DOMOLJUB. i •( » J - Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. ' Z l liSKru ^k pr^n treat tetrtek meseca. Ako j* ta Jan »rasniis.de .DOMOLJUB- dan ZSZTlfJ nŽi" Ut° T Spin in ««J " VotiUvo: iirednUtvu .DOMOLJI7BA", Ljubljana, v m™?- nitkih uUcuh H. ». Harointna m umr«ti p. oprarmltvu .DOMČUUBA• Korfmior« <1. J). - « plačujejo po dogovoru. Hier. 22. V Ljubljani, 17. novembra. 1892 Letnik T. Katoliška zavest, (iovorll na »hotlu katol. jn>llt. društva v Kamniku čant. go»p neveljukl župnik /V. f}ornUt> (KOMt) Potreba verske Sole. No, tako šolo pa i« imamo oa Slovenskem, si bo morda kdo mislil, aaj pri na« so le katoliški učitelji nastavljeni, ia ti bodo gotovo v katoliškem duhu podučevali naše otroke. Bog hotel, da bi bilo tako! A p> moji miali smo Slovenci v tem oziru nekoliko preveč „dobromisleči.* Iind, i veseljem priznam, da pri na- uismo ie tako daleč, kakor po nekaterih drugih avstrijskih deielah, a kamor tudi mi ie lahko pridemo po potu obstoječe šolske postav«; tudi rad pritnam, da so oa Kranjskem učitelji, ki se nikakor ne sramujejo svoje katol. vero tudi v djanji pokazati: toda misel, da m vsi učitelji dobri katoličani le samo zavoljo tega, ker ae lahko skatejo a krstnim listom: ta misel se mi dozdeva predobro voljna. Naj vam povem nekaj, kar sem sam izkusil. Bil sera svoje dni nekje katehet. Kmetje so se hodili pritoievef. da ujihovi otroci v šoli ne molijo, marveč da mestn očenaša pojejo peeem: .Stoji, stoji tam Ueligrad". To je aicer lepa hArodua pesem, ki poveličaje slavnega Lavdona — a iolska molitev vendar le ni. —- Ker s prošnjo nisem nič opravil, *em se pritoiil pri g. ravnatelju. A ta si ni upal stvari kouečuo razsoditi, tato je vso to reč sporočil okr. šolskemu šteto. Od taiu dobi odgovor, naj korifereuca ukrene, ali »e moli ali poje — ker postavno je oboje dovoljeno — po tem sklepu uaj se ravna. Pri konferenci sem jaz slavil in utemeljeval predlog, naj otroci pred podukom iu po poduku molijo — pa skoro bi bil propadel. Za moj predlog j« glasovala le učiteljica, „zato, ker njeni dolarji I*, itak ne znajo peti;" a dva učitelja sta glasovala proti. Torej eoako glasov te io oroti. K sreči je bil tudi K. predsednik za moj predlog; njegov gla« je odločil, in tako je zadobil očenaš prednost pred narodno pesmijo! Lahko bi vam povedal tudi razloge, zakaj se je proti glasovalo, kakor tudi, kako ae je vsa ta stvar nadalje vršila: pa to opnatim. Saj it račenega ie lahko povzamemo, da edini krstni list ie ni neovrgljivi dokaz, da je kdo dober katoličan. Ker sem ie omenil molitev, naj vam le nekaj povem iz lastne sknšnje. Bil sem v 12 letu ko so me moji stariii poslali v Ljubljano v šolo. Predeoj odidem. grem ie k učitelju po šolsko spričevalo in po slovA. Dal mi je veliko lepih naukov na pot, ki se jih ie iivn spominjam, a prav posebno mi je priporočal molitev. Opozoril me je, da bedo šole veliko kiji, kakor pa doma, da bo veliko več točenja itd. A za vse te slučaje mi je dal zdravilo, zdravilo ki me je, — ne sramujem se tega očitno povedati —prav velikokrat ozdravilo. Rekel mi je: .Vidii fantek, morda se bo tudi tebi katerikrat to primerilo, kar se je meui, da sem začel jokati, ako mi ni hotela kaka reč v glavo. Pa vei kaj sem storil? Sel sem v ško-lijsko cerkev. Tam je v stranskem altarju, nasproti stranskih vrat velika Kristusova podoba. Pred njo sem pokleknil ter prosil razsvetljenja — pa sem se potem lahko nančil. Priporočim ti, da tudi ti tako stori pa boš videl, da bo ilo." Tako se je poelovil učitelj od mene. Vpraiam, kateri teh dveh bi vam bolj vgajal? Gotovo zadnji. Nikar pa ne mislite, da nts je morda učitelj le moliti učil! O ne! llkljub vsemu verskemu značaju pri poduku smo se vendar toliko naučili v posvetnih predmetih, da som zamogel en razred preskočili, in it II. razreda oa deieli vstopiti v IV. razred v Ljubljani. Vera In mrodnoM.. Glejte, dobro vrejeno verske šole si ielirno, tako zahtevamo, in zato rečem: V iolskim vprašanji mora biti vera prva točka dnevnega reda. Prezreti ne morem in ne smem ie enega vprašanja, vprašanja uamreč, v kaki razmeri sta si vera in n A« r o d u o s t. Prav to vprašanje je med Slovenci najbolj m pereče, t ajem prav u prav t*i »atol. - M' da je tu« t narodnostnem vprašanji r« prva oa dnemm redu, dajBor» torej tadi nirodnost mja vodila »J«»l1 it neusahljivega studeooa s t. vere, io to tako gotovo, da bi sicer »roteost gotovo škodo trpel«. Lito»l« P* ™'c> narodaoat je ,f*vs io nji se mora celo vere potonil.. -Kdo iaa prav? — RePe« ksr ns kratko Ml. »"j Zato, ker dober katoličan mors bili tudi dober uarodojak. Kako to? Poslušajte! Jaz pravim: ,dober katoltfau mora biti tudi dober oarodajak. Dober katoličan je Usti, kateri vse tspovedi svoje st. vere natančno in vestno spolouje. Z drugo besedo: dober katoličan je tisti, kateri vselej in povsod in natančno spoluuje voljo boijo, ter se brezpogojno podvrte bolj i m naredbam. Boija uaredba pa je, da je na svetu več narodov, več n4redno*li: Zato »e dober katoličan pod vrle tej naredbi, oo spoštuje, ou ljubi svoj narod svojo n&rodnost Ou nikJar ne zataji in tudi d« mora % d o- b r o vestjo utajiti svoje narodnosti, ker veet uro pravi, da bi se s tem pregrešil. Kdor se namreč ustavlja bolj i m naredbam, ta se ustavlja Bogu on je Njemu nepokoren. Nepokorščina proti Bogu pak « imenuje greh. — Torej vera na dnevni red v narodnostnem vprašanji, in imeli Umdo vrle narodnjake! Vzemimo obratno! Ali zamoremo reči, da bi bil v a a k narodnjak dober katoličau? Naravnost rečem, komur j« narod o ost na prvem mestu, on še katoličan biti ne more. Zakaj? Zal«, ker ou nAroduost stavi aad vero, torej nad Boga Narodnost je njemo več, kakor pravi Bog, da, nieniu je narodnost: bog Ce pa kdo pravega Boga zavri*, ali zamore bili potem še katoličan ?! Pa dobro me uoiejle! Jat ne rečem, da bi tak tnirodniak. kateremu je uaniduost na f t v e ■ 4pliub Ijti* svoj narod. Koučavši svoj navdušeni govor odpr« uk. In —strah in groza je izreči — iz zaboja vume i« človečki glavi, rekoč; .(ilejte tovariši, to »ta glavi mri itarisrv Imeni «<•» ju zalo, ker sta v ljubezni do niroa drugače mi-lila. kak ir jaz.* in temu zločinu je pu dtoraai d^e^la iivahaa pohvala! Ali vidite t«>rej, kam človeka lahko dovede umi gola mir odnosi? Ali bi hotel zdaj se kdo trdili, da j« moja trditev prrojrira, ako sem rekel: Narodnost, tki ni na verski podlagi, človeka lahko popolnosti podivjt'? Prav zato pa prav rad in iz srca pritrdim b-seJam, « kat.