DRŽAVNA DVORAZREDNA TRGOVSKA ŠOLA
V	LJUBLJANI
IN ZADRUŽNA ŠOLA V LJUBLJANI
IZVESTJE
ZA ŠOLSKO LETO
1937/38
V	LJUBLJANI 1938
IZDALO IN ZALOŽILO RAVNATELJSTVO
DRŽAVNA DVORAZREDNA TRGOVSKA ŠOLA
V	LJUBLJANI
IN ZADRUŽNA ŠOLA V LJUBLJANI
IZVESTJE
ZA ŠOLSKO LETO
1937/38
V	LJUBLJANI 1938
IZDALO IN ZALOŽILO RAVNATELJSTVO
TISKAliNA »SLOVENIJA« V LJUBLJANI PREDSTAVNIK A. KOLMAN
I.	Organizacija drž. dvorazrednih trgovskih šol.
A.	Obči načrt za dvorazredne trgovske šole.
Zap. štev.	Predmet	Razred 1. j 11.		Skupaj
1	Nauk o trgovini		3	_	3
2	Knjigovodstvo		3	5	8
3	Korespondenca		2	3	5
4	Trgovsko računstvo		4	3	7
5	Trgovsko in menično pravo		—	2	2
6	Gospodarsko zemljepisje		2	3	5
7	Zgodovina trgovine, obča in nacionalna . . .	2	2	4
8	ßlagoznanstvo s tehnologijo		2	2	4
9	Slovenski jezik		3	3	6
10	Srbskohrvatski 'jezik 		2	2	4
11	Nemški jezik		5	5	10
12	Lepopisje		2	—	2
13	Stenografija			2	2	4
14	Strojepisje		—	2	2
	Skupaj	32	34	66
B.	Neobvezni predmeti.
V	šolskem letu 1937/38 so se poučevali na zavodu sledeči neobvezni predmeti:
Nemška konverzacija, ki jo je vodila prof. Ana Schiffrer v dveh skupinah za vsak oddelek, po dve uri na teden za vsako skupino.
2. Strojepisje, ki ga je poučevala prodni, učit. Marjeta Cundrč za oba oddelka prvega razreda v skupinah, po dve uri na teden za vsako skupino.
3. Nemška stenografija, ki jo je poučevala pred m. učit. Maša Leske-Cjorazd za oba oddelka drugega razreda v eni skupini po dve uri na teden.
II.	Profesorski zbor.
A.	Spremembe med šolskim letom 1937/38.
1. Z ukazom Nj. Vel. kralja Petra II. I. br. 20.667/0 z dne 2. junija 1937 je bil postavljen za profesorja IV. pol. skupine 2. stopnje Dermastju Karel, profesor V. pol. skupine istega zavoda.
2. Z odlokom ministrstva trgovine in industrije I. br. 11.242/0 z dne 8. aprila 1938 je l>il prof. Kranjcu Jožetu odobren bolezenski dopust od 14. marca do 30. junija 1938.
3. Z odlokom Kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani I. št. 1915/2 z dne 9. februarja 1938 je bil postavi jen J a n e ž Sita n i s I a v , diplomiran filozof, za honorarnega nastavnika do 30. junija 1938.
4. Z ukazom kraljevih namestnikov I. br.' 4894 0 z dne 5. februarja 1938 je bil razveljavljen ukaz I. br. 41.813/0 z dne 24. oktobra 1936, s katerim je bila predmetna učiteljica L e s k e - G o r a z d M a š a postavljena v Vil. pol. skupino.
B.	Stanje na koncu šolskega leta 1937/38.
Tek. štev.	Ime	Zvanje	1 Skupina	Službena doba 28. VI. 1938			Poučeval(a) je	Clr na teden j	Razrednik 1	Opomba
				1.	m.	d.				
1.	Gogala Josip	direktor	IV./2	27	9	6 9	menič. in trg. pravo II. (2), 2. (2)	4	—	
2.	Cundrč Marjeta	pred- metna učiteljica	V1./3	32	9 9		knjigovodstvo II. (5), 2. (5), 1. (3) trgovsko računstvo II. (3), 2. (3)	19	i	Varuhinja podporne zaloge
3	Dermastia Karel	profesor	IV./2	29		13	zemljepisje 1.(2), 1.(2). II. (3), 2. (3) zgodovino 1.(2), 1.(2), 11. (2), 2. (2)	18	i	Varuh zemljepisne in zgodovinske zbirke
4.	Janež Stanislav	horio • rarni na-stavnik	—	—	—	-	slovenščino 1.(3), 1.(3), 11.(3), 2.(3) srbohrvaščino 1.(2), 1.(2), 11.(2), 2.(2)	20	—	Službo je nastopil 10. II. 1938
b
Tek. štev.	Ime	Zvanje	Skupina	Službena doba 28. VI. 1938			Poučeval(a) je	(Jr na teden I	Razrednik	Opomba
				1.	m.	d‘				
5.	Kranjc Jože	profesor	VII.	10	5	—	slovenščino 1.(3), 1.(3), II.(3), 2.(3) srbohrvaščino 1.(2), 1.(2), 11.(2), 2.(2)	20	n	Bolan od 20. XII. 1P37 do 14. III. 1938. Nu bolezenskem dopustu od 14. III. 1938 do 30. VI. 1038.
6.	Leskc- Corazd Maša	pred- metna učiteljica	VIII.	13	10	1	stenografijo I.(2),	1.(2), II. (2), 2.(2) strojepisje II.	in 2. (12)	20		Varuhinja strojepisne zbirke
7.	Namorš Leopold	pred- metni učitelj	Vl.-l	25	9	14	trg. računstvo I. (4), 1. (4) blagoznanstvo 1.(2), 1.(2), II. (2), 2 (2) lepopisje 1.(2), 1.(2)	20	-	Varuh bla-goznanstve-ne zbirke
8. 9.	Rudolf Ivan	pri- pravnik	—	5	11	10	korespondenco 1.(2), 1.(2), II. (3), 2.(3) trgovinstvo 1. (3). 1. (3) knjigovodstvo 1. (3)	19	n	Varuh trgovinske zbirke Razrednik od 20. decembra 1937 dalje
	Schiffrer Ana	profesor	V.-l	27	9	19	nemščino 1.(5), 1.(5), II. (5), 2. (5)	20	2	Varuhinja profesorske knjižnice
Šolski sluga: Černič Josip, služitelj I. pol. skup.
III.	Šolski letopis za šolsko leto 1937/ 38.
Popravni izpiti so se vršili od 25. do 28. avgusta 1937.
Briglaševanje učencev(k) za prvi razred se je vršilo od 25. do 28. avgusta 1937.
Dne 30. avgusta 1937 je bila konferenca zaradi sprejema učencev(k) v I. razred.
Dne 31. avgusta 1938 so bila razglašena imena sprejetih učencev(k) v
I.	razred šolskega lota 1937/38.
Prva seja zaradi završnega izpita v septembrskem roku je ibila 31. avgusta 1937.
Vpisovanje učenccv(k) v I. in II. razred šolskega leta 1937/38 je bilo dne 1., 2. in 3. septembra 1937.
Zavržni izpit v septembrskem roku se je vršil: a) pismeno od 1. do
7.	septembra 1937, b) ustmeno 10. in 11. septembra 1937.
Na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra fl. se je direktor Jos. Gogala udeležil cerkvene slovesnosti v stolnici. Čestitke je izrekel v roke g. bana dr. M. Natlačena.
Druga seja zaradi za vrš noga izpita v septembrskem roku je bila 9. septembra 1937.
Zaključna seja zaradi završnega izpita v septembrskem roku je bila
II.	septembra 1937.
Otvoritvena konferenca ,za šolsko leto 1937/38 je bila 11. septembra 1937.
Šolsko leto 1937/38 se je pričelo z otvoritveno sv. mašo ob 9. uri v Križankah. Po službi božji so se zbrali učenci(ke) v svojih razredih, kjer so jim razred.niki(ce) razložili zakon o srednjih trgovskih šolah, tolmačili disciplinarni red, razdelili prijave, naznanili hišni red in objavili urnik.
Redni pouk se je pričel 14. .septembra 1937.
Dne 21. septembra 1937 je bila komemoracija za blagopokojnim ustanoviteljem češko-slovaške republike T. C. Masarykom, ki si je pridobil veliko zaslug tudi pri ustanovitvi naše svobodne države. Uče.nc.i(ke) so se zbrali v svojih razredih in razred ni ki (ce) so imeli žalne spominske govore. Ta dan je bil pouka prost.
Ob tretji obletnici mučeniške smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Zedi-nitelja dne 9. oktobra 1937 so imeli razreduiki(ce) žalne spominske govore v svojih razredih. Po komemoraciji so se udeležili vsi učenci(ke) s celokupnim profesorskim zborom cerkvenega opravila ob 9. uri v trnovski cerkvi. Ta dan ni bilo šolskega pouka.
Druga redna konferenca je bila 27. oktobra 1937.
Na dan »Slave« naše mornarice 31. oktobra 1937 je na pobudo Jadranske straže in po odredbi ministrstva za trgovino in industrijo predavala povcr-jenica podmladka Jadranske straže prof. Schiffrer Ana o značaju našega morja in o borbi naših prednikov za naš Jadran.
Na »dan miru« 9. novembra 1937 je imel profesor Jože Kranjc primerna predavanja v vseh razredih.
Praznik zedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotno državo pod žezlom dinastije Karadjordjevičev dne I. decembra 1937 se je proslavil z akademijo v šolski dvorani: Na sporedu ji' bil govor, deklamacije in recitacije. Po akademiji so se udeležili vsi učenci in učenke s celokupnim profesorskim zborom sv. maše z zahvalno pesmijo in molitvami za kralja. Čestitke je izrekel direktor Jos. Gogala v roke g. bana dr. M. Natlačena.
Tretja redna konferenca je bila 9. decembra 1937.
Na podlagi priporočila ministrstva trgovine in industrije je dne H), decembra 1937 predaval Bruno Herci, prof. v Beogradu, o vzgoji volje.
Božične počitnice so trajale od 24. decembra 1937 do 2. januarja 1938.
Dne 19. januarja 1938 se je izvršil v protitubcrkuloznem dispanzerju zdravniški pregled vseh nastavnikov.
Praznik Sv. Save dne 27. januarja 1938 se je proslavil s predavanji v vseh razredih.
Četrta redna konferenca je bila 31. januarja 1938. Tega dne je bil zaključek 1. semestra.
Praznik Jos. Jur. Strossmayerja dne 4. februarja 1938 se je proslavil s predavanji v vseh razredih.
Dne 7. marca 1938 so sc udeležili nekateri učenci(ke) in nekateri člani prof. zbora Masarykove proslave v frančiškanski dvorani.
Peta redna konferenca je bila II. marca 1938.
Dne 21. marca 1938 je nadziral šolo g. Simon Š1 uk, inšpektor ministrstva trgovine in industrije.
Šesta redna konferenca je bila 12. aprila 1938.
Šolska spoved je bila 11. aprila 1938, skupno sv. obhajilo pa 12. aprila 1938.
Velikonočne počitnice so trajale od 14. do 26. aprila 1938.
Na praznik Zrinjskega in Frankopana 30. aprila 1938 je imel prof. Karol Dermastia priložnostna predavanja v vseh razredih.
Proslava materinskega dne se je izvršila tako, da je bon. nast. Stanislav Janež predaval dne 7. maja 1938 v vseh razredih o materi in njeni ljubezni in da so učenci(ke) recitirali in deklamirali primerne sestavke in pesmi. Učeincd(ke) so pisali šolske naloge o temi: »Mati iin materinska ljubezen«.
Zdravniški pregled za učence II. razreda je bil 9. maja 1938.
Zdravniški pregled za učenke 2. razreda je bil 10. maja 1938.
Zdravniški pregled za učence 1. razreda je bil 11. maja 1938.
Zdravniški pregled za učenke 1. razreda je bil 12. maja 1938.
Dne 25. maja 1938 so bila zaključena predavanja v obeh oddelkih drugega razreda.
Dne 25. maja 1938 je bila klasifikacijska konferenca za učence(ke) drugega razreda.
Dne 25. maja 1938 je bila I. seja zaradi završnega izpita.
Dne 25. maja 1938 je bila konferenca zaradi privatnih izpitov.
V proslavo praznika sv. Cirila in Metoda je imel bon. našit. Stanislav Janež prigodna predavanja v vseh razredih in oddelkih.
Privatni izpili so se vršili: a) pismeno od 27. do 31. maja 1938; b) ustmeno dne 1. in 2. junija 1938.
Dne 4. junija 1938 so bila zakl jučena predavanja v obeli oddelkih prvega razreda.
Dne 4. junija 1938 je bila klasifikacijska konferenca za učence(ke) prvega razreda.
V času od 7. do II. junija 1938 se je vršil pismeni del završnega izpita.
Dne 14. junija 1938 je bila II. seja zaradi završnega izpita.
V času od 15. do 24. junija 1938 se je vršil ustni del završnega izpila.
Dne 24. junija 1938 je bila lil. seja zaradi završnega izpita.
Dne 25. junija 1938 je bil kandidatom(injam) razglašen uspeh završnega izpita.
Dne 28. junija 1938 je bil zaključek šolskega leta 1937/38. Po zaključni sv. maši v Križankah so se zbrali učenci(ke) v svojih razredih, kjer so imeli razredniki(ce) govore o pomenu Vidovega dne. Dalje so govorili o pridnem delu in smotrnem varčevanju, ki sta temelj blagostanja, ter razdelili zlate knjižice z vlogami po 50 din, ki jih je poklonila Mestna hranilnica ljubljanska za najboljše učence(ke) vsakega razreda in oddelka.
Obdarovani so bili:
Uršič Marijan, I. moški razred.
Čaks Irena, I. dekliški razred.
Košmelj Miran, H. moški razred.
Pipan Frančiška, 2. dekliški razred.
IV.	Šolske učne knjige.
Predmet	1. razred	11. razred
Slovenski jezik	Ivan Grafenauer: Slovenska čitanka za višje razr. srednjih šol, I. del. Dr. A. Breznik: Slovenska slovnica za srednje šole. Skripta: sestavil Jože Kranjc	Slovnica kakor v I. razredu. Skripta: sestavil Jože Kranjc.
Srbskohrvatski jezik	Slavko Raič: Srbsko-hrvatska čitanka za nižje razrede srednjih šol. Dr. Fr. Ilešič: Vežbenica hrvatsko-srbskega jezika za srednje in njim slične šole.	Slovnica kakor v I. razredu. J. Babič: Književni ogledi 11. del. Perič: Trgovačka korespon-dencija.
Nemški jezik	Adolf Tuma: Nemecka čitanka pro školy obchodni, iz leta 1931. Skripta: sestavila Ana Schiffrer.	Čitanka kakor v 1. razredu. Weyde-Goldberger: Korrespondenz und Kontorarbeiten. Skripta: sestavila Ana Schiffrer.
Trgovsko računstvo	Skripta: sestavil L. Namorš.	
Korespon- denca	Albert in Franjo Sič: Trgovska korespondenca.	Kakor v I. razredu.
Knjigovodstvo	Skripta: sestavil Josip Gogala.	
Trgovinstvo	Skripta: sestavil Jože Kranjc.	
Trgovsko in menično pravo		Skripta: sestavil Josip Gogala.
Geografija	Skripta: sestavil Leop. Namorš. Dr. M. Šenoa: Geografski atlas.	Skripta: sestavil Anton Krošl. Atlas kakor v 1. razredu.
Zgodovina	A. Krošl: Zgodovina trgovine.	Kakor v 1. razredu.
Blago- znanstvo	Fr. Verbič: Blagoznanstvo I. del.	Fr. Verbič: Blagoznanstvo II. del.
Stenografija	Fr. Novak: Slovenska stenografija I. del. Fr. Novak: Zaznamek okrajšav koresp. pisma. Adolf Robida: Stenografska čitanka.	Kakor v I. razredu. Fr. Novak: Slovenska stenografija II. del, — (Jahne Czarney: Lehrbuch der Gabelsberger-Stenografie 1924.)
		
V. Šolske naloge.
a) Slovenske šolske naloge,
I. razred:
1. Misli v jeseni.
2. Jurko je iskal strahu. (Milčinski.)
3. Moje misli o pomenu miru.
4. V znanju je moč.
5. Kako si predstavljam svojo bodočnost.
6. Moje misli o materinskem dnevu.
1. razred:
1. Pot v življenje.
2. Lepa Vida.
3. O miru.
4. a) Marenka gre na pot.
b) Nasprotje med mestom in vasjo.
11. r
1. Pomen strokovnih šol.
2. Posledice protireformacije za slovensko kulturo.
3. Svetovni mir.
4. Pomen knjige za narodno izobrazbo.
5. Vsebinski pomen Kettejevega soneta »Na očetovem grobu«.
(). Poslanstvo matere.
red:
5. a) Slovenci in slovenska zgodo-
vina v luči Prešernovega »Sonetnega venca«, b) Sveta si, zemlja, in blagor mu. komur plodiš.
6. Beseda o naši materi.
2. razred:
1. Šola in trgovina.
