Kaj gradimo v Centru
Beton do železa palača
Najprej si predtavljajte po-vršino naše občine (te površi-ne resnično ni toiiko, da bi se z njo lahko bahali). Potlej si zamishte, da ne bi bila v vsej občini nobena cesta zaprta za-radi razfcopavanja, da ne bi plotovi z nobenega pločnika zri-njali peščev na cestišče, da vam ne bi na delovnem mestu in doma poleg avtomobilov in dru-ge motorne navlake parali živ-cev kompresorji, bagri in vrtal-ni svedri. Na ta način si lahko poljubno naprej zamišljate to in ono. Ko si vse to zamislite in razmislite, naj vam bo jasno kot modro nebo, da je to uto-pija brez primere. Vse tisto, za kar naj bi rekli, »kakor da ni«, namreč je in to nam je že več kot vsajeno v zavest. To, da v centru rastejo nove zgradbe, nikomur ne zbuja po-sebne pozornosti, mimo njih hodimo tako, da jih skoraj ne opazimo ved. -Ko je znanec zvedel, da bo imela stolpnica na Bavarskem dvoru šestnajst nadstropij, je rekel: »So pa ti arhitekti tudi zajci: kaj si sploh ne upajo kakšno malce višjo stavbo skup spraviti?« Torej tako: šestnajst nadstropij ni nikakršna višina. Dobremu sta-remu nebotičniku pa so tako rekli, ker se je za takratne poj-me »neba dotikal«.
BAVARSKI DVOR
V tem zapisu vam bomo sku-šali prikazati samo večje grad-nje v občini. Precej gradimo, zares. Če bomo kaj pomemb-nejšega prezrli, vas lepo prosi-mo, da nam pogledate skozi prste.
Koliko časa je prostor med Dvoržakovo, Titovo in Prešer-novo cesto ograjen s plotom, ne vedo niti graditelji. Pred ča-som pa je izza plota pričel ku-kati betonski objekt, ki je zdaj že krepko zrasel. Ob tabli z os-novnimi podatki o gradbišču je še tabla, ki ponazarja videz bodočega poslovnega centra na Bavarskem dvoru. Precej stolp-nic bo tu, zdaj pa gradijo šele prvo. Graditi so jo pričeli Ie-tošnjega marca. Stopnišče bo komunikacijsko jedro z dvi-gali in stopnišči, Segal bo šest-najst nadstropij visoko in tri kleti globoko, vmes pa bo pri-tličje. Enako visoka bo stavba ob stolpiču. Njena posebnost je ta, da bo namesto betonske imela jekleno konstrukcijo. Oskrbela jo bo mariborska Me-talna, še ta mesec pa jo bodo pričeli montirati. Rasla bo pre-cej hitreje kot stolpič z beton-sko konstrukcijo, tako da bo-sta januarja obe zgradbi hkra-ti pri vrhu. Seveda če ne bo prehud mraz prekrižal gradbe-nikom načrtov. Ce bo tempera-tura padla pod minus pet sto-pinj Celzija, potlej tudi dodat-ki ne preprečijo zamrzovanja betona in bo pač treba čakati na otoplitev. Kupec še ni znan, gradbeno podjetje Tehnika gra-di za tržišče. Za nadaljnjo grad-njo poslovnega centra bo tre-ba prestaviti kolektor na sredo Titove ceste, na Prešernovi pa postaviti nov kolektor. Za obe zapori so že zaprosili pristoj-ne organe z*a soglasje. Titova cesta bo najverjetneje zaprta takoj zatem, ko bodo končali dela na Ajdovščin-i. Ob kolektorju bo podhod, ki bo iz bodočega poslovnega centra
peljal  do  Ko-ra  bara.  V  pod-hodu bodo tudi trgovine.
