NOVOTEHNA PRODAJA VOZI Novo mesto: * 25-088 • Trebnje: »44-025 »Metlika: rr >q I2H33S3MSEE3 EMMUmraa GljlASAltilillSiiU liiintGifcCfiETl E3323E21IS3 C3JJJ33E3I533 IUJ23I!I2EOI ^ Em:CtkW S Komu bo namenjena nova družba? Milan Kučan odprl 24. mednarodni obrtni sejem v Celju — O lastninjenju — Pogovor z direktorji podjetij in obrtniki CELJE — 24. mednarodni obrtni sejem (MOS) v Celju, ki gaje pretekli petek odprl predsednik predsedstva republike Slovenije Milan Kučan, je privabil 1.320 razstavljalcev. Med njimi je tudi 87 razstavljavacev iz Avstrije, Italije, Madžarske in Nemčije, ki imajo v okviru Zavoda ŠRC Golovec na voljo skupaj 45.000 m2 površine. AEii DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST JRka v tekmi za 4nak slovenske kakovosti NOVO MESTO — Na prvem slov°Vn*rn specializiranem sejmu bil izdelkov in storitev, kije nju 'O' do 13. septembra v Kra-vji j^ie novomeška tovarna zdra-ka uvrstila med 17 izbranih prjle,lj in zasebnikov, ki so prejeli „Slf> in pravico uporabe znaka g!?nski izdelek — kandidat za leto ^ Franci bodo prihodnje l , iekmovali za znak slovenske je ~ SQ Posebna komisija cij&. Poznanje izbrala krkine izola-e„CjC ntateriale novoterm in dva tanrt 8 preparata. Preparat Krij kmn “Porablja usnjarska industrija u P°moino sredstvo pri čimža-^ Hasocvm-Proteaza C pa upora-J Jo kot dodatek pri proizvodnji n,.*’Praln'h praškov in tudi v us-nar„ ' industriji. Vsi ti izdelki so kiniilen' 'z domačih surovin po Kr-njus Postopkih. Krka se je v Kra-yr.ICf.r Predstavila še s pomožnimi Iliri Vl '* kozmetiko in zdraviliškim Predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah, ki je pozdravil navzoče številne goste, ni skrival razočaranja slovenskih obrtnikov nad tem, kar jim je oblast dala v zadnjem letu. »Od demokratičnih sprememb in od vlade, ki nam je lani prav na tem sejmišču obljubljala vse mogoče, smo namreč pričakovali vse kaj drugega kot to, da bomo v kratkem izgubili še tisto, kar smo si ob pomoči naše obrtne zbornice izborili v zadnjih letih prejšnjega režima! A prav to se je zgodilo, oz. grozi, da se bo. Večina zakonov. Predsednik Kučan, ki so ga na MOS 91 zelo toplo sprejeli, je v otvoritvenem govoru dejal, daje, čeprav se to lahko slišino, julijska vojna po svoje spodbudno vplivala na samozavest slovenskih gospodarstvenikov in na uspeh njihovih naporov, da z večjo učinkovitostjo gospodarjenja podprejo proces slovenskega osamosvajanja, ki ga je zvezna vlada poskušala preprečiti z nasiljem. »Za to dejanje je v svetu vse več razumevanja in podpore. Toliko več, kolikor prepričljivejše je naše, ne le deklarativno izjavljanje, da sprejemamo kot evropska dežela evropska načela in procedure o urejanju odnosov med narodi in državami, ampak predvsem, kolikor bolj jih uveljavljamo. Naša izhodišča, opredelitve in predloge smo ponovili in potrdili tudi na pred dnevi začeti haaški konferenci o Jugoslaviji. Tam o naši odločitvi, da želimo živeti v svobodni, demokratični, neodvisni in suvereni, vendar ne izolirani državi, ne more biti razprave,« je poudaril Kučan in dejal, da nam zdaj ostane več enerhgi-je za iskanje odgovora na vprašanje, kakšna bo prihodnja slovenska družba, ki jo bo okvirjala samstojna slovenska država. »Bo res evropska v svojih političnih, socialnih in gospodarskih razsežnostih? Bodo ljudje v njej svobodni, osvobojeni strahu, da bodo preganjani zaradi svojega prepričanja in mišljenja? Bodo živeli v gospoodarsko uspešnem in učinkovitem sistemu, ki bo Sloveniji zagotavljal sposobnost za zdravo tekmoval- nost v družini evropskih narodov in držav, slovenski-suverenosti njeno materialno podlago in enakopravnost pri sodelovanju z drugimi državami ter blaginjo njenim državljanom? Bo to dr- žava, v katero bodo druge države imel zaupanje in ji bodo naklonjene? Bo to za naložbe tujih partnerjev, za gospodarsko sodelovanje vama in zaželjena država?« je zastavil predsednik Kučan vrsto vprašanj, ki morajo po njegovem zdaj postati osrednja tudi v slovenskem parlamentu in na drugih mestih, kjer se odloča o slovenski prihodnosti. P. P KOMU BO NAMENJENA NOVA SLOVENSKA DRUŽBA? — Milanu Kučanu se ob predlaganem sklopu lastninskih zakonov, ki dobesedno premikajo temelje slovenske družbe, zastavlja tudi omenjeno vprašanje. Pojavilo pa se je tudi v poznejšem pogovoru z direktorji slovenskih podjetij in obrtniki, ki pa so njemu, ministru za industrijo Izidorju Rejcu in predsedniku GZS Francu Horvatu postavili vrsto vprašanj o nadaljnjih gospodarskih ukrepih, predvsem pa so terjali, naj se dnevna politika preneha vmešavati v gospodarstvo. Na sliki predsednik Kučan sijeje vzel precej časa za ogled številnih stojnic razšla vljavcev na MOS 91 v Celju (Foto: P. Perc) MHoš Kovačič novi predsednik V razpravi o letošnjem gospodarjenju sodeloval Franc Horvat NOVO MESTO Pretekli torek so člani odbora Območne zbornice Novo mesto na redni seji, ki sc je je udeležil tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Feri Horvat, obravnavali informacijo o poslovanju regijskega gospodarstva v prvem letošnjem polletju. Razmere niso prav rožnate, čeprav je bila regija celo nekaj boljša od republiškega povprečja. Dogovorili so se, da bodo v zbornici pripravili načrte, kako se prebiti do konca leta. Za začetek bodo zbrali podatke, koliko v kakšnem podjetju pričakujejo izpada proizvodnje in dohodka zaradi izpada srbskega in tudi drugih jugoslovanskih trgov. Prepričani so tudi o potrebnosti medsebojnih povezav za uspešnejše reševanje problemov in pomoči pri osvajanju tujih tržišč, kjer so že vzpostavljene osebne vezi, vredne zlata. Dolenjski gospodarstveniki so Ferija Horvata opozorili tudi na pomen širjenja slovenske predstavniške gospodarske mreže v svetu kot enega od pogojev za povečevanje izvoza. Za novega predsednika Območne zbornice Novo mesto pa je bil namesto preminulega Slavka Guština izvoljen generalni direktor Krke Miloš Kovačič. Asfalt za praznik Minister za promet in zveze Marjan Kranjc na obisku v sevniški občini SEVNICA — Med delovnim obiskom republiškega ministra za promet in zveze Marjana Kranjca s sodelavci v sevniški občini so se pretekli teden s predstavniki sevniške občinske skupščine in izvršnega sveta predvsem pogovarjali, kako pospešiti posodobitev nekaterih cestnih odsekov, za katere kronično primanjkuje denarja. Zlasti je tekla beseda o modernizaciji 12 km regionalne ceste Zavratec Impolje, na kateri naj bi še letos položili 2 km asfalta, ter o preplastitvi magistralke M-10-3 na odsekih Radna—Log in Kompolje—Š marčna. Na omenjeni regionalki potekajo zemeljska dela dokaj uspešno, tako da vse kaže, da bo regionalka, ki jo ima v svojem planu tudi republiška uprava za ceste, nared do letošnjega občinskega praznika, in sicer od križišča oz. mosta za Primož proti Impoljci. Sevničani so se pozanimali tudi, kaj je s t i. strateškimi cestami, in zvedeli, da denarja za to kategorijo ni, ker je ne poznajo več. Nadaljevanje posodobitve ceste Brunk-Šentjanž- -Hotemež se le zlagoma bliža koncu. Sevničani pa bi radi, da bi cesto Breg—Sevnica ponovno prekategorizirali v regionalko. P. P. Danes v Dolenjskem listu ^ ^ram; Podtikanje In sumničenje karani: Ota varianta (še) ni potrebna °bupno težki časi za prevoznike % r.aiam: °oienjski jubilej bralnih značk ^ “.strani: Novinarji Dolenjskega lista koment I ^strani: Stavka zdravstvenih delavcev? * igrani: L Obtožnica za morilca s črpalk IŠČEJO DRUŽINE BRESTANICA — Ni ostalo zgolj pri nedeljskem srečanju s predstavnicami gibanja hrvatskih mater »Okop ljubezni« in podpisovanju pod deklaracijo za mir in proti vojni na Hrvatskem. Ker postaja ta vojna samo še bolj brutalna, v vojnah pa vedno najbolj trpijo otroci, ženske in matere iz Brestanice iščejo slovenske družine, ki bi bile pripravljene, če bo treba, sprejeti medse otroke iz Hrvaške. Tako bi imele pripravljene sezname. Kdor seje pripravljen vključiti v akcijo, lahko pokliče: Medo Fridl-Gabrič — 79076, Valentino * Margon — 79585, Marjeto Kozole — 79512, Podbršček Jelko —79066. A. Ž. Nuklearka bo do nadaljnjega ostala Krškemu in vsem nam Z izrednega zasedanja krške občinske skupščine NOVI BEGUNCI IZ HRVAŠKE KOČEVJE — V zadnjem tednu dni je pribežalo v kočevsko občino v glavnem k sorodnikom še 13 beguncev iz Hrvaške, kjer potekajo boji. V ponedeljek, 16. septembra, sta se oglasili na občinskem odboru RK dve družini (4 odrasli, 6 otrok). Povedali so, daje ena družina že pred mesecem in pol pribežala iz Hrvatske Kostajnice k sorodnikom v Sisak. Zdaj pa so se začeli boji še v Sisku in sta obe družini pribežali k sorodnikom na Kočevsko, in sicer k sedemčlanski družini. Tako se jih v vaški hišici stiska 17 in spijo kar po tleh. V občinskem odboru RK pričakujejo te dni obljubljene pakete s hrano za begunce, ki jih bo dostavil republiški odbor RK K RŠKO — V ponedeljek so se na izrednem zasedanju sestali zbori krške občinske skupščine in obravnavali eno samo točko dnevnega reda, to je delovanje krške jedrske elektrarne in skladiščenje radioaktivnih odpadkov. Veliko novega kljub temu obisku Krčani niso izvedeli, vsaj ne o temi, ki so jo zapisali na dnevni red. Trajnega odlagališča jedrskih odpadkov, ki ga Slovenija že daljši čas brezuspešno išče, po mnenju Mihe Jazbinška, republiškega sekretarja za varstvo okolja in urejanje prostora, ne bo niti do leta 1992. Tudi se ne ve, kot seje pokazalo v ponedeljek, do kdaj bo krška nuklearka še delala. Kar zadeva visoko radioaktivne odpadke, jih Slovenija ne more in jih ne bo mogla varno spraviti, zato bo za ta material po mnenju dr. Lea Šešerka, podpredsednika republiškega izvršnega sveta, potrebno »rešiti v mednarodnem merilu«. To pa pomeni, če prisluhnemo Miru Gregoriču iz RUJV, da bi omenjene snovi poslali Francozom ali Britancem, ki bi jih v nekem smislu varno • Po Jazbinškovem zagotovilu bo v slovenski skupščini kmalu razprava o zakonodaji, ki bo uredila izplačilo rente tako v zvezi z jedrsko elektrarno kot nekaterimi drugimi podobnimi posegi v prostor. Kar zadeva denar,. nakazan v občinski sklad stavbnih zemljišč, republiška vlada verjetno še vedno nasprotuje krški žejji, da ta sredstva ne bi bila vključena v občinski proračun, češ da delitev povzroča popačeno sliko o stvarni občinski finančni preskrbljenosti. konzervirali za vse večne čase in nam jih take vrnili. V Krškem se ta čas pogovarjajo, da bi podaljšali javno razpravo o širitvi za- časnega odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov pri krški nuklearki. Skupščina veljavne odločitve o podaljšanju ni mogla sprejeti, ker zbor KS in zbor združenega dela ob koncu zasedanja nista bila več sklepčna. Čeprav sklep torej še manjka, je najbrž že gotovo, da javna razprava bo. Če pa kaj zaleže ministrska beseda, bodo v Krškem tudi povečali začasno skladišče, kajti Miha Jazbinšek je dejal, daje »razširitev začasnega odlagališča nujna«. L. M. Jutri in v soboto bo še sončno vreme, v nedeljo pa se bo poslabšalo. Jutra bodo meglena. Krško — »mesto strahov« Dr. Leo Šešerko je na ponedeljkovi izredni seji krške občinske skupščine, kamor so ga skupaj z nekaterimi drugimi povabili pojasnjevat, kaj se bo v naslednjih letih dogajalo s slovensko jedrsko elektrarno, večkrat dejal, da bi moral biti človek jasnovidec, da bi lahko odgovoril na nekatera vprašanja v zvezi z nuklearko in njenim pričakovanim zapiranjem. Ker so sedeli v sejni dvorani A Skupščine občine Krško samo na vodni smrtniki, je torej jasno, da Slo venija niti kdo drug ne ve, do kdaj bodo v Krškem še delali elektriko. Tudi ni znano, na katerem vzporedniku bo po vseh pogovorih, pogajanjih, prigovarjanjih in strokovnih primerjalnih študijah pristal radioaktivni material iz krške nuklearke. Delovalo bi šokantno, če bi bilo vse o jedrski sedaj nenadoma jasno. Se je mar v preteklosti vedelo vse v zvezi z nuklearko ali pa je kdo kaj zamolčal da bi se izognil posavski ali slovenski vstaji zoper jedrsko na Krškem polju? Politika izvršenih dejstev v preteklosti je pripeljala Slovenijo v stanje dvojnega strahu Černobilska izkušnja in prešibka zagotovila, da bi s prenehanjem obratovanja krškijedrskifantom postal okolju prijazna hišica, sta stvarna podlaga zanj. Vlada bo imela v teh razmerah zaradi nuklearne elektrarne še dosti sivih las. vendar se prihodnjih korakov do zaprjja jedrske ne bi smela ustrašiti Duha odpora proti nuklearki je pomagala izpustiti iz steklenice. Zdaj zveni kot nesramnost če bi na primer obvestila javnost, da ne ve, kaj naj stori z jedrsko. Af. Lt\ KAMEN ZA PORODNIŠNICO — Pred tednom je Matija Malešič, podpredsednik slovenske vlade, v na-^evMnih predstavnikov novomeškega javnega življenja in zdravstvenih delavcev na travniku za novomeško %v°kcentralno sterilizacijo. Naložbo za prihodnost kot je gradnjo porodnišnice in drugega kot nadomestilo za že V7 neprimeme prostore imenoval Malešič, so tudi zares že začeli graditi Do tretje gradbene faze bo no vomeški G1P Sotočij0 gradil v približno sedmih mesecih. Toliko je zaenkrat denarja, ki ga Novomeščani zbirajo s samopris-\ bi z začetkom gradnje odlašali bi bilo vsak mesec težje začeti denarja za vso naložbo pa tako nikoli ne bi brau,« je zbranim na slovesnosti dejal direktor novomeške bolnišnice Janez Bajuk. (Foto: Z. Lindič-Dragoš) BRESTIN V NOVEM MESTU K CENTER, Pod Trško goro 12 OD 24. DO 28. septembra 1991 ESTIN d.o.o. CERKNICA NEW LOOK — nova podoba vaše stare kuhinje — zamenjava čelnih stranic v 8 izvedbah • izdelki iz vitraža • drsna vrata SEZAM po naročilu • sedežna garnitura ŠPELA Obiščite BRESTIN v Novem mestu od 9. do 19. ure vam bodo svetovali strokovnjaki. Informacije tudi po telefonu 068/20-553. TUJINA O NAS VSESLOVENSKI MISIJONSKI KONGRES Jutri, 20. septembra, se bo s slovesno otvoritvijo misijonske razstave v ljubljanskih Križankah začel desetdnevni vseslovenski misijonski kongres, ki bo tokrat prvič v domovini. Program kongresa je izredno pester, saj obsega poleg verskega, molitvenega dela, ki bo potekal po vseh slovenskih farah v domovini, zamejstvu in izseljenstvu, tudi vrsto prireditev, od srečanj mladih v Stični, okroglih miz, pogovorov z misijonarji in premiere misijonske igre do predavanj in simpozija. Srečanja misijonarjev z otroki bodo 28. septembra tudi v novomeškem Kapitlju, v Semiču in pri Novi Štifti pri Ribnici. LB TUDI V DOLENJSKIH TOPLICAH DOLENJSKE TOPLICE — Ljubljanska banka — Dolenjska banka Novo mesto ima svoje poslovne enote v večini večjih dolenjskih krajev. V prvih dneh septembra se je 19 poslovnim enotam pridružila še nova enota banke v Dolenjskih Toplicah. S tem je banka približala svoje storitve ne le krajanom, ampak tudi številnim gostom in obiskovalcem tega znanega turistično zdraviliškega kraja. V enoti so vsak dan od 10. do 16., ob sobotah pa od 8. do 1L ure ljudem na voljo vse vrste bančnih uslug. Podtikanja in sumničenja V Žumberku ni nobenih srbskih odposlancev in orožja — Hočejo še naprej dobre odnose ŽUMBERAK — Govorice, da po Žumberku hodijo srbski emisar-ji, ki hočejo prebivalce teh krajev pridobiti za »srbsko stvar« in tako na tem delu hrvaškega ozemlja lik ob meji s Slovenijo ustvariti novo žarišče nestabilnosti, so najbolj razburile prav Žumberčane, in to na hrvaški in slovenski strani. Dve žumberški vasi sta v metliški občini, in sicer Drage in Hrast, Žumberčani pa žive tudi v drugih krajih v Beli krajini in na drugi strani Gorjancev. Niko Drakulič, predsednik ž.um-berške krajevne skupnosti Drago-ševci in poslanec v skupščini občine Ozalj, kamor ti žumberški kraji spadajo, zaposlen pa v tovarni IM V na Suhorju, je odločno zavrnil te govorice in jih označil za zlonamerne, take, ki naj bi v prvi vrsti škodovale Žumberčanom in tem krajem sploh. »Resje le to, da so naši ljudje zaskrbljeni zaradi vojne in vsega, kar se pri nas dogaja, in se bojijo, da jih ne bi potegnilo v ta vrtinec. Mi smo potomci Srbov in Črnogorcev, ki so pred 460 leti prišli v te kraje, po veri smo grkokatoliki, se pravi katoliki vzhodnega obreda, pišemo v latinici. To, za kaj se kdo izreka po nacionalnosti, je njegova osebna stvar, precej se nas ima za Srbe. Vendar smo Srbi le po nacionalnosti, naša domovina pa je Hrvaška. V vseh 460 letih, kar živimo v teh krajih, nismo dobili od uradnega Beograda nobene pomoči niti nismo imeli z njim nobenih stikov. Vse, kar so si naši ljudje ustvarili, so si s svojim delom, največ v slovenskih podjetjih. Na Slovenijo naši kraji tudi že ves čas težijo in s Slovenci imamo tradicionalno dobre sosedske odnose in to hočemo na vsak način obdržati in gojiti tudi naprej. Če bi se v naših krajih pojavili kakšni srbski odposlanci ali drugi prinašalci zla, bi jih gotovo sami odkrili, razkrinkali in onemogočili njihovo delovanje. Za sedaj takih primerov ni bilo, vsaj mi ne vemo zanje. Če pa zanje ve kdo drug, naj to takoj pove nam in na za to pristojnih krajih. Vse, kar jaz vem, je bilo nekaj pismenih pozivov posameznikom iz naših krajev, naj se pridružijo nekakšnemu samozvanemu forumu Srbov Korduna, Karlovca in Bele krajine, vendar so vsi ti pozivi ostali brez odziva. Kar se tiče govoric, da so naši ljudje dobro oboroženi, trdim, daje v naših krajih gotovo najmanj orožja v vsej občini Ozalj. Kalašnikov, snajperjev, bomb ne bo tu nihče našel, pri nas imajo orožje le lovci in še ti zadnje čase nič ne streljajo, da ne bi vznemiijali ljudi. Očitno pa so ljudje ali krogi, ki jim ni prav, da se kaj takega v Žumberku ne dogaja. zato širijo take govorice. Tudi občina Ozalj noče uradno demantirati takih govoric in tako spodrezati korenin raznim žaljivim sumničenjem,« je dejal Drakulič. A. B. »Osvobodili« Inlesova skladišča Iz vseh petih prodajnih skladišč v Srbiji so ustanovili podjetja v mešani lastnini — Negotova je še usoda treh skladišč v Slavoniji, kjer je vojna_ RIBNICA — Od 14 Inlesovih prodajnih skladišč po Jugoslaviji osmim slabo kaže. Pet od teh je v Srbiji, tri pa v Slavoniji, kjer potekajo boji. Po demonstracijah v Pazovi, da je treba Inlesovo skladišče zapreti, so se osamosvojila skladišča v Novi Pazovi, Lazarevcu in Apatinu. Iz njih so ustanovili podjetja v mešani lastnini, ki so samostojna. Pri tem so Inlesovo lastnino obravnavali kot družbeno, se pravi brez lastnika, da bi si jo kasneje lažje prisvojili, kot da je last Srbije. Skupna vrednost Inlesovih prodajnih skladišč v Srbiji znaša 3,5 milijona DEM. V tem znesku pa so vključena le osnovna sredstva. Vodja Inlcsove pravne službe Tomaž K umelj pravi, da so zaradi lakih odločitev za ta skladišča že vložili več tožb, in sicer zaradi izbrisa iz registracije, zaradi nanovo registriranih podjetij, zaradi motenja posesti, zaradi ugotavljanja lastnine, za izselitev novih podjetij iz Inlesovih prostorov, zaradi blokiranega lnlesovega žiro računa, zaradi poslovanja z Inlesovo lastnino itd. Dodal pa je, da sedsy ni posebnega upanja, da bi s tožbami uspeli. DRAŽJE KOMUNALNE STORITVE SEVNICA Zaradi naglega povečanja stroškov, ki vplivajo na ceno storitev sevniške Komunale, je v. d. direktorja Komunale Miro Dobovšek naslovil sevniškemu izvršnemu svetu predlog za povišanje cen komunalnih storitev s I. septembrom, in sicer vodarine za 29, kanalščine za 21 in odvoza smeti za 27 odst. Sevniška vlada je pristala na ta povišanja, še več, glede na vlogo sevniš-kega TVD Partizan, da naj ne bi plačeval odvoza smeti, kijih skoraj nima po tarifi za gospodarstvo, se cena odvoza smeti za gospodinjstva zviša še za 3,9 odst. V ta paket olajšav je vključen tudi gasilski dom. Prebujena štajerska sla po tveganju Mrzlica s fair playem MARIBOR — Maribor že dober mesec trese mrzlica, imenovana fair play. Ne, ne gre za nenaden izbruh športne plemenitosti, temveč za »igro« s takšnim imenom, za katero njeni avstrijski organizatoiji trdijo, da je povsem nekaj drugega kot nekatere prejšnje denarne verige, ki so navduševale mnoge Slovence (denimo razvpita Family Line). Po mestu krožijo zgodbe o nekaterih uglednih Mariborčanih, ki naj bi s Fair playem pokasirali po več kot 100 tisoč šilingov. »Sistem« je preprost: potrebuješ okoli 24 tisoč šilingov, jih vplačaš v eni od avstrijskih bank (bančniki v Lipnici si ta čas manejo roke), dobiš dva partneija, ki storita isto — in zagotovljen ti je dobiček najmanj dvakrat večji od vložka. Tveganje naj bi bilo zgolj v primeru, če ti ne uspe dobiti ostalih dveh, pa še v tem primeru naj bi ti igra zagotovila vsaj povrnitev vložene vsote minus 700 šilingov za »manipulativne stroške«. Nobenega tvegaja torej. Le koga ne bi premamili takšni devizni obeti, še zlasti, ker so mnogi Mariborčani zares z igro zaslužili mastne denarje in se prav radi pohvalijo s čeki, ki so jih prejeli iz Avstrije. Očitno je mnogim znanim mariborskim imenom denar tudi pomembnejši od časti in ponosa, saj si sicer ni mogoče razlagati, da jih na javnih predstavitvah, kjer skušajo zanjo pridobiti nove navdušenec, animatorji igre mirno navajajo z imenom in priimkom, češ če igrajo tako ugledni meščani, boste vendar tudi vi. Naj živi zaslužek brez dela — če je mogoče delo imenovati nagovarjanje prijateljev in znancev, naj postanejo tvoji partneiji in tvegajo tistih 24 tisoč šilingov. Tvegajo seveda toliko, če njim samim ne uspe dobiti dveh nadaljnjih partnerjev, oziroma če se veriga pretrga. Seveda ljudem ni zameriti, če iščejo vse možne načine, da si izboljšajo standard. Nekateri prikazujejo zadevo malodane kot »socialni korektiv«, glede na zlom mnogih mariborskih podjetij, med katerimi nekatera niso izplačala še niti plač za julij. A to je kajpada larifari — kajti žrtve tega socialnega zloma nimajo 24 tisoč šilingov, da bi jih vložile v dubiozno igro, ki že po običajni, ne zgolj matematični logiki ne more narediti čudeža, kakršnega obljublja: da namreč nihče nič ne izgubi, vsakdo lahko samo zasluži. Ce nekdo dobi štiri ali petkrat več, kot je vložil, je navsezadnje to treba nekomu vzeti. Komu? Seveda tistemu na koncu piramide. Po uradnih podatkih organizta-orja je v igro ta čas vključenih že okoli 70.000 Slovencev. Je fair play že prodrl na Dolenjsko? Če je, naj to pisanje ne vpliva na vašo odločitev, ki bo kajpada odločitev zrelih in preudarnih ljudi. MILAN PREDAN Nekoliko ugodnejši je položaj za skladišči v Nišu in Čupriji, kjer so sicer tudi oblikovali novi podjetji, a je Inle-sov kapital obravnavan kot vložek v novo podjetje. Srbski delež naj bi znašal 51 odstotkov, ker pa denaija nimajo, je njihov delež knjižen kot kredit Inlesa, ki ga pa doslej redno odplačujejo. V slavonskem delu Hrvaške, kjer potekajo boji, so v nevarnosti skladišča v • Na vprašanje, kako pri reševanju teh zapletov pomaga republiška vlada in pristojni organi, pa je Tomaž Kumelj odgovoril, daje bil pred kratkim sestanek vseh oškodovanih podjetij v Ljubljani, na i\jem pa so ugotovili, da jim ne nudi pomoči ne vlada, ne ministrstvo za industrijo, ne gospodarska zbornica. Prepuščeni so sami sebi. Ustanovljena je zasebna firma kot konzorcij oškodovanih podjetij, a so njihove usluge drage in ne jamčijo nobenega uspeha. Zato bo Inles še naprej prisiljen svoje pravice braniti sam. Vinkovcih, Slavonskem Brodu in Slavonski Požegi. Nekatera so bila med obstreljevanji že poškodovana. Vprašljivo je, kaj bo s temi skladišči, saj je znano, da si to območje lasti Srbija. J. PRIMC SPOMINSKA SVEČANOST V ROGU KOČEVJE — Dogovorjeno je, da bo spominska svečanost za pobitimi v Rogu v nedeljo, 6. oktobra. Maševal bo nadškof dr. Alojzij Šuštar, po maši pa bo krajši kulturni program. Vsa prireditev bo v neposredni bližini jame Pod Krenom, kjer bo kasneje postavljena tudi cerkvica. Svečanost je bila predvidena že julija, a je bila zaradi vojne preložena. Šest republik zasleduje svoje različne cilje Salzburger Nachrihten Srbija se je kot zadnja jugoslovanska republika strinjala z mirovnim načrtom Evropske skupnosti Teoretično je sedaj omogočena zaustavitev krvave vojne in iskanje poti za novo politično ureditev Jugoslavije. Evropa ponuja svoje usluge balkanskim narodom, ki so vpleteni v spopade. Uspeh pa je izključno odvisen od tistih, ki do sedaj niso bili pripravljeni na civilizirani dialog, ampak so odgovarjali le z orožjem Sest jugoslovanskih republik zasleduje različne cilje. Za vse pa mir-novni načrt Skupnosti predstavlja možnost mednarodne predstavitve teh svojih ciljev. Slovenija bi, končno, hotela postati neodvisna, vendar želi obdržati gospodarske vezi z ostalo Jugoslavijo. Hrvaška se bori za svoje ozemlje in narodni obstoj. BiH grozi nevarnost razpada zaradi nacionalnih teženj svojih treh narodov. Tudi Makedonija bi kot suverena republika ponovno želela pristopiti k novi Jugoslaviji Črna gora se zadovoljuje s položajem slepega črevesa Srbije. Kljub vsemu Evropska skupnost lahko jugoslovanskim narodom nudi novo upanje?! Rečeno ta teden: IDEJA SPRAVE JE POZABLJENA Spet se premikamo v območje revolucionarnega miiljenja. Pozabili smo na svojo antirevolucionarno oz. reformistično usmeritev, ki smo jo zastavili od začetka Graditi hi morali nacionalni konsenz na celi vrsti strateških točk, ne pa da po vzročamo no ve socialne spopade. Idejasprave, kije izšla iz naše stranke, je danes pozabljena in zdaj se ljudje spopadajo na starih osnovah, kar na dolgi rok ne more biti produktivno, zato sem rahlo zaskrbljen. Ne vem, ali smo znali izrabiti politični kapital Upam, da ni še nič zamujeno. Rad hi prispeval k večji skladnosti slovenske politike in k okrepitvi Demosa, da bo bolj odprt za racionalno diskusijo, za upoštevanje večjega števila interesov, za upoštevanje srednjega sloja, podjetnikov, intelektualcev in kulturnikov, ki se danes odvračajo od Demosa zato, ker so nad njim razočarani dr. DIMITRIJ RUPEL (Glas, Krani) POZABITE EVROPO Srbski predsednik Miloševič dobro ve. da ga pretežni del zahodne E vrope podpira in svoje podpore niti ne prikriva. Velika Britanija, Francija in Italija, antantne sile iz prve svetovne vojne, podpirajo nekdanjo zaveznico Srbijo in so pripravljene plačati skoraj vsakršno ceno, da bi preprečile razpad Jugoslavije — umetne države, ki so jo nekoč same ustvarile zato, da bi kaznovale A vstro-Ogrsko, nagradile Srbijo in omejile nemški vpliv v jugovzhodni Evropi Ampak ne lord Carrington ne Mitterand ne De Mic-helis ne občutijo niti kančka zadrege, ker so njihove domovine nekoč ustvarile pogoje za tragedijo na Balkanu, zdaj pa so postale tihe Miloševičeve zaveznice in s tem sostorilke vojnih zločinov. VITKO KOGOJ • Slovenija ima z mirovnimi konferencami slabe izkušnje, vedno je izgubljala, tokrat pa obstajajo stvarne možnosti, da se to ne bo zgodilo. (Janša) ŠIRIJO OKOP LJUBEZNI — Minuli teden so ženske v Brestanici spontano začele zbiralno akcijo »Štruca kruha za Hrvatsko«, v nedeljo pa tudi kot prve v Sloveniji pripravile srečanje z znanim hrvalskim gibanjem »Okop ljubezni«. Pod brestaniško cerkev je dopoldne prispel avtobus tega gibanja na čelu s Slavico Bilič (na sliki na levi). Nemudoma so se dogovorili da pomoč, kakšnih 18.000dinarjev, tudi od mašnih milodarov, igrače in šolske potrebščine, izročijo koloni avtobusov beguncev iz Hrvaške, otrok in starih ljudi, ki so se mimo Drnovega peljali v Pulj. Darila so vrstnikom izročili na ganljivem srečanju kar na cestnem priključku otroci iz Brestanice. (Foto: A. Železnik) Naša anketa »Joj, kam bi del?« »Poslušamo, da stroka ni bila vključena. Naj bo jasno, da nam pri tej Pre' obrazbi ne morejo pomagati strokovnjaki, ki so sodelovali v povojni nacionalizaciji, niti njihovi politični dediči, niti strokovnjaki za samoupravljanje,« je v uvodu v razpravo o lastninski zakonodaji v slovenski skupščin rekel premier Lojze Peterle. Koga vse je mislil, ne vemo, dejstvo pa je, o* imamo v Sloveniji nekaj ekonomistov, ki jih priznava tudi kritična ekonomska znanost na Zahodu in ki v nastajanje naše privatizacije zakonodaj niso bili vključeni. Peterle je stavil na ljudi, iti »nam lahko pomagajo z jasno idejo, ki to znajo in imajo s tem izkušnje, ljudje iz sveta«. Ker je tako,® imamo predlog zakona, ki omogoča najhitrejšo pot v učinkovito gospod*; stvo in je hkrati pravičen, ker daje vsakemu nekaj. Pripombe in opozorila' celo celi alternativni privatizacijski zakonski osnutki pa kar letijo vkup, ** prav je razprava o lastninjenju skrajno spolitizirana in vsi tisti, ki si up»J® izraziti strah, da nas bo lastninjenje po predlaganem zakonu namesto učinkovito gospodarstvo in slej ko prej v blagostanje pripeljalo v katastro' , tvegajo, da bodo označeni skoraj za narodne izdajalce, branilce pridobljen1 privilegijev ipd. Mnogi namreč opozarjajo, da ni možnosti, da bi z lastnin) njem dosegli vsaj navzven pouarjan cilj po učinkovitem narodnem g0SP^ darstvu, ampak da gre zdaj očitno le za prerazdeljevanje lastnine in s K družbenega vpliva in moči. Gre seveda za skrajno zapleten projekt, ki 1". nima veliko opraviti s pravičnostjo. MARJETA PETKOVIČ, upokojenka iz Straže: »Ko se na televiziji pogovarjajo o tem, kaj naj bi naredili z našim skupnim premoženjem, mi gredo lasje pokonci. Toliko let smo si odtrgovali od ust, sedaj pa naj bi to pobrali direktorji. Uvedli so tajne plače. Za delavca se ve, da zasluži nekaj tisoč, in ta ne bo mogel stati zraven, ko bodo prodajali naše tovarne. Vsi, ki so delali in še delajo, bi morali postati delničarji vsega premoženja. Tukaj podpiram slovenski sindikat.« JOŽE ANDOUŠEK, kmetijski in**"!' iz Velikih Poljan, Ribnica: »Vsako mora dobiti svojega lastnika. To velja ^ zemljišča in vso drugo lastnino. Le ^ bo bolje gospodarilo. Ker zasebniki nUMjjj toliko denaija, da bi vse odkupili, naJb'^ v začetku najemniki. Družbeno oz. drž* ^ pa naj otane le tisto, kar je pomemb"® vso družbo. Bodočnost imajo manjš* djetja, ki pa jim je treba dati možno51' ustanovitev in delo. Sedanje posojilo J* go, in če ga vzameš, ga ne boš ntog odplačati.« ZVONE VIDMAR, predsednik Neodvisnega sindikata v Iskri Semič: »Sindikat v naši firmi je proti takemu zakonu lastninjenja. Tovarno v Semiču so s svojim delom zgradili naši starši, od začetka so se odpovedovali za napredek in razvoj, za to, da bi bilo nam lepše in bolje. Mi smo jo dograjevali, po tem zakonu bi bili mi vsi okradeni. Naša firma je ogromno naredila tudi za kraj, krajevno skupnost in občino. Tako pomembno vprašanje, kot je lastninjenje, bi moralo na referendum« JOŽE MATEKOVIČ, predsednik liškega izvršnega sveta: «Seveda se strU ^ da je treba krivice popraviti, ne sme ^ elati novih. V Metliki pred 40 jo nobene tovarne, vse, kar imamo se7a?'I)f. ustvarili naši ljudje. Zakaj naj bi se*^ flV kdo za majhen denar lahko pokupil J dolgoletni trud? Zakaj naj ne bi ta ^ pripadla tistim, ki sojo ustvarili? ,|.eltie- gače, bodo to nove velike *ir‘v'ce'jijjifj*' ljen je tudi strah pred slabim gpsp0^ve,u njem s to lastnino, saj vse izkušnje p° kažejo, da je država slab gospodaf^^, MILOŠ ŠENČUR, poslanec republiške Hf£ ^ skupščine iz Kočevja: »Od podržavljcnja družbenih zemljišč kočevska občina ne bi imela koristi. Zato smo predlagali dopolnilo, naj bi vsaj del dohodka od najemnin ali prodanih zemljišč ostal za razvoj občine. Z denacionalizacijo pa naj ne bi delali novih krivic. Delavci Kmetijskega gospodarstva ali drugih podjetij so po vojni veliko ustvari- , li in pustili v teh podjetjih, zato naj bi od te- mg ^ ga tudi nekaj imeli: VID ZUPANČIČ, šofer Euro«j!