dRie Čebelarjem, ki nameravate v letu 2013 kandidirati na razpis za sofinanciranje nakupa čebelarske opreme, sporočamo, da zbiramo prednaročila za čebelje panje. ATf> PRAŠILČKE (5s, 7s, 9s, IDs, 12s); AŽ-PANJE (9s, IDs, lis, 12s); TRIETAŽNE AŽ (9s, IDs, 12s); KIRARJEVE PANJE (srednje, velike); LR-PANJE želji izdelamo tudi druge vrste panjev. Panji so iz masivnega smrekovega lesa, rogljičei (cinkani). Blago vam lahko pošljemo po hitri pošti. DAMJAN MEDVED,^ Dragonja vas 4Da, 2326 Cirkovce""" tel.: 040 217 542 info@medekmali.com Spoštovane čebelarke, cenjeni čebelarji! Počasi smo zakorakali v zadnji mesec leta 2012. December je čas obdarovanj, praznikov, lepih misli, ^ predvsem pa je mesec, v katerem naredimo obračun z letom, ki odhaja, in načrtujemo delo v letu, ki prihaja. Za nas, čebelarje, je bilo leto, ki se izteka, zelo slabo. Spomladi so nas najprej prizadele velike izgube čebel, potem pa tudi izjemno slaba letina, saj smo pridelali samo približno 30 odstotkov povprečne letine medu. S čebelarskega vidika je bilo torej leto 2012 eno izmed tistih, ki mora čim prej v pozabo. Ker pa smo čebelarji večni optimisti, vedno znova poudarjamo svoje upanje in vero v to, da bo prihodnje leto boljše. V ČZS je letos včlanjenih 500 čebelarjev več kot lani, tako da nas je že 7556. Zahvala za to gre predvsem čebelarskim društvom, ki znajo čebelarjem ustrezno predstaviti pomembnost vključevanja v društva in zvezo. Uresničitev programa dela ČZS za leto 2012 in načrt za leto 2013 sta bila ali še bosta temeljito predstavljena na regijskih posvetih, ki vsako leto novembra in decembra potekajo v 11 krajih po Sloveniji. Zastavljeni program smo po večini izvedli. Na regijskih posvetih, ki so že za nami, je bila večina čebelarjev z opravljenim zadovoljna, razprava pa je pokazala, da predlog programa dela ČZS v prihodnjem letu podpira velika večina čebelarjev. Največ razprave je bilo doslej - kot vedno - namenjene zdravstvenemu stanju čebel oz. čebeljim boleznim, predvsem varozi in hudi gnilobi. Ob tej priložnosti naj še enkrat poudarim, da je za področje zdravstvenega varstva čebel v skladu z zakonom odgovoren izključno Nacionalni veterinarski inštitut pri Veterinarski fakulteti. Uspešno delovanje ČZS je zelo odvisno od vseh čebelarjev, kajti vsak od nas prispeva svoj kamenček v mozaik razvoja slovenskega čebelarstva. Zato naj se ob tej priložnosti zahvalim vsem vodstvom čebelarskih društev in zvez, ki Fotografija na naslovnici: Sodelovanje med čebelarji in čebelarskimi društvi, združenimi v Čebelarsko zvezo Slovenije, je temeljni pogoj za napredek našega čebelarstva. Le tako je naša organizacija lahko dober in odločen sogovornik v pogovorih z državo in drugimi institucijami pri reševanju čebelarske problematike. Najbolj slovesen izraz ponosa in enotnosti med čebelarji so strumni praporščaki s pogledom, usmerjenim naprej, in visoko dvignjenimi prapori. Foto: Marko Borko KAZALO 4 UVODNIK 1 Boštjan Noč 381 OHRANIMO ČEBELE 383 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Nataša Lilek: Naša priložnost je kakovost čebeljih pridelkov 384 dr. Maja Smodiš Škerl: Čebelji fitnes - vplivi krmljenja na čebelje družine (I. del) 386 Vlado Auguštin: Previdno pri uporabi oksalne kisline! 387 dr. Danilo Bevk: Vpliv kumafosa na medonosno čebelo (III. del) 388 Franc Šivic: Novice iz sveta 390 IZ PRAKSE ZA PRAKSO Ivan Jurkovič: Bodo čebele preživele zimo? JEZIKOVNI KOTIČEK 391 Tone Žakelj: Al' prav se piše hojev al' hojin med? ČEBELJE PAŠE 393 Jure Justinek: Ocena pašne sezone 2012 Jure Justinek: Poročilo o dovozih na pašo v letu 2012 DELO ČEBELARJA PO MESECIH 394 395 Brane Borštnik: Čebelarjeva opravila v decembru VETERINARSKI NASVETI 396 mag. Mira Jenko Rogelj, dr. vet. med.: Skrb za dolgoživost kranjske ZGODOVINA ČEBELARSTVA prof. dr. Andrej Šalehar: Peticija vodiških in smledniških čebelarjev leta 1862 ČEBELARSKI TURIZEM 399 401 ODMEVI 401 OBLETNICE 402 DOGODKI IN OBVESTILA 403 OBVESTILA ČZS 407 MALI OGLASI 417 OSMRTNICE 418 INDEX v J EDITORIAL Boštjan Noč SAVE THE BEES 381 383 FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK Nataša Lilek: The Quality of Hive Products is Our Opportunity 384 Maja Smodiš Škerl, DSc: Bee's Fitness - The Influence of Feeding on Honeybee Colonies (Part I) 386 Vlado Auguštin: Caution When Using Oxalic Acid! 387 Danilo Bevk, Dsc: The Influence of Coumafos in Honeybee (Part III) 388 Franc Šivic: World News 390 PRACTICAL ADVICE FOR PRACTICAL USE_ Ivan Jurkovič: Will Bees Survive the Winter? 391 LINGUISTIC SECTION_ Tone Žakelj: Is the Proper Way to Write Fir or Fir's Honey? 393 HONEYBEE FORAGE_ Jure Justinek: Evaluation of Forage Season 2012 394 Jure Justinek: The Report on Forage Transports in the Year 2012 395 BEEKEEPER'S WORK THIS MONTH_ Brane Borštnik: Beekeeper's Chores in December 396 VETERINARY ADVICE_ Mira Jenko Rogelj, DVM, MSc: Care for Longevity of Carniolan Honeybee 397 HISTORY OF BEEKEEPING_ prof. Andrej Šalehar, DSc: The Petition od Vodice and Smlednik Beekeepers in the Year 1862 399 BEEKEEPING TOURISM _40^ _401 402 RESPONSES ANNIVERSARIES NEWS AND EVENTS 403 ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA SMALL ADS OBITUARIES 407 417 418 opravljajo zelo pomembno delo. Opozorim naj tudi na praporščake, saj si čebelarskih prireditev brez vas, spoštovani praporščaki, ne znamo niti predstavljati. Skratka, kot predsednik ČZS se jasno zavedam, da brez vseh vas na »terenu« ne bi mogli izvesti številnih uspešnih projektov, kot so Tradicionalni slovenski zajtrk, Dan slovenske hrane, Teden odprtih vrat čebelarskih društev, Dan čebelarskega turizma, Dan apiterapije, delo čebelarskih krožkov, promocije na sejmih, čebelarski posvet v Celju in številne druge čebelarske prireditve, ki nam jih številni zavidajo. Ob koncu se zahvaljujem tudi ožjemu vodstvu ČZS, v kateremu vsakdo po svoji močeh prispeva k še uspešnejšemu delovanju naše krovne organizacije. Prav tako naj se za uspešno izvajanje nalog zahvalim tudi vsem zaposlenim na ČZS. Bližajo se prazniki, zato vam ob tej priložnosti v imenu vodstva ČZS, upravnega odbora ČZS, strokovnih komisij ČZS, v imenu zaposlenih na ČZS in v svojem imenu želim VESELE IN ZADOVOLJNE BOŽIČNE PRAZNIKE ter SREČNO, ZDRAVO IN MEDENO LETO 2013! Čas, ki prihaja, je čas praznikov, čas vonja po cimetu in potici, to je čas prijaznih stiskov rok, lepih želja in utripajočih lučk. Naj vam žvenket prazničnih kozarcev zazveni v službi, doma, med prijatelji in med vsemi, ki v srcu dobro mislijo. Boštjan Noč, predsednik ČZS p®©w©G Bm m©dmar®dma v ©©Dju Že tradicionalno je Celjsko sejmišče na začetku pomladi gostitelj domačih in tujih čebelarjev. ČZS, JSSČ in družba Celjski sejem, d. d., bodo prihodnje leto pripravili 36. državni čebelarski posvet in mednarodno prodajno razstavo v soboto in nedeljo, 16. in 17. marca 2013. Osrednji temi prvega dne 36. državnega čebelarskega posveta bosta večja kakovosti čebeljih pridelkov in pridelava varnih čebeljih pridelkov, v nedeljo pa bo osrednja tema dobra čebelarska praksa. Podrobnejši program bomo objavili v prihodnjih številkah SČ. ČZS Čebeliirskii zvez-d Slovenije želi vsem čebelurkani in čebelarjem bliigoslovljene božične praznike v krogu domačih in uspešno novo leto 2013! Ajdove palačinke z borovnicami in slovenskim medom Da bi bili praznični dnevi v krogu najbližjih aromatični, vam predlagamo tale recept. Potrebujete: • približno 2,5 dl mleka • 1 jajce • maslo • 5 dag polnovredne pšenične moke • 5 dag ajdove moke • borovnice • slovenski med kar najbolj sladki in Priprava: Mleko, jajce, sol in žlico mehkega masla razžvrkljajte z metlico. Dodajte polnovredno pšenično in ajdovo moko ter zmes z metlico dobro premešajte, da ne nastanejo grudice. Če je testo preredko, dodajte še žlico ali dve moke. Testo naj nato pol ure počiva, medtem pa preberite borovnice. Na maslu (ali olju) specite majhne palačinke, vendar naj bodo te nekoliko debelejše od običajnih. Še vroče palačinke pokapajte s slovenskim medom in jih potresite z borovnicami. Dober tek! Vir: Recepti / Žurnal24 OHRANIMO ČEBELE Sflprtle učnega čebelnjaka na FrankOleHem Ob koncu septembra so čebelarji ČD Vojnik ob pomoči donatorja, podjetja Adriaplin, v okviru Sklada za ohranitev kranjske čebele postavili prvi učni čebelnjak. Ob odprtju učnega čebelnjaka je navzoče najprej nagovoril predsednik ČD Vojnik Peter Babnik in poudaril, da bodo otroci poslej ob tej pridobitvi laže spoznavali pomembnost čebel in tudi narave. Udeležence so pozdravili še podpredsednik ČZS g. Franc Šmerc, župan občine Vojnik Benedikt Podergajs, predsednik KS Frankolovo Dušan Horvat in ravnatelj OŠ Frankolovo Peter Žurej, učni čebelnjak pa je blagoslovil pater Andrej Koch. Odprtja učnega čebelnjaka je bil zelo vesel tudi vojniški župan, saj je to v občini prvi čebelnjak, v OdprHe račnesa Se^Dniaka v Čebelarsko društvo Beltinci je pri svojem čebelarskem domu odprlo nov učni čebelnjak, ki je bil postavljen iz sredstev Sklada za ohranitev kranjske čebele ob pomoči donatorjev Slovenske fundacije za trajnostni razvoj. Poslej se bodo v novem učnem čebelnjaku ob pomoči mentorja praktično usposabljali mladi člani čebelarskega krožka na OŠ Beltinci. Za zdaj v novem čebelnjaku še ni čebel, vendar jih bodo po besedah predsednika ČD Beltinci Štefana Šemena vanj naselili spomladi 2013. Tako bodo krožkarji v novem čebelnjaku že prihodnje leto lahko točili med ter ga ponudili svojim sošolcem, prav tako pa bodo v njem okrepili svoje čebelarsko znanje ter to tudi dokazali na tekmovanju mladih čebelarjev. Odprtja učnega čebelnjaka ob dnevu čebelarstva sta se udeležila tudi medena kraljica Mojca Čerpnjak in predsednik katerem se bo izobraževal čebelarski podmladek. ČD Vojnik sicer ima svoj čebelnjak, v katerem potekajo različni seminarji in delavnice, uporabljajo pa ga tudi člani čebelarskega krožka, ki deluje na tamkajšnji osnovni šoli. Ob tem je izrazil željo, da bi učne čebelnjake počasi postavili prav ob vsaki podružnični osnovni šoli v občini, še posebej pa v Socki, kjer je čebelarski krožek začel delovati šele letos, odziv otrok pa je neverjeten. Po odprtju je sledil bogat kulturni program, v katerem so nastopili moški pevski zbor Frankolo-vo in tudi učenci OŠ Frankolovo. Čebelarski krožek na tej šoli že zdaj obiskuje 25 nadebudnežev, po pričakovanjih pa se bo to število zdaj gotovo še povečalo. Odprtja učnega čebelnjaka je vesel tudi mentor čebelarskega krožka g. Andrej Jernej, saj bo mladim čebelarjem laže predstavil praktično delo pri čebelah. Zadovoljen je tudi zato, ker so preostali do-natorji prispevali še zaščitno opremo za otroke in tudi drugo nujno opremo za čebelarjenje. Tako bosta zdaj za učni čebelnjak in okolico čebelnjaka na Frankolo-vem skrbela g. Peter Babnik in g. Karli Blazinšek, g. Andrej Jernej pa bo skrbel za izobraževanje mladih čebelarjev. Ob koncu prireditve je udeležence razveselila bogata degustacija čebeljih pridelkov in izdelkov iz njih. Tomaž Samec ZČD Pomurja dr. Stanko Kapun. Na tem mestu se ČD Beltinci zahvaljujejo ČZS, še posebej g. Antonu Tomcu ter predstavnikom občine Beltinci in vsem nastopajočim otrokom iz vrtca in osnovne šole v Beltincih. Jože Žerdin Naša pF: pFDd© Nataša Lilek*, natasa.lilek@czs.si Slovenija po vsem svetu slovi kot dežela odličnih čebelarjev. Tipični slovenski čebelnjak, panjske končnice, bogata čebelarska zgodovina in ne nazadnje tudi naša avtohtona kranjska čebela so le nekateri izmed najbolj znanih atributov slovenskega čebelarstva, ki so znani skoraj povsod po svetu. Slovenija nam kljub svoji majhnosti omogoča razmeroma ugodne razmere za čebelarjenje, njena rastlinska pestrost pa možnost pridobivanja različnih vrst medu. Seveda pa majhnost in podnebne razmere vplivajo tudi na količino pridelanega medu. Zaradi tega se ne moremo hvaliti z velikimi količinami medu, ki bi jih lahko na veliko izvažali, saj nam naravne danosti tega ne dopuščajo. Po količini pridelanega medu se nikakor ne moremo primerjati z državami, kot sta Argentina in Kitajska, ki polnita naše trgovske police s poceni medom dvomljive kakovosti. Tolikšne količine nikoli ne bomo mogli doseči, pridelamo pa lahko dovolj medu, da zadostimo večino potreb domačega trga. Čebelarji se radi pohvalimo, da je naš med zelo kakovostno živilo. Ali to drži, ugotavljamo na različne načine. Kakovost medu, ki ga pridelamo, porabniki ugotavljajo s svojimi čutili (senzorično) ter se na podlagi tega odločijo za okus oz. vrsto medu, ki jim je najbolj všeč. V laboratoriju pa lahko s fizikalno-kemičnimi analizami določamo tudi konkretno vrednost meril kakovosti, ki jim mora naš med ustrezati, če ga želimo prodajati oz. podariti. Ta kakovostna merila so zapisana v Pravilniku o medu (Uradni list RS, 4/11), ki povzema evropsko direktivo, to pa pomeni, da enaka merila veljajo za vse članice Evropske unije. Interne raziskave, ki so v laboratoriju na ČZS potekale od leta 2006 do 2011, kažejo, da so bili vzorci medu, pri katerih smo opravili analizo fizikalno-kemičnih lastnosti, kakovostni, saj so po večini ustrezali zahtevam Pravilnika o medu. Še več, parametra kakovosti, kot sta vsebnost vode in vsebnost HMF, sta bila v večini primerov celo občutno nižja od predpisane vrednosti, to pa dokazuje, da slovenski čebelarji točimo zrel med ter da je naše ravnanje pri pridelavi in obdelavi čebeljih pridelkov zelo skrbno. Za ohranjanje zaupanja in pridobivanje novih porabnikov čebeljih pridelkov je najpomembnejša stalna skrb za ohranjanje njihove kakovosti. Čebelarji si z ustreznimi postopki svetovalka JSSČ za zagotavljanje varne hrane čebelarjenja in ob upoštevanju ustrezne tehnologije prizadevamo ohranjati kakovost medu takšno, kakršno proizvedejo čebele v panju. Kakovost medu lahko občutno poslabšajo neustrezna tehnologija pridelave ter nehigiensko ravnaje pri odvzemanju medenih satov, točenju in polnjenju medu. Gre za skupek dejavnikov, ki morajo biti v celoti izpolnjeni, da lahko ohranimo kakovost končnega izdelka. H kakovosti sodi tudi izjemno pomembna varnost živila. Poleg tega, da je živilo kakovostno, mora biti tudi varno, takšno pa je, kadar ne vsebuje nedovoljenih snovi, ki bi utegnile ogrožati zdravje porabnikov. V pomoč pri ohranjanju kakovosti in varnosti medu so nam številna usposabljanja in izobraževanja. Obveznost vsakega čebelarja je, da opravi in redno obnavlja svoje znanje iz Smernic dobrih higienskih navad v čebelarstvu po načelih sistema HACCP in zagotavlja sledljivost medu. Kot rečeno, prednost slovenskih čebelarjev nikakor ni količina pridelanega medu, s skrbjo za visoko kakovost in varnost živil pa ta lahko postane Višjo kakovost vašega medu lahko izkažete s prelepkami za Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo. prepoznaven sinonim za čebelje pridelke, pridelane v Sloveniji. V zadnjem času ozaveščeni porabniki namenjajo zelo veliko pozornosti izvoru živila in temu, kdo ga je pridelal. Za večjo prepoznavnost, predvsem pa za boljšo kakovost živil, MKO podeljuje zaščitne označbe za živila. Na področju medu poznamo v Sloveniji tri kakovostne sheme, npr. zaščiteno geografsko poreklo (Kraški in Kočevski gozdni med) ter zaščiteno geografsko označbo (Slovenski med). Do zdaj je v kakovostne sheme vključena le peščica slovenskih čebelarjev. Zakaj je temu tako? Kot najpogosteje odgovarjajo čebelarji, so razlogi za to predvsem premajhna promocija, nezanimanje in preveč birokracije. Zagotavljanje sledljivosti je že znana zahteva Smernic dobrih higienskih navad kakovostne sheme pa zahtevajo prav spremljanje in zagotavljanje sledljivosti. To je konec koncev dolžnost vsakega čebelarja, ki pridela več čebeljih pridelkov, kot jih porabi sam. Ob pridelavi medu višje kakovosti naše delo spremlja tudi certifikacijski organ, ki mu moramo na podlagi vodenja evidenc dokazovati, da ravnamo po pravilih sistema. Poleg tega moramo zagotavljati tudi strožja merila kakovosti, kot to določajo pravilniki o zaščitenem medu. Pri tem vam je v pomoč približno sto terenskih svetovalcev in svetovalcev JSSČ, ki vam bodo na vašo željo pomagali in svetovali pri izpolnjevanju obrazcev za vodenje evidenc. Kot še pravijo čebelarji, ta hip ne čutijo po- trebe, da bi se vključili v kakovostno shemo, saj ves med prodajo po enaki ceni. Seveda so številne promocijske akcije v zadnjih letih prispevale k občutni prepoznavnosti v Sloveniji pridelanega medu, prav zaradi teh akcij pa med medom višje kakovosti in preostalim pri nas pridelanim medom ni občutne razlike. Pa bo vedno tako? Verjetno ne, saj je le vprašanje časa, ko bodo naše trgovske police znova polne podcenjenega medu iz vzhodnih držav oz. ko bodo svetovne multi-nacionalke s svojim medom stiskale majhne in nekoliko večje pridelovalce medu v kot. V takšnih primerih je verjetno edina možnost za obstanek, da kupcu ponudimo višjo kakovost medu, z znanim poreklom in domačim proizvajalcem. Porabniki želijo za svoj denar dobiti kakovost, ki si jo tudi zaslužijo, zato poskrbite in razmislite o pomembnosti kakovostnih shem, v katere se lahko vključijo prav vsi registrirani čebelarji, ne glede na število panjev. S pridelavo medu višje kakovosti si zagotovite še večje zaupanje porabnikov v vaše čebelje pridelke, s tem pa poskrbite tudi za naložbo v prihodnost. Slovenija s svojo pridelavo medu nikoli ne bo mogla tekmovati z velesilami na tem področju, lahko pa z njimi tekmuje z višjo kakovostjo pridelkov, znanim poreklom in zaupanjem v domačega pridelovalca. Vabljeni k sodelovanju v kakovostnih shemah! Poskrbite za dodano vrednost svojih čebeljih pridelkov, saj bodo s tem postali še bolj cenjeni. J Obvestilo uporabnikom prelepke SMGO Vse uporabnike prelepke »Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo« obveščamo, da morajo najpozneje do 31. 12. 