Ptuj, petek, 3. februarja 2006
letnik LIX • št. 9 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Čisto majSkene cene.
PoputI do <00.000 SIT za oiebno vozilu Vblknnigen.
Dominko d.o.o., Zadruini trg 8, 2251 Plui 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65
#IVI _______
CÎ ® •centralna kurjava plinske instalacije kopainiška oprema • keramične ploščice
OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90 ORMOŽ, Rujska cesta 17, tel.: 741 72 70
TRGOVINA, MONTAŽA
vodovod
Ê)K
Danes
V
Štajerski
Sport
Kolesarstvo • Ob
20-letnici še višji cilji KK Perutnina Ptuj
Stran 11
»K^dioptuj
www.radio-ptuj.si
Foto: Martin Ozmec
Aktualno
Ptuj • Mercator tudi letos z ambicioznimi naložbami
Stran 3
Doma in po svetu Podravje •
Ustanovili regionalni razvojni svet podravske regije
Stran 2 Grajena • Število makadamskih cest se povečuje
Stran 4
Turizem Ptuj • Hosting predstavil zgodbo Story Hotels
Stran 24
Po naših občinah Podlehnik • Kaj
se bo gradilo v Stanošini?
Stran 7 Po naših občinah Zavrč • Bo Osnovna šola kmalu samostojni zavod?
Stran 6
Reportaže Zasavci • Prvo tekmovanje v izdelavi snežnih skulptur
Stran 28
9770040197060
Podravje • Ustanovili Regionalni razvojni svet podravske regije
Predsednik sveta je Tone Čeh
Minuli teden je kar nekako tiho, povsem brez medijskega pompa, ki je spremljal novinarsko konferenco o dogodkih preteklega leta na Ptuju, v ptujski Mestni hiši potekala tudi prva ustanovitvena seja Regionalnega razvojnega sveta (RRS) podravske regije, ki jo je sklicala Mariborska razvojna agencija.
Ustanovitev tovrstnega sveta je predlagala in organizirala Mariborska razvojna agencija na podlagi Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja ter Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko.
Kaj prida se sicer na prvi, konstitutivni seji še ni moglo zgoditi, so pa zbrani sprejeli akt o ustanovitvi, poslovnik, izvolili predsednika in podpredsednika RRS ter vodje posameznih oddelkov. Za predsednika RRS je bil imenovan Tone Čeh iz PP, za podpredsednika pa Darko Fras iz Cerkvenjaka.
»Za skladnejši regionalni razvoj Spodnjega Podravja!«
»Kot predsednik tega sveta bom zastopal interese, ki
Uvodnik
jih zastopam tudi kot predsednik UO naše območne zbornice pri GZS. Še naprej si bom prizadeval, da se tudi preko tega organa čimbolj uskladimo v skupnih prizadevanjih posameznih občin Podravja, ki bodo na koncu v dobro vsem udeležencem,« je svojo novo funkcijo najprej pokomentiral Tone Čeh, nato pa še povedal: »Dejstvo je, da gre za novo obliko delovanja in usklajevanja razvojnih interesov v podravski regiji. Projektov ali bolje rečeno želja je veliko, menim pa, da ravno zaradi premalo usklajene koordinacije pogosto ne pride do realizacije. Skupaj si bomo še naprej prizadevali za dokončno ureditev regij ali razvojnih regij in delitev Slovenije na tri kohezijske regije ter utrditev položaja šta-jersko-podravske regije kot tudi skladnejši regionalni razvoj Sp. Podravja v slovenskem
Bolni za bolne
V družinah, kjer so prisotne kronične in druge bolezni, je težav veliko več kot tam, kjer jih ni. Še dobro, daje glas povzdignilo 600 tisoč kroničnih bolnikov in poslance vseh barv prepričalo, bolezen namreč ne izbira, zbolevajo tudi tisti, ki imajo vsega preveč, da so rekli ne za medsebojno primerljiva zdravila, ki bi lahko dodatno ogrozila že tako ogrožene ljudi. Njihova bitka za zdravje bi postala še bolj trnova, saj bi nekaterim zmanjkalo denarja oziroma niti nimajo denarja, če bi se želeli še naprej zdraviti z zdravili, ki so jih uporabljali, prav tako bi bila ogrožena kakovost njihovega zdravljenja. V drugi obravnavi zakona jim je uspelo, še vedno pa kot rezerva ostaja zakonodajni referendum, če bi se sistem medsebojno primerljivih zdravil ponovno našel v besedilu zakona o zdravilih v tretji obravnavi, kot se je v drugi, koje prišel čisto na tiho. Najhujše v sistemu medsebojno primerljivih zdravil pa je to, da bi na ta način privarčevali denar za druge skupine ljudi. Zdravi naj iščejo kvalitetne izhode za bolne, ne pa bolni za bolne. Kje so prihranki, če bomo na eni strani skrajševali čakalne vrste, na drugi jih podaljševali? Zdaj je samo še pričakovati, da se bomo delili po boleznih tako, da bomo »uzakonili« daljšo in krajšo pot do zdravnika, ki sicer v praksi že živi. Posebno poglavje pa je prodaja nekaterih zdravil v specializiranih trgovinah. Kar nekatere države opuščajo, ker so spoznale, da so naredile veliko napako, se sedaj gremo v Sloveniji. Kakšna dostopnost neki, gospod minister, naredili jo boste tam, kjer že imajo vse, od lekarn naprej? V enem Destrniku, kjer ni niti lekarne, že ne bo nekdo odprl specializirane trgovine, ker je dobiček danes prvo merilo. Lahko pa, da želimo ohromiti in celo ukiniti nekatere lekarne. Čeprav bo v tem trenutku najbolj držalo to, da za to, da bi Slovenci kupovali zdravila v specializiranih trgovinah, še nismo dovolj izobraženi. Že sedaj smo po porabi zdravil pravi tabletomani, kaj bomo šele po novem. Pamet v roke, gospodje poslanci. Nobena varovalka ni dovolj, ko ge za zdravje ljudi. Pet držav EU, ki se ponašajo z dostopnostjo, že ne more biti merilo za Slovenijo.
Majda Goznik
Odbor RRS podravske regije za infrastrukturo, okolje in prostor bo vodila direktorica videmske občinske uprave Darinka Ratajc.
gospodarskem in političnem prostoru. Prav gotovo pa bo naša osnovna naloga aktivno spremljanje in dajanje pobud za takšno regionalno delitev Slovenije, ki bo po volji naših ljudi, občin in gospodarstva, ki ga zastopamo.
Vsi, ki so nam zaupane odgovorne naloge, pa si bomo prizadevali tudi, da bomo podpirali razvojne programe, ki bodo podprti tudi s strani državnih in evropskih skladov za pospeševanje skladnega regionalnega razvoja naše regije in države v okvirih EU. Prepričan sem, da je v našem okolju veliko dobrih idej in predlogov in da bomo uspeš-
ni v naših skupnih željah in prizadevanjih.«
Dva odbora v rokah »Spodnjepodravcev«
RRS je po uradnem tolmačenju usklajevalno telo za izvajanje regionalne politike na ravni celotne podravske regije, ki pokriva 35 občin. Svet sicer zastopa 45 članov, od tega jih je 18 iz posameznih občin (štirje iz občin Spodnjega Podravja), 18 je gospodarstvenikov in 9 predstavnikov sindikatov, nevladnih organizacij ter drugih partnerjev. Med občinskimi predstavniki
Sedem (ne)pomembnih dni
Presenečenja
Včasih se zdi, da se svet ne vrti, ampak vre. Pravzaprav sploh ni pomembno, ali gre pri tem za naš mali (slovenski) svet ali za tistega pravega (globalnega). Prihaja do najrazličnejših presenečenj, nepričakovanih (prijetnih in predvsem neprijetnih) dejanj, ki marsikdaj povsem relativizirajo pomen, vlogo in sposobnost neštetih najsodobnejših pripomočkov in institucij, ki naj bi se ukvarjali s spremljanjem in predvidevanjem posameznih domačih in svetovnih dogajanj. Dogodki kratko-malo prehitevajo ali pa negirajo posamezna predvidevanja in pričakovanja ^
»Demokratični svet« je šokiran zaradi zmage ekstremnega Ha-masa na palestinskih (demokratičnih) volitvah. Najpomembnejše svetovne države, zlati ZDA, hitijo z odklonilnimi in grozilnimi izjavami in napovedujejo tudi prenehanje sodelovanja z novim palestinskim vodstvom. Marsikaj, kar zdaj po-
Spodnjega Podravja so člani sveta Miran Čeh z Destrnika, Matevž Cestnik iz Gorišnice, Stanko Glažar s Ptuja in Darinka Ratajc z Vidma. Med predstavniki gospodarstva pa Spodnje Podravje zastopajo Samo Gorjup iz Mercatorja - SVS, d. d., Ptuj, Boris Repič z OOZ Ptuj in Tone Čeh s Perutnine Ptuj, od predstavnikov nevladnih organizacij pa je v svetu le Oto Težak s ptujskega Revivisa.
RRS je na tokratni ustanovitveni seji imenoval tudi predsednike oz. vodje posameznih odborov, in sicer odbora za človeške vire, odbora za infrastrukturo, okolja in prostor, za gospodarstvo, za kmetijstvo in razvoj podeželja ter za turizem in kulturno dediščino. Za vodjo odbora za turizem in kulturno dediščino je bil imenovan Miran Čeh z destrniške občine, za vodjo odbora za infrastrukturo, okolje in prostor pa direktorica občinske uprave
v Vidmu Darinka Ratajc, ki je o tem povedala: »Odbori sveta sodelujejo pri pripravi regionalnega razvojnega programa in pripravljajo izvedbene načrte tega programa, kar pomeni, da bo moje delo specializirano na pripravo in izvajanje projektov s področja infrastrukture, okolja in prostora, in to za celotno Podravje. Projekte bomo obravnavali na organiziranih delavnicah na osnovi pobud, ki nam jih bodo posredovale občine, nato pa izluščili in oblikovali tiste, ki bodo regionalnega pomena, ki se bodo torej lahko uvrstili v razvojni program ter kandidirali za pridobitev sredstev iz tega naslova.« Ratajčeva ob tej priložnosti poziva vse občine, naj posredujejo imena svojih predstavnikov, ki nameravajo oz. imajo interes delati na področju infrastrukture.
Naloge RRS pa so deklarativno zapisane tako: sprejemanje sklepov o pripravi regionalnega razvojnega programa, priprava predloga izvedbenega načrta omenjenega programa, spremljanje in vrednotenje programa, imenovanje predstavnikov v razvojni svet kohezijske regije, sodelovanje v programskih svetih za pripravo regionalnih zasnov prostorskega razvoja na območju razvojne regije ter obravnava drugih zadev regionalnega pomena.
SM
Svet regije, ki je bil ustanovljen že lani in ga sestavljajo župani 35 občin Podravja, je organ odločanja zveze občin ali občin na ravni razvojne regije. Regionalni razvojni svet (RRS) pa je usklajevalno telo za izvajanje regionalne politike na ravni razvojne regije. Ustanovljen je bil na Ptuju, 24. januarja 2006.
čenjajo zahodne vlade, spominja na paniko in na popolno presenečenje, čeprav Hamas in palestinski problem nista od včeraj. Seveda je res, da so Hamasova stališča o nepriznavanju in »uničevanju izraelske države« in sploh o urejanju spornih mednarodnih zadev skrajno problematična in nesprejemljiva. Po drugi strani pa se je treba vprašati, kakšen je bil v resnici dosedanji mirovni proces na Bližnjem vzhodu in kakšna je bila pri tem dejanska vloga mednarodne skupnosti in predvsem tudi izraelske države, da se je palestinsko ljudstvo prav zdaj po vseh kriterijih demokratično in očitno globoko razočarano odločilo za večinsko podporo prav skrajnostnemu gibanju. Ali ni v tej odločitvi slutiti tudi nezaupnice dosedanjim ravnanjem vseh tistih, ki se čutijo poklicane (in odgovorne) za reševanje izra-elsko-palestinskih odnosov?
V upravičeni kritiki Hamasa, ki prihaja te dni iz ZDA in iz posameznih evropskih prestolnic, manjka vsaj nekaj samokritičnih tonov in pripravljenosti na mini-
malen dialog z novim vodstvom, še zlasti, ker nekateri dobri poznavalci razmer na Bližnjem vzhodu opozarjajo, da ne kaže deliti prehitrih sklepov o Hamaso-vi oblasti. S Hamasom se je treba pogovarjati in zahtevati izpolnjevanje in spoštovanje določenih mednarodnih pravil obnašanja pogojev, med katerimi so zagotovo tudi tisti o nenasilnem reševanju odprtih problemov. Zagotovo bi bilo najslabše, če bi ameriški vzorec, da se s teroristi ne pogovarja, ampak bojuje do končne zmage, kar avtomatično uporabili za celotno palestinsko gibanje.
Demokratični svet pa se mora vsekakor zamisliti in ugotoviti, kaj vse je vplivalo (ne samo s strani Palestincev) na to, da se je mirovni proces na Bližnjem vzhodu znova znašel v takšni krizi in predvsem, kako se je lahko zgodilo, da je oblast v Palestini padla v roke ekstremistov, ki so v prejšnjih letih kljub vsemu, tudi kljub nekaterim zelo hudim krizam na tem območju, vendarle ostajali ob strani in niso nikoli povsem prevladali. Ali je bilo pred časom s strani ZDA potrebno tako zelo problematizirati in po svoje krimi-nalizirati vlogo tedaj še živečega palestinskega voditelja Arafata, ki je s svojim (zmernim) gibanjem Fatah vendarle poskrbel za številne prelomne (in tudi spravne) do-
godke med Palestinci in Izraelci? Ja njegov naslednik Abas dobil vso potrebno podporo in pomoč, da bi Palestince še pred volitvami (otipljivo) prepričal v nove, boljše perspektive palestinsko-izrael-skih odnosov?
Mednarodni dejavniki se na posameznih kriznih območjih odzivajo skrajnostno-panično ob izbruhu različnih napetosti ali drugih nepričakovanih dogodkov ter razmeroma nezainteresirano, mlačno in okorno v obdobju relativnega zatišja. To, bi lahko rekli tudi za procese na Kosovu in za »presenečenja«, ki so spremljala nedvomno smrt kosovskega predsednika Ibrahima Rugove. Nenadoma spet ves svet na veliko ugiba, kaj se bo zgodilo na Kosovu zdaj, ko je ostalo brez človeka, ki se je z vsem svojim ugledom in avtoriteto upiral nasilju in nasilnemu reševanju kosovskega problema. So urejevalci razmer na Kosovu v zadnjih letih uspeli na ustrezen način uporabiti in valorizirati ta njegov duh in politične osebnosti, ki se istovetijo z njim, ali pa lahko tudi na Kosovu že v kratkem pričakujemo nova neprijetna presenečenja?
Vsekakor se demokratični svet ne bi smel prepogosto brez lastne odgovornosti preprosto sprijazniti s takšnimi presenečenji _
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednili je nasledniki Ptujskega tednilia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis. net, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralmk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: SM
Ptuj • Mercator SVS v letu 2005 in 2006
Tudi letos z ambicioznimi naložbami
V Mercatorju SVS, d. d., Ptuj, so že prve dni januarja delali s polno paro. Izpeljali so odkup maloprodajnih enot trgovske družbe Era na območju SV Slovenije. Po prvotni shemi jih je bilo deset, eno manjših v Slovenskih Konjicah pa so takoj po prevzemu zaprli, saj v njej ni bilo možno zagotavljati Mercatorjevih standardov in poslovanja po HACCP načelih. Gre za največje Erine maloprodajne enote, ki jih je ta imela v Zrečah, v Slovenskih Konjicah, Mariboru, Hočah, Dornavi, Ormožu in na Ptuju. S tem so pridobili dobrih 7 tisoč m2 dodatnih prodajnih površin in prevzeli dodatnih 208 zaposlenih.
»Status bivših Brinih delavcev je ostal nespremenjen, vsi, ki so zaposleni za nedoločen čas, prehajajo v razmerje za nedoločen čas v Mercator SVS, d. d., Ptuj. Število zaposlenih v družbi Mercator SVS se je s prihodom novih delavcev povečalo s 1491 na 1699. Smo velika družba po prihodkih in zaposlenosti, kar se mora odražati tudi v rezultatih poslovanja. Vseh maloprodajnih enot je v tem trenutku 127, močno smo v zadnjem času povečali tudi obseg franšiznega sistema poslovanja, ta predstavlja že blizu 20 odstotkov eksterne prodaje. Vseh trgovin, ki poslujejo z Mercatorjevo franšizo, pa je že 60,« je za Štajerski tednik povedal Samo Gorjup, univ. dipl. ekon., predsednik uprave Mercator SVS, d. d., Ptuj. Postopek prevzema je potekal v okviru načrta, ki so ga uskladili z vodstvom Bre. Vsi inventurni postopki so bili izvedeni v zelo kratkem času, v tem času se je spremenila tudi celostna grafična podoba prevzetih maloprodajnih enot, ki so prevzele tudi Mercatorjeve standarde. S prvim januarjem je družba Mercator SVS prenesla v franšizo svojemu strateškemu partnerju dve manjši enoti v Majšperk - Lešju in v Bukovcih, Kmetijska zadruga Ptuj ima po novem pet franšiznih enot z Mercatorjem.
Po novem Mercator SVS v svoji sestavi tudi ne bo imel več papirnic. Te dni pet njihovih papirnic v okviru prenosa dejavnosti prevzema njihov dosedanji dobavitelj Državna založba Slovenije. V tem prenosu gre z t. i. »čiščenje« dejavnosti, saj se Mer-cator SVS vse bolj usmerja v
ptuj-®n.net
www.ptuj-on.net
osnovno dejavnost, market program. »Papirnice so bile ena od dopolnilnih dejavnosti, ki je bila specifična za družbo Mercator SVS, da je imela na območju svoje dejavnosti še papirnice. Vse so poslovale relativno dobro, vendar ekonomija obsega danes narekuje, da se usmerjaš v tisto, za kar si sposoben in kar prinaša rezultate. DZS je tudi prevzela vseh trinajst zaposlenih s statusom za nedoločen čas.«
V letu 2005 so v ptujskem Mercatorju dobro poslovali, sprejete plane so v celoti uresničili in jih celo presegli. Za naložbe so lani porabili 3,4 milijarde tolarjev, vključen je tudi nakup Bre. Ambiciozen naložbeni načrt imajo tudi za letos. Decembra lani so podpisali gradbeno izvajalsko pogodbo za izgradnjo Mercator centra 11 v Pobrežju v Mariboru, ki bo velik 8 tisoč m2, 2700 m2 bo imel hiper-market, ostale površine bo zapolnilo več kot 20 spremljajočih programov. Vrednost investicije je ocenjena na 2,6 milijarde tolarjev. Lani so kupili tudi nekdanje Vemine skladiščne površine v Mariboru (ob Obiju), kjer bodo uredili večji supermarket s 1200 m2 prodajne površine s spremljajočimi dejavnostmi, za kar bodo porabili okrog 850 milijonov tolarjev. V teh dveh novih enotah pa bodo zaposlili morebitne presežke zaposlenih zaradi zmanjšanega obsega nedeljskega poslovanja trgovin. Večje letošnje naložbe so tudi preurejanje Brinih prodajaln po Merca-torjevih standardih.
Polovica prometa nedeljskega dela bo izgubljena
12. januarja so pričele veljati spremembe zakona o trgovini, različica C. »Sprejeto zakonodajo dosledno spo-
Foto: Črtomir Goznik
Samo Gorjup, univ. dipl. ekon., predsednik uprave Mercator, SVS, d. d., Ptuj: »Tržne osi na Ptuju želimo ohraniti.«
štujemo. Že decembra smo napovedali, da bomo koristili zakonsko pravico desetih nedelj, ne glede na to, kdaj bo zakon vstopil v veljavo, v začetku ali sredi januarja. Kriteriji, ki jih je zakon prinesel, so zelo nejasni, posebej kar zadeva določitve trških in mestnih jeder. Ta območja mora večina lokalnih skupnosti z odloki šele opredeliti, to so tudi območja, na katerih bodo lahko trgovine v okviru izjem odprte vse nedelje v letu, če njihova prodajna površina ne presega 200 m2 prodajnih površin. Mercator SVS z velikim deležem posluje tudi na turističnih območjih - Lendava, Moravci, Radenci, Rogaška Slatina, Podčetrtek, Ptuj, Zreče - vendar turistična središča, kot jih prinašajo spremembe in dopolnitve zakona o trgovini, kot izjemo, ki tudi dovoljuje neomejeno poslovanje ob nedeljah v omejeni površini, v tem trenutku še niso opredeljena. Občine smo pisno pozvali, naj nam čim prej posredujejo tudi podatke o tem, ali občine ali njihovi deli sodijo v območje turističnih središč. O tem, kaj je turistično središče, turistično območje, ne morem komentirati, to je stvar, o kateri bo odločilo ministrstvo
za gospodarstvo. Upam, da se bo to vprašanje hitro rešilo, ker danes noben trgovec v turističnih mestih ne ve, ali ob nedeljah sme imeti odprte trgovine ali ne. Do 31. 12. leta 2005 je imel Mercator SVS, d. d., Ptuj, ob nedeljah odprtih v povprečju 70 trgovin. S sprejemom novele zakona o trgovini pa jim imamo lahko odprtih le okrog deset, to so trgovine v okviru desetih nedelj in izjeme. To je sedmina tistega, kar je bilo doslej. Na območju, kjer je več prodajaln, poskušamo delati v okviru sistema izmeničnosti, kupce o tem seznanjamo z obvestili na samih trgovinah in v lokalnih medijih. Upam, da bodo te informacije do kupcev prišle pravočasno, saj Mercator nastopa tudi v vlogi najboljšega soseda in sosedske trgovine. Prvi trije tedni januarskega poslovanja so pokazali, da bomo polovico nedeljskega prometa, ta je doslej znašal do10 odstotkov v celotnem prometu, izgubili. Prve ocene so sicer bile, da trgovine ne bodo veliko izgubile, ker se bo promet porazdelil na sobote. V velikih centrih je prišlo do večjih nakupov ob petkih in sobotah, ki so se jim pridružili tudi ponedeljkovi nakupi, v manj-
ših enotah pa obsega dosedanjega nedeljskega prometa ne dosegamo. To je dokaz, da je kupec kupoval ne samo iz potreb, ampak tudi impulzno. Vsi impulzni nakupi, za katere mi ocenjujemo, da so bili doseženi v višini okrog pet odstotkov, pa bodo izgubljeni.«
Pri prodajnem centru Breg še čakajo na prometno rešitev
Lani naj bi se pričela gradnja Mercator centra Breg, a se to ni zgodilo. »V tem trenutku smo praktično na začetku. Prometna infrastruktura, ki zadeva desni breg Drave in zadeva tudi nas, je precej nedorečena. V zvezi s tem je bilo izdelanih že nekaj idejnih variant, kako izpeljati prometni režim, vpadnico do mostu in čez. Kot eden od potencialnih investitorjev čakamo na najboljše rešitve, vse dosedanje niso bile primerne za nobenega od investitorjev, državo, občino in nas. Mercator je eden od soinvestitorjev, z dokumenti, ki so jih podpisali, nastopamo kot enakopraven partner. To ne pomeni, da nismo pripravljeni sofinancirati, vendar le primeren delež. Mercator ne more reševati usode ptujske prometne infrastrukture, pri tem morata absolutno sodelovati država in občina. Po lanskih pogovorih na ministrstvu za promet, kjer je sodelovala tudi lokalna skupnost, smo skupaj ugotovili, da je dosedanja idejna rešitev z velikim krožiščem neprimerna s finančne strani, ker bi bilo potrebno odkupiti zelo veliko nepremičnin. V primeru, da bi obveljala rešitev s kro-žiščem, bi veliko sredstev morala zagotoviti tudi država, ki se je od tega že distancirala, ker toliko denarja, kot bi ga
morala zagotoviti v tem primeru, nima. Najti se morajo racionalnejše rešitve, ena od možnosti je tudi manjše kro-žišče, podobno, kot je bilo zgrajeno na Dornavski cesti. Dogovorili smo se, da se podpiše štiripartitni sporazum, ki ob državi, MO Ptuj, Mercator-ju SVS, vključuje tudi Petrol, ki je še vedno zainteresiran zgraditi bencinski servis na desnem bregu Drave, o pridobitvi idejnega projektanta in da se do marca letos izvede projektna rešitev oziroma že izbor najprimernejše rešitve. Upam, da bomo do takrat prišli do konsenza, ki bo cenejši kot dosedanje predlagane rešitve. 1dejni projekti za prodajni center Breg so izdelani in čakajo iz znanih razlogov. Pred začetkom gradnje bodo območje gradnje preiskali še arheologi, ki pa bodo lahko pričeli delati šele po pridobitvi gradbenega dovoljenja. Z idejnim projektom je predvideno povečanje prodajnih površin market programa, gradnja garažne hiše, prav tako prodajnih površin za pohištvo, kar bi omogočilo koncentracijo površin za po-hištveno-tehnične blagovne skupine, ki je v tem trenutku razpršena na več lokacijah, v center pa se bodo vključile tudi nekatere spremljajoče dejavnosti, za katere smo že sklenili dogovore, ki pa čakajo skupaj z nami,« je o gradnji Mercator centra na Bregu povedal Samo Gorjup.
Na prihod novih trgovcev na Ptuj oziroma povečanje trgovskih površin na Ptuju se v Mercatorju SVS, d. d., Ptuj, načrtno pripravljajo. Z reorganizacijo, ki vključuje novo organizacijo bivšega Bra centra, v letu 2007 tudi na novo zgrajenega centra Breg in Super mestom, kjer se bo z ureditvijo nove vpadnice v mesto bistveno olajšal dostop, poskušajo zadržati tržne osi Ptuja.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Sedaj že bivši Erin prodajni center na Dornavski cesti na Ptuju v Mercatorjevi preobleki
PČ Grajena • Vse večje nezadovoljstvo četrtnega sveta in prebivalcev
Število makadamskih cest se povečuje
25. januarja se je svet primestne četrti Grajena sestal na 36. redni seji in obenem prvi v letu 2006. Na zadnji seji v lanskem letu je svet zaradi podcenjevanja proračuna mestne občine Ptuj do investicij na območju PČ Grajena celo razmišljal o odstopu. Četrtni svet sestavljajo Andrej Rebernišek (predsednik) in člani Franc Čeh, Milan Petek, Marjan Germovšek, Franc Sluga in Janez Polanec. V štirih naseljih PČ Grajena (Grajeni, Mestnem Vrhu, Grajenščaku in Krčevini pri Vurberku) živi okrog 2200 prebivalcev. Območje je infrastrukturno zelo podhranjeno, ta podhranjenost se samo še povečuje, razlog je tudi v novih poselitvah.
Število oziroma kilometri makadamskih lokalnih in javnih poti se samo še povečujejo, namesto da bi se zmanjševali. Na seji so povedali, da imajo od 40 km lokalnih cest in javnih poti še kar 28 km makadamskih. Velik problem je tudi kanalizacija, pri čemer se močno zavedajo problema obremenjevanja okolja z odpadno vodo. Nimajo urejenih označb kraja, čeprav so v samo ta projekt z 250 tablami lani vložili veliko truda, a so ga na koncu izgubili, ker ga niso pravočasno oddali. Podobno je tudi z oglasnimi tablami, avtobusnimi postajališči itd. V letošnji zimi, ki je postregla z obilnimi snežnimi padavi-mi, so jih obšli tudi v zimski službi. Snežni plugi so pozabili očistiti center Grajene, Krčevino in Grajenščak. Odkrili so jih šele po številnih intervencijah po treh oziroma štirih dneh po zapadlem snegu. Predsednik sveta primestne četrti Andrej Rebernišek je na seji PČ Grajena 25. januarja povedal, da je bilo negodovanje ljudi veliko. Povedal je še, da se jim je z izvajalci in plačniki zimske službe uspelo dogovoriti, da na območju četrti poiščejo pogodbenega izvajalca za pluženje, ki teren tudi najbolje pozna, poleg tega pa bo poskrbel tudi za urejen dostop do sedeža
primestne četrti in tudi do šole, ker plan zimske službe v tem trenutku ne vključuje čiščenje poti do le-te. Za sofinanciranje cestne infrastrukture v PČ Grajena je letos predvidenih le 10 milijonov tolarjev v proračunu MO Ptuj, lani jih je bilo 20, dodatno k temu pa so za modernizacijo cest prispevali krajani sami v skupnem znesku 8 milijonov tolarjev ali po 285 tisoč tolarjev po hišni številki. V plan investicij za letos so zapisali, da bodo modernizirali odcep pod Slugom na Grajenščaku, odcep od Grandla in odpcep Jurančič v Krčevini, za 170 metrov asfalta je prišla tudi vloga z Mestnega Vrha, oddali so jo lastniki petih novozgrajenih hiš, v planu za modernizacijo še vedno ostaja tudi cesta Potrč-Črešnik, kjer bi že zdavnaj lahko bil asfalt, če ne bi bilo velikih problemov z lastništvom. Po sklepu sveta PČ Grajena bodo čim prej oblikovali gradbene odbore in se z ljudmi na terenu pogovorili o planiranih investicijah, za katere bodo tudi sami morali prispevati deleže.
Za asfalt po 285 tisoč tolarjev po hišni številki
»Problemov s cestami je iz
Foto: Črtomir Goznik
Za kulturno dvorano Grajena je bila v letu 2005 Izdelana tehnična dokumentacija za sanacijo stropa in zamenjavo stavbnega pohištva. Stala je 984 tisoč tolarjev, MO Ptuj je s kompletno obnovo kulturne dvorane kandidirala na javnem razpisu ministrstva za kulturo za izbiro občinskih investicij na področju kulture v višini 21 milijonov tolarjev. Odgovor pričakujejo do konca februarja letos.
leta v leto več. Naše območje je za ljudi zelo zanimivo, iz leta v leto se povečuje poselitev, hiše se gradijo, ljudje pa pozabljajo, da so potrebne tudi ceste,« je med drugim povedal predsednik sveta PČ Grajena Andrej Rebernišek v zvezi s problematiko modernizacije lokalnih in javnih poti na območju četrti.
Prireditvena dejavnost je na območju PČ Grajena izredno bogata, to je bilo zaznati tudi iz predlogov, ki so jih za letošnji koledar prireditev podali predstavniki po-
sameznih društev, skupaj jih je sedem, ki delujejo v četrti. Za izvedbo vseh prireditev imajo v finančnem načrtu PČ Grajena za letos na voljo 30 tisoč tolarjev. Ker v PČ Grajena vsako leto pripravijo vrsto odmevnejših prireditev kot v samem Ptuju, si po njihovem prepričanju zaslužijo tudi sofinanciranje LTO Ptuj, kjer pa teh sredstev nimajo, saj iz proračuna MO Ptuj dobijo le namenska sredstva za nekaj večjih prireditev. Grajena je sestavni del MO Ptuj, zato si njene prireditve tudi zaslu-
žijo sofinanciranje njenega proračuna, je prepričana ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič. Meni tudi, da si zaslužijo tudi večjo prisotnost delavca v pisarni četrti v Grajeni, zdaj dela le dva dni na teden, kar je glede na problematiko tega območja, odločno premalo. Prvi januarski sestanek četrtnega sveta s predstavniki društev je bil hkrati tudi že uvodna priprava na marčevski pogovor s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom in občinsko upravo, na katerem bodo odločno zahtevali, da se infrastrukturna podhranjenost četrti Grajena končno prične načrtno odpravljati.
Nova tarifa uporabe telovadnic močno udarila nekatera
društva
Osrednja prireditev ob 6. krajevnem prazniku bo 30. julija, ko se bo ob že tradicionalnih športnih in kulturnih prireditvah vključilo tudi PGD Grajena z izvedbo veselice. Novi gasilski avto bodo krstili v letu 2007, upajo, je v imenu gasilcev povedal Marjan Bezjak, da bo med botri tudi PČ Grajena. Že v juniju pa bo dramska skupina pri-
pravila novo gledališko predstavo na prostem, na letnem prireditvenem prostoru na Vurberku. Po lanskem Desetem bratu bodo letos ljubitelje gledališke igre poskušali navdušiti z Gospo ministrico. Precej časa so se na 36. redni seji sveta PČ Grajena ukvarjali tudi s sklepom o upravljanu in načinu oddaje šolskih telovadnic osnovnih šol v MO Ptuj, v Uradnem vestniku MO Ptuj je bil objavljen 23. decembra lani, pričel pa je veljati prvega januarja letos. Zdaj je tako, da tisti, ki niso vključeni v letni program športa, plačujejo uporabo telovadnic osnovnih šol po višji tarifi, kar je močno prizadelo tudi nekatera društva v Grajeni, ki veliko prispevajo v utrip in tudi razvoj kraja, je prepričana ravnateljica Tatjana Vaupotič, ki je na seji tudi povedala, da zdajšnji sklep naj ne bi bil usklajen z ravnatelji. Član sveta PČ Grajena in obenem mestni svetnik s tega območja Milan Petek (mestna svetnika sta še Ervin Hojker in Janez Vertič) je povedal, da je bilo na mestnem svetu izrecno poudarjeno, da je bila tarifa uporabe osnovnošolskih telovadnic usklajena z ravnatelji in Športnim zavodom ob sodelovanju oddelka za družbene dejavnosti MO Ptuj.
MG
Ptuj • Svetniške pobude in vprašanja
Revivis še kar naprej na tapeti
Ptujskim mestnim svetnicam in svetnikom pobud in vprašanj nikoli ne zmanjka. Tudi na 37. seji v januarju so postavili nekaj novih k tistim, za katere so prejeli odgovore občinskih služb, za nekatere so menili, da bi morali biti popolnejši.
Dejan Levanič (SD) je sicer dobil shemo objektov v nekdanji vojašnici Ptuj, ki jih namenjajo za potrebe izobraževanja in kulture, vendar si želi, da bi za vsak objekt tudi pisalo, za kaj je namenjen. Vprašal je, kje je prostor za mladinski center, če ne, kje bo, in ali se o tem odgovorni v mestni občini Ptuj kaj pogovarjajo, ker, kot je znano, je bila ureditev takšnega centra ena od predvolilnih obljub ptujskega župana dr. Štefana Čelana. Ignaca Vrhovška (De-SUS) zanima, kaj se dogaja v višje- in visokošolskem središču Revivis. Kaj se dogaja v tem zavodu, ali je smiselno financirati zavod iz proračuna MO Ptuj, ker mu niso znani rezultati njegovega dela. Takšno je mnenje tudi nekaterih drugih občinskih svetnikov. Revivis naj bi spodbudil delo na treh nivojih, vključno z Ljudske univerzo in Šolskim centrom, kar zadeva višje- in visokošolsko izobraževanje,
je skušal zadevo pojasniti ptujski župan, saj naj bi Revi-vis deloval kot sparing partner, ki pa je po mnenju Mete Puklavec (DeSus) predrag. Bomo pa to pipo zaprli, če je predraga, je sklenil razpravo o tem ptujski župan. Tudi delovanje ZRS Bistra Ptuj zelo zanima ptujske mestne svetnike, saj mu mestni proračun namenja kar precejšnja sredstva. Milan Petek (SDS) je predlagal, da bi še pred potrjevanjem programov javnih zavodov v letu 2006 svetniki podrobneje spoznali delovanje ZRS Bistra, ki pa naj vključuje tudi odgovor na njegovo poglavitno vprašanje, kaj MO Ptuj za to, kar daje, od Bistre dobi. Mag. Boris Gerl (Zeleni Ptuja) pa želi izvedeti, kdo v mO Ptuj odgovarja za odkup zemljišč za javno gradnjo z imenom in priimkom, kdo odgovarja za gradnjo cest občinskega značaja, zakaj v MO Ptuj ne izgradimo 300 metrov ozke ceste
v samem mestu, zunaj mesta pa to ni problem, kdo v MO Ptuj načrtno ustvarja nenormalno stanje v Rabelčji vasi in preprečuje gradnjo deset let trajajoče sramote v obliki 300 metrov dolgega kolovoza, koliko izgovorov si bodo
še izmislili občinska uprava, župan in svetniki, da bi preprečili ureditev dostopa do naselja, in kdo so lastniki kolovoza v Rabelčji vasi. Ptujski župan je v zvezi s tem kolovozom povedal, da je glavni razlog, da ureditev ne steče,
Foto: Črtomir Goznik
V Krempljevi 1 na Ptuju, v stavbi, za katero denacionalizacija še ni končana, je sedež Revivisa, o dejavnosti katerega bi mestni svetniki radi izvedeli več, zato čudi, da še ni bilo pobude o tem, da bi o njegovem delu podrobneje razpravljali na eni od prihodnjih sej ptujskega mestnega sveta.
nezmožnost doseči dogovor o prodaji potrebnega zemljišča. Svetnik SDS Avgust Lah pa je dal pobudo, da občinska komunalna inšpekcija z mandatnimi kaznimi ustrezno sankcionira plakatiranje na prepovedanih mestih, kot so izložbena okna in zgradbe. Navedel je nekaj primerov, kot Ljutomersko hišo, kjer bo ta problem kmalu rešen, ker bodo že v teh dneh pričeli urejati nov Turističnoinfor-mativni center Ptuj, nekdanja prodajalna Koloniale v Slomškovi 12 pa je te dni že dobila namembnost, medtem ko je svetnik čakal na odgovor. Plakati pa še naprej kazijo objekt v Vošnjakovi ulici, kjer je bila nazadnje gostilna Ribič. Komunalna inšpektorica Skupne občinske uprave Majda Murko je povedala, da določbe veljavnega odloka o plakatiranju na Ptuju ter v naseljih Kidričevo in Majšperk iz leta 1992 ne veljajo za nameščanje plakatov, reklam in
drugih obvestil na poslopjih in v izložbenih oknih, zato ni mogoče učinkovito izvajati sankcioniranja, možno je le opozarjanje, ker odlok v zvezi s tem ne vsebuje izrecne prepovedi. Odlok, ki bi to preprečeval, je v fazi priprave. Sprehod po Ptuju kaže na to, da ga je potrebno čim prej sprejeti, saj je nedovoljenega plakatiranja veliko, sankcije pa v tem trenutku niso mogoče. Z nerazumljivo počasnostjo pa ptujska oblast sprejema odlok, ki bi spodbujal lastnike stavb v mestnem jedru k urejanju le-teh. Resnejši pristop k temu naj bi narekoval tudi predlog za kandidaturo Ptuja z okolico za evropsko prestolnico leta 2012.
Ali bodo v bodoče ptujske mestne svetnice in svetniki imeli manj "ustnih" vprašanj in pobud, je odvisno tudi od tega, ali bodo upoštevali pobudo odbora za okolje, prostor in gospodarsko infrastrukturo, ki ga vodi Milan Čuček, da bi v bodoče postavljali vprašanja pisno, razen v izjemnih primerih, ko gre za nujne primere. Glede na to, da je letošnje leto volilno leto, jih je mogoče pričakovati veliko, saj bodo nekateri svetniki zagotovo še kandidirali.
MG
Sv. Trojica • Tiskovna konferenca
Nedelja je zgodovinski dan
V ponedeljek, 30. januarja, so pobudniki za ustanovitev nove občine Sv. Trojica sklicali tiskovno konferenco, na kateri so predstavili rezultate referenduma ter izrazili zadovoljstvo nad doseženim.
Najprej je spregovoril predsednik KS Sv. Trojica Franc Rojko, ki je med drugim dejal: "29. januar bo ostal zapisan v zgodovini našega kraja kot dan, na katerem smo se prebivalci Sv. Trojice z veliko večino, 74,5 odstotka, odločili za samostojno občino. Torej za to, kar smo nekoč že imeli. Za
nas člane KS in za vse tiste, ki so na kakršenkoli način pripomogli k tej odločitvi, pa pomeni to potrditev, da smo imeli prav in da smo našo dolžnost do krajanov Sv. Trojice s tem, ko smo jim omogočili, da se sami odločijo, v kakšni občini želijo živeti, v popolnosti izpolnili. Za referendum zelo
visoka udeležba pomeni, da so krajani bili zelo dobro informirani, kako pomembna odločitev je bila pred njimi in kako pomembno je bilo oddati svoj glas. Zavedamo se, da naša pot do samostojne občine s tem še ni končana in da bo potrebno postoriti še marsikaj, vendar pa je za nami
velik, morda celo največji korak na tej poti. Na koncu bi se radi zahvalili vsem krajanom Sv. Trojice za njihovo pogumno odločitev na nedeljskem referendumu!"
Spregovorili so tudi ostali člani sveta KS, ki so se strinjali s predsednikom KS. Kar nekaj pripomb pa je bilo izrečenih na račun nasprotovanja župana občine Lenart mag. Ivana Vogrina proti izločitvi KS Sv. Trojica iz občine Lenart. Zbrani so menili, da jih je s svojimi nastopi in v zloženkah celo žalil. Poudarili so tudi, da bodo poskušali čim več storiti za novo občino ter zagotoviti, da bodo z njo zadovoljni tudi tisti krajani, ki so se na referendumu odločili
O poteku kampanje pred referendumom je najprej spregovoril predsednik KS Franc Rojko.
Foto: zs drugače.
Zmago Šalamun
Ptuj • Z občnega zbora ptujskega Aerokluba
Ogorčeni zaradi izključitve iz izbora za najšportnika MOP
Tudi člani Aero kluba Ptuj so se v januarju zbrali na letnem občnem zboru, da bi pregledali poslovanje prejšnjega leta in se seznanili s planom dela za tekoče leto. Toda tokrat je bilo na zboru še posebej vroče, saj se aeroklubovci nikakor ne strinjajo z letošnjim razpisom in izborom najšportnika mestne občine Ptuj.
