Jesenske podobice. ' (PiSe Janko Barle.) II. Mopoldne je bilo, ugodno jesensko popoldne. Zrak je bil prijetno topel, le včasib je potegnil malo bolj lan vetrec tam od gojzda ia vselej stresel nekoliko porumenelega li$tja na tla. Vendar je bilo še dosti ze-lenih peresc gori po drevju, tudi kaka že skoraj preveč zrela češplja je visela tu pa tam, a na jablani so se rudečHa in rumenila zrela jabolka. Nebo ni bilo ravno preveč jasno, oblačne megiice so se vlekle po njem, venclar solnčece je tako Ijubeznivo kukalo na ta božji svet. kot da bi hotelo povedati. da se za več časa po-slavlja od nas. Saj če je bližje zima. bolj zakrivajo oblaki solnčece in le redkokrat prederejo njegovi žarki oblafino zagrinjalo. Kako se jih pač veseli vsaka cluša! Toraj tistega popoldneva je bilo pri Potokarjevih precej živo. Oče so imeli opraviti na dvorisču. Nekako resno so tlačiii seno na voz, da napravijo sedalo. Več-krat so postali in poskušali. kako se sedi, dokler ni bilo naposled vendar dobro, ker so pregrnili čez ono seno zeleno pokrivalo in ga skrbno prevezali z vrvico. Hen-cajte, nekaj posebnega je moralo biti, saj jutri ni bila nedelja, da bi se peljali na cerkveni shod, niti semenj, dabise odpravljali v trg. Ej, ni bilo niti eerkvenega shoda niti semnja. pa vendar se je bilo treba odpraviti na pot, na daljno pot — v mesto. 156 Po kaj pa v mesto, po kaj? — poprašate. Hm. ali ne veste, da je bil Potokarjev prvorojenec — Janezek bistra elaviea in da je dovršil pred dvema mesecema domače Ijudske sole z izvrstnim uspehom? Gospod žup-nik in gospod učitelj sta bila teh mislij, da bi bilo za Janezka skoda, če bi zakopal svoje umne darove, in sta svetovala Potokarjevim, da pošljejo Janezka v mesto. Potokarjev oče so hitro v to privolili in kaj ne bi ? Doma je bilo nekaj grosev, da se bode moglo za dečka pla-<5evati, in za kmetijo se pa tudi ni bilo treba bati, saj nt bil Janezck sam. Janezkov seveda ni več bilo, bil je pa pač tu Jožek, bil je Tinček in bil je inali Francek. vsi zdravi kot kremen in živi kot živo srebro. Nu tudi Potokarjeva mati se niso protivili temu. da bi šel Janezek v mesto, saj se jim je precej porodila v srcu želja naj bi postal Janezek g^ospod, a ča je Že toliko drugih to postalo, zakaj pa ne bi njihov Janezek! In ni morda to tudi res? — Stvar je bila rešena takn: Janezek pojde vjeseni v mesto. Da, ali ni to mala stvar. Janezek je sicer imel nedeljsko oblačilo. ali bilo je samo jedno in kaj je to za mesto, kjer se nosijo vsakidan tako, kot v vasi ob ne-deljah. 1'odplate je trgal samo po zimi in ob nedeljah, v mestu jih bode pa moral VBaki dan. Trebalo je tedaj marsikaj preskrbeti, da hode mogel Janezek v šolo. S perilom ni bilo težko. Mati so mu napravili vse potrebno iz lepega dutnačeea platna, katero ni bilo sicer ne vem kako mehko. vendar zdravo in trpežno. Težja je bila z ostalo obleko. Tu ni mogla materina umetnost sama kaj, nego je bilo treba na pomoČ poklicati krojača Kreveljčka, majhnega zgovornega možička, kateri se je za nekaj dnij nastanil pri Potokarjevih Siromak je bil nekoliko švepast, pa si je zato morda tudi izvohl ta stan, da mu ni trebalo mnogo hoditi, pač je pa ves božji dan sedel za mizico, vrezaval, prirezaval, navajal iylo in jo zabadal zdaj na jedno, zdaj na drugo stran. »Dečko, zdaj pa le mir!