2012 ČZS sporočiti tako količino pridelanega medu v sistemu SMGO kot porabo zaščitnih prelepk. Obrazec za poročanje ter poenostavljeno proizvodno dokumentacijo najdete na spletni strani www.slovenskimed.si, lahko pa ga dobite tudi na sedežu ČZS. IZ ZNANOSTI IN PRAKSE ^ belna fafim©© wpDBwB krmlnenoa na ©©beln© druSBrn© (D. d©wi Maja Smodiš Škeri*, maja.smodis.skerl@kis.si Uvod V poznopoletnem obdobju si čebelja družina pripravlja ozimnico in vzreja predvsem dolgožive zimske čebele. Zaradi večanja zalog hrane je matica omejena pri zaleganju, čebele počasi oblikujejo gručo in vzdržujejo oz. uravnavajo primerno temperaturo glede na zunanje vremenske razmere. Januarja začne matica znova zalegati, dolgožive delavke porabljajo zadnje zaloge hranilnih snovi v svojem telesu in oskrbujejo mlado zalego. Izlega-jo se kratkožive čebele, ki zgodaj spomladi kmalu postanejo pašno dejavne in iščejo prvo pašo. V tem obdobju hitro poidejo zimske zaloge hrane, zaradi spremenljivega vremena in nihanja temperatur pa se pogosto pojavlja nevarnost, da čebele ne morejo izleteti iz panja, tako da je prekinjen dotok hrane vanj. Temu se družina prilagaja tako, da začasno zmanjša oskrbo zalege. Obilje proteinske hrane, ki jo v panj neutrudno prinašajo pašne čebele, je pomembno za vzrejo mladih ličink. Večje število mladih delavk še ni zagotovilo za uspeh, zato moramo upoštevati več lastnosti, med katerimi je zelo pomembna dolgoživost. Delavke krmilke, ki intenzivno krmijo zalego, imajo krajšo življenjsko dobo in dalj časa ostajajo v gnezdu. Ob pomanjkljivem dotoku hrane se naloge čebel hitreje zamenjajo in mlade čebele prej odletijo na pašo. Znano je, da dopolnilno krmljenje s sladkornim sirupom ugodno vpliva na razvoj družine v obdobju pomanjkanja nektarja ali pri oskrbi družin po točenju medu. Pri odločanju o dodatnem krmljenju lahko čebelarji poleg konzumnega sladkorja izbiramo med več vrstami sladkornih sirupov. Na našem tržišču med drugim najdemo glukozno-fruktozni sirup 'TruSweet' (Cargill), saharozno-fruktozno-glukozni sirup 'Apiinvert' (Südzucker, Nemčija), in fruktozno-glukozno-saharozni sirup 'Ambrosia' (Nordzucker, Nemčija). Sirupi so po navodilih proizvajalcev pripravljeni za takojšnje krmljenje družin. Njihova sesta- * dr., Kmetijski inštitut Slovenije V obdobju obilne paše intenzivno izletavajo starejše čebele. Za vzrejo zalege družina potrebuje stalen dotok cvetnega prahu in nektarja. va temelji na razmerjih med fruktozo, glukozo in/ali saharozo, ki čebele manj obremenjujejo, saj morajo običajni sladkor (saharozo) encimsko razgraditi, zaradi tega pa se dodatno izčrpavajo. V okviru uredbe o izvajanju programa ukrepov na področju čebelarstva v letih 2011-2013 smo letos v laboratorijskih razmerah v kletkah poskusno krmili zimske in poletne delavke ter analizirali morfološke in histološke lastnosti notranjih organov delavk. Poskusne družine smo krmili za zimsko zalogo, merili smo razvoj in donos družin ter spremljali njihovo zdravstveno stanje. Sirupe in sladkor, ki smo jih uporabili za krmljenje, smo vzorčili in določali izvor sladkorjev. V prihodnjih številkah bomo poročali o zanimivih izsledkih naših raziskav. J revBdm® p^B uporab Vlado Auguštin*, vlado.augustin@czs.si Še ne dolgo tega smo varoje v naših čebelnjakih po večini uničevali z uporabo sintetičnih akaricidov, v zadnjem času pa za zatiranje varoj uporabljamo predvsem biotehnične metode, eterična olja in organske kisline. Učinkovitost teh metod je odvisna predvsem od stanja čebelje družine in od zunanjih razmer. Zaradi tega te metode in sredstva zahtevajo veliko več čebelarjevega časa in njegovega dela v vsem letu. Prav tako mora čebelar upoštevati tudi dosežke čebelarske znanosti in prakse ter si pridobiti ustrezno znanje za uporabo teh sredstev. Čebelarji smo v skladu z Operativnim programom zatiranja varoj letos za zimsko zatiranje teh pršic brezplačno prejeli oksalno kislino dihi-drat. Čebelar je do tega sredstva upravičen, če so bile njegove čebelje družine pred izdajo oksalne kisline vpisane v register čebelnjakov. Časovni razpored izdaje sredstva za zatiranje varoj je bil objavljen na spletni strani ČZS. Čeprav je bilo o uporabi oksalne kisline za zatiranje varoj v zadnjih letih napisanega veliko, je prav, da se še enkrat seznanimo s poglavitnimi informacijami o tej organski kislini. Oksalna kislina, imenovana tudi etandiojska kislina, je brezbarvna, kristalna organska spojina s formulo H2C2O4, ki spada v družino dikarboksilnih kislin. V domačem okolju jo najdemo v sredstvih za dezinfekcijo, belilih, tekočinah za čiščenje kovin in v tekočinah za poliranje pohištva. Oksalno kislino in njene soli - oksalate uporabljamo kot belilo, kot sredstvo za odstranjevanje madežev in za sintezo barvil. V majhnih količinah jo najdemo v živalskem in človeškem urinu. V obliki soli je tudi rastlinah. Še posebej veliko je najdemo v rabarbari, špinači, peteršilju, blitvi, zeleni in drobnjaku. V majhnih količinah najdemo oksalno kislino tudi v medu; največ je vsebuje gozdni med (od 88 do 221 mg/kg). Kljub veliki uporabnosti in koristnosti, in to ne samo pri zatiranju varoj, so kristali dihidrata oksalne kisline lahko tudi nevarni. Tako je nevarno vsako vdihavanje ali vnos večjih količin kristalnega prahu ali hlapov v človeški organizem. Po podatkih iz strokovne literature je smrtni odmerek pri ljudeh približno 375 mg na kg telesne teže ali približno 25 g za 65 kg težkega človeka. Prav tako so nevarne tudi veliko manjše količine od navedenih. Oksalna ki- slina se namreč izjemno hitro veže s kalcijem, to pa v človeškem telesu povzroči znižanje koncentracije kalcija v krvi, tj. hipokalcemijo. Najboljša pomoč pri takšni zastrupitvi je pitje velikih količin vode ali mleka ter kolikor mogoče hitra pomoč zdravnika. Pri blažjih zastrupitvah oz. dolgotrajnejših vnosih oksalne kisline v človekovo telo pa nastane kalcijev oksalat, ki lahko zamaši cevke, ki vodijo iz ledvic. Prav zaradi tega morajo vsi uporabniki še posebej skrbno ravnati s kemikalijami in nevarnimi snovmi, to pa velja tudi za čebelarje. Ti morajo zagotoviti ne samo varno in strokovno uporabo oksalne kisline pri čebelah, ampak tudi njeno varno in skrbno shranjevanje. svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja Embalažo z oksalno kislino hranim zunaj dosega otrok. To je še posebej pomembno letos, kajti 16-gramska embalaža oksalne kisline, ki smo jo prejeli, je po obliki in velikosti podobna embalaži za žvečilne gumije, umetna sladila itd. Prav zaradi tega ne bo odveč poziv vsem čebelarjem, ki so prejeli oksalno kislino, naj jo shranijo zunaj dosega otrok, na nedostopnih krajih in pod ključem. Otroci so radovedni, zato embalaže s kislino NIKOLI ne puščajmo brez nadzora. Ker so otroci zaradi svojih fizičnih in fizioloških lastnosti bolj dovzetni za škodljive vplive kot odrasli, jih lahko prizadenejo že manjše količine kemikalij. Po ocenah strokovnjakov zaradi nezgodnih zastrupitev, med drugim tudi zaradi kemikalij, v Evropi na leto umre skoraj 3000 otrok, mlajših od 15 let. Skratka, pri delu s kislinami in drugimi kemikalijami moramo: - biti zelo previdni in natančni; - imeti in uporabiti vso zaščitno opremo; - točno označiti embalažo, v kateri so shranjene kemikalije; - skladiščiti embalažo na otrokom nedostopnih krajih in pod ključem; - vedno imeti pri roki vodo. Kemikalij ne uporabljamo samo v industriji, ampak tudi doma in v čebelarstvu. Ob pravilni uporabi nam lahko olajšajo življenje, ker pa so lahko neka- tere ob napačni uporabi tudi nevarne, upoštevajmo navodila za uporabo! Tako bomo preprečili škodo, ki bi jo nenamerno povzročili samim sebi in okolju. J Viri: Diggers Australia, 2003. Varnostni list : Oxalic acid dihydrate GR for analysis 100495. http://www.childsafetyeurope.org/publications/info/fact-sheets/childhood-poisoning.pdf. b©D® (wwwu d©a) Danilo Bevk*, danilo.bevk@gmail.com Vpliv na prenos hrane Če opazujemo čebele ob vhodu v panj ali na satu, vidimo, da so med njimi pogosti stiki, med katerimi si prenašajo hrano. Prenos hrane od ust enega do ust drugega osebka strokovno imenujemo trofa-laksa, pojavlja pa se le med odraslimi čebelami. Troti in matica so lahko samo prejemniki, delavke pa so lahko tudi dajalke (Crailsheim, 1998). Prenos hrane in informacij Trofalaksa je pomembna za prenos medičine od pašnih čebel do satnih celic. Pašne čebele namreč medičine ne odlagajo neposredno v celice, temveč jo oddajo panjskim čebelam, te pa jo nato prenesejo do celic. To poveča učinkovitost dela, saj pašnim čebelam tako ni treba iskati praznih celic, poleg tega pa omogoča tudi širjenje informacij o količini in kakovosti paše (Crailsheim, 1998, Goyret in Farina, 2005, Grüter in Farina, 2007). Pred vnovičnim odhodom na pašo pašne čebele pogosto prosjačijo za hrano. To vedenje je izrazitejše, če je paša v naravi slaba, hkrati pa je lahko podlaga za primerjavo pašnega vira posamezne čebele z virom vrstnic (Marco in Farina, 2003). Trofalaktični odnosi se vzpostavijo tudi med čebeljim plesom (Božič in sod., 2006). Trofalaksa tako ni namenjena samo za prenos hrane, ampak tudi za prenos informacij, to pa je za tako številno skupnost zelo pomembno. S trofalakso se prenaša tudi beljakovinska hrana. Na ta način namreč čebele dojilje, ki cvetni prah predelujejo v laže prebavljiv mleček, posredujejo beljakovinsko hrano najmlajšim in starejšim delavkam, trotom in matici, ki imajo omejene zmožnosti pre-bavljanja cvetnega prahu (Crailsheim, 1998). Domnevajo, da nabiralke cvetnega prahu zaznajo * dr., Nacionalni inštitut za biologijo potrebe družine po cvetnem prahu prav na podlagi trofalaktičnega prenosa beljakovin med dojiljami in njimi (Camazine in sod., 1998). Kumafos zmanjša prenos hrane V okviru raziskav vpliva kumafosa na vedenje čebel smo raziskali tudi vpliv tega sredstva na trofalakso. Nekdaj so namreč domnevali, da se emulzija sredstva Perizin, ki vsebuje kumafos, med čebelami prenaša predvsem s trofalakso. Pozneje so ugotovili, da se širi predvsem z medsebojnim čiščenjem in čiščenjem satja, trofalaksa pa k širjenju prispeva le manjši del (Buren et al., 1992). Na kratko bom predstavil dva poskusa in najpomembnejše ugotovitve. Pri obeh poskusih smo imeli dajalke, ki so pred poskusom prejele določen odmerek kumafosa, in prejemnice, ki so bile prehransko povsem odvisne od dajalk. V prvem poskusu smo prenos hrane merili Prenos hrane od čebele dajalke (spodaj) k prejemnici (zgoraj) Prenos hrane smo opazovali v posebnih kletkah v inkubatorju. neposredno, in sicer tako, da smo v inkubatorju 24 ur merili količino sladkorne raztopine, ki so jo porabile (in darovale) dajalke. V drugem poskusu pa smo trofalakso merili posredno. Ugotavljali smo, koliko čebel prejemnic je sposobna prehransko preživeti posamezna dajalka. Vsaka dajalka je v posebni kletki v inkubatorju hranila deset prejemnic, po štirih in 24 urah pa smo pogledali, koliko prejemnic je do takrat umrlo. Rezultati so pokazali, da kumafos zmanjša prenos hrane med delavkami, njegov vpliv pa je odvisen od odmerka. V prvem poskusu so čebele, ki so pred poskusom prejele 5 pg kumafosa, prenesle skoraj dvakrat manj sladkorne raztopine kot kontrolna skupina. Še večje razlike so bile pri drugem poskusu, v okviru katerega smo šteli prejemnice, ki so umrle zaradi nezadostne oskrbe s hrano. V nasprotju s prvim je drugi poskus potrdil tudi vpliv 2 pg kumafosa, vendar je bila pri tem odmerku smrtnost povečana samo po štirih urah, pozneje pa ne. Najmanjši odmerek, to je 1 pg kumafosa, na prenos hrane ni vplival. Vpliv pesticidov na trofalakso je še zelo slabo raziskan, omenjena raziskava pa je tako rekoč prva, ki ga je potrdila. Zmanjšana trofalaksa lahko zmanjša prehransko oskrbo čebelje družine in čebel, in to na več ravneh. Ker ima pomembno vlogo pri plesni komunikaciji, se lahko zmanjša širjenje informacij o pašah, zato so te slabše izrabljene, s tem pa je zmanjšana tudi prehranska oskrba družine. Zaradi motenj pri širjenju hrane v družini se lahko zmanjšata tudi prehranska oskrba določenih skupin delavk in širjenje informacij, ki so za obstoj tako številne skupnosti, kot je čebelja družina, lahko ključnega pomena. J Viri: Božič, J., Abramson, C. I., Bedenčič, M. (2006): Reduced ability of ethanol drinkers for social communication in honeybees (Apis mellifera carnica Poll.). Alcohol, 38, 179-183. Buren, N. W. M, Marien, A. G. H., Velthuis, H. W. V. (1992): The role of trophallaxis in the distribution of Perizin in a honeybee colony with regard to the control of the Varroa mite. Entomol. Exp. Appl., 65, 157-164. Camazine, S., Crailsheim, K., Hrassnigg, N., Robinson, G. E., Leonhard, B., Kropiunigg, H. (1998): Protein trophallaxis and the regulation of pollen foraging by honey bees (Apis mellifera L.), Apidologie, 29, 113-126. Crailsheim, K. (1998): Trophallactic interactions in the adult honeybee (Apis mellifera L.). Apidologie, 29, 97-112. Goyret, J., Farina, W. (2005): Trophallactic chains in honeybees: a quantitative approach of the nectar circulation amongst workers. Apidologie, 36, 595600. Grüter, C., Farina, W. M. (2007): Nectar distribution and its relation to food quality in honeybee (Apis mellife-ra) Colonies. Insect. Soc., 54, 87-94. Marco R. J., Farina W. M. (2003): Trophallaxis in forager honeybees (Apis mellifera): resource uncertainty enhances begging contacts? J. Vomp. Physiol A., 189, 125-134. Spoštovane kolegice čebelarke in kolegi čebelarji! Obveščamo Vas, da pri nas lahko kupite matični mleček odlične kakovosti, pridelan v Sloveniji, prav tako pa tudi kostanjev in akacijev med v želeni količini ali pakiran v kozarce. Prodamo vrtljivo stojalo s šestimi posodami za točenje medu, v katere lahko natočite po 6 x 60 kg medu. Vse posode so ogrevane s termostatom in iz nerjavečega materiala. Cena po dogovoru. Čebelarkam in čebelarjem želimo mirne božične praznike in srečno novo leto 2013! 031/734 905 ali 02/796 10 51 (med 8.00 in 11.00 uro). info@cebeiarstvo-pisiak.si • www.cebeiarstvo-pisiak.si Čebelarstvo PISLAK Apače 303,2324 Lovrenc na Dravskem polju Nov z Franc Šivic, franc@silvaapis.si Francija 11 Francija Konec letošnjega junija je francoski minister za kmetijstvo g. Stephan Le Foil izdal odločbo o prepovedi uporabe sistemičnega insekticida Cruiser OSR na posevkih oljne ogrščice. Tako so se uspešno končala nekaj let trajajoča prizadevanja vodstva Francoske čebelarske zveze za prepoved uporabe tega nevarnega pesticida za zaščito te rastline, žal pa se bo boj nadaljeval, dokler ministrstvo ne bo prepovedalo uporabe tega sredstva tudi pri koruzi. Francoski čebelarji se pri tem sklicujejo na to, da je sredstvo že nekaj časa prepovedano v Italiji in Nemčiji, dve leti pa tudi v Sloveniji, in da zaradi prepovedi uporabe tega insekticida pridelki koruze v teh treh članicah EU niso občutno manjši. V Nemčiji in Italiji so bile v obdobju, ko je bila uporaba tega pesticida dovoljena, izgube čebel skoraj 40-odstotne, v zadnjih dveh letih pa so se zmanjšale na 15 odstotkov. Viri: Henriot, A. (2012): Le ministre de i'agricuiture retire i'autorisation du Cruiser OSR sur coiza. Abeilles et fleures, št. 7-8, julij-avgust 2012, str. 6. Avstnj^^^ V avstrijskem časopisu za kmetovalce »Unser Land« je bil nedavno objavljen članek o zatiranju varoj. V njem je družba Bayer napovedala vnovično registracijo svojih znanih sredstev za zatiranje varoj Bayvarol Strips (aktivna snov flumetrin), Perizin (aktivna snov kumafos) in Check-mite+ (aktivna snov kumafos) ter ob tem obljubila uspešno zatiranje varoj. Dr. Anita Lautemann, ki vodi ekološko kmetijo in čebelarstvo »Biohof« v Moosburgu (slov. Možberk) pri Celovcu, svari avstrijske čebelarje, naj ne nasedejo tej novici. Spomnijo naj se, da so postale varoje v preteklosti odporne na omenjene aktivne snovi in da je v čebeljih družinah še vedno veliko odpornih varoj. Zatiranje s temi sredstvi bo torej nepopolno. Poleg Dr. Anita Lautemann (desno) tega bosta zlasti vosek in propolis dodatno obremenjena z ostanki teh sredstev, delno tudi med. Zakaj bi za poznojesensko zatiranje spet uporabljali sredstvo Perizin, če imamo vendarle na voljo občutno uspešnejšo, varnejšo in cenejšo oksal-no kislino? Zavedajo naj se tudi, da bodo z nakupi omenjenih preparatov podpirali družbo Bayer, proizvajalko herbicidov in drugih nevarnih kemikalij, ki so našemu čebelarstvu povzročile že toliko škode. Mislim, da imamo enako mnenje kot dr. Anita Lautemann lahko tudi slovenski čebelarji. Vir: Lautemann, A. (2012): Varroa, Beizmittei&Co. Bienen aktuell, št. 9, september 2012, str. 21. ZDA Poslikavanje panjev ni več samo posebnost čebelarjev Sloveniji. Ameriška čebelarska revija American Bee Journal je lani na naslovnici svoje avgustovske številke objavila fotografijo skupine nakladnih LR-panjev, ki so živopisano poslikani z različnimi motivi v abstraktnem slogu. Njihova lastnica, čebelarka Connie Collins skupaj s sestro nadaljuje čebelarsko tradicijo svojega očeta Eddija, panje pa so poslikali študenti teksaške visoke šole za umetnost. Da dobri zgledi vlečejo, dokazuje tudi to, da se je po tej objavi kar nekaj čebelarjev odločilo za poslika-vo svojih panjev. V letošnji oktobrski številki je ista Naslovnica American Bee Journal 8/2011. revija na strani 925 in 926 objavila fotografije poslikanih panjev treh čebelarjev iz različnih delov ZDA. Vse kaže, da bo na oni strani velike luže ta novost v prihodnje postala še bolj priljubljena. J S©b©D© pr©§DW©D© z Ivan Jurkovič, ivanjurkovic2002@yahoo.de Zadnjih nekaj let smo čebelarji znova zaskrbljeni, izgubljamo voljo in upanje. Kmalu bodo minila tri desetletja, odkar so varoje tudi pri nas napadle čebele. Vse bolj se sprašujemo, kako naprej in kako naj ukrepamo. Med čebelarji vladata velika negotovost in nezaupanje v ukrepe, ki nam jih ponuja in predpisuje naša stroka. Škoda zaradi umiranja čebeljih družin je vsako leto velikanska, poleg tega pa je zaradi nepravilnega zatiranja varoj lahko dvomljiva tudi kakovost medu. Poglavitni cilj vsakega čebelarja mora biti pridelati čist, neoporečen med brez strupenih ostankov različnih kemičnih sredstev - strupov, s katerimi skušamo zdraviti čebele. Seveda to velja tudi za vse druge čebelje pridelke. Ni namen mojega pisanja ponuditi neko sa-lomonsko rešitev, saj te verjetno ne more ponuditi nihče, temveč predstaviti le nekaj mojih izkušenj, ki morda lahko komu pomagajo. Za ta prispevek sem se odločil, ko sem se spomnil svojega prvega članka o oksalni kislini, ki je bil z naslovom »Ne zamudite priložnosti« v SČ objavljen leta 2001 (str. 344). Ob vseh tedaj znanih in uporabljenih sredstvih sem prve dni novembra 2001 uporabil oksalno kislino. Do takrat smo bili čebelarji prepričani, da je kakršno koli odpiranje panjev v tem obdobju za čebele lahko usodno. Kljub temu sem vsak sat čebel posebej vzel iz panja in ga popršil Slika 3: Po končani zadnji paši in točenju morajo imeti čebele pod plodiščem dovolj prostora. Ne smemo jim dovoliti, da v brezdelju čakajo na zimo. Močne čebelje družine, ki imajo veliko ali preveč hrane, se spustijo pod satje. Skozi to gručo roparice ne prodrejo. Slika 1 in 2: Termosublimator, prirejen za AZ-panj, deluje brez navzočnosti čebelarja. V odprtino pitalnika namestimo karton, v katerega vstavimo vodovodno koleno. To prevzame vlogo »dimnika«, ki povleče hlape oksalne kisline v notranjost panja in jih usmerja med čebele. Gorilnik v Termosublimatorju se po 10 min. sam izključi. Sublimacija s to napravo je uspešna, če je zunanja temperatura nad ničlo. z raztopino oksalne kisline. Rezultat je bil presenetljiv: velikansko število odpadlih varoj, in to kljub prejšnjim zatiranjem z različnimi drugimi sredstvi. Od tedaj so moje čebele vsako leto drugače »zaživele« in tudi donos je bil dober. Pri nas so nekateri nasprotovali zatiranju varoj z oksalno kislino in zavirali razvoj njene uporabe, pozneje predvsem sublimacije, ker izpostavljenost hlapom oksalne kisline škoduje čebelarju, a se je ta zadržek razrešil z uporabo primernih zaščitnih sredstev in varnostnih ukrepov. Vedno uporabljajte zaščitne rokavice in masko s primernim filtrom, čeprav se praviloma v času vplinjanja oksalne kisline s Thermosublima-torjem umaknete iz čebelnjaka. Naj ob tem navedem, da so mi iz čebelarskega inštituta Univerze v Hohenheimu (dr. Gerhard Liebig) sporočili, da se je kot najučinkovitejša naprava pri zatiranju varoj izkazal Termosublimator (slika 1 in 2), saj je padlo več kot 99 odstotkov teh zajedavcev, če v panju ni bilo zalege. Tudi dr. Liebig je v svoji knjigi »Einfach Imkern« (3. izdaja, 2011) zapisal: »V Sloveniji so razvili zelo preprosto napravo za izparevanje oksalne kisline, imenovano Termosublimator. Ta naprava je veliko bolj varna, ker v nasprotju s sublimatorji, s katerimi vpihujemo hlape skozi žrelo, deluje brez navzočnosti čebelarja ...