Lani je sicer, kot je povedal predsednik Aerokluba Zlatko Čuš, društveni proračun znašal 36 milijonov tolarjev, največ tega denarja pa se nateka iz članarin, deloma tudi iz prireditev, za donacije in občinske prispevke pa velja, da so vsako leto bolj na beraški palici. »S tem denarjem smo lani kupili praktično novo štirisedežno Cesno, lahko bi rekli testno letalo, staro 16 mesecev, z garancijsko dobo dveh let. Opremljena je z vsemi elementi, tako do so z njo možni poleti po vsej Evropi. Zanj smo, upoštevajoč vse davščine in stroške prevoza, odšteli 30 milijonov tolarjev, večino pa so, kot že povedano, prispevali naši člani - konkretno kar 26 milijonov tolarjev,« je povedal Čuš. Prispevki gotovo niso mogli biti majhni, saj ima društvo v celoti 141 članov in to dejstvo brezpogojno dokazuje, da je med aeroklubovci ogromno še čisto pravih entuziastov. Tudi za letos načrti niso ničkaj manjši; v planu je namreč nakup novega jadralnega letala, ki bo prav tako zahtevalo krepke milijone, sicer pa naj bi se po besedah Čuša tudi letošnji društveni proračun vrtel okrog enake cifre kot lanski; se pravi okrog 35 do 40 milijonov tolarjev.
Vročo kri letalcev, padalcev in ostalih članov Aerokluba Ptuj na tokratnem zboru pa so povzročili letošnji kriteriji za izbor najšportnika. Ogorčenju članov ni bilo ne konca ne kraja, saj se v izbor ni mogel uvrstiti nobeden od sicer
mamo vpliva, prikrajšani naši najboljši športniki svetovnega merila, pa se nam nikakor ne zdi sprejemljivo,« je splošno ogorčenje vseh članov povzel Čuš. Kot je še povedal, gotovo ne bo ostalo le pri vročem besedovanju, ampak bodo protestno noto naslovili tako na občino Ptuj kot na Športni zavod Ptuj.
Prav tako pa bodo razmislili tudi o preregistraciji društva v medobčinsko, saj so zaradi specifike svoje dejavnosti edino takšno društvo na področju celotnega Spodnjega Podravja, takšen status pa jim bo (morda) omogočal tudi prijavo svojih športnikov v izbor najboljših ^
SM
Foto: SM
Predsednik Aerokluba Ptuj Zlatko Čuš se strinja s člani kluba, da bi tudi njihovi odlični tekmovalci - padalci - morali biti zajeti v izbor letošnjega naj športnika Ptuja.
odličnih tekmovalcev, zlasti gre za padalce oz. padalke, ki so posegali po najvišjih odlič-jih na evropskih in svetovnih prvenstvih. »Na izbor smo se seveda prijavili v skladu z razpisom, pravočasno, vendar smo dobili odgovor, da naši športniki oz. klub ne spada v občino Ptuj. Ne vem, za kakšne nove pogoje oz. kriterije gre, saj v prejšnjih letih to ni bilo sporno. Poleg tega pa so naši najuspešnejši športniki, gre za padalstvo, občani občine Ptuj. Res pa je, da ima naš klub po razdelitvi občin sedež registriran v občini Gorišnica, ker je tam pač večji del vzlet-no-pristajalne steze in stavbna infrastruktura. Tega dejstva mi pač ne moremo spremeniti, da so pa zaradi takšnih objektivnih okoliščin, na katere mi ni-
Ormož • Koalicija Slovenija
"Bolje sedaj kot nikoli!"
Tako je Alojz Sok na ponedeljkovi tiskovni konferenci komentiral razdelitev občine Ormož, kjer se je več kot polovica poklicanih izjasnila, da hoče svojo občino Sv. Tomaž in Središče ob Dravi.
V Koaliciji Slovenija so veseli, da je do razdelitve prišlo, čeprav desetletje prepozno in bi v razvojnem smislu lahko bili že bistveno dlje. Alojzu Soku se glede na veliko nasprotovanje župana Vilija Trofenika zdi tudi zelo pomembno vprašanje, kdo bodo novi župani, izvoljeni na jesenskih volitvah, saj se bo treba dogovoriti o delitveni bilanci. Zato bi bilo dobro, če bi bili to trije ljudje, ki bi se bili sposobni dogovarjati in hitro zmeniti, kako razdeliti reči, ne da bi kdo pri tem imel občutek, da je prikrajšan. Tako vidi v prihodnosti tudi možnost, da bi vse tri občine določene stvari urejale v skupni občinski upravi - urejanje prostora, inšpekcije, morda tudi računovodstvo. Skupen interes naj bi nove občine morale najti tudi pri projektih kot so knjižnica, muzej, dom za starejše občane.
Še enkrat je poudaril tudi nesmiselnost referendumov v Gornjih Ključarovcih in Obrežu, ki sta pomenila le velik strošek. Obregnil se
je tudi ob obsežno propagandno akcijo, ki jo je naročila občinska uprava. V mislih je imel letake, ki so jih namenili vsem gospodinjstvom na omenjenih območjih. Sok je odločno zavrnil tudi vsakršno krivdo za razbijanje občine, pravi, da je bil le posrednik, ki je voljo krajanov prenesel v državni zbor. Krajane so najbolj o potrebnosti novih občin na okroglih mizah prepričali župani malih občin. Komentiral je tudi neuspeli kogovski referendum za samoprispevek, za katerega je dejal, da je preživet način financiranja, saj so časi, ko so ljudje sami sebi izglasovali še dodaten davek, mimo. Izkušnje pa so jih tudi naučile, da ne gre verjeti, da bodo za vsak zbrani tolar dobili dva iz občinskega proračuna.
Branko Šumenjak je bil mnenja, da je pomembno tudi to, da se je volitev udeležilo preko 55 % volilnih upravičencev.
vki
Od tod in tam
Ptuj • Skrb za ribji zarod tudi pozimi
Foto: M. Ozmec
Nizke temperature, ki so v drugi polovici januarja ponekod padle tudi do 20 stopinj pod ničlo, so povzročile skrbi tudi ribičem, saj so zaledenele vse mirne vode in ribniki, ponekod pa tudi manjši, mirnejši vodotoki. Kljub zimskemu mirovanju morajo imeti ribe dostop do kisika, zato je bilo potrebno na več mestih v led izsekati luknje. Ker pa so se nizke temperature nadaljevale še naprej, je bilo treba redno skrbeti, da ne zaledenijo še te luknje, zato so vsak dan po nekajkrat z njih sproti odstranjevali ledeno skorjo. Posnetek je iz športnega ribnika RD Ptuj na Rogoznici. Ničkaj prijetno delo, a vredno truda, saj bo kmalu tu pomlad in z njo nova ribiška sezona.
M. Ozmec
Murska Sobota • Prisega prostovoljcev
Foto: M. Ozmec
V učnih skupinah Centra za usposabljanje slovenske vojske v Murski Soboti in Postojni bo danes, 3. februarja, slovesno zaprisegla nova, 7. generacija prostovoljcev na služenju vojaškega roka. Kot je povedal Rajko Likar, predstavnik službe za odnose z javnostmi pri Ministrstvu za obrambo, je trimesečni temeljni vojaško-strokovniprogram 56 prosto-voljcev-vojakov pričelo 16. januarja letos. V 90 dneh jih bodo usposobili in izurili za preživetje na bojišču in samostojno opravljanje bojnih nalog v različnih vremenskih in terenskih razmerah. Temeljni poudarki programa so v usklajenem in hitrem izvajanju postrojitvenih postopkov, uporabi in vzdrževanju osebne oborožitve ter vojaške opreme, v osnovnih taktičnih postopkih vojaka na bojišču, v radiološki, kemični in biološki zaščiti posameznika, postopkih utrjevanja in maskiranja, pravilni uporabi in ravnanju z eksplozivom in s sredstvi za vžig, vzpostavljanju in vzdrževanju zvez ter samopomoči in dajanju prve pomoči poškodovanemu na bojišču.
OM
Gabrnik • Tekmovanje v bobu na vrečah
V organizaciji mladincev iz PGD Gabrnik je bilo v soboto odlično izpeljano tradicionalno tekmovanje v bobu na vrečah, ki seje odvijalo na tekmovalni progi Pukaž v Gabrniku. Tekmovalo je 30 tekmovalcev, ki so se spustili po 220 metrov dolgi, odlično pripravljeni progi, dosežen rekord pa je 23,8 sekunde. Vsak tekmovalec je moral skozi cilj pripeljati z vrečo; če je skozi cilj pripeljal po zadnji plati, je dobil pribitka petsekund.
Pri članih je slavil Franc Pignar pred Vladom Šegulo in Matjažem Lebarjem. Pri pionirjih je zmagal Matjaž Lebar pred Rokom Novakom in Andrejem Novakom. Posebno doživetje pa je bilo tekmovanje trojic, kjer sodelujejo trije tekmovalci, ki pa morajo biti med sabo povezani.
Tekmovalo je šest trojic, zmagala je ekipa Lepi dečki iz Gabrnika pred ekipo Kamikaz, tretje mesto je pripadlo edini ženski ekipi. Vsi tekmovalci so prejeli lepe spominske medalje, prvih deset lepe praktične nagrade. Prireditev si je ogledalo veliko število gledalcev, ki so z navijanjem pričarali vzdušje, kot se na takšnih tekmovanjih spodobi.
Zmago Šalamun
Foto: ZS
Zavrč • Prva letošnja seja sveta
Bo Osnovna šola kmalu samostojni zavod?
Svetniki občine Zavrč so na prvi letošnji, sicer 35. redni seji v četrtek, 26. januarja, sklepali o šestih točkah in med drugim sprejeli sklep, da uradno pričnejo postopek za ustanovitev samostojnega zavoda Osnovna šola Zavrč.
V uvodnem delu so svetniki z zanimanjem prisluhnili Slavku Bratuši iz podjetja Biro Slatič, ki jih je seznanil s potekom zaključnih del pri obnovi kulturne dvorane v Zavrču. Med drugim smo slišali, da so do zime končali vsa gradbena dela, da te dni potekajo še nekatera pleskarska dela, v dvorani pa manjkajo še podi, oziroma parket, ki ga bodo lahko položili, ko bodo temperature to dopuščale. Takrat bodo lahko dokončno uredili tudi okolico. Sicer pa naj bi bila celotna investicija bistveno višja, saj so ob dvorani zgradili prizidek za potrebe nekaterih društev s kuhinjo in sanitarijami, poleg dvorane z odrom pa so preuredili in obnovili tudi streho, tako da bo namesto predvidenih 39 milijonov celotna investicija veljala nekaj čez 100 milijonov tolarjev.
Nato so se lotili vsebine predlaganega osnutka Odloka o predmetu in pogojih za
dodelitev koncesije za opravljanje obvezne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov, ki so ga po prvem branju prekvalificirali v predlog ter ga do 10. februarja dali v javno razpravo. Na predlog župana Mirana Vuka in svetnice Marte Bosilj, ki sta v zvezi s tem pred kratkim obiskala Ministrstvo za šolstvo in šport, so se lotili razprave o položaju Osnovne šole Zavrč ter o možnostih za ureditev spremembe statusa v samostojni zavod. Šola Zavrč sedaj deluje kot enotni zavod z OŠ Cirku-lane, kjer je tudi sedež šole, krajani Zavrča pa si že nekaj let prizadevajo, da bi njihova šola, katere ustanoviteljica je občina Zavrč, postala samostojni zavod. V razpravi so svetniki menili, da pri tem ne bi smeli imeti težav, saj je bila do decembra leta 1977 završka šola že samostojna enota, pa jo je takratna politična struktura združila s cir-
Foto: M. Ozmec
Svetniki občine Zavrč so bili tokrat zelo enotni, predvsem pri sklepu o osamosvojitvi šole.
Foto: M. Ozmec
Center Zavrča z OŠ, ki naj bi kmalu postala samostojni zavod.
kulansko šolo in jim dodelila status podružnice. Tudi sedanjim zakonskim normativom naj bi kot obmejna šola v celoti zadovoljevali, zato so prepričani, da bodo v svojih prizadevanjih za ustanovitev samostojnega zavoda uspeli.
Podžupan Peter Vesenjak je pojasnil, da so prizadevanja za ustanovitev samostojne osnovne šole stara že več let. Tako so pred leti s skupnimi prizadevanji krajanov uspeli doseči, da se je OŠ Zavrč iz podružnice preimenovala v enotni zavod OŠ Cirkulane-Zavrč z dvema samostojnima enotama. In že takrat so se dogovorili, da ne bodo ostali le pri tem, ampak si bodo prizadevali za popolno osa-
mosvojitev šole. Na predlog župana so soglasno sprejeli sklep, da pričnejo uradni postopek za ustanovitev samostojnega zavoda OŠ Zavrč, o čemer bodo obvestili tudi vodstvo OŠ Cirkulane. Ker dvorana še ni dokončno urejena, v njej ne morejo sklicati zbora krajanov, zato bodo o svoji nameri v kratkem obvestili vsa gospodinjstva v občini s posebnim dopisom.
Napake na skoraj novi šolski zgradbi
Med sklepi in predlogi so se lotili tudi razprave o napakah, ki so jih ugotovili na dobrih 9 let stari zgradbi Osnovne šole Zavrč in jih je
potrebno čimprej odpraviti. Tako smo slišali, da naj bi zamakala streha nad telovadnico, da so na stenah zgradbe in na fasadi ugotovili več nevarnih razpok, da je v kletnih prostorih prisotna vlaga, da se v garderobah pogrezajo tla, poleg tega pa naj bi ugotovili še več manjših napak. Župan Miran Vuk je predlagal, da najamejo sodnega cenilca, ki naj sestavi uradno sodno cenitev ter pri tem, če je le možno, ugotovi, katere napake so posledica slabe izgradnje in katere so posledica zoba časa.
Ko so razpravljali o izgradnji odseka ceste Goričak-Tarko, ki je bila zgrajena v lanskem letu in je veljala 13,2
milijona tolarjev, so ugotovili, da so občani zbrali po pogodbah dobrih 4,3 milijona tolarjev, oziroma da so plačali več, kot je bilo dogovorjeno v pogodbi, zato bi jim bilo potrebno preplačana sredstva vrniti. Po krajši razpravi so sklenili, da bodo sredstva vrnili, vendar le tistim krajanom, ki so dejansko plačali polne pogodbene zneske. Občinska uprava je svetnike seznanila z obvestilom Komunalnega podjetja Ptuj, da so po zakonu dolžni plačevati okoljske dajatve tudi tisti občani, ki ne uporabljajo vode iz mestnega vodovoda.
V razpravi so svetniki med drugim želeli izvedeti, zakaj nekatere obmejne občine še naprej pobirajo ekološko takso, čeprav je ministrstvo to uradno ukinilo že novembra lani. V završki občini se tega držijo, zato imajo od 30. novembra, ko so na meji prenehali pobirati ekološko takso, že precejšen izpad siceršnjega dohodka. Med drugim so razpravljali o predlagani spremembi pravilnika o pogrebnih dejavnostih, pri čemer je Peter Vesenjak predlagal, da bi plačilo za govornika, ki je že nekaj let 4.500 tolarjev, povišali na 6.500 tolarjev. Svetnik Zvonko Težak je menil, da gre pri tem za golo izsiljevanje in je zaradi tega sejo protestno zapustil, župan in preostali svetniki pa so predlog o povišanju plačila govorniku soglasno sprejeli.
M. Ozmec
Juršinci • Sprejeli proračun za leto 2006
Največ denarja za ceste in urejanje centra Juršincev
V ponedeljek je bila seja sveta občine Juršinci. Člani sveta so med drugim sprejeli tudi proračun za leto 2006. Letošnji občinski proračun nam je predstavil župan občine Juršinci, Alojz Kaučič.
Letos bodo v občini imeli na voljo 394 milijonov tolarjev, kar je štirideset odstotkov več, kot leta 2005. Letos bodo več kot 190 milijonov sredstev namenili za investicije, kar je skoraj 50 odstotkov proračuna. Začeli bodo urejati center Juršincev s pločnikom, razsvetljavo in parkirišči. Ta investicija bo zaključena z letom 2008. Iz Ministrstva za promet, oziroma iz Direkcije za ceste, je občina dobila za to investicijo 170 milijonov tolarjev, saj bodo urejali tudi cesto v smeri Gomile.
Velika investicija, ki se bo letos začela in bo tudi končana, je šolska kuhinja in delilnica hrane. Gre za adaptacijo levega starega dela šole
v Juršincih. Nova kuhinja bo zadostila predpisom Hasapa. Tukaj je soinvestitor Ministrstvo za šolstvo in šport, ki bo prispevalo 50 odstotkov sredstev.
Precej sredstev namenjajo tudi za cestno infrastrukturo, saj je letošnja sorazmerno huda zima zahtevala svoj davek tudi na cestah, gre za zimsko vzdrževanje cest, ceste pa bodo na pomlad tudi precej poškodovane. Zanje bodo namenili okrog 40 milijonov tolarjev.
Nadaljevali bodo tudi izgradnjo kanalizacije. Deset milijonov sredstev so rezervirali za nakup zemljišč za industrijsko cono, s proračunskimi sredstvi pa bodo
spodbujali tudi kmetijstvo in podjetništvo v občini.
Manjše investicije bodo tudi pri širitvi cestnih razsvetljav, nekaj sredstev pa bodo morali nameniti tudi za kritje stroškov večnamenske dvorane, saj je bila dvorana zgrajena v bistvu na kredit, gre za sredstva v višini tridesetih milijonov tolarjev.
Več kot polovica občinskega proračuna pa gre za stroške šole, vrtca, za socialne transferje, za delovanje športnih, kulturnih in drugih društev v občini; za delovanje občinskih organov, kjer so vključene tudi plače zaposlenih na občini, gre približno 10 odstotkov občinskega proračuna. Občina Juršinci ima
samo tri zaposlene delavce.
Razlika med prihodki in odhodki občine je 63 milijonov, za kar se bo občina zadolžila, zadolževanje pa je v zakonitih mejah. Gre predvsem za zadolževanje za tiste investicije, ki niso bile predvidene (urejanje centra in šolska kuhinja), občina pa je dobila za to državni denar, mora pa zagotoviti seveda tudi sofinanciranje v predvideni višini, oziroma v predvidenem odstotku.
Občina dobi iz finančne izravnave (iz države) nekaj manj kot 200 milijonov tolarjev ali 73 odstotkov vseh sredstev občinskega proračuna.
Fl
Donava • Z občinske seje
Obladi, oblada
VDornavi se januarja so svetniki spet zbrali, da delo občine bi znova presejali. Budno najprej so Alenko Korpar poslušali in o smetarjih spet nekaj novega spoznali.
Na zapisnik stare seje ni bilo pripomb, tud'pri proračunu ne besednih bomb. Kakšen tolar več gasilci bi sicer želeli, a so tokrat pri županu v prazno mleli.
Kanalizacijska zgodba dneve te stoji, saj zima, mraz pač takih del ne dovoli. In kot zbranim še povedal je župan, tud' občina se bo gradila, ko spet bo topel dan.
To v glavnem bi bilo prav vse, kar pomembnega se reklo je.
Da kdo ne bi užaljenosti spet trpel,
da kakšen spor ne bi se spet vnel,
smo tokrat za zapis izbrali rime,
da svetnikov z županom sveta jeza spet ne prime.
SM
Podlehnik • Kaj se bo gradilo v Stanošini
Hotel s toplino haloškega ambienta
V Podlehniku, tako kot še v marsikateri občini, pač nič ne gre brez govoric. In ker stari pregovor pravi, da ni dima brez ognja, je v vsaki govorici tudi nekaj resnice.
Če že ne (čiste) resnice, pa je gotovo vsaj nekaj izpod debele odeje, ki jo mimogrede napletejo ljudski jeziki. Tako se je zadnje čase razširilo - za nekatere vzpodbudno, za druge pa malo manj - sporočilo, da naj bi Podlehnik (spet) dobil nekaj takega, po čemer je bil nekoč znan domači motel ^ Ali povedano brez dlake na jeziku: znani ptujski podjetnik naj bi si na čudoviti lokaciji omislil neuradni, oprostite, »kurbnhaus«, se pravi hotelček z možnostjo najetja »polne postelje«.
Čisto brez osnove razgreto razglabljanje domačinov sicer res ni, toda pristaše ali pa vsaj neučakance bo treba krepko razočarati: edino, kar je v teh zanimivih debatah resničnega, je to, da naj bi v Podlehniku, konkretneje v Stanošini, res v kratkem času začel delovati 'luštkan' domači penzionček oz. garni hotel za tranzitne goste in tiste, ki bi si želeli za kakšne dan oddahniti od mestnega vrveža. Njegov lastnik je znani podjetnik in turistični zanesenjak Franc Mlakar, ki je tik pred novim letom prodal hotel Mitra na Ptuju, potem ko ga je v slabih petih letih uspel potegniti iz »rdečih številk«.
V Halozah ni živega turističnega objekta
Čeprav ne posebno rad, nam je vendarle zaupal, kakšni so njegovi načrti v Podleh-niku: »Osebno se imam za tip človeka, ki je projektno razvojno usmerjen. Vsakih pet let zaključim oz. začnem neko novo zgodbo v turizmu, kjer delujem že 15 let. Z razvojem hotela Mitra na sedanji nivo se mi zdi, da sem svoje delo tu opravil, največja praznina v turizmu pa je po mojem mnenju prav v Halozah, kjer je ogromno neizkoriščenih potencialov. Zato bom v tem okolju zdaj
Franc Mlakar: »V Halozah Imamo po mojem mnenju eno veliko težavo: enostavno ni živega turističnega objekta, ki bi kazal in oddajal haloško pristnost!«
Mlakar o konkurenci:
»Ne ocenjujem, da gre pri mojem projektu za konkurenco komurkoli. Konkurenca je, če nekdo gre z istimi cilji in enakimi sredstvi »v zelje« drugemu. Če bi jaz v Podlehniku delal objekt z isto namembnostjo, kot je npr. motel ali gostišče ob ribniku, potem bi to bila konkurenca. Mislim, da gre pri mojem projektu bolj za izpolnjevanje tržne niše, saj izgradnja etno objekta pomeni dodatno ponudbo, povečevanje pestrosti v turizmu. Moj cilj je uresničiti stavek: 'To je pa res prava haloška hiša, ne pa neka modernistična zadeva!'«
poskušal razviti svoj naslednji turistični objekt, za katerega računam, da bo v obdobju petih let temu delu Haloz dal nek začetni utrip realnega turizma, kakršen bi se lahko v tem okolju razvijal. V Halozah imamo po mojem mnenju eno veliko težavo: enostavno ni živega turističnega objekta, ki bi kazal in oddajal haloško pristnost. Prav to pa je cilj tega mojega projekta. Osebno imam dovolj izkušenj in znanja za uspešnost, seveda pa je veliko odvisno od odziva okolice in vsekakor upam, da ne bom naletel na zavore pri uresničevanju te ideje.«
T. i. Medexov kompleks v Stanošini je stavba, ki je bila po drugi svetovni vojni nacionalizirana, v 70. letih prejšnjega stoletja je bil v njej lovski dom, potem pa so lovci to prodali podjetju Medex, ki je bil tudi član LD. V tej stavbi naj bil nastal izobraževalni center Medexa za čebelarje, urejenih je namreč 12 sob s skupno kopalnico, a iz tega ni bilo nič. Z denaciona-lizacijskim postopkom je bila stavba spet vrnjena prvotnim lastnikom, minoritom, ki so jo nato prodali Francu Mlakarju.
Zapuščen objekt v Stanošini naj bi v kratkem dobil povsem novo podobo in končno tudi pravo vsebino.
Franc Mlakar je že pred časom odkupil dolgo časa neizkoriščen objekt, ki je bil v lasti Medexa, v Stanošini: »Gre za zanimivo stavbo na izjemni lokaciji, za katero očitno nihče ni imel prave vizije, kaj naj bi se v njej odvijalo. Tako je stavba stala prazna in neizkoriščena že leta dolgo. Osebno se mi zdi idealna za čudovit, prijeten podeželski hotelčič z vso toplino in lepoto tradicije Haloz.«
Seveda je nadvse pomembna tudi sama lokacija, česar Mlakar ne zanika: »Le 250 metrov stran teče izjemno prometna cesta, v prihodnosti načrtovana avtocesta, preko katere se letno prepelje okrog 15 milijonov tranzitnih gostov. To je gotovo pomemben dejavnik pri načrtovanju tako velikega projekta, ki mora vedno imeti tudi realno finančno podlago. Treba je pač vedeti, da moraš preživeti, sploh v začetnem obdobju, sicer je investicija obsojena na propad, pa naj bo še tako dobro mišljena. Nikakor pa v nobenem okolju ne moreš biti odvisen le od lokalnega prebivalstva, vsaj ne pri takšnem projektu. Prvih pet let je šok, zato je treba dobro planirati. Brez pametnega načrtovanja je še tako odlična ideja obsojena na propad.«
Otvoritev v poletnih mesecih
Obnova stavbe, ki bo zahtevala najmanj 70 milijonov, se bo po Mlakarjevih besedah začela takoj, ko bo pridobljeno gradbeno dovoljenje. Tega pričakuje v marcu, to pa pomeni - če bo šlo vse po načrtih - da bo hotel začel obratovati že v tej sezoni, saj naj bi se adaptacija zaključila do poletja: »V začetku seveda še ne gre priča-
kovati polnega zagona. Hotel bo v začetnem obdobju odprt le preko poletne sezone, preko zime bo zaprt; poleg nočitev z zajtrkom pa bo v ponudbi še hitra prehrana, ki jo bo v nadaljevanju dopolnila še pristna domača kulinarika: »Vse naenkrat ne gre, v načrtu pa je veliko tega, kar danes iščejo gostje, ki se želijo za kakšen dan ali dva umakniti v mir narave.«
Na natolcevanja o »hiši z rdečo lučjo« se Mlakar le nasmehne: »Kurbnhaus?! Tisti, ki razmišljajo tako, me očitno ne poznajo. Naj pridejo v hotel Mitra, da bodo videli stil in način opreme in vodenja hotelskega objekta, kot si ga jaz zamišljam. Ta garni hotel bo hkrati tudi reprezentančni objekt za hotelsko opremo, kar je dejavnost mojega podjetja, katerega sedež bo prav tako na tej lokaciji. Notranjost bo izžarevala pristno haloško okolje, izdam lahko že, da bodo prostori opremljeni s črno-belimi Kerblerjevimi fotografijami o Haložanih, zbranih imam tudi že precej starin, pa tudi streha bo prekrita s slamo, kot je bila to praksa v preteklosti. Dejavnost bo torej popolnoma mirna, nobenih nočnih razgrajanj ne bo, saj to nikakor ni namen tega objekta. Moj interes je milje daleč od neke avanturistične zgodbe o vročem hotelu za posteljne radosti!«
Kot napoveduje Mlakar, bo hkrati z adaptacijo stavbe uredil tudi novi del ceste do hotela v dolžini slabih 50 metrov, kolikor je pač teče po njegovem zemljišču, prav tako bo goste pričakalo urejeno parkirišče in velika prijetna terasa: »Čeprav bo naša ponudba v prvi vrsti nočitev z zajtrki za tranzitne goste, to seveda še zdaleč ne pomeni, da katerikoli drugi gost na terasi ne bi mogel popiti kave ali česarkoli že.«
Sicer naj bi bil ta hotel v Sta-nošini, ki ga Mlakar imenuje tudi študijski projekt, edina njegova tovrstna naložba v Halozah: »Ne, ne nameravam se širiti drugod po Halozah. Ta garni hotel v Stanošini delam iz čistega veselja oz. hobija, ker želim pokazati neko novo pot. Zavzemal pa se bom, da bo na visokem nivoju, saj mi bo služil tudi kot vzorec moje dejavnosti - hotelske opreme. Nimam pa še čisto izoblikovanega načrta, kako bo šlo naprej; to bo pokazal čas. Računam, da bo poskusni zagon trajal do tri leta. Kar se tiče notranjosti Haloz, pa menim, da lahko preživijo le izvrstni gostinci, sam pa sem izključno turistični delavec.«
Tako, skrivnost prihodnosti Medexovega kompleksa v Sta-nošini je razkrita in očitno se v bodočem hotelčku ne bo dogajalo popolnoma nič žgečkljivega. Dobro in prav za tiste, ki so se tega morda bali, škoda za tiste, ki so si to želeli. V tolažbo slednjim pa: saj Haloze niso majhne in samo v Podlehniku je še lep kup objektov, kjer se takšna nočna dejavnost, če si jo želijo, res lahko lepo razcveti.
SM
Od tod in tam
Ljutomer • Snežak iz stiropora
Foto: NS
Tudi Vrtec Ljutomer se je vključil v zimsko akcijo snežakov v okviru Skupnosti slovenskih občin. "Igrišče vrtca krasi kar nekaj snežakov, vendar pa je snežak v atriju vrtca nekaj posebnega. Starši so želeli otrokom približati čarobni zimski čas tudi brez snega ter med drugim izdelali snežaka iz stiropora. Snežak je velik več kot tri metre, je zelo zanimiv in starši so za njegovo izdelavo porabili kar nekaj ur svojega dragocenega časa. To so storili z veseljem, saj se zavedajo, kako malo je potrebno za otroško srečo. Ob skupnem fotografiranju smo si želeli le, da bi bilo sreče veliko in da bi doživetja iz predšolskega obdobja pomembno pozitivno vplivala na zdravo in veselo življenje, " je povedala ravnateljica Vrtca Ljutomer Marija Pušenjak. Poleg otrok, staršev in pedagoških delavk skupine Vrtca se je fotografiranja s snežakom iz stiropora udeležil tudi ljutomerski župan Jožef Špindler.
NS
Videm • Zimska liga malega nogometa
Zadnjo januarsko nedeljo se je v videmski športni dvorani končala zimska liga malega nogometa v občini Videm. Sodelovalo je 14 ekip, ki so se pomerile za naslov najboljših. Prve tri ekipe so prejele pokale, četrtouvrščena pa nogometno žogo. V letošnji ligi je ponovno, že drugič zaporedoma, zmagala ekipa Majolke (na sliki), na drugo mesto se je uvrstila ekipa ŠD iz Lancove vasi, tretje mesto pa si je priigrala ekipa nogometašev iz Majskega Vrha. Na četrtem mestu je pristala nogometna ekipa iz Vidma, ki je tako za svojo uvrstitev namesto pokala dobila žogo. Zmagovalni pokal je sicer prehodnega značaja, v trajno last pa ga ekipa lahko pridobi po treh zaporednih zmagah. Najboljšim videmskim ekipam v malem nogometu sta pokale predala domači župan Friderik Bračič in predsednik videmske športne zveze Boris Novak.
SM
Kamnik» Kek še naprej na čelu AS
Delegati zunajparlamentarne stranke Aktivna Slovenija (AS) so na prvem rednem kongresu v Kamniku za predsednika stranke znova izvolili Francija Keka. Slednjega, kije bil tudi edini kandidat za predsednika stranke, je podprlo 42 od 47 delegatov, pet pa jih je glasovalo proti. Kongres je za podpredsednika stranke izvolil Vanjo Aliča, vodjo glasbene skupine Zaklonišče prepeva, za podpredsednico pa Jadranko Novak, bolj znano kot uspešno ljubljansko podjetnico. Glavni tajnik še naprej ostaja Tadej Slapnik, prav tako pa so delegati za organizacijsko tajnico znova izvolili Matejo Mesarec. Dosedanji podpredsednik Vitomir Rožej, pa se bo po kongresu predvidoma potegoval za predsednika Sveta AS. Delegati, med njimi tudi ptujski predstavniki, so na kongresu podprli tudi nov statut AS- Aktivne Slovenije.
MP
Foto: SM
Foto: SM
Foto: MP
Foto: SM
Ptuj • Predavanje o plemenjakih
Obvezno članstvo v eni od rejskih organizacij
Ptujski KGZ je tudi letos januarja pripravil predavanje o plemenskih bikih vseh pasem z licenco za osemenjevanje za leto 2006. Zanimanje rejcev je vsako leto očitno vedno večje, saj je bila velika predavalnica skorajda povsem polna.
Zbrane je najprej pozdravil Daniel Skaza s ptujskega KGZ, ki je opozoril na nekaj pomembnih novosti, uvedenih z letošnjim letom: »Kot veste, sta v Sloveniji zdaj dve rejski organizaciji in nadvse pomembno je, da se vključite v eno izmed njih. Vsa nadaljnja sofinanciranja bodo namreč potekala izključno preko teh dveh organizacij, in če ne boste člani, boste morali odslej kontrolo
plačevati sami!«
Seveda se rejci lahko odločijo tudi za rejo brez kontrole, vendar ta po mnenju strokovnj akov nima dolgoročne prihodnosti, prav tako pa bodo živali iz nekontrolirane reje izgubljale na ceni. »Z letošnjim letom se tudi uvaja obvezno vodenje rodovniške knjige za posamezno pasmo govedi. Nosilec rodovniške knjige je rejska organizacija, ki tudi določa pravila vodenja te
knjige po svojem programu. Rejci, ki niso v kontroli prireje, ne morejo svojih živali vpisovati v rodovniško knjigo, ki tako predstavlja mehanizem zaščite pasme in rejcev. Pasemsko govedo, vpisano v rodovniško knjigo, bo na trgu v prihodnosti tako dosegalo veliko višje cene!«
V nadaljevanju so se rejci seznanili z bistvenimi značilnostmi letošnjih licenciranih
plemenskih bikov po posameznih pasmah ter izvedeli, s katerimi pasemski plemenjaki lahko dosežejo želene rezultate v prireji, najsi gre za povečanje mlečnosti črede ali mesnatosti živali. Črno-belo pasmo je podrobneje predstavila tajnica Društva rejcev govedi črno-bele pasme dr. Marija Klopčič, plemenjake lisaste pasme pa strokovni tajnik Marjan Špur. Ti dve pasmi sta namreč med
rejci v Sloveniji, zlasti na našem področju, najbolj razširjeni in iskani in dajeta najboljše rezultate. V okviru črno-bele pasme je licenco za leto 2006 dobilo 12 plemenjakov, med lisasto pasmo (osemenjevalni center za to pasmo je v okviru ptujskega KGZ) pa ima licenco 18 testiranih bikov. Rejci se sicer pri obeh pasmah lahko odločajo tudi za osemenjevanje z mladimi biki, ki so bili
prav tako predstavljeni glede na svoje lastnosti, vendar še nimajo licence. Pri lisasti pasmi se tako lahko odločajo med kar 22 mladimi biki, pri črno-beli pa med 14.
V katalogu plemenjakov za leto 2006 pa so s svojimi lastnostmi ter rezultati testiranj navedeni tudi plemenjaki ostalih pasem z licenco, in sicer: biki rjave, cikaste in mesne pasme.
SM
Koruzni hrošč • Določena obvezna območja kolobarjenja
Kazni za kršitelje od 20 do 200 tisočakov
O širjenju koruznega hrošča je bilo že veliko napisanega. Zdaj so, pred obdobjem setve, točno določena območja oz. katastrske občine, v katerih je letos obvezna uvedba kolobarja na koruznih njivah ali pa uporaba ustreznega insekticida.
»Dejstvo je, da je koruzni hrošč škodljivec, ki nam bo v naslednjih letih povzročal številne težave na naših poljedelskih površinah. Evropska direktiva zahteva od lastnikov zemljišč obvezne ukrepe za upočasnitev širjenja tega škodljivca. Med temi ukrepi pa je možno izbrati dva; ali obvezno kolobarjenje ali pa uporabo z insekticidom zaščitenega semena. Za neupoštevanje teh zahtev so predvidene velike kazni,« opozarjajo na ptujski Kmetijski svetovalni službi.
Zaradi morebitnega neupoštevanj a enega od obeh možnih, sicer nujnih ukrepov, kmetje sicer ne bodo ob subvencije, sledila pa jim bo finančna kazen v višini od 20 do 200 tisočakov za ugotovljeno kršitev. Kazni bo izrekala Fitosanitarna uprava RS (FURS) oz. inšpekcijske službe, morebitne kršitve ob-
veznih ukrepov pa ne bo težko ugotoviti; poleg pregledov na terenu, ki jih bodo izvajali pristojni inšpektorji, se bo namreč neupoštevanje enega ali drugega obveznega ukrepa lahko zlahka ugotovilo tudi teoretično; in sicer na osnovi primerjav subvencijskih vlog.
Če se bodo posamezniki raje odločili za uporabo z insekticidom tretiranega koruznega semena, bodo torej lahko sejali koruzo, ne da bi uvajali kolobar; kateri insekticid pa bo registriran oz. dovoljen, zaenkrat še ni znano. Doslej se je govorilo o t. i. ponchu, vendar je velika verjetnost, da bo licenciran (tudi) drugi insekticid.
In katere katastrske občine so tiste, v katerih bodo kmetje letos morali obvezno izvajati enega izmed obeh omenjenih ukrepov?
V Destrniku so to: Drva-
nja, Desenci, Destrnik, Dolič, Drstelja, Janežovci, Janežovski Vrh, Jiršovci, Levanjci, Ločki Vrh, Svetinci, Trnovski Vrh,
Vintarovci in Zg. Velovlek. V Dornavi: Bratislavci, Do-rnava, Mezgovci, Polenci, Po-lenšak in Slomi. V Gorišnici:
Pri koruzi bo poslej nujno kolobarjenje; praktično skoraj ni območja v Podravju, ki ne bi bilo zajeto v ukrepe obveznega kolobarjenja ali uporabe tretiranega semena.
Brezovec, Cirkulane, Gradišča, Gruškovec, Mali Okič, Med-ribnik, Meje, Paradiž, Pohorje, Pristava, Slatina, Zasavci, Formin, Muretinci, Gajevci. V Hajdini pod to območje spadajo le Draženci, v Juršincih pa: Bodkovci, Dragovič, Grlin-ci, Hlaponci, Juršinci, Kukava, Mostje, Rotman, Sakušak in Zagorci. V Kidričevem: Apače, Cirkovce, Dragonja vas, Gerečja vas, Hajdina, Lovrenc na Dr. polju, Mihovce, Pleterje, Sp. In Zg. Jablane ter Župečja vas. V Lenartu: Rogoznica, Straže, Vinička vas in Zg. Vo-ličina. V Majšperku: Bolečka vas, Doklece, Janški Vrh, Lešje, Podlože, Ptujska Gora, Skrblje in Stogovci. V Markovcih: Borovci, Bukovci, Nova vas pri Markovcih in Prvenci. V Ormožu: Cerovec, Ivanjkovci, Lahonci, Mali Brebrovnik, Mihalovci, Pršetinci - Žvab,
Središče, Frankovci, Hardek, Pušenci, Veličane, Vodranci, Lešnica pri Ormožu, Oslušev-ci, Grabe, Vel. Nedelja, Zasavci, Obrež, Središče, Frankovci. Na Ptuju: Brstje, Kicar, Krčevina pri Ptuju in Krčevina pri Vurbergu, Mestni Vrh, Nova vas pri Ptuju, Pacinje, Pobrež-je, Podvinci, Ptuj, Rogoznica, Sp. Velovlek in Spuhlja. V Sv. Ani zajema to območje le k. o. Krivi Vrh, pri Sv. Andražu v Slov. goricah pa: Drbetince, Hvaletince, Novince in Vito-marce. V Trnovski vasi: Lo-čič in Trnovska vas, v Vidmu pa: Belavšek, Dolena, Dravci, Dravinjski Vrh, Lancova vas, Markovci, Repišče, Sela, Sp. Leskovec, Šturmovci, Trnovec, Vareja, Veliki Okič, Zabovci in Zg. Pristava. V občini Zavrč pa sta ogroženi območji Dreno-vec in Korenjak.
SM
Kmetijska politika • Evropski predpisi o navzkrižni skladnosti
S kazenskimi točkami do odbitkov subvencij
S spoštovanjem in izvajanjem ukrepov navzkrižne skladnosti, ki so postali obveznost današnjega kmetovanja, bo še velik križ, saj gre za cel kup zahtev, ki bi jih kmetje pravzaprav že morali izpolnjevati.
Če jih ne bodo, bodo seveda ustrezno kaznovani. Država si je za kršitve posameznih zahtev izmislila čisto poseben sistem kazenskega točkovanja oz. ocenjevanja, ki se začne pri najmanj petih (kazenskih) točkah in zaključi pri 100 točkah za vsako posamezno področje. Seštevanje kazenskih točk po posameznih (neizvedenih) ukrepih prinaša za seboj primerno odbijanje odstotkov od zagotovljene subvencije. Tako naj bi 100 (kazenskih) točk pomenilo odbitek enega odstotka od subvencijskega denarja, 1000 kazenskih točk odbitek 10 odstotkov in 10.000 kazenskih točk popolno zavrnitev subvencije.
Ukrepi, ki jih bodo vlada oz. pristojne službe in ministrstvo najstrožje kaznovali (če ne
bodo izvedeni), pa so naslednji (za vsako kršitev navedenega ukrepa je predvidenih 100 kazenskih točk): uporaba blata, mulja ali komposta z omejeno uporabo brez posebej izdanega predpisanega dovoljenja, neo-značitev in neregistracija živali na kmetiji v skladu s predpisi, prav tako pa tudi lastništvo živali brez ostalih dokumentov, kot so potni list, hlevska knjiga ipd. in nevodenje ali neažurno vodenje RGG (register govedi). S 100 kazenskimi točkami bo kaznovan tudi rejec, ki ne bo vpisan v evidenco imetnikov rejnih živali (ERIŽ), vse zgoraj navedeno pa velja tudi za vse rejce več kot enega prašiča letno, pa tudi za ostale rejce, npr. drobnice.
Nadaljnjih 100 kazenskih točk si lahko kmetje »prisluži-
Na kmetijah bo treba dosledno spoštovati vse ukrepe navzkrižne skladnosti, sicer se bodo kazenske točke kar nabirale - s tem pa zmanjševala velikost subvencij ^
jo«, če bodo uporabljali v Sloveniji neregistrirana fitofarma-cevtska sredstva (in 50, če jih bodo uporabljali nepravilno), če bodo prodajali produkte (živali, meso ali rastline), ki so bili tretirani s prepovedanimi snovmi ali zdravili, še posebej je kaznivo prodajati meso in proizvode živali za prehrano ljudi, ki jim je bila dano zdravilo z androgenimi ali estrogeni-mi snovmi (dirkalni konji, konji za razplod ipd.). Na kmetijah bo s 100 kazenskimi točkami kaznovana uporaba krme za živali z dodatki, ki nimajo dovoljenja (oz. niso na seznamu dovoljenih dodatkov), strogo je prepovedano tudi krmljenje prežvekovalcev z beljakovinami živali iz vrst sesalcev, 100 točk kazni bo dobil tudi vsak kmet, ki ob sumu bolezni TSE
ne b o izvajal vseh predpisanih ukrepov, pa tudi, če suma kakršnekoli kožne bolezni ne bo takoj prijavil pristojni veterinarski organizaciji.
