik (letnik 1924), po poklicu elektrikar, ki je bil mobiliziran v nemško vojsko leta 1943, od tam pa mu je uspelo pobegniti in oditi v NOV. RAZSIRELILI ELEKTRIČNO CENTRALO V RADOVNI Šestindvajsetega maja 1944 je 3- bataljon z eno četo napadel nemško po- sadko, ki je stra`ila elektri~no centralo v Srednji Radovni. Trije Nemci so v boju padli, {est pa so jih Gradni-kovci ujeli, potem pa so minerji razstrelili centralo, je zapisano v knjigi Jeseni{ko bohinjski odred. MIRKO KO[NIK RANJEN Enaindvajsetega septembra 1944 so minerji 2. bataljona v spremstvu 2. ~ete, ki ji je poveljeval Mirko Ko{nik, minirali `elezni{ki mosti~ek pri Le-pencah. Nem{ka zaseda je ob eksploziji udarila od zadaj po skupini okoli Ko{nika, ki je {la po eksploziji gledat u~inek, patrulja pa od spredaj. Ko{nik je bil ranjen v nogo in je ostal na polo`aju. Skril se je v grmovje in gledal Nemce, ki so preiskovali grmovje ter svetili z baterijami in raketami. Pod brado je `e imel pu{ko, da bi se ustrelil, ~e bi ga na{li. Pozneje, ko je nevarnost minila, je plezal po pobo~ju proti Jereki in ve~krat omedlel. Pri Cesarju ga je doma~i sin Jo`e nalo`il na voz in odpeljal v partizansko bolni{nico. Ob koncu vojne je postal komandant znova ustanovljenega 3. bataljona Jeseni{ko bohinjskega odreda. Pozneje je dobil ~in rezervnega majorja. PORU[EN DALJNOVOD, RAZSTRELJEN TRANSFORMATOR [estega oktobra 1944 je 2. ~eta 1. bataljona Jeseni{ko bohinjskega odreda ve~krat poru{ila daljnovod med elek-tri~no centralo v Spodnji Radovni in Jesenicami.Osemindvajsetega marca 1945 so {tirje minerci Jeseni{ko bohinjskega odreda vdrli na Bled in blizu hotela Troha razstrelili transformator, ki je oskrboval s tokom Grad in Zagorico. Zato so ostale tudi nem{ke postojanke v teh krajih brez razsvetljave. DRAGO PAPLER 47 fotoreporta`a v {estih slikah Elektro gorenjska v poletnem objektivu 2001 Poletna meseca ju 48 Poletna meseca julij in avgust sta zaznamovana kot dopustni{ka, ko je dan najdalj{i in najto-plej{i, sami pa si radi poi{~emo osve`itev v morju ali si oddahnemo v prijetni senci. Poletje 2001 je bil ~as, ko je [tajerce vznemirjal sede` ustanovljenega holdinga slovenskih elektrarn, delavce, ki pripadajo elektrogospodarski panogi, pa predvsem negativno nastrojeno javno mnenje, ki se pojavi kot posledica obrobnih razprav ... Dejstvo je, da smo opa`eni le takrat, ko kaj »mrkne«, ali pa se na nas spomnijo politiki ali novinarji, ko v ~asu »kislih kumaric« nimajo prave snovi za poletno pisanje. Ko ni ni~ novic, takrat se ve, da elektroenergetski sistem deluje brezhibno. Tako kot v vseh distribucijskih podjetjih, tako tudi v Elektro Gorenjski skoraj premalo opa`eno proizvajamo, upravljamo, dobavljamo in prodajamo elektri~no energijo, skrbimo za upravljanje in redno vzdr`evanje naprav. Nekoliko ve~ se sli{i o posebnem delu na o~eh strank pri vzdr`evanju distribucijskih naprav ter vodenju in izvajanju novogradenj. V prodaji elektri~ne energije skali ute~eno delo kak{na sitna stranka, ki ni pla~ala polo`nice in ni resno vzela opomina z opozorilom in je sledil neljubi odklop ... Najve~ odprtih vpra{anj je na novem komercialnen podro~ju trgovanja z elektri~no energijo za upravi~ene odjemalce. V duhu »informacijskega marketinga na dopustu« s poletno fotoreporta`o nisem v objektiv ujel teh dogodkov, pomembnih za dokumentarno kroniko podjetja, ampak na nekoliko druga~en na~in za slovo od poletja ujel njegov nevsakdanji utrip v sedmih slikah sedme sile ... Desetletnico raketiranja RTV oddajnika in transformatorske postaje na Krvavcu s strani jugoslovanske armade sem obudil v novinar-sko-raziskovalnem pogovoru z akterji intervencijskega popravila (2. julija 1991). Na sliki udele`enci akcije iz nadzorni{tva Cerklje na Gorenjskem: elektromonter Silvo Bergu{, upokojeni vodja nadzor-ni{tva Andrej Ropret, elektromon-ter Robert Fajon in sedanji vodja nadzorni{tva Boris Mu{i~. Za-slu`ni v osamosvojitveni vojni, ki so ob obletnici prejemali