VVZ ANE ZIHERL
O imenitnem, vrtcu na Res-ljevi cesti smo se pogovarjali z vodjo gradbišča inž.Vilijem Štukljem. Gradnjo investirata skupščina občine Ljubljana Center in sklad Ijubljanskih ob-čin pri TIS, opravlja pa jo gradbeno podjetje Gradis. Vzgojno varstveni zavod bo sprejel štiristo otrok. Po pogod-bi bi moral biti vrtec dograjen že 25. julija letos, dejansko pa bo šele 20. novembra. Svečana otvoritev bo najverjetneje ob dnevu republike. Sedanji VVZ so pričeli graditi lani julija na mestu, kjer je prej stal stari VVZ Ane Ziherlove. Malčki so ta čas, kar gradijo novi vrtec, gostje v drugih prostorih, pred-vsem šolskih. Letos pa tudi niso sprejemali novih otrok v varstvo. Torej bodo starši s tega konca resnično veseli tež-ko pričakovane otvoritve. Kje so vzroki zakasnitve pri grad-nji? Dvajset dni zastojev je »podarila« redukcija električne-ga toka, štiri mesece so znesle zamude pri instalacijskih pto-jektih in pa precej dodatnih del, ki jih pogodba ni predvi-devala. Vrednost gradbenih in obrtniških del tega objekta je milijarda in 800 milijonov sta-rih dinarjev. Predpis o gradnji zaklonišč je pričel veljati lani aprila. Ta dodatna gradnja pa pomeni dodatnih 600 starih mi-lijonov. Zaklonišče bo dograje-no kasneje, predvidoma do pri-hodnjega maja. Dotlej naj bi bil tudi dokončan bazen s pre-mičnim dnom in dimenzij 10 krat 5 metrov. Vrtec bo imel tudi svojo telovadnico in ve-liko kuhinjo. V zgradbi bo 24 igralnic, ki bodo povečane z balkoni.
Na vogalu novega VVZ Ane Ziherlove, kjer se stikata Res-ljeva in Čufarjeva cesta bo Gradis gradii za tržišče pet-nadstropno stavbo.
STANOVANJSKA STOLPNICA NA TABORU
Na uradni tabli ob vhodu na gradbišče piše lepo z velikimi tiskanimi črkami, da tu gradijo stanovanjsko stolpnico za sam-ske delavce, da je investitor stanovanjsko podjetje Dom, iz-vajalec pa gradbeno podjetje Tehnika. Od tega popolnoma drži le še slednja trditev. No, brez razburjanja, pojdimo lepo po vrsti.
Ideja, da bi tu gradili stano-vanjsko stolpnico za samske delavce je vse bolj terjala svo-jo realizacijo. Njeno realizacijo so terjale prošnje samskih de-lavcev in delavk, ki so želeli priti v že obstoječo stanovanj-sko stolpnico na Taboru. Ko so to prvo stolpnico za sam-ske delavce zgradili, je bil celo problem nove uprave, kako dom napolniti. Za takratno pov-praševanje je imela stolpnica celo preveč prostora. Pa se je hitro to razmerje med povpra-ševanjem in ponudbo obrnilo na glavo. Zdaj je starije tako, da uprava doma na Taboru sploh ne sprejema prošenj za sprejem, saj bi bil to odvečen posel. Prostora v domu kratko-malo ni. Da bi rešilo ta prob-lem, se je stanovanjsko podje-tje Dom odločilo za gradnjo še ene stolpnice za samske de-lavce. Uspelo mu je pridobiti nadvse ugodno lokacijo: na-sproti  že   obstoječe   stolpnice.
Gradnja je stekla, pred za-ključkom pa so se krediti iz-črpali. Stopnico so prevzele Klinične bolniee za svoje oseb-je. V stolpnice bodo vselili predvsem medicinske sestre, saj jih doslej niso mogli do-biti v zadostnem številu prav zategadelj, ker jim niso mogli zagotoviti ustreznega bivališča. V novi stolpnici, visoki dva-najst nadstropij, bo prostora za 292 stanovalcev (če prište-jemo še manjši prizidek med novo stolpnico in starim di-jaškim domom). Vselitev bo še ta mesec.
Vsekakor lahko sprejmemo dejstvo, da bo tako rešen sta-novanjski problem medicinske-ga osebja, samo s polnim odo-
bravanjem. Ob tem pa ne gre pozabiti, da bo treba rešiti stanovanjski problem množice samskdh delavcev iz drugih po klicev. Kako in kdaj bo mogo-če rešiti to pereče vprašanje, ostaja odprto. Vsekakor pa je to problem, mimo katerega že na začetku svojega dela ne bo mogla stanovanjska samo-upravna interesna skupnost.