« V letošnjem rekordno slabem letu se je znova pokazalo, da zdrave in močne čebelje družine vedno Slika 4: Pozimi in spomladi je mogoče moč čebelje družine spremljati na drobirju. Npr. družina, ki je januarja zasedala osem ulic, je do najpomembnejše paše zasedla štiri naklade, konec junija pa je v desetih dneh na lipovi paši nabrala 30 AŽ-satov medu (septembra in oktobra je iz te družine odpadlo 5200 varoj). prinesejo nekaj medu. Kako močna bo čebelja družina spomladi (marca), vidimo že oktobra ali najpozneje novembra (slika 3). Čebele morajo biti močne in tudi zdrave, biti morajo dolgožive, poleg tega pa morajo imeti ustrezno količino hrane in praznega prostora - satja, na katerem se zberejo v gručo in vzdržujejo temperaturo. Značilnost naše čebele je, da se število čebel, ki preživijo zimo, v primerjavi s poletnim številom čebel zmanjša na približno eno tretjino. Prizadevanje čebelarjev, ki hočejo vzrediti izjemno močne družine, ne more preseči naravne lastnosti matice, saj ta sama omeji število zaleženih celic. Dolgoletna opazovanja so pokazala, da zaseda družina na AŽ-satih spomladi največ deset ulic ne glede na to, kaj smo jeseni počeli (slika 4). Taka družina se dovolj hitro razvije in ne potrebuje nikakršne spodbude (pogače) za razvoj. Pokazalo se je, da čebele bolje prezimujejo v eni etaži - nakladi - kot v deljenem prostoru. Prevelika količina hrane je lahko tudi ovira za uspešno prezimovanje (slika 5). Nad prezimovanjem čebelje družine z mediščnimi sati - to je sicer pri nas postala že navada - pa se moramo globoko zamisliti. »Nihče ne bo kupil vašega medu, ko bo izvedel, da so v medu ostanki kumafosa (Liebig, predavanje v Celju). Kdo še lahko upravičuje sočasno jesensko krmljenje in zatiranje varoj s strupi?! Pri svojem čebelarjenju sem opazil, da se čebele, ki so zelo napadene z varojami, skušajo rešiti tako, da matica zalega tudi pozimi, vendar je to za družino največkrat pogubno. Takšne družine so veliko bolj napadalne, ko pa v njih zatremo varoje, se kmalu umirijo. Tudi po agresivnosti čebelje družine je mogoče sklepati na večjo stopnjo napadenosti. Tako kot zatiranje varoj samo je pomembna tudi priprava družin na zatiranje, vzame pa nam enako ali Slika 5: Plodiščni sati so bili konec septembra letos popolnoma zaliti, čeprav so dobile čebele jeseni le pribl. 8 kg sladkorja. Močne družine so na bršljanu nabrale tudi več kot 10 kg medu. Za preprečitev strjevanja smo med bršljanovo pašo vsaki družini dodali po 2 kg raztopljenega sladkorja. Čebele porabijo pozimi le žlico medu na dan in ne morejo greti polnih satov hrane, zato se umaknejo na prazno satje ali v prostor pod sati. tudi več časa. Če družina ni dobro pripravljena, tudi zatiranje ne bo uspešno. V dvo- ali večprostorskem panju je težko uničiti vse varoje, tudi če uporabimo dvojni odmerek kemičnih sredstev - strupov. Pri kranjskih čebelah je poznojesensko in zimsko zatiranje varoj lahko zelo učinkovito, ker matica praviloma najpozneje novembra preneha zalegati. November in december sta meseca, v katerih se varoje ne skrivajo v pokriti zalegi, zato je v teh mesecih zatiranje z oksalno kislino najuspešnejše. Tedaj moramo tako sami kot tudi naši sosedje čebelarji toliko očistiti čebele, da na čebelah ne bo nobenih varoj. V tem V uredništvu si želimo, da bi inovacija, opisana v članku, in tudi številne druge tehnološke inovacije našle pot do potrjene prodaje na tržišču ter tako prispevale k razvoju čebelarstva in ohranitvi čebel. Znano je, da so v Sloveniji že v prodaji podobne naprave tuje izdelave, zato bi jim bili domači izdelki dobrodošla konkurenca. Uradno Nacionalni veterinarski inštitut (NVI) ne priporoča uporabe oksalne kisline s sublimacijo. Način uporabe oksalne kisline, kot ga priporoča NVI, je opisan v SČ 11/2012, str. 366. Zaradi osebne varnosti pri uporabi oksalne kisline pa je koristno, če preberete prispevek Vlada Auguština, objavljen v SČ 12/2012 na str. 387. Če tudi v svojem čebelarstvu uporabljate inovativne rešitve pri tehnologiji ali oskrbi čebel, vas vabimo, da svoje delo predstavite v Slovenskem čebelarju. Za uskladitev objave svojega prispevka se dogovorite z urednikom g. Markom Borkom (GSM: 051/637 204). Uredništvo primeru boste lahko prihodnje leto do konca glavne paše brez skrbi! Najučinkovitejše, najcenejše in za čebele neškodljivo sredstvo za zimsko zatiranje varoj je pravilno uporabljena oksalna kislina. Med tremi najpogosteje uporabljenimi postopki je najučinkovitejše sublimiranje oksalne kisline (Zdešar, 2011:122, 172). Pri tem postopku v panju sublimiramo 1-2 g oksalne kisline. Če želimo, da bo učinkovitost postopka več kot 99-odstotna, mora sublimacija trajati 8-10 minut, čebelja družina pa mora biti brez zalege. Kupci iz tujine so letos želeli pokupiti ves slovenski med, ki je brez ostankov kemičnih sredstev, po dvakrat višji ceni, kot ga odkupujejo naši grosi-sti; 350 g takega medu prodajajo doma po 20 EUR. Čas je, da kakovosten med dobi tudi doma ustrezno ceno. prav p Tone Žakelj, tone.zakelj@kclj.si Po desetletjih boja z varojami se vedno bolj sprašujemo, kako naprej. Dr. Bogdanov, znanstvenik, mi je na to vprašanje odgovoril takole: »Rešitev je v alternativnem, sonaravnem zatiranju varoj in končno v odbiri«. J Viri: Jurkovič, I. (2001): Ne zamudite priložnosti. Slovenski čebelar, št. 11, november 2001, str. 344. Jurkovič, I. (2011): Moj način čebelarjenja v toplejših krajih Slovenije. V: Zdešar, P. (ur.): Slovensko čebelarstvo v tretje tisočletje. Čebelarska zveza Slovenije, str. 152-189. Liebig, dr. G. (2011, 3. izdaja): Einfach imkern. Samozaložba: Stuttgart, str. 194. Živadinovič, R., predavanje v Celju. Zdešar, P. (2011): Trietažni AŽ-panj in vzreja v njem. V: Zdešar, P. (ur.): Slovensko čebelarstvo v tretje tisočletje. Čebelarska zveza Slovenije, str. 95-151. JEZIKOVNI KOTIČEK h®fl©w al' h®flDm med? Na regijskem posvetu v Mariboru je med čebelarji nastala huda jezikovna zadrega: nekdo je zatrdil, da na nalepkah za med napačno piše hojev med, ko je vendar edino prav le hojin med. Za svojo trditev razen jezikovnega občutka ni imel argumentov, žal pa se mu tudi zagovorniki hojevega medu niso znali zoperstaviti s čim močnejšim. Ker se je zasejani dvom začel nevarno širiti, sem sklenil, da ga kot ljubitelj čebel in slovenščine poskusim ustaviti. Imate panje iz smrekovega, satnike iz lipovega, prečne zaporice iz bukovega in sode iz akacijevega lesa? Ali pa so morda iz smrekinega, lipinega, bukvi-nega in akacijinega lesa? Če ste pritrdili prvemu vprašanju, imate prav in vam je znan tudi pravilen odgovor na vprašanje v naslovu. Iz čebelarskih jezikovnih dvomov pogosto pomaga že Čebelarski terminološki slovar. Na nalepki naj bo zapisano, katere vrste je med, ne pa čigav med je v kozarcu. Gre torej za vrstni in ne za svojilni pridevnik. Svojilni pridevniki se tudi sicer načelno nanašajo le na bitja, ustanove ipd., ne pa -kot so nekoliko nasilno nad jezikom tvorjeni v primerih hojin, smrekin, lipin, bukvin, akacijin - na rastline. V novi čebelarski sezoni vam torej želim obilo akacijevega, lipovega, hojevega in smrekovega medu ter medu vsake druge sorte. J Pojasnilo lektorice Slovenskega čebelarja Seveda ima g. Žakelj prav. Številne čebelarje verjetno bega priponsko obrazilo -ov/-ev, ki ga sicer uporabljamo za tvorbo svojilnih pridevnikov moškega spola (npr. očetov, Alešev), zato menijo, da bi morali pri samostalnikih ženskega spola za tvorbo teh pridevnikov uporabljati priponsko obrazilo -in (Marijin, sosedin). V primerih, kot so ajdov, hojev, smrekov, manov itd. med (pa tudi ajdova moka, borovničev, lipov čaj, limonov sok itd.), ne gre za svojilne pridevnike, temveč za vrstne, saj označujejo vrsto snovi in ne njihove lastnine/svoji-ne, kot je to značilno za prave svojilne pridevnike (očetov klobuk, Anin denar, Tamov tovornjak). Torej, s priponskima obraziloma -ov/-ev ter -in tvorimo svojilne pridevnike samo iz samostalnikov, ki pomenijo živo bitje ali ustanovo, iz drugih samostalnikov pa s priponskim obrazilom -ov/-ev tvorimo vrstne pridevnike. Izjema od tega pravila so nekateri pridevniki, nastali iz poimenovanj za osebe. Nuša Radinja, prof. ČEBELJE PAŠE ®©©ma iš Jure Justinek*, jure.justinek@czs.si 2 Leto 2012 nam glede medenja ni bilo naklonjeno. Ker so nas v minulem letu prizadele precejšnje zimske izgube, smo z velikim upanjem pričakovali novo pašno sezono, zdaj pa razočarani ugotavljamo, da je bila letošnja letina pičla in daleč podpovprečna. Zaradi pozebe na velikonočni ponedeljek in še ene prvega aprila je bila slaba že spomladanska razvojna paša. Posledice pozebe so bile, da je pomrznilo sadno drevje, pomrznila pa je tudi akacija, kar nas je najbolj užalostilo. Marca se iz zimskih jajčec izle-gajo tudi raznovrstne ušice, ki so pomembne za čebelarstvo, saj povzročajo gospodarsko pomembne paše. Pozeba je zdesetkala tudi te ušice, tako da je bil njihov nadaljnji razvoj slabši, poznejša paša pa nična. Pašna sezona v Sloveniji se po navadi začne, ko zacvetijo gospodarsko pomembne medovite rastline. Tako v sredini aprila v Sloveniji, zlasti na območju Pomurja in na jugu države, medi oljna ogrščica. Ta paša je bila letos povprečna. Do polovice cvetenja oljne ogrščice vreme čebelam niti ni omogočalo izletov in nabiranja, potem pa se je vendarle nekoliko ustalilo, tako da so močne družine napolnile medišča, slabše pa so se vsaj dobro razvile. Drugod v Sloveniji zaradi pozebe ni bilo pomembnejših donosov medičine z regrata, divje češnje in sadnega drevja. Takoj po velikonočni pozebi smo preverili vse sestoje akacije po naši državi in ugotovili, da je pozeba povzročila velikansko škodo. Akacija je bila najbolj prizadeta na celotnem južnem območju naše države in v Pomurju. Najbolje je kazalo na območju Primorske, vendar je pozeba ponekod tudi tam povzročila škodo, poleg tega pa je bilo vreme med cvetenjem izjemno neugodno, saj je pogost jugozahodni veter sušil nektar in manjšal donose. Nekaj presežkov so nabrale le dobre in močne družine, povprečno pa so bili donosi bolj slabi kot dobri. Ko se je akacija, kolikor je je ostalo, začela razcvetati tudi v drugih delih naše države, sta že tako slabo medenje prekinila ohladitev in dež, ki sta trajala vse do konca cvetenja. Še vedno smo bili optimistični, saj smo upali, da bodo naše čebele kaj več nabrale v gozdu, zlasti na smreki in javorju. Po ogledih gozdov ter pasišč na javorju in smreki pa smo ugotovili, da javor na celotnem vodja Opazovalno-napovedovalne službe medenja Le na redkih območjih Slovenije so poganjki akacije nepoškodovani prestali spomladansko pozebo. območju države skorajda nima cvetnih nastavkov, prav tako pa obetov medenja nismo našli na smreki. Na koncu se je uresničila naša napoved: paša na smreki in javorju je letos popolnoma odpovedala. Vreme je bilo precej neugodno vse do cvetenja lipe in kostanja, zato smo se bali, da bo preveč dežja tudi med njunim cvetenjem, paša pa bo uničena. Vse do cvetenja lipe in kostanja je bilo treba čebele krmiti, da so ostale v kondiciji in dovolj številne. Na našo srečo pa je bilo vreme v tem obdobju toplo in sončno, tako da so lahko čebele prvič v tem letu nabirale z vso vnemo in marljivostjo, ki ju premorejo. Pri močnih družinah so bila medišča po večini polna, slabe družine pa so nabrale le nekaj zase. Po lipovi in kostanjevi paši je sezone po večini konec, razen če kje zamedi jelka ali hoja. Obeti so bili le na območju notranjskih gozdov, vendar je neugoden ritem vremena tudi to pašo končal, še preden se je dobro začela. Temperature so bile več kot dva tedna višje od 30 °C, tolikšna vročina pa je zdesetkala ušice, zato je zatajila tudi hoja. Po precejšnji suši v začetku julija je padlo nekaj dežja. Gozdna podrast si je opomogla, zacvetele so travniške rože oz. otava, ponekod tudi polja buč, sončnic, ajde in facelije. Na teh rastlinah so čebele po večini nabirale cvetni prah. Na območjih, na katerih je bila letošnja suša katastrofalna, pa tudi cvetnega prahu ni bilo veliko. Septembra je zacvetel še bršljan, na srečo pa letos ni povzročil večjih nevšečnosti. Prav tako se je septembra na več območjih po Sloveniji pojavilo pozno medenje hoje, ki pa z gospodarskega vidika v tem času ni imelo posebnega pomena. Manjše donose smo zaznali na Krimu, Travni gori, Goteniški gori, v severnem delu Pohorja, na Kozjaku, v notranjskih gozdovih in tudi v Trnovskem gozdu. Pozno medenje hoje je dober obet za njeno medenje v prihodnjem letu. Če je zadnja generacija zelene hojeve ušice dovolj številna, je več tudi zimskih jajčec, iz katerih se naslednje leto izleže številčno močna prva generacija uši. Njihov razvoj bo dosegel vrhunec okoli 20. junija, ko se bo začelo tudi medenje. Seveda, če nam bo vreme naklonjeno. Iz vsega tega lahko vidimo, da je bila akacijeva paša slaba, paše na smreki in javorju ni bilo, zataji- la je tudi hoja, na lipi in kostanju pa so čebele vendarle nabrale nekaj medičine. Marsikateri čebelar, ki čebelari na stalnem mestu, letos ni imel česa točiti in je moral čebele celo krmiti. Tisti prevaževalci, ki so imeli srečo in znanje pri izbiri stojišč, so dobili nekaj medu, teh pa je precej manj kot tistih, ki čebelarijo na stalnem mestu. Na splošno letos govorimo o slabi letini medu. Po podatkih Opazovalno-napovedoval-ne službe je bila pridelava medu kar za 60 odstotkov slabša. Ker smo čebelarji povsem odvisni od narave in vremena, vemo, da se na vsakih nekaj dobrih letin pojavi tudi ena slaba. Zato ostajamo optimisti ter polni upanja in pričakovanja čakamo novo pašno sezono. Naj medi! J ® ® d®w®g]h ma pašo v D©öu 2012 ČZS je v skladu s Pravilnikom o katastru čebelje paše, čebelarskem pašnem redu, prometu s čebelami in programom napovedi medenja (Ur. l., 94/2010) začela leta 2004 ob pomoči čebelarskih društev pripravljati pašne rede za posamezna območja, ki jih upravljajo ČD. V skladu z drugim odstavkom 16. člena omenjenega pravilnika mora Zveza čebelarskih organizacij na podlagi dobljenih podatkov pripraviti tudi skupno letno poročilo. Poročila o letošnjih dovozih na pašo je ČZS poslalo 74 čebelarskih društev. Najpogosteje teh Preglednica: Št. prevoznih enot in št. čebeljih družin, pripeljanih na posamezno vrsto paše v letu 2012 Vrsta paše Št. enot Št. panjev akacija 150 6916 kostanj 164 6468 smreka 18 648 hoja 28 1060 lipa 42 1842 pomlad.- razvojna paša 32 1173 medeče poljedelske 13 659 kulture listne mane 0 0 travniška paša 12 719 sadno drevje 14 223 škržat 0 0 Skupaj: 473 19708 poročil niso poslala tista društva, v katera čebelarji svojih čebel ne dovažajo na pašo, nekaj društev pa letnega poročila ni poslalo zato, ker še nimajo potrjenega pašnega reda, čeprav so čebelarji prepeljali svoje čebele na pašo na njihova območja. Letos je bilo največ dovozov čebel na akacije-vo, lipovo in kostanjevo pašo. Na območju Pomurja je bilo precej dovozov tudi na pašo oljne ogrščice. Gozdnih paš na iglavcih in javorju letos ni bilo, prav tako pa tudi ni bilo vsesplošnega medenja v gozdu. To je tudi razlog, da so čebelarji letos v gozdove pripeljali tako majhno število čebel. J /"T Čebelarstvo LUCKA Du^an Žlunka. p. Stiad41.6222 Kobarid 031 870 7D9, 0& 388 5856 info@lucka-sp,si. wvvw.luclHArlh tthJmAltJr ^•irl «-a'^l^ bill, ill ciih irnl »i«.^ vt |i wijfu šht.ljlj. 4 v It 1(1 ■L»iNi:J nn ^n^i^ pBpi^ rimlnllli '' 4u*iliJ" pn ii^ tuli« yii |||| i: r rr'< ;:nhj1> »puJu L rjihfiHi ■krlKll, <1- III fbvfiUi f li;;.^ nn ^i^npiJJ « riibl .1 !■(!.> r;-H rrjn fiitl IL'1-J i. Iii . i ii .. (. paflri-ll. I J II h. IIMJ^ [ m^ku ll«l1^■JLkl> piailLl« r -1 1 r . J rj; «Lnjuik r p* tu . p- .. il rri-Jj t utr lr*iil na Kranjskem«, mu dodali dvorni dekret s 30. junija 1796 in vse skupaj predložili družbeni centrali. Na občnem zboru Kranjske kmetijske družbe 19. novembra 1862 je o peticiji poročal tajnik dr. Bleiweis in soglasno je bil sprejet sklep, da jo člani podpirajo in da jo bodo predložili deželnemu zboru. Peticija je napisana v slovenskem jeziku in se v uvodu glasi: IV. pjrii(i;^Brt]tEt'l)rLilifii jur riirl ftibrinff^" lil tn SlljD^ tir flrnn^u^l in fUnln. M* trli €,iriltlt Hi. s i ti IT i 11. Jh ltiii|irr^fii{< ^^rhiipil ti« j^illiuU^'«cr I'll nliv I rrnidfii flilffr HfIBII trm ^liriiidjiii üürrMilT, blffflfr' tfin ('.'iJflllUag* tffiiriDBTlfiiT l^rjinfrjioT, t« 'VlTiilbr IdDiirr ■ KI, ]C iiibi^ ^|inniirr H tak« nlujimj ibelsni im- Juiujcjlt JuIuBJi:. Oa meji riunlvapn pniUi'«, ppaj VSntIfn li'Jiti tudl niarljfl^l (lipjld: 14 mi|HM)jr Elk »vuji lEIlllji n« Hlll^ HilLti »Jl'U, Li lllpi tHlllO life-vpipt 11. .limiiijii y Ii !rf;i I h KW plniiJ'^i je itniiJl piHIa», IEA ..pn'pluplj^phtt JIVI,UIJB" Hl npiprv ttn:;^ vpH l'kpHla brna-Hlp l^P^il i^loth T[h Jtf lepa »i-tibnclii ix z a 1 JibPlB [ q p ti 1»Jjir £!i!.n]i: iroja, k|ijtAl|), la irjinio le tuliku jinU «i-rnlj«.. lU v ivuje ilHlijxkv (jn)« LiliLet HhIm^SlitiIJi: hSjHFi^ljctii' nuutijii (dliko ptujih i-bsl, ht* ildHiiit-t nllijrJ-: pflJrtbiir — Aä V« u- mrrur nl ol^ [.