//ffKHD
('Vudtcce-'*
N0. 138
L Jiieriška Domovi m
^ l—iiliii MLli 1 f 4! L^a^k^Ej e ILGJIk ^ H ^rSoMiSmmS^^
° ^/uM^RICAN EN CPIDET	ITZwIIiiTTi	I'^Pitvstsl
%>M€RICAN IN SPIRIT fO.> ,IGN IN LANGUAGE ONIY

Serving Chicago, Milwaui.ec, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, .New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND OHIO. THURSDAY MORNING. JULY 20, 1972
ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV
^upni Irg se zedini!
0	fRoneiami politiki
dveh dneh posvetov je 10 držav, Uedanjih in bodočih danic Skupnega trga, do-seglo načelni sporazum o denarni politiki.
London, vei. Brit. — v po-
nedeljek in torek so se finančni Ministri 6 sedanjih članic Skup-^e§a trga in 4, ki bedo postale anice z novim letom, posveto-Vali o mednarodni monetarni denarni) politiki. Na emd stra-
So razpravljali o sedanji ^dnarodni denarni krizi, ki jo Povzročilo “plavanje” angle-ega funta, na drugi pa so iška-'
1	trajno rešitev, ki naj bi v bo-ce preprečevale monetarne
v.ri2e, ki jih svobodni svet do-2l^a zad'nji dve leti.
a enkrat so članice Skupne trga odločene podpirati sedali v Washingtonu lani decem-a sprejeti dogovor, na dolgo ° 0 Pa mislijo predložiti jeseni posvetu Mednarodnega Mo--tarnega Fonda postopno opu-1 ev dolarja kot mednarodne ^eZervne valute. , Nadomestila 1 bi ga v tej vlogi posebna e-0 a Mednarodnega Monetarne-Fonda, utemeljena na zlati Rednosti. Dolar naj bi postal e-jj3 Vsem drugim denarnim e-njegova trdnost vezana ameriško gospodarstvo in na p'i!no. Liianco ZDA s tujino.
po-arneziuh. , valut , in osi med njimi naj bi bili k oznejši, kot so sedaj, kar naj ^^^eprečevalo bodoče mone-
.^r^ze- ^ novem načrtu so Pm VLMne tudi posebne ugod-^ 2a razvijajoče se države in uvedbo nadzora nad rastjo “«rnih sredstev raznih držav.
P%efan'^ sklepi so šele začetek, p,. J 0 bo nemara nekaj let, Pied150 k° navrt v razgovorih
Novi grobovi
Rose Stokar
Po dolgi bolezni je preminula včeraj v St. Vincent Charity bolnišnici 78 let stara Rose Stokar s 5108 E. 115 St., Garfield Heights, doma v vasi Male Loče v Slovenskem primorju, od koder je prišla v ZDA pred 60 leti, mati Antona Dodiča, Franka in Josepha (zadnja dva v Kaliforniji) ter 3-krat stara mati. Bila je članica ADZ št. 50, SNPJ št. 139 in SŽZ št. 47. Pogreb bo iz Ferfolia pogrebnega zavoda na 9116 Union Avenue v soboto ob 8.30, v cerkev sv. Lovrenca ob 9., nato na Kalvarijo.
------o------
Libija dobila novo vlado s civilisti
KAIRO, Egipt. — Libija je dobila koncem tedna novo vlado, katere predsednik je major .Abdul Salam Jalloud, katere ministri pa so z eno izjemo civilisti. Glede sestave nove vlade
AFL CIO OSTANE NEVTRALNAli
opera-
jona nepotrebnih
cij.
WASHINGTON, D.C. — Zavarovalni oddelek države Penn-sylvanije v posebnem vodiču o
stih demokratske zmage pri predsedniških volitvah letošnjo jesen, je ta odgovoril:
“Nihče več ne more poraziti predsednika — lahko pa porazi
operacijah, objavljenem ta te- sam sebe. Če bi se kaj ne-
je prišlo do trenj in sporov, bi str£ini3kih ustanov so prišli do so sprožili govorico o poskusu „ključkoV; da je veliko število
prevrata. .	_	| op-eracij v naši deželi vsako leto
Kadafi je ostal predsednik re- nepotrebnih. Tako naj bi bil publike in r e v o 1 u cionarnega p r e g j ecj Columbia University sveta, ki predstavlja dejansko dognal, da je bilo od 60 hyste-vodstvo dežele. On naj bi bil1 hotel imeti popolnoma vlado, med tem, ko se je maj.1
Preveč kirurgov! Te, če ga he Nixen
Ameriški zdravniki kirurgi |10|©IJ|II, b izgubil opravijo povprečno še en- WASHINGTON,1 D.C. - Ko|!|gt| \ŠM ITlf JIILl OH11# krat toliko operacij kot so sen. Edwarda M. Kennedyja I | |\| ff UŠLI i W J^Ill 1	iiirTl
britanski. Letno naj bi bilo na neki privatni večerji nedav-j	_
v ZDA izvršenih do 2 mili- no vprašali kaj misli o možno-; ,zvršni 0db01. AFL.CI0 je vc.eraj sklenil veliko ve{i
da bo A+L-LIO ostala v predsedniškilh volitvah letošnjo jesen nevtralna, ne bo podpirala ne republikanca Nixona in ne demokrata McGoverna.
WASHINGTON, D.C. — Prvič mi: “Pri obstoječih okoliščinah od kar obstoja, je AFL-CIO od- se je AFL-CIO odločila, da ne ločila, da bo ostala pri volitvah bo podprla nobenega kandidata predsednika ZDA nevtralna. V za urad predsednika ZDA. Te preteklosti je redno podpirala okoliščine nas preje ženejo k demokratske predsedniške kan- največjemu združenemu naporu didate tako z denarjem kot z vo- za izvolitev senatorjev in kon-livnimi delavci. Izvršni odbor je grešnikov, katerih preteklo delo na svoji včerajšnji seji odločil jih priporoča delovnemu Ijud-tako stališče v razmerju s 27:3, stvu Amerike, članice so seve-pet članov odbora pa ni bilo na aa svobodne, da podpirajo kan-seji navzočih. Podporniki Mc- aidaia svoje izbire.
Governa trdijo, da naj bi bilo Ko 30 časnikarji le pritiskali glasovanje bolj zaupnica G. na Meanyja, ali bo na kak način Meanyju kot dejanska odkloni- PodPrl predsednika Nixona, je tev McGoverna. Nekaj resnice od§ovoriL Jaz ne bom odo-utegne biti v tem mnenju, toda Lrh, ne podpiral in ne volil očitno je vendar, da večina de - Richarda Mixona za predsednika lavskih vodnikov McGoverna ^L)A. Nato je točno isto dejal
o McGovernu. Kljub vsemu
den, trdi, da je v ZDA izvedenih letno od 1 do 2 milijonov nepotrebnih operacij. Zato svetuje vsem bolnikom, naj pretehtajo dobro vse okoliščine, predno se za operacijo odločijo.
Vodič, ki ga je sestavil Her-
predvidenega zgodilo in bi ga Nixon polomil, bi mi imeli iz-gled na zmago. Toda v takem slučaju ne bo to zasluga demokratskega kandidata, ampak zasluga Nixonove napake!” Kennedyjeve besede tudi pre-
bert Dennenberg, državni zava-'cej jasno povedo, zakaj se ta ni rovalni komišener, sodi, da je v | letos potegoval za predsedniške-ZDA veliko preveč
kirurgov §a kandidata demokratske
(surgeon), kar nujno vodi k prevelikemu številu operacij, katerih dober del sploh ni potreben. Ameriški kirurgi napravijo pov-
stranke. Le čemu, če ni izgle-da na zmago? Čez štiri leta sedanji predsednik Nixon ne bo mogel biti več kandidat, če bo
prečno še enkrat več operacij i ^e^cs izvoljen, tedaj bo za de-kot britanski, trdi Dennenberg. I mokrate boljša priložnost! Torej Tudi pregledi drugih nepri-' tudi za sen. E. M. Kennedyja!
ne mara.
; pritiskanju ni maral navesti no-Ibenih
Morilce dveh mladih deklet iz Chicaga iščejo
KALAMAZOO,^ Midi. Mi '	' “T,	i "mi ne mislimo, da bi bil on v
^ Sa™tnbrfd edn ški volivni kDrnn.MU! najbol^em interesu delavstva-
Odločitev AFL-ClO ima prak- ...	, ,
tičen pomen posebno v tem da | bemh P°d™bn03tb zakaj ]e ne bo njen Odbor za politično,^ McGovernu, dejal je le, da
privatni cesti kakih 10 milj od
civilno re=t0mieS’ ki 30 jih proučili’ en° tu zadavljeni dve 19 let stari de-tretjino nepotrebnih.	, k]eti iz Chicaga. Linda Clark in
predsedniški volivni kampanji,' kot je to delal v preteklih vo-
mi ne mislimo, da bi bil ta člo-
Jalloud zavzemal za vlado, v ka-!	af	“a BidstruP sta zaPustili ZltČH ^*1*™*°,*°! AFL-CiO, je,
teri naj bi imeli glavno besedo' ^^”0^?^° po^fk^M 6' J uliJa ^oje stanovanje v Chi-
. k. J	b	ki enako dobri Po podatkih, m agu in se odpeljali v starem
V0,JdKi-	| ]ih navaja, naj bi bilo v naši de-
Va . Voditnimi razvitimi drža-drb svobodnega sveta
St°Pno izveden.
po-
n°3tih izdelan in nato po-
w ^	-----L5---—
ritisk na visoke šole Se je nekaj zmanjšal
Y°RK> N-Y- - Pregled
^aZal ^ S°^ R° vse‘' ^ezeR Je P°' VSa- ’v ^a je na njih trenutno
ib 86 Za bR2U pol milijona l;ažZri^b mest. Vpis je letos ne-ta 2darREL Lot je bil zadnja le-V0 1 se. da je vzrok temu no-ljjk eda:nje na študij na viso-hj]a S°^ah, ko je v zadnjih letih lia re2poselnost posebno očit-šft]irav 111 ed ljudmi z visoko-
Nek izobrazbo-
ViSo? manj se jih vpisuje na to Š03e tudi zaradi tega, ker sluv1 več potrebno za odložitev stj r°ka vojaške obvezno-t'aro 1 r°er:*3La udeležba v viet-Lodo i Vojni gre b kraju in tja Prost V bodoče odhajali samo Hikj OV°Lci, ne pa vojni obvezno
Pih Uradnih podatkih je vpisa-Vsoh visokih šolah v jjev • °koR milijona slušate-
lri slušatelj ic.