“ 0 doma iz Mokronoga: »Kaj naj si t1’ , v lastninjenju, ko pa tako rekoč in • gir enem dnevu slišim drugače o 'stlS'v^a b's' jim se, da bi se lastninjenje izrodilo, gJj. vodilni razdelili premoženje med sc^ž j,a-roma med svojimi sorodniki. Tako . pi. že naša izkušnja, o čemer je bilo ** " j|4' 9 pisanega: da je naša tajnica "5* tovornjakov s po 24 tonami noS‘n _,«< ARANDJELO DENIČ, obrtnik iz Dolenjega Boštanja: »Od zakona o lastninjenju ne morem pričakovati ničesar. Priznati tudi moram, da razprav o lastninjenju nisem spremljal. Obrtnik sem 11 let, prej pa sem delal v družbenem podjetju. Zadovoljen bi bil, ko bi država poskrbela, da bi dobivali obrtniki plačane račune v približno takšnem času kot »veliko« gospodarstvo, čeprav vem, da tudi tam stvari niso rožnate, kar zadeva terjatve.« HANZ DEUTSCHMAN, ^fLjeifl Krškem: »Lahko dajo delnice, ;:3 je v zagotavlja neko varnost. *>rlvall^(jo pf*vl redu stvar. Pomembno pa je, da o***^#-ljudje na pravih mestih. Brez teg*8 (eg4, d* stvu ne bo šlo dobro, vsem pa J« “ • preti- hi bilo učinkovito. Država naj se isSf rano ne vtika. Vso lastnino je trebj* nr05te 7 jf VILJEM ŠTANGEU, komisijski trgovini v Brežicah: »V zvezi z lastninjenjem bodo še in še spori. Ne vem, če se bo lastninjenje obneslo. Lastniki se bodo javljali od vsepovsod. Vprašanje je, kakšne papirje bodo pokazali, da bi uveljavili lastništvo. Pravilno bi bilo, da bi dobili nazaj tisti, ki so nekaj imeli, a vprašanje je, kako vračati v naravi. Kako vrniti zemljo, na kateri je danes nekaj hiš?« tako, da bo imel podjeten roke.« poslovodja DOLENJSKI UST Kočevsko iskanje zadružništva Velike ike predporodne bolečine in veliko nejasnosti — Tudi KG se namerava preoblikovati v zadrugo odprtega tipa — Inž. zlim' žlindra zoper likvidacijo farm KOČEVJE — Na pobudo stranke SKZ je predsednik občinske skupščine Kočevje pred kratkim sklical sestanek o organiziranju zadrug. Udeležili so' se ga tudi predstavniki krajevnih skupnosti oz. kmetov in Kmetijskega gospodarstva Kočevje. ŠJIRI DIN REGRESA ZA PŠENICO IN RŽ Driln^LJANA — Da bi spodbudili koi n °VanJe’ Je kmetijsko ministrstvo, rj Prvega določilo regres za pšenico in 5^e8fes je predviden za 8.000 ton V aa’ znašal pa bo 4 din za kilogram. tut^°ofV Padejo od Kmetijskega inšti-l>tevk°Ven^e Priporočene sorte, za-e za regres pa uveljavljajo zadruge Udeleženci so povedali dokaj različna mnenja. Območje Strug je za svojo kmetijsko zadrugo. Predstavnik Poljanske doline je dejal, da so na njihovem območju predvsem stari ljudje in da ni mladih kmetov, ki bi postali člani zadruge. Predstavniki Kočevja in Drage pa so spet menili, da je treba za začetek ustanoviti za vso občino eno kmetijsko zadrugo, in to brez večjih strokovnih služb. Poslanec SKZ pa je povedal, da bo njihova stranka najprej sklicala razgovor o ustanavljanju zadruge. To naj bi bil strokovni posvet s strokovnjaki ministrstva. Spet je bila zaostrena razprava med zasebnimi kmeti in KG, in sicer o reorganizaciji TOK oziroma njeni ukinitvi, kar po mnenju nekaterih ni bilo izvedeno po predpisih. Seveda gre pri tem predvsem za lastnino bivšega TOK oz., kot soji rekli, zadruge. Pojasnjeno pa je bilo tudi, da se namerava KG organizirati kot zadruga. Za podrobnejša pojasnila o vsem tem smo po sestanku zaprosili direktorja KG inž. Janeza Žlindro, ki je povedal: »Res razmišljamo o preoblikovanju Kmetijskega posestva v zadrugo. Cilj tega je, da bi obdržali sedanji obseg kmetijske proizvodnje, ki ni majhna. Preprečiti želimo likvidacijo sedanjih kmetijskih farm. V to, novo zadrugo, pa bi se razen sedanjih članov kolektiva KG lahko vključili tudi ostali. Zadruga bi bila torej odprta za vse. Ne nasprotujemo pa tudi, da bi na Kočevskem ustanovili več zadrug. Možnosti za to so, in sicer predvsem na območju Strug, Poljanske doline, Fare in Drage, kjer je Lii,kr”10vnem združenju prehrane v Jub|jani, Miklošičeva 4. (K. g.) UgM&E TRŽNICE Ja Ponedeljek je bilo na tržnici l5d”5*v^ Paprike za vlaganje (od juta rZ° . )’ paradižnik so trgovci z ..Ponujali po 30 din, prav takšno vednJe,ltne*a Čebula, krompir pa še rtio„ rirti ceno 10 din, čeprav ga je in6 rT V bllžn-iih vaseb dobiti že za 5 Prod.- J? kilogram. Tropinovec so So d.^a1 P° 100 din, stročji fižol po ^ačo”’ rumen‘ koren po 30 din, do-8rozri;fmetano P° 70 din, zgodnje 8ran?J *pa drži “0° 50 din za kilo-ZšDnrJT6 nekaj tržnih ponedeljkov Kru Sino opazili ribiča z otoka »ko?; ki na stojnicah pred Ribarnico barv,. ^nra<< s svežimi morskimi ri-zjutro' ,vedal je, da so bile ob štirih c'Sad' ■V mre^‘ Tudi pokriti stojni-v ten,-*?In zelenjave in Deladinija sta Slt)ok r u nekaj manj založeni, kot Vajt dl Vajeni. Kriva je vojna na Hr-slMn; ' Ta ponedeljek so bile na-(Jmi. cene: čebula za ozimnico 16 nani‘1’ Paradižnik 30 (20) din, ba-ohrovtL^5) din, cvetača 78 din, česen 150 (120) din, (4S\ j. (60) din, pomaranče 62 kat (50)’d°Z'ne ^ d'n’ 8rozdje muš- O _ • • V V ^ejmisca Krška »razvojna zabloda« Zakaj razselitev prašičje farme Pristava ni prava rešitev — Politika odriva stroko in študijo septebmra so na Z®tlni(aj| ^ ~ 14. a m na Wl igj ,fnsk' sejem prodajalci pripe-7Sstar,,j,?*” "tešeče starih pujsov in jSh p# ji 'a- Prvih so prodali 97, dru-Ne 0jtr ’ cene pa so se pri obojih su-,eŽe. E 60 din za kilogram žive Čeprav je eden prvih mož stroke prof. dr. Andrej Šalehar že nekajkrat opozarjal javnost, da slovenska prašičereja ta čas od vsega najbolj potrebuje mir in strokovno zaupanje, se politični pritisk in celo grožnje nadaju-jejo. Nekateri prenapeti novi politiki bi osem slovenskih praSičjih farm, ki dajejo kar 62 odstotkov celotne prireje svinjskega mesa, najraje dobesedno izbrisali s sveta, ne oziraje se na to, če jih potrebujemo ali če dobro poslujejo. Pritisk se je ob zadnjih javnih razpravah o denacionalizaciji Se okrepil, sem lahko (ker niso bili prisotni prizadeti upravljalci farme) Štejemo tudi nedavni razgovor o Pristavi pri Krškem, kjerjebilo, kot poroča Delo, rečeno, da »v KrSkem končno priznavajo, da je bila farma razvojna zabloda«. Od samega »priznanja« ne bo dosti' koristi pa tudi strokovno povsem ne »sedi«. Zakaj potem v svetu Se gradijo velefarme, v ZDA celo za 320.000pitancev na leto, kar je toliko, kot znaša zmogljivost vseh slovenskih farm skupaj? Slovenski praSičerejci so se tako in tako že pred leti dogovorili, da iz ekoloSkih razlogov velikih farm ne bodo več gradili in da bo Pristava zadnja. Tako je tudi bilo in sprejeta je bila razvojna usmeritev, po kateri bodo razvijali kmetije s tržno proizvodnjo. Toda farme so tu in večinoma uspeSno delajo, bolj kot o njihovem ukinjaju pa bi morali govoriti o pomoči pri njihovi ekoloSki sanaciji Edino to je prav z narodnogospodarskega staliSča, vse drugo pa je politika, da ne rečemo politikantstvo. Tudi v Krškem so govorili o razse-Ije vanju farme kot reSitvi pri tem pa »pozabljali«, da praSiči smrdijo in onesnažujejo okolje tudi v manjSih koncentracijah, zato pa v toliko Številnejših krajih. Tudi tam je treba Kmetijski nasveti Evropo ni vsak krompir h^r se z* pndela' kot je znano, več krompirja, kot ga sama potrebuje. iySt'kurv>lan^ule Pro(laja na jugoslovanski trg, je in bo še bolj prisiljena sW V tul‘n‘’ ki pa so ob veliki konkurenci v deželah Evropske gos-,'ayseza(j . uPnosti bolj zahtevni in nikakor ne obetajo lahkega zaslužka. t '‘li vJe lma"i° lastno izkušnjo z Italijani, ki so naš krompir že cenili in b rr°Psk^n^ar ^kfat v nekaterih pogledih še niso bili tako zahtevni. Jjiifan in 1 lrH Prizna samo kakovosten izdelek ali pridelek, primerno em-jnp°nuden. Na nedavnem sestanku poslovne skupnosti za sadje, Jj^tku. ^ v[Jnine so ugotavljali, da smo glede tega pri krompirju šele na s?Srt>° * Pr'delavoje opravljen šele začetni del posla, niti ne najtežji. Ker KerP Poskrbeti za drugi del, smo svoj čas izgubili ugled na italijan-0(1 bij. u.ln ga bo treba pridobiti znova. dlo^jazaSi!!1 ev.r.°Pskih dežel, ki same nimajo dovolj lastnega pridelka, ^ijo ^ |cji°ven‘j° najbolj zanimiva prav Italija. Tam domači pridelovalci °gram krompirja približno 350 lir, in če to preračunamo po nit*Vdolsk£10RA BITI KROMPIR ZA IZVOZ — Za domači trg, 7dnoPa za izvoz, mora biti krompir zdrav, čist, brez zele-i .*6ii rQ’Zf'jjzP°škodb, ne deformiran, kalibriran (za ekstra kako-w 45 do 65 mm). Zelo pomembno določilo je, da mora (£*> enotna- največkrat v obliki v 10,5 ali 2,5 kilogramskih afenen,e naJ bodo šivane, le izjemoma zavezane z vrvico. iK?^itni2*°raJ° biti z etiketo in vsemi podatki, po možnosti pa tudi %-^leza Zna^°m. Vreče morajo biti vse iste barve (rdeče so pri-(fHenio t*1*0 dezire) in primerne za paletiranje, da posebej niti ne vj1' °Pran ; vf ujini posamezne trgovske hiše zahtevajo skrta- tteba'1 vabljivo pokima krompir za prodajo na drobno, kar 1»^------- če se bomo hoteli kdaj res uveljaviti v Evropi Cit t'>kakof'*UOe t0 nekaj manj kot 6 din. To pa je cena, kije naši pridelo-aii.i'aciji lcmnf; m,oreJ0 biti veseli, saj so pridelovalni stroški po modelni Potreb ®t,Jske8a instituta skoraj za polovico večji. Vseeno pa bo prej t)$Če, n° izvažati, zlasti potem, če se bomo bolj vključili v evropsko ^SBJStn Inž. M. L. i d *d d d d d d d d d d d d d d d d d d d d d d d d d 'd d d d d d d d d d 'd d d d d imeti pristanek okolišnjih prebivalcev in zgraditi številne čistilne naprave. Razselitev ni utemeljena ne ekološko ne ekonomsko, pa jo vedno znova ponujajo kot rešitev. Stroka pravi, da je mogoče brez razselitve izvesti sanacijo farm celo do 6-krat ceneje, študija Ekološko in agronomsko smotrna uporaba gnojevke velikih praSičjih farm v Sloveniji iz leta 1987 pa celo trdi, da imajo vse slovenske prašičje farme v svojem zaledju dovolj kmetijskih površin za koristno uporabo gnojevke kot gnojila. V tej smeri bi morali iskati rešitve, ki so rešljive, ne pa jemati voljo praši-čerejcem, ki uspešno delajo. Navsezadnje Slovenija zaradi prašičereje v celoti gledano sploh ni tako obremenjena kot trdijo »retrorevolucionar-ji«. Nizozemska na primer redi na enoto površine dvajsetkrat toliko prašičev kot Slovenija, pa počez ne ukinja obratov, temveč jih ekološko sanira. MARJAN LEGAN Zdaj je čas za pripravo potaknjencev Odločilna je rez Lončnice so sorazmerno drage in zakaj ne bi prišli ceneje do njih? Najboljša pot je lastna vzgoja potaknjencev, za kar je prav sedaj najboljši čas. Potaknjenci so odrezani deli rastline, ki se sčasoma ukoreninijo in zrastejo v nove okenske cvetlice. Stare, matične rastline, ki ob tem propade, zato ni vredno obžalovati, pa četudi moramo za najboljše potaknjence žrtvovati najlepše primerke. Potaknjenci naj bodo dolgi približno 10 cm, odrezani pa morajo biti vedno z ostrim nožem. Rez naj bo vodoravna in tik pod očesom, sicer se kaj rado zgodi, da Šircelj pod očesom, ki odmre in zgnije, prenese gnilobo tudi na preostali del potaknjenca. Narezani potaknjenci ne smejo takoj v zemljo, marveč naj počakajo nekaj ur v senci, da se bo na rezini naredila tanka kožica, ki bo varovala pred gnilobnimi drob-noživkami. Za vzgojo potaknjencev se obnesejo jogurtni lončki z luknjico v dnu, da odteka odvečna voda. Potaknjenci se lažje ukoreninijo v dobri vrtni zemlji, s katerimi napolnimo lončke ter jih postavimo na svetle okenske police, nikakor pa ne na premočno sonce. Prihodnjo pomlad se iz njih začno razvijati nove, lepe okenske cvetlice. nekoč že obstajala zadružna lastnina. Take lastnine pa ni bilo v Kočevju, saj je bil objekt TOK zgrajen pod firmo KGP, in ne zadruge. Ne drži pa tudi, da smo ukinili TOK, smo ga le vključili v KG. S tem kooperantje in kmetje niso oškodovani, saj jim zdaj KG nudi vse usluge, ki jim jih je prej dosedanji TOK« J. PRIMC SADJE BO DRAGO LJUBLJANA — V nasprotju z napovedmi in pričakovanji bo Slovenija letos imela slabo sadno letino. Pridelek bo manjši po količini in slabši po kakovosti. Ponekod bo od celotnega pridelka komaj tretjina prvovrstnega sadja, tako je letina prizadeta od vremenskih neprilik. Kot nalašč pa bi lahko prav letos naša republika izvozila skoraj neomejene količine sadja v zahodno Evropo, kjer je letina tudi odpovedala. To je za naše sadjaije kaj slaba tolažba, kaže pa, da zahodna Evropa v tem pogledu ni samozadostna in da bi slovensko sadje, kije svoj čas že slovelo, še lahko našlo tujega kupca. Žal pa je obnova našega sadjarstva zadnji čas skoraj povsem zastala. Cepljenk dovolj, kaj pa kupcev? Obstaja bojazen, da bo obnova belokranjskih vi-nogradov zastala METLIKA — Tine Pečarič iz Draši-čev je eden od petih trsničatjev v metliški občini, ki so letos skupaj zasadili okrog 150 tisoč trsnih cepljenk. V tukajšnji kmetijski zadrugi načrtujejo, da bo 40 do 50 odst. teh sadik prvovrstnih Tine Pečarič in le te prodajajo. V Beli krajini so doslej za normalno reprodukcijo vinogradov potrebovali 50 dO 60 tisoč sadik na leto, boje pa se, da bo obnova zastala; v tem primeru pa bi prihajalo do presežkov cepljenk. Prav pa bi bilo, opozarjajo v kmetijski zadrugi, naj vsi tisti, ki nameravajo prihodnjo pomlad obnavljati vinograde, že sedaj razmislijo o nakupu cepljenk, pri tem pa ne bi smeli pozabiti na črne sorte. Sicer pa v metliški KZ vse bolj uvajajo tudi nove sorte. Tinetu Pečariču, ki s sinom Danijem (na fotografiji) skoraj vsak dan pregleda nasad s 25.000 trsnimi cepljenkami, prav te prinašajo trenutno največji dohodek na kmetiji. Če pa jih hoče prodati, se mora prilagajati povpraševanju na trgu. Pravi, da se bo s trsničarstvom, ki je pri hiši že osmo leto. moral ukvarjati tudi v prihodnje, če se bo kot čisti kmet hotel preživeti. Z živinorejo se v tistih krajih namreč ne da preživeti, saj ni moč pridelati hrane za več kot 3 do 4 krave. Gotovo pa bo moral, kot pravi sam, poiskati zaslužek še v kakšni dodatni kmetijski dejavnosti. M. B.-J. EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag Julij Nemanič Za kakšne izkušnje bomo letos bogatejši Beseda pred trgatvijo Vinogradiki naj bi potrošnikom priskrbeli dobro in ne predrago grozdje oz. vino. Ker sorte in trsi z velikim pridelkom dosegajo kakovost komaj enkrat na vsakih 10 let in ker kakovostne sorte dosegajo polovico manj pridelka, je izbor sorte življenjskega pomena za vinogradnika. Ustrezna tehnologija lahko bistveno spreminja osnovne možnosti. Zlasti je pomembno pravilno obremenjevanje, usklajeno gnojenje, izvajanje zelenih del in ustrezno varstvo proti boleznim in škodljivcem. Poleg za ustrezno kakovost grozdja moramo poskrbeti tudi za dozorelost lesa, ustvarjanje zalog v lesu in razvoj korenin. Če je veliko grozdja na trsu in če les slabše dozoreva, moramo trgati prej, da ne bi ogrožali nadaljnjega obstoja trsa. Po trgatvi mora biti listje na trsu vsaj še dva tedna. Šola na lastnih napakah, posebno če se te ponavljajo iz leta v leto, je predraga. In za kakšne iskušnje bomo bogatejši v letošnjem letu? Spomladanska pozeba je prizanesla nizkim legam, vendar takšne izjeme ne moremo pričakovati v prihodnje. Ponovno seje pokazala nadmorska višina 230 m kot mejna med slabšimi in ustreznimi vinogradniškimi legami. Škoda je bila pogojena z več dejavniki. Sorte so se izkazale kot različno odporne, na primer na isti parceli, kjer je sorta Sardone pozebla, zeleni poganjki sorte beli pino niso pozebli, enako pri znani in najbolj razšiijeni sorti laški rizling. Posebno je potrebno poudariti, da so se trsi, ki niso bili v preteklem letu preobremenjeni, dosti lepše obrastli in imajo nastavek grozdja tudi na stranskih očesih, tako da bo kljub pozebi pridelek vsaj 35% povprečnega. Spomladi je prišlo zaradi mokrega in hladnega vremena do večjega napada črne pegavosti in tripsov, ki so ponekod naredili večjo škodo kot pozeba. Zato jih je potrebno zatirati takoj, ko se brsti začnejo odpirati. Ker tiodan ni dovolj učinkovit proti tripsom, so tisti, ki so mislili, da imajo opravka s pršico, slabo učinkovitost pripisovali slabemu delovanju škropiva, ne pa pojavu novega škodljivca. Proti črni pegavosti bo prihodnjo pomlad potrebno škropiti v vseh vinogradih, kjer ni bila bolezen letos temeljito omejena. Zatiranje oidija ni bilo povsod uspešno. Predvsem je napačno, če menimo, da nas uporaba sistemika vedno in v vsakem primeru reši nevarnosti bolezni in nastanka škode. Z uporabo mikala in karatana pred cvetenjem ter pravočasnim škropljenjem (z zadostno količino vode) s sistemikom enkrat do dvakrat obvarujemo grozdje pred napadom oidija. V vseh vinogradih, kjer je bolezen letos prisotna v večji meri, bo potrebno v prihodnjem letu začeti zaščito zelo zgodaj. Proti peronospori največkrat škropimo na pamet, pogosto brez potrebe, zato se ne zavedamo nevarnosti, ko so za njen razvoj ugodni pogoji. V zadnjih letih zaradi velike bujnosti trsov povzroča več škode na grozdju kot na listih. Kljub uporabi sistemika uspeh ni zadovoljiv: zaradi premajhne uporabe vode, prevelikih izgub škropiva mimo trsa, velikega prirasta zelenih delov teh neenakopravnega položaja vseh poganjkov na trsu. Napad botritisa je odvisen od občutljivosti sorte, zlasti še od bujnosti trsov. Letos je bil ponekod • OBVESTILO VINOGRADNI-KOM —Podružnici Društva vinogradnikov Dolenjske, Novo mesto-Trška Gora in Podgorje, pripravljata za to nedeljo, 22. septembra, ob 9. uri v prostorih Srednje kmetijske šole Grm na Bajnofu predavanje mag. Julija Nemaniča o pripravah na letošnjo trgatev. pojav zgodnjega botritisa posledica napada peronospore in oidija. Razvoj in širjenje bolezni preprečujemo s pravilnim gnojenjem, z zelenimi deli in pravilno zaščito proti ostalim boleznim in škodljivcem. Dež bo zagotovo pospešil napad botritisa. Ko se bodo kot posledica napada grozdne gnilobe začele pojavljati sive prevleke drugih glivic (ker botritis je samo porjavenje kožice), bo potrebno izvršiti podbira-nje, z obiranjem celih močno okuženih grozdov ali odstranjevanjem delov grozda, ki so napadeni. Pri tem moramo paziti, da ne poškodujemo zdravih jagod. Dozorevanje grozdja poteka dobro in razvoj je dohitel zamujeno. V pričakovanju, da bo v prihodnje še dosti sončnih dni, menim, da bomo dosegli po kakovosti dobro letino. Zato ne prehitevajte s trgatvijo in nastanek škode zaradi gnilobe preprečite s podbiranjem. Strokovna služba spremlja stanje v vinogradih ter bo določila ustrezne roke za glavno trgatev, ki jih upoštevajte. Inž. JOŽE MAUEVIČ SPET TEČAJA NOVO MESTO — Kmetijska šola bo tudi letos priredila tečaja krojenja in šivanja, ki se bosta pričela 23. in 30. septembra ob 16. uri v osnovni šoli Grm. Vse informacije interesenti lahko dobijo po tel. 21-784. • Denacionalizacija je ljudem sicer všeč, je poštena, fer, ekonomsko gledano pa je preprosto napaka (Sachas) • Ko bo naš kmet nehal biti tlačan in bo postal farmar, se bo klerikalizem sesul sam vase. (B. M. Zupančič) • Varujte se sitih! Ti se najhitreje po-lakomnijo. (Lee) gospodinjski koti čel Naravno kisanje (1. del) Naravno kisanje je eden najstarejših načinov konzerviranja zelenjave. To je biološka metoda. Zelenjavo konzervira mlečna kislina, ki se tvori pod vplivom bakterij mlečnega kisanja in ogljikovih hidratov v zelenjavi. Sol posredno pospešuje razvoj bakterij mlečnega kisanja s tem, da iz zelenjave izloča sok in s tem ustvaija ugodne življenjske pogoje. Pri pravilno potekajočem kisanju bakterije mlečnega kisanja preprečujejo razvoj drugih, škodljivih bakterij, ki bi zelenjavo pokvarile. Naravno lahko kisamo skoraj vso zelenjavo, vendar praktično uporabljamo ta način le za zelje, rdeče zelje, repo, stročji fižol, papriko in kumare. Za kisanje mora biti. zelenjava popolnoma zdrava in zrela. Kisamo lahko celo, zrezano, olupljeno in neolupljeno. Celi plodovi so ob-stojnejši kot zrezani, zavzemajo pa več prostora. Večja količina zrezane zelenjave ne sme stati dlje časa, ker se ugreje in v njej prično delovati gnilobne bakterije, izgubi pa tudi na hranilni vrednosti. Kisanje pospešimo z manjšo količino soli, slad-koija, kislega mleka, sirotke in s čistimi bakterijami mlečnega kisanja. 19. septembra 1991 Okus izboljšamo z dišavnicami, kot so lovorov list, hren, pehtran, gorčica, čebula, brinove jagode, trtno listje itd. Kisanje brez soli ni priporočljivo, prevelika količina soli pa zelenjavna vlakna iziuži in otrdi. Narezano zelenjavo enakomerno premešamo s soljo, celo pa zalijemo s slanico. Zrezano zelenjavo moramo v posodi primemo stlačiti. Tlačenje ne sme biti premočno, sicer se zelenjava rada kvari, postane mehka in na videz ne privlačna. Soka mora izstopiti le toliko, da zelenjavo prekrije, ko je posoda polna. Tlačimo z rokami ali lesenimi bati. Po končanem opravilu posodo takoj zapremo ali prekrijemo, na primer: zelje pokrijemo z lepimi zeljnimi listi, nato s čistim mokrim prtom in primerno obtežimo. Na 100 kg zelja računamo 10 — 20 kg obtežitve. Pri vlagaju cele zelenjave odberemo enakomerno debele plodove zaradi istočasnega kisanja. Včasih niešamo celo in zrezano zelenjavo, vmes pa vlagamo dišavnice. Kadar uporabljamo tudi sladkor, ga vedno najprej raztopimo v slanici. HELENA MRZLIKAR DOLENJSKI UST n I IZ NKŠIH OBČIN Kaj bo z Raduljo? Še vedno ni dogovora, kako dokončati začeto hidromelioracijo ŠKOCJAN — Po šestletnih pripravah so se pred dobrima dvema letoma pričela hidromelioracijska dela v dolini Radulje, s katerimi naj bi v prvi fazi uredili in izboljšali slabih 500 hektarov zemljišč. Stvar bi morala biti s komasacijo vred opravljena do aprila prihodnjega ieta, a je vprašanje, kaj in kako bo, saj dela že dolgo stojijo, strokovnjaki pa s tem povzročeno škodo ocenjujejo na večji znesek, kot bi bil potreben za dokončanje začete hidromelioracije. Do ustavitve del že pri urejanju osnovne odvodnje je prišlo lani po marca sprejetem moratoriju na izvajanje takšnih del v Sloveniji. Posebna revizijska komisija, kije projekt pregledala, je sicer menila, da se lahko izvaja naprej, a ni bilo tako, in vrsta sestankov na to te-o stvari ni premaknila z mrtve točke. en tak sestanek sta v ponedeljek v kocjanu sklicala predsednik novomeške vlade mag. Boštjan Kovačič in predsednik sveta krajevne skupnosti Janez Povšič. Ta po mnogih vročih besedah spet ni dal jasnega odgovora, kaj bo z dokončanjem začete hidromelioracije Radulje. Sestanek bodo v kratkem ponovili, do takrat naj bi republiško kmetijsko ministrstvo dopovedalo ministrstvu za varstvo okolja in urejanje prostora, daje stvar treba dokončati, in to po projektih, za katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje. Zanimivo je, da denar pri vsej stvari menda sploh ni problem. Kljub temu bodo Novomeš-čani doma zadržali odškodnino za spremembo namembnosti zemljišč in s tem dokončali dela, če se bo republika še naprej igrala slepe miši, pri čemer jim predvsem po mnenju krajanov izdatno pomagajo tudi nekateri v novomeški občini. PLAČUJEJO DAVEK NOVO MESTO — Novomeška občinska uprava za družbene prihodke je v prvih osmih mesecih letošnjega leta med drugim odmerila in pridobila v blagajno tudi 4,655 milijona dinarjev prometnega davka od prodaje rabljenih motornih vozil. Davek se pobira po 3-odstotni davčni stopnji. Leta nazaj in še lani denaija iz tega naslova skoraj ni bilo. Zaradi prepožrešne države, kije v sicer res drugačnih avtomobilskih časih za prodajo avta v prvem oz. drugem letu lastništva zahtevala 15 oz. 10 odstotkov davka, so se ljudje namreč izogibali »prezgodnjemu« prepisu prodanega avtomobila in s tem plačilu davka. KONČNO UREJENI TRGI METLIKA — Te dni naj bi končno začeli z urejanjem kanalizacije na metliških trgih, ki mu bo sledila ureditev trgov. Ta dela so v Metliki načrtovali že precej dolgo, a neprestano odlašali, kar je zaradi neurejenega videza starega mestnega jedra pri meščanih povzročilo precej nejevolje. Med petimi ponudniki del so Metličani izbrali najugodnejšega, črnomaljski Begrad, ki bo uredil kanalizacijo in opravil dela za 3,3 milijona din, medtem ko naj bi metliška obrtna zadruga prevzela vodovodno napeljavo. Z ureditvjo kanalizacije bodo onemogočili tudi ogrožanje Obrha, edinega metliškega vira pitne vode. Leta 1995 telefon v vsakem domu Telefonijo približati razvitemu svetu NOVO MESTO — Med ukrepi za izvajanje programa razvoja telekomunikacijskih naprav in omrežij v občini Novo mesto v obdobju 1991—1995, ki gaje nedavno sprejela novomeška občinska skupščina, je bil predviden tudi dogovor med PTT-podjetjem in novomeško vlado o obveznostih ene in druge strani za uresničitev začrtanega programa. Dogovor, ki so ga pripravili v PTT-podjetju, je novomeška vlada z nekaj popravki pretekli teden sprejela. Program razvoja novomeške telefonije v naslednjih letih je po cenah iz letošnjega junija vreden 400 milijonov dinaijev. Kljub velikemu opravljenemu delu krajevnih skupnosti in posameznikov so razmere na področju telefonije namreč še daleč od zadovoljivih. Denar bo vložen v izgradnjo prostorov za telekomunikacijske naprave in medkrajevnih zvez med glavno, vozliš-čnimi in krajevnimi centralami ter v razširitev oz. gradnjo novih telefonskih central in krajevnih telefonskih omrežij. Leta 1995 naj bi tako imeli v občini 35 telefonskih priključkov na sto prebivalcev, medtem ko jih je zdaj 21. Izboljšala pa naj bi se tudi kvaliteta in propustnost telefonskega omrežja. Prometne izgube v telefonskem prometu naj bi bile tako pod enim odstotkom. Od potrebnih 400 milijonov kani samo PTT-podjetje prispevati slabo tretjino denarja, dobri dve tretjini pa ga namerava dobiti od bodočih oz. novih telefonskih naročnikov. Z omenjenim dogovorom je potrjen znesek, ki ga novi naročniki plačujejo PTT-podjetju že od 1. julija dalje. Prispevek za nov telefonski priključek je 2.800 nemških mark, plačljiv je seveda v dinarski protivrednosti, zaenkrat po borznem tečaju marke. Prispevek za telefonski priključek v obrti, družbenih dejavnostih in manjših podjetjih z do 50 zaposlenimi je 5.600, za večja podjetja pa 7.400 DEM. IZ NKŠIH OBČIN Črna varianta (še) ni potrebna Socialne razmere v novomeški občini še niso kritične — L udje živijo vse težje, a probleme zaenkrat obvladujejo z dosedanjim socia nim programom NOVO MESTO — Novomeška občinska skupščina je pred štirimi meseci sprejela socialni program, s katerim naj bi blažili vse večje materialne in druge stiske vse večjega števila ljudi. Ob zadnjem pregledu njegovega uresničevanja so v občinski vladi ugotovili, da socialne razmere v občini še niso tako kritične, da bi zahtevale izredno ukrepanje in oblikovanje tako imenovane črne variante socialnega programa. Preobrat bi lahko prineslo dramatično poslabšanje razmer v občinskem gospodarstvu. Upajo, da se to ne bo zgodilo, če pa bi se, bo vlada na predlog posebne projektne skupine sprejela ustrezne ukrepe. Tudi v novomeški občini sicer vztrajno narašča in bo še naraščalo število brezposelnih. Marca je bilo brez dela 1.224, konec avgusta pa že 1.983 ljudi. Nadomestilo za brezposelnost je konec avgusta prejemalo 657 upravičencev, medtem ko jih je bilo še v marcu manj kot 300. Število tistih, ki dobivajo denarno pomoč za brezposelnost, se je od 164 zvečalo na 226. Število tistih, ki jim je družbena denarna pomoč edini ali dopolnilni vir preživljanja, pa se je za-čuda celo nekaj zmanjšalo. Ponovno se povečuje število upravičencev do pomoči pri plačilu stanarine, v avgustu jih je bilo že 477, v marcu pa 299. Tistih, ki so oproščeni plačila participacije za zdravstvene storitve, pa je nekaj čez tisoč. Gre za pravico, ki se uveljavlja skozi vse leto, tako da se število mesečno spreminja. Republika je še bolj na psu Novomeški gospodarski rezultati niso razveseljujoči, čeprav so dosežene pozitivne spremembe Denarno pomoč je v avgustu prejemalo 5.077 otrok iz 2.378 družin; povprečno je znašala 952 dinaijev. V Centru za socialno delo opozarjajo, da denarne pomoči otrokom ne sledijo rasti življenjskih stroškov, poleg tega nemalokrat kasnijo, saj jih izplačujejo skupaj z mamino ali očetovo plačo. Trenutne materialne stiske družin, ki se še povečajo ob večjih izdatkih, denimo v začetku šolskega leta, v centru rešujejo z dodelitvami enkratnih pomoči. Letos so na ta način pomagali že 611 družinam, od tega jih je 437 dobilo denar iz blagajne dodatnega socialnega programa. V juliju in avgustu so v centru tudi dodelili brezobrestno posojilo 24 družinam v skupnem znesku 292 tisočakov. Takšno posojilo je namenjeno urejanju najnujnejših življenjskih pogojev, nakupu šolskih potrebščin, kuijave ipd. Posojilo znaša do 20 tisoč dinaijev, vr- PARKIRANJE NA PLOČNIKU, DA ALI NE? METLIKA — Metliški prodajalni Mercator in Žito sta na pristojne občinske organe pred časom že naslovili vlogo, v kateri sta prosili za dovoljenje za parkiranje avtomobilov kupcev pred prodajalnama na CBE 37. A je njuna prošnja naletela na gluha ušesa, zato so se pono- vno odločili za ta korak. Prodajalci poudaijajo, da njihovi kupci ne morejo daleč nositi blaga, ki ga nakupijo v teh dveh živilskih prodajalnah, zato naj bi jim dovolili vsaj nekajminutno parkiranje na pločniku, pešci pa bi lahko uporabljali pločnik na drugi strani ceste. Ko so na metliškem izvršnem svetu pretresali prošnjo, so trgovce povsem ražumeli, vendar so poudarili, da po pločniku pred trgovinama pelje ena glavnih peš poti šoloobveznih otrok. Odločili so se, da bodo prometni strokovnjaki odločili, če lahko avtomobili ustavljajo na pločniku, ne da bi pri tem motili promet. Potem se bodo šele odločili, za kakšno parkiranje naj bi šlo. NOVO MESTO — Splošne gospodarske in še bolj politične razmere letos bolj kot kdajkoli vplivajo na poslovne rezultate gospodarstva. Tako je bila industrijska proizvodnja, ki se neprekinjeno zmanjšuje že od leta 1988, v letošnjih prvih sedmih mesecih v novomeški občini manjša za nadaljnjih 8 odstotkov v primeijavi z lansko. Republiški rezultati so sicer še slabši, industrijska proizvodnja je komaj na ravni leta 1978. Novomeško gospodarstvo je v prvem polletju — »učinke« vojne in negotovih povojnih razmer s praktično iz gubo nekaterih jugo trgov, krajami premoženja ipd. pa bo v vsej razsežnosti pokazal šele naslednji obračun — s povprečno 24.191 zaposlenimi ustvarilo dobrih 16 milijard dinaijev prihodka, 293 milijonov dinarjev dobička in 139 milijonov dinaijev akumulacije. Z izgubo v znesku 166 milijonov je poslovalo 44 podjetij s 5.992 zaposlenimi. Podatki z lanskimi niso primerljivi, o pozitivnih spremembah v gospodarstvu naj bi zato govorila hitrejša rast prihodkov od rasti cen, za 64 odstotkov večja akumulacija in za 40 odstotkov manjša izguba ter boljši oz. manj slabi dosežki od republiškega gospodarstva. Seveda je stanje v gospodarstvu zelo kritično, izguba je še vedno za skoraj petino večja od akumulacije, likvidnostno stanje podjetij je še naprej izredno težko in investicijska aktivnost je slaba. Pozitivne spremembe v gospodarstvu so prinesle tudi razbremenitve z dajatvami za javno porabo. Relativno manj prihodka je bilo letos porabljenega tudi za osebne dohodke in skupno porabo. Novomeške plače so bile v prvem polletju v gospodarstvu za 5,8 odst. nižje od republiških, v negospodarstvu pa za poldrugi odstotek višje. Zaposlenost se je v tem času znižala za 5,4 odst., brezposelnih je bilo že 1.923 ali za desetino več kot ob koncu leta • Življenje piše romane, življenjski standard pa drame. (Andric) • Najbolj zanesljivo načelo Peterletove vlade je: kar bo, pa bo. (Kopač) • Šovinizem je politični aids našega časa. (Michnik) Vojna ovira povečevanje izvoza Zaradi zapore trga južno od Kolpe se Beti še bol usmerja v izvoz — Oblasti naredijo premalo za promocijo Sloveni e kot varne države METLIKA — Metliška Beti, s 1780 zaposlenimi največja belokranjska firma, pri svojem poslovanju močno občuti izredno težke razmere pri nas. Tržišče južno od Kolpe je tako rekoč zaprto, in to tako zaradi skoroda popolne ukinitve naročil, če pa že pride do tega, da bi kdo kaj kupil,-se takoj postavi vprašanje dostave, saj noče nihče peljati robe v tiste kraje, plačilo, zlasti pravočasno, pa je bilo že prej problem. Milo rečeno: na tem tržišču, ki je v prejšnjih časih pomenilo velik del domačega trga, je močno padlo povpraševanje in prodaja se je drastično zmanjšala. V Beti ocenjujejo, da bo letos prodaja na tem delu jugoslovanskega trga za polovico manjša, kot je bila še lani. »Mi nismo na silo prekinili nobenih vezi in tokov,« pravijo v vodstvu DOLENJSKI UST Beti, »vendar jih vzdržujemo na povsem drugih osnovah kot včasih; gotovinska plačila so sedaj izredeno otežko-čena, zato se poslužujemo raznih drugih možnosti, kot so kompenzacije, cesije.