«njjiiSil; ji '-jrs!'-!! jImiJlAlvx J« tili «n 'H'inriJi, -Btu Jo Ullüjpj li'jvnrtflii Vir: Kmetijske in rokodelske novice (1863, str. 93) nerazrešene, paša čebel na Kranjskem pa zakonsko neurejena. J Viri: IV. Bienenzüchter-Petition zur Einwirkung eine Landesgesetzes für den Schutz der Bienenzucht un Krain, str. 18- 20. V: Mittheilungen der k. k Landwirthschaft-Ge-sellschaft in Krain aus der allgemeinen Versammlung am 19. November 1862. Ljubljana 1862, 22 strani. 26. Sitzung des krainischen Landtages am 14. März. (1863)61, str. 239-240, Laibacher Zeitung. Čebelarji vodiški. O čbelarstvu našem. 21(1863)15, str. 113-114, Kmetijske in rokodelske novice. Deželni zbori. Deželni zbor kranjski. 21(1863)11, str. 8486, Kmetijske in rokodelske novice. Deželni zbori. Deželni zbor kranjski. 21(1863)12, str. 9394, Kmetijske in rokodelske novice. Iz zbora gospodarske družbe. 20(1862)48, str. 397, Kmetijske in rokodelske novice. Jereb, Juri. Važna reč zastran čbelarstva. 20(1862)41, str. 341, Kmetijske in rokodelske novice. Sušilnice SUŠA Za sušenje cvetnega prahu in topljenje kristaliziranega medu, sušiti je mogoče tudi sadje, zelenjavo, zelišča, gobe itd. Blaž Okorn, s. p. Sp. Sorica 1a 4228 Železniki tel.: 04/519 80 30 ali 031/542 517 e-pošta: blaz.okorn@siol.net www.susilnicesadja.si Nemce očarale slovenske čebelice V nemškem mestu Donaueschingen je 27. in 28. oktobra potekal največji čebelarski sejem s spremljajočimi strokovnimi predavanji v tej državi. Za popestritev precej enolične ponudbe čebelarske opreme in izdelkov smo tokrat poskrbele »štiri slovenske čebelice«, ki smo predstavljale Slovenijo, deželo odličnih čebelarjev. Nemške, švicarske, francoske, češke, madžarske, luksemburške in še katere čebelarje smo privabile predvsem s privlačno stojnico in promocijskim stojalom, na katerem je bila v prvi plan postavljena prelepa slika Logarske doline s slovenskim čebelarjem. »Pika na i« je bila javna predstavitev Slovenije in čebelarskega turizma v veliki dvorani, saj jo je na velikem platnu spremljalo več kot 450 čebelarjev! Več kot očitno so bili navdušeni nad lepotami Slovenije in prelepimi čebelnjaki, panjskimi končnicami ..., predvsem pa nad doživetji, ki smo jih v minulem letu v agenciji pripravili za različne skupine čebelarjev iz tujine. Ves naš trud je bil poplačan naslednje dopoldne, saj smo slišale številne pohvale naše večerne predstavitve. Ker so si številni želeli zagotoviti svoj izvod zbornika in programov, nam je kmalu pošla vsa zaloga. Na stojnici smo pripravili tudi nagradno žrebanje, v okviru katerega smo podelili tri nagrade, ki sta jih prispevala Čebelarstvo in apiterapija Vogrinčič ter Čebelarstvo Cesar. Dobro opremljena stojnica, promocijsko gradivo in predstavnice ApiRoutesa, ki smo v sodelovanju s ČZS kakovost- no zastopale in promovirale čebelarski turizem, so vnovič potrdili, da produkt razvijamo v pravi smeri. Odziv obiskovalcev iz različnih držav - teh je bilo v dveh dneh več kot 3500 - pa je samo potrditev, da smo čebelarjem resnično ponudili nekaj novega in drugačnega ter da je razvoj čebelarskega turizma na visoko kakovostni ravni prava usmeritev. Verjamemo, da je certificiranje ponudnikov čebelarskega turizma tisti pravi in hkrati nujen korak, ki ga moramo narediti vsi skupaj, da bomo resnično prepoznavni kot DEŽELA ODLIČNIH ČEBELARJEV! Tanja Arih Korošec, direktorica podjetja Aritours - ApiRoutes, specializiranega in od ČZS pooblaščenega organizatorja strokovnih čebelarskih ekskurzij ODMEVI Nekaj misli ob koncu čebelarskega leta Minulo čebelarsko leto si bomo nekateri čebelarji zapomnili tudi po tem, da so naše posode za med ostale povsem prazne. Ponekod v Sloveniji so bile razmere takšne, da lahko govorimo o naravni nesreči, ki je - po splošnem mnenju - posledica podnebnih sprememb. Bila so že leta brez medenja, a na srečo bolj poredka. Že Peter Pavel Glavar je poročal o tako slabi letini, da mu je od lakote pomrla večina čebeljih družin, čeprav je medeno satje spo-drezoval šele spomladi in zimska lakota ni bila njegova krivda. Za nazaj ne moremo popraviti ničesar, saj se že približuje zima. Lahko pa v miru premislimo, kaj je vzrok take letine, kaj bi lahko sami storili drugače, da bi se vendarle nekoliko bolje odrezali. Iz izkušenj vemo, da kadar zamedi, predvsem gozd, so lahko donosi izjemni, če je le v panju dovolj prostora, da imajo čebele kam skladiščiti med. V spodaj omenjeni knjigi dr. Riharja je objavljen podatek, da je Maksu Krmelju dvomatična družina v Farrarjevem nakladnem panju leta 1970 na gozdni paši prinesla 318 kg medu! Kadar je priložnost, je torej treba pridelati čim več, saj pravimo, da mora čebelar poravnati stroške za eno leto nazaj in za eno leto naprej. Z našim povprečjem, ki ne dosega niti 20 kg, gotovo ne moremo biti zadovoljni. SLOVENSKI ČEBELAR CXIV. LETNIK - LETO 2012 Urednik: Marko Borko, univ. dipl. ped. Alauf, Marko: Uvodnik................................................. Arh Ivanšek, Marija: Med v kulinariki................................... Arih, Tanja: Nemce očarale slovenske čebelice . Atelšek, Ivan: Praznik ČD Sežana: >Naših prvih sto« .. Auguštin, Vlado: Okrogla miza o ekološkem čebelarjenju.............................. Nakup čebeljih družin .............................................................. Neonikotinoidi - še vedno največja nevarnost za čebele . ApiSlovenija - 35. dnevi čebelarstva v Sloveniji............... Vzrok pomora čebel - klotianidin......................................... Krmljenje čebeljih družin ali zakaj se tehtnica ne sme zniževati ...................................................................... Čebele za gojence VDC Črnomelj.......................................... Skladiščenje satja .................................................................... Čebele in ambrozija ................................................................ Novice iz sveta ......................................................................... Previdno pri uporabi oksalne kisline!..................................... Auguštin, Vlado in Janez Gačnik: Ajda - priložnost za slovenskega kmeta in rešitelj čebelarstva?............................................................ Bauer, Janez: Kako sem učinkovito odpravil težave s sinicami?.............. Bevk, Danilo: Potrebe po opraševanju se povečujejo ............................... Dr. Jasna Kralj, 1968-2012 ................................................... Vpliv kumafosa na medonosno čebelo (I. del)................... Vpliv kumafosa na medonosno čebelo (II. del).................. Vpliv kumafosa na medonosno čebelo (III. del)................. Borko, Marko: Boštjan Noč prejel plaketo DS RS......................................... Dan čebelarskega turizma v znamenju kulinarike.............. Rezultati fotonatečaja ČZS za leto 2011 ............................. Visoko odlikovanje srbskih čebelarjev ................................. Predstavitev članov UO ČZS.................................................. Predstavitev članov UO ČZS.................................................. Koroški čebelar Valentin Blantar ........................................... Franc Lesjak - čebelar 100-letnik......................................... Predstavitev članov UO ČZS.................................................. ..341 .....14 .401 ... 94 ....29 ... 84 ..120 ..173 ..177 ..231 .250 ..273 ..309 ..352 ..387 ..196 ..354 .... 45 .265 ..307 ..350 ..388 ... 22 ....27 ...64 ...65 ....67 .103 .125 .133 .142 Predstavitev članov UO ČZS....................................................178 Franc Šivic odlikovan z redom za zasluge............................213 XXXV. državno tekmovanje mladih čebelarjev.....................213 Predstavitev članov UO ČZS....................................................214 Kako bodo čebelarji poleti krmili in oskrbeli čebele? ..........232 110 let rojenja ČD Laško..........................................................248 Mineva 10 let od odprtja Čebelarskega centra Slovenije ...248 Jubilejni 10. slovenski čebelarski praznik.............................249 Predstavitev članov UO ČZS....................................................253 Čebelji strup - pozabljeni čebelji pridelek .............................280 »Vižou se je po bučelah!« (I. del)............................................286 Novi doktor znanosti na področju čebelarstva.....................287 Usposabljanje kandidatov za čebelarske mojstre................291 Postavitev apiterapevtskega čebelnjaka s sredstvi iz razpisov.................................................................314 »Vižou se je po bučelah!« (II. del)...........................................319 Nova medena kraljica................................................................368 Pra-porščakinja in pra-babica Mimica.....................................403 Borko, Marko in Tanja Magdič: Tradicionalni slovenski zajtrk......................................................24 Borštnik, Brane: Čebelarjeva opravila v januarju..................................................16 Čebelarjeva opravila v februarju................................................54 Čebelarjeva opravila v marcu....................................................90 Čebelarjeva opravila v aprilu....................................................127 Čebelarjeva opravila v maju.....................................................169 Čebelarjeva opravila v juniju....................................................205 Čebelarjeva opravila v juliju in avgustu..................................242 Čebelarjeva opravila v septembru...........................................282 Čebelarjeva opravila oktobru...................................................317 Čebelarjeva opravila v novembru............................................364 Čebelarjeva opravila v decembru............................................396 Bratinščak, Branko: 90 let Čebelarskega društva Ljutomer......................................61 Drugo kronanje medene kraljice na Slovenskem .................325 Čebelarska zveza Slovenije: Pobude ČZS Ministrstvu za kmetijstvo in okolje..................216 Strokovna ekskurzija Čebelarske zveze Slovenije, Javne svetovalne službe v čebelarstvu v Liechtenstein in Švico............................................................355 Dremelj, Janez: Pomen kranjske sivke in vzreja čebeljih matic v Sloveniji....................................................................................235 Esenko, Ivan: Jaroslav Havlfn - neuradni ambasador kranjske čebele ....302 Gnilšak, Ida: Medovite rastline v Čebelarskem muzeju..............................250 Grad, Janez: Čmrlji Bombus soroeensis v Sloveniji....................................362 Gregore, Aleš: Krmljenje družin po zadnjem točenju medu ter za zimsko zalogo..................................................................200 Vzreja plemenskih čebeljih matic v letu 2012 ......................234 Vpliv velikosti plemenilnika na kakovost matic....................344 Gregori, Janez: Treba bo še kaj reči o kranjski čebeli.....................................247 Nekaj misli ob koncu čebelarskega leta................................401 Grošelj, Frane: Prednosti slovenske hrane in prednosti slovenskih čebeljih pridelkov.......................................................................312 Hegedüš, Barbara: Uvodnik........................................................................................193 Janša, Janez: Pismo podpore projektu IMEX Challenge 2012 ...................194 Jedlovčnik, Norbert: Čebelarska olimpijada...............................................................321 Jenko - Rogelj, Mira: Veterinarski nasveti za januar....................................................18 Skrb za dolgoživost kranjske čebele......................................397 Juric, Alenka: Julija in avgusta je treba največjo pozornost nameniti zaščiti zdravja čebel..................................................244 Jurkovič, Ivan: Bodo čebele preživele zimo?.....................................................391 Jurše Rogelj, Helena: Prijateljsko srečanje avstrijskih in slovenskih čebelarjev na Lanšprežu...........................................................288 Justinek, Jure: Medovite rastline v februarju.....................................................57 Spomladi uredimo vrt medovitih rastlin ................................... 57 Medovite rastline v marcu..........................................................93 Ocena pašne sezone 2012........................................................394 Poročilo o dovozih na pašo v letu 2012 ................................395 Kandolf Borovšak, Andreja: Satje - čebele ga čistijo, človek pa zamaže............................43 Pomembnost uživanja lokalno pridelane hrane......................85 Zanikrn izdelek ne bo šel za med...........................................122 Točenje medu - skrb za varnost in kakovost medu............201 Razprava o biologiji čebelje družine.......................................236 Razlogi za kumafos in proti njemu..........................................246 Promocija sajenja medovite ajde in uživanje izdelkov iz nje.............................................................................254 Slaba letina - ogrožena kakovost čebeljih pridelkov...........293 Ajda dobra za kmeta, odlična za čebele, zdrava za vsakogar....................................................................328 Teden odprtih vrat in Dan apiterapije v Mariboru..................410 Kandolf Borovšak, Andreja in Nataša Lilek: Kakovost in varnost slovenskega medu - Poročilo o izvajanju interne kontrole medu................................7 Kavčič, Blaž: Uvodnik.........................................................................................117 Kleva, Mojea: Novice iz sveta ............................................................................. 49 Kokl, Anastazija: Preddvorski čebelarji smo praznovali.....................................402 Kolenko, Janez: Čebelarstvo v Pomurju..............................................................367 Korošee, Mojea: 5. mednarodno ocenjevanje ekološkega medu BiolMiel 2011 uspešno za Slovence.......................................134 Košnik, Milena: Čebelarska učna pot..................................................................322 Kotnik, Drago: Praznovanje 110-letnice delovanja ČD Bohinj.........................95 Kozmus, Peter: Spremljanje čebeljih družin v okviru strokovne naloge v letu 2011.......................................................................................5 Osnovna odbira in brezplačna razdelitev matic v letu 2012..................................................................................159 Predhodna analiza uspešnosti prezimitve čebeljih družin v letu 2012......................................................................160 Dejavnosti KIS v letu 2011 - iz Rejskega programa za kranjsko čebelo 2011-2015 ............................................... 161 Simpozij o kranjski čebeli v okviru ApiSlovenije..................176 Menjava čebeljih matic v letu 2012 .......................................346 Kramberger, Ludvik: V Apačah ustanovili svoje čebelarsko društvo ....................... 62 Čebelarsko društvo Apače razvilo svoj prapor ..................... 324 100 let Čebelarskega društva Sv. Jurij ob Ščavnici............367 Krebs, Janez: Ob 20. obletnici smrti Stanka Abrahama..............................339 Kump, Bernarda: Ustanovljeno Čebelarsko društvo Ob Kolpi in Lahinji..........136 Lešnik, Vida: Priprava čebel na pomlad ........................................................... 92 Čebelje družine v mesecu oktobru..........................................319 Lilek, Nataša: Do čebel najprijaznejša občina in najprijaznejše podjetje v letu 2011 .......................................................................3 Sklepni del letošnjega natečaja Tradicionalni slovenski zajtrk.............................................................................26 Do čebel najbolj prijazno podjetje v letu 2011........................39 Združenje proizvajalcev SMGO................................................101 Zasajen nov vrt medovitih rastlin ...........................................230 Pravilno skladiščenje medu in drugih čebeljih pridelkov .... 274 Poskrbite, da bodo vaši čebelji pridelki ustrezno označeni........................................................................................310 Naša priložnost je kakovost čebeljih pridelkov.....................384 Vključimo se v sheme višje kakovosti...................................408 Predstavitev na sejmu Narava in zdravje..............................410 Lipnik, Alojz: Čebele nas povezujejo ..............................................................134 Lužar, Gregor: Tehnični opis predelave tovornega vozila v prevozni čebelnjak....................................................................52 Magdič, Tanja: Povezovanje in združevanje čebelarjev .................................... 