V Pragi Dufačkovi pristaši pred sodiščem
PRAGA, ČSR. — Javni toži-
želi 15,000 zdravnikov, ki imajo [ chiganU5 kamor pa nista nik[Iar pravico zdravljenja, ki pa za ta nr^n„i;
Opelu proti Ann Arbor v Mi-
livnih letih, ampak ho posvetil; svoje sile boju za zmago kon-1 grešnikov in senatorjev, ki jih
organizirano za svoje prijatelje.
posel niso dovolj sposobni. Velika večina zdravnikov kirurgov tel j je postavil pred sodišče 13 sposobna, skrbna in se zave-znanih in vidnih nekdanjih pod-Ma svoie odgovornosti.
pomikov A. Dubčeka, ker da so	------°—-----
delovali podtalno proti obstoje-	Adm. Zumwalt
čemu redu. Pred sodiščem so v treh skupinah.
Obtožence spravljajo v zvezo
v Grčiji
ATENE, Gr. - Adm. Elmo R.
Zumwalt Jr., načelnik pomor-z letakom lansko jesen, ki jenskih operacij ZDA, je tu na tri-krožil po vsej Češkoslovaški in dnevnem uradnem obisku in o-razlagal državljanom njihove u-j gledu nastanitvene ureditve za
stavne pravice v zvezi z volit-, pripadnike 6. flote v Pireju, ki j sovražniki Kitajske , po sodbi vami, ki so bile tedaj objavlje- jih je v posebnem dogovoru do-l Pekinga šele na 4. mestu — za ne.	volila grška vlada ZDA.	| ZSSR, Japonsko in Indijo.
vek dober material”.
George Meany, predsednik
kot trdijo, neje-
, .	, .voljen na McGoverna, ker ie
delavstvo smatra .	,	.	’«
! leta 1965 glasoval za pravico
I do dela”, proti kateri se je bo-
V preteklih letih je AFL-CIO rilo organizirano delavstvo, ne
prispeli.	j preko Odbora za politično vz- mara ga, Ker je v svojih govorih
Oblasti stikajo za sledmi in gojo podprla demokratske pred- vedno govoril o “delavskih bo-
skušajo na vse strani iskati, da sedniške kandidate s pet pa tudi sih” in zavzemal skrajno liberal-
bi razkrile zločin, ki je vznemi-jlO milijoni dolarjev neposredno na stališča v vprašanju preki-
i nitve nosečnosti, kajenja marl-
bile posebno uspešne, če pa so delavci. Letos tega ne bo. Pred-bile, pa tega še niso razkrile. j sednik G. Meany je pripomnil,
a __ K "	%	„ Jda so posamezne delavske unije,
meci sovraznikl slanice AFL-CIO svobodne in Kjtajske na 4. mestu se lahko odločijo za aktivno podpiranje kateregakoli predsedniškega kandidata. Napovedujejo.
Iz Clevelanda in okolice
Nov tajnik—
Od 1. julija je tajnik Društva sv. Katarine št. 29 ZSZ John Pečnik, 3548 E. 75 St., Cleveland, Ohio 44iu5, tel. 883-7436. Članstvo lahko kliče v društvenih zadevah tudi predsednico Christino Zivoder, 1068 E. 67 St., Cleveland, Ohio 44103, tel. 381-9816.
Pecivo bodo prodajale—
Članice Podružnice št. 25 S2Z bodo v soboto, 22. julija, po enajsti uri dopoldne prodajale v dvorani pri Sv. Vidu domače pecivo, posebno tudi okusne krofe. Zadušnica—
Jutri, v petek, ob 7.30 zvečer bov cerkvi sv. Pavla na Char--ion Rd. sv. maša za pok. Heleno Papež ob 4. obletnici njene smrti.
Zadnje slovo—
Članstvo Društva Naš Dom st. 50 ADZ je vabljeno jutri, v petek ob 7.30 zvečer v Ferfoliev pogrebni zavod na Union Avenue, da se poslovi od umrle članice Rose Stokar.
WASHINGTON, D.C. — Obveščevalne službe so prišle do
iuane in pravic homoseksualcev.
-----o-----
Hanoi misli na mir!
zaključka, da so ZDA zdaj med da se jih bo več odločilo za podporo McGoverna.
Meany je objavil sklep izvršnega sveta AFL-CIO z beseda-
EGIPT POSUL SOVJETSKE VOJAŠKE SVETOVALCE DOMOV
oblačno, soparno in Višja~ * Složnostjo neviht. Naj-toniperatura okoli 90.
V torek zvečer je predsednik Anvar Sadat objavil, da je pozval sovjetske vojaške strokovnjake in svetovalce, naj zapuste Egipt. Svojo odločitev je objavil pred centralnim komitetom Arabske socialistične zveze, edine politične organizacije v Egiptu. Sovjetski strokovnjaki in vojaški svetovalci naj bi bili že v ponedeljek začeli dejansko odhajati iz Egipta.
Poročilo uradne poročevalske službe Egipta pravi: Naši sinovi v oboroženih silah jih (sovjetske svetovalce in strokovnjake) bodo nadomestili v vsem delu, ki so ga doslej 0-pravljali. Sadat je dejal, da so vse naprave in vsa oprema, ki so jo Sovjeti namestili v Egiptu po letu 1967, postale last Egipta in bodo prišle v upravo egiptskih oboroženih sil. Pripomnil je tudi, da so v teku razgovori, ki bodo “določili način učinkovitega e-giptsko-sovj etskega sodelovanja v bodoče”.
Sovjetska zveza je začela dobavljati Egiptu vojaško 0-premo leta 1956, svoje vojaške svetovalce in strokovnjake pa je poslala v Egipt šele v začetku leta 1970 po posebnem dogovoru s predsednikom Naserjem v januarju tega leta. Postopno se je malo
število sovjetskih vojaških strokovnjakov in svetovalcev množilo in doseglo, kot trdijo nekateri poznavalci razmer, blizu 20,000 mož, med njimi tudi večje število generalov in admiralov.
Sovjetski vojaški svetovalci naj bi bili v egiptskih 0-boroženih silah vse do bataljonov v borbenih enotah, še v večjem številu pa v strokovnih enotah, kot sta letalstvo in protiletalska obramba. Po podatkih Instituta za strategične študije v Londonu so sovjetski strokovnjaki vodili egiptsko letalsko 0-brambo, ki sestoja iz velikega števila protiletalskega topništva, 70 oporišč za protiletalske rakete SAM 2, 65 oporišč za rakete SAM 3, z obsežno radarsko mrežo, s 150 lovskimi letali MIG 21 in verjetno tudi z letali MIG 23. Okoli 200 sovjetskih vojaških pilotov je na posebnih letališčih čuvalo najvažnejša središča in Aswanski jez pred morebitnim izraelskim letalskim napadom.
Vest o odslovitvi sovjetskih vojaških strokovnjakov in svetovalcev v Egiptu je svet v precejšnji meri iznenadila, četudi je bilo znano, da domačini Rusov me marajo in da je zato že ponovno prišlo do 0-
strih sporov med egiptskimi in sovjetskimi častniki. Zadnji naj bi bili na svoje egipt-ske varovance gledali zviška in jih smatrali za nesposobne voditi moderno vojno in uporabljati moderno orožje v taki meri, da bi bili kos Izraelu.
Egipt je tiščal v Sovjetsko zvezo, naj mu vendar da potrebno moderno ofenzivno 0-rožje, da bo lahko nastopil u-činkovito proti Izraelu, ki ima od leta 1967 zaseden Sinajski polotok vse do Sueškega prekopa. Sovjetska zveza, ki je dobavila Egiptu velike količine modernega orožja pred letom 1967, pa doživela tedaj z egiptskimi oboroženimi silami strašno slabo skušnjo, te ni marala ponoviti. Zato je pošiljala zadnja leta z modernim orožjem tudi svoje vojake, ki so to orožje upravljali.
Egiptsko vojaštvo hoče o-fenzivno orožje in prosto razpolaganje z njim. Sovjetski zvezi to ne gre v račun, zato Egipt modernega ofenzivnega orožja ni dobil, vsaj ne v za novo vojno potrebnem obsegu. Tekom Nixonovega obiska v Sovjetski zvezi v preteklem maju sta se obe vodilni sili sveta odločili za omejitev napetosti na Srednjem vzhodu, kar so v Kairu sma-
trali za ohranitev sedanjega stanj a.
Morda je bil prav to povod za zadnji egiptovski ukrep. Trdijo, da je Sadat poslal y Moskvo predsednika Sirije, ki naj bi posredoval za dobavo sovjetskega ofenzivnega orožja v Egiptu. Ta ni dosti o-pravil in tako je odletel v Moskvo pretekli teden predsednik egiptske vlade Sidky z odločno in jasno zahtevo. Ko so sovjetski vodniki to odklonili, se je Sidky vrnil domov in Sadat je Sovjetski zvezi sporočil svojo odločitev.
Svet še vedno nekaj dvomi o resnični odslovitvi vseh sovjetskih vojaških strokovnjakov in svetovalcev. Ne verjame, da bi v Kairu vse te odslovili in Egipt izpostavili morebitnemu uničujočemu izraelskemu napadu, če se niso pred tako možnostjo zavarovali na kak drug način. V kolikor odhajajo sovjetski vojaški strokovnjaki in svetovalci iz Egipta in bodo od tam res tudi odšli, bo to samo po sebi vplivalo pomirjevalno na položaj na Srednjem vzhodu, pa tudi na Sredozemskem morju. Na podrobnejšo presojo posledic egiptskega koraka je treba počakati, dokler ne bo na razpolago več podatkov.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — G. McGovern prileti danes sem, da Lo glasoval o predlogu za minimalno urno plačo, ki jo hoče organizirano delavstvo dvigniti na $2.20. Senator je dejal ob včerajšnji zavrnitvi podpore njegove predsedniške kandidature od strani AFL-CIO, da je imenovanje za predsedniškega kandidata dosegel kljub opoziciji AFL-CIO in da bo tudi pri volitvah izhajal brez nje. Izrazil je prepričanje, da bo delavstvo glasovalo jeseni zanj, četudi izvršni svet AFL-CIO tega ne priporoča.
