gospodarske, obertniške narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr., za četert leta 90 kr pošilj po pošti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol 10 kr za 1 fl kr đn Ljubljani v sredo 29. junija 1859. Ozdravljati vrančni prisad. čerm ali metljaje. !izati Pri™jene> 8eJim zv,eće;;'8te5a ^é kadar se ta me- ° ...... . sana PUaca napravlja, soli daje, kar se le zato stori, da V poslednji seji kmetijskega zbora v Ravicz-u na Pruskem je bilo gospodarjem na znanje dano od gospoda ^ V # Lehman-a v Ničeji priporocano zdravilo zoper vrančni prisad, čerm ali metljaje, kakor jim na Notranjsken» sploh pravijo, in ki konje, govejo živino in ovce radi napadajo. 1. Pri goveji živini. Berž ko se je zapazilo, da je v kaki cedi le eno živinče za vrančnim prisadom zbolelo, se more po vseh ustah reči, da je omenjena bolezen več ali manj med celo čedo zatrošena. Da se ta bolezen odverne, se mora: gnoj nagloma iz hleva izkidati. sana pijaca napravlja, soli daje, kar se le zato stor ovce drugi dan vodo z žveplokislino in solitarjem zmesano zavolj tega dovelj delà prihrani, ker okisane vode v gobec vlivati. Dokler same pijó in to ze jim ni treba preveč pa niso ovce popoln zdi se nimajo na pašo goniti kdor ima priliko, naj jih veckrat koplje, ker pogostno ko panje ovcam k zdravju veliko veliko pripomore. Iz „Landw. Anz.í; Gospodarske skušnje. b) vsakemu živinčetu na persih z a vie či; zavleka naj (Debele šparge lj ne zředit i): Angležki vertnarji priporočujejo, da se imajo špargeljnove steblica od konca se pustí 14 dní; mesca listopada (novembra) požeti, in potem, ko so vsakemu živinčetu naj se daje skozi 6 do 8 dní, in ene dní ležale, jih sožgati in njih pepél po špargelj- novih greda h po tresti. Po tem pepélu se na vsaki 20 sicer vsaki dan po trikrat mlacne pijace s pšeničními otrobi oblojene, in vsakikrat po bokalu piti v kteri se ima 1 lot solitarja in pa 2 lota čevljev dolgi in 6 čevljev široki gredi en voz frišnega s ««t., » ou ..,,« x .v,, ... ~ — tičjekom pomešanega gnoja potroši in zagrebe. Spomladi grenke soli raztopiti, tedaj po 3 bokale pšeničnih zçodaj se greda prekoplje in nekoliko s s olj o potrese. Sol dati otrobov, 3 lote solitarja in pa 6 lotov pridjati grenke soli ? zatare plevel in travo, in pospeši špargelj, da hitreje raste in se spešneje debeli. i dobro rejenim živinčetom naj se puša in vsakemu vzame, ko se mu pnšča, po velikosti in mocnosti po 4 do 6 funtov kervi 7 vsakemu živinčetu se dajč zjutraj na tešče, to je, preden se mu klaje prinese, vsaki drugi dan skoz 8 dní 1 lot klorovega apna (Chlorkalk), ki se raz- Gospodarska novica (Slamnati strelovodi). Blizo Tarbes-a na Fran cozkcm 6i je 18 sosesk strelovode iz sl Mnoge skušnje poterjujejo, da ima strela napravilo tako moč da topi v 3 maseljcih merzle vode. Ce letni čas pripusti in kdor ima priliko, mora vsaki dan živino zjutrej in na večer kopati, in če ne de-žuje, naj jo pusti od jutra do večera pod košatimi drevesi v senci. HIev naj se nastilja s peskom namesti slame, da nima živina prilike po slami segati, ako je lačna ; razun tega je pešek v hlevu hlađen nastel, kar je za unete bolezni pri živini gotovo verlo zdravilo. Med vsem tem se mora tudi hlev vsaki dan zjutrej in zvečer s klorom po-kaditi in vseskoz, kar je le najbolj moč, gnoj in scavnico spod živine spravljati. v Kavno tako se mora živina najmanj po dvakrat na dan z mer zlo vodo napajati. 2. Pri ko nj ih. Bolni konj se, kar klajo, puščanje in zavleko zadeva, ravno tako glešta in opravlja, kakor goveja , le samo klorovega apna se mu ne daje; namesti klora se prideva merzli vodi toliko žveplene kisline (hudičevega olja), da je precej kisla. y Ker pa živinče po ti primeši vode rado ne pije je iz začetka menj jemlje, dokler se je živina bolj ne pri-vadi. Potem pa, ko je gospodar pri živinčetu prikazek bolezni zapazil, ga mora vsake pol ure z merzlo vodo klištirati. enega moči vola ubije, in da ena sama slamnata bilka pa toliko v sebi ima, da strelo odverne. Letni zbor i krnetijske družbe v Ljubljani (Konec.) V Na Švábskem so leta 1857 napravili družbo za po-vzdigo konjske reje. Kdor želí v to družbo stopiti in njeni deležnik biti, plača vsako leto 3 gold. S tem dnarjem sosebno in še z nekterimi drugimi dohodki kupuje družtvo vsako leto lepe kobile za pleme in po srečkanji ( lo-zanji) se delé med deležnike; kdor kobilo dobi, mora perve dve žebeti prepustiti družtvu; potem je kobila popolnoma To so poglavitne po- in tudi vse druge žebeta. njegova stave tega družtva; pa še več druzega je, kar družbine živina postave prepisujejo celó natanko. Osnovo tega družtva se je poslalo visoko ministerstvo notranjih oprav slavnému našemu deželnemu poglavarstvu, in to jo je izročilo kmetijski družbi, naj ona pové, kaj misli o tej družbi, in ali bi se dalo kaj takega tudi pri nas s pridom vpeljati? Glavni odbor, kteri v vseh važnih zadevah poddružnice za njih svèt popraša, jih je vprašal tudi zavoljo tega družtva; tudi še do nekterih drugih zvedenih mož in sosebno do ritmojstra 3. Pri ovcah. Tudi bolni ovci se mora na persih pri žebcarjih v Selu gosp. Ohmig-a, kteri našo deželo dobro zavléci in na vratu puščati, pa ne poln maseljc kervi vzeti. pozná, se je družba obernila, da bi zvedila, kaj on misli. Zjutrej na tešče, opoldan in zvečer se dá popiti vsaki ovci Gospod dr. B le i we i s je razložil zboru vse to in mu 1 dober maseljc te-le mešance, ki se napravi iz 9 bokalov razodel, kar je družba pozvedila od poddružnic svojih in še lota žveplene kisline in 4 lotov solitarja. Ta pijaca druzih gori omenjenih zvedencov. Da bi bila taka družba Tode, 1 se dan za dnevom posebej napravlja. Ce