-rnni je na katol. shoda v Ljubljani preči*', g dr. Krifanič sklenil svoj prelepi govor .o veri ii »i rodno«ii* Hekel je: recimo: gola narodnost je divjak Listek. Stari gospod. V tamuo, zaduhlo aobico, v kateri letijo na nisi razmetane knjige in aemljevidi, kjer vidimo v kolu omaro s steklenimi vrati, polno metuljev, hroVev in |«wii»enih rastlin, začela je pihati skozi odprto okno hladna jutranja aaptea. Stari gospod, v obnoAem, zelenkasti suknji, ki je aedei za mizo pri knjigah, se zravna po konru in pogleda akoei okno. »To je vonjava lipovega cvetja«, govori sam s seboj, »prav lipovo cvetje! Kako prijeten duh t In nasloni se aa okno tor zre v zeleno naravo, srkajoč vase zdravi jutrazyi zrak. Obraz je motu vel in suh, sive oči zro mu nuzlo in »rpo iz nagubančenega čela! globoko je samiftljen. Kar mu šine v glavo nova misel. Dene pen. iz rok, zapre debelo knjigo na mizi, vzame klobuk in imlico, vrte okolu vratu usnjnto torbo, ter zapusti sobo. • Sabina, ja* gram ■ doma; večerjo pripravi po navadi »kliče v veti ter zapre duri za seboj ne zmeneč se, ga je ii čula Sabina ali ne. Kako dobro mu dene hladna sapica, kako mu prijetno.hlad. razbeljeno gluvo! Z levico na i.rtotu, v desni pa palico koraka počasi skozi vas z v ti. uprtimi očmi Mamogredoči ga pozdravno, a ne pogleda ga nihče liolovo ga vsi poznajo, sicer hi pOKtajuli in debelo n njun gledali, saj vecio kako radovedni so po sveto ljudje na vsakega tujca. Kdo je vendar ta čudni gospod? — ljudje mu ne pravijo dnigače, kakor ••»»ari gospod• Imovit je in sila učen. Drugega ne dela kakor bere n pi*e v aobi, ali bodi |k> gozdih, travnikih, nabiraj« metulje, hrošču, roie; da, celo mahovje po gozdu trp in aprav|ja v lorbo. Za drulbo ne mara in t nikomur ue občoje. Vedno je sam in močno zamiAljen. To je vse, kar moremo o njem povedati. Tudi Sabina, njefcn postreJnica, je čudna tenika Tudi ona »e ne zmeni a ceh svet, govon malo in Oe tinto tako liho, da jo koms, umejeft. Ze deseto leto bivata v tej samotni vasin a liva duša ne ve o njiju kaj poaebnega povedati. Tik« jednoličoo in brez vsakarftne z&nimive zgodbe jim« poteka dun za dnevom, kakor kazalcu na stolpni uri. I*"* P« se je »staremu gospodu« nekaj posebnega pripe*«0 I/ vasi, broječe komaj dvajset hi*, ki »o f*' proste in s slamo krite, vodi na denno ozka, strm« v »me reko v gozd; ut ae razprostira gori nad vaijo •ej stezi jo zavije gospod, dospevfti na konec vasi, I" se oddahne, postoji in glevla nazaj na vas, rhtfti P mika dMeč-a, precej velika lip« tu na koncu vasi /j lipo stoji lene na koča, kjer prebiva zapuščen« in vdova. P* kaj lo njemu tuar? ^rne He ter le« P4 Vaj izrasU i* tega divjaka H« Uko viHuko iu košato drevo |0 naj i«» cvetja toliko, kakor bi *u«g ua njega padel: jo vendar divje drevo, ia nikoli narodu ue bode uosilo drugegs sadu, kakor — lesniko. I* poilahtnjeno drevo ^riuaša žlahtnega sadu. Kdo pa nam bo požlahtuil narodno jrevo? Kje j« mladika, katero naj mu vcepimo? Prerok Izaija pokaul nam je U> mladiko. ZrastJa je is Jeeetove korenine in ji je ime Jezus Kristus." Torej ke vera in sicer le prava, Jezusova vera zamere požlabtuiti narodnost, leonazamore kisle lesnike prevstvariti v slakda, okusna jabolka. Zato pa rečem: Tudi v narodnostnem vprašanji mora bili vera točka, iu sicer prva točka dnevnega reda. Kaj je novega po svetu? Na Dunaju »e je zopet pričel driavni »bor. Raz-jere v zboru so vedno slabše za nas katoličane in Slovence. Vlada, ki išče večine tam, kjer jo najde, brez ozira oa to ali je večina ta liberalna ali katoliška, pomika se redno bolj na nemško»liberaloo stran. To se je pokazalo zlasti jasno s tem, ds se te v gosposke zbornico poklicali večinoma le nemški liberalci. — To posebno tudi kažejo j.igodkl pri Soli. — Na Dunaju je namreč pred nekaj I tedni ukazal okrajni šolski svet, ds kstoliški otroci r šolsh, I kjer je ksj drugoverekih otrok, ne smejo križa delati na Igla«. Ta ukaz sicer ni prišel v veljavo, ker so se kstoličsni I ni Dunaju odločno postavili na noge; priča nam pa to, Ikakšne šolske postave imamo v Avstriji, ako se na podlagi I teh postav smejo izdajati taki nkazi. In vendar se tudi pri nas redno trobi po liberalnih listih, da so naše šolske postave dobre. Pač slabše skoro ne morejo biti, ako se ukazuje v smislu sedanjih šolskih zakonov, da katoliški otroci celo sv. krika ne smejo na glas delati. — Zato pa | moramo Slovenci vedno in povsod zahtevati vzlasti od svojih pos'ancev. naj vse store, kar morejo, da čim preje tem bolje dobimo versko šolo. Verni katoličan ne sme voliti nobenega tacega poslanca, ki bi ne obljubil glasovati za versko šolo, kadar pride v razgovor v državnem ali v deželnem zboru. — Na Ogertkem so dobili nekaj novih ministrov, ki bodo pa še najbrte slabši, kakor so bili dosedanji. Judje imajo na Ogerskem prvo besedo, vodijo kratkovidne Madjsre zs nos in vefiko Ogersko, sami pa pri tem dobivajo v roke denar in zemljo. Govori se, da bodo jodom sedaj dali Še večje pravice in da bodo ljudem dovolili teniti se pred posvetno gosposko, ds cerkev ne bo imela pri tem nič več opraviti. Upreti se hočejo torej Jezusu, Hogu samemu, ki je sikon postavil kot zakrament, rekoč: Zakon ni zakrament in zato cerkev nima nič pri zakonu. Bojimo s«, ds se bodo judom in liberslcem posrečile vse te nakane, zakaj ondi je mnogo gnjilega in treba bo mnogo čiščeoja, da se odstranjjo vsa najgrše smeti. — V Olomueu na Moravskem so dobili norega nadškofa dr. Božidara Kahna, ki je kmetskih revnih sta- sirmem polu navzgor Zdaj pa zdaj postoji, vtrgu kuko travo ali cvetico ter jo spravi v lorbo. Dospevši do roba zelenega gozda postoji zopet ter zre nazaj po dolini. Kako krasen razgled ! Po sredi ravnine se vije bistri potok, obdan na levi in desni s pisanimi travniki, na koncu zelenih travnikov pa leži v tihem kotu pod goro prijazna vasica. In ta smerekov gozd gori nad njo, v katerem krožijo ptice svoje jutranje melodije! — •tiospod, lepo pivsim kaj vbogajme, mati so bolni!« otflasi ne deček bledega obraza, črnih oči gospodu za hrbtom in postavi na tla butarieo suhljadi, katero je nabral v gozdu, da jo ponese za drva domu. Gospod seže v žep in stisne fantu mrzlo nekaj okroglega v roko, ne zmenivši ue dalje zanj »Bog povrni!« zakliče fant, pobere drva ter hiti vesel po bregu navzdol. Dospevši v vas zgine v prvi koči pri lipi; tukaj je bil doma Stari gospod nabira po gozdu mahovje. II. Jutri bode praznik sv. Hešnjega Telesa Po vseh cerkvah se glasijo zvonovi oznanjujoč veliki dan Gospodov, ludi v naSi vasici milo zvonč zvonovi s stolpa, dasi je cerkvica le podružnica. Tudi mlaje stavijo pobožni vezanje krog cerkve in zelene veje krog hiš. IVi vsakih vratih vidi« ksj zelenja, le pred hišo starega gospoda je v»e prazno in golo kakor po navadi. Stari je prišel uprav domu, komaj je bil odložil torbo in zložil ua mizo nabrane rastline, kar potrka nekdo na vrata. »Naprej!« zakliče počasi. Bledi deček črnih oči stopi v sobo. »Kaj le je pa zopet prineslo?« zagodrnja gospod razsrjen. »Ne zamerite, gospod, denar, katerega sle mi zjutraj dali, je zlat, gotovo ste se zmotili; zato so ga vam mati poslali nazaj « Stari pogleda začudeno fanta in molči nek«y časa. Nasmehne se ali takoj naredi zopet resen obraz. »Prav je tako«, reče mrzlo in rahlo, »toda, kar sem dal, sem dal. ta imejta denar z materjo!« »Kuj ne bode preveč?« reče deček s tresočim glasom in solze mu porosč črne oči. »Nič se ne boj, je vse dobro — srečno!« Zopet sedi stari gospod sam pri mizi, skrbno zbirke nabrane trave in mahovje. Kaj je njemu mar zvonenje, praznik, ubogi deček; on se ne zmeni za oeli svet. Sabina je prinesla večerjo, postavi jo na mizo in molčč odide. Zmračilo se je. Tam na koncu vasi v zadnji MSid že molijo večerno molitev. »Bog povrni našemu dobrotniku, ter mu dodeli zdravje in večno življenje! Oče na« . . . .