ANN ALES 12/'98 DELO NAŠIH ZAVODOV IN OKUŠnv/AS I IVllA Dtl NOSIRI ¡STITUTI t D61 L: NOSTKF SOCICTA/ACTIVITES BVOUR iNSIiTUUONS ANO ASSOCIATIONS. 189-201 16.4.1998, je predstavil prelomno obdobje, v katerem se trenutno nahaja slovenska družba: namesto socializma kapitalizem, namesto solidarnosti tekmovanje, namesto socialnega razvoja ekonomska rast. Poudarjeni so bili procesi sodobnega razsiojevanja, razpada vrednotnega sistema in sistema zaupanja, ki ga je nadomestil vrednotni sistem brezobzirnega tekmovanja, kjer manj agresivni ostajajo na dnu. Kritično sta bila orisana eko-nomistični pogled na družbeni razvoj {poudarjanje profita) in položaj Slovenije v prepletu vrednotnih sistemov. 6. Zadnje predavanje je bilo zastavljeno s ciljem obeležitve prve obletnice obstoja in delovanja Pine, zato je bilo vsebinsko zastavljeno nekoliko drugače, korena Božac z Društva S.O.S. telefon za ženske in otroke žrtve nasilja in Katja Zabukovec z Društva za nenasilno komunikacijo sta v okviru predavanja "Nasilje v družini", dne 11.6.1998, spregovorili o pogosto zamolčanih in tabuizirariih temah družinskega življenja: nasilju, izsiljevanju, emocionalnih pritiskih itd. Poleg tega sta predstavili delovanje neformalnih oblik pomoči žrtvam družinskega nasilja, ki so se v zadnjih letih vzpostavile v slovenskem prostoru. Po poletnem premoru je za prihajajoče obdobje (november 1998 - maj 1999) v okviru Pinine Akademije zastavilljen sklop predavanj/okroglih miz s skupnim naslovom "Alternativni pogledi". V okviru načrtovanih okroglih miz bomo tako poskušali zajeti alternativne pristope in prakse na različnih področjih družbenega življenja. Ta tema je bila izbrana, ker menimo, da iskanje novih in drugačnih poti, pri razreševanju družbenih problemov ter odgovarjanju na aktualna družbena vprašanja, prispeva k spreminjanju institucionaliziranih in že uveljavljenih pristopov, ki se pogosto kažejo kot konservativni in premalo učinkoviti. Predvidene okrogle mize/predavanja bodo vključevale naslednjih osem tem: - Demistifikacija človekovega rojstva in smrti - Alternativni modeli in pristopi k vzgoji in izobraževanju - Sonaravna kultura bivanja - Zdravstvo: alternativne prakse napram uradni medicini - Drugačen pristop k drugačnim - Zakaj potrebujemo alternativno kulturo? - Mladi ustvarjajo svoj svet - mladinske subkulture - Mrežni marketing kot alternativa tržne ekonomije? Skozi sklop "alternativnih predavanj" se bomo tako sprehodili od esencialnih vprašanj modernega človeka, ki zadevajo rojstvo in smrt, življenja v sozvočju z naravo, vzgoje in vključevanja otrok v širšo družbo in kulturo, do alternativnih pristopov, ki se kot izzivi ponujajo trenutno prevladujoči svetovni ekonomistični logiki. 5alvator Žitko POROČILO O DELU ZGODOVINSKEGA DRUŠTVA ZA JUŽNO PRIMORSKO ZA LETO 1997/98 Delo zgodovinskega društva je bilo v teni obdobju doka/ razvejano in razgibano. V veliki meri je potekalo v okviru začetnega programa bodisi glede mednarodnih znanstvenih srečanj, bodisi glede publicistično-založ-riiške dejavnosti oziroma drugih dejavnosti društva. Med mednarodnimi znanstvenimi srečanji v so-organizaciji Zgodovinskega društva je osrednje mesto pripadalo simpoziju SISTEMI OBLASTI IN OBLASTI INSTITUCIJ, ki je potekal od 9.