so ovce sol dezeli zlo kor ist na, o tem ni dvombe; al koristna more 00 le tadaj biti, ako bi stela kak tavžent družbenikov, ker le vora v komentaru preroka Ezehiela, v kterem piše: tadaj bi se moglo nakupiti vec kobil in po dezeli razdeliti. Kakor skušnje učé, naša dežela ne šteje veliko takih brum m linguae m gent ded mož Sedaj se vprašuje, kakošin je bil jezik njegovega roda kteri za občni prid radi kaj darujejo, z množico kakih Slovanské sporoeila od nekdaj pripovedujejo da 100 ali 200, nam pa ni nić pomaganega, ker bi komaj eno ali dve kobili leto in dan na deželo dali to pa je malo venski, g o 1 i c e. Sv To Jeronim imai za početnik poročilo so čislali celó v Rimu tako vec ko bela vrana. Razun tega bi se jih tudi nad tem papež I X. sam se na-nje opiral pisaje s 1 o gla da je mnogo spodtikovalo, da bi mógli dvoje pervih žebet družtvu darovati itd. — Dr. Bleiweis je dalje dokazal, da tudi tust d nos detulit tradit n t P Drugi terdijo, da je sv. Jeronim bil Ilir, toraj da gre ta reč nasnjih Skipetarjev. Novejše odkritja poterdujejo staro na Švábskem, kjer so to družbo iznajdli, jim ne kaj veselo od rok; saj 91 deležnikov, ki jih je družba tarn mnenje in staro sporočilo. Slavni Safařik vkupaj spravila, i sam obstoja. ne kaže kaj dobrega vspeha in dolgega u pa nj a*, da Čeravno po vsem tem ni skor nic bi se na Kranjskem osnovalo enako družtvo, je na svčt dr. BIeiweis-a vendar zbor sklenil: naj se poskusi povabilo k pristopu v tako družbo; potem se bo že pokazalo : ali se bo toliko deležnikov moglo družtvo začeti. oglasilo, da bi se pise: „Der Urheber der Glagolica war ein schriftkundisrer Orientalist. Er schopfte aus dem Phoenicischen und Hebraisch-Samaritanischem die Buchstaben Alef, He. Jod. Tsade, Koph und Schin" itd. V jugoslovanskih zemljah pa nam v stari dobi nobeden Ustmeno drug učen orientalist ni znan razun sv. Jeronima. Družbeni dnarničar Mihael P régi je potem zboru na drobno razodel dohodke in stroške, ki jih je imela družba lani; iz tega naznanila se je zvédilo, da so družbeni iz Gorice z chiffro X. On iz predgovora k tretjim bukvam sporočilo ima tudi historično dokazivno moč. Nov dokaz za slovenskost sv. Jeronima prinaša gospod dopisnik „Slovenskega Prijatelja-' od 15. aprila 1859 dohodki lani znesli 5926 gold. in kr. 5484 gold. 44kr., tedaj je ostalo še 441 gotovine. Iz pre v dar ka dohodkov in stroškov za letošnje congruit sacramentis A _ ___ __ ______1______...._____ * „ I . „ __Un! + ~____ stroški pa razlaganja lista do Efežanov navaja versto: ,.Quod autem 37 kr. per Ty ch i eu m epištola mittitur, valde ejusdem Epistolae gold. Tychicus euim ?7silensu in leto y ki ga je za dobro gospodarstvo ravno tako skerbni terpretatur kakor natanjčni gosp. kasir zboru ob enem na znanje dal, pa se je posnelo, da bi konec družbi 642 gold, v kasi ostati. Tychicus, kterega je sv. Pavel z listom k Efežanom letosnjega leta utegnilo poslal, je bil rojen Efežan. Mesto v Ephesus" so najpervo posedli Karci in Lelegi Znano je, da družba v velikih zborih kmetom in (Carii et Leleges), pod Androklom pa so si jo Jonci pri-ljudskim učiteljem, ki so posebno p řidni sadjorejci, svojili. ,r) Po Kroisovi smerti so to mesto dobili Persi y ouiao atu« j » ivpi Obširniše Bol land „Acta Sanctorum", dalje Wetzer in I Corinth. 15, 32. 5) Passow, Griech. Lex. s. v. 6) Bopp Wei te „Kirchenlexicon" sub articulo Hieronyraus. gleich. Gramm." stran 48. Acta Apost. 19. Ver- yy 201 dolgo bodem za S imel, kakoi dolg mi prot- je imela predsednika stanovavšega v Sremu z naslovom niki slednjega dokaza ne poderej a „Consular i s c l a r i s s i m us", ■ mm in v „S a v i a r i p e n s i s j r Ker Jeronim sam piše: „Hune librum (Ezehielem) ktera je imela „praefecta", z naslovom „Conrector" et i a m sv, pisma le edini j gent li SI d ? sporocilo prestave in je v Sisku stanoval. poznajo, tedaj vendar v Ti or ft ospodje so opravljali civilne zadeve, trije vojvode vseh teh okoliščinah leži dosti verjetnosti, in nije tako ab- z naslovom „Duces spectabiles" pa vojaske. /surdno terditi, da je sv. Jeronim početnik glagolice. i V V tretjem stoletji so zacenjali nemški Kvadje in komentaru sv. Jeronima k preroku Ezaju še se Markomani Panonijo uznemirovati, in so lepo zemljo tako drug beseda. ktei najde lagi hebrajske besede „Zyth potionis ex frugib ima k glas Pr raz upustošili, da je sveti .Jeronim2) pisal: Duša strepeče pri P « V Zyth genus est mislih na razdore naših časov ? V ze vec 9 kakor dvadeset let quaque fectu et vulgo in je î kar se med Carigradom in julskimi planinami rimska Daim Panoniaeqe provinciis gentili barbaroque kerv preliva : Skytio, Tracio, Macedonijo, Dardanijo, mone appellatur „Sa haj u m « i Kaj je baj dru kakor pijaca iz Zob se ne veli samo oves, temoc ab nj z obi ; naravnost Tako ima v cescini fruges, v sednjake). rusčini b > b pomen Fruchtkorner, frumentum Kornerfutter. (Poglej dotične be Korenika je b • V « je starisi glasnik kakor džab, comedere, sorodno je gerško Šctfigog, gefrâss Kakor je iz korenike žer, žel, fressen, postalo poznáme anje d der fressende m d. das Fress bare, Vôgel, rostrum tako tudi iz b b poljski: dziob, Kropf der ruski b ? Schnabel f Magen , in Kropf des Menschen b 5 klj po pravém baj V sansk. se tudi najde noslana oblika džamb, dilacerare, oscitare, s ktero se ujema slov. zçbsti (zambsti, zembsti) dilacei odkod b b 1 b Za deblo b govori serbsk b»v dens ? Zahn ktero po Vuku 2) ne pomenja samo oves, temoč vsako drugo žito, ktero se konjem daje namesto prave zobi, in ker so v starem svetu • * • naj raj si z j ječmen, pri konj pitali toraj b b tudi ko: žito po dr. Lambelnu v pomenu „J e c m " iz korenike v • z