« tako moli bolna vdova s svojim sinom za »starega gospoda«. 2t*4 niov sin. Hvalijo ga, da j« pobožen. učen in delsien mož. , — N» JlmUskrtH pa v Zagrebu i« sedaj m nove/a uadikola. Liberalci bi radi na to vplivno mesto »pravili svojega moža, papež pa m jim ueč« vdati, isto Hrvati« i« vedno upajo ogodae i*»olitve. — Kolrra je preeei hoda oa Ogerskem v PeAU. prikaula a« je tudi na Dunaj, a kal« se, da ji mrai ni vieč, lato se je jela umikali. Da bi se le ne potuhnila samo do pomladi! — Na Ita-lijnn/ikctn so imeli nove volitve ta državni ibor. Vlada je pri teh volitvah dobila veliko večino ta se A kedor potna vročekrvne Italijane, vi, da pri aj b ui nio »talnega. Najmanjša stvarca je večkrat dovolj, da večina poslancev hrbet obrne ministrom. Sploh so pa vw> sedanje >Iade. odkar m> papežu »grabili Run iu cerkven« ^ liberalne m prohto»darak«, katoliki m Da U^ ^ vdeležujejo volitev. — Na ^OffUfrpm hočejo top« ^ množiti W*vik> »ojakov. 8tfo*ki novi sat« mafelt ^ topel mnogo novih milijonov — Poslanci ao nin^, proti tem novim strotto® ta rojako, • ceasr D«Biki ^ hoče imeti Pravijo, da bo cesar nkatal nove »olitv«, M| mu sedanji poslanci * Herlinu tega u« bodo detolii Stroški vedno večji povsod, revičina tmirai hujša, d»lt tmiraj tež|i — Kam bode«« priili? — Na Itiuktm je kol«« sp]"Ano poa« kila. 1'ravijo. da je pobrilt u Ruskem pol milijona Ijodij. Kaj je novega po Slovenskem? Z Daleajekih hrib«v, 3. novembra. Mnovv se prain« slame mlati sedaj po liberalnih časopiaih. kriči se v eno mer: Narodnost j« v nevarnosti, škotje, duhovniki so sovražniki naroda. Vprašam vse, ki rea kaj misli 10: ali je mogoč«, da se take budalooti poiiljajo v 19 stoletju med ivet ? Kdor ima kaj možgan r glavi, la mora reči, da »o ljudje, ki Uko piaarijo, pravi nevednaži, ali so pa hlape, iramasonov. Narodnost je res v nevarnosti, to tudi jai trdim. Pa inkaj je narodnost v nevarnosti? Narodoosi je v nevarnosti, ker največja nevarnost preu slovenskemu narodu od strani liberalnih kričačev, ki po svojih časopisih vedno labatljajo škofom in duhovnikom. Po molitvi reče sinček materi: »Mali, kako sva zdaj srečna! lahko bodete kupih zopet kozo in se pozdravili. saj pravdo vsi, da kozje mleko vam bo pomagalo. Kaj ne mati?« »Da, ljubi moj. ako je božja volja, lahko se «e pozdravim«, zilihuje bolnica sloneča na starem »tolu Kavi se pač pozna bolezen na licu: v obraz je suha in bleda ko amrt. roke »e ji kar tresejo od slabosti. Pred kočo cvete lipa in razširja skozi odprto okno v Uiao prijeten duh III. Minulo je jedno leto. Jutri bode zopet Telovo. Zvonovi zopet zvone, vaičaiy« iop«t kinčajo cerkvico in luže z mlaji m zelenjem. Solne« bo kmalu tonilo za goro, že poSilja zadnje zlate žarke v dolino ljudem božjim v alovo. »Stari gospod« aedi za mizo aarn, kakor po navadi. Zdajci zapre knjigo, podpre z roko vročo glavo ter zami&ljen posluha ubrano zvonenje. Nekdo potrka na vrata. — »Naprej!« Bledi deček x velikimi, črnimi očmi vstopi z velikim šopom lipovega cvetja in drugih cvetic v roki in boječe obstane pri vratih ltdečiea ga oblije po obrazu, ko ga gospod začujeno in resno pogleda. »Kaj boi povedal?« ga nagovori naposled »Cvetic sem Vam prinesel«, odgovarja deček jec- Največia nevarnost preti slovenskemu narodu kerse km^ukemu stana dandanes godi Uko »labo. l'reiK»a teden »em lel na polj«, videl s«m. kako j« pajk vloiil »>u, in potem ji je itpil kri. 8loveaaki kmet. taka amba ii n, in liberalnem je oni ptjek, ki ti arka kri. Najbolj dobi nam kmetom ta to je seja deželnega tbora kranjskega, ki se je šlo ta legaliiacijo. Naii liberalni poslanci. ki vedM kri če, kako Ijnbjjo narod, iktcou naroda niao privoiek polajšave pri legalizovanju. Pojdite l.beralni narodni goapodj« mimo *i«itfia i Ljubljani in preštejte, č« morete, krvav« žulje kmetov, i katerimi t* j« .»nidaio kMiAč« večinoma sa — S .-»t M ' - Ijuje. mati vam jih pošiljajo, tudi vas prosijo, ako postaviti nekaj mlajev pred vato hi*o, dobil «em jako lepih za vas « »Za-m«? Pred mojo hiaojiblelii postavitiV Zakaj par« — »Ker ste naa lansko leto tako obdarovali.* ltdečiea polije starega pn teb besedah. Ubdarot« — s^j »e je bil le zrooUl in iz prevzetnocti ni vzel nanj denarja. Živo mu pnde oa misel oni dogodek ianakep leta, dasi ni do daaea nikdar nanj mislil. /ab valu uboft vdove ga je ganila do srcn. Š tresočo roko vzame iopek ter ga dene na m« Kako mu je čudno pn srcu I Veselega, srečnega. ado voljnega se čuti, kakor popotnik, ko mu inzre oko »ovo. krasno deželo. •Kako je pa mnten?« vpraaa rahlo in pr\ja*nodcvb in ga phme za roko. Kako dolgo le m govoril» k«*10 otrokom, ali ga držal za roko! »Itog povrni!« odgovori deček pogumno in ro|W» gospodu naravnost v obrni, »prav dobro, da so U »P«1 »dravi. Zdaj imava dve koz* in nekoliko mleka prodava v mesto.« •Ali smem postaviti mlaje?« •Pa jih poatavi, ker ai tako pnden deček, P"' vesel jih bodem, pn povedi maleri, da jih pridem P«' kmalu obiskat Kje je vaAa hila ? Tako liberalizem pije kri kmetiškemo ljudstva. Ktj ima kmet io »ploh kaj imamo mi drogi, ki ne stanujemo v Ljubljani od gledišča? Ako ae ljubljanska gospoda hoče kratkočasiti, stori naj to na lastne troška, ne pa za deželni denar. Koliko žuljev bi bilo treba kmetom darovati, ako bi bila dovoljena višja dekliška Šola. Zopet so Lili liberalni kričači prvi, ki ao hoteli kmetom ia U teiak jarem naložiti, poglejte na dolenjsko železuico, kaj ste storili, ko ste sklenili, da bo dežela porok za železnico. Zopet a tem ste kud udarec dali kmetu I To je nekoliko dokazov, da so prav tisti gospodje, ki v eno mer kričijo, da so škofje sovražniki, sani največji aorvažniki narodnosti, in zato tako blatijo vse, kar je katoliškega, da morejo tem ložje vresničerati svoje namene. Kak krik ste zadnje dni zagnali o katoliškem shodu, dasi se ua njem ni nič žalega atorilo družbi svetega Cirila io Metoda! Kjer se pa v resnici godi krivica narodu slovenskemu, tam imate Ti gluha ušesa. Mnogo govorite in pišete o osivelih rodoljubih. Mi pa poznamo Še druge osivele Slovence. Oiiveli so sloveoski volilci zato, ker ae kosajo, da so tako liberalne poslance volili. Tako sem vzlasti mislil, ko sem bral debato aeje v kranjskem dež. zboru, v kateri so l.beralni poslanci zabavljali čez mil. kne-zoikofa. Za tako govoričenje ni da bi davkoplačevalci plačevali poslancem deželaozbomke dnevnice. Vte to nam dovolj glasno dokazuje, da liberalci niso naši prijatelji; če torej hočemo sebi dobro, skrbimo, da dobimo verne katoliške poslance; drugo tarnanje nam nič ne pomaga. Kmetovalci dobro ai to zapomnite! Kmetiška liga. Iz Poljan. 7. novembra. V našo dolmo zahaja malo iztisov »Slov. Naroda", zato smo še le nedavno zvedeli o čudnem dopisu, objavljenem v .Slov. Narodu" z dae •Zadnja v vasi —♦ »Ona lesena pri lipi, kjer ae pot na desno proti gozdu zavije?« »Da, gospod, tam sva z materjo.