« Seveda se v takih razmerah najprej zastavi vprašanje, kaj storiti. V Beti so se najprej odločili, da si bodo skušali priboriti več prostora na slovenskem trgu, na kate'rem pa je konkurenca zelo huda. Hkrati s tem si močno prizadevajo, da bi še povečali že tako dokaj velik izvoz. V prvi polovici lanskega leta je Beti izvozila za 8,5 milijonov nemških mark svojih storitev in izdelkov, v letošnjem prvem polletju pa že za 9,9 milijonov mark, kar je za 18 odst. več, in izvoz bi radi še povečali. »To je možno, saj tudi pri partnerjih v inozemstvu obstaja interes za to,« pravijo v Beti. Vendar je za dosega tega na poti izredno močan omejitveni dejavnik. To je seveda vojna. Tuji partnerji gledajo Slovenijo kot del Jugoslavije, kjer pa divja vse hujša vojna, zato je to zanje tržišče z velikim rizikom. »Vse težje prepričujemo partnerje, daje njihova roba pri nas na varnem in da bodo svoje blago dobili v dogovorjenem roku. Mislimo, da bi morale slovenske oblasti veliko več narediti za promocijo Slovenije kot stabilnega, varnega in politično trdnega prostora,« pravijo v Beti. Bolj ko bi jim to uspelo, toliko lažje bi se v firmi posvečali reševanju pravih gospodarskih vprašanj. Povedati je treba, da je Beti tudi med vojno v Sloveniji vse svoje obveznosti do tujih partnerjev izpolnjevala v dogovorjenih rokih. A. B. 1990. Skoraj tretjina je brez dela zaradi stečajev; še več bi jih bilo, če republika ne bi sprejela moratorija za uvedbe stečajnih postopkov. Kot že leta nazaj je svetla točka novomeškega gospodarstva izvoz, kar daje upanje na preživetje tudi danes, ko se svet zapira pred nami zaradi rizičnosti poslovanja z »Jugoslavijo«. V sedmih mesecih je novomeško gospodarstvo izvozilo za 290,7 milijona dolaijev izdelkov. To je le za 0,6 odst. več kot lani (v republiki seje prodaja na tuje zmanjšala za desetino), a predvsem zaradi ukinitve klirinškega načina menjave. Izvoz na trge s trdno valuto je bil večji za 10,4 odstotka. Uvoz v vrednosti 306 milijonov dolaijev je bil večji za 4,8 odst., stopnja pokritja uvoza z izvozom se je nekoliko poslabšala. V zunanjetrgovinsko menjavo se vse bolj vključujejo tudi zasebna podjetja, letos je bilo takih že 77. Od tega jih je 10 izvozilo za 861 tisoč dolaijev izdelkov, ostali pa so predvsem uvažali. Povečuje se tudi njihov vpliv na zbirne poslovne občinske podatke, in to v pozitivni smeri, saj so imela v prvem polletju večjo akumulacijo kot izgube. Deloma je bilo tako zato, ker skoraj polovica zasebnih podjetij nima zaposlenih in zato ne plačuje davkov in prispevkov, davek iz dobička pa je tudi plačalo le 57 zasebnih podjetij. Z. L.-D. • Od predvidenih javnih del, s katerimi naj bi pomagali blažiti socialne probleme, je v občini zaenkrat stekla nega na domu in pomoč starejšim osebam preko Doma starejših občanov, vzdrževanje vrtcev, čiščenje črnih smetišč preko Komunale ter urejanje oko(ja v Žužemberku. V teku ali pred začetkom pa so še nekatere nove oblike dela, ki naj bi prav tako prispevale k učinkovitejšemu premagovanju raznih stisk posameznikov in družin. Poleg denarne pomoči je namreč mnogim potrebna tudi spodbuda in pomoč, da se aktivno vključujejo v odpravljanje svojih težav. niti gaje treba v desetih mesecih. V centru so v zadnjemn času tudi dodelili 31 paketov najnujnejših živil družinam, od tega osmim pribeglim iz vojne Hrvaške. Z. L.-D. RAZSTAVA ORAČEVIH VOJNIH SLIK NOVO MESTO — Novomeški slikar Janko Orač je ob agresiji jugoslovanske armade na Slovenijo kot teritorialec doživel boje na Medvedjeku in ta doživetja in občutja likovno izrazil. Nastalo mu je več ciklov slik, ki se jih je zdaj odločil razstaviti. V mali dvorani Dolenjskega muzeja bodo odprli jutri, v petek, 20. septembra, ob 19. uri razstavo, na kateri bo pod skupnim naslovom Kresna noč na Medvedjeku na ogled do nedelje, 13. oktobra, 35 Oračevih slik. Odloča le delo, ne vera Kljub vojni v Kolpa keru v Radatovičih izpolnjujejo plan in obveznosti do tujih kupcev — Izvoz RADATOVIČI — Čeprav je vojna najprej v Sloveniji in sedaj na Hrvaškem kar krepko posegla tudi v delo v edinijovarni v Radatovičih in tem delu Žumberka sploh — v Kolpa keru, se vodstvo in vsi tam zaposleni močno trudijo, da bi do konca leta izpolnili plan, to je, da bi proizvedli 55.000 kuhinjskih pomivalnih korit iz kerakrila. Kar 70 odst. proizvodnje namreč izvozijo, in to izključno na konvertibilno tržišče, največ v države zahodne Evrope, kuhinjska korita iz Rada-tovičev pa prodajajo tudi v Jordaniji, v Singapuru, v Novi Zelandiji, Tajski, Avstraliji, Kanadi in še kje. »Delamo izključno po naročilu in ne na zalogo, dela pa je toliko, da vseskozi delamo v treh izmenah. Zaradi vojne v Sloveniji in sedaj na Hrvaškem so bili in so še vpoklicani tudi naši delavci, tako da seje zgodilo, da so bili v izmeni samo dva ali trije delavci namesto šestnajstih ali osemnajstih. Že od konca maja delamo v okrnjeni zasedbi. Tak izpad moramo nadomeščati tudi z delom ob sobotah in nedeljah,« je povedal vršilec dolžnosti direktorja Kolpa kera, inž. Štefan Gudasič. Gudasič sam dobro pozna križe in težave dela v vojnih razmerah, saj seje na delo v Radatoviče vsak dan vozil iz več kot 50 km oddaljene Duge Rese, najprej čez barikade v Sloveniji, sedaj na Hrvaškem. V radatoviški tovarni, ki je eden od delov delniške družbe Kolpa, je zaposlenih okoli 50 ljudi, sedaj pa proizvajajo 12 različnih modelov kuhinjskih pomivalnih korit v 16 Štefan Gudasič barvah oziroma kombinacijah. »Tudi v teh težkih razmerah izpolnjujemo vse obveznosti do naših partnerjev. Res pa seje domači trg v zadnjem času skrčil skorajda izključno na Slovenijo in le nekaj malega prodamo še na Hrvaškem, medtem ko v drugih delih nekdanje Jugoslavije tako rekoč nič.« Kot rečeno, je radatoviška tovarna edini industrijski obrat v tem delu Žumberka in daje kruh lepemu številu domačinov. Sedaj, ko na Hrvaškem divja vojna, je treba razmeram v kolektivu na tem narodnostno mešanem območju posvetiti še posebno skrb. »Za sedaj se lahko pohvalimo, da vojne psihoze pri delu v tovarni ni čutiti. Kako je to v zasebnem življenju, ne vem in se v to tudi nočem spuščati,« pravi Gudasič. »Za nas je važno delo, vse v tovarni izvira iz dela in se nanj veže in nas ne zanima ne nacionalna, ne verska, ne ideološka, ne kakršna koli druga pripadnost naših delavcev.« A. B. PRESEUEVANJA — V času janja JA iz Slovenije seje tudi iz No mesta v južnejše kraje z očeti, P°. vojaki, odselilo nekaj celih družin-so vedele povedati, da je z nekatenm j malo iz stanovanj prav vse, tudi radia j pipe pa celo školjke. A glej ga, zlom ^ novem prebivališču se odseljene* Slovenije ne cedita med in mleko, s ^ da so mnoge strpali kar pod šotore-družin se tako sem in tja že vračajo v venijo. Pred kratkim se je v Novo . vrnila gospa, ki je ob odhodu stano povsem izpraznila, ker »se Slovenci že ne bodo okoriščali«. Zdaj ima P* • me, saj je komaj dobila sosede, kli? .^ve pravljenj odstopiti svoio školjko. P° (in še do česa) p občinskega stan soji stanovanje lirali Slovenci! PIETETA DRUGIČ — V P^p kroniki smo okrcali sestankujoče Pionir, ker se nihče niti z besedo ni P£y, nil nedavno preminulega direktor)* ka Guština. Tudi odbor Območne g ^ darske zbornice Novo mesto je P cV teden pozabil reči kakšno besedo v "J ^ spomin. Stvar je tokrat še bolj nep J Guštin je bil namreč predsed zbornice. jjce, SMETI — Prebivalci Kristanove'* ulice Nad mlini in drugih ulic na o .. p0. v Kandiji se pritožujejo nad smeta vomeške Komunale. Jezi jih, dftj* bolj poredko kot prej, ko je bilasm še nižja od zdajšnje. Trdijo tudi, da jj ji nimajo »voznega reda« odvoz*1j«vili tako ljudje ne vedo, kdaj se bodo ^ Krivde za to, da je okrog smetja zasrano, sicer ne valijo le na kom^, ^ ker vedo, da so za stvar krivi Cig pa svinjarija kljub temu. Ena gospa je rekla, da z Prenove novomeške porodnišnic* kakor ne bi smelo biti posebn ^ žav, saj je temeljni kamen požegnala delegacija svetih m° DEŽURNE TRGOVIN^ V soboto, 21. septembra, odprte v Novem mestu do 19-drugod do 17. ure naslednje pr jalne živil: • m • v Novem mestu: prodaj*1 Dom v Bršljinu m • v Šentjerneju: Samopostr Mercator a,. • v Dolenjskih Toplicah: pt°^ jalna Vrelec _ • v Žužemberku: Market D° • v Straži: Samopostrežba RZ ^ • V nedeljo bo odprta od • 11. ure v Novem mestu Sam°P^ trežba na Glavnem trgu 23. (Sprehod po MŽjjji] NEKAJ METLIŠKIH OB^ioje ADMINISTRATORJEV se bo' šeni študija ob delu, kajti delo v c upravi zahteva iz dneva v dan oot (Sd- linrii K niio in clr rint SP hodO P^J , _ OBPOMVU PRVI« Hrvaškega je metliški Rdeč* pol** . reagiral. Pozanimal se je, ka y potrebujejo ljudje, ki so sezn**” ^ dogcr proti svoji volji. Aktivisti RK £ k* * vorili, da bodo pomagali druž' butvij° ' sprejele nesrečnike, s hrano, . pove obleko. Občinsko vodstvo K -e pfic* zalo tudi z republiškim RK- gV^bve** kovati usklajeno delovanje. etijSk* otroke bodo vključili v pouk pie*1 žakanjski osnovni šoli, aj‘llVnoSlcrbe'e kega RK pa bodo še posebej Pr^, . starejše begunce z one stran* g so ■ ČLANI METLIŠKE VLAJ ogledal, vire vodo*«*«*, i občim. V avtomobilih, KiSOJ sl°v « višje predele te domala najma J ^ ske občine, so imeli tud* zal*« zbud* pijače, predvsem piva. sl®j^oVolj pri krajanih sum: al* n* voda ^ sl* vostna ali pa so vladajoč' skro*fl r ljudje so se vrnili z ekskurzij j^ggče- E t. 38 (2196) 19. sep tembf£ Črnomaljski drobir "TENISICE« — V izložbi nekakšne tr-8oyine zvenečega imena Butik Valentino(-l1 J6 ‘o Rudolfo ali tisti Valentin, ki ima |juč od korenin, ali kar domači Tine, še ■razjasnjeno) ponujajo na slovenskem tbiSču povsem nov artikel - tenisice. To .“slovenačkog-« besedotvorja stane ^ din. kar je več kot Glottin Slovenski Pravopis. Navali, narode, još malo pa ne-(Pa ne pravopisa.) MUKANJE — Muziciranje v črnomaljski glasbeni šoli ves čas spremlja zate-a° mukanje iz bližnje klavnice, ki kljub uro zaprtim oknom vdira v črnomaljski ram glasbe in se s svojo otožnostjo meša z Joki klavirja, harmonike, kitare ter dru-?ra mštrumentov. Pa v šoli pravijo, da se |J.° °ni še kar lepo v primerjavi s stano-‘Ci Ulice Mirana Jarca, ki morajo mu-?nje poslušati tudi ponoči. Ravnatelj šole ^ v° Mihelčič je že nekajkrat ta »kravji fnncert" ‘z klavnice posnel na magneto-• P' Kako in za kaj bo posnetke uporabil, ^skrivnost. Vsekakor se bo slišalo. AKTUALNO - V hodniku stavbe, v in t 'mala Prostor semiški krajevni urad dv ^ Černič, visita na oglasni tabli tudi a zei0 aktualna poziva. Prvi poziva vse trnke zidanic, vikendov in drugih po-i “"'h objektov, da do konca septembra tskega leta namestijo na te stavbe tabli-hišnimi številkami. V drugem z dne Sv' ePruarja 1990, pa črnomaljski izvršni l^1, katerega predsednik je bil takrat Jože izn x ’ °*5ve^a vse »morebiti pomotoma iih ■ ne iastoike« kmetijskih zemljišč, ki Uhif -eta prizadela toča, da se še rahljajo, ampak so najpogosteje moč-%^ljeni. n iih ,LJSKA DELAVNICA — V /gorske ^rost°rih Name so zmanjšali gostin-10l Prost°rc in na ta račun oddali nekaj raca lV’ nJ‘m i j e tudi šiviljska delav- Pra ,r • *'vaj° nova oblačila pa tudi popa rJaj° starejša in nova, ki ste jih kupili, pri J1 a*‘ °no na oblačilu ni v redu. Na ,nener: Proizvajalci konfekcije očitno VSa (!{!!'113 smo °Plce' zato imajo skoraj ki n - *a manj a*' predolge rokave, 1,1 jih v tej delavnici skrajšajo. B ibniški zobotrebci nJ 1*-* V OMARI — Med občudova-Pok l** omare v nekem podjetju je gost je nrUka*tud> vanj°- Najprej je ugotovil, da sHk^3. Potem pa je le opazil v njej večjo °ma V °*cv'rju’ obrnjeno proti zadnji steni PieUr J0 je obrnil, je videl, da je na v UJ ,lto- Republiško navodilo o obeležjih r' up^.Ptfstorih pravi: »Uradni prosto-tak,,ra.vnih organov bi morali biti urejeni k0vne vzbujajo nikakršnih pomisle-bj ‘lične narave. Uradne prostore naj °beli>r V'sno <>d njihovega namena — vcnii tVa'' *e uradn' simboli države Slo-k°t s °Z'rorna simboli občine ali mesta, DoH„u na Primer grb, znak, zastava in Pr'” ki ° PODRAŽITVAMI - Ribniš- tey s* ni svet je dobil predlog za podraži-storite nar'n’ vode, geodetskih storitev in ra PtvU Ve,erinarskega zavtxla. Predloga ker jf!ra?'lev centralne kurjave pa (še) ni, se jp 13 ?e zdaj dražja kot v Kočevju, kjer to ^ravkar podražila. Ribničanje so na “Nai ®runtavščino ponosni in pravijo: ye- rta je Ribnica nekaj več kot Je m da lahko tudi več plačamo.« rebanjske iveri Veljkov — Potem ko so na pone-•ožbi J Sejl trebanjske vlade ugodili pri-°^itsk i^btevi samostojnega sindikata Plače „/!•.“Pravnih delavcev, da povečajo jem, Lutarjev a | g 4 odstotka s 1. juli-H | or nalaga republiški zakon, in ne Snem s'seP*embrom, kot so sklenili v izvr-nap,,etU septembra, ni več razlogov Takon.|Vedano stavko delavcev uprave, fjcneo.. ^Je potrdil tudi predsednik ome-ra0grcd S|ndikata Dušan Mežnaršič. Mi-veljal nC ra* družbene dejavnosti pa je ob->l)’enj(.nV('tn' sk,eP o povišanju plač za P°da , 1 .fdstotek, asi. septembrom. Plač Je vse jasno, da je to povišanje Porapom°ma!'zem' zakaj tolikšen rom-ta. ’se je vprašal kmet Tone Fortu-'‘ramnirJe 'raajo tudi izpad dohixlka pri ?*abc let/11 za ^0 odstokov, bodo zaradi u vsi <1:ne' p*a|J v šolstvu, zdravstvu kma- K0Lnaces,<'? . r,Ce treh, ^'Ika dolžnosti direkto-^na Rilh anjS*rnia'nega dc*a- Pravi, da hodi-Pt>ma0j..!!1 na teren z razdrapanimi in ? zdrav j*IV° °Premljenimi kovčki in da af|J8ih nKz P°rabijo bistveno manj kot v vWiva| n, ranah, ta prihranek pa naj ne bi A ' kal«>vost zdravljenja, slte/jj ^l^M Direktor Stanovanjci rojs. Šentrupert Peter Brcar ima si-ktr se 1, n nalanl(0 na poletni solsticij, Pdsttej ctos srečuje z Abrahamom, rad 'ttjno ka |.,sv°jo. pod Nebesi pridelano Sretli sept>?IC0 al' ^a vsaj za brizganec tudi IZ NtkŠIH OBČIN i IMt.H IZ NlkŠIH OBČIN E Iskra se vzpenja na zeleno vejo Izgubo zmanjšujejo, izvoz povečujejo — Leto naj bi končali pozitivno — V dveh letih nameravajo podvojiti produktivnost — Konec uravnilovke SEMIČ — Stanje v semiški Iskri se iz meseca v mesec izboljšuje in zadnje mesece ta največja delovna organizacija v črnomaljski občini posluje ne samo brez izgube, marveč celo z manjšim dobičkom. Po prvem četrtletju je izguba znašala 12 milijonov dinarjev, ob polletju le še 8 milijonov, do konca leta pa naj bi jo povsem odpravili in leto končali s pozitivnim poslovnim rezultatom. »Tudi likvidnostno stanje naše firme kotjričetrt proizvodnje,« pravi direktor se izboljšuje, zadnje čase nimamo večjih likvidnostnih težav in redno izplačujemo osebne dohodke, ki pa so zaradi &-gube omejeni,« je povedal direktor se-miške Iskre Janez. Štefanič. Največ je vredno to, da imajo v tej semiški tovarni dovolj dela, naročil je toliko, da morajo delati tudi ob prostih dneh in ponoči. In vse to delajo za izvoz. V prvem polletju je izvoz vrednostno za 40 odst. večji kot v enakem obdobju lani in še raste, medtem ko se je prodaja na domačem trgu zmanjšala za 16 odst. in ne kaže, da se bo to zmanjševanje kmalu ustavilo. »Trenutno vse naše zmogljivosti delajo za izvoz, sicer pa bomo letos izvozili več SLIKE O KOLPI ČRNOMELJ — V črnomaljski galeriji Miniart bodo odprli jutri, v petek, 20. septembra, ob 20. uri novo likovno razstavo. Z deli, ustvarjenimi na temo Kolpa, se bo predstavil slikar Kostja Virant, v Ljubljani udomljeni dolenjski rojak iz Straže. Virant je predtem že ustvaril cikel akvarelov o Krki in ga tudi razstavljal. Štefanič. Semiška Iskra je aktivni izvoznik, saj je mesečna vrednost njenega izvoza med 1,5 do 1,7 milijona dolarjev, medtem ko uvozijo za okoli 600 tisoč dolaijev na mesec. Hkrati v tovarni teče proces reorganizacije, katerega smoter je večja produktivnost. Sedaj znaša produktivnost na zaposlenega 2500 do 3000 nemških mark na mesec, kar je odločno premalo in njihov cilj je v dveh letih najprej podvojiti produktivnost na zaposlenega in čim prej doseči ali se vsaj kar se da približati evropski produktivnosti, ki znaša 10.000 DEM in več. »Resje naša proizvodnja delovno bolj intenzivna, kar je v tem primeru gotovo prednost, vendar bomo morali kljub temu z manjšim številom ljudi narediti več,« napoveduje Štefanič. Sedaj je v Iskri zaposlenih 1.500 ljudi, bilo pa jih je že 1.730. Do sedaj jim uspeva zmanjševati število zaposlenih na neboleč način, z odhodi, upokojitvami, predčasnimi upokojitvami, hkrati premeščajo režijske delavce v proizvodnjo. Za sedanji obseg dela, ko je naročil veliko, ni ljudi nič preveč. Presežki se bodo veijetno pokazali, ko V vsaki vasi imajo asfalt Letos je dobilo asfalt 15 vasi v KS Semič SEMIČ - S 3.700 prebivalci, ki živijo v 52 naseljih, je krajevna skupnost Semič med največjimi, če ne celo največja v črnomaljski občini. Poleg tega je na območju te krajevne skupnosti še kakih 20 opuščenih kočevarskih vasi oz. njihovih ostankov. Letošnje leto je bilo za to veliko krajevno skupnost eno najuspešnejših sploh, saj so opravili vrsto stvari, zlasti na komunalnem področju, kar je za te kraje sedaj najpomembnejše. Te dni se končujejo dela pri asfaltiranju vaških poti in povezav z lokalnimi cestami. Tako bodo letos v 15 vaseh asfaltirali skupaj okoli 14 km poti in cest. V glavnem gre za bolj odmaknjene in nerazvite vasi. Asfalt so oziroma bodo dobili v Praprečah, na Sodjem Vrhu, v Cerovcu, na Hribu pri Cerovcu, v Stranski vasi, na Pugledu, v Brezju pri Vinjem Vrhu, v Nestoplji vasi, na Trebnjem Vrhu, v Kotu, Potokih, Prelogah, Brezju pri Rožnem Dolu, na Gornjih Lazah in v Mašlju pri Črmošnjicah. Kot rečeno, je večina del že opravljenih, vsa stvar pa bo skupaj stala več kot 8 milijonov dinaijev; od tega bodo gospodinjstva prispevala 1,75 milijona dinarjev (1,5 milijona v denarju, ostalo pa z delom), drugo pa so sredstva iz raznih virov, od samoprispevka in prispevka občine do kredita zavarovalnice Tilia. Tako bo imela tako rekoč vsaka vas v semiški krajevni skupnosti asfalt in le posamezne hiše so še, ki niso z vaško ali lokalno cesto povezane z asfaltno potio Tudi telefon imajo v vsaki vasi in v semiški telefonski centrali, ki pokriva to • Sedaj je glavni problem v krajevni skupnosti vodovod, saj več kot pol vasi še nima vodovoda. Bo pa to zaradi zelo težkega terena izredno težko delo, ponekod pa vodovoda gotovo še lep čas ne bo. Če bo vloga na republiški sklad za demografsko ogrožena območja ugodno rešena, bodo vodovod že kmalu dobili v Nestoplji vasi, Brezju pri Vinjem Vrhu, na Pugledu in Starihovem Vrhu. Pred tremi meseci so bila ta dela ocenjena na 3 milijone dinaijev. krajevno skupnost, je okoli 730 priključkov; v krajevni skupnosti je okoli 200 km telefonskih linij, postavili pa so skupaj kakih 1500 drogov. Če ne upoštevamo Semiča, kjer za napeljavo telefona ni bilo takega zanimanja kot v ostalih krajih, ima kar 90 odst. gosi» dinjstev v krajevni skupnosti telefon. Poleg tega so letos napeljali industrijski tok v Brezje pri Rožnem Dolu, razširili pokopališče in dokončali mrliško vežico pri sv. Roku. Pripravljajo se na gradnjo telefonskega omrežja v okviru se-miškega zazidalnega načrta Mladica. A. B. V Rožni ulici se boje zime vši blagajnik hišnega sveta oskubel stano-valce za okrog 20.000 litrov kurilnega olja Bivši MOKRONOG — »Se bomo greli ali ne?« to je bila osrednja in pravzaprav edina točka dnevnega reda razširjenega hišnega sveta stanovalcev iz treh blokov v Rožni ulici v Mokronogu pretekli petek zvečer. Ljudem je dvignil temperaturo njihov prejšnji blagajnik in kurjač hkrati, E. S., ki ga sicer ni bilo na spregled, čeprav so ga povabili s poštno povratnico. Je že vedel, zakaj se ni prikazal razjarjenim sosedom, sokrajanom in številnim sodelavcem. E. S. In njegova žena delata v mokronoški Iskri. Svojega bivšega blagajnika in kurjača stanovalci Rožne ulice iz. 1., 2 in 3. bloka, kjer je 33 stanovanj, dolžijo, da jih je oskubel za 44.750 din oz. tedaj za okrog 20.000 litrov kurilnega olja. Tako vsaj so ugotovili preiskovalci UNZ Novo mesto, katerim so stanovalci prijavili svojega blagajnika in kurjača, potem ko so sami izčrpali vse možnosti, da bi se pogovorili »po človeško.« Toda E. S. je izigraval posebno komisijo, ki jo je imenoval hišni svet, da bi raziskala primer, saj ji ni hotel izro- čiti niti dokumentacije o svojem poslovanju. Blagajnik hišnega sveta je bil od oktobra 1986, kurjač pa eno leto. Ko je marca letos prevzela posle blagajničarke hišnega sveta v Rožni ulici Melita Starič, je lahko le ugotovila, da so od stanovalcev poprej kar prizadevno pobirali denarce. Novi kurjač Franc Štamcar je 24. maja nameril v cisterni komaj 833 litrov olja. Za kurilno sezono potrebujejo v Rožni dolini okrog 22.000 litrov olja. S posredovanjem Pavla Jevševaija so stanovalci pred novo kurilno sezono zdaj le delno oskrbljeni z. oljem. Toda za vso sezono olja ni dovolj, zato se stanovalci v višjih nadstropjih in v pritličnih stanovanjih upravičeno bojijo, da jih bo letos zeblo. Zvečine pa gre za mlade družine. Med temi je tudi družina E. S., ki je tako zagodel svojim stanovalcem. Z njim so imeli težave že prej v trebanjski Komunali, kjer niso pravočasno prejemali od stanovalcev Rožne ulice pobranega denarja za vodo in smeti. P. PERC bo proces reorganizacije končan, če pa bo dela tudi takrat dovolj (kar seveda pomeni še več kot sedaj), bodo lahko vsi obdržali zaposlitev. Kot rečeno, so zaradi izgube omejeni pri izplačevanju osebnih dohodkov in po sili razmer so v zadnjem času pri plačah uvedli uravnilovko, kije bila seveda nepravična, saj je izenačevala pridne in lene, dobre in slabe delavce. To jim je uspelo sedaj popraviti, kar jim dovoljujejo tudi poslovni rezultati, a najslabše plačani delavci še vedno dobivajo zgolj zajamčeni osebni dohodek. A. BARTEU JUTRI PROSLAVA KRVODAJALCEV KOČEVJE — Jutri, 20. septembra, bo v Domu starejših občanov v Kočevju proslava dneva krvodajalcev. Na njej bodo podelili priznanja zaslužnim krvodajalcem, ki so največkrat darovali kri. Svečanost so s svojimi prispevki omogočili: Avto BUM iz Šalke vasi, Oprema Kočevje, Elektro Kočevje, Služba družbenega knjigovodstva Kočevje, Hydrovod Kočevje-Ribnica, Komunala Kočevje, Ljubljanska banka Kočevje, Melamin Kočevje in Varnost Kočevje pa tudi ansambel Obzotje iz Kočevja. VEČJA VELJAVA ZASEBNIKOV TREBNJE — V letošnjem prvem polletju so se v trebanjskem gospodarstvu nadaljevali premiki v organizacijski in lastniški strukturi. Do sprememb je prišlo predvsem v korist manjših podjetij in privatne lastnine. Zasebna podjetja imajo vse pomembnejšo vlogo tudi v doseženih rezultatih poslovanja in pri zaposlovanju. Tako letos znaša delež prihodka zasebnih podjetij v vseh prihodkih 11,4 odst. (lani 4,1), delež števila zaposlenih pa 3,6 odst. (lani 0,6 odst.). Velike podražitve Plače jih ne dohajajo KOČEVJE — Občinski izvršni svet je 9. septembra sprejel sklep o novih podražitvah komunalnih uslug, ki so se letos že enkrat občutno podražile. Stanarina bo dražja ponovno za 35 odstotkov. Še bolj se bo podražilo ogrevanje, in sicer za gospodinjstva za preko 55 odstotkov in bo znašala za kvadratni meter stanovanja 18,50 din. Ob tem je bilo sklenjeno, da se bo cena ogrevanja lahko povečevala brez odobritve izvršnega sveta, in sicer v sorazmerju s ceno goriva, ki predstavlja 80,7 odstotka cene ogrevanja. Povečana je še cena za vodo, in sicer za gospodinjstva za 30 odst., in znaša 10,50 din za kubik. Cena čiščenja odplak je za gospodinjstva za 55,9 odstotka višja in znaša 1,20 din od kubika porabljene vode. Cena odvajanja odplak se je za gospodinjstva podražila za 9,4 odstotka in znaša 0,70 din za kubik porabljene vode. Odvoz odpadkov pa je dražji za 5,3 odstotke in znaša 0,60 din za kvadratni meter stanovanja. Izven teh cen so se podražile tudi mnoge druge. Naj omenimo le, da je jeklenka plina veljala pred nekaj meseci 108 din, danes pa je treba zanjo odšteti že 240 din. J. P. IZ VELIKIH POLJAN VODA DVAKRAT NA DAN — Zaradi suše imajo Velike Poljane težave z vodo. Dobivajo jo le po nekaj ur dvakrat na dan. Vodovod za Poljane je namreč speljan skozi vojaški objekt Ortnek in vojska se je kar brez vprašanja priključila nanj. Vojaki pa pravijo, da vodo preudarno uporabljajo — le za pitje in kuhanje. KAJ BO S KOZLERJEVO POSESTJO — Kozleijeva posest je bila dvakrat nacionalizirana. Zemlja je"zdaj precej zapuščena. Kakšna bo njena usoda in usoda spodnjega gradu, se še ne ve, ker menda veleposestnikom ne bodo vračali zemlje oz. vsaj vse ne. Tako se sliši. Na tej posesti je v prejšnjem stoletju živel tudi Peter Kozler, avtor prvega zemljevida slovenske dežele in njenih pokrajin. Za reveže bo vrtec dražji Po sklepu izvršnega sveta bodo plačevali manjši del oskrbnine za otroke tudi starši doslej oproščenih KOČEVJE — Vsi starši, ki imajo otroke v vrtcu, naj prispevajo za kritje stroškov nabave živil najmanj po 582 din za otroka na mesec. Tak sklep je bil sprejet na zadnji seji občinskega izvršnega sveta Kočevje. Veljal bo za tiste družine, ki dobivajo na mesec po 1.280 din otroških dodatkov na otroka, za bivanje in oskrbo otroka v vrtcu pa doslej niso prispevali nič in jim je ves otroški dodatek ostal. Prizadel bo le 44 družin, ki imajo v vrtcu skupno 59 otrok, se pravi, da bo vrtec tako pridobil na mesec 34.000 din, do konca leta pa 103.000 din. Po dosedanjih izračunih je ocenjeno, da bo primanjkljaj v vrtcih znašal letos 1.380.000 din. Oskrbnina za otroke v vrtcih seje letos podražila že 1. maja in 1. avgusta, najprej za 17, nato pa še za 25 odstotkov. Skupno je zdaj v vrtcih 673 otrok, medtem ko jih je bilo maja 88 več. - Od 673 otrok v vrtcih starši za 54 otrok doslej niso prispevali nič. Ta podatek velja za začetek meseca, medtem ko je bilo 10. septembra takih otrok 59. Kot smo že omenili, so to otroci, za katere dobivajo starši najvišji otroški dodatek, ker imajo pač najnižje dohodke KDO BI SPREJEL BEGUNCE? TREBNJE — Tukajšnji občinski odbor Rdečega križa prosi občane, ki so pripravljeni sprejeti begunce, naj se kako oglasijo na sedežu Rdečega križa v Trebnjem. Občinski odbor RK ima sedež na Gubčevi cesti 16, njegov telefon pa je 44-182. Beguncev razen ene družine v občini za zdaj še ni, vendar Rdeči križ računa z možnostjo njihovega prihoda. Zakonito ali ne? To je vprašanje, na katero še ni dokončnega odgovora — KOČEVJE — O dodeljevanju občinskih kadrovskih stanovanj je bila najživahnejša razprava na zadnji seji zborov občinske skupščine Kočevje v ponedeljek, 16. septembra. Po daljši in ostri razpravi so bili sprejeti sklepi: občinska skupščina ne odobrava niti načina sprejemanja Pravilnika o dodeljevanju kadrovskih stanovanj niti meril za dodeljevanje stanovanj; izvršni svet naj pripravi do naslednje seje občinske skupščine nov osnutek pravilnika in pri tem upošteva predloge in zahteve, izražene na tej seji občinske skupščine; stanovanja, zaradi katerih je izbruhnila afera, je treba prodati na javni licitaciji, če to dopušča zakon. Sklenjeno pa je bilo tudi, naj občinska statutamopravna komisija in komisija za družbeni nadzor, okrepljena s po enim predstavnikom strank, poskrbita za zanesljiv odgovor, če so bili postopki v zvezi s sprejemom pravilnika (sprejel ga je izvršni svet občinske skupščine) in dodeljevanjem stanovanj v redu ali ne. Med razpravo je vsaka stran ostala pri svojem mnenju. Predstavniki socialistične stranke in še nekateri so dokazovali, daje bil pravilnik sprejet tajno in daje nezakonit, saj ni bil nikjer, tudi ne v Uradnem listu, javno objavljen; predsednik občinskega izvršnega sveta pa, da je bil po njegovem prepričanju pravilnik sprejet zakonito. Nadalje je bilo v razpravi predlagano, naj bi bili do kadrovskih stanovanj upravičeni tudi kadri iz gospodarstva; daje treba natančneje opredeliti, kdo je kader; da je vprašljiva starostna meja upravičencev do kadrovskih stanovanj itd. Posebno je bilo poudarjeno, naj bi imeli prednost pri dodeljevanju teh stanovanj domačini, saj bi tako preprečili beg domačih kadrov in uvoz »tujih«. Zahtevano je bilo tudi, naj bi bili upravičeni do teh stanovanj le državljani Slovenije. J. PRIMC na družinskega člana. Za nadaljnjih 52 otrok starši-tudi ne plačujejo nič, pač pa je otroški dodatek za njihove otroke v zneskih od 750 do 990 din na otroka preusmeq'en v vrtec, se pravi, da ga starši ne dobijo. Starši s še manjšim otroškim dodatkom so na mesec prispevali za otroka povprečno okoli 1.100 din. Polno ceno oskrbnine pa so plačevali starši za 102 otroka, in sicer za otroke do treh let po 2.020 din, za otroke od 3 do 7 let po 1.571 din in za otroke v družinskem varstvu po 2.062 din. J. P. PRAKTIS ZA ZIMSKE TEGOBE —Na 24. MOS v Celju ob stojnici trebanjske Unitehne zbuja veliko pozornost po vsem nov izdelek na našem tržišču, ki mu bi lahko laično rekli -plastične verige za vožnjo v zimskih razmerah (na sliki). Toda Barlogov Praktis pripomoček za lastnike jeklenih konjičkov, je precej več kot to. Toda več podrobnosti prihodnjič, zdaj naj le še zaupamo, da bodo te dni začeli s serijsko proizvodnjo Praktisa, ki utegne pomeniti majhno revolucijo. (Foto: P. P.) Republika je preveč mačehovska Trebanjci odločno protestirajo zoper izračun republiških oblasti za proračun TREBNJE — Trebanjci že nekaj časa opozaijajo na zagate svojega občinskega proračuna kot sestavnega dela t.i. in edino zveličavnega integralnega proračuna Slovenije. Že začetni izračun republiških oblasti je namreč trebanjski občini odrezal najtanjšo rezino. 