42 Čebelarstvo: osnovna ali/in dopolnilna dejavnost................138 Rezultati dela ČZS v obdobju 2007-2011 ............................138 Novi velikosti kozarčkov in steklenica...................................255 Namesto prodaje pod ceno......................................................271 Možnosti za pridobitev nepovratnih sredstev.......................314 Nov čebelarski muzej................................................................405 Čebelji pridelki kot darilo..........................................................407 Magdič, Tanja in Vlado Auguštin: Primerjalna analiza anket 2007-2011 .....................................98 Matavž, Lidija: Zgodnja pomlad je obdobje kliničnega pojava različnih bolezni čebelje družine..............................................130 Meglič, Milan: Kakovost medu (I. del)..............................................................238 Kakovost medu (II. del).............................................................276 Janez Gregori: Lepo je biti čebelar.........................................316 Meglič, Milan in Janez Gregori: Sodobno čebelarjenje - Razvoj čebelje družine v spremenjenem okolju (II. del)....................................................9 Milavec, Mojca in Jana Žel: Navzočnost in določanje gensko spremenjenih organizmov..................................................................................124 Milinkovič, Dušan: Odprtje čebelarskega doma Črnomelj....................................323 Nemivšek, Darko: Do čebel prijazen način čebelarjenja......................................165 Nikoloski, Trajče: Strokovna ekskurzija na Gorenjsko........................................323 Noč, Boštjan: Čebelarstvo v Srbiji - pogovor z Rodoljubom Živadinovičem, predsednikom srbskih čebelarjev.................46 Boštjan Noč - kandidat za predsednika ČZS za obdobje 2012-2016 ..............................................................38 Zahvala ob tekmovanju mladih čebelarjev............................214 Nov Čebelarski center v Lescah..............................................251 Uveden Dan slovenske hrane..................................................342 Povrnitev škode čebelarjem zaradi pozebe in suše.............343 Uvodnik........................................................................................381 Obranovič, Branko: Kočevski med vpisan v register zaščitenih označb porekla EU......................................................................................44 Pfajfar,, Franc: Anton Špendov - ne samo čast, ampak tudi velika odgovornost .................................................................................114 Pilko, Milan: Mali terenski čebelnjak.............................................................168 Pislak Ocepek, Metka in Alenka Juric, Ivo Planinc, Mira Jenko Rogelj: Operativni program zatiranja varoj za leto 2012 ..................208 Planinc, Ivo: Veterinarski nasveti za februar..................................................56 Na kaj moramo biti pozorni pri kapanju z oksalno kislino?......................................................................366 Plut, Stane: Ali bomo za ohranitev kranjske čebele morali vzrejati tudi trote?....................................................................................347 Podrižnik, Franc: Kako smo v ČD Kokarje sejali ajdo?.......................................197 Posl, Silvo: Kam izginjajo čebele?...............................................................131 Potočnik, Janez: Uvodnik........................................................................................229 Prebil, Janko: Uvodnik........................................................................................269 ČD Polhov Gradec Dolomiti se pripravlja na veliko praznovanje.................................................................406 Pušnik, Vlado: Uvodnik .......................................................................................... 77 Simpozij o apiterapiji v spomin na dr. Filipa Terča...............172 Radinja, Nuša: Pojasnilo lektorice Slovenskega čebelarja.............................393 Rifel, Janez: Obisk čebelarjev iz avstrijske Koroške in Prevalj pri dolenjskih čebelarjih .............................................................. 62 Samec, Tomaž: Hladni dnevi - kaj pa svetovanje v tem obdobju?..................31 Vloga svetovanja na terenu........................................................70 Terensko svetovanje v marcu..................................................105 Strokovna razprava v Čatežu...................................................137 Ali v svojem čebelarstvu izvajate osnovno odbiro?.............145 Delo pri čebelah.........................................................................183 Strokovni posvet o pomenu lastne vzreje in osnovne odbire...........................................................................215 Pomen izvajanja osnovne odbire.............................................219 Svetovanje v poletnih dneh......................................................258 Jesenska svetovanja pri čebelarjih.........................................296 Čebelarski tabor 2012 ..............................................................324 Oskrba čebel in svetovanje v jesensko-zimskem obdobju........................................................................................334 Svetovanje v zimskem času....................................................374 Odprtje učnega čebelnjaka na Frankolovem.........................383 Mobilna promocija shem kakovosti medu.............................404 Kam po nasvet v zimskih dneh?..............................................414 Samec, Tomaž in Vlado Auguštin: Čebelarjenje brez uporabe sredstev proti varozi..................349 Senič, Lidija: Uvodnik.............................................................................................1 2. mednarodna konferenca čebelarskih organizacij............175 Razmere v čebelarstvu v tujini - povzetek 2. mednarodne konference čebelarskih organizacij .............211 Sklepi o hudi gnilobi..................................................................216 Po javni razpravi o tehnični pomoči čebelarjem...................251 Reševanje čebelarske problematike na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje.........................................292 Uvodnik........................................................................................305 Dan čebelarjev na sejmu AGRA..............................................327 Prispevki z okrogle mize o sonaravnem čebelarstvu ..........360 Sešel, Pavel: Nakladanje in razkladanje LR-panjev z ročnim dvigalom.....89 Skerbiš, Suzana: Apitehnični ukrepi so pomemben dejavnik pri obvladovanju varoze............................................................171 Smodiš Škerl, Maja: Tudi čebele se starajo ................................................................. 82 Novice iz sveta ..............................................................................87 Čebelja družina v prehranski krizi...........................................198 Novice iz sveta...........................................................................204 Čebelji fitnes - vplivi krmljenja na čebelje družine (I. del) ..386 Smrkolj, Jožef: Uvodnik ...........................................................................................37 Šafranko, Jože: Razmišljanje o promocijskem slovenskem medenjaku ......... 59 Šalehar, Andrej: Kdaj je bila »kranjska čebela« prvič opisana in kdaj prvič zapisana?................................................................19 Peticija vodiških in smledniških čebelarjev leta 1862 ........399 Šega, Ivan »Obračun« čebelarjenja 2011 ....................................................60 Šemrov, Mirko: Tehnična pomoč čebelarjem z drugega zornega kota.........284 Šivic, Franc: Novice iz sveta..............................................................................12 Novice iz sveta ............................................................................. 49 Novice iz sveta ..............................................................................87 Novice iz sveta...........................................................................126 Novice iz sveta...........................................................................163 Novice iz sveta...........................................................................204 Novice iz sveta...........................................................................240 Novice iz sveta...........................................................................279 Edinstven humanitarni projekt.................................................290 Novice iz sveta...........................................................................313 Novice iz sveta ...........................................................................352 Novice iz sveta ...........................................................................390 Škof, Martina: Veterinarski nasveti za september..........................................284 Tomec, Anton: ČZS prejemnica državnega priznanja in nagrade za prostovoljstvo ............................................................................... 23 61. redni občni zbor ČZS..........................................................140 Vajda, Milan Pravne omejitve pri postavitvi čebelnjaka.............................123 Valenčak, Katja: 60 let Čebelarskega društva Prebold.....................................285 Vedlin, Tatjana: Razvitje prapora ob 35-letnici delovanja ZČD Ptuj...............404 Virjent, Štefan: V Kamniških Alpah deluje najstarejša plemenilna postaja v Sloveniji......................................................................236 Vraničar Novak, Anita: Veterinarski nasveti za junij.....................................................207 Žakelj, Tone: Al' prav se piše hojev al' hojin med?......................................393 Žerdin, Jože: Bakovski čebelarji praznovali 60-letnico obstoja in delovanja.................................................................................134 Odprtje učnega čebelnjaka v Beltincih...................................383 Židan, Dejan: Uvodnik........................................................................................157 Živadinovič, Rodoljub: Priznanji dragima sodelavcema iz Slovenije.........................143 Žlegel, Andrej: Ambroževa maša v spomin na Henrika Peternela..................61 Ob zimskem počitku je priložnost, da znova vzamemo v roke knjigo Antona Janše Popolni nauk o čebelarstvu, ki je bila v nemščini objavljena leta 1775, slovenska prevoda pa sta iz leta 1792 in leta 1906. ČZS je leta 2004 založila ponatis in izvod te knjige je dobil vsak njen član. Zato še enkrat prebe-rimo, kaj je ta mož pravzaprav učil. Spet se bomo čudili, koliko je Janša vedel o čebelah in čebelarjenju že v tistem času, ko še niso poznali premičnega satja, v gnezdo pa je videl le toliko, kolikor je lahko razmaknil sate v spodnjem delu. Jedro njegovega učenja je, da naj bo velikost panja po meri čebelje družine v njem; sam je to dosegal z različnimi prikla-dami: podstavki in nastavki. In podobno je prostornino panja spreminjal tudi Glavar. To so bili začetki nakladnega čebelarjenja. Razvoj panja je bil po večini usmerjen vanj, tako da večina čebelarjev po svetu zdaj čebelari v nakladnih panjih. Mi pa imamo velikokrat na jeziku Janšo oz. to, kako ga cenimo -vendar ga slabo poslušamo. Vse prevečkrat govorimo, da smo Slovenci pravzaprav ljubiteljski čebelarji. Če bi bila ta ljubezen namenjena zgolj čebelam in užitkom ob delu z njimi, bi bilo seveda prav tako govoriti. Če pa se nanaša na način čebelarjenja, torej na načelo »Bo, kolikor pač bo« in je nekakšno opravičilo za razmeroma majhne povprečne donose, se moramo temeljito zamisliti in se temu upreti. Čebelariti moramo tako, da izrabimo dane razmere in pridelamo čim več - seveda ob predpostavki, da s čebelami delamo lepo, tako kot pač delamo z živalmi, ki jih ljubimo. Ne, ne mislim začeti »panjske vojne«, kot so nekateri rekli razpravam v šestdesetih letih prejšnjega stoletja o tem, v kakšnih panjih bomo čebelarili. Starejši čebelarji naj kar lepo čebelarijo v panjih, ki so jih vajeni. Prihodnost našega čebelarjenja temelji na mladih in na njih moramo graditi. Treba jih je spodbujati, da bodo čebelarili v panjih, katerih prostornino lahko spreminjamo, in med njimi so prav gotovo v prvi vrsti različni tipi nakladnih panjev. Mladim je treba omogočiti, da si bodo ogledali napredna čebelarstva in usvajali tehnike dela s takimi panji. Odličen učbenik Čebelarjenje v nakladnem panju, katerega avtor je prof. dr. Jože Rihar, pa imamo na voljo že 37 let. Rezultat ne bo izostal. Večji donosi v ugodnih letih jim bodo porok, da bodo laže premagali sušna leta, kakršno je bilo letošnje. Janez Gregori OBLETNICE Preddvorski čebelarji smo praznovali Septembra letos je Čebelarsko društvo Fran Lakmayer v Preddvoru pripravilo sicer tradicionalno čebelarsko srečanje »Pri čebelarski lipi« ter ob tej priložnosti počastilo tudi 110-letnico svojega obstoja. V skrbno okrašene prostore OŠ Matija Valjavca je društvo povabilo tako občinske kot čebelarske veljake, pa tudi županjo občine Ljutomer Olgo Karba, podžupana Janeza Venclja in predstavnike Čebelarskega društva Ljutomer. Srečanja sta se udeležila tudi predsednik ČZS Boštjan Noč in predsednik Čebelarske zveze Gorenjske Drago Kotnik. Navzoče je najprej nagovoril predsednik društva Jože Kokl ter ob tej priložnosti poudaril predvsem pomembnost naših čebelarskih predhodnikov in lokalnega ČD za celotno skupnost. Pomembnost ČD, ki je eno izmed najstarejših društev v Preddvoru, je v svojem nagovoru poudaril tudi preddvorski župan Miran Zadnikar. Celotno prireditev so popestrili učenci preddvorske osnovne šole, ki so v glasbeni pravljici »Vili ne zna brenčati« predstavili življenje v čebelji družini. S plesom so nas razveselili tudi plesalci Folklornega društva Preddvor. Občini Preddvor in Ljutomer ter čebelarski društvi teh občin so podpisali listino o sodelovanju. Ob tem dogodku sta čebelarski društvi iz Preddvora in Ljutomera podpisali listino o sodelovanju, podobno listino pa sta podpisala tudi ljutomerska županja in preddvorski župan. Srečanje je zaookrožila podelitev čebelarskih priznanj zaslužnim čebelarjem domačega društva, ČZS pa je preddvorskemu društvu za prizadevno delo podelila posebno priznanje Antona Janše. Anastazija Kokl Pra-porščakinja in pra-babica Mimica V najlepših majskih dneh, ko čebelarji po navadi praznujemo svoj praznik, svoj osebni jubilej praznuje tudi Marija Valentan, po domače Mimica. Ga. Valen-tan je močna in samostojna ženska, dvakratna prababica, ki se počasi približuje svoji 80-letnici, kljub temu pa je še vedno dejavna praporščakinja ČD Sveta Trojica - Lenart. Ko se je odpravljala na 10. jubilejni čebelarski praznik na Izlake jo je vznejevoljil čebelarski kolega, a ker čemeren praporščak ni tak, kot bi moral biti, jo je »komandir« čebelarskih praporščakov g. Sever z juga države (g. Andrej Sever, ČD Metlika, op. ur.) objel okoli pasu in vzdignil v zrak ter na ta način v njej znova zbudil dobro voljo. Ga. Valentan je ena izmed praporščakinj v sicer po večini moškem zboru praporščakov in čebelarji smo na vseh dozdajšnjih desetih čebelarskih praznikih lahko opazili, kako ponosno nosi društveni prapor, saj nikoli ni izpustila te častne priložnosti. Praporščakinja si je želela postati vse od leta 1988, ko je ob razvitju društvenega prapora tega držala kot botra. Ker pa je bila ta čast tedaj rezervirana za druge, je morala na svoj čas še počakati. Velika želja se ji je uresničila leta 2003, prapor pa je takrat lahko nosila tudi na kongresu Api-mondie v Ljubljani. Na 10. jubilejnem čebelarskem prazniku na Izlakah Tistega leta se je v dvorcu Betnava udeležila tudi čebelarske modne revije, na kateri so prvič predstavili slovesno čebelarsko obleko. Med ogledom si je tudi sama na vsak način zaželela imeti takšno obleko. Še isti večer so ji krojači vzeli mere, obleko pa si je plačala sama. Tako je lahko postala popolna praporščakinja. Čebelarka je že 46 let, odkar je pri njenih 33 letih v nesreči umrl mož čebelar. Ostala je sama s tremi otroki ter vodila kmetijo in čebelarstvo. Hkrati je bila tudi zvesta članica čebelarskega društva, saj v tem obdobju z izjemo lani, ko je zbolela, ni izpustila nobenega občnega zbora, vseh pa se je udeleževala Pred Čebelarskim centrom Slovenije z velikim veseljem. Ker ima trgovsko žilico, je imela veselje tudi s poslovanjem v svoji zbiralnici mleka z okoliških kmetij in s prodajo sira. Kljub vdovstvu nikoli ni bila brez denarja. Čebelarila je z največ 24 AŽ-panji, točila pa je po večini cvetlični med ter vsega prodala na mariborski tržnici in okoliškim prebivalcem. Medu nikoli ni oddajala Medexu, zato je brez večjih pretresov prestala tudi spremembe tržišča po osamosvojitvi. V čebelarstvu je vse delala sama, kuhala je vosek in s prešo delala satnice, prav tako je tudi sama zažičevala satnike. Zdaj čebelari v majhnem čebelnjaku z dvema čebeljima družinama v 10-satnih AŽ-panjih. Prideluje tudi propolis, letos pa je osmukala še cvetni prah. Propolis je v posodi zalila z žganjem, tako da se je ta delno raztopil ter ga obogatil s svojim okusom in aromo. Ta zdravilni napitek pije vsako jutro na tešče ali takrat, kadar pritiska vročina. Za boljše zdravje vsako jutro zaužije tudi žličko cvetnega prahu. Zelo rada odpre oba panja in vdihuje panjski zrak, še posebej pa je uživala v ventiliranih hlapih v obdobju kostanjeve paše. Zelo ceni tudi čebelji pik. V njem vidi posebno vrednost. Nikoli je nič ne boli, tudi prepih ji ne pride do živega. Čebelari brez zaščitne opreme, zato se čebeljim pikom ne more izogniti, vendar nanje pogosto kar pozabi. Trdno je prepričana, da jo čebelji pridelki ohranjajo pri zdravju in da čebele kot žival blagodejno vpliva nanjo, saj le redkokdaj zboli. Odkar je ostala brez moža in so se osamosvojili tudi otroci, so njeno največje veselje čebele. Ob mislih na čebelice se ji oči začnejo solziti, že naslednji hip pa se vzradosti in začne prepevati: »Čebelice, čebelice, saj moje ste prijateljice ^« Odločena je, da jih nikoli ne bo pustila, saj je življenje s čebelami lepo. Kljub hudim preizkušnjam, ki jih je morala praporščakinja in prababica Mimica prestati v življenju, ugotavlja, da nikoli ni bilo prehudo in da vse hitro mine. MB _^ Razvitje prapora ob 35-letnici delovanja ZČD Ptuj Čebelarje sta k povezovanju čebelarskih društev v Spodnjem Podravju spodbudili zlasti potreba po znanju, izmenjavi izkušenj, iskanju tržišča, pripomočkov in optimalnih tehnologij ter želja po izboljšanju kakovosti čebeljih pridelkov. Tako so predstavniki čebelarjev nekdanje ptujske občine 11. septembra 1977 ustanovili Zvezo čebelarskih društev Ptuj. Zdaj je vanjo včlanjenih devet društev, in sicer: ČD Cirkulane, ČD Dornava, ČD Gorišnica, ČD Juršinci, ČD Majšperk, ČD Markovci, ČD Ptuj, ČD Turnišče in ČD Zavrč s skupaj 253 čebelarji, ki