f p - r j Prirodopis živalstva za višje razrede srednjih šol. Spisal dr. Leopold Poljanec, c. kr. profesor v Mariboru. 12 barv. podob, 3G4 slik in 1 zemljevid o zemljepisni razširjenosti živali. Perorise izvršil Jožef Poljanec, učitelj v Šent Dju v Slovenskih goricah. Velja trdo vezana 5 kron 60 vin. K. k. StudienbiliHotliek LaSbach Celovec 1910. Založila in natisnila tiskarna Družbe sv. Mohorja. o 'bOO.ki&ZO ijoŠuJ**,-, o-.. Vsebina Stran Uvod . 1 Staniča . 1 Somatologija. 3 človeške pasme.. 49 Prirodopis živalstva .51 Prvo deblo. Vretenčarj i I 52 Prvi red. Sesalci, Mammalia, Saugetiere.52 Naravni sestav. 86 Drugi red. Ptiči, Aves, VSgel.. 87 ^ Tretji red. Plazilci, Reptilia, Kriechtiere.110 četrti red. Krkoni, Amphibia, Lurche..120 Peti red. Ribe, Pisces, Fische.125 Šesti red. Cevosrčnice, Leptocardii, Rohrenherzen.139 Razvoj vretenčarjev .140 'K Drugo deblo. Plaščarji, Tunicata, Manteltiere .141 Prvi red. Kozoljnjaki, Ascidi&cea, Seescheiden.141 Drugi red. Salpe, Thaliacea, Salpen _.142 Tretje deblo. Iglokožci, Ambulacr&lia, Stachelhauter. 144 Prvi red. Morske zvezde, Asterioidea, Seesteme.144 Drugi red. Morski ježki, Echinoidea, Seeigel.146 Tretji red. Brizgači, Holothurioidea, Seevvalzen .147 četrti red. Morske lilije, Crinoidea, Haarsterne.148 četrto deblo. Mehkužci, Mollusca, Weichtiere.149 Prvi red. Glavonožci, Cephaldpoda, Kopffiifier.150 Drugi red. Polži ali trebuhonožci, Gastropoda, Baucbfiiller.155 Tretji red. Školjke, Lamellibranchiata, Muscbeltiere.161 Peto deblo, črvomehkužci, Molluscoidea, Weichtierahnliche.165 Prvi red. Ramenonožci, Brachidpoda, ArmfiiBer .... .165 Drugi red. Mahovnjaki, Bryozoa, Moostiere.165 Šesto deblo, členonožci, Arthropoda, GliederfuBer.167 Prvi red. Žuželke, Insecta, Kerbtiere.168 Drugi red. Stonoge, Myridpoda. TausendfiiBer.203 Tretji red. Pajkovci, Arachnoidea, Spinnentiere.205 četrti red. Skrluparji ali raki, Crustacea, Krustentiere.210 Stran Sedmo deblo. Or vi, Vermes, Wiinner.219 Prvi red. Kolobarniki, Annelida, Ringelvviirmer ..219 Drugi red. Kotačniki, Rotatdria, Radertiere.224 Tretji red. Oblotočniki, Nemathelminthes, Rundwurmer.224 četrti red. Ploskavci, Plathelminthes, Plattwurmer.226 Osmo deblo. Mebovci, Coelenterata, Hohltiere.229 Prvi red. Trdoživnjaki, Hydroidea, Hydroidpolypen.229 Drugi red. Cevkaši, Siphonophora, Rohrenquallen.231 Tretji red. Klobučnjaki. Scyphomedusae, Lappenquallen.232 ' četrti red. Koraljnjaki, Anthozoa, Korallentiere.233 Peti red. Rebraši, Ctenophora, Rippenquallen.235 Deveto deblo. Spužve, Porifera, Schwamme.. 236 Deseto deblo. Praživali, Protozoa, Urtiere.238 Prvo poddeblo. Enakojedrnice, Cytomorpha . . . :.238 Prvi red. Korenonožci, Rhizopoda, Wurzelfiiller.238 Drugi red. Biokovci, Elagellata, Geifieltierehen .240 Tretji red. Trosovke, Sporozoa, Sporentiere.241 Drugo poddeblo. Raznojedrnice, Cytoidea.242 Moeelke, Infusdria, Aufgulltierchen ..242 Zemljepisna razširjater živali. 