Vse našteto so le primeri najbolj sankcioniranih prekrškov, še veliko več pa je nekoliko nižjih »oblik kazni« za kršitve ukrepov, ki bodo kmetom »pribijale« od pet do 50 kazenskih točk. In če se morda komu zdi, da je težko nabrati tistih 10.000 negativnih pik za izgubo celotne subvencije, je žal treba povedati, da se to lahko zgodi kaj hitro. Če bi hoteli našteti vse, bi bil naš časopis, žal, premalo. Zato pa naj se vsi tisti, ki jih to še posebej zanima, obrnejo po vse potrebne informacije na ptujsko kmetijsko svetovalno službo.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Gledališče Ptuj • Proslava kulturnega praznika
Počastitev Prešernovega
dne na gledališkem odru
4. februarja bo v Mestnem gledališču Ptuj znova na sporedu konec prejšnjega leta uspešno premi-erno izvedena črna komedija Bdenje, v kateri briljirata legendarna slovenska dramska igralka Štefka Drolc in Aljoša Ternovšek. Sentimentalna in duhovita zgodba, za katero se je kritiki zapisalo, da zvesto nadaljuje dobro tradicijo repertoarnega balansiranja v ptujskem gledališču, vas bo gotovo očarala s svojo nevsakdanjo in večkrat po krivici premalo obravnavano temo.
V istem mesecu se tudi nadaljujeta oba abonmaja - za odrasle in otroke. Odrasli se bodo 15. februarja lahko nasmejali satirični komediji Prešernovega gledališča Kranj z naslovom Gospod Chance, ki govori o duševno zaostalem vrtnarju Chancu, ki mora po smrti svojega gospodarja zapustiti njegovo hišo, a se po čudnem naključju znajde v hiši elitnih predstavnikov družbenih krogov z močnim političnim vplivom. Ti nenadoma v njegovih preprostih resnicah o svetu in sebi najdejo v njem novega guruja političnih in gospodarskih ved. Obišče ga celo sam predsednik in citira v svojem govoru. Stvar se vrtoglavo zaplete, ko ga predlagajo kot najprimernejšega kandidata za podpredsednika.
Za najmlajše pa sta abonmaja Račka in Lutka, tokrat z marionetno predstavo Moj dežnik je lahko balon, ki temelji na šarmu otroške risbe, njeni lahkotnosti in spro-ščujoči igrivosti. Poetična
zgodba o deklici, ki išče svojo izgubljeno žogo in spodbuja najmlajšo publiko in vabi k ustvarjalni igri, bo na sporedu 4. februarja.
Leto je naokoli in znova se v Celju pričenja festival Dnevi komedije. Tudi tokrat, kot nam tradicija skoraj že nalaga, se nam je uspelo uvrstiti v tekmovalni program. Z romantično komedijo Poljubljanje z mr. Beanom, ki ne vsebuje preveč ljubezni, zato pa kar nekaj smeha, bomo poskusili 'ujeti' vsaj kakšno od njihovih dragocenih nagrad. Še pred tem pa vse, ki se želijo dodatno poveseliti sredi mrzličnega predpust-nega vzdušja, opozarjamo, da ne zamudijo Poljubljanja z mr. Beanom znova tudi na domačem odru 23. februarja.
Letos se v Mestnem gledališču Ptuj obeta osrednja proslava Mestne občine Ptuj, in sicer na večer 7. februarja, dan pred praznikom torej. Popestrili jo bomo s kultur-no-umetniškim programom - nastopil bo kantavtor Peter
Foto: arhiv MGP
Utrinek iz črne komedije Bdenje
Andrej z uglasbeno poezijo naših priznanih pesnikov, dramski igralec Peter Ternovšek bo odigral odlomek iz svoje nepozabne monodrame Pavlek, podelila se bodo priznanja za zasluge na področju kulture, povedal kakšen govor itd. Vljudno vabljeni vsi, vstop je prost.
Naj še omenimo kar 12 predstav, ki jih bomo odigrali za otroke in mladino ta me-
sec na domačem odru in tudi kar nekaj gostovanj, med drugim gostovanje Gregorjevega čudežnega zdravila v Novem mestu in Nevillovega otoka v Desklah.
Pripravljamo pa tudi že novo premiero. Gledališki tekst enega najboljših angleških komediografov Michaela Fraynea z naslovom Tukaj v režiji Ivane Djilas.
RV
Gorišnica • Prvo srečanje osnovnošolskih plesnih skupin
Plesat me pelji!
Gorišniška večnamenska dvorana je bila minuli petek zvečer spet polna melodij in tokrat tudi plesnih korakov, včasih že pravih mojstrovin najmlajših plesalcev - učencev.
Zbrani obiskovalci so imeli resnično kaj videti, saj se je na parketu v središču velike dvorane zvrstila neverjetna paleta plesnih navdušencev iz osnovnošolskih klopi. Zaplesalo je namreč kar 230 plesalcev, ki so prikazali najrazličnejše plesne zvrsti, prireditev pa so zaključili s skupnim nastopom. Najprej se je predstavila domača plesna skupina Me-tuljčice iz OŠ Gorišnica pod mentorskim vodstvom Irene
Forštnarič, potem so sledili Štajerski plesi v izvedbi Folklorne skupine Zavrč - OŠ Cirkulane - Zavrč (mentorica Danica Zelenik), skupina Avše iz OŠ Olge Meglič je odplesala ples z naslovom Čarobni napoj (mentorica Božena Krivec), z venčkom madžarskih plesov se je postavil baletni oddelek prvega razreda glasbene šole Karola Pahorja Ptuj (mentorica Alenka Kastrevc), plesni nastop z naslovom Na luno so
predstavile Lunice iz OŠ Mar-kovci (mentorica Darja Fran-gež), z Zimsko polko so parket zagrele mlade mažoretke s twirling skupino iz Dornave (mentorica Klavdija Majcen), kakšen mora biti pravi latino mix sta odlično pokazala plesalca plesnega kluba Pingi Maribor Daniela Pekič in Jernej Brenholc, osnovnošolci iz podlehniške šole so zaplesali Gusarje (mentorica Zdenka Golub), iz juršinske šole so na-
V gorišniški športni dvorani je zaplesalo preko 230 osnovnošolcev.
debudneži OFS Trta prikazali ples na melodijo Moj očka ima konjička dva (mentorica Darinka Žnidarič), na Polno luno so se nato odvrtele še Zvezdice iz OŠ Gorišnica (mentorica Irena Forštnarič), sledile so Afne s plesom Migaj, migaj iz OŠ Breg Ptuj (mentorica Simona Kornik), ptujska Mladika se je predstavila s skupino Banibri na temo Raste drevo (mentorica Anica Ternovšek), Hubba-bubba ples so prikazale Zajčice iz OŠ Velika Nedelja (mentorica Silvija Cvetko), kakšen je Moderni Chicago v plesnih korakih je predstavila plesna skupina Samba (mentorica Natalija Banovič), Skoki-ce iz OŠ Gorišnica so odplesale Fse, kar lazi, zaplesale pa so še starejše članice dornavske mažoretne skupine ter tretji razred baletnega oddelka ptujske glasbene šole.
Prvo plesno revijo osnovnošolskih plesnih skupin sta organizirali skupina Metulj-čice in OŠ Gorišnica, glede na velik odziv pa je gotovo pričakovati, da nikakor ne bo zadnja.
SM
Tednikova knjigarnica
Prešerni Prešeren
Te dni okoli slovenskega kulturnega praznika, ko so
usta mnogih polna kulture in Prešerna, mi je vedno teže izbirati snov knjigarnice. Le-ta naj bi se prilegala prazničnemu kulturnemu vzdušju in Prešernovemu liku. O trpkem vzdušju, ki so ga med kulturnike zasejali sodobni reformatorji z enotno davčno stopnjo in brezumnimi izjavami o porabnikih kulturnih dobrin (o tem se je dodobra pozabavala večina medijev), ne bom tratila prostora. In tudi o veličini pesnika ne bom zapisovala, saj so ga polne šolske klopi - tudi tedaj, ko jih gulijo Prešernovi poeziji še nedorasli učenci. Letos tudi ni na spregled knjižnih novosti, ki bi bile povezane s Prešernom - morda založniki kasnijo, morda pa se ne morejo domisliti, kaj bi še lahko ponudili z naslova France Prešeren. Morda pa so me novosti enostavno obšle. Razen ene in ta je kuharska knjižna novost! Pha, si mislite, ta je pa dobra - ob kulturnem prazniku ona nam o kuharskih bukvah v literarni rubriki!
Seveda, ko pa gre za lično novost Cankarjeve založbe: Kuharica v Prešernovem času, kjer v podnaslovu piše: Po zapiskih Katharine Werderdus pripravil Boris Kuhar. Zanimiva knjiga, četudi zveni njen naslov nekoliko čez rob vrednosti poetske veličine.
Avtor podaja uvodoma kratek zgodovinski pregled knjižne kuharske produkcije in poudarja, da ima tudi kuharstvo, kakor vsaka umetnost, svoje sloge in dobe, svoj razcvet, svoje mojstre, svoje genije in diletante, svoja pravila in svoje posebnosti. Tudi kulinarika ima svojo zgodovino, svoje jedilne navade, svoje iznajditelje in utemeljitelje. Gospod Kuhar, mojster kuharstva in raziskovalec kuharske preteklosti, je izbral in za današnjo rabo uredil in priredil recepte, ki jih je vestno zapisovala Kathari-na Werdwrdus v bohoričici, takrat veljavni pisavi. Če je bila, kakor je zapisal avtor, Katharina umna gospodinja, pa ji slovenščina ni tako odlično uspevala kakor kuharija.
Kuharska knjiga jedi iz časa Franceta Prešerna šteje sto devetdeset strani, kjer so naslednja poglavja, oziroma sklopi receptov: Prešernov čas in kuha, Narastki in kruhi, Juha je župa, Imenitne mesne jedi, Ribje dobrote, Malo omake - dober kuhar, Priloge, prikuhe in zelenjava, Vse sladko. Kuharica je zaključena z imenskim kazalom in seznamom virov. Vsak sklop receptov je pospremljen z uvodno razlago in pojasnili, recepti pa so zraven celotnega sodobnega besedila delno navedeni še v zapisu davne umne gospodinje Werderdusove.
Za ilustracijo - morda vas zamika - navajam recept iz pričujoče knjižne novosti:
Čukoladna sulca
Na en firkel glih taciga mleka se dene pu funta zribane čukolade kuhat in zlo špriglat de cukra, de je sladko, ki se staja precedi den poldrugi lot ausen-platerja not pa v modu pa na let.
Mojster Boris Kuhar je tako posodobil staro recepturo:
Čokoladna strnjenka
6 dcl mleka, 20 dag čokolade, 20 dag sladkorja, 4 dag želatine
Na mleku skuhamo nastrgano čokolado, dodamo sladkor; pustimo, da zavre, dodamo namočeno in ožeto želatino, dobro premešamo in s tem napolnimo model in ga postavimo za nekaj ur v hladilnik.
Pravne mehlspeis
Se vzame štir lote butra, ta se v kozici na žerjauci prov dunkel erjav naredi in se zmerom meiša, da se ne sežga, potlej se uzame eno kofe šala pouna kisle smetane meše se noter . modu dene in se skuha tri firkelce ure v tunst..
Pravkar ste prebrali recept za rjavo pecivo (stran 155 v navedeni kuharici); kako pa glasi sodobno kuharsko navodilo, preberite sami.
Liljana Klemenčič
Foto: SM
Slovenija • 2006 - Mozartovo leto
Zgodba glasbenega genija
27. januarja je minilo 250 let, kar se je svetu rodil glasbeni genij svojega časa. Njegov opus zajema več kot 600 glasbenih del, ki jih odlikuje prefinjen okus, vedrost, vnašanje čustvenih in miselnih prvin. V jubilejnem letu bo njemu v čast izvedenih veliko koncertov, ki so se začeli že na umetnikov rojstni dan, ko je bil izveden 24-urni glasbeni maraton. Koncerte z različnih prizorišč je spremljalo milijone gledalcev iz tridesetih držav, prenašala jih je tudi Televizija Slovenija. Ljubljana se je z odkritjem 30 centimetrov visokega skladateljevega kipca in imenovanjem prostora na križišču med Prešernovo in Veselovo ulico za en dan Mozartov trg simbolno pridružila praznovanjem po vsej Evropi.
Mozart je razvil glasbeni stil, ki je bil drugačen od glasbe, ki so je bila navajena ušesa občinstva tistega časa. Njegova glasba je postavljala nove kriterije, v okviru katerih ima umetnik pravico do osebne iskrenosti, in je tako že presegala čas. Prav zato Mozart ni našel stalne službe, ni imel stalnih naročil. V zvezi s kvaliteto svoje glasbe je bil brezkompromisen, vendar si je želel skladati glasbo, ki bi bila blizu ljudem.
Johannes Chrysostomus Wolfgangus Theophilus se je rodil kot sedmi otrok zakoncev Anne Marie Mozart in Leopolda Mozarta, 27. 1. 1756 v Salzburgu. Od šestih otrok, ki jih je dotlej rodila Anna Maria, sta ostala živa samo Nannerl in sedmi otrok Wolfgang. Prvi dve imeni nista bili v uporabi. Ime Wolfgangus postane krajše - Wolfgang. Theophilus pa je nemško »Gottlieb«, kar pomeni bogoljub, latinsko amadeus. Živel je v glasbeni družini. Njegova pet let starejša sestra Maria Anna, znana kot Nannerl je igrala čembalo, njegov ded po materini strani je bil znan pevec in zborovodja. Največji glasbeni vpliv pa je imel gotovo njegov oče Leopold Mozart, ki je bil uveljavljen dvorni glasbenik, skladatelj, odličen pedagog, mednarodno veljavo pa je dosegel leta 1756, ko je objavil svoje veliko teoretično delo, imenovano Violinska šola. Za Wolfgangovo izobrazbo, ki je bila veliko boljša kot pri dečkih, ki so hodili v javno šolo, je skrbel sam.
Štiriletnik igral vse po vrsti
Leopold je hitro odkril izredno glasbeno nadarjenost obeh otrok, zato ju je vzgajal v strogi disciplini. Nannerl je zgodaj pokazala nadarjenost za glasbila s tipkami, vendar jo je mlajši Wolfi, kot so ga radi klicali, kmalu prekosil. Kot štiriletni je namreč že znal igrati vse skladbe, ki jih je oče napisal za Nannerl. Mozart je bil genialen - če se ne bi rodil v glasbenem okolju, bi morda bil matematik ali jezikoslovec, saj naj bi kot majhen otrok s kredo na steno pisal račune in si hitro zapomnil francoske, angleške in italijanske izraze. Znano je, da se je Mozartov izreden glasbeni talent začel kazati že zelo zgodaj in se nepredstavljivo hitro razvijal. Svojo prvo skladbo naj bi napisal pri petih letih (Menuet za trio in klavir), pri sedmih se naučil igrati na violino in orgle, pri osmih napisal prve klavirske sonate in pri dva-
najstih prvo opero. Johann Andreas Schachtner, salzbur-ški trobentač in violinist ter stari prijatelj družine Mozart, je po Mozartovi smrti napisal spomine, v katerih opisuje nek obisk pri družini, ko je bilo malemu Wolfgangu komaj štiri leta. Z Leopoldom sta ga zmotila pri zavzetem delu in ga vprašala, kaj počne. Wolfgang je odgovoril, da piše koncert, in ko je Leopold prizanesljivo vzel list papirja, poln pack, se je ta pri-zanesljivost kmalu spremenila v začudenje, saj je imel pred seboj zapis enak zapisu velikega glasbenega duha. Leopold je dečku dejal, da je napisal pretežko, vendar je deček odgovoril, da mora biti težko, saj drugače ne bi bil koncert, za katerega je treba veliko vaditi.
Vsaj enkrat pa naj bi se bilo zgodilo, da je oče Leopold skušal dečkovo naglo napredovanje zavreti. Nekdo je dal malemu Mozartu majhno violino, na katero je poskušal igrati. Zelo si je želel igrati z glasbeniki, vendar so ga odganjali, češ da naj ne bo siten. Otroško je zajokal in Schachtnerju se je zasmilil, zato je skušal pregovoriti Leopolda, da bi deček vseeno lahko z njim igral drugo violino. Leopold je naposled popustil in zapovedal dečku, da mora igrati tako tiho, da ga nihče ne bo slišal. Čez nekaj trenutkov je Schachtner nehal igrati, petletni Mozart pa je z nepravilnim prstnim redom odigral svoj del v šestih triih. Solze sreče so stopile v Leopoldove oči in sklenil je, da mora to čudo videti vsa
Evropa. Tako se je začelo obdobje razkazovanja »čudežnega dečka« na turnejah po številnih državah. Leopold je želel, da vsa Evropa zve o čudežnem duetu. Med potjo sta morala otroka venomer vaditi na nemem klavirju. Mozart je igral vse, karkoli in kakorkoli so zahtevali, tudi tako, da je pokrit z rjuho slepo igral na klavir.
Genialen spomin
Ob koncu leta 1769 sta oče in sin sama prvič odpotovala v Italijo, nad katero je bil Mozart navdušen. Skupaj sta v Italijo potovala trikrat. Tam je nastal njegov prvi godalni kvartet, v Sikstinski kapeli v Rimu pa se je zgodil nekakšen čudež. Z očetom sta namreč poslušala znameniti Allegrijev Miserere, ki ga je bilo prepovedano prepisovati. Mozart ga je doma po spominu v celoti zapisal in ob drugem poslušanju pregledal. Kasneje je na Dunaju izjavil, da ima vse kompozicije v glavi in da samo čakajo, da bodo zapisane. Primer brezhibnega zapisa iz Sikstinske
kapele je samo potrdilo, da je s pomočjo svojega absolutnega posluha zares skladal iz spomina in z neverjetno natančnostjo. V Italiji se je Mozart vključil v pouk pri Padre Martiniju, najpomembnejšim kontrapunktiku tistega časa, doživel slavo s premiero opere Mitridateje in postal častni kapelnik Accademie Filarmo-nice v Veroni. Mozart je po vrnitvi v Salzburg ugotavljal, da tako on kot njegova glasba doma nista sprejeta.
Zadnje delo pred smrtjo - rekviem
Leta 1781 se je Mozart otresel pokroviteljstva salz-burškega dvora, kjer je bil uradno še zaposlen, in nastalo je nekaj njegovih najbolj znanih del (opere Idomene, Beg iz seraja, Figarova svatba). Leta 1782 se je poročil s Constanzo Weber. V devetletnem zakonu se jima je rodilo šest otrok, preživela sta le Karl Thomas in Franz Xaver. Proti koncu svojega življenja se je Mozart soočal z vedno večjimi finančnimi in zdravstvenimi težavami. Nastali sta še znani operi Don Giovanni (1878) in Čarobna piščal (1791), zadnje mesece pa so ga mučile podobe zle usode. Skrivnosten sel, ki ga je imel za poosebljeno Smrt, je naročil rekviem, češ da neki plemič želi počastiti ženino smrt. Mozart naj bi bil prepričan, da je sel božje previdnosti in da mora napisati rekviem sam zase. Izkazalo se je, da je bil tujec sin dunajskega župana, ki je bil bolj bledega, mrtvaškega obraza. Mozart je rekviem pisal vse do svoje smrti. Umrl je v šestintridesetem letu svojega življenja, 5. decembra 1791 v svojem stanovanju na Dunaju, kjer je živel zadnja leta. Vzrok smrti ni čisto jasen, zagotovo pa ga ni zastrupil ljubosumen skladatelj Salieri. Znano je, da je bil Mozart pokopan v skupen grob in da truplo nikoli ni bilo identificirano. Obveljala je splošna razlaga, da je bila to posledica Mozartove nepriljubljenosti. Vendar je znano tudi, da je v okviru »razsvetljenskih« reform Jožefa II. bil določen pogreb, ki ni smel vsebovati obredja, razmetavanja denarja ali večjega zbiranja denarja.
Kljub stotinam napisanih knjig o njegovem življenju ostajajo nekatere stvari nejasne, opisovane z legendami. Mozart ostaja Amadeus, Bogoljub, ki je pisal z božanskim navdihom, genialnostjo in iz srca melodije, v katerih vsaka generacija odkrije nekaj novega.
Mirjam Danilovič
Dr. Ljubica Suligoj
Primorski Slovenci na Ptujskem (3)
JI. tfi.
í5f Jti« /iff





.^tucarJTJSSmxv^'^^*^'----
f	T. ^

'.«í«. /íí^-a - .T	;
> ifř^l ( j—^t/








UffZ.^




Vir: ZAP, MOP, šk. št. 241.
Pod okriljem »Bralnega društva v Ptuju« so se goriški begunci iz Strnišča predstavili z gledališko prireditvijo 14. decembra 1919 v Narodnem domu.
Nedvomno so se demografsko-narodnostne razmere po prvi svetovni vojni pri nas spremenile. Nemški nastavljenci so se npr. le težko umaknili s Ptuja (v letih 1918-1919 se je iz mesta izselilo 76 nemških družin). Slovenizacija javnih ustanov je tekla počasi. Le postopoma so prihajali slovenski uradniki, učitelji - med njimi Primorci. Za primer izpostavimo dolgotrajno administriranje med ptujskim Mestnim magistratom in Posredovalnico urada za begunce v Ljubljani v zadevi namestitve Stanislava Volariča izKozanepri Gorici, sina skladatelja Hrabroslava Volariča. Ta se je leta 1919 potegoval za mesto učitelja instrumentalne in vokalne glasbe na novoustanovljeni slovenski glasbeni šoli na Ptuju. Mestni magistrat je končno z nastanitvijo soglašal.
Gotovo je, da so primorski begunci ob tegobah narodnostnega preganjanja s prihodom v jugoslovansko državo začutili potrebo po organizacijski povezavi in kulturnem delu. Na Ptuju so se povezovali v Društvo primorskih emigrantov Gorica, o katerem lahko zapišemo, da je dejavno vplival na prebujo in utrjevanje narodne zavesti. Izkušnje narodnostnega preganjanja na Primorskem so beguncem ob prihodu na ptujsko območje narekovale, da se vključijo v vse aktivnosti slovenstva. Soočenje z nemškim nacizmom in ogroženostjo ptujskega območja jih je dodatno vzpodbudilo v narodnoobrambnem delu. Zato jih spremljamo v društvenem življenju - v Sokolskem in Učiteljskem društvu, v delavskem prosvetnem društvu Svoboda (kasnejša Vzajemnost), v Akademskem klubu in dijaških društvih, v sindikalnem gibanju. Kot učitelji (na Državni meščanski šoli) in vadbeni učitelji v Sokolskem društvu so Primorci veliko storili za mlade, zlasti pri oblikovanju njihove narodne in domovinske zavesti. Njihova dejanja so seveda bila na očeh ptujskih Nemcev, kar so potrdili pregoni Slovencev ob okupaciji leta 1941.
Nadaljevanje prihodnjič
No.lOKVl.
FHij.di» 13.1.1937,
II.
TI H & e ^ P 8 ■
Vbi	BO Itail« araj» dcATinatTO o» Qïenlja blrâe
»sliii-nnisti iniinr!ii]<,piL[iiiU]s^lii udnj It>lLlL,li ki bo ]>o
3t»IQTl	^foifo« půs^b« c^tlfol.
ECL oalíů [IfSafOjaD	SQ cclow ptL takajájij«ii luudu T aabi
meatai^ rmTnatalJa do TiajtaMB^e
T /
I
rttZiïlfleîi dostavljam Jrnâttu ^rtaoiaHiJi IÛ Inraákit j
vr.
ifttti aluea.ijiralji;
' jakcv T H'iiu,»
X y/írvi '
Í-O tû ISvDd raZf^UDA j» ûoblti. na jndao desit«. T ta»aLii,D(] Srseu la ^ iSrstJuli.
;
Vir: ZAP, MOP, šk. št. 287.
Mestno poglavarstvo na Ptuju je leta 1937 pozvalo osebe, ki so avgusta 1922 zapustile italijansko ozemlje in se opredelile za jugoslovansko državljanstvo, da se priglasijo.
Mojca Derčar
»Na uspeh kariere še čakam«
Stran 12
Mitja Mahorič
»Grazie, grazie hitro pozabljen«
Stran 12
Strelstvo
Odlična forma naših strelcev pred EP
Stran 21
Rokomet
Ormožani dobro v Trogirju, slabše doma Stran 21
Judo
Zadovoljstvo v ptujskem taboru po DP
Stran 22
Kolesarstvo
Perutninarji tik pred začetkom sezone
Stran 22
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
Piše: Jože Mohorič
Prestopni rok in kvalifikacije
31. januarja opolnoči se je končal zimski prestopni rok za nogometaše. Kateri klubi 1. SNL so se najbolj okrepili in kdo so »zvezde« prestopnega roka?
Na prvi pogled je največ izgubila ekipa Domžal,^ ki je ostala brez Daliborja Stevanoviča (Real Sociedad, Španija) in prvega strelca lige Simobil Ermina Rakoviča, ki je v zadnjem trenutku sprejel ponudbo^iz Turčije. Vrzel bosta poskušala zapolniti mlada Luka Žinko (Bela krajina) in Tim Do Luca (Primorje). Ti okrepitvi kažeta na to, da bodo v Domžalah tudi v bodoče veliko pozornost namenjali mladim nogometašem, kar se jim že sedaj obrestuje (mamljivo ponudbo za Darijana Matiča je zadnji dan prestopnega roka poslal italijanski Cagliari, a sojo zavrnili). Neposredni tekmec za naslov državnega prvaka, ekipa Gorice, je v svoje vrste vrnila Andreja Komca, ki je bil pol leta član portugalskega Maritima, kjer pa ni dobil prave priložnosti. Ker so uspeli zadržati tudi dvojec Burgič-Birsa, bodo Goričani postavljeni v vlogo prvih favoritov. Največ prahu je v prestopnem roku dvignilo dogajanje okrog NK Anet Koper in možnega vlagatelja Milana Mandariča. Celotna zadeva še ni dobila epiloga, igralski kader pa sta že okrepila nekdanja člana zlate generacije Mladen Rudonja (tudi glavni vezni člen med Koprom in Mandaričem) in Amir Karič, ki se vrača iz Cipra. To bi že moralo biti dovolj za obstanek, za višje cilje pa še ne. Podobno kot Komac se je iz Portugalske vrnil Damir Pekič, in sicer v svoj nekdanji klub Maribor. Vijoličasti bodo z njim konkurirali za visoka mesta, svojo priložnost pa bodo iskali tudi v pokalnem tekmovanju. Mariborčane je na drugi strani zapustil Saša Božičič, ki seje preselil v Ajdovščino, kjer bo nastopal za Primorje, podobno kot nekdanji igralec Drave Denis Se-limovič. Nafta se prav tako resno pripravlja za obrambo visokega 3. mesta po jesenskem delu, pravo okrepitev pa so dobili v Fabijanu Cipotu. V Celje se je iz Livarja preselil najboljši strelec 2. lige Dario Biščan. Belo krajino bo spomladi vodil Ivan Buljan, nekdanji zvezdnik Hajduka, k Belokrajncem pa je pristopil tudi Savič, kije v svoji karieri igral že tudi za Crveno zvezdo.
Kaj pa Ptujčani? Kadrovali so precej tišje kot v preteklih letih, že pred začetkom prestopnega roka pa objavili seznam nogometašev, na katere ne računajo več. Najtežje bodo zagotovo nadomestili odhod Mateja Miljatoviča. Kot smo že poročali, so v Dravo pristopili Rok Letonja, Aleksander Zečevič, Dejan Đenič in Helolind Osaj. Ali bo to dovolj za napredovanje po prvenstveni razpredelnici, pa bomo videli šele po koncu spomladanskega dela.
Po koncu kvalifikacij bomo tudi videli ali je bila naša nogometna reprezentanca uspešna v kvalifikacija za uvrstitev na EP leta 2008 v Avstriji in Švici. Tekmeci so znani, med njimi pa je najatraktivnejši nasprotnik Nizozemska s selektorjem Marcom van Bastnom na čelu. Tudi ostali nasprotniki so težki, vendar so kar štirje vzhodnjaki, s katerimi igramo bistveno lažje kot npr. s severnjaki. Kako uspešni bomo, pa je veliko odvisno tudi od selektorja in njegovega izbora ter vodenja reprezentance.
Skupina A: Portugalska, Poljska, SČG, Belgija, Finska, Armenija, Azerbajd-žan, Kazahstan;
Skupina B: Francija, Italija, Ukrajina, Škotska, Litva, Gruzija, Ferski otoki; Skupina C: Grčija, Turčija, Norveška, BiH, Madžarska, Moldavija, Malta; Skupina D: Češka, Nemčija, Slovaška, Irska, Wales, Ciper, San Marino; Skupina E: Anglija, Hrvaška, Rusija, Izrael, Estonija, Makedonija, Andora; Skupina F: Švedska, Španija, Danska, Latvija, Islandija, S. Irska, Liechtenstein;
Skupina G: Nizozemska, Romunija, Bolgarija, Slovenija, Albanija, Belo-rusija, Luksemburg.
tednik
iPodulajk I na íudouním i.
RADIOPTUJ
tutifUettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
ORGANIZIRA
Rmučarsltl kttib ptuJ
ZAČETNI IN NADAUEVALNI TEČAJ SMUČANJA IN B0RDANJA"AREH2006"
v ČASU ZIMSKIH POČITNIC OD 20.2.-24.2.2006
Prijove so možne vsoki petek ned 19:00 in 20:00 ura v kiubdiiii prastorili no Muijičevi (Dravsko ol. 20). Dodotne inioraiodje po so vom no mijo no tel. št.: 051/42H22 (Iti« Sbk) oD 041/777-722 (Bošljoi Koal) oli 040/46M91 (Meš Bnjok).
Kolesarstvo • Predstavitev ekipe KK PP in 20-letnica kluba
Ob 20-letnici še višji cilji ptujskih kolesarjev
V sredo, 1. februarja, je v kulturni dvorani ptujske gimnazije potekala inavguracijska predstavitev ekipe kolesarjev KK Perutnina Ptuj za sezono 2006, istočasno pa so proslavili tudi 20-letnico delovanja ptujskega kolesarskega kluba.
Ptujčani, okrepljeni z Golčer-jem in Rogino, bodo tudi letos nastopili v kategoriji continental, želijo pa si še višjih uvrstitev kot lani. Čeprav ostajajo v kategoriji TT/III, pa so na organizacijskem področju že na nivoju ekip, ki tekmujejo v višjih kategorijah, kar bodo skušali dokazati tudi na samih dirkah.
Ob 20-letnici kluba so sočasno podelili zahvale zasluženim delavcem, sponzorjem in dru-
LET na poti uspehov
Nogomet • NK Drava
V Medžugorju tri ali štiri tekme
Ekipo Perutnina Ptuj UCI Continental Team 2006 sestavljajo: Matej Marin, Andrej Omulec, Gorazd Bauer, Jure Golčer, Aldo Ino Ilešič, Kristijan Đurasek, Matej Marin, Matija Kvasina, Radoslav Rogina, Boštjan Mer-var, Gregor Gazvoda, Massimo Demarin, Hrvoje Miholjevič, Tomislav Dančulovič, Borut Božič in Mitja Mahorič.
Trenerja: Srečko Glivar in Martin Hvastja; logistika: Samo Glavnik; maserja: Dušan Kova-čič in Iztok Kovačec; mehanika: Boštjan Pihler in Miran Kelner.
Foto: Črtomir Goznik
Direktor KK Perutnina Ptuj Rene Glavnik je prejel iz rok predsednika KZS Borisa Lozeja posebno priznanje za prispevek pri razvoju kolesarstva v Sloveniji.
Foto: Črtomir Goznik
Kolesarji KK Perutnina Ptuj s strokovnim vodstvom in spremljevalnim osebjem za sezono 2006
Foto. Črtomir Goznik
Kapetan Emil Šterbal (modri dres) bo tudi v spomladanskem delu vodil obrambo Drave
Nogometaši ptujske se nahajajo na devetdnevnih pripravah v Medžugorju, kjer imajo optimalne pogoje za delo, kar je v tej fazi priprav zelo pomembno. Ptujčani bi imeli na Ptuju in okolici slabe pogoje, saj sneg na igriščih, zmrznjena trava in blato kaj hitro pripeljejo do poškodb.
Po večurni vožnji so nogometaši srečno prispeli v Med-žugorje ter pričeli vadbo. Pred odhodom na te priprave smo od direktorja kluba Damjana Gajserja izvedeli, da bo Drava odigrala tri do štiri tekme, kjer se bo preverjala trenutna forma igralcev, nekateri pa se
gim članom, ki so pripomogli k temu, da je klub danes na točki, ko lahko s ponosom zre v prihodnost. Nagrade sta podelila predsednik UO KK Perutnina Ptuj dr. Roman Glaser in gonilna sila in direktor kluba Rene Glavnik. Rene Glavnik je ob tem povedal: »Ob ustanovitvi je klub deloval predvsem kot rekreativni klub, kmalu pa smo začeli ustanavljati tekmovalni pogon, ki smo ga iz leta v leto nadgrajevali. Uspeli smo s pomočjo neverjetne požrtvovalnosti vseh članov kluba, še posebej tekmovalcev, njihovih staršev ter seveda sponzorjev; v največji meri Perutnine Ptuj s predsednikom uprave na čelu. Vse skupaj je privedlo do današnje podobe, ko KK Perutnina Ptuj dosega odlične rezultate tako doma kot v tujini.«
V kulturnem programu je sodeloval vsestranski umetnik Jure Ivanušič, za zabavo pa so ob koncu prireditve poskrbeli člani skupine Atomik Harmonik.
Jože Mohorič
bodo morali potruditi, da bi se dokazali strokovnemu vodstvu. Včeraj popoldne so ptujski nogometaši odigrali pripravljalno srečanje z nekdanjim jugoslovanskim nogometnim prvoligašem Veležem iz Mo-starja, ki je slovel po lepi igri in po velikem številu kvalitetnih nogometašev. Manjše težave s poškodbami imajo trenutno Šterbal, Zečevič in vratar Daba-novič. Upamo pa, da bo zdravstvena služba v Dravi kaj hitro usposobila te nogometaše za vadbo. Zaradi vremenskih razmer ljubitelji nogometa na Ptuju še nekaj časa ne bodo mogli spremljati tekem na ptujskem stadionu, ob ugodnejših pogojih pa bo nekaj priložnost tudi za to. Nadaljevanje prvenstva v 1. slovenski nogometni ligi pa je pred durmi.
Danilo Klajnšek
Pogovor z Mojco Derčar, športnico leta MO Ptuj leta 2005
»
Na uspeh kariere še čakam
«
Najboljša športnica mestne občine Ptuj za leto 2005 je postala rokometašica Mojca Derčar. Ta že dve leti igra za ŽRK Mercator Tenzor Ptuj in je vodilna igralka te ekipe in standardna reprezentantka Slovenije.
Je bilo za vas veliko presenečenje postati najboljša športnica MO Ptuj?
M. D.: »Zame je bilo to zelo veliko presenečenje in čast, da sem v svoji dolgi karieri osvojila naslov najboljše športnice na Ptuju. Vedela sem, da sem med nominirankami, vendar niti v sanjah nisem pričakovala tega naslova.«
Katere klubske in reprezentančne rezultate bi izpostavili v lanski sezoni?
M. D.: »Reprezentančno gledano vsekakor uvrstitev na svetovno prvenstvo v Rusijo in tam zmago proti Južni Koreji ter še nekaj dobrih iger na prvenstvu. Na tem prvenstvu pa nam je zmanjkalo malo sreče, da bi odšle v drugi krog tekmovanja. S ptujsko ekipo pa sta nam zmanjkali dve točki, da bi se uvrstile v play off in zato tukaj ostaja malo grenak
priokus.«
Kaj si štejete za največji uspeh v vaši rokometni karieri?
M. D.: »Upam, da še nisem dosegla največjega uspeha v karieri. Sicer pa so moji največji uspehi, da sem trikrat nastopila na svetovnem prvenstvu in enkrat na evropskem prvenstvu.«
Kdaj in kje ste začeli svojo rokometno pot?
M. D.: »Rokometno igro sem začela v 4. razredu. Trenirati
sem začela v OŠ Bršljin in z desetimi leti sem začela trenirati tudi v klubu v Novem mestu. Pri dvajsetih letih sem odšla v Žalec, kjer sem igrala sedem sezon. Nato sem igrala tri sezone v Piranu in sedaj igram že dve sezoni za ŽRK Mercator Tenzor Ptuj.«
Kakšni so pogoji za delo na Ptuju?
M. D.: »Razmere za treniranje in finance so zelo dobro urejene. Edina pomanjkljivost, ki jo opažam in ni niti
Mojca Derčar (MT Ptuj)
Foto: Črtomir Goznik
tako mala, je zastarel semafor v športni dvorani Center. Namreč v primeru, če bi se uvrstile v Evropo, ne bi mogle igrati domače tekme na Ptuju.«
Kakšen je vaš cilj oziroma cilj vašega kluba v tej sezoni?
M. D.: »Uvrstiti se med prvih pet ekip v Sloveniji in zaigrati v kakšnem izmed evropskih rokometnih pokalov.«
Kako vaše igralke gledajo na vašo vodilno vlogo v ekipi?
M. D.: »Mislim, da se vse skupaj dobro razumemo. Vse delamo skupaj in ne bom rekla, da imam glavno besedo. V igri pa imam malo več izkušenj in jim želim z nasveti pomagati k boljši igri sedaj in tudi v prihodnosti.«
Lahko pričakujemo, da boste še kakšno sezono igrali za ŽRK Mercator Tenzor?
M. D.: »Obstaja možnost, da na Ptuju odigram še sezono ali dve, ampak to bo jasno v roku dveh, treh tednov po razgovoru z našim predsednikom kluba gospodom Miranom Senčarjem.«
David Breznik
Pogovor z Mitjem Mahoričem, športnikom leta MO Ptuj 2005
»Grazie, grazie hitro pozabljen
«
Zadovoljstvo z lansko sezono?
M. M.: »S sezono moram biti zadovoljen. Če ne bi bila uspešna, zagotovo ne bi postal najboljši športnik Ptuja. Če bi že moral izpostaviti en rezultat, je to dirka za veliko nagrado Schwarzwalda v Nemčiji, kjer sem premagal Nemca Jana Ull-richa, ki se je uvrstil za menoj na peto mesto.«
Razočaranje v lanski sezoni?
M. M.: »Vsekakor je to dirka Po Sloveniji, ki sem jo v preteklosti osvojil že dvakrat. Meni je pomembna le zmaga, drugo ali osmo mesto na tej dirki mi ne predstavlja nobene razlike. Nekoliko mi je žal tudi, ker vem, da če bi bila dirka za en dan daljša ali če bi bila etapa na Vršič en dan kasneje, bi bil končni razplet čisto drugačen. Moram pa priznati, da me je neuspeh motiviral, da sem se kasneje zmagal na državnem prvenstvu na cestni dirki, in to prvič v moji 19-letni karieri na domačih tleh na Ptuju, česar sem zelo vesel.«
Foto: Črtomir Goznik
Mitja Mahorič (KK Perutnina Ptuj)
Treniranje v slabem vremenu?
M. M.: »Ovira gor ali dol, trenirati je treba. Štiri ali pet ur sedenja na kolesu v mrazu in dežju ni prijetno, vendar kolesarstvo je takšen šport, da ne moreš spustiti treninga in mi se temu pač podredimo. Najtežji del v takšnem vremenu je sebe prepričati, da moraš sesti na kolo.«
Zgodba, ki se mu bo zapi-
sala za vedno?
M. M.: »Na dirki v Italiji sva bila s Cunegom edina v vodilni skupini, ki nisva imela zraven svojih sotekmovalcev. Vsi ostali so napadali, saj so vedeli, da je nevaren, in ko se je na enem od vzponov znašel v krizi, sem ga potisnil, da je ostal z nami. Takrat se mi je zahvalil, naslednji krog pa je napadel in grazie, grazie' je bilo pozabljeno. To so velika imena, do njih čutim
spoštovanje, pomagam pa tudi ostalim.«
Kolesarji počivate le dober mesec dni. Pri nas je skoraj nemogoče trenirati od novembra do marca.
M. M.: »V klubu smo vsi profesionalci, sami si izbiramo trenerja, ki ti naredi individualni program treningov. Uprave kluba ne zanima, če celo zimo počivamo, v začetku sezone moramo biti pripravljeni. V ta namen smo kolesarji v Novigradu najeli hišo od decembra do konca februarja. Tako namesto treningov doma na trenažerjih treniramo po istrskih cestah. V pripravljalnem obdobju naredim okrog 250 ur treninga, kar je približno 6000-7000 kilometrov.«
Želje za novo sezono?
M. M.: »Imamo odlično ekipo, če ne bo uspelo meni, bo komu drugemu. Drugo leto bom lahko več tvegal za dober rezultat, saj so za mano odlični kolesarji, kot so Golčer, Rogina, Kvasina in še kdo.«
Uroš Gramc
S. Bistrica • Športnik leta
Waldhuberjeva in Ferjan
Gostiteljica razglasitve »naj« športnikov leta 2005 občine Slovenska Bistrica je bila tokrat Srednja šola Slovenska Bistrica. Naziv športnice leta 2005 občine Slovenska Bistrica si je prislužila atletinja AK Almont Natalija Waldhuber, športnik leta 2005 je postal Primož Ferjan, judoist JK Impol. Priznanje za najboljši športni kolektiv v letu 2005 si je ponovno prislužil Judo klub Impol. Na prireditvi so podelili še posebno priznanje strelcu Franciju Pinterju - najboljšem bistri-
škem in tudi slovenskem športniku invalidu.
Športna zveza je izbrala še najobetavnejše športnike. Med njimi so namenili posebno pozornost ekipama, ki sta v svoji starostni kategoriji dosegli največ. To sta mladinska ekipa OK Svit in nogometaši do 14 let NK Bistrica z uvrstitvijo v 1. slovensko ligo.
Na petkovi prireditvi so podelili še vrsto priznanj obetavnim športnikom ter nekaterim športnim delavcem.
