52
Sadje- in vinorejska šola pri Mariboru.
Šola se začne 1. dan prihodnjega meseca in bo imela s pripravljavnim letom vred tri tečaje. Nauk bode obsegal: 1) Dopolnovanje tega, kar se v ljudski šoli uči, toraj: čitanje, pisanje, številjenje, vaje v besedi in pisavi in v tem, kako da se navadni računi vodijo. 2) Iz prirodoslovja: početni nauk v fiziki, kemiji in zemljeznanstvu; potem živalstvo in rastlinstvo s posebnim ozirom na one pridelke, o kterih se bode v šoli učilo. 3) Iz matematike: najpotrebniše stvari za dejansko zemljemerstvo (geometrijo), poljedelstvo, zravnovanje (niveliranje), za risanje obrisov (planov) drenaže. 4) Učni predmeti zlasti tej šoli pripadajoči: vinoreja , kletovanje z nabijanjem in pripravljanjem sodov, sadjereja, zeljenjarstvo, čbelaratvo in obrtnija za hišne potrebe. 5) Občno kmetijstvo s posebnim ozirom na male posestnike; učenci bodo opravljali dotična dela sami na zemljišču, ki pripada zavodu. Po dovršenem tretjem tečaji dobijo učenci odhodno spričevalo o napredku v vsakej stroki, o marljivosti in delavnosti.
Sprejemajo se v to šolo pred vsem Štajarci, kteri bo sedemnajsto leto in ljudsko šolo dovršili. Kdor je spodnjo gimnazijo, nižo realko, mestjansko ali kmetijsko šolo dobro dognal, ali pri posebni skušnji dokaže, da ima dovolj pričetnih znanosti, more takoj v drugi tečaj stopiti. Učenci tega zavoda imajo ali štipendije ali pa ob svojem žive. Štipendisti dobivajo v zavodu stanovališče, obleko in živež. Učenci, ki ob svojem živ 6, morejo le, kolikor še bo prostora ostalo, v zavod se sprejeti in plačajo za preskrbovanje 200 gld., toda za obleko sami skrbe. Ti kakor tudi vsi drugi zunaj   zavoda bivajoči učenci  plačajo   vsakega
J)ol leta naprej 24 gol d. učnine; oproščenje more e deželni odbor dovoliti. Deželni odbor sprejema one, kterim se štipendije podelijo, pa tudi one, za ktere okrajni zastopi, društva ali zasebniki brezplačna mesta ustanovijo, za ktera imajo pravico, prosilce deželnemu odboru predstavljati (prezentirati). —
Dobro bo — po pravici pravi „Slov. Gosp." -— nekoliko počakati, da vidimo sad te šole in zlasti, ka-košen da bode poduk? Čudno je, da naučni načrt čisto molči o slovenskem jeziku! To je, kar nam dvome vzbuja, ali bo ta naprava za nas Slovence res koristna? Tudi učnina letnih 48 gold. je vse previsoka! Kdo bo zmagal stroške, ki znašajo na leto blizo 300 gold.! Če se je hotelo posebno na mani še posestnike gledati, morala bi tudi vsaj učnina veliko ceneja biti. — Kakor pa zdaj stvar stoji, morejo le — premožni Nemci svoje sinove v to šolo poslati". — Tedaj spet le šola „ad majorem Germaniae gloriam"! Potlej pa pravite: „Slovenec je ^neumen; ne zna napredka". Gotovo je slovenski Stajarec bistrejše glave nego nemški, česar se vsak lahko prepriča, kdor se čez Murzthal na kolah pelje čez Semering na Dunaj ; al če Slovencu zapirate šole, kako neki more svoj talent rabiti za napredek?
53