7.400 din na prebivalca, znano pa je, da je nekaterim občinam republika dodelila toliko denarcev za občinsko malho, da pride na prebivalca tudi 12.000 din na prebivalca. Zaradi tega je bil letošnji trebanjski proračun že ob sprejetju bistveno manjši kot v prejšnjih letih. To znižanje pa je šlo predvsem na račun manjših naložb v infrastrukturo. Ob inflaciji, ki bo ob koncu leta verjetno trimestna, republiška oblast tolaži Trebanjce z možnostjo povečanja proračuna za kakšnih 13 odst. Ne, da bi bili Trebanjci bogsigavedi kako vraževerni, bolj gre za nezaupanje Trebanjcev do republiške oblasti, bojazen, da gre tudi v tem primeru zgolj za prazne obljube. Kako naj si namreč razlagajo takšno besedno radodarnost, kije v popolnem nasprotju s prakso. Ta pa med drugim neusmiljeno dokazuje, da republika izpolnjuje obveznosti, ki jih ima do proračuna občine Trebnje le v višini 20 odst.! Za ogromno škodo, ki jo je na objektih prizadejalo katastrofalno neurje s 19. septembra 1991 točo na Mimi in okolici, iz republiških solidarnostnih sredstev na ta konec slovenske dežele ni kanil niti belič. Trebanjski župan Ciril Pungartnik je tudi na slavnostnem zasedanju trebanjske občinske skupščine menil, da je napočil čas, da Trebanjci javno izrazijo nezadovoljstvo, »saj je nesprejemljivo, da osebni dohodki tistih delacev, ki so vezani na proračun v letu dni padejo glede na rast življenjih stroškov za več kot 100 odst. in da se sredstva za infrastrukturo, ki v bistvu pomenijo možnost uresničevanja programov krajevnih skupnosti zmanjšajo realno za 300 odst.!« P. PERC DOLENJSKI LIST u IZ NKŠIH OBČIN i rili, tl IZ NKŠIH OBČIN lil Poslanci, glejte na svoje volivce Sindikalna stališča V posavski območni organizaciji sindikatov so na posvetu predsednikov sindikatov podjetij 6. septembra letos ob razpravi o predlogih zakonov o lastninskem preoblikovanju podjetij, denacionalizaciji in zadrugah sprejeli nekatera stališča in sklepe. Sindikati so za lastninjenje podjetij, saj bodo samo znani lastniki premoženja znali poskrbeti za učinkovitost svojega denarja. Smo za vračanje nesmiselno in protizakonito odvzetega premoženja. Smo za sodobne zadruge kmetov in obrtnikov. Če že razmišljamo o Evropi, potem morate v teh zakonih videti tudi naš interes, saj smo bili delavci neposredni ustvarjalci družbenega premoženja, pogosto na račun nižjih plač. Vzporedno s temi zakoni naj se sprejme uidi zakon o soupravljanju. Zaradi vpliva teh zakonov na zaposlenost mora vlada obenem sprejeti razvojno socialni program. Sedanja delovnopravna zakonodaja ne daje delavcem niti minimalnega varstva. Podpiramo sklepe in stališča izredne konference ZSSS!. Hočemo postati partner v razgovorih z vlado in skupščino R Slovenije, saj smo vsi zainteresirani za ekonomsko močno samostojno državo. Smo proti predlagani klasifikaciji podjetij. Naj bo lastninjenje opravljeno za vse pod enakimi pogoji! Trg naj pokaže, kdo bo preživel. Bojimo se namreč močnega prelivanja kapitala. Brez dokapitalizacije ne bo uspešnega lastninjenja. Smo proti splošnim državljanskim delnicam, ker na njih ni znanega nosilca. Smo za delnice znanih podjetij, najbolje tistih, v katerih so delavci zaposleni ali pa iz katerih so odšli v pokoj. Poslance iz Posavja opozarjamo, da so naši člani, ki se zavzemajo za ta stališča, iz vseh strank, torej tudi njihovi volivci. Torej ste, gospodje poslanci, odgovorni tudi svojim volivcem, in ne le strankarskim vodstvom! Zato smo prepričani, da boste v parlamentu zastopali tudi naša (vaša) stališča, so zapisali v območni organizaciji sindikatov Posavja. STANARINE VIŠJE SEVNICA — Sevniška občina je na repu po višini stanarin med slovenskimi občinami. Razlog tiči tudi v tem, ker stanarin niso hoteli povišati ravno pred sevniškim referendumom za krajevni samoprispevek. Kot smo že poročali, referendum 30. junija kljub tej obzirnosti vlade ni uspel. Potem je prišla vojna ... Sevniški izvršni svet je zdaj sklenil s I. septembrom povečati stanarine za 40 odst. SELITEV SOCIALISTOV KRŠKO — Območna organizacija Socialistične stranke Slovenije seje preselila v nove prostore v stavbo bivše stanovanjske skupnosti Krško na CKŽ 30. Člani, simpatizerji in drugi lahko najdejo omenjeno strankino predstavništvo v sobah 8 in 9, kjer ima območna organizacija »uradne ure« ob ponedeljkih in trnkih od IS. do 17. ure in ob četrtkih od l7.do 19. ure. Telefon, na katerega zainteresirani lahko pokličejo strankino osebje po selitvi organizacije, je 34—711. Meso in še kaj Trgovina na Bizeljskem BIZELJSKO — Pred dobrim mesecem je brežiška Agraria tu odprla mesnico. Tovrstna trgovina ni v svetovnem niti v brežiškem občinskem merilu nikakršen izum, toda prodajalne mesa so domačini menda vseeno precej veseli. »Potrebe po taki mesnici so bile in Agraria seje odzvala. Kljub sedanji gospodarski krizi, ki ni obšla praktično nikogar, se je našel denar za naložbo, ki je po nepopolnih izračunih vredna okrog 90 tisoč mark. Šlo je za ekonomski interes. Najbrž pa lahko rečemo, da je z odprtjem mesnice Agraria kot družbena firma pokazala, daje pripravljena ustreči ljudem po krajevnih skupnostih,« pojasnjuje nastanek bizeljske prodajalne mesa Ivan Vučajnk, direktor podjetja Agraria Proizvodnja in trgovina Mesnico, ki je zaradi kruha, testenin, pijače in podobnih reči na Ervin Kovačič policah v resnici več kot samo prodajalna mesa, vodi Ervin Kovačič. V trgovini, ki je v Kovačičevi hiši, je zaposlena še žena. Kovačič pravi, da je vesel Agrarijine odločitve o vlaganju v tako trgovino na Bizeljskem. »Promet v trgovini je zaenkrat dober. Zdaj se dogovarjamo o tem, kako bi ga povečal. Pričakujem, da se bom kmalu zmenil za dobavo mesa nekaterim dosti velikim odjemalcem,« pravi Ervin Kovačič. L. M. Obupno težki časi za prevoznike Vojna na Hrvaškem se pozna tudi v Muenchnu — Brebus mora upoštevati policijsko uro — Kdaj je bilo konec optimizma — Prevoz vozi skozi Madžarsko — BREŽICE — Cestni prevozniki se še niso znebili vseh težav pri transportu, čeprav je kazalo, da bo največjih problemov konec kmalu po tistem, ko bodo s cest izginile barikade, junija potrebne zaradi vdora vojske na civilno ozemlje. Nasprotno, težje kot kdaj koli organizirajo promet, ker morajo zaradi vojne na Hrvaškem opuščati vrste svojih rednih prevoznih linij. V Brebusu iz Brežic, katerega avto- Brebus sicer ne vozi po vseh 29 obči- busi so še do nedavnega pogosto vozili nah, kjer velja policijska ura, vendar bi na Hrvaško in v Bosno, so precej zaskrbljeni zlasti zaradi nedavne uvedbe policijske ure v sosednji republiki. Po omejitvi gibanja, ki jo je uvedlo hrvaško notranje ministrstvo, bo podjetje zelo težko tudi v prihodnje vozilo zdomce ob koncu tedna iz Muenchna v kraje na Hrvaškem in v Bosni. V času med 23. in S. uro, ko velja policijska ura, avtobusi z našimi delavci namreč prispejo ravno na območje, kjer velja prepoved. Nastali problem Brebusovo vodstvo rešuje na dva načina. Poskus, da bi pri hrvaškem notranjem ministrstvu izposloval dovolilnico za nočne vožnje po Hrvaški, seje Brebusu več ali manj izjalovil že v začetku. Hrvatje bi bili pripravljeni izjemoma prisluhniti takim prošnjam, ker pa običajni prevozi zdomcev po njihovem niso izreden dogodek, brežiškemu prevozniku niso ugodili. Zdaj Brebusu preostane le, da bi se dogovoril z delavci v Nemčiji za drugačno uro odhoda iz Muenchna, tako da bi avtobusi vozili po krajih z omenjenim policijskim varnostnim pečatom podnevi. se mu za več kot četrtino zmanjšal promet, če bi se razmere na hrvaškem toliko zaostrile, da čez slovensko-hrvaško mejo ne bi mogel več pošiljati avtobusov. Normalnih prevozov v vetji del Hrvaške in tisti del Bosne, ki jih je pokrivalo podjetje, je sicer že zdavnaj konec. Če so brežiški avtobusni šofeiji še imeli kaj upanja na boljše čase, so ga morali izgubiti v tistem trenutku, ko so jim na primer na mostarski liniji bili pripravljeni tamkajšnji črpalkarji odtočiti iz svojih sicer skromnih zalog gorivo po 50 din liter. Vozniku za krmilom pa najbrž tudi ni v olajšanje, če ga med Karlovcem in Cazinom po dvanajstkrat ustavijo najrazličnejši organi reda, kar se šoferjem dogaja, čeprav so doslej vsakič nadaljevali pot brez večjih težav. Hrvaška z vsem omenjenim je pregradila tudi transportne poti, ki si jih je do zdaj utrl po Jugoslaviji Prevoz Brežice. Naročil za prevoz blaga ima veliko. Zaradi zaprte ceste med Zagrebom in Beogradom morajo njihovi tovor- 120-letnica slovesnosti: Z vztrajnosti______________________________ KRŠKO — Minuli konec ledna je bil tu v znamenju 120-letnice gasilskega društva Krško. Visoki juHej, kakršnega je doseglo komgj kakih deset doven-siuh gasdsUi društev, so v Krškem počastili s podelitvijo priznanj m odliko-vanj, otvoritvijo obnovljenega m povečanega gasilskega doma, razvitjem prapora in gnsRsko parado v nedeljo. Tega dne je na osrednji proslavi zbrane nagovoril tudi dr. Matjaž Kmecl, čfan predsedstva Republike Slovenije. Dr. Kmed je rekel, da so gasilci po- golobi niso nikoli padali izpod neba. membna armada našega napredka in naše moči, ker vselej delajo zagnano in vztrajno, naj gre za pomoč v poplavah ali ob požarih ali za kaj drugega. Kot so gasilci dovolj vztrajni, da si naredijo tak velik dom, tako bo v nas, v našem ljudstvu zadosti volje in zdrave trme za to, da iz sebe napravimo srečno in moderno suvereno slovensko državo. »Samo skregati se ne sinemo preveč in pametno se moramo odločati,« je svetoval Kmed. Član predsedstva RS je gasilce pohvalil, češ da če kdo, vedo oni, pečeni odkar svet stoji, in da je treba narediti vse, tudi braniti s svojimi rokami. Zgrajeni dom GD Krško nudi obilo dokazov, da o pticah in gasildh Kmed ni govoril tja v en dan. V močno izboljšanem objektu se zrcalijo mnoga dejstva. Opravili so 14.727 prostovoljnih delovnih ur. Pri obnovi je sodelovalo 62 članov in zunanjih sodelavcev. Nekateri člani so opravili prek 1.500 ur, nekateri so za gradnjo jemali v službi dopuste. Tovrstna trma, vredna Kmeclove pozornosti, je dala dosti. Z dograditvijo doma so člani GD Krško, ki mu pred- Zgubljajo se v sivem povprečju Sevniško (negospodarstvo ne izstopa po dosežkih niti po izgubah, pač pa po slabih plačah — Prerez letošnjega polletja — Izvoz manjši, uvoz večji SEVNICA — Postabševanje splošnih gospodarskih razmer tudi sevniškemu gospodarstvu m negospodarstvu povzroča vse več preglavic. Podjetja se so- ju je bilo v povprečju na i več kot 5 dni blokuano poltretje podjetje. Izpdjava revalorizacije je v prvem letošnjem polletju vplivala na slabši poslovni izid sevniškega gospodarstva, toda v precej manjši meri kot lani v enakem obdobju. Cisti finančni rezultat je bil pozitiven, a tudi slabši kot lani. Tri četrtine poslovnih prihodkov je sevniško gospodarstvo ustvarilo na domačem trgu. Zmanjšal seje delež razporejenega dohodka za obveznosti do družbene skupnosti, povečal pa seje delež za čiste osebne dohodke in skupno porabo. Povprečni čisti osebni dohodek je v sev-niškem gospodarstvu znašal 6.326 din, kar je za 13 odst. manj kot v Brežicah. 17,4 manj kot v Krškem in 18,3 odst. manj kot je znašala povprečna plača v slovenskem gospodarstvu. Povprečna plača v sevniškem negospodarstvu pa je bila 8.182 din. Akumulacija sevniškega gospodarstva je znašala 6,1 milijona dinarjev, to pa je kar 41 odst. manj kot v lanskem polletju. Z izgubo (skupaj 10,5 milijona) je poslovalo 13 podjetij, od tega 5 z družbeno, 7 z zasebno in eno z mešano lastnino. V negospodarstvu so imele 4 pravne osebe skupaj 1,7 milijona dinarjev izgube. Sevniško gospodarstvo je tudi v letošnjem polletju pokrivalo uvoz iz izvozom, saj je izvozilo za 10.66.736 dolarja blaga in storitev, zvečine na konvertibilno področje, uvozilo pa za 10.318.255 dolarjev. Razmerje pa se je poslabšalo, saj je bil izvoz, za 9,8 odst. manjši, uvoz • V letošnjem prvem polletju je bilo v sevniški občini na novo ustanovljenih 16 podjetij. Med 61 pravni osebami s področja gospodarstva je največ (38 podjetij) v zasebni lasti, katerih prispevek k doseženim razul-tatom gospodarstva se nenehno veča, saj znaša delež celotnega prihodka zasebnih podjetij v skupnem celotnem prihidku sevniškega gospodarstva 3,9 odst. (dvakrat več kot lani), delež kosmatega dobička pa že 15,4 odst. Vedeti pa je treba, da imajo omenjena podjetja le 28 delavcev ali 0,8 odst. vseh delavcev, ki pa naj bi po uradnih podatkih zaslužili zelo slabo. pa za 44,2 odst. večji kot lani v tem času. p. p. njaki voziti preko Madžarske. V Bosno na primer pa so Prevozovi vozniki peljali zaradi zaprtih cest čez Split, kar pomeni za okrog petsto kilometrov daljšo pot in temu primemo več stroš-. kov. V Prevozu so ocenili razmere, v katerih delajo, kot »obupno težke«. Posledice so lahko velike. M. LUZAR Pristni stiki različnih Hudi Krški obisk v Nemčiji ■nsilSs OTVORITEV GASILSKEGA DOMA — Dr. Matjaž Kmecl je prerezal trak pred vhodom v prenovljeni dom GDKriko in s tem postavil piko na i večletnim prizadevanjem društvu, predsedniku Slavku Sribarju in vsem njegovim gasilskim sodobnikom. (Foto: M. Luzar) Gasilstvo nam je vsem v uteho krškega gasilskega društva — Dr. M. Kmecl, govornik na nedeljski osti: Z vztrajnostjo, podobno gasilski, smo bliže samostojnosti KRŠKO — Pred nedavnim je bila na obisku v Obrigheimu krška delegacija, v kateri sta bila poleg članic aktiva kmečkih žena iz občine tudi Danilo Si-ter kot predsednik občinslega odbora Slovenskih krščanskih demokratov in Branko Vodopivec, predsednik podru: žnice Slovenske kmečke zveze — Ljudske stranke. Ni šlo za strankarski obisk, pravi Marica Živič, organizacijska tajnica v krški organizaciji Slovenskih krščanskih demokratov, pač pa izmenjavo stikov na drugi ravni. Po mnenju Živičeve je potovanje k nemškim prijateljem odprlo Krčanom možnosti novega sodelovanja. Ob obisku so se domenili, da bodo šli nekateri mladi kmečki fantje in dekleta iz krške občine na neke vrste delovno prakso na kmetije v Nemčijo. Dogovorili so tudi o prodaji kakovostnih krških jabolk nekaterim kupcem v Nemčiji. Menda se v Posavju zdaj že podrobno menijo, kaj bo šlo na ta trg. Bivanje v Nemčiji je bilo očitno v veselje tako Krčanom kot gostiteljem. Pokazalo se je, da slovenske kuhinjske posebnosti, s katerimi so postregle gostje, izjemno dobro učinkujejo tudi na želodce in poznejše razpoloženje hladnih severnejših krških pobratimov. V primerjavi s podobnimi prejšnjimi obiski je bilo sedanje bivanje Krčanov v Nemčiji manj živahno. Vseskozi je bila namreč v pogovorih prisotna vojna v Jugoslaviji in temu primerno zadržano sta se kljub malodane družinski klimi v gostiteljskih hišah obnašali obe strani, tako Posavci kot Nemci. Pot v Obrigheim je bila po mnenju Živičeve deležna uradne pozornosti. Kljub 19. uri zvečer, ko je delegacija šla na pot, je potnikom zaželel srečno Vojko Omerzu, predsednik krške občinske skupščine. seduje neutrudni Slavko Sribar, pridobili dve veliki garaži, orodjarno, veliko dvorano — v njej je bilo v petek že slavnostno gasilsko zborovanje s kulturnim programom in podelitvijo priznanj — učilnico, sejno sobo, pisarno, čajno kuhinjo, velik operativni prostor pred stavbo in še kaj. Dom je nastajal s širšo družbeno pomočjo. Gradnja je dokazala, daje živa misel iz nedeljskega Kmeclovega govora: v skupnosti in v slogi je moč. Nedeljske slovesnosti pod pokroviteljstvom krške enote Zavarovalnice Triglav so se udeležili visoki gostje iz republiške in občinske gasilske organizacije, predstavniki krškega občinskega vodstva in gasilske delegacije iz skoraj vse Slovenije in drugi obiskovalci. M. LUZAR MIRENSKA DOLINA NA PRVEM MESTU SEVNICA — Po zagotovilih odgovornih delavcev novomeškega PTT-podjetja, bo v letu 1992 v Posavju težišče del pri posodobitvi telefonije preneseno na sevniško občino. Sevniški Občinarji poudarjajo, da ostaja prej ko slej prednostna posodobitev telefonskega omrežja v Mirenski dolini, za kar so v občinskem proračunu rezervirali milijon dinarjev; ta naložba pa je na prvem mestu med investicijami, ki naj bi bile deležne denarja iz naslova demografsko ogroženih območij. Kdaj bo prišla na vrsto še nujna posodobitev in povečanje sevniške avtomatske telefonske centrale, potem ko sojih Krčani in Brežičani že dobili, pa je veliko vprašanje, ker pač ni denarja. OBNOVA TRNASFORMATORJEV — Sevniški elektrikarji načrtno obna vljajo transformatorje. Nedavno so lično obnovili enega najstarejših transformatorjev pri Žagi, pretekli teden pa so se lotili obnove transformatorske postaje v sevniškem drevoredu, od koder se napaja dobršen del starega mestnega jedra pa vse do Petrlove črpalke. Ta transformator je lani za več kot poldrugi meter poplavila ob katastrofalni poplavi Sava, zato so morali delavci Elektra, še predno so vzeli v roke čopiče in barvo, postoriti vrsto drugih vzdrževalnih del. Novo v Brežicairn LULAT! — Pred časom je bilo slS»“’ da so odhajajoče vojaške osebe v svoj. brežiških stanovanjih pustile za pravcato razdejanje. Potem pa se je IZ delo, da so razbijale samo nekolikatiJ-J\j nekaj so menda v vsakem primeru. dnevi je ena od dam iz. omenjene armad srenje pritekla k nekomu, roteč ga, n*L) vendar spusti v toaleto, češ da jo n6*?? tišči, a je pri njih v stanovanju stran razbito. Zaprošeni ji je ročno nakaraj ta, ki drže iz stanovanja, rekoč, uporabi svojo podrto straniščno škojj ' Omenjeno »tiščanje« bi lahko p(®®. zgodovino. Tudi Balzacove povzesti dc ma obravnavajo polne mehurje, pa s®®' nekam v zgodovino umetnosti. . Z NAŠITKI IN BREZ — V zna"1j*" jaški šali je baje častnik nahrulil02v*®’^ ga vojaka, češ da naj ga rekrut ne buU glavo, ker tam ni nič, ampak naj ga P1*' da na rame, ker vse o oficirju Pove“£Vi;1l kajšnji našitki. Taka šala je v Cer»J^ nemogoča, razen če ne srečate uftjenf * jaške osebe. To pa je je težko. v Cerklje takrat prišla okrepitev iz j je vojska sprehajala zunaj v oblekah, ne bi mogel ločiti od na primer z*“al\e(j ali ciganskih. Vprašanje o odnosu glavo in ramo puščamo odprto. ^ SKOK ČEZ PLOT — Nedavn® opazili pri vojaških skladiščih v vojake, ki so kolega držali za noge. . je kazalo, da hočejo visečemu st0jeS hudega. Pozneje seje izkazalo, da človekom z glavo proti tlom dog*)*",, kaj nadvse koristnega. Davil seje ZJ* ko, ki jo je bil slastno ugriznil me®.^ kom čez ograjo sosednjega sadovflJ. kjer je sadež pred tem rasel. Noge zg0™, udarci po hrbtu pa v takem primeru r menijo podaljšano življenje. Krške novice JEZNO — Na ponedeljkovem nju so se tudi malce pokregali. M®, Jazbinšek je skoraj kričal na Omerzuja, ker je ta najrovedal, d* u Krčani natovorili jedrske odpadkein* in jih malce vozili po Sloveniji, išco®. boljšega odjemalca. Podobno kot 1®^ sednik krške skujrščine seje pošalil Pjjjjjj, je tudi predsednik izvršnega svela' stra Jazbinška reakcijo lahko mufi* c Ni veliko primernih slepih tirov, kam lahko dal zavleči nenadejano Pp*r kompozicijo z raznovrstnimi odpap* TUTORSTVO — Proti jedrski ^ trarni pelje slaba cesta. Ko je to s Tlfl,ii Šešerko, je svetoval krškemu občinsk^0 vodstvu, naj občina prevzame tul®^ nad to cesto. Župan Omerzu je SP . odbil dobljeno žogico, ki pa je padla nekam neznano daleč. P°dpze®*j> niku republiške vlade je zabrusil, u*/yr cesta v republiški pristojnosti in ®*J ^ Slovenija prevzame tutorstvo o*®^. Omenite ta pingpong gospodu VodOF1 cu! On se po tej cesti vozi. upt ŽIVEL, STALIN — Preden k**^. stvar postane zvezdniško popul*rna\ejr jetno mine veliko časa. Najbrž ga še več, preden tako nastala zvezda Med ideale, za katere veljajo otP^Tjir zakonitosti, lahko štejemo tudi rusk ^ goslovansko—srbsko prijateljstvo^ dni je prežemalo ljudstvo. Da mod? ^jj. že dandanašnji napis ob poti Pr®t!.()/ft-kemu Trnu: Moskva-Beograd-S**® Sevniški paberki SAMOPRISPEVEK -Prav sednik sevniške krajevne skupn®6*^,^ Šket, ko pravi, da bo nekdo venj^», k' ral postorili komunalna in druga jih je doslej opravljala KS ^evn dieit,l’<' razmišljanje je porojeno zavolj0 m pc težavnega položaja te KS, kije z* .p manjkanja del in denarja že sk°iaJ ^ p rah«. Uspešen krajevni samoposP^ p KS še potegnil iz brezna, toda * niso taki optimisti kot v občinski . bi (Jonovih referendum za krn)e'"\j(ti>d" prispevek, ki 30. junija letos ni^usp^ j|, v zaradi zračnega alarma. I>rc®n°jIIi»li ^ ponovitev, se bodo o tem po^f” n J1' pristojnih mestih, da ne bi ka.**^ ^spe0 nasprotnik vsega zrušil morem jjsp<^ ponovitev. Le programa ne bis minjati, ako bi bila dovoljena referenduma le za del KS, to j® središče, kjer je bil odziv najsi* ^lo GRAD — Na sevniškemgf^L in® v zadnjem letu marsikaj narejem^i^o tem je dodobra prepričal tudi tajnik sevniške Zveze kun nizacij Albert Felicijan, ko J fipo--celovit program vsebinskega ,ngrajske*’ urejanja ter prenove celotnega s1 kompleksa. Dr. Jurij Pesjak e tre®: jx)h vatami pa tudi ne s kritiko, ^tr* gostinski del ponudbe temelj11®®, »Boštanjska cerkev je veliko .ujz0®®, ljena kot grad. Zakaj ne bi na g sili še slovenske zastave?« J® aajij^ kamenček v mozaiku podobe gradu dr. Pesjak. HIŠNIK — Predsednik * 0pfč TVD Partizana Andrej Stn«9|tvil, ‘ na mizerno finančnostan^ dih.ej( zdru/.uje več kot 200, .on, & jj movalcev. TVD Partizan < se je preselil kino, od katere* redne prihodke. Dotacije zv* ^pl čajo niti za vzdrževanje, elek hišnika. _.....BBBfe* .aŽtNH......._.._................. Na OTVORITVI TRŠARJEVERAZSTA VE —Program petkove otvorit-p razstave Marjana Tršarja v Dolenjski galeriji je popestril kitarist Dušan “avlenič. Avtor, kulturni minister dr. Capuder, novomeški župan Marjan tvornik in drugi udeleženci so mu z zanimanjem prisluhnili (Foto: I. Zoran) _ Lep umetniški dogodek ^ Dolenjski galeriji razstavlja Marijan Tršar — Razstavo odprl minister dr. Andrej Capuder — Prve čestitke umetniku za njegovo 70-letnico NOVO MESTO - V Dolenjski Saleriji bo do 20. oktobra na ogled P^gledna razstava slik in grafik Akademskega slikarja Marijana Tr-pOa, v Ljubljani udomljenega do-'enjskega rojaka iz Dolenjskih To-Pkc. Razstavo je v petek, 13. ^Ptembra, zvečer odprl slovenski ""nister za kulturo dr. Andrej Ca-Pader in ob navzočnosti številnih ptskovalcev čestital umetniku za "jegov prihajajoči jubilej — šestdesetletnico življenja. Tršarje-0 delo je predstavil dr. Milček 0rnelj, otvoritveni spored pa z rajanjem kitarskih skladb popestril 0v°meški kitarist Dušan Pavlenič. Razstavo, ki bo iz Novega mesta Skovala po Sloveniji in povsod s av,*a umetnikov življenjski jubilej, Premija ličen katalog z barvnimi in belimi reprodukcijami, dve-. L esefema o Marijanu Tršaiju kot s/lkarju (dr. Milček Komelj) ter li-. 0vnem teoretiku in kritiku (dr. Mi-®n Butina) pa z biobibliografskimi drugimi podatki o njegovem de-a ' Da Marijan Tršar ni samo slikar, *VPak se ukvarja z mnogimi stvar-’> povedo vsi teksti v katalogu, Predvsem pa to, da je zelo veliko ?redil tudi s peresom. Kajti je tudi jpatelj, pesnik, likovni pedagog (le-*983 upokojen kot redni profe-r na Akademiji likovnih umetno-.1 v Ljubljani), literarni zgodovinar V a tem področju dosegel magiste-J) m še kaj poleg že omenjenega. re za izjemno osebnost z velikim nanjem in razgledanostjo, kar vse potrjujejo njegova naslikana ali napisana dela. Ko je dr. Milček Komelj govoril o razstavi, obsegajoči blizu 90 del (slik in grafik, medtem ko so morale risbe zaradi pomanjkanja prostora v Dolenjski galeriji izostati), je izhajal iz ugotovitve, da je bilo slikarstvo Marijana Tršarja doslej najširši javnosti bolj malo znano, saj je umetnik razmeroma redko razstavljal, seveda ob tem, da seje obenem razdajal na drugih področjih. »Poskus, da bi pogledali nanj le kot na slikarja, na same slike, ki so na tej razstavi prvič pregledno zbrane, pa le pokaže, da je slikarstvo zanjsa-mostojno področje in kot njegova primarna dejavnost izhodišče za vse preostalo,« je menil dr. Komelj in dodal, da je Tršar vsestranska, vendar pa nedeljiva osebnost. Vse Tr-šarjevo delo teži k jasnosti in urejenosti, pri čemer je oblika prav tako pomembna in v skladju z barvno tonirano vsebino. Pri tem je zanimivo, da gaje kot Dolenjca pritegnil, umetiško navdihoval in oplajal primorski svet, istrski Vrsar, kjer je tudi našel prvi ustvarjalni dom. Teršaijeva pregledna razstava prav gotovo pomeni enega najlepših umetniških dogodkov, kolikor se jih je do zdaj zvrstilo v Dolenjski galeriji, za mnoge, ki si jo bodo še ogledali, pa bo Tršarjevo slikarstvo tudi presenečenje. Kajpada v najboljšem smislu. I. Z. Svetinova Šeherezada na krškem odru S to slovensko uspešnico bo Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane gostovalo v Krškem v drugi polovici januarja 1992 — Program Kulturnega doma Krško za novo sezono obsega 25 gledaliških, glasbenih in plesnih prireditev KRŠKO — Čeprav o tem, kaj vse naj bi sestavljalo in bogatilo kulturno življenje Krčanov in drugih prebivalcev krške občine v novi kulturni sezoni, še ni veliko podatkov, zlasti ne' iz vrst tistih, ki se s kulturnim ustvarjanjem in poustvarjanjem ljubiteljsko ukvarjajo, je vseeno moč na podlagi že znanega reči, da bodo pomemben utrip, kakor tudi barvo in ton temu življenju dajale prireditve, ki jih je v svojem programu za čas od letošnje jeseni do začetka poletja prihodnje leto nanizal Kulturni dom Krško, kot se po novem imenuje Delavski kulturni dom Edvarda Kardelja. Kulturni dom kot osrednja organiza-cijsko-prireditvena kulturna ustanova v krški občini je sestavil program, ki obsega kar 25 prireditev, od tega šest gledaliških predstav, šestnajst glasbenih večerov in tri plesne predstave. Naslovi prireditev so znani, enako izvajalci, pa tudi datumi so že določeni. Program bodo začeli izvajati prve dni oktobra, zadnja prireditev pa bo predvidoma sredi junija. Novost sezone je abonma. Kot smo že prejšnji teden napisali, je dal Kulturni dom Krško obiskovalcem možnost, da si sami izberejo iz programa za sezono 1991/92 šest predstav oziroma prireditev, za katere bodo kupili abonmajske vstopnice. Abonma stane 950 dinarjev, kar pomeni, daje abonmajska vstopnica 30 do 40 odstotkov cenejša od vstopnice v prosti prodaji. Vpisovanje v abonma seje začelo minuli petek in bo potekalo vse do 30. septembra. Tiste, ki so z nakupom abonmajskih vstopnic pohiteli in postali abonenti do torka, 17. septembra, je Kulturni dom Krško nagradil: vsem je omogočil breplačen ogled kabaretne predstave Pamet je boljša kot žamet, ki jo je 17. septembra zvečer v Krškem izvedel Moped show kvartet. To je bila obenem uvodna prireditev v novo kulturno sezono, vendar še ne iz rednega programa Kulturnega doma Krško, ki je, kot rečeno, tudi abonmajski. Zdaj pa poglejmo malo podrobneje, kaj sestavlja že omenjeni celosezonski program oz. kaj vse se bo od oktobra do junija zvrstilo v veliki in mali dvorani Kulturnega doma Krško. Od gledaliških predstav bodo to: Ephraima Kisho-na bridko-smešna uspešnica Bil je škrjanec v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega; Goldonijeva komedija KrčmaricaMirandolina, s katero bo gostovalo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane; Povšetov Vršilec dolžnosti, monokomedija, ki jo izvaja član ljubljanske Drame Dare Valič; navihana komedija Ljubezen ameriškega avtoija Sehisgala Murraya Josepha v izvedbi SLG Celje; Novogoričani bodo gostovali s Feydeaujevo komedijo Poskrbi za Amelijo, Prešernovo gledališče iz V novem abonmaju le šest predstav in I2V° MESTO "> tud; oh 1 w — Dom kulture Novo mesto ostaja zvest dolgoletni tradiciji ,i*Onltla ''slopu v novo gledališko sezono v Novem mestu razpisuje gledališki tališč . 'nmajski program vključuje šest predstav poklicnih slovenskih *>r,y boi’ ln S'Cer dcla’ *KK*0 8,ede na žanre (farsa, komedija, kabaret, drama) Ki* °Vo zadovoljila obiskovalce. Tokrat so se odločili za eno abonmajsko L* ^aliu° mani’ Rot jih je bilo lani, saj so morali, kot pojasnjuje direktorica Mi-S>na J"a’ upoštevati, da so se razmere precej poslabšale — cene so višje, ^ "toč obiskovalcev pa upada. bodo0nkviru abonmajskega programa Mest 8 nov°meškem odru gostovala Ephra.' 6'edališče ljubljansko s farso SC Eishona Bil je škijanec, ^0rjc dramsko gledališče iz Nove N*|e'. '^illiamsovo dramo Tramvaj ^Osjjrh- 'J1 s Feydeaujevo komedijo SNalta*? Amelijo, Slovensko ljudsko ■1IZ *“e'Ja s Svetlane Makarovič I* Kran0"1 Prešernovo gledališče diot rj*a z Landsbergisovo dramo Hii«/ama Slovenskega narodnega a iz Ljubljane pa z Alda Nico- laija komedijo Prva klasa. Poleg teh načrtuje Dom kulture še štiri izvena-bonmajske predstave, ki pa jih bodo naknadno izbrali iz gledališke ponudbe v novi sezoni. Abonmajske predstave bodo praviloma ob torkih zvečer, ob vsakem gostovanju poklicnih gledališč v Novem mestu pa bodo poskušali organizirati še dopoldanske ali popoldanske predstave za srednješolce, pač v dogovoru s srednjimi šolami. Za otroke iz male šole in festival orgličarjev bo! bo 26. oktobra v Trebnjem — Organizatorji k sodelovanju s ponovljenim razpisom SlHEfNjE — V Dolenjskem listu (l Pripadi napisali nekaj malega "'Sličjrjv Jajočem se prvem festivalu ! l°bra V-r'Z Slovenije in tj, 'vjQrj» m zamejstva !*Si 7i7re^nJem- Takrat so organi-?Je'tudi - S1°venije in ZKO Treb-i liVse u.?kjavili razpis in z njim po-v e'ežbj *i'8raJ0 na orglice, k čim večji U?*1*, Za • a P°tem Je bila pri nas > j’„ rad' katere je postalo vse nego-K? bile ,? mno8e prireditve odpadle ali rn a r?rles la v 1 j e ne za nedoločen čas. N tst ■ aj Pa se je tudi pozabilo in ^Pieni^1 re^m' Jc bil bržkone tudi Rers L^ačit^ Or8anizatorji ostali pri prvotni ,0f bo da festival orgličarjev vseka-.