i nàhren S a b aj u m" je toraj Zabaj, primeri zastran oblike • v » j itd ? pijaca iz b potio ex frumento, frugibus, der Trank ! b i, aus Fruchtkorner rekel Tudi Ammian Marcellin 3) je zapisal to besedo ? in je da so rimskega cesarja psovavno imenovali „Saba Injuriose compellabatur Sabajarius". ct r> Est j a r i u s autem Sabaja ex hordeo vel frumento (iz zabi zobi aus Fruchtkornem) in liquorem conversus pauper-tinus in Illirico potusu. Pijaco so toraj napravljali slovenski Pa no ni, in pijaca z imenom vred je prišla tudi med druge v 111 i ri i stanovajoče narode kakor med Dalma te itd. llliricum se tukaj ima zastopiti v administra-tivnem zmislu. Psovka pa je sopet nastala pri slovenskih Panon ih ker oblika „Sabajar", der Sabajabereiter, je slovenska i primeri suffiks ar v nominibus agentium: kolar, voglar, sedlar itd. Zavoljo suffiksa aja pa cerkvenoslov. 1 e n ž a j a itd. Ko so Rimljani Panonijo podjarmili, so tudi hitro zacenjali rimske naselbine po panonskih mestih nasajevati. S temi naselbinami je tudi prišla sv. keršanska vera o 25 v Panonijo, in ze na nicejskem cerkvenem zboru leta o se imenuje panonski škof. 4) Deželo so vladali predsedniki (praesides), kteri so večidel v Sa barii stanovali. Da so Panonom Rimljani velike dače nalagali, se vidi iz Hygina. 5) Po Konštantinovi smerti je prišla Panonija pod „Praetorium praefectus lili razdeljena v „Panonia prima « rici" iu je pod tem bila s predsednikom v Sabarii, kteri je imel naslov „Per-fectissimus"; dalje v „Panonia secunda", ktera Nemci imenujejo takošen nacin etimologi mologiew. Volkseti Hieronim Esaiam 6 19 Dacio, Thessallio, Achajo, Epirus, Dalmacio in vse strani Panonije razdira, požira, in plenuje; Goth, Sarmat, Kvad, Alan, Hun, Vandal in Markoman. so o Tako se je Panonija zló pokončala, in še bolje, ko Huni v njo privihreli pod sredini petega stoletja divji svojim kervozeljnim Attilorn. Pod njim so se podirale lepe sansk. panonsko-slovenske mesta: Hemona, Siscia, Sabaria, Petovio, Solva itd., in množica prebivavcov je bilo pokončanih. D. Terstenjak. Kratkočasno berílo. Atala. Spisal Chateaubriand. Poslovenil po originalu Mih. Verne. (Dalje). Drama ali tug o k a zj e. Ce so bile moje sanje blaženosti žive so bile pa tudi Ko kratke, in zbudím se iz njih že pri puščavnikovi jami. o poldne pred-njo pridem, se mi čudno zdí, da ne vidim A ta le nama naproti priteci. Nekakošen nagel strah me prevzame. Bližáje se jami si ne upam Lopez-eve hčere klicati: umisljava moja se boji enako šuma in tihote, ki bi utegnila na klic moj nastopiti. Še bolj ostrašen po noči, ki pred skalnim predorom gospoduje, pravim misijonarju : „ , ki vas nebo spremlja in krepčá, stopite v te sence". vi Kako slab je pac tišti, komur strasti gospodujejo! Kako moćan tišti ki v Boga zaupa! V tem pobožném sercu i ki ga teza sest in sedemdeseterih let tare, je bilo več serč nosti, ko v vsi gorečosti moje mladosti. Mož mirú gré v jamo, jez pa ostanem zunaj poln strahu. Kmalo pride iz dna skale neko slabostno mermranje kakor jok do mojih ušes. Velik krik zaženem, najdem vse svoje moči ter pianem v temo jame kar moje oči zagledajo! Duhovi dedov mojih! le vam je znano ï Puscavnik prizge smerekovo baklo in jo derži s trepečo roko nad A ta lin o posteljo. Lepo, mlado deklo, ki se napol povzdignjeno na komolec naslanja, je bledo in vse razkodrasto. Kaplje merzlega potů se bleščé na njenem čelu ; njene napol vgasnjene oči iščejo mi njeno ljubezen skazati, in njene usta se smehljajo. Kakor od strele zadet stermim nepremakljiv z oterpnjenimi očmi, z razpetimi rokami in z napol odpertimi ustnicami. Globoka tihota gospoduje en hip med trojimi osebarni pervi prelomi. tega v To je haja, in ce se v voljo božjo vdamo, bi imel „ —i íi zalostnega prizora. Puscavnik jo pravi, le merzlica, ki iz truda iz- us mi ljenje Boz z námi. Ako bi ne bilo korenike džab zab zob Pri teh besedah povzame spet zaostala kerv svoj tek v mojem sercu, in z divjaško gibljivostjo prestopim naglo iz prevelikega strahu v preveliko upanje. Atala pa me ne pusti dolgo v njem. Glavo žalostno majaje nama dá znamenje, da naj bliže k njeni postelji stopiva. „Oče moj", pravi z oslabljenim glasom obernivši se k duhovnemu: Smerti sem blizo; o Šaktas, čuj brez obupa žalostno skrivnost, ki sem ti jo zakrivala, da bi te preveč nesrečnega ne storila, in svojo mater ubogala. Premagaj se 2 in serbšcini zob, Fruchtkorner moglo tudi glasiti Vuk rječnik s. v. 3 bi se v rusčini in ne moti me z znamenji žalosti, ki bi malo hipov Amm Marceli., 26. 8. 2 4 ur 84. 140 Hygin „de Limit b Sch i ki jih str. 206 Notit. Dign. Imperii oriental. 3 Heliodorum". Hieronimue „Epist. ad 202 % ! ^k se živeti imam, pohitrile. Veliko imam povedati, in iz bitja přišel v te gojzde, in Bog nima nevrednišega služabnika serca, ki pojemlje .. . iz neke ledene teže, ki jo moje persi od mene. Pa nebes, sin moj, nebes se ne smé nikdar tožiti! pa sedaj čuj va tvojo sestro. Znabiti, da je še kakošen lek, uikar ne nehajmo komaj nosijo, spoznam in čutim, da se ne morem dovolj Odpusti mi, če sem te razžalil podvizati Po kratkem prenehanji napredova Atala tako-le: upati. Šaktas, vera, ki iz upanja krepost delà, je pač » Moja žalostna osoda je začela skoraj prej, ko sem beli nebeška!" dan zagledala. Dvomilo se je, če bom živela ali ne. Ziv „Prijate! moj mladi, povzame Atala besedo, bil si priča ljenje mi ohraniti storé mati moja obljubo: Kraljici angeljev mojega boja, in vendar si ga le najmanjši del vidil ; ostalo obljubijo, da ji bom življenje posvecila, ce smerti uidem. Nesrečna obljuba, ki me v grob pogrezne f« v Šestnajsto leto nastopim, ko svojo mater zgubim. Ne sem ti skrivala. Nak, čem suženj, ki v Floridi razbeljen pesek s svojim potom moči, ni tako nesrečen, kot je Atala bila. K begu te napravljam, dasiravno sem gotova, da bom koliko ur prej ko umerjejo, me pokličejo k svoji postelji, umerla, če me zapustiš; bojim se s teboj v puščavo bežati, Hči moja, mi pravijo pričo nekega misijonarja, ki jih je poslednje hipe tolažii; hči moja, obljuba, ki sem jo za-te čeravno po senci gojzdov hrepenim .... 