Navodila Hanoia rdečim silam v Južnem Vietnamu govore o pripravah za premirje nekje med letošnjim PARIZ, Fr. — Danes je zopet S e pt e m b rom in novem- redni sestanek zastopnikov
obeh strani za razgovore o končanju vojne v Vietnamu. WASHINGTON, D.C. — Včeraj
brom.
SAIGON, J. Viet. — Ameriški vojaški in obveščevalni strokovnjaki niso gotovi, kaj naj sodijo o novih političnih in vojaških navodilih, ki jih je poslal Hanoi svojim silam v Južnem Vietnamu. Navodila Osrednjega urada za Južni Vietnam, ki so prišla v roke ameriških obveščevalnih središč, naročajo rdečim v Južnem Vietnamu, naj se pripravijo na premirje nekje med septembrom in novembrom letos.
V zvezi s tem naročilom jih priganjajo, naj skušajo dobiti pod svoj nadzor čim več ozemlja in seveda prebivalstva. V navodilu ni nobenega govora o zahtevi po odstopu Van Thieuja in ne po umiku ameriških oboroženih sil iz Južnega Vietnama kot pogojih za premirje.
Vojaški in obveščevalni strokovnjaki ZDA se prizadevajo razkriti dejansko vrednost teh navodil. Sodijo, da so izvirna, niso pa gotovi, ali pomenijo dejansko spremembo stališča Hanoia v pogledu končanja vojne v Vietnamu ali so pa le propaganda.
Saigon in Hanoi se dajeta za študente
PARIZ, Fr. — ‘Saigonska vlada hoče, da se južnovietnamski študentje, ki študirajo na univerzah v svobodnem svetu, vrnejo domov. Zato jim je ukinila podpore in pritiska na starše, da jim prenehajo pošiljati denar.
je bilo istočasno tu in v Ha-noiu objavljeno, da so se H. Kissinger ter zastopnika Hanoia Le Due Tho in Xuan ! Thuy razgovarjali 5 in pol ur ! o možnostih in pogojih za kon-i Čanje vojne v Vietnamu. O j vsebini razgovorov, ki sc bodo I nadaljevali, ni bilo nič pove-1 danega.
NEW YORK, N.Y. — Vodstvo Metropolitan opere je imenovalo za začasnega direktorja 49 let starega Schuyler-ia G. Chapina, namestnika G. Gentle, ki se je smrtno ponesrečil z avtom na Sardiniji. Gen-tele je komaj 1. julija nasledil kot general manager od-stopivšega Rudolfa Binga. LONDON, Vel. Brit. — Tajni razgovori med predstavniki IRA in britanskimi oblastmi o vzpostavi premirja na Severnem Irskem se nadaljujejo in obstoja nekaj upanja, da bodo uspeli.
BUENOS AIRES, Arg. — Večina okoli 70,000 zdravnikov je začela včeraj 72-urni štrajk v protest nove odredbe o javnem zdravstvenem zavarovanju, ki zavarovanim delavcem ne dovoljuje izbire zdravnika.
Severni Vietnam skuša ta položaj izrabiti in ponuja tistim j u ž n ovietnamskim študentom, ki so zašli v stisko, pomoč v u-panju, da bodo v vietnamskem sporu prešli na stran Hanoia.
Ameriška Pomovima
MinEMxaMi
■ *1 ■ <- A V— 11 < > \1 I -
6117 St Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
<^^^ 83	No. 138 Thurs., July 20, 1972
Kdo je George McGovern
I.
Do pred nekaj meseci je bilo malo ljudi v naši deželi, ki bi vedeli, kdo je George McGovern. Od kar je bil pretekli teden na konvenciji demokratske stranke izbran za njenega predsedniškega kandidata, ga dober del dežele pozna vsaj po imenu, le redki pa o njem kaj več in kaj trdnejšega vedo.
Kdo je torej George McGovern, demokratski predsedniški kandidat, ki mu je s spretno organizacijo primarnih volitev uspelo na presenečenje in proti odporu večine rednih vodnikov demokratske stranke doseči imenovanje za predsedniškega kandidata?
George Stanley McGovern se je rodil 19. julija 1922 — je torej prav včeraj dopolnil 50 let — v Avonu v Južni Dakot 51 let staremu Josephu McGovernu in njegovi 20 let mlajši ženi. Ta je prišla iz zahodne Kanade v Južno Dakoto iskat službo kot tajnica, pa se je poročila z metodističnim pastorjem Josephom McGovernom, vnetim graditeljem cerkva. Oče Joseph je bi! poklicni igralec baseballa, predno je stopil v metodistično semenišče, zato je imel precej skušnje s svetom in njegovim početjem. Poleg Georgea, ki je bil najstareši, so se rodili McGovernovima še trije o-troci, brat Larry in dve dekleti. Larry je šel že v mladosti svojo pot in bil večji del življenja alkoholik, George in dekleti so živeli solidno v okviru ustaljenih izročil.
Od šestega leta dalje je živel George s starši v Mitchel-iu v Južni Dakoti. To je malo mestece sredi farmarskega področja, kjer žive ljudje tesnejše z naravo, pa se tudi skoraj vsi med seboj poznajo. George je po končani višji šoli šel na Dakota Wesleyan University v Mitchellu, pa bil pozvan k vojakom ž*e po prvem letu. Dotlej je videl le malo sveta, saj iz domačega kraja skoraj ni prišel z izjemo poti na debate, na katere ga je vozil njegov učitelj v višji šoli. Pri teh se je izvežbal v taki meri, da je bil ponovno med zmagovalci. V teh debatah je G. S. McGovern razšril svoje poglede, se obogatil z novimi idejami, pa si našel tudi ženo Eleonoro. To je poročil oktobra 1943, ko je prišel na prvi dopust iz vojske.
George S. McGovern po naravi ni bil pogumen človek, svoj strah je hotel načrtno premagati, zato se je tudi javil k letalstvu. Njegov strah pred letenjem je bil doma in med sošolci splošno znan. Leteti se je naučil pri civilni letalski patroli, pa ni nikdar letel, dokler ni prišel v armadno letalsko šolo. Kot poročnik je bil dodeljen bombarderski skupini, ki je z letališč v južni Italiji napadala vojaške cilje v po Nemcih zasedeni Evropi.
Tekom letalskega napada na vojaške cilje v zasedeni Češkoslovaški sta na B-24 — “leteči trdnjavi” — odpovedala dva od štirih motorjev. Njenemu poveljniku, pilotu G. S. McGovernu se je kljub temu posrečilo vrniti na oporišče v Italiji. Za svoje mirno, trezno vodenje letala je bil odlikovan^ tedaj poročnik McGovern z “Distinguished Flying Gross”. Na njegovem 35. poletu je bilo McGovernovo letalo nad Linzem v Avstriji močno poškodovano. Uničene so bile med drugim tudi zavore in naprave za pristajanje.
McGovern je vodil letalo proti Italiji, pa spoznal, da letališča tam ne bo dosegel. Bil je nad Jadranskim morjem in vse je kazalo, da se bo moral spustiti na morje. V zadnjem trenutku se je pojavil otok Vis, na katerem so Angleži uredili zasilno letalsko pristajalno stezo. McGovern se je obrnil proti njej, četudi je bila očitno neprimerna za pri-tanek njegovega letala, in srečno na njej pristal. Letalo je obstalo komaj par metrov pred robom skala, kjer se je preje razbilo že več letal. (Vis je bil tedaj v oblasti Titovih partizanov.) Za svojo uspelo rešitev letala in posadke je bil McGovern odlikovan z “Air Medal”.
Po končani vojni se je McGovern vrnil domov in se začel razgledovati, kam naj krene. Lotil se je študija teologije in bil dve leti (1946-47) pomožni pastor. Nato se je premislil in se lotil študija zgodovine na Northwestern University. Posvetil se je ameriški zgodovini in dosegel z razpravo o uporu rudarjev v Koloradu leta 1913 in 1914 proti Rockefellerjevim interesom doktorat. Zgodovinski oddelek na Northwestern University je bil usmerjen nre-cej na liberalno in celo na radikalno stran. Tako se je McGovern vnel za Henryja A. Wallace-a in njegovo Progresivno stranko.
Delal je za Progresivno stranko tako vneto in vztrajno, da je bil izbran za njenega delegata za narodno konvencijo. Na tej je spoznal, da je Henry A. Wallace “jetnik fanatikov”, če ne kar naravnost komunistov in se nad vsem hudo razočaral. Bi! je tako razočaran, da ni šel leta 1948 niti volit. Kljub temu se ni odpovedal liberalnemu in-ternacionalizmu, ki ga je zagovarjal Wallace.
George S. McGovern je leta 1951 končal svoje študije
in se vrnil v domači Mitchell, kjer je dobil mesto profesorja ameriške zgodovine na Dakota Wesleyan univerzi. Tam je ostal do leta 1953, ko se je lotil zopet politike, tokrat obnove in organizacije demokratske stranke v državi Južna Dakota.
(Konec sledi)
Mnenja in vesti
iz Železnega okrožja
Piše Andrejček
fXXXXXXXxxxXXXXXxXXxxXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXx XXXX1T:
Duluth, Minn. — Kaj je no- ljajo takih “tičev”, ki po teh
mafističnih cestah vozijo. To je edino pojasnilo, drugega ni.
* IN O POLITIČNIH GIBANJIH? Kaj je kaj novega na teh poljih? Mnogo ropotanja, nekaj dobrega, največ pa praznega. Namreč praznega v tem, ko tisti, kar obljubljajo, če bodo izvoljeni, ne bodo mogli nikdar izvršiti tistega, kar obljubljajo. To ne senator McGovern, ne sen. Humphrey in drugi. Obljubljajočih besed jim seveda ne zmanjka. Tisti, ki jih ne poznajo, jim verjamejo.
Vse tam od začetka leta sem nekateri, ki jim pot tja v Belo hišo lepo diši in kaže, govoričijo in ropotajo na vse viže. Nekaj jih je 'že onemoglo. Nekateri še ropotajo, drugi nekam neodločno gledajo, kako bo vse izpadlo. To pišem še v predkon-venčnih dnevih. Mnogo se da od sedaj do konvencij in zatem spremeniti. Nekateri napovedu-
vega pri nas in okrog nas? Mnogo, mnogo takega, ki ni nič veselega, marveč tragičnega in žalostnega. O’ veliki nezgodi, ki jo je prineslo naši sosedni državi So. Dakoti vodovje, ste že vsi čuli v poročilih v tisku, na radio in televiziji. Nekaj strašnega, kar največkrat pride nepričakovano, zato še toliko bolj strašno in občutno. Podrobnosti ste že čuli, kakor sem že prej omenil. Prestresljivo za vse, ki o tem čitajo poročila ali jih vidijo na televizijskih prikazih. Tisočkrat in tisočkrat pa še bolj hudo za tiste, ki to v takih krajih dožive in trpijo posledice nezgod.