priznanja za zasluge, opisovali so jih v izdanih knjigah, na pri~evanja in prispevke elektrodistributerjev pa se ni nih~e niti spomnil niti jih omenil! [e danes so vidne po{kodbe v fasadi in `eleznih vratih transformatorske postaje na mejni plo{~adi Karavan{kega predora na Hru{ici pri Jesenicah, nastale v osamosvojitveni vojni leta 1991. Na sliki: Janez Vidic, nadzornik KN Jesenice, in Bernard Balanti~, upokojeni vodja obratovanja poslovne enote @irovnica. V zazidalnem kompleksu Zbiljski gaj v Medvodah Elektro Gorenjska gradi nizkonapetostno omre`je za 83 stanovanjskih objektov in dom starej{ih ob~anov. Elektrifikacija naselja Zbiljski gaj s {ivanim tipom razvoda pomeni prakti~no uresni~itev teore-ti~ne re{itve, ki sem jo podpisani v diplomski nalogi VS[E z naslovom »Primerjalna analiza dveh tipov nizkonapetostnih razdelilnih omre`ij« obdelal z dimenzioniranjem in upo{tevanjem vseh tehni~nih elementov, pogojev in predpisov ter z ekonomsko tehni~no analizo. Dobimo se na pla`i v San Simonu ... je odmevalo v radijskem etru in nas vabilo v kraj, ki so ga v narodno-zabavnih vi`ah opevali Primorski fantje in Otavio Brajko, z znano pop skladbico Faraoni in Slavko Ivan~i~, v melosu italijanskih kancon Miran Zadnik, v rock izvedbi najstarej{i rocker Milan Petrovi~, pa tudi mladi Maksim Vergan. Ne glede na glasbene prizvoke je bila Izola ponovno slovensko odkritje leto{nje sezone. Tja se je spla~alo zapeljati tudi za kak{en poletni konec tedna, ker se je res veliko dogajalo, da ne govorim o tradicionalnem Ribni{kem prazniku ... Receptor Andrej Kav~i~ je vzorno skrbel za oddajo in vzdr`evanje po~itni{kih zmogljivosti Elektro Gorenjske v Simonovem zalivu v Izoli, ki so bile dobro obiskane. 49 Poletni oddih smo ljubitelji planin izrabili za obiske vr{acev in planinskih postojank. Nisem mogel iz »svoje ko`e«, zato sem oskrbnike ko~ povpra{al tudi o na~inu oskrbe z elektri~no energijo. Lani je bil elektrificiran Ratitovec, ki so ga gradili v dveh fazah, planinci, ki oskrbujejo Pre{ernovo ko~o na Stolu, so se zgledovali po Kredarici in se odlo~ili za izkori{~anje vetrne energije, ko~a na Golici dobiva od lani elektriko iz son~nih kolektor-jev ... V povpre~nem son~nem dnevu deset son~nih kolektorjev z mo~jo 1000 W zagotavlja potrebe po elektriki za tri dni. Napeljava vodi od dvanajstih akomulatorjev, preko pretvornika 24/220 V, v bivalni prostor, kuhinjo, {est sob in na skupna le`i{~a. V rezervi je prvotni agregat na nafto, mo~i 2500 kVA, vendar letos zanj {e ni bil potreben zagon, ker je bilo son~no vreme. Na sliki: ko~a s son~nimi kolektorji na Golici (1.582 metrov n.v.). Sre~anja s spomini, bi lahko kot nostalgijo na ~udovite dopuste od leta 1962 do leta 1990 v Veli Luki na Kor~uli poimenoval sedmo fotografijo. Po~itni{ki dom Elektrogospodarstva Slovenije »Elektra O`balt« v Veli Luki zaradi ne-re{enih odnosov s Hrva{ko sameva `e deset let. Dolgoletni, vsem dobro poznani, oskrbnik Luka iz Vele Luke pozdravlja nekdanje elektrogospodarske dopustnike in roti lastnika Eldom, da doma v Veli Luki ne bi prodal. Pred desetimi leti posajene palme so `e krepko zrasle in delajo prijetno senco turistom iz bli`njega hotela Posejdon. BESEDILO IN FOTOGRAFIJE DRAGO PAPLER 50 na obisku pri Mihaelu Frasu in Projektant slika r Na IBE Ljubljana so za leto{nji jesenski umetni{ki vtis poskrbeli sredi septembra z odprtjem razstave olj in akvarelov njihovega delavca Mihaela Frasa. [tiriindvajset slik bo na ogled do konca novembra. Miki Fras ob svojih oljih. M ihaela Frasa-Mikija, ki na IBE dela kot projektant `e ve~ kot trideset let, je slikanje zamikalo `e v {olskih klopeh. Veselje do ~opi~a se je z leti stopnjevalo. K temu so zagotovo pripomogle {tevilne likovne kolonije in strokovna izpopolnjevanja pri slikarju Savu Sovretu. Udele`il se je vrste skupinskih razstav in imel pet samostojnih razstav v Ljubljani. V prostorih IBE je prvi~ razstavljal pred dese- timi leti. Tokrat predstavlja