-11. oktobra v Pokrajinskem muzeju Koper v sodelovanju z Znanstvenoraziskovalnim središčem Republike Slovenije Koper, Filozofsko fakulteto Univerze v Benetkah, Oddelkom za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Trstu, Oddelkom za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Hrvatskim institutom za povijest u Zagrebu, Zavodom za povijesne i društvene znanosti HAZU l-li-; jeka, Italo-germanskim zgodovinskim inštitutom v Tren-tu in Italijanskim društvom zgodovinarjev institucij. Udeležili so se ga zgodovinarji ¡z Slovenije, Hrvaške in Italije, predvideni pa so bili tudi referenti iz Francije in Nemčije. V letu 1997 so tekle še priprave za organizacijo stro kovnega posveta Josip Agneletto - slovenski kullurnik in politik v Istri in Trstu (1884-1960), ki se je odvijalo 18. aprila 1998 v Trstu v sodelovanju z Znanstveno-raz-isko-valnim središčem Republike Slovenije Koper, Narodne in študijsko knjižnico - Odsekom za zgodovino, Krožkom za družbena vprašanja "Virgilij Šček v Trstu in Kulturnim klubom Istra. Hkrati so tekle priprave za organizacijo mednarodnega znanstvenega sestanka "Peter Pavel Vergeri ml. Polemični mislec v Evropi 16. stoletja" (ob 500-letnici rojstva), ki se je odvijal 1. in 2. oktobra letos v Pokrajinskem muzeju Koper. Soizdajateljska dejavnost z ZRS Koper v znanstvenem publiciranju revije AnnaSes je tako tudi v letu 1997 podprla raziskovalno delo in ponudila širši javnosti vpogled v svoje znanstvene in strokovne dosežke zadnjih nekaj let. Zgodovinsko društvo je v soizdajateljstvu z ZRS Koper v letu 1997 pripravilo in izdelalo dve številki revije Annales (10. in 11. številko), prispevke znanstvenega sestanka "Veliki reformator 18. stol. Gian Ri na Ido Carli med Istro, Benetkami in Cesarstvom" v zbirki Acta Histriae, v knjižnici Annales pa lepo število del: Rastlinstvo Primorskega krasa in Istre - Travniki in pašniki dr. Mitje Kaligariča, Poštna zgodovina in fila-telija na Primorskem B. Morenčiča in V. Guština ter prevod romana Marjana Tomšiča "Šavrinke" v italijanščino- Založniško-programsko zasnovo smo obravnavali in potrdili tudi na Izvršilnem odboru društva leta 1997. Poleg teh del sta lakoj na začetku leta 1998 v isti 201 ANN ALES 12/'98 DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV.' A ETiVITA DEI NOS I KI CTTUT1E OEtlE MOSTRE SOCIf TA / ACTIVITIES 8V OUR IMSTITIJTIONS AND ASSOCIATIONS, 189-201 zbirki izšli še dve monografski deli in sicer Kontinuiteta v stanovanjski arhitekturi Istre avtorja dr. Mana Perosse in Geografska imena v severozahodni Istri avtorja dr. julija Titia. Zgodovinsko društvo je v letu 1997 sodelovalo pri predstavitvi nekaterih publikacij, ki so izšle v okviru založniške dejavnosti društva in ZRS Koper: predstavitev zbornika Acte Histriae V. na sedežu Accademije dei Concordi v Rovigu 29.5.1997. Z akademijo v Rovigu je društvo oblikovalo program sodelovanja na raziskovalnem področju zlasti na proučevanju zgodovinopisja. Ravno tako je društvo sodelovalo pri predstavitvi 9. številke znanstvene revije Annales - series historia naturalis {9. 4. 1997) in 11. številke 16. februarja 1998. Dejavnost društva je segala tudi na druga področja, in sicer prek šolske sekcije, ki jo vodi Vida Rožac Darovec. Tako je društvo sodelovalo pri oblikovanju Pintne akademije z vrsto predavanji iz različnih področij družbenega življenja. V letu 1997 je društvo v skladu z novim zakonom o društvih pripravljalo predlog novega statuta, ki ga je na podlagi dopolnil pristojnega urada dokončno sprejel Občni zbor društva na svoji seji 13. novembra 1998, Občni zbor Zgodovinskega društva za južno Primorsko, Koper - Societži storica dei Litorale - Capodistria je na svoji seji dne 13.11.1998 sprejel v skladu z Zakonom o društvih (U.l. RS št. 60/95) spremembe in dopolnitve statuta z dne 09.11.1959, tako da se prečiščeno besedilo glasi: STATUT Zgodovinskega društva ¿a južno Primorsko, Koper Societa storica del Litorale - Capodistria SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ime društva je Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Koper - Societa storica del Litorale - Capodistria Sedež društva je v Kopru, 6000 Koper, Garibaldijeva ulica 18. Društvo je pravna oseba zasebnega prava s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi. Društvo ima žig okrogle oblike z imenom društva ter emblemom. Emblem društva ponazarja sonce. Mčdnaiadnu koit/iirfiM PBTERPAVEL VERGERU ml. POLEMIČNIMISLECV EVROPI 16. STOLETJA OB S0(V iJTNIGI ROJSTVA çtfijA !