Pred nekaj leti je taka nezgoda udarila neke kraje v državi Idaho. Deževje, poplave so podrle nekatere jezove in zalile mnoge nižje ležeče kraje in bivališča. Nekaj podobnega je tu. Poročila govore, ko objavljajo
razne izjave inženirjev, da so odpovedali razni jezovi, ko je iz'jejo tako, drugi tako. Morda s jevernih krajev radi odtajanja'motim (pa kakor že bo), mne prišlo več vode, zraven pa šejnja sem, da kandidaturo in š deževni nalivi. Jezovi so popu-j marsikaj bodo kupili dolarčk: stili, se tu in tam razrušili in1 Z njimi bodo kupili vse to tist: voda je začela dreti v nižave v( ki jih imajo! okolici Rapid Cityja in to v taki — Delavske razmere so tu p množini, da je narastla od 30 do tam nekoliko boljše, kakor s čevljev višje, zalila premno-1 bile tekom zimskim dni. Zdaj j
ge domove in stavbe, pritisk močnega toka pa jih je odnašal sem in tja. Škoda je ogromna.
Takile dogodki bi morali dvigniti več pozornosti. , Predvsem, da bi inženirji, ki se bavijo in imajo znanje o gradnjah vodnih jezov, bolj proučevali, kako kje taki jezovi še imajo tisto moč proti takim tokovom,, čas namreč razjeda vse razne tvarine, tako tudi cementne, jeklene in železne in na mestu bi bilo, da bi se znalo, kaj zmorejo take naprave proti takim nezgodam. Če že sanjamo o vseh mogočili in nemogočih rečeh, zakaj ne bi posvetili nekaj časa tudi takim zadevam, ki povzročajo v mnogih krajih tako velike škode ,in zraven pobijejo in poškodujejo toliko ljudi.
* PA ŠE BESEDO O TEM IN ONEM, kar doživljamo na raznih poljih našega gospodarstva in trgovine. Slišimo tu in tam in to in ono, kako skušajo zajeziti draginjo ali če hočete inflacijo cen temu in onemu. V teh omembah, poročilih in govorje-nju je največ le besed, ki so pa prazne. Le slišimo jih, če jih kdo nam pripoveduje, drugega pa ni nič. Drugo jutro, ko pa človek stopi v to ali ono trgovino, pa vidi, da se je podražilo vse ...
Pred kratkim je o tem komentiral v našem D.H. kolonar in komentator J. Anderson. Pod naslovom “Mafia Marketers”, pove nekaj prav bridkega in o-
nekaj več popravil tu in tam, posebnega napredka v zaposle nosti ni. Obljubljajo, da se bi nekaj odprlo in da bo več dela Če ga bo?.
O drugih razmerah pa ka več prihodnjič.
* ČE VAS ZANIMA — BE RITE:
— Radi kakih vzrokov je bi pokojni angleški politični prval Winston Churchill odstavljen ; raznih položajev in služb? -Odgovor: Leta 1915 so angleški in francoske čete vpadle na pol otok Gallinpoli, za napad m Turčijo, pa so bile vržene na^ zaj in poražene. Winston Chur chill je bil tedaj “First Lord’ (prvi glavni načelnik admirali tete) in nanj je padla odgovornost za poraz; in zato je bil odstavljen z njegovega položaja.
— Katero jezero je najvišje nad morsko gladino na svetu' — Odgovor: Naj višje jezero nac morsko gladino je jezero Titicaca, ki se nahaja na meji meč južnoameriškima deželama Peru in Bolivija. Visoko je 12,501 čevljev nad morsko gladino.
— Kaj besedno pomeni ime Mihael? — Odg.: Ime je hebrejskega izvora in pomeni:	Bogu
podoben.
— Katera država v naši Uniji ZDA še vedno uporablja nekatere postave in zakone, ki jih je uporabljal Napoleon? — Odgovor: To je država Louisiana: ki je ohranila precej postav in zakonov iz časov, v katerih jih
x	—-‘—j	^ v	ni u-	'
strega na račun sedanjega trgo-U6 uporabljal Napoleon, ko vinstva z živili. Namiguje, da''*3^3 Louisiana francoska
! sest.
nastajajo nekake “Mafije” na tem polju. Pravi, da je Mafia tako nekako zapletena s produkti, ki so na trgu “Super” trgovin, da bi se imena produktov mogla čitati ‘Cosa Nostra Cleaner’ ali ‘Crime Syndicate Suds’. V tem je mnogo povedanega. Ne tako točnega, da bi se komentatorja moglo prijeti za u-šesa. Pove pa, zakaj tako. Danes govorijo o znižanju cen — jutri jih zvišajo. To pove, da navihani mafinisti se vsedejo na polja vsakega tgovinstva, če le kje kaj diši po ‘zelenih metuljčkih’.
— Katera dežela zapadmy dela sveta ima več kot polovic svoje površine gozdovja? Odg.: To je Brazilija v Južni / meriki.
Čitatelje lepo pozdravlja
Andrejček
Sopari®® ddevnmi nas giijavifa
NEW YORK, N.Y. _ v vse dnevih, ko je naš slovenski li: AD počitnikovali, v dneh, ko s praznuje rojstvo Združenih d:
Zakaj tako? Zato, ker postav žav, je bilo v našem koncu proti temu nimamo, če so pa dežele, da sta nas soparica in d kje, so pa založene in nihče ne ževnost gnjavili, ve kje. Pa tudi nikjer ne ustav- To je tudi glavni vzrok, c
sem besedo požrl, ki sem jo dal dobremu znancu iz mladih let, uredniku Cenetu. Dejal sem: nekaj bom že napisal, čeprav so že pasji dnevi.
V	t akšnih dnevih naše srenj-sko življenje kar nekam ovene. Šele v septembrskih se spet poživi. Večina naših narodnih srenj v ameriškem zdomstvu v tem času piknikuje na svojih farmah ali letoviščih. Tako je v Clevelandu, tako je v Milwau-keeju, pa v Torontu in še marsikje.
Mi, njujorški slovenski srenj-čani nimamo ne farme in ne letovišča kot nekaj skupnega. Vsak gre kar na svojo stran. Le nekateri se kod najdejo in pokramljajo.
Za tisti praznični 4. julijski vikend sem jo tudi jaz ubral iz srenje. Da, njeno mejo sem prestopil tam mimo Center Beach-a na Long Islandu, kjer si je Ludvik Burgar mlajši postavil svoj družinski dom. Njega smatram za srenjskega mejaša na tem koncu, ker je reden obiskovalec nedeljske slovenske maše pri srenjskem sv. Cirilu.
Ustavil sem se v Vading River ju, kjer ima Simon Kregar svojo poletno hišo. V prijetnem gozdičku stoji, je malo v hrib, ki me spominja na domžalski Šumberk. Ko hodim tam okoli, dobim prašne čevlje, kot sem jih imel, če sem letal po Musnarje-vem rebru.
Od tu naprej so še naši ljudje, ki imajo poletne hišice. Tako je Magda Vasiljeva, kjer sem srečal Marjanco Kalanovo, Stanka Stojana in njegovo ženo Marico. V Vild Woodu sem srečal Lovrota Stojana in njegovo ženko Marto. Čeprav sem bil tudi v Riverhead-u, nisem srečal Stan-kota Rupnika z družino in ne E-mila Ručigaja, ki imata v tem dokaj razgibanem in hkrati mirnem kraju svoji poletni hišici.
Na dan 2. julija, sem šel v vadingriversko cerkvico k nedeljski maši. Cerkvica je bila polna. In ko sem opazoval ljudi, kako prihajajo in odhajajo z avtomobili — jaz sem prišel po gozdni poti peš — sem navzlic temu dobil prijeten podeželski občutek. Ni, kot je bilo njega dni na Slovenskem, pa tudi ni tako, kot v njujorškem mestu. Tej cerkvi je soseda protestan,-tovska cerkev, starejša od katoliške, in mi je ponujala isto nedeljsko lepoto. Tudi v Ameriki človekova duša jasneje pokaže svoj utrip in svojo pravo vsebinsko podobo na njenem podeželju. Amerika je še verna!
V	polni vedingriverski cerkvi mi je misel ušla tudi k Sv. Cirilu na Osmo. Z njo sem menil in kar vzdihoval, kakor je morda prazna, ker ta nedelja pada v pasje dneve in navrh tega še v dolgi praznični vikend.
In človek se velikokrat moti. Vendar skoraj zmeraj je tako, da tega noče priznati, vsaj možato nikakor ne. Pa jaz sem se v svoji domnevi motil, tako so mi povedali, ko sem se vrnil v sredino naše narodne skupnosti.
Frank Vojska je bil prvi, ki me je srečal, pa mi reče:
—- V nedeljo so Palčiče ve spraševale po tebi pri cerkvi. V cerkev so pripeljale mladega duhovnika iz starega kraja, ki je prejšnji dan prišel sem na obisk. On je deseto mašo bral in nazadnje nas je še pozdravil. Začel je slovensko in končal hrvaško, ker mu lažje teče.
— Škoda, da je bilo tako malo ljudi, mu vpadem v besedo.
Frank pa me zavrne:
— Motiš se. Kar precej se jih je nabralo.
Tako mi je povedal tudi župnik, oče Richard, ko sva po telefonu govorila. Vesel sem bil tega.
Duhovnik na obisku je Milan Bogovič, župnik fare Ogolina ob mejni Kolpi. Mary Palčič, ena od naših Belokranjk:, je doma . iz sosedne vasi — kot je župnik1 Milan Bogovič. In njej se je ob': prihodu javil in ona je našega1
župnika vprašala, če bi lahko č. g. Bogovič imel mašo na Osmi. Uče Richard mu je kar svojo deseto mašo določil. In tako je — spet po naključju — prišla mala poživitvena sprememba v srenjo ravno ob dnevih, za katere bi človek mislil, da bodo najbolj mrtvi in puščobni.