Vida Topolovec
iPORTnin l^rA 1005 oitaHE ííOVfPisuň siíTRíífl
ff ( líOS. íiafínííí
mmim wíioms^i
PRífHCPÍ FERJ^W »atwrri-itM ifiiíp m?Qt.
fUtiatHlf
fPflWC ÍÍWTEř
Piše: Uroš Krstič
Ostali na pol poti
Po nedeljski zmagi nad Poljsko vpredtekmovanju smo skupaj s kolegi že kovali načrt, kako se vrniti v Švico, v Zurich, na polfinale, kjer bo nastopala tudi Slovenija. A žal sem v sredo okrog 16.30 ure po porazu z Nemčijo z dolgim nosom prečrtal vrnitev v prelepo Švico. Edino, s čimer se mirim, je dejstvo, da bom vsaj prizanesel svojemu žepu, ki je po vrnitvi iz drage Švice že dobro načet. Poglejmo k nekaterim zadevam, ki so nas najbolj bodle v oči ob igri Slovenije v drugem delu tekmovanja:
-	kolektivni duh; v St. Gallenu je klop Slovencev ob vsakem golu, ob vsaki obrambi norela, se vzpodbujala. Po tekmah so igralci svojo srečo delili z navijači. Bilo je začutiti pozitivno atmosfero iz EP 2004 v Sloveniji. Po porazu z Nemčijo pa niti enega ni bilo na spregled pred slovenskimi novinarji.
-	obramba - napad; Francija, Nemčija in Španija so izjemne ekipe. Toda vse so živele na naših tehničnih napakah, iz katerih so se kasneje razvili protinapadi in lahki zadetki. Toliko zadetkov iz neoviranih protinapadov, kot je dobila naša reprezentanca, ni na tem EP v Švici dobila nobena reprezentanca. Vpisali smo se tudi v Guinnessovo knjigo rekordov po številu prejetih zadetkov z igralcem, dvema ali celo tremi (!!!) več!
-	navijači; Slovenci so imeli spodbudo iz tribun le v St. Gallenu, kjer jih je bodrilo več kot 100 navijačev. V Baslu bi navijače lahko prešteli na prste ene roke. Eden glavnih razlogov odhoda navijačev po prvem delu tekmovanja je denar. Nekaj primerov: kosilo brez juhe in solate stane od 15 CHF naprej oz. prek 2.000 SIT, pizza od 20 CHF naprej, torej od3.000 SIT, čaj stane 5 CHF, kar znaša cca. 750 SIT, malo pivo (3 dcl) 4 CHF ali okrog 600 SIT. Skratka Švica ni zastonj ena izmed najdražjih držav v Evropi.
-	rešitev; reprezentanca ima velik potencial, le še pravega moža na klopi je treba najti. Ivezič žal ni našel pravih rešitev na igrišču in bo najverjetneje ostal brez selek-torskega stolčka. In kdo bo naslednik, lahko zaenkrat le ugibamo. Vendar bo ta naslednik moral v sebi imeti vsaj malo diktatorske žilice za krotitev te reprezentance.
Ocene posameznikov:
Gorazd Skof (4); vratarja sta bila naša najboljša moža na EP v Švici. Ob tako slabi obrambi zbrati toliko obramb je res izjemen dosežek. Kapodol! Ob tem je prav Škof eden tistih glavnih, ki skrbi za pravo vzdušje v ekipi. Tega vzdušja Slovenci žal niso znali prenesti iz St. Gallena v Basel.
Beno Lapajne (4); skupaj s Škofom eden najboljših vratarskih parov na EP. Nimamo mu kaj očitati.
Dušan Podpečan (-); ob razpoloženem dvojcu Skof - Lapajne Dule ni dobil priložnosti. Vendar je še enkrat dokazal, da gre za velikega športnika, ki ne vnaša nemira v ekipo, ko ne brani.
Zoran Lubej (2); daleč od stare slave. Pred leti je veljal za enega najboljših krožnih napadalcev, predvsem v napadu. V Švici verjetno končal reprezentančno kariero.
Marko Oštir (2); fant z največjim številom nepotrebnih izključitev. V obrambi si zasluži še pozitivno oceno, v napadu pa čista enica!
Zoran Jovičič (3); krilom, ki bi morala dobivati največ žog, je najtežje igrati v naši reprezentanci. Dobivali so drobtinice, a še te so slabo koristili. Soliden pri izvajanju sedemmetrovk. Ostalim je lahko primer, kako se bori za reprezentančni dres.
Luka Žvižej (2,5); mala minutaža v Barceloni se je zelo poznala v dresu reprezentance. Fant za prihodnost. Ni razočaral, a še zdaleč, da bi navdušil.
Vid Kavtičnik (3); izjemni nastopi v Kielu so našim navijačem vlivali upanje, da bo Kavtičnik ponovil odlične nastope iz EP 2004 v Sloveniji. Žal se to ni zgodilo. Fant za slovensko prihodnost.
Dragan Gajič (2,5); najmlajši in z najmanjšo minutažo v reprezentanci. Poleg Kavtičnika je to bilo tudi pričakovati. Tudi človek za prihodnost. Po nekaterih napovedih naj bi odšel iz vrst celjskih prvakov?!
Uroš Zorman (1,5); ob nepotrebni nervozi ostajal brez idej in popolnoma pogorel! Eno največjih razočaranj v slovenski vrsti. Brez pravega Zormana enostavno igra Slovenije, ki je že tako ena sama velika improvizacija, ne steče.
Sergej Rutenka (2,5); Res, da je prvi strelec reprezentance, je pa tudi prvi v rubriki izgubljenih žog. Ko reprezentanca v obrambi zaigra z Ru-tenko in Zormanom, potem to zgleda kot pravcati švicarski sir. Pa ne tako dober, ampak tako luknjast.
Miladin Kozlina (3,5); pravi borec! Izrabil je ponujeno priložnost selektorja Iveziča. Prvi mož v obrambi, pa tudi v napadu je Diko dodal svoje. Njegov najmočnejši udarec na EP v Švici je meril kar 118 km/h!
Aleš Pajovič (2); Pajo je bil najboljši igralec Slovenije v pripravljalnem obdobju. Na EP pa je padel v krizo, iz katere se več ni pobral. Kot eden boljših svetovnih obrambnih igralcev je z igro v obrambi razočaral.
Ognjen Backovič (2); dobil je malo priložnosti, čeprav bi jih glede na igro ostalih soigralcev v obrambi Backo kot specialist za obrambo lahko dobil več.
Renato Vugrinec (2); moral bi biti eden glavnih nosilcev te reprezentance, vendar je popolnoma zatajil. Mogoče se slabe predstave Vugija skrivajo v iskanju novega delodajalca. Skrivnost neuspeha slovenske reprezentance je opisal kot pomanjkanje kolektivnega duha in gesla »vsi za enega, eden za vse«. Ali se Vugrinec poslavlja od reprezentance?
Jure Natek (3,5); zaigral po svoji želji kljub poškodbi in bil eden najboljših v vrsti Slovenije. Brez strahu, s srcem in zmeraj na glavo.
Slavko Ivezič (2); ni našel čarobne formule za uvrstitev v polfinale. Verjemite, da to poleg naših razvajenih rokometašev in kvazi zvezdnikov ni lahka naloga. Najverjetneje se poslavlja od selektorskega stolčka. Še vedno pa je po našem Ivezič veliko boljši športni direktor kot trener oz. selektor.
Fotografija: Nino Verdnik
»Naj« športniki leta 2005 v občini Slovenska Bistrica
Opravičilo
V prejšnji številki Štajerskega tednika sta na 7. strani v podnapisu pod sliko športnikov in športnic, ki so v pretekli sezoni osvojili naslov državnega prvaka, pomotoma izpadli Lea Murko (JK Drava) in Adrijana Korez (KBV Ptuj). Za napako se opravičujemo.
LJUDSKA UNIVERZA LENART
Nikova 9,2230 Lenart, 9 02/729-23-77
Vabimo k vpisu v izobraževalne programe:
TRGOVEC, VRTNAR, CVETLIČAR, TURISTIČNI IN EKONOMSKI TEHNIK
Vpis v tečajne oblike izobraževanja: angleščina, nemščina (začetni, nadaljevalni, konverzacija, poslovni) ter računalniške tečaje
LESARSKA ŠOLA MARIBOR
SREDNJA POKUCNA IN STROKOVNA ŠOLA VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
Lesarska ulica 2,2000 Maribor
Telefon tajništva: 02/ 42166 50, direktor Aleš Hus tel.: 02/ 42166 51

Vsem bodočim dijakom in študentom želimo pravilno odločitev pri nadaljevanju šolanja ter veliko uspehov v življenju.
Uredništvo
Ptuj • V razmislek pred vpisom
že veste, kam po osnovni soli?
življenje ni luksuz; je način, kako odkrivamo svojo prihodnost. Nenehno se spreminja in zahteva od nas, da se prilagajamo spremembam. Družba 21. stoletja ni zgolj informacijska, temveč tudi učeča se družba. Novejše raziskave dokazujejo, da je človekov umski potencial izrabljen komaj 10-odstotno ali celo manj in tako pomeni velikansko rezervo. Pri tem pa so naše predstave o učenju in znanjih, ki jih potrebujemo za prihodnost, še vedno zelo povezane z izkušnjami iz preteklosti in iz (tradicionalne) šole. Ljudje po vsem svetu prihajajo do spoznanja, da njihova neuresničena pričakovanja in cilji izvirajo tudi iz načina šolanja, ki ni sprostilo njihovih sposobnosti, da bi se učili in razvijali na način, ki izhaja iz potreb človeka in njegove samouresničitve.
Naše šole se nagibajo k temu, da dajejo večji poudarek razumskemu mišljenju, verbalnemu izražanju ter analitičnemu mišljenju. Manj pomembne se zdijo sposobnosti, kot so obvladovanje prostora, umetniška dojemljivost, intuitivno mišljenje in ustvarjalni procesi. Poudarjanje procesov levega dela naših možganov v izobraževanju ima za posledico, da je prevladala raba leve možganske polovice. Možganski polovici pa ne delujeta ločeno, kajti vsaka od njiju podpira in dopolnjuje dejavnosti druge. Prav osupljivo je spoznanje, da raznolikost problemov, s katerimi se sooča moderna družba, zahteva od nas prav sposobnost desne možganske polovice.
Večji del pouka poteka na nizki spoznavni ravni, zato je temu primerna trajnost in uporabnost znanja, učenje za ocene pa posrka večji del motivacijske energije, tako da je ostane za učenje iz lastnega interesa le malo. In če prevladuje od prvega razreda rutinski pouk, kako naj otrok ugotovi, katera področja ga zanimajo? Se ne bi naša šola mogla ozreti po na primer valdorfski, ki predstavlja edino alternativo javni in kjer vsak učenec razvija tiste sposobnosti, pri katerih je dober?
Verjamem, da marsikaterega otroka pošteno skrbi odločitev o izbiri srednje šole, kar je povsem razumljivo. Nenazadnje taka odločitev vpliva na kasnejše možnosti zaposlitve in opravljanje poklica. V kolikor si dijaki (res) želijo nadaljevati šolanje na fakulteti, potem je tukaj gimnazija, ki daje široka in temeljita znanja, ki so ob koncu šolanja preverjena z maturo, ki je tudi »vstopnica« za vpis na univerzo in visokošolske izobraževalne ustanove.
Če se želite po končani srednji šoli zaposliti, se lahko odločite za katero izmed strokovnih ali poklicnih šol, ki jih danes ne manjka in (za razliko od gimnazije) dajejo bolj praktično naravnana znanja; torej tista, ki jih lahko ob zaključku šolanja takoj uporabimo na novem delovnem mestu.
Katero šolo izbrati?
Pomislite, s čim se najraje ukvarjate v prostem času, v čem ste uspešni, kateri šolski predmeti vas veselijo, o kate-
rem poklicu sanjate ^ Potem bo odločitev lažja. Lahko pa si vzamete v roke razpis in po načelu izločanja prečrtate vse srednje šole, ki vas popolnoma nič ne zanimajo, potem pa znotraj tistih, ki ostanejo, iščete najbolj ustrezno izbiro.
Razlike med spoloma
Razlike med spoloma v učni uspešnosti so pri nas še vedno velike. Večja uspešnost pri preverjanju znanja daje dekletom boljše možnosti za vpis na srednje šole, kar se dejansko tudi pokaže: več deklet se vpisuje na gimnazije, fantje pa se največkrat (stereotipno) vpisujejo na druge srednje šole, ki jim (lahko) dajejo manj možnosti za nadaljnje šolanje. Tukaj se sprašujem: zakaj naša osnovna šola spodbuja ponavljanje tradicionalnih vzorcev glede na spol? Razlaga je seveda lahko tudi drugačna. Lahko gre v smeri, da je dekletom šolski uspeh enostavno pomembnejši kot fantom.
Najbolj iskani poklici
V Sloveniji so najbolj iskani delavci s področja strojništva, elektrotehnike, računalništva, gradbeništva, farmacije in medicine, za katere pa se mladi ne odločajo ravno pogosto. Dijaki so se v preteklosti čezmerno odločali za družboslovne programe, kar je povzročilo porast deficitarnih poklicev. Mladi se v zadnjih letih vse bolj množično vpisujejo na gimnazije, posledično pa upada vpis v poklicnih šolah, tako da nekateri poklici v Sloveniji kljub opo-
zorilom gospodarstva in delodajalcev celo izumirajo. Treba je spremeniti način razmišljanja in predstaviti vse možnosti izobraževanja, saj med mladimi in njihovimi starši prevladuje napačno prepričanje, da poklicno izobraževanje ne pelje do zaposlitve in da ne predstavlja odskočne deske za nadaljnje izobraževanje. Zaradi »siljenja« otrok v gimnazijsko in nato univerzitetno izobraževanje mnogi dijaki predčasno obupajo in izgubijo interes za učenje. Zato:
-	je pomembno kakovostno delo šolskih svetovalnih delavcev in pedagogov, ki svetujejo učencem in ponudijo zadostno število informacij o različnih možnostih nadaljnjega šolanja;
-	bi izobraževalne institucije morali povezati s potrebami posameznika, lokalnih okolij in regij ter predvsem s potrebami trga dela, za kar naj bi prevzeli večjo odgovornost in vlogo tudi zavodi za zaposlovanje;
-	bi lahko ponudili štipendije tistim učencem, ki se vpisujejo v programe, kjer beležimo na eni strani izrazit upad vpisa, na drugi pa velike potrebe po kadrih.
Perspektivni poklici do leta 2020 v Evropski
uniji
švicarski raziskovalni institut Prognos je izvedel raziskavo o poklicih, po katerih bo do leta 2020 največje povpraševanje.
Ker je Slovenija del evropskega trga, so spodaj navedeni poklici aktualni tudi za nas.
Poklic:
-	medicinska sestra
-	zdravnik
-	menedžer v bolnišnici
-	tržni raziskovalec
-	strokovnjak oglaševanja
-	pravni svetovalec
-	špediter
-	diplomirani logistik
-	elektroinženir
-	sistemski informatik
-	gospodarski inženir
-	programer
-	projektni menedžer
-	zavarovalniški matematik
-	kontrolor letenja
-	elektronik
-	letalski inženir
-	strojni inženir
-	podjetniški svetovalec
-	učitelj
-	revizor
In še nekaj; spoštovani starši! Ne »uporabljajte« svojih otrok za morebitno dosego vašega nerealiziranega cilja iz otroštva. Dovolite otrokom, da se samostojno odločijo in izberejo nadaljnje šolanje. Konec koncev bodo ob zaključku njihove izobraževalne poti oni tisti, ki bodo opravljali delo, za katero so se tudi izobraževali. Bodočim dijakom pa želim, da bodo izbrali srednjo šolo, s katero bodo res zadovoljni. Tako po strokovni kot zaposlitveni plati.
Danilo Majcen, univ. dipl. andr.
SMCDNJII iou ZR OBUKOVIINJC MRRMOR
Park mladih 8, 2000 fttarlbor, bel.: 02/330S800. luuiui.ssom.si
Če imate smisel za oblilcovanje predmetov, če vas veseli ob tem še delo z ljudmi ali pa bi to raje počeli ob računalniku ali s kamero v roki, je za vas prava pot vpis v
SREDNJO ŠOLO ZA OBLIKOVANJE MARIBOR
Park mladih 8
Že več let izobražujemo za vrsto programov, ki nudijo mladim veliko ustvarjalnih možnosti. Ti programi so:
lEHMIK OBLIKOVANJA Z MODULI:
MODNO OBLIKOVANJE OBLIKOVANJE UPOBABNIH PBEDMETOV GBAFIČNO OBLIKOVANJE
MEDIJSKI TEHNIK FRIZER
Obiščite nas v času informativnih dni ali nas pokličite na tel.: 02/330 28 06.
ŠOLA S TRADICIJO
-	GIMNAZIJA
(evropski oddeiei()
-	GIMNAZIJA-športni oddeiei(
-	MATURITETNI TEČAJ
Gimnazija PTUJ www.gimptuj.net
Z ZNANJEM V SVET
IZBIRNOST V PREDMETNIKU+ODPRTO OKNO V SVET INTERDISCIPLINARNO ZNANJE+AVTONOMNO ZNANJE in ODLOČANJE, USPEŠNA MATURA+VSI UNIVERZITETNI ŠTUDIJI DOMA IN V TUJINI, ODGOVORNO VEDENJE+ STRPNOST+MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA
Ik
Srednja šola Slovenska Bistrica
IZ VSEH SMERI VODIJO POTI ...
Kam?
V Srednji šoli Slovenska Bistrica bomo v šolskem letu 2006/07 vpisovali:
-	prvo generacijo gimnazijcev v športni oddeleK
-	četrto generacijo gimnazijcev,
-	v štiriletni program Ekonomski tehnik,
-	v triletni program Trgovec, ki ga lahko nadaljuješ v poklicno-tehniškem programu Ekonomski tehnik (3 + 2).
Tubj je prijetno preživljali uiini in prosti čas, izraziti svaje talente, sreifevati ljudi... Spoštovani devetošolci in starS,vabimo vas na informativni dan, ki bo 10. februarja 2006 ob 9. in 15. uri ter 11.febniarja2006ob9.uri
na naši šoli na Slomšbvi ulici 21 v Slovenski Bistrici.
"Šola je zgradba s štirimi stenami - in prilmdnostjo med njimi."
Lon Watters
ŽIVILSKO SOLO MQRIBOR
Za svojo uspešno prihodnost izberite nas -
ŽIVILSKO ŠOLO MARIBOR
Ponujamo vam izobraževanje za pridobitev poldicev:
-	pomočnik peka in slaščičarja-konditorja,
-	pomočnik mesarja,
-	pek,
-	slaščičar-konditor,
-	mesar,
-	živilski tehnik,
-	inženir živilstva.
NOVOST
Začenjamo z Izobraževanjem v programu TEHNIŠKA GIMNAZIJA BIOTEHNOLOGIJA
ŽIVILSKA ŠOLA MARIBOR, PARK MLADIH 3,2000 MARIBOR, telM: (02) 320-86-00 Spletni naslov: www.zivilska.si, elektronska pošta: nvilska-sola.mb@guest.ames.si
Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna
GOZDAR
(srednje poklicno izobraževanje) Splošne značilnosti:
-	program izobraževanja traja tri leta in se konca z zaključnim izpitom,
-	z zanimivimi strokovnimi znanji se dijaki srečajo pri strokovnih predmetih v specializiranih učilnicah in predvsem v naravi v okviru biologije z ekologijo, gojenja in varstva gozdov, pridobivanja gozdnih proizvodov, dendrologije in pri praktičnem pouku,
-	po končanem programu se lahko vpišejo v program kmetijski podjetnik, lahko pa naredijo diferencialne izpite in zaključijo program gozdarski tehnik.
Komu je namenjen?
-	vsem, ki jih zanima delo v gozdu; predvsem tistim, ki želijo delati s sodobno tehnologijo v gozdu (z najnovejšimi motornimi žagami, najbolje opremljenimi traktorji) in se usposobiti za delo s stroji za strojno sečnjo,
-	vsem, ki želijo spoznati gozdarstvo v eni izmed evropskih držav. Možnost zaposlitve:
-	v kateremkoli izvajalskem podjetju, ki izkorišča bogate gozdne vire; je eden najbolj iskanih poklicev (gozdar, gozdarski sekač, gozdarski traktorist, gozdarski gojitelj, gozdarski drevesničar),
-	kot samostojni podjetniki za proizvodno delo v gozdu.
GOZDARSKI TEHNIK
(srednje strokovno izobraževanje)
Splo{ne zna~ilnosti
-	program izobraževanja traja štiri leta in se zaključi s poklicno maturo,
-	z zanimivimi strokovnimi znanji se dijaki srečujejo pri strokovnih predmetih v specializiranih učilnicah in veliko tudi v naravi v okviru dendrologije, gojenja in varstva gozdov, pridobivanja gozdnih proizvodov, dendrome-triji, geodeziji in gozdnem gradbeništvu, lovstvu, organizaciji in ekonomiki in, seveda, pri praktičnem pouku,
-	po zaključenem izobraževanju se lahko vpišejo v vse visoke strokovne programe, z opravljenim dodatnim maturitetnim predmetom pa tudi v univerzitetne programe; trenutno takšno možnost dopušča blizu štirideset programov.
Komu je namenjen?
-	vsem, ki bi radi delali v gozdu, načrtovali, izvajali varstvena in gojitvena dela,
-	vsem, ki bi radi odgovorno skrbeli za srednje veliko gozdno posest,
-	vsem, ki bi se radi podrobneje seznanili z lovstvom,
-	vsem, ki želijo spoznati gozdarstvo in lovstvo v eni izmed evropskih držav.
Možnost zaposlitve:
-	kot samostojni podjetniki, ki izvajajo dela v gozdu (manjša, srednja, velika posest), vodja gozdarske drevesnice, manipulant gozdnih proizvodov,
-	čuvaj v naravnih parkih, mene-džer manjše družbe v lovstvu
-	laboratorijski tehnik za gozdarstvo in ekologijo.
DIJAŠKI DOM
Za vse, ki ste od daleč, je dovolj prostora v dijaškem domu, tik ob šoli. V popoldanskem času se lahko vključite v različne aktivnosti	(raziskovalna
dejavnost, obisk filmskih predstav, plesi, vsakodnevne rekreacije, streljanje z zračno puško in lokostrelstvo ali pa igrate biljard, šah ^ Učni uspeh dijakov, ki so v dijaškem domu, je praviloma boljši od učnega uspeha vozačev.
Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna
Tržaška 36, 6230 POSTOJNA Telefon: 05/726-13-36 Dijaški dom: 05/726-52-91 Elektronska pošta: sgls.postojna@guest.arnes.si
Vasi poslovni karieri odpiramo vrata z bolonjskimi studijskimi programi
S študijskim letom 2006/2007 bo Ekonomsko-poslovna fakulteta prvič razpisala nove programe na dodiplomski in podiplomski stopnji študija, ki so evropsko primerljivi in pripravljeni po načelih bolonjske deklaracije.
Zakaj izbrati študij na EPF?
Razlogov je seveda več, glavni pa je v poudarku na razvoju strokovnih kompetenc študentov. Bo-lonjski programi vnašajo v proces poslovnega izobraževanja na Eko-nomsko-poslovni fakulteti vrsto novosti in sprememb:
■	Studijski programi so nastali v sodelovanju z gospodarstveniki in njihovimi zahtevami glede želene strokovne usposobljenosti naših diplomantov.
■	V študijske programe smo vključili vsebine, ki podpirajo za-posljivost diplomantov.
■	Studente novince že v začetku načrtno pripravimo na samostojen študij na fakulteti.
■	Studentom smo namenili še bolj aktivno vlogo v študijskem procesu s sodobnejšimi pristopi
v poučevanju (razprave, praktični 'i^ projekti, poudarek na delu v skull pinah, individualni študij).
■	Sirok nabor izbirnih predme-c? tov ponuja študentom možnost,
da si lahko v veliki meri prilagodijo študijske vsebine po lastnih interesih in poklicnih ambicijah.
■	Studij na prvi (dodiplomski) stopnji traja 3 leta, na drugi (podiplomski) stopnji pa 2 leti (3 + 2).
■	Studentom nudimo bolj odprte možnosti za študij na partnerskih univerzah v tujini (večja mobilnost študentov v evropskem prostoru).
■	Studijske vsebine in celotno obremenitev študentov smo ovrednotili s kreditnimi točkami ECTS.
■	Vzpostavili smo odprt sistem prehodov med različnimi študijskimi programi.
■	Nabor znanj v naših študijskih programih zagotavlja primerljivost strokovnih kompetenc z diplomanti drugih evropskih univerz.
■	Strokovna znanja na študijskih usmeritvah povezujemo v celoto in usposobimo diplomante za celovit pristop k reševanju strokovnih problemov v gospodarski praksi.
Dijaki, dijakinje ter drugi zainteresirani kandidati in kandidatke! Vabimo vas k vpisu v enega izmed dveh novih bolonjskih študijskih programov na prvi stopnji študija (dodiplomski študij):
a)	univerzitetni študijski program "Ekonomske in poslovne vede" (180 ECTS, trajanje 3 leta);
b)	visokošolski strokovni študijski program "Poslovna ekonomi-ja"(l80 ECTS, trajanje 3 leta).
Po uspešno zaključenem študiju na prvi stopnji vam ponujamo možnost nadaljevanja študija v novem magistrskem študijskem programu "Ekonomske in poslovne vede", ki traja 2 leti in je ovrednoten s 120 kreditnimi točkami ECTS.
Več informacij o študijskih programih najdete na portalu Eko-nomsko-poslovne fakultete: http://www.epf.uni-mb.si
Univerza v Mariboru Ekonomsko-poslovna fakulteta
Razlagova ulica 14 2000 Maribor tel.: 02 / 22 90 000 fax: 02 / 25 27 056 e-pošta: epf@uni-mb.si
Bančni Račun Dijaka
KAR DELAJO VELIKI
O POSLUJEM NA BANKOMATIH O UPORABLJAM PLAČILNO KARTICO O PLAČUJEM Z MOBILNIM TELEFONOM - MONETA O POLNIM RAČUN MOBILNEGA TELEFONA
PREKO BANKOMATOV O STANJE IZVEM PREKO SMS
Kai čakaš, odpri račun!
.Nova KBMd
Nova Kreditna banka Maribor
Ptuj • Razpisi za srednje soie
Mest je dovolj, ali bo tudi dijakov?
Gimnazija Ptuj bo glede na razpisne pogoje lahko vpisala 200 novincev, od teh jih bo 20 v {portnem oddelku.
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
Zaupajte nam-fie bo vam zal!
v februarju 2006 začnemo z novimi skupinami:
>	TRGOVSKI POSLOVODJA
>	TRGOVEC - prekvalifikacija
>	KNJIGOVODSKA DELA
>	OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE
v le šestih mesecih lahko na prijazen način zaključite osnovno šolo!
Vabimo vas na informativne dneve:
>	Vfšja šola za računovodje: 10.02. ob 17.00- GEA College
>	Visoka poslovna šola: 10.02. ob 18.00 - Ekonomska fakulteta U
www.lu-ptuj.si
Na šolskem centru bodo vpisovali v štirih šolah, kot doslej. Na Poklicni in tehniški kmetijski šoli bodo vpisovali pet programov. 20 novih mest je za pomočnico gospodinje-oskrbnice, šolanje traja 2,5 leti. Za kmetovalca je na voljo 26 mest, enako za cvetličarja ter za kmetovalko-gospodinjo. Šolanje traja 3 leta. Za kmetijskega tehnika je na voljo 28 mest. Na ekonomski šoli bodo vpisovali štiri programe. Za administratorja (poslovno področje) bo na voljo 26 mest, enako za trgovca, šolanje traja 3 leta. Za ekonomskega tehnika je na voljo 84 mest, za ekonomsko gimnazijo pa 60. Na Poklicni in tehniški elektro šoli bodo vpisovali 6 programov. Za računalničarja je na voljo 30 mest, za elektrikarja elektronika pa 26. Šolanje traja 3 leta. Za elektrotehnika elektronika je na voljo 28 mest, za elektrotehnika računalništva 56 mest, to je štiriletno šolanje.
Za triletno šolanje mehatroni-ka operaterja je na voljo 26 mest, za tehnika mehatronike, ki traja štiri leta, pa 32 mest. Na Poklicni in tehniški strojni šoli bodo vpisovali pet programov. Za obdelovalca kovin, šolanje traja 2,5 leti, je na voljo 20 mest. Za model skupnega izvajanja programov v strojništvu (gre za oblikovalca kovin, orodjarja, strojnega mehanika, kleparja-krovca, instalaterja strojnih instalacij), šolanje traja 3 leta, je na voljo 26 mest. Za avtoservi-serja je na voljo 26 mest, enako za avtokaroserista, šolanje traja 3 leta, za strojnega tehnika je na voljo 28 mest.
Na Srednji šoli Slovenska Bistrica bodo vpisovali štiri programe. Za trgovca, šola traja 3 leta, imajo na voljo 26 mest, za ekonomskega tehnika, štiriletno šolanje, pa 56. Na gimnaziji imajo 82 mest, od tega na športnem oddelku 22.
Foto: Martin Ozmec
Gimnazija Ormož ima možnost vpisati 60 novih dijakov.
Na ptujski gimnaziji je v programu Gimnazija 30 vpisnih mest namenjenih izobraževanju v evropskem oddelku. Poklicna in tehniška elektro šola v Šolskem center Ptuj bo vpisovala v program Tehnik meha-tronike (eksp.), če se bo do 24. marca 2006 prijavilo najmanj 30 kandidatov. Če ne bo dovolj prijavljenih, bo šola kandidate najkasneje do 3. aprila 2006 obvestila, da morajo svojo prijavo prenesti drugam. Srednja šola Slovenska Bistrica bo vpisovala v program Gimnazija (š), če se bo do 24. marca 2006 prijavilo najmanj 20 kandidatov. Če ne bo dovolj prijavljenih, bo šola kandidate najkasneje do 3. aprila 2006 obvestila, da morajo svojo prijavo prenesti drugam.
Fl
Dijaški dom Vič Gerbičeva 51/A 1000 Ljubljana Tel.: 01 / 47 901 11 littp://www.ćld-vic.si
DRAGA UČENKA. DRAGI UČENEC SE ODLOČAŠ ZA ŠOLANJE V LJUBLJANI?
VABIMO TE, DA SI V ČASU INFORMATIVITIH DNI 10. IN 11. S. S006 S SVOJIMI STARŠI OGLEDAŠ TUDI NAŠ DOM IN SPOZNAŠ NAŠO PONUDBO.
VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA!
SREDNJA POMORSKA ŠOLA PORTOROŽ
Pot pomorščakov 4, 6320 Portorož, telefon (05) 674-72-41
VABI VSE, KI BI RADI POSTALI ČASTNIKI TRGOVSKE MORNARICE na
a INFORMATIVNI DAN
v petek, 10. februarja ob 09. ali 15. uri oziroma soboto, 11. februarja ob ^ Za vas smo pripravili:
-	informacije o poklicih in nadaljevanju študija;
-	ogled in preizkus najsodobnejših simulatorjev ki nam jih zavida vsa Evropa;
-	plovbo po slovenskem morju s šolsko ladjo, hitrii in jadrnico.
Ko boste končali našo šolo, vam je dobro plačana sli Čaka vas zanimivo življenje, avanturistično spozn za vsak dan in za vnuke.
Fakulteta za kmetijstvo Univerze v iViariboru	_______
ZAKMEIUSTVO
in Kmetijska šola Rakičan (dislocirana enota)
vabita bodoče študente na informativne dneve novega študijskega programa
MANAGEMENT V AGROŽIVILSTVU IN RAZVOJ PODEŽEUA.
študijski program vključuje nova znanja s področij vodenja poslovnih sistemov, teorije odločanja, organizacije, trženja in razvijanje turizma na podeželju.
Diplomanti si pridobijo strokovni naziv diplomirani Inženir agrarne ekonomike in lahko nadaljujejo z izobraževanje za pridobitev magisterija in doktorata.
Razpisujemo 40 mest za redni in 40 mest za izredni študij.
Informativni dnevi bodo na Kmetijski Soli v Rakičanu v: -petek,10. 2. ob 9. uri,
-	soboto, 11. 2. ob 10. uri in	informacije na telefonski ttevilki 02/530.37.50,051.60MOO
-	soboto, 18. 2. ob lO.uri.	in na spletni strani http://www.fk.unlHnb.sl/
Ptuj • Projektni teden v znamenju razvoja avtomobilizma
^m Vh	m ^ mm m	m
Za cim visji nivo znanja
V tednu od ponedeljka, 5., do petka, 9. decembra 2005, so imeli dijaki 1. in 2. letnika Poklicne in tehniSke strojne {ole Ptuj, ki se izobražujejo v programih Avtoserviser in Avtokaroserist, t. i. projektni teden, ki so ga namenili razvoju avtomobilizma. OdloCitev za to temo je bila enostavna, saj je avtomobilska stroka v dobrih sto letih doživela zares buren razvoj.
■ V ■■
DIlASKl DOM LIZIKE IANĆAR

Titova 24a, 2000 Maribor.Tel.: 02/300 46 00, Fax: 02/300 46 77 e-poita:la|n)stvo.dd-mblj@gusst.ames.si
Starši, Če želite, da vaša hčerka uspešno zaključi šolanje, potem jo vpišite v DUAŠKI DOM LIZIKE JANČAR MARIBOR.
Najdete nas na spletni strani: www.d-lizjan.mb.edus.si. Pokličite nas po telefonu 02/300 46 00, pišite. Pričakujemo vas ob informativnih dnevih, v petek, 10.2.2006 ah v soboto, 11.2.2006 na Titovi cesti 24 a v Mariboru.
MI IMAMO VSE TO, KAR IMAJO DRUGI IN ŠE VEČ!
V projektnem tednu so dijaki in njihovi profesorji poskušali čimbolj povezati strokovne vsebinske sklope s prakso in splošnimi predmeti ter se odpovedati tradicionalni delitvi pouka na predmete. Profesorji posku{ajo ustvariti učne situacije, v katerih dijaki kompleksno razmišljajo, odkrivajo in izmenjujejo svoje znanje in izkušnje. Dijake tako samo usmerjajo, vzpodbujajo in jim z namigi pomagajo doseči zastavljene cilje.
Prva in druga skupina sta je prvi dan pripravljali na ekskurzijo v Tehnični muzej Bistra, dijaki tretje skupine pa so prvi dan v računalniški učilnici izdelali vabila za starše ter si pripravili vprašanja
za ogled avtoservisa Dominko in obisk lastnika najstarejšega mercedesa v Sloveniji.
Drugi dan so dijaki prve in druge skupine predstavljali kraje na poti do Tehni~nega muzeja Bistra. Dijaki tretje skupine pa so si ogledali 55 let star mercedes, izvedli intervju z g. Vogrinom in spoznali delo v enem izmed najbolj{ih avto-servisov v Sloveniji. Po opravljeni ekskurziji je v sredo in četrtek vsaka skupina izdelala svojo projektno nalogo in pripravila razstavo, zadnji dan projektnega tedna pa so dijaki svoje delo, spoznanja in ugotovitve predstavili staršem in delavcem šole.
Ivan Emeršič
V ŠDlskem letu 2D0G/2QQ7 bomo na Biotehniški šoli Maribor izobraževali v naslednjih programih:
VETERINARSKI TEHNIK (4^1etni program) KMETIJSKI TEHNIK mEtni program) VRTNARSKI TEHNIK («etni program) KMETIJSKI MEHANIK (S-letm program) VRTNAR (3-lBtni program) POMOČNIK KMETOVALCA (2,S-letm program) VRTNARSKI TEHNIK - PTI (s^a) KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK - PTI (3^2)
Informacije o vpisu dobite po tel.: 02/251 30 11.
SREDNJA KMETIJSKA ŠOLA RAKIČAN
Učence in starše vabimo na informativne dneve, ki bodo v petek, 10. in soboto. 11. februarja 2006 ob 9. uri.
Ponujamo naslednje izobraževalne programe:
VRTNARSKI TEHNIK KMETIJSKI TEHNIK
Vpis svetujemo učencem, ki imajo veselje do dela v naravi, jo varujejo in raziskujejo. Izobraževalni programi vključujejo nova znanja iz podjetništva, ekonomije, informatike in razvoja turizma na podeželju ter vrtnarstva.
Dijaiki dom naie iole nudi bivanja dijakom Srednje zdravstvene iole in kmetijske iole.
Vse informacije dobite pri Sa« Kerčmar na tel. 02/530^7-50 ali 051-60fr300.
Posebnost: Diplomanti lahko nadaljujejo s študijem Management
v agroživilstvu in razvoj podeželja, ki ga izvaja Fakulteta za kmetijstvo Univerze v Mariboru na dislocirani enoti v Rakičanu.
prometna šola maribor
diiašhi dom
DIJAŠKI. DOM
STUDENSKI
10. februar 2006 ob 9. in 15. uri ter 11. februarja 2006 ob 9. uri organiziramo INFORMATIVNI DAN!
VABLJENI:
VSI BODOČI, PA TUDI SEDANJI DIJAKI, ŠTUDENTJE MARIBORSKIH ŠOL!
Preradovičeva 33 2000 Maribor Tel: 02 4294 100 www.prometna.net
Dijaški dom v največjem srednješolskem okolišu v Ljubljani
DIJAŠKI DOM IVANA CANKARJA
Poljanska 26, Ljubljana, tel.: 01/ 47 48 600, faks: 01/ 43 20 369, e-naslov: dic@đic.si
Učence, ki se v naslednjem šolskem letu vpisujete v srednješolske programe v Ljubljani in razmišljate o možnostih bivanja v dijaškem domu, vabimo, da nas skupaj s starši obiščete na informativnem dnevu:
v petek, 10.2.2006 med 8.00 in 19.00 uro
ali
V soboto, 11.2.2006 med 8.00 in 14.00 uro.
Več informacij lahko poiščete na naši spletni strani www.dic.si
O
prometna šola maribor
srednia proineFna Sola
1J	X	I					'' '	1		f
			H	J.			íjli	i.		ji
10. februar 2006 ob 9. in 15. uri ter 11. februarja 2006 ob 9. uri organiziramo INFORMATIVNI DAN!
	VABLJENI:		
		-	osnovnošolci, -	dijaki pokUcnih šol	
Preradovičeva 33 2000 Maribor Tel: 02 4294 100 www.prometna.net

Ptuj • Za učence, dijake in študente
O »Piki na i« v Šolskem centru Ptuj
V prostorih knjižnice šolskega centra Ptuj je nastalo informacijsko središče Pika na i. Svojemu namenu smo ga svečano predali v petek, 16. 12. 2005, ob 12. uri. Na krajši slovesnosti, ki so jo s kulturnim programom popestrile dijakinje naše ekonomske šole, smo se zbrali ravnatelji in učitelji ŠC Ptuj, v naši sredi pa smo pozdravili tudi Vlasto Stojak, vodjo Območne enote Ptuj Zavoda za zaposlovanje RS.
Piko na i smo vzpostavili s pomočjo projekta, ki ga vodi Center za poklicno izobraževanje v sodelovanju z Evropskim socialnim skladom. V projektu sodelujejo Doroteja Emeršič, Nataša Vidovič, Julija Fekonja, Veronika Leskovar in Marjan Čeh. Podobne informacijske točke nastajajo tudi na nekaterih drugih šolskih centrih v Sloveniji, ki so partnerji v projektu (Tehniški šolski center Nova Gorica, Šolski center Novo mesto, Tehniški šolski center Kranj, Srednja tehniška in poklicna šola Trbovlje, Šolski center Velenje in Šolski center Ptuj).
Informacijsko središče Pika na i je namenjeno učencem, dijakom, študentom, odraslim, preprosto vsem, ki bi želeli pridobiti informacije o možnostih, načinih in pogojih izobraževanja in štipendiranja v našem širšem okolju. V našem informacijskem središču bo možno
izvedeti tudi, kaj vam na poti do poklica lahko nudi šola ter kakšne so potrebe delodajalcev v regiji ipd.
Tukaj boste lahko našli informacije o srednjih šolah in izobraževalnih programih, ki jih izvajamo pri nas in v širši regiji, o višjih šolah, ki so na razpolago v Sloveniji, o visokih strokovnih študijskih programih in univerzitetnih programih, o dijaških in študentskih domovih, o štipendijah, o izobraževanju za odrasle (nacionalne poklicne kvalifikacije, tečaji, prekvalifikacije vsako sredo pa
vam bo med 12.15 in 14.00 z dodatnimi informacijami postregla tudi ena od svetovalnih delavk ŠC Ptuj.
Strokovnjaki pravijo, da tudi tistim, ki so bili v šoli kdaj neuspešni, lahko pozneje v življenju uspe. Pomembno je, da ne izgubijo poguma in da poiščejo informacije o novih možnostih. Mnenja smo, da bo naša Pika na i v pomoč vsem dijakom in odraslim, ki se izobražujejo ali delajo v ŠC, saj bodo informacije lahko dostopne vsem.
Veronika Lesk^^ar
Otroci z vasi potrebujejo naravo in mirno okolje, ki ga nudi Dijaški dom Tezno v Mariboru
Bliža se informativni dan. Za mnoge osnovnošolce bo to šolsko leto prineslo spremembe. Vsi, ki končujejo osnovno šolo, so na pomembni prelomnici svojega življenja. Pred njimi se odpira novo obdobje srednješolca. Za nekatere med njimi je to povezano tudi z novim domovanjem v času šolanja. Pri odločitvi, kje si poiskati stanovanje, želijo v Dijaškem domu Tezno v Mariboru pomagati vsem zainteresiranim osnovnošolcem in njihovim staršem.
Dijaški dom Tezno, v Zolajevi ulici 13, je dom z najdaljšo tradicijo v Mariboru. Lociran je izven mestnega hrupa, v naravi, kar je njegova velika prednost. V dijaške domove prihaja največ otrok z dežele. Ti otroci niso navajeni mestnega okolja, ki jih lahko hitro zavede. Velika mesta, kot je Maribor, imajo svoje pasti. Pomembno je, da otroci, ko izstopijo skozi domska vrata, niso takoj na ulici, prepuščeni vsem njenim vplivom. Podeželski otroci so navajeni narave, miru, tišine, svežega zraka. Tako okolje nudi tezenski dijaški dom. Dom obdajajo igrišča, gozd, travniki. Je v mestu, pa vendar dovolj odmaknjen od hrupa in mestnega vrveža. Do nekaterih šol lahko pridejo dijaki peš, za druge pa priporočajo mestni avtobus. Prostora je v dom za 220 dijakinj in dijakov.