243 Paleontološki razvoj živali .424 Kazalo.247 Zemljevid o zemljepisni razšiijenosti živali. UVOD. _ x Prirodopis živalstva ali zoologija je nauk o živalih. Živali so iz organov (organska bitja). Živali prilikujejo hrano, dihajo, izločajo neporabne snovi, se gibljejo samovoljno, se množijo in ginejo, ko so dosegle povprečno določeno velikost in starost. Rastline so tudi žive organske prirodnine. Navadno pač lahko ločimo žival in rastlino, na pr. sesalca in lipo; če pa segamo v nebroj enostavnejših živali in rastlin, se izgubljajo bolj in bolj ločilni znaki. O nekaterih najnižjih živih bitjih še zdaj ne vemo dobro, ali so živali ali pa rast¬ line, ker ni med njimi bistvenih ločilnih znakov. Rastline spoznavamo po tem, da prilikujejo iz neorganskih organske snovi, ki jih porabljajo zase. Živali tega ne morejo, temveč se hranijo vedno z organskimi tvarinami, ki jih pretvarjajo po svoje. Staniča. M Kakor rastline, tako se razvije tudi vsaka žival iz ene stanice (Zelle). Stanico (slika 1.) bistveno sestavlja sluzavo pratvorivo (proto- plasma 1 ), a v njem nahajamo navadno gostejše stanično jedro (Zell- kern). V jedru je često še manjše stanično jedrce (Zellkorperchen), v pratvorivu pa leži osrednje telesce. Od površine vstopajo v stanico pretenke cevčice, ki ji privajajo hrane. Živalske stanice zaznavamo težje ko rastlinske, ker navadno nimajo razločne stanične mre- nice (Zellhaut) ter prehajajo zato brez prave meje druga v drugo. Njihova zunanjščina in vsebina se tudi zelo izpreminjata pri mnogih organih. V tem slučaju jih je treba zasledovati Slika l. od postanka do končne oblike, da spoznamo Živalskastanica. p. pratvo- njih stanično lice (vznikoslovni način). Stanica jedrcem/o^^osrediije^te- .je živa tvorina. Njeno pratvorivo se giblje lesce, s’m. stanienamrena. 1 Protos = prvi, plasma = tvorivo. Zoologija. 1 2 samovoljno, stanica sprejema hrano in jo prilikuje, diha in izloča neporabne snovi. Stanica pa se tudi množi s s ta nično delitvijo. Kadar se deli stanica (slika 2.), se razcepi najprej osrednje telesce, ki ga opažamo ob staničnem jedru. Obe polovici se razdaljujeta na nasprotna tečaja staničnega jedra ter se obdajata s pretenkimi vla- kenci, ki so urejena v razhodnotrakastem zlogu. Tako nastane med mladima osred¬ njima telescema stanično vre¬ teno (L). Med tem razpade vsebina staničnega jedra, kromatin, 1 v mnogo pentljic, kromosom, 2 ki se zvrščajo v vre¬ tenu med osred¬ njima telescema (II.). Pentljice se cepijo nato vzdolž, vlakenca stanič¬ nega vretena pa se krčijo in vlečejo cepanice k svojemu osrednjemu telescu (III.). Ločene pentljice se zgrinjajo nato v dve novi jedri (IV.), pratvorivo med njima pa izloča slednjič novo stanično mrenico (V.). Prvotno sta- nico zovemo staro stanico (Mutterzelle), novi dve pa mladi Sta¬ niči (Tochterzellen). Kromatin obsega v sebi značilne podedovalne lastnosti bitja; pri delitvi stanice pa razpada v polovici, ki si nista enaki samo z ozirom na kolikost, temveč tudi na kakovost. Nekatere mlade stanice se poosebijo, ko so se razdelile, na pr. krvne stanice. Druge se družijo in tvorijo staničje (Gewebe). Staničja sestavljajo organe, 3 organi pa živalsko telo. L II. III. IV. v. Slika 2. Delitev stanice. L klobčič, II. zvezda, III. ekvatorialna ploščica, IV. dvozvezdje, V. dvojni klobčič: o. t. osrednje telesce, kr. kro¬ mosome, s. v. stanično vreteno, m. s. mlada stanica. 