%)j'sie eksponati kompromitirali posameznike dokumenti drugače govorili o njih, kot so 01 znani v javnosti. Oddelek NOB in ljudske revolucije je,urf" jen, kot je pač bil, potem služil, kolje pa^f žil in kot še vedno služi, le da se je zadnje čas po tihem preimenoval v oddelek za n°fP° zgodovino. Obdobje političnega pluralizma polarizacije ljudi po strankah in prvih dam kratičnih volitev je namreč tudi na področj tovrstne dejavnosti pometlo z enoumjem 1 muzeji se morajo odpirati tudi za dokurnen in pričevanja, ki prejšnji sistem kažejo tudj manj svetli, celo sramotni luči. Tako kot, 0° nimo, za Kočevski Rog, o katerem seja konca druge svetovne vojne govorilo san,0Jj_ da pomeni simbol in srce slovenskega naroO’ noosvobodilnega boja. Po odkritju s trup pobitih domobrancev in drugih nesodno P° končanih ljudi napolnjenih jam v Prelej!e,a letu na tem območju pa se je pokazala tudi slovensko zgodovino najsramotnejša str° z-goaovina bo torej morala že znanemu i° dognanemu o narodnoosvobodilnem boju ljudski revoluciji še marsikaj dodati in dop sati, pa če je to komu ljubo ali ne. Kajti zg"' dovina se ne ozira na čustva, mišljenjepo*' meznikov, njihovo svetovnonazorsko opre' deljenost, strankarsko pripadnost ali P? dobnega, pač pa upošteva zgolj dejstva, a kumente, avtentična pričevanja. Je kot m" tematika, ki jo zanimajo samo suha števila rezultati, ne pa tisto, kar se za njimi skn va- Ta čas se seveda še ne ve, kolikšen a »senčne strani Roga« in ostalih >,nepr‘je'n, najdišč« iz časa, ko je pri nas potekal narvo noosvobodilni boj, in iz prvega obdobja P~ njem se bo pridružil že zbranemu in razsia Ijenemu dokaznemu gradivu v omenjen oddelku Dolenjskega muzeja. Prav tak°* tudi še ne ve, po katerih in kakšnih zak° ^ mu ho ta del pripadel. V Dolenjskem muz J se bojijo le, da ne bi morali česa PrevzeJ\j t vrat na nos, nepripravljeni Za začetek priprave vsekakor sodila nekakšna °kr0"ej. miza o no vi vlogi in vsebini oddelka za no l šo zgodovino, uvrščanju novih, še druga0 resnic o preteklosti vmuzej. Odločitev,k°j. v njem, kakor tudi sama ureditev grad‘va.C bosta tako in tako v rokah strokovnjak■ . zgodovinarjev. Vsaj upati je, da bo šlo t°K brez pritiskov in groženj. _ Nove in stare papirniške težave Ker so na policah trafik še vedno naprodaj časopisi, se ni uresničila bojazen, o kateri je pred časom seznanila javnost tovarna Videm iz Krškega. Krški papimičarji so namreč dopuščali možnost, da bi slovenske tiskarne ostale brez rotacijskega papirja, če bi se nadaljevalo pomanjkanje lesa v Vidmu. Zastoj v papirniškiproiz vodnji, ki ga je kol skrajno neugoden razplet predvidela krška papirnica, bi najbrž zmotil vsakdanji tok stvari, čeprav najbrž vse zaloge papirja ljudem ne bi pošle čez noč. Taka zadrega je možna že ob površni oceni, da je na tržišču informacij več tiskanih publikacij kot pred časom. Čeprav nekatere prejšnje tiskane edicije mogoče izginjajo, tiskarne verjetno pa- pirja na splošno, statistike potrjujejo hipotezo, da je papir še vedno nepogrešljiv človekov spremljevalec. Izračunali so, da potrošnja papirja k svetu raste s tri do štiri odstotno stopnjo. Za Jugoslavijo, če ostanemo za lažjo predstavo pri tem imenu, razpoložljivi viri ne navajajo številk o porabi papirja, vendar ugotavljajo, daje celo ta država letos potroši primerjalno več papirja, kot gaje doslej. Podatki za leto 1989 kažejo, da bi med enajstimi izbranimi državami papir najteže pogrešale ZDA in najlaže Jugoslavija, saj ga je slednja v omenjenem času porabila približno osemkrat manj kot Amerika. Slovenska poraba je bila tega leta za slabo polovico nad jugoslovansko. V takem okviru se zdi razumljivo, zakaj so v Vidmu sprožili alarm za nabavo surovin, ki bi zagotovile nemoten proizvodni proces. Z nedavno načrtno akcijo odkupa lesa od dobaviteljev, ki ga pač imajo, so hoteli popraviti interno statistiko o založenosti svojih lesnih deponij. Statistika je bila še pred časom po njihovi oceni zaskrljujoča. Od potrebnih 520 tisoč kubikov lesa je tovarna uspela nakupiti letos komaj dobro polovico. Omenjeni alarm bi bil nepotreben, če bi vladale ne samo na področju proizvodnje papirja ampak na jugoslovanskem prostoru normalne razmere. So nenormalne in njihov učinek doseže tudi papirničarje. Slednjim ne pomaga, če so popravili nekatere stare slabosti, kajti danes veljajo aktualna dejstva. Nobena skrivnost ni, k tej zvezi menijo v Vidmu, da si je tovarna v preteklosti pridobila neslaven sloves nerednega plačnika dobaviteljem lesa, pa so nam zato mnogi ukinjali redne pošiljke. Danes so stari dolgo vi pora vnani, denar za lesje na voljo, prodaja celuloze se izplača, toda lesa ni in od tod zastoji v proizvodnji. Lesa pa manjka zaradi vojne na Hrvaškem, zavoljo slovenske prepovedi sečnje in ne nazadnje zaradi sprejetih zakonov o privatizaciji in denacionalizaciji ( Nekatere domače gozdarske sekire nekako molčijo, ker govori orožje, vendar stanja ne spremeni dosti dejstvo, da tuje še pojejo in da bi se zato krška tovarna oskrbela z lesom k tujini Nakup prostominskega lesa, ki se uporablja za izdela vo celuloze in se s tem določenih vrst papirja, v tujini se ne izplača, ker bi bil predrag prevoz. Zato tovarna največkrat uvaža samo najkakovostnejši les, potreben za najzahtevnejši izdelek. V določeni meri odrešilno poglavje k knjigi Vidmove oskrbe z lesom bi lahko bila vlaganja tovarne v pogozdovanje. Prve denarje k bodoča lesna debla je ta tovarna vložila že k začetku šestdesetih let Skupna vrednost naložb v pogozdovanje znaša okrog 17 milijonov mark. Med Krškim in Brežicami raste 700-hektarski topolov nasad in tudi to sodi v omenjeno naložbeno politiko. Taki razcepi k slovenskih političnih diskusijah o lastništvu gozdov na Slovenskem verjetno ne morejo nastati, da bi Vidmu izničili omenjene naložbe k družbenih gozdovih, kar pa zadeva neslovenska območja, kamor je tovarna tudi investirala na tak način, je mogoč prav vsakršen razplet. Politični položaj v krajih, ki jih nekako pokriva zdaj sicer malce drugačno karlovško gozdno gospodarstvo, k tem po- gledu ne vliva ravno optimizma Spričo vseh podrobnosti čas Vidmovih črnogledih napovedi o pomanjkanju papirja kljub akciji »od septembra do novembra« še ni za nami Mo- goče pa bi se resničnega pomanjkanja f blaga, posebej časopisom namenjenega P" pitja kdo v državi celo razveselil? Ogibajte se prenapetih ^komentarjev! Nasvet funkcionarjem Že ko sem v Dolenjcu 5. septem-“ra prebral izjavo črnomaljskega Predsednika SKZ - LS Janka Bukovca o «odnašanju« teleta oz. kra-ve s strani kmetijskih pospeševalcev Pri reševanju porodov, sem vedel, na koga se pripomba nanaša. Popravek v Dolenjcu dne 12. 9. 1991 Je mojo slutnjo potrdil. Zato pre-'dimo k stvari: P^gi živinorejci in vaši mnkcionaiji! Motite se, če mislite, da bomo veterinarji opravljali storitve za smeš-1,0 nizke cene. Tudi zasebna veteri-P*' o kateri se toliko govori, kako “o pocenila veterinarske storitve, tje bo mogla iti s cenami »pod vo-“0<<- Preden se veterinar dokoplje d° svojega poklica, potrebuje po osnovni šoli še najmanj 10 let šola-nJa- Potem mora s polno odgovor-n°stjo do živali, h kateri je bil pokli-c®n> vršiti svoje delo, voziti svoj ali s|užbeni avto, in če ima smolo, ga mora včasih na poti tudi popravljati 1 “»zato ne sme biti predrag! ,. Da se dotaknem samo porodov, m »odnašajo« teleta, oz. tudi krave, , J'h opravimo izven rednega dednega časa. Mi jih delimo na tež-ke 'n lahke. Cena lahkega je slabe 4 "8 govejega mesa (stegno brez ko-. .'k seveda če je žival zaklana v ■avnici. Cena težkega poroda pa •naša slabih 7 kg enakega mesa. Če opravljamo porode izven rednega delovnega časa, pa je‘cena lahkega poroda slabih 6 kg, cena težkega pa 10,5 kg govejega stegna brez kosti. To je račun za našo storitev, zraven pa so še stroški morebitnih zdravil in potnina. Če predpostavim, da nas pokličete pravočasno, je velika verjetnost, da bo s teletom in kravo vse v redu. Iz prakse pa dobro vem, da približno 80% porodov opravite sami in da vam v glavnem stvari odlično uspevajo. Vendar vas vprašam: Kaj pričakujete od veterinarja, ki ste ga poklicali, ko je vaše umetnosti konec? Odgovor je na dlani: da bo rešil kravo in tele in, tu pa je bistvo stvari, da ne bo predrag. Odgovornost za vse, kar se okoli krave in teleta dogaja, pa tako in tako nosi veterinar. Iz prakse tudi dobro vem, da se novice o morebitnih napakah veterinarjev širijo kot ogenj, čeprav se še nihče ni potrudil, da bi jih dokazal. Da pa se napaka lahko zgodi, priznam, saj smo vsi samo ljudje. Posebno poglavje so porodi, ki so nerešljivi po normalni poti. Tu mislim na carski rez, kjer ste bili, žal, prisotni le redki. Kako to izgle-da, naj vam povedo tisti, ki so bili pri stvari navzoči. Vprašam vas: Sem po takem posegu upravičen zaračunati vsoto, ki ne dosega vrednosti 16 kg govejega stegna, oz. polovice 100-kilogramskega teleta pri starosti 8 tednov? Medicinska etika nam ne dopušča, da bi vas in vaše živali v takih slučajih puščali na cedilu, zato vas prosim, da se izogibate takih in podobnih komentarjev, kot je bil omenjeni. Pa brez zamere! JANEZ KOVAČ, živnozdravnik Veterinarska ambulanta Šentjernej Stavka zdravstvenih delavcev? Odločne zahteve sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije: »Če do 25. septembra ne bo zadoščeno našim zahtevam, bomo 10. oktobra stavkali« Avtobusna (ne)resnica W°ČF.VJE - V petek, 13. sep-v„n ,ra’ je bil v najbolj branem slo-Č)ai?dnevniku Delo objavljen iis. ek z naslovom »Bo makadam nas|Vl avl°busni prevoz?« in pod-ker ?Vom "Na občini niso v skrbeh, na ntegral-Stojna noče več voziti liani081 Stari trg—Kočevje—Ljub-Ini a"- ^ članku pa dalje piše, daje PravJ P'sno obvestil, da bo od-lr,,n avl°busno progo med Starim tara? In Kočevjem ter Ljubljano jaVaUl s'abc ceste. Dodana je še izobči Ptedsednika izvršnega sveta Pe,/nske skupščine Kočevje Alojza Ostajj k *j'udje kljub temu ne bodo teh. bre?; Ptevozov, ker če Integral lahi? Voz>l, bodo našli konkurenta, ku ,ludi zasebnika. Če prevozniki,; °° vScč proga Stari Trg—Ko-IjajJi ’,mu bo pa naprej proti Ljub-’ *Jer se vozi ogromno ljudi. W2;dstavnica Integrala-Stojne PoveHJ? MarUa Mestnik nam je Din,.- ala >n tudi podkrepila s pis-Ustr,., °aazj> da članek v Delu ne dne q rcsn>ci. V dopisu Integrala z ljen ^Ptembra, ki je bil dostav-Kočev' ' ‘zvr^nemu svelu občine avtobJe’ ne P'še o nobeni ukinitvi Ptop?U.Sne, Pr°ge, sploh pa ne o grad *-Jubljana—Kočevje—Predlo*^ le o zadnjem, nekaj ki-*Vdor°j dolgem odseku te proge gre ip ***—Dol—Stari trg. Pa še tu Ijeni ul* opozorilo, da bodo prisi-DoiOJn,ti ta del proge (Predgrad— tr8), če cesta ne bo toli-avtohi .vana’ da bo po njej možen rej Jr8”1 Promet. V članku gre to-gtožni P°tvarjanje opozorila in Pik J0, Je povedala Marija Mest-ke ln! Pokazala zapisnik Republiš-dnc j pje za promet in zveze z ceste iz , ruarja letos o pregledu Stari ( °t** * * * vje— Predgrad— Dol— '“Med V * i-12 različnih rastlin. Seveda nam ,^/pt kušnja v naravi, ko smo nabirali torstvu učiteljev, zelo koristila. ^ 7 d OŠ Center, Novo mest0 DARILO TOVARNE ŠOLI — Kemična tovarna Melamin Kočevje je minuli teden podarila Osnovni šoli Zbora odposlancev Kočevje 17 kompletov sestavljivih modelov za pouk kemije, vrednih okoli 35.000 din. Sekretar Melamina Tomo Jami je ob tej priložnosti dejal da ti kompleti ne bodo koristili le učencem in učiteljem, ampak tudi njihovi tovarni, ki potrebuje kadre kemijske usmeritve. Učitelji pa so povedali, da njihovi učenci na vsakoletnih republiških tekmovanjih mladih kemiko v dosegajo lepe uspehe in da bodo podarjena učila s pridom uporabili tudi pri kemijskem krožku, ki bo začel delati na šoli sredi oktobra. Lažje bo tudi delo z nadarjenimi učenci, za katerejim je zdaj vedno z manj ko vato časa. Poizkušali bodo tudi tekmovati z raziskovalnimi nalogami Na fotografiji: Ob prevzemu darila. (Foto: Primc) DRUGAČNA SOLA V petek, 6. septembra, je po^® OŠ Koprivnica krasno popoldn^^ domačih nalog in spraševanja, smo se zabavali s komedijo Vzorne k ,v|. ki so nam jo zaigrali učenci OS X : ^ zije s Senovega. Učenci višje stoprij*^ sc vključili v različne dejavnosti. N ! .^jr atrakcija so bile zanimive ikebane, naredila cvetličarka iz. cvetličarne a(i Krškem. Najbolj zanimive so .Pm# poslikane buče, ki sojih sprem' spreminjali v strahove. Dober da • vadna šola! „cr 13 NATAŠA DRENOV^ Na trebanjskem pokopališču smo se 8. septembra v velikem številu zadnjič poslovili od Friderika—Frica Kužnika. Rodil seje 1931. leta na Pristavi pri Trebnjem. Izučil seje mizarske obrti in nazadnje delal v Trelesu v Trebnjem. Določen mu je bil le kratek čas za preživljanje jeseni življenja in uživanje sadov dela svojih pridnih rok, saj je odšel v pokoj 25. junija letos. Prejetje le dve pokojnini. Celo življenje je bil skromen, povsod človek, prijazen in s široko odprtim srcem. Za vsakogar je imel lepo besedo, v stiski je rad priskočil na pomoč. Bilje aktiven član gasilskega društva v Trebnjem. Kot bi slutil, da se bodo ustvarjalna leta tako hitro iztekla, se je razdajal na vseh področjih. Pogrešali ga bomo in ga ohranili v lepem spominu. R. M Enako plačilo za enako delo Spošto vani gospodje Iz vršnega sveta Republike Slovenije, malo pred začetkom šolskega leta ste razrešili pro-svetarsko zahtevo po enakem plačilu za enako delo. Za nepoučene: šlo je za zahtevo šolnikov, da bi uskladili osebne dohodke na ra vni šol iste stopnje: tisti, ki poučujejo npr. fiziko na različnih koncih Slo venije, naj bi bili plačani po istih merilih, delo učiteljev telesne vzgoje v Beltincih naj bi bilo finančno ovrednoteno toliko kot na Vrhniki, delo osnovnošolskega slavista v Rušah naj bi veljalo toliko kot v Metliki Izenačitev po strokah torej, ne pa razlik glede na kraj službovanja oz. bogatost občine! Očitno ste ocenili, da je taka zahteva sprta z zdravim razumom in logiko. Zakaj vendar naj bi vsi slovenski osnovnošolski učitelji zemljepisa, npr z istim stažem in isto stopnjo izobrazbe, dobili enako plačo? Ko so ravnatelji že pripravili letni plan dela za slehernega učitelja na svoji šoli, ste postregli s predpisi, ki so stvari postavili na pravo mesto. Odločili ste se za staro zlato uravnilovko, in to vsevprek! Sploh ni pomemben ne učni predmet ne učiteljeve »domače naloge« v zvezi s predmetom, ne delovne izkušnje, ne kakovost dela. Za najbolj smiselno ste spoznali enotno tedensko učno obveznost. Torej učitelji osnovnih šol naj imajo enotno obveznost, in to za dve uri večjo kot v prejšnjih letih (najbrž zato, ker potrebujejo za pripravo na sodoben, diferenciran in iruiividualiziran pouk zdaj manj časa, še posebej, ker imajo na voljo dovolj ustreznih učbenikov, katalogov znanj ipd). Minimalna norma je 22 ur neposrednega pedagoškega dela z učenci, ne glede na predmet, ki ga kdo poučuje. Povečan obseg domačega dela učiteljev nekaterih strok zaradi korigiranja pisnih izdelkov učencev ni dokazan! Torej lahko učte-Iji tujih jezikov in matematike mirne duše opustijo korekture. Popravljanje spisov, zapiskov domačega branja, narekov, pravopisnih preizkusov znanja in slo vničnih kontrolk je samo posebnost poučevanja materinščine, ne bomo se torej vračali v čas Marije Terezije in zaradi tega slavistom zniževali učno obveznost. Čisto prav je, da je razrednik povsem izenačen z nerazrednikom. Spreten razrednik tako ali tako napiše uradne knjige, matične liste, zapisnike, poročila, analize pedagoškega dela oddelka, statistiko, spričevala in opravi ostalo administracijo mimogrede. Tistih osem govorilnih ur in dva roditeljska sestanka v šolskem letu naj jemlje kot večerno relaksacijo, družabno srečanje ali kaj podobnega. Šolski plesi, izleti, prireditve, pikniki ipd so za razrednika zgolj zabava, ima pa tudi priložnost, da poln razumevanja in ljubezni prisluhne problemom prav njemu zaupanih mladostnikov. .jJav Prav nedopustno je bilo, da s°' slej regulirali šolniki različno š g dni letnega dopusta z diferenc1' ^ tedensko oz. mesečno obveza , Zakon je sedaj jasen: u*~‘,e.lg jo! upokojitvijo naj poučuje lu,k lq ii učitelj začetnik in kuverta naj oba enako debela (Če stare uč> ^ ne bodo dale miru, naj pa mlade ^ jo malo več med počitnicami, s 1 _ ko pomagajo pleskati šolo terP0" Ijali stole in mize.) Čeprav vsak otrok ve, dafi^ ^ ni dela različnih učiteljev različen* ^ več potrebno truditi z m'rlefe.eop» kovosti učiteljevega dela ^ ^ stiti neeksaktna merila. po- varjati z napornim, nehvalez slom, ki rojeva le nevošljiv0 »šomoštri«. -j*, Tisti, ki zahteva od njih ^ralpo, najprej visoko pedagoško u° rejd<>' nato pa še strokovni izpit, so1 an0: bili z novim zakonom vse za ^ 0 »enako plačilo za enako delO' ^ v obljubljenih tisoč DEM mese . ne dinarski protivrednosti s" govorimo. ■,no Pa tudi za zdravo, čistePra«i.-Posta-iaj° mesta v očeh ljudi bif, i J'v° bivalno okolje. Samo sla-lilto (l; Jožica Grivec: Bili smo devetčlanska družina na majhni, hriboviti in kamniti domačiji. Orali in zasejali smo velike površine. Takrat, prva povojna leta smo gnojili le s hlevskim gnojem, posejano pa je zelo slabo raslo, da največkrat tudi seme ni bilo povrnjeno, posebno ob suši in drugih vremenskih neprilikah. Tako smo bili otroci dostikrat lačni, posebno pomladne mesece, ko je zmanjkalo zabele in krompirja. Se sedaj vidim mamo, kako rada bi nam dala kruha, ko smo vpili: »Daj mi jesti, lačen sem!« Spominjam se, da je bil eden od bratov kar naprej lačen. Otroci smo zrasli kot stopničke po velikosti, med-in povojna generacija. V desetih letih nas je prijokalo sedem na svet. V poletnih mesecih smo morali starejši otroci, dva ali trije, peljati ječmen v mlin v Izer, kot po domače rečemo vasi Jezero. Peljali smo po navadi en Žakelj žita. Pota so bila takrat le kolovozna, kamnita in veliko dolgih bregov je bilo do mlina in nazaj, zato je trajalo tudi pol dneva, predno smo se vrnili domov. Ata je sicer namazal koleščka s šmirom, a ni dosti pomagalo, tovor je bil vseeno pre-težak za šibke otroške roke. Spotoma smo se pogosto POT V MLIN RHH M • i. > ^ .... spričkali, kdo premalo vleče ali zadaj rine. Klanec v Drenu in na Tratah je bil še posebej dolg in strm. Že do mlina smo otroci skoraj onemogli. Ko smo pripeljali v enega od valjčnih mlinov, ki jih je bilo v tej vasi več, smo povedali kar je mama naročila. Otroci smo bili zelo lačni na dolgi poti do mlina in po tihem smo čakali, ali nam bo kdo dal kruha. Obšli smo vse mline v vasi, enkrat v enega, drugič v drugega, posebno če mama ni bila zadovoljna z moko. Ali je je, bilo premalo ali kaj drugega, pa smo morali v drugo peljati drugam. Kruh smo navadno dobili pri Vidmarjevih. Za kruh smo naredili »bugpa« in rekli boh-lonaj. če smo se najedli je bilo nazaj že malo lažje voziti. Večkrat smo bili na poti tudi žejni, kar pa ni bilo hudo, saj smo se lahko odžejali, ker je bilo ob poti dosti potočkov in izvirov. V sosednji vasi so nas navadno ustavili Muclevi otroci, ki jih je tudi bilo precej pri hiši. Po otroško smo se kregali. Bala sem se jih, ker so bili močnejši od nas. Onemogli smo pripeljala Žakelj do doma. Mama je najprej pogledala, če ie mlinar dal dovolj moke in kakšne. Vedno ni bila zadovoljna. Potem pa je hitro spekla kruh, zmesni ali samo ječmenov, ki je bil še slabši. Ta se sploh ni rezal, ampak smo ga lomili. Bil je črn kot zemlja in kar praskal je po grlu. Če ga nismo hitro pojedli, je zadahnil, se pravi, da se je pokvaril. Jeseni pa je ata z vozom in konjem peljal žito v mlin, in to že na jesen, ko je bila pšenica omlačena. Takrat je nas otroke peljal s seboj. To smo bili veseli, da ni bilo treba vleči in riniti vozička! Tistikrat je bila za nas kar nekakšna mala nedelja. Umili smo se in se preoblekli. Tako smo živeli in preživeli. Hitro smo zrasli in šli po svetu s trebuhom za kruhom. Še danes, ko je vsega dovolj, nikdar ne kritiziram nobene hrane in vsak košček odvrženega kruha poberem za živali. 1»«TA m s% dežurni porotajo ODNESEL DENARNICO IN DOKUMENTE — 14. septembra ob 7.15 je neznan nepridiprav stopil v tovorni avtomobil, parkiran pred trgovino KZ Krka v Bršljinu, in Pavlu Kastelcu iz Rakovnika odnesel denarnico z dokumenti in gotovino. Oškodovan je za 2 tisočaka. IZGINILE OKRASNE LETVE — V noči na 1 S. september je neznan storilec ukradel z osebnega avtomobila R-19, parkiranega pred bifejem Kavšek na Račjem selu, okrasne letve s koles. Lastnik Robert Kepa iz Trebnjega je s tem oškodovan za okroglih 10 tisočakov. KJE JE SMEROKAZ? — 10. septembra okoli 16. ure je neznan storilec z osebnega avtomobila, kije stal parkiran v Šentrupertu, ukradel smerokaz z žarnico. Matija Štepec iz Trebnjega je s tem oškodovan vsaj za 4 tisočake. KOLO BREZ KOLESA — Še neznan storilec je 10. septembra med 15. in 16. uro v Šegovi ulici v Novem mestu odvil prednje kolo z Rogovega kolesa. Ljubljančan Samo Grgičevič si z enim samim kolesom ni mogel dosti pomagati, oškodovan je za tisočaka. PROSILI VODO, ODNESLI DENAR — Neznani Romki sta 9. septembra okoli 15. ure pri Dušanu Zupančiču na Potoku pri Straži prosili vodo. V znak hvaležnosti sta lastniku z mize ukradli moško denarnico s kakimi petimi tisočaki. O nepridipravkah ni ne duha ne sluha. HUDO RANJEN MOTORIST KRŠKO — 35-letni Zlatko Zorič iz Krškega se je v ponedeljek, 16. septembra, okoli 18. ure peljal z osebnim avtomobilom po Krškem proti Rostohar-jevi ulici. V križišču s Pavlinovo ulico mu je z desne neprevidno pripeljal na kolesu z motoijem 13-letni M. J. iz Krškega. Zorič je sicer zaviral, a je vseeno prišlo do trčenja, v katerem seje M. J., ki je vozil brez varnostne čelade, hudo poškodoval; zdravi se v novomeški bolnišnici. Njegov sopotnik na motoiju jo je odnesel brez večjih prask. NEPREVIDNO JE ZAVIJAL KRŠKO — 14. septembra ob 13.30 se je 78-letni Vladimir Bartulič iz Sremiča peljal na kolesu z motoijem po mestni ulici proti Sremiču. Blizu osnovne šole Jurija Dalmatina je zavijal v levo, ne da bi to nakazal ali se vsaj prepričal, ali je to možno storiti. Tisti hip gaje namreč z osebnim avtomobilom prehitevala 33-lctna Andreja Habjan s Senovega. Bartulič je trčil vanjo, padel po cesti in se hudo ranil. Zdravi se v brežiški bolnišnici. Obtožnica za morilca s črpalk Adel Obali in Robert Zrilič sta priznala umore črpalkarjev — Obali moril, ker je hotel videti, kako je, če ubiješ človeka_ CELJE, TREBNJE — Prejšnji teden so celjski sodniki dobili v roke obtožnico zoper 22-letnega Ade-la Obalija iz Hrastovca 21 pri Velenju in 25-letnega Roberta Zriliča iz Kamnika. Imeni sta Dolenjcem bržkone dobro znani, gre za mladeniča, ki sta med drugim osumljena grozodejstva na Petrolovi bencinski črpalki v Trebnjem letošnjega 19. junija, ko je bil tam umorjen uslužbenec Franc Špilek. Ob tem sta Obali in Zrilič obtožena še umora na bencinski črpalki v Šentrupertu, kjer so 12. junija zjutraj našli ustreljenega Igorja Pražni-karja, in ropa na Inini črpalki v Ru-pi. Samo tam je delavec strele iz pištole preživel in njemu gre zasluga, da so delavci UNZ dobili v roke dokaj natančen opis napadalca. Predvsem po zaslugi hitre akcije dolenjskih policistov ob odkritju uboja v Trebnjem sta bila storilca kmalu prijeta, 20. junija zjutraj so Obalija in Zriliča policaji presenetili med zajtrkom v velenjskem hotelu Paka. Obali je še imel za pasom pištolo, s katero je nekaj ur poprej brezobzirno ustrelil Franca Špilka, kije morilca zaman hotel omehčati s foto- grafijami svojih dveh hčera. Obali in Zrličič sta v preiskovalnem postopku priznala očitana jima kazniva dejanja in jih tudi dokaj natančno opisala. Pokazala sta med drugim, kam sta odvrgla torbi po prvem ropu na šentruperški bencinski črpalki — potapljači soju našli v jezeru — prav tako način, kako sta delala. Vselej je za volanom avtomobila, seveda sposojenega, s katerim sta se pripeljala do mesta zločina, sedel Zrilič. V črpalko je stopal le Obali, Zrilič pa je tačas avto obrnil in čakal. Obali naj bi vselej pri črpalkarju naročil cigarete. Ko naj bi se ta obrnil, je izza pasu vzel pištolo, jo naperil proti delavcu in zahteval denar. V vseh primerih gaje tudi dobil, vendar mu to očitno ni bilo dovolj; v Igorja Pražnikaija je zatem izstrelil kar pet nabojev, Antona Razpotja v Rupi je ustrelil v glavo in le čudežnemu naključju se ima ta zahvaliti, da je preživel; tudi Francu Špilku je v glavo namenil nekaj strelov — bil je na mestu mrtev. Dosedanji rezultati preiskave kažejo, da Zrilič ni bil za to, da bi mo- rila, Obaliju je predlagal, naj bi se med dejanji zamaskiral. Slednji tega ni hotel, moril naj bi bil torej zategadelj, da bi prikril sledi ter seveda onemogočil, da bi črpalkarji po ropu obvestili miličnike. Po Zrili-čevih besedah pa Obali ni ropal le zato, ker je hotel denar, pač pa, da bi, kot naj bi sam dejal, videl, kako je, če ubiješ človeka. Ropi na črpalkah naj bi bili tako le združitev »prijetnega s koristnim«. Tudi ogledi kriminalistov in preiskava so ugotovili, da nasilje v nobenem primeru ni bilo ^trebno, saj so delavci roparju brez odpora izročili ves denar. Obali in Zrilič sta tako obtožena, da sta v sostorilstvu zagrešila tri rope, Zrilič ob tem še kaznivo dejanje odvzema motornega vozila, Obali pa seveda dveh umorov in enega poskusa uboja. Vse namreč kaže, da Zrilič v uboje ni bil vpleten; resda bi lahko po prvem umoru sklepal, da se bo kaj takega ponovilo, toda bal naj bi se Obalija in njegovih groženj. Oba obtožena sta bila po mnenju psihiatra v času stoijenih dejanj docela prištevna. B. B. Selitev tatov v gozdove Na območju Dolenjske je bilo do septembra že ^ gozdnih tatvin — Pet »svežih« primerov____■ doval za 10.000 din. Daje hrasto^ med tatovi najbolj cenjena, Pn~! ,:,s tale vest iz Bele krajine. Miha HuOT NOVO MESTO — Poleg vse številnejših tatvin nafte je še eno znamenje, da so hladni dnevi pred vrati: kraje drv so tako rekoč na dnevnem redu, temu primerna je tudi škoda. Uslužbenci novomeške UNZ so do septembra obravnavali kar 50 gozdnih tatvin, od tega jih je bilo 13 v črnomaljski občini, 5 v metliški, 22 v novomeški in 10 v trebanjski. S krajami je bilo oškodovanih 36 zseb-nikov, ostale oškodovance gre iskati v družbenem sektorju. In škoda? Skupna znaša kar preko 900.000 din, naj nižja je bila 4 tisočake, najvišja pa 231.000 din. Gre za tatvino v Žagarskem kotu pri Črnomlju, ko je nekdo posekal in odpeljal 70 kubikov smrekovega in 50 kubikov hrastovega lesa. Poglejmo še nekaj zadnjih primerov gozdnih tatvin. Iz GG Novo mesto-TOK Trebnje so miličnikom sporočili, da jim je nekdo posekal pet smrek in bukev ter jih s tem oškodoval vsaj za 20.000 din. V prve septembrske dneve sega kraja, ki si jo je nekdo privoščil v gozdu Franca Jankoviča iz Vinje vasi. Možakarje pogrešal štiri bukove hlode, vredne 5.000 din. Nekaj dni poprej pa je zginilo z Gotjancev več kubikov bukovih drv, vrednih 4 tisočake. Drva so bila last Jožeta Šukljeta z Dolnje Lok-vicc pri Metliki, novi lastnik še ni znan. Veliko delaje imel tisti, kije minule dni sekal na gozdni parceli v Bistrici pri Črnomlju. Posekal je kar osem hrastovih dreves v izmeri petih kubikov in tako Jožeta Križmana iz Blatnika oško- PRODALA PONAREJENO VERIŽICO NOVO MESTO — 3. septembra nekaj po 9. uri sta neznanca pozvonila na vratih stanovanja na Diski in Ivanu Aščiču ponudila v prodajo zlato verižico. Zanjo sta hotela 450 mark. Aščič jima je želeno vsoto tudi odštel in pozneje ugotovil, da v verižici ni niti grama zlata. Škodo je težko izračunati, »srednji« črni tečaj kaže, da je Aščič ob 10.350 din. Nafta odteka v žepe tatov Dve večji tatvini nafte v minulih dneh HRASTOV1CA, KOMARNA VAS — Življenjska stiska je vse večja, temu primerna so tudi zadnja policijska dnevna poročila. Še posebej sedaj, ko se bliža zima. Slednjo sta prejšnji teden napovedali dve dejanji. Črmošnjiški gozdarji imajo v bližini Komarne vasi priročno skladišče goriva, za katerega pa poleg njih očitno ve še kdo. Enega minulih dni je bilo namreč v skladišče vlomljeno in neznano kam je odteklo kakih 300 litrov nafte, tako da so gozdaiji oškodovani vsaj za 6 tisočakov. V približno enakem času je bil ob 200-litrski sod z nafto tudi Milan Ma-govec iz. Hrastovice pri Trebnjem. Možakar je neprevidno pustil vrata garaže ob stanovanjski hiši odprta, tako da je nekdo lahko skoznje nemoteno vstopil in vzel, kar je najbolj potreboval. Ma-govec je bil tako vsaj ob 4.500 din. Vlomi bolj dišali kot kmetija Darko Slemenšek ni živel v stiski, a je vseeno krenil na kriva pota — Serija lanskih in letošnjih tatvin ter vlomov — Skupaj poltretje leto zapora_ NOVO MESTO, SEVNICA — Le 21 let štejte Darko Slemenšek iz StržLšča pri Sevnici, toda prav nič ni njegovim letom primerno debela mapa z dosedanjimi kaznivimi dejanji, kijih ima na vesti. Tokrat so mu jih sodniki prišteli še nekaj. Ob tem pa ni odveč povedati, da Darko nikoli ni živel v stiski, prebival je pri starših, oče je upokojenec, mati pa kmetica s posestvom, na katerem je bilo dovolj priložnosti za delo in zaslužek. Lani je Slemenšek resda bil nekaj časa priložnostno zaposlen, a je kmalu znova stopil na kriva pota, kamor je zašel že kot devetnajstletnik, ko seje moral zagovarjati pred novomeškimi in brežiškimi sodniki. 14. oktobra 1990 je okoli 20. ure na parkirišču gostinskega lokala »Tinca« v Boštanju odprl vrata osebnega avtomobila Z-750, last Marije Pešec, in odnesel torbico z dokumenti, usnjene rokavice in denarnico z najmanj 1.500 din gotovine. Takih in podobnih dejanj je bilo kar nekaj. 5. aprila letos je, ko mu je zmanjkalo denaija, stopil v krški zdravstveni dom. Dvanajst je bila ura, ko je stopil v čakalnico pred ordinacijo Fizioterapije in tam iz notranjega žepa suknjiča na obešalniku vzel Antonu Koršiču usnjeno preklopno denarnico z 2.200 din in čekovno kartico. Ker mu to očitno ni bilo dovolj, je iz garderobne omarice Helene Bračun vzel še žensko torbico z gotovino, čeki in vozniškim dovoljenjem. 