Zaposleni v domu si želijo, da bi bili dijakinje in dijaki uspešni
pri doseganju svojih poklicnih ciljev. Želijo si dobrega sodelovanja z vsakim posameznikom in vzpostaviti trdno vez s starši dijakov. Skrbijo, da bi se dijaki v domu počutili varno in prijetno ter želijo, da bi v domu preživeli lepe dni svoje mladosti.
V ta namen nudi dom svojim dijakinjam in dijakom bivanje v dvoposteljnih sobah, z možnostjo interneta v sobi, dostop do računalnikov in interneta v računalniški učilnici, knjižnico in veliko interesnih dejavnosti. Prva skrb v domu je namenjena učenju in učnemu uspehu. Dijaki živijo v domu zato, da bi uspešno končali šolanje. Dom redno sodeluje s šolami in spremlja učni uspeh dijakov. V prostem času dijakinje in dijaki pripravljajo različne kulturne prireditve, športna srečanja, sodelujejo v raznovrstnih delavnicah, kjer preizkušajo svoje spretnosti in se učijo ljudskih izročil. Pripravljajo literarne večere, kvize, plese, hodijo na izlete in pohode ter klepetajo z zanimivimi gosti. Dom ima lastna športna igrišča za mali nogomet, rokomet, košarko, odbojko, ima prostor za namizni tenis in fitness. Dogaja se še marsikaj drugega in zanimivega. Zelo pomembna za odraščajočega mladostnika je prehrana. Dijaški dom ima lastno kuhinjo, ki nudi raznovrstno in predvsem zdravo prehrano. Težijo k pristni domači hrani, predvsem jedem, ki vsebu-
jejo snovi, ki jih odraščajoč mladostnik nujno potrebuje. Kuhinja ponuja vegetarijansko in dietno prehrano. Dijaki dobijo v domu tri obroke hrane.
Dijakinje in dijaki se lahko vključijo tudi v dnevni center, ki deluje v domu. V centru so deležni različnih oblik pomoči. V dijaški dom se lahko vpiše vsak, ki ima status dijaka in obiskuje katerokoli srednjo šolo v Mariboru. Prijavnico dobite v knjigarni ali na spletni strani doma: www2.arnes.si/~dtezno4, kjer dobite vse ostale potrebne informacije. Stran je vredna ogleda. Informativni dan v domu bo v petek, 10. 2., in v soboto, 11. 2., od 9. ure dalje, kjer se boste lahko neposredno seznanili z delovanjem doma. Informacije dobite tudi na telefonski številki 460 54 02. Prijavnice pošljite na naslov: Dijaški dom Tezno, Zolajeva ulica 13, Maribor. Starši, nudite svojim otrokom mir in naravno okolje, prijazno osebje dijaškega doma ročilo bo poskrbelo za vse ostalo. Dijaški dom Tezno vas pričakuje!
Ravnatelj: Franc Žunkovič, prof.
Fakulteta za policijsko-varnostne vede
Fakulteta za policijsko-varnostne vede je članica Univerze v Mariboru, sedež fakultete pa je v Ljubljani. Izredni študij se izvaja tudi na lokacijah v Mariboru in Novem mestu.
Področje dela:
FPVV je edina visokošolska izobraževalna institucija s področja varstvoslovja v Sloveniji, ki skrbi za razvoj tega področja pri nas, za izmenjavo izkušenj, za kakovost in mednarodno primerljivost študijskih programov in s tem za visokošolsko izobraževanje kadrov za področje zagotavljanja varnosti posameznika in družbe. Diplomant lahko opravlja delo na področju notranjevarnostnih vprašanj pri delu tako državnih organov kot gospodarskih in zasebnih organizacij.
Razpisani programi:
Fakulteta izvaja dva dodiplomska programa in štiri podiplomske specialistične programe, v zaključni fazi pa je prenova programov po smernicah bolonjske deklaracije in začetek magistrskega in doktorskega programa.
-	Dodiplomski triletni visokošolski strokovni program Varstvoslovje obsega v prvem letniku v večini splošne predmete, v drugem in tretjem letniku pa strokovne predmete, kot so kriminalistika, kriminologija, varnostni sistem, obveščevalne službe, organiziran kriminal, informacijska varnost in druge. Med obveznimi vsebinami tudi program usposabljanja ter praksa. Diplomant dobi naziv diplomirani varstvoslo-vec in je usposobljen za opravljanje strokovnih nalog.
-	Dodiplomski univerzitetni program Varstvoslovje je raziskovalno usmerjen in poleg posredovanja ustreznih znanj razvija tudi sposobnosti diplomantov za samostojno strokovno delo, kritičnost ter anali-
tičen, ustvarjalen in inovativen pristop k reševanju problemov. V prvem letniku prevladujejo splošni predmet, v drugem letniku se ti nadgrajujejo, v tretjem letniku prevladujejo varstvoslovni in pravni predmeti. V četrtem letniku so le še varstvoslovni predmeti, ki študentom posredujejo znanja s posameznih področij vodenja in upravljanja procesov zagotavljanja varnosti. Diplomant dobi naziv univerzitetni diplomirani varstvoslovec in je usposobljen za razumevanje, vodenje in upravljanje zahtevnejših procesov na področju zagotavljanja notranje varnosti.
- Podiplomski specialistični programi: Informacijska varnost, Kriminalistično preiskovanje, Policijski management in Poslovno varnostni management dajejo poudarek na usposabljanju za analiziranje in reševanje najzahtevnejših strokovnih problemov, poglabljajo in razširjajo znanja na ožjem strokovnem področju ter uvajajo študente v najzahtevnejše problemsko usmerjene aplikacije pridobljenih znanj in veščin.
Možnost zaposlitve:
Diplomanti študijskih programov varstvoslovja se lahko zaposlujejo na Ministrstvu za notranje zadeve, policijskih upravah in policijskih postajah, na Ministrstvu za obrambo, (vojaška policija), Ministrstvu za pravosodje (uprava za izvrševanje kazenskih sankcij), v zasebno varnostnih agencijah, v detektivskih agencijah, v gospodarskih organizacijah (zagotavljanje varnosti in varovanja, preprečevanje industrijskega vohunstva in podobno), v strokovnih službah Vlade RS in Državnega zbora in lokalnih skupnostih.
Več informacij:
internet stran: www.fpvv.uni-mb.si	í
e-pošta: fpvv@fpvv.uni-mb.si	|
tel.: 01 300 83 06, 01 300 83 35	1
Ljubljana • Srednja šola za mlade sodobne plesalce
Umetniška gimnazija - smer Sodobni ples
Od leta 1999 imamo v Sloveniji tudi srednjo {olo za sodobni ples. Dolgoletna prizadevanja slovenskih plesalcev sodobnega plesa so se uresni~ila, ko je bilo pri nas dovolj visoko izobraženih plesalcev, ki so se po šolanju v tujini vrnili v Slovenijo. Svoje mesto je tako sodobni ples našel ob Srednji vzgojiteljski šoli Ljubljana, kjer je imel ustvarjalni sodobni ples vedno pomembno mesto.
V informativnem gradivu šole so zapisali, da lahko dijaki ob pouku razvijajo svojo ustvarjalnost in interese tudi v številnih obšolskih dejavnostih: na glasbenem, likovnem, plesnem, gledališkem in športnem podro~ju, na tekmovanjih iz znanja, v raziskovalnem delu, mednarodnih izmenjavah, na taborih, na podro~ju prostovoljnega dela, v humanitarnih akcijah, na kulturnih prireditvah in zanimivih ekskurzijah po domovini in tujini.
Med posebnosti šole so med drugim zapisali: zanemarljiv osip, rezultati na maturi nad
Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana
Umetniška gimnazija, smer - Sodobni ples
Kardeljeva plo{~ad 16, 1113 Ljubljana tel.: 01/5340-589 informativni dan: 10. in 11. februarja
V vseh treh programih na šoli imajo velik delež umetniški predmeti - kot obvezni ali izbirni (glasba, likovna umetnost, umetnostna zgodovina in ples) - saj se zavedajo velikega pomena umetnosti v osebnostnem zorenju mladostnika.
Pobudnica za nastanek srednje šole za sodobni ples je bila tudi Maja Delak, plesalka, koreografinja in profesorica. Plesalke Plesne družine Gea so se udeležile njenih ustvarjalnih delavnic na Ptuju, katerih bistvo je iskanje lastnega plesnega izraza in obvladanje sodobne plesne tehnike. Na Ptuju letos beležimo 30 let sodobnega plesa.
republiškim povpre~jem, sodelovanje v mreži Zdravih šol, projekti v mreži Unesco ASPnet šol, projekti Odprte šole, številne javne kulturne prireditve, strokovne ekskurzije in pa velik poudarek na umetnosti. Na šoli deluje u~beniški sklad, dijakom so na voljo garderobne omarice, v restavraciji šolske zgradbe pa je poskrbljeno tudi za hladno, toplo ali vegetarijansko malico. Organizirana
pa so tudi kosila. V vseh programih je poudarek na umetnosti, saj se zavedajo pomena umetnosti v osebnostnem zorenju mladostnika.
Umetniška gimnazija -Sodobni ples
Bodo~i sodobni plesalci se izobražujejo v enem oddelku umetniške gimnazije - plesna smer: Sodobni ples. Vsako leto je razpisanih 30 prostih mest
za vpis v prvi letnik, v štirih razredih pa je trenutno od 9 do 17 dijakov. V preteklih letih vpis v 1. letnik ni bil omejen. Program dijakom omogo~a, da nadarjenost za ples razvijajo na temelju strokovno preverjenih in kvalitetnih vzgojno-izobraževalnih pristopov s poudarkom na razvijanju individualnih kvalitet. Hkrati se po gimnazijskem programu pripravljajo na maturo, ki je
Znanje za vse generacije -brezplačno na Ljudski univerzi Ptuj
pogoj za vpis v univerzitetne študijske programe. Zato je smiselno, da se v umetniško gimnazijo vpišejo vedoželjni in vztrajni učenci s prav dobrim in odličnim uspehom.
Predmetnik
Med obveznimi predmeti so ob klasi~nem gimnazijskem programu tudi Likovna umetnost, sodobne plesne tehnike, Balet, Uporabna anatomija, Glasba in Zgodovina plesa in odrske umetnosti. Kot drugi tuj jezik se dijaki u~ijo nemš~-ino. Med obveznimi izbirnimi vsebinami so obvezne teme: ekologija, ljudski plesi, obiski
koncertov in strokovnih seminarjev.
Predmetu Sodobne plesne tehnike je v štirih letih namenjeno 840 ur, predmet poteka kontinuirano vsa štiri leta šolanja. Kot dopolnitev k znanjem sodobnih plesnih tehnik je predmet Balet (315 ur), prilagojen potrebam sodobnega plesalca. Pri predmetu Ustvarjalna delavnica (770 ur) dijaki nadgrajujejo osvojena znanja sodobnih tehnik in baleta. Predmet, katerega glavni cilj je prebujanje in razvijanje ustvarjalnosti, je klju~nega pomena. Strokovni predmeti so še Uporabna anatomija (70 ur), Glasba (140 ur) in Zgodovina plesa in odrske umetnosti (105 ur).
Preizkus nadarjenosti za ples
Za vpis je po kon~ani osnovni šoli potrebno zdravniško potrdilo in posebna nadarjenost za ples. Slednja se ugotavlja na plesni vaji. Vodi jo plesni pedagog, ki oceni osnovno plesnotehni~no predznanje. V nadaljevanju u~enec predstavi svojo lastno kratko kompozicijo ali koreografijo brez glasbene spremljave, dolgo do 4 minute. Del preizkusa je tudi krajša improvizacija, ki jo kandidat izvede po navodilih komisije. Tako se ugotavlja stopnja lastne ustvarjalnosti. Osnovno plesno in tehni~no predznanje ni potrebno in zahtevano, ker se ocenjujeta predvsem sposobnost in talent.
Majda Fridl
Živimo v času hitrih sprememb, ko se je potrebno naglo prilagajati vsakodnevnim izzivom bodisi na delovnem mestu, v {oli ali pri iskanju nove zaposlitve. Moderne evropske smernice v izobraževanju odraslih kažejo na premik proti novim metodam pridobivanja znanja, ki so združene pod nazivom vseživljenjsko učenje. Gre za neformalne oblike izobraževalnih programov in strokovnih svetovanj, ki so udeležencem namenjeni brezplačno in služijo na eni strani tistim, ki želijo svoje znanje dodatno izpopolnjevati in nadgrajevati, na drugi strani pa tudi tistim, ki i{čejo nove priložnosti in dodatne možnosti.
Ljudska univerza Ptuj odgovarja na tovrstne izzive časa z brezplačnimi programi, namenjeni vsem odraslim. Tako že od leta 1998 v na{ih prostorih deluje Središče za samostojno učenje. Učenje v Sredi{ču je za vse udeležence brezplačno in lahko traja toliko časa, kolikor si to želijo. Ena prednosti samostojnega učenja je namreč prav ta, da omogoča svo-c? bodno izbiro in prilagoditev časa
vsakemu posamezniku. Enako velja tudi za izbiro učnih vsebin: na voljo imamo programe za učenje tujih jezikov (angle{čina, ne-m{čina, {pan{čina, franco{čina, italijan{čina), programe za obvladovanje računalni{kih spretnosti, slepega desetprstnega tipkanja, omogočamo pa tudi brezplačen dostop do interneta in elektronske po{te. Pri učenju je na voljo pomoč strokovnega delavca, zato za uspe{no delo ni potrebno nika-kr{no predznanje ali poznavanje računalnika.
Naslednja pridobitev, na katero smo zelo ponosni, je Svetovalno središče, ki v prostorih Ljudske univerze Ptuj deluje od marca 2005. Kako pridobiti znanje, kako izrabiti možnosti, ki so v izobraževanju in učenju odraslih ter različne oblike pomoči, da bo učenje uspe{no in učinkovito, postaja dandanes ob množici informacij, bogati ponudbi izobraževalnih programov in različnih organizacij, ki ponujajo izobraževanje, eno najpomembnej{ih vpra{anj v izobraževanju odraslih. Dostop do znanja, do tega, kako
se učimo učiti in načrtovati svoje vseživljenjsko učenje, lahko približamo z organizirano in celostno informativno-svetovalno dejavnostjo kot podporno dejavnostjo izobraževanju in učenju odraslih.
Spremljajoča dejavnost tovrstnega razvoja je prav gotovo tudi razvita informativno-svetovalna dejavnost v izobraževanju odraslih, ki ima dva globalna cilja: vsem odraslim zagotoviti kakovostno, strokovno in celostno informiranje ter svetovanje kot podporo njihovemu izobraževanju in učenju ter povezati čim več ponudnikov izobraževalnih in svetovalnih storitev za odrasle v lokalnem okolju v omrežje ter tako zagotoviti kakovostno, celostno in usklajeno delovanje vseh subjektov na področju informiranja in svetovanja v izobraževanju odraslih.
Najnovej{a raz{iritev na{e ponudbe je pa Borza znanja, ki deluje pod okriljem Osrednje borze znanja, katere ustanovitelj je Andrago{ki center Slovenije. Namenjena je ponudbi in iskanju najrazličnej{ih znanj in spretnosti, tako formalnih kot tudi neformalnih. Sodelovanje v Borzi znanja je brezplačno in zelo enostavno: če menite, da posedujete določeno znanje, ki bi ga želeli {iriti ali ohraniti, ali pa nemara že dolgo i{čete določeno ve{čino, pa nikakor ne najdete prave informacije, potem je Borza znanja kot nala{č za vas. Pokličite nas ali nas obi{čite na Ljudski univerzi Ptuj. Potrebam ptujske Borze znanja smo namenili tudi samostojno informacijsko točko, povezano z Osrednjo borzo znanja, kjer lahko uporabniki sami brskajo po obsežni bazi ponujenih znanj.
Se posebej si prizadevamo za pozitivno ter ustvarjalno vzdu{je, nesebično pomoč pri učenju in za dobro počutje na{ih udeležencev. mag. Petja Janžekovič
IŠČETE DIJAŠKO SOBO V UUBUANI? DOBRODOŠLI V DIJAŠKEM DOMU TABOR
ZAKAJ v DIJAŠKI DOM TABOR?
kar je v bližini vsah IjubïansHh sradnjih iol, kar JB blizu avtobusne in zelezniika postaja, zandi skrbi vsah zapesienib za prijetne peíuQe dijakev, zandi velike zavzetosti vzgojiteljev za uspaine ieianja dijakev, zaradi dobrega sodelovanja vzgojiteljev z vsemi iolemi.
ker imamo domsko svetovalna službo, ker imamo v domu Štipendijski skiad, ker imamo breâini dostop de interneta v spalnicah, zaradi pestrega življenja med vntniki in lažje socializacije, ziradi števllnih možnosti koristnega prnivljanja prostega časa, zaradi delgeletne tradicije, saj se moida v našem domu bhnii že tvoji staiši.
DIJAŠKI DOIM TABOR
Vidovdanska 7,1000 UUBUANA tel.: 01234 88 40, fax.: 01234 88 55 eiel<tronski nasiov: ddtabor-ij@guest.arnes.si spletna stran: www.d-tabor.lj.edus.si
Dodatne informacije boste dobili 10. in 11. februarja na vseli ljubljansidh srednjih šolah, obiščete pa nas lahko seveda tudi v diJaStem domu!
KAMP
Šolski (Renter ptuj
ekonomija
Dijakom ponujamo: O ekonomska gimnazija
(4 leta, matura) Q ekonomski tehnik
(4 leta, poklicna matura) O administrator
(3 leta, zaključni izpit) O trgovec
(3 leta, zaključni izpit) O ekonomski tehnik-PTi (2 leti, poklicna matura) O izobraževanje odraslih (prekvalifikacije)
elektrotehnika računalništvo
Dijakom ponujamo: O elektrotehnik elektronik,
elektrotehnik računalništva, tehnik
mehatronike
(4 leta, poklicna matura)
□	mehatronik operater, elektrikar elektronik, računalnikar
(3 leta, zaključni izpit)
□	elektrotehnik elektronik - PTI (2 leti, poklicna matura)
kmetijstvo
Dijakom ponujamo: O kmetijski tehnik
(4 leta, poklicna matura) O kmetijsko podjetniški tehnik
(PTI, poklicna matura) O kmetovalec, kmetovalka gospodinja, cvetličar (3 leta, zaključni izpit) O pomočnik kmetovalca, pomočnik (pomočnica) gospodinje oskrbnice
(2,5 let, zaključni izpit)
strojništvo
Dijakom ponujamo: O strojni tehnik
(4 leta, poklicna matura); O oblikovalec kovin, orodjar, strojni mehanik, avtoserviser, klepar -krovec, konstrukcijski mehanik, instalater strojnih instalaciij, avtokaroserist, mehatronik (3 leta, zaključni izpit) O obdelovalec kovin
(2,5 let, zaključni izpit) O strojni tehnik - PTI (2 leti, poklicna matura)
VISJI
strokovni študij
študentom ponujamo naslednje smeri: O mehatronika O kmetijstvo O komerciala
Višješolski študijski programi so dveletni
ter omogočajo pridobitev višje strokovne izobrazbe.
Informacije: tel.: 02 787 17 10
45 let življenja In dela Ekonomske šole Ptuj izpričuje, da smo šola z dolgoletno tradicijo. Kljub temu daje bilo že veliko doseženega, se vsako leto trudimo postati še boljši. V letošnjem šolskem letu se v naših programih izobražuje preko 1000 dijakov. Njihovo izobraževalno pot spremlja 80 strokovno usposobljenih profesorjev, ki jih odlikuje posluh za delo z mladimi. V šolskem letu 2006/2007 ponujamo bodočim dijakom možnost Izobraževanja v štirih programih. Poleg razširjanja znanj Iz splošnolzobraževalnih predmetov dijaki pridobivajo še znanja s področja ekonomije, komerciale, bančništva, financ, vrednostnih papirjev, dela z računalnikom, razvljajoveščine podjetništva in menedžerske spretnosti.
Na šoli Izvajamo tudi široko paleto izvenšolskih dejavnosti, v katerih lahko dijaki razvijajo svoje Interese in sposobnosti. Tisti z umetniško žilico se lahko poskusijo v gledališki skupini, šolskem glasilu Ekonomček ali pri šolskem radiu. Svojo radovednost lahko potešijo na strokovnih ekskurzijah, pri raziskovalnem ali projektnem delu ali na tekmovanjih iz različnih strokovnih področij. Ponujamo jim tudi možnost spoznavanja vrstnikov Iz drugih dežel, saj že vrsto let sodelujemo v mednarodnih projektih.
Vabimo vas, da nas obiščete na Informativnem dnevu, kjer boste izvedeli vse, karvaszanimavzvezizizobraževanjem na naši šoli.
poklicna in tehniška elektro šola
Poklicna in tehniška elektro šola je ena izmed štirih srednjih šol Šolskega centra Ptuj. Je relativno mlada šola. Prvi oddelek v programu elektrotehnike je bil vpisan v šolskem letu 1983/84. Le redki smo takrat verjeli, da lahko program elektrotehnike na Ptuju doseže današnje dimenzije. V šolskem letu 2005/2006 smo vpisali v 1. letnike 7 oddelkov, v20 oddelkih je skupaj 516 dijakov.
Šolo sestavlja mlad kolektiv z 48 zaposlenimi, ki nenehno stremijo k novim znanjem In vnašajo novitete na svojih predmetnih področjih. Veliko truda, energije in sredstev smo vložili In še vlagamo v sodobne učilnice, laboratorije in opremo. Zavedamo se, da le nenehno vlaganje v novitete zagotavlja prihodnost. Znanje je največji kapital, zato vsa znanja, ki nas bogatijo, z veseljem prenašamo na mlade generacije.
Kmetijska šola na Ruju že več kot 50 let Izobražuje mlade, ki jih zanima področje naravoslovja in se želijo več naučiti o živalih, rastlinah, dopolnilnih dejavnostih na kmetijah, podjetništvu In turizmu na podeželju ter cvetličarstvu. Teoretična znanja dijaki pridobivajo v učilnicah Šolskega centra Ruj. Praktični pouk izvajamo na šolskem posestvu na Turnišču pri Ptuju In na Grajenščaku.
Ob rednem izobraževanju dobijo dijaki in dijakinje izkušnje tudi na razstavah in različnih sejemskih prireditvah, svojo radovednost potešijo na ekskurzijah, mladostno razigranost pa sprostijo na športnih dnevih, na prireditvah ob sprejemu novincev, predaji ključa ipd. Nenehno se trudimo, da se dijaki na šoli počutijo prijetno, dosegajo uspehe in pogumno oblikujejo svojo pot vživljenje.
Dijaki imajo možnost nadaljevati izobraževanje po vsakem programu. Kmetijski tehniki, ki uspešno opravijo poklicno maturo, se lahko vpišejo na vse višješolske programe in večino visokošolskih strokovnih programov, z opravljenim dodatnim maturitetnim predmetom pa tudi na številne univerzitetne programe. Zraven Izobraževanja mladih izvajamo celo paleto tečajev, poklicnih kvalifikacij in drugih oblik izobraževanja za odrasle.
HK
poklicna in tehniška strojna šola
Na ravni srednje tehniškega Izobraževanja se dijaki po štirih letih šolanja usposobijo za poklic strojnega tehnika. Šolanje končajo s poklicno maturo, ki jim odpira vrata na višje In visokošolske študijske programe, z opravljenim dodatnim predmetom na poklicni maturi pa tudi na univerzitetne študijske programe. Pred vpisom v srednje poklicno izobraževanje se bodo kandidati lahko odločali med dualno in šolsko organizacijo. V prvem primeru je pogoj za vpis v šolo sklenjena učna pogodba z delodajalcem (obrtnikom), v drugem pa pogodbo o dijakovem praktičnem izobraževanju sklene šola. V obeh primerih poteka izobraževanje po modelu skupnega Izvajanja strojniških programov, kar pomeni, da bodo dijaki nekaj tednov v šolskem letu pri obrtniku ali v podjetju, kjer bodo opravljali prakso in tako bolje spoznali delovno okolje in vlogo svojega bodočega poklica v proizvodnji. Vsi programi srednjega poklicnega izobraževanja se zaključijo z zaključnim izpitom in omogočajo vpis v programe poklicno tehniškega izobraževanja, ki trajajo dve leti In dajejo izobrazbo in naziv tehnika. V dve in pol leti trajajočem programu nižjega poklicnega izobraževanja bomo Izobraževali za pokllcobdelovalca kovin.
Višja strokovna šola Ptuj je najmlajša izmed organizacijskih enot v Šolskem centnj Ptuj. V letošnjem študijskem letu izvajamo redni študijski program mehatronika, ter Izredna programa mehatronika in kmetljsktvo. V prvem letu študira na naši šoli 200 študentov. Za študijsko leto 2006/07 smo uspeli pridobiti dva nova višješolska programa: redni program kmetijstva In izredni program komercialist.
Vizija Višje strokovne šole je postati in ostati ugledna in mednarodno priznana višja strokovna šola, ki študentom omogoča, da izrabijo in polno razvijejo svoje sposobnosti.
Kot poslanstvo šole opredeljujemo pojem vseživljenjskega učenja, kot izziv pa uvrščanje pomena zaposljivosti diplomantov v kontekst študijskih programov. Obiščite nas na spletni strani www.scptuj.si/vss, ali pokličite na tel.: 02 7871710
Rokomet • Prijateljske tekme
Ormozani dobro v Trogirju, slabse doma
Jeruzalem Ormož
Ormožani so po vrnitvi s petdnevnih priprav v Trogir-ju odigrali prvo pripravljalno tekmo proti oslabljenim državnim prvakom. V Trogirju so Ormožani slavili v vseh treh srečanjih. Premagali so Split 26:25 (Koražija 8, Blaže-vić 7), Metković 41:25 (Blaže-vić 7, Belšak 6, B. Čudič 6) in Trogir 32:25 (Belšak 5, Bezjak 5, G. Čudič 23 obramb). Ob teh rezultatih so ljubitelji rokometa v Ormožu (zbralo se jih je okoli 150) pričakovali enakopravno tekmo proti le desetim Požunovim varovancem. Toda jeruzalemčki so popolnoma zatajili (Blaževič 9, Bezjak 4), na drugi strani pa so všečno igro prikazali Celjani (Hribar 11), pri katerih je blestel Gregor Lorger.
Končni rezultat je bil 28:38 v korist Celjanov.
Vinarjem ni pomagala niti »jezikova juha« domačega stratega Saše Prapotnika ob minutah odmora in med samim odmorom. Tekma je zelo spominjala na srečanje med Slovenijo in Francijo na EP v Švici. Ob koncu srečanja je poškodbo kolena staknil pri Ormožanih Niko Klemenčič, za katerega je že končan začetek prvenstva. V petek ob 17. uri v Ormožu gostuje hrvaški 1. A-ligaš Dubrava, ki ga vodi trener Kasim Kamenica.
UK
Gorišnica
Rokometaši Gorišnice so proti hrvaškemu prvoligašu odigrali dobro rokometno tekmo in lahko so zadovoljni s
trenutno formo dober teden dni pred pričetkom prvenstva v 1. B SRL. Proti Varteksu ni nastopil Igor Ivančič, ki naj bi zaradi poškodbe nehal igrati rokomet. Končni rezultat: Gorišnica - Varteks Di Caprio 38:39.
MT Ptuj
Pripravljalno srečanje ptujskih rokometašic v Zagrebu proti ekipi, ki nastopa v 1. B hrvaški ligi, je prineslo zmago gostij, ki tokrat niso nastopile v kompletni sestavi, in sicer zaradi poškodb in študijskih obveznosti.
Rezultat: Dugo Selo 55 - Mercator Tenzor Ptuj 28:31 (14:14)
Najboljše strelke pri Ptuj-čankah: Strmšek 8, Prapotnik 6, Jaušovec 4.
Danilo KlaJnšek
Strelstvo • MT Munchen 2006
Odlična forma naših strelcev pred EP
Na olimpijskem strelišču v Munchnu se je od 25. do 28. januarja odvijal eden izmed zadnjih mednarodnih kvalifikacijskih turnirjev pred februarskim evropskim prvenstvom z zračnim orožjem v Moskvi. Turnirja, ki je po jakosti močnejši od svetovnega pokala, se je udeležila tudi slovenska reprezentanca in dosegla nekaj izjemnih uvrstitev.
Med reprezentanti, ki prihajajo iz Spodnjega Podravja, se je najbolje odrezal mladinec
Simon Simonič, ki je prvi dan dosegel 568 krogov in zasedel 11. mesto. Drugi dan pa je Simon streljal še bolje in se s 570 krogi uvrstil v finale kot 4., kjer je dosegel 98,5 kroga in tekmovanje končal na odličnem 6. mestu, kar je bila na koncu tudi najboljša uvrstitev 30-članske slovenske odprave! Med mladinci s pištolo je streljal še en juršinski mladinec, 16-letni Rok Pučko, ki je prav tako dosegel dva dobra rezultata s 555 in 556 krogi ter zasedel 36. in 29. mesto. Med
Foto: Irena Toroš
Slovenska reprezentanca s pištolo, zadaj levo Majda Raušl, selektor Renato Šterman, Boštjan Simonič, Zlatko Kostanjevec, spredaj levo Rok Pučko, Aleksander Ciglarič in Simon Simonič
članicami je odlično nastopila Ptujčanka Majda Raušl, ki je prvi dan dosegla 375 krogov, drugi dan pa je streljala še za krog bolje in v dveh dnevih dosegla normo in potrditev norme za EP. Samo malo mi še manjka do najboljših, nam je po nastopu zaupala najboljša ptujska strelka, ki je trenutno v življenjski formi! Med člani je dobro nastopil tudi kidri-čevski strelec Boštjan Simonič, ki je dosegel 575 in 570 krogov ter zraven Simona in Majde kot tretji potrdil normo za EP. Med člani s pištolo je nastopal tudi Ormožan Aleksander Ciglarič, ki pa mu s 572 in 571 krogi žal ni uspel preboj na EP.
Med slovenskimi mladinskimi reprezentanti s puško je trenutno najboljši Ormožan Tadej Horvat, ki je prvi dan dosegel 587 krogov in zasedel 15. mesto, s čimer ga je med Slovenci (med člani!) prehitel le Rajmond Debevec s 592 krogi, kar pomeni, da kot četrti strelec iz Spodnjega Po-dravja potuje na Ep v Moskvo. Tadej je v svojem drugem nastopu dosegel še 583 krogov in zasedel 31. mesto ter še enkrat več pokazal svoj izjemen strelski potencial.
Simeon Gonc
Odbojka
V soboto s Cometom že za 1. ligo?
Ptujske odbojkarice nadaljujejo z odličnimi predstavami v drugi državni ligi. V 13. krogu so minulo soboto brez težav v gosteh odpravile Mis-linjo, ki so ji v treh nizih prepustile 52 točk. Z 12. zmago v sezoni so se Ptujčanke še bolj utrdile v vodstvu, saj so zaradi poraza drugouvrščenih Pre-valj naskok pred zasledoval-kami povečale na sedem točk. V naslednjem, 14. krogu bodo odbojkarice s Ptuja gostile tretjeuvrščeni Comet iz Zreč, ki je minulo soboto nepričakovano z 0:3 klonil na doma-
čem igrišču proti Škofji Loki. V primeru novega uspeha bi se Ptujčanke znebile še enega zasledovalca in vrata proti prvi ligi bi se na veliko odprla. Jutrišnja tekma med Ptujem in Cometom se bo odvijala v dvorani ptujske gimnazije, pričela pa se bo ob 17.30 uri.
Novo zmago, deveto v sezoni, so minulo soboto zabeležili tudi odbojkarji Svita iz Slovenske Bistrice. Na gostovanju v Šempetru niso oddali niza ter so tako obdržali priključek z vodilnimi.
Če so se Ptujčanke in Bistri-
čani v minulem krogu veselili dobre predstave in novih treh točk, pa so imele manj razlogov za zadovoljstvo odboj-karice Benedikta. V Ljubljani so proti Šentvidu prikazale najslabšo predstavo v sezoni ter dovolile tokratnim nasprotnicam, da so se jim približale vsega na tri točke zaostanka. Priložnost za popravni izpit bodo Benedičanke imele že v tem krogu. Jutri ob 19. uri bodo odbojkarice Benedikta v 17. krogu prve lige gostile Hitachi iz Izole.
Miha Šoštarič
Košarka • OmrezJe.net & parkl
»
Dečki« premagali sami sebe
Končan je sedmi krog lige Parkl in stvari se počasi postavljajo na svoje mesto.
V skupini B sta pravi derbi uprizorili ekipi Starš in Dobrih dečkov. Podprvak iz Starš je visoko povedel v prvi četrtini, a so »dečki« uspeli nekoliko znižati zaostanek do odmora. V nadaljevanju so gostje izkoristili neučinkovitost domačih in se pred zadnjim delom igre približali na točko zaostanka. V zadnji četrtini si nobena izmed ekip ni priigrala večje prednosti. Dve minuti pred koncem so »dečki« ušli na štiri koše prednosti, vendar so prvaki kaznovali neučinkovitost gostov pod košem in petnajst sekund pred koncem zaostajali za dva koša, za nameček pa so imeli še zadnji napad. V zadnjem napadu so domači tri sekunde pred koncem zadeli trojko, za nameček je obrambni igralec naredil ob metu še osebno napako. Trener »dečkov« se ni mogel obvladati in je za svoje početje prejel še tehnično napako. Z uspešnim izvajanjem
prostih metov so domači le še potrdili zmago. Vse v zvezi z ligo Parkl lahko preberete na www.parkl.si. Rezultati 7. kroga: ŠD Slam - KMO Dornava 57:53 (20:18, 16:8, 12:13, 9:14) KK Veterani Pragersko - Veterani Ptuj 84:69 (20:8, 9:23, 29:18, 26:20)
KK Rače - Din don Neman 71:49 (9:14, 23:9, 26:9, 13:17) Tiskaran Ekart design - ŠD Kidričevo 69:56 (22:6, 15:17, 21:16, 11:17)
Picerija Špajza - ŠD Ptujska Gora 85:69 (24:7, 30:13, 11:22, 20:27)
KK Starše - Good guys 70:66 (15:6, 23:26, 13:18, 19:16) SKUPINA A
1. VEIER. PRAGERSKO	7	6	1	+54	13
2. ŠD SLAM	7	5	2	+74	12
3. DIN DON NEMAN	7	5	2	+13	12
4. KK RAČE	7	2	5	+39	9
5. VETERANI PTUJ (-1)	7	3	4	-36	9
6. KMO DORNAVA	7	0	7	-144	7
SKUPINA B					
1. KK STARŠE	7	6	1	+85	13
2. TISKARNA EKART	7	6	1	+61	13
3. GOOD GUYS	7	4	3	+42	11
4.	PICERIJA ŠPAJZA 7 4 3 +16 11
5.	ŠD KIDRIČEVO 7 16 -80 8
6.	ŠD PTUJSKA GORA 7 0 7 -124 7
Lestvica strelcev po 7. krogu: 1. Davor Bauman (KK Rače) 187 košev, 2. Uroš Gori-čan (ŠD Cirkovce) 154 košev, 3. Boštjan Meglič (KK Rače) 139 košev.
Pari osmega kroga: Good guys - ŠD Ptujska Gora, Veterani Ptuj - KK Rače, Picerija Špajza - Tiskarna Ekart design, KMO Dornava - KK Veterani Pragersko, ŠD Kidričevo - KK Starše, Din don Neman - ŠD Slam.
Radko Hojak
Ekipa Starš je v drbiju kroga premagala ekipo Good guys.
Kegljanje • 3. SKL - moški
Točka za ohranitev prvega mesta
Enajsti krog v 3. slovenski kegljaški ligi ni postregel z nobenimi presenečenji, ampak z zelo zanimivimi dvoboji. Kegljači ptujske Drave, sicer vodečega moštva, so na gostovanju pri ekipi Radenske iztržili točko, kar je bilo dovolj za ohranitev prvega mesta v prvenstveni razpredelnici. V dvoboju so dosegli samo dve zmagi, in sicer izkušeni Janez Podgoršek in Matej Zorman. Da pa so prišli do pomembne točke v oslabljeni sestavi, je bilo pomembno, da so bili v skupnem seštevku za deset podrtih kegljev boljši od domačinov.
2. SKL VZHOD (Ž)
REZULTATI 8. KROGA: Drava - Nafta 2:6, Miroteks 111. - Impol 1:7, Fužinar - Šoštanj 6:2
1. IMPOL 2 ŠOŠTANJ
3.	FUŽINAR
4.	NAFTA
5.	MIROTEKS III
6.	KOMCEL
7.	DRAVA
5	0	2
5	0	2
5	0	2
4	0	3
3	0	4
1	0	5
1	0	6
10 10 10 8 6 2 2
DRAVA - NAFTA 2:6 (2786
-	2842)
DRAVA: Krušič 455, Fridl 489, Plajnšek 453, Kozoderc 452, Bombek 449, Kramber-ger 488
MIROTEKS III. - IMPOL 1:7 (2948 - 2981)
1MPOL: Veber 509, Duh 507, Pečovnik 521, Peterkovič 450, Lampreht 499, Kunčič 495
3. SKL VZHOD (M)
REZULTAT1 11. KROGA: Radenska - Drava 4:4, Impol
-	Agroruše 5:3, Žalec Petrol
-	Lokomotiva 3:5, Piramida
-	Fužinar 1:7, Krško -	1nter-okno 5:3
1.	DRAVA	11	7	1	3	15
2.	KRŠKO	11	7	0	4	14
3.	FUŽINAR	11	6	0	5	12
4.	ŽALEC PETROL 11	6	0	5	12
5.	RADENSKA	11	5	1	5	11
6.	IMPOL	11	5	1	5	11
7.	LOKOMOTIVA	11	5	1	5	11
8.	AGRORUŠE	11	4	1	6	9
9.	PIRAMIDA	11	4	0	7	8
10.	INTEROKNO	11	3	1	7	7
RADENSKA - DRAVA 4:4 (3215 - 3225)
DRAVA: Sušanj 510, J. Podgoršek 549, Čeh 479, 1lič 516, Dremelj 552, Zorman 619.
IMPOL - AGRORUŠE 5:3 (3151 - 3124)
1MPOL: S. Dobnikar 509, Novak 512, S. Kunčič 533, Ku-sič 532, 1. Kunčič 532, M. Do-bnikar 533.
Danilo Klajnšek
Judo • Po članskem državnem prvenstvu
Zadovoljstvo v ptujskem taboru
Prvič v zgodovini so ptujski judoisti osvojili dva naslova državnih prvakov. Za velik uspeh Ptujčanov sta najbolj zaslužna Lea Murko do 78 kg in Klemen Ferjan do 81 kg, ki sta z osvojenima naslovoma poskrbela za veliko veselje v ptuj-
skem taboru. Ker se judoisti pripravljajo za nastope na evropskih in svetovnih pokalih.
»Izjemno sem vesela, da sem na prvem svojem nastopu med članicami osvojila naslov prvakinje, s čimer sem se uvrstila v člansko reprezentanco, kar
Foto: Sebi Kolednik
Dobitniki medalj na DP s trenerjem Vladom Čušem v sredini: Jože Šimenko, Klemen Ferjan, Lea Murko in Uroš Tajhman
mi omogoča nastope na največjih svetovnih tekmovanjih. V finalnem boju sem po vsega 20 sekundah presenetila reprezentantko Tino Kukec, kar potrjuje mojo pripravljenost za letošnje sezono,« je dejala Lea Murko.
»Po dveh mesecih treningov v Kanadi, kjer sem se pripravljal na nastope na letošnjih svetovnih pokalih, sem pričakoval naslov državnega prvaka. Konkurenca v moji kategoriji je v Sloveniji izjemna, saj se kar 4 tekmovalci potegujejo za reprezentančne nastope. Zelo sem zadovoljen z vsemi svojimi dvoboji, predvsem s finalnim, kjer sem Greifa iz Im-pola premagal na ippon. Sedaj me čakajo svetovni pokali v Parizu, Leondingu, Hamburgu in Pragi, kjer pričakujem vsaj eno kolajno,« je dejal Klemen Ferjan.
Izjava za trenerja Vlada Čuša po DP: »Izjemno sem
zadovoljen z uspehom naše ekipe. Dve zlati in dve bronasti medalji pa dve 5. ter 7. in 9. mesto so naš najboljši dosežek v članski konkurenci v zgodovini kluba. Klemen Ferjan in Lea Murko sta prepričljivo osvojila naslov državnega prvaka oz. prvakinje in potrdila svojo dobro pripravljenost pred zahtevnimi tekmami za evropski in svetovni pokal, ki se začne februarja. Klemen se bo udeležil tekem v Parizu, Leondingu, Hamburgu in Pragi, nakar se bo v miru pripravljal na letošnji glavni tekmovalni cilj, Evropsko prvenstvo v Helsinkih na Finskem. Lea Murko bo letos debitirala v članski konkurenci na svetovnih pokalih in pričakujem vsaj eno dobro uvrstitev do 7. mesta. Upam, da bo dobro izkoristila svojo priložnost na letošnjem svetovnem mladinskem prvenstvu, ki bo oktobra v Dominikanski republiki. Z izjemno borbenostjo in odlično izpeljavo taktičnih nalog sta prišla do bronaste medalje Uroš Tajhman in Jože Šimenko. Ni jima veliko manjkalo, pa bi se tudi onadva borila v velikem finalu.«
Sebi Kolednik
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Perutninarji tik pred začetkom sezone
Kolesarska ekipa Perutnine Ptuj se je pred začetkom tekmovalne sezone v istrskem Poreču zbrala na skupnih pripravah. Šestnajst kolesarjev ter šestčlanska spremljevalna ekipa na čelu s trenerjema Srečkom Gli-varjem in Martinom Hvastijo je letos mesec dni pred ostalimi slovenskimi ekipami 'prečesala' hrvaško primorje po dolgem in počez, saj se jim tudi sezona pričenja prej.