« »Dobro — toda počakaj, za lepe mlaje ti moram vendar luj dati I« — Stari se ozira po sobi v zadregi, s čim bi dečka najbolje razveselil, kajti njegova navada ni bila se z otroci baviti, še manj jim dajati darila. Deček ogleduje polno mizo knjig ter ga redi iz zadrege natiboma govoreč: »Najrajši bi imel--« »No, kaj? l,e povedi!« »TakoI knjige le veselijo? Oi se li rad učil brati?« »O kako rad!« deček pogleda gospodu naravnost v oči in globoko zdihne. »Prav, prav, — prihodnjič dobodeš knjigo I« s temi besedami ga odslovi. Učeni gospod je zopet sam ter hodi zamitljen po »obi. Obličje mu je pomlajeno, noga lahka, oko jasno, vse kaže, da se je zvršila v njegovem notranjem neka prememba. Veselje in sreča se mu vidi na obrazu, duh njegov pa snuje načrte, nove in lepe načrte. Postoji, vzame z mize šopek in dise vise prijetno vonjavo lipovega cveta. Zvon zazvoni »Ave Marijo«. Kako slovesno in pomenljivo se glasi nocoj U zvonov gUsi 1 »Mrtev in slep sem bil, zaiuiprej pa bodi drugače!« govori »stari gospod« sam s seboj počasi in s poudarkom, 25. oktobra 1.1. polno neresnic, ki ae trosijo med svet o naši občini in o niš h pošt*oih občioakib mcieb. Vedeli »mo, da .Narodu" ne bo všff odaooetna izjava poljanske občine preuvišeosinu kuetoškofo, pceebao zato na, ker žal o naši občini .Narod" ne mor« trditi, da bi bili tudi mi od svojega gospoda župnika dobili migljaj, odpoalati škofu tako izjavo, ampak smo to iz lastnega oagiba storili kot verni kaiuličauje. .Narod" trdi neresnieo, ko piše. da je imel tukajšnji občinski odbor sejo dne 7. oktobra, v resnici jo je imel dne 9. oktobra t. I. —- Prpjlnoma nere.oično ie, kar .Narod- piše, da se je vzdgoil odbornik Tomaž Notar ter prebral od šktfije došlo pismo, v katerem to prošeai, podpisati se pod besede: „V«e ta vero. dom, ee«arja." — R»-s pa je, da je imenovani vrli odioruik prebral izjavo odboru, io sicer zato, da j« t»ak odb-iruik vedel, kaj da izjava po<č io kaj da on podpiše. .Narod' trdi dalje, da 60 v edem odbora komaj štirje, ki znajo za silo brati io ps.ti, kar trud« tudi oi resnično. — Solob pa mi Poljanei zmožnosti človekoe ta občinskega moža ne sodimo po tem, ali zna brati io pisan, ampak po tem, ali je mož pošteo io ali bo nesebično delal za naše občinske koristi. Le čedno se nam zdi, da dr. Tavčar, ki iaa veljavno besedo pri .Slov. Narodu*, pusti, da te tako blati po istem lista njegova rojstna obč na. Glede na zavijaoie .Narodov*«.'** dop»u>ka bi mi le vprašali: Kateri izmed onih mož je tisti, ki je rekel, da se cerkev ne sme ali da je ni po'reh» popravljali? Le prou predragemu popravlianju tu »e obe iiarji izrekli. kakor prisegajoč. »Jutri je praznik sv. Ile&njega Telesa, tudi jaz ga bodem praznoval. Vrnili se hočem v kalo-liftko cerkev in h Kristusu svojemu Zveličarju prebiva-jočemu v nji. Ljubezen in zvestobo mu obljubim do smrti.« Zdajci zaklene vrata. Bog vedi kaj se je v tem hipu vrftilo v njegovi duši, ali ako bi bil kdo pogledal skozi okno v sobo, videl bi bil starega klečati sredi sobe na tleh .... To so gledali drugo jutro ljudje idoči v cerkev mlaje pred hi8o »starega gospoda«, ter se radovedno povpraševali, kako da jih je letos postavil, ko jih ni dozdaj še nikdar; te bo|j so se začudili, ko z«glediyo njega samega praznično oblečenega proti cerkvi korakati. Resnično, ftel je v cerkev, bil je pobožno pri sveti muii in tudi pri slovesni procesiji po sveti maši. Goreče je molil v srcu neprestano: »Gospod, daj mi milost resničnega spreobrnjenja- Daj, da bo moja spoved skesana in natančna in da Te vredno prejmem v svetem obhajilu.« In zopet: »Gospod razodeni mi, kaj mi je storili, da popravim svojo nehvaležnost proti Tvoji veliki ljubezni do mene, in zadostujem za velike svoje grehe!« Mašnik d^je čelrti slovesni blagoslov. »Stari gospod« kleči med ljudstvom ter trka na prsi. Neki notranji glas mu pravi, da j« popolnoma t Bogom spravljen. O kako mirna mu je zdaj duša! Ko obrne po blagoslovu svoje oči od Najsvetejšega, ustavno se mu nehotč na bledem 22« 26rt Besede, ki se podtikajo občmskams topaas, češ. kako je kmet B.«meD .... j. dop.soik istil «er j'b u .aksi tsko, kskor ds bi Jih b.l župan izrekel gWde podpis udaaoslne izjave. To pa si rs*, u besed. f župan po pojasnilo g. župnika, kaj posta** zahtevajo glede Popravljanja cerkva, izgovoril I« * razgovoru glede popravljanja cerkve, ne pa da bi bil to rekel uradi podpiss inave. — Dopisnik torsj tndi tukaj ni poročal rssoiee. — Kjer .Narodov dopisnik piše. da pri nas ne beremo oe .Slov. Naroda* ne .Slovenca". da nam torej ni mano. k»j da listi pišejo, je sicer res. da oe prebiramo .Naroda" in ne .Slovenca*, pač pa je mrd nami dosti raUirisn .Domoljub*, ki vsa| ob kratkem natnania v»* oatudoe m neosnovane napade na prevz>iš«ncge gospoda koezoikofa. Zato pri cas ni bilo treba nobenega bu|skan|a od kske skrivne strani, da js občioski odbor podpi»al udaaoatoo itiavo škofa, pač pa smo to tlorili. ker oam je uko velevala naša katoliška zavest, da stojimo zlasti v britko-t h svesto na strani svojemu šk^fu In v tem oziru se občina poljanska ne vstraši nobenega v hsrja, oa| pride od katerekoli strani. 0 dobrotah, o katerih govori .Narodov* dopisn k. da j h js dobila polianska dolina od dr. J. Tavčaris. oam tnksi nič ni inaoega. lo če bi oaoi dr. Tavčar t a Ji delil li tisoče, pa bi zaradi tega mi oe smeli škofa svojemu iireči udanostoe izfave, oe megi' bi ra hvaliti. kajti oaša katoliška zavest nam je mnogo Jiubša. nego ves dr. Tavčarjev denar. Dopisnik ie bolel nas s svojim poročilom v .Narodu* osramotili pred »vetom. a to »e mu m po«rtč h. le sam je ostal na smodišču Mi pa emo veseli, da i« ludi nafta občina b>la prt prvih izmed vrl h slovenskih občin, ki »o foelale udanostos isjav« avojeau Ijstlj,,^ Akofu v Ljubljano. Nrč nas oe Boli, da mamo ^ Uga todi doma marsikaj preeiilati od take »trasi. ^ ter* bt kaj Ucega kot katoličani najmanj pnčakoviR Kat varni katoličani bomo Poljaoei tedoo »polnov»j, h|)| dolžnost. Od nekod, 8 novembra fNov prerok Bili,,, Bere s* v 4 Mojzesovi kongi 5? pogl, ds je posltl krslj Balab po preroka Balaama aH Bileaa-a. naj m, ia prekolne ljudstvo botje, Izraelce, toda čudo1 tg>d:» da Bileam ni prrkM, tsmuč b»sgoalovil je tjodatv« btf., Temu preroku bi smel primerjsti naše radikila kateri »o po svonb listih hojskali »oper ni»»m preljubi^ oeea miloatij. knetoškof*. da bi ga počrnili rn mg kopali taopao e vernega ljudstva, da bi oočili ve« aj^ vpliv do podložnih, prav kakor je nameraval Balab lj«S«ko •►»■ šiovaoie. svojo »rčoo Ijnbetea m oeopogl;ivo taupii* do svojecs milosti|i»e»f» škofa io duhovnega cčets. k»>r f neprenehoma trudi ta vvakovrstni biagor svoth pf* 11 u b i h vernikov, kateri kot dobri pastir tudi pa Mri. drli tečno branj božje be«ed» in milosti: pa »i j- toii fc I slov katol. »bodo ■ svojim krepkim sodelov»n »na. »teM dečku z velikimi črnnni očmi, kateremu je bil on dobrotnik. Kako živo in zvesto zre mah v mofttranco, kako lepo drži skleneni ročici naiik angelju. V tem hipu spozna, kaj je Božja volja, ler sklene mahoma v srcu: »Da ta deček mora postati duhovnik' Jaz ga bodem dal v ftolo ler skrbel, da se izšola na moje troike. To naj se zgodi v počeAčenje sv. Beftnjega Telesa in v zadoščenje za moje grehe. Z molitvijo mi povračuj deček moje dobrote!