Župnik Bogovič se bo vračal domov skozi New York ob koncu septembra. Takrat bo spet - maševal na Osmi. Lepo naključje bi bilo, če bi se to zgodilo na tretjo septembrsko nedeljo, ko bo spet naša nedeljska srenjska prosvetna ura. Z majsko smo . letno sezono zaključili. In takrat 1 smo imeli obiskovalca iz starega
■	kraja — blejskega župnika Naceta Škodo. Lepo bi bilo sezono
. začeti z obiskovalcem, ki župni-kuje v mejni fari, kjer se srečujejo Hrvati in Slovenci. Takšna srečevanja so najboljša vaja za
■	tisto ekumenstvo, ki mora priti če še kaj dejavno sledimo Kri-
. stusovim besedam, ki so le o . bratstvu govorile. In o tem še danes govore, samo mi jih zme-. raj preslišimo, ko se pehamo za vsem drugim v življenjskem
■	hrupu in prerivanju za drugimi rečmi, ki nas materialno bogate.
Ravno v teh prazničnih dneh mi je nekdo z ihto pripovedoval, da njemu sta zdaj važni samo dve stvari: denar in kar želodec z užitkom prebavi!
Tisto — prvo julijsko nedeljo, ko me ni bilo na Osmi, pa je nedeljsko oznanilo govorilo:
Prihodnjo nedeljo, 9. julija, bo v naši cerkvi pri vseh mašah govoril južnoameriški škof Gabriel Diaz Cueda iz ekvadorske škofije Azoques. V škofiji je samo 10 duhovnikov ...
Govorilo pa je tudi:
— Na to nedeljo bomo brali tudi farno mašo za pokojnim o-četom Edvardom G a b r e n j o. Dvakrat je bil v naši fari za župnika. Pridite k tej sv. maši ob 10. uri.
In v nedeljo se je zares zbralo precej naših srenjčanov pri deseti maši, čeprav je čas počitnfc in vročih soparnih dnevov. Dežja pa ta dan ni bilo.
Škof je imel med mašo govor, v katerem je prosil denarne pomoči od zbranih. Mi smo dali svoje, hkrati pa misel in molitev za nekdanjega našega župnika. Mnogo starejših faranov je prišlo. Prišel pa je tudi Ciril Guardia in njegov brat Charlie, naš poznani pevec — prvi tenor. Seveda vsi so šli v cerkev od te precejšnje družbe, Charlie pa jo ubere kar naravnost po stopnicah na kor. In spet smo ga slišali. Vodilni glas je bil pri petju med mašo. še bolj smo občutili njegovo pomoč po o-pravljenilh molitvah po maši, ko se je zapela pesem:	Vigred se
povrne ... Mnogo lepote in občutka je Charlie dal tej pesmi in vsi smo mu hvaležni za to. Hkrati bi ga iskreno in bratsko prosili, da pride večkrat med nas ob nedeljah in v jeseni spet med “Fante z Osme”. Saj Osma je za Charlia vsa njegova mladost, kot je za mene domžalski cerkveni griček. Ker tja ne morem ob nedeljah, pridem zaradi tega-delj na “Charlijevo Osmo”. In z njim bi se rad tu večkrat srečaval.
Srečal pa ga bom — in vsi drugi srenj čani — na farnem pikniku, tako mi je obljubil!
Že nekaj nedelj se o tem tudi oznanja. Piknik bo na tretjo soboto v avgustu, to je 19. avgusta. Šli bomo v MOHANSIC STATE PARK — v Westchester, N.Y. Bus je naročen. Vožnja stane $4. Bus bo šel iz Ridgewooda.
Ta park je blizu Bridgeporta. Tako bodo verjetno prišli tja tudi sosednji srenjčani. Slovenci se moramo srečati pogosteje in v čim večjem številu, da ne o-mrtvimo, da ne postanemo ma-lodušni, temveč da se poživimo in da se vzpodbujamo v vztrajanju za materino besedo, ki nas bo edino ohranila slovenskemu rodu — tudi na tujem.
Tone Osovnik
Iz naših vrst
' 'Oakland Park, Fla. — vano uredništvo! V avgustu ^
potekla moja naro^n^Iia71iaIn Vam prihranim delo, PoS1 ^ ček za nadaljno nar0<^n° 0č prilagam dva dolarja v P° listu.	ra.
Ameriško Domovino ze o
zelo pogresa živela v
da berem in bi jo la. Ker sem veliko let
pred'
Clevelandu, me zanimajo p^^ vsem clevelandske novice, ^ žive moji prijatelji in zna^. katerih se mnogokrat sp° n j am.	n.
Lepo je bilo včasih v slove^ skem Clevelandu, čeprav ® imeli tudi težke čase, ko m 1 ^ dela in zaslužka. Radi s01^, imeli, pomagali smo drug gemu, ko pa so se razmere^^
in pri^
smo delali in pošteno ter ves živeli.	^	cer.
Zelo pogrešam našo lep0 ^ kev Marije Vnebovzete v linwoodu. Kako smo se vese , ki smo jih tako ^ slovenski
nile na bolje, smo se Pa skupaj veselili. Radi
praznikov, doživlj ali
cerkvi-
VAUZiJ. V J.J CIJ-A	V	O J. V" v   	-.p.
Kako lepo je bilo slovensko
kveno petje, kako milo in ^ so doneli zvonovi. Vsega tCtA
Cleveland**
Vsem mojim
in znancem,
vsek1
prijateljem m	- ,
pri Ameriški Domovini ur ^ ^ njenim naročnikom naj lep zdrave! Vaša vdana
Frances ^ar°
Ambridge, Pa. — ^Po^°V0Ši' uredništvo! Priloženo Ijam poštno nakaznico	za	,e
vo enoletne naročnine,	vpi
več, pa darujem za ti sklad.	Artie-
Sem dolgoletni naročnik	^
riške Domovine. Čeprav
sem
petdeset let v Ameriki, še no rad prebiram starok ^ novice in tudi vse drugo nima, kljub mojim osemde3 0 letom. Le pero ne teče vec gladko kot včasih.	,	v
Želim Vam mnogo asge ^ bodoče in srčno pozdrav ^ vse uradnike in uslužbence^ meriške Domovine. Aaš 1 naročnik
George
ivlešic
-,vak'
i!
O- - SP0Š‘°>
Cleveland
Priloženo Vam pošiljam nadaljno naročnino in ^ar.rf,ava Ameriško ----------------
v •
rada, le oči nama pešajo,
HlO'
starava. Moj mož skoraj re več brati, jaz pa kaj m Pa vseeno ne bi mogla ki 1 Vašega priljubljenega	jp
Želiva Vam mnogo usp ^ Vas spoštljivo pozdravljaV jgg Mike in Josephine
N.Y. - CenjekJ
Catskill, _______
redništvo in uprava! l^va^ar,aiiia za prijazno obvestilo, da
Vak1
jiak
veSe'
sva
bo zapadla naročnina.
Ijem jo obnavljava, ker Ameriško Domovino vseSp zadovoljna.	1 pjr
Želiva, da bi list še d°U^vg, hajal v vse slovenske
Zahvaljujeva se
dom0
ensKt; - g-
tudi vsem 0
c le?0
žrtvovalnim dopisnikom ^ ^3. in zanimivo branje. T°P^a /a la uredništvu in upravi 2 ves trud in za vso skrb v izdajanjem.	iii
Iskrene pozdrave "^ap0iTi0' vsem bralcem Ameriške vine!
Jože in Anica
pfeifel’
i!
c smvak
Geneva, O. - Sp° ^ Leto je zopet naokoli in v ^ bo potekla moja naročnina^.^ to Vam jo priloženo P° več, za eno leto v naprej, kal Je ^ je darilo za moj priljubil61) prvenski časopis, katerega 26 da bereva.	0 Še
Tukaj, v Gene vi, se 1013 kar dobro. Slovenci lep0 S
držimo in si medsebojno P
gamo. Tako je prav! Bodite vsi prav lepo P
ozdi'3'
v"
Ijeni!
Margaret
Bar011
P- s- FINŽGAR:	1
Življenje in smrt Mohorjeve knjige
Lemoitiske drobtinice
se ^ ti si za otroke,” ie razjezil Umni gospodar na ° lci- Mene bi bil moral vzeti. 0spodar gospodarju! Kaj mu v1 oristiš? Nič! Samo kratek delaš. Ampak jaz! Osnažil in 1^U ^ev’ P0Sn°jil senožeti
s ^e^aj se pa začuje od spodaj
rce pretresajoč vzdih Koledarjev;
st ~~ rrs^ — rrsk!” je za-0 al in v hipu priletel okuz-
man
Vse
nazaj na polico.
smo iztegnile vratove in Predale, kaj se godi.
^ r^a je zavijal v Koledarjeve i 6 klobaso. Napravil se je
1	namreč v gozd in vzel s se-b°J južino.
Približala se nam je ura! Ne °ginemo brez koristi,” je pri-0mnil hudomušnež Koledar P*b bolečinam. 1 , e smo se zgrozile nad tako pristnostjo:	“Žalostna usoda,
i? ^lri0 za to, da bi zavijali v nas
Robase!”
p	poldneva je priplezal
sPe iz špranje. Zelo previdno je J6 0Zr^ P° biši. Pogumno se dela in do noči zakrpal gano mrežo. Pomirile smo c, , s Pajkom vred smo mirno Spge tisto noč.
da' rU^° ^u^ro Je Trta navsezgo-jel brusil sekire. Zbudilo nas p CUiano šumenje po brusu. Zas-j^^6 srno pogledale s police.
ase papirnate kosti je pretresi mraz.
„ se zopet napravlja v
2	’ z°pet bo hotel jesti; nje-p gozdno kosilo — naša smrt, Resnično res.
„0°^ je bežal pajek v špra-^ > skozi mrežo so pogledali dam°ljeni drvarski prsti. Kole-v; ■'ev izginil z njimi s police in *5. zaječal, še bolj nego ®Jsuji dan. Zakaj s Trto je šel 55va tudi fant.