2. Vpliv humanizma na socialne razmere.
3. Majhni narodi in mir.
4. Slep je, kdor se s petjem ukvarja, K ra n ječ moj mu osle kaže.
5. Pomlad in njeni prazniki.
6. a) Vloga matere v oblikovanju
narodne zavesti, b) Cankarjeva mati.
b) Srbohrvatske šolske naloge.
1. Doci ce zima.
2. Baba i grab.
3. a) Hasan-aginica.
b) Moj pogled kroz prozor.
1. Pripovedka »Krimski muž«.
2. Baba i grab.
3. Tri baba idu po svetu.
t. Faktura, prošnja za kredit.
2. Na grobi ju.
3. Ponudba, naročilo, izvršitev.
1. razred:
4. Letnja oluja. (Narekovanje.)
5. Krs.ua slava kod Srba.
;d:
4. Moj zavičaj.
5. Kosovka devoj.ka.
razred:
4. a) Pred ispitom. b) Moja najmilija uspomena.
5. Informacije. Prošnja za službo.
1. Faktura, opomini.
2. Dani žalosti.
3. Ponudba, naročilo.
1. Die Ernte — das Gewitter.
2. Meine Mutter.
3. Der Tag unseres J ad raus.
4. König Alexander 1.
2.	razred:
4. a) Rano prolece. b) Moja majica.
5. Opomini. Prošnja /.a službo.
c) Nemške šolske naloge.
1.	razred:
5.	Ich miete ein Auto bis zum Bahnhof.
(). Prinz Karneval.
7. Unser König Peter 11.
8. Die Gäste der Buche.
1. Die Mahd.
2. König Alexander 1. der Einiger.
3. Meine Mutter.
4. Wenn ich Gäste habe.
1.	razred:
5. Die Krippe.
6. Ein Inserat.
7. Alle Vöglein sind schon da.
8. Der Garten im Frühling.
1. Slovnična naloga.
2. Prošnja za pošiljatev gotovine.
3. Der Tag unseres Meeres.
4. Pošiljatev gotovine na tuj račun.
TI. razred:
5.	Plačilo v gotovini na tuj račun. (i. Der Sänger.
7. Brzojavno naročilo, prošnja za otvoritev kredita.
8. Schreibe, was jeder will.
Li. razrec
1. Slovnična naloga.
2. Prošnja za pošiljatev v gotovini.
3. Der Tag unseres Meeres.
4. Pošiljatev gotovine na tuj račun.
J). Plačilo v gotovini na tuj račun.
(). Wie der Verrat nach Russland kam?
7. Naročilo, faktura, fakturno pismo.
8. Schreibe jeder, was er will!
VI. Knjižnice in zbirke učil.
A.	Profesorska knjižnica.
Varuh: prof. Schiffrer Ana.
Na koncu šolskega leta 1936/37 je bilo Prirastek v šolskem letu 1937/38 . .
868 knjig. 138 knjig.
Skupaj
1006 knjig.
B.	Dijaška knjižnica.
Varuh: hon. nast. Janež Stanislav.
Na koncu šolskega leta 1936/37 je bilo Izločitev v šolskem letu 1937/38	. .
Skupaj
698 knjig. 75 knjig.
623 knjig.
Učenci(ke) so največ čitali: Cankarja, Tavčarja, Preglja, Šorlija in Jurčiča.
C.	Podporna zaloga.
Varuh: predm. učit. Cundre Marjeta.
Na koncu šolskega leta 1936/37 je bilo.................... 643	knjig.
Prirastek v šolskem letu 1937/38 ......................... 198	knjig.
Skupaj . . . 841	knjig.
Č. Zemljepisna in zgodovinska zbirka.
Varuh: prof. Dermastia Karel.
Zemljepisna zbirka: 54 zemljevidov, 65 diagramov, slik in modelov za gospodarski zemljepis, astronomijo, kartografijo in metereologi jo. Zgodovinska zbirka: 5 zemljevidov.
D.	Blagoznanstvena zbirka.
Varuh: predm. učit. Namorš Leopold.
Vzorci, modeli in zbirke za anorgansko	blago......................310
Vzorci, modeli in zbirke za organsko blago........................208
Skupaj . . . 518
I mikroskop, I projekcijski aparat, 50 filmov, I preparaeijski mikroskop, 17 mikroskopskih preparatov, 68 slik.
E.	Geometrijska zbirka.
Varuh: predm. učit. Namorš Leopold.
22 različnih likov.
F. Strojepisna zbirka.
Varuh: predm. učit. Leske-Gorazd Maša.
5	Reinington, 3 Underwood, 4 Adler, 3 Oliver, 2 Imperial, 1 Ideal, I Jost, I Durabel; skupaj 20 pisalnih strojev. I razmnoževalni aparat, I računski stroj.
VIL Zajednica „Dom in šola“.
Na občnem zboru dne 28. oktobra 1937 je bila izvoljena sledeča uprava:
1.	Up ravni o d 1) o r : predsednik dr. Josip Dermastia, vladni svetnik v p., tajnik Leske-Gorazd Maša, predm. učiteljica, blagajnik Anton Žužek, zasebni uradnik, odibornika: Tory Heda, soproga trg. zastopnika, in Namorš Leopold, predm. učitelj.
2.	Nadzorstvo: predsednik Gogala Josip, direktor, tajnik Baje Maks, učitelj, odborniki: Schiffrer Ana, profesorica, Mark im Marija, soproga trgovca, in Golmajer Ciril, bančni pooblaščenec.
Po občnem zboru je priredila zajedniea dobro obiskan roditeljski sestanek, na katerem je predsednik dr. Jos. Dermastia obširno in vzpodbudno govoril o vzgoji in izobrazbi 'mladine. Njegova izvajanja so nagradili navzoči starši in oskrbniki z navdušenim odobravanjem. Za njim je direktor Josip Gogala razložil ureditev šolskega pouka in priporočal staršem, naj pazijo -na svoje otroke, da se bodo pridno in sproti marljivo pripravljali za šolo in s tem za življenje, ter nadzirajo, v kakšno družbo zahajajo, da ne bodo zašli med kakšne prevratne elemente, ki skušajo širiti med šolsko mladino revolucionarne itleje.
Upravni odbor kakor tudi nadzorstvo sta imela po eno sejo.
Računski zaključek.
a)	Dohodki:
1. Prenos iz	šolskega	leta 1936/37 ............................ 7.069.—	Din
2. Članarina	51 rednih članov ii	Din 50.—...................... 2.550.—	..
3. Prispevki	učencev	in učenk............................... 1.451.—	„
4. Obresti.................................................... 224.—	„
(1.294.— Din
b) Izdatki:
1.	Podpore učencem in učenkam.................................4.194.— Din
Imovina koncem šolskega leta 1937/38	................... 7.KM).— Din
je naložena pri Drž. hipotekarni banki podr. v Ljubljani.
Vlil. Dijaška udruženja.
A.	Podmladek Jadranske straže.
Povcrjciiica: prof. Schiffrer Ana.
PJS ima moških 83, ženskih 93, skupaj 176 članov. Prvi občni zbor se je vršil 10. novembra 1937 in je bil izvoljen ves lanski odbor in še po en poverjenik za vsak razred.
Dne 6. februarja se je vršila akademija PJS s sodelovanjem članov. Akademija je dobro uspela zlasti, ker so starši prispevali in sijajno založili bife. Čisti dobiček je znašal Din 2524.75.
Od 28. junija do 5. julija je priredil PJS pod vodstvom poverjenice prof. A. Schiffrer poučni izlet k morju. Izleta se je udeležilo 40 članov in članic, ki so obiskali Split, Dubrovnik, otok Lokrum, Trsteno, otok Dakso, polotok Lapad, Boko Kotorsko in Kotor.
Na občnem zboru dne 23. maja 1938 je bila odboru izrečena razrešnica. Volitve so bile odgodene na pričetek šolskega leta 1938'39.
Računski zaključek za šolsko leto 1937/38.
a)	Dohodki:
x 1. Prenos iz leta 1936/37 .............................  ...	Din	4140.—
2. Članarina učencev(k)............................................. 725.50
3. Čisti donos akademije........................................ >.	2524.75
4. Obresti.....................................................   »	89.—
Din 7479.25
b)	1 z tl a t k i :
1. Podpora izletnikom v juniju 1937.......................Din	2800.—■
2. Podpora izletnikom v juniju	1938 ................. 2000.—
3. Oglas v časopisu............................................  80.50
4. Administrativni stroški.................................. 100.—•	Din 4980.50
lmovina koncem šolskega leta 1937/38 ...............................Din	2498.75
je naložena pri Drž. hipotekarni banki podr. v Ljubljani.
B.	Podmladek Ferialnega Saveza.
Poverjenik: predm. učit. Namorš Leopold.
Občni zbor 8J. podružnice F. S. se je vršil dne 29. oktobra 1937 in je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Marjan Kopitar, tajnik Franc Bevc, blagajničarka Majda Slovnik. ekonom Boris Klemenc, odbornici Milena Ziherl in Mira Nadišar. Vpisanih je bilo 23 članov in 17 članic, skupaj 40. Poslovanje s SPD se je prekinilo.
Med počitnicami daje vsa pojasnila: Marjan Kopitar, Planina pri Rakeku.
Računski zaključek za šolsko leto 1937/38.
a) Dohodki:
1. Prenos iz šolskega leta 1936/37 .............................Din	168.50
2. Članarina- v šolskem letu 1937/38 ........................... „	53.—
Din 221.50
b) Izdatki:
Di n —.—
Stanje imovine koncem šolskega leta	1937/38 ................Din	221.50
C.	Podmladek Rdečega križa.
Šolski odbor so tvorili vsi člani profesorskega zbora, predsednik je bil direktor Jos. Gogala, tajnik do svoje obolelosti prof. Jože Kranjc, od 10. februarja 1938 dalje |>a hon. nast. Janež Stanislav.
Na občnem zboru dne 18. septembra 1937 je bil izvoljen ta-le odbor: predsednik Marjan Kopitar, tajnik Edvard Rebolj, blagajničarka Nada
V	rhovec.
V	PRK so se vpisali vsi učenci(ke) bodisi koit retini ali podporni člani. Podmladek je priredil dne 5. decembra 1938 v Trgovskem domu Miklavžev večer, za katerega so učenci(ke) nabrali mnogo daril pri ljubljanskih gg. trgovcih. Gg. darovalcem se tudi na tem mestu izreka najlepša zahvala.
Računski zaključek za šolsko leto 1937/38.
a) Dohodki:
1. Prenos iz	leta 1936/37  Din	1097.—
2. Članarina rednih članov..................................  .	„	276.—
3. Članarina	podpornih članov..................................... „	449.50
4. Obresti.........................................................  „	25.—
Din 1847.50
b) Izdatki:
1. Prispevek podporni zalogi.........................Din	1000.—
2. Naročnina »Glasnika«................................. 90.—
3. Oddaja banovinskemu odboru........................ „	138.—
4. Poštnina.......................................... „	I.—	Din	1229.—
Imovina koncem šolskega	leta 1937/38 ...........................Din	618.50
je naložena pri Drž. hipotekarni banki podr. v Ljubljani.
Č. Zajediiica za varčevanje in kredit „Ekonom“.
Zakon o srednjih trgovskih šolah predvideva v § 44.. da se osnuje na vsaki srednji trgovski šoli zajediiica za varčevanje in kredit, ki ima namen, privaditi učence varčevanju in jim nuditi priliko za praktično uporabo strokovnega trgovskega znanja. Pravila za zajetlnioo so bila sestavljena na podlagi pravilnika ministrstva za trgovino in industrijo I. br. 30.172/N z. dne 14. septembra 1932 in so bila odobrena od ICr. banske uprave dravske banovine z odlokom VIII. No. 3994/1 z dne 6. julija 1933.
Na občnem zboru dne 22. septembra 1937 je bila izvoljena sledeča uprava: Presen Franc, 11. razr., predsednik, Zajc Mari ja, 2. razr., prvi knjigovodja, Košmelj Miran, II. razr., drugi knjigovodja. Cedilnik Hedvika, 2. razr., blagajnik, Šinkovec Pavel, II. razr., likvidator, Vrhove Breda, 2. razr., gospodar, Markočič Stanko, II. razr., tajnik, Klopčič Milan, 1. razr., in Blaznik Herma, 1. razr., revizorja.
Nadzorni vodja je bil direktor Josip Gogala.
Meti šolskim letom je »Ekonom« preskrboval učence(ke) s šolskimi potrebščinami ki jih je kupoval pri ljubljanskih tvrdkah; s sprejemanjem hranilnih vlog in dajanjem posojil ni bilo nobenih poslov.
»Ekonom« je dajal potrebnim in marljivim učencem(kam) podpore, da so mogli plačevati šolske potrebščine.
Na občnem zboru dne 21. nnaja 1938 je bilo sklenjeno, da bodo volitve novega odbora začetkom šolskega leta 1938/39.
AKTIVA	Račun	bilance	dne	15.	maja	1938.	PASIVA
1	Gotovina		206	08	1	Deleži .......	2.150	—
2	Knjigovodski papir . .	5.861	—	2	Upniki		1.620	—
3	Skripta		18.871	—	3	Šolski sklad ....	4.500	-
				4	Fond za podpore . .	4.712	56
					Čisti dobiček ....	11.955	52
		24 938	08			32.856	08
					1		
Franc Presen s. r. Dir. Josip Gogala s. r. Marija Zajc s. r.
predsednik.	nadzorni vodja.	I.	knjigovodja.
Revirorja;
Klopčič Milan s. r.	Blaznik	Henna	s.	r.
ZGUBA Račun zgube in dobička dne 15. maja 1938. dobiček
1	Poštnina		16	69	1	Knjigovodski papir . .	7.796	96
2	Razno 		85	50	2	Skripta		4.303	75
3	Tiskovine		43	—		/		
	Čisti dobiček ....	11.955	52				
		12.100	71			12.100	71
				1			
Franc Presen s. r. Dir. Josip Gogala s. r. Marija Zajc s. r.
predsednik.	nadzorni	vodja.	I*	knjigovodjo.
Revizorja:
Klopčič Milan s. r.	Blaznik	Herma	s.	r.
D.	Podporna zaloga.
Za podporno zalogo so darovali:
Narodna banka v Beogradu..............................Din	1000.—
llroviit & Comp., tovarna, tu.......................... „	500.—
Trboveljska preinogokopna družba, tu.................. ,,	500.—
Trboveljska preinogokopna družba, tu.................. ,,	500.—
Val. Hladnik, ‘trg., Celje............................. „	250.—
Jugobruno, tekstilna tovarna, Kranj.................... „	250.—
Rihard Skubec, gen. direktor, tu....................... „	250.—
Antonija Kalan, Irg.. Žirovnica........................ „	200.—
Semperit dr. z o. z., Kranj................................  200.—
1. Bonač sin, tovarna, tu.................................. 200.—
Vzajemna zavarovalnica, tu.............................. 200.—
Nova založba, r. z. z o. z., tu........................ „	200.—
Karl Vokač, tovarnar, tu............................... „	150.—
Osvald Pengov, trg., tu................................ „	150.—
Jugosl. Standard Oil Comp., tu......................... „	100.—
Lena.si & Gerkman, trg., tu............................... 100.—
A. Šarabon, veletrg., tu................................... 100.—
Mr. R. Sušnik, lekarnar, lu................................  100.
F. Hreharič, veletrg,, tu.............................. „	100.—
Špedicija Turk, tu.......................................  100.—.
Vera Remec, trg., lu......................................  100.—
I)r. Fran Windischer, gen. tajnik v	p., tu.............. 100.—
Ivan Jelačin, veletrg., tu............................. „	100.—
F. I. Goričar, trg., tu................................ „	100.—
Ing. Franc Schneiter, tovarnar, Škofja Loka ...	,,	100.—
J ugoslavenska banka d. d., podr., tu................... 100.—
Ljubljanska kreditna banka, tu...................... 100.—
Kino »Union«, tu...........................,............... 100.-
Pivovarna »Union« d. d...................................... 100.
I. C. Mayer, veletrg., tu................................. 100.—
Anton Markun, trg., tu	.........	100.—
Rajko Dober let, tu..................................... 100.—
Siegel & drug, tovarna,	lu............................ 100.
Pavel Franc Knaflič, lov.,	Šmartno.................. KM).
Nah. zadr. uslužb. drž. železnic,	tu.......................  100.
Avg. Agnola, trg., tu.................................. „	100.-
Bat’a podr., In............................................. 100.
Valentin Čop, podpolkovnik v	p., Babno polje .	.	100.
Franc Martinec, tes. mojster, tu...................... ..	70.—
Karol Polajnar, kavarna r, tu........................... 60.
Aleš Pavlin, pos. trg., Podbrezje...................... -	50.-
Aleksander Gjud, brivski mojster,	lu................ 50.—
Adolf Mergenthaler, tovarnar, lu............................ 50.—
Dr. Andrej Kuhar, notar, tu............................. 50.
Oleum dr. z o. z., tu................................... 50.
Dr. G. Piccoli, lekarnar, tu............................ 50.
Janko Predovič, trg., tu.................................. 50.—
Prenos Din 7.430.—
Prenos Din 7.430.
Josipina Puppo, trg., Kranj	.  .........................,	50. .