« Precej prvo nedeljo potem je opravil »stari gospod, skesano spoved ter je pobožno prejel sveto obhajilo. S tem dnevom je pričel tudi novo življenje ter se zdaj Čutil najsrečnejšega na svetu. IV. Minulo je dvanajst let. Zopet je nedelja v osmini sv. Kesnjega Telesa. NaSa vasica je okinčana z mlaji in venci in lopiči pokajo, da kar odmeva po gričih. Zakaj neki? Kaj pomenja tolika množica ljudstva, prihajajočega sem od župne cerkve? — Mladi duhovnik nuSe vasice — poznamo ga vai — je uprav daroval svojo prvo sveto mašo. Nebrojna množica ljudi »e Je zbrala od bhzo in daleč k novi mafti Staro mater novomaSnikovo vidimo s solznim očesom pristopili k obhajiln. mizi; vaj njegovi prijate(ji in sorodniki so navzoči in se vesel* lepega dneva — kje je pa »stari gi>spod«, novoma*nkov do brotnik in drugi oče? Njega ni. — Solne* tone za goro. V vasi je zopet vse tibo. »vatje so se ra/«li vsak na »roj dom. Iz lesene koče » koncu vasi pa stopi mladi duhovnik leT krene z msier« po atazi navkreber proti gozdu, držeč v roki rt#oto lipovo vejin). Ze sta blizu gozda — na pokopaWL semkaj sta namenjena Na grob, kjer ltoji pnp«* kameni! križ. poklekneta in molita prearčno Solza » solzo se utrinja mlademu duhovniku v očeh ter rosi »» lipov cvet, katerega ima v roki Potem ga položi nalatko na dragi grob. zdihujoč: .0, zakaj pač nisi učakal tep dneva, moj dobrotnik, moj drugi oče !• — •Da je živel vaaj Se jedno leto«, »dibuje vdovs. »kako tetko ga pogrešajo bolniki in reveži' Ne «■«« se spomniti onega jutra, ko smo *lš za pogrebom " Bog mu daj večni mir!« Mol« se vračala domu. V va»i je zazvonilo »A* Marija.. Menda ni treba praviti, kdo spava um * grobu. »Stari gospod, že dolgo po«iva v hladnem F0** s on ni pozabljen. Dan za dnevom apominjs s« duhovnik svojega dobrotnika in vsako leto je duš dan grob starega gospoda najlepS« okra«« itredoe tasluge io ni postavil Deminljivi spomenik, ta t g« reke. Tako 16 modri Bog tndi bodo obrniti na dobro; vsi verni in duhovni ao tato Bogu hvaležni; railostljivemu knetoškofa pa is globočine area kličejo: Bog Vas ohrani mnogo let v svojo ča»t io v blagor vsem vernim, kateri so dobrega srca! Radikale! pa se tdaj jezi in grizejo, da ao jim ipet ti sviti naklepi tako sramotno ispodleteli ter so i« celo dobro stvar pospeševali; (oda. kot faraon ostanejo trdovratni, te je tudi i« Uko vidna roka božja (digitua Dei). Z Blok, 8. novembra. Snega te ni preclj čaea več v naši Sibiriji. Tudi burja je otihnila, in še vedoo gorko solne« je prijasno obsevalo naše Blok« v nedeljo, 6 t. m. — Brali ste te v .Sloveueo", kako je pri nas vse novo v cerkvi in na pokopališču. V nedeljo so pa prišli pre-čast. gosp. dekan eirkniški blagoslovit oba stranika altarja in razširjeno pokopališče. S'avnost se je vršila prav lepo. Požinla sta jo tudi čvrsta govora prečast. g. dekana oa Irci in č. g. Levičnka, cirkniškrga kapelana, na pokopališču. Hvala jima in vsem, ki so se pri nas potrudili za čast boljo. Vi pa. Bi čani, veselite se, da se z va&o po-mičjo in našega g. župnika io dub. svetovalca požrtvovalnim delovanjem Bog časti v tako krasni h ši, vaši rajnki pa zakopujejo na tako dostojnem kraju! Bog vam ne bo ostal na dolgu. fttajarako. v (iradcu je vmrl gospod major Komelj pl. Sočebran, star 64 let. Našim vojakom je ime pokojnikovo dobro znano po vojaških knjigah, katere je gospod major spisal v slovenskem jeziku za rabo vojakom. Svetila mu večna luč! — Cesarsko namestništvo v Gradcu je okrajoim glavarjem razposlalo ukaz, da naj občinske predstojnike in orožnike ali .žaodarje* opozorijo na postavno določilo z dne 28. januvarija 1853, katero še svoje veljavnosti ni zgubilo in katero prepoveduje ob nedeljah in praznikih lov ali, kakor Nemci pravijo, .Treibjagd". — Na Cvenu pri Ljutomeru je gospod učitelj Snajdar ustanovil družbo tamburašev. Od tistega časa ni v obližju narodne veselice, kjer bi ne sodelovali mladi tamburaši Imenovani gospod je sedaj postal nadučitelj v C«zanjevcih. Ž njim bode gotovo tudi tam dobila igra .t&mburica" dobrodošlih prijateljev ob strani vrlega voditelja. — Na Muti ob Dravi Cerkev Družba av. Mohorja — lata 1892. Naš ponos, naša čast in slava je slavna naša družba sv. Mohorja! Dasiravno naa je malo, dasi praži zagriznjea sovražnik noč in dan, kako bi nam vzel naši najdražji svetinji: vero in narodnost, dasi se moramo neprestano boriti za svoj obstanek, ta svoje narodne in verske pravice, — vendar se ponašamo s sijajno se procvitajočo družbo, t narodnim velehramom, za katerega nas tavidajo ne-le narodi v Avstriji, marveč v vsej Evropi, na vsem emu! Kajti naši družbi — med njimi ni para! To bolehajo ljudje za logarjem ali tifusom, a griža grize po občinah: Sv. Martin ob Paki, Topolšica, SošUnje, Sveti Florijan, Sv. Jauž na Peči, zavoljo tega so po omenjenih krajih šolo zaprli. — Posestnik Jurij Turin v Hrastov« pri Poljčšnah je s špiritusom snažil plesnjiv sod. Posoda se je razletela ter moža oškodovala na glavi tako, da je siromak moral čez nekoliko ur izdahniti dušo. — Pri 8vetem Janžu blizo Slovenjigradca je Časov hlapec Anton Ažnik drevje klestil. Delavec je po nesreči padel t drevesa ter umrl. — V Zavrhu pri Dobrni je posestnik Štefan Mastnak pade! tnad škednja, da si je za smrt nevarno pretresel drobovino. Zdravniku, ki je ravno tisti dan v šolskem poslopji otrokom nastavljal osepnice ter je nagloma bil poklican k onesrečencu, se je posrečilo ubraniti smrt. Komaj P* da je imenovanec popolnoma oiaravel, zadela ga je zopet nesreča. Dni 2. novembra je pobirkoval sadje in pri tem opravku je padel z drevesa ter na mestu mrtev obležal. — Dne 30. oktobra je na Vinogori blizo Pregrade na Hrvatskem med službo božjo neka ženska zvunaj cerkve stala in zrla oblake. Pri tem gledanju se jej je zazdelo, da oblaki stojijo mirno, pač pa da se giblje zvonik, Vsled lega je začela kričati, da bs podira turen. Ljudje to zaslišavši, so poskusili s pobegom rešiti se pred nevarnostjo in pri velikej stiski so 14 oseb stisnili do smrti, a ranjenih je okoli trideset. — Ob cesti iz Celja v Vojnik bodo postavili novo vojašnico ali .kasarno* za vojake-brambovce. — Občina Petrovče je gg. Pilgerja in Hausen-bicblerja imenovala za častna občana v priznanje zaslug, ki sta jih bila pridobila s tem, ker sta v Savinskej dolini vpeljala saditev hmelja. — Parne' zmešala Be je gospodu Francu Dvorniku v Kozjem. V Brežice dospevši si je sedemkrat z nožem zarezal vrat in trebuh ter je vsled tega umrl Bog ohrani nas vse pri zdravej pameti! — Jože Grejan v Šoštanji je dni 8. julija rešil Ivana Hostnika, da ta ni utonil v Paki. Rešitelju je c. kr. namestništvo v Gradcu prisodilo darila 26 gl. 25 kr. — Iz Budapešte so v Trebovlje odposlali želeinični voz slaaine, toda c. kr. okrajno glavarstvo je ukazalo, da se voz pošlje nasaj v Budapešto, ker bi se b slanino lahko pripeljala tudi nevarna kolera. Tudi pozneje dospele pošiljatve za posamezne osebe v Celji so morale romati nazaj na Ogersko. in šola. poudsrjsmo hvaležni Bogu z mirno vestjo, s ponosom pred vsem svetom. Malo nas je Slovencev, tatirani in zaničevani smo po drugih večjih, ošabnih narodih. A dasi nas je malo, — p» smo možje! To nam priča sijajno razvijajoča se drnžba sv. Mohorja! Da bi Slovenci ne imeli te družbe, ki jim leto ta letom deli toliko obilne in krepke dušne hrane. — kje bi še bili s svojo omiko 1 A tako nam j« dano središče, okrog katerega se tbiramo, od katerega dobivamo tdravega, dobrega poduka, tečne tabave. 