dela, ki so nastala v zadnjem letu. Miki dela v skupini za termoelektrarne. Najve~ je projektiral za vse {tiri na{e termoelektrarne. V ~asu, ko je pripravljal slike za tokratno razstavo, je {el h koncu projekt plinskih blokov v TE Brestanica. »Ko je bila glavnina dela oddana in je pritisk popustil, sem lahko za~el umetni{ko ustvarjati. Navadno vem, kaj bom slikal. Motive si do-lo~im, zbiram, fotografiram `e naprej. Ko dobim navdih in imam ~as, samo slikam. Za tokratno razstavo sem porabil tudi nekaj dopusta,« je povedal sogovornik, ki se z umet-ni{kim okusom sre~uje tudi pri svojem delu. Projekti fasad zgradb, prostorske razporeditve v objektih, barvne perspektive so le del njegovih slu`benih umetni{kih izzivov. Pravi, da zaradi vnaprej dolo~enih tehnologij to ni vedno enostavno. V za~etku slikarske poti, ko je bilo njegovo vedenje in znanje o tej veji umetnosti slab{e, so mu bili ~opi~, papir ali platno prilo`nost za rabo od-ve~ne energije. Pozneje, ko je {el skozi slikarske kolonije, se o slikarstvu pogovarjal z vrsto bolj ali manj znanih slikarjev ter prebral vrsto literature o slikanju, je vedno bolj postajalo del njega in izra`anje njegovega videnja stvari in motivov. ^eprav se je dolgo upiral klasiki slovenskega slikarstva: son~nicam in kozolcu, se jih je nazadnje lotil s svojimi o~mi. Ponosen je na vijoli~en sijaj svojih son~nic. Kljub petdesetim skupinskim in samostojnim razstavam, ki zagotovo pomenijo izpostavitev, {e vedno sprejema kritiko, posebno dragocena mu je strokovna, sprejme pa tudi lai~no, druga~no videnje, drug pogled. O tem, da bi se lotil ra~unalni{ke grafike, glede na to, da mu je ra~unalnik vsakdanje orodje, je sicer `e razmi{-ljal, vendar pa pravi, da se je ne zna lotiti. Je pa delal trodimenzionalne animacije za vse {tiri na{e termoelektrarne, ki so jih uporabili v svojih predstavitvenih filmih. Zelo `iva pa je v njem zamisel, da bi poslikal vse na{e termoenergetske objekte. Edini pomislek mu je, da bi `elela podjetja te slike odkupiti. Ne slika namre~ za znanega kupca, in ~im se ta pojavi, mu umetni{ki navdih pojenja. Za svoje akvarele in predvsem olja potrebuje ustrezen motiv, umetni{ki navdih, ~as in mir. MINKA SKUBIC 51 v spomin VLADO SLOKAN, 1922-2001 52 Konec avgusta nas je v 79. letu starosti zapustil Vlado Slokan, univ. dipl. ing. grad., projektant, gradbenik in dolgoletni direktor sektorja za grad-beni{tvo, arhitekturo in geodezijo v projektantsko-konzultantskem podjetju In`enirski Biro Elektroprojekt Ljubljana. Prve stike z gradbeno stroko je dobil `e v najzgodnej{ih letih, saj je imel njegov o~e pred drugo svetovno vojno gradbeno podjetje »Ivan Slokan, poobla{~eni graditelj«. Po kon~anem {olanju na I. dr`avni gimnaziji v Ljubljani leta 1940 se je vpisal na Tehni~no fakulteto v Ljubljani. [tu-dij je zaradi vojnih razmer leta 1943 prekinil in ga nadaljeval po vojni. Diplomiral je leta 1951. @e leta 1943 se je zaposlil v dru`inskem podjetju, kjer je opravljal delovodska in tehni~na dela. V za~etku leta 1951 je nastopil slu`bo pri Projektivnem zavodu LR Slovenije, od koder je bil `e avgusta isto leto po slu`beni dol`nosti prerazporejen na Hidroelektroprojekt. Temu podjetju, ki je glede na razvoj spreminjalo tudi svoje ime, in sicer najprej v Elektroprojekt, pozneje v In`enirski Biro Elektroprojekt ter kon~no v da-na{nji IBE, d.d., je ostal zvest vse do svoje upokojitve leta 1988. Svojo in`enirsko pot je za~el kot in`enir pripravnik in nato pre{el vse razvojne faze, od mladega uspe{nega in`enirja do samostojnega in priznanega projektanta, {efa in`enirja, kot so bili takratni nazivi. Leta 1971 je prevzel namestni{tvo {efa gradbenega oddelka in leta 1973 direktorovanje sektorja za gradbeni{tvo, arhitekturo in geodezijo. Svojo celotno poklicno pot je posvetil istemu podjetju in bil dolga desetletja eden njegovih stebrov. Vodil je projektiranje {tevilnih objektov s podro~ja energetike in industrije ali pa sodeloval pri njih. Naj