"Skupne priprave smo zredu-cirali na minimum. Gre za to, da se dobimo štiri pet dni pred začetkom sezone, da smo edin-krat v sezoni kot ekipa zbrani na enem mestu. Uredimo določene stvari, pogovarjamo se o tekmovalnih programih, o individualnih programih, kaj moramo narediti, da bo ekipa funkcionirala kot mora. Poskušamo ustvariti ta kolektivni duh, pravi pozitivni odnos v ekipi. Eno osnovo, s katere bomo kasneje delali celo leto,"
Kljub neprijaznemu vremenu so kilometre v Istri.
Foto: UG
ptujski kolesarji pridno nabirali
je povedal vodja ekipe, Martin Hvastija ter dodal: "Hitri treningi nama s Srečkom Glivarjem dajo vpogled v pripravljenost fantov pred prvo dirko, saj se že v petek (op. danes) odpravljamo na uvodno dirko sezone na Kubo."
Šahovski kotiček
Odprto prvenstvo Ptuja v šahu za leto 2006
Odigrana so bila še zadnja štiri kola odprtega prvenstva Ptuja v šahu za leto 2006, na katerih se je odločalo o končni uvrstitvi.
Doseženi so bili naslednji pomembnejši rezultati: 6. kolo: Napast
-	Žugaj 0:1, Tolič - Bohak 0:1, Krumpačnik - Špelec 1:0, Kramberger
-	Cojhter 0:1; 7. kolo: Krumpačnik - Tolič 1:0, Žugaj - Cojhter 0:1, Bohak - Napast remi, Špelec - A. Podkrižnik remi; 8. kolo: A. Podkrižnik
-	Bohak remi, Cojhter - Špelec 0:1; 9. kolo: Bohak - Kramberger 1:0, Špelec - Napast 0:l, Tolič - Cojhter 0:1.
Tekmovanje je bilo odločeno praktično že tri kola pred koncem, saj je mednarodni mojster Domen Krumpačnik še naprej igral odlično in konkurentom sploh ni dovolil, da se mu približajo. Bolj zanimiva je bila borba za drugo mesto, ki ga je na koncu zaradi boljšega rezultata po sistemu Buchhotz zasedel mladi mojstrski kandidat Fjodor Žugaj, čeprav je po porazu slednjega s Karlom Cojhterjem že kazalo, da bo drugi domači veteran Janko Bohak.
Končni vrstni red: Domen Krumpačnik (Griže) 8,5, Fjodor Žugaj (Pa-loma) in Janko Bohak (Ptuj) 6,5, Viktor Napast (Ptuj) 6, Karel Cojhter (Polskava) 5,5, Darko Špelec (Kovinar) in Aleksander Podkrižnik (Ptuj) 5, Mato Tolič (Fram) in Franjo Lazar (Gorišnica) 4,5, Miha Maurič (Destrnik) 4, Mitja Kramberger (ŽŠK Maribor) 3, Drejc Jabločnik (Ptuj) 3, Franc Maurič (Urban) 2 in Vanja Šeruga (ŽŠK Maribor) 0 točk.
Društveni prvak za leto 2006 je postal najbolje uvrščeni igralec domačega društva Janko Bohak.
Tekmovanje je bilo že po tradiciji dobro organizirano in po izjavi predsednika društva mednarodnega mojstra Danila Polajžerja naj bi postalo tradicionalno.
Janko Bohak
V soboto zjutraj nas je pričakalo hladno in deževno vreme, odhod na trening je nekaj časa visel v zraku. Vremenska napoved sicer ni obetala idealnih pogojev, kolesarji pa so vseeno sedli na kolo v upanju na kakšen sončni žarek. Takšne razmere Gregorju Gazvodi niso najbolj po godu: "Sem kar znan po tem, da nimam preveč rad nizkih temperatur in blata, kot je bilo danes. Ampak to pač spada zraven. Saj imamo tu v Istri tudi lepe dni."
Temni oblaki so nad Istro vztrajali ves dan, so se pa ceste popoldne osušile in perutni-
narji so trening uspešno pripeljali h koncu. V petih dneh so na kolesu povprečno preživeli od štiri do šest ur, vsak dan so prekolesarili od 150 do 200 kilometrov.
"To je trening, kjer je težko ocenjevati pripravljenost tekmovalcev. Vse je normalno, tako kot smo pričakovali, opazi se, da so fantje čez zimo dobro trenirali. Kako pa so dejansko pripravljeni, pa pokažejo šele dirke in prvi rezultati," je po treningu povedal vodja ekipe Srečko Glivar. Borut Božič je dodal: "S trenutno pripravljenostjo sem zadovoljen, saj sem boljši kot lani v tem času. Težko pa je, kot je že Srečko dejal, najti primerjavo z drugimi, to bodo pokazale šele dirke. Lahko pa povem, da že z nestrpnostjo pričakujem to sezono, veliko bolj kot lansko ali katerokoli prej."
Nestrpnosti bo hitro konec, saj bo lahko Božič kot peterica njegovih sotekmovalcev pripravljenost pokazal že čez manj kot teden dni, na Dirki po Kubi. Drugi del ekipe pa čaka še dober mesec dni priprav na začetek nove sezone v Evropi, na otvoritveno dirko v začetku marca, dirko za veliko nagrado Lonjera.
UG
Tenis • DP do 18 let
Toni do polfinala
Od 26. do 29. januarja je v Rogaški Slatini potekalo državno prvenstvo za fante, stare do 18 let. Ptujčan Toni Hazdovac je bil na turnirju postavljen za 1. nosilca, vendar je bil na poti do finala zaustavljen v polfina-lu, kjer ga je premagal kasnejši zmagovalec turnirja Aljaž Bede-ne (TK Idrija). Karlo Pintarič, ki je poleti iz TK Ptuj prestopil v TK Triglav Kranj, je po dolgem času odigral nekaj dobrih dvobojev in se uvrstil v četrtfinale.
Rezultati: četrtfinale: Hazdovac - Bonin (Koper) 6:0, 6:2; Bedene - Zlatkovič (As Litija) 6:2, 6:4; Popov-Ledinski (Slovan LJ) - Urbanija (RCULU) 6:2, 6:7, 7:6; Teraž (Mojstrana) - Pintarič (Triglav Kranj) 6:4, 6:1.
Polfinale: Bedene - Hazdo-vac 6:2, 6:4; Teraž - Popov-Le-dinski 6:4, 6:0.
Finale: Bedene - Teraž 4:6, 6:4, 6:4.
JM
Športni napovednik
NOGOMET
PRIJATELJSKE TEKME
SOBOTA, 4. 2. - ob 12.00 mladinci: Aluminij - Dinamo Zagreb; ob 14.00 kadeti: Aluminij - Dinamo Zagreb
NEDELJA, 5. 2. - ob 14.00 Aluminij - Mura 05
ROKOMET
1.	A SRL ŽENSKE
PARI 15. KROGA: Loka kava KSI - ŽRK Mercator Tenzor Ptuj, Krim Mercator - Olimpija, Celjske mesnine - Izola, Burja Škofije - Inna Dol-gun, Polje Maks - Celeia Žalec, Kočevje Anubis - Europrodukt Brežice
2.	SRL MOŠKI - VZHOD
PARI 13. KROGA: Drava Ptuj - Šmartno 99, Klima Petek Maribor
-	Aleš Praznik, Radeče - Črnomelj.
ODBOJKA
1.	DOL ŽENSKE
PARI 17. KROGA: Benedikt - Hitachi, Luka Koper -Šentvid, Nova KBM Branik - Sloving Venus.
2.	DOL ŽENSKE
PARI 14. KROGA: Pomaranča bar Ptuj - Comet Zreče (sobota 17.30, gimnazijska telovadnica), Prevalje - Partizan Škofja Loka, Čulum, s. p., Valšped - ŽOK Kočevje, Formis Bell - Aliansa Šempeter, Ecom Tabor
-	Mislinja, Braslovče - Broline Kamnik.
2. DOL MOŠKI
PARI 14. KROGA: Svit - Astec Triglav, Logatec - Hoče, Kekooprema Žužemberk - Partizan Fram, Termo Lubnik - Telemach Žirovnica, Prigo Brezovica - MOK Kočevje, TAB Mežica - SIP Šempeter.
KOŠARKA
2. SKL VZHOD
PARI 16. KROGA: Prebold - Ptuj, Ilirija - ŽKK Maribor, Ruše - Pivovarna Laško mladi, Janče - Ježica, Nazarje - Grosuplje
KEGLJANJE
2.	SKL VZHOD ŽENSKE
PARI 9. KROGA: Impol - Drava, Nafta - Fužinar, Šoštanj - Komcel
3.	SKL VZHOD MOŠKI
PARI 12. KROGA: Drava - Krško (sobota ob 17.30, DETA Center), In-terokno - Impol, Agroruše - Žalec Petrol, Lokomotiva - Piramia, Fužinar
-	Radenska
MALI NOGOMET
KONČNICA LIG MNZ PTUJ
Danes (v petek) s pričetkom ob 17.30 se bo pričel zaključni turnir za naslov prvaka lig malega nogometa, ki jih je organizirala MNZ Ptuj.
POLFINALE: 17.30: Poetovio Petlja Vitomarci - Jado, 18.15: Bar Saš Budog - Rim.
19.00: ekshibicijska tekma: Društvo nogometnih trenerjev - Društvo nogometnih sodnikov. 19.30: tekma za 3. mesto 20.15: tekma za 1. mesto 21.15: podelitev nagrad najboljšim
ZLMN Ormož
Pari 9. kroga: Mladost Miklavž II - Kog SK Računalništvo (12.00), Nova Slovenija - Mihovci Center (12.50), Bar Texas - Trgovišče Plečko (13.40), Svetinje - Avtoservis Zidarič (14.30), Invest - Borec (15.20), Črni ribič - Mladost Miklavž (16.10), KOŠ - Belcont (17.00), Kog - Tomaž (17.50), Mlada Slovenija - Joker Ivanjkovci (18.40), Zidarstvo Čurin
-	Avtošola Prednost (19.30), Trgovišče Plečko - Mihovci Center (20.20), Bar Texas - Borec (21.10).
ŠPORTNIK LETA V OBČINI HAJDINA
Danes, 3. 2., ob 17. uri bo v telovadnici OŠ Hajdina potekala prireditev, na kateri bodo proglasili najboljše športnice in športnike na področju šolskega športa, priznanja pa bodo podelili tudi najzaslužnejšim športnim delavcem po posameznih društvih, nekaterim posameznikom in pa najuspešnejšim nogometnim ekipam po starostnih kategorijah iz občine Hajdina za leto 2005.
Danilo Klajnšek
SMUČARSKI SKOKI V JURŠINCIH
V nedeljo, 5. februarja, organizira športno društvo Juršinci smučarske skoke na 25- in 40-metrski skakalnici s pričetkom ob 13. uri. Tekma se bo odvijala v dveh skupinah, in sicer s skakalnimi smučmi in v skupini s alpskimi smučmi. Vsaka kategorija bo razdeljena v štiri kategorije, in sicer otroci do 10 let, mladina od 11 do 18 let, člani od 19 do 33 let in veterani nad 33 let.
Zmago Šalamun
Tenis • Zimska liga 2005/06
2. liga
V drugi ligi so bili odigrani zanimivi in razburljivi dvoboji. TC Skorba gadi je brez težav ugnala Gorišnico, medtem ko je o zmagovalcu med TK Štraf in TC Kidričevo odločala igra dvojic. Uspešnejši so bili Štrafovci. Žal pa srečanje med Veterani in Tigri ni bilo odigrano, ker se Veterani niso pojavili na prizorišču.
REZULTATI 2. KROGA: TK Skorba gad - TK Gorišnica 3:0 (Ogrinc - Simo-nič 9:4, Berlak - Žnidarič 9:7, Ogrinc/ Berlak - Simonič Žnidarič 9:3), TK
Štraf - TC Kidričevo 2:1 (Škoflič - Ha-zabent 9:0, Munda - Premužič 0:9, Škoflič/Munda - Mihelič/Hazabent 9:4), Veterani - Tigri 0:3 b.b.
VRSTNI RED: TK Skorba gadi 7, Veterani 5, TC Štraf in TC Kidričevo 4, Tigri 3, TK Gorišnica 1 točko.
1. liga
SOBOTA, 4. 2. - ŠC Goya: 9.00: TC Skorba - Sortima, d. o. o., TC Luka
-	Nedog, s. p., 12.00: TK Neptun
-	Okrepčevalnica Patruša
Danilo Klajnšek
Info - Glasbene novice
Kakšna je ta scena oziroma kakšen je ta folk? Upam, da vas s temi besedami nisem prestrašil, saj sem se pretekli vikend malo pomikal po ptujskih nočnih prizoriščih. Ocena bi bila zadovoljiva, saj je glasbeni izbor pester in publika, ki se želi zabavati, si prav gotovo poišče primeren prostor. Zabava preteklega tedna pa se je imenovala The Emotion Of House in je predstavila popolno moč te plesne glasbene zvrsti.
LMC so cool plesni projekt, ki je svoj potencial že pokazal v komadu Take Me To The Clouds Above. Ob trojki je bila podpisana še skupina U2, vendar osnova je bila povzeta iz pesmi How Will I Know pevke Whitney Houston. Aktualen komad GET WHAT YOU GIVE (***) so sicer v osnovi pripravili že lani, vendar so ga za stopnjo izboljšali potem, ko je vokalne dele na novo zapela Rachel McFarlane. Da pa gre za znano temo, vam bo takoj jasno, saj je trio priredil komad You Get What You Give skupine New Radicals. Med najbolj vroče plesne zadeve tega trenutka pa nedvomno sodijo še naslednji trije klubski hiti Watchin - Freemasons, Say Say Say - Hi Tack in I'll Be Ready - Sunblock.
Produkcijski um WILLIAM ORBIT je svoje ideje nekoč uspešno posredoval v glasbo Madonne, All Saints in Destiny's Child. Sedaj je izkoristil svoje veze in poznanstva ter je k sodelovanju povabil kar trio Sugababes (omenjene imajo trenutno mega hit Ugly). Minimalistični efekti dajejo nevsakdanje efekte v soul harmoniji SPIRAL (****). Aplavz za drzno potezo in fino glasbo!
CRAIG DAVID je nedvomnoperfekcionist, saj goji že od svojega začetka popolni soul in r&b stil. Njegov lanski presežek je plata The Story Goes. Z omenjene zgoščenke pa sta nam znana dva hita All The Way in Don't Love You No More. V tretje gre rado, je znan pregovor in sploh ne dvomim v uspeh skladbe UNBELIVABLE (****), ki ima mehko soul podlago in dvopomensko nerealno besedilo.
Kraljica hip hop soula je MARY J BLIGE je ob prelomu leta ponudila album z naslovom The Breakthrough. Radijske in televizijske postaje trenutno dajejo poudarek skladbi Be Without You, ki je na 4. mestu v ZDA (www.billboard.com). Odlična pevka je malo pobrskala po zgodovini rock glasbe in s plošče Achtung Baby povzela klasiko ONE (*****). Novi aranžma je vrhunski in soul harmonijam dive se pridružijo tudi člani skupine U2 oziroma natančneje vokalne dele je prispeval tudi Bono Vox. Slednji se je v mesecu decembru pridružil še eni pravi mojstrici, in to je ALICIA KEYS, s katero sta ubrano v soul verziji zapela skladbo DON'T GIVE UP (****), pod katero se kot izvirna izvajalca podpisujeta Peter Gabriel in Kate Bush.
Kanadski velemojster BRYAN ADAMS je eno obdobje svojega delovanja zaključil s prerezom svojega dela na zgoščenki Anthology. Obsežen projekt vsebuje kar 39 pesmi tega rocker-ja, izmed katerih sta tudi dve novi. Prva je SO FAR SO GOOD (****) in prinaša pravo rock energijo.
Britanski glasbenik ROACHFORD je ob koncu 80. prišel iz ozadja s skladbo Cuddly Toy. Najbolj se je zapisal v glasbeno zgodovino s skladbami Lay Your Love On Me, The Way I Feel in Pop Muzak (duet z Mousse T-jem). Slednji je tudi pevčev novi šef pri založbi Peppermint in zanjo je izvrsten vokalist zapel spevno pop in soul obarvano skladbo RIVER OF LOVE (***).
Kanadski šolani glasbenik MICHAEL BUBLE je imel prav gotovo eno izmed najlepših in najbolj prijetnih pesmi leta 2005 z naslovom Home. Zaenkrat je samo v ZDA izdal posebno edicijo albuma It's Time, na kateri najdete po stilu malo zastarelo balado TRY A LITTLE TENDERNESS (****), ki ob osnovni pop liniji ponuja kar nekaj jazz elementov in fantastične klavirske dele, kijih je odigral mojster Randy Waldman.
David Breznik
Glasbeni kotiček
__ y ■ ■ , _ . ■
UGLY - SugababesV\S^^ . HUNG UP - Madonna\ \ \ X
XX5
^ / / l.^KWITU - Pussyr^t Doll
4. LOVE/GENERATION
. adVertasing spa
iïTT
MY HUMPS -9. SLEE
10.^0N'T forget ai
Vsab srgdg in ngdgljg mgd 19-1^ in ur^
Kdo )e režiser filma Mûnchen? 1 I'] q
NAGRADNO VPRAŠANJE
Odgovor; Ime reševalca:. Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Bernarda Kukovec, Prvenci 18,2281 Markovci. Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!
Odbore poiljite do torka, 7. Februarja, na naslov: Radio-Teđnik Ptuj, Raiieva 6,22S0 (za Injo).
Plan B je uspel! Petnajst slovenskih izvajalcev se je potegovalo za brezplačne počitnice v Grčiji in srečnež, ki potuje na deloven dopust, je Anžej Dežan. Kuhinja gor ali dol, jaz se bom tokrat bolj kot prireditvi posvetil glasbi, ki jo ocenjujem kot instant pop. Že res, da na Evrosongu zmagujejo lahkotne viže, vendar ne plehke in površno narejene. Še najbolj me je bolela glava ob tem, ko sem se napenjal, ampak to zares napenjal, da bi razumel vse te 'poneum-ljene ' tekste, ki bi jih lahko spisal marsikateri osnovnošolec. Žalostno, a samoglasniška lirika ima še zmeraj posebno mesto v slovenski glasbi. Da o spevnosti pesmi sploh ne razpredam, saj naši 'hit makerji'
EMA 2006
(2006 - RTV Slovenija)
ne delajo glasbe za poslušanje, ampak zato, da čim bolj ropota! Tu pa pridemo do slovenske majhnosti, saj vsakdo pozna vsakega na naši sceni in s pomočjo VIP se kar naprej pojavljajo na festivali zmeraj isti avtorji glasbe in tekstov.
Kdo bi moral zmagati? Po klicih in krikih ljudstva nedvomno Saša Lendero ali Atomik Harmonik, vendar je omenjenima favoritoma slavje preprečila strokovna komisija. Mala Saša se je zares potrudila s svojo Mandolino. Sicer melos prihaja iz vzhoda, ampak energija je dobra, medtem ko je vokalna interpretacija kot ravna črta. Torej nekaj plusov in minusov za kraljico ljudstva, ki je bila vidno razočarana po prireditvi, a je zelo korektno čestitala zmagovalcu. Atomiki so resno pristopili k projektu EMA 2006, vendar je komad Polkaholik še ena pesem, ki sodi direktno na veselico. Dare Kaurič (sicer član skupine Kingston) je preprosto prekopiral zmagovalno turbo folk formulo in nastala je nova juhuhu zadeva, ki bi verjetno kar vžgala na evropski sceni.
Filmski kotiček
Munchen
Da je Steven Spielberg res čudežni otrok Hollywoo-da, priča ne samo podatek, da so njegovi filmi na vrhu lestvice najdonosnejših filmov vseh časov, temveč tudi številna odličja in priznanja. Če je skoraj šestdesetletni ameriški režiser v začetku osemdesetih gledalce navdušil s simpatičnim E.T.-jem in kasneje s pustolovščinami, kot so Indiana Jones, Imperij sonca ali Jurski Park, pa kritiki upravičeno poveličujejo njegov Schindlerjev seznam in Reševanje vojaka Ryana, če naštejemo samo dva filma, ki sta se konec prejšnjega tisočletja ovenčala z oskarji.
Spielbergova zadnja mojstrovina Munchen je ponovno izdelek, vreden njegovega imena. Če v to nismo bili prepričani ob predzadnji Vojni svetov, pa tokrat ponovno dokazuje, da do potankosti obvlada filmski jezik. Zgodba izraelskega agenta, ki mora ubiti krivce zloglasne ugra-
Munich
Žanr: akcijska drama
Dolžina: 164 min Leto: 2005 Država: ZDA
Režija: Steven Spielberg Scenarij: Tony Kushner & Eric Roth po literarni predlogi Georga Jonasa
Igrajo: Eric Bana, Daniel Craig, Geoffrey Rush, Mathieu Kasso-vitz, Ayelet Zorer
Pa še del besedila: 'Hej bejbi imaš polkaholika, v meni je harmonika, le ta ujame me, le ta zadane me nora harmonika.'' Joj in še enkrat joj! Po dveh favoritih sem pri velikem zmagovalcu Anžetu De-ženu. Malo iz ozadja je uspel s preveč klasično industrijsko evrovizijsko skladbo Plan B. Sama pevska izvedba je zares dobra, vendar je sintisajzerski loop zares polomija. Zadeva se tako iz baladnega razpoloženja spremeni v zastarel 'disco' pop fluid in kapo dol Anžetu, če bo skočil v finalni večer v Atenah. Kvalitetno najboljša pesem je nedvomno Najdi me v izvedbi tria Katrinas. Sicer je umirjena klavirska popevka v samih koreninah kar precej orien-talna, a ima prijetno glasbeno harmonijo. Aleš Klinar (bivši šef Agropopa) je bil idejni oče dve nabijajočih zadev. Korošici Moniki Pučelj je pomagal pri dinamičnem pop/ rock štiklu Ostani z mano, ki ima dobro energijo, vendar sila naivno besedilo. Več in to veliko več sem sam pričakoval od prave dame Alenke Godec, ki komaj sledi 'naspi-diranim'' modernim taktom elektro pop komada Hočem stran. Vokalno močna pesem je tudi Vihar v izvedbi Maje Slatinšek. Tudi ona je poizkusila s podobnim trikom kot Anžej, saj se tudi njena pesem iz baladnega uvoda spremeni v vihar! Je pa izstopala Yleni-
jina pesem Hokus pokus, saj je malo drugačna in naj-na-ni-na-ni-na-naj naredi celotno zahtevno pesem za bolj poslušljivo oziroma glasbeno mehko. Totalno kičasto pop komadi so SOS v izvedbi Natalije Verboten (komadu manjka pozitivna energija), Tu da du v izvedbi Sergeje (vokalno zanimiva pesem, ki ima preveč predvidljive sekvence popa), Nora sem, da te ljubim, ki jo dobro zapoje Nuška Drašček, in Noro se ujameva, ki sta jo zapela Domen Kumer in Rebeka Dremelj (najbolj butasto besedilo EME, pod katerega se je podpisala Natka Geržina, medtem ko je za predvidljivo glasbeno pop podobo poskrbel znani Zvone Tomac). Na albumu EMA 2006 imamo še dva padalca. To sta Andraž Hribar z nenavadno, neizrazito in nevsakdanjo pop/rock skladbo Rapad tebe ipi mapam in Marjan Novina z zanimivo lagodno rock skladbo V mojih dlaneh, ki pa žal ne sodi na takšen festival, kot je EMA.
Okusi so različni, vendar verjamem, da vam bo kakšna pesem z večjim številom poslušanj postala všeč, prav tako pa tudi verjamem, da bo večina pesmi pravih uspešnic leta 2006. Izbor za naj pesem ima zmeraj svoj čar in glasbena kvaliteta žal ni prioriteta EME. Srečno želim Anžetu in naj se mu izpolni še plan A - naj zmaga na popevki evrovizije.
David Breznik
tukaj iskati razloge, zakaj bo odlična akcijska drama, ki se opira na resnične dogodke, prezrta na letošnjih oskarjih.
Ob domišljeni dramaturški strukturi, režijski izpovedno-sti, odlični glasbi Johna Willi-amsa ter kompleksni osvetlitvi vzrokov izraelsko palestinskega konflikta je potrebno pohvaliti celotno igralsko zasedbo, še posebej glavnega junaka Erica Bano. Če mu ena prvih vlog zelenega Hulka ni
MUNICH
bitve izraelskih športnikov na olimpijskih igrah v Munchnu leta 1972, je kompleksna študija zametkov terorizma, boleče želje po maščevanju in nesmiselnega opravičevanja nasilja. »Kaj smo dosegli? Vsakega človeka, ki smo ga ubili, je nadomestil nov, še hujši,« razmišlja Avner, ki se vedno bolj zaveda, da je z vsakim umorom sovraštvo samo še bolj zakoreninjeno in da si bo vedno teže spral kri s svojih rok. Prav slednje se zdi ob osebnih družinskih dilemah glavnega junaka glavna poanta še enega pretresljivega opomina človeški zaslepljenosti, ki mu Spielbergovi sonarodnjaki zamerijo, da jih ni opravičil. Munchen se namreč ne postavlja na nikogaršnjo stran, temveč obsoja nasilje tako na palestinski kot izraelski strani. Če je užalje-nost dovolj velika - in če ima židovski lobi v ameriških filmskih krogih še vedno glavno besedo - potem je potrebno
v ponos, je skeptike prepričal že kot trojanski Hektor, kot med željo po krvavem maščevanju in brezpogojno ljubeznijo do družine razpet Avner pa je dokazal, da sodi v prvo ligo. Med ostalimi obrazi boste gotovo prepoznali Geoffreyja Rusha, opozoriti pa velja tudi britanskega igralca Daniela Craiga, ki ga bomo kmalu občudovali kot novega Jamesa Bonda.
Damijan Vinter
CID vabi!
Pomembno obvestilo
Tanija Petrovič, članica nemške literarne sekcije CID in učenka OŠ Cirkulane, je na mednarodnem literarnem natečaju nemške mladinske literarne revije Perplex osvojila med slovenskimi udeleženci 2. mesto. Čestitamo mladi ustvarjalki in njeni mentorici, gospe Emiliji Mesojedec! sreda, 1. 2. 2006, od 17. ure dalje Magic karte - srečanje igralcev magic kart. Prijazno vabljeni tudi vsi, ki igre še ne poznajo, a jih zanima. sobota, 4. 2. 2006, popoldan Praznovanje rojstnega dne - za zaključeno skupino. petek, 10. 2. 2006
Odprtje fotografske razstave mednarodne mladinske foto delavnice
Fotografije mladih udeležencev foto delavnice, ki je bila poleti 2005 v mestecu Balatonalmadi na Madžarskem. Udeležili so se je tudi trije ptujski fotografi: Boris Voglar, Ozren Blanuša in Mojca Pišek. Neformalno izobraževanje
Vse oblike neformalnega izobraževanja, ki trenutno potekajo v CID, so polno zasedene oziroma sredi programa, zato vključevanje vanje ni mogoče. O odpiranju novih programov in o možnosti vpisa vas bomo pravočasno obvestili. Mladinski informativno svetovalni center V februarju začenjamo program BRLOG. O možnostih sodelovanja se lahko pozanimate še danes in jutri v CID med 8. in 15. uro. Mladi ustvarjalci!
Od 1. do 10. maja 2006 bo v Italiji potekal projekt +10. K sodelovanju vabi mlade ustvarjalce s področja umetnosti. Več preberite na spletni strani www. dieciplus.org.
CID Ptuj je odprt vsak delavnik od 9. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure.
Center interesnih dejavnosti Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, tel 780 55 40, GSM 041 604 778; www.cid.si, cidScid.si
Iščete svoj stil
Nina gre na maturantski ples
Nina Krabonja je maturantka Ekonomske šole na Ptuju, doma iz Cvetkovcev.
Občasno dela v trgovini DM na Ptuju, saj jo kozmetika zelo zanima. Prostega časa ima malo, če ga ima, ga preživi s fantom, občasno pa tudi na roler-jih. Njen življenjski cilj je postati uspešna podjetnica. Z nadaljnjim šolanjem želi predvsem obogatiti ekonomska znanja. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavila iz radovednosti.
V	kozmetičnem salonu Neda so pri Nini ugotovili mešani tip kože. Ker ga je obiskala prvič, so ji dali podrobne napotke za nego kože doma. Priporočili so ji, da v zimskem času kožo neguje s hranilno kremo, ne samo z vlažilno. Očistili so jo površinsko, priporočajo pa ji tudi globinsko čiščenje. Uredili so ji še obrvi.
V	Frizerskem salonu Stanka je frizerka Minka Feguš Ninine svetle lase pobarvala v nekoliko pepelnat ton, s tem je prekrila določene rumenkaste tone. Nato jih je posušila in zlikala, počesala
1	
	
i- '.j	i
1	t i
	i.
	w
	\
li-^àh	
Nina prej...
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
. in pozneje
îïjosKO m tensKOi
FÏÎIZeKSCVO Slonúíluiva 22
10 % popust v februarju
v čop na stran. Iz čopa jih je spela po pramenih v malo skuštrani varianti. Pričeska je zgledala dovolj svečano za maturantski ples, kjer je zaželen sproščen mladostni videz. Lahko pa jo izberemo tudi za vsak dan.
Ličenje je Minka Feguš pričela z nanosom podlage. Veke je poudarila z zlato rdečimi barvnimi senčili, ustnice pa z glosom v nežno rdeči barvi.
Nina kot večina deklet v tej starosti najraje obleče kavbojke, majico in jakno ter s tem reši vse probleme, ki bi jih lahko imela pri izbiri oblačil. Vedno pa pride tudi dan, ki nas postavi pred dile-
mo, kaj obleči za določeno priložnost. To se je zgodilo tudi Nini, ki končuje srednjo šolo, kar pomeni, da se mrzlično pripravlja za velik in nepozaben dogodek, svoj maturantski ples. To je pač dan, ki ga nekako ne moreš pozabiti. Maturantski ples sicer za vsakega od nas pomeni eno prehojeno stopničko več v življenju, po drugi strani pa marsikomu povzroči težave, saj je zelo težko iz kavbojk »zlesti« v svečano obleko, pravi stilistka Sanja Veličkovič.
"Da bi Nini preostali dnevi do maturantskega plesa minili čim bolj v pričakovanju
tega dne, sem se odločila, da jo že vnaprej »ogrejem« s svečano maturantsko obleko. Nina je zelo drobno dekle, oblačila v trgovinah pa so narejena po standardnih merah, v katerih bi zelo težko izbrali ustrezno oblačilo, ki bi ji pristajalo. Gotovo pa je v takšnem primeru zelo težko izbrati svečano obleko, v kateri se moraš dobro počutiti in ti mora pristajati v vsakem pogledu. Zato sem se odločila, da bom skušala obleko za Nino izbrati med predstavljenimi modeli iz decembrske modne revije. Po pomerjanju različnih modelov sem izbrala model, ki v sebi skriva tako ženstvenost kot tudi kanček seksapila. Linije obleke se kljub svojim nesimetričnim rezom in barvnim kontrastom še vedno prilegajo telesu in oblikujejo prepoznavno žensko silhueto. Obleka je gotovo dovolj nenavadna, da Nina v njej ostane mladostna in razigrana, vendar primerno oblečena za svečanost. Sama barva obleke spominja na staro zlato in baker, ki tako dajeta obleki še več žlaht-nosti. Da pa bo vse skupaj zaključeno v celoto, sem ji dodala še majhno torbico, v katero lahko skrije kakšno malenkost in kot nakit še ne-
klasično zapestnico, ki jo je izdelala Maja Tofant," je obrazložila svoj izbor obleke stilistka Sanja Veličkovič.
Nini Sanja Veličkovič priporoča, da se izogiba kombiniranja z nežnimi pastelnimi toni, sploh roza barvi, saj ji te barve ne dovolijo, da »diha« s svojo mladostjo in vihravostjo. Barve oblačil naj bodo polne, mogoče lahko poskusi s kakšnimi zelenimi ali rjavimi odtenki, pa tudi črna
barva s kakšnim kontrastnim detajlom bi ji pristajala, sploh za kakšen večerni izhod.
V Športnem studiu Olim-pic bo Nina brezplačno vadila v programu Olimpic, je povedal strokovni vodja Vlado Čuš. Namenjen je vsem, ki želijo z vadbo oblikovati svojo postavo in doseči idealno telesno težo ter izboljšati kondicijo.
MG
Nina v svečani obleki stilistke Sanje Veličkovič
Ptuj • Hosting predstavil zgodbo Story Hotels
Vsak hotel bo pripovedoval svojo zgodbo
Zadnji mesec minulega leta je v družbi Hosting potekal v znamenju nakupa hotela Mitra in reorganizacije ter nadaljnje širitve poslovanja družbe na mednarodnem trgu. 135 let stari ptujski hotel Mitra je postal ob koncu prejšnjega leta prvi hotel z zgodbo v okviru verige majhnih hotelov Story Hotels, ki so jo predstavili 26. januarja v družbi številnih znanih slovenskih turističnih in gostinskih delavcev, predstavnikov ministrstva za gospodarstvo oziroma direktorata za turizem, občin, izobraževalnih institucij, Turistične zveze Slovenije in drugih.
Na predstavitvi je v imenu	jetje, kot je Hosting, kjer se	ki je skladen s sodobnimi	Sloveniji. Franc Pukšič, posla-
direktorata za turizem govo-	dogaja razvoj in se usposablja	trendi turističnega povpra-	nec državnega zbora in župan
ril Marjan Hribar. Dejal je, da	mladi kader. Poudaril je tudi	ševanja in usmeritvami nove	občine Destrnik, je predstavil
je razveseljivo, da imamo pod-	pomen projekta Story Hotels,	strategije razvoja turizma v	projekt Terme Janežovci, kjer
Foto: Črtomir Goznik
Predstavitve zgodbe Story Hotels se je udeležilo veliko znanih turističnih in gostinskih delavcev Slovenije, med njimi je bil tudi direktor direktorata za turizem Marjan Hribar (skrajno desno).
prav tako sodeluje podjetje Hosting, Marija Hernja Masten pa zgodbo Ptuja, ki bo tudi osnova za oblikovanje zgodbe, na kateri temeljita vsebina in ambientalna ureditev hotela Mitra, kot prvega vzorčnega hotela v verigi Story Hotels. Blagovna znamka je v angleškem jeziku, ker je projekt zasnovan širše, preko slovenskih meja in s sloganom Vedno vaš dom.
Direktor Hostinga, d. o. o., Peter Vesenjak, je 26. januarja na Ptuju povedal, da želijo postati in ostati najbolj prodorna in največja družba za strokovno svetovanje in inženiring v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji in Črni gori ter v vzhodni Evropi, specializirana za področje turizma in industrije prostega časa. V okviru verige Story Hotels naj bi v 15 letih po franšiznem sistemu delovalo 60 hotelov v Sloveniji, na Hrvaškem in drugih državah srednje in vzhodne Evrope. S franšizo bo upravljalo in jo podeljevalo podjetje Story Hotels Management, hčerinska družba v skupini Hosting.
Nakup hotela Mitra na Ptuju po besedah Vesenjaka predstavlja začetek uresničevanja lastnega razvojnega projekta vzpostavitve verige majhnih tipičnih hotelov Story Hotels kot pilotskega projekta. Blagovna znamka bo združevala manjše hotele z 20 do 40 posteljami, vsak hotel bo skozi svojo ambientalno ureditev, storitve in drobne pozornosti do gosta pripovedoval svojo zgodbo, vsaka bo izhajala iz okolja, v katerem se hotel nahaja. Hosting Slovenija je v lanskem letu ustvaril 47 odstotkov prihodkov na tujih trgih, 53 odstotkov pa na domačem trgu. Z nakupom hotela Mitra so v bistvu zagnali projekt Story Hotels. Dorekli so model financiranja širitve verige, trženjski koncept in standarde, ki naj bi jih hoteli v tej verigi zagotavljali. Odločili so se za ureditev vzorčnega hotela v verigi, da bo pot za druge lažja in da bodo tudi v praksi pokazali, v čem je njihova prednost, zakaj Hosting in ne druga družba.
MG
Kuharski nasveti
Ješprenj
Ješprenj spada med cenjeno ogljikohidratno živilo, ki ga razvrščamo med žita. Zadnja desetletja so z intenzivnimi raziskavami občutno izboljšali cenenost te priljubljene kaše, hkrati pa se je povečala uporaba ješprenja pri jedeh. Na mnogih območjih so žita edina vsakodnevna hrana. V nekaterih deželah uporabljajo predvsem nekatere vrste žit. Krajevni načini priprave kaš pa so se širili tudi preko meja, zato danes poznamo jedi kot mednarodne in tako bolje razumemo odvisnost prehrane in zdravja. Če so nam žita domača le po okusnih evropskih jedeh, moramo vedeti, da jih danes vse bolj mešamo tudi v sveže solate ali priloge k mesnim ali ribjim jedem zaradi pomena ogljikovih hidratov.
Ječmen so nekoč gojili tam, kjer ni uspevala pšenica, vendar ima to žito v nekaterih kuhinjah še danes pomembno vlogo. Je-šprenj poznamo kot hranljivo sestavino severnoameriških in severnoevropskih zimskih juh in je temeljno živilo na Bližnjem vzhodu. V trgovinah danes dobimo oluščeni ječmen, vse pogosteje pa lahko posegamo tudi po sorti ješprenja, ki se hitreje skuha in ji pravijo gola ali kaljena. Zimski ječmen dobimo oluščen in loščen, najbolje je, da ga namočimo čez noč ali vsaj nekaj ur pred kuhanjem, takrat se škrobna zrnca pri kuhanju enakomerno zmehčajo in enakomerno na-brekajo. Še pogosteje pa danes uporabljamo bolj majhen, pretežno okroglast ješprenjček iz brušenih zrn, ki ga ni potrebno namakati in je v pol ure kuhan. Ješprenja v kulinariki ne cenimo samo zaradi ugodne hranilne vrednosti, temveč tudi zaradi osnovne surovine pri proizvodnji piva.
Ješprenj tako kot ostale kaše pri kuhanju nabreka, zato 20
dekagramov ješprenja zadostuje za štiri do šest obrokov, oziroma po kuhanju ga je 80 dekagramov. V ješprenju je od hranilnih snovi največ ogljikovih hidratov, in sicer na 100 g živila 78 g, nekaj malega beljakovin oz. 9 g, 1 g maščob, od mineralnih snovi je nekoliko več natrija. Od toplotnih postopkov ješprenj skoraj vedno kuhamo. Če želimo, da bo bolj okusen že po kuhanju, lahko vodo nadomestimo s poljubno mesno, lahko pa tudi zelenjavno juho. Da se pri kuhanju znebimo izločenega škroba, moramo uporabiti večjo količino vode ali juhe. Najpogosteje vzamemo štiri dele vode v primerjavi z ješprenjem. Čas kuhanja ješprenja je odvisen od sorte, starosti in predvidene jedi. Če dodamo pri kuhanju ješprenja žlico olja ali masla, ješprenj pri kuhanju ne bo prekipel. Polnozrnata žita skuhamo tako, da so še čvrsta na ugriz, razen pri starejših ljudeh, jih odcedimo in pustimo, da se na situ odcejajo vsaj pet minut ter jih splakne-mo z vročo vodo. Če hočemo ješprenj po odcejanju ogreti, ga vsujemo v pomaščeno posodo, pokrijemo z alufolijo, ki smo jo namazali s surovim
Mokri smrček
Potepuške živali
Vprašanje bralke Marije iz Ptuja: Vsak dan poslušamo po radiu: »Izgubil se je pogrešamo psa, zatekel se je, če ga kdo pogreša, naj pokliče na telefon ali se oglasi pri Potepuške živali srečujemo vsakodnevno in zanima me, kdo je odgovoren, na koga se obrniti in kako rešiti problem potepuških živali. Hvala za odgovor.
Odgovor: Vso odgovornost za svojo žival nosi lastnik živali. V bivši kraljevini Jugoslaviji so poznali poklic konjederca (šintarja), ki je lo-
vil in odstranjeval potepuške živali (pse, mačke). Na ta način je država skrbela, da se ne bi prenašala steklina na ljudi, ki je v takratnih razmerah
maslom, in damo za krajši čas v pečico.
Čas kuhanja in nabrekanje ješprenja nista odvisna le od posamezne sorte, ampak tudi od starosti in suhosti. Zato ga po večini kuhamo tako, da so zrnca na zunaj mehka, znotraj pa še rahlo čvrsta. Polnozrna-ta žita so tudi po daljšem kuhanju nekoliko trša kot polirana. Če ješprenj kuhamo brez mešanja, lahko že na videz ugotovimo, kdaj je kuhan. Navadno je to takrat, ko zmanjka tekočine na že prej omenjeno razmerje, hkrati popokajo nekatera zrna ješprenja, sicer pa je stopnja kuhanja tudi pri je-šprenju odvisna od vrste jedi, ki jo pripravljamo.
Pri nas najpogosteje pripravljamo ričet, v svetu, in sicer na Poljskem, pa cenijo ješprenje-vo juho z mesom in kukmaki. Ričet kot najbolj znana jed pri nas se je skozi čas spreminjala in izboljševal, predvsem njena hranilna vrednost. Tipični beli ričet, ki ga pripravljamo iz svinjskih nogic in druge sveže svinjine, po potrebi zgoščen s podmetom in začinjen s soljo, lovorom, poprom in čebulo, je danes zamenjal ričet, ki ga pripravljamo iz prekajene ali sveže svinjine, ki ji je dodana še zelenjava, najpogosteje korenje, peteršiljeva korenina, krompir in še fižol. Zabeljen je s prežganjem, ki ga pripra-
bila pereč problem. Najrazvitejše države poznajo danes policijo za živali. Le-ta enako kot nekoč konjederci lovi po-tepuške pse in mačke. Preko čipov poskušajo ugotoviti identiteto lastnika živali, ki se ga po hitrem postopku kaznuje z visoko denarno ali celo zaporno kaznijo. Neoznačene živali nastanijo v centrih (azilih) za izgubljene živali, kjer se jim nudi polna oskrba in ustrezna veterinarska pomoč, hkrati se jim skuša poiskati nov dom. O tem, da predstavlja izgubljena žival, ki tava prosto, nevarnost tudi za ljudi, saj ne vemo, ali je žival okužena, bolna, po-
vimo iz čebule, česna, paradižnikove mezge in po želji rdeče mlete paprike. Od začimb prav tako uporabimo mleto kumino, lovor, poper, sol in peteršilj.