čebelarijo s 3780 čebeljimi družinami. ZČD Ptuj je tesno povezana s Čebelarsko zvezo Slovenije in z drugimi zvezami čebelarskih društev. Vse leto za čebelarje pripravlja številna predavanja in izobraževanja, poleg tega pa sklicuje tudi redne sestanke in zbore. Zveza skrbi za ozaveščenost ljudi o pomembnosti čebel in čebeljih pridelkov v vsakdanjem življenju, tako da se jih vse več zanima, kako poskrbeti za svoje zdravje s čebeljimi pridelki. V okviru društev v regiji delujejo številni čebelarski krožki, otroke pa z različnimi projekti seznanja s čebelarstvom in čebeljimi pridelki že v vrtcih. Eden izmed takih projektov je tudi vsakoletni »medeni zajtrk«. Vse nas povezuje predvsem ljubezen do kranjske sivke. Za vsa prizadevanja v minulih 35 letih je Zveza na letošnji osrednji slovesnosti ob prazniku Občine Ptuj prejela ZLATO PLAKETO MESTNE OBČINE PTUJ. Naša skupna želja je bila, da 35-letno povezanost v Zvezo zaznamujemo s slavnostnim razvitjem prapo- ra. Ta želja se nam je izpolnila 8. septembra 2012 v restavraciji Gastro na Ptuju. Po pozdravnem nagovoru predsednika Zveze g. Stanka Kitaka in prihodu praporov vseh društev ob spremljavi koračnice tamburaške skupine iz Gorišnice so se začele slovesnosti ob razvitju prapora. Predsednik Zveze, podžupanja mestne občine Ptuj in botra ga. Skoko-va so prapor razvili ob spremljavi čebelarske himne, ki jo je zapel zbor Kor. Prapor je blagoslovil duhovnik g. Janez Kmetec. Slovesnosti se je udeležilo veliko čebelark in čebelarjev, vabljenih gostov, donatorjev, med drugimi tudi predstavniki ČD Varaždin s svojim praporom, predstavnik ZČD Pomurja g. Tratnjak, predstavnik ČZS g. Tomec, predstavnik Medexa g. Mižigoj, kraljica medu gdč. Anja Križan in drugi. Ob tej priložnosti je ZČD Ptuj svojim članom podelila tudi priznanja za posebne zasluge. Uradni del slovesnega razvitja prapora so s sklepno besedo zaokrožili povabljeni gostje. Tatjana Vedlin Mobilna promocija shem kakovosti medu V obdobju nizkih temperatur veliko ljudi v obrambi pred različnimi prehladnimi obolenji posega po naravnih pridelkih, s katerimi si lajša tegobe. Mariborčani vedo, da takšne pridelke dobijo pri čebelarjih. Tiste, ki tega še ne vedo, pa nagovarja promocijsko vozilo enega izmed mariborskih čebelarjev. Tako skoraj ni Mariborčana, ki se ne bi ozrl za avtomobilom s podobo pisanega čebelnjaka in z velikim napisom »Slovenski med z geografsko označbo«. Gre namreč za javno predstavitev kakovostnega medu, ki ga čebelar pridela v Sloveniji. Tudi to je ena izmed odličnih možnosti za promocijo, hkrati pa je lahko tudi motivacija za druge čebelarje, da se vključijo v kakovostne sheme medu. Tomaž Samec Nov čebelarski muzej V Šmarju - Sapu pri Grosupljem je v petek, 19. oktobra 2012, odprl vrata nov čebelarski muzej. Zahvala za to gre g. Tonetu Koželju, sicer enemu največjih čebelarjev pri nas, čeprav sam priznava, da brez pomoči soproge Vide ne bi šlo. Že pred leti je g. Koželj začel zbirati najrazličnejšo literaturo in stare predmete. Vse zbrano je razstavil v posebnem prostoru v domači hiši. V čebelarskem muzeju oz. na razstavi čebelarske kulturne dediščine, kakor so v Čebelarstvu Koželj svoj muzej poimenovali sami, je prikazana bogata čebelarska kulturna dediščina. V njem imajo svoj prostor vsi možje, pomembni za čebelarstvo, bogata zbirl^^a čebelarsl^e literature, stoletja in več stara točila in druga čebelarska oprema. V sredini sobe je razstavljen star, lepo re-stavriran lesen voz, naložen z več desetimi poslikanimi panji - kranjiči. Ti nas postavijo v 18. stoletje, ko so čebelarji vozili čebele na pašo z lojtrniki. Ga. Vida priznava, da je sleherno minuto svojega prostega časa prebirala staro literaturo, da bi pravilno označila razstavljene predmete, ter dodaja, da ju z možem v prihodnjih mesecih čaka še veliko dela. Čebelarski muzej je brez dvoma velik korak k ohranitvi čebelarske kulturne dediščine. Kako pomemben je za čebelarje, kaže tudi to, da so se odprtja poleg številnih prijateljev čebelarjev udeležili številni pomembni gostje, med njimi tudi podpredsednik Apimondie Philip McCabe. Kot je povedal gost iz Irske, nam drugod kar nekoliko zavidajo našo čebelarsko dediščino. Predsednik ČZS g. Noč je ob tej priložnosti g. Koželju podelil posebno priznanje za zasluge na področju ohranjanja čebelarske kulturne dediščine. Vsak, ki si bo ogledal novi muzej, nam bo gotovo pritrdil, da gre za enega najboljših čebelarskih muzejev in veliko pridobitev na področju ohranjanja kulturne dediščine. Koliko dela in denarja je vloženega v ta muzej, pa vesta samo ga. Vida in g. Tone. Zato obema še enkrat hvala! Tanja Magdič Vabilo na 3. Glavarjev ples Regijska čebelarska zveza Petra Pavla Glavarja (RČZPPG) vabi na tradicionalno decembrsko prednovoletno srečanje čebelark in čebelarjev z Glavarjevim plesom. Srečanje bo v petek, 7. decembra 2012, ob 19. uri, v Hiši kulinarike in tu- rizma na Glavnem trgu v Novem mestu. Prijave zbirajo predsedniki ČD, lahko pa se prijavite tudi neposredno na sedežu RČZPPG, in sicer po tel. št.: 07/393 47 09 (ga. Andreja Lisec). Helena Jurše Rogelj Ambroževa sv. maša na Brunku Čebelarji iz Sevnice, Radeč in Šentjanža vabimo na 6. tradicionalno zahvalno sveto mašo v počastitev zavetnika čebelarjev sv. Ambroža. Sveta maša bo 8. decembra 2012, ob 10.00 uri, v cerkvici Svetih treh kraljev na Brunku. Lepo vabljeni k bogoslužju! ČD Radeče Zmagovalni verzi literarnega natečaja V okviru Tradicionalnega slovenskega zajtrka smo za učence tretjega triletja osnovnih šol razpisali literarni natečaj za najboljši verz oz. pregovor. 10. mesto: Špela Perkovič, OŠ Gustava Šiliha Laporje, 6. razred Zjutraj se zbudim in si neškropijen obrok zaželim. Domači kruh in med pa mleko na mizo dam, to zame res največji je njam njam. Zato ne škropite, ohranite naravo, da jedli bomo čim bolj zdravo. DOGODKI IN OBVESTILA ČD Polhov Gradec Dolomiti se pripravlja na veliko praznovanje Čebelarji ČD Polhov Gradec Dolomiti so svoj čebelarski dom v Polhovem Gradcu zgradili v obdobju od leta 1977 do 1980. V graditev doma so vložili veliko prostovoljnega dela, glavni organizatorji graditve pa so bili g. Jernej Nartnik, dr. Jože Rihar in g. Vinko Zibelnik. Dom je bil zgrajen s tehnologijo in materiali, ki so bili tedaj pač na voljo. Po 35 letih se je bilo treba odločiti za popolno obnovo doma. K odločitvi za to je pripomoglo tudi dejstvo, da bomo leta 2014 praznovali 100. obletnico rojstva dr. Jožeta Riharja. Rojen je bil v Gaberju pri Dobrovi in je bil dolgoletni član našega društva. Zato smo se odločili počastiti spomin nanj ter predstaviti njegovo delo v društvu in njegov velik prispevek k ozaveščanju slovenskih čebelarjev z izdajo zelo velikega števila knjig in brošur. Za to je bilo potrebnega zelo veliko raziskovalnega dela na področju čebelarstva. Uspelo nam je pridobiti organizacijo čebelarskega praznika leta 2014 v Polhovem Gradcu. V polho-grajski graščini načrtujemo postavitev razstave njegovih številnih knjig o čebelah. Dr. Rihar se je zanimal za več področij, tako za tehnologijo čebelarjenja in probleme v zvezi z zdravstvenim varstvom čebel kot tudi za zatiranje varoj, veliko pozornosti pa je namenjal tudi pašnim razmeram v Sloveniji, predvsem gozdnemu medenju, to je paši na hoji in smreki. Ob tej razstavi bomo pripravili tudi simpozij, na katerem bodo slovenski strokovnjaki predstavili svoj pogled na delo dr. Jožeta Riharja. Ob tem jubileju bomo izdali zbornik, v katerem bomo predstavili njegovo bogato pisno zapuščino, strokovne prispevke izbranih slovenskih strokovnjakov z različnih področij čebelarstva, na katerih je dr. Jože Rihar oral ledino. Predstavili bomo tudi začetek organiziranega čebelarjenja v Polhograjskih dolomitih. Prvi zapis o čebelarjenju na našem območju je bil v Slovenskem čebelarju objavljen že leta 1899. V njem je čebelar iz Črnega Vrha opisal slabo letino. 13. januarja 1908 je bila v Horjulu ustanovljena podružnica matice v Ljubljani, 18. aprila 1922 pa še v Polhovem Gradcu. V zborniku bomo objavili pregled kulturnih in pokrajinskih znamenitosti občin Dobrova, Polhov Gradec in Horjul. Maja letos smo končali prvo fazo obnove čebelarskega doma oziroma obnovo celotne strehe. Izvedli smo izdelavo hladnega valja ostrešja, zamenjali kritino, obnovili strelovode, zamenjali strešne žlebove in odtoke. Za jesen predvidevamo še obnovo fasade. Upam, da bomo vsa potrebna dela končali letos in prihodnje leto ter se tako uspešno pripravili na čebelarski praznik, ki bo maja 2014. Verjamem, da nam bosta pri tem delno priskočili na pomoč tudi občini. Janko Prebil, predsednik ČD Polhov Gradec Dolomiti Ambroževa sv. maša v Dobu pri Domžalah Kakor je že znano, v Dobu tradicionalno pripravljamo svete maše v počastitev sv. Ambroža. Letošnja maša bo v nedeljo, 9. decembra 2012, ob 10. uri, v farni cerkvi sv. Martina v Dobu. Ob tej priložnosti naj čebelarke, čebelarje in ljubitelje čebel tudi obvestimo, da smo se 19. maja 2012 preimenovali v Čebelarsko društvo Krtina - Dob. K zahvalni maši v spomin na sv. Ambroža in vse pokojne čebelarje vabimo vse čebelarke, čebelarje in ljubitelje čebel. Čebelarska društva vabimo, da se maše udeležijo s svojimi prapori. ČD Krtina Dob Ambroževa sv. maša v Preboldu Čebelarska zveza Spodnje Savinjske doline obvešča vse slovenske čebelarje, da bo zahvalna sveta maša v počastitev našega zavetnika sv. Ambroža 9. decembra 2012, ob 9. uri, v župnijski cerkvi sv. Pavla v Preboldu. Vabljeni vsi čebelarji in ljubitelji čebelarstva! Pričakujemo, da se bodo čebelarska društva maše udeležila s svojimi prapori. UO ČZSSD Čebelji pridelki Icot darilo Najprej se vprašajmo, kaj je to darilo. Po mnenju dr. Bogataja je darilo opredmetena vez med tistim, ki darilo podarja, in tistim, ki ga sprejema. Vsebovati mora duhovno sporočilo. V novem Čebelarskem razvojno-izobraževalnem centru v Lescah so 4. oktobra letos pripravili strokovno razpravo z naslovom »Čebelji pridelki kot darilo«. Njen namen je bil čebelarje spodbuditi, da bi svoj program obogatili z izvirnimi darili in izvirno embalažo, saj bi si s tem povečali možnosti za boljšo prodajo čebeljih pridelkov in izdelkov, s tem pa tudi možnosti za večji zaslužek. Razprave sta se udeležila dva gosta: doe. dr. Mihael Kline, strokovnjak na področju tržnega komuniciranja, in prof. dr. Janez Bogataj, priznani etnolog in umetnostni zgodovinar. Dr. Bogataj je govoril predvsem o kulturi obdarovanja in protokolu, dr. Kline pa je poudaril tržno komunikacijski vidik in opozoril, kako moramo pripraviti čebelje pridelke, da se bodo prodajali sami. Ob tem je poudaril tudi pomembnost urejenosti okolja, v katerem čebelarji prodajajo svoje čebelje pridelke. Poznamo več vrst daril: osebna, poslovna, promocijska in protokolarna. Kakšno darilo bomo izbrali, je odvisno od namena, ki ga želimo doseči, in od tega, komu je darilo namenjeno. Nakup daril je treba skrbno načrtovati, zlasti za poslovna oz. protokolarna darila pa velja, da je treba nakup daril načrtovati podobno kot njihovo prodajo. Čebelji pridelki so v Sloveniji pomembno poslovno in protokolarno darilo, ki ni drago. Kljub temu nosijo čebelji pridelki v sebi bogato sporočilo in so pomembni tudi z vidika prepoznavnosti Slovenije v tujini. Nosilec sporočila je že čebelji pridelek sam po sebi, zato je embalaža manj pomembna. Seveda je pomembno, da je med v primernem kozarcu, opremljen z nalepko, vendar ne zahteva neke drage embalaže. Med ima v Sloveniji posebno mesto tudi med spominki. Za darilo je pomembno tudi to, da vemo, komu ga bomo podarili, na kakšen način in ob kateri priložnosti (protokol). Oba gosta sta se strinjala, da je v čebelarstvu mogoče pisati zgodbe, ki bodo prodajale, čebelarji pa jih morajo kar najbolje vključiti v svojo ponudbo. Poudarila sta tudi pomembnost načrtovanja in pravočasnega začetka snovanja embalaže in priprave darilne embalaže. Če npr. pripravljamo darila za novoletno obdarovanje, potem jih moramo začeti pripravljati že januarja, podjetjem pa moramo svoje pridelke oz. izdelke predstaviti skupaj z zgodbo, ki jih bo prodajala. Oba gosta sta prav tako poudarila, kako pomembno je, da na čebeljem pridelku piše, od kod izvira (regija) in kdo ga je pridelal. Odsvetujeta, da bi npr. pri kakovostnih pridelkih, kakršen je npr. med, na nalepko preprosto odtisnili logo podjetja. Poudariti je treba ime čebelarja, saj s tem darilo individualiziramo in lokaliziramo: v širši javnosti je čebelar oseba s pozitivno konotacijo, v ozadju je zgodba in darilo postane bolj osebno. Če obdarovancu povemo še zgodbo o tem, zakaj mu podarjamo med (da smo ga npr. pridelali sami ob pomoči naših pridnih čebelic oz. da ga je pridelal naš sosed, znanec, sorodnik čebelar), potem bo darilo dobilo dodano vrednost, ki je ni mogoče vrednotiti z denarjem. V razpravi so sodelovali tudi nekateri proizvajalci darilne embalaže, nekateri čebelarji pa so predstavili svoje izkušnje. Ker so čebelji pridelki popolnoma naravno živilo, je ključno vodilo pri razvoju embalaže, da izbiramo naravne materiale. Dobra embalaža nastaja več let, zato je pomembno, da začnemo embalažo razvijati pravočasno in ne tik pred zdajci. Po besedah dr. Klineta mora embalaža prodajati in kupcu sporočati: »Vzemi me«, »Podari ga!« Dr. Bogataj je poudaril, da imamo čebelarji s svojim kozarcem in zdaj še s steklenico, ki ima na dnu oz. na stranici odtisnjen žig kranjske čebele, vsekakor embalažo, ki poudarja vrednost čebeljih pridelkov. Ti zato ne potrebujejo neke drage embalaže, temveč preprosto embalažo, ki bo pritegnila kupčevo pozornost. Predvsem pa je pomembno okolje, v katerem prodajamo. V prodajalni je treba ustvarjati posebno ozračje, s katerim bomo vplivali na vsa kupčeva čutila: na vonj, okus, vid, čut in sluh. Opozoril je tudi na znanje, ki ga potrebujejo prodajalci čebeljih pridelkov in izdelkov, saj teh ne more prodajati vsakdo, temveč le tisti, kdor jih dobro pozna in zna kupcu tudi kaj več povedati o določenem izdelku. Naj na kratko povzamem sicer tri ure trajajočo strokovno razpravo. Čebelarji imamo edinstveno priložnost, da na področju darilnega programa storimo še več. Imamo zgodbe, ki prodajajo, treba jih je le vključiti v naša čebelarstva in izdelkom dati pravo dušo. Imamo svojo edinstveno embalažo: kozarec v štirih velikostih ter po novem tudi steklenico, ki na prvi pogled pove, da gre za izdelek, povezan z našo tradicijo, s kranjsko čebelo in slovenskim čebelarjem! Čebelji pridelki so odlična darila, ki jih je mogoče kupiti po sprejemljivi ceni, čeprav je njihova resnična vrednost občutno večja. Zdaj moramo le še privabiti kupce v naše prodajalne in jih prepričati, da bodo za darila kupovali čebelje pridelke slovenskih čebelarjev! Tanja Magdič, svetovalka JSSČ za ekonomiko Nova steklenička za medeni liker in medeno žganje Ta mesec bomo na policah podjetja Stenko in pri njegovih distributerjih predvidoma že lahko kupili tudi posebno 350-mililitrsko stekleničko, namenjeno za visokokakovostne medene pijače, tj. za medeni liker in medeno žganje. Ker gre za izjemno kakovostne izdelke, namenjene za posebne priložnosti, smo prepričani, da bomo na ta način pripomogli k še boljši prepoznavnosti dragocenih medenih pijač, s tem pa bomo poudarili tudi njihovo vrednost, tako da bo postala dobro prepoznavna tudi v tujini. Prepričani smo, da bo steklenička v lični darilni embalaži odlično darilo za vsako priložnost. Oblikovala jo je ga. Andreja Rogelj, ki je tudi avtorica posebnega kozarca za slovenski med, tako da oblika stekleničke celostno dopolnjuje celotno linijo embalaže za slovenske čebelje pridelke in izdelke. \ ... . ■ Vključimo se v sheme višje kakovosti Na ČZS smo oktobra pripravili okroglo mizo o pomenu shem višje kakovosti. Kot vemo, se v zadnjem času na tržišču pojavlja vse več zaščitenih kmetijskih pridelkov, med njimi tudi med. Da je najboljše izdelke treba zaščititi in se s tem ubraniti ponarejevalcev, so ugotovili že pred nekaj stoletji. Prvi zgodovinski viri o zaščiti geografskega porekla izvirajo iz 14. stoletja in iz njih je razvidno, da so bili pridelovalci kaznovani, če so nepravilno ali zavajajoče označevali poreklo svojih pridelkov. V Sloveniji poznamo na področju medu tri zaščitene proizvode, in sicer Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo ter Kočevski gozdni med in Kraški med - pri obeh gre za med z zaščitenim geografskim poreklom. Povabljeni gostje so v zanimivi razpravi predstavili svoja mnenja in stališča glede kakovostnih shem in vključevanja čebelarjev vanje. Stališče države oz. Ministrstva za kmetijstvo in okolje sta predstavili ga. mag. Mira Kos Skubic in ga. Vlasta Grašek. Predstavili sta politiko razvoja kakovosti in izvajanje skupne kmetijske politike, na podlagi katere se je povečala kmetijska pridelava, to pa je povečalo tudi potrebo po izboljšanju kakovosti kmetijskih pridelkov. Zagotavljanje varne in kakovostne hrane je tesno povezano s kmetijstvom. S spodbujanjem shem višje kakovosti vplivamo na razvoj podeželja in njegovo identiteto, ohranjanje poseljenosti, kulturne dediščine in tradicionalnega izročila, vplivamo pa tudi na zagotavljanje delovnih mest. Prednosti shem višje kakovosti so: poudarek na kakovosti in ne na količini, cena proizvodov, vključenih v kakovostne sheme, je višja, večji sta tudi konkurenčnost in prepoznavnost na trgu. Sheme kakovosti so lahko nacionalne ali evropske. Za lažji nastop primarnih pridelovalcev ali predelovalcev na tržišču se ti združujejo v skupine proizvajalcev. Vzpostavljeni mehanizem nadzora kakovosti, ki ga izvaja cer-tifikacijski organ, porabnikom zagotavlja stalno kakovost in enotno označevanje (zaščitni znaki, znaki skupnosti, enotne navedbe) ter prispeva k temu, da kupec zaščiteni izdelek lažje loči od drugih kme- tijskih proizvodov. Večje zaupanje porabnikov v te izdelke omogoča tudi večjo izbiro kmetijskih pridelkov ali živil. Predstavnici MKO menita, da je treba priložnosti iskati v proizvodnji visoko kakovostnih ter prehransko uravnoteženih pridelkov in izdelkov, da mora proizvodnja temeljiti na tradiciji in domačem znanju, da so potrebna večja vlaganja v razvoj kakovostnih proizvodov, v promocijo in osvajanje novih trgov, poleg tega pa so potrebni tudi samospoštovanje, spoštovanje našega dela, tradicije in znanja. K sodelovanju na okrogli mizi smo povabili tudi predstavnika certifikacijskega organa Bureau Veritas gospoda