■ 0ja usoda je zapečatena,” 11^ov°ril obupani Koledar, p. si pratikarji in zvezdogle-^e’ Vsi Pojdite rakom žvižgat! 0 ste se ubijali in tuhtali rilS.Clpu in mlaju? čemu ste me-km■ ^neve in pisali svetnike v bivf0' t5emu? Brez tega truda ip °basa teknila prav tako Trti t pie§0vemu fantu. In ti, Gu-kp-	tvoja dolga brada —
Se'V ^	iz mojih listov in
buk	Znašel tiskanje
beloT^ Nepotrebno je tvoje kj • Tudi brez tvoje modrosti Trta najužinal.” bb;ratt smo dvignile silen Vaf er na Puboi in slovesno ugo-jašlf*, da nas dedec tako div-Ved0 bolje in mrcvari. Trta sete 5 ^ sbšal našega ugovora.
rejeni
pajek je prikobalil
opoldr
pja tolsti duši ni bilo usmilje-
govj 1Z ®Pranje. Toda v nje-ozrl se ni, ko se je na-
tam za bridko martro, novo mrežo.
gjp^P0 stropu in v drugem vo-Začel
baprLa ie hodil v gozd brez ne-šjja k Njegova pota so pa izsu-Zacj koledar, dokler ni romal list s police. Tako je kla-bla^ poginil Koledar — širok-
se^.° ie tisti večer Trta vtikal P°d peč, je vzdihnil; iz božji!”
, ta dodelala?”
'‘Sv,

a> Liza! Ni se nam bati
Qro6 1:13 Polici smo si oddahnile. Vrsj.2eri strah, katera pride na slo ° ^ru§i dan, je izginil. Vzra-v naših srcih upanje, da Up ^Vsaj do prihodnje zime var-
TodaVr1'0'
p .j, i-Ua je ukrenil drugače. sed 1°a Je sobota. Gospodar je P0 ^ zvečer k mizi, privil okaje-Ogje^Vetilko, podslonil počeno stig^.^06; odpel jermen od pasa, 1 ga med koleni in nateg-
nil. Zabliskala se je britev.
Ko jo je nakačil, da je vzela las, je vstal in stikal po klopeh in poličicah pri oknih.
“Kadar bi potreboval, ni. Sicer se ti valja povsod in povsod.”
Hipoma se pa potrka na čelo.
“Da sem tak pavliha! Papirja — ehej' — na cente! Pa se ne domislim.”
Iztegnil je roko na polico pod strop in pograbil prvo knjigo.
“In še kako pripraven papir,” se je veselil.
Zahreščalo je dvakrat in Škodljivih rastlin lepi obraz je bil uničen.
Ob tem dogodku smo vse popolnoma obupale:
“Obsojene smo!” To je bil naš sklep, naše prepričanje in naša žalostna tolažba.
“Kakor ne izbriše nobena roka s sveta sobot, tako ne otme nas nobena počasne, pa gotove smrti. List za listom, kakor kaplja za kapljo krvi, dokler ne pride konec vseh koncev — smrt.”
Otopele smo, onemele — v prašni ječi na smrt obsojene. Kakor tistemu revežu se nam je godilo, ki je bil za kazen prikovan na skalo. In vsak dan je priletel kragulj in mu odkavs-nil košček telesa. Našega “kra-jgulja” sicer ni bilo vsak dan, pač pa vsak teden. Zato pa je bila muka in umiranje le tem groznejše.
Minil je božič. Ljudje so prodajali tolste prašiče, pri hiši je bil denar. To priliko je modro uporabil župnik Janez in nagovarjal ljudi v Mohorja. Takrat sem jaz videla in slišala s police tole zelo poučno zgodbo.
Nateplo se je šest sosedov Za-laščanov nekega večera v Trta-rjevo hišo. Po mohorski pridigi tisto nedeljo je bilo. Natanko vem.
Pogovarjali so se o ceni prašičev, o petroleju, ki je po nepotrebnem poskočil v ceni, o ženitvah, ki so naperjene, da se splete ta predpust v fari, in nazadnje o župnikovi pridigi.
“Gospod nimajo čisto nobenega zaumenka, kje se denar dobi. Danes dve kroni za Mohorja, jutri dve za krojača, pa za davek — na, kar zacvili ti prašič in ga ni.”
(Dalje prihodnjič)
------o------
Hud trušč pred sodiščem Kalifornije
LOS ANGELES, Calf. - Javni tožilec je dejal na tiskovni konferenci, da se je že mnogo prebivalcev Los Angelesa pritožilo na kalifornijsko vrhovno sodišče. Protestirajo proti neznosnemu hrupu, ki ga na mednarodnem letališču povzročajo vzletajoča in pristajajoča reaktivna potniška letala.
Tožilec Arneberg je predlagal mestnemu svetu, naj čimprej kaj ukrene, da ne bo še več pritožb zaradi kalitve miru in zavoljo nevarnega hrupa, ki ogroža zdravje prebivalstva.
Kalifornijsko vrhovno sodišče je prejelo že kakih 4,000 pritožb, v katerih ljudje zahtevajo odškodnino. Skupna vsota odškodninskih zahtevkov baje že dosega milijone dolarjev.
“Storiti je treba vse,” je rekel tožilec, “da se izognemo nadalj-nim tožbam, ki škodujejo ne le letališču, marveč tudi ljudem, ki zapravljajo čas z nepotrebnimi pravdami.”
— Cigare so doma v španski Zahodni Indiji, od vseh so še vedno najbolj znane one s Kube, v ZDA pa “viržinke” iz Virginije.
LEMONT, 111. — (Četudi samo počitnice preživljam v našem provincialnem domu, se vendar zelo zanimam, kaj se dogaja med letom v Mt. Assisi A-cademy. Kake so dijakinje? Sestre pravijo, da so pridne, marljive, redoljubne. Zanimajo se za vprašanja, zadeve, ki vsem odraslim belijo glave. Lani in letos so “korakale” za uboge in s tem precej pomagale k skladu “Pomagajo Rdečemu križu”. Ob sobotah poučujejo v domači o-kolici zaostale otroke. Precej jih pomaga po šoli v raznih bolnicah. Nekatere uče verouk otroke javnih šol. Zanimajo se za šport. Lani so same zbrale $25,000, da imajo sedaj lepo, veliko igrišče za košarko in odbojko. Goje petje, uče se glasbe. Veliko jih obiskuje gospodinjski tečaj in postanejo kar spretne kuharice in šivilje.
Pred seboj imam zbirko pesmi “Invision”, delo bodočih pesnic. Naslovna stran je ilustrirana kot reka čustev v življenju. Dekleta imajo res živo 'domišljijo — znajo ilustrirati abstraktne pojme. Nekatere imajo globoke misli. Pesmi so vzete iz življenja, v katerem dekleta živijo, ga poznajo ali pa sanjarijo in hrepenijo po njem. V njih je precej ljubezni, saj so pesnice v dobi, ko njih srca hrepene po njej in sanjajo o junaku, ki bo
SLOYBMSME
EAPUSICE
©raiAJE
WXEN 106.5 EM
Tony Petkovšek Ponedeljek 1-2 pop. torek 1-2.30 pop. sreda 1-2 pop. četrtek 1-2.30 pop. petek 1-2 pop. sobota 12-1.30 pop.
7-8 zvečer
Bob Lube
četrtek 3. pop.
Martin Antončič nedelja 10-10.30 dop.
Milan in Barbara Pavlovčič od ponedeljka do sobote 6-7 zvečer nedelja 7.-8. zjutraj 11.30 - 12.30 pop,
Kenny Bass nedelja 8.30 dop.
WZAK 93.1 EM
Cecilia Valenčič četrtek 10-11 zvečer petek 5-5.30 zvečer 12-1 zjutraj
Jane Debevec nedelja 11.30-12.30 zvečer
WBKC 1590 AM, Chardon, O.
Kenny Bass 12-1 pop.
WAQI 1600 AM
Bob Silicic Petek 1-1.15 pop. nedelja 12-1 pop.
prišel po nje... Takole Betty KozlO'Wski tretjega letnika opiše dan matere v pesniški obliki:
Bil je eden takih dni:
Ko gre narobe vse in navzkriž.
Posoda nepomita, in še krožnik mi je padel iz rok.
Rezala sem kruh in se vrezala v prst.
Umivalni stroj je obstal...
Raznašalec časopisa ni imel drobiža
in imela sem samo bankovec za deset.
Dete se je zbudilo in jokalo.
In potem se je naenkrat zgodilo:
Na vratih se je prikazal moj ljubljenček
v strganih hlačkah, iz noska mu je teklo ...
A bil je vgs moj ...
Dal mi je cvetko:
“Mamica moja, cvetka je samo za te!”
In zopet je bilo veselo in srečno moje srce.
Betty Kozlowski ’13 *
Molilnica kongresnikov.
L. 1954 sta kongresnika Mike Monroney, episkopalec, in baptist Brooks Hayes sprožila zamisel, da bi bilo dobro, ako bi imeli senatorji in poslanci prostor, kjer bi lahko nemoteno prosili Boga za pomoč, ki jo nujno rabijo', ko delajo postave. Resolucija je bila odobrena in mala soba na desni strani rotunde Kapitelu je bila opremljena kot molilnica za kongresnike raznih verstev.
Okno obrača pozornost gledalca nase. V sredi je slika Wa-shingtona v molitveni pozi. Za njim je verz iz 16. psalma: “O-hrani me, o Bog, ker v Te zaupam.” Dalje je naslikana svetinja, na kateri je pečat ZDA in na njeni drugi strani napis: “Bog je odobril naša podvzetja” in “Novi red časov je rojen”. Dalje se vidijo imena prvih 13 kolonij in imena (kronologično) vseh drižav, ki so se pridružile pozneje. Konca okna kažeta Sv. pismo in svečo, ki sta simbol luči, ki prihaja od božje postave. Zraven je napis: “Tvoja beseda je svetilka mojim nogam in luč na moji poti.”
Pod oknom je preprost oltar, na katerem leži odprto Sv. pismo in na vsaki strani vaza z vedno svežim cvetjem. Na vsaki strani oltarja je sedmeri svečnik in pred njim je klečalnik. Ob desni strani oltarja je ameriška zastava. V sobi je tudi 10 stolov. To je vsa oprema molilnice.