•>yltviiîmri Koper, I. - î;flliiohei I 2. člen Društvo je prostovoljno, samostojno in neprofitno združenje in strokovna organizacija zgodovinarjev in ljubiteljev zgodovine, znanstvenikov, učiteljev in strokovnjakov tudi iz drugih znanstvenih panog ter drugih, ki združujejo svoje interese, delo in sredstva za delovanje na raziskovalnem, kulturnem in izobraževalnem področju. Društvo deluje na celotnem ozemlju Republike Slovenije in se vključuje v mednarodne organizacije in projekte. DEJAVNOST DRUŠTVA 3. člen Društvena dejavnost je splošnega družbenega pomena in neprofitna. Deli se na pet organizacijsko vsebinskih sklopov (v oklepaju je navedenih nekaj temeljnih aktivnosti): - Znanstveno-raziskovalna dejavnost (prirejanje kongresov, predavanj, seminarjev, izletov, ekskurzij in raziskovalnih akcij, organizacija družabnih srečanj in raziskovalnih taborov, izdajanje in distribucija raznovrstnega propagandnega materiala, posredovanje znanstvene in strokovne literature in sredstev za delo, podpiranje strokovnega izobraževanja in znanstvenega delovanja svojih članov, pospeševanje raziskovanja zgodovine, zlasti specifičnosti zgodovine območja, na katerem deluje, preučevanje teorije stroke in družboslovja nasploh); - publicistična dejavnost (urejanje in izdajanje društ- 201 ANN ALES 12/'98 DEl.O NAŠIH ZAVi 3DOV IN DRUŠTEV ATTi\ ITA Dll NOSTk I5TITUTE £ DLLLÏ NOSTRF. SOCISTÀ ! ACTIVSTIES SY O UR INSTITUTIONS AND ASSOCIAI IONS, 189-201 vcnega glasita in drugih publikacij ter nosilcev zvoka in slike); - izobraževalna dejavnost (organiziranje seminarjev, tečajev in drugih strokovnih srečanj, izobraževanje mladih, sodelovanje pri pripravi gradiv za potrebe izobraževanja, sodelovanje z učitelji zgodovine in pomoč pri pouku zgodovine in drugih družboslovnih predmetov, pomoč pri mladinskih raziskovalnih nalogah); - knjigarniška dejavnost (neprofitna prodaja lastnih in sorodnih publikacij za izvajanje dejavnosti); povezovalna dejavnost (povezuje zgodovinarje, zainteresirane družboslovce, ljubitelje zgodovine ter druge znanstvenike in strokovnjake, daje pobude in se konkretno angažira pri zbiranju in ohranitvi zgodovinskih, arheoloških, umetnostnih, etnoloških in muzejskih predmetov, arhivskega gradiva in zgodovinskih obeležij, naravne in kulturne dediščine). Društvo posamezno dejavnost razvija skladno z veljavnimi predpisi, ki urejajo to dejavnost {znanstvenoraziskovalna dejavnost, izobraževanje, kultura, publicistika). Društvo na vseh področjih svojega delovanja sodeluje in se povezuje s sorodnimi organizacijami na nacionalni in mednarodni ravni. Za uresničevanje svojih interesov se društvo kot član lahko vključuje v zveze društev ali zveze mednarodnih društev. Sklep o tem sprejme Občni zbor, 4. člen Društvo ima lahko za opravljanje svoje dejavnosti premično in nepremično premoženje ter druga sredstva, s katerimi razpolaga v skladu z zakonom in tem statutom. Delovanja društva je javno. O svojem delu obvešča svoje člane in širšo javnost. Za zagotovitev javnosti je odgovoren predsednik društva. ČLANSTVO 5. člen Član društva lahko postane vsak polnoleten občan ali tuj državljan pod enakimi pogoji na način, ki je določen s tem statutom. Člani društva so v svojih pravicah in obveznostih enakopravni. 