V poletnih mesecih pa iz ješprenja pripravimo okusne solate, kot so ješprenjeva solata s fino zelenjavo, kar pomeni, da kuhanemu ješprenju dodamo kuhano korenje, svežo zeleno in rdečo papriko, opečene bučke in začinimo z osnovnim solatnim prelivom. Omenjeno osnovo lahko poljubno izboljšamo. Kuhanemu ješprenju lahko dodamo tudi tuno ali drugo kuhano ali pre-kajeno meso ribe in prav tako naredimo solato, dodamo še nekaj cvetk cvetače, por, korenje, rdečo redkvico in sestavine povežemo z jogurtovim solatnim prelivom. Tudi pri tej kombinaciji lahko solato prilagodimo svojim okusom in željam. Iz ješprenja pa si lahko pripravimo še številne narast-ke, prav tako v kombinaciji z zelenjavo, in jih ponudimo kot prilogo k mesnim jedem.
Nada Pignar,
profesorica kuharstva
ptuj-0n.net
www.ptuj-on.net
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti:
nabiralnik@radio-ted-nik.si.
škodovana, sestradana, ter o škodah, ki jih povzročajo po-tepuški psi na divjadi, ne bi izgubljali besed.
Če bi potovali po svetu, bi hitro ugotovili, da je problem zavrženih, brezdomnih, zanemarjenih in potepuških živali tem večji, čim revnejše in manj razvite so države. Visoko razvite države, v katerih krog bi se rada uvrstila tudi naša država, tega problema večinoma več ne poznajo in tu se skriva morda tudi odgovor na vaše vprašanje.
Vojko Milenkovič,
dr. vet. med
w
ZASEBNA AMBUUNTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
8 02/ 771 00 82
V vrtu
Ko vrtna narava začuti umik zime
Dosedanja hladna in nepopustljiva zima je bila vrtnemu rastju pri njegovem mirnem počitku pod varno snežno odejo zelo naklonjena. Pričel se je mesec svečan, ko se ob toplejših sončnih dneh prično topiti ledene sveče izpod kapov in odjugi odtajati zemlja, takrat tudi vrtna narava začuti, da se je zima pripravljena umakniti. Zavarujemo občutljivejše vrtne rastline pred nenadnim prebujanjem iz zimskega sna.
V SADNEM VRTU debla mladih dreves premažemo z apnenim beležem, ki drevesno lubje zavaruje pred neposrednim sončnim ogrevanjem. Dokler so tla še pod snežno odejo, divjad pa si išče hrano v sadovnjakih, apnenem bele-žu primešamo za odvračilo živalsko kri, da preprečimo glodanje drevesnega lubja in objedanje brstov iz spodnjih vej.
Varoval z drevesnih debel ne odstranjujemo prezgodaj, to počnemo šele v zgodnji spomladi, ko ponoči več ne zmr-zuje. Varovala je potrebno v tem času popraviti in ponovno namestiti, če so bila med zimo poškodovana.
Oster zimski mraz v prosincu je prav gotovo občutno zredčil na drevju in v tleh prezimujoče škodljivce in bolezni. Zimska opravila pri sadnem drevju pričnemo šele tedaj, ko drevje več ne zmrzuje, je pa koristno, da z drevesnih krošenj in po tleh poberemo gnile in zasušene plodove in sežgemo, ker v njih prezimujejo sadni škodljivci in glivične bolezni. S starejših debel ostrugamo suho in odmrlo lubje, kjer prav tako prezimujejo zabubljeni številni škodljivci. Nastrugano lubje zbiramo na ponjavo in ga sežgemo. Mnogo škodljivcev so pozimi pozobale ptice pevke, s hvaležnostjo jim pomagajmo pri prezimitvi. Pozimi poškodovane veje, suhe, bolne in ostarele, iz drevesnih krošenj izrežemo in odstranimo, preden se narava prične prebujati, da se bolezni in trohnoba ne širijo na zdrave rastline.
V	sadnem vrtu z več sadnimi vrstami in sortami, ki so po svojih rastnih lastnostnih različno občutljive na sadne glivične bolezni in škodljivce, v katerih pa ne želimo izvajati varstva s strupenimi kemičnimi pripravki, je priporočljivo opraviti predspomladansko škropljenje z žvepleno apneno brozgo. Zvepleno-apnena brozga je zelo star preizkušen in učinkovit pripravek za varstvo sadnega drevja pred mnogimi glivičnimi boleznimi in sadnimi škodljivci, predvsem pa sadno plesnijo, sadnimi pršicami in kaparji. Pripravek so si nekoč kuhali sadjarji doma iz žvepla in apna, sedaj pa ga je mogoče kupiti tovarniško pripravljenega. Zvepleno apnena brozga je povsem nestrupena, ne pušča nobenih škodljivih ostankov na rastlinah in je neškodljiva za človeka in toplokrvne živali. Doma pripravljena brozga se uporablja v 20 do 25 % koncentraciji, tovarniško pripravljena pa po navodilih proizvajalca. Z žvepleno apneno brozgo škropimo sadno drevje, čim to dopuščajo vremenske razmere, da je drevje suho, toplo in mirno ozračje, ko več ne zmrzuje, škropivo pa se na drevesu dobro posuši, preden bi ga izpral morebiten dež. Škropimo lahko tudi, če je na tleh še sneg.
V	OKRASNEM VRTU že mnogo pomagamo pri prezi-mitvi in prezgodnjem prebujanju, če rododendrome, lovo-rikovce in druge podobne zimzelene rastline, v dneh, ko sonce posije s toplimi žarki, zasenčimo, da se v njih ne prebudijo in prično pretakati rastlinski sokovi, zaradi katerih bi rastline v noči, ko zdrknejo nočne temperature globoko pod ledišče, pomrznile.
V	ZELENJAvNEM vrtu je v februarju čas za setev mnogo vrst vrtnin, ki jih bomo nadalje pridelovali kot zgodnjo zelenjavo v toplih gredah ali v setvenikih, okenskih koritih za domačo pridelavo sadik za presajanje. Setve za domačo pridelavo sadik se lotimo le, če imamo zagotovljene vse pogoje za pridelavo kakovostnih in zdravih sadik, ustrezne prostore, opremo s kontrolirano klimo, primerno zemljo in dovolj izkušenj.
Miran Glušič, ing. agr.
3. - 9.2. 2006
3-Petek	4-Sobota *	5-Nedelja	6-Ponedeljek
7-Torek	8-Sreda	9-Četrtek	
Ali sta finančna pismenost in finančna svoboda povezani? (2)
Naj vam omenim še en primer brezglavega zadolževanja. Imel sem priložnost spremljati potek tako imenovanega samouničenja s pomočjo zadolževanja in brezglavega zapravljanja najetega kredita. Mlad fant, ki je zaposlen v velikem podjetju, je podpisal pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Očitno mu je bila to prioriteta. Želel si je varnosti delovnega mesta; predvidevam pa, da si je še bolj želel kredita. Namreč s plačo v tem podjetju ni mogel kupiti avtomobila, televizije, računalnika, radia itd., problem je bil tudi v njem samem. Na podlagi skrbi, ki jo je imel zaradi denarja, je večkrat ušel realnosti, tako da je zapravljal svoj denar po lokalih, diskotekah ^
Vrnimo se k bistvu problema. Omenjeni fant je dobil bančni kredit. Praktično s še »toplim« denarjem je nemudoma odbrzel v nakupovalni center in si kupil vse prej omenjene dobrine: novo televizijo, nov super računalnik, nov radio, za povrh pa še avto. Pa da ne pozabim, priredil je tudi zabavo za prijatelje in med povabljenimi sem bil tudi jaz. Ponosno mi je razkazal vse novosti, ki jih je kupil nekaj dni pred tem.
Ampak, ves ponos je zbledel v slabih dveh mesecih. Fant danes komajda preživi mesec. Izposoja si denar za hrano. Dela ves čas, je priden, vendar finančno nepismen. Mesečno mu trgajo od plače 30 % za poplačilo kredita, denar, ki ga je prej namenjal za preživetje. Pa to še ni vse; ne pozabimo na vzdrževanje avtomobila, saj tudi tega stroška prej ni imel. Skratka, fant si je kupil petletno garanje za odplačevanje svoje neumnosti. Poznate mogoče tako osebo?
Poleg vsega pa smo mu nekateri prijatelji ponudili poslovno priložnost, vendar se je je prestrašil. Ni si upal investirati v svoje lastno izobraževanje in pričeti delati zase. Ne, bolj si je upal najeti kredit in zapraviti denar ter s tem posledično sebi uničiti nekaj let življenja. Upam, da samo nekaj let.
Vem, da bi si s poslovno priložnostjo lažje začrtal finančno pot. Vem, da bi mu uspelo, le če bi poslušal nasvete ljudi, ki že uspevajo v poslu.
In kakšen naj bi bil nauk te zgodbe? Ne kupujte si obveznosti, kot so slabi krediti itd., ker si lahko s tem uničite življenje. To počne veliko ljudi, saj očitno ne znajo drugače. Vidim, da ljudje mislijo, da najetje kredita ni tvegano, menijo pa, da sta izobraževanje in poslovna priložnost bolj tvegana. To se vidi po tem, s kakšno lahkoto in nepremišljenostjo podpisujejo kreditne pogodbe, kupujejo nove avte itd. Temu pravimo finančna nepismenost.
Naprtijo si predrage obveznosti. Taki ljudje se mi smilijo, saj mislijo, da bodo s svojim starim razmišljanjem preživeli v današnjem času. Ne morem verjeti, koliko takih ljudi sem v svojem življenju že srečal.
Očitno je zadolževanje postalo nacionalna vrlina.
Mitja Petrič,
neodvisni finančni svetovalec z evropsko svetovalno licenco Tel.: 041 753 321
E-mail: mitjapetric@yahoo.com
Astrolog svetuje
Tehtnica
(23. september-22. oktober)
Ženska rojena v tem znamenju je harmonične in skladne narave. Znana je po svoji lepoti in zapeljivem pogledu. Nepoštenje in neprijetne stvari so ji tuje in jih ne prenese. Njen parfum boste zavohali na daleč in vas bo očaral. Na splošno pa ima razvite ženske čare in kot ženska ve, kaj moškemu koristi. Je nekoliko bolj spogledljive narave in od časa do časa slovi po neodločnosti. Nadarjena je za umetnost in se bo prilagodila, seveda pa pričakuje od moškega odločnost. Včasih pa ji prav pridejo užitki in ne brani se razvajanja.
Moški je oseba, ki išče urav-novešenost, zbranost in usklajenost. Je pravi kavalir in šarman-ten in zaradi tega priljubljen. Seveda ga privlačijo bistre ženske in ne imejte odgovorov kar tako, ampak bodite v njih izvirni in dajte vanje tudi osebno noto. Ima izvrsten čut za pravico in vrnil vam bo milo za drago. Srčno izvoljenko bo nosil po rokah, predvsem pa bo želel udobje. Zgodaj dozori in rad osvaja. Ko pa se umiri, ima rad udobje, privlači ga mirno in srečno družinsko življenje. Njegova manj znana lastnost pa je intuitivnost, zaradi tega mnogo stvari začuti. Blizu pa mu bodo tudi zabave in sprostitev - naravna tehnika sproščanja.
Splošni nasveti: Tam, kjer se zabava do jutra, se bo našla oseba rojena v znamenju Tehtnice. Rada ima tudi zabavo in vse, kar je lepo in romantično. Skrbno izberite restavracijo, ko gresta na zmenek. V primeru, da boste kritični in prostaški do nje, pa bo odšla, da se bo kadilo za njo.
Tehtnica - Oven
V tem razmerju vlada nape-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti
Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
tost, kajti Oven je preveč nemiren in aktiven, Tehtnica pa počasna in aktivna. Čeprav pa se zelo privlačita in v bistvu drug drugega zrcalita. Srečo bosta našla v spalnici, realnost pa v dnevni sobi. Avantura, da, zakon - pa velja premisliti. Tehtnica - Bik Oba sta Venerina varovanca, kar pomeni, da jima je skupna glasba, ples in skladnost. Vendarle je Bik zelo »zemeljski« in se težko premakne, Tehtnica pa površna in lahkomiselna. Torej, če sta skupaj, se spravljata ob živce in bolje je, da se odločita samo za avanturo. Tehtnica - Dvojčka Iskrica preskoči že na prvi pogled in vsak po svoje se ustavita in pogledata. Dobro se ujameta v intelektualnih stvareh kot tudi komunikaciji. Vsak po svoje imata rada svobodo, nista pa ne ljubosumna in še manj posesivna. Simpatična avantura se prevesi v ljubeč in trajen zakon. Tehtnica - Rak Rak je do Tehtnice kritičen, kajti spogledljivost mu ni všeč. Poleg tega je rad tudi doma, Tehtnica pa rada odkriva tisto, kar ji je neznanka. Poleg tega se težko zmenita pri denarju - Rak varčuje, Tehtnica zapravlja. To
ne gre v nedogled, zato bosta kmalu šla vsak svojo pot. Tehtnica - Lev Tehtnico privlači Levova moč in pogum. Odlično se dopolnjujeta in nadgrajujeta. Lev je strasten in Tehtnica odkrito zapeljiva, tako so intimni trenutki nekaj prijetnega. Tehtnica mora večkrat nekoliko popustiti in ji to ni težko. Strastna avantura, prijetno zakonsko življenje. Tehtnica - Devica Devica zna iskati dlako v jajcu, Tehtnici pa to nič ne pomeni. Tehtnica je takoj za žur in Devica je oseba, ki za to potrebuje čas. Skupaj težko najdeta skupni jezik, ker Devica rada nerga in Tehtnici se ne da tega poslušati. Zakon je trpljenje in avantura razočaranje.
Tehtnica - Tehtnica
Vsak po svoje sta harmonična in zavedata se, kaj je to ravnovesje. Drug drugemu znata vlivati strast in pogum. Včasih se razumeta brez besed, seveda pa je pogovor nadvse pomemben. Življenje v oblakih ne gre, avantura je uspešnica, za srečen zakon pa je treba trdo delati. Tehtnica - Škorpijon Pri tej kombinaciji je bistveno, da je Škorpijon tisti, ki želi nadvlado in Tehtnici zateguje vrvico. Zaljubljena Tehtnica to nekaj časa prenaša, potem pa se tega počasi naveliča. Strastna ljubezen je le magnetična privlačnost. Avantura in zakon sta vihrave in spremenljive narave. Tehtnica - Strelec Zveza, ki je pustolovska in Strelec, znan po tem, Tehtnico neznansko privlači. Njena spo-gledljivost je Strelcu v zabavo in se tako celo sprošča. Tehtnica mora najti način, kako svobodoljubnega Strelca zvabiti v zakon. Ko se poročita, sta srečna in zadovoljna. Tehtnica - Kozorog Kozorogova stabilnost je za Tehtnico balzam duše. Poleg tega občuduje premišljene de-
Prejšnji teden sem bila na seminarju o drogah, zato je to sveža tema, o kateri bom nekaj napisala. Na seminarju je predaval g. Matej Košir z Urada za droge, kasneje pa nam je svoje izkušnje povedal Zlatko Blažič, ki je po svojem doživetju napisal knjigo: Zgodovina moje heroinske odvisnosti. Popoldan nam je ga. Dora Krstič opisala delovanje društva Up - ki deluje za pomoč zasvojencem in njihovim svojcem.
V zadnjem času mladino z vseh strani »bombardirajo« z raznimi plakati, prispevki in filmi o drogah, nevarnostih in posledicah. Zato vam ne mislim s tem »nakladati« še tukaj.
Za vsakogar bi bilo zanimivo prebrati omenjeno knjigo, saj je avtor sam na sebi doživljal vse stopnje zasvojenosti, šel skozi mnoga kritična obdobja. Na koncu pa se je vendarle pravilno odločil, ker je videl, da ga takšna pot ne pelje nikamor in se je z mukami rešil odvisnosti. Na tej svoji poti iz odvisnosti pa je spoznal tudi ogromno stvari, ki so ga vzpodbujale, da je postal boljši človek, da se je začel zavedati življenja, takšnega, kot je in je zgradil pomemben del
svoje osebnosti, ki je drugače, če ne bi spoznal roba teme, verjetno ne bi nikoli.
Pri tem spoznavamo, da morajo v življenju biti tudi temne strani, da smo šele takrat, ko spoznamo slabo plat življenja, na poti, da zrastemo v razmiš-ljajočega, odraslega človeka. Vse preizkušnje, vsaka bolečina, ki se nam je kdaj porodila, nas mora spodbujati za novo spremembo v pozitivno smer in težnjo k boljšemu, kvalitetnejšemu življenju na vseh področjih.
Avtor knjige je spoznal, da je imel v vsakem trenutku možnost izbire, sam se je odločil, ali bo posegel po jointu ali bo premagal tisti del sebe, ki mu je govoril, kako lepo se je »zadeti«.
V tem času je spoznal, da so njegovo življenje preplavljali strahovi, da ni bil dovolj pogumen, da bi se soočil z danimi situacijami, ki mu jih je življenje prinašalo in se je zaradi tega odvračal od šole, staršev in prijateljev, ki se niso strinjali z njim. Potreboval je »omamo«, da je bil pred sabo in predvsem pred drugimi »močnejši«, da je šel v druge sfere, da je lahko trenutno pozabil na življenje,
Duševno zdravje
Hora legalis
Smrt treh mladih deklet pred diskoteko Lipa je ponovno načela vprašanje o hori legalis. Kakšno je stališče stroke do tega, so prepovedi oziroma omejitve uspešno sredstvo za dosego nekega cilja?
Tragična smrt treh mladih deklet je nesporno povezana s permisivnejšo vzgojo tako staršev kot družbe kot take nekje od druge polovice šestdesetih let prejšnjega stoletja. Marsikdo bi pomislil, daje prišlo do demokratizacije družbenih odnosov v tistih časih, a mislim, da ni tako. Zavedati se moramo, da so mladi do 18. leta otroci in nič drugega, tako da smo pravzaprav odrasli tisti, ki moramo tako z lastnim ravnanjem in vzgajanjem kot tudi s vplivom na javna družbena stališča poskrbeti, da uravnovesimo nadzor nad otroci do takrat, ko menimo, da sami zase odgovornosti še ne morejo prevzeti, saj še nimajo dovolj trdnih samovarovalnih mehanizmov.
Z drugimi besedami to pomeni, da hora legalis ni zgolj konzervativno omejevanje svobode mladih, temveč ima tudi svoj zelo pomemben varovalni mehanizem, ki omogoča, da mladi preživijo svojo mladost in si s tem omogočijo življenje tudi v odrasli dobi.
Menim namreč, da popolna svoboda lahko utrne marsikatero mlado življenje popolnoma po nepotrebnem, saj so mladi vedno radovedni in želijo sebe preizkusiti v marsikateri situaciji, ki ji pravzaprav še niso kos, ker še nimajo dovolj izkušenj.
Neke ne preveč rigorozne omejitve bi vsekakor dosegle vsaj ta cilj, da bi marsikatero mlado življenje ostalo ohranjeno in ne izgubljeno na najbolj banalen način!
Mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
narne naložbe in trezne odločitve življenja. Seveda pa je tehtnica preveč lenobna in Kozorog tega ne bo gledal in pika. Poleg tega se ne ujameta v družabnem življenju. In zakon ne bi bil srečen.
Tehtnica - Vodnar
Drug drugega razumeta in točno vesta, kaj si morata povedati. Skupaj imata čarobno in magično življenje in s tem tudi prihodnost. Imata veliko prijateljev in družbe. Skupaj se noro zabavata in tudi intimni trenutki
so prijetni. Zanima avantura, trden in zlata vreden zakon. Tehtnica - Ribi Ta kombinacija je nekoliko bolj težavna in zakomplicirana. Riba je nežna, sočutna in prijateljska, kar Tehtnico spodbuja, vendarle pa se nanjo ne more zanesti, kar jo zelo moti. Tehtnica se rada pritožuje nad neodločnostjo in Riba odplava stran. Je že prav tako!
Tadej Šink,
horarni astrolog
Svetovanje za otroke in mladostnike
Mladi in droge
Življenje postane nesmiselno, če jaz nič ne naredim - edino, v kar ne smeš dvomit, to sem jaz, lahko se odločim za zmago ali poraz.
na obveznosti in naloge, ki so ga čakale. Vendar, življenje se tako obrne, da moramo za vse plačati. Zato je potem imel toliko večje težave in bolečine, da se je spet vrnil v normalno življenje. Medtem je prekinil šolanjem in cilji, ki jih je imel kot srednješolec, so se porušili. Bil je v tako globokem breznu, da si je želel še samo smrt, kot rešilni izhod iz krize, ki je bila tako boleča. Ves smisel življenja, vsa prijateljstva, družinske vezi, vse se je prekinilo. V svojem obupu je bil tako sam, da se je smilil samo sebi. Nekaj časa se je preživljal po smeteh in jedel odpadke, ki so jih drugi puščali. Kdo si to lahko zamišlja? Kako bi bilo nam, če ne bi imeli nikogar na svetu, ki bi nam nudil toplo zatočišče, hrano? Vendar, to je resnica. »Omama«, ki je sprva tako sladka, pripelje človeka tako daleč, da razumsko več ne ve, kaj počne in samo išče sredstva, s katerimi bo zadovoljil svoje vse večje omamne potrebe. Večkrat se je na svoji poti zavedal, da bi bilo za njega boljše, da bi prekinil, da bi nehal. Na trenutke se je zavedal, da je vsak naslednji vbrizg pot k smrti. Na drugi strani pa ga
je bilo tako strah življenja, da je vzdržal dan, dva, kasneje pa je izbral lažjo pot, nazaj k starim navadam. Med dnevi »treznosti« je večkrat premišljeval o svojem življenju. Kakšne odzive na različne situacije je doživljal. Kaj bi se zgodilo, če bi takrat naredil drugače? Kaj bi bilo, če bi končal šolo in živel polno življenje? Začel je opazovati življenje, ki se je odvijalo mimo njega. Videl je ljudi, ki spijo v svojih toplih domovi, imajo družino, ljubeče ljudi okrog sebe. V njem se je nekaj zganilo - premaknilo. Zakaj pa sem jaz tukaj, v tujini, osamljen, zavržen od vseh? Kaj sem naredil narobe, da sem svoje življenje pripeljal na rob teme? Ali se splača nekaj narediti? Takrat je ugotovil, da nima smisla gledati drugih, kako živijo, sam pa ni del tega Tudi on si je zaželel toplega doma in razumevajočih oseb, ki z njim tvorijo pomembno celoto. Odločil se je, da bo tudi sam začel živeti. Poiskal je pomoč v centru, kjer so ga napotili naprej. Od tukaj je potem bila dolga pot »razstrupljanja«, vendar, ker je imel ob sebi prave ljudi, ki so ga vzpodbujali, je tudi sam našel toliko moči in želje, da se je boril, saj je vedel, kakšna je bila pot v brezno, iz katerega ni vrnitve. Pet let je živel v komuni, kjer se je dodobra spoznal z vsemi svojimi preprekami, ki so ga pripeljale na to pot. Tukaj se je tudi naučil, da za vse na svetu obstaja razlog. Pri vsaki svoji malomarnosti, vsaki napaki, ki jo naredimo v življenju, moramo iskati vzrok. Zaradi strahov,
jeze, neljubezni, nepriljublje-nosti, različnih frustracij se vse pogosteje posega po omamah. Spoznal je, da mora sam nekaj narediti za spremembo svojega življenja. Življenja ne smemo samo opazovati, ampak ga je potrebno pričeti živeti. Kako ga bomo živeli, pa se bomo spet odločili sami. Bomo reševali svoje življenje pred negativnimi vplivi, se bomo odločili za to, da bomo naredili iz sebe maksimum ali minimum?
Vse te izkušnje nam povedo, da imamo tudi mi možnost vsak dan znova izbirati. Vsak dan se lahko odločimo, kaj bomo naredili. Ali bomo šli naprej za ciljem, ki smo si ga začrtali, ali pa se bomo prepustili lažji poti, s tem pa povzročili, da se nam dogodijo stvari, ki morda niso zaželene, niso prave za nas.
Ne zavajajte se, da če kdaj pokadite »travo«, to ni nič. Postopno telo preide v odvisnost in zahteva vedno več. Odločite se, dokler je še čas svoje življenje urediti. Če sami tega ne zmorete, pa poiščite pomoč. To ni nobena sramota, bolje prej kot nikoli.
Če ste pred dvomom, kaj narediti, se vedno vprašajte - kaj mi bo to prineslo, jutri, čez 1 ali 5 let in potem zavestno izberite svojo odločitev. Naj bo odločitev vedno vaša in takšna, da jo boste pred vsemi pripravljeni povedati in stati za njo.
Milena Jakopec
Društvo feniks - kvaliteta življenja 051413 354
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: lutka, obrat, pismo, Art, ML, tura, čeja, pristan, Lebedev, iks, lekcija, Kerkez, prot, Aja, MG, Sasi, nesloga, Ver, past, Temirkanov, Anika, prsi, Ašoris, Lozano, AM, trk, Anita, ksenom, sedalo, Dedal, atman, truma, arest.
Ugankarski slovarček: IRNA = iranska tiskovna agencija, ITEROL = mesto v Braziliji, OOFORITIS = vnetje jajčnika, ovaritis, OSUM = pritok Donave, RIKL = češki tenisač (David), TOISE = francoski seženj, TRE = vietnamsko območje.
Zanimivosti
Berlusconi do volitev brez seksa
Italijanski premier Silvio Berlusconi na predvolilnih zborovanjih obljublja, da bo zmanjšal davke in zvišal pokojnine, njegova zadnja, povsem osebna obljuba pa je osebne narave - do parlamentarnih volitev 9. aprila se bo vzdržal spolnih odnosov. Duhovnik Massimiliano Pus-ceddu je namreč na nedavnem predvolilnem srečanju v mestu Cagliari na Sardiniji Berlus-conija pohvalil, da je edini, ki brani vrednote družine, in zagotovil, da bo molil za njegovo zmago. Berlusconi se mu je lepo zahvalil, pri tem pa zagotovil: »Trudil se bom, da bom izpolnil vaša pričakovanja, in obljubim, da bom naslednja dva meseca, do volitev, spolno vzdržen«. Berlusconijeva zaobljuba čistosti se je znašla na prvih straneh italijanskih časnikov.
Zaustavili tovornjak z 22 let starim zamrznjenim mesom
Bolgarski cariniki so na meji z Grčijo zaustavili tovornjak s 75 tonami govejega mesa iz Irske, za katerega menijo, da je bilo zamrznjeno leta 1984. Meso so poslali na analizo, potem ko so ugotovili, da je modrikaste barve, med dokumenti pa so našli zdravstveno potrdilo, ki je bilo izdano pred 22 leti. Meso, namenjeno v mesto Plovdiv, bodo sedaj preučili strokovnjaki, da bi ugotovili, ali je res starejše od dveh desetletij. Vsekakor pa je bilo oblastem takoj jasno, da to meso ni primerno za prehrano. Kje je bilo hranjeno doslej, ni znano.
Padel iz helikopterja in ostal živ
Globok sneg je rešil življenje 42-letnemu moškemu, ki je na zahodu Avstrije padel iz helikopterja z višine 40 metrov. Moškemu se je med popravilom, ki ga je opravil s helikopterja, odvezala vrv, na kateri je visel. Kot je sporočila policija v zgornjeavstrijskem mestu Hallstatt, jo je k sreči odnesel brez poškodb. Padec s tolikšne višine se sicer običajno konča s smrtjo ali težkimi poškodbami, Avstrijec pa je imel srečo v nesreči, saj je njegov padec ublažil globok sneg. Po navedbah policije so moškega za vsak primer s helikopterjem prepeljali na pregled v bližnjo bolnišnico.
Šamponi v frizerskih salonih lahko povzročijo alergijo
Dragi šamponi, ki jih uporabljajo in prodajajo v frizerskih salonih, lahko povzročijo alergijske reakcije. Poskusi na 26 šamponih v salonih so pokazali, da jih sedem vsebuje halogene organske sestavine, v najnovejši izdaji piše nemška revija Oeko-Test. Poleg tega omenjene šampone povezujejo z nekaterimi vrstami raka. Alergijske reakcije naj bi po poročanju nemške revije povzročili parfumi, ki jo jih odkrili v šestih šamponih. V enajstih šampo-nih pa so odkrili dietilftalat, sestavino, ki lahko prizadene naravni zaščitni mehanizem kože. Enkratna uporaba te sestavine ni nujno škodljiva, redna uporaba pa lahko povzroči poškodbe, navaja Oeko-Test. Niti eden od frizerskih salonov, vključenih v nemško raziskavo, ni dobil »dobre ocene«, za deset od 26 šamponov pa so i, da so neprimerni za uporabo.
Lujzek • Dober den vsoki den
Ker sem vam pisa toto pismo iz objektivnih vzrokov in ženskih bokov že sredi prejšnjega tjedna, ko sma bla z Mico boj sita kak žedna, vam naj povem in napišem, da mam zadosti tote mrzle zime, dugih got in si želim že skoro zeleno pomlod. Tudi Mica je že nekšna namršena in nasršena, rada bi na vrt in v gorico šla in kaj pametnega delala. Na vincencovo sma v gorico šla, nekaj rozg v ročko z vodo klit djala, da bi vidla, kokšna bo letošnja letina, če je neta pozeba in toča sklestila
Iz Dojčlanda mije pisala hčer Jula, ki je včosik trmasta kak mula, provi, da je v Nemčiji tak mrzlo, ke majo vsi ftički v lukjah trde klune, ki majo jih najrajši mehke nune. Vidite, tak je to, tak je že negda blo in tak še dugo na totem puklastem sveti bo. Kruto resničen je tisti rek, ki provi: »Vse bo, samo nas ne bo .!«
Ker smo že v mesci februari, ki mu provimo tudi Svečan, vam naj povem, kaj piše o totem mesci v storih kolendrah:
»Tisto, kaj svečana ozeleni, se rado posiši . Če bo svečnica zelena, bo vejka noč snežena . Sveti Valentin prinese ključ od korenin . Valentin ma godovno v torek, 14. februara. V spomin Frančeka Prešernovega, osmi den totega mesca praznuvlemo tudi svoj kulturni proznik, pred nami pa je tudi fašenk ali pust, ko se nam krofi cedijo od ust, najde se tudi dobra klobosa ali druga dobrota, ki jo rada poje vsoka sirota..
Mica me zove, naj pridem na južino, ki je pravzaprav že tudi večerja, da se ne bi preveč redila in tudi preveč spila. Saj ste vena že čuli za tisti francosko zveneči nasvet in recept: »Manj žri in manj pij, več si veselja v dušo in srce nalij
Oh, kak cajt beži, smo že na kunci totega pisma, saj se z Mico vmes še niti cajta za kregaje mela nisma. Bodite zdravi, veseli in dobri, marljivi kak bobri, pomogajte revnim in bolnim, ne pa tudi lenim. Vse to in še več vam želita Lujs in Mica, ki glih zaj švica, saj mesi testo za dober domoči kruh, ki je tak dober in žmeten, da dobiš že ob debelem štiklni pruh..
RADIOPTUJ
89,8-98,2-IO-^ISmhz
SOBOTA, 4. februarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čve-karije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora, Škofja Loka).
NEDELJA, 5. februarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji
dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Zmago Šalamun). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Raj-žamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice, Lenart).
PONEDELJEK, 6. februarja:
5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 NOVICE (še, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. ČESTITKE OB PRAZNIKIH. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Zmago Šalamun, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žu-
nec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice, Lenart).
TOREK, 7. februarja:
5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Made in Italy. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Koroški Radio, Slovenj Gradec).
SREDA, 8. februarja:
5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45
Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 POROČILA. 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio, Slovenj Gradec).
ČETRTEK, 9. februarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 ČESTITKE OB PRAZNIKIH. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00
ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav, Jesenice).
PETEK, 10. februarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 ČESTITKE OB PRAZNIKIH. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav, Jesenice).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www. radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Zaradi svojega strokovnega znanja ste pri vodilnih dobro zapisani. To marsikomu v vaši bližini sploh ni všeč. Bodite čimbolj naravni in prijazni, da ne bo prišlo do nevoščljivih izpadov vaših sodelavcev.
BIK
Obetajo se vam velike možnosti za napredovanje in s tem tudi možnost velike kariere. Ne pričakujte preveč in bodite prizemljeni, da ne bo razočaranja. V ljubezenski zvezi vas čakajo manjši nesporazumi, a brez skrbi, uredilo se bo.
DVOJČKA
V vašem poslu je veliko konkurence, tudi nelojalne. Nikar ne tekmujte z njimi s polno paro, ampak z razumom in po pameti. Več uspeha boste imeli. Vaš najdražji vas bo ponovno očaral, kot vas zna samo on.
RAK
Manjši, toda večni nesporazumi negativno vplivajo na vajino zvezo. Vse to se vam pozna tudi pri vašem delu. Zato dobro premislite, koliko ste še pripravljeni vlagati v to zvezo, da bo harmonična. Vaš srečen dan je sreda.
LEV
Vaš prečudovit šarm bo v teh dneh zopet stopil na površje, zato boste šarmirali povsod, v vsaki družbi, kamor boste prišli ali v kateri se boste znašli. Čas bi že bil, da neki osebi poveste, kaj in koliko čutite do nje.
DEVICA
V teh dneh se boste vse preveč poslovno naprezali. Bodite previdni, vaš um je sicer nezlomljiv, ampak vaše telo je izmučeno zaradi slabšega imunskega sistema. Lahko zbolite, zato si raje vzemite malo počitka.
TEHTNICA
Glede poslovnih zadev
ste
končno prišli do faze, ko vse poteka bolj ali ne rutinsko. Sedaj je čas, da si s kolegi privoščite malo sproščanja in klepeta ob kavici. To je zelo pomembno za vse vas, ker bo samo na ta način vse teklo tako, kot si želite.
ŠKORPIJON
Hrepenenje, zabava, radost in veselje bodo vaši spremljevalci v teh dneh. Malo razumnega razmišljanja in realnosti ne bo odveč, saj boste drugače pristali tam, kjer ne želite. Previdnost v službi ne bo odveč.
STRELEC
Trenutno sploh ne veste, kaj dejansko želite tako od življenja kot od partnerske zveze. Dobro premislite, pogovorite se s partnerjem in mu tudi prisluhnite, sicer lahko vse izgubite. Ni vam vseeno, čeprav sedaj tako razmišljate.
KOZOROG
Z vašim prefinjenim občutkom in šestim čutom, ki ju nosite v sebi, boste imeli ogromno možnosti, da uresničite svoje cilje. Glede vaše kariere, če boste v sebi začutili, da potrebujete čas za premislek, si ga enostavno vzemite. Nič ne bo izgubljeno.
VODNAR
Veliko volje in moči imate v sebi za delo in za dosego vaših ciljev Pazite samo, da ne bi šli preko svojih zmožnosti, saj potem ne bo učinka. Rajši delajte in poslujte bolj efektivno in tako bo uspeh zagotovljen.
RIBI
Napori v poslu so vam trenutno v veliko veselje. Pazite samo na to,da boste vednovgibanju in v toku vseh poslovnih dogajanj. Na ta način boste dosegli, kar si želite. Med vikendom pa si vzemite čas za počitek in prijetne urice v dvoje.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
Zasavci • Prvo tekmovanje v izdelavi snežnih skulptur
Snežne skulpture napolnile breg
Kdo ve, kaj si mislijo naključni obiskovalci, ko v Zasavcih v bližini vinogradništva Puklavec naletijo na ostanke nedavnega tekmovanja za najlepšo snežno skulpturo iz snega, ki ga je organiziralo Kulturno in turistično društvo Miklavž pri Ormožu?
Gotovo pomislijo tudi na to, da so se tekmovalci pri izdelovanju pošteno zabavali. Pri tem jim je obilno pomagalo tudi vreme, saj je bila sobota izjemno sončna in v primerjavi z minulimi dnevi presenetljivo mila. Začetek tekmovanja je bil ob 10. uri, ekipe pa so se prijavile pol ure pred pričetkom. Ker je bilo tekmovanje prvič, posebnega navala ni bilo, a za začetek je pomerilo svoje sposobnosti pet ekip, sestavljenih predvsem iz domačinov. Inspiracijo za organizacijo takšnega tekmovanja so člani kulturnega in turističnega društva našli v sedaj že tradicionalnem in
Foto: vki
Kaj je imela v mislih ekipa, ki je izdelala tega orjaka, nam ni uspelo izvedeti. Glede na odzive publike pa je izdelek uspel razburkati domišljijo ^
Foto: vki
Vsega je bila kriva ta zapeljiva diva, ki jo je iz snega upodobil Fran-ček Puklavec.
falus je izdelala ekipa, ki se je poimenovala Dva župnika. Dream team so izdelali idilično podobo zasneženega severa s pingvinjo družino in iglujem. Franček Puklavec pa je izdelal dva brača, ki v kadi tretata grozdje. Tekmovalci so povedali, da je bilo delo kljub lepemu vremenu precej težko, sneg ni
bil voljan za oblikovanje in je bilo precej težav pri zlepljanju elementov z vodo, ker so bili kristali preveliki. Prireditev, ki bo postala stalna, si je ogledalo lepo število obiskovalcev, pogled na skulpture pa je še posebej lep ponoči, ko ob njih zagorijo bakle.
Najboljši izdelek po izboru
gledalcev je bila harmonika mladih Zasavčanov, ki so si priborili sladkarije, glasovalci pa vinsko osvežitev. Strokovna žirija je za najboljšo skulpturo proglasila tretanje grozdja v izdelavi Frančka Puklavca, drugi je bil iglu, tretja pa tudi harmonika.
viki klemenčič ivanuša
Najboljši izdelek po izboru gledalcev je bila harmonika mladih Za-savčanov.
Pa še malo reklame, v Zasav-cih imajo dobro vino, tokrat so ga ponujali v ledeni steklenici.
priljubljenem vseslovenskem merjenju moči v gradnji iz snega pod Peco, nekateri tekmovalci pa so si tam tudi pridobili prve izkušnje in se navdušili za snegogradnjo. Pa še en pomemben vzrok je bil, Franček Puklavec je sicer znan vinogradnik, nekoliko manj znano pa je, da strašno rad oblikuje. Pri njih je veliko izdelkov iz lesa in kamenin, ki jih je umetniško obdelal. Zadnje tedne pa obiskovalce pred njihovim vinogradništvom v Zasavcih pozdravlja zapeljiva snežna lepotica razgaljenih oblin, ki kaže, da umetniki tudi pozimi sanjajo o poletju. Lepotica je impozantna, visoka je kakšne tri, štiri metre. Sonce zadnjih dni je sicer pokazalo na njeno minljivost, saj ji je precej načelo prej lepo izdelane obrazne poteze. Zgleda, da gre resno jemati svarila, da sonce škodi ženski lepoti ^
Pet ekip je pridno delalo - sestavljalo, oblikovalo, žagalo, lepilo z vodo, barvalo, ob 15. uri pa si je strokovna žirija v sestavi Cvetka Kocmut, Bojan Oberčkal in Saško Štampar ogledala izdelke. Imeli so kaj videti. Mladi Zasavčani so izdelali krasno harmoniko, pri čemer jim je največ preglavic delala izdelava gumbov, kot so povedali sami. Ekipa Pijančeki je izdelala promocijsko snežno idilo s snežno steklenico. Velikanski estetsko oblikovan
Počitnice...
male ali velike?
Za vsakovrstne počitnice, potovanja ali izlete smo za svoje komitente pripravili še posebej ugoden Kredit takoj tudi do 5 milijonov z dobo odplačevanja do 5 let in brez stroškov odobritve. Več informacij v naših poslovalnicah.
www.nkbm.si
"Kredlttakoj"
/ J ^^ »lODftA iriVLKA ^^^^^^
(((• 080 Ï75Ô)
^^Nova KBM.
IMarodte
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________ss_________
.AROČILNKAZA	TEDNIK
Ime in priimek: Naslov:_
Pošta:
Davčna številka: Telefon:_
I Datum naročila: I Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj
AER^IKE
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
V
Štajerski
TEDNIK
in
AEROBIKE

Ta teden prejme osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:
TM CHICHUAN, TREBUŠNI PLES, VADBA ZA MALČKE, SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA
mE IN PRIIMEK
Ana Slatič
Sp. Velovlek 8,8880 Ptig
Nagrajenka prejme nagrado po pošti.
Foto: vki
petek • 3. februarja 2006
Oglasi in obvestila
StajerskiTnïïOK 29
Mali oglasi
STORITVE
34 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si.
GSM IN RTV servis na Ptuju, popravila avdio in video naprav, dekodiranje, baterije in oprema. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 106, tel. 02 745 02 45,041 677 507.
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spu{~enih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Le{nica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676 971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s. p., Sedla{ek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187.
KMETIJSTVO
DELO
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvori{~ in parkiri{~, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagi~, s. p., Cesta 8. avgusta 18 a, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
BREZPLAČNO finan~no svetovanje, posredovanje pri nakupu in prodaji vseh vrst delnic (poslov. GBD, d. d., Kranj), trženje vzajemnih skladov, urejanje potro{ni{kih kreditov, rentna in premoženjska zavarovanja, pomo~ pri uveljavljanju od{kodnin in fotokopiranje. Va{ finan~ni center Posredni{tvo Cekin, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
i
RAČUNOVODSTVO za s.p., d.o.o. in dru{tva. Nata{a Mernik s.p. , Štuki 23,2250 Ptuj . Tel. 031 873-769.

TESNJENJE OKEN IN VRAT s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hi{ni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5b, Ptuj. GSM 031 621 594.

Splo{no kleparstvo, krovstvo in montaža oken Velux. Krajnc Du-{an, s. p., Ulica Jožefa Lacka 42, Ptuj. GSM 041 785 303.