omenim le to, da je bil med pionirji pri snovanju Termoelektrarne [o{-tanj, kjer je nastopal v funkciji OP in OVP za I., II. in I V. blok, pa tudi pri Ljubljanski toplarni, kjer je vodil I. in II. fazo projekta. Pozneje se je posvetil vodenju sektorja za gradbeni{tvo, arhitekturo in geodezijo, kar je zelo uspe{no opravljal v ~asu najve~je {iri-tve podjetja. To so bili ~asi velikih vlaganj v energetiko in industrijo, ki jih je Elektroprojekt s svojimi dejavnostmi, kadrovskim {irjenjem in prevzemanjem vedno zahtevnej{ih del intenzivno spremljal. Tudi po upokojitvi je ostal v stiku s stroko, in sicer na najbolj plemenit na~in - tako da je prena{al svoje bogate `ivljenjske in strokovne izku{nje na mlaj{e generacije. Smrt je prekinila njegovo prizadevno delo v In`enir-ski zbornici Slovenije, kjer je spremljal {tevilne mlaj{e kolege pri pridobitvi strokovnega izpita. Deloval je tudi na {tevilnih drugih podro~jih, od zvezne gospodarske zbornice Jugoslavije, zveze dru{tev gradbenih in`enirjev in tehnikov Slovenije, sveta za urbanizem Ljubljane do {ahovske zveze Slovenije. Z ekipo Ljubljanskega {ahovskega dru{tva je osvojil tudi naziv dr`avnega mo{tve-nega prvaka. Kot ~lovek, poln elana in `ivljenjske energije, ter kot odli~en organizator in direktor sektorja nam bo ostal v trajnem spominu in zapisan v zgodovini IBE . BRANKO ZADNIK DAMJAN JALEN 1973-2001 Tragi~na vest, da je v prometni nesre-~i 4. avgusta, nenadoma sredi aktivnega dela v 29. letu starosti umrl sodelavec Damjan Jalen, nas je globoko prizadela. Dan pred tem smo ga {e v polnem zanosu poletnih na~rtov in z mladostno energijo sre~evali na hodniku poslovne enote za dobavo elek-tri~ne energije Elektro Gorenjske, ko je kon~eval delo in se `e veselil prostega konca tedna. Po osnovni {oli se je odlo~il za poklic elektrikarja energetika. Iskrino {olo je kon~al leta 1991 in se `elel kot {ti-pendist zaposliti v Elektro Gorenjski. Ker v tistem ~asu ni bilo zaposlovanja novega kadra, je pripravni{ko dobo opravil v vzdr`evalni slu`bi podjetja @ivila Kranj. Bil je ~as, ko je bilo te`-ko najti zaposlitev, kot marljiv fant pa je znal poprijeti za vsako prilo`-nostno delo. Ukvarjal se je s krov-stvom, telekomunikacijami pri obrtnikih ter z lastnimi elektroin{talacija-mi. Dobil je redno zaposlitev v Savi Kranj, kot rezalec jeklenega korda pri avtopnevmatikah in kot marljiv in dovzeten je hitro napredoval do vodje linije. Iskal je svoji izobrazbi primerno delovno mesto, saj ga je ta poklic veselil. Prvega junija 1996 je pri-{el v podjetje Elektro Gorenjsko in bil razporejen na delovno mesto elektromonterja v krajevno nadzor-ni{tvo Kranj. Okusil je tegobe terenskega dela v te`kih zimskih razmerah, ob po{kodbah elektri~nih naprav zaradi snega in `ledu. Po preteku zaposlitve za dolo~en ~as je pre{el v takratno slu`bo za prevzem in prodajo elektri~ne energije poslovne enote Kranj na delovno mesto monterja v prodaji elektri~ne energije in se ukvarjal z od~itvanjem elektri~nih {tev-cev in ob~asnimi odklopi odjemnih mest. Z reorganizacijo slu`be in nastankom sektorja komercialne energetike novembra 1998, dana{nje PE za dobavo elektri~ne energije, je dobil, »sebi na ko`o pisano delovno mesto« izterjevalca. S svojim pristopom in pojavo je bil uspe{en pri delu in priljubljen med sodelavci. Obvladoval je na~in, kako dose~i cilj tudi pri nehvale`ni izterjavi nepla~il, v~a-sih tudi neprijetnih strank. S smislom za komunikacijo s strankami je dosegal `elene rezultate. Vedno je bil pripravljen prisko~iti na pomo~, opraviti dodatno delo. Po naravi je bil pokon~en fant, velik in krepak. V svoji notranjosti in po srcu pa ne`en in dober. Iz njega je sevala mladostna energija, z obraza se je {iril veder nasmeh, redko oto`en. Po naravi je bil optimist, verjel je v `ivljenje. Bil je zgovoren, pozoren in dru`aben sodelavec. S svojo ~love{ko neposrednostjo in odkritostjo je odkrival svoje pristne, po{tene in mladostne hre-pene~e na~rte, ki `enejo vsakega mladega ~loveka, da se umiri in si ustvari svojo dru`ino. Rad je odkrival nove kraje, spoznaval zanimivosti, se sre~eval z ljudmi. Zahajal v naravo ali pa potoval z »vra`jim« motornim strojem. Iskal je sre~o in ko je mislil, da jo je na{el, se je njegovo `ivljenje v trenutku sobotnega opoldneva kruto in za vedno kon~alo. Ni dolgo tega -na pragu poletja, ko je s fotoaparatom ujel na{e skupne trenutke na izletu in dru`abnem sre~anju. Ko bi lahko ta trenutek priklicali nazaj v `ivljenjski utrip? @al je to nemogo~e, usoda je bila mo~nej{a in prepre~ila njegovo `ivljenjsko pot ... DRAGO PAPLER FRANC CURK, 1922-2001 Z in`enirjem Francem Curkom sem se prvi~ sre~al, ko sem sredi sedemdesetih let pripravljal diplomsko nalogo. Po naklju~ju sem pri{el v oddelek za delovanje elektroenergetskih sistemov Elektroin{tituta Milan Vidmar, ki ga je na svoj zna~ilen na~in nadvse us-pe{no vodil in`. Curk. Osebnostno sicer dokaj zaprt je bil za strokovno in drugo pomo~ sodelavcem vedno na razpolago. Tako mi je precej olaj{al za~etne korake na Elektroin{titutu. Njemu prvi strokovni koraki, ki jih je prav tako za~el na takratnem In{titutu za elektri{ko gospodarstvo SAZU, zagotovo niso bili podobno olaj{ani. Kot diplomant Tehni{ke visoke {ole v Ljubljani in z aktivnim znanjem francoskega in nem{kega jezika je namre~ in{titutski prag prestopil {e s pe~atom nekdanjega »{vabskega soldata« (v nem{ko vojsko je bil mobiliziran kmalu po opravljeni maturi v Mariboru). Slednje mu je povzro~ilo nemalo te`av `e pri priznavanju dotedanje izobrazbe in pri {tudiju. Vojni ~as in povojne te`ave so tako 8. novembra 1922 rojenemu in`. Curku prinesle visoko{olsko diplomo {ele v 32. letu njegovega `ivljenja. Prvo pla~o asistenta v 14. pla~ilnem razredu v vi{ini 8.300 dinarjev je na In{titutu prejel za opravljeno delo maja 1954. In`. Curk je s svojim delom zapustil zelo globoke sledi v slovenski elek-trotehni~ni stroki. Znanje tujih jezikov mu je odprlo pot do {irokega obsega tuje strokovne literature, na Elektroin{titutu pa je pridobil iz-ku{nje {e s pionirskim delom na omre`nem analizatorju. Analizator je takrat pomenil edino modelno orodje za omre`ne analize, ki ga danes nadome{~ajo zelo {iroko uporabljani razli~ni ra~unalni{ki simu-lacijski programi. Zanimivo je, da se je razvoj novih ra~unalni{kih orodij za omre`ne analize na Elek-troin{tutu za~el prav na oddelku, ki ga je vodil in`. Curk. V tem se ka`e veli~ina in`enirja, ki se kljub ogromni koli~ini vlo`enega dela v omre`ni analizator ni oklepal takrat pre`ivelih orodij in metod. Rezultati njegovega dela so vtkani v slovenskem elektroenergetskem sistemu. Svojim kolegom je, kot strokovnjak na podro~jih vplivov elektroenergetskih naprav na okolje, ozemljevanja sistemov in naprav, kratkosti~nih analiz in obratovanja elektroenergetskih omre`ij, zapustil bogato dedi{~ino. Na svetovnem spletu kro`ijo misli Dalaj Lame za novo tiso~letje, od katerih ena pravi, da se s posredovanjem svojega znanja drugim dose`e nesmrtnost. In`. Curk je tako deloval `e v minulem stoletju, saj so se od njega u~ile {tevilne generacije {tuden-tov in sodelavcev na Elektroin{titutu, kjer je aktivno deloval prav do konca svojega `ivljenja. S svojo siste-mati~nostjo je iz jasne fizikalne predstave znal iz-lu{~iti bistvo problema, kar je vodilo do u~inkovitih in hitrih re{itev. Predvsem pa si je bil vedno pripravljen vzeti ~as za nas sodelavce, ki smo k njemu prihajali po strokovne nasvete. Obi~ajno je zastavljeno problematiko takoj kratko in jasno razlo`il, ali pa je v hipu iz svojega skrbno urejenega arhiva potegnil primerno knjigo, standard, predpis, kjer se je na{la ustrezna re{itev problema. Ob njegovem »mehkem vodenju« oddelka smo sodelavci njegovo mimogrede izre~eno vpra{anje o dokon~anju neke zadane naloge razumeli kot alarm najvi{je stopnje. Takoj smo se temeljito vzeli v roke in po najbolj{ih mo~eh izpolnili zadane naloge. Za svoj prispevek elektroenergetiki