0, ko bi ne bilo druzega treba bilo, ko žlahto, prijatle in domovino za pu storila, ti je znana. Boš li mater svojo na laž postavila? štiti; ko bi bilo (o strašna reč) le za pogubo moje duše Atala moja, pustim te na svetu, ki ni vreden kristjanov šio!.. Al vaša senca, o mati moja, vasa senca mi je vedno tvojega pred ocrni in mi očita svoje terpljenje! Vedno slišim vaše posesti, vsred malikovavcev, ki preganjajo očeta in mojega Boga Boga, Boga, ki ti je življenje dal in ti ga ogrinjalo s čudežern ohranil. Oh, otrok moj, če deviško ogerneš, se odpoveš le skerbém koče in strastiin, ki so rosa se tuge — vidim peklenski plamen vas mučiti! Moje noči so tužne in polně strašil: moji dnevi brez upanja; večerná v • posusi, kakor hitro pade, na moji goreči koži; serce matere tvoje kalile! Pridi tedaj, Ijubčika moja pridi vetrom odpiram ustnice, pa vetři, namest da bi mi hlad do sem priseži na to podobo umirajoče matere, da me ne boš našali, se vžgejo od ognja mojega diha. Kolika muka viditi izdala pred obličjem neba. Spremisli, da sem se za-te za-' te neprenehoma pri sebi, delec od vseh ljudi, v globočini vezala, da bi ti življenje otela, in da, če moje obljube ne šamote, in čutiti, da je deržiš, boš dušo matere svoje v večno terpljenje pahnila". nepremagljiv zaderzek med nama l Pri tvojih nogah svoje življenje doveršiti, ti ko sužnja 55 0 mati moja! zakaj ste tako govorili! vera ob enem moja nesreća in moja blaženost, ki me pog ki si ubijaš V • streči, ti v kakosnem neznanem kotu vesvoljnosti jéd in po steljo napravljati in tolažiš! in ti dragi pa .revni predmet strasti, ki me še ti sreči sem blizo to bi bila za-me največja sreča bila; bila, vživati pa je nisem mogla. Koliko v naročji smerti tare, ti, o Šaktas, vidiš sedaj, kaj je na- sanj se je vzdigovalo iz tega žalostuega serca! Koliko V solzah se topim, na sklepov sem delala! Včasih, ko svoje oči na-te vprem se jino oisodo tako ojstro storilo!... materne persi se veržem, in obljubim vse, kar se je hotlo, mi obudujejo v sercu ravno tako neapametne ko pregrešne da naj obljubim. Misijonar izreče čez-me strašne besede in želje: sedaj bi bila hotla s teboj edina živa stvar na zemlji mi dá škapulir, ki me za vselej veže. Mati mi zugajo s biti; sedaj ko čutim, da neko božanstvo moje strasti svojim prokletjem, če bi kadaj svoje obljube prelomila, iu ko mi še neprelomljivo molčanje pred malikovavci, pregan-javci moje vere, priporočé, umerjejo v mojih rokah". overa, bi bila rada, da bi se to božanstvo uničilo, da bi se le v tvojem naročji z razvalinami Boga in sveta iz brezna v brezen pogreznovala! Se sedaj... al čem povedati ali „Spervega nisem poznala nevarnosti svojih priseg. Polna ne? še sedaj, ko me ima věčnost požreti, ko imam pred in resnična kristjana, ponosna zastran. španjske neizprošljivega sodnika stopiti, v hipu, v kterem z radostjo gorecnosti kervi, ki v mojih žilah teče, ne vidim okrog sebe, kot ljudi, vidim, da mi obljuba matere moje — da mi čistost življenje nevredne, da bi mojo roko dobili; srečno se cenim nimam druzega zemna razun Boga matere svoje da Tebe razodeva o strasna nezloznost! še sedaj mi je žal i da nisem tvoja bila! mladi lepi jetnik, vidim, tvoja osoda me gane, prederznem Ti Hči moja, ji pade misijonar v besedo, bolečina te se pri germadi gojzda s teboj govoriti; in sedaj še Ie ćutim moti. Prevelika strast, kakoršna je sedaj tvoja, je malo vso težo svojih obljub". kadaj prava, in se naravna ni ; in zavolj tega je pred ob Ko Atala te besede izreče, stisnem pesti, gledam ličjem božjem manj pregresna, ker bolj iz nekega krivega , ko iz pregrešnega serca izhaja. Te ljutosti, ki se puščavnika s pretljivim očesom in zaupijem : „To tedaj je duha vera, ki si mi jo toliko povzdigoval! Pod zlo naj bo pri- tvoji nedolžnosti ne spodobijo, moraš tedaj premagati. sega, ki me ob A ta l o pripravi! Pod zlo Bog, ki naravo tudi tvoja silovita umišljava, otrok moj dragi Pa te je gledé overa! Človek, duhoven, kaj imaš opraviti v teh gojzdih?" tvojih obljub preveč ostrašila. Vera ne terja daritev čez 5) Tebe rešiti, pravi starček s strahovitim glasom, tvoje človeško zmožnost. Njeni čutljeji, njene zuierne kreposti strasti krotiti in ti braniti, preklinjevavec, da si jeze božje veljajo več ko prenapeti čutljeji in prisiljene kreposti do ne nakoplješ! Pač se íi pristije, mládenec, ki si komaj v življenje stopil, čez svoje terpljenje tožiti! Kje so znamenja bi te bil dobri pastir iskal in te nazaj v čedo spravil. Za-tvojih bolečiri? Kje so krivice, ki si jih terpel? Kje so kladi kesanja so ti bili odperti: naše pregreške v očéh tvoje kreposti, ktere same bi ti zdevne junakosti. Ko bi bila padla, revna zgubljena ovčica i zamogle kladi nekoliko pravice ljudi izbrisati, je treba celih potokov kervi, pri Bogu je k tozbi dati? Kje so službe, ki si jih opravil? Kaj dobrega ena sama solza zadosti. Potolaži se tedaj, hči moja draga, si storil? Oh, nesrečnež! druzega ne vidim v tebi ko strasti tvoje stanje terja pokoja: obernimo se k Bogu, ki vse rane in prederžneš se nebo tožiti! Ko boš kakor oče Aubry svojih služabnikov zac'eli. Ce je njegova volja, kakor se trideset let v prognanstvu na gorah preživel, ne boš na- nadjam, da ti bolezni odideš, bom