Franc Papier, trg. tov., Doslovče.......................... „	50.
Slovenija Transport, tu..................................  ,,	50.__
A. Volk, trg., tu................................................ 50.—
Al. Pauschin, trg., tu......................................,	50.
A. Ebonspanger, trg., tu................................ ,,	50.-
I. Nadišar, kino podjetje, Tržič............................. 50.
A. Svetina, trg., tu............................................. 50.—
Ing. Josip Porenta, banski višji svetnik, tu . . .	„	50.-
Franc Pogačnik, dr. z o. z., tu.................................  50,—
Schneider & Verovšek, trg., tu.......................... „	50.—
Hotel »Metropol«, tu.............................................. 50.
Hinka Francka sinovi d. d., Zagreb...................... ,,	50.
Josip Černe, posestnik, Šiška................................ 50.—
Inž. Franjo Fine, načelnik direkcije drž. žel., tu „	50.
Maks Bajc, učitelj, tu......................................... 50.—
Martin Šver, trg., Samobor....................................... 50.__
Jos. j. Kavčič, trg.,	tu..................................... 50.—
l( rane Rezar, mesar,	tu.............................. 50____________
Drago Slovnik, trg., tu.................................... H	50.
Erman & Arhar, mizarstvo, Št. Viti......................... „	50.—
Ivan Javornik, mesar, tu................................... „	50____
Beer, Hribernik & Comp., tov., Št. Vid.................... ,,	50.___
Angela Ziherl, 1rg„	Škofja Loka.......................... 50.—
Josip Komatar, trg.,	Mengeš............................... 40.______
M. Lazar, pletilstvo, tu......................................... 40.
»Jeklo«, Al. Vodnik, trg., tu.................................... 40.~
Franc Šušteršič, pos. gost., Dolnice......................... 40.
Ign. Žargi, trg., tu......................................... 40.______
Franc Kogovšek, gost., Dravlje............................... 40.______
Karel Zajc, strojevodja, tu.................................. 30.
Feliks Urbanc, trg., tu...................................... 30.______
Kolinska tovarna hranil d. d., tu............................ 30.______
Javna skladišča dr. z o. z., tu............................ „	30.___
H. I ory, trg. zastopnik, tu................................. 30.-
A. Ustar, lekarnar, tu....................................... 30,—
Karel Deržič, mes. gost., Brežice............................ 30.—
Teodor Korn, inst., tu....................................... 30.
Ivan Loger, mes. gost., Hrastnik............................... 30.—
1< ran j o Novak & Coni|)„ trg., tu........................ „	25.-
Julij Kobe, trg., Novo mesto.............................. ,,	25.
Zadruga drž. uslužbencev, tu................................... 25.
Al. Šušteršič, 1rg„ Kamna gorica............................. 25,-
Janez Repanšek, pos., Kamnik................................. 20.
Filip Bizjak, krznarstvo, tu................................. 20.
Pavel Pollak, trg., tu....................................... 20.—
I. Pogačnik, trg., tu........................................ 20.
Ivan Rant, trg., Dev. Mar. v Polju........................... 20.
Marija Barbič, trg., tu........................................ 20.—
Prenos Din 9.360.—
Prenos Diu 9.360.-
Franc Kos, trg., tu........................................ „	20.—
Ciuha & Jesih,	trg.,	tu................................. „	20.—
Viktor Šober, trg., tu..................................... „	20.—
Karel Planinšek, trg., tu..................................... 20.—
Miroslav Urbas, mesar, tu.................................. „	20.—
Viktor Meden,	trg.,	tu................................. „	20.—
Lovro Demšar,	trg.,	tu................................. „	20.—
Josip Janša, ■apel. sodnik, tu............................. „	20.—
L. Kot, krznarstvo, tu......................................... 10.—
Zdravko Tomše, gozdar, tu.................................. „	10.—
Din 9540.—
Vsem cen j. darovalcem se ravnateljstvo tudi tem potom najlepše zalival.) uje za blagohotno naklonjenost in se priporoča v nadalje.
1.
•>
• ).
4.
5.
1.
o
3.
4.
je
Kiltunski zaključek za šolsko leto 1937/38.
a) D o li o d k i :
Prenos imovine iz šolskega leta 1936/37 .............................Din	7.652.19
Nabrane podpore...................................................... „	9.540.—
Učenci(ke) za izposojene knjige.......................................... 1.493.—
Prispevek »Podmladka Rdečega križa«.................................. „	1.000,—
Prispevek »Šolskega sklada«.......................................... 300.—
Din 19.985.19
b) Izdatki :
Knjige..............................................Din	7.122.25
Pisalni stroj....................................... „	3.(M)0.—
Stroški Pošt. hranil., poštnina in kolkovina „	305.90
Vezava knjig........................................ „	255.—	Din 10.683.15
lino vi na koncem šolskega leta 1937/38 ...........................Din	9.302.04
naložena pri Poštni hranilnici podružnici v Ljubljani.
IX.	Šolski sklad.
V	smislu člena 42. zakona o srednjih trgovskih šolah iu tozadevnega pravilnika ministrstva trgovine in industrije I. br. 23.020/N z dne 18. jul. 1932 je ustanovljen na tukajšnjem zavodu šolski sklad, ki .ima namen, da se iz njegovih sredstev podpirajo siromašni učenci(ke), se nabavljajo sredstva za dijaške vaje, knjige za dijaške knjižnice in se dajejo podpore za dijaška potovanja.
Šolski sklad je imel v šolskem letu 1937/38 naslednjo upravo: predsednik direktor Gogala Josip, blagajnik prof. Dermastia Kairel, tajnica predm. učit. Cuiulrč Marjeta.
K šolskemu skladu so pristopili kot redni člani vsi tukajšnji učenci(ke).
V	začetku šolskega leta 1937/38 je znašalo število članov šolskega sklada 184, koncem leta pa je bilo 176 članov.
Kučunski zaključek za šolsko leto 1937/38.
a) Dohodki:
1. Prenos imovine iz šolskega	leta 1936/37 ...........Din	8.048.—
2. Članarina učencev(k).......................................... „	1.627.—
3. Obresti....................................................... „	81.—
4. Vplačila privatistov...........................................,	300.—
5. Razni dohodki................................................. „	98.—
Din 10.154.—
b) Izdatki :
1.	Dotacija podporni zalogi iz	razpoložljivega fonda .... Din	300.—
Imovina koncem šolskega leta 1937/38	 Din	9.854.—
je naložena: a) pri Drž. hipotekarni banki podr. v Ljubljani Din 5.354.—, h) kot posojilo »Ekonomu« Dim 4.500.—.
X.	Ekskurzije.
Dne 26. novembra 1937 so si učenci (ke) obeh razredov in oddelkov ogledali pod vodstvom prof. Schiffrer Ane razstavo bratov Šubicev.
Dne 23. marca 1938 so si ogledale učenke 2. razreda pod vodstvom predm. učit. Leop. Namoršu: »Tekstilano«, tovarno sukna d. d. v Kočevju in Slavoteikst«, tekstilno industrijo v Kočevju.
Dne 31. marca 1938 so si učenci II. razreda pod vodstvom predm. učit.
I.eop. Namoršu ogledali tovarno sukna Al. Kristan v Zapužah 'in tvornico čokolade Ad. Zavrtanik v Lescah.
Dne 28. maja 1938 so si učenke prvega razreda pod vodstvom predm. učit. Leop. Namoršu ogledali tovarno mineralnih barv, škroba in dekstrinu Medic-Zan'kl v Domžalah ter tovarno iklobuikov in slamnikov »Universale« v Domžalah.
Dne 3. junija 1938 so si učenci 1. razreda pod vodstvom predm. učit. Leop. Namoršu ogledali Združene tvornice stekla v Hrastniku im maprave I rboveljske premogakopne družbe v Trbovljah.
Ravnateljstvo se najlepše zahvaljuje vsem p. n. podjetnikom, ki so dovolili oglede.
XL Zdravstveno stanje učencev(k).
Poset učencev(k) v splošni ambulanti Drž. šolsko polikliniko v Ljubljani
v šolskem letu 1937/38.
Bolezni	1. razr.	1. razr.	II. razr		Sku- paj		Opombe
	M	Ž	M	Ž	M	Ž	
Infekcijske bolezni		1	1	__			1	1	
Očesne bolezni		3	5	2	2	5	7	
(pljučna	 Tuberkuloza <	—	1	1		1	1	
(bezgavk		4	5	6		10	b	
Ušesne bolezni		1	1	2	2	3	3	
Kirurgične bolezni ... . .	16	8	9	2	25	10	
Živčne bolezni		1	1	—	-	1	1	
Bolezni srca in krvnega obtoka . .	—	—	2	—	2	—	
Bolezni dihalnih organov ....	—	2	3	—	3	2	
Bolezni prebavil		9	3	8	—	17	3	
Bolezni zob ... 		2	1	3	—	5	1	
Žlezne bolezni		5	6	13	—	18	6	
Kožne bolezni .... ...	1	—	1	1	2	1	
Konstitucionalne bolezni ....	1	6	5	—	6	6	
Ostale bolezni .... ...	3	6	9	3	12	9	
Krvne bolezni								
Bolezni kosti in mišic								
SKUPAJ . .	47	46	64	10	111 ie	56 vT	
V počitniških kolonijah Drž. šolske poliklinike je bilo - učencev.
V šolski kuhinji Nj. Vel. Kr. Marije se je hranilo 10 učencev(k).
XII. Klasifikacija učencev(k).
Imena učencev, ki so dovršili ra/red z odličnim uspehom, so debelo tiskana. Razprti tisk znači učence, ki so dovršili razred s prav dobrim uspehom, običaj ni tisk tiste, ki so zdelali /. dobrim, ležeči pa tiste, ki so /delali z zadostnim uspehom.
A. Klasifikacija na koncu š. 1.1937/38.
I. moški razred.
Razrednik: prof. K. Dermastia.
1. Bahovec Jožef, Ljubljana.
2. Bevc Franc, Kamnik.
3. Cvirn Feodor, Ljubljana.
4. Černe Srcčlto, Boh. Bistrica.
5. Krištof Božidar, Polica.
(). Mlejnik Miloš, Škofja Loka.
7. Oven Zvonimir, Višnja gora.
8. Pergar Franc, S vi ne.
9. Rink Dušan, Trst.
10. Schnciter Erik, Ljubljana.
11. Škrbec Ivan, Dol.
12. Štros Ivan, Goliče.
13. Tavčar Anion, Škofja Loka.
14. Uršič Marijan, Čatež.
Popravni izpit imajo:
1. Bergant Luka, Ljubljana.
2. Hude Alojzij, Mirna peč.
3. Jenko Boris, Št. Vid pri Stični.
4. Kastelic Edvard, Brezovica.
5. Klobčič Stanislav, Gmajna.
6. Klopčič Milan, Ljubljana.
7. Markež Ivan, Jesenice.
8. Meze Jakob, Ljubljana.
9. Pungerčar Franc, Krško.
10. Rozman Valentin, Ljubljana.
11. Stančič Rafael, Bazovica.
12. Strašek Vilibald, Gl.iuce.
13. Zrnec Jožef. Hudnik.
Izdelali niso:
1. Dermastja Franc, Ljubljana.
2. Dodič Davorin, Novo mesto.
3. Jager Vinko, Stara vas.
4. Majcen Ivan, Mokronog.
5. Markovič F rane, Ljubljana.
6. Mrak Miroslav. Ljubljana.
7. Osterc Božidar, Mengeš.
8. Slamič Franc, Ljubljana.
9. Šerbec Friderik, Ljubljana.
10. Šušteršič Alojzij, Kamna gorica.
11. Tonili Filip. Dev. Mar. v Polju.
12. Uršič Vlasto, Ljubljana.
13. Vrhovec Stanislav, Dragomer.
1. dekliški razred.
Razred n ica: p redni.
1. Ažman Ljudmila, Ljubljana.
2. Belcijan Marija, Vinje.
3. Berbuč Zmagoslavu, Gajače.
4. Blaznik Hermina, Ljubljana.
5. Cajzek Cecilija, Stojno selo.
6. Capuder Ana, Krtina.
7. C' a k s Ire n a . Ljubljana.
8. Černič Verena. Ljubljana.
9. Erznoznik Valentina, Dobračeva.
10. Golmajer Božena, Ljubljana.
11. Gorišek Božidara. Ljubljana.
12. Gostinčar Marija, Kleče.
13. Govekar Marija, Ljubljana.
14. Homan Marica, Vrhnika.
15. Kocjan Emilija, Selo.
16. Kogovšek Marija, Dravlje.
17. Kopčavar Silvija, Žiri.
18. Kozina Danica, Ševlje.
19. Kralj Majda, Ljubljana.
20. Kržišnik Vera, Sp. Gorje.
L Cuderman Ljudmila, Rudnik. 2. Rotter Gabrijela, Opatija.
učit. M. Cundre.
21. Lenart Marija, Maribor.
22. Luskovec Helena, Godešič.
23. Marin Ana, Mirna.
24. Marušič Julijana, Vrhnika.
25. Merhar Marija, Rakitnica.
2t>. Milavec Milena, Planina.
27. Nadišar Bogomira, Tržič.
28. Pavlin Marija, Podbrezje.
29. Pezdirc Katarina, Črnomelj.
30. Podgornik Slavica, Krško.
31. Prežel j Ivana, Gorjuše.
32. Rozman Silva, Sava-Jesenice.
33. Sedej Majda, Glince.
34. Seliškar Milena, Sevnica.
35. Sežun Marija, Martinjak.
36. Skubcc Edita, Ljubljana.
37. Šubic Nada. Medvode.
38. Ti ring or Frančiška, Šmarj. gora
39. Zorič Božena, Moste.
40. Žerovnik Frančiška, Vače.
3. Turk Hildegarda, Ljubljana.
Popravni izpit imajo:
Izdelale niso:
1. Fine Aleksandra, Ljubljana.
2. Jelnikar Viktorija, Ljubljana.
3. Koritnik Avguština, Kranjska gora.
4. Repanšek Pavla, Šutna.
5. Schwarz Alojzija, Ljubljana.
6. Tonli Milena, Stepanja vas.
II. inoški razred.
Razrednik: pripr. Ivan Rudolf.
1. Bezek Ivan, Črnuče.
2. Borko Anton, Ljubljana.
3. Černe Franc, Zg. šiška.
4. Drašler Emil, Goričica.
5. Erman Franc, Št. Vid.
6. Grošelj Anton, Litija.
7. Hribar Franc, Bizovik.
8. Klemenc Boris, Ljubljana.
9. Košmelj Miran, Železniki.
10. Kožuh Janez, Koseze.
11. Leskovšek Rudolf, Dravlje.
12. Mally Janez, Tržič.
13. Markočič Stanislav, Trst.
Popravni
1. Anžič Franc, Ljubljana.
2. Bajc Maks, Ljubljana.
3. Globokar Stanislav, Rojan.
4. Hübner Rado, Dunaj.
5. Kopitar Marjan, Ormož.
6. Laznik Slavko, Dobrova.
7. Medvešček Alojzij, Ljubljana.
1. Podobnik Ivan, Idrija.
2. Puterle Franc, Ljubljana.
14. Markun Anton, Ljubljana.
15. Marolt Viktor, Ljubljana.
16. Peterlin Pavel, Zg. Gameljne.
17. Petruša Stanislav, Sv. Štefan.
18. Planina Franc, Škofja Loka.
19. Presen Franc, Št. Vid.
20. Primožič Bogomir, Ljubl jana.
21. Rozman Stanislav, Novi Vodmat
22. Šinkovec Pavel, Gradec.
23. Štrumbell Anton, Semič.
24. Trčič Vilibald, Ljubljana.
25. Vavpetič Alojzij, Šinarca.
izpit imajo:
8. Noč Aleksander, Dresden.
9. Omahen Ivan, Vevče.
10. Petkovšek Anton. Logatec.
11. Rebolj Edvard, Ljubljana.
12. Stritar Pavel, Logatec.
13. Tomci j Jože, Šinarca.
14. Zajc Karol. Ajdovščina.
Izdelali niso:
3.	žužek Branko, Ljubljana.
2. dekliški razred.
Razrednica: prof. Ana Schiffrer.
1. Arhar Frančiška, V.ižmarje.
2. Bavdaž Ivana, Škofja Loka.
3. Bole Alojzija, Hrib.
4. Butscher Charlotta, Ljubljana.
5. Cedilnik Hedvika, Rudnik.
6. Cerk Marjeta, Borovnica.
7. Č e m a ž a r Veronika,
Dorfarje.
8. Detela Vida, Dob.
9. Erznožnik Miroslava, Žiri.
10. Jamnik Cirila, Škofja Loka.
11. Janša Majda, Kamnik.
12. Japelj Katarina, Bobovck.
13. Kerč Alojzija, Ljubljana.
14. Korenčan Marija, Ljubljana.
15. Kraljič Anica, Domžale.
16. Kravos Zora, Ljubljana.
17. Kveder Marija, Ljubljana.
18. Lebar Marta, Krško.
19. Marinč Frančiška, Brsnik.
20. Mesec Martina, I). Mar. v Polju.
21. Pestotnik Marija, Ljubljana.
22. Pipan Frančiška,
Vižmarje,
23. Porenta Marija, Kranj.
24. Praznik Valerija, Ljubljana.
25. Pucelj Damijana, Vel. Lipoglav.
26. Rant Ivana, Št. Martin.
27. Skube Ana, Aillešiči.
28. Slapar Nada, Ljubljana.
29. Slovnik Majda, Ljubljana.
30. Smola Leontina, Planina.
31. Školic Štefka, Vrhpolje.