DOM UPOKOJEN-CEV NA POLJANAH
Predvidevajo, da bo dom upo kojencev na Poljanah dograjen okrog novega leta. Lahko bo sprejel 130 oskrbovancev (prvotno je bilo predvideno 75 oskrbovancev) pretežno v le-pih dvoposteljnih sobah z bal-koni. Seveda pa bo še naprej ostal že obstoječi dom upoko-jencev Poljane, ki je delovna enota doma upokojencev Cen-ter. Svet zavoda je že pripravil komisijo, ki bo naredila izbor oskrbovancev iz vse Ljubljane. V komisiji so vse občihske so-cialne službe ter predstavniki ljubljanskih društev upokojen-cev in zveze borcev.
Precej časa je viselo v zraku finančno vprašanje gradnje te-ga doma. Sredstva so zdaj za-gotovljena, predvsem s pomoč-jo občine, ki je najela nove kredite, s ponovnim prispev-kom pa se je izkazal tudi sklad za urejanje stanovanjskih za-dev upokojencev pri republiški skupnosti za invalidsko in po-kojninsko zavarovanje.
Direktorica doma upokojen-cev Center Marjeta Bele nam je nadalje povedala:
»Pripravljamo tudi gradnjo domov upokojencev v šiški in za Bežigradom. Načrti so že narejeni, niso pa še zbrana vsa finančna sredstva, potrebna za začetek gradnje. Manjka še pri-.bližno tretjina sredstev, ki naj jo prispevajo Ijubljanske ob-čine. Te pa se ne morejo do-govoriti med seboj glede last-nega prispevka. To naj bi ugla-sil družbeni dogovor, ki pa na-staja že predolgo. Nova domo-va je pa nujno potrebno gradi-ti, saj sta več kot potrebna. Upokojenci imajo navsezadnje pravico do oskrbe tudi iz mi-nulega dela. Domovi upokojen-cev bodo urejali veliko proble-mov, upravičili pa se bodo ta-krat, ko bo dom upokojencev postal družabno središče tudi za tiste upokojence, ki niso njegovi oskrbovanci. Domovi bodo v Ljubljani morali prev-zeti to nalogo. Tu pa se po-javi vprašanje kadra. To je vprašanje, s katerim se bodo že na začetku svojega delova-nja morale spoprijeti občinske samoupravne interesne skup-nosti socialnega skrbstva. Živ-ljenje v domu teče polnih 24 ur. Domove bomo mogočezgra-dili, vendar kader ni ustrezno tretiran, tudi po samouprav-nem sporazumu ne. To je tre-ba popraviti, sicer se nam uteg-ne zgoditi podobno kot bolni-cam: objekti so, kadra ni. Pri nas je treba Hela-ti ponoči in ob prazni-kih. Kljub temu ima snažilka v Metalki ali v Nami za sedem do osem rdečih stotakov višjo plačo od naše sestre. Pa nf treba snažilki niti za praznik v službo niti noči prebiti na delovnem mestu. Kadra nam primanjkuje zato že zdaj. Prob-lem, ki je zdaj udaril Klinič-ne bolnice, je tudi naš: nima-mo rešenega stanovanjskega vprašanja — ker nimamo sta-novanjskega fonda, nimamo personala. Vzporedno z novimi objekti bi morali graditi tudi stanovanja za delavce. Ker nam primanjku.ie kadra, je ta, ki ga imamo, preobremenjen, ker je to delo psihično in fizič-no naporno, zato je fluktuacija velika. če bi hoteli dvigniti osebne dohodke, bi morali dvig-niti ceno oskrbnega dne, potlej bi pa bili kregani. Takle je ta »začarani« krog.«
RACUNALNIŠKI CENTER
Na Moše Pijadejevi ulici sta zdaj dve veliki gradbišči. Dela pri RTV centru gredo že h kon-cu, novo gradbišče pa je za ki-nom Sloga. Tam grade center za avtomatsko obdelavo po-daktov s poslovnimi prostori republiške skupnosti pokojnin-skega in invalidskega zavaro-vanja. Priprave za gradnjo so stekle avgusta in septembra, gradilo bo gradbeno podjetje Tehnika. Pogodba jih zavezuje, da opravijo to gradnjo v 16 mesecih. V drugi fazi gradnje pa bodo podrli še stavbo na Trgu OF, kjer je sedaj trgovi-na Ona On. Med centrom za avtomatsko obdelavo podatkov in Domom JLA bo zrasel nov hotel.