Ta soba je dokaz, da še večina naših kongresnikov veruje v Boga in molitev, da še mnogi stopajo po stopinjah mož, ki so nam priborili prostost in konstitucijo. Je sicer med njimi že nekaj takih, ki bi nas radi oropali Boga in vere. Slovenci naj gledajo, da bodo volili v kongres može — značaje, ki jim napis na ko-
vancu “V Boga zaupamo” ni le prazen, lep verz. Volivci bi se morali informirati pred volitvami, kaki so kandidati, ki se jim ponujajo. Kako živijo, za kaj se zavzemajo; če so že v kongresu, za kake zakone glasujejo. Na dan volitev vsi na volišče! V rokah volivcev je usoda ZDA. To je sveta dolžnost vsakega državljana. Ostati doma in potem tožiti, kako slabo, krivično vlado imamo, polno korupcije — je zvonjenje po toči. Večina katoliških časopisov pravično piše o kandidatih, nepristransko. Kar pa dnevniki naših velemest pišejo o njih, pa ni treba vsega verjeti, kot versko resnico. Je plačana propaganda.
»
Naša s. M. je obiskala brata. Njena mala, 4 leta stara nečakinja je sedela na tleh pri njenih nogah; gledali sta TV. Naenkrat se obrne mala k teti: “Kaj boš postala, ko ne boš več sestra?” Kaj naj odgovori? “O, jaz bom še zelo, zelo dolgo sestra,” Mali* ni bil všeč tak odgovor in je' hotela pomagati teti do boljšega: “Ko bom jaz nehala biti mala deklica, bom postala psiček.” Sestra je bila presenečena. Naj odgovori otroku, da bo postala slon, “ko ne bo več sestra?” Vzelo ji je nekaj trenutkov, da se je domislila: “Jaz bom umrla. Šla bom v nebesa in tam bom svetnica.” “O!” je vzkliknila mala. Bila je zadovoljna in je naprej gledala TV. Ali nimajo otroci bujne domišljije?
*
Pomanjkanje duhovnikov že tudi v Ameriki čutimo. Velike župnije, kjer so včasih imeli trije duhovniki dovolj dela, imajo sedaj samo enega. In ta je preobremenjen. Mnogo naših bolnikov, ki so v svoji dolgi bolezni mogli večkrat prejeti sv. obhajilo, mora sedaj pogrešati te duhovne tolažbe. Naj vedo taki reveži, ki ne morejo iz sobe ali so priklenjeni na postelj, da se lahko okoristijo, če le hočejo, tudi s tem. Treba se je le združiti z vsemi sv. mašami, ki se neprestano, vsak trenutek darujejo po vsem svetu. Samo kratka molitvica zadostuje in postanemo deležni sv. maše:
“Moj Bog, želim se udeležiti sedaj in danes vseh sv. maš, ki se darujejo ali se bodo darovale danes po vsem svetu. V vse kelihe teh sv. maš položim vse svoje molitve in trpljenje, sploh vse, kar me bo danes zadelo. Vse to združim z Jezusovo preš v. Krvjo in Ti darujem za ........ (povej, v kak namen).
Ako smo tako v duhu pri sv. masi, se lahko okoristimo tudi z duhovnim obhajilom. Duhovno obhajilo lahko prejmemo kjerkoli ali kadarkoli. Sv. Alfonz Liguori to posebno priporoča. Včasih je duhovno obhajilo še bolj zasluižljivo, — če ga prejmemo z veliko ljubeznijo in hrepenenjem —^ kot pravo, ki ga morda prejmemo mlačno, iz navade, brez pobožnosti. Samo kratka molitvica, ki je obenem
TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING
Telephone: 944-8436
Poletje je tu! Najboljši čas za pleskanje! Preglejte vaše domove in pokličite nas za brezplačen proračun. Smo strokovnjaki!
NOVA VRATA V EVROPO — Vedno več Amerikancev leti v Evropo z letališča Bangor v državi Maine, ko je letališče Kennedy pri Nevo Yorku preveč zagneteno. Bangor je bilo prej letališče Letalskega strateškega poveljstva, ki pa ga je vlada prodala mestu za $1.
tudi zadostiina molitev presv. Srcu: “Ljubi Jezus! Ker Te sedaj ne morem prejeti zakramentalno, pridi vsaj duhovno v moje srce v svojo milostjo. Združim se s Tvojo zadostilno daritvijo na oltarju. Prosim Te, daruj nebeškemu Očetu mene in vse moje želje zadostovati Tvojemu presv. Srcu! — Hvala, ljubi Jezus, da si izpolnil mojo željo. Moj Bog, ljubim Te.”
Večkrat ko prejmemo duhovno sv. obhajilo, bolj bomo rasli v ljubezni do Boga in se varovali greha.
V
Ali ste že slišali, da je “Inflight”, glasilo letalskih družb, poslalo vojno napoved Jack Valentu v Hollywoodu? “Očisti filme, da ne bodo družinam z o-troki v pohujšanje, če ne, bomo iskali zabave kje drugod!” Tudi verska sekta baptistov se je odločila delati proti moralnemu okuženju. Nastopili so proti Hollywoodu s tem, da so začeli snemati lastne filme, ki jih bodo družine lahko gledale brez mo-
MALI OGLASI
Pozor!
Barvanje hiš zunaj in znotraj. Kličite vsak čas.
361-7946
(141)
Lastnik prodaja
Dvodružinska hiša je naprodaj, 7 sob spodaj, 6 sob zgoraj, dvojna garaža, velik lot. Nič agentov. Oglasite po 3:30 pop. na 18711 Neff Rd.
-(138)
Lastnik prodaja
dobro 2-družinsko hišo na 1263 E. 67 St., vsa podkletena, 2 plinska furneza, 4 garaže, velik vrt. Ugodna cena. Kličite do 8. ure zvečer 881-2195 in vprašajte za Tonija.	(Ml)
Hiše naprodaj $20,500
vam kupi krasno hišo, 4 sobe spodaj, 2 zgoraj, rekr. soba, dvojna garaža, Metropolitan park zadaj.
0------ —— — , Euclid — nova zidana
ralne škode. To so ljudje, ki ne j dvodružinska hiša, D/j. kopal-majejo samo z glavami, ampak- niča, polna jedilna soba, 3 spal-
delajo. Taka vojna bo gotovo u-spešna, ker bo pritisnila filmske magnate tam, kjer bodo najbolj čutili, kjer so najbolj ranljivi: pri žepu! Da bi jih še drugi protestanti posnemali! In posebno še mi — katoličani!
s. M. Lavoslava
Zvezni Primanjkljaj v 1971-72 le 21 hilijonov?
WASHINGTON, D C. - Pred pol leta je bilo objavljeno, da računa zvezna vlada, da se bo finančno leto 1971-72 končalo z 38.8 bilijoni primanjkljaja. Zadnji mesec je zakladni tajnik George Shultz dejal, da se je primanjkljaj verjetno zmanjšal na 26 bilijonov, ker je bil pritok davkov veliko večji, kot so računali.
Ko pripravljajo končne obračune za objavo, prihajajo vesti, da je bil dejanski primanjkljaj le okoli 21 bilijonov. Delni vzrok temu je tudi večje odtegovanje pri plačah na račun zveznega dohodninskega davka.
Odtegovanje je preveliko in bo morala prihodnje leto zvezna blagajna preveč vplačanega davka vrniti. Nekateri cenijo to vsoto na 5 do 6 bilijonov!
nice, predeljena klet, v fari sv. Kristine. Krasna!
Russell Subdivision — Euclid 870 E. 250 St.
Novi domovi, odprto dnevno od 6 do 9 zv. v soboto in nedeljo od 2 do 6 pop. Pridite in oglejte najnovejše domove v Euclidu.
UPSON REALTY 499 E. 260 St.	RE 1-1070
(139)
Hiša naprodaj
Lastnik ■ prodaja kolonialno hišo s 3 spalnicami. $23,500. 19511 Kildeer Ave. tel. 531-2554
(140)
Rast prebivalstva
NEW YORK, N.Y. — Po podatkih Združenih narodov se prebivalstvo na vsem svetu pomnoži za nekako 100,000 ljudi vsak dan.
Naprodaj na Koroškem
V Pliberku (Bleiburg), Avstrija, je naprodaj nova pritlična zidana hiša s centralno kurjavo na 2000 kv. metrov vel. parceli. Naslov se dobi v uradu A.D.
_______________________-(139)
V najem
Lepo 6-sobno stanovanje, vse sobe velike, se odda na 1081 E. 71 St. Vprašajte za Mrs. Mc-Crady, apt. št. 1 zadaj, ali kličite 843-8033.
-(140)
Hiša naprodaj
4-družinska hiša v fari sv. Vida, 5 sob vsako stanovanje in z aluminum obita. Velik lot. Kličite 391-8572
—(139)
Help Wanted — Female
CLEANING WOMAN
To work 4 hrs. a day, three days a week, cleaning factory office etc. Off E. 70 St. & St. Clair.
Call 361-6264
(140)
Help Wanted — Female
Woman to tend bar and make sandwiches, 11 a.m. to 2 p.m. Monday thru Friday. 361-8997.
(138)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
7-sobna Colonial hiša, 1 spalnica spodaj, 3 zgoraj, IVz kopalnica, zgotovljena klet, preproge, v srednjih 20h. Lastnik 531-7126
(140)
V najem
Pet-sobno stanovanje zgoraj na 1171 E. 58 St. s kopalnico za 2 moška ali 2 ženski, z enim otrokom. 423-0570.
-(140)
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV
1S425 Waterloo Rd	481-223? V
V najem
Štiri-sobni apartment, na novo dekoriran. Kličite 431-6798.
(142)
Ako prodajate Vašo hišo ali kupujete hišo, farmo ali trgovino, mi imamo solidne kupce.
Če imate stanovanje za oddati. Vam tudi preskrbimo solidne stanovalce. Pokličite KNIFIC REALTY 820 E. 185 St.	481-9980
IZGUBLJENA PAPIGICA
Zgubila se je papigica zelene barve s žoltim čopkom na glavi. Na desni nožiči ima znak s številko 72. Papigica zna govoriti. Kdor bi jo našel ali vedel zanjo, naj jo vrne ali sporoči lastniku Danielu Segina na 972 E. 78 St., ali naj pokliče telefon 431-4484. Za vrnitev papigice, žive ali mrtve, bo najditelj dobil lepo nagrado.
(139).