32. Tomše Ljudmila, Predmeja.
33. Troha Nutalija, Babno polje.
34. Vidmar Cirila, Podgorje.
35. Vrhovec Breda, Ljubljana.
36. Vrhovec Nada, Sp. šiška.
37. Zajc Marija, Pšata.
38. Ziherl Milena, Škofja Loka.
Popravni izpit imajo:
1.
Gruden 2. Vrhovec
Pavla, Ljubljana. Milka, Dragomer.
3. Zubalič Nada, Gornja Radgona.
4. Žerovnik Marinka, Podgora.
Izdelale niso:
1. Stare Dragica, Blejska Dobrava. | 2. Zajc Minka, Vič.
B. Klasifikacija učencev(k),
ki so polagali popravni izpit v avgustu 1937.
a) Izpit so napravili:
I. inoški razred:
1. Omahen Ivan, Vevče.
2. Petkovšek Anton, Logatec.
3. Puterle Franc, Ljubljana.
4. Stritar Pavel, Dol. Logatec.
5. Tomelj Jožef, Šmarca.
6. Zajc Karel. Ajdovščina.
7. žužek Branko, Ljubljana.
1. dekliški razred:
1. Gruden Pavla, Ljubl jana.
2. Stare Draga, Dobrava.
3. Vrhovec Nada, Sp. Šiška.
4. Zajc Minka, Vič.
11. moški razred.
1. Babnik Vinko, Tomačevo.
2. Kastelic Alojzij, Škofljica.
3. Kavka Karol, Domžale.
4. Martinec Ivan, Ljubljana.
5. Stopar Branko, Ljubljana.
6. Žagar Franc, Rudnik.
dekliški razred.
1. Anžur Olga, Ljubljana.
2. Rebernik Nada, Ljubljana.
3. Röcker Marija, Malenitzen.
C.	Završni izpit v septembrskem roku 1936/37.
a) Izpitni odbor.
Predsednik: Gogala Josip, direktor.
Podpredsednik: Dermastia Karel, profesor.
Člani: za slovenski jezik: Kranjc Jože, profesor; za nemški jezik: Schiffrer Ana, profesor; r	za trg. računstvo: Cundre Marjeta, predm. učiteljica;
za trg. zemljepisje: Dermastia Karel, profesor; za blagoznanstvo in tehnologijo: Nainorš Leopold, predm. učitelj; za knjigovodstvo: Cundre Marjeta, predm. učiteljica; za korespondenco: Rudolf Ivan, pripravnik.
b) Pismeni izpiti.
Pismeni izpit se je vršil dne t., 2., 3., 4. in 7. septembra 19:57. Kandidati so dobili te-lc naloge:
1.	Iz slovenščine.
Pomen strokovne izobrazbe.
2. Iz nemščine.
Prevod iz nemščine v 'slovenščino:
Kundenlob.
[st es richtig, wenn eine Verkäuferin von einem Kunden beim Betriebs! iih rer gelobt wird, daß man das der Verkäuferin wieder sagt.
Wenn Ihre Verkäuferin vom Kunden bei Ihnen schlechtgeinacht wird, werden Sie wahrscheinlich keinen Augenblick zögern, um ihr den Tadel recht gründlich unter die Nase zu reiben. Vielleicht tun Sie das dann sogar in Ihrer ersten Erregung im Beisein der anderen Berufskameraden. Bei einem Lob durch die Kundin haben Sie Bedenken? — »Die bildet sich dann darauf was ein!« — haben Sie sich vielleicht gesagt. Ihre Bedenken können wir nicht teilen. Im Gegenteil. Genau so wie Sie sich freuen, wenn Ihnen ein Kunde eine Anerkennung über ihr Geschäft gibt, freut sich Ihre Verkäuferin über das Lob Ihrer Kundin. Sie spornen damit den Ehrgeiz Ihrer Mitarbeiter an. Morgens bei Geschäiftsbeginn, wenn noch keine Kunden im Laden sind, rufen Sie alle Ihre Mitarbeiter .zusammen und erzählen ohne Namensnennung von dem Lob der Kundschaft. Dann fragen Sie: »Wer kann damit wohl gemeint sein?« Nun geht das Raten los, .denn jeder möchte wohl gern das Lob auf sein Konto verbuchen. Sie lösen zum Schluß das Rätsel und bekräftigen die Anerkennung, damit das vorbildliche Verhalten der einen Verkäuferin die übrigen zur Nacheiferung anspornt. Lob gibt es leider nicht so reichlich wie Unannehmlichkeiten. Darum verdient das Lob eine ganz besondere Vorzugsstellung in seiner Auswertung liir den Gesamtbetrieb. Es trägt viel dazu bei, die Freude an der Arbeit ganz erheblich zu steigern. Wenn wir heute immer wieder bestrebt sind, die Arbeit des einzelnen nicht nur unter dem Gesichtpunkt notwendigen Broterwerbs zu be-
trachten, sondern ihr lebendigen, geistigen Inhalt zu geben versuchen, sind solche Anlässe besonders willkommene Gelegenheiten, die sich kein Betriebsführer entgehen lassen sollte.
Prevod iz slovenščine v nemščino:
MILJUTIN KRIŽNIČ CELJE
Gospod
A. Skrabar,
Dne 16. avgusta 1936.
L j ubij a .n a.
Vaša tvrdka mi je bila od več strani toplo priporočena, zato želim stopiti z Vami v trgovsko zvezo. Prosim Vas, sporočite mi, če ste voljni mojo ponudbo sprejeti in mi dobavljati blago proti štirimesečnem akceptu. Pojasnila glede moje trgovine Vam bosta dala gg. Ferd. Žumer, tu, in B. Zapu-žek, Maribor.
Pričakujem Vašega odgovora in beležim
Iz računstva.
s spoštovanjem Miljutin Križnič.
Francoski kontokorent; pri obrestovan ju Meseci koledari&no, obr. 5l/>%> : 4	%, 2"/00
je upoštevati vse prov., str. Dim 27.-
postavke.
20.
9.
4.
K).
8.
20.
99
Dospe tek: januar marec april	.	.
maj	.	.
julij	.	.
junij	.	.
julij	.	.
Din
4.570.—
6.750.25 12.609.— 10.720.50
8.600.25 9.650.— 8.353.—
Dospetek:
31. dec., saldo .	.	Din	8.560.—
4.	februar.................. 13.702.75
28.	marec .................... 7.809.50
4.	april.................. 5.640.—
.	.	„	10.850.—
.	.	„	7.200.—
.	.	,.	5.409.50
. .	11.492,—
17.
16.
27.
10.
maj
junij
junij
avgust
2. 8. marca kupim na borzi: 2"/00 kuri.
Din 25.000,— 7% i. p. a 88.50 25 kosov vojne škode a 407.25 $ 1500,— 7 % BI er. pos. a 85.50 ($=Din 45.—)
6	sklepov delnic	ä	115.25
3. Kdaj zapade prodajna fa., ki je izdana 3. septembra, stroški Din 524.50; meseci koledarično:
Din 10.860.— za 20. avgust
8.470.50	za 24. september „ 14.850.— za 2. oktober ., 10.720.— za 15. oktober
4. 6. maja prodam menico za 22. junij. V gotovini mi izplača Din 9587.50; 6•/>% diskont. Kolika je imenska vrednost te menice.
4.	Iz knjigovodstva.
Glavna knjiga d. d. izkazuje 31. decembra sledeče postavke:
Debet	Kredit
	2,000.000 —
449.616-99	
1,100.192-24	
435.381-64	
	216.306-63
	120.313-82
492.533-47	
	390 —
32-600-—	
	24.780-—
24.000-—	
4.836-12	
	126.490-44
	50.880-57
2,539.161-46	2,539.161-46
Račun .kapitala................
„ blagajne ......
„	dolžnikov	.	.	.	.
„ rimes.....................
„ upnikov...................
„ trat .....................
poštne hranilnice „	dividend za	1.	1935	.
„	premičnin	.	. .	.
„	rezervnega	zaklada
plač...................
„ stroškov..................
„ obresti ..................
provizije	.	. .	.
Rimese: za 20.
za -t. Trate:	za	25.
za 16.
I.
11.
Din 205.250,— „ 230.131.64 „	70.210,—
„	50.103.82
5 'A'"!»
Pri premičninah je upoštevali 10% odpis za 1 leto. Na občnem zboru dne 14. IV. se odobri razdelitev dobička: 5% div. na 5000 delnic po Din 400.—; Din 25.000 za ta/ntjeme, od ostanka se pripiše 65% resor v. skladu, ostanek pa se prenese na račun izgube d,n dobička za tekoče leto.
Sestavite bilanco in napravite vknjižbe za razdelitev dobička. (Italijansko knjigovodstvo.)
5.	I/. korespondence.
Andrej Smolnikar, Čatež, naroča dne 7. septembra 1937 z naročilnim listom s kuponom pri tvrdki Ferdinand Maleš, Celje:
1 vrečo ca 50kg riža »Karolina« II;
I zaboj sladkorja v kockah (25kg);
1 sod ca 60kg namiznega olja B II.
V	naročilu naproša dobavitelja, da mu pošlje blago frko njegovo skladišče Brežice ob Savi in po običajnih plačilnih pogojih.
Dne 9. septembra izvrši Maleš naročilo in izroči vozniku spremne listine.
Dne 9. septembra naproša Andrej Smolnikar, Čatež, Ljubljansko kreditno banko, podružnico v Celju, naj nakupi v breme njegovega računa: Nom Din 150.000.— 21/2% vojne škode t. k. ne nad Din 4I0.— za Nom Din 1000.—. Naročilo je veljavno do 20. t. m.
Banka izvrši naročilo dne 14. septembra. Obračun izkazuje nakup po Din 409.— za Nom 1000 dinarjev, 3% provizije in za stroške Din 45.— plus par. izravnava.
Dne 12. septembra pošilja Andrej Smolnikar, Čatež, Ljubljanski kreditni banki, podružnici v Celju naslednje menice v akceptiranje:
Din 1050.— Va 15 dni po vpogledu n/ Josipa Rebolja, Celje;
Din 5310.— Va 24. septembra ni Milami Žerjala, Konjice;
Din 3200.— Va 6. oktobra n/ Josipa Pogačnika, Maribor.
V	naročilu omenja ono izmed znanih možnosti glede ukrepov v slučaju, da bi trasat akcept odklonil.
c) Ustni izpit.
Ustni izpit se je vršil dne 10. in 11. septembra 1937. K ustmenemu izpitu so bili pripuščam: 6 kandidatov in 3 kandidatinje, ki so polagali celotni izpit, ter 3 kandidati in 3 kandidatinje, ki so bili v junijskem terminu odklonjeni za 3 mesece.
Č. Klasifikacija učencev(k),
ki so polagali završni izpit v septembrskem roku 1937.
					
X/0	Ime	Čas in kraj	Ime, poklic in bivališče	Uspeh
Tek.		rojstva	očeta (matere, varuha)	
1	Babnik Vinko	22. jan. 1915 Tomačevo	Mihael, posestnik, Tomačevo	zadosten
2	Kastelic Alojzij	22. jun. 1916	Jože, posestnik,	zadosten
		Škofljica	Škofljica	
3	Kavka Karol	:i. nov. 1919	Miha, čevljar, Domžale	dober
		Do nižale		
4	Martinec Ivan	22. nov. 1914	Fran, tes. mojster,	odklonjen
		Ljubljana	Ljubljana	za 3 mesece
5	Stopar Branko	9. sept. 1918	Davorin, mag. uradn.,	zadosten
		Ljubljana	Ljubljana	
6	Žagar Franc	2. apr. 1920	Ivan, železničar, Rudnik	zadosten
		Rudnik		
7	Anžur Olga	9. maj 1919	Helena, delavka,	zadosten
		Ljubljana	Lj ul)ljana	
8	Rebernik Nada	21. maj 1920 Ljubljana	Franc, plosk, mojster, Ljubljana	zadosten
9	Röcker Marija	2. avg. 1919	Siman, progi. fin. kontrolo	zadosten
		Malen itzen	Domžale	
10	Zakrajšek Mirko	19. jun. 1921 Studenec	Jože, prodajalec Ljubljana	zadosten
11	Macarol Amalija	19. jun. 1920	Ivan, davčni izvrševalec,	zadosten
		Male Lašče	Ljubljana	
12	Majaron Mara	2. marec 1921	Joško, industrijalec,	zadosten
		Borovnica	Borovnica J	
13	Zajec Stane	22. sept. 19*18 šiška	Franc, brzoj. mojster, šiška	zadosten
14	Zdravje Marija	12. jul. 1918 Barbecton	Franc, posestnik, Kanada	zadosten
15	Franetič Anton	11. jun. 1913	Ivan, posestnik,	zadosten
		Dolenja vas	Dolenja vas	
D.	Završni izpit v junijskem roku š. 1.1937/38.
a) Ministrski razpis.
Ministrstvo trgovine ia industrije je z rešenjem I. br. 15.167/N od dne
7.	maja 1938 odobrilo predlagani razpored zavržnega izpita v junijskem roku 1938.
Z istim rešenjem je ministrstvo trgovine 'in industrije imenovalo za svojega izaslanika g. dr. Milisava Lutovac-a, profesorja Ekomomskonkomercialne visoke šole v Beogradu.
h) Izpitni odbor.
Predsednik: dr. Mi lisa v Lutovac, profesor Ekonomsko-komeroialne visoke šole.
Podpredsednik: Gogala Josip, direktor.
Člani: za slovenščino: Janež Stanislav, honorarni nastavnik; za nemščino: Schiffrer Arna, profesor; za itrg. računstvo: Cundre Marjeta, pretlim. učiteljica; za knjigovodstvo: Cundre Marjeta, pred ni. učiteljica; za korespondenco: Rudolf Ivan, pripravnik;
:za trig. zemljepis: Dermasitia Karel, profesor;
iza iblagozna.nstvo iin tehnologijo: Naimorš Leopold, pred m. učitelj.
c)	Pismeni izpit.
Pismeni izipit se je vršil 7., 8., 9„ 10. in 11. junija 1938.
1. Iz slovenščine.
Bogastvo in lepote naše zemlje.
2. Iz računstva.
1. Nemški kontokoreut; pri obrestovan j 11 je upoštevati vse postavke, meseci po 30 dni, obr. (>'/2% '-5l/2%> 2°/00 prov., str. din 48.—.
Debet	Kredit
Dospetek	Dospetek
Saldo 31.	dec.	Din	6.850,—	29. jun.	Din	5.800,—
14.	jan.	Dim	12.595.50	24. fe.br.	Din	975.50
3.	marec	Din	8.005.50	12. marec	Din	14.735,—
16.	april	Din	3.500,—	4. april	Din	1.700.—
8.	maj	Din	845.50	30. april	Din	4.509.50
9.	junij	Din	11.725,—	27. maj	1 )in	8.500.—
21.	julij	Din	6.224.75	12. junij	Din	3.000.—
12. avgust		Din	3.075.—	24. avg.	Din	4.735.50
2. Koliko rlin stane pri mas 1 kg čaja, ako stane v Trstu angl. funtov 1375
£ 157,9.3; £ je din 2:38.—, carina in drugi stroški so 215%?
3. Ljubljana kupi 18. VJ. °/00 kurtaža, str. 56.—, din 15.000.— 7% i. pos. po 99.25,
rlin 12.000.— vojne škode po 483.50,
$	3.000.— 8% Bler. posojila po 98.75 ($ je a din 45.—).
5 sklepov delnic po 138.50; koliko plačamo za te vrednostne papirje? Kolika je rentabiliteta 1% i. p., vojne škode in delnic? (Dividenda je 18 din.)
4. 14. Vil. dobimo fakturo: 125 kosov po M 2.65, 250 kosov po M 1.95, 33Vs% rabat, odprava in drugi stroški IVI 3.50; (M je din 17.55). Va. 4 mesece.
16.	VI. dobimo pošiljatev in plačamo za carino i.u druge stroške din 2.130; koliko je lastna cena za 1 kos valuta 4 mesece? Koliko je prodajna cena za 1 kos, ako računamo za rež. str. in dobiček 25%?
Stroške razdelite po vrednosti v % na posamezne vrste blaga.
3.	Iz knjigovodstva.
Inventura tvrdke N. N. tu, z dne 1. 1. 1938 izkazuje naslednje premoženjske dele:
Gotovina din 42.570.—.
Blago: 25 vreč kave Rio, neto 1475 kg po «lin 48.50;
15 vreč riža, neto 1500 kg po din 7.50;
150'kg masti po din 15.25.
Dolžniki: L. Pogačar, Mojstrana, din 4875.50, valuta 16. 1.;
Anton Vidic, Litija, din 7540.—, valuta 28. II.
Imovina pri Poštni hranilnici din 850.—.