6. člen Društvo ima redne in častne člane ter simpatizerje. Redni član lahko postane, kdor vloži pisno pristopno izjavo, s katero se obveže izpolnjevati določila statuta in druge pravilnike društva. Častni član lahko postane oseba, ki ima posebne zasluge za razvoj in napredek društva ali dejavnosti društva. Slovesno imenovanje opravi Občni zbor. Naziv častnega člana se lahko podeli tudi rednemu članu društva. Simpatizerji so pravne osebe in posamezniki, ki gmotno podpirajo delovanje društva. Pravice častnih članov društva so enake pravicam rednih članov. Častni člani so opravičeni plačevanja članarine. 7. člen O sprejemu kandidata, ki je vloži! pismeno pristopno izjavo na sedež društva odloča Izvršilni odbor (dalje: 10). (O lahko odkloni članstvo osebam, katerih ravnanje ni v skladu s statutom. O odklonitvi članstva mera IO izdati v 45 dneh obrazložitev odklonitve s podukom. Zoper to odklonitev lahko kandidat v 30 dneh po prejemu vloži zahtevo, da o njegovem sprejemu odloča Občni zbor društva na prvem naslednjem zasedanju. Enako zahtevo lahko vloži kandidat, ki v treh mesecih ni prejel odgovora na prošnjo za včlanitev. 8. člen Članstvo je nezdružljivo z uničevanjem naravne in kulturne dediščine ali dajanjem soglasij k takim posegom 9. člen Pravice in dolžnosti članov. Pravice članov društva: - spoštovati določbe statuta in drugih aktov ter odločitev društva; - udeleževati se Občnega zbora društva in aktivno sodelovati pri drugih organih društva, dajati konstruktivne predloge, pripombe, pobude, kritike, pohvale, prošnje in pritožbe; - voliti in biti izvoljen v organe društva: - izvajati projekte s področij dejavnosti po .3. členu tega statuta pod okriljem društva; - predlagati vsebinsko točko za sejo IO in prisostvovati sejam; - zastopati interese društva, skrbeti za njegov ugled ter nositi društveni znak in društvena priznanja; - uporabljati skupne dosežke in rezultate delovanja društva; informirati se o dejavnosti in poslovanju društva. Dolžnosti članov društva: - izpolnjevanje nalog društva v skladu s statutom in sklepi organov društva; - redno plačevanje članarine. 10. člen Članstvo v društvu preneha: - z izstopom (pisno ali ustno izjavo podano IO), - z izključitvijo s sklepom IO, - s smrtjo, - s črtanjem iz članstva, če član dve leti ne poravna članarine in članskih obveznosti, kljub opominu, in če grobo krši dolžnosti, naštete v 9. členu tega sta- 201 ANN ALES 12/'98 OfLO naših zavodov in društev/ anivirà dfi nostju 15 rinm e dei.le nostm socieia / activities byour institutions and associations, t«9.201 tuta, ali če zavestno ravna proti interesom in ciljem društva (odloča IO), - s prenehanjem društva. Črtani oziroma izključeni član ima pravico do pritožbe na Občni zbor, ki o zadevi dokončno odloča. ORGANI DRUŠTVA 11. člen OBČNI ZBOR DRUŠTVA Najvišji organ društva je Občni zbor. Sestavljajo ga vsi člani društva. Občni zbor se sklicuje vsaj enkrat letno, lahko je redni ali izredni. Skliče ga predsednik društva oziroma IO, tako da pismeno obvesti vse člane. Občni zbor je sklepčen, če so bili člani društva o sklicu in dnevnem redu Občnega zbora obveščeni vsaj 7 dni pred datumom zasedanja Občnega zbora in če je ob predvidenem začetku navzočih več kot polovica članov. Če ob predvidenem začetku ni navzočih več kot polovica članov, se začetek odloži za 30 minut, nakar občni zbor sklepa pravnoveljavno, če je navzočih vsaj 10% čfanov. Občni zbor sklepa z 51 % glasov navzočih članov, o spremembi statuta pa s 66%. Glasovanje je praviloma javno, lahko pa se na