pisal kvebeškemu ( Quebec^) škofu so le priproste obljube, in menov previdnosti tako naglo sodil; takrat boš spoznal, da y ^ ^ nicesar ne ves, da nic nisi, in da je ni tako ojstre kazni, ne tako strašnega zla, ki bi ga popačeno meso terpeti ne s Šaktasom ženinom svojim zaslužilo". Ogenj, persi zagrinja, njegove gromeče besede ki ima potrebno oblast, odvezati te tvojih obljub ki doveršila boš svoje dni pri meni u ki se iz starčkovih oči utrinja, brada, ki mu Pri teh staičkovih besedah napade Atalo kerc, ki jo in jo Ie popusti, da nama znamenja strašne dolgo lomi, ga cemu Bogu enacega. Od njegovega veličanstva potert se pomagati mi je delajo groze- bolečine daja. „Kaj! pravi in sklene strastno svoje roke ? bilo! Svojih obljub sem zamogla odvezana togote. mu verzem k nogam ter ga prosim odpuščanja svoje Sin mojJ, mi odgovori s tako milim glasom, da mi kes dušo biti!... Da, hči moja, odgovori pater, in to je še mogoče Prepozno, prepozno je! zaupije. Moram li umreti v hipu, přesune, „sin moj, nisem te pokaral zastran sebe. Oh! ko zvem da bi bila zamogla srecna biti! prav imas i dragi O, zakaj nisem otrok moj, pač rnalo dobrega storit sem tega svetega starčka prej poznala! Kolike blaženosti bi se 203 sedaj veselila s teboj, s Šaktasom kristjanom lažena y pokoj po tem presv duhovnu poto-v ti je po slami iskal zern a, le tanka slama ovila okrog noge. Pa tudi se kakošnemu vdovců, ki ga ze malar s šopćem V V puscavi bila! za vselej oh! to bi bila prevelika blaženost boža po temenu, in udovici, ki čez prag kimovca koraci Potolaži se, ji pravim in primem revo za roko, in misli, da je oče v rožniku, bi ob/času ženitve morda potolaži se; to srečo bova še vživala. Kako! odgovorim. Nikdar, nikdar, tudi se to zelice kaj prileglo. o nevihti Ti ne veš še vsega . sem, malo da ne y y Ako bi čveteroperesna detelica nikdar ne omogla, bi bila ona zares predragi biser; al ona ima blezo moč le pravi Atala. zaupije dekle: včeraj svoje obljube prelomila; svojo mater sem, toliko da ne, v peklenski ogenj pahnila; njeno prokletje je bilo že nad iz oči přežene, jo mora nevedoma pri sebi imeti in jo tudi dokler je živo zelena, in tisti, ki želi, da mu take napake y že sem lasrala Bogu, ki mi je življenje rešil menoj Ko si mi trepeče ustnice poljuboval, nisi vedil, nak sam utergati. nisi Naj toraj tisti, kterim te baže huda napaka vid kazi y vedil, da le smert objemlj Bog zaupije misijonar, v dobi predpusta, kader sneg livade pokriva in slana njeno kaj storila, otrok dragi? Pregreho, oče moj, pravi At zelenjavo posmodi, namesto čveteroperesne detelice, si ne z zmotnjenimi očmí; pa le sebe sem pogubila, mater svojo utegoma poišejo sem rešiiaa. Povej vse, zaupijem poln strahu Nu drugih reči dobro oči izbistriti. pomočkov, ki jim tudi morejo v tej Križnogorski. f pravi tedaj pustiva Strupa. pravi pater Atala. svojo oblast sem pred vidila, in ko koče za zamem seboj Kaj ? povzamem z grozo V persih mi razsaja zaupije Slovstvo Vodnikov spomenik Vodnik-Album. Bakla pade puščavniku z roke, jez pa padem kakor mertev na tla poleg Lopez-ove hčere, starček naji stisne obá v svoje roke, in vsi trije mešamo en hip v temi svoje ihte nad to smertno posteljo. Na noge, na noge!" pravi kmalo pogumňi puščavnik, postavimo se Na svitlo dal dr. E. H. Costa. (Konec.) celega Vodnikovega spomenika pa se smejo imenovati listi ali pisma barona Z i ga ta Cojza do Vod-nika; natisnjeni so po rokopisu, ki se hranuje v ljubljanskem Cvet » • V ni prizge y svetilnico. „Drage hipe muzeji. Iz njih se živo kaže, kakošen mecen za slovenščino zgubljamo ; ko hrabri kristjani napadom nesreće v bran; verzimo se z vervjo na vratu, s pepelom na glavi, k nogam Najvišjega, Zna- milosti ga prositi, ali biti, da je še čas. se njegovim sklepom podvreči. Hči moja, to bi mi bila imela sinoči povedati. u in za vsaktero vednost je bil blagi baron, in kako je on sam pomagal pri delu za popolnost národnega jezika, in za izdajo dobrih slovenskih bukev. Živo se tudi kaže, kako pridno, marljivo iu združeno so dělali s Cojzom vred učeni možje Linhart, Kumerdej in Vodnik. Iz teh listov, devet jih » Oh! oče moj, pravi Atala, iskala sem vas poslednjo pa nebo vas je bilo v kazen mojih pregreškov odpe-ljalo. Sicer pa bi ne bil tudi noben lek pomagal, zakaj še je iz let 1794 in 1795 y ni mogoce dajati kacega izlečka y noc Indijani, ki so v vsem, kar strupe tiče, tako zvedeni, ne poznajo nobenega leka za strup, ki sem ga vzela. 0 Saktas! vidim, da mahljej ni tako V t zavzetji, ko sodi sedaj o mojem nagel, kakor sem se nadjala! Ljubezen podvoji moje moci duša moja se ne more tako naglo od tebe ločiti". (Dalje sledi.) y le celi se morajo brati in brati ; pisani so sicer v nemškem jeziku. Gosp. Malavašič je na strani 63 přiložil Sloves-nosti, obhajane v spomin stoletnega rojstnega dneva Valentina Vodnika, očeta slovenskega pesništva; namreč najpoprej slovesnost, ki se je napravila na hiši y pri svečnični Zibertu dan 1858 popoldne v Vodnikovi rojstni v Siški, ko je bil odgernjen ondi po- y Lek za začarane oci. stavljen spominek; dalje razsvecavo te rojstne hise na večer in zbor ob treh po tem na jutro, ob uri, ko se je Vodnik rodil Slišal sem enkrat pripovedovati, da y dalje besedo, ki se je imela 5. februarja v gledišu y je petelin kaj de- ko je bila h koncu ovenčana Vodnikova podoba s predgo belo in dolgo smreko vlekel; ljudje pa so se nezmerno vorom gosp. Lovreta Toman-a; in v zadnje mertvaš-čudili krilati živalici, malemu gizdavemu ostrugarju, da nieo, ki se je obhajala 6. februarja v cerkvi častitih Oo. toliko vleče, kolikor bi čvetero junaških konj komaj zmoglo. Franciskanov za duso rajncega Vodnika, kjer se