6. aprila letos ob 23.55 je Darko Slemenšek na Kladnikovi ulici v Sevnici stopil v osebni avto P-126 in Petru Žuraju pobral vozniško in prometno dovoljenje, čeke, osebno izkaznico ter zavarovalno polico. Že nekaj dni pred lem, 16. marca 1991, pa je v dopoldanskih urah z dvorišča gostilne Radej na Blanci ukradel osebni avto Jožeta Po-všeta. Ključi so bili v kontaktni ključavnici, torej delo ni bilo pretežko. Vožnje pa je bilo hitro konec, v naselju Lošče pri Bohorju seje Slemenšek z avtom prevrnil in je pot hočeš nočeš moral nadaljevati peš. Podobno smolo je imel 5. aprila. Pred gostilno Murko v Krškem je ukradel osebni avto P-126, last Srečka Murna, in se odpeljal proti Senovemu, kjer pa se je zaletel. Jezen je čez nekaj minut pred senovškim zdravstvenim domom zmaknil stoenko Jožeta Pavloviča, se z njo odpeljal na Kliše-vec, a so ga tam možje postave prijeli. Kdove zakaj so ga že po nekaj urah izpustili, Darko je to izkoristil in že naslednjega dne okoli polnoči v Kladnikovi ulici v Sevnici ukradel golfa Janezu Šeijaku. Z njim seje prevažal po mestu, nato pa vozilce vrnil na prejšnje mesto. Del plena skril kar v »marici« Deset mesecev zapora za Jožeta Pajka, ki je vlomil v prodajalno v Velikem Gabru VELIKI GABER — 39-lctni Jože Pajek iz Velikih Dol pri Velikem Gabru v trebanjski občini je star znanec policistov in sodnikov. Vsqj dvakrat je že bil obsojen na daljše zaporne kazni, lanskega 5. novembra je bil pogojno izpuščen iz KPD Dob, krivih potov pa se je bolj ali manj uspešno izogibal do letošnjega 22. julija. Tisto noč je bila ura nekaj čez dve. Pajek seje skozi žičnato ograjo skladišča splazil do izložbenega okna prodajalne KZ Trebnje v Velikem Gabru in z neznanim predmetom zarezal na okensko steklo odprtino. Luknjo si je primemo razširil še z opeko, kot se je pokazalo kasneje, pa je bil prav žvenket tega stekla zanj usoden. Kakor koli že, skozi odprtino se je splazil v notranjost prodajalne in iz predalov pobral 2.500 din gotovine, za nameček pa s seboj vzel še kalkulator znamke »Sharp«, vreden tisočaka. S plenom v žepu seje nato odpravil skozi službeni vhod in naprej proti cesti v smeri centra Velikega Gabra. Vse bi se zanj nemara srečno izteklo, ako ne bi bilo nesrečnega žvenketa, kije prebudil okoliške krajane, ti pa so o dogajanju sporočili trebanjskim miličnikom. Že po kakih 30 metrih hoje je Pajka ustavila miličniška patrulja, možakarja »namestila« v marico in odpeljala proti postaji. Pajek je dobro vedel, kaj ga čaka, zato je kalkulator med vož- njo skril pod karton na tleh »marice«, denar pa razporedil po denarnici. Trud je bil zaman, možakar se je minule dni našel na zatožni klopi novomeškega temeljnega sodišča. Dejanje je sodnikom zanikal, trdil je, kako je bil tistega večera okoli 23. ure namenjen k znancu v 7 kilometrov oddaljeno vas, kjer naj bi pomagal pri popravilu kosilnice. Zaradi pozne ure pa si ni upal potrkati na vrata, pač pa se je vračal domov. O kakšnem vlomu seveda ni vedel nič, za gotovino v denarnici je trdil, da mu jo je posodila sestra, prav ADRIA BREZ UMIVALNIKOV ČRNOMELJ — Neznan storilec je v času med 15. junijem in 25. julijem (!) v črnomaljski DO Adria Caravan šaril po mizarskih delavnicah. Odnesel je več kompletnih umivalnikov, zidnih ogledal in svetilk, tako da so prikoličarji oškodovani za 4 tisočake. tako ni imel pojma, od kod seje v »marici« znašel kalkulator. Bolj je jecljal ob drugih dokazih. Denimo ob poškodovanem zapestju, kapljah krvi, ki jih je bilo najti na razbitem steklu prodajalne, na cesti, v »marici«. Jasno je bilo, da gre za poškodbo, ki jo je staknil ob razbijanju izložbenega okna. Sodniki ob izreku kazni niso našli prav nobene olajševalne okoliščine, obtežilnih je bila cesta vrsta, med njimi tudi ta, da gre za specialnega povratnika. Pajek bo moral za rešetkami preživeti novih 10 mesecev, v kazen, ki pa še ni pravnomočna, je vštet tudi pripor. PADEL S PRIKLOPNIKA STARI GRAD— 16. septembra ob 19.20 je 31-letni Branko Bortšner s Kalc-Naklega peljal traktor s priklopnikom, na katerem je sedel 36-letni sovaščan Jože Bučar, po cesti iz Starega Gradu proti Žabjeku. Med vožnjo s traktorjem, ki ni bil evidentiran, je Bučar najverjetneje zavoljo alkoholiziranosti izgubil ravnotežje in padel s priklopnika, ki se je zatem prevrnil. Bučar se je hudo ranil in se zdravi v brežiški bolnišnici. V Lahinji poginilo kar 300 kg rib Mrtve ribe opazili v soboto ob 10.30 ČRNOMELJ — Pogini rib v Lahinji se vrstijo kar na tekočem traku, še pravi čudež pravzaprav, da je v njej sploh še kaj ribjega življenja. Spomnimo se dveh lanskih množičnih poginov. Najhujši je bil 3. septembra; takrat je po ocenah ribičev poginilo kakih 300 kilogramov rib. Domala na obletnico tega dogodka, ko so v Beli krajini že upali, da jim bo letos nesreča prizanesla, je prišlo do novega pomora. Kolegica je prejšnji teden v svoje poročilo o tem dogodku zapisala, kako je bilo poginjenih rib precej manj kot lani — »vsega« 100 kilogramov, ker jih pač veliko več niti ni v reki. Kaj pa potem reči danes, ko imamo pred seboj novo poročilo o moriji v Lahinji, ki si ne zasluži več pridevka reka, pač pa mrtev in zasmrajen kanal, v katerega se stekajo vse črnomaljske odplake? V soboto, 14. septembra, okoli 10.30 so namreč na delu Lahinje med Črnomljem in Vojno vasjo znova opazili večje število poginulih rib. Skupni ogled, ki so ga opravili sanitarni inšpektor Uprave inšpekcijskih služb Novo mesto ter predstavniki ribiške družine Črnomelj, je pokazal, daje poginilo kar okoli 300 kilogramov ribjega življa. Neposredne škode je za 36.000 din, posredna se ob taki ekološki katastrofi ne da zlahka oceniti. Krivca in vzrok pogina še iščejo. tale vest iz Bele krajine. Min« VLfob Težke vode pri Novem mestu je ^ hrastova drevesa, ki so še ne tako nazaj rastla ob lokalni cesti med in Bojanci. Policijsko poročilo S« dreves ne omenja, je pa za10 qqO zgovorna že škoda, ki znaša kar - ^ din. Na nove podobne primere R°. [»o kraj bržkone ne bo potrebno čakati. TOVORNJAK ZAPRL CESTIŠČE . KRŠKO — 49-letni Jernej Ž^1 Krškega je 11. septembra ob) •• ljal tovornjak s priklopnikom P?, krških žrtev v smeri Drnovegayj. št. 102 je dohitel avtobus in Pn rati, zaradi tehnično ne brezhibne**^ žila pa je tovornjak pričelo1z**"^ naposled seje postavil pravokoin> cesto. Tisti hip je nasproti z osebn ^ tom pripeljal Jožef Račič se trčenju ni mogel izogniti. škodovanega Račiča so prepel)**1 vomeško bolnišnico. 9. aprila seje Slemenšek srečal z 22-letnim Dušanom Jovičem iz Novega mesta, ki bi se moral tega dne vrniti na prestajanje kazni v KPD Dob. Mladeniča sta imela prazne žepe, zato sta se odločila za vlom v Srednjo kovinarsko in elektrotehniško šolo v Krškem. Pretaknila in preiskala sta vse prostore, našla pa le drobiž in razočarana odšla. Po tem dejanju sta na Cesti prvih borcev v Brestanici ukradla fička Milisava Sta-matoviča in se z njim odpeljala proti Celju, vendar jima je že v Bodriški vasi pri Šentvidu zmanjkalo bencina. Takšen je skop opis kaznivih dejanj, zavoljo katerih je Slemenšek pred dnevi sedel na zatožni klopi novomeškega temeljnega sodišča. Vse vlome in tatvine je skesano in odkritosrčno priznal, pri raziskovanju podrobnosti je bil uslužbencem UNZ pripravljen pomagati in z njimi sodelovati, kar vse mu je sodniški senat štel med olajševalne okoliščine. Le da pri izreku kazni ni mogel mimo tega, da je fant že bil kaznovan, daje dejanja vztrajno ponavljal in daje šlo za obsežen spisek vlomov in tatvin. Za vsa opisana dejanja mu je sodišče izreklo enotno kazen enega leta in dveh mesecev zapora, ob tem pa mu je preklicalo še pravnomočno pogojno obsodbo poldrugega leta zapora ter izreklo skupno zaporno kazen 2 leti in 6 mesecev zapora. B. B. KOLESAR IN SOPOTNIK HUDO RANJENA DOLENJI BOŠTANJ — V ponedeljek, 16. septembra, ob 13.30 seje 14-letni U. S. iz Dolenjega Boštanja s kolesom peljal po lokalni cesti skozi naselje, z njim pa je na kolesu sedel enako stari J. G. iz Jelovca. Peljala sta se do avtobusne postaje, v ovinku pa sta s kolesom zapeljala na kamen na cesti, izgubila ravnotežje in padla. Oba sta se pri tem hudo ranila in se zdravita v celjski bolnišnici. niso popravili, tisočakov. PTT je I PO DOLENJSKI DEŽELI • Namesto k maši je v n&ff^ m-(er 21-letni Vojko B. zavil ilk rišče župnijskega urada v A to ni bil njegov edini %re't « jcet večera, mnogo večjega je mriu, rnnu)-u je meni nič, tebi nič, župnijske suhe deske inji"°fT domov. Bog o pokori še mol ^ Tatovi se ne ozirajo na ^ t Prejšnji teden je nekdo s J jan dobili le lažje poškodbe, I*’ ^ (Jon1 nudili v metliškem zdravstve ^*H; Materialne škode je bilo za DOLENJSKI LIST Čigava neprofesionalnost? tistih, ki so igro z Elanom razkrili, ali tistih, ki ___ so jo zakrivili? ulibuana, novo mesto P 'l^Uidanjenje spletke, s pomoč-N katere se je moral novomeški m letos spomladi izseliti iz prve ženske nogometne lige, je začuda “Ognilo kar precej prahu. To je bilo c°ral' tudi iz reakcije A ndreja Za-v rN- Ojnika Nogometne zveze Slo-tttje. kije avtorju zapisa objavljena pod naslovom »A nonimni klic n*ril afero«, med drugim očital ePr°fesionalnost. objavljanje ne-, n,c ‘n laži ter še kaj. Vpodkrepi-* lefn očitkom je bil pripravljen Ponuditi svojo in nasploh edino res-lc° spornih dogajanj. Zalarjev odgovor na zapisano tr-ev> kako se odnos N7.S do novo-^f jkega Elana kaže tudi v tem, da m j kola H- republiške lige javijo in Elanom sodit bivši K alec ljubljanske ekipe, je nasled-/n,le.kmo v Ljubljani je kot glavni fo1'k v°dil bivši igralec Slovana LjkJabljane, seveda — op.p.j, ne-aaji nogometaš Sla vije pa je bil Uni sodnik. Komentar bržkone ni , ^ken, ostaja pa vprašanje, kaj bi c-, aJn‘ku NZS zdelo, ako bi tekmo v Portovaldu sodil novomeški fr. , 1 zastavicopa bi mahal bivši lok°brcar Elana! Iajn & drugi odgovor. Andrej Za-hj Pravi. da igralec Jadrana Lame, bi z“dnjem prvenstvenem kolu ne mel nastopiti za svojo ekipo zalo kazni, ni bil kaznovan zaradi rdečega kartona, pač pa zaradi izgreda po tekmi. Seveda dejstev in posledic to prav v ničemer ne spremeni, Zalarju na ljubo pa dodajmo, da je bil sporni nogometaš Jadrana Lame kaznovan zaradi izgreda na Vrhniki, ko je razbijal inventar in opremo v slačilnici Usnjarja, tako da je morala posredo vati celo policija. Sklep o kazni je bi! sprejet 9. junija, torej precej pred zadnjim prvenstvenim kolom. Alije bilo vodstvo Jadrana Lame o kazni obveščeno, in če ni bilo, zakaj ne, tega Zalar ne ve. Dopušča, da je krivda tudi na njihovi strani, priznava, da sklep v Dekane ni bil poslan s priporočeno pošto. Kakor koli že, črno na belem še naprej stoji, da je za Jadran Lamo v zadnjem kolu brcal kaznovani nogometaš, da Jadran Lama zaradi tega ni bil kaznovan in da je zaradi tega iz lige moral novomeški Elan. Prav nič manj po gornjih pojasnilih tajnika Nogometne zveze Slovenije torej ne smrdi vsa zadeva. Dejstvo, da so bili Novomeščani izigrani, ostaja. Kako resno pa je Andrej Zalar mislil z obljubo, da bodo v NZS odločno pometli z vsemi takimi in podobnimi dogajanji, ki z nogometom nimajo nobene zveze, bi najbolje pokazal s tem, če bi se odločil do konca raziskati, po čigavi zaslugi elanovci danes brcajo v drugi republiški ligi B. BUDJA V NEDELJO VSI NA KOLO BREŽICE — TVD Partizan Brežice obvešča ljubitelje rekreacije, daje za nedeljo, 22. septembra, pripravil trimsko akcijo »Vsi na kolo«. Udeležence bo pot vodila iz Brežic do Globokega, Pišcc in Bizeljskega, vse nastopajoče pa čakajo jesenske nagrade. TVD Partizan tudi obvešča, da se bo oktobra začela rekreacija za odrasle v gimnazijski telovadnici po naslednjem urniku: ženske ob ponedeljkih in sredah med 19. uro in 20.30, moški pa ob torkih in'četrtkih od 20. ure do 21.30. Vabljeni! ZMAGA FIRENGA KRŠKO — Konjeniški klub Posavje je v nedeljo pripravil na hipodromu Brege kasaške dirke, ki si jih je ogledalo okoli 1000 obiskovalcev. Največ zanimanja je veljalo prvenstvu Slovenije za dveletnike, ki gaje dobila Leticija pod vajetmi Mariborčana Vlada Lešnika. Med dolenjskimi dosežki omenimo zmago Firenga (Antončič, Šentjernej) v dirki 3 do 12-letnih kasačev s temeljem 1:32,6. Dobro pa so se odrezali še Arena hanover (Košak, Šentjernej), Fonkey (Humek, Posavje), Pevi-deja (Antončič, Šentjernej) in Fabio (S. Antončič, Posavje). V reviji dveletnikov KK Posavje je zmagal Lauros pod vajetmi Šepetavca, medtem ko je kmečko dirko dobil Gusti Colirič. PULKOVA IN ŽUPANIČ NOVO MESTO — V športni dvorani pod Marofom je bil minulo nedeljo turnir C-skupine ljubljanske regije v badmintonu. V ženski konkurenci je zmagala Pul-kova (Olimpija), slede Jožefova (Novo mesto), Poharjeva (Olimpija), Peljahano-va (Novo mesto) itd., med moškimi pa Županič (Olimpija), sledijo Vrenk, Klemenc in Lebar (vsi Ježica). Vita, oaza športnikov Nov športni center v Trebnjem Nočni kriterij bo jjjjlavnem trgu j1?® za VN Krke bo 29. septembra MESTO — Veliko tega so me(j ,cnil! dnevi vojne v Sloveniji, liidj, ru8im je vojna vihra odpihnila Ho \.A, pripravljano tradicional-^^ko prireditev »Velika na-rnea ^rke«. Toda prizadevni novo-Ugna('. k°lesarski delavci se niso dali o N>ra. Iiritgj’0*’010 b° tradicionalni nočni Pa|(aJJ’ da takrat ne na Drski, pač bot ^tarem mestnem jedru. Proga bo i Q| 'n dolga 830 m, vodila pa tW 'avnega trga po Cesti koman-^rnoiT>lanela, Kastelčevi ulici, Pre-»a Q| eni.trgu in Sokolski ulici nazaj V(jni trg. Že sedaj naj opozori-^ ttlert promet po teh cestah in uli-Pa L. j ' 6. in 22. uro zaprt, na startu v0aj|| i° ^iri kategorije. Pionirji bodo W drogov, mlajši mladinci in Ha, starejSji mladinci 30 in čla- drogov. Sprint bo vsak peti ta ^.e'ia je kot po navadi rezervira-^°val< memorialno dirko Milana %(!,/* Krke. Start članov in beto r;i'ev °b 9. uri na novomeška ay.nem trgu, proga bo že obi-U>. OtP?Pa bo z Glavnega trga kali C 'n Ratcž. Kolesarji bodo V, Paziti 7 krogov ali 126 ki-ab(as V’ Promet po teh cestah pa bo l'l'W' rn°ten‘ Dodajmo še, da ima-Mi .H^torji že zagotovljen nastop s*tjev ajH<>h jugoslovanskih kole-MelMi^jučno s tekmovalci Roga, z? be so bolj ali manj zaneslji-PSPR ljUbili Se kolesarji iz Poljske, lr Avstrije. V času dirke bo v rriestu tudi delegacija partner-***• Langenhagen. Ura zatajila, tekmovalci ne MIRNA — Motoklub AMD Trebnje je navzlic nekaterim lepotnim napakam pripravil letošnji tradicionalni super mo-toslalom na splošno zadovoljstvo vseh triindvajsetih tekmovalcev, kolikor se jih je v nedeljo zbralo na Mirni. 1.300 metrov dolga proga je peljala od Zapuž do Stana, največ težav pa je organizatorjem povzročala časomerilska služba, tako da so si morali med tekmo pomagati kar z radio zvezami in ročnim merjenjem časov, tovrstni zapleti pa so bili tudi krivi, da so na koncu morali drugi tek slaloma ixl povedati. REZULTATI — pionirji do 10 let: L Žvan, 2. Popovič, 3. Mede (vsi Mel Novo mesto); kategorija do 125 ccm: L Knez (Trebnje), 2. Može (Mel), 3. Bukovec (Trebnje); kros kategorija: L Lampe (Domžale), 2. Prosenik ml. (Trebnje), 3. Mervar (Novo mesto); kategorija od 125 do 600 ccm: L Jeršin (Mel), 2. Metelko (Sevnica), 3. Jeršin (Mel); nad 750 ccm: 1. Rokavec (Trebnje), 2. Kranjec (Domžale), 3. Prosenik st. (Trebnje); prikoličatji: L Krevh — Zbičajnik (Velenje). Pokrovitelja prireditve sta bila Pip Trebnje in Roki B Šentrupert, svojevrstna popestritev prireditve pa so bili nastopi motokrosistov, zlasti prikoličarjev, ki naj TURNIR PELJHANU TREBNJE — Ob otvoritvi dveh teniških igrišč z umetno travo je bil minulo soboto v športnem centru Vita v Trebnjem turnir, ki se gaje udeležilo 24 igralcev. V polfinalnih dvobojih je Frelih ugnal Klariča z 9:2, Peljhan pa Grmovška z 9:3, v finalnem obračunu pa Peljhan Freliha z 12:7. Vita ob tej priložnosti obvešča, da bo že to soboto, 21. septembra, na njenih igriščih turnir za pionitje do 14 let. DANES DŠI V ATLETIKI NOVO MESTO — Na stadionu v Portovaldu se bodo danes ob 16. uri pričela atletska tekmovanja v okviru letošnjih delavskih športnih iger novomeške občine. Moški se bodo pomerili v tekih na 100, 800 in 4-krat 100 metrov, skoku v daljino, višino ter metu bombe, ženske pa na 60 in 400 m, skokih v daljino in višino, metu bombe in štafeti 4-krat 100 m. V torek, 24. septembra, bo v Portovaldu tekmovanje v tenisu. bi imeli poslej stalno mesto v urniku in programu super motoslalomov na Mirni. TREBNJE — V Studencu na robu mesta nastaja eden lepših športnih centrov, 28-letni Marko Grandovec, ki je končal ljubljansko fakulteto za telesno kulturo, je center po svojem podjetju poimenoval kar Vita. In v resnici, ko človek pride na manjšo planoto, obdano z gozdičem, za hip primerja to izjemno lokacijo z oazo v puščavi, kjer je življenje. Končni cilj centra Vita je ponuditi celovito rekreacijo bodisi posamezniku ali družini. Seveda sla v sklopu centra v ospredju teniški igrišči z umetno travo sportfloor iz Nemčije. Ljubljanska firma Gradiant, kiji je Marko s soinvestitorjem, svojim tastom Ivanom Goletom, zaupal naložbo, danes med brati vredno okrog 100.000 DEM, je dala 6 let garancije za vsa, tudi zunanja dela. Marko zmeraj gleda malo naprej, tako je tudi pri snovanju tega centra korak pred podobnimi objekti pri nas, ki so, denimo že zaradi dimenzij, prisiljena na zgolj provincialno, rekreativno funkcijo. Grandovec je vztrajal pri igriščih dolžine 39 metrov, da so kot tako primerna celo za ATP turnirje. Zaradi te zahteve so morali v Nemčiji narediti poseben načrt za Vita center. Razsvetljavo (s povprečno 260 luksi zadošča za rekreacijo, je pa možna TESNA ZMAGA ELANA IN PORAZ AVTOBUMA NOVO MESTO — V 4. kolu II. republiške nogometne lige so nogometaši novomeškega Elana na svojem igrišču težko, a zasluženo ugnali enajsterico Svobode iz Kisovca z 2:1 (0:1). Oba zadetka za ela-novce je dosegel Horvat. Ob dragoceni točki v boju za vrh pa so bili Kočevci, ki jih je v Kranju z 2:0 (0:0) ugnal Triglav. Po 4. kolu vodi Tabor Jadran z 8 točkami, Elan jih ima 6, Avtobum iz Kočevja pa 4. Derbi prihodnjega kola bo brez dvoma srečanje med Jadranom Lamo in Elanom, Kočevci pa igrajo doma z Ilirijo. namestitev še-12 reflektorjev, s čimer bi na igriščih bilo 560 luksov svetlobe) je projektiral s pomočjo računalnikov Mariborčan Planinšek. »Od I. marca do 30. novembra bi morala biti sezona v našem centru. Tudi pozimi bi lahko igrali na teh igriščih. Če bi bili kakšni zelo zagreti za tenis, bi bili pripravljeni celo odstraniti morebitni sneg z igrišč. Sicer pa je pri nas lahko igrati od 7. do 23. ure, cene za igranje pa tudi niso pretirane. Vsekakor pa bi priporočal rezervacijo po telefonu 44-990 ali 44-232. Slednja številka je tudi za fax. Računam, da bomo prirejali tudi turnirje. V okviru centra bi omogočili fitness na prostem, možno je gorsko kolesarjenje, tek,« pravi Grandovec. V sklopu centra Vita je tudi manjša zgradba s slačilnicami, tuši in bifejem. Vita, d.o.o. s sedežem v Rožni 7 v Trebnjem, ponuja razno športno in drugo opremo, je zastopnik za Advance teniške lopaije, za vso opremo Snauwert, Donai itd. P. P. TRETJE IGRE DELA VNIC POD POSEBNIMI POGOJI - Prejšnji četrtek je otoško kopališče gostilo udeležence 3. športnih iger delavnic pod posebnimi pogoji, nastopih pa je kar okoli 100 športnikov iz devetih delavnic Dolenjske, Bele krajine, Posavja, Ljubljane in Reke. Posnetek kaže tekmovalce med krosom, ki ga je dobil Tone Ravnikar (DPP Zagorje) pred Brezovarjem (VDC Ljubljana) in Prparjem (DPP Novo mesto); v kolesarjenjuje bil najboljši Bunič (Ribnica), mesta od 2. do4. pa so si razdelili A. Novak (Novo mesto), J. Novak (Ljubljana) in Držanič (Ribnica). Boris Ban iz Leskovca je bil najboljši v suvanju krogle, pred Percem (Zagorje) in Drenikom (Leskovec); v vlečenju vrvije zmagal Leskovec (Arh. Ban, Drenik, Lukič, Žabkar) pred Zagorjem in Ljubljano, v čolnarjenju pred Sevničani in Novomeščani; v igri med dvema ognjema pa Sevnica (Vodopivec, Hribar, Okorn, Povšič in Logar) pred Leskovcem ter Ljubljano in Čmomeljm. V skupnem seštevku so zmagali Les-kovčanL (Foto: B. B.) Marko Grandovec Štangelj zmagovalec dirke »Po Istri Nov velik uspeh mladega novomeškega kolesarja PULJ Gorazd Štangelj, kolesar KD Krke, je postavil piko na i svojim letošnjim imenitnim dosežkom in pokazal, da je ta čas zanesljivo daleč najboljši in najobetavnejši mladi kolesar pri nas. Kot član reprezentance Slovenije, za katero pa so vozili kolesarji Krke, je močno zmagal na že 37. tradicionalni mednarodni kolesarski dirki »Po Istri«, na kateri je letos nastopilo 48 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Poljske. Resda je bila konkurenca zaradi vojne na Hrvaškem okrnjena, zato pa zmaga mladega Novomeščana ni bila nikoli vprašljiva. Svojo premoč je na 274 km dolgi etapni dirki Štangelj potrdil še z zmago v točkovanju gorskih ciljev, medtem ko je bil zmagovalec letečih ciljev prav tako krkaš Boštjan Mervar. Slednji je bil tudi proglašen za najaktivnejšega tekmovalca dirke in prejel posebno nagrado —tekmovalno kolo. Slovenija je bila najboljša tudi v skupnem seštevku ekip. Jubilejni Mirnopeški tek bo to soboto MIRNA PEČ Tradicionalni in jubilejni 10. mirnopeški tek, napovedan in pripravljen za 29. junija letos, ko se je na Slovenskem pričela vojna, bo to soboto, 21. septembra, s pričetkom ob 15. uri. To je najpomembnejša novica s sedeža organizacijskega odbora Mimopeških tekov, katerih generalni pokrovitelj je Tovarna zdravil Krka. Kot je že običaj, bodo na programu mali maraton, (rimski tek in tek pionirjev, mali maraton bo hkrati štel za odprto prvenstvo Slovenije za leto 1991, odprto prvenstvo Dolenjske in za nameček še za priznanje RTV Slovenija »Kaveljc — Korenina«. Mali maraton bo na progi, dolgi 21 km, nastopajoči pa bodo razdeljeni v devet kategorij od mladincev do veterank, v trimskem teku na 10 km bosta kategoriji moških in žensk, mlajši pionirji in pionirke bodo tekli na 600 m, starejši pa na 1500 m. Start bo, kot že rečeno, ob 15. uri, prijave pa sprejema organizacijski odbor tekov na naslov: Trg 2, 68216 Mirna Peč, telefon 84-399 ali 84-309; prijaviti pa se je moč tudi pri Atletski zvezi Slovenije, telefon: (061) 329-760. Startnina za mali maraton je 50 din za redno prijavljene in 70 din za zamudnike. V ilustracijo še rekord proge malega maratona, ki ga drži Ptujčan Mirko Vindiš: 1:07,37. Boljšega od tega časa čaka posebna nagrada organizatorja. ZADNJA VEST Tik pred zaključkom redakcije smo dobili s sedeža organizacijskega odbora Mimopeških tekov obvestilo, da za soboto napovedane jubilejne prireditve ne bo. Vzrok za odpoved so zadnji dogodki na Hrvaškem. VETERANSKI TURNIR ČRNOMALJCEM KOČEVJE — Nogometni veterani Kočevja so bili v nedeljo gostitelji veteranskega turnirja, ki naj bi postal tradicionalen. Na njem so merili moči nekdaj aktivni žogobrcarji Črnomlja, Novega mesta in gostiteljev, rezultati pa so bili naslednji: Kočevje — Novo mesto 1:0, Črnomelj — Novo mesto 3:1 in Kočevje — Črnomelj 1:3. Najstarejši igralec je bil 51-letni No-vomeščan Murn, najboljši strelec pa Čr-nomaljčan Grguraš. 5 0OJZARJIIN CEPINOM ;,)tprep?v°me5kega alpinističnega odseka prihaja razveseljiva vest: I V'c' se i^3* n?jtežjo smer, ki nosi oceno XI-. Smer v plezališču Armeško pri Bre- : Dominik Kre- 0'e^em'enu:*e "Ognjene kočije« in je visoka 12 metrov. Kar trikrat je bil Krese v Oite Je rah'° previsno smer dodobra naštudiral, priprave so bile dobre in »^o!US^ Je bil temu primeren. Kolegi iz odseka Dominiku iskreno ^letja so člani novomeškega odseka izkoristili za nekaj vzponov v Ju-^k^ksta Marko Belingar (AO Matica) in Anton Barbo (AO Novo mesto) sta ¥r.c Oce V ?rebmjaku nad planino Zapotok preplezala novo, 450 m dolgo smer, I ih. n** le VI-/V 7a nlp/!inip cta nnrahila ur empr na cta nnimpnovala »Rrv. V ^ttan'4'*6 Y»-ŽV. Za plezanje sta porabila 6 ur, smer pa sta poimenovala »Ro- c.tr >i}|j J^atje«. Dan poprej je Belingar skupaj s Sinišo Traputcem preplezal ‘ ' ......................... k (j« . 0 n^a Pirc in Anton Barbo sta 1. septembra v Jalovcu preplezala »Comici- »lt'erilr'-r*onza'es<< v Zapotoškem vrhu (V/lV, 200 m), istega dne pa še gornji 23 >,Ia hitra« (III, 150 m). Hrusta pa sta Anton Barbo in Jože Hartman v steni Prisojnika preplezala \ ^arin* iT." ml’ za plezanje pa porabila 7 ur. Varian k "lljt nto« (VI, A 1/IV, 200 m), v steni pa sta bila 4 ure. Člani letos v senci mladincev? Kamen Stančev, trener novomeških kolesarjev, trdi, da je članska vrsta iz-______polnila zastavljeno — Jože Majes o mladinski beri NOVO MESTO — Resda kolesarji v tej sezoni z nastopi in tekmovanji še niso rekli zadnje besede, bržkone pa zadnje tekme ne morejo bistveno spremeniti letošnje podobe. Zanjo nekateri na Dolenjskem pravijo, da Krkinim kolesarjem ni bila naklonjena, povsem drugačnega pa so mnenja v tem zadnja leta najuspešnejšem novomeškem športnem kolektivu. Za to imajo svoje razloge in dokaze. Verjetno ga ni kluba v zgodovini jugoslovanskega kolesarstva, ki bi imel kdaj tako obetavno in kvalitetno mladinsko vrsto, kot jo imajo danes v K D Krka. Potrditev za to so iskali predvsem na julijskem svetovnem mladinskem prvenstvu v Coloradu Springsu, kjer je bil po mnenju vseh strokovnjakov — tudi svetovnih Gorazd Štangelj v najožjem krogu tistih, ki naj bi se potegovali za medalje. »Štangljev padec po vsega štirih kilometrih dirke je pokopal takšne upe in želje, ne glede na to pa je odbor za tekmovalni šport Kolesarske zveze Slovenije na nedavni seji nastop na SP ocenil za uspešnega,« odgovarja Jože Majes, vodja mladinske državne reprezentance. »Vedeti pa je treba tudi, da zaradi vojne v tistih tednih niti misliti ni bilo na izpolnitev začrtanega plana priprav za SP, dirke so bile odpovedane, še nekaj pred pričetkom prvenstva nismo vedeli, ali bomo v ZDA sploh šli. Kljub temu so kar trije naši kolesarji tekmo končali; koliko v resnici veljamo, pa smo dokazali po SP na dirki v Kanadi, kjer so nastopili domala vsi udeleženci tekme v Coloradu Springsu, da ostalih uspešnih na- stopov Štanglja, Mervarja, Majdeta, Gimplja, Murna in ostalih ne omenjam. Nemara le to, da so fantje letos zmagali kar 40 tekem, med njimi so tudi največje mednarodne mladinske preizkušnje.« Mnogi trdijo, da so bili prav mladinci letos tisti, ki so reševali čast in ugled kluba. Gotje pa, če to omeniš Kamenu Stančcvu, novemu trcneiju članske vrste KD Krka, ki je ekipo prevzel januarja. »Še zmeraj smo najboljši kolesarski kolektiv v Jugoslaviji,« zatrdi odločno in temu v dokaz našteje kup podatkov. Potrditev temu najde najprej v nastopu na svetovnem prvenstvu v Stuttgartu, kjer je članska ekipa zasedla v ekipnem kronometru sedmo mesto, kar je v zadnjem desetletju daleč najboljša uvrstitev, najzaslužnejši zanjo pa je bil Sandi Papež, legenda novomeškega in jugoslovanskega kolesarstva. Naj ne bo odveč dodati, da je ekipo na SP vodil Kamen Stančev in da je za Jugoslovani ostala tudi takšna velesila, kot je Sovjetska zveza. »Naš klub je letos nastopil kar na štirih dirkah ekstra kategorije (Ni-cdersachsen, Giro d’ Regioni, Giro d’ Italia in Dirka miru) in povsod dosegel tisto, kar smo si zastavili. Osemkrat smo bili v posameznih etapah uvrščeni med prvih deset tekmovalcev; toje dosežek, enak uvrstitvi smučarja na tekmi svetovnega pokala med najboljšo deseterico. Pri tem še posebej izstopajo 7. mesto Glivarja v skupnem seštevku dirke Giro dei Regioni ter dosežka Finka in Eržena na dirki Giro d' Italia. V konkurenci ko- lesarjev do 20 let je bil na koncu Fink tretji, Eržen pa četrti. Dodajmo temu še 3. mesto Papeža v točkovanju gorskih ciljev na dirki Po Spodnji Saški. CM dirk A-kategorije omenimo Gli-varjevo skupno deveto mesto na Bo-hemia Touru — v točkovanju gorskih ciljev je bil drugi, ekipa pa peta med 26 reprezentancami — ter nastop na dirki Alpe Adria, kjer je Fink dobil eno od etap. Povsem pa je iz nerazumljivih razlogov javnosti ušel naš nastop v italijanskem Enjpoliju, kjer je v konkurenci 198 vrhunskih kolesarjev Srečko Glivar zasedel imenitno drugo mesto, za seboj pa, denimo, pustil tudi Casagrandeja, zmagovalca Gira d’ Italia.« Tako prepričljivo in argumentirano našteva Kamen Stančev in vsemu temu doda še sedem zmag Krkinih kolesarjev na dirkah po Sloveniji, osem drugih in štiri tretja mesta pa dve zmagi na državnih prvenstvih (ekipni kronometer in Papež v ciklo-krosu), prav toliko drugih in tretjih mest. Skupno je torej v Novo mesto doslej odšlo 6 članskih medalj. »Še tri zmage srno imeli v žepu: Glivar v Poreču, Fink v Zagredu in Papež v Kranju, a nam je športna sreča obrnila hrbet. Res pa je, da tudi brez slabosti ni šlo. Slabo smo vozili predvsem na dveh dirkah, na tekmi za VN Roga in na posamičnem državnem prvenstvu v Celju. A tudi za to so opravičila. Predvsem je treba vedeti, da je ekipa letos izgubila štiri kolesaijc, ki nekaj pomenijo. Robič, Šebenik, Kranjec in Božič so v kolesarskem svetu znana imena, ti kolesarji so na DP v Celju nastopili v dresih As Astre in osvojili Gorazd Štangelj: Nesrečen padec je pokopal upe na morebitno medaljo na SP. zato pa je že v Kanadi pokazal koliko v resnici velja. srebrno medaljo. To o njihovi moči pove vse, hkrati pa tudi o tem, koliko je z njihovim odhodom izgubila Krka « Kamen Stančev je prevzel ekipo Krke do olimpijskih iger v Barceloni. »Zadovoljen bi bil že, če bi kdo od na ših mladih kolesarjev naposled uspel na Ol doseči odmevnejšo uvrstitev v posamični dirki, moja osebna želja ir. ambicija pa je, da bi KD Krka na OI v Barceloni nastopila kot reprezentanca Slovenije. Za kaj takega pa bo potrebno še veliko trdega dela. Kvalitetni vrh slovenskega kolesarstva je vse večji, da ohranimo mesto na vrhu pa bo potrebno imeti v takih razmerah na voljo deset enakovrednih kolesarjev. Kako priti do njih, je drugo vprašanje. Zanesljivo pa to ni več le stvar strokovnosti, pridnosti in odrekanja.« B. BUDJA | TELEVIZIJSKI SPOREDI ČETRTEK, 19. IX. SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 2 17.30 Studio Ljubljana — 19.30 Dnevnik 0.00 ŽariSče RAI — 20.00 ŽariSče — 20.30 V kaj drvimo skupaj z Zemljo? (angl. poljudnoz-nah. serija, 3/6) — 21.00 Mali koncert — 21.10 Večerni gost: dr. Ernest Petrič — 22.00 Retrospektiva Jožeta Babiča: Vojaki zgodovine (predstava Drame SNG Maribor) — 0.20 Yutel HTV 1 7.00 Poročila — 7.05 TV koledar — 7.15 Posebna oddaja — 8.00 Poročila — 8.15 Dokumentarni program — 9.00 Poročila in tiskovna konferenca iz Osijeka — 10.00 Poročila — 11.00 Poročila in tiskovna konferenca izSkupSčine Republike HrvaSke — 12.00 Poročila — 12.30 TV izbor (ponovitev) — 13.30 Poročila — 14.30 Poročila — 16.00 Poročila — 16.20 Za svobodo— 17.05 Frontna linija — 17.30 Gospodarstvo— 18.00 Poročila in TV konferenca — 18.40 Ameriške kronike — 19.05 Pojmovnik vojne — 19.30 Dnevnik 1 — 20.05 Posebna oddaja — 21.30 Poročila - 22.30 Poročila (kronika dneva) — 23.00 Za s.vobodo — 0.15 TV izbor — 1.15 Poročila PETEK, 20. IX. SLOVENIJA 1 8.35 — 10.10 in 12.45 — 1.00 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK 1000 IDEJ ZA NARAVOSLOVCE MOŽ, KI JE STANOVAL V RITZU, amer. nadalj., 3/4 10.00 VIDEO STRANI 13.00 POROČILA 14.55 VIDEO STRANI 15.05 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK, ponovitev TEDNIK 18.10 SPORED ZA OTROKE IN MLADE: ŠOLARJI V PROMETU NEVARNI ZALIV, kanadska na-niz., 14/20 19.00 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 19.59 FORUM 20.20 FESTIVALI SVETA, avstral. dok. serija, 10/12 20.45 PARALAKSA, nizozemska dok. serija, 11/13 21.15 VRTINEC, angl. nadalj. 6/6 22.05 DNEVNIK 3, VREME 22.30 SOVA: PRI HUXTABLOVIH, 8. epizoda amer. naniz. REBEL, avstralski film kŽL DRAŽLJIVO, franc, erotični program 0.50 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 8.35 — 11.55 in 12.45 — 0.15 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev SPORED ZA OTROKE IN MLADE INDIJANSKE LEGENDE, kanadska naniz., 4/12 9.30 MOZAIK - ŠOLSKA TV, ponovitev VELIKANI SVETOVNE KNJIŽEVNOSTI: DOSTOJEVSKI NEKOČ JE BILO... ŽIVLJENJE: TELESNA STRAŽA, 3/26 10.30 MOZAIK, ponovitev 10.30 MOSTOVI 1100 VRTINEC, angl. nadalj., 2/6 11.45 VIDEOSTRANI 13.00 POROČILA 15.30 MOZAIK, ponovitev MOSTOVI 16.00 SOVA, ponovitev 16.50 EP VIDEO STRANI 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK, ponovitev ALTERNATIVNI VIRI ENERGIJE 17.35 V ČETRTEK OB 17.30 18.35 EP VIDEO STRANI 18.40 SPORED ZA OTROKE IN MLADE ALF, 46. epizoda amer. naniz. 19.05 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 MOŽ, KI JE STANOVAL V RITZU, amer. nadalj., 4/4 21.05 TEDNIK 22.05 DNEVNIK 3, VREME T> tn SOVA GREMO NA ZABAVO, angl. humor, naniz., 2/6 BEDA BOGATIH, franc.-kanad-ska nadalj., 6/8 JAZZ, BLUES... 0.15 VIDEOSTRANI 16.45 Hokej Olimpija:Varese — 17.30 Studio Maribor — 19.00 Barcelona: GP v atletiki, finale (prenos) — 21.25 Oči kritike — 22.05 Mozart na turneji: Bologna (3/13) —23.05 Yute! HTV 1 7.00 Poročila — 7.05 TV koledar — 7.15 Posebna oddaja — 8.00 Poročila in frontna linija — 8.15 Dokumentarni program — 9.00 Poročila in tiskovna konferenca iz Osijeka — 10.00 Poročila — 11.00 Poročila in tiskovna konferenca iz Skupščine Republike HrvaSke — 12.00 Poročila — 12.30 TV izbor — 13.30 Poročila — 13.35 Za svobodo — 14.30 Poročila — 16.00 Poročila — 16.20 Za svobodo — 17.05 Frontna Jinija — 1730 Gospodar-nferenci stvo — 18.00 Poročila in TV konferenca — 18.40 Ameriške kronike — 19.00 Pojmovnik vojne — 19.30 Dnevnik 1 — 20.05 Posebna oddaja — 21.30 Poročila — 22.30 Poročila — 23.00 Za svobodo — 0.15 TV izbor — 1.15 Poročila SOBOTA, 21. IX. SLOVENIJA 1 16.20 SOVA, ponovitev 3Vt« 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 GOLDY - ZADNJI ZLATI MEDVED, 1. del amer. filma 18.45 V KAJ DRVIMO SKUPAJ Z ZEMLJO?, angl. poljudnoznan. serija, 2/6 19.10 RISANKA 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 19.59 UTRIP 20.20 ŽREBANJE 3X3 20.35 NAJVEČJI GLASBENI KLOVN I ČA VSEH ČASOV: VICTOR BOR-GE 21.35SOVA NA ZDRAVJE!, 30. epizoda amer. naniz. 