1 Hroma = barva. — 2 Hroma = barva, soma = telo. — 3 Organon - orodje. Somatologija 1 (truposlovje). v Človek (Homo sapiens 2 ). Okostnica. Okostnica (Skelet) podpira mečo človeškega telesa in zastira tudi najnežnejše organe, možgane in hrbtenjačo. Okostnica je iz trdih, močnih in nekoliko gibkih kosti (Knochen). Izprva so kosti iz hrustanca (Knorpel), ki ga sestavljajo hrustančaste stanice (slika 3.). Stanico loči od stanice medstanič- nina. Hrustančaste stanice izločajo same med- staničnino, zaradi katere se tudi ne morejo izprva osebiti, temveč tvorijo skupine. Raz¬ kuhana hrustančevina da klej. Hrustančasto kost zastira kožica obhrustnica (Knorpel- haut), ki se izpremeni pozneje v pokostnico (Beinhaut). Iz obhrustnice se osebijo in delijo po razpadlem hrustancu ko¬ stne stanice (slika 4.). Iz njih izhajajo na vse strani pretenki a 4 izrastki,zato ka- Kostni Staniči (zelo povečani), žejo zvezdasto obliko. Pratvorivo kostnih stanic izloča med hrustančevino novo medstaničnino, ki ima v sebi mnogo neorganskih soli. Takšne soli so: kalcijev fosfat, Ca 3 (P0 4 ) 2 , kalcijev karbonat, CaC0 3 , in magnezijev karbonat, MgC0 3 . Hrustanec okosteni. Iz pokostnice se spuščajo v kost tudi Haversove cevi ter se družijo med seboj v mrežo. V vsaki Haversovi cevi ležita krvni žilici; kri prinaša kostnim sta- 1 Soma = telo, logos = nauk. — 2 Homo = človek, sapiens = moder. Slika 3. Odrezek človeškega hru¬ stanca (zelo povečan); h. s. hrustančaste stanice, mst. medstaničnina. 4 nicam hrane, posebno pa organskih in neorganskih spojin, ki sestav¬ ljajo kostno medstaničnino. Dolge kosti so votle v sredi ali pa rahle in gobaste, kostna sredica. Njih plasti pa se razvrščajo vedno tako, da so kosti posebno močne tam, kjer jih tlačijo ali vlečejo zunanje sile mst. Slika 5. Obrušek kosti (povečan); hs. Haversove cevi, okoli njih se vrstijo kostne plasti sosredno, ks. praznine, ki ostanejo po kostnih sta- nicah, mst. kostna medstaničnina. Slika 6. Presek zgornje stegnenice, k. v. kostna votlina, k. s. kostna sredica. (slika 6 .). Kostne praznine polni m o zg (Knochenmark). Če izmakamo z vrelo vodo kostem (živalskim) organsko medstaničnino, dobimo kostni klej. Iz ostale koščenine pridelujemo fosfor ali pa jo porab¬ ljamo kot umetno gnojilo in klajno apno. Sklepi, k Gibke kosti spenjajo med seboj sklepi (Gelenke). Na sklepu (slika 7.) pokriva obe kosti gladek hrustanec, a med njima je še tudi sklepna maz, da se ne tarejo sklepni deli. Sklep ima na eni strani uglobljeno skledico, k tej pa pristaja od druge kosti glavica. Skupna pokostnica ga zastira kakor nekaka vreča, pravimo ji sklepna gožva (Gelenkskapsel). Sklepna gožva obdaja sklep neprodušno; zato pritiska nanjo zunanji zračni tlak (1033 <7 na 1 cm 2 na morski po¬ vršini) in mi teže udov ne čutimo in si jih tudi ne izvinemo lahko. 5 Glavne kosti. Najvažnejši del okostnice so glavne kosti, ki zrastejo od- rastlernn človeku nepremično razen spodnje čeljusti (slika 8., 9. in 10.). Glavne kosti delimo v lobanjo (Schadelkapsel), ki obdaja možgane, in v lične kosti (Gesichtsknochen). Na lo¬ banji je spredaj čelnica (Stirnbein), za njo so dve temenici (Scheitelbeine) in z ati 1 ni ca (Hinterhauptsbein). Spodnja zatilnica ima veliko z ati ln o rupo, a ob straneh stojita s hru¬ stancem zastrti glavici, ki sklepata glavo s prvim vratnim vretencem.. Začenši pri zatilni rupi imamo na dnu lobanje: osnovnico (Grund- bein), zagozdnico (Keilbein) in sitko (Sieb- bein). Od zagozdnice štrlita po dve očesni in senčni krili. Sitka leži pod čelnico ter je skrita v nosni duplini, njeni krili sta zgornji in srednji školjčnici (glej stran 26.). Med temenicama in zagozdnico sta ob straneh senčnici (Schlafenbeine); spodnji del senč¬ nice imenujemo tudi skal ni c o (Felsenbein). Vzdolžni presek sklepa, po Boasu: a. in b. sklepajoči se kosti, s. g. sklepna gožva, s. h. sklepni hrustanec, p. pokostnica, 