Stavba, ki jo sedaj gradijo, bq imela deset etaž. Ker bo klimatizirana, bo čisto zaprta, steklena, fasada bo obešena. Skozi stavbo bo pod arkadami speljan prehod za pešce. Ome-niti velja, da stoji nova stavba delno tudi na sedanjem cesti-šču. Z njo bo Moše Pijadejeva ulica ostala vseskozi slepa (v tem delu), prehoda na Trg OF torej ne bo več. Republiška skupnost pokojninskega in in-validskega zavarovanja je iz-brala to lokacijo predvsem za-voljo bližine Avtobusne in že-lezniške postaje. Omeniti velja tudi to, da je odgovomi vodja inženiringa dipl. ing. gradb. Ja-nez Gorišek, ki je skupaj z bra-tom znan po konstrukciji zad-nje planiške velikanke.
STOLPNICE ABC
Prva stolpnica je že zrasla, stolpnici B in C pa še bosta. Stolpnica A bo zgrajena že čez nekaj mesecev, tečejo pa že tn-di priprave za gradnjo preosta-lih dveh stolpnic. Stare stavbe ob Poljanski cesti do Rdeče hiše so že izpraznjene, pred gradnjo pa jih bo treba še po-dreti.
Te stolpnice gradi gradbeno podjetje Grosuplje za tržišče. V stolpnicah bodo stanovanjski in poslovni prostori. Ce ne bo večiih zastojev, bo vselitev v "tolpnico A 30. aprila. Zdaj de-
lo nekoliko kasni, kar za kak-šen mesec zamude je nastalo zato, ker ni bilo dobiti belih ploščic. To so že rešili, saj je bil dovoljen intervencijski uvoz. Stolpnica A je dolga do-brih 45 metrov, vanjo pa je vgrajenih okrog sedem tisoč kubikov betona. V višino se dviga trinajst oziroma štiri-najst nadstropij, pod pritlič-jem pa sta dve kleti.
GEODETSKI ZAVOD
Geodetski zavod SRS gradi svoj poslovni objekt ha šara-novičevi. Na mestu sedanje gradnje je prej stal lesen ob-jekt, ki je tudi spadal k temu zavodu. Geodetski zavod se je odločil za investicijo predvsem zato, ker se njegovi oddelki zdaj nahajajo na več različnih koncih Ljubljane, kar zelo mo-ti uspešno in učinkovito delo. Uprava in projektivni biro sta zdaj v gradu na Kodeljevem (Koblarjeva), raziskovalni in-štitut in kataster komunalnih naprav sta na Viču na Cesti na Brdo, fotolaboratorij in aero snemanje sta na Kristanovi, ostali oddelki kot fotograme-trija, računski center, karto-grafija in topografija ter osnov-na dela pa na Streliški. Vse to bo julija prihodnje leto vselje-no v to novo stavbo, seveda če bodo dela še naprej pote-kala brez vsakršnih zamud. Trenutno je to menda edino ljubljansko gradbišče, ki ne ve, kaj je to zamuda.
Gradbena dela, ki jih izvaja gradbeno podjetje Tehnika, so celo nekoliko pred planom.
Graditi so pričeli letos janu-arja. Objekt je sestavljen iz nižjega, širšega in stolpnične-ga dela. Širši del bo imel štiri etaže (klet, podpritličje, pritlič-je in nadstropje). Ta del zavze-ma vso parcelo, ki je bila Geo-detskemu zavodu na razpolago. Stolpnični del pa bo štel osem etaž. Ta objekt ima betonski skelet s fleksibilnimi tlorisni-mi površinami. S tem so do-segli možnost maksimalnega spreminjanja tlorisne razpore-ditve v katerikoli etaži. Predel-ne stene so montažne ali jih sploh ni..
V. J.