2(58 5 7.7 O 3 u d je! Zares to je število veličastno, sijajno te du Slovence! To Število Mohorjanov je najgotovejše opanje, da morajo tudi našemu ubogemu narodu lamjati boljši dnevi! Kako se število udov razdeljuje na posaraezoe škofije, je „ Domoljub" ie poročal avojim bralcem. Omenjamo le, da ae je število udov letos povekšalo za 5876, — rea gromovlto število. Najlepši napredek kaže lavan-tinaka škofija (za 2500), potem pridejo ljubljanska (» 23511, krška (ia 346), goriška (xa 312) itd. — Posebno razveseljivo je, da Šteje druiba tudi .onstran luže*. v delim Ameriki 286 članov. Upamo, da se bode prihodnje leto Se več rojakov v daljni tujini vpisalo v našo družbo! — Kakor ae spodobi, oosi pri druibi venec ljubljanska škofija, kjer štejemo vrlo četo 28.077 Mohorjanov; xa njo pa s hitrimi koraki stopa lavantinska škofija i 19.244 udi. Malo bolj zadej prideta goriška (s 6160) in krška (s 4708 odi). Od odov je dosmrtnih 837 in letnih 56.866. Kakor droga leta dobi i letos vsak ud šestero lepih knjig, ki obsegajo vkupe 77 tiskovnih pil. Koliko lepega, prekoristoega berila najde ukaieljno ljudstvo slovensko v šesterih društvenih krasnih knjigah! T prvi knjigi .Jeruzalemski romar"4 opisuje sloveči pisatelj potovanje v sveto deielo, v deielo, ki vzbuja v vsakem kristijanu najblaija čntila! Kdo bi take mične knjige, pisane v lepoglasni, poljudni slovenščini ne čital z mnogim zanimanjem ? V .Smarnicah" nas uči rajni pobožni pisatelj Volčič, kako naj posnemamo božje Srce Jezusovo. .Domači zdravnik" nam bode dajal navodila, kako se naj varujemo t zdravih dnlh bolezni in kako se v času bolezni zdrAvimo. .Naše Škodljive rastline" nam bodo kazale v podobi in besedi premnogo škodljivcev, ki so nevarni nam in večinoma tudi naši živini. .Slov. Vefernice" pouujajo Slovencem zopet cel iopek povestij, razprav itd. v poduk in kratek čas. Ravno isto velja i o .Koledarju". Slovenci! vse to Vam ponujajo letošnje premične Mohorjeve bukve! Segajte zato zlasti ob dolgih zimskih večerih radi po njih, prebirajte jih marljivo in učite se it njih dajati Bogu, kar je božjega, ljubiti svojo domovino in biti dobri državljani. — učite s« pa iz njih dobro skrbeti za svoj časni in večni blagor! Tako bode Mohorjeva drnžba v Vas obrodila stotisočerega sadu! Neskončno se mora radovati src« vsakega slovenskega domoljuba, če pomisli, da šteje naša slavna druiba 57.703 ude, ki dobe vkupaj 346 218 izvodov družbinih knjig s 4,4 4 3.1 8 1 tisk. polarni! Še vetja je pa naša radr.st, ko izvemo, da je družba v 40 letih svojega obstanka štela vkupaj 7 5 1.564 udov, ki so prejeli 4,4 50.41»2 knjig! To so pač številke ogromne in veličastne, ki svečano Razne (Vdaiestae izjave slovenskih občin.) Zopet nam je imenovati lepo število vriib občin, ki so po svojih zastopih poslale vdanostna pisma svojemu kn^ioškofu in s tem ob-eodile grdo pisarjenje naših liberaUib listov o ljubljenem arojem škofa. So pa naalednje: Ambrus, Bela Cerkev, in neovrgljivo pričujejo, da i ubogi narodič alovfB«ki , napreduje! Neskončna hvala bedi Bogu, ki je dal Moho^J drutbi toliko rast, »lava pa slovenskim rodoljubom, ^ »loveoski duhovščini, ki so s svojim trudom pripon^ tako sijajnim vspehom! Dal Vsemogočni, da druiba m,^ Mohorja, naša dika, naš ponos, tudi v bodoč« tglriJi) napreduje in se razcvita v čaat av. katoliški cerkvi it, blagor slovenskemu narodu. Mohorju. Podobe Iz flvljonja (Dalja.) 46. Pazljivi služabnik. Gospod Itkovič je bil telo čuden mož. SiUtu njegovih ni bilo skoro mogoče našteti. Vzlasti m jB(j, pred njim mnogo trpeti njegovi služabniki. Zalo pajt imel tudi skoro vsaki mesec druzega slugo. — Tako A neki priliki nastopi pri njem v službo nov služabnik. G> spodar ga pokliče k sebi ter mu reče: Poslušaj me, prijatelj, jaz nisem hud človek, vendar jaz nimam veliko bt*4i. Treba me je torej dobro razumeti, ako spregovorim kaka besedo. Ce bom n. pr. rekel: .Prinesi mi britev", aorti ob enem prinesti gorko vodo, milo, čopič, ruto, »ploh t* kar je potreba, da se človek poiteno obrite. Nekaj časa je res ilo vse po sreči io ljudje m u govorili, da morda (a služabnik da dva mesrea o«Um pri gospodu Ivkoviču. Nekrga dne pa gospodu zt-c. in ukaže služabnika, naj gre po zdravnika. Sluga bitrc odide. Mine pa ura, a njega le ie ni nazaj. Se-le čez in ure se je vrnil. — .Kje pa hodii toliko časa, jaz bi M med tem ie lahko umrl," reče gospodar nevoljeo »vojna« služabniku. .Jaz sem delal le po Vaiem naročilu, ter oskrbel vse. kar je potrebno pri nevarni bolezni. £el najprej k zdravnika, potem k notarju, ako bole morebiti napravili svojo eporoko io naposled ceni šel k oskrbovalca pogrebov, da naj bo za slučaj, ako umrjete, pripravljen.' — Gospod I»kovič seje kar stresel na postelji. ker«4»J mu je služabnik le prenalauko dopolnil njegovo kratko naročilo. Od tedaj je gospod vselej jasno povedal vse. k*J hoče in zalo je omenjani služabnik ostal pri njem z»d> voljeo mnogo let. — Pač dobro nevarno tolnemu človeka, ako ima prijatelja, ki ga opomni na njegovo smrtno Bf varnost in aa to, da naj vrt-di svoje časne in duioe stvari. Kdor bolniku zakriva smrtno nevarnost Ia je njegov najveČji sovražnik. Tukaj se ga boji presiraiili za par trenotko', a ne boji se, da bo vsled njegove krivde moral morebiti na ounm tjv>ia trpeti vekomaj. novice. Bistričca pri Kamniku, Bo h i njska Bistrice, Bolj' kovo-Bosalnica pri Metliki, Črnuče pri Ljubijo Draga v viinjegoraki-zatiiki farl, Ene!j pri TlP,rl' Tamlj« v Vremskl dolini na Notranjikem, Hru«°TV * kamniškem okraju, J e i i c a pri Ljubljani, k o r o r p" I Tržiču, K o ui p o I j « pri LaŠičah, K r i ž e v u pri KostmI jevici. Krop«, Loke? Tuhinjski dolini, Loški Po-I tok, Lužarje r velikolaškem okraju, N a k I o - P o dI b r e t j e pri Kranju, P o d k r »j nad Vipavo, Podgora I pri Lašilah, 8 t r a n j e pri Kamniku, S m a r t i n v Spodnjem Tuhinju, Trebnje, S e n t - V i d pri Vipavi, Videm pri LaŠičah, Županje njive pri Kamniku. — h Žele z n i k o v pa je poslal županov namestuik, prvi občinski svetovalec in učitelj Josip LevUnik udanostuo pismo cudotnega prebivalstva s 112 podpisi. Naznaniti nam je konečno, da so celo Sloveuci, živeči tunaj Kranjske, naseljeni v jugoslovanski Bosni in sicer v mestu P rje do ru in okolici poslali ljubljanskemu knezoškofu prisrčno vda-nostno pismo, katero ao podpisali tudi ondi naseljeni štajarski Slovenci in Cehi-Moravani. — Ponouuim Gorenjcem it podnožja Triglava in sivih kamniških plauin, vrlim Dolenjcem iz Bele in Suhe krajine in zavednim Notranj-cem iz aolnčne Vipavska in pečevitega Krasa — edinim v edino pravih načelih katoliških in v