« — je dejal, postavil Ja-nezka ravno kot svečo, meril tu in tam. privzdigoval mu roko in si vae zapisoval v knjižico. Janezek je stal kot vlit. še dihati si ni upal. — »>To je važen trenutek« — pristavil je mojster Kreveljček — »Če >e dobro ne 157 TM ----------- pazi, je kmalu kaj preširoko, predolgo ali prekratko, tako, da ni ničemur podobno. če bodeš pa lepo miren, vedi, da ti bode mojstep Kreveljček skrojil obleko, da se ti ne bode trebalo v mestu sramovati. Kaj misliš, da sem malo -videl in poskusil?« — In kar je rekel mojster Kreveljček, bilo je tudi res. Ni preteklo tedea dnij in Janezek je imel dve novi obleki. jetlno praznično za nedelje, drugo bolj navadno za vsaki dan. Obuvalo je preskrbel mojster Srakar, a zaboj-ček je napravil mizar Oblič. Pri trgovcu bo kupili oče Potokar nov klobuk in nekoliko rutic in tako je bil Janezek nov od pt-te do glave in preskrbljen z vsemi-potrebščinami, da more v mesto v šolo. Cas hitro mineva in prišel je dan pred odhodom. Janezek je bil zjutraj pri masi, kjer je vroče prosil Boga, da mu razsvetli um, da bode starišem na veselje, poslovil se je pri gospodu župniku in uditelju, katera sta mu dala veliko lepih naukov, potem je pa še obiskal svoje tovariše in eosedove. Vsi so mu vse dobro želeli in se prisrčno z njim poslovili. SkoCil je se jedenkrat doli na travnik, kjer je tolikokrat pasel živinico, potem se pa zopet vrnil domov. O6e 80 ravno priredili voz za pot, mati so pa v tistem času zlagali Janezkove stvari v zabojček. Oj materine roke, kako skrbno zlože vsako stvarco na pravo mesto. Obleka je bila že notri. Ali to ni bilo dosti materi. Prinesli so onih lepo rudečih. dišečih jabolk. katera so že dolgo spravljali za to priliko gori na polici, da bode imel Janezek kaj za ugrizniti v mestu. Pridejali so še vrečico suhih aliv in pa zrelih lešnikov in vse lepo zložili v zabojček. Marsikatcri vzdih se je porodil v materinih prsih, marsikatera solza kanila je notri med one stvari. Oj, ljubezen materinska, komu naj bi te prispodobil? . . . Najpotrebnejše je bilo preskrbljeno. Da bode konj rudečko dobro nahranjen, za to je skrbel hlapec, a da bodeta imela oče Potokar, kajti on se je odpravljal se sinom, in pa Janezek potoma kaj prigrizniti, moral je oni razposajeni petelin, kateri je tako oblastno gospo-daril po dvorišiiu, prenehati kukurikati. Ej, mesto je daleč. 158 Potokarjevi so Šli zgodaj k poČitku, ker je bilo treba zjutraj zgodaj vstati. Mati so prekrižali svojega Janezka in mu veleli, naj nikdar ne opusti svoje večerne molitvice. Janezek in njegovi bratci so kmalu zaspalL kdo ve, Če so tako hitro tudi njih stariši! Hladno jutro je bilo, Oosta megla je pokrivala vso vas. Pri Potokarjevih je bilo že vse na nogah. Pred vratrni je bil konj rudečko nestrpljivo s kopitom ob tla, v hiši se je pa Janezek poslavljal. Mati so dajali zadnje nauke Janezku in si pogostoma s predpasnikom brisali oči, bratci so pa g-ledali zafiudeno in niso pojmili, kako da Janezka ne bode tako dolgo nazaj. Nazadnje so pa dejali Potokarjev oče: »Treba je da odidemo. Mesto je daleČ. Otroci, bodite pridni in ubogljivi!« — »Toraj srečno potujta. Janezek. ne pozabi Boga in molitve. Piši kaj!« — Jok ni dal materi dalje govoriti. Janezek je se jedenkrat segel v roke domačim. Tudi bratcem so zalesketale solze v očesih, ker so videli mater, kako plakajo. Janezek je šel k očetu na voz in oče so pognali. ' »Z Bogom ostanite!« — »Z Bogom, .lanezek!« — Voz je zdrdral po vasi in z?inil v megli. Janezek se je odpeljal v mesto v šolo. če bo poslušal nasvete materine, poatane izvestno imeniten gospod. Lahko ver-jamete!