samem zasedanju odloči, da je tajno. iO je dolžan sklicati Občni zbor v 45 dneh, če to zahteva skupina članov. Zahtevo mora podpisati vsaj 10% članov. Če (O tega ne stori, po predpisanem roku lahko skiiče Občni zbor skupina članov neposredno po istem postopku. Izredni Občni zbor lahko odloča le o zadevah, zaradi katerih je bil sklican. O delu in sklepih Občnega zbora se vodi zapisnik, ki se hrani v društvenem arhivu. Delovno predsedstvo, zapisnikarja in overiteija zapisnika izvoli Občni zbor. Naloge in pristojnosti Občnega zbora: - sprejema statut in spremembe ter dopolnila k statutu; - odloča o vključevanju in sodelovanju z drugimi organizacijami; - voli člane temeljnih organov, razen kadar ni s tem statutom določeno drugače; - sprejema letno finančno poročilo in proračun ter programe dela; - sprejema letno poročilo nadzornega odbora; - odloča o pritožbah zoper odločitve ¡O, nadzornega odbora in disciplinske komisije; - odloča o višini članarine; - dodeluje častno članstvo; • odloča o prenehanju društva; - na predlog IO sprejema obče pomembne odločitve in stališča. 12. člen TEMELJNI ORGAN! DRUŠTVA Temeljni organi društva so: izvršilni odbor, - predsednik, - podpredsednik, • tajnik, - blagajnik, - nadzorni odbor, - disciplinska komisija, - glavni in odgovorni urednik. Mandat vseh temeljnih organov društva traja 4 leta. Če ni s tem statutom drugače določeno, voli člane temeljnih organov Občni zbor. Člane temeljnih organov, ki jih voli Občni zbor, predlaga iO ali skupina vsaj 10% članov društva, ki mora kandidaturo podpreti s podpisi. Če člani temeljnih organov delujejo proti interesom društva ali če so neaktivni, jih z izjemo čfanov nadzornega odbora z dvotretjinsko večino razrešuje Občni zbor društva. Ob prenehanju vodstvenih funkcij v temeljnih organih, 10 izvoli za obdobje do naslednjega Občnega zbora vršilce dolžnosti. Temeljni organi medsebojno usklajujejo svoje delo in se po potrebi povezujejo. Za svoje delo odgovarjajo Občnemu zboru. IZVRŠILNI ODBOR Izvršilni odbor (IO) je za Občnim zborom najvišji organ društva, ki med dvema Občnima zboroma upravlja društvo. Njemu so, razen v strokovnih zadevah, podrejeni vsi ostali temeljni in delovni organi društva razen nadzornega odbora in disciplinske komisije. Poleg nalog upravljanja društva, IO operativno vodi delo na področju raziskovalne in organizacijske dejavnosti društva. 10 sestavljajo najmanj 3 redni čiani, po funkciji pa Še predsednik, tajnik in blagajnik. IO deluje in odloča na svojih sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik. Seja fO je sklepčna, če je prisotna vsaj polovica članov. IO sklepa z 51% glasov prisotnih članov, v primeru neodločenega izida glasovanja pa prevlada predsednikov glas. Točko na dnevni red seje IO lahko predlaga vsak član društva in fO je dolžan o njej razpravljati. Seje SO so odprte za vse člane društva. Naloge IO: a) na področju upravljanja društva: - v okviru določil statuta in programa dela sprejema cilje delovanja društva; - pripravlja načrt dela društva in nadzira njegovo uresničevanje; - sprejema pravilnike in poslovnike o svojem delu ter IO podrejenih organov; - Občnemu zboru predlaga v izvolitev člane temeljnih organov društva; - Občnemu zboru predlaga amandmaje k statutu; - Občnemu zboru poroča o delu društva; - Občnemu zboru predloži letno finančno poročilo in 201 ANN ALES 12/'98 DCI.O NAŠIH ZAVODOV IN DK UŠTEVI ATTIVITA DE» MOSTf'.l ISTIÏUVI E DEILE N05TRC SOCItTA/ ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS, 189.201 proračun za prihodnje leto; - daje soglasja k ustanavljanju delovnih organov ter k društvenim akcijam in projektom