je pela Na to pride dekla z njive, ki nese jerbas plevéla; čudi se, veličastna in žalostna pesem ,,Dies irae" po Vodnikovi ko vidi mnogo ljudi v veselem hrupu. vam?" ?? Lej no! kaj pa je lastni prestavi, in po gosp Masekovem napevu jih vpraša y se vam vendar niso mozgam pre maknili?" Vsi kmali ji kažejo na petelina; zakaj imeli Ti sostavki se nahajajo v pervem oddelku Vodni nekteri so bili zavoljo enacega pred kovega spomenika; le so začarane (zacoprane) V f OCI y tacega vidila?" „ vprašaje: „je li že kdaj kaj meta že tukaj omenjeni iz druzega bedaki jim rece to-je reže na ravno obsežek druzega oddelka. Raznoličen je oddelka; nekteri sostavki se slama" ter se pripogne jo pobrati. Nekemu se pa to V se ozirajo na Vodnika, nekteri na druge slavne može slo za malo zdí, da ga dekla prišteva bedakom, ji zato vès venske zemlje; nekteri segajo v slovensko zemljopisje, zgo-nevoljen verže jerbas z glave in zdajci tudi ona se jame dovinstvo in jezikoslovje, nekteri prinašajo prosto izbrane čuditi in z rokama dovavce. ploskati, da V Čudna stvar je mogla v jerbasu biti, da dekla, dokler y je jerbas imela na glavi, je prav vidila je z drugimi vred poskakovala, kakor da prekosi vse druge obču- predmete le sploh v znamenje spoštovanja do slavnega moza. Pesem v Vodnikovo slavo se bere mnogotero, nemških in slovenskih; perve so dali gospodje Dimitz s prestavo Prešernove pesmi, Kordesch, Leinmiilier y potlej pa ne, in y bi bila ob pamet. Melzer, Vesel; druge pa gospodje Bile, Cegnar, za Pra Med plevélom je bila čveteroperesna detelica, ktero pa dekla ni vedila, in to je pomoč zoper začaranje p rot nik, Slomšek, Supan, Sušnik, Svetličič Hladnik, Kastelic, Kos m ač, Miroslav, očí. Ta tolikanj koristni lek bi marsikteremu magati ; utegnil po Verbnjak, Virk. Poslednja je O" Blaža Potoč nika y y al kdo more vse tište razšteti, ki imajo tako ne- ki kakor najkrasniši venec, peta prav v Vodnikovem I * * ř fl _ _ V . i. 1 t «1 TT i «I varno bolne ocí? Nekterim mládencem in dekletam, kader se ženijo y bi duhu, h koncu ovenča mojstra pesnikov slovenskih. Vodnika naravnost zadevata tudi gosp. Toman v popisu in gosp morde ta precudna ti zakaj bila zares velika dobrotnica, Kur nik v pesmi o Kopr i vniku nekdanji Vodnikovi imeri se, da nekterim takrat rade očí kažej linčika, ki predrage reči prevozuje pete duhovníi. Z Vodnikovo slavo se edini tudi slava druzih imenitnih se več ne dá pomagati, se pokaže, da se je petelinčiku, ko slovenskih mož. Gospod Janežič razlaga hvalo U. Jar in čez malo tednov, ko 301 C - nika, ki je na Koroškem budil slovensko slovstvo, kot Kaže se, da so posebno odbrane strani, kjer se je YTodnik Vodnik na Krajnskem; pristavlja tudi njegove pesmi; gosp. navzel pesniškega duha. Gosp. Freyer popisuje svojo iz- Masek slavi Gala (Petelina), krajnskega rojaka, in hva- dajo obraza krajnske zemlje, dr. Ulepie pa veliko glediše Ijenega glasbarja ; gosp K ord esc h daje pripoved o do- v Veroni 5 spisu Freyerjevemu se na obrazu bere, da je brotnosti M. Ravniharja, teržaškega škofa in izver- pisatelj n ein Fremdling in Jeruzalem", sicer bi bil stnega slovenskega pisatelja ; gosp A. Gr iin, Le vi en i k pac vediti, đa tergovina s slovenskim siovstvinim mogel blagom obogatila in Mel cer spevajo slavo dr. Prešernu, po svoje po- še nikogar ni sebno izverstnemu pesniku; gospod Cl. Herma nnsthal svojega „Comme utar-a poje o spominu M. Co pa, prezgodaj umerlega jezikoslovca ; spravil. Ce je to in molčal bi bil o tem, da je u gospod baron La z z arit» i se glasi o hvalivrednega škofa res „Anlass n tr © káuflich wenis U med ljudi A. Alojza Wolfa in grofa R. Blagaja; gosp. Toman ne zabi svoje Jo ze pi ne Turnogradske, ter pridaja wogene Feder stand" prevelika zguba ab, ineine der Slawistik ge ruhen zu lassen", ne more biti ta ..Ruhe za slovstvo slovensko. Se ostaja slovensko zgodovinstvo. Gosp. Bra njeno povest „Marula". Gospod Ter pine sploh jemlje v daška razlaga, kaj je Slovane oviralo, da niso dospěli do spomin nekdanje dobre učitelje ljubljanskih šol. moči Ci O slovenskem jezikoslovji se Georgikon o kmetijstvu u pošlo venjeno; od Vesel-Koseskega pa je priložen sonet O slovenskem krajopisji je baron Lazzarini ?? Potažba", ki ga je Vodnik sam bral, in je napis za-nj Jab lani tz dal mičen nemšk sostavek o potovanji skozi nasvetoval. osem dni na Gorenskem; govori o Loki in Zeleznikah, To vse tedaj obsega Vodnikov spomenik, natisnjen hvali lepi in veličastni Bohinj ; popisuje Jezerce za Tri- v čveterki na 268 stranéh. Da je obsežek obilen, lep in glavom, o kterih je že marsikdo hotel dvomiti, in visoki slap merzle Savice, ki iz njih izvira, tudi prelepo Blejsko slavnega moža vreden, se kaže iz popisa sostavkov zadosti; da ni ravno vse.izverstno, nektero (pa malo je takega) jezero in druge krasotě tište strani; dalje piše o Radolici, celó brez vse slovstvine vrednosti, ne krati slave Vodni- Kranji in Kamniku, dokler se ne verne v belo Ljubljano; prav podučen in kovega spomenika. mičen je ta spis, konča se s pesniškirn glasom Kdor se pervaku našega slovstva ni mogel pokloniti v dragoceni suknji, se mu je poklonil v na blago Krajno. Gosp. Levičnik daje razgled iz Ra- borni jopi gnala pa je vsak ega serčna želja, pokazati tito v ca y ki sega do Triglava in do Grintovca, do Krasa svetu, da čisla moža, čigar ime v zlatih bukvah domovine in do Cerkniškega jezera. Tudi pesniki slovijo domaće kraje naše v pervi vers ti stoji. 