22.00 DNEVNIK 3, ŠPORT, VREME 22.25 SOVA: VOJNA IN SPOMIN, amer. nadalj., 11/12 AVANTURISTI, franc, film 1.55 VIDEOSTRANI SLOVENIJA 2 16.30 Domači ansambli: Bratje iz Oplotnice — 16.00 Video noč (ponovitev) — 19.00 Garfield in prijatelji — 19.30 Dnevnik BG — 20.15 Filmske uspešnice: Svengali (amer. film) — 21.50 Evropsko prvenstvo v dresuri (posnetek) - 23.10 Yutel HTV 1 7.00 Poročila — 7.05 TV koledar — 7.15 Posebna oddaja — 8.00 Poročila — 8.15 Dokumentarna oddaja — 9.00 Poročila in tiskovna konferenca iz Osijeka — 10.00 Poročila — 11.00 Poročila in tiskovna konferenca is Skupščine Republike Hrvaške — 12.00 Poročila — 13.30 Poroči- la — 13.35 Za svobodo — 14.30 Poročila — 16.00 Poročila — 16.20 Za svobodo — 16.55 Poročila — 17.05 Frontna linija — 17.30 Gospodarstvo— 18.00 Poročila — 18.05 TV konferenca — 18.40 Zgodovina XX. stoletja — 19.15 Pojmovnik vojne — 19.30 Dnevnik 1 — 20.05 Posebna oddaja — 21.30 Poročila — 21.35 Za svobodo — 22.30 Poročila — 23.00 Za svobodo — 0.15 TV izbor — 1.15 Poročila NEDELJA, 22. IX. SLOVENIJA 1 8.20 — 12.45 in 13.10 — 0.25 TELETEKST 8.35 VIDEO STRANI 8.45 OTROŠKA MATINEJA: ŽIV ŽAV NEVARNI ZALIV, kanadska nadalj., 14/20 10.05 V ZNAMENJU ZVEZD: BIK, nemška dok. serija, 11/12 10.35 GARFIELD IN PRIJATELJI, ponovitev 11.05 VIDEOMEH 11.35 OBZORJE DUHA 12.00 MURPHY BROWN, 9. epizoda niz. ponovitev 14.40 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 LJUDJE MAČKE, amer. film 18.10 PEPELKA NA OBISKU 18.50 RISANKA 19.00 TV MERNIK 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 19.59 ZRCALO TEDNA 20.20 B. Pekič: ČAS ČUDEŽEV, L del 21.10 EPP '21.15 ZDRAVO 22.35 DNEVNIK 3, VREME 23.00 SOVA: POLNA HIŠA, amer. naniz., 14/22 BEDA BOGATIH, franc.-kanad-ska nadalj. 7/8 0.15 VIDEOSTRANI SLOVENIJA 2 8.10 — 2.05 TELETEKST 8.25 VIDEO STRANI 8.35 TV MOZAIK 8.35 ANGLEŠČINA - FOLLOW ME, 18. lekcija 9.00 RADOVEDNI TAČEK 9.20 LONČEK, KUHAJ 9.30 ALF 9.55 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.55 LOLEK IN BOLEK 11.05 MOZART NA TURNEJI 12.05 OČI KRITIKE 12.45 FORUM 13.00 POROČILA 13.10 MOZAIK, ponovitev 14.15 MARLBORO MUSIČ SHOW, ponovitev 14.45 SHOW RUDIJA CARRELLA, ponovitev PONEDELJEK, 23. IX. SLOVENIJA 1 8.35 — 10.45 in 12.45 — 0.35 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev 10.35 VIDEO STRANI 13.00 POROČILA 15.10 OBZORJA DUHA, ponovitev 15.30 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK, ponovitev ZDRAVO 18.30 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.05 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 T. Partljič: MAMA UMRLA -STOP, drama TV Slovenija 21.05 OSMI DAN 21.50 DNEVNIK 3 22.15 ORGLE. KRALJICA INSTRUMENTOV, 4. del 22.45 SOVA: BEDA BOGATIH, franc.-kanad-ska nadalj., 8/8 NEDOTAKLJIVI, 4. epizoda amer. naniz. 0.25 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 17.30 Studio Ljubljana — 19.30 Dnevnik KP — 20.00 Zelena ura — 21.00 Sedma steza — 21.30 Pesem je... Andrej Šifrer (ponovitev) — 22.00 Smučarski skoki na plastiki (reportaža iz Velenja) — 23.00 Yute! HTV 1 9.15 Poročila — 9.20 TV koledar — 9.30 Otroški program —10.00 Šolski program — 12.00 Poročila — 12.10 Video strani — 12.20 Satelitski program — 16.45 Po- — iz. Al Satelitski program — 16.45 Poročila — 16.50 TV koledar, Šolski program — 17.30 Hrvaška danes — 18.15 gram Otroški program — 18.45 Dokumentarna oddaja — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Domača serija 20.50 Zunanja politika — 21.20 Dnevnik 2 — 21.45 Kinoteka — 23.15 Poročila TOREK, 24. IX. SLOVENIJA 1 8.35 — 12.45 in 13.00 — 0.45 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev 9.00ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.15 V ČETRTEK OB 17.30, ponovitev 11.15 ANGLEŠČINA — FOL-LOW ME, 20. lekcija 11.40 SEDMA STEZA 12.10 OSMI DAN 12.55 VIDEOSTRANI 13.00 POROČILA 14.40 VIDEOSTRANI 14.50 MOZAIK, ponovitev ANGLEŠČINA - FOLLOW ME, 20. lekcija 15.15 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK ŠOLSKA TV 18.10 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.15 RISANKA 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 MATERINSKA LJUBEZEN, angl. nadalj., 2/4 21.00 NOVOSTI ZALOŽB 21.10 EUROMUSICA, 2. del 22.00 DNEVNIK 3, VREME 22.25 SOVA: SKUPNI RAČUNI, angl. humor, naniz., 3/6 OGNJENA POLJA, avstralska nadalj., 1/8 UMETNOST ZA VSAK DAN, franc. dok. serija, 4/5 0.35 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 ja (1. oddaja) — 19.30 Dnevnik SA ‘‘J Žarišč« 20.00 Žarišče — 20.30 Žrebanje lota — 20.35 Umetniški večer: Oddaja o filmu — 22.35 .— 23.00 Yutel HTV 1 14.00 Satelitski programi — 14.40 Esto-ril: F-l za VN Portugalske — 17.40 EP v dresuri (posnetek) — 19.30 Dnevnik HTV — 20.00 Skandinavija: Sladke in slane vode (angl. poljudnoznan. serija, (2. del) — 20.50 Ciklus filmov Jirija Menzla: Konec starih časov (češkoslovaški film) — 22.25 Yutel HTV 1 9.45 Poročila — 9.50 TV koledar — 10.00 Nedeljsko dopoldne — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročila — 13.05 Serijski film — 13.55 Družinski magazin — 14.25 Nedeljsko popoldne — 18.45 — 14.25 Nedeljsko popoldne — 18.45 Risana serija — 19.10 TV sreča — 19.30 Dnevnik I — 20.00 Dramski program — 21.35 Znanstveno-popularna serija — 22.25 Dnevnik 2 — 22.45 Športni pregled — 23.30 Glasbena oddaja — 0.30 Poročila SREDA, 25. IX. SLOVENIJA 1 8.35 — 10.55 in 12.45 — 0.30 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK, ponovitev 9 00 ŽIVŽAV 9^50 MATERINSKA LJUBEZEN, angl. nadalj., 2/4 10.45 VIDEO STRANI 13.00 POROČILA 15.30 SOVA, ponovitev 3VN 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK BOJ ZA OBSTANEK DUNAJ 17.50 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 18.50 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 FILM TEDNA TUJCA SE POLJUBITA, amer. film 21.50 VIDEOGODBA 22.35 DNEVNIK 3, VREME 23.00 SOVA: ALF, amer. naniz. OGNJENA POLJA, avstralska nadalj., 2/8 0.20 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 18.30 Alpe-Jadran — 19.00 Studio Maribor — 19.30 Dnevnik ORF — 20.00 Žarišče — 20.30 Benjamin Britten: Peter Grimes — 22.55 Svet poroča — 23.40 Yutel 17.30 Studio 2 Koper — 19.00 Mednarodni festival zborovskega narečnega pet- F1TNESS STUDIO - Kot kaže tudi fotografija, se zmeraj najde kdo, ki si želi razgibavanja na najrazličnejših telovadnih pripomočkih. 9.15 Poročila — 9.20 TV koledar — 9.30 Otroška oddaja — 10.00 Šolski program — 12.00 Poročila — 12.10 Video strani — 12.20 Satelitski programi — 16.45 Poročila — 16.50 TV koledar — 17.30 Hrvaška danes — 18.15 Otroška oddaja — 18.45 Znanstveni program — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Serijski film — 20.55 Žrebanje lota — 21.00 V velikem planu — 22.30 Dnevnik 2 — 22.55 Kino-klub Evropa — 0.25 Poročila Za začetek odprli priročno telovadnico Fitness studiu bodo Terme dodale še golf ČATEŽ — Prejšnji teden so v hotelu Terme odprli fitness studio, se pravi p<>-sebej opremljen prostor, kjer bo zdravi- • Čateško zdravilišče bo verjetno ponudilo storitev, s katero bodo najbrž ustregli precej ljudem, ki jim je zdravnik predpisal bolnišnično oziroma zdraviliško rehabilitacijo po poškodbi, pa morajo zato z doma. Terme naj bi uvedle hišno rehabilitacijo, kar pomeni, da bi pacient ostal doma in bi ga tam obiskal zdravnik. liško osebje obiskovalcem omogočalo vsestransko in strokovno podprto rekreacijo, po želji združeno s kopanjem, masažo ter bivanjem v savni in solariju. Telovadni kabinet, če naj poenostavimo, predstavlja začetno etapo v celovitem programu Term, namenjenem rekreaciji. Poleg pravkar odprtega fitness studia, ki na 145 kvadratnih metrih premore veliko uvoženega telovadnega orodja, naj bi že v zimski sezoni 1992 zaživel prvi del fitness centra. Poslovna fijozofija, ki jo pri tem upošteva in razvija čateško zdravilišče, je po vsem sodeč izražena v enem od stavkov v informaciji o fitness studiu: »Nobeno zdravilo ne more biti nadomestiti gibanja.« Tokratnemu dogodku naj bi se že v naslednjem mesecu predvidoma pridružila otvoritev prvih 9 stez na igrišču za golf v Mokricah. Celotno igrišče pa naj bi bilo po pričakovanjih gotovo 1993. leta. V Mokricah so že obnovili hleve, urejajo pa nekatere druge objekte, ki naj bi polepšali okolico. L. M. HTV 1 9.15 Poročila — 9.20 TV koledar — 9.30 Otroški program — 10.00 Šolski program — 12.00 Poročila — 12.10 Video strani — 12.20 Satelitski program — 16.45 Poročila — 16.50 TV koledar, Šolski program — 17.30 Hrvaška danes — 18.15 Otroški program — 18.45 Poljudnoznanstveni program — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Filmski večer — 22.00 Dnevnik 2 — 22.25 Dokumentarni program — 23.25 Poročila REKORDER — Takle paradižnik, ki ga je pridelala Rozalija L. iz Sevnice, ni ravno pogost v naših vrtovih. Njegovo velikost ponazarja že primerjava z jajcem, na tehtnici pa je ta povsem zdravi paradižnik »potegnil« na 95 dag. Več kot dovolj za, denimo, solato za povprečno slovensko družino.(Foto: P. P.) NOVA KASETA ANSAMBLA IVANA PUGLJA — Po nadvse uspešni in še danes iskani kaseti »Ob Krki zeleni«, s pomočjo katere se je ansambel Ivana Puglja p ra v dobro u velja vil tudi v drugih slo venskih regijah, je te dni izšla nova kaseta te glasbene skupine z naslovom »Za prijatelje«. V nasprotju s prvo, na katerije slišati le domače viže, so tokrat fantje Ivana Puglja posneli pol kasete z zabavno, pol pa z narodnozabavno glasbo. Večino narodnozabavnih sklad je zložil vodja ansambla Ivan Pugelj, prav vse popevke pa so delo kitarista v zasedbi, Dušana Podbevška. S svojimi skladbami se bo ta priljubljeni dolenjski ansambel v prihajajočih tednih potegoval za visoke uvrstitve na Loj trči domačih, Marjanci, lestvici Studia D itd, bržčas pa ga bo že v kratkem slišati in videti tudi v tv oddaji Videomeh. (dv) Ameriško pisng Zraven tudi novic® Ameriške domovin®. CLEVELAND, 16.avgusta(P°; spelo je 23. avgusta) —- Danes p lagamo dopisnico/ kakršne ** j _ l *i • _ •. s n__»nci in 51**^ dobili vsi tukajšnji Slovet--jih potem ogromno poslali naše ^ prezidentu Bushu, ki je lakta domačem kraju, v državi M*10 9 po lovil ribe in igral golf ter ^ mojem prepričanju še zmenil Slovence in ostale homatije: v goslaviji. Baje je dobil prek 20-teh dopisnic. Prilagam tudi ML ko naj Slovenci pomagamo st*1 mu kraju. . Zdaj tukaj zopet pričakuj Peterleta. Jaz pa pravim, da b| bolje, če bi bil več v Ljubljani- . da »luksuzira« po USA in zapf* denar. Tukaj se Hrvatje pridušaj . ^ mrtve, da ne bodo odstopi« korak pred Srbi. Srbi pa praVIJ »notrao T„lm Se UP* »natrag nema«. Takole. med narodoma tudi iu»»j ■kw bolj poglablja. Je že tako in d . ameriška vlada ne bo priznal®^ venije in Hrvaške, bo šlo šenav^ in bo velika ekonomska kriza, -bo še povečalo nezadovoljstvo U ^ clevelanP Pismu je bila priložena A«« domovina z dne 15. avgusta,» GREDO SLOV«' IAAjUUM uKtlAž ^ ^ N1JI V PRID - Prepričani s« • da bo prišlo do mednarodni F e znanja Slovenije, vprašanje P* kdaj. Splošno mnenje komenia jev v ameriškem tisku je, da b? «,n ces vzel precej časa, ker v W j. ski zvezi in v nekaterih zahod00-evropskih državah. J NE SMEMO ODNEHAT*- W KLER SLOVENIJA NE BO r* ZNANA — ... Slovenci so bi«^ 5 od novembra 1918 pa vedno pripravljeni na žal Beograd za kaj takega m^,o{ kazal nobene volje in je še vetrn kaže. Zato je stališče Bele hi*v ^ htevi po »soglasu vseh ljuds** ^ goslavije« pravi nesmisel. Slov ^ iščemo sporazum že polnih ' j, To je dovolj dolga doba Pos'tl~’ „j, in potrpljenja, nič čudnega10 J :0 če so rekli: Dovolj, gremo ^NABIRKA SLOVENSKE^ AMERIŠKEGA SVETA ZA r MOČ SLOVENIJI LEPO “V. PREDUJE — Od zadnjega po' •„ la je bilo v ta namen daro preko 9.000 dolatjev in J* ppO skupna vsota presegla 1U ' dolatjev. . • Obsedenost s su verenostjo J goslaviji tako velika, da e^„Mr) vidiki ne pridejo v poštev. (“lD • Bolje bi bilo, da bi Evrops^^-nosi namesto opazovalcev p°s ganjevalce hudiča. (Bradač) DOBROTE ZA ŽEL^ TREBNJE — Včasih postaj fj ja nje odvečen posel, in če se to ti ^ no v nedeljo, se tla kositi za q{1oP Motelu Kolinska v Trebnje«1-kosila so40din cenejša. Treba J. nj ' stinska hiša zraven ceste Ll« -L li- stinska hiša zraven ceste *r-j,0t»* i Zagreb zna narediti tudi svat^ ^ ternu, položenje. Pomembno la*1«0 ve ka*1'' j pripomorejo dobrote iz mote1« -j vf-! nje. Poročno kosilo z juho,sler kre,!1" j stami mesa, prilogo in s°la[0, av0 pa ‘ no pito ali sadno kupo in s j„ v V j kasnejšim bogatim narezke«! ^ tranjih urah s telečjo ali Pl5oa"jen 1 bo« je poslastica tudi m raz Ji ^ dec, ki jo zaračunajo 320 ui ^ \v? a.SaSS.TSffiSSSŽl vo in deset brezplačno p*®0: ^ rib9 kuhinja zna potešiti tudi žeU F,[egte in nekaterih podobnih jeden, I lečjih in puranjih zrezkov pa Ju razen Ivana Omana, med p .. nitni drugimi slovenskimi dr '*'ki pa se ji je pridružil tudi •Dimitrij Rupel. Zaradi tega c . etJa je bil deležen še pose-j^. J Ostrih reakcij Milan Kučan, Cj s° mu nekateri parlamentar-. očitali, da je kršil pravila vla-I rske jgre Jako je Danijel Anton Drobnič, sporni javni tožilec Starman 29. avgusta skupščini predložil delegatsko pobudo, po kateri naj bi ustavno sodišče presodilo »pomen podpisa predsednika in članov predsedstva, ki kot »šef« države predstavljajo vse državljane republike Slovenije«. Starman je spraševal, ali ne gre v tem primeru za kršitev ustavne pravice do svobodnega združevanja, javnega izražanja in nastopanja. Zanimalo ga je tudi, kakšna je,morebitna pravna razlaga takega ravnanja po praksi ustavnih sodišč razvitih parlamentarnih demokracij. In podobno. Vse to je izvajal v interesu »doslednega uresničevanja ustavnosti in zakonitosti«. Primer bi bil seveda smešen in — še huje — zelo jasen, če se ne bi dogajal nam. Vzemimo kriterije, ki jih je postavil Starman: spoštovanje ustavnosti in zakonitosti in prakso ustavnih sodišč razvitih parlamentarnih demokracij, ki so prav zaradi te in nobene druge prakse — lahko postale razvite. S temi kriteriji si v revolucionarnih slovenskih časih ne moremo veliko pomagati, razen da ugotovimo, da so časi revolucionarni. V razvitih parlamentarnih demokracijah, ki kaj dajo na prakso ustavnih sodišč, primer Drobnič namreč ni možen. Zaupanje v pravno državo in pravne norme je namreč najtesneje povezano z moralnimi avtoritetami, ki zasedajo pozicije v strukturi oblasti. Jasno je, da človek, o katerem potekajo že pol leta v javnosti spori in spopadi, ni najbolj posrečen razlog za obujanje že zdavnaj izgubljenega zaupanja v obstoj pravne države. Pri tem je še najbolj neprijetno dejstvo to, da so ga predstavili kot bivšega domobranca in kot enega od aktivnih akterjev pri ustanavljanju domobranske organizacije. Jasno je tudi, da v »razvitih parlamentarnih demokracijah« predsedniku države ni treba podpisovati peticij za to, da bi korigirali napako, ki si jo je privoščil parlament. Za te korekcije obstajajo drugi mehanizmi. Ali kot nas je na vrhuncu razprav o tem, kaj Kučan sme in kaj ne, poučil dr. Boštjan M. Zupančič, ekspert za anglosaksonsko pravo: v normalnih, civiliziranih družbah bi bila ob taki napaki razrešitev tožilca nekaj povsem samoumevnega. »Tudi če sam ni vedel, da se kot javni tožilec ne sme in ne more politično opredeljevati, so konsekvence popolnoma jasne. Celo v tistih družbah, kjer je tožilec izrazito politična funkcija, kjer tožilca postavlja zmagovita stranka, se tožilec ne sme in ne more opredeljevati politično in bi v enakem primeru moral odstopiti.« Ker je po besedah dr. Vel jka Rusa »danes konflikt med po- litiko in stroko vsaj tako velik, kot je bil v prejšnjem režimu«, je Zupančičeva razlaga ostala brez. političnih konsekvenc. Zato pa se je »zadeva Drobnič« minuli teden posredno spet znašla na seji skupščinske komisije za notranje zadeve, ki jo je Igor Bavčar zaprosil za mnenje o registraciji društva »Nova slovenska zaveza«, o katerem so se v javnosti formirala različna mnenja. Z vidika Starmanovih kriterijev je Bavčarjeva prošnja zanimiva še posebej zaradi tega, ker eksplicitno navaja, da so pri pregledu pravil tega društva ugotovili, »da nekateri cilji oziroma naloge presegajo okvir odločanja, ki je v društvu kot prostovoljnem združenju občanov običajno oziroma dopustno«. Ce obstaja pravna država in*če spoštovanje ustavnosti in zakonitosti je pravilo, ne pa izjema slovenske demokracije, potem je stvar jasna: pristojni organ mora ustanovitelje društva obvestiti, kateri njihovi cilji presegajo meje dopustnega in jim predlagati, da jih adaptirajo na veljavne norme. O tem, kaj je in kaj ni dopustno, ne more odločati ni-kakršna skupščinska komisija: takšna je vsaj bila ideja pred nekaj leti,ko je taka mnenja izdelovala SZDL. Nobenih razlogov nimamo, da bi dvomili v ugotovitve Bavčarjevega ministrstva. Naposled gre samo za registracijo enega od stotih društev. Ce so njegova pravila igre v skladu z. zakonskimi normami, potem ima društvo pravico do registracije, če je to politikom všeč ali ne. To je samo ena od konsekvenc pravne države. Nobenih posebnih razlogov Sporni 9. člen društva 9. člen Namen in cilji društva so: — povezati in na novo oblikovati slovensko duhovno in politično kulturo, ki je rodila protikomunistični odpor in ju prenesti v novo dobo — evidentirati in povezovati v društvu preživele civilne in vojaške udeležence protikomunističnega odpora — ugotoviti posamezne ali množične poboje udeležencev odpora v državljanski vojni (DV) in ugotavljanje, zaznamovanje ter zavarovanje njihovih grobov in grobišč — sodelovati z državnimi in znanstvenimi ustanovami pri raziskovanju medvojnih in povojnih dogodkov — prizadevanje za objektiven prikaz zgodovine za obdobje DV' in komunistične diktature po vojni na osnovi dejstev, dokumentov in pričevanj neposrednih udeležencev D V — organiziranje spominskih prireditev — svečanosti na civilni in cerkveni ravni tudi nimamo za to, da ne bi verjeli Milanu Kučanu, ki je svoj podpis peticije za razrešitev republiškega javnega tožilca med drugim utemeljil takole: »Gre preprosto za to, da je Anton Drobnič visok državni uslužbenec, ki se je z uvodnikom v Novi slovenski zavezi zavzel za postavitev organizacije, ki je z niirnberškimi dokumenti prepovedana. To pa je po moji sodbi zadosten razlog za oceno, da je takšna dejavnost v nasprotju z ravnanjem in načeli, ki se jim mora podrejati visok državni uradnik.« Doslej še nobeden od zagovornikov spornega društva ni Kučana demantiral. Tega ni storil tudi noben pravni ekspert. Z neko upravičenostjo torej predpostavljamo, da si Kučan preprosto ni izmislil, da gre za vzpostavitev organizacije, ki jo niirnberškj dokumenti prepovedujejo. Glede na dvome, ki jih je izrazilo Bavčarjevo ministrstvo glede registracije take organizacije, pa seveda ostaja vprašanje, kakšen odnos ima slovenska država do nurnber-ških dokumentov. Ce je njihovo moralno moč nevtralizirala slovenska sprava in če so jih slovenski demokrati postavili skupaj s partizani na smetišče zgodovine, potem imajo Bavčarjevi dvomi realno težo. Teža te realnosti pa je vsekakor zadosten razlog za temeljit premislek o tem, v kakšni družbi in pod kakšno državo živimo. Pravna država seveda ni nujno demokratična. Niirnberški dokumenti so pričevanje o ljudeh, ki so dosledno spoštovali ustavnost in zakonitost. DRAGICA KORADE DOLENJSKI UST Ko bom velik, se bom šel učit za Štefeka Iz šoferjevih spominov BIZELJSKO — Štefan Pinterič z Bizeljskega s 40 leti vozniškega in zdaj tudi že 5 leti upokojenskega staža brez dvoma sodi v generacijo voznikov avtobusov, ki so prekrižarili jugoslovanske ceste še v času, kc na njih še ni-bilo španskih jezdecev. Zato ima najbrž lepše spomine kot tisti šoferji, ki potujejo od strani do strani dandanašnji. Štefan Pinterič in zato, ker je pač tisti čas vozil avtobus, je bil nekako vzor. Menda je prenekateri otrok odgovoril, da se bo šel učit za Štefeka, ko so ga vprašali, kaj bo, ko bo velik. Če pa bi iskali kako stvar, kije za njegovih šoferskih dni jezila Štefana, je to gotovo sneg in »mašineri-ja«, ki bi morala riniti stran zamete. Prav zanimiva je bila nekoč zimska vožnja od Dobove proti Kapelam. Eden je naprej gazil v celega, Štefan pa seje počasi prebijal za njim z avtobusom. Potem je nenadoma zmanjkalo cesie prvemu in kmalu še drugemu. Sčasoma so na Štefanovo jezno prigovarjanje začeli tamkajšnje ceste pl užiti dokaj redno in zgodaj zjutraj. Da se zimska služba poprej ni zbujala zadosti rano, je bilo menda krivo to, da so bili plugi v rokah cestarjev s Kranjskega, zato je štajerski del, kjer je Dobova, prišel bolj pozno na vrsto. Pozimi že tudi takrat niso radi vžigali avtobusi. Starčke fiate je zato večkrat ob jutrih potegnil s traktorjem pokojni Greglov Vlado. Eden z drugim so delali in Štefekov — tako so namreč rekli Pinteriču — avtobus je menda od vseh krip in boljših potniških vozil vozil ves čas najbolj točno. S tovrstno natančnostjo, vestnim vzdrževanjem avtobusov Predenje ta Štefek sedel za krmilo avtobusov, so ga dodobra stresli traktorji. Z njimi je počel vse mogoče tako v Posavju kot v Nemčiji, kamor so bili odvedli družino v koncentracijsko taborišče. Traktorji so najbrž njegov drugi ali celo prvi veličasten spomin. V zvezi z njimi je bolj mimogrede, a dovolj na glas, da se je dalo zapisati, povedal prigodo o velikonočnem oranju. Traktoristi naj bi šli orat k župniku. Toda bila je velika noč, ko se zemlje ne sme obračati, in fantje so spali. Župnik jih je prišel zbudit, in koso mu zaupali svoje pomisleke o nezdružljivosti oranja in svetega praznika, jih je kratko malo odgnal na njivo. Dal jim je tudi malico, šunke jim je narezal, rekoč: »Naj se postijo tisti, ki se lahko.« Pinterič, ki kajpak še vozi osebni avto, je avtobuse vozil najbrž zanesljivo. Kako bi sicer dobil nekaj opaznih odličij, ki jih hrani med priznanji! M. LUZAR Z............ kamlčna Industrija, p.o. savnlca ODKUPUJE IGOTANIN N LES PRAVEGA KOSTANJA Les odkupujemo preko: — območnih gozdnih gospodarstev — območnih kmetijskih zadrug Za vse informacije se obrnite na našo komercialno službo, telefon 0608-81349, oziroma na naslov: Jugotanin, Hermanova 1, 68290 Sevnica. Plačilo je dobro in zagotovljeno! GOSTINSKO PODJETJE SEVNICA V središču mesta Sevnica vam nudimo trgovske lokale velikosti od 36 do 133 m2, poslovne prostore velikosti 16—320 m2, enosobna in dvosobna stanovanja velikosti 31—52 m2 HTC SEVNICA - IZREDNA LOKACIJA — UGODNI PRODAJNI POGOJI IN CENE 3ŠII MOŽNOST NAKUPA TAKOJ — PRODAJA POVRŠIN OD III. DO IV. GRADBENE FAZE OZh Informacije dajejo: Gostinsko podjetje Sevnica TEL.: 0608-81-124 SGP Posavje Sevnica TEL.: 0608-81-615 81-826 g //////////////////////////M g g g g g g g g g n^in^ir^nrrg] VRSTNE HIŠE V NOVEM MESTU g g g g g g GIP »Pionir« Novo mesto zbira interesente za nakup ko- % munalno opremljenih parcel na zazidalnem predelu Je- ^ dinščica — Brončev hrib v Novem mestu (Gotna vas) za ^ nrartnin 71 v/rctnih hi£ r/. g g 2 g gradnjo 71 vrstnih hiš. Velikost parcel je od 170 m2 do 360 m2 Rok za prijavo je do 3.10.1991 g g g 2 Prijave sprejema: GIP »PIONIR« NOVO MESTO - prodajna služba tel. 068/23-686 ali 068/24-121 2 g V času od 24. avgusta do 6. septembra so v novomeški porodnišnici rodile: Dejana Piperski iz. Orehovca — Kristino, Monika Povše iz Velikih Poljan — Jožka, Milena Žibert iz Šentjerneja — Klemena, Nevenka Stariha s Sel pri Dragatušu Sabino, Jožica Pečjak iz Žužemberka Katarino, Ruža Štravs iz Podturna — Žiga, Zdenka Grguraš iz Bosiljeva — Damira, Ivanka Mlakar iz Zabukovja — Denisa, Ana Ilovar iz Šenllovrenca — Davida, Marjetka Uhan iz Rodin Saro, Marija Brgan izČrnomlja Nika, Jožica Povše iz Smolcnje vasi — Tajdo. Tatjana Grgovič iz Kostanjevice Miha, Šilva Lužar iz. Dol. Lakovnic — Ireno, Jadranka Rajakovič iz. Brezovice — Marka, Bernarda Kobe z Vrha pri Dolžu — Laro, Anica Tramte iz Dol. Dol — Jožeta, Ana Tomažin z Gmajne — Jerneja, Tanja Ma-zurek iz Metlike — Zdenka, Jožica Ro- zenberger iz Črmošnjic — Jerneja, Bcr-nardaŽugelj izČuril Gregorja,Tatjana Rifelj z Malega Slatnika - Evo, Monika Bračika iz. Rosalnic —Doris, Viktorija Podlesnik iz Šentjanža — Gašperja, Jasna Koršič iz. Ljubljane — Mateja, Marija Brula iz Jelševnika Lucijo, Vanda Jere-le iz Brezovice — Jaka, Helena Ferderbcr s Krasinca — Petra, Natalija Čufer iz Črnomlja — Jaša, Melita Šantej iz. Drage — Denisa, Betka Topolovec iz, Vrhovca — Sandija, Mojca Bregar iz Stare Bučke — Davida, Anica Kostelec iz Drašičev — Valentino, Barbara Sever iz Praprota — Martino, Marjanca Cimerman iz Črnomlja — Evo, Nada Črnugelj-Doltar iz Potoka — Kajo, Ana Bogovič z. Malega Kamna — Klemena, Renata Ferk iz Gradca Saro, Nada Fišter iz Gor. Kar-teljevega Klavdijo, Vlasta Božič z. Dol. Mokrega Polja Matija, Rolanda Simčič iz Črnomlja — Dejvida, Nada Crljenica iz Kašta —dečka, Danica Vrbos iz Črnomlja — dečka, Angela Ruperčič iz Dol. Maharovca — deklico, Vida Poličnik z Rateža —deklico. IZ NOVEGA MESTA: Vanja Moko-lar s Ceste herojev 66 —Jureta, Mojca Ivanež. z Ragovske 14 — Tadeja, Marija Zupančič iz. Runkove 26 — Roka, Lucija Šiško iz Bršljina 59 — Jana, Magda Jankovič, Pod Trško goro 9 — Ariano, Darinka Redling, Slavka Gruma 82 — Blaža, Vahida Zulič z Drske 41 — Samiro, Nika Markuta s Ceste herojev 29/a — Evo, Marija Gotlib, Slavka Gruma 16 — Suzano, Jožica Kolenc, V brezov log 42 —Lejo. Čestitamo! • Zaljubljenec je podoben vžigalici-če se vname, izgubi glavo. TPV Novo mesto, Zagrebška 20 SERVIS servisiranje Renaultovih vozil v garancijskem času in izven kleparska in ličarska dela za vozila iz programa Renaulta RENAULT ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••s Predelava in izdelava vseh vrst posod in montaže cevovodov iz kvalitetnega nerjavnega jekla Č.4S80 in Č.4S74, DIN W.1.4301 in W.1.4571, AISI304 in 316. : 9 I L _J 9 . (V 0 T Dolenjska banka d. d. Novo mesto Posode so primerne za vse vrste prehrambnih snovi (mleko, m jedilno olje, vino, sadni sokovi, med itd.). J • ZVONE LAH, Hrastje 12, Mirna Peč; telefon (068j 84-444 •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••M g|lllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||H|||i||||||||||||||||||||||||£ 1 DOM KULTURE Novo mesto VABI = K VPISU GLEDAUŠKEGA ABONMAJA ZA SEZONO I 1991192 1 Program: Mestno gledališče ljubljansko : SA Ephraim Kishon: BIL JE ŠKRJANEC — farsa Primorsko dramsko gledališče, Nova Gorica Tennessee Williams: TRAMVAJ POŽELENJE — drama Slovensko ljudsko gledališče, Celje Svetlana Makarovič: KABARET 91 Prešernovo gledališče, Kranj Algirdas Landsbergis: IDIOT — drama SNG Drama, Ljubljana Aldo Nicolaj: PRVA KLASA — komedija Primorsko dramsko gledališče, Nova Gorica Georges Feydeau: POSKRBI ZA AMEUJO — komedija g II 2 i 2 I g 2 Abonma lahko vpišete v sprejemni pisarni Doma kulture Novo mesto /11. nadstropje) od 19. septembra dalje, vsak delavnik od 8. do 14. ure (19. in 20. 9. ter 23. in 24. 9. do 16. ure). Cena abonmaja pri plačilu celotnega zneska ob vpisu je 1.100 din, pri plačilu v dveh enakih obrokih pa 1.400din. Drugi obrok morate poravnati do konca decembra 1991. Abonmajske predstave bodo praviloma ob torkih. Za druge informacije nas pokličite na tel. št. 21-210. ''//////////////////////////////////M^ V///////////// ..................................milil...........niiiimiiiiiiiiuii r /O ljubljanska bank* Ljubljanska banka — Dolenjska banka, d.d., Novo mesto, svoje varčevalce, da je popestrila kreditno ponudbo do obča obrtnikov. Tako banka nudi občanom: 1. potrošnike kredite za plačilo vseh vrst blaga in Podlaga za pridobitev kredita je prodaja konvertibilnih vezava dinarskih sredstev občana. V takem primeru odobri občanu kredit v naslednji višini: &gi> — pri prodaji konvertibilnih deviz «00* — pri vezavi dinarskih sredstev J na vezana lastna sredstva. ,rošK°* Novost v bančni kreditni ponudbi so krediti za plačilo s\jjpo-šolanja in krediti za nakup ozimnice in kurjave, za kale'en3(sk3 trebno predhodno prodati deviz banki ali vezati ut sredstva. gce* Odplačilna doba za potrošniške kredite znaša od 6 me do 8 let, odvisno od namena kreditiranja. 2. stanovanjske kredite za gradnjo in adaptacijo s tam' skih hiš in nakup stanovanj v8rie; Z namenom, da bi spodbudila dolgoročno namensko bivanje, je banka korigirala lestvico koeficientov za dd°9^ šine pripadajočega kredita po končani varčevalni d tem pa banka z mesečno revalorizacijo ohranja realno nost privarčevanih sredstev. 3. gotovinske kredite — z odplačilno dobo do 12 mesecev, za kar banka predhodno prodajo konvertibilnih deviz. V terrjjieakte' znaša višina kredita 400%, občan pa razpolaga P°' dita tudi z lastnimi sredstvi, eP°Q° — z odplačilno dobo do 6 mesecev, pri čemer banka n r juje predhodne prodaje konvertibilnih deviz sp°' V obeh primerih je višina kredita odvisna od kredi sobnosti oz. oblike zavarovanja kredita. nlj& Banka je izboljšala tudi kreditne pogoje do obrtnikov. Ta obrtnikom: 1) kredite za nakup osnovnih sredstev hmih Podlaga za pridobitev kredita je prodaja konvertib' ^riali vezava dinarskih sredstev obrtnika. V takem Prirn ka odobri obrtniku kredit v naslednji višini: 65^° — pri prodaji konvertibilnih deviz 3O0°'° — pri vezavi dinarskih sredstev nsn°vn3 Banka odobrava kredite obrtnikom za vlaganja v girte(ia sredstva z različno odplačilno dobo, odvisno 00 kreditiranja bangape 2) kredite za obratna sredstva, za pridobitev katerm pogojuje predhodne vezave lastnih sredstev obrtn g Vabimo vas, da se za vse podrobnejše informacije oglasl ditnih oddelkih banke: v Novem mestu, Trdinova 2 v Črnomlju, Trg svobode 2 v Metliki, Trg svobode 7, in v Trebnjem, Ul. Gubčeve brigade 4.a. V —aS!0^ DOLENJSKI UST Št. 38(2196) 19. sej ![■* KRKk komisija za cenitev in odprodajo tovarna zdravil, p.o. Novo mesto Popisuje lavni licitaciji, n® katerih želi odprodati: rabljeno pisarniško opremo L,citacija bo v torek, 24. septembra, ob 14.30 v Ločni in ?: rabljeno hotelsko opremo ^citacija bo v četrtek, 26. septembra, ob 14.30 na Bajnofu ,rrška gora) (N KRKA, tovarna zdravil, p.o. Novo mesto J • KRKA ZDRAVILIŠČA Zdravje je vse, vse je nič brez zdravja! ]f Dolenjskih Toplicah so tudi v popoldanskem času odprte socialistične ambulante za potrebe zunanjih pacientov. 