je dobil {tevilna priznanja, med drugim plaketo Nikole Tesle in Vid-marjevo plaketo, leta 2001 {e priznanje SLOKO-CIGRE. S svojim zna~ilnim delovanjem v ozadju, saj znanja prakti~no nikoli ni podajal na velikih javnih nastopih, je vsa ta priznanja po svoje komentiral. Znal je re~i, da ne ve, ~emu mu jih podeljujejo, saj bi bilo veliko bolje, ~e bi jih podelili mlaj{im in ambicioznim strokovnjakom ter jim tako pomagali pri graditvi kariere. Nazadnje sem z in`. Curkom strokovno sodeloval lani poleti pri izdelavi naloge v zvezi z analizo razmer v TE-TOL po predvideni ozemljitvi 110-kV zvezdi{~a transformatorja. Dobro se spominjam pogovora z njim v njegovi delovni sobi. Na delovni mizi so ~akali pripravljeni vedno skrbno o{iljeni navadni svin~niki. [e pred dogovorjenim rokom sem potem od njega prejel prav s temi svin~niki ~itljivo napisano jedrnato besedilo z vsemi tabelami izra~una. Mar ni, v nasprotju s pogostim zavidanjem velike hi{e ali avtomobila, ob~udovanja in zavidanja vredna tak{na polna delovna kondicija, v tej starosti in vse do konca `ivljenja? In`. Curk ni bil zgolj velik in`enir, saj je, navkljub verjetno mnogim lastnim te`avam, predvsem vedno bil ^lovek s simbolnim pomenom velike za~etnice. DR. PAVEL OMAHEN 53 najprej je zdravje zgKaOg PaE^E Neprijeten ob~utek, ko pe~e zgaga, pozna skoraj vsakdo. V tem primeru po navadi pose`emo po zdravilih iz do-ma~e lekarne, toda tak{no zdravljenje je primerno le, ~e se tovrstne te`ave pojavijo dokaj redko. Tisti, ki pa za~utijo peko~o bole~ino v trebuhu pogosto in jim samoz-dravljenje ne pomaga, morajo po pomo~ k zdravniku, ki bo ugotovil vzroke te`av. Z 54 gaga je tipičen in zelo neprijeten znak tako imenovanega gastroezofagalnega refleksa. Pekoče bolečine se začnejo, ko zapiralni sistem med želodcem in požiralnikom ne deluje dobro, zato se želodčna kislina vrača v požiralnik. Najpogostejši vzrok težav z zgago je ohlapnost mišice zapiralke, redkeje pa se pojavijo zaradi povišanega pritiska v trebušni votlini, ki je, denimo, običajen pri nosečnicah. Kot že rečeno, so pekoče bolečine v trebušni votlini in požiralniku znane večini ljudem, zato se po navadi pozdravimo kar sami z zdravili, ki jih lahko kupimo v lekarni. KAKO UBLJUITI BOLEČINE? Zelo učinkovito zdravilo, ko peče zgaga, so tako imenovani antacidi, ki imajo sposobnost, da nevtralizirajo in vežejo želodčno kislino ter tako običajno hitro ublažijo želodčne težave. Najučinkovitejše učinkovine so po navadi aluminijev magnezijev silikat, aluminijev natrijev karbonat in hidrotalcit. Slaba stran antacidov pa je, da je njihovo delovanje kratkotrajno, zato jih moramo — če seveda bolečine prej ne ponehajo — jemati večkrat na dan, običajno od ene do treh ur po jedi ali pred spanjem. Ta sredstva nimajo hujših stranskih učinkov, zato jih lahko jemljejo tudi otroci in nosečnice, težave se lahko pojavijo le, če jih vzamemo skupaj z o `e govorimo o zdravljenju z zdravili, naj opozorimo, kako jih je treba jemati. To je {e posebej pomembno pri zdravilih za `elod~ne te`ave, ki jih je treba v nasprotju z ve~ino drugih vzeti na prazen `elodec, kar pomeni eno uro pred jedjo ali dve do tri ure po obroku. Pri tem je treba opozoriti, da hrana niso le trdne sestavine jedi, ampak sem {tejejo v tem primeru tudi sladki kalori~ni napitki, kot so sadni sokovi, kava, pravi ~aj, alkoholne pija~e, mineralna voda, kokakola in mleko. Zlasti slednje je pri te`avah z zgago zelo nepri-poro~ljivo, saj spodbuja iz-lo~anje `elod~ne kisline. drugimi zdravili, saj vplivajo na njihovo resorpcijo. V tem primeru se je treba pred zau`itjem teh laj{alnih sredstev posvetovati z zdravnikom. Znano zdravilo pri zdravljenju zgage je tudi ranitidin ali ranital, ki zavira izlo~anje `elod~ne kisline in deluje dlje ~asa kot antacidi – pribli`no 12 ur. Prav zato je primernej{i, ko se bo-le~ine pojavijo zve~er, saj deluje vso no~ in omogo~a miren spanec. Poleg omenjenih sredstev obstaja {e cela vrsta