Stanislava Bradeška. Bureau Veritas opravlja certificiranje skupin proizvajalcev. V svoji predstavitvi se je usmeril v certificiranje skupin proizvajalcev na področju medu. Pridelovalci medu, vključenega v kakovostno shemo, morajo izpolnjevati predpise določene specifikacije, njeno izvajanje pa certifikacijski organ preverja vsako leto. Ga. Tanja Verhovnik iz podjetja VERUS v Mariboru je govorila o tem, kako uspešno tržiti izdelke, vključene v kakovostne sheme. Dobro trženje je veliko več kot sama prodaja, saj gre za intenzivno komuniciranje z vsem, kar je povezano s čebelarstvom. Dandanes kupci iščejo zdravo in varno hrano, pristne domače okuse ter sodelovanje z naravo, tradicijo, običaji itd. Izdelke je mogoče uspešno tržiti, če jih predstavimo z dobro zgodbo. V čebelarstvu je takih zgodb zelo veliko, saj lahko porabnike prepričamo ne samo z višjo kakovostjo, ampak tudi s predstavitvami čebelarstva, pomembnostjo čebelarstva, pokušino pridelkov, prikazom čebelarskih opravil in opreme itd. G. Anton Tomec je predstavil shemo kakovosti Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo. Poudaril je pomembnost sledljivosti živila, kajti pri omenjeni kakovostni shemi čebelarji poleg višje kakovosti zagotavljajo tudi sledljivost vsakega kozarca medu, saj je ta označen s serijsko številko. Pomemben del shem višje kakovosti je tudi izvajanje interne kontrole, ki je ključna za spremljanje kakovosti in varnosti medu. Okrogla mizo smo končali z razpravo o pomenu shem višje kakovosti. Vsi sodelujoči smo se strinjali, da so sheme kakovosti odlična naložba v našo prihodnost in dodana vrednost našim dragocenim pridelkom. S sodelovanjem v kakovostni shemi opozarjamo porabnike na višjo kakovost in avtentičnost naših pridelkov. Kot sta obljubili predstavnici MKO, si bo ministrstvo prizadevalo za to, da bi nacionalno zaščitene pridelke na področju medu registrirali tudi na evropski ravni. Celoten članek si lahko preberete na spletni strani www.czs.si. Nataša Lilek, svetovalka JSSČ za zagotavljanje varne hrane Prodaja čebeljih pridelkov in izstavitev računa Čebelarstvo je v 7. odstavku 69. člena novega Zakona o dohodnini - ZDoh-2 (Ur. l. RS, 117/06) opredeljeno kot osnovna kmetijska dejavnost, zato poslej čebelarjem pri Davčnem uradu ni treba več registrirati opravljanja dejavnosti. Izjema je, če čebelarsko dejavnost opravljate kot samostojni podjetnik (s. p.) ali če se odločite za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov oz. z upoštevanjem 70 % normiranih odhodkov. Če se ne odločite za katero od omenjenih možnosti, je davčna osnova določena pavšalno glede na število panjev, prijavljenih v registru čebelnjakov. Z vidika davčne zakonodaje lahko torej primarne čebelje proizvode prodaja vsak čebelar, ki je vpisan v register čebelnjakov. Za čebelarje, ki davčno osnovo ugotavljajo pavšalno, izdajanje računa ob prodaji primarnih pridelkov ni obvezno, lahko pa račun tudi izstavijo, če to želi kupec. Najpogosteje je to takrat, kadar gre za prodajo pravnim osebam, tj. podjetjem, šolam in vrtcem, ki račun potrebujejo zaradi vodenja svojih evidenc. Čebelarji, ki niso zavezanci za DDV, tega ne obračunavajo, ob morebitni izstavitvi računa pa nanj napišejo izjavo: »DDV ni obračunan na podlagi 1. odst. 94. člena ZDDV-1. Nisem zavezanec za DDV.« Če se odločite za vodenje knjig ali za obdavčitev po normiranih odhodkih, pa je pisanje računov in vodenje evidence izdanih računov obvezno. Kot čebelar lahko prodajate samo čebele (matice in čebelje družine) in čebelje pridelke, ki jih pridelate v panju (med, vosek, cvetni prah, matični mleček, surovi propolis), in sicer ne glede na to, na kakšen način ugotavljate davčno osnovo. Če čebelje pridelke predelujete (npr. v medene pijače, suho sadje v medu, različne mešanice čebeljih pridelkov ^), pa je v skladu z Uredbo o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji potrebna registracija dopolnilne dejavnosti. Tovrstno dejavnost lahko registrirate na upravni enoti, nato pa še na davčnem uradu. Davčno osnovo lahko ugotavljate na podlagi normiranih odhodkov (70 % normiranih odhodkov) ali po dejanskih prihodkih in odhodkih. Pavšal velja samo za primarno dejavnost! Morebitne dodatne informacije lahko dobite pri ge. Tanji Magdič (tel.: 040 436 513 ali e-pošta: tanja. magdic@czs.si). Tanja Magdič, svetovalka JSSČ za ekonomiko _^ Teden odprtih vrat in Dan apiterapije v Mariboru Od 15. do 19. oktobra 2012 je ČZS, JSSČ že tradicionalno organizirala Teden odprtih vrat in Dan apiterapije. Dan apiterapije se je letos ob pomoči ČZD Maribor preselil v Maribor. Ker je začetnik sodobne apiterapije Filip Terč deloval v Mariboru, kjer je tudi pokopan, je povsem normalno, da v tem delu Slovenije nekoliko več pozornosti namenimo tej metodi zdravljenja. Prav tako upamo, da bo novi kraj dogajanja ob Dnevu apiterapije postal tradicionalen. Osrednja nit naših letošnjih prireditev je ajda. Zakaj ajda, je čebelarjem jasno, kajti ta rastlina cveti v obdobju, ko v naravi ni obilnih virov medičine in cvetnega prahu, ki so za čebeljo družino nujno potrebni. Avgusta in septembra spodbuja matice k zaleganju, hkrati pa si čebele na ajdi lahko naberejo del zimske zaloge in s tem izboljšajo prezimitev čebeljih družin. Zakaj je ajda koristna za človeka, je povedal profesor na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru dr. Franci Bavec. Opozoril je na pomembnost ekološke pridelave in vlogo zdrave prehrane za človekovo zdravje. Predstavil je rastne zahteve ajde ter poudaril, da je navzočnost čebel ob poskusu v Boštanju pri Sevnici povečala pridelek ajde za več kot štirikrat. Nazorno je predstavil koristi sejanja ajde, od tega, da dobro vpliva na prst in zavira rast plevelov, do tega, da dobro vpliva zdravje ljudi, saj vsebuje veliko antioksidantov (rutin) in mineralov (holin), poleg tega pa je bogat vir beljakovin. Ob tem je predstavil tudi možnosti uporabe ajde v kulinariki. V nadaljevanju je David Kocen govoril o primernosti slovenskega prostora za gojenje ajde. Besede obeh predavateljev je okrepila razstava z degustacijo izdelkov iz ajde. Pripravili so jo predstavniki Izobraževalnega centra Piramida iz Maribora, ki so ob tej priložnosti predstavili devet izdelkov iz ajde, od ajdovih medenjakov do rezine s sončničnimi semeni, ter Pekarna Grosuplje z domačim ajdovim kruhom, ajdovimi matevžki, ajdovi- mi palčkami in ajdovim pecivom s skutnim nadevom. Ekološko društvo Svit pa je predstavilo ajdovo moko, kašo, zrnje, ajdove testenine ^ Dneva apiterapije seveda ne bi bilo brez čebeljih pridelkov. Zdravnik Franc Grošelj in Vlado Pušnik sta predstavila uporabo različnih čebeljih pridelkov in pripravila tudi degustacijo, na kateri ni manjkal niti ajdov med. Dneva apiterapije se je udeležilo veliko nečebelarjev, ki jim je dan pravzaprav tudi namenjen. V Tednu odprtih vrat nas je na ČZS obiskalo več kot 300 otrok iz okoliških vrtcev in osnovnih šol. Zanje smo pripravili delavnice zvijanja svečk iz čebeljega voska in izdelave kranjske sivke iz lesa. Otroci so se najprej zabavali ob filmu z ribičem Pepetom ali so poslušali predavanje, potem pa so ustvarjali svoje umetnije iz sveta čebel. Zanje smo postavili tudi razstavo o čebelarstvu. Dogajanje so popestrili čebelji pridelki, čebelarski pripomočki in maketa prevoznega čebelnjaka. Ker so bili s predstavitvijo zadovoljni tako otroci kot njihove učiteljice, smo prepričani, da moramo podobno delo nadaljevati tudi v prihodnje. Mag. Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka JSSČ za zagotavljanje varne hrane Predstavitev na sejmu Narava in zdravje ČZS, JSSČ je oktobra 2012 sodelovala na 43. sejmu Narava in zdravje, ki je potekal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Številne obiskovalce smo seznanjali s pomembnostjo sajenja medovitih rastlin, predvsem medovite ajde. Ajdovi izdelki veljajo za simbol naravne prehrane, zato smo v sodelovanju s pekarno Grosuplje pripravili tudi degustacijo kruha iz ajdove moke. Obiskovalci so si lahko ogledali različne vrste slovenskega medu in cvetni prah ter jih tudi pokusili. Preizkusili so se lahko še v delavnici izdelave dražgoških kruhkov in zvijanju svečk iz čebeljega voska, to pa je bil tudi uvod v dobrodelno izobraževalno akcijo v vrtcih in osnovnih šolah »Tradicionalni slovenski zajtrk«, katerega namen je oza-veščanje otrok in njihovih staršev o pomembnosti lokalno pridelane hrane. Nataša Lilek, svetovalka JSSČ za zagotavljanje varne hrane OBVESTILA ČZS V vozilih za prevoz čebel ni potreben tahograf! V zadnjem času je kar nekaj čebelarjev ČZS vprašalo, ali je za specialna vozila za prevoz čebel predpisan tudi tahograf. Na nekaterih enotah so namreč ob tehničnih pregledih med opremo zahtevali tudi to napravo. Ko je ČZS zadevo preverila pri pristojnih službah, je ugotovila, da si zakonodajo, ki je bila v minulih letih večkrat spremenjena, vsak razlaga po svoje. Zato smo pristojnemu ministrstvu poslali uradno vprašanje. Najprej so nam odgovorili, da je tahograf potreben, ko pa smo jim poslali dodatno pojasni- lo, da so čebelarska vozila v rabi samo sezonsko, da so vožnje razmeroma kratke in da je z njimi na leto prevoženih majhno število kilometrov, so nam jasno odgovorili: »Tahograf v specialnih vozilih za prevoz čebel ni potreben!« Prilagamo odgovor ministrstva, čebelarjem prevaževalcem pa predlagamo, da ga imajo pri sebi ob tehničnih pregledih in tudi med vožnjo, tako da boste policistom ob morebitni kontroli lahko pokazali uradno stališče ministrstva! Jure Justinek, vodja ONS Citirano sporočilo ministrstva Iz vaše pobude izhaja jasen namen ter pogostost prevozov, ki jih opravljate. Vgradnja tahografa ni potrebna v primeru, če s tem vozilom ne prevažate blaga. Vgradnja tahografa je namreč potrebna v primeru prevozov blaga po cesti, kjer največja dovoljena masa vozil, skupaj s priklopnikom ali polpriklopnikom presega 3,5 tone (2. člen Uredbe (ES) 561/2006). Upoštevati pa je potrebno, da uporaba tahografa ni potrebna le v primerih, ko izvajate svoje dejavnosti v okviru svoje osnovne dejavnosti, in sicer z lastnim vozilom, z svojimi delavci (ti so v teh primerih tudi vozniki), pri čemer te storitve (vožnje) posebej ne zaračunavate. Glede na zgoraj navedeno, ni potrebe po vgradnji tahografa, zato tudi ni potrebe po urejanju tega primera v ZDCOPMD. mag. Marjan Nahtigal, podsekretar, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor - Direktorat za promet Baza kontaktnih podatkov prevaževalcev in ■ ■■ ■v v poverjenikov pasišč Komisija UO ČZS za čebelarje prevaževalce je na svoji tretji redni seji sprejela sklep o oblikovanju baze s kontaktnimi podatki čebelarjev prevaževalcev in poverjenikov pasišč. Vodila jo bo Opazovalno-napovedovalna služba medenja, namenjena pa bo takojšnjemu posredovanju aktualnih informacij omenjenima skupinama. Prevaževalce in poverjenike bomo tako sproti po elektronski pošti obveščali o kužnih krogih, napovedih medenja in drugih aktual- nih informacijah, povezanih s čebeljimi pašami. Zaradi tega vse poverjenike in prevaževalce prosimo, da svoje kontaktne podatke (čebelarsko društvo, ime, priimek, naslov, telefonska številka in obvezno naslov elektronske pošte) sporočijo po elektronski pošti na naslov: jure.justinek@czs.si ali po telefonu 041/644 217. Komisija UO ČZS za čebelarje prevaževalce Predlogi za odličja Antona Janše v letu 2013 Predlogi za dobitnike odličij Antona Janše I. stopnje Čebelarska društva in območne čebelarske organizacije prosimo, da najpozneje do 31. januarja 2013 na naslov Čebelarske zveze Slovenije pošljejo pisne predloge za dobitnike odličij Antona Janše I. stopnje v letu 2013. Pri oblikovanju predlogov upoštevajte merila veljavnega Pravilnika o odlikovanjih, priznanjih in nagradah, ki je objavljen na splet- ni strani www.czs.si. Obrazec za pripravo predloga najdete na isti spletni strani. Praznovanje obletnic delovanja ČD Vse čebelarske organizacije, ki bodo v letu 2013 praznovale 50-, 70- ali 90-letnico svojega delovanja in bodo tako tudi prejemnice odličja A. J., prosimo, da to prav tako pisno sporočijo na naslov ČZS. Komisija UO ČZS za odlikovanja in nagrade OBVESTILA ČZS Razpis za izbor najstarejših, izvirnih in posebnih čebelnjakov V prejšnji številki SČ smo vas obvestili, da bomo objavili razpis za izbor najstarejših, izvirnih in posebnih čebelnjakov. S tem želi ČZS pridobiti podatke o tovrstnih čebelnjakih na terenu, komisijsko oceniti njihovo starost, izvirnost in posebnost, jih na podlagi tega uvrstiti v seznam kulturne dediščine ČZS ter jih promovirati kot slovensko posebnost in pomemben del naše stavbne dediščine. Ob pomoči donatorjev bomo lastnikom izbranih čebelnjakov v skladu z možnostmi v prihodnje omogočili tudi njihovo obnovo. Komisiji UO ČZS za čebelarsko kulturno dediščino bo pri tem strokovno pomagal avtor knjige Slovenski čebelnjaki, univerzitetni profesor dr. Borut Juvanec. S to dejavnostjo želimo: 1. zagotoviti uvrstitev čebelnjaka v slovenski arhitekturi na tisto mesto, ki si ga zasluži (odkrivanje, popis, dokumentiranje, vpis v seznam kulturne dediščine ČZS); 2. povečati ozaveščenost Slovencev na področju stavbne kulturne dediščine; 3. zagotoviti ohranitev slovenske prvobitnosti; 4. povečati vrednost slovenske kulture na področju arhitekture in čebelarstva v Evropski uniji in v svetu. Kategorije in način izbora čebelnjakov: 1. kategorija - starost čebelnjaka: strokovnjaki (čebelarji, arhitekti in etnologi) bodo na podlagi prispele dokumentacije, preverjanja in ogleda na terenu določili starost posameznega čebelnjaka; 2. kategorija - značilni čebelnjaki: strokovnjaki (čebelarji, arhitekti in etnologi) bodo na podlagi prispele dokumentacije, preverjanja in ogleda na terenu določili značilnosti posameznega čebelnjaka glede na uporabljen material, obliko, sestavo in postavitev; 3. kategorija - posebni čebelnjaki: strokovnjaki (čebelarji in arhitekti) bodo na podlagi prispele dokumentacije, preverjanja in ogleda na terenu določili posebnosti posameznega čebelnjaka glede na izvedbo. Razpisna dokumentacija bo od 1. decembra 2012 dosegljiva na spletni strani www.czs.si. Čebelarska društva in posamezne čebelarje vabimo, da vloge na ta razpis pošljejo do 31. decembra 2012 na naslov ČZS. Vloge lahko pošljete tudi po elektronski pošti na e-naslov: anton.tomec@czs.si Komisija UO ČZS za čebelarsko kulturno dediščino Javni natečaj za najboljši tehnološki rešitvi za pridobivanje cvetnega prahu in propolisa Komisija za tehnologijo čebelarjenja in varno hrano pri ČZS razpisuje natečaj za najboljše tehnološke rešitve za pridobivanje, čiščenje in sušenje cvetnega prahu ter najboljšo tehnološko rešitev za pridobivanje propolisa. Vse zainteresirane inovatorje prosimo, da svoje tehnološke rešitve za pridobivanje cvetnega prahu in propolisa, skupaj s pisnim opisom, dostavijo na sedež ČZS na Brdu pri Lukovici do 1. februarja 2013. Komisija bo izbrala najboljše tehnološke rešitve, ki bodo predstavljene na čebelarskem posvetu v Celju 2013. Več informacij vam je na voljo po tel. št. 01/729 61 29. Posebna ponudba v decembru Bliža se čas praznikov in obdarovanj, s tem pa tudi priložnost, da nekomu nekaj podarite in ga razveselite. Čebelarska zveza Slovenije Vam ta mesec po posebno ugodni ceni 40,00 EUR (prej 48,00 EUR) ponuja jakne soft shell z napisom »Ohranimo čebele«. Na voljo so v sivi in črni barvi (velikosti L, XL in XXL). Nismo pa pozabili niti na naše najmlajše ljubitelje čebel. Po posebno ugodni ceni 9,00 EUR (prej 12,00 EUR) je mogoče kupiti tudi DVD z naslovom Kranjska sivka. Vsa naročila sprejemamo po tel.: 01/729 61 00 ali e-pošti: barbara.dimc@czs.si. ČZS Članarina Čebelarske zveze Slovenije za leto 2013 Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije je na svoji 3. redni seji sprejel sklep o članarini ČZS za leto 2013. Enotna članarina ČZS za leto 2013 je 36 EUR na člana. Znižana članarina za člane, starejše od 80 let, ter za čebelarje invalide I. stopnje je 20 EUR, znižana članarina za učence, dijake in študente je 15 EUR, članarina za družinske člane (čebelarje, ki živijo v skupnem gospodinjstvu) pa 10 EUR. Blagajnike oziroma vodstva čebelarskih društev prosimo, da članarino zberejo najpozneje do konca januarja 2013 ter jo nakažejo na transakcijski račun ČZS, št. 02300-0013332083. V okence Sklic na št. obvezno vpišite šestmestno šifro vašega društva. Naročnina za Slovenskega čebelarja za naročnike nečebelarje za leto 2013 je 45 EUR, za tujino 50 EUR. Posamezna številka SČ stane 4 EUR za člane oz. 7 EUR za nečlane. Blagajnikom in vodstvom čebelarskih društev se zahvaljujemo za njihovo požrtvovalno delo. Nagrada društvu za vsakega novega člana Da bi v našo organizacijo - Čebelarsko zvezo Slovenije - vključili čim več članov, je upravni odbor ČZS sklenil, da čebelarskemu društvu za vsakega novega člana ob plačilu članarine za ČZS pripada nagrada v vrednosti 21 EUR. Za nove člane torej društva v letu 2013 nakažejo ČZS 15 EUR, razliko do enotne članarine v vrednosti 21 EUR pa obdržijo kot nagrado. Upravni odbor ČZS Uradne ure ČZS med božično-novoletnimi prazniki V ponedeljek, 24., in v ponedeljek, 31. decembra 2012, bodo vrata ČZS zaprta, ker bomo zaposleni na kolektivnem dopustu. V četrtek, 27., in v petek, 28. decembra 2012, bo od 8.00 do 15.00 ure na sedežu ČZS navzoč dežurni sodelavec. ČZS Problemska konferenca o zdravstvenem varstvu čebel ČZS sklicuje v četrtek, 6. decembra 2012, ob 10. uri, na sedežu ČZS na Brdu pri Lukovi-ci problemsko konferenco o zdravstvenem varstvu čebel. Na njej bodo člani upravnega odbora, ki ga sestavljalo voljeni predstavniki z različnih območij Slovenije in člani delovnih komisij upravnega odbora predstavili problematiko izvajanja operativnega programa zatiranja varoj in pro- blematiko hude gnilobe na svojih območjih. V kolikor imate čebelarji svoja mnenja in bi jih radi izrazili, le ta posredujte članu UO ČZS za vaše območje. Seznam članov UO ČZS najdete na spletni strani ČZS. Na konferenco so povabljeni predstavniki ministrstva za kmetijstvo in okolje, VF NVI, VURS, KIS, BF in predsednik parlamentarnega odbora za kmetijstvo in okolje. Pomagajmo čebelarjem, ki so jih prizadele poplave Ob nedavnih poplavah po Sloveniji so narasle vode povzročile veliko škode tudi pri več čebelarjih. Po informacijah s terena je voda skoraj v celoti uničila nekatere čebelnjake in čebelarsko