Upniki: A. Šarabon, tu, din 6850.—, valuta 10. I.
1.	Bračič, Zagreb, din 3785.—, valuta 27. 1.
Premičnine: din 8600.—.
Januar 3. I. Sedeju, tu, prodam 5 vreč kave Rio, neto 295 kg po din 52.50 proti dvamesečnemu akceptu.
Januar 7. Antonu Vidicu, Litija, dovolim pri fakturi z dne 28. XII. vsled reklamacije din 175.— popusta.
Januar	10.	Za razsvetljavo plačam din 122.50.
Januar	12.	A. Šarabonu, tu, plačam v gotovini din	(>850.—.
Januar	16.	Antonii Vidicu, Litija, prodam 2 vreči	riža, t.	j. 200kg po din
8.50	proti gotovini z 2% popustom.
Januar 18. L. Pogačar, Mojstrana, je nakazal svoj dolg po Poštni hranilnici; dobim izpisek računa.
Januar 20. I. Bračič, Zagreb, mi je poslal fakturo: 1500kg masti po din 14.50; račun je plačljiv po prejemu blaga. Istočasnp dobim pošiljatev in plačam za tovornino, trošarino in druge stroške din 2250.—.
Januar 23. L. Pogačarju. Mojstrana, prodam: 3 vreče Rio kave neto 177kg po din 52.50, 4 vreče riža 400 kg po din	8.50 in	200 kg masti po
din 17.25. Valuta 2 meseca ali takojšnje	plačilo	z 2% popustom.
Januar	26.	Plačam prispevek OUZL) din 85.50.
Januar 27. I. Bračiču, Zagreb, nakažem po Poštni hranilnici din 3785.—.
Januar 28. L. Pogačar, Mojstrana, je poravnal svoj dolg z dne 23. t. m. po odbitku dovoljenega popusta po Poštni 'hranilnici. Dobim izpisek računa.
Januar 30. Pri Poštni hranilnici dvignem din 15.000.—.
Januar 31. Za plače izdam din 1250.—; izpisek računa Poštne hranilnice izkazuje provizije in stroškov din 22.50.
Napravite otvoritvene vknjižbe, vknjižite enomesečni kupčijski načrt in sestavite 31. I. čisto bilanco. Pri tej upoštevajte: rimesa za 3. 111., 4'/^% diskont; pri premičninah 12% odpis (za 1 mesec). Zalogo blaga računajte: kavo po din 48.50, riž po din 7.50, mast po din 16.—.
bodite: amer. žunnal, skontro blaga in salda konti.
4.	Iz nemščine.
a)	Prevod iz nemščine v slovenščino:
Mehr Wärme in den Betrieben'.
Hier ist nicht von äußerlicher Wärme die Rede, sondern von der aus dem Innern des Menschen ausströmenden Herzenswärme. Sie wirkt woldtuend und anregend, besonders wenn sie an nüchternen, kahlen Orten zu fühlen ist, wie z. B. in Betrieben bzw. Arbeitsstätten; leider ist sie an diesen Orten sehr selten anzutreffen. Wie leicht wäre es, so manchen Menschen damit zu erwärmen und zu begliioken.
Ein kleines Beispiel: In vielen Betrieiben ist es Prinzip, die neueingetre-tenen Angestellten,, sofern sie noch kein ganzes Jahr da sind, von der Weihnachtsgratifikation auszusehlicßen. Dagegen ist an sich nichts einzuwendem, es ist eben Prinzip. Aber könnte man diesem etwas kühl wirkenden Prinzip nicht etwas Wärme einblasen? Ein Abteilungsleiter sali liier ('in gutes Beispiel. Er ließ die Herren, die sich mit dieser Einrichtung abfinden mussten, zu sich bitten, drückte Ihnen allen die Hand und sprach: »Meine Herren, ich kann mich gut in Ihre Lage hinein versetzen, diesmal nicht zu den Beschenkten zu gehören. Sie wissen, es ist in unserem Werk so Prinzip. Aber tröstein Sie sich, nächstes Jahr liegt auch der blaue Briefumschlag auf Ihrem Platze. Ich möchte aber heute nicht versäumen, im Namen der Direktion Ihnen die Anerkennung Ihrer bisherigen Tätigkeit in unserem Betriebe auszusprechen, und ich hoffe auf eine lange, gute Zusammenarbeit«.
Der verdrießliche Ausdruck auf den Gesichtern der Angestellten war durch diese warmen Worte verschwunden und die Enttäuschung war vergessen. Man war innerlich warm geworden und hatte den Kontakt gefunden zu einer erquicklichen Zusammenarbeit.
1)) Prevod iz slovenščine v nemščino:
MATEJ RUPNIK
RADOVLJICA	Dne	5.	aprila 19
Gospod
Gregor llostič
L j u b 1 j a n a.
Z Vašim pismom dne 4. t. m. avizi,rani sod namiznega olja sem prejel in sem z blagom zadovoljen.
V	poravnavo Vašega računa z dne 4. t. m. Vam pošiljam posebej v denarnem pismu
l)in 2650.— manj
Din 53.— zn 2% skouto, torej
Din 2597.—
ter Vas prosim prejemnega potrdila.
S spoštovanjem
Matej Rupnik.
5.	Iz korespondence.
Milan Gerželj, Višnja gora, naroča dne 10. junija z naročil ni m pismom pri tvrdki Slamič & Ko, Ljubljana:
2 kg salame tlačeinke ii din 21.— za kg;
2 kg papricirane slanine ii din 24.— za kg;
lOdoz 14 sardin »Split« a din 6.— za dozo;
20komadov presušenih kranjskih klobas a din 3.50 za komad;
2	kg sira »Ementalca« ä din 19.— za .kg.
Blago naj se pošlje po poštnem povzetju.
Dne 12. junija izvrši tvrdka Slamič & Ko naročilo. Za stroške pošiljke je zaračunala din 8.—, za kolkovino din 1.—.
Napiši naročilno pismo, izstavi povzetne tiskovine in fa!
Ferdo Maslec, Metlika, naproša dne 10. junija t. I. Kreditni zavod v Ljubljani za domici li ran je njegovih a'kceptov. V poštev bi prišlo 5 menic v mesečnih obrokih ti ca Din 10.000.—. Skupno torej Din 50.000.—, zadnja skadenca 1. november 1938.
Dne 13. junija odgovarja 'banka ugodno. Podatki poljubni.
V	korist Ivana Kovača, Rakek, izstavi Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani dne 10. junija t. I. osebni akreditiv št. 22 11/ Industrijsko banko
a.	d., Beograd, Kolarčeva ul. 9 v znesku Din 80.000.— z običajnimi klavzulami o legitimiranju. Napiši kreditno pismo!
č) Ustni izpit.
Ustni izpit se je vršil dne (5., 17, 18, 20., 21., 22., 23. in 24. junija 1938. K ustnemu izpitu je bilo pripuščenih 27 kandidatov in 38 kandidatinj, ki so polagali celotni izpit, in 2 kandidata, ki sta izpit popravljala.
d)	Pregledna tabela.
	II. moški	2. ženski	Skupaj
	razred	razred	
Število učencev(k), ki so se javili(e) za			
polaganje zavržnega izpita v junijskem n tiku 193*3			
a) rednih učencev (k) 		31	41	72
b) privatnih učencev		2		2
c) popravljalcev . 			2	—	2
	35	41	76
K izpitu je bilo pripuščenih			
a) rednih učencev (k) ....	26	38	64
b) privatnih učencev		2		2
c) popravljalcev		2	—	2
	30	38	68
Med izpitom je bilo odklonjenih a) rednih učencev (k) 		1		1
b) privatnih učencev					
c) popravljalcev		—		
	1	—	1
Izpit so napravili a) redni učenci(ke)			
z odličnim uspehom				2	2
s prav dobrim uspehom . . .	4	9	13
z dobrim uspehom		14	22	36
z zadostnim uspehom		7	3	10
b) privatni učenci(ke)			
z odličnim uspehom		—			—
s prav dobrim uspehom						
z dobrim uspehom			—	—
z zadostnim uspehom		2	—	2
c) popravljalci			
z dobrim uspehom		—	—		
z zadostnim uspehom		2	—	2
	29	36	65
Izpričevala o zavržnem izpitu so prejeli(e)			
a) redni učenci(ke)							
b) privatni učenci(ke)		2			2
c) popravljalci		2	—	2
	4	—	4
Odklonjeni so bili a) redni učenci(ke)			
za tri mesece . . 				2	2
za celo leto 					
b) privatni učenci			
za tri mesece						
za celo leto 							
c) popravljalci			
za tri mesece							
za celo leto		—		
	—	2	2
E.	Klasifikacija učencev(k),
ki so polagali (e) završni izpit v junijskem roku 1938.
Tek. št.;	Ime	Čas in kraj rojstva	Ime, poklic in bivališče očeta (matere)	Uspeh
1	Bezek Ivan	15. ma j 1020 Črn uče	Franc, kotlar, Črnuče	dober
2	Borko Anton	9. marec 1918 Ljubljana	Ivan, višji jetn. paznik, Ljubljana	zadosten
3	Černe Franc	15. nov. '1921 Zg. Šiška	Jurij, posestnik, Zg. šiška	zadosten
4	Drašler Emil	21. sept. 1919 Goričica	Matevž, krojač, Goričica	dober
5	Erman Franc	4. apr. 1922 St. Vid	t Štefan, mizar, mojster. Št. Vid	prav dober
6	Grošelj Anton	24. junij 1921 Litija	Anton, uprav. rud. Vojnič, Vojnič, Savska ban.	zadosten
7	Hribar Franc	24. maj 1921 Bizovik	Franc, delavce, Bizovik	dober
8	Klemenc Boris	26. nov. 1920 Ljubljana	Franc, trgovec. Ljubljana	dober
9	Košmeilj Miran	24. sept. 1921	Leopold, posestn. in mesar,	prav dober
		Železniki	Železniki	
10	Kožuh Janez	28. jul. 1931 Koseze	t Jožef, poštni zvaničnik, Koseze	dober
11	Leskovšek Rudolf	29. jul. 1922 Dravlje	Jakob, itpok. drž. žel., Ježica	dober
12	Markun Anton	2. maj 1921 Ljubljana	Anton, trgovec. Ljubljana	zadosten
13	Mallv Janez	28. febr. 1921 Tržič	Janez, privat, namešč., Tržič	dober
14	Markočič	3. dec. 1917	Peter, podnadzornik pol.	dober
	Stanislav	Trst	agentov, Ljubljana	
15	Marolt Viktor	4. jul. 1918	Ivan, zvaničnik, Ljubljana	dober
		Ljubljana	Martin, posestnik, Zg. Gameljne	
16	Peterlin Pavel	15. jan. 1921 Zg. Gameljne		dober
17	Petruša Slavko	9. okt. it919 Trebnje	Anton, davčni služitelj, Ljubljana	dober
18	Planina Franc	24. avg. 1921	Lovrenc, dežnikar,	prav dober
		Škofja Loka	Škofja ljoka	
19	Presen Franc	12. jul. 1917	t Franc, zvaničnik,	dobe r
		St. Viti pri Stični	Št. Vid pri Stični	po pismenem i/.pitu odklonjen za l leto
20	Primožič Bogomir	16. dec. 1920 Ljubljana	Jernej, zvaničnik, Ljubljana	
21	Rozman Stane	19. nov. 1919 L j ubljana	Ivan, drž. uradnik, Ljubljana	dober
22	Šinkovec Pavel	23. okt. 1918 G raz	Bogomir, drogerist, Kranj	zadosten
23	Strumbelj Anton	15. dec. /1921 Semič	Franc, trgovec, Semič	zadosten
24	Trčič Vilibald	30. jun. 1921 Ljubljana	Ivan. železničar, Ljubija na	dober
Tek. št.	Ime	Čas in kraj rojstva	Ime, poklic in bivališče očetu (matere)	Uspeh
25	Vavpetič Alojzij	31. avg. 1919 Šmarca	Alojzij, trgovec, Šmarca	zadosten
26	Arhar Frančiška	19. fel>r. 1921 Vižmarje	Josip, mizarski mojster, št. Vid n. Ljubljano	zadosten
27	Bavdaž Ivana	27. okt. 1921 Škofja Loka	Feliks, mizar, Škofja Loka	dober
28	Bole Alojzija	27. .marec 1922 Loški potok	Alojzij, žandarm. naredil. Brezovica	dober
29	Butsche r Char.lotta	16. dec. '1921 Ljubljana	f Artur, trgovec, Ljubljana	dober
30	Cedilnik Hedvika	13. okt. 1919 Rudnik (Kamnik)	Franc, elekt. čuvaj, Volčji potok	prav dober
31	Cerk Marjeta	16. jul. 1921 Borovnica	f Anion, posestnik, Borovnica	dober
32	Čemažar Vera	6. dec. 1921 Dorfarji (Šk. L.)	Ivan, kotlar, Škofja Loku	prav dober
33	Detela Vida	13. jun. 1920 Dob pri Domžalah	Ivo, trgovec in posestnik, Dob	odličen
34	Erznožnik Miroslava	17. jan. 1931' Žiri	Matija, obč. tajnik, Žiri	prav dober
35	Jamnik Cirila	27. maj 1922 Škofja Loka	Pavel, klobučar, Škofja Loka	dober
36	Janša Majda	30. marec 1920 Kamnik	Josip, sod. apel. sodišča, Ljubljana	dober
37	Japelj Katarina	7. nov. 1920 Bobovk (Kranj)	Ivan, poslovodja, Kranj	dober
33	Kerč Alojzija	7. marec 1922 Ljubljana	Božič Alojzija, trgovka, Ljubi j a na	dober
39	Korenčan Marija	12. okt. 1920 Ljubljana	Lovro, krojač, Ljubljana	dober
40	Kraljič Ana	24.. jun. 1921 Domžale	Ivan, pek. mojster, Domžale	dober
41	Kravos Zora	15. nov. 1919 Ljubljana	Vladimir, priv. uradnik, Bi linč	dober
42	Kveder Marija	29. avg. i1919 Ljubljana	Pavel, usluž. mest. elektr., Ljubljana	dober
43	Lebar Marta	19. febr. 1921 Krško	t Anton, orožn. narednik v p., Sevnica	prav dober
44	Marinč Francka	20. jul. 1919 Brsnik (Fara pri Kočevju)	Peter, posestnik, Brsnik	dober
45	Mesec Martina	8. avg. 1921 Dev. Mar. v Polju	Martin, strojevodja, Ljubljana	prav dober
46	Pestotnik Marija	19. jul. 1920 Ljubljana	Ivan, ravnat, mest. klavn., Ljubljana	odklonjena zu 3 mesce
47	Pipan Francka	1. marec 1922 Vižmarje	Ivan, kmetovalec, Vižmarje	odličen
48	Porenta Marija	r>. avg. 1921 Kranj	Josip, ing. teh. svetnik, Ljubljana	zadosten
49	Praznik Valerija	■14. jul. 1921 Lj ubljana	Ivan, mizarski mojster, Ljubljana	dober
50	Pucelj Damjana	II. okt. 1921 Vel. Lipoglav	f Ivan, orožn, narednik, Vič	prav dober
Tek. št.!	Ime	Čas in kraj rojstva	line, poklic in bivališče očeta (matere)	Uspeh
51	Rant Iva	14. jan. 1920 Št. Martin pri Beljaku	Ivan, trgovec, Dev. Marija v Polju	prav dober
52	Skuhe Ana	16. apr. 1918 Adlešiči	Ana, zasebnica, Adlešiči	odklonjena za 3 mesece
53	Slapar Nada	10. maj 1922 Ljubljana	Oroslav, krojač, Ljubljana	prav dober
54	Slovnik Majda	8. okt. 1921 Ljubljana	Drago, trgovec, Ljubljana	dober
55	Smola Leontina	>10. jul. 1921 Planina p. Rakeku	t Rudolf, kapetan v p., Planina pri Rakeku	zadosten
55	Škofič Štefka	8. dec. 1921 Vrhpolje pri Kamniku	Ivan, posestnik, Vrhpolje	dober
57	Troha Natalija	18. nov. 1919 Babno polje	t Viktor, trgovec, Babno polje	dober
58	Tomše Ljudmila	28. okt. 1917 Predmeja, Sv. Tomaž (Italija)	Valentin, drž. uradnik, Lj ubljana	dober
59	Vidmar Cirila	17. febr. 1921 Kamnik	Janez, posestnik, Podgorje, Kamnik	dober
60	Vrhovec Breda	19. febr. 1920 Ljubljana	Ivan, uradnik OUZÜ Lj ubljana	dober
61	Vrhovec Nada	28. dec. 1919 Ljubljana	Alojzij, mag. nadoficijal v pok., Ljubljana	dober
62	Zajc Marija	29. jan. 192:1 Pšatu	Jakob, posestnik, Pšata	prav dober
63	Ziherl Milena	20. okt. 1921 Škofja Loka	t Rudolf, trgovec, Škofja Loka	dober
64	Kosec Jože	23. okt. 1917 Trst	Antonija, zasebnica, Ljubljana	dober
65	Martinc Ivan	22. nov. 1914 Ljubljana	Franc, tesarski mojster, Lj ubljana	zadosten
66	Curk Viljem	8. nov. 1915 Zadar	Franc, pol. upok., Ljubljana	zadosten
67	Ažman Justin (privatist)	25. marec 1910 Trst	Ana, prokurist, soproga, Kropa	zadosten
68	Šmitek Ervin (privuiist)	19. apr. 1916 Lj ubljana	Josip, upravnik, Ljubljana	zadosten
XIII.	Klasifikacija privatnih učencev(k)
v šolskem letu 1937/38.