86 spo v svojih oglasih, in sicer lepo Krajno sploh g. Heinrich, menik" čez 1000 pa naroenikov pisateljev šteje v — pač lepa množica Hueber, Lei n mul 1er; posebej speva gospod Hueber na vsako stran! Hvala g. izdatelju za početje ujegovo! Bohinj, Savico in Planine; baron Lazzarini Bled in Bohinj O p o m b a. Po neljubi pomoti je v tem sostavku ondi j Postonjsko jamo, Idrijo, Cerkniško jezero in druge kjer je beseda o zagovarjanji Vodnikovih strani; M. Pretner čuda podzemeljskih jam, gosp. Vesel vedena stran 212. namesti 98. strani, belo Ljubljano, in gosp. Zaveršnik Troje polje in Bohinj. - ?5okrogliha na r. 205 Dopisi Iz Gradca 24 » » junija J. K Kar strw od obljubljenih igrokazov „drevarja" na svitlo spravili je naše obzorje mocno spi Kervolocni Davoi 7 oj i h , se bučí dveh popoldne junaško deržalo na svojem mestu krilo perve armade pod poveljstvom fzm. f levo grofa Wimpfen-a in se grozi na vse strani tako strašno, da se krotke in se je čedalje bolj širilo proti reki Chiesi ; okoli treh popoldne pa se je sovražnik z vso silo vergel na našo armado pri Solferinu in Cavriauu in jo premagal. Ceravno so naši pri blage muze že zdaj plašno ozirajo kje bi kaj tihega zavetja Pozzolengi Sardince otepli, vendar niso mogli zoper V • zedinjena sovražnika nič opraviti, ker je z svojo največjo najti mogle. Vkljub temu, knižnosti sploh nasprotnemu in močjo središče naše armade prederl in proti Volti deri. neugodnemu vremenu, in ako ravno še od nekterih p. n. Ta okoljšina in nenavadna velika zguba je našo armado za njim že pred tremi mesci poslaue primorala, da se je pozno zvečer v strašni hudi uri vernila SS kobei iztise „dre var ja" še nobenega vinarja vidili nismo: nas čez reko Minčio nazaj. Včeraj ponoči so naši še imeli Poz je nekoliko novih pisateljev podbodlo in ohrabrilo, da smo zolengo, Monzambano, Volto in Goito. Koliko je vojakov vendar še dva enem spehneju „starost slabost"', okaza v natis dali. ki bota ob kratkem v 'i* v tem silnem boju na obeh straneh padlo, še ni znano, na svitlo prišla. IVjih pervi ima naslov: Cesar imajo svoje glavno stanišče sedaj spet v Vil la frank i drugi : P S Pri tej majhnern mesticu, ki šteje 5000 prebivavcov in stojí v priložnosti prosimo gori omenjene naroenikoberce, naj bia- sredi naših najmočnejših č ve ter ih te rd nja v. Po vsem, govolijo nam vse jim poslane iztise nazaj poslati, ker imamo kar se je na Kresa dan zgodilo, se mora pričakovati, da dovolj priložnosti i jih drugam specati se bo kmali spet od novih hudih bojev slišalo. Bog daj j našim Iz Ljubljane. Krajnska dežela je imela, kakor je da bi hrabra naša armada dosedanjo zgubo pobotala se z bravcom znano, 500 kónj cesarski armadi dati po večjo zmago! Sledeči generali so sedaj poveljniki naše i grof D e tišti ceni, ki je bila za težke in lahke konje določena. Dve armade na laskem bojiscu: fzm. grof Wimp fen, general komisii ste šíe po deželi nabirat konj, in nabrale ste vseh konjikov grof Šlik, nadvojvoda Albreht, fml. 500 tako lahko, da razun enega kantona ste dobile povsod genfeld, fml. grof Clam-Gallas, fml. knez Edvard predpisano število konj berž pervikrat, — lastnikom so Lichtenštein, fml. knez Švarcenberg, nadvojvoda bili dnarji koj plaćani; vitez Fridau, fužinar v Gradacu fml. Karl Ferdinand, fml. grof Stadion, fml. baron blizo Černomlja. pa za svoja dva žlahna konja, ki sta bila Zobel, fml. vitez Bene dek, general konjikov grof Šaf- za remonta poterjena in ne dosti manj kot 1000 gld. vredna, goče, fml. baron Wernhardt, fml. žl. Weigel, fml. ni vzel dnarja za nju, ampak ju je daroval armadi brez knez Friderik Li h ten š te in, fml. baron Reišah, fml. .. V _ . ............... C* ¥¥ i 1 m l i « C* a n rn i tt i a • Še zmiraj dotekajo novi prostovoljci, kterih grof Horvath-Tholdy, fml. grof Thun-Hohenstein, placila. se je pri magistratu do nedelje zapisalo 203. Naznanílo v general konjikov princ Wiirtenberg, fml. knez Franc predzadnjem našem listu, da je mestna gosposka darovala Lichtenštein in pa fml. nadvojvoda Em est. Cesar 4000 gold, za napravo primorsko-krajnskega prostovoljnega «ami so z oklicom iz Verone 18. dan t. m. visje po batalijona, se nam potrebno zdi s tem razjasniti, da ome- veljstvo prevzeli in na čelo cele armade stopili. — Ravno njeni znesek od 4000 gold, je dar iz kase mestne tr & osposke zdaj je prišlo iz Dunaja telegrafno naznanilo kakor je, na priliko, vsak drug dar, ki ga ta ali uni važnih vladarstvenih opravkov daruje v ta namen; teh 4000 se , da zavolj boio cesar kmali na tedaj (kakor je bilo Dunaj nazaj podali in da so za ta čas višje poveljstvo že rečeno) ne pride k nobene m u dávku za priklado; fzm. baronu Hess-u izročili, kteri je že pred 10 leti na gold., nasproti pa tudi ni misliti, da nam Ljubljančanom sedaj ni ravno tem bojišču na strani nepozabljivega Radecki-ga se treba nič dati, ker je že magistrat 4000 gold. dal; on je dal za-se, mi pa dajmo tudi za-se, ker do tistih 20,000 old., ktere ima naša dežela v imenovani domorodni namen S tako slavno obnasal. Iz Dunaja. Unidan smo povedali, da kup 1 nega posoj od leta 1854, ki zapadej ni narod dan prihod S osposkega stanu; darovati, manjka še veliko, skozi Ljubljano vjetih 14 Benečanov kam so jih k sodbi peljali, nismo slišali. dovaževajo ranjenih ali sicer bolnih vojakov iz Laškega, kteri se deloma naprej peljejo v Gradec in še dalje, deloma Přetekli teden so peljali njega mesca julija, se ne bojo več v b plaćali v bankovcih z nadavkom 25 od sto. Velik Čedalje več je med temi ravno imenovanimi kuponi in pa tistimi mpak k pa kteri so z e 1 padli poprej, postavimo 1 prila 1859 ali pa oktobra 1858. Ti pop apadli kup imajo danes pa ostajajo v Ljubljani, kjer so za-nje že pripravljene nadavk 35, uni pa le 26 pri 100. Zakaj pa to • • â V â m m « m . __-t, * - * I 1 • • • • 1 • I 1 V « * f . 