GozdVestn 78 (2020) 1 38
Gozdarstvo v času in prostoru
Namen projekta VrH Julijcev, ki ga sofinancirata 
Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni 
razvoj in Republika Slovenija, je vzpostaviti pri-
merne pogoje za dolgoročno ohranitev osmih 
kvalifikacijskih vrst in štirih habitatnih tipov na 
območjih Nature 2000 v Triglavskem narodnem 
parku. Obravnavane vrste in habitatni tipi so v 
neugodnem ali celo slabem stanju brez pričako-
vanega izboljšanja v prihodnosti. Izbrane vrste 
so alpska možina, hribski urh, veliki pupek, 
belka, kotorna, triprsti detel, gozdni jereb, divji 
petelin in habitatni tipi: vrstno bogata travišča s 
prevladujočim navadnim volkom na silikatnih 
tleh, gorski ekstenzivno gojeni travniki, aktivna 
visoka barja, trde oligo-mezotrofne vode z ben-
toškimi združbami parožnic. Projekt vodi Javni 
zavod Triglavski narodni park, ki bo s projek-
tnimi partnerji Zavodom za gozdove Slovenije, 
Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave, 
Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slo-
venije, Turizmom Bohinj, Kmetijsko gozdarsko 
zbornico Slovenije, Občino Tolmin, Planinsko 
zvezo Slovenije in Zavodom za ribištvo Slovenije 
izpeljal pomembne varstvene in omilitvene ukrepe.
S projektom VrH Julijcev do izboljšanja stanja ogroženih vrst in 
habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku
Zavod za gozdove Slovenije je aktivno vključen 
v izvajanje nalog, povezanih z gozdnim prosto-
rom. Poleg usmerjanja ali prilagajanja gozdarske 
dejavnosti ter posredno tudi ostalih oblik rabe 
prostora in naravnih virov v gozdovih narodnega 
parka ima pomembno vlogo pri neposrednem 
izboljševanju habitata za divjega petelina (Tetrao 
urogallus) in gozdnega jereba (Bonasa bonasia). 
Slabšanje kakovosti habitata še dodatno prispeva 
k slabemu stanju teh dveh vrst, saj v gozdnem 
prostoru s prevlado iglavcev potrebujeta bogato 
zeliščno plast z jagodičjem, pester grmovni sloj in 
manjšinske pionirske drevesne vrste. Na Pokljuki 
in Mežakli se bo v ta namen izvedlo sadnjo plo-
donosnih in prehransko ugodnih grmovnih ter 
drevesnih vrst. V presvetlitvah čistih smrekovih 
sestojih se bo v sklopu projekta VrH Julijcev 
posadilo 10.000 sadik plodonosnega drevja v 
manjših jedrih, kjer so pomembna območja za 
divjega petelina in gozdnega jereba. Očistili bomo 
tudi že obstoječe preseke in s tem pridobili tako 
pomembne presvetlitve za uspevanje plodonosne 
zeliščne in grmovne plasti.
Divji petelin je kot vse koconoge kure izjemno 
občutljiv na vznemirjanje zaradi različnih oblik 
človekovih prostočasnih aktivnosti v gozdnem pro-
storu. Posebej intenzivno obremenitev predstavlja 
pohodništvo, v širšem gozdnem prostoru pa nabi-
ralništvo. Problem vznemirjanja je najbolj izrazit 
na Pokljuki, kjer se številne športno rekreativne 
dejavnosti odvijajo neposredno v habitatu divjega 
petelina. Pokljuška planota je lahko dostopna in 
zanjo je značilna velika odprtost gozdov z gozdnimi 
cestami, kar dodatno prispeva k prometni obreme-
nitvi. Pritisk na ta območja se bo v okviru projekta 
V rH Julijcev poskušali omejiti z uveljavitvijo mirnih 
območij. Na najbolj obremenjenih, za ogrožene 
vrste pomembnih območjih, se bo  prostorsko, 
časovno in po obsegu prilagodilo obiskovanje ter 
izvajanje prostočasnih dejavnosti.
Visoka barja na pokljuški planoti so v splošnem 
dobro ohranjena, a tudi njih vse bolj ogrožata 
naraščajoči pritisk obiskovalcev in neprimerno 
vzdrževanje ter uporaba cest na tem območju. 
Slika 1: Alpska možina (foto: B. Oblak)

GozdVestn 78 (2020) 1
39
Gozdarstvo v času in prostoru
Raba in rekreacijske dejavnosti na barjanskih povr-
šinah niso dovoljene, saj so negativne posledice 
na občutljivi šotni površini opazne še desetletja.
Prav tako je negativen populacijski trend zna-
čilen za triprstega detla (Picoides tridactylus), ki je 
indikator iglastih gozdov z višjim deležem odmr-
lega drevja. Intenzivno gospodarjenje z gozdovi 
na planotah Pokljuke in Mežakle namreč znižuje 
obseg in kakovost habitata, saj je količina mrtvega 
in odmirajočega lesa iglavcev v obliki še stoječih 
ali pa že padlih debel najpomembnejši dejavnik 
za to vrsto. Za izboljšanje stanja triprstega detla 
je načrtovan odkup določenih gozdnih zemljišč 
v zasebni lasti na Mežakli ter njihova izločitev iz 
gospodarjenja, s čimer se bo dolgoročno zago-
tovilo potrebno količino mrtve lesne mase. Na 
Pokljuki se bo primernejši habitat za triprstega 
detla z več odmrle lesne mase zagotavljal z ukrepi 
pogodbenega varstva.
Slika 2: Območje primerno za sadnjo plodonosnega drevja (foto: B. Oblak)
Zbiranje podatkov in priprava terena poteka 
že celo leto. Lani se je posadilo prvih 1350 sadik 
plodonosnih dreves na območju Mesnovca in s tem 
se je vzpostavilo pogoje za izboljšanje življenjskega 
prostora za divjega petelina in gozdnega jereba 
na Pokljuki. Stanje po ukrepih se bo še naprej 
spremljalo, primerjalo s stanjem pred izvedenimi 
ukrepi in se o rezultatih poročalo.
Brigita Oblak