15. do 18. ure delujejo: " splošna fiziatrična ambulanta: ob torkih in sredah; ~~ subspecialistična fiziatrično-revmatološka ambulanta: ob četrtkih; " internistična ambulanta: ob četrtkih. enem mestu, brez nepotrebnega čakanja in po sprejemljive cenah je tako pacientu zagotovljena možnost kompletnega Pugleda, pogovor z zdravnikom o nadaljnjem zdravljenju in ušivem načinu življenja ter seveda tudi potreba po fizikalni te-rspiji, ki prav tako poteka tudi v popoldanskih urah. \^Pr*viliiče Dolenjske Topilce, telefon: 068/65-230 imjMm ZAHVALA Nepričakovano nas je v 68. letu starosti za vedno zapustila naša mama, stara mama in prababica ŠTEFKA RADIČ Iz Sevnice Pb boleči izgubi izrekamo glol Potovali in jo imeli radi. Zah ;loboko zahvalo vsem, ki ste našo mamo —........._________zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, j^om in znancem, ki ste naši mami darovali številno cvetje in sveče, *r*zili ustna in pisna sožalja in jo pospremili na njeni zadnji poti. Topla ^vala sodelavcem enote sodišča Sevnica, Obrtnemu združenju Sev-,Ca in Jutranjka Sevnica. Posebej se zahvaljujemo g. Motoretu za nje-sove ganljive besede, g.župniku za opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči: Karla, Silva in Ivo z družinami ZAHVALA *etu nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta ANA LONGAR Gor. P od boršt 14, Mirna Peč 1*1 hvala vsem sorodnikom, vaščanom in prijateljem za vso pozorih ki ste nam jo izkazali v dneh žalosti, nam izrazili sožalje, naši mami |j iaar°vali cvetje, vence in maše ter jo v tako velikem številu pospremi-Večnemu počitku. Zahvalo smo dolžni tudi vsem sodelavcem žalujočih in gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 68. letu nas je zapustil dragi mož, oče in dedi JOŽE POGLAJEN Potočna vas 1 en° se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki na atT1 kakorkoli pomagali, mu darovali cvetje, sveče in ga pospremili njegovi zadnji poti. Iskrena hvala DO Novoteks-tkamina in Drogi. Hvala g. župniku za opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi m JELOVICA lesna industrija Škofja Loka Kidričeva 58 64220 Škofja Loka odpira v METLIKI svoje PREDSTAVNIŠTVO, zato želi zaposliti delavca na delovnem mestu VODENJE PREDSTAVNIŠTVA III Pogoji: — V. stopnja strokovne izobrazbe lesarske ali druae ustrezne smeri — izpit za voznika B-kategorije — nad 6 mesecev delovnih izkušenj — poslovna sposobnost, iniciativnost in samostojnost — smisel za komuniciranje in sodelovanje Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, to je za čas 6 mesecev, s polnim delovnim časom. Kandidati naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni na naslov: JELOVICA, lesna industrija, Škofja Loka, Kidričeva 58, Kadrovska služba. PRODAJALNE, POZOR! Podjetje išče prodajalne na področju Dolenjske za prodajo AUDIO KASET (UVOZ) IN T-SHIRT MAJIC Z GLASBENIMI MOTIVI V poštev pridejo glasbene trgovine in papirnice. Ponudbe pod šifro »DOBER POSEL«. Na podlagi sklepa DS Petrol Ljubljana z dne 9. 9.1991 objavljamo javno licitacijo rabljenih osnovnih sredstev: Zap. št Kraj Str. m. Invent. št Naziv Znesek 1. Dvor 0341 39696 kontejner skladišče 20.100,00 din 2. Črnomelj 0332 41005 kontejner skladišče 22.500,00 din a Otovec pri Črnomlju 0304 26781 kamp-prikolica 15.000,00 din 4. Otovec pri Črnomlju 0304 35903 kamp-prikolica 15.000,00 din 5. Otovec pri Črnomlju 0304 39683 kamp-prikolica 15.000,00 din 6. Otovec pri Črnomlju 0307 28628 kamp-prikolica 15.000,00 din Licitacija bo dne 23. 9.1991 ob 11. uri na bencinskem servisu Črnomelj oz. v skladišču Otovec, in dne 24.9.1991 ob 11. uri na bencinskem servisu Dvor. Prometni davek plača kupec. Licitacija bo po sistemu videno — kupljeno. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 60. letu starosti zapustil naš dragi sin, brat, stric in striček FRIDERIK KUŽNIK iz Trebnjega, Goliev trg 2 Najlepše se zahvaljujemo za izredno pomoč sosedom Hren, Kresal in Novak, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste darovali vence in cvetje, izrekli sožalje In nam stali ob strani. Posebno se zahvaljujemo govornikom za poslovilne besede Slaku, Majerjevi in Mežnaršiču, gasilskemu društvu Trebnje za organizacijo pogreba, gospodu župniku za opravljen obred in pevcem za lepo zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mati Jožefa, sestra Jožica z družino, vnukinja Vilma z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ne jokajte ob mojem grobu, le liho k njemu pristopite in spomnite se, kako trpela sem. ter večni mir mi zaželite. Po težki bolezni je v 69. letu starosti prenehalo biti plemenito srce mame in stare mame ALBINE POŽEK s Krvavčjega Vrha 1, Semič Ob boleči izgubi mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, delavcem Iskre Semič in Vinske kleti Metlika. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom za vsestransko pomoč, vsem petim gospodom župnikom za lepo opravljen obred, govornikoma Anici Stubljar in Sta-net Plutu ter vsem, ki so našo mamo pospremili na zadnji poti. Žalujoči: otroci Karel, Anica, Franc z družinami in ostalo sorodstvo Pri sosedu nič več ne kaplja! Servmnie vodovodnih pip z vgradn/o brezšummh ventilov NOVAFLOVI/. Na območju Slovem/e opravimo servis na/kasne/e v 48 urah. 5 let garancije Nt VAFLOVV d.o.o. 061 552 040 (non-stop) - (za Dolenjsko) 068 87 543 EVROPSKI ATEST SGP PIONIR, MKI TRGOVINA MALA CIKAVA 25 tel. (068) 23-118 int. 18 telefat (068) 22-204 CENJENI POTROŠNIKI! o- o, Obveščamo vas, da bomo dne 6. 9.1991 ob 10. uri odprli trgi vino z vsem instalacijskim materialom, belo tehniko, akustiki plinsko instalacijo in solarno tehniko. Lokacija: Mala Cikava 25. Trgovina bo odprta vsak dan od 7. do 16. ure in ob sobotah od 7. do 12. ure. Poleg pestre ponudbe tehničnega blaga bomo po želji kupcev nudili tudi inženiring ter pomoč pri izbiri vseh vrst materialov za instalacije. Izkoristite 10% popust pri nakupu bele tehnike in 5% popust pri vsem ostalem blagu v naši prodajalni v času od 6. do 21. septembra. Za večje nakupe nudimo brezplačno dostavo. Za obisk se priporoča »PIONIR«trgovina. Vljudno vabljeni! V SPOMIN Očka je mrtev, več ne skrbi, njegov prostor pri mizi prazen stoji Marsikaj kupiš za čisto zlato, očka zanj kupil nihče ne bo. 5. septembra je minilo deset let, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož. ati. stari ata. brat in stric FRANC HOSTNIK iz Mrzle Luže 6 Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče. Vsi njegovi ZAHVALA V 69. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in tast FRANC BOŽIČ s Cankarjeve 24, Novo mesto Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in posebno sosedom iz Cankarjeve ulice in sodelavcem Tovarne zdravil Krka-program Pomožnih zdravil in zelišč. Žalujoči: njegovi najbližji ZAHVALA V 84. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, ata, ded in praded, tast, stric in brat JANEZ ŠPENDAL iz Biške vasi, Mirna Peč Zahvaljujemo se sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje ali kakršnokoli pomoč. Posebna hvala patronažni službi za pomoč in nego. Iskrena hvala duhovniku za lep pogrebni obred, gasilskim društvom Mirna Peč, Hmeljčič in Globodol za organizacijo in spremstvo, pevcem, govornikoma in vsem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi, ki smo ga imeli radi Biška vas, 15. septembra 1991 DOLENJSKI UST V TEM TEDNU VAS ZANIMA TEDENSKIK0LEDAR - KIN° — službo isce - službo dobi - stanovanja - motorna vozila - kmetijski PRODAM-KUPIM-POSEST - ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 19. septembra — Svetlana Petek, 20. septembra — Suzana Sobota, 21. septembra — Mateja Nedelja, 22. septembra — Mavricij Ponedeljek, 23. septembra Adam Torek, 24. septembra — Nada Sreda, 25. septembra — Uroš „ (ob 20. uri) ameriški avanturistični film Beli lovec — Črno srce. KRMELJ: 21. 9. ameriški akcijski film Orel smrti. LUNINE MENE 23. septembra ob 23.40 — ščip kino BREŽICE: 19. in 20. 9. (ob 20. uri) ameriška komedija Milerjevo križišče. 21. 9. (ob 20. uri) ameriška komedija Avalon. 229. (ob 18. in 20. uri) angleška komedija Ples v temi. KRŠKO: 22.9. (ob 18. uri) ameriška komedija Ko je radio spregovoril. 24.9. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 19. 9. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Smrtna obsodba. 19. 9. (ob 20. uri) ameriški western Pleše z volkovi. Od 20. do 22. (ob 18. in 20. uri) in 23. 9. (ob 20. uri) ameriški kriminalni akcijski film Pentagram. 21. (ob 16. uri) in 23.9. (ob 18. uri) ameriška komedija Letalska akademija. SEVNICA: 20. in 22. 9. ameriška komedija Bolnica Frankensterin. ČRNOMELJ: 19. (ob 20. uri) in 22. 9. (ob 18. uri) ameriška komedija Pro- blematični mulec. 20. 9. (ob 20. uri) ameriška romantična komedija Čedno dekle. 22.9. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Ameriška Nindža IV. kmetijski stroji TROSILEC hlevskega gnoja Krpan 25 in traktor Ford, starejši letnik, prodam. «(061)653-317. 5325 TRAKTOR ZETOR 47—19 s hidravlično koso Mertl in konjsko prikolico Bauman prodam. Martin Kocjan, Miho-vica 16, Šentjernej, « (068)41-188. URSUS 335 in jugo 45 AX, letnik 1988, prodam. Turk, Mali Orehek 5, Stopiče. 5368 TRAKTOR URSUS 360, star 5 let, prodam. «(0608)75-847. 5429 kupim MOŠT BIZELJSKI RIZVANEC kupim takoj. «(061)371-244. 5289 KUPIM koruzo na rastilu za silažo.« 40-844. 5422 GROZDJE, šmarnico in belo, kupim. Pokličite zvečer na « (068)23-585. motorna vozila OPEL rekord caravan 2000 S, letnik 1981, prodam ali zamenjam za manjši avto, prodam tudi gumi voz 16 col. Marjan Klobučar, Uršna sela 2 A. K TRAFIC FURGON, letnik 1986, zelo lepo ohranjen, prodam. «(061)341-500. 126 P, letnik 1985, registriran do 9/92,40.000 km, prodam. «23-311 int. 806, dopoldne, in popoldne na naslov: Mali, Nad mlini 42, Novo mesto. 5285 JUGO 60 KORAL, letnik 1989, prodam. « (0608)31-661, od 14. ure dalje. 5286 R 4, letnik 1990, prevoženih 9000 km, prodam. « 87-310, do 15. ure. 5287 R 9 DIESEL, letnik 1984,75000 km, prodam. « (0608)33-004, dopoldne, (0608)33-612, popoldne. 5288 FIAT UNO 45 S, prva registracija 1985, 5 prestav, prevoženih okrog 76000 km, bordo rdeče barve, dobro ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. « (061) 853-508. 52% LADO RIVO, letnik 1987, registrirano za celo leto, prodam za 4500 DEM. Jarc, Trg I, Mirna Peč. 5298 KADETT 1,6, letnik konec 1985, nujno prodam. V račun vzamem tudi večji avto. * 50-123. 5300 POZOR! Fiat 126 BIS, letnik 1990, registriran do septembra 1992, lepo ohranjen, prodam za 5900 DEM. * (068)51-3%. 5304 FIAT 126, letnik 1987, ugodno prodam. Marko Zagorc, Vel. Bučna vas 40, Novo mesto. 5305 FIAT 126 P, letnik november 1988, prodam. « 27-646. 5306 R 4 IN 126 P, oba po delih prodam.« 65-391. 5307 MARCEDES 220 D, letnik 1979, v dobrem stanju, prodam. * 43-842. 5308 JUGO 45, letnik 1988, ugodno prodam * 27-047. 5309 SAMARO 1500, 5 vrat, staro 18 mesecev, prodam. « (0608)62-258, popoldne. 5310 ODSTOPIM vrstni red za jugo 55 pri Avtobumu Kočevje in prodam Z 128, letnik 1989. * 73-094. 5312 Z 101, letnik 1987, registrirano do aprila 1992, prodam. « 85-007. 5315 DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in direktor!, Marjan Legan Iodgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakie, Bojan Budja, Breda DutH-Gornik, Anton Jakše, Zdenka Undlč-Dragai, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, in Ivan Zoran. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 30 din, naročnina za 3. trimesečje 300din; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 600 din; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (ali druga valuta v tej vrednost'ij na teto. OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 400 din, na prvi ali zadn/i strani 800 din; za razpise, licitacije ipd. 450 din. Mali oglasi do deset besed 350 din, vsaka nadaljnja beseda 35 din. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731 -128-4405/9 (LB — Dolenjska banka d.d. Novo mesto). ' NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni. uredništvo (068) 23-606,24-200, naročniška služba, ekonomska propaganda in fotolaboratorij 23-610, mali oglasi in zahvale 24-006; računovodstvo 22-365, teletax: 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi ustreznega republiškega odloka (Uradni list Republike Slovenije, št. 7/91) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafike Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. 1 126 P, letnik 1984 in 1987 prodam. Možna je tudi zamenjava. « 73-304. 5316 ZASTAVO 101 COMFORT, letnik 1982, nanovo registrirano, prodam. « 41-134. 5317 ZASTAVO 128, letnik 1987, prodam. Andolšek, Vel. Bučna vas 48. 5318 GOLF JXD, letnik 1985, in Z 750, starejši letnik, oba dobro ohranjena, prodam. * 22-835. 5323 126 P, star leto dni, prodam. Informacije na « 23-180, popoldne. 5324 R 5 GTS, francoski, maj 1989, 1.390 ccm, rdeče barve, prevoženih 31.000 km, prodam. « (068) 23-606 (dopoldne) ali 22-361 (popoldne). 5326 GOLF JGL, letnik 1981, registriran do februarja 1992, kompletno obnovljen, prodam. Bojane, Vel. Brusnice 46 a. 5327 JUGO 45 AX, letnik 1988, prodam. «25-653. 5328 JUGO 55 KORAL, letnik 1989, registriran do marca 1992, garažiran, ugodno prodam.« 21-443, dopoldne, ali 56-644, popoldne. 5329 126 P, letnik 1985, registriran do februarja 1992, prodam. Pavlič, Gor. Vrhpolje 11, Šentjernej. 5330 R 4 GTL, letnik december 1989, prodam. «28-642. 5333 CITROEN AX, letnik 1988, prevoženih 30000 km, odlično ohranjen, prodam ali menjam za R 4, letnik 1988/89. «22-682. 5335 OPEL KADETT 13, letnik 1988, bele barve, prodam. « 44-441. 5336 JUGO KORAL 55, star dve leti, ka-ramboliran, prodam. « 22-728. 5337 Z 128, letnik 1988, rdeče barve, prodam. »28-429. 5338 Z 128, letnik 1988, registrirano do 16. avgusta 1992, prodam. Igor Budič, Dvorce 12, Brežice. 5339 R 4 GTL, letnik 1983, prodam. Branko Uhan, Drska 3, Novo mesto. 5341 OPEL KADETT, 4 vrata, letnik 1980, 1200 ccm, prevoženih 74000 km, “ ž. Sen prodam. Alojz Repovž, Šentlovrenc 10, Velika Loka, ® 48-302. 5343 Prodam R 4 GTL, letnik 89 (december). Informacije « 068/23-585 (zvečer). OPEL KADETT, letnik 1989, uvožen, 37000 km, prodam. « 85-633, popoldne. 5347 R 4 GTL, letnik marec 1989, prodam. Ban, Vel. Brusnice 71, »85-819. 5349 LADO RIVO 1300, avgust 1988, prodam. Ivan Krakar, Podhosta 13, Dolenjske Toplice. 5350 JUGO KORAL 45, letnik julij 1989, prodam. « 86-133. 5351 126 P, letnik november 1988, prodam. »45-217. 5353 R 4 GTL, letnik 1990, kot nov, prodam za 8300 DEM. * (0608)81-921. Klicati zjutraj. 5354 JUGO 45 rdeče barve, nanovo registriran, letnik 1989, prodam. » (068)76-424. 5355 GOLF XD, letnik 1989, rdeče barve, 36000 km, prodam. « (068)41-188, po 18. uri. 5356 126 PGL, letnik 1990, malo poškodovan na pločevini, ugodno prodam. « 76-373 5358 ZASTAVO 128, letnik 1989, garaži-rano, v zelo dobrem stanju, prodam. « (068)26-295, popoldne. 5359 KATRCO, letnik 1988, ohranjeno, prodam ali menjam za cenejšo. « 47-744. 5360 AVTO HIT NOVO MESTO, d.o.o. Stranska vas 1, tel. (068) 43-502 Pod ugodnimi pogoji prodajamo nova in rabljena vozila s takojšnjo dobavo, in sicer: — opel kadet 1,4 S, 5 vrat, 21.800 DEM, — opel kadet 1,5 TD, 5 vrat, 25.000 DEM, — ford fiesta 1,0, 3 vrata, 16.500 DEM, — ford eskort 1,6, 5 vrat, 22.500 DEM rabljena vozila: — golf JXD 1989/7, 16.000 DEM — golf JXD 199012, 18.000 DEM — honda 1,4 1990/4, 17.500 DEM Se priporočamo! J S IMATE TEŽAVE S FOTOKOPIRNIMI STROJ« ?•- g Canon g NUDIMO VAM SLEDEČE USLUGE : 2 £ f % • SERVIS . REZERVNI DELI • NAJEM FOTOKOPIRNIH STROJEV • FOTOKOPIRANJE • KOPIRANJE NAČRTOV V8E INFORMACIJE : ANDREJ MEDIC GLAVIČEV* tt, MENGEŠ (061) 739-223 GOLF JXD, 5 vrat, letnik 1989, registriran do 10. septembra 1992, prodam. « 40-795. 5423 FIAT 126 BIS, star eno leto, ugodno prodam. * (068)21-145. 5424 GOLF JX, letnik 1987, prodam. « (068)40-099. 5425 obvestila r GOLF JGLD, letnik 1984, prodam. Franc Jerman, Jelše 3, Otočec. 5364 Z 101 GX, letnik 1988, zelo dobro ohranjen, prodam. Ogled je možen vsak dan po 15. uri, v soboto in nedeljo ves dan. Franc Grlica, Biška vas 39, Mirna Peč. 5366 JUGO 55 AX, letnik 1989, prodam. Hočevar, Dobruška vas 1, Škocjan. 5367 R 5 CAMPUS, december 1989, prodam ali menjam za R 4, letnik 1989 z doplačilom. »24-820. 5369 GOLF JGLD, december 1984, S paket, prva barva, prodam. »41-116. 5371 R 4 GTL, letnik 1987, prevoženih 40000 km, registriran do septembra 1992, prodam. Lesjak, Belokranjska 35, Novo mesto, « 28-521. 5376 Z 128, letnik 1981, prodam. * 76-571. 5380 JUGO 45 A, letnik 1987, registriran do 9/1992, prodam. Pavlič, M. Brusnice 8. 5381 GOLF DIESEL, 1987, registriran do 9/1992, prodam. Cimermančič, Juma vas 6, Novo mesto. 5384 R 4, rdeče barve, star 6 mesecev, prodam. Irena Hodnik, Cegelnica 6, Novo mesto. 5385 R 4, letnik 1987, registriran do avgusta 1992, prodam. * 65-657. 5386 GOLF, S PAKET prodam. Jakša, Ce-satjeva 37, Novo mesto. 5387 126 PGL, star dve leti, prodam ali menjam za R 4 GTL, nov, z doplačilom. Marjan Blatnik, Jedinščica 2, Novo.mesto. 5388 126 P, 1984, dobro ohranjen, prodam za 2000 DEM. Jože Pirnar, Dol. Prekopa 50, Kostanjevica. 5389 Z 101, staro 22 mesecev, prevoženih 23000 km, prodam. Mervar, Boričevo 4, Novo mesto. 5390 JUGO 45, letnik 1989, registriran za celo leto, prodam za 5500 DEM. * (0608)79-536. 5392 Z 750, letnik 1985, prodam. » 51-333, popoldne. 5393 JUGO 45, letnik 1987, prodam. Cesta brigad 10, Novo mesto. 5394 JUGO 45, prva lastnica, prevoženih 18000 km, registriran do junija 1992, in GOLF CL, kovinsko temno sive barve, 5 prestav, star 4 mesece, nujno prodam. « (068)27-445. 53% JUGO 45, letnik 1983, prodam. « (068)44-760. 5397 FIAT 128 ŠPORT, letnik 1972, in kombi Z 850 kasonar, letnik 1985, prodam. Martin Jeršin, Jelše 6, Otočec. 5398 OPEL KADETT 1J S, letnik 1986, prodam. « 85-173. 5399 OPEL CORSO SWING ugodno prodam. Hribar, Šmihel 43, Novo mesto, cm> h I _JS7 5400 LADO RIVO 1300, letnik 1989, in 126 P, letnik 1985, prodam. »(068)85-180. 5401 R 4 GTL, letnik 11/84, dobro ohranjen, prodam za 3500 DEM. « 28-260. 5406 R 4, letnik 1989, dobro ohranjen, registriran do maja 1992, prodam. Interesenti naj se oglasijo na naslov: Matjaž Za-jelšnik, Ljubljanska 21, Kostanjevica. 5407 T Al H ATCUCH AR ADE A TURBO DIESEL, star 4 mesece, 6000 km, prodam. * (041)416-740. 5409 ALFA ROMEO 33 S, prevoženih 130000 km, prodam. Jakovljevič, Zagrebška 16, Novo mesto. 5410 LADO RIVO, novo, ugodno prodam. «(068)86-147. 5411 FIAT 750, starejši, prodam. « 22-683, po 14. uri. 5412 MAZDO 323 inekšen sedan prodam ali menjam za cenejši avto. «(0608)32-134 5413 126 P, letnik 1989, registriran do 9/1992, prodam. » 42-453. 5416 Z 750, letnik 1985, dobro ohranjeno, prodam. Franc Krhin, Ostrog 34, Šentjernej. 5417 BMW 316, letnik 1988, prodam. « (068)42-204. • 5419 126 P, letnik 1987, ugodno prodam. »27-434 5420 MOTOR APN 6 prodam. «24-416. 5421 AVTOSTART avto deli in dodatna opremi Cesta Gubčeve brigade 22 68210 Trebnje, tel. (068) 44-004 Rezervni deli Zastava, golf, R-4, Tomos, avtogume Sava, mnogo dodatne opreme. Posebna ponudba: amortizerji Monroe za skoraj vsa vozila z 2-letno garancijo. Avtomeha- nikom nudimo popust. De-. do 19. ure lovni čas: od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. ŽALUZIJE — ROLETE izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. * (068)44-662. 5295 NOVE SATELITSKE ANTENE z montažo že za 680 DEM. « (0608)70-465, Bojan. 5377 TAPECIRAM in preoblačim vse vrste garnitur, stolov, kotov in opravljam ostala tapetniška dela. Tapetništvo, Mestne njive 4 a, Novo mesto, « 28—642. 5404 OPEL KADETT C, letnik 1976, lepo ohranjen, prodam. Okleščen, Košenice 130, Novo mesto, « 21-704. 5426 Z 101, letnik 1986, ugodno prodam. ® 76-444. 5427 JUGO KORAL 45, 4/1989, 22000 km, prodam za 5500 DEM. « 22-408. 5428 JUGO KORAL 45, letnik 12/88, prodam. «42-161. 5431 R 4 GTL, letnik 1989, ali R 4 GTL, novo, prodam. * (068)73-413. 5432 R 4 GTL, letnik 1987, registriran do 8/1992, prodam. « 27-808. 5433 126 P, letnik 1987, registriran do aprila, prodam. « 28-821. 5434 JUGO 45, letnik 1988, rdeč, z vso opremo, ugodno prodam. ® 28-284. 5435 TRGOVINA BARVE LAKI STEPAN, ČRNOMELJ M. Kozine 2 v sodelovanju s COLORJEM organizira akcijsko prodajo s popustom do 20 odst. v času od 23. 9. do 28. 9. 1991. Priporočamo se za obisk! FIAT UNO 45 S, letnik 1987, pro-2-32 dam. Informacije po 15. uri na ® 22-326. 5437 FORD FIESTO 1,8 DIESEL, temno modre barve, novo, prodam. « 26-371. 5438 VW 1200, HROŠČ, letnik 1%8, dobro ohranjen, garažiran, registriran do 7/1992, prodam za 1700 DEM. ® (068123-343 5447 KAWASAKI KX, 125 ccm, cros, letnik 1990, prodam. « (068)23-111. 5443 LADO 1200, letnik 1986, prevoženih le 20000 km, garažirano, ohranjeno, ugodno prodam. « (068)21-%1. 5444 R 4 GTL, letnik 1986, rdeče barve, nanovo registriran, prodam. Janez Kos, Ločna 7 b, Novo mesto. 5445 LADO RIVO, letnik 1988, garažirano, dobro ohranjeno, prodam. Jože Blažič, Ul.stare pravde 15, Novo mesto, « 25-630. 5447 126 P, letnik 1990/3, ugodno prodam. «(068)43-621. 5451 LADO SAMARO, letnik 1988, 3 V/1,3, ugodno prodam. « 23-662. 5452 CITROEN GA, letnik 1982, ugodno prodam. Avto je brezhiben, vreden ogleda. ® 44-129, Trebnje. 5456 KADETT LS 13 S, 5/1987, garažiran, 4 vrata, kovinske barve, 78000 km, ugodno prodam. « (068)52-358. 5457 Z 128, november 1987, ugodno prodam. «51-165. 5458 JUGO, 1986,67000 km, prodam. « .84-819, Vavta vas. 5459 R 5 CAMPUS, star 21 mesecev, kovinsko zelene barve, 14000 km, prodam. «(068)28-776. 5460 R 5 CAMPUS, nov, prodam. « (068)22-815. 5462 GOLF D, letnik 1985, S paket, prodam. Jakše, Potok 23, Straža. 5463 GOLF, letnik 1979, 4 vrata, ugodno prodam. « 44-313. 5464 Z 35—8, letnik 1985, skrbno vzdrževano, dolg kason, povišana cerada, zelo ugodno prodam. « 25-609. 5465 FORD FIESTO 1,8 D in R 5 prodam. »24-353. 5468 Odkupujemo hlodovino in goli smreke, jelke, bora, bukve, hrasta, cera, gabra, lipe, oreha — skratka vse vrste lesa od 10 cm debeline naprej. Izvršimo tudi posek ter spravilo. Plačilo v roku 15 dni oz. takoj. Vse informacije na tel. (063) 785-216. M-KZ Stična obvešča vse zainteresirane kmete in vrtičkarje, da v skladišču semenskega krompirja v Ivančni Gorici po ugodni ceni prodajamo sortno čisto seme krompirja sort: JAER-LA, TONE, PENTLAND, VESNA. Informacije osebno ali po telefonu (061) 783-142 vsak dan od 8. do 16. ure. AVTOELEKTRIKAR JOŽE BRADAČ Dol. Polje 7/a, STRAŽA 58 tel. (066) 65-391 Cenjene stranke obveščam, da sem podaljšal čas obratovanja delavnice, in sicer od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Obveščam tudi lastnike tovornih vozil, da imam na zalogi večje število rezervnih delov za zaganjalnike in al-ternatorje BOSCH kakor tudi ostali material za osebna vozila. Se priporočam! HITRO, natančno ih strokovno opravljam računovodska dela za obrtnike in podjetnike! Naslov v upravi lista. (ček-OB-38) I S i z s 'ž ORIGINAL TAHEEBO M odlične kvalitete lahko naroft® s povzetjem na naslov »ROŽA«, 21. oktobraJJ b, 68340 ČRNOMELJ, 1» (068) 51-947. Vrečka 50 g z že vračuf>an0 poštnino stane le 200 din■ Priporočljiva kura so tri vred** čaja. ŠOLA TUJIH JEZIKOV YURENAd.o.o.,j 23 434 Novo mesto, tel. organizira tečaje -j. angleščine, nemščine,fra7“.. čine in italijanščine za otf° mladino in odrasle. , in. Angleško konverzacijo v°rhnjH o/fiž Pouk nntnka oo SOČO glež. Pouk poteka po s programih /video...) TiliA TEHNIČNA TRGOVINA, SERvlS Bršljin 21, tel: 27-197 UGODNO - GORILO j l - CISTERNE 2000 L oru tu y--;M0 - ETAŽNE PEČI, RADIATORJIH do 25.9.1991 popust 155t - ŽEBLJI-I KG BPD 44.40 r RADIATORJI JUG0TERM. K|u ter ves ostali instalacijski material Možnost montaže in brezplačnih prevoz0 NOVO-SERVIS GORILCEV prekliči LJUDMILA PETJE, Čardjk^grr ftSES£3»i*!iS nonv gantu iz Žalovič, Smarji dajo moje parcele jn g<*l '1a6fiaJt'iK£»srs5 Toplice, prepovedujem sosedo . ^ yr komur sekanje in izrabljanje g°z ^ nograda, kije last pokojnega rr |o vaka iz Male Strmice. Kdor tega upošteval, ga bom sodno pregani__ posest SPODNJI DEL HIŠE , Šmihelu pri Novem mestu P j2™ (068)25-795, (068)65-501 VINOGRAD (1600 rn2M*Sg na lepem kraju, ob cesti v Ljub 52“ »(061)573-871. ___vb1!*1 ZIDANICO z vinogri Mokronoga prodam. HIŠO ALI STANOV vem mestu ali okolici najam 52-Šim odkupom. * 50-123- n£iu»j PARCELO (4000 m2),J»^> g primerno za gradnjo, v 8 .flfortnfj^ Trebnjem, ugodno prodam-na « (061)454-545. GRADITELJU Se bojite birokracije. 1A dih in zapletenih poMP.*^ pomoč in storitve se ^es10. Angelco Legan, • Ato**? Le ha nova 24, tel. /Oo*/ ki vam: pridal • svetuje in organizira P. dokumentacije in d°vo^ij0. • pridobi izvajalca za t’ • opravlja gradbeni nad Ltf/iiA M • svetuje pri prometu ntP‘ pri sosedskih lastninskih r Pokličite, delovni čas t*^ Tvoje truplo zemlja krije, v temnem grobu mirno spiš, tvoje srce več ne bije, bolečin več ne trpiš. » Nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami nL ZAHVALA V 56. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat in tast ALOJZ GUTMAN iz Ribjeka 4 pri Mokronogu ilskif11 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom, lovskim družinam, j„ društvom, Iskri Mokronog za darovane vence in cvetje t«r spremstvo na zadnji poti. Hvala tudi gl^e(,na pevcem ter govorniku za poslovilne besede. Prav tako hvala gospodu patru za opravljeni obred. ■ zahvala kamnoseštvu Meglič. Vsi njegovi jjgu husn 20-5 Na Nm 1'sarr 'ce jPiosi B NJ Nan Pa v M Sn 420o S Nar Na Poda tS £ "l, J*1 J) <001 Ulj !? H R L 5*! DOLENJSKI UST Št. 38 (2196) 19. se j-^odno prodam lokal na avto-,USn' postaji v Novem mestu. Inf. 20-5ll in 25-702. N VRHU prodam vino- |LS.°00 *tva''letnimi trtami in zidanico, ili <, a °l>scga 46 arov. Prodaja se v celoti '“'"o polovica, t 73-244. 5331 V * pr|*n,ru Novega mesta oddam 20 m! *ino?ra 28 h'ro' predstavništvo, trgo-Isvn' ra?en tekstil) in prostor za de-"lc<) (40 m!) za obrt. Tel. 28-501. ve'tko 30 arov, v Metliki, ^Informacije na ® 57-276. _ H*CELO na Suhorju pri Prečni It j?; fep razgled, voda, elektrika, as- fiffrlžP72- 5346 kJfUlSČE (2000 m2), z lepim do-v bližini Novega-mesta, prodam ''kif —V*KEND, skoraj dokončan, »0d,lCni 'egi, na Dolenjskem, ugtxlno 0 (061 (328-173. 5439 prodam Ibsene stenske obloge, raz- ProriISlnn> debeline 16 mm, prvo klasno, jS*-* 65-572. 5281 %-H EDNI PLET1LNI STROJ (rM/^ER, na kartice, in krojno polo 21-506. 5283 CJtOZDJE, črno in belo, v okolici ,Ke Prodam. * (068)58-168. J'vALNI STROJ RUŽA STEP in 1|) j* «roj Iskra prodam. W (068)22-biPtjrna 244. 5294 % , t^AM več novih sodov od 50 do °že Humar, Koroška vas 16, Novo CV* HRASTOVA SODA (700 ih faif.tad (7001) ugodno prodam. ® 8n»‘894 5311 V JEER (300 1), za centralno, in 4 “Kodno prodam. * (068)56-148 C,ST°V SOD (20 hi) prodam. «tj™’ Brod 10, Podbočje, ® (0608)60- «o|58ENO PREŠO, novo, in diatonič-'mtoniko prodam. ® (068)41-198. IOfew?^EINJAK (22 m2) prodam. ® pftf>350 5332 r^^ODAM mizarsko krožno žago z ^ z veni-’ vert’kalno tračno brusilko, si-omilatorji in cevmi za odsesavanje l9t}lt,e. ter kamion TAM 75, letnik Potovanju v Španijo bi ma!joVo-precej, če ne bi povedali, da so ^ meščani romali do pirenejskega z 22 let starim Iemvejevim kom^, spretnim vodstvom iznaj^O lika Andreja je avtomobil P ^ ^ Pod voznika Andreja je avl . pel vso dolgo pot, čeprav mUJeP ye-vratku v Slovenijo v Cannesu dala sklopka in je šofer zato Pr poti speljeval in prestavljal brez s spi prik; azali stara kmečka opravila, staro »Foto Adi« še niso slišali. Kakor koli že, Igorje še danes brez filmov, slik in diapozitivov. Izgovori »Asje« niso prav nič fotografski: pozabljivost, slabe poštne zveze, spremenjen delavnik v Ljubljani itd. — S podobno povišanim tonom se je v slušalko v četrtek hudovala Anica Z. z Bučke. »Plačujemo samoprispevek, za našo cesto pa ne skrbi nihče. Ni ne cestarja ne grederja ne peska. Naj nam pa kupijo helikopter!« Novomeški župan Marjan Dvornik seje vsaj začasno s četrte strani preselil v to rubriko. Selitev sije »prislužil« z očitanim mu ravnanjem v gostilni Brun-skole na Hrastu, kjer seje spotaknil ob na steno obešeno Titovo sliko. Jože Klun s Prevol sporoča Dvorniku, naj se loti pametnejših opravil, zgodi se namreč lahko, da sc mu bo kdaj ob snemanju slik spodmaknil stolček. B. B. Halo, tukaj Dolenjski list! Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati,, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. STRA ŠKA JESEN — Za kmeteje jesen najlepši letni čas. Del veselja* P° nega s spravilom žita in sena, so prikazali tudi na letošnji Straški jeseni-' ^ vsem pa so pele harmonike in pete so dolgo v noč udarjale ob tla. Na sl * ^ enem od voz je za veselo razpoloženje poskrbel tudi Ivan Pugelj z Drg°Jl (Foto: J. Pavlin) Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista SOLIDARNOSTNI KONCERT RUMANJA VAS PRI STRAŽI — V soboto, 21. septembra, bo tu solidarnostni koncert za RKS. Nastopili bodo: Pacifisti K2, Frakcija Fm, No Escape, Free 48, gost večera pa bo Marko Brecelj. ZAKLJUČEK S ČUKI NOVO MESTO S koncertom ansambla Čuki se bo v petek, 20. septembra, končalo letošnje Poletje s pivom. Prireditev bo od 18. do 23. ure na vrtu hotela Kandije. Vabljeni! Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega^, Lestvica je ta teden takšna: 1 (2) Topliška dolina — FIS 2(1) Moja mamica DRUŽINSKI TRIO NOVINA 3 (4) Mlinarjeva hči — ANSAMBEL T. VERDERBERJA 4 (8) Pozdravljena Slovenija — ANS. SLAVKA PLUTA 5 (7) Na kmečki turizem — FANTJE IZPOD ROGLJE 6 (3) Za mamco mojo — ANS. M. KLINC 7 (5) Na Triglav - NAGELJ 8 (10) Žena je kriva — ANS. TONETA ŽAGARJA 9 (—) Polka za prijatelje - ANS. IVANA PUGLJA 10 (9) Na pomoč — ANS. HENČEK Predlog za prihodnji teden: Gozdovi umirajo — ANS. SPOMIN VyyWVWWWyZ"Z',AAA/\AA/WVWW zww. Glasujem /a: Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Sludio D, p.p 103, 68000 Novo mesto § § § § VAŠA VOJSKA BITI PRAVA BEDA s s s s s I — V Slovenija dobiti aramda po repu. — Teritorialci so zrušili nekaj helikopterjev, uničili nekaj tankov, na smrt preplašili nekaj mladeničev. — Tudi ubiti jih. — Je tako, Fritz. — Amrada oditi iz Slovenija? — Za seboj pušča uničene kasarne. — Pa Hrvaška? — Ne vem, na kaj ciljaš? — Gardisti napadali jugoslovanska armada. — No, ja. — Gardisti streljali na kasarne. — Tako trdijo generali. — Ženske zahtevati svoje sinove iz jugoslovanska armada. — Gibanje se imenuje okop ljubezni. — Bedem ljubavi, kajne? — Ja, Fritz. — 77 časi so mimo, Fritz. Konec je tudi jugo bratstva in enotnosti — Jaz tega ne kopirati — Tudi meni je težko spraviti nekatere stvari p betico. — Vojska nikoli streljati prva? Vojska se braniti? — Težko boš razumel balkanske šlose. Vojska se imenovati ljudska — Narod mrziti ljudska vojska — Samo Srbi in Črnogorci jo še ljubijo. — Pa, Makedonci. — Ne bi trdil stoodstotno. — Meni se jugoslovanska armada smiliti. Generali biti pravi reveži. — Napadena jugo vojska se brani, Fritz. — Z besedami? — Ne. — Kako pa? mjn- — Z letali, s tanki, z metala — Streljati p luft? «0 - Z bombardiranjem mest, ' ^ Nekaj naselij na Hrvaškem dati že zravnali z zemljo^P°r meni-vrsto cerkev, kulturnih sp^ kov, mostov, pobili so ne: med njimi starcev in otrok. a - Jaz trditi: vi imeti zares u armada. Vaša vojska bi Ma- mMtGAŠPE^ tS 3-S--3 ž FS & g g g g S