}
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851 324: elektroin{talacije, meritve elektri~-nih in{talacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
i
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tu{ek, s. p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pu{nik, s. p., Osojnikova 3, Ptuj, tel. 776 45 61, 779 22 61.
SPOŠTOVANI KMETOVALCI! V skrbi za čistejšo naravo smo vam pripravili ugodnejšo ponudbo umetnih gnojil v rinfuzi (pakirano v jumbo vrečah po 1200 kg) po občutno nižjih cenah od 50-kg PVC vreč. Prihranite lahko tudi do 5.000,00 SIT na tono. Naročila in inf. v prodajalni POLJE-DOM, d. o. o., poslovalnica Kidričevo, tel. 799 00 85.
KUPIMO hlodovino bukev, hrast, javor, jesen posebej pa povprašujemo za oreh in češnjo ter druge vrste lesa. Odkupujemo les tudi na panju. Plačilo takoj oz. po dogovoru. Vlado Medved, s. p., Dobrina 63, Žetale, tel. 02 769 15 91 ali 041 610 210._
PRODAM dve mladi svinji domače reje, za zakol, od 160 do 170 kg. Tel. 755 77 61._
PRODAM odojke. Tel. 753 31 81.
PRODAM 200-kg svinjo domače reje. Tel. 758 37 41._
PRODAM štiri visoko breje telice. Tel. 031 848 466._
PRODAM odojke. Tel. 755 31 21.
PRODAM pujske, 25 kg. Telefon 781 05 31._
PRODAM več prašičev domače reje po ceni 290 SiT za kg. Telefon 764 07 61, 031 482 628._
PRODAM 2 prašiča, 100 kg. Telefon^_
PRODAM prašiče domače reje, težke od 150 do 200 kg. Telefon 02 753 15 50.
NEPREMIČNINE
sinus ne
v 02 7777 777
LUNAi
MENJALNICE
Zelo ugodni menjalniški tečaji za evre In kune!
Ptuj: 02 777 8 111 Mb: 02 331 96 85, 250 00 40
IN S A^ nepremičnine
i
ZAPOSLIMO dva zidarja in gradbenega delavca. Miran Tajhman, s. p., Štuki 29 a, Ptuj. Inf. na tel. 041 730 815._
MLAJŠO upokojenko z lastnim prevozom rabimo za pomoč v gospodinjstvu v okolici Ptuja; 6-8 ur, 1-krat tedensko. Plačilo 1000 SIT/uro. GSM 031 665 091, po 17. uri._
NA PODROČJU cele Slovenije nudimo resnim osebam dolgoročni posel pri trženju tehničnega proizvoda. V&P d. o. o., Prisoje 8, Koper. Informacije 051 425 082.
ZAPOSLIMO VEČ oseb z opravljenim izpitom za varnostnika. VIP varovanje, d. o. o., Cesta ljubljanskih brigad 23, 1000 Ljubljana. Telefon 031 274 173.
PRODAM RAČUNALNIK AMD 500 Hz z monitorjem 15" za 25.000 SIT in računalnik AMD Semprom 64, star 2 meseca, z monitorjem 17" za 80 000 SIT Tel. 031 603 872._
ZARADI selitve ugodno prodam spalnico in garderobno omaro. Telefon 778 14 91, 041 233 678._
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10._
PRODAM otroški voziček, nosilni sedež, otroška oblačila, priklop za avto in letne gume s platišči 185 x70R 14 88H, smuči in smučarske čevlje. Tel. 041 231 328._
PRODAJAMO kužke pasme glad-kodlaki prinašalec črne in čokoladno rjave barve z rodovnikom. 04 595 77 14 ali 031 389 181.
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
MOTORNA VOZILA
HONDO civic shutlle 1,6 i, 4 x 4, letnik l990, prodam. Tel. 041 730 862 ali 02/ 768 45 41.
PRODAM VW polo, letnik 97, prevoženih 90000 km. Telefon 041 336 067.
KINO Ptuj
3., 4. In 5. februar, 18.00 In 20.00: Norčije z DIckom In Jane.
RAZNO
PROSIM OSEBE: Janeza Jeza iz Doklec 8, Frančka in Jožico Jeza iz Stogovcev 26, Štefiča Jeza, Potrčeva cesta 50, Ptuj ter Janeza Selinška iz Stogovcev 38, Ptujska Gora in Antona Selinška iz Stogovcev 19 b, Ptujska Gora, da se mi vsi javno opravičijo zaradi žalitve časti, v nasprotnem primeru bom sodno postopala. Ana Kamenšek, Doklece 9, 2323 Ptujska Gora.
PRODAM kurentovo kapo za odraslega in peruti za otroške kape, po želji tudi sestavim, Markovci 67 d, tel. 041 978 083 ali 02 766 40 11.
Razpored dežurstev zobozdravnikov
petek, 4. februar - popoldan sobota, 5. februar - dopoldan Mirjana Petrovič Foltin, dr. dent. med. V ZD Ptuj
NAPRODAJ: HIŠA - samostojna, Ptuj, površina 107 m2 - etaža (K+P+M), zemljišče 800 m2, letnik 1968, cena 24 mio, ID 665. HIŠA -samostojna, Loperšice-Ormož, 145 m2 tlorisne površine, zemljišče 470 m2, leto gradnje 1955, cena 6 mio, ID 685. HIŠA - dvojček, Pobrežje -Videm pri Ptuju, 91 m2 tlorisne površine (K+P + M), zemljišče 450 m2, letnik: novogradnja (l. 2003), cena 10 mio, ID 694. Informacije na 7777 777, SIRIUS NEP d.d., Trstenjakova 5, Ptuj.
KUPIM gozd v okolici Gorišnice. Tel. 041 474 063.
PRODAM 8,32 a zemljišča, lahko za nadomestno gradnjo ali poslovni objekt, v Vidmu pri Ptuju. Tel. 42 03 160._
KUPIM parcelo relacija Ptuj-Trnovska vas. Telefon 041 884 841.
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
nfo: EUROPARK IMaribor
V ČUDOVITEM OKOUU POD PEKRSKO GORCO prodamo različna stanovanja od 51,3m2 do 87,47m2, dvigalo, možen nakup !, vsi priključki, CK, takoj vseljivol :od 18 mio SIT (2-sob. stan. 51,3m2)
tel.: 33 15 800 041/617 169 ■www. i n s El . s i
INSAd.o.o.. Mariborska cesta 40. Šentilj v SI. Goricah
DOM-STANOVANJE
ODDAM enosobno stanovanje na Ptuju, Ul. 25. maja. Tel. 041 863 544, zvečer!
UGODNO oddam trisobno stanovanje na Ptuju. Tel. 040 502 204.
Znamka Letnik		Cena	
MrpiMroi,2sx	2002	1.140.000	KOV. ZF,I,F,NA
FORD FOCDS WAGON 1,6	2002	2,140.000	KOV ČRNA
RENMJIIMEGANEl,6l6V	2005	3.240.000	KOV ČRNA
H0NDAaVICl,4i	2001	1.990.000	KOV SREBRNA
RENAira THAIIA 1,4 EXPRESSION	2002	1.150,000	RDEČA
FMrPlJlNT01,2 16VACTIV	2002	1.280.000	KOV SREBRNA
BMW 316	1999	2.440.000	KOV SREBRNA
PEUGEOT 206 2,0 HDI	2002	1.780.000	KOV ČRNA
FLVrMAREAl,6l6VSX	1997	780.000	KOV SREBRNA
SEAT LEON 1,4 SIGNO	2001	1.970.000	RDEČA
FM'PlWr01,2SX	2001	1.150.000	RDEČA
PEUGEOT 306 1,6 BREAK	2001	1.620.000	KOV SV MODRA
CITROEN XSARA 1,4 lœUPE	2000	1.330.000	KOV VIŠNJA
RENAUrr MEGANE SCENIC 1,9 RXE	2000	2.250.000	KOV SREBRNA
RENAUrr LAGUNA 1,9 DO EXE KAR	2002	2.550.000	KOVMODROVIf.
ROVER 216 SI art.	1999	1.080.000	KOV ZELENA
MAZDA 323 C 1,51	1996	780.000	KOV ČRNA
FORD FOCUS 1,616V	2003	2.260.000	KOV SREBRNA
DAEWOO LANOS 1,5 SX	1997	690.000	KOV OT,F,NA
SEAT IBIZA 1,0	2000	1,190.000	KOV MODRA
SEAT IBIZA 1,4	2003	1.630,000	RDEČA
MERCEDES BENZ A160	1998	1.680.000	BELA
FL«rPUNT0 55S0lE	1999	690.000	KOVVIJOLA
MERCEDES BENZ A160	1999	1.860.000	RDEČA
RENAULT MEGANE 1,6 l6V KARAV.	2004	2.960.000	KOV VIN. RDEČA
OPEL CORSA 1,2 16V	2000	990.000	RUMENA
VOLKSmGEN POLO 1,7 SDI	2000	1.280.000	MODRA
VOnfOV70 2,0 T4WD	1998	1.370.000	KOV /F,LENA
DAEWOO NEXIA 1,5 OHC	1998	450.000	RDEČA
VOLKSmGEN POLO 1,0 COMFORTLESIE	2000	1.200.000	KOV SREBRNA
PEUGEOT 306 1,6 ROLAND GARROS	1998	880.000	KOV ZF,LFNA
SEAT CORDOBA 1,4 KARAV.	2001	1.360.000	KOV SREBRNA
.iilB€LCONTiCrlM'
Hardek 34/g, 2270 ORMOŽ tel.: 02/741 13 80 v/ww.belcont.si
NASA IZVEDBA- VASATOPLINA DOMA, RADOST ZIVUENJA
poslovna skupina
prizHanJe za na/boljše dosežke v gradbeaiitru:
»ZA MONTAŽO PVC OKENINVRAT ■HH »ZA PROIZVODNJO
Priporočamo se s svojimi izdellci in storitvami:
r	okna
H''	vrata
]V'	garažna vrata
V	industrijska vrata
r senčila II'' zimski vrtovi |i'' izolacijske steklene fasade
Petek, 3. februar
9.30 in 11.00 Ptuj, Mestno gledališče, predstava, Obuti maček, za šole in izven 18.00 Ormož, knjižnica Franca Ksavra Meška, monodrama, Navdušenje Lovra
Tomana, v izvedbi Anatola Šterna 18.00 Majšperk, gostišče Dolinca, 7. redni letni občni zbor Društva rejcev drobnice Haloze
17.00 Videm, dvorana občine, srečanje obrtnikov in podjetnikov 17.00 Ptuj, razstavišče gostilne Lužnik, odprtje razstave oljnih slik ptujske slikarke Rozine Šebetič
18.00 Ormož, vinoteka Hotela, monodrama Lovro Toman
19.30 Ptuj, Narodni dom, potopisno predavanje Grega Česnika z naslovom Sirija,
dežela prijaznih ljudi 19.30 Maribor, SNG, Ti nori tenorji, StaDvo, za izven 19.30 do 21.00 Ormož, prostori Gimnazije, odbojka 21.30 Ptuj, Kolnkišta, koncert Kontrakvarteta 22.00 Ptuj, Cafe galerija, Mestni trg 5, Dj Chibba, Dj erny, Dj devious
-	Ptuj, v razstavišču Mercatorjeve blagovnice, razstava akvarelov in oljnih slik ptujske slikarke Rozine Šebetič, razstava je na ogled do konca februarja
-	Ptuj, Planinsko predavanje z diapozitivi, vabi vas PD Ptuj
-	Ormož, prostori Zavarovalnice Maribor, razstava slikarskih del, razstavlja domačin slikar Oto Žnidarič iz Dobrave
Sobota, 4. februar
10.00 Ptuj, Mestno gledališče, predstava, Moj dežnik je lahko balon, abonma Lutka in izven
11.30 Ptuj, Mestno gledališče, predstava, Moj dežnik je lahko balon, abonma
Račka in izven 18.00 Podgorci, kulturni dom, Zimski večer na vasi 18.00 Kicar, gasilski dom, 33. občni zbor PGD Kicar
18.00 Miklavž pri Ormožu, telovadnica, Koncert OPZ in MPZ z Vladom Kreslinom 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, predstava, Bdenje, za izven
-	Ptuj, Kolnkišta, ogledate si lahko rokometno tekmo, polfinale
-	Ptuj, izlet na Kamniško sedlo - Brana, vodi J. Vertič, vabi vas PD Ptuj
Nedelja, 5. februar
13.00 16.00
18.00 20.00
Juršinci, tekma v smučarskih skokih na 25- in 40-metrski skakalnici Majšperk, dvorana TVI, komedija Niti tat ne more pošteno krasti, predstava DPD Svoboda Majšperk
Skorba, dom krajanov, komedija Dobrodošla miss Agata, vabi KD Skorba
Ptuj, Kolnkišta, projekcija filma, Rešimo zeleni planet
Ptuj, Kolnkišta, ogled rokometne tekme, finale Evropskega prvenstva
cu	
C	
>0	ivftei
CO	Neisha
î^	čE SE PREDAŠ
	SAMO MALO,
	OSTANEŠ SAM
	Prigrizki, ki
	ne pokvarijo diete
	PRETEŽKI ZA
	KG IN *tO VEČ ? J
	KAJ JE VZROK i
	ZA MOJO J
	DEBELOST? m
■	Okrogle zgodbe
	Svoje debeionS
cr	Od "debelinkora Vsak dan si poV
£1
KAKOVOST JE PRVA
DANA BESEDA OBVEZUJE
ercator
Mercator SVS, d.d. Ptuj
OBVESTILO KUPCEM!
Mercatorjeve dežurne prodajalne ob nedeljah v mesecu februarju 2006
SP PANORANA Vičava 49, PTUJ
SP ROGOZWICA SiovenskogorišIcalS.PTUJ
Datumi dežurstita! 5.2., 12.2., 19.2. in 26.2. 2006
SP ORMOŽ Kolodvorska 3, Ormož
V	nedeljo. 5.2. 2006
Rlanovnica Ormož oddelek samopostrežna Kerenčlčev trg 7, Ormož
V	nedeljo. 12.2. 2006
SUPERiyiARIfEf ORMOŽ
Ljutomerska cesta 39, Ormož y nedeijo. 19.2. 2006
SP VELIKA WEDEUA
IVlihovci 10, Velika Nedelja y nedeljo, 26.2. 2006
odprto: od Sm do 12. ure!
S f^'&t^sXwnajboljsi sosed y
30 ŠtajerskiTEUHlK
Poslovna in druga sporočila
petek • 3. februarja 2006
Ptujska C. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA	BARVA
AUDI AB 1,91111	1997	2.190.000	KOV. TUR. ZELEN
BMW 5231	199B	1.400.000	SREBRN
BMW 525 TBS	1997	1.920.000	MOORA
CITflOENXSARAlBILIMUZ.	2D01	1.770.000	KOV. ČRNA
CITB0ENXSARA1.BISXKARAV.	2001	1.650.000	KOV. SIVA
FIATMABEA1.8Í1BV	1998 12. mesec	9G8.B00	KOV. SIVA
FIATDUCATD2,8D	2000	1.980.000	DELA
FBBD FOCUS 1.BIKABAV.	2002	1.870.000	SREBRN
F0flDi«DNBE01.81GVUMUZ.	2001	1.980.000	KOV. ZLATA
GPELASTBA1.E	1997	600.000	RBEČA
GPELASTBA1.G1BVUMUZ.	1999	1.420.000	KOV. ČRNA
0PELASTflA1.G1BVKARAV.	2001	1.470.000	BELA
RENAULT CLI01.41GV	2003	1.620.000	KDV.ZELfN
VW PASSAT 1.9 TBI KARAV.	1995	720.000	KGV.MBBRA
VW PASSAT 1.9 T11IKARAV.-E0ITI0N	2000	2.050.000	SREBRN
Na zalogi preko 40 vozil.
Rabljena vozila
Ti P	letník	NA MESEC SAMO
CLIO 1,2/3V FIDJI	1998	19.272 SIT
CLIO 1,5/65 KM 5V DINAMIQUE	2004	30.168 SIT
FORD GALAXY 1,9 TDI	2000	45.023 SIT
KANGOO 1,5 dCi/80	2005	47.243 SIT
KANGOO 1,5 dCi/80	2005	47.243 SIT
MERCEDES 200 CDI	2002	66.921 SIT
R LAGUNA GT 1.9 DCI 100 EXP.	2002	51.914 SIT
SEAT CORDOBA VARIO 1.4	1999	20.374 SIT
SEDANE DIN. LUX 2,0/16V	2004	60.946 SIT
VOLSWAGEN POLO CLASSIC	1998	15.161 SIT
VW POLO VARIANT 1.6	1998	22.205 SIT
VW GOLF 1,6 HIGHLINE	1998	28.024 SIT
Tovorna vozila		
R KANGOO 1,2 RL EXPRESS	1999	16.080 SIT
R KANGOO 1.2 RL EXPRESS	1999	16.845 SIT
R MASTER 2,5d MTR
1999
28.331 SIT
Visina meseinega obrnila je izračunana na podiagi iiredita dm mb NOM na dobo 84 mesecev.
RENAULT
OBUUBA KUPCU:
-	Brezplačen preizkus
-	105 točk kontrole na vozilu
-	Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih
-	Pomoč na cesti, vleka ali popravilo
-	3 mesečna tehnična garancija
(za določena vozila)
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si
NOVO V METALKI
TALNE IN ZIDNE OBLOGE
OBLOGA TALNA LAMINAT
KVALITETA AC3-HDF
HRAST CLIK 7 mm/m'............2.090.
BUKEV CLIK7mm/m^............2.090.
: j:
OBLOGA ZIDNA PANEL
HRAST DEKORAL MDF/m'...,.1.190. JESEN DEKORAL MDF/m'.....1.190.
KOMPLET S PRIBOROM ZAGOTOVIMO -5% POPUSTA.
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj Rogoiniška 7, tel: 02/749 18 00
METJUKA* TRGOVINA
ZAVRČ GORIŠNICA VIDEM PODLEHNIK ŽETALE MAJŠPERK
RAZVOJNI PROGRAM PODEŽELJA ZA HALOZE
Vabimo na delovno srečanje vse župane in županjo, vse zaposlene v občinskih upravah
in občinske svetnike iz občin: Zavrč, Gorišnica, Videm, Podlehnik, Žetale in Majšperk
V četrtek, 09.02.2006, v prostore Občine Žetale ob 18.00 uri.
Program:
Pomen razvojnega programa podeželja za Haloze in možnosti koriščenja sredstev v obdobju 2007-2013 v okviru programa LEADER Josip PINTAR, član ožje pogajalske skupine
Možnosti razvoja osnovne in dopolnilne kmetijske dejavnosti,
s pomočjo sredstev iz programa LEADER Félicita DOiMiTER, specialist za razvoj podeželja KSS Ptuj
Predstavitev dobrih praks iz Irske, Avstrije, Italije
iz programa LEADER. Andreja GOJKOŠEK, Jernej GOLC, LPC Haloze
Delavice za vaške skupnosti, društva in posameznike bodo potekale po občinah med 15.02.2006 in 17.02.2006
Podeželsko razvojno jedro

Ruai Deveiopmend Centre
Pripravljalec Razvojnega programa podeželja za Haloze
PRJ HALO, Cirkulane 56, 2282 Cirkulane, T: 02 795 32 00, info@halo.si, www.halo.si
8
C02/2280n0
ihM-mm
SoliSd.ao. Razlagova 24, Maribor
3
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po 0038549 372-605
r d..
www.smigoc.si
SALON
POHliTVA
SPUHIJA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACUA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanova 1, Ptu| (ob Moribordd eostij, tel.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obrooisQQ odplocilo
NUMERO UNO
Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Ugodni avtomobilski in gotoviski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence tudi 09. Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno spodobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila, ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom.
Tel: 02/ 252-48-26, 041 750-560, 041 331-991, fax 02/ 252 48-23.
Jože Voglar s.p.
ZabovcI 98,2281 Markove!
Tel: 02/ 766-90-91, GSM: 041/ 226-204
VIDEOTEKA
n
d.o.o., Potrčeva 2, ■ tuj l.&faks: 02 775-09-61 Tovarniška 7, Kidričevo, telefon: 031 709 432 Odpiralni čaa;
Ptii|: od 9. do 20. ure, nedelja od 17. do 20. ure lOdriievo: od 15. do 19 ure, sobota od 9. do 12. ure
NAJNOVEJŠI FILMI NA DVD-JIH
NAJUGODNEJŠi POGOJi iZPOSOJE
(brez članarine, cene izposoje že od 250 sit na dan)
N O V O I RAZPRODAJE FILMOV NA DVD IN VHS
že od 500 sit dalje
Od 9. 2. na Dornavski!
2.
WERKV3R
Vse, kar si želim!
V novem trgovskem centru MERKUR na Ptuju.
Trgovski center MERKUR 9. februarja odpira svoja vrata. Na otvoritvi vas bodo zabavali ptujski kurenti in glasbeni gostje, najmlajše pa čakajo otroške delavnice. Na dan otvoritve ne spreglejte posebne akcije - izberi svoj popusti Preizkusite srečo in izberite 100-odstotni popust.
Vabljeni v novi MERKUR, 9. februarja na Dornavsko cesto 6!
Merkur, d. d.. Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo
IVIERKUR
Ustvarjamo zadovoljstvo
petek • 3. februarja 2006
Oglasi in objave
StajerskiTnïïOK 31
Okrožno sodišče na Ptuju na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 25. 1. 2006. opr. {t. St 8/2004 v ste~ajnem postopku nad dolžnikom Strojni ometi, fasaderstvo in splošno zidarstvo, Slavko Majer, s. p. -v stečaju, Bukovci 82, 2281 Markovci
objavlja
4. PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB
Predmet prodaje je:
idealni delež - 1/3 kmetijskega zemljišča, ki v naravi predstavlja njivo v izmeri 6.306 m2, vpisano pri vl. št. 145, k. o. Bukovci, št. parcel 9/1, 9/2 in 9/3 ter gozd v izmeri 712 m2 in travnik v izmeri 2.807 m2, vpisano pri v. št. 73, k. o. Bukovci, št. parcel 987/308, po najnižji prodajni ceni 100.000,00 SIT Interesenti morajo ponudbe poslati v 10 dneh po objavi razpisa na Okrožno sodišče na Ptuju, z oznako "Ne odpiraj - javni razpis za Slavko Majer, s. p. - v stečaju". Ponudniki morajo v tem roku plačati varščino v višini 10 % od najnižje prodajne cene na račun stečajnega dolžnika, odprt pri NLB, d. d., Ptuj, št. 02150-0255349389. Potrjen izvod naloga priložijo ponudbi. Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, ostalim pa brez obresti vrnjena v treh dneh po odpiranju ponudb. Kupec mora v skladu s 153. členom ZPPSL predložiti še ustrezno notarsko overjeno izjavo. Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v petih dneh po končanem zbiranju ponudb. Izbrani ponudnik mora plačati kupnino v 15 dneh od dneva prejema o izbiri. Nepremičnina (idealni delež) se prodaja po načelu vide-no-kupljeno. Prenos lastninske pravice bo mogoč takoj po plačilu celotne kupnine. Davek in druge stroške prenosa lastništva plača kupec. Podrobnejše informacije so na voljo na tel. št. 041 603 946.
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
0C04790'9i
li kontakt
NSKI E PRIHOĎNOStVAN^GELSKIHKARTAHt PRIHODNOSVCIGANSKIHKARTAH c PRIHODNOSTVIGRALNIHKARTAH
AKTALd.0.0. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31


Že dolgo je, odkar si odšla od nas, a mi s teboj smo vsak trenutek in ves čas.
Ko na grobu lu~ke ti gorijo, po licih solze še vedno nam polzijo.
SPOMIN
na usodni 3. februar, ko nas je pred devetimi leti zapustila naša draga žena in mamica
Lojzka Božičke
IZ DOLENE 36 A
Hvala vsem, ki ji prižigate sve~ke in postojite pri njenem preranem grobu.
Tvoja podoba še vedno sije v naših srcih.
Tvoji najdražji
ZAHVALA
Ob spoznanju, da smo za vedno ostali brez na{ega najdražjega moža, o~eta, didota in tasta
Karla Kleina
Z VIČAVE 66
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrima sosedama ge. Juri~ in Erjavec, vsem prijateljem in znancem, ki ste ga poznali in ohranili v lepem spominu ter ste se od njega poslovili v tako velikem {tevilu, podarili vence, cvetje in sve~e.
Zahvaljujemo se govorniku Obrtne zbornice in govorniku g. Stanku Lepeju za lepe poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi g. duhovniku Janku Frangežu iz Maj{-perka za soma{evanje. Zahvala vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, nam ustno ali pisno izrazili globoko sožalje.
Vsem in vsakomur prisr~na hvala.
Vsi njegovi
Javna zahvala
Vem, da je beseda hvala premalo. Pa vseeno.
Rada bi se zahvalila PGD Gorišnica ter PGD Cirkulane, ki so se v noči na ponedeljek, 30. januarja 2006, spopadali z ognjenimi zublji, ki so zajeli vikend v Gruškovcu pri Cirkulanah. Člani prej omenjenih društev so se kljub poledici na cesti podali na kraj požara.
Zato se res iskreno zahvaljujem vsem članom PGD Gorišnica in PGD Cir-kulane, ki ste pomagali pogasiti ogenj in rešiti, kar se je dalo. Hvala tudi gospe Mariji Mislovič, ki je opazila ogenj in je poklicala pomoč.
S spoštovanjem!
Alenka Petrovič
Od{la sta tja,
kjer ni trpljenja, ne gorja,
kjer vama le rože novi dom krasijo
in sveče vama v spomin gorijo.
SPOMIN
25. 1. 2006 je minilo 20 let od smrti na{e ljube mame
Terezije Nežmah
17. 3. 2006 pa bo minilo 15 let od smrti
na{ega o~eta
Antona Nežmaha
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem grobu, prižgete sve~ko in podarite {opek rož.
Njuni najdražji
Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine.
(Dante)
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi in bole~i izgubi dragega moža, o~eta, dedka, brata in strica
Alojza Pihlerja
IZ PACINJA 14
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sve~e, za svete ma{e in za izre~ena soža-lja.
Posebna hvala g. župniku za opravljen obred, ge. Veri za molitve in govornikoma za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke ter pogrebnemu zavodu Mir. Iskrena hvala PGD Pacinje in ostalim gasilskim dru{tvom, Dru{tvu upokojencev Dornava ter sodelavcem PC vzdrževanje Perutnine Ptuj.
Hvala vsem in vsakomur posebej.
Žalujoči: vsi njegovi
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, v naših srcih ti živiš.
ZAHVALA
Ob bole~i izgubi dragega o~eta, tasta, dedija in pradedija
Franca Mlakarja
IZ LANCOVE VASI 23
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sve~e, za svete maše, izrazili sožalje in stali ob strani.
Posebej se zahvaljujemo pogrebnemu podjetju Mir za žalne storitve, g. patru Emilu za opravljeno molitev, g. patru Kristjanu in g. patru Andreju za opravljen cerkveni obred in sveto mašo, g. Francu Kodermanu za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano melodijo slovesa, Društvu upokojencev Videm, osebju kirurškega oddelka Bolnišnice Ptuj in KS Lancova vas. Še enkrat vsem in vsakemu posebej hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Na cesti obležal je cvet mladosti in ostal je sveži cvet spomina, ostali tiha žalost, nema bolečina.
V SPOMIN Boris Kovačec
6. 2. 1994 - 6. 2. 2006 IZ VELIKE NEDELJE
Zelo te pogrešamo.
Zahvaljujemo se vsem, ki ti prižigajo sve~e in te še vedno nosijo v srcih.
Mama, ni te več na pragu, ni te več v hiši.
Nihče več tvojega glasu ne sliši. Ostalo grenko je spoznanje, da več te ne bo, ker za vedno vzela si slovo.
SPOMIN
31. januarja je minilo eno leto, odkar nas je zapustila draga žena, mama, babica in sestra
Lizika Fridl
Z LOČKEGA VRHA 27
Hvala vsem, ki z lepo mislijo stojite ob njenem grobu, prižigate sve~e in prinašate cvetje.
Tvoji najdražji mož Rudi, sin Dušan, hčerki Slavica in Marjana z družinami ter sestre Marija, Katica
in Ivanka
Toliko smo govorili,
tolikokrat smo se gledali,
pa si nismo src izpovedali,
slepi smo se tajili.
Zdaj si ptič iznad našega obzorja,
zate smo ribe v mračju voda,
ta praznota je mrzla tema,
med nami in teboj je gluhota prostorja.
(M.Jarc)
V SPOMIN Olgi Tobias
IZ PACINJA 41
Bole~ in žalosten je spomin na 3. februar 2005, ko smo te za
vedno izgubili, draga Olga.
Hvala vsem, ki po~astite spomin nanjo.
Vsi tvoji najdražji
Kako boli in du{a trpi, ko vidi{, kako iz dneva v dan od bolečine usihajo življenjske moči, to ve{ le ti in to vemo mi, ki smo bili ob tebi tvoje poslednje trpeče dni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, ta{~e, ome, prababice, sestre in tete, ki je pustila globoko rano v srcih in praznino v na{em domu
Ivane Horvat, roj. Sakelsek
Z ZGORNJE HAJDINE 65
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sova{~anom, prijateljem in vsem znancem, ki ste jo z lepo mislijo v srcu pospremili k ve~nemu po~itku.
Hvala za darovano cvetje, sve~e, svete ma{e; za izre~eno ustno in pisno sožalje. Hvala zdravnikom in medicinskemu osebju Internega oddelka SB Ptuj in Patronažni službi za vso skrb, trud in pomo~.
Zahvala duhovniku g. Pavlu Pucku in dekanu g. Marjanu Feslu za opravljen pogrebni obred in sv. ma{e, govorniku g. Seguli za ganljive besede slovesa, ge. Mlinari~ za molitve, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Ti{ino, podjetju Mir za opravljene storitve. Vsem in vsakomur prisr~na hvala.
Tvoji najdražji
Sp. Podravje • Nočno presenečenje policistov in inšpektorjev
Le v treh lokalih ni bilo nepravilnosti
Osem oziroma petnajst gostinskih lokalov, v glavnem "nočnih" disko klubov, na območju Maribora in Ptuja je v noči s petka na soboto sredi največje »žurke« presenetil obisk policistov in inšpektorjev, ki so med nenapovedanimi pregledi ugotovili vrsto kršitev in nepravilnosti; le trije lokali so obratovali čisto brez napak, nobeden od treh pregledanih v Ptuju pa ni imel varovanja z licenco.
Vodja oddelka za splošne zadeve pri Policijski upravi Maribor Stanislav Mlakar je za
Štajerski tednik povedal, da je v omenjeni akciji, ki so jo izvedli v noči s petka, 27., na soboto, 28. januarja, med 22. in 5. uro sodelovalo 90 policistov-speci-alcev iz posebne policijske enote PU Maribor, poleg tega pa še inšpektorji tržnega inšpektorata, inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter inšpektorata za zasebno varovanje in detektivsko dejavnost pri Ministrstvu za notranje zadeve, ki so opravili še nekaj pregledov več.
"Akcijo smo izvedli z namenom, da bi dejansko tudi mi ugotovili, kakšne so varnostne razmere v gostinskih lokalih na tem območju oziroma kako organizatorji javnih prireditev skrbijo za varnost obiskovalcev. Želeli smo biti učinkoviti, zato za nenapovedane obiske nismo izbrali velikega števila lokalov, ampak le 8 tistih, ki so bili izbrani na podlagi ocene varnostnih razmer policije iz Maribora in Ptuja," je poudaril Stanislav Mlakar."Ugotovili smo, da so organizatorji javnih zbiranj le v treh pregledanih lokalih izpolnjevali vse zakonske pogoje za izvajanje teh prireditev. V ostalih primerih organizatorji niso imeli organizirane redarske službe z varnostniki zasebnih varnostnih agencij. Če so varnostnike že imeli, pa ti niso imeli ustreznih veljavnih licenc. Poleg omenjenih smo ugotovili še vrsto drugih kršitev, predvsem s področja javnega reda in miru, točenja alkoholnih pijač vinjenim osebam, zasegli smo majhno količino droge, prijeli smo tudi eno osebo, ki je bila iskana po tiralici, ter osebo, ki je bila osumljena kaznivega dejanja poskusa vnovčitve ponarejenega bankovca."
Trije ptujski lokali brez ustrezne varnosti
V Ptuju je akcija zajela tri lokale, ki so bili izbrani na podlagi varnostne ocene Policijske postaje Ptuj in so z vidika varnosti najbolj problematični.
"Zanimivo je, da v nobenem od treh pregledanih lokalov v Ptuju ni bilo organizirano va-
Foto: M. Ozmec
Stanislav Mlakar, vodja oddelka za splošne zadeve pri PU Maribor: "Podobne preglede bomo nadaljevali tudi v prihodnje, kajti reda se je treba držati!"
rovanje v skladu z zakonskimi predpisi o zbiranju na javnih mestih ter z zakonom o zasebnem varovanju. V lokalih, ki imajo v obratovalnem dovoljenju zapisano tudi predvajanje žive ali mehanske glasbe, morajo imeti za opravljanje redarske službe pogodbo z zasebno varnostno agencijo, ki ima za to licenco. Vendar te licence ni imel nobeden od redarjev, v enem od lokalov v Ptuju pa redarske službe sploh niso imeli. Vse kršitelje smo v skladu z zakonodajo kaznovali, kazni pa so glede na storjen prekršek od sto tisočakov do en milijon. V vseh treh pregledanih lokalih pa smo ugotovili tudi kršitve dovoljenega števila obiskovalcev, povsod je bilo kar precej več gostov, kot je uradno dovoljeno v požarnem redu, vendar je to že stvar požarne inšpekcije. Tržna inšpekcija je kontrolirala predvsem dovoljenja za obratovalni čas, inšpektor za zasebno varnost pa seveda varnostno službo. Presenetljivo pa je, da v nobenem od treh lokalov v Ptuju nismo ugotovili ali zasegli nedovoljene droge, prav tako ne kršitev odpiralnega časa. Žal tokrat nismo preverjali zaposlovanja na črno, čeprav smo dobili informacije tudi o tem, zato sem prepričan, da bomo tovrstne akcije nadaljevali v bližnji prihodnosti."
Preverjanja bodo še sledila!
Kot pravi Mlakar, bodo tovrstne akcije še sledile, tako v ostalih kot v že pregledanih lokalih. "Če bo treba, bomo to počeli tudi vsak dan, saj želimo
lastnike oziroma najemnike prisiliti k spoštovanju predpisov, če se jih drugače ne držijo."
Da bi se tragedija iz Pirnič lahko zgodila tudi v našem ožjem okolju, po mnenju Mlakarja ni nemogoče: "To je povsem možno, če bi zaradi prevelikega števila obiskovalcev morda prišlo do panike, recimo zaradi požara, kakšne eksplozije petarde ali lažnega preplaha. V takem primeru je tako številno množico nemogoče kontrolirati, običajno vse uide iz kontrole. Za primer naj povem, da smo v enem od pregledanih mariborskih lokalov, v katerem je bilo po požarnem redu registriranih 160 oseb, prešteli prek 400 pretežno mladih obiskovalcev. To je nesmiselno, povrhu vsega pa smo ugotovili, da prav ta lokal nima nobenega zasilnega zahoda. Si lahko mislite, kakšna panika, kakšen kaos bi zavladal, če bi prišlo do nenadnega preplaha ali požara, posledice so nepredvidljive!"
Zaprta vrata ne rešujejo pred tržno
inšpekcijo!
Prav tako problematično je znano reklamiranje nastopov velikih estradnih zvezd, v katerem se napoveduje začetek koncerta veliko pred dejansko uro izvedbe. Takšen primer se je zgodil na Ptuju pred novim letom, ko naj bi se nastop začel ob 21. uri, a ga še ob polnoči ni bilo. V lokalu pa so se po pričevanju očividcev že nekaj ur prej gnetli kot v vžigalični škatli.
Napoved vremena za Slovenijo
če je na Blaževo (3.) oblačno, bo na Jurjevo privlačno.
Danes bo pretežno jasno, popoldne bo več koprenaste oblačnosti. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do -7, najvišje dnevne v krajih z dolgotrajno meglo okoli 0, drugod od 2 do 6 stopinj C.
V soboto bo sprva delno jasno, po nižinah v notranjosti Slovenije bo zjutraj in dopoldne megla. Proti večeru se bo od severa pooblačilo. V nedeljo bo pretežno oblačno in večinoma suho.
"V tem primeru je povsem možno, da je šlo za lažno oglaševanje, za kar je pristojna tržna inšpekcija. In kadar bodo občani podobno kot v omenjenem primeru speljani na limanice, priporočam, da zadevo takoj prijavijo tržni inšpekciji. To so dolžni storiti, tudi v izogib kakršnimkoli negativnim posledicam," pojasnjuje Mlakar
In kaj so ugotovili, predvsem pa, kako so ukrepali tržni inšpektorji? Andrejka Grlič, vršilka dolžnosti glavne tržne inšpektorice pri tržnem inšpektoratu Republike Slovenije, nam je v zvezi z njihovimi ugotovitvami pojasnila: "V navedeni noči sta tržna inšpektorja tržnega inšpektorata Republike Slovenije - enota Maribor - v času med 23. in 4. uro zjutraj skupaj s policisti iz policijske postaje Maribor I. opravila kontrolo obratovalnih časov gostinskih lokalov v Mariboru in njegovi okolici. Skupaj je bilo z naše strani pregledanih 15 gostinskih obratov, od tega so bile pri šestih gostincih ugotovljene kršitve potrjenih obratovalnih časov, zato sta tržna inšpektorja kršitelje kaznovala z globami v skladu z 21. členom Zakona o gostinstvu. Pri dveh gostincih se inšpekcijski pregled nadaljuje tudi s pregledom dokumentacije, in če bodo ugotovljene kršitve, bodo izdani ustrezni ukrepi z naše strani."
Globe za kršitve potrjenih obratovalnih časov so v zakonu jasno zapisane in znašajo 300.000 tolarjev za pravno osebo in samostojnega podjetnika ter 100.000 tolarjev za odgovorno osebo pravne osebe.
Tudi tržna inšpekcija bo nadaljevala s pregledi obratovalnih časov gostinskih obratov, seveda prav tako nenapovedano: "Naj dodam, da so se nekateri gostinci sicer želeli izogniti zakonskim določilom in so zaklenili vhodna vrata svojih lokalov, kljub temu, da je bilo v lokalu večje število gostov in da se je gostinska dejavnost nemoteno opravljala. Vendar tega tržna inšpekcija ni upoštevala in je kršitelje ustrezno sankcionirala. In tako bomo ravnali tudi v prihodnje. Zakon velja za vse in reda se je treba držati!"
M. Ozmec
ODŠKODNINE ODKUP DELNIC
STE SE POŠKODOVALI V PROMETNI NEZGODI, NA DELOVNEM MESTU ALI JAVNEM PROSTORU?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PEPTUJJrstenjakovaS
|l]onliianlei,1.n«M.|
18 17
'''mAmM
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvorišina vrata -daljinski pogoni -kljníavniíarskadela
-	manjša gradbena dela
Od tod in tam
Markovci • Najboljši Brigitini krofi
Članice društva podeželskih žena občine Markovci so konec januarja v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo v prostorih župnijske dvorane v Mar-kovcihpripravile tradicionalno ocenjevanje pustnih krofov.
Gospodinje so za ocenjevanje pripravile 17 vzorcev krofov, le-ti pa so morali biti brez nadeva in sladkornega posipa. Tričlanska komisija v sestavi Marija Ro-škar, Bernarda Trafela in Darinka Meznarič je najvišje ocenila krofe Brigite Cimerman iz Stojncev. Ocenjevani so bili zunanji videz in videz sredice ter vonj in okus krofov. »Pričakovala sem, da bodo moji krofi dobili lepo oceno. Prvega mesta se nisem nadejala, zato sem ga toliko bolj vesela,« je povedala Brigita Cimerman in dodala, da krofe pripravlja vse leto. V pustnem času sicer nekoliko več, v glavnem pa jih cvre takrat, ko si jih zaželijo otroci.
Sočasno z ocenjevanjem pustnih krofov je bila na občinskem dvorišču v Markovcih tudi kmečka tržnica. Na njej so sodelovali člani čebelarskega in turističnega društva ter nekateri posamezniki.
Mojca Zemljarič
Videm • Zlatoporočenca Drevenšek
Foto: TM
V	poročni dvorani v Vidmu pri Ptuju je bilo v soboto, 28. januarja, nadvse slovesno, ko je videmski župan Friderik Bračič za zlatoporočenca razglasil Ivana in Veroniko Drevenšek s Pobrežja 134. Obred zlate poroke je nato v cerkvi sv. Vida v Vidmu vodil farni župnik p. Emil Križan.
Zlati ženin Ivan je svojo življenjsko pot začel na Po-brežju, kjer se je rodil 24. avgusta 1930, njegova žena Veronika, rojena Osenjak, pa je rojena v bližnjih Dražencih 8. januarja1934. Drevenškova sta si skupen dom ustvarila na Pobrežju, kjer sta vse do danes pridno delala na kmetiji, Veronika pa je nekaj let hodila tudi v službo.
V	zakonu imata tri otroke: Mileno, Dragico in Mirka, danes pa sta Drevenškova še kako ponosna na svojih pet vnukov. Najstarejši vnukinji Maja in Neva sta bili tudi priči zlatemu dedku in babici.
Vesele trenutke s svati sta Drevenškova najprej delila v občinski hiši, kjer je prav poseben sprejem zanju pripravil župan Bračič ter jima v znak zahvale in spoštovanja podelil posebno spominsko zahvalo in košaro dobrot, nato pa sta se zlatozakonca vpisala še v slavnostno knjigo zlatoporočencev. Zakonsko zvezo, ki sta jo v cerkvi sv. Martina na Hajdini sklenila 29. januarja pred 50. leti, pa sta obnovila še v Vidovi cerkvi v Vidmu.
TM
ABA
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNÊKI, GARAŽNA VRATA
PT
ÍtUkÍ26a WsmerGnJenïy IMtlan iinii s.|i. Tel.! 02 787-86-70, 041 716-251
STE BILI POŠKODOVANI
P^RAVna^ V PROMET^^
—v	NEZGODI?
^ ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Vodnikova 2	080 1 3 1 4
Foto: MZ