iskreni ljubezni in vdanosti do svojega Škota — zaslužena hvala in slava! Istotako tudi slsva vrlim Bošnjakom! Le vrlo naprej! (Misije* v St. Vidi nad Ljnbljaio.) Slovesnost mi-sijona se je v St Vidu nad Ljubljano vršila celi teden pred zahvaljeno nedeljo. To cerkveno pobožuost so vodili preč. gg. lazaristi ileidrich, NtsŽmah in Kerjaočič. Vsaki dan so bili trge cerkveni govori, ki so se odlikovali po svoji temeljitosti in krajevnim razmeram vstrezajoči primernosti. Ljudstva načega je bilo vkijub obilnemu in uujnemu jesenskemu delu vsaki dan polna cerkev. Vrli St. Vidci so s tem zopet pokazali, kako so vneti za čast božjo in za svoj dušni blagor. Zaradi te svoje gorečnosti zaslužjo uajiskrensjo zahvalo. — Krasno cerkveno petje pod vodstvom g. vodje in nadučitelja Janko Zirovnika je zelo povzdigovalo prelepo slovesnost. — Na zahvalno nedeljo je bil sklep misijona. Prišel je u dan iz Ljubljane stolni kanonik župnik in dekan preč. gosp. Jan. K1 i s, ki je blagoslovil prelepi podobi Srca Jezusovega in Marijinega, katere je vkusno izvršil slikar-domačin g. M. Tomec, sedaj koralist pri mariborski stolnici. Sklepni cerkveni sprevod, posebno sijajen kakor jih zn^jo prirejati le St. Vidci, vodil je preč. g. atolui župnik. Sklepni govor, ki ostane vsem vdeleiencem v nepozabnem spominu, imel je častiti g. K Ileidrich. — Želeti je, da tudi U prelepa slovesnost obrodi obilnih sadov za prelepo Št. Viiko laro in njene "le prebivalce. (Steliega kapileljia ia ljibljaiskega dekanata udanostna izjava prevzv. knctsškofu.) Minoli teden poklonil se ja stolni kapitelj ljubljanski prevzvišenemu knezoškofu ter mu izročil ob tej priliki svojo in ljub. Ijinskega dekanata adaaost..o isjavo. — Mil. goep. stolni prošt dr. L. Klofotar pojasnoval je r lepem in tehtnem ■»govoru, kako je cerker katoliška kot vojskujoča na zemlji imela vedno hudih nasprotnikov, ki niso bili z najiil-oejšimi napadi nikoli t zadregi. Zal, da je oerkev tudi m«d svojimi sloiabniki imela v vseh čas.h kakega nezvestega, ki j« hodil s nasprotniki njenimi. Obžalovati moramo, da je tudi dandanes pri nas tako. Toda taki so Popolno osamljeni; kajti reči moramo, da morda še nikoli ni bila duhovščina v naši deželi tako tesao sklenjena s svojim škofom, kakor je vsled vedmh neopravičenih napadov nanj uprav v sedanjem časa. A ne le duhovščina, tudi ljudstvo kaže vzlasti dandanes v svojih prekrssnih in prisrčnih izjavah od strani raznih občinskih cdborov posebno udanost in ljubezen do svojega višjega pastirja. — Prevzvišeni knezoškof je izjavil v svojem odgovoru, da odkar je prišel v deželo kot škof, prejel js premnogo izrazov odkritosrčne udanosti in ljubezni od atrani svoje duhovščine in od vernega ljudstva, ki pričajo, kako tesna in iskrena je zveza med škofom in med ljudstvom Prepričan sem — rekel je pribl.žno prevzvišeni — da bi se bili taki izrazi udanosti in Ijobszai skaievsli vsakemu, kdor koli bi bil prevzel kot škof vodstvo Ijobljanake vladi-kovine. Zato vsi ti pojavi in ndanostae izjave ne veljajo toliko meni kolikor stvari, katero moram zastopati kot škol Io to je, kar mene poiebno veseli; vidim namreč v tem prelepe pojave katoliške zaveati med našim ljudstvom. In to zavest vsikdsr krepiti in razširjati, to je aaša najsvetejša dolžnost. Da ima Gospod, da imamo njegovi služabniki — tudi dandanes avoje nasprotnike, U> seveda je nmevoo; da pa vkljnb ogromni večini duhovnikov in varnega ljudstva, zvesto poslušnega in krepko borečega ee ua atrani cerkve hodijo eel6 nekateri izmed naše vrste svoja pota, ločeni od nas, to js, kar ms boli, ne toliko zaradi mene, kolikor zaradi njih sam h in vzlasti zaradi škode, katero s tem trpi naša sveta reč. Toda upanje naša je av. križ. Io zgodovina cerkve nam apričuje, da trpljenje cerkve, britkoati, ki so jih trpeli kristijani od uasprot-oikov, rodili so vselej za cerkev io človeško družbo najboljših sadov. Upajmo io molimo, da bode Bog vsemi-loitoi tako vravoal tudi sedanje britkoati cerkve in oje zvestih spoznavalcsvt" — Pač krasoe in uvaževanja vredne apostolske besede, katere bodo brez dvoma tisočero odmevale iz vrst vnetih slovenskih kstoličsnov. (Iz Stodenea pri Krškem) due 13. novembra. — Danes smo dobili k podružnici sv. Urha v Roviščih lep dar, 041 kg težak zvon * vso opravo. Vnaojost zvona je j ako lina, dovršeno delo. Nov zvon bodo sprejeli trije manjši tovariši, katerih najmanjši je star 825 let (iz leta 1567). Veliko veselja napravil je darovalec zvooa Jernej Lisec, posestnik pri sv. Primožu (v studeniški župniji) in ondotsi cerkveni ključar roviški sosesk'. Naj omenim, da je ta blag dobrotnik letos, prav za Veliko noč daroval naši župnijski cerkvi krasno monštranco v romanskem slogu, pred malo leti pa nov veliki zvon podružnici svetega Primoža io se je tudi še posebej skazal z velikodušnim darom cerkvenima dobrotnika. N^j bi bil v posuemovalni izgled bogatinom ? druzih župnijah, studeniška pa naj hvaležno kliče: Mih Bog naj ohrani blagega dobrotnika še prav mnogo mnogo let zdravega na duši in telesu, posebno pa v Svoji milosti io naj mu vse povrne Usočero! (Bolezen) Ia Zagorja ob Savi ss nam piš«. da med tamošnjimi otroci hudo razgraja devica, ki jih js is več pobrala. — Po bronovitti župniji na Notranjeksm pa as širi vročinska bolezen, v mnogih va«4b so bili po trijs in štirje bolniki. Ljudje so v strshu, posebno še zato, ktr je prepovedano hoditi v hiša, kjer imaio bolnika. Tako lež<5 v mnogih h bli bolniki bret porabe, ali pa iim streiejo otroci. Mrlič« smejo nositi le nsjstarši motje » »as1. Na Moti na Štajerskem in v oko! ci ljudje bolehajo ta legarjem tako telo, da niso pričeli šole t novembrom, kakor je bila sicer oavada. (Zlate krone) Due 7. t. m. so oa Duoajo pričeli umeojavati naše stire cekine t novimi tistimi novci, vrednimi po SO kron. Nedavoo smo |ib dobili tudi v Ljubljano, kjer se je jeden komad videl v izložbi Igo. pl. Kleimajer-ja & Bamberga rnjigirne. Kov je iivrstns; ilasti podoba cesarjeva je prav lep«. — Našim čitateliem samo to lelimo, da bi novih tlatov ne gledali samo po iilolbab, temveč da bi jih kmalo dobili todi v svoje tepe. (Letina la Notranjske«) je ilasti v postojmskero okraju slsba. Glavni pridelek, krompir, je prsv slabo vFpeval. kajti po nekaterih krajih ubogi kmetovalci Se semena nfso pridela1!'