opremo v njih. Vodstvo ČZS je zato prek spletne strani naše krovne organizacije pozvala predsednike ČD s poplavljenih območij, naj zberejo podatke o čebelarjih oz. njihovih čebelarstvih, v katerih so poplave povzročile materialno škodo. Poziv objavljamo tudi v našem glasilu, saj želimo, da bi bil seznam teh čebelarjev čim bolj popoln. Prosim, da podatke posredujete tajniku ČZS g. Antonu Tomcu, in sicer po tel. št.: 031/236 041 ali na e-naslov: anton.tomec@czs.si najpozneje do 15. decembra 2012. O tem je na svoji redni seji 22. novembra 2012 razpravljal tudi Upravni odbor ČZS ter sprejel usmeritve glede pomoči v poplavah prizadetim čebelarjem. UO ČZS čebelarje prosi, da tisti, ki to lahko storijo, tem čebelarjem pomagajo z darovanjem čebeljih družin. UO ČZS je prav tako sklenil, da bo za pomoč pri čebelarski opremi prosil proizvajalce in prodajalce te opreme in morebitne donatorje. Čebelarjem lahko pomagate tudi s prostovoljnimi denarnimi prispevki, ki jih nakažete na naslov: Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovica 8, 1225 Lukovica, namen: Pomoč v poplavah prizadetim čebelarjem, TRR: 0230 0001 3332 083, sklic: 99, davčna številka: SI81079435. Vsa zbrana sredstva bomo namenili za nakup opreme za te čebelarje. Vse, ki ste pripravljeni pomagati čebelarjem na poplavljenih območjih, prosimo, da vaše podatke sporočite tajniku ČZS g. Antonu Tomcu. UO ČZS je prav tako imenoval komisijo, ki bo po 15. decembru 2012 pregledala vse prijave ČD o škodi v čebelarstvu. Njeni člani bodo predlagali tudi razdelitev zbranih čebeljih družin in čebelarske opreme posameznim čebelarjem. V svojem imenu in v imenu ČZS se vsem že vnaprej vsem zahvaljujem za pomoč čebelarjem, ki jih je prizadela novembrska vodna ujma. Boštjan Noč, predsednik ČZS Problematika tehnologije pridelave medu Čebelarska društva, ki bi želela organizirati delavnico o označevanju medu in ustrezni tehnologiji pridelave medu, ki jo izvajajo Boštjan Noč in svetovalci JSSČ, vabimo, da do 20. decembra 2012 to sporočijo mag. Andreji Kandolf Borovšak (tel. 040/436 514, e-pošta: andreja.kandolf@czs. si). Delavnica bo poudarila zlasti tiste teme, ki nam v tehnologiji povzročajo največ težav, zato menimo, da je smiselno o tem čim več razpravljati. ČZS Tematski večer o Janezu Goličniku Vse zainteresirane vabimo na tematski večer o čebelarju Janezu Goličniku, ki ga pripravljata ČZS in ČD Janeza Goličnika Mozirje. Potekal bo v četrtek, 6. decembra 2012, od 16. do 17. ure, v Čebelarski knjižnici Janeza Goličnika. Tega znamenitega čebelarja bo predstavil zgodovinopisec in pisatelj knjig o zgodovini in življenju v Zgornji Savinjski dolini g. Aleksander Videčnik skupaj z novinarko in avtorico brošure o Goličniku go. Marijo Lebar, s knjižničarko na OŠ Mozirje go. Janjo Irman - Kolar, z upravljavcem zbirke Mozirje in Mozirjani g. Matijem Blagojevičem, županom Občine Mozirje Ivom Suhoveršnikom ter predstavniki ČZ Sa-Ša. Ob tej priložnosti bomo med drugim izvedeli, zakaj se čebelarska knjižnica imenuje po tem zaslužnem slovenskem čebelarju. Vsak udeleženec bo prejel brošuro o Janezu Goličniku. Ob predstavitvi bomo obiskovalcem ponudili tudi brezplačno kavo. Vljudno vabljeni! ČZS Priprava poslovnega načrta za čebelarstvo ČZS, JSSČ je pripravila brezplačen 12-urni praktični seminar o pripravi poslovnega načrta za vašo dejavnost. Znanja, ki jih bodo udeleženci pridobili na seminarju, jim bodo pomagala pri spremljanju njihovega lastnega poslovanja in tudi pri prijavah na različne razpise. Po uspešno opravljenem usposabljanju (pogoj je vsaj 80-odstotna udeležba!) bodo udeleženci prejeli potrdila o opravljenem programu usposabljanja. Izvajalec usposabljanja bo mag. Igor Vajda, univ. dipl. ekon. (Espero, d. o. o.). Seminar bo potekal v prostorih ČZS na Brdu pri Lukovici v terminih, navedenih na desni strani: Število mest na seminarju je omejeno! Prijavnica je objavljena na spletni strani ČZS: www.czs. si. Izpolnjeno prijavnico po pošti pošljite na naslov: Čebelarska zveza Slovenije, Brdo 8, 1225 Lukovica. Termin December 2012: 7. (ob 16. uri), 8. (ob 9. uri) in 14. (ob 16. uri). Januar 2013: 11. (ob 16. uri), 12. (ob 9. uri) in 18. (ob 16. uri). Januar 2013: 19. (ob 9. uri), 25. (ob 16. uri) in 26. (ob 9. uri). Februar 2013: 15. (ob 16. uri), 16. (ob 9. uri) in 22. (ob 16. uri). Marec 2013: 1. (ob 16. uri), 2. (ob 9. uri) in 8. (ob 16. uri). Marec 2013: 15. (ob 16. uri), 22. (ob 9. uri) in 23. (ob 16. uri). Kam po nasvet v zimskih dneh? Čebelarji se pri svojem delu ubadamo z različnimi vprašanji, odgovore nanje pa lahko poiščemo skupaj s terenskim svetovalcem, pristojnim za naše območje. V tem obdobju vam terenski svetovalci lahko svetujejo glede: - označitve čebeljih pridelkov (Ker se bliža obdobje obdarovanj, je prav, da čebelarji svoje bližnje obdarimo s čebeljimi pridelki, pridelanimi v minuli sezoni, in prav je tudi, da so naši čebelji pridelki opremljeni s točnimi podatki. Tako lahko skupaj s terenskim svetovalcem pregledate označevanje svojih čebeljih pridelkov in jih po potrebi tudi dopolnite.) - izpolnjevanja čebelarske dokumentacije (Čebelarji se ne zavedamo dovolj, da je poleg dela s čebelami treba poskrbeti tudi za redno zapisovanje in seveda urejenost dokumentacije v čebelarstvu. Pri izpolnjevanju dokumentacije vam lahko pomagajo tudi terenski svetovalci.) - sortiranja satja (Zdaj je tudi več časa za pregled satja in izbiro tistega, ki je primeren za prihodnjo čebelarsko sezono. Tudi pri tem delu so vam lahko v pomoč terenski svetovalci.). Poleg tega lahko predsedniki čebelarskih društev na občne zbore povabijo tudi terenskega svetovalca, pristojnega za območje društva. S tem bodo čebelarjem predstavili mrežo terenskih svetovalcev. Terenski svetovalci pripravljajo tudi različne delavnice, ki so namenjene vsem čebelarjem. Cilj teh delavnic je, da bi čebelarji odprta vprašanja reševali skupaj s terenskimi svetovalci. Seznam delavnic je objavljen v nadaljevanju. Dejavnosti terenskih svetovalcev so vse leto usmerjene v pomoč čebelarjem. Zato čebelarje pozivam, naj izrabijo možnost svetovanja, saj bodo na ta način hitreje rešili problem, ki jih pesti pri njihovem delu s čebelami. Tomaž Samec, svetovalec JSSČ Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Kontakt 3. dec. 19.00 Oskrba čebel Janez Luznar Dom upokojencev, Triglavska cesta 30, Bohinjska Bistrica g. Rupnik 031/688 834 Čebelarski filmi Na spletni strani www.czs.si/cebelarskifilmi. php so na voljo filmi s čebelarsko tematiko (Kranjska sivka, Domovina odličnih čebelarjev, Varoja, S Urnik usposabljanj v decembru čebelo do medu, Točenje medu, Cvetni prah in Huda gniloba). Ker so filmi izobraževalni, jih je mogoče uporabljati samo za ta namen. ČZS Vsa usposabljanja so namenjena vsem slovenskim čebelarjem. Člani ČZS morajo na usposabljanja obvezno prinesti novo izkaznico ČZS! Iz objektivnih razlogov bo urnik lahko naknadno spremenjen in dopolnjen. Vse spremembe bodo objavljene na naši spletni strani www.czs.si. Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu izvajamo v osnovni obliki s celotno snovjo, potrebno za izdajo potrdila udeležencem, ter v krajši obliki za obnovitev znanja. Za izvedbo predavanja Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu mora biti prijavljenih najmanj 15 udeležencev. Potrdila bodo lahko takoj prejeli tisti čebelarji, ki se bodo prijavili do dva dni pred predavanjem in uspešno opravili preverjanje znanja! Tudi letošnjo jesen bodo poteka- la skupinska svetovanja s področja zagotavljanja varne hrane. Tema svetovanj bo Označevanje medu in preostalih čebeljih pridelkov ter izpolnjevanje proizvodne dokumentacije (dokumentacija Smernic dobrih higienskih navad v čebelarstvu, sistema SMGO). Čebelarji naj s seboj prinesejo svoje obrazce in pripravijo konkretna vprašanja. Še enkrat poudarjamo, da mora imeti vsak čebelar, ki oddaja svoje čebelje pridelke v promet, vzpostavljen notranji nadzor, ki ga lahko vzpostavi s pomočjo izpolnjevanja omenjenih obrazcev. Po posameznih predavanjih bo, kot je to razvidno iz urnika sledila še brezplačna polurna predstavitev novih možnosti trženja za čebelarje z naslovom: Med in ameriški slamnik - nove možnosti trženja za čebelarje. Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Kontakt 4. dec. 17.00 Tehnologija pridelave voska Aleksander Mikuš Kulturni dom Sv. Jurij ob Ščavnici g. Žinkovič 031/524 792 4. dec. 18.00 Oskrba čebeljih družin skozi leto Janez Kropivšek g. Auguštin 040/436 516 20.30 Med in ameriški slamnik - nove možnosti trženja za čebelarje Borut Gosar Hotel Bela krajina Metlika 6. dec. 17.00 Prepoznavanje medovitih rastlin Franc Šivic Čopova rojstna hiša, Žirovnica g. Pfajfar 041/437 462 6. dec. 17.00 Tehnologija pridelave voska Aleksander Mikuš Čebelarski center Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica g. Nakrst 031/261 890 19.30 Med in ameriški slamnik - nove možnosti trženja za čebelarje Borut Gosar 7. dec. 17.00 Oskrba čebeljih družin skozi leto Janez Kropivšek Gostišče Kocjan, Stara vas pri Bizeljskem g. Kelhar 031/893 230 12. dec. 16.00 Čebelarski turizem Tomaž Šauperl Pohorska vila, Pivola 8, Hoče g. Vogrinec 041/818 705 12. dec. 17.00 Čebelje paše v Sloveniji Jure Justinek Kulturni dom, Sv. Jurij ob Ščavnici g. Žinkovič 031/524 792 12. dec. 17.00 Prevozno čebelarjenje Janez Kropivšek Čebelarski razvojno izobraževalni center Gorenjske, Rožna dolina 50a, Lesce g. Korošec 031/616 187 19.30 Med in ameriški slamnik - nove možnosti trženja za čebelarje Borut Gosar 13. dec. 17.00 Čebelje paše v Sloveniji Jure Justinek Restavracija Gaj, Loke 1, Mozirje g. Podrižnik 041/420 821 19.30 Med in ameriški slamnik - nove možnosti trženja za čebelarje Borut Gosar 18. dec. 17.00 Oskrba čebeljih družin skozi leto Milan Meglič OŠ Dolsko g. Mlakar 031/656 055 Zagotavljanje kakovosti čebeljih pridelkov 3. dec. 17.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu Milan Meglič ČD Črnomelj, Sela pri Otovcu g. Milinkovič 031/651 006 19.30 Med in ameriški slamnik - nove možnosti trženja za čebelarje Borut Gosar 14. dec. 16.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu Jakob Madjar Čebelarski dom, Čagona 68, Cerkvenjak g. Gregorec 031/430 335 15. dec. 9.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu Marija Sivec Sejna dvorana, Kmetijska zadruga Tolmin, Rutarjeva 35, Tolmin g. Podgornik 040/800 402 19. dec. 17.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu Milan Meglič Felicijanova dvorana, Sevniški grad, Sevnica g. Zagorc 031/874 462 Svetovanje JSSČ 10. dec. 16.00 Svetovanje s področja varne hrane mag. Andreja Kandolf Borovšak Sola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje g. Gradišnik 031/836 460 17. dec. 16.00 Svetovanje s področja varne hrane Nataša Lilek Lovski dom, Rožnik 4, Stari trg pri Ložu g. Palčič 031/618 900 18.30 Med in ameriški slamnik - nove možnosti trženja za čebelarje Borut Gosar 17. dec. 18.00 Pridobivanje sredstev in prijavljanje na razpise ter zakonodaja s področja prodaje čebeljih pridelkov in izdelkov Tanja Magdič Čebelarski razvojno izobraževalni center Gorenjske, Rožna dolina 50a, Lesce g. Korošec 031/616 187 PRODAM Leseno darilno embalažo za med v obliki panja, gajbi-ce ali skrinjice, s poslikavo oz. z napisi po želji kupca (Krško), tel.: 041/471 202. Ajdo, sorta čebelica; primerna je tako za seme kot za moko, cena 1,10 EUR/kg, tel.: 070/753 096. Matični mleček lastne pridelave, pakiran po 30, 100 in 200 g, tel.: 031/309 841. Cvetni prah, zamrznjen, pakiran po 5 kg, tel.: 031/747 758, 041/990 360. Cvetni prah, svež ali suh in prebran, z neokrnjenih kozjanskih bregov, tel.: 041/215 281. Cvetni prah, svež, zamrznjen, in 10 malo rabljenih osmukalnikov za cvetni prah, tel.: 041/822 366. Cvetni prah, propolis, vosek, akacijev med in matični mleček, odlična kakovost, na voljo vse leto, tel.: 041/965 939. Cvetlični med, tel.: 031/882 295. Cvetlični, akacijev in gozdni med, tel.: 02/792 33 31, 02/792 37 61, 041/784 775. Cvetlični in kostanjev med, tel.: 031/651 378. Cvetlični in kostanjev med, tel.: 041/643 003. Akacijev, cvetlični, kostanjev in lipov med, tel.: 040/217 542. Akacijev in kostanjev med ter večjo količino cvetnega prahu, tel.: 031/372 825. med, tel.: Kostanjev 051/880 446. Kostanjev med, tel.: 070/862 544. Kostanjev med, tel.: 041/403 960. Kostanjev med in med oljne ogrščice, odličen za izdelavo kremnega medu, cena po dogovoru, tel.: 041/252 695. Kakovosten mešan gozdno-kostanjev med, tel.: 070/863 396. Gozdni med, letošnji, tel.: 040/506 082. Nov čebelnjak, velikosti 3 x 7 m, za 24 AŽ-panjev, s prostorom za bivanje in različna čebelarska opravila, ugodno, tel.: 040/211 346. Tovorno vozilo TAM 80 T za prevoz 36 10-satnih AŽ-panjev, s homologacijo, cena po dogovoru, tel.: 041/343 535. TAM 130 B 11, A-testiran za prevoz čebel, tel.: 041/586 508. TAM 130 T 11B, letnik 1987, 94 kW, 6383 ccm, s kesonom, mogoča nadgradnja za prevoz čebel, tel.: 051/342 237. Zabojnike in nadgradnje za tovornjake ter manjše prevozne enote, različne vrste medu, cvetni prah in propolis, tel.: 041/795 494. LR-panj, v zalogi tudi 2/3 LR-naklade ter 2 DVD-filma Čebelarimo z nakladnimi panji (izobraževalni program), tel.: 040/212 300. Nove prašilčke, 7-satne in nove 10-satne AŽ-panje, zelo ugodno, tel.: 041/289 024. Nove 10-satne AŽ-panje, smrekov les in lipove satnike, cena 94 EUR, tel.: 040/163 704. 15 novih 10-satnih AŽ-panjev ter nekaj 3-etažnih panjev, tel.: 031/501 801 (po 18. uri). Čebelje panje iz lipovega in smrekovega lesa po tradicionalni načrtih; zelo kakovostni, rogljičeni, tel.: 041/480 100. AŽ-panje iz smrekovega lesa, rogljičene, s testnim vložkom, 2-in 3-etažne 10-satne panje ter 7-satne prašilčke in druge vrste panjev, tel.: 041/805 179. Devetsatne 2/3 naklade, podnice in strehe, rabljene samo dve sezoni, ugodno, tel.: 031/652 829. AŽ- in DB-satnike, zbite, lepljene, vrtane, (ne-) zažičene (Litija), tel.: 031/533 939. Lipove AŽ-satnike, tel.: 040/238 646. AŽ-satnike, nezbite, 1000 kosov, cena 0,38 evra/kos, tel.: 041/385 620. Točilo za med Logar z električnim motorjem in tri sode za med Logar (Lovrenc na Pohorju), tel.: 031/204 386. Tehtnico za panje, tel.: 01/256 79 14. Napravo za žičenje satnikov in vtiranje satnic s transformatorjem za pocinkano ali nerjavečo žico, tel.: 041/812 510. Sušilnik SUŠA 4, lepo ohranjen, cena po dogovoru, tel.: 031/675 976, 041/375 958. Pripravo in orodje za izdelavo satnic, tel.: 031/615 927. Cvetlični, kostanjev in gozdni med, v sodih, nepakiran, tel.: 040/436 516. KUPIM Starejše letnike revije Slovenski čebelar, pred letom 1945, tel.: 041/403 960. Štiri dobro ohranjene, rabljene 10-satne AŽ-panje, tel.: 031/793 216. AŽ-panje, rabljene, sedem 9-satnih in sedem 10-satnih (Primorska), tel.: 031/734 505. Rabljen nakladni panj in opremo, tel.: 051/200 851. 30 izdelanih satnic, tel.: 031/719 773. Motor za točilo za med, rabljen, tel.: 031/634 574. Parcelo za postavitev čebelnjaka v okolici Ljubljane, tel.: 051/440 338. OSMRTNICE NANDE RAZPOTNIK 1951-2012 Konec avgusta letos smo se poslovili od Nan-deta Razpot-nika. Bolezen, za katero je bil prepričan, da jo bo premagal, je bila močnejša od njegove volje. Pred letom dni smo obiskali njegov gostoljubni dom in tedaj smo si ogledali tudi njegovo vzorno urejeno čebelarstvo. Nande je od rojstva živel v Strahovljah. Po poklicu je bil strojnik gradbene mehanizacije in uspešen samostojni podjetnik. Kot tak ni poznal besed »to se ne da Kar si je zamislil, to je tudi izpeljal. Za čebelarjenje se je navdušil pred nekaj leti, da bi se imel po upokojitvi s čim ukvarjati. V nekaj več kot petih letih je s trdim delom in nenehnim učenjem hitro napredoval, saj je čebelaril z več kot 30 družinami v AŽ-panjih. Uredil si je vzorno točilnico in klimatizi- rano shrambo. Delo s čebelami je opravljal z ljubeznijo in v čebelarjenje uvajal tudi vnuke. V zvezi s čebelami je imel še veliko načrtov, med drugim tudi pridobivanje cvetnega prahu in propolisa. Vključil se je v ČD in se rad udeleževal tako predavanj kot tudi delovnih akcij. Ob graditvi Valva-zorjeve čebelarske učne poti, ki smo jo odprli maja letos, je opravil vsa strojna dela. Za njegovo prizadevnost mu je ČD podelilo odličje Antona Janše III. stopnje. Spominjali se ga bomo kot vestnega, vztrajnega in dobrega prijatelja. ČD Zagorje ob Savi ANTON MERVAR 1941-2012 Anton Mer-var se je rodil 15. januarja 1941 na Boričevem pri Novem mestu. Čebelariti je začel že v rani mladosti, saj je po pradedu podedoval zapuščen čebelnjak, poleg tega pa si tudi zelo želel čebelariti. Svojo prvo čebeljo družino je našel v drevesnem duplu v sosednjem gozdu. V rodnem Boričevem je leta 1996 postavil nov čebelnjak in v njem leta 2005 prezimil 49 čebeljih družin. Tako panje kot čebelnjak je izdelal sam, saj je bil po poklicu mizarski mojster. Leta 1992 je prejel odličje Antona Janše III. stopnje, leta 2003 pa še odličje Antona Janše II. stopnje. Anton Mervar je umrl 21. maja 2012. ČD Novo mesto ANTON DEMŠAR 1936-2012 Anton Demšar se je rodil 22. januarja 1936 v številni družini v vasi Rudno pri Želez-nil^ih. Klicali smo ga Tone, kot se med seboj kličejo prijatelji. Čeprav smo vedeli za njegovo bolezen, nas je novica o njegovi smrti zelo pretresla. S čebelami je živel in ljubiteljsko čebelaril polnih 47 let, vse od dne, ko mu je Filip Gartnar podaril prvo čebeljo družino. Zelo hitro je spoznal življenje čebel, jim namenjal ves svoj prosti čas, jih negoval in skrbel za njihovo zdravje. Cenili smo njegovo znanje o čebelah, z veseljem smo sprejemali njegove nasvete o ravnanju in delu z njimi. Njegovo osebnost in značaj je oblikovalo obilo trdega dela. Družini je postavil prijazen dom, ob njem na vrtu pa tudi lep čebelnjak. Tone je od nas odšel kot uspešen čebelar z velikim strokovnim znanjem o čebelah. Zaradi svojih vrlin je bil med nami priljubljen in spoštovan, živel pa je tudi življenje, ki ga je bilo vredno živeti. Na njegovi zadnji poti na pokopališču v Selcih so ga poleg njegovih bližnjih pospremili številni prijatelji, znanci in vaščani, čebelarji pa smo se mu poklonili tudi z društvenim praporom. Dragi Tone, hvala ti za vse dobro. Ohranili te bomo v lepem spominu, tvojim bližnjim pa izrekamo iskreno sožalje. ČD Železniki ANTON BREZOVAR 1949-2012 Ohraniti želimo skromen spomin na sve-totrojiškega čebelarja Antona Brezovarja. Rodil seje 17. ol