1.	Na podlagi (xlo.brenja Kr.	banske uprave v Ljubljani	Vlil	Nr.	3237/1,
z dne	16. maja 1938 je opravljal	privatni izpit čez I. razred
Jager Valentin, rojen 25. oiktobra 1916 v št. Vitlu nad Ljn<bljano, sin Valentina, gostilničarja in mesarja v Št. Vndu nad Ljubljano. Uspe1!!: zadosten.
2.	Na podlagi odobrenja Kr. ibanske uprave v Ljubljani	Vlil.	Nr.	3301/1
z dne	16. maja 1938 je opravljala privatni izpit čez 1. razred
Ferjančič Vanda, rojena 15. decembra 1919 v Ljubljani, hči Karla, trgovca v Ljubljani. Uspeh: zadosten.
3.	Na podlagi odoibrenja Kr. banske uprave v Ljubljani	Vlil.	Nr.	2202/1
z dne	16. maja 1938 je opravl jala privatni izpit čez I. razred
Perne Štefanija, rojena I. jnmija 1919 v Godiču pri Stahovici, hči Alojzija, delavca v Godiču. Uspeh: nezadosten.
4.	Na podlagi odobrenja Kr.	banske uprave v Ljubljani	Vlil.	Nr.	3299	I
z dne	K), maja 1938 je opravljal	privatni -izpit čez II. razred
Ažman Justin, rojen 25. ima reu 1910 v Trstu, pristojen v Kropo, sin vdovele Ane, por. Štnitek, soproge prokurista v Kropi. Uspeh: zadosten.
5. Na podlagi odobrenja Kr. banske uprave v Ljubljani Vlil. Nr. 3300 I z dne 16. maja 1938 je opravljal privatni izpit čez II. razred
šm iteik Ervin, rojen 19. aprila 1910 v Ljubljani, is.in Josipa, upravnika »Službenega lista« v Ljubljani. Uspeh: zadosten.
XIV.	Statistika učencev(k).
Razred
1.	II.
2.
Skupaj
1. Število.
V začetku šolskega leta je vstopilo Naknadno je bilo vpisanih . . .
Vseli je bilo vpisanih.................
Od vpisanih je bilo
a) novincev..................
b) ponavljalcev......................
Šolo so zapustili
radi opustitve šolanja...............
a) radi odstranitve ...............
b) radi smrti......................
Zavod je torej zapustilo...............
Število učeneev(k) ob koncu šol. leta
2. Starost.
14 let ................................
1 5....................................
1 6....................................
1 7....................................
1 8....................................
1 9.................................
2 0.......................
21.....................................
99
““ 1»   .............................
SKUPAJ . .
3. Narodnost.
Jugoslovanska..........................
Nemška .............................
SKUPAJ . .
4. Veroizpoved.
Rimsko katoliška.......................
Pravoslavna............................
Evangelska.............................
SKUPAJ . .
M
48
1
49
M
42
M Z Sk
45
90
94
184
1
49
49
42	45
91
94
185
42
7
49
49
49
39
3
42
45
45
81
10
91
94
94
175
10
185
2
7
1
10
40
49	42
44
82
4 10 12
9
5
2
10
24
7
6
10
8
11
3
9
1
21
11
11
4
20
20
20
8
9
1
93	175
2
10
45
18
17
2
14
65
38
37
8
10
1
40
49
42
44
82
93
175
39
1
49
41
1
44
80
2
93
173
2
40
49	42	I	44
82
93
175
39
1
48
1
42
43
1
81
91
1
1
172
1
2
40	49
42
44
82
93
175
	Razred				Skupaj		
	1.	1.	II.	2			
	M	Ž	M	Ž	M	Ž	Sk
5. Bivališče staršev.							
v Ljubljani		21	20	20	21	41	41	82
v ljubljanski okolici		4	7	11	5	15	12	27
v drugih krajih Dravske banovine .	15	22	11	18	26	40	66
v drugih banovinah		—	—	—	—	—	—		
v drugih državah								
SKUPAJ . .	40	49	42	44	82	93	175
6. Poklic staršev.							
Nastavniki vseh vrst šol		—	—	1	—	1			1
Uradniki (drž. ban. obč.)		12	8	7	9	19	17	36
Upokojenci (drž. ban. obč.) ....	5	3	8	6	13	9	22
Kmetovalci		5	2	3	6	8	8	16
Industrijci in obrtniki		4	10	7	12	11	22	33
Industrijski in obrtniški uradniki .	—	3	—	—	—	3	3
Industrijski in obrtniški delavci . .	2	10	—	—	2	10	12
Trgovci		4	4	7	5	11	9	20
Trgovsko pomožno osobjo ....	1	3	—	1	1	4	5
Prosti poklici — lastniki		—	—	—	—	—			—
Prosti poklici — pis. osobje . . .	—	—	3	3	3	3	6
Prosti poklici — delavci ....	—	—	—	—	—	—	—
Služitelji in zvaničniki (drž. ban.							
obč.)		2	6	6	—	8	6	14
Služitelji v privatni službi ....	4	—	—	—	4	—	4
Zasebniki in brezposelni		1	—	—	2	1	2	3
SKUPAJ . .	40	49	42	44	82	93	175
7. Učni uspeh.							
Odličen 		—	—			1			1	1
Prav dober 		—	3	—	3			6	6
Dober		4	35	14	21	18	56	74
Zadosten		10	2	11	13	21	15	36
Nezadosten		13	6	3	2	16	8	24
Popravni izpit imajo		13	3	14	4	27	7	34
Razredni izpit imajo		—	—	—	—	—	—	—
SKUPAJ . .	40	49	42	44	82	93	175
Pravico šolanja izgube		2	—	—	—	2	. —	2
							
XV.	Naredba o začetku š. 1.1938/39.
A. Popravni izpiti.
Popra vrni izpiti se ibodo vršili ocl 24. do 27. avgusta 1938 v vrstnem redu, ki bo objavljen na razglasni deski.
Prošnje za popravne izpite je treba predložiti ravnateljstvu do 23. avgusta 1938 in jih kolkovati z Din 10.— in z Din 10.—. Priložiti je treba letno izpričevalo.
Učenec, ki se je prijavil k popravnemu izpitu, a svojega izostanka ne more opravičiti, ni dovršil razreda. Učenec pa, ki dokaže z zdravniškim izpričevalom, da radi bolezni ni mogel pravočasno priti k izpitu, ga sme položiti najkasneje do 30. septembra z dovoljenjem ministrstva za trgovino in industrijo ali banske uprave.
B.	Vpisovanje.
Vpis učencev(k) v oba razreda se bo izvršil I., 2. in 3. septembra 1938 od 8. do 12. ure.
V prvi razred se sprejemajo učenci(ke), ki so dovršili štiri razrede srednje šole z nižjim tečajnim izpitom ali štiri razrede meščanske šole z zavržnim izpitom in ki nimajo na dan vpisa več nego 17 let. Učenci(ke), ki so izgubili(e) pravico do rednega šolanja na srednji šoli, se ne morejo vpisati v trgovsko šolo kot redni(e) učenci(ke). Učenci (k e), ki imajo pri vpisovanju več kot 17, toda ni a n j kot 19 let, se s m e jo vpisati s a 111 o z tl o v o I j e 11 j e m b a 11 s k e uprav e.
V trgovsko šolo se sprejemajo predvsem učenci(ke) iz okrožja šole. Šele za temi, če je še prostor na razpolago, se smejo vpisati učenci(ke) iz drugih krajev. Okrožje ljubljanske trgovske šole obsega sledeče sreze: Ljubljana, Ljubljanska okolica, Logatec, Novo mesto, Kranj, Škofja Loka, Radovljica, Kamnik, Litija, Krško, Kočevje in Laško.
U č e n c i (k e) , ki žele vstopiti v prvi razjed trgovske šole, se morajo osebno javiti v spremstvu staršev 24., 25., 26. a J i 27. a v g u s t a 1938 111 e d 8. in 12. uro, p r e d 1 o ž i t i z Din 10.— k o I k o v a 111 o p r o .š njo na vzorcu, k i g a dobe za 50 par pri šolskem slugu, in oddati izpričevalo o prejšnjem šolanju ter j o j s t n i list i n davčno po it r d i 1 o zaradi odmere šol n i 11 e. D n e 30. a v g usta 1938 bo na u r a d 11 i deski objavljen s e z n a m t istih, ki se m o r e j o d 11 e 1., 2. ali 3. sept. 1938 vpisati v prvi razred. Tedaj je t r e b a izročiti dodatni kolek za 40 Din za prijavo in plačati š o 1 11 i 11 o in v s e d r u g o , kakor je objavljeno 11 a razglas n i deski.
Nesprejeti učenci(ke) dobe dne 30. avg. 1938 svoje listine pri šolskem slugu.
K vpisovanju za drugi razred je treba prinesti: 1. prijavo, kolkovano s 50 Din, 2. izpričevalo o dovršenem prvem razredu, 3. davčno potrdilo in šolnino, 4. takso za zdravstveni fond 20 Dim. Ostalo je objavljeno na razglasni deski. — Prijave se dobe pri šolskem slugu po 50 par.
Kdor pride iz druge trgovske šole, mora imeti na izpričevalu pravilno odobritev direktorja zavoda, od koder prihaja učenec(ka). K vpisu mora prinesti tudi rojstni list.
Naknadni vpis v trgovsko šolo dovoljuje direktor do 20. sept. 1938, ministrstvo trgovine in industrije ali banska uprava pa najdalje do 10. oktobra 1938. Po tem roku se ne more nihče več vpisati.
C.	Šolnina.
Na podlagi § 20. točka 26. finančnega zakona za leto 1937/38 z dne
25.	marca 1937, ki je objavljen v »Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine«, kos 31. z dne 17. apr. 1937, se plačuje za obisk dvorazred-nih trgovskih šol šolnina, katere višina je zavisna od predpisanega neposrednega davka, ki ga plačujejo starši (oče in mati) iu učenec(ka), če mu (ji) je davek predpisan.
Šolnina znaša za tistega, ki plača
nad	800.—	Din	do	1.000.—	Din............... 100.—-	Din
nad	1.000,—	Din	do	3.000.—	Din............... 150,—	Din
nad	3.000.—	Din	do	5.000.-	Din............... 200.-	Din
nad	5.000.—	Din	do	6.000.—	Din............... 350.—	Din
nad	6.000.—	Din	do	7.000.—	Din............... 400.	Din
nad	7.000.—	Din	do	8.000.	Din............... 500.—	Din
nad	8.000.—	Din	do	9.000.—	Din............... 650.—	Din
nad 9.000.— Din do 10.000.— Din............................ 800.— Din
nad 10.0(X).—	Din	do	12.000.	Din............... 1.000.-	Din
nad 12.000.	Din	do	15.000.	Din...............1.500.	Din
nad 15.000.—	Din	do	20.000.—	Diu............... 2.000 —	Din
nad 20.000.	Din	do	25.000.—	Din............... 2.500.—	Din
nad 25.000.—	Din	do	30.000.—	Din............... 3.000.—	Din
nad 30.000.—	Din	do	40.000—	Din............... 3.500. -	Din
nad 40.000.—	Din	do	50.000.—	Din............... 4.000.—	Din
nad 50.000 Din davka se plača za vsakih nadaljnih 1000.— Din še po 10 Din več.
Ako šolajo starši več otrok, plačujejo za tistega, ki spada v najvišjo skupino, popolno šolnino, za ostale otroke pa le polovico šolnine. Šolnina se ne plačuje za učence(ke), katerih starši plačujejo manj nego 800 Din neposrednega davka na leto.
Na podlagi pravilnika o pobiranju šolnine z dne 30. aprila 1932, št. 32.849, se plačuje šolnina v gotovini. Vsak učencc(ka) oz. oseba, ki prijavlja učenca(ko) za vpis, mora prinesti k vpisovanju potrdilo pristojne davčne oblasti, koliko neposrednega davka plačujejo starši (oče i n mati) in učenec(ka) če mu (ji) je davek predpisan. Potrdilo mora bili kolkovano z Din 20.—, prepis potrdila pa z Din 10 _____
Za državne in samoupravne (banovinske in občinske) uslužbence, ki ne plačujejo drugih davkov razen od plače, izdaja potrdila državni ali samoupravni urad, kjer prejemajo starši plačo. Če je tem uslužbencem predpisan davek še v kakšni drugi davčni obliki, morajo predložiti tudi potrdilo po prejšnjem odstavku. Šolnina se odmerja po skupni vsoti davka.
Da izdajo posamezna oblastva davčna potrdila, je treba napraviti pismeno prošnjo, ki se kolkuje z Din 10.—.
Č. Privatni izpiti.
Opravljanje privatnih izpitov je dopustno ob ostalih zakonskih pogojili samo na državnih trgovskih šolali osebam, starejšim nego 19 let:
a) ki so zaposlene v pridobitnih podjetjih in napravah;
b) ki niso zaposlene v pridobitnih podjetjih in napravah, so pa bile prej redni učenci srednje trgovske šole, a so redno šolanje prekinile. Privatni učenci morajo pred opravljanjem izpita plačati trikratno šolnino.
O opravljanju privatnih izpitov je izdalo ministrstvo trgovine in industrije poseben pravilnik z dne 21. julija 1932 I. ibr. 22.4M).N, ki je objavljen v »Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine«, kos št. 66, z dne 20. avgusta 1932.
I). Završni izpit v septembrskem roku.
Popravljanje zavržnih izpitov za tiste, ki so bili v junijskem roku odklonjeni za 3 mesece, in celotni završni izpit za tiste, ki so položili v avgustu letni popravni izpit, se bo pričel dne 30. avg. I93S. Tedaj sc imajo vsi zbrati ob 7. uri v sobi II. razreda. Pismeni izpit se bo vršil dne 30. iu 31. avg. ter I.. 2. in 3. sept. 1938, ustni izpit pa st' bo pričel 7. sept. 1938. Tedaj se imajo zbrati vsi kandidati(inje) ob 8. uri v sobi II. razreda. Prošnje za popravljanje in polaganje završnega izpita v septembrskem roku se morajo predložiti ravnateljstvu do 29. avgusta 1938.
E.	Pričetek šolskega leta 1938/39.  
R e d n i p o u k sc b o pričel 12. s e p t e m b r a 1938 s s v. m a š o ob 9. uri v Križank a h. Po službi božji se z b e r o učenci (učenke) v svojih razredih.
F.	Vrednost izpričevala o završnem izpitu.
Člen 5. zakona o srednjih trgovskih šolah določa, da imajo dvorazredne trgovske šole veljavo šestih razredov gimnazije, iz česar sledi, da je izpričevalo o završnem izpitu na dvorazredni trgovski šoli enako vredno, kakor izpričevalo o dovršenem šestem razredu gimnazije.
Na podlagi § 19. obrtnega zakona z dne 5. nov. 1931 in pravilnika ministrstva trgovine in industrije II. br. 13.850/N, z dne 21. aprila 1934 velja izpričevalo o završnem izpitu na dvorazredni trgovski šoli kot dokaz popolne izobrazbe za opravljanje trgovinskega obrta in daje, če so izpolnjeni obči zakoniti pogoji, pravico pričeti in samostojno izvrševati trgovinski obrt brez predidoče učne in pomočniške dobe.
G.	Ugodnost absolventov drž. dvorazrednih trgovskih šol glede vojaškega službovanja
po zakonu o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o ustrojstvu vojske in mornarice z dne 6. septembra 1929, Dj. štev. 36.400, »Službeni list« štev. 2
z due 8. januarja 1932.
§ 32. Rok službe v stalnem kadru se skrajšuje rekrutom dijakom z nepopolno srednjo šolo, ki dovrše najmanj šest razredov gimnazije ali realke ali tema enakih šol (semkaj spadajo drž. dvorazredne trgovske šole), na devet mescev, če opravijo v tem roku izpit za rezervnega narednika. Rekrut dijak, ki opravi ta izpit, se prevede v čin rezervnega podnaredniika, ki se odpusti iz kadra. Kdor tega izpita ne opravi, služi 14 mescev, rekrut dijak član Sokola kraljevine Jugoslavije pa 45 dni man j.
§ 95. Rezervni podčastnik sme postati dijak rekrut, ki opravi izpit za rezervnega narednika. Taki dijaki morajo redno prihodnjega leta, izjemoma pa najkasneje v treh letih po odslužitvi roka. v stalnem kadru, opraviti dvomesečno vežbo, po kateri «e povišajo, če se ocenijo na vežbi povoljno, v čin rezervnega narednika.
§ 96. Rezervni častnik sme postati rezervni narednik, ki je prebil v tem činu skupaj najmanj štiri leta, prehodno prebil dvomesečno vežbo ter bil ocenjen po izobrazbi, sposobnostih in ponašanju, da zasluži biti pripuščen k izpitu za čin rezervnega podporočnika.