4 nove bolnišnice, poslednje dve v reduti in Križankih. ker poprej zapadli imajo pr Nasititi popotne Ja-ène in napojiti žejne, obvezati ranjene in b e r n e ga dnarj Kup ktei zato h plačilih veljavo src-imajo od 1. julija do- j vsem, ki so za domovino kri prelivali, tolažiti njih reve, se ločeni nadavek od 25 pri 100, se pa prerajtujejo tako-le: je pod vodstvom grofinje Chori nsko ve, gospe Njih eksc. ? našega deželnega poglavarja, napravila družba m i l o« . kruh serenih gospá ljubljanskih, ktera nabira dnar, vino, perilo, eufanje in vse, kar utegne bolnim in ranjenim vojakom v prid biti. Svesti smo si, da njih glas ne bo glas upijocega v puscavi, ampak da se bo v Ljubljani in po vsi deželi nabralo obilo darov v tolažbo nesrečnim vojakom. 1 kup 1 1 I 1 1 1 1 za 30 krajc. star. dn. plača 62 krajc nov dn n rt 55 11 ii n 35 V 55 55 rt Y! 1 gld. 15 kr 2 12 25 125 250 35 u 55 11 11 30 30 55 » 11 n li r> 55 53 r> 55 11 55 55 55 55 11 11 55 11 55 53 11 V 1 gld. 56 kr 3 15 31 156 312 u » 11 n 53 12 62 25 25 50 u r> u 55 53 55 55 » 55 11 Iz Tersta se piše časniku „Presse": V Ant 53 11 11 11 11 V so si francozke vojne ladije stanišče zbrale; vsaki dan jih Noviiar iz domaćih io ptujih dežel. dohaja več; francozki Iz bojišca na Laskem. 24. dan. t. m. je bil strašen boj ob reki Minčio, ki je 12 ur terpel. Naša armada se narji se šeptajo na uho, da bi to Po je vzdignila sovražnika. na 4 krajih čez imenovano reko in planila nad al prevelike sile ni mogla zmagati; prisiljena je tedaj bila se čez reko spet nazaj verniti. Telegraf iz Verone od 25. t. m. popisuje ta boj tako-le: 24, junija do-poldne ob desetih ste se sprijele armadi; desno krilo naše parobrodje utegnilo dalmatinske m u primorju veljati. tem takem bi bilo tedaj vse to zlagano, kar je Francoz govoril o tem, da vojska ne bo čez Laško segla. Za Veliki boj, velika zma vsa Anglezki časnik D. N. pa je bila danes v ki ; mi smo zmagal cesarici še tisti večer avstrijanska armada : veliko kanon in piše, da dosihmal pruska vlada še ni nič takega francozki bander jim vzeli in veliko jih vjeli ; vojska je od 4. zjutraj Pripoveduje se tudi, da Napoleon, ko je unidan v do 8. zvečer terpel pisala. Milanu bil in mu je někdo besedo o mirni spravi u n Patrie od 24 t m. piše, da 40,000 vojako sprozil, ni pomenke: druzega na to rekel, kakor da V se ni čas za take večidel iz afrikanskih regimentov nabranih, gré na j r 5 ;5 V se le ko bote Mantova in Verona padle in bo v dransk J Benetkah sardinsko-francozka posadka, bomo od mini go vorili". Ali je to Napoleon res ? govoril Iz Angležkega. Iz Lond Lord P a 1 m e r s t ali ne, ne vemo ; je neutralnost in svobodné prenaredbe obljubil. Govori se r nemogoce pa ni. da je kraljica angležka kaj gorko lord P a 1 m e r s t Bolehni kralj se bo popolnoma od povedal serce položil naj > kolikor je le mogoče ? angležka u na vlada vladařstvu in vso kraljevo oblast izročil svojemu bratu, v sedanjih homatijah edina bode s prusk sedanjemu namestniku svojemu zboru ni Iz Frankobroda 21. jun. V včerajšnem pervem G Ko šut se je 16. dan t. m. iz Londona podal v ) ; potni list mu je dala sardinska vlada, podpisala v se nihče cerhnil besedice o tem, kar dan današnji ga mu je francozka. Kaj hoče v G ? se bo kmali svet pretresa; v saboto bo d rugi zbor. slišalo. Iz Monakovega 20. jun. Zdaj je gotovo, da bo Angležke ladije, ki so prijadrale v Karf ? so 7. kerdelo parske armade deželo zapustilo; govori se se bo postavilo poleg reke Majn. da na poti v severni del jadranskega morja — Po ukazu angležke vlade so v Portsmuth-u vse Iz Italije. Iz Rimskega. Napoleon in kralj sardinski priprave za pomorsko vojsko ustavljene. Čudna novica! sta na Laskem toliko prekucijskega semena sejala zdaj že preobilna žetev nadležuje. Kakor v y da ju drugih mestih nišem papeževih, tako so začeli tudi v Rimu se siliti Franko-Sardincom; to pa delà Napoleonu in Viktoru Emanuelu velike sitnosti, ktera se rada hlinitá, da sta iskrena varha je véliki knez Konštantin s svojo ženo v Carigrad přišel; papeževih dežel in papeževe Iz Turškega. „Moniteur de la Flotte" piše, da bojo terdnjave v Darda nelih za brambo napravili in z obil- številom kanon in možnarjev preskerbeli. lz Carigrada 10. jun. Přetekli pondeljek opoldne moči. Ko je iz Bologne strel topov je naznanjal prihod njegov. Krasna ladija ga je prišla deputacija do kralja sardinskega s ponudbo, naj to peljala v Tophano, kjer ga je sultan, čakavši ga tù dve sam sprejel. Kaj takega, da bi se bil sultan sam mesto vzame v svojo oblast (diktaturo), je poslance okregal uri reksi: „Sv. oce papež je ostal med svojim ljudstvom; on ponižal kakemu ptujcu naproti priti ni bežal in se vladařstvu odpovedal kakor vladarji v Parmi, velo na Turškem. Modeni in Toskani; Bog ne daj, da bi kdo hotel spodkopati papeževo svetno moč, ktero moramo še le uterditi. Pa tudi tega i se V se nikdar ni dozi Darovi za Vodnikov spominek: ne pozabimo, da je papež lašk vladar." Příhodnost bo učila, kako dolgo bojo te lepe besede veljale. Iz Napolitanskega 21. junija. Med možaki, ki so terjali od mlađega kralja novo ministerstvo, je bilo tudi več oficirjev iz verste topničarjev, konjikov in pomorskih. Kakor v Toskani začenja tudi na Napolitanskem armada glavo povzdigovat» ; sliši se, da bo kralja prosila, naj se s Sardinci združi zoper Avstrijo. i Ako je to res Gospod J. P. ostanek od Vod. Alb. 30 krajc. Gospod Edmund Terpin, kupee na velikem tergu v Ljubljani Nr. 280 kupuje tudi letos umorjene svilne ali židne kokone ali mešičke in jih ê + pravijo dosti dražje placuje kakor druge leta. Vrednistvo more gosp. Terpina vsem priporočiti, ki imajo tega pridelka kaj naprodaj. Odgovorni vrednik: Dr. Jane* Bleiweis. Natiskar in založnik: JoŽef BldZIlik.