. Na Pivki pa ponekod! krompirja kopali niso, ker je bil po črvo popolnoma oničeo. (Z Dolenjskega) se nam poroča: Italijansko vino se toči v več krsjib. s doslej našemu domsč>mo (e ne dela ikode. Novo vino se nam plačuje po tO, 12 in 18 g!d. vedro. Nekateri tablevajo ie več. Take cene ob noviui še ai imelo vino nikdar. Vzrok je pač le to, ker se je pridelalo malo, in pa. da je kapljica od Skropljenib trt istinito itboroa. Kateri pa niso Škropili, imajo malo blaga, a Se to je kislics. Neverni Tomaži gotovo n so bili Se tako osramočeni in tepeni, kakor letos! (živilska rasstava.) ki je bila letos prvič v Novem Mesto, se je obnesla dobro; ilasti pa Se loterija, katero je ob tej priliki priredila takajšnja jako delavna kmetijska podrutoiea; .»pečala je vseh 4000 sreček. Obnesla bi se bila pa ta r«tstava Se bolje in Se očitneje pokatala napredek todi pri nae, ako bi se bili hoteli razstave udeletiti tudi graSčaki it okolice. Katven g. 8chleta — dvanajst svojih mlad h, da bi j« pokazala pot do vode. Mej potjo so tivalice posedle u nekem vrtu. Zapazita jih dva domača fanta ter ieoeta» Vfio. Stara se nekaj časa ogleduje, potem pa grd ta mli-dimi v — ječo. Neki goipod je odkupil vse živali« t« jih »postil. NaS poročevalec dostavita, da je U reiiičti. (Pri občinkl velitvl v Zgeriji Sliki,) kt »e je vrlih doe 8. t. m., sobili itvoljeni naslednji gg.: Adolf dali, Jakob Matjan, Jakob Babnik, Janez J»• ras. Matevl Borgtr, Jote Jovao, A o t oz 8 o S t a r i i č, Frane S o 11 a r 11 č , Janez Flori-jančič, Jote Berlie, Gašper Albreht, Mihi Kunovar, Valentin Klorjaočlč, Luka Kanec, Janet 8irnik, Anton Tome, Jakob Črnivec, Mat. Klemene, Jakob Hočevar, Janet Perko. (Letošnjih davkov) od 1. janavarija do 30 tembra oabralo te je r drtavnih blagsjoicih avb-utjakik 249.5l2.68fl gld., samo oa Daeaja so v tem časa dobiti v blsgajoico čet 3fl m I jonov. (Trlaške novice ) Bralno društvo pri sv Ivanu pole? Trsta se je z dnem t. t. m. preselilo v lastne prortore. tako da se more sedaj ponašati s prvim narodnim demon v tržaški okolici. Slavnost se je vseh Svetnikov dao vrlih po naslednjem vsporedu: 1. Gosp, M. Ssfclj, kapel« Sentivaoski, je imel slavnostni govor, o katerem je ni-1 glaševal korist bralnega društva za probojenje nirod« 1 zavesti. 2. Domači tamburaiki zbor je igral razne komade s hvalevredno fpretoostjo. 3 Predstavljala se je ti-loigra .Mlinar in njegova hči* tako izvrstno, da m j« morala drogi večer na vernih duš dan ponoviti na obč«o zihtevanje. — Drtavna gimnazija tržaška je v soboto doe 5. t. m. praznovala 50 letnico svojega obstanka (Konservativno obrtno druftve) je imelo v nidelja t rokodelskem domo svoj drnStveni ohi •>. Poleg drategi je sklenilo, izročiti deželnfma odboru peticijo, d« preje razpiše dela za novo Ijibljaniko boloišoico. Ako je nimreč česa dovoli za razna dela; odele« se jih lahko todi mili obrtniki. — 8ogjssno jo konservativno obrtno društvo sklenilo, izroditi deieloi vladi protest proti obstanku zloglasne p r o s t i t n c i j « k • v Ljobl.aoi s prošnjo, da slavna deteloa vladi odstrao' to tlo, ki napravlja Ijobljanskemo mestu neitmerno «r»' moto ter je prebivalcem ljubljanskega mesta v najhur* ■podtike. — Sprotila se je todi mieel, na) se os noj« » Ljubljani odbor, ki bo nabiral podpif« ta skopni protest vseh ljubljanskih prt-bivaleev proti tej neznosni itim''1- ' Vrlim nsetern konservativnega obrtnega droitva ta e» o<>-ločen korak v varstvo javnega po#tenja v ljublj«n*k«-mesto izrekamo toplo zahvalo ter vilaeti i veseljem t9" tdr**ItMBO oaiuituj« odbore, ki iot«*j uainen v ikupuem proUiHiu proti temu najsilnejšumu .narodnem« » k a o d a I u • zbrati podpise neg« poštenega prlbivaUtva ljubljanskega. — Morda bi kazalo, ta odbor rasdeliti ua pododbore posameznih Ijabljaaskih far i? — ŽoHmo Hitel vaesniči hitro, čim preje, tem bolje. (Cvet ii nd r jeseni.) It Stranj sa nam poroča: Večkrat «e je - po listih omenjala kot redka prikazen, da bo * potai jeeaai sestala jabolka na tem ali Dnem kraju. Tudi pri nas smo videli to jeaea na jabolčnem drevesu cval in sad; ta je bi) seveda droben kakor lelniki. To ii beigoro svet|e in arei« jagode so se videle v poini lestni na sohičai strani. Sre6ke & 50 kr. priporoča: J. C: 3fujer t Ljubljani. tavTtka ^OOMOUUBA Izida dne I. detnitfbra rtštar. lacarthke »arertu«. Brao, 9. novembra 49. 67, 44. 46. M Line, I«, novembri 4». *, «4, M», 1« Trat, 11 ovoml>rai 64, 8». II mi UltnlMBla | bitmi* že I. decembra. duhovniške obleke urndiiiikf' obfckc (uniforme), uradniške (lrž^želez. obleke, uradniške zan.-želez. obleke, civilne vsakovrstne obleke po poljukaan krqu prirejen«. uMui iz i^m^mi* iunlw> po primarno nizki oenl. NajrtsMnejie U«*o imam vedno v tafegi M (10-i)) VaUefottovanjaia fle toseiBLftll v Ljubljani, feeisnkurgove nUoa 4. Tor»(r» dole in najniije eene. Napravlja na Ulj» eirtvona dola za ptallls sa okrek« Nevo SchickMj. apaotisllat Dunaj t, , Oold-. aohsated- («!•• It 9, priporoča trpettm rs!»d kil« 35 (10-10) ilnt. kilntpatm (Brachbinder) itdalane po n«jnov«>h prsdpiiih ln sajpripravaile, kateri tabra-nj\0 povefianj« l>oWhr, ta eao-»traaiK« porab« gld. 6 — * 8 —. ia dvoitraneko tld. 9 — do ]6j-Zm tendo trprte (i«k«itW») pnt pripravni » «v>]i »la«tl*ill fasrvl a,j>r» » klopAlftem, enoetranuki «1 * M) do 7 60,dvoMr.fl. 8-80 dogl 16'— Pri naro«-itv»li, k»t«r« M itvrl* p« povMtji, otnaii te kakovost boletnl Cdmšk pomočnik | Ukoj dobi službo Oglasiti se je pri mestnem župniku v fekafji L#ki. Nnn^ Koverte z napisom prigarala Katol Tiakaraa I mdaj* cn> H. TVlklaur v LJubljani. Špftalske ulice itev. 5. Zaloga vsake bat« Kvantnega blaga za mofcke in ženske " w k»kor tudi ts« rrtte koče kovtrf »rajrc, Jope, nofOTlce, iTlIrae In cajgaate rutr itd. IC po unjuiiji oeui. C. ? lAdnJaoen*. Na X»jTiij» p«Ttlj# S'j. e. io kr apoatoUkffa vdiiaotra Roirau oakrbljono p« c. kr. rtvnuljttn lct«ri>kib iobodkjT UjaBrtna XXVm, državna loterija tf u cirila* dobrodoUa nmh X8 31M dobitkov ▼ ▼kttpnan »nookn 170 000 (ld. m >ic*r; I (Ural dokiUk i 60.00« »Id f ol Pieaoti 161 13 'J M M M k' N M Ta ttaktan* M Ulodo« jo niiin, ki lokno. N krape« opravila prabaroih organov in _ H )«apotaja odprt fin* Dr. Mager doktor fl^flj, jn T ^^ medirint itd Itd t Prankol.rodo P N 0 0 in Prof k«pHs«k. i» M M prisatau aodnijtHkeniik»I.jut.'ja«i l M JE/F10 tiakXmr* ** i«l*4M V*- M H JnL.r-JV " airfno anoliiotala inoeflaiiBO oailo M da ai draatiunu ircdatro. lid*loratelj raipoiilja to tink- M '«■ T «*M»ih po 12 rtokttnleia H vo«. Z»boj*»k a 12 aukloaicaati S ^ sume gld I M. i 24 ,|,i y » to lik* taborna u-asj raan o t moopik ftopnlk «r, tistih irobrnib in atkalanUb. lUnaklk ar s nt kal o na, «r ■ itajiloa ia ur badllaU (WMkorabr«a|. wt i |«4b« ia rodurnih TaUktr r ličnih politima ih oaartc«k. rnaaorratnih Tort tU, prataaoT ia akaatr. Cent Itpniai aram io nstltdajt Naj(ln»y» aikolnaU aro . . . od fld 4 20 do «-arrbrna ara • kljuoem . . 7 60 . 10- •rebrn« remonUtr ■ aro . . 7 50 . 12'-iate t dtojni« okl»po«i . . 9 — , 1*.. tint« uro M d»®f . . , , 16— . 34-tUU aro u (fo»jod» . , 24 — . li(r— Garantirani 1-orata m p«4i#noot pri aioni k-jp n*if» tl«*»; u taaooljKoot mobanlajiio ps »r i»u >ainčim. — C«oj«ni naročniki aa au>xa prtpr.č«u, da moj« bla^o n; aanirai»ti t danajnkin totaroibkim bUi >ai, nlie UBiu. da prodaje« dobra Mag* » w alsks caaa Popravila im^en u>'do in aanril^ro Ur .alt .« ia di^bro it«ribo — Vnanjlm naroenikon p«»tr»i«B. po ietji i obratno pofco. 27 /5 llastrrraai toaiki aa fal^a (ralis ia Iraiks Umetne zobe in zobovja uUtvIjit na način, ki no provzroči nikakih bolečin, ter opravlja vso sobne oper»r olje in robu« plombo vanj a A. PAICHEL, (i«j Eohozdravnlk pri Hratfeckoft moatu L aadttropj«. h daj atoU : »roa J oa. Cofmas, pleakar, laklrmr la aaplsal allkar, v LJubljani, iiBrip it 6. prip ■■^•P' mm —«« — Odfava««! a.a^.Mk > k Uka IlaU ,KaUlidka TUkana