1;. s. kostna sre¬ dica. k. v. kostna votlina. Detetu veže lobanjske kosti kožasta opna, a v oglih med kostmi so še praznine, meh- čave. Otročja lobanja še torej lahko raste z možgani vred. Zob¬ časti rob ene kosti se namreč vriva v nazob¬ čani rob druge; tako kostno vez zovemo šiv(Naht). Venčasti šiv spaja čelnico in Slika 8. Vzdolž prežagana človeška lobanja (zmanjšana); e. čelnica. c. v. čelnična votlina, t. temenica, z. zatilnica. z. r. zatilna rupa, o. osnovnica, zg. zagozdnica, zg. v. zagozdnična votlina. si. sitka, n. nosnica, sr. š. in s. š. srednja in spodnja školjč- nica, ne. nebnica, z. 6. zgornja čeljustnica. 6 temenici, strelni šiv veže obe temenici, z a t i 1 n i č n i šiv pa temenici z zatilnico. Lične kosti. Na senčnicah sedita navpični k r i 1 n i c i (Fltigelbeine) (slika 9.), ki se naslanjata spredaj na nebnici (Gau- menbeine), tvoreči zadnji del trdega ne ba. Na neb¬ nicah se pritrjata zgornji 'čeljustnici (Oberkiefer)'; med njima je medčeljust- nica (Zwischenkiefer), ki pa zraste odrastlemu člo¬ veku s čeljustnicama. Nad nebnicama visi od zagozd- nice neparna lemežnica (Pflugscharbein) in tvori spodnji koščeni nosni pre- tin. Nosnici (Nasenbeine) sestavljata pod čelnico trdo nosno streho, gredelj. Na notranji strani očnice (Augenhohle) ležita pod nosnicama solznici (Tra- nenbeine), po katerih vodi stružica, solzovod, iz očnice v nosno duplino. Ličnici (Jochbeine) rdbita očnici na zunanji strani in človeška lobanja od strani in od spodaj (zmanjšana); se tildi stikata Z Zgornjima e. čelnica, t. temenica, v. š. venčasti šiv, z. i. zatilnični Čeljustnicama ter S Čelnico, šiv, z. zatilnica, se. senčnica, s/c. skalnica, se. k. senčno Z adaj pa veže vsako p r O - krilo, n. nosnica, li. ličnica, pr. prodolžek, z. e. in s. c. , ,. , ,. zgornja in spodnja čeljustnica, z. r. zatilna rupa, o. dolzek (.JOChbOgeniOl t- osnovnica, l. lemežnica, ne. nebnica, kr. krilnica. satz) S senčnico. V nosni duplini so trije pari Ikol j č- nic (Nasenmuscheln), spodnja, srednja in zgornja školjčnica. Spodnji čeljustnici (Unterkiefer) zrasteta človeku v skranji in tvorita močno podkovasto kost, ki se vglablja pod senčnicama. 7 Spodnja čeljust ima zadaj po dva roglja; sprednji kiju n ec (Kronen- fortsatz) je ploščnat in sega pod sence, zadnji je močnejši in nosi valjasto sklepno glavico, ki pa se giblje v zelo plitvi skledici. Zato spodnjo čeljust lahko dvigamo in spuščamo, a jo premikamo tudi naprej in nazaj ter na obe strani (enoramni vzvod). Hrbtenica. X Vzdolž po telesu se razteza prožen koščeni steber, hrbtenica (\Virbelsaule). V hrbtenici je 33 do 34 kosti, vretenec (Wirbel). V sredi je hrbtenica votla, a votlino iz¬ polnjuje hrbtenjača (Riickenmark). Hrbtenica se krivi dvakrat kakor črka S; lahko jo primerjamo prožni vzmeti, ki varuje nežne možgane in hrbte¬ njačo prehudih sunkov. Vretence (slika 11.) je nekako kolesce, čegar sprednjo polovico ime¬ nujemo plošček (VVirbelkbrper), zad¬ nja polovica ali obloček (Wirbelbogen) se daljša navzad v trnek (Dornfort- satz) in ima ob bokih prečna od¬ rastka (Querfortsatze). Na ploščkih spajajo vretenca debeli, hrustančasti koluti. Hrbtenična vretenca so raz¬ lična; izza glave štejemo 7 vratnih, 12prsnih, 51edvenih.5 križnih in 4 do 5 krnjavih trtičnih vre- Ledveno vretence od strani in odzgo- . raj; pl. plošček, o. obloček, t, trnek, z. o. en ec ' in s. o. zgornja in spodnja sklepna od- Prvo vratno