AMERISKm domovina

mmm

IVAN PREGELJ:
Magister Anton
•7, ZGODOVINSKI ROMAN

Ko je tako poučil, se je škof obrnil k oltarju, pokleknil in se nagnil na stol. Duhovniki, ki so mu stregli, so se vrgli na tla. Škof je začel moliti litanije vseh svetnikov. Potem je vstal in razgrnil molče nad klečočim dijakonom roke. Za njim so takisto storili še drugi duhovniki. Škof pa je molil nad dijakonom in nato pel slovesno prefacijo. Nato je zopet sedel. Uravnal je posvečujočemu se štolo v obliki križa na prsih in dejal::
“Vzemi jarem Gospodov; sladak je in Njegovo breme je lahko.”
Ogrnil mu je in podvil mašni plašč, rekoč:
“Vzemi duhovniško obleko, ki j je znamenje ljubezni; kajti mogočen je Bog; pomnožil bo v tebi ljubezen in napravil tvoja dela popolna.”
Nato je molil in klical božjega blagoslova nadenj, ki ga je posvečeval. Pokleknil je, obrnil se k oltarju in pel:
“Pridi, stvarnik Duh ...” Magister je z drhtečimi usti slovkoval za škofom besede svete pesmi. Da bi pel, mu ni bilo dano. Med pesmijo je škof vstal, se obrnil in sedel, da bi ga mazilil. S palcem je zajel posvečenega olja in šel posvečujočemu se čez roke od desne na levo, od palca v kazalec in spet
z leve od palca do kazalca na desnici. Ko je mazilil, je prosil Boga:
“Blagovoli, Gospod, posvetiti te roke s tem maziljenjem in z našim blagoslovom. Amen.” j
“Verujem v Boga, Očeta vsemogočnega, ki je ustvaril nebo in zemljo ..
Škof je stegnil roke za blagoslov nad njegovo glavo in dejal:
“Sprejmi svetega Duha! Komurkoli boš grehe odpustil, mu bodo odpuščeni, in komur JTTi boš zadržal, mu bodo zadržani.”
Spustil je posvečencu na plečih podviti mašni plašč in rekel: “Z oblačilom nedolžnosti te odeni Gospod!”
Tedaj je položil posvečenec sklenjene roke v škofove in škof je vprašal:
“Ali obljubiš meni in mojim naslednikom spoštovanje in pokornost?”
“Obljubim!” je odgovoril posvečenec.
Škof ga je poljubil:
“Gospodnji mir bodi vselej s teboj!”
Nato ga je opominjal, da je mašniška služba težka in naj se vestno uči vsega svetega opravila pri drugih, že izkušenih mašnikih, preden bo hotel brati svojo prvo sveto mašo. Magister je občutil znova bridkostno in ponižno:
“Gospod, res je in Ti veš, da sem neroden! Gospod, ne vem, če bom kdaj znal, kakor zahtevajo predpisi. Gospod, z ljubeznijo bom skušal nadomestiti,
. kar mi ni dano v rokah.” i Še je pomislil na gospoda Mateja v Koblji glavi, “presby-terum elegantissimum”, kakor ga je poznal, in sklenil, da bo šel k njemu v šolo, preden bo prvič j daroval.
Tedaj ga je škof blagoslovil
Strnil je sveto opravilo v zna-,.	„	,	.
menju križa in blagoslovil kar, | “ d°mf al' Se^enkrat je nato
je bil pomazilil:	I rotl1 mlad^a ™smka’ ^ .veSt'
“Da bo blagoslovljeno, kar!no	koliko posvečenje
je sprejel m koliko
bodo blagoslovile, in posvečeno, karkoli bodo posvetile v imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa.” Kakor za molitev sklenjene roke je nato obvezal z belim prtom, segel po kelih z božjo skledico in ga dal posvečujočemu se, da bi se ga dotaknil z maziljenimi prsti:
“Sprejmi oblast, darovati Bogu in služiti sveto mašo za žive in mrtve. Amen.”
Potem je pel mašo do darovanja. Posvečenec je daroval svečo in molil s škofom mašne molitve. Škof je spreminjal, povzdigoval, se obhajal in obhajal posvečenca, ki se je bil z duhovniško izpovedjo pokesal. Potem je škof pel z besedo Izveličarje-vo apostolom pri zadnji večerji:
“Že vas odslej ne imenujem več služabnikov svojih, nego prijatelje, ker veste vse, kar sem storil v vaši sredi. Sprejmite tolažnika, svetega Duha. On je, ki ga vam pošilja Oče. Moji prijatelj ste, če boste delali, kar sem vam zapovedal. Slava Bogu Očetu in Sinu in svetemu Duhu ..
Magister je občutil brezmejno hvaležnost. Pa ni umel, ali se vnema za svečenika, ki ga posvečuje in poje, ali pa za Njega, ki je pred tisoč pet sto leti takisto povedal Dvanajstim. “Prijatelj Njegov sem, apostol Njegov,” je vedel; “Gospod, kako more to biti? Gospod, kje so meje Tvoji dobroti?”
Škof se je pred oltarjem obrnil, magister je molil vero:
CHICAGO, ILL.
breme si naložil. Potem mu je kakor za vezilo naložil tri maše po prvi: mašo svetega Duha, mašo blažene Device Marije in mašo za verne duše. Zaključil je:
“Prosi vsemogočnega Boga tudi zame!” ...
Novi mašnik se je zavedel v zakristiji. Visoki duhovni so mu častitali. Z usti se je zahvaljeval magister. S srcem ni bil med njimi. Bil je na Krasu pri duhovnih žerjavih, pri gospodu Mateju in najbolj pri gospodu Joži v Štanjelu...
Male Help Wanted
AUTOMATIC SCREW MACHINE
Men to set-up and operate Davenport. Experienced only need apply. All benefits.
WARE BROTHERS 4458 W. Lake
L	(140;
RAZUMLJIVO? — Noge pritrjene na ogrodje pri gradnji nove stavbe v Philadephiji, Pa.; naj bi pomenile, da se bo vanjo, Jco bo končana, vselila šola za zdravljenje bolezni nog.
Slovesen, dasi skromen obed pri škofu je bil končan. Tedaj je segel škof Tekstor po pismih, ki mu jih je bil pravkar prinesel strežnik na srebrnem krožniku. Odprl je prvo in se mu je lice zjasnilo.
“Gospod vikar Jože mi piše” je pripomnil proti novomašniku Antonu; “piše zase pa za ljubega mi gospoda Krištofa. Oba sta že kar nejevoljna, kaj bo z njiju gojenci.”
Prestal je za trenutek in dejal nato magistru:
“Odpravi se na pot. Pospremil boš moje bodoče pomagače v Rim.”
Magister je prikimal. Lice mu je zardelo od veselja in ponosa:
“Pojdem domov pa še v mesto Rim, ki je edino na vsem svetu!”
Škof je bral medtem drugo pismo. Lice mu je postajalo trudno. Prebral je in dejal žalostno vdano:
“Bog je hotel. Njegova Svetost, sveti Oče Julij III. je umrl.”
“Requiescat in pace, Amen!” je odgovoril magister.
Škof je molčal nekaj trenutkov, nato je rekel sproščeno.
“A Bog biva in vitez božji, goreči naš Ignacij živi; prenesel je špansko vojsko in sto težav. Collegium germanicum stoji. Hvala Bogu!”
Potem je pripovedoval o rajnem papežu in ga zrelo cenil, kakor ga je poznal po opisu očeta Fruzija in drugih.
Magister je molče poslušal.
(Dalje prihodnjič)

V Mag spomin
DVAJSETE OBLETNICE ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SIN IN BRAT
Jože Cerar
ki je umrl 20. julija 1952
Dvajset let je že minulo, odkar Ti srce več ne bije, črra zemlja truplo krije, luč nebeška duši sije.
Truplo Tvoje zdaj počiva, v hladni zemlji mirno spi, duša pa zdaj raj uživa, se pri Bogu veseli.
Žalujoči:
FRANČIŠKA CERAR, mati brata in sestre Cleveland, O. 20. julija 1972.
V\
ni i r» i it
TONIGHT
V BLAG SPOMIN
OSME OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA
Michael Zelle
ki je izdihnil svojo plemenito dušo dne 20. julija 1964
Truplo Tvoje pod gomilo, že počiva osem let, duša Tvoja pa raduje se v srečni večnosti.
Sveta vera nas tolaži, da se enkrat snidemo, kjer ni joka, ni bolesti, v raju tam: nad zvezdami.
Žalujoči:
Soproga JENNIE in. OTROCI
Cleveland, Ohio, 20. julija 1972.
Hi
JM
L JSf^ ' j
NORTHERN OHIO CRUSADE
CLEVELAND
MUNICIPAL
STADIUM
: A	ALL SEATS FREE . J
.	.................. ,	„	t
V SKUPINI JE VARNEJŠE — šolska vrtnarica vodi skupino otrok v mestu Baku v Sovjetski zvezi na sprehod v park. Drže drug drugega za roke, kar je varnejše in gotovejše, da se kateri od malčkov ne bo izgubil.
NOVICE- i vsega sveta
NOVICE- ki P poirebujefe NOVICE- ki jih dohile še sveže NOVICE- popolnoma nepristranske NOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki so zanimive
Vsak večer ob 8. V nedeljo ob 5. Vstop prost.
V BLAG SP O Ml IS
8. OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE MATERE
Mary Taucher
ki je umrla 29. maja 1964.
15. OBLETNICE SMRT1 NAŠEGA DRAGEGA OčEl^
John Taucher
ki je umrl 20. julija l95"
V tihi gomili pokojno zdaj spita, ■sonce poletno na grob Vama sije, a v duhu pa vedno med nami živita.
Na grob bomo položili, rdečih vrtnic šopek lep. _ to je dokaz ljubezni naše, da je spomin na Vaju nam
žalujoči:
JOHN FRANK in STANLEY, sinovi	. serc
VICTORIA KA YACK AS, MARY KRAWETZ, SYLVIA FERRARA, h VNUKI in VNUKINJE, ZETJE in SNAHE Cleveland, Ohio, 20. julija 1972.


ŽENINI IN NEVESTE!
NAŠA SJ.OVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN' SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue

vam vsak dan prinaša v hišo
Ameriška Domovina
Povejte lo sosedu, ki še ni naročen nanjo
KAJ RES SMEŠNEGA? — Kong. F. E. Hebert, demo.- ^ iz Louisiane, se nekam zadovoljno smeji, ko se razgovoU z gen. Johnom D. Ryanom, načelnikom glavnega stana Le talskih sil, pri zasliševanju o samovoljnih letalskih napad1. 7. letalskih sii ZDA na cilje v Severnem Vietnamu letošnl pomlad.