drugih zdravil, ki laj{ajo `elod~ne te`ave, med drugim tudi zgago. Vseeno pa ka`e opozoriti, da je treba v primeru, ~e bole~ine ne ponehajo po dveh tednih, poiskati zdravni{ko pomo~, saj se lahko za navidez manj{imi zdravstvenimi te`a-vami skrivajo tudi te`ja obolenja. PAZITI JE TREBA NA PREHRANO Kot ve~ino drugih zdravstvenih neprijetnosti, se da tudi te`ave z zgago prepre~iti. ^e se peko~e bole~ine pogosto pojavijo pono~i, jih lahko omilimo oziroma prepre~imo z vi{jim vzglavjem, sicer pa se je priporo~ljivo izogibati dvigovanju te`kih bremen in tesnim obla~ilom. Tudi prevelika telesna te`a je lahko eden izmed ote`evalnih okoli{~in pri tovrstnih zdravstvenih te`avah. Vsekakor pa je najbolj pomembna prehrana. Za ljudi, ki pogosto trpijo za zgago, je bolje, da pojedo ve~ manj{ih obrokov, kot pa velike. Priporo~ljivo je, da si privo{~ijo pet obrokov v enem dnevu in se odre~ejo pozni ve~erji. Med zadnjim prigrizkom in no~nim po~it-kom naj mineta vsaj dve uri. Neprijetno peko~o bole~ino po navadi najla`je premagamo z zdravili, ki jih dobimo v lekarnah, saj u~inkujejo dokaj hitro. Sicer pa tudi tukaj velja, da je bolje prepre~evati kot zdraviti. Pri tem so kot pri ve~ini `elod~nih te`av najpomembnej{e pravilne prehranjevalne navade. SIMONA BANDUR Povzeto po http://www.lekarna-lj.si/okvir.htm planinarjenje V SVETU ROKAVOV Nekateri predeli na{ih gora, ki so bili do nedavnega rezervirani le za alpiniste, postajajo v zadnjih letih vse bolj atraktivni tudi za tiste, ki to niso. Rokavi sodijo v to skupino vrhov. Pristopi nanje veljajo za zelo zahtevne, ne glede na to pa se obisk iz leta v leto ve~a. R okavi so trije. Visoki (2.646 m) je del grebena Oltar–[krlatica, ki povezuje Martuljkovo skupino s skupino [kr-latice. Ta greben je eden najbolj na-zob~anih v Julijcih, ki pa je v domeni alpinistov. Srednji (2.589 m) in Spodnji (2.500 m) Rokav sta vrhova stranskega grebena, ki poteka z Visokega proti jugu v smeri doline Vrat. Visoki Rokav kraljuje nad tremi idi-li~nimi visokogorskimi krnicami, na zahodu Veliko Dnino, na vzhodu Na Jezerih in na jugozahodu V kotlu. Slednja lo~uje [krlatico in Rokave. ^eprav sodijo Rokavi v skupino [kr-latice, imajo mnogo zna~ilnosti mar-tulj{kih gora, za katere velja, da na vse strani prepadajo z globokimi stenami, ki se kon~ajo {ele v ni`jih krnicah, da ostre grebene in nazob~ane stolpe prekinjajo globoke {krbine, ta svet pa je znan tudi po mno`ici zanimivih skalnih skulptur in `al tudi po izredni kru{ljivosti. Najgloblja {krbi-na je Rokavska (vi{ina pribli`no 2.450 m) med Visokim in Srednjim Rokavom, ki se proti krnici Na Jezerih spu{~a s strmim sne`nim ozebni-kom. Kaj nam pi{ejo o Rokavih poznavalci? Stanko Klinar v svoji izvrstni knjigi Sto slovenskih vrhov: »Rokavi so sinonim za poezijo v kamnu. To ni samo najvi{ji brezpotni svet v Julijskih Alpah, sistem prepadnih grebenov in grap, ozalj{an z roglji in stolpi, z izjemno ostro, nasr{eno in kru{ljivo skalo, marve~ je to kraljestvo neek-stremnih u`ivalskih plezalcev, od markacij in vsakr{nih poti docela neomade`evano sveti{~e, v katerem se vsak, kdor je vanj pripu{~en, po~uti kot izbranec, kot nagrajenec bogov.« Avtorja plezalnega vodnika Slovenske stene Tine Miheli~ in Rudi Zaman pa pi{eta: »Ne domi{ljaj si, da pozna{ Julijce, ~e {e nisi bil na Rokavu!« Rokavi sodijo med presti`ne in najte`je dostopne vrhove Julijskih Alp. Glede na visoke vi{ine (Visoki Rokav je ~e-trta, Srednji pa deseta najvi{ja slovenska gora) in nizko izhodi{~e moramo biti za vzpon dobro telesno pripravljeni. Zaradi ugodnej{ega poteka ture je priporo~ljivo spanje v enem od bivakov. Na voljo imamo dva: Bivak II Na Jezerih in Bivak IV Na Ru{evju. Prvega dose`emo s Poldovega rovta v dolini Vrata po neozna~eni poti skozi grapo tako imenovanega Rde~ega potoka, drugega pa po markirani poti za [krlatico prav tako iz Vrat. Obi-~ajno se na Visoki in Srednji Rokav vzpnemo skozi sne`ni ozebnik iz krnice Na Jezerih (opisano v Severnih pristopih na Julijske Alpe - Tine Mi-heli~, Sidarta). Na Spodnji Rokav se po navadi odpravimo iz Kotla, ki ga dokaj enostavno dose`emo s poti proti [krlatici. Iz te strani pa se lahko vzpnemo tudi na druga dva Rokava (opisano v Manj znanih poteh, Sidar-ta). Natan~nej{ih opisov ne bomo navajali, saj si jih lahko preberemo oziroma skopiramo iz navedenih vodnikov. Navajamo pa nekaj tehni~-nih podatkov: vzpon na Visoki Rokav velja za plezalni vzpon III. (naj-te`je mesto)/I.