vretence^; nosa č, rastka, st. o. prečni odrastek. (Tragvvirbel) nima trnka, niti močnega ploščka (slika 12.). Pač pa sta na zgornji strani dve plitvi sklepni skledici, h katerima pristojata zatilnični glavici. Glava leži na nosaču kakor os na obeh tečeh in se ziblje v eno mer, kadar prikimavamo. Nosačev plošček se oseblja detetu in zraste z drugim vretencem, z!) okretačem (Drehtvirbel) v vrtelj; okoli njega se vrti glava z no¬ sačem vred, kadar odkimavamo. Vratna vretenca imajo le pokrnela rebrca, zato jih lahko ločimo od rebratih prsnih vretenec. Ledvena vretenca so največja in najmočnejša ter nosijo dolge trnke in močne prečne odrastke. Križna vretenca nimajo trnkov in se zraščajo v Slika 11. 8 križnico (Kreuzbein). Krnjavijn trtičnim vretencem manjkajo trnki, prečni odrastki in predor za hrbtenjačo; zrastla so v trtico (Steifi- bein). Ogrodi. Na prsnih vretencih je 12 parov reber (Rippen). Rebra so sloke ploščnate kosti; na prečnih odrastkih se vglabljajo s sklepi, spredaj pa se pripenjajo h gr o d n i c i (Brust- bein). Grodnico sestavljajo zgornji roč, srednji meč in spodnja hru- stančasta konica. Sedem zgornjih rebrnih parov, ki se pripenjajo na grodnico z vstavljenimi prožnimi hru¬ stanci, imenujemo prava rebra. Tri pare izmed nepravih reber pač veže hrustanec med seboj, vendar ta rebra ne dosegajo grodnice, tem¬ več se naslanjajo na sedmi rebrni par. Zadnja para reber sta povsem samostojna. Prsna vretenca, rebra (Brustkorb), ki se dajo nekoliko širiti Slika 12. Nosač in okretač: s. s. sklepni skledici, v. vrtelj. o. s. okretačeva sklepa. in grodnica sestavljajo o gr odi in ožiti (dihanje). Slika 13. Drugo prsno vretence z rebroma in z grodnico: v. vre¬ tence, r. rebro, rg. rebrogrodnični hrustanec, g. grodnica. Udne kosti. Človek ima dva para udov ali okončin (Gliedmafien): obprsne ude ali lakti in pod- trebušne ude ali bedra. Lakti in bedra so večinoma iz podolga- stih kosti in zgrajene po istem črtežu. Na laktih ločimo pleče (Schultergiirtel), n a d 1 a k t i (Oberarm), podlakti (Unterarm) in roko (Hand). Pleče je iz ključnice (Schliis- selbein) in lopatice 9 (Schulterblatt) (slika 14.). Kakor črka S skrivljena ključnica spaja lopatico z grodnico. Trikotno lopa¬ tico pritrjajo na ogrodi samo mišice. Na zunanji strani nosi 1 o p a t i č n i greben (Schultergrate), ki tvori na zgornjem koncu lopatično kol¬ či c o (Schulterhohe), zgo¬ raj pa še tudi kljukasto zakrivljen krokarnični odrastek (Rabenschna- belfortsatz). Pod lopatično kolčico je plitva sklepna skledica, kamor sega obla nadlahtnična glavica. Nad- lakti imajo le eno dolgo, močno kost, nadlaht¬ nico (Oberarmknochen). V podlaktih sta dve kosti, in sicer koželjnica (Spei- che) ob palcu, p o dl aht- n i c a (Elle) pa ob mezincu. Podlahtnica se sklepa v komolcu tako z nadlaht¬ nico, da jo gibljemo le Oloveška okostnica od spredaj. N a levici: v. v. vratna vretenca, k. ključnica, l. k. lopatična kolčica. I. lopatica, p. r. sedmo pravo rebro. n. r. neprava rebra, l. v. lčdvena vretenca, Id. kolčnica. t. trtična vretenca, s. sednica, st. stegnenica. p. pogačica, pi. piščal. Na des¬ nici: k. o. krokarnični odrastek. ni. nadlahtnica, kž. koželjnica. pl. podlahtnica, z. zapestje, d. dlan. p. prsti, mc. mečnica, z. g. in n. g. zunanji in notranji gleženj. V sredi: g. grodnica, di. dimeljnica. 10 Slika 15. Desne podlakti in roka, zgoraj obrnjene navzven, spodaj navznoter