na raziskovalnem področju; nadzira delo šolske sekcije; ■• odloča o finančnem poslovanju društva; - odloča o pritožbah članov. b) na področju splošne in organizacijske dejavnosti: - ustanavlja in ukinja delovne organe društva in imenuje ter razrešuje njihove člane; - potrjuje in pripravlja društvene akcije in imenuje njihove koordinatorje; - nadzira delo društvenih organov in društvenih akcij. PREDSEDNIK DRUŠTVA Predsednik društva je zakoniti zastopnik društva. Naloge in pristojnosti predsednika društva so: - odgovarja za zakonito poslovanje društva in njegovih organov; predstavlja društvo in zanj podpisuje pomembnejše dokumente; - organizira in vodi Občni zbor; - odgovarja za idejno in programsko zasnovo društvenega delovanja. PODPREDSEDNIK DRUŠTVA Podpredsednik v primeru predsednikove odsotnosti prevzame njegove naloge. TAJNIK DRUŠTVA Tajnik organizacijsko in administrativno vodi delo društva, je zakoniti zastopnik društva. Njegove naloge so: - pripravlja, sklicuje in vodi seje IO; - koordinira stike z drugimi organizacijami; - vodi društveni arhiv in korespondenco; - podpisuje manj pomembne in tekoče zadeve; - vodi evidenco članstva. BLAGAJNIK DRUŠTVA Naloge blagajnika so: izvaja in nadzira finančno poslovanje društva in skrbi za njegovo korektnost; ■ skrbi za ažurnost pravilnika o finančnem poslovanju; - izdela letno finančno poročilo; - na sejah IO redno poroča o finančnih zadevah. V primeru odsotnosti ga nadomešča namestnik blagajnika, ki ga imenuje IO na prvi seji po volilnem Občnemu zboru. Predsednik, podpredsednik, tajnik in blagajnik za svoje delo odgovarjajo IO. NADZORNI ODBOR Nadzorni odbor sestavljajo predsednik in dva člana. Nadzorni odbor ima pravico vpogleda v arhive in dokumente vseh društvenih organov. Odgovoren je edi-nole Občnemu zboru, za katerega pripravlja poročilo v skladu s svojimi nalogami. Nadzorni odbor je sklepčen v polni sestavi in soglasno sprejema veljavne odločitve. Temeljna funkcija nadzornega odbora: - nadzira skladnost dela temeljnih organov društva in finančnega poslovanja društva s tem statutom in z interesi društva. Nadzorni odbor v svoji nadzorni funkciji nima izvršilne moči. pač pa je dolžan na vsakem Občnem zboru poročati o svojih ugotovitvah. DISCIPLINSKA KOMISIJA Disciplinsko komisijo sestavljajo predsednik in dva člana. Disciplinska komisija je sklepčna v polni sestavi in soglasno sprejema veljavne odločitve. Disciplinska komisija: - razsoja v sporih med člani in med člani in društvenimi organi (funkcija častnega razsodišča); - odloča o discipliniranju in izključitvi članov iz društva {funkcija disciplinskega razsodišča). Disciplinska komisija je odgovorna ie Občnemu zboru, za katerega pripravlja poročilo v skladu s svojimi nalogami. GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK Dolžnosti in pravice glavnega in odgovornega urednika ureja poseben pravilnik. 13. člen DELOVNI ORGANI DRUŠTVA Delovne organe ustanavljata Občni zbor in Izvršilni odbor. K ustanovilvi delovnega organa in k njegovem pravilniku daje soglasje IO. Delovni organi društva so predvsem: - uredniški odbor, šolska sekcija, koordinatorji akcij, - druga delovna telesa in skupine. UREDNIŠKI ODBOR Uredniški odbor oblikuje in vodi uredniško politiko publicistične dejavnosti društva. Sprejema uredniški program društvene revije in drugih publikacij. Uredniški odbor jc lahko sestavljen tudi iz nečlanov društva. Podrobnejše Gpredelitve delovanja uredniškega odbora ureja poseben pravilnik. 201 ANN ALES 12/'98 oeio NAŠIH zavodov in dftustïv/ATTIVITA OitNOSÏRI1STITUTI l Pfl.t.E nostim-societa/activities BYOUR institutions AND associations, )a