-II. (te`avnost cele smeri) te`avnostne stopnje (vi{ina stene je 250 m), na Srednji in Spodnji pa I.-II. (200 m). Kaj pomenijo te {tevilke, bomo morda zapisali kdaj naslednji~. Kot smo `e napisali, je skala ostra in kru{ljiva, izpostavljenost pa na ve~ mestih precej{nja. Vzpon skozi strmi ozebnik (tudi 400 naklona) je najprimernej{i v zgodnjem poletju, obvezna oprema sta cepin in dereze, potrebujemo tudi plezalno opremo (pas, ~elada, idr.), saj je varovanje priporo~ljivo. Orientacija, posebno v vr{nem delu Visokega Rokava, je zelo zahtevna. Vr{ni vzpon je nevaren zaradi strele. Tura je primerna za izku{ene gornike, {e najbolj varno pa je spremstvo vodnika – alpinista. Rokavi so plezalna poslastica Julijskih Alp in bodo v zakladnico na{ih gorskih poti dodali izjemen cilj. Ker pa so ture na opisane vrhove te`avne, so alpinisti~na znanja potrebna. [ele takrat nam bodo Rokavi dali tisto, kar od njih tudi pri~akujemo. 55 VLADIMIR HABJAN kri`anka {ale ^ > ' t 7 j =¦ 1 ¦*> * V * ^Sffc- mtM ir^ P ™ j 1 STK "7" 7 3 HI J SllSE^ *C*EC jCSTAI SAtfHJ IWEDINA OlJAMl 5'ahJ RJtJIUhl UtfRE. KBDQ 351EH ^ENDE EL FHFIfGIJt ... S..EKO-HM5T DMJFJ UjHU.I 7 >tEV3 I 0.-WH» , «E5'C-ilRtfT. M UVrt. POJElEmjE "IME v s*vn KIH hipu, Dfl -F Mini Mi HESTS V HOiyhJ 1 1 ! i HPMT.i. OflLIU IM-IHJk JU.CS JUGRlSiA PFfflA - ¦ KHF'JtF- i JIM. KldflK IW0DT1 -- MMElL llhDfc YOJ- ill I,™. »MILKE cvsrwi POnr >f!HLHX j ADM iTli .. 1 i i MCE "JHC-MlIC ' SLJtvišr"1 HJ,HTli]fM : ln"wj; EOrtC L*ht ' D^MJUUi ; ItBAJ Qfl 5MM —. . ovlIK MLAJU WHWI | L.. BWJjSCr. UKHIh ! P3s.;fjfca MfifMJA KKA: PEI KfrJUIJJ 1 'JiHEC i humha i 1 RDEČ poijski PLFUI Sl.KAKT-AVlfJfl M3J *:J5KA CfllAYA. heuum 51 *H ¦ BBON lttFMJf [item; KVU- ! VI105T : \i J1F HA-ejslkoy mm. dfl SlflPIU ... mm um SIjvC AfiEH JAP. *iz, ftMJt Alf. St-AD. UIBAto ¦BGCtlE ISIIH 041 «or cum ¦ - W3IA. ZACH3A : Dd?l4 SWEH. ZHti hjaui .....—' TtSKCVHA A3HCIU IIIflZEH. ELKAR IjCilf i WnJE" »Elm BLiSK .rJU»JI ¦ fJBJU OfcttClHA 56 PMftlCA KflFJ E5 HIS 1*1 1 DiLO, Mo`: »A si za enega ta hitrega?« @ena: »A lahko sploh izbiram?« Zakaj gre samo deset odstotkov vseh `ensk v raj? ^e bi jih {lo ve~, to ne bi bil ve~ raj, ampak pekel. Se hvalita Nemec in Italijan. Pa pravi Nemec: »Mi smo kar se tehnike ti~e najbolj{i na svetu. ^e ne verjame{, mi daj plo~evinasto {katlo in kot bi mignil ti bom iz nje naredil ladjo.« » To ni ni~,« pravi Italijan. »Ti meni posodi tvojo sestro, pa ti bom jaz iz nje naredil celo posadko.« Mo` in `ena se sprehajata po znameniti pari{ki ulici, kjer se kar tare draguljarn. »Dragi, a bi `elel, da bi ti bila zvesta kot pes?« »Seveda draga, kako lahko sploh kaj takega vpra{a{.« »Potem pa mi kupi ogrlico.« Sodnik vpra{a obto`enca: »Ali ste poro~eni?« »Nisem in tudi nikoli ne bom.« »Res {koda, tako pameten ~lovek, pa krade.« NAJVEČ SREČE IMELI NA PTUJU Pravilna rešitev poletne nagradne križanke je : DV, OST, NA^RTOVALEC, PERPETUM MOBILE, UNIONIST, ETILEN, SCALA, TAINE, AKT, TISK, NV, CIK, TI, JP, EOLIT, BORG, EALING, IKE, ASIR, TLAKAR, NAVRTINA, UMOTVOR, IHRAM, ALBUM, VARL, PUNT, SIJAJ SIJAJ SON^ECE, GA, LAK, IRTI[, IRA, TOMBA Glavna nagrada v višini petnajst tisoč tolarjev gre tokrat k Mariji Peklar na Ptuj, deset tisoč tolarjev bo prejel Tone Slapnik iz Kamnika, osem tisoč pa Marija Rus iz Golnika. Anka Garlatti iz Nove Gorice in Janez Tomc iz Domžal pa prejmeta Elesovi tolažilni nagradi. Vsem izžrebancem iskreno čestitamo, vsem drugim pa želimo več sreče prihodnjič. 4