Naštete ugodnosti imajo tisti absolventi drž. dvorazrednih trgovskih šol, ki so pred vstopom na trgovsko šolo dovršili štiri razrede gimnazije ali štiri razrede meščanske šole in so položili završni izpit.
XV. Zadružna šola.
1.	Razširitev Zadružne šole na dva letnika.
V	ponedeljek, cine 24. jun. 1938, se je vršila na Državni clvorazredni trgovski šoli v Ljubljani prisrčna interna šolska slovesnost, ko je bil otvorjen na novo ustanovljeni clrugi letnik Zadružne šole. V lepo okrašeni učilnici, kjer je na lično drapirani čelni strani visela slika dr. Jan. Evang. Kreka, so se zbrali: g. ban <lr. Natlačen, zastopnik Zadružne izveze g. dir. Bog. Remec, I. podpredsednik; zastopniki Zveze slovenskih zadrug: gg. Hinko Šuiner, šolski nadzornik v p., predsednik nadzorstva, Stanko Lenarčič, narodni poslanec in član načelstva, in Fran Trček, ravnatelj; zastopnik Kmetijske zbornice g. dr. Jože Lavrič, glavni tajnik, člani profesorskega zbora: KK- dir. Jos. Gogala, tajnik Anion Kralj, tajnik Rudolf Schauer, prof. F. Koblar, predm. učit. Leopold Namorš, svetnik Mir. Bertoncelj, inž. Fr. Štraj-nar, ravnatelj Alf. Besednjak, pripr. Ivan Rudolf in revizor Ign. Tirš ter vsi učenci 1. in 11. letnika Zadružne šole.
Šolsko slovesnost je otvoril ravnatelj Zadružne šole g. Josip Gogala z naslednjim govorom:
>Visokospoštovani gospod ban, .spoštovani gg. zastopniki Zadružne zveze, Zveze slovenskih zadrug in Kmetijske zbornice, cenjeni gg. tovariši predavatelji, dragi učenci!
Meseca marca letos bo preteklo 30 let, odkar je blagopokojni voditelj in prerok našega naroda dr. Janez Evang. Krek, čigar geniju se Zadružna šola danes posebno klanja, predlagal v takratnem deželnem zboru kranjskem, naj se ustanovi v Ljubljani Slovenska trgovska šola in z njo v organični zvezi posebna Zadružna šola. ki naj podaja kmečkim posestnikom in njih sinovom, pa tudi drugim mladeničem pregledno temeljno izobrazbo iz zadružništva, da bodo mogli ustanavljati in voditi kreditne in pridobitne zadruge. Ustanovitev Zadružne šole je utemeljeval s poudarkom, da število kreditnih in blagovnih zadrug čim dal je bolj narašča in da jo za dober •napredek zadrug neobhodno potrebno, da imajo zadruge dobro vodstvo. Opozarjal je, da zadruge samo tam ne uspevajo dobro, kjer ni sposobnega vodstva, in opominjal, da člani upravnega in nadzornega odbora ne smejo liiti samo številke, temveč da spadajo na ta mesta samo v zadružništvu izobraženi možje in fantje, ki bodo mogli aktivno in iniciativno posegati v vodstvo zadrug. »Nujno potrebno je.< tako je dalje utemeljeval svoj predlog, da se stalno pHrejajo zadružni tečaji, kjer se bodo kmečki fantje in možje sistematično in metodično izobraževali v zadružništvu in od koder bodo. prepojeni z zadružno mislijo, odhajali na svoje domove in tam delali pri domačih zadrugah.«
Predlog dr. Kreka je bil soglasno sprejet. Še istega leta 1908. je tedan ji ravnatelj trgovske šole, g. Bogumil Remec, ki je bil prvi ravnatel j Zadružne šole i.ii je danes med nami navzoč in katerega najiskreneje pozdravljam, izdelal organizacijski statut in učni načrt za Zadružno šolo, ki sta ostala v veljavi ves čas od začetka Zadružne šole pa do danes.
V	jeseni meseca novembra 1908 so se prvič odprla vrata Zadružne Sole. Prvi učenci so vstopili v na novo ustanovljeno šolo in pouk «e je vršil po sestavljenem učnem načrtu, ki je obsegal 40 obveznih tedenskih ur. Leto za letom so odhajale iz Zadružne šole nove čete mladih zadružnih delavcev in zopet so sedali novi učenci na šolske klopi z namenom, da se tudi oni izobrazijo zase in usposobijo za sodelovanje pri zadrugah.
Tako je li-klo delo Zadružne šoli' do tistega strašnega časa, ko se je razbesnila vojna furija in so morali kmečki fantje v strelske jarke namesto v šolo. Delo Zadružne šale je počivalo polnih šest let, dokler ni zopet zavladal'mir in so se zopet začeli prijavljati učenci za vstop v Zadružno šolo. Število oddelkov na trgovski šoli se je med tem povečalo in zato so bile vse učilnice zasedene. Pouk v Zadružni šoli je bilo treba preložiti na popoldanski čas. Ker je bilo v popoldanskem času mogoče absolv.irati le 30 tedenskih ur. je bilo treba skrčiti učni načrt na 30 ur obveznega tedenskega pouka. Pouk je bil tako okrnjen za 10 tedenskih ur. Ta skrčite v ni toliko škodila učni snovi, kakor ponavljanju. Vsak predavatelj je liiiel, da je dokončal svojo snov, zmanjkovalo pa je časa za poglabljanje snovi, za izpraševanje. Silno obširna učna s,nov je hitela bežno mimo učencev, ki so veliko delali, to je treba pohvalno omeniti, za trdno pa si le niso mogli prisvojiti znanja, ker je ravno primanjkovalo časa za ponavljanje. Stara izkušnja kaže, da prehitro naučeno se le prehitro pozabi.
Leto za letom je potekalo in vsako leto so predavatelji omenjali pri zaključnih konferencah, da so snov sicer predelali, da pa je primanjkovalo časa za poglabljanje snovi z izpraševanjem. Šolsko poročilo je večkrat omenjalo to pomanjkljivost, toda ostalo je pri starem, dokler Zadružna šola ni dobila po 30 letih svojega novega zaščitnika g. bana dr. Marka Natlačena, ki se je danes osebno potrudil med nas, da s svojo prisotnostjo da poseben poudarek svečanosti današnjemu dnevu. Čast mi je, da morem g. bana najudaneje pozdraviti v naši sredi in se mu najlepše zahvaliti, da je počastil s svojo navzočnostjo današnji praznik Zadružne šole.
G. ban dr. M. Natlačen je vedno kazal veliko zanimanje za Zadružno šolo in je takoj stopil na čelo akciji za razširitev te šole, ko je spoznal omenjeni nedostatek, da je namreč učna snov preobširna za en zimski tečaj. Zavzel se je za izvedbo predloga, da je treba razširiti Zadružno šolo na dva letnika. G. ban je takoj pričel z intenzivnim delom in je izposloval povišanje državne podpore ter s tem položil temeljni kamen razširitvi Zadružne šole. Ko je bilo rešeno denarno vprašanje, ji' naročil, naj se takoj pripravi vse potrebno, da se bo že v šolskem letu 1937/38 otvoril drugi letnik. Pripravljalna dela so pod njegovim vodstvom hitro napredovala in že so bili izpolnjeni vsi pogoji za otvoritev drugega letnika, ko se je naenkrat pojavilo novo vprašanje, če ne bi bilo dosti bolje, da bi se vršil pouk v dopoldanskem času namesto popoldne. — Učilnica prvega letnika bi se namreč mogla porabljati za drugi letnik le popoldne. — Od merodajnih činiteljev, ki so sodelovali pri pripravljalnih delili to je od zastopnikov Zadružne zveze in Zveze slovenskih zadrug, ki so danes tudi tukaj navzoči in mi jih je čast najlepše pozdraviti in se jim zahvaliti za njihovo sodelovanje, je bila izrečena zahteva, da se mora vršiti pouk dopoldne. ker je tak pouk vsaj za 50% več vreden kakor popoldanski pouk. Na to zahtevo sem odgovoril, da je učilnica na razpolago, manjka pa šolski inventar. Zastopniki zadružnih zvez so izjavili, da ne morejo zvišati že itak visokih svojih proračunov za Zadružno šolo. vztrajati pa morajo pri zahtevi, da se mora vršiti pouk v drugem letniku dopoldne. V tem težavnem
položaju je zopet g. Lan dr. Natlačen priskočil na pomoč. Na moje tozadevno poročilo ni napravi 1 iz te okolnosti nobenega vprašanja. S kratko potezo je razvozljal težkoče s tem, da je iz banovinskih sredstev nakazal potrebni denar za nakup manjkajoče šolske opreme. S tem je bila ( dstranjena zadnja zapreka in učilnica je mogla danes odpreti svoja vrata za učence drugega letnika Zadružne žole.
G. banu, ki je žrtvoval svoj dragoceni čas, da je prišel med nas, da otvori novi drugi letnik, se vimenu Zadružne šole najudaneje zahvaljujem za njegovo veliko naklonjenost in pomoč tej šoli in ga prosim, naj z enako ljubeznijo zasleduje tudi v naprej delovanje te kulturne ustanove, ki bo od zdaj dalje še bolj skrbela, da bodo njeni absol ventje še bolj usposobi jeni za sodelovanje pri povzdigi našega zadružništva in ,s tem pri pospeševanju gospodarstva naše vasi.
Obenem se zahvaljujem Zadružni zvezi in Zvezi slovenskih zadrug za njihovo moralno in materialno podporo Zadružni šoli in prosim njihove zastopnike: g. direktorja Bogumila Remca, g. nadzornika Hinka Šumra, g. narodnega poslanca Stanka Lenarčiča in g. ravnatelja Frana Trčka, naj poročajo svojim ustanovam o današnjem slavju in jim predlože prošnjo Zad ružne šole, naj obe zvezi tudi v naprej ohranita svojo naklonjenost Zadružni šoli. Ko nazadnje in nič manj iskreno pozdravljam zastopnika Kmetijske zbornice, glavnega tajnika g. dr. Joža Lavriča, prosim g. bana, da izvoli otvori ti drugi letnik Zadružne šole.
Govor g. bana dr. M. Natlačena.
Iz poročila g. ravnatelja Gogale smo slišali, da bo Zadružna šola slavila letos tridesetletnico svojega plodonosnega delovanja. Mnogo zadružnih delavcev je izšlo iz te šole, saj izkazuje šolska kronika, da je doslej obiskovalo Zadružno šolo v Ljubl jani 7:54 učencev, od katerih jih je ()74 dovršilo šolo s povoljnim uspehom. Mnogo je med njimi takih, ki so danes v zadružništvu na vodilnih mestih po vsej naši slovenski domovini, mnogo pa jih deluje pri raznih zadrugah med bratskim hrvatskim narodom.
Pokojni veliki slovenski zadrugar dr. Jan. Ev. Krek je svoj predlog za ustanovitev Zadružne šole utemeljeval z živo potrebo altruizma. V zadružništvu so potrebni laki ljudje, ki znaio zapostaviti svoje lastne koristi, ki so nesebični in požrtvovalni za druge. Ko je dr. Krek predlagal ustanovitev Zadružne šole, je gotovo imel v mislih, da ta šola nima samo namena, da vzgaja svoje učence strokovno, temveč da je nič manjša, če ne še bolj važna njena naloga, da vzgaja učence moralno, da jih krepi v nesebičnosti in požrtvovalnosti, da jih utrjuje v ljubezni do bližnjega, do svojega naroda, do države.
Zahvaljujem se vsem, ki so to šolo vodili in jih prosim, naj tudi v bodoče posvečajo svoje moči temu cilju, in s to željo proglašam drugi letnik Zadružne šole za otvorjen.
Kakor pri vstopu v učilnico tako so tudi koncem govora učenci Zadružne šole g. bana burno pozdravljali in mu iskreno ploskali.
Za g. banom je povzel besedo predsednik nadzornega odbora Zveze slovenskih zadrug,
g. Hinko Šumcr,
ki je izvajal:
Delujem v zadružništvu že dobrih 40 let in predsedujem danes veliki in ugledni zadrugi. V tej dobi zadružnega dela sem se prepričal, da je zadružništvo krepka opora in velika pomoč zlasti našemu kmetskemu
ljudstvu. Tako je bilo v pretekli dobi, tako i.n še v večji meri naj bo v bodočnosti.
Praktično delo v zadrugali pa bo mnogo uspešnejše, če bo podprto z dobro teorijo, to je z dobro strokovno šolsko izobrazbo. Biti moramo hvaležni, da se je sedanja Zadružna šola razširila, ker je bila lična snov za sedanjo učno dobo preobširna, da bi jo mogli gojenci temeljito predelati in se v njo poglobiti.
V	imenu »Zveze slovenskih zadrug« se zahvaljujem za naklonjenost in podporo ministrstva in kraljevske banske uprave, ki omogoča, da se ta šola vzdržuje in da se je zdaj še izpopolnila.
Ko vas, mladi prijatelji, prisrčno pozdravljam, vas vabim: Veselo na delo sedaj v šoli, veselo na delo doma v zadrugah in pričakovani uspeh ne bo izostal. Čim bolj nesebično in požrtvovalno bo vaše delo, tem uspešnejše bo. tem večje bo zadovoljstvo in gospodarski procvit našega naroda.
Za njim je povzel .besedo
g. direktor Hogumil Rcincc,
kot zastopnik Zadružne zveze.
Dragi fantje! Dvomim, da bi bil med vami navzoč kdo izmed tistih, ki so obiskovali Zadružno šolo prvo leto, ko je bila ustanovljena in smo položili temeljni kameni Zadružni šoli, kii naj bi vzgajala bodoče zadružne delavce, prepojene z zadružno mislijo, in ki naj bi vcepila globoko v njihova srca zadružno idejo. Zadružna ideja pa je ideja altruizma, ki jo moremo kratko definirati z besedami: Delati moramo vsi za enega in eden za vse.
Vesel sem, da morem prisostvovati današnji slovesnosti Zadružne šole in se zahvaljujem za pozornost g. ravnatelja Gogale, ki me je pozdravil kot njenega prvega ravnatelja, še bolj pa sem zadovoljen, da morem kon-statirati, da je takrat vsejano seme dobro vzklilo, da se je šola ne samo vzdržala, temveč da -se ji' z današnjim dnem celo razširila na dva letnika. Z veseljem zasledujem sposobnost absolventov Zadružne šole in upam, da se bodo bodoči absolventi še bolj uveljavili pri povzd.igi našega narodnega gospodarstva.
Fantje, ko boste prišli iz šole in se bo pričelo vaše delo na terenu, tedaj se držite dr. Krekovega gesla: Pričeli je treba. Nič oklevanja, nič tarnanja, /. delom je treba pričeti	bodisi pri že obstoječih zadrugah	ali	pa pri zadrugah. ki jih boste na	novo ustanovili.	Ždim šoli	dobrih	uspehov,	nove
pripravnike za zadružno	delo pa prosim,	da se drže	pri svojem	delu	glavnega zadružnega načela:	Delati je treba	za druge.
Nazadnje je nagovoril zbrane
g. dr. Joža Lavrič,
kot zastopnik Kmetijske zbornice.
Ciospod ban, gospod ravnatelj, gospodje!
Kmetska zbornica, katero mi je čast zastopati, toplo pozdravlja razširitev dosedanje enoletne zadružne šole v dvoletno.
Kmetska zbornica visoko ceni prizadevanju, trud, uvidevnost im naklonjenost kraljevske banske uprave, gospoda ravnatelja Gogale, obeh slovenskih zadružnih zvez in celotnega učiteljskega zboru. Vaša prizadevanja, vaš trud in vaši dosedanji uspehi pričajo, da si- odgovorni činitelji v polni meri zavedajo, kako velikega pomena je zadružništvo za narod, bodisi glede na njegov etični temelj, bodisi glede neposrednih gospodarskih koristi.
Mi smo prepričani, da so more gospodarski, socialni in kulturni položaj kmeta in vsega podeželja zboljšati le, če se vnese v narod volja do napredka in volja, da si sam pomaga po geslu, kakor ga označuje sam narodni pregovor: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal.
Naše zadružništvo ima lepo zgodovino, ponosno more biti na svoje uspehe. Njegova razvojna pot pa nikakor še ni zaključena. Morda ga ravno najtežje delo še čaka.
Brez dobrih delavcev, ki bodo nosilci in 'izvrševalci zadružne ideje, pa je napredek nemogoč. Radi tega bo dvoletna zadružna šola, v kateri bodo dobili zadrugarji globljo strokovno usposobljenost in širši razgled, temeljni predpogoj krepkega razmaha, novega poleta zadružne misli.
Prav od srca želim, da ibi današnja otvoritev pomenila začetek druge, še bolj plodonosne dobe v razvoju slovenskega zadružništva.
S tem je bila zaključena lepa šolska slovesnost, ki pomeni važen mejnik v zgodovini Zadružne šole v Ljubljani.
2.	Organizacijski statut Zadružne šole
v Ljubljani.
§ 1.
Zadružna šola v Ljubljani ima nalogo, dajati kmečkim posestnikom in njih sinovom, pa tudi drugim mladeničem pregledno temeljno izobrazbo iz zadružništva, da bodo mogli ustanavljati in voditi kreditne in pridobitne zadruge.
§ 2.
Zadružna šola je pod nadzorstvom bana ter se nahaja pri Državni dvo-razredni trgovski šoli v Ljubljani.
§ 3.
Zadružna šola je dvoletna. Pouk traja dva zimska semestra. Vsak letnik se prične 15. oktobra in traja do Velike noči prihodnjega leta.
§ 4.
Pouk se vrši po občnem načrtu in učnem programu, ki ga odobni ban.
§ 5.
Izleti v kraju zaradi ogleda kulturnih naprav in zadružnih in industrijskih podjetij v času, ko ni šole, ali med šolskim	časom	z	direktorjevo
odobritvijo, so obvezni za vse učence.
§ ().
V	Zadružno šolo se sprejemajo samo moški udeležniki, ki so dovršili ljudsko šolo, so stari nad Ih let in so kmečkega stanu; drugi pridejo v poštev le, če bi kmečkih sinov .ne bilo dovolj.
S 7.
Udeležniki Zadružne šole so redni in izredni.
Redni udeležniki so dolžni prihajati k pouku	vseh	predmetov.	Oni
prejmejo koncem prvega letnika »Šolski izkaz«, koncem drugega letnika pa »Odhodno izpričevalo«.
Izredni udeležniki so orni, ki prihajajo k pouku le posameznih predmetov. Ti prejmejo za predmet ali predmete, ki so se jili udeleževali, le udeležilo potrdilo brez ocene.
§ 8.
Pri vpisu plača vsak udeležnik poseben prispevek za gobo, kredo in črnilo. Višino prispevka določi direktor.
§ 9.
Udeležniki Zadružne šole ne plačajo nobene šolnine.
S 10.
Pri vpisovanju udeležnikov v Zadružno šolo vse sprejemajo prvenstveno priporočenei Zadružne zveze v Ljubljani in Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani v razmerju 2:1.
§ 11.
V vsakem letniku Zadružne šole sme biti največ 40 udeležnikov.
S 12.
V vsakem letniku morajo biti vsi udeležniki, ki se ocenjajo, zadostno in vsestransko izprašani iz učnega gradiva vsakega predmeta.
Uspeh iz poedinih predmetov se ocenja s tcmi-lo ocenami: odlično (5), prav dobro (4), dobro (3), zadostno (2), nezadostno (1).
Vedenje se ocenja z ocenami: vzorno (5), prav dobro (4), dobro (3), primerno (2), slabo (1).
Pridnost se ocenja z ocenami: pohvalna (5), povoljna (4). zadostna (3), neumrljiva (2).
Zunanja oblika pismenih izdelkov se ocenja z ocenami: prav lična (5), lična (4), manj lična (3), nelična (2).
§ 13.
Obči uspeh se ocenja tako-le:
odličen, ako ima udeležnik več odličnih kot prav dobrih brez vsake dobre ocene;
prav dober, ako ima udeležnik več odličnih in prav dobrih kot dobrih brez vsake zadostne ocene;
dober, ako ima udeležnik več odličnih, prav dobrih im dobrih ocen kot zadostnih brez vsake nezadostne ocene;
zadosten, ako ima udeležnik manj odličnih, prav dobrih in dobrih kot zadostnih brez vsake nezadostne ocene;
nezadosten, ako ima udeležnik eno ali več nezadostnih ocen.
?! 14.
Udeležnika, ki ima o Božiču polovico ali več nezadostnih ocen, odstrani celotni učiteljski zbor s šole, toda tak udeležnik sme ponavljati letnik v prihodnjem šolskem letu.
S 15.
V drugi letnik se sprejmejo tisti udeležniki, ki imajo v šolskem izkazu prvega letnika iz vseh predmetov najmanj zadostno oceno, in oni udeležniki, ki so dobili iz enega predmeta nezadostno oceno in so v mesecu oktobru opravili popravni izpit.
Popravni izpit se more opravljati samo iz enega predmeta in se ne sme ponavljati.
§ 17.
Letnik se sme ponavljati samo enkrat.
§ 18.
Duplikat letnega šolskega izkaza izdaja direktor sam, duplikat odhodnega izpričevala pa izdaja direktor po pristojni odobritvi banske uprave, ko se je službeno objavila razveljavitev izvirnika v »Službenem listu banske uprave dravske banovine«.
§ 19.
Pri vpisu mora vsak udeležnik navesti svoj naslov. Vsako spremembo mora javiti razredniku.
§ 20.
Vsak udeležnik mora nositi vedno pri sebi legitimacijo, opremljeno s fotografijo in viddrano od direktorja.
§ 21.
Udeležniki se morajo vesti v šoli in izven nje spodobno in se ogibati vsega, kar bi nasprotovalo morali in škodilo njihovemu ugledu, časti in zdravju.
§ 22.
Prepovedano je:
1. kaditi v šolskem poslopju;
2. puščati knjige in druge učne potrebščine v učilnici;
3. poškodovati šolsko opravo in učila ter ostali šolski inventar.
Kdor napravi škodo, jo mora povrniti, a kdor namenoma napravi škodo, se tudi kaznuje. Ako bi se storilec ne našel, plačajo odškodnino vsi udeležniki Zadružne šole.
§ 23.
Kazni, s katerimi se morejo kaznovati udeležniki, so:
1. ukor po razredniku;
2. ukor po direktorju;
3. ukor po učiteljskem zboru;
4. izključitev iz Zadružne šole na podlagi sklepa učiteljskega zbora.
§ 24.
Zadružno šolo vzdržuje ministrstvo za kmetijstvo, banska uprava dravske banovine, Zadružna zveza v Ljubljani in Zveza slovenskih zadrug v Lj ubljani.
§ 25.
Izplačila osebnih in materialnih izdatkov vrši direktor po proračunu, ki ga predloži vsako leto ministrstvu za kmetijstvo, banski upravi, Zadružni zvezi v Ljubljani in Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani.
Zadružno šolo vodi v pedagoškem, didaktičnem in administrativnem oziru direktor Državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani. Njemu so neposredno podrejeni vsi ostali učitelji, ki se morajo pokoravati direktorjevim odredbam.
§ 27.
Na Zadružni šoli poučujejo nastavniki Državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani in drugi, iz prakse vzeti predavatelji.
3.	Učiteljski zbor leta 1937/38.
■M	Ime in zvanje		Učil ur	na teden
ji 1—		Predmeti	prve 3 mesece	zadnje 3 mesece
1	Gogala Josip, direktor Drž.	knjigovodstvo 1		10	6
	dvorazr. trgovske šole	promet I		2	2
2	v Ljubljani Bertoncelj Miroslav, svetnik	promet 11	 menično in čekovno pravo I	 trgovsko pravo 11. . . . železniški tarifi in earin-	2	2 2 2
	dirckcije drž. železnic v Ljubljani	stvo 11			2
3	Besednjak Alfonz, ravnatelj Gospodar, zveze v Ljubljani	komerc. blagoznanstvo II.	—	2
4	Dermastia Karel, profesor	zemljepis 1		2	2
	Drž. dvorazr. trg. šole v Ljubljani	zemljepis II			2
5	Koblar France, prof. 11. real-	slovenščina T		3	3
	ne gimnazije v Ljubljani	slovenščina 11		—	3
6	Kralj Anton, tajnik Zadruž-	zadružno pravo I. . . .	3	3
	ne zveze v Ljubljani	zadružno pravo II. . . . vodsvo kredit, zadrug 1. . vodstvo kredit, zadrug 11.	—	4 4 2
7	Namorš Leopold, nastavnik	računstvo I		6	3
	Drž. dvorazredne tr-	računstvo II		—	3
	govske šole v Ljubljani	teor. blagoznanstvo 1. . .	2	2
8	Rudolf Ivan, pripr. državne trgovske šole v Ljubljani	trgovinstvo II		—	2
9	Schauer Rudolf, tajnik Zve-	zadružništvo I		2	2
	ze slovenskih zadrug	zadružništvo IL ....	—,	2
	v Ljubljani	vodstvo pridob. zadrug i. vodstvo pridob. zadrug II.	—	3 3
10	Inž. Štrajnar Franc, pristav kr. banske upr. v Ljubljani	kmetijsko strojeslovje 11.	—	2
11	Tirš Ignac, revizor Zadružne zveze v Ljubljani	knjigovodstvo 11		i	4 i
4.	Klasifikacija učencev v š. L 1937/38.
Imena učencev, ki so dovršili razred z odličnim uspehom, so debelo tiskana. Razprti tisk znači učence, ki so dovršili razred s prav dobrim uspehom, običajni tisk tiste, ki so zdelali z dobrim, ležeči pa tiste, ki so zdelali z zadostnim uspehom.
I.	letnik.
Razrednik: taji
1. Brvar Ciril, Vače.
2. Debeljak Anton, Travnik.
3. F r a n g e ž Š t e f a n , Gornje
Jablanc.
4. Gornik Ivan, Male Braslovče.
5. Hribšek Bogomir, Hrastnik.
6. Jeglič Ivan, Podtabor.
7. Jenko Jožef, Vodice.
8. Karapjut Stanislav, Mozirje.
9. Kočevar Matija,
Trebnji vrli.
10. Koš m rij D r a g o , Travnik.
11. Kranjc Jožef, Dobec.
12. K u š a r Anton, Rateče.
13. Laznik Ivan, Radeče.
14. Logar Franc, Vodice.
15. Miliolič Štefan. Kobilje.
16. Mikek Jožef, Šmihel.
17. Millonig Manfred, Guštnnj.
18. Mravljak Konrad, Sv. Anton na Poh.
19. Muhič Ivan, Draga.
20. Novačan Ivan, Maribor.
ik Kralj Anton.
21. Paleček Dušan, Gorenja vas.
22. P e t a r Jakob. Spod. Kaplja.
23. Pezdirc Karel, Dol. Sušice.
24. Plut Martin, Vranoviče.
25. Razpotnik Jožef, Loke.
26. Seliškar Ivan, Lukovica.
27. Silovšeli Anton, Skale.
28. Strah Valentin, Ježica.
29. Š t i b e r c Viktor, Gabrovnik.
30. Štiblcr Ferdinand, Selnica.
31. Teraš Janko, Dol. Boštanj.
32. Tkalec Rudolf, Središče.
33. U 1 r i h Anton, Pesje.
34. Umnik Anton, Šenčur.
35. Vargazon Vladimir, Cven.
36. Vengust Anton, Svetelka.
37. V o d n i k Stanko, Podutik.
38. Vrhovnik Maks, Tunjice.
39. Ž v a b Alojzij, Dragovanja
vas.
40. V-oga Edvard, Gorica pri Slivnici.
II.	letnik.
Razrednik: tajnik Schauer Rudolf. 1. Drobež Josip, Gladbeck.
2. F r e š e r Ivan, Spod. Ložnica.
3. 1 1 j a ž Stanko, Dol. Sušica.
4. Jonko Matiju, Bovec.
5. Kač Jožef, Sv. Lovrenc.
6. K 1 e m e n Franc, Kleče.
7. Korošec Ivan, Hudi vrh.
8. Kraner Dominik. Zamnrkova.
9. Kristan Viktor, Selo.
10. Miklavec Alojzij,
Podmolnik.
11. Modic Martin, Matena.
12. Mohar Rudolf, ŠegoVa vas.
13. P o t o k a r A n t o n, Mala Račna.
14. P r e š e r n Jakob, Poljčane.
15. R i h t a r Stanko, Ljubljana.
16. Svetina Ivan, Rečica.
17. Šenk Anton, Ig-Studenec.
18. Tovornik Ivan, Loke.
19. Z o r k o Ivan, Lušečka vas.
20. Zve r Jožef, Trnje.
21. Žabjek Ivan, Dobrunje.
22. Žehelj Anton, Bočna.
5.	Statistika.
		Letnik		Skupaj
		1.	11.	
	a) Število. V začetku šol. leta 1937/38 je vstopilo		40	23	63
	Naknadno je bilo vpisanih		—	—	—
	Skupaj . . .	40	23	63
	Med sol. letom so izstopili		—	1	1
	Število učencev koncem Sol. deta 1937/38 		40	22	62
	b) Starost. 16 let 			5		5
	17 let 		1	—	1
	18 let 		3	1	4
	19 let 		4	1	5
	20 let 		2	2	4
	21 let 		2	2	4
	22 let 		3	—	3
	23 let 		6	1	7
	24 let 		—	2	2
	25 let 		2	1	3
	26 let 		4	3	7
	27 let 		4	3	7
	28 let 		1	1	2
	29 let 		2	2	4
	30 let 		1	1	2
		—	1	1
	35 let 	 		—	1	1
	Skupaj . . .	40	22	62
	c.) Narodnost. Jugoslovanska		40	22	62
	V e r o i z p o v c d. Rimsko-katoliška		40	22	62
	č) Bivališče staršev. Dravska banovina		39	21	60
	Savska banovina		1	—	1
	Italija 		—	1	1
	Skupaj . . .	40	22	62
	d) Razdelitev po srezih. Brežice			1	1
	Celje 		3	1	4
	Črnomelj			3		3
	Čabar 		1	—	1
	Prenos . . .	7	2	9
		Letnik		Skupaj
		1.	II.	
	Prenos . . .	7	2	9
	Dolnja Lendava		1	1	2
	Dravograd 		3	—	3
	Gornji grad		2	1	3
	Kamnik		3	2	5
	Kočevje		2	1	3
	Kranj 		2	—	2
	Krško 		2	—	2
	Ljubljana okolica		3	6	9
	Laško 		2	—	2
	Litija 		1	1	2
	Ljutomer		1	—	1
	Logatec . . . 			2	1	3
	Maribor — desni breg		1	3	4
	Maribor — levi breg		—	1	1
	Novo mesto		1			1
	Ptuj		2	—	2
	Radovljica		—	1	1
	Slovenjgradec		3	—	3
	Škofja Loka		2	—	2
	Šmarje pri Jelšah		—	1	1
	Italija		—	1	1
	Skupaj . . .	40	22	62
	e) Predi/.obrazba.			
	1 razredna ljudska šola		1			1
	2 razredna ljudska šola		3	..	3
	3 razredna ljudska šola		2	—	2
	4 razredna ljudska šola		3	—	3
	5 razredna ljudska šola		4	—	4
	6 razredna ljudska šola		5	—	5
	3 razredi meščanske šole		1			1
	4 razredi meščanske šole		 . .	2	—	2
	2 razreda gimnazije		1			1
	4 razredi gimnazije		1	—	1
	Orglarska šola		1	—	1
	Kmetijska šola na Grmu		7	-	7
	Kmetijska šola v Št. Juriju		6	—	6
	Kmetijska šola v Pekrah		1	—	1
	Vinarska in sadjarska šola v Mariboru		1	—	1
	Učiteljska šola		1	—	1
	I. letnik Zadružne šole		—	22	22
	Skupaj . . ,	40	22	62
	f) Učili uspeh			
	Odličen . .	3	2	5
	Prav dober	14	11	25
	Dober . .	19	9	28
	Zadosten	4		4
	Skupaj . . .	40	22	62
6.	Obči učni program.
		Letnik		Skupaj
Tek.	Predmeti	1.	II.	
št.		tedenskih ur	tedenskih ur	tedenskih ur
1	Obvezni: Krščanska etika v zadružništvu		1	1	2
2	Slovenski jezik		3	3	6
3	Zadružništvo		2	2	4
4	Zadružno pravo		4	3	7
5	Knjigovodstvo		8	4	12
6	Računstvo		5	3	8
7	Gospodarski zemljepis		2	2	4
8	Promet		2	2	4
9	Menično in čekovno pravo		2	—	2
10	Trgovsko pravo		—	2	2
11	Trgovinstvo		—	2	2
12	Kmetijsko blagoznanstvo		2	3	5
13	Vodstvo kreditnih zadrug		2	2	4
14	Vodstvo pridobitnih zadrug		2	3	5
15	Kmetijsko strojeslovje		—	2	2
16	Železniški tarifi in carinstvo		—	2	2
	Neobvezni:	35	36	71
1	Strojepisje (v skupinah)		2	2	4
		37	38	75
7.	Učne knjige.
Za vse predmete so sestavljena skripta, kii jih morejo 'kupiti učenci za ceno Din 200.—. Drugih knjig ne potrebujejo nobenih razen za slovenščino: Dr. Ivan Grafenauer: Slovenska čitanka za višje razrede srednjih in njih sorodnih šol. I. del.
8. Neobvezni predmeti.
Za učence Zadružne šole je bilo vpeljano strojepisje kot neobvezni predmet. Poučevala je Maša Leiske-Coraizd, pred m. lučiteljiea Drž. dvoraz-redme trgovske šole v Ljubljani. Vsak priiglašenec je imel v 1. letniku po
3	ure, v II. letniku po 2 uri na teden.
Strojepisje je obiskovalo v I. letniku 26, v II. letniku 12 učencev.
Učni uspeh strojepisja jr bil naslednji:
		1.	II.	Skupaj	
	odličen				3	3	
	prav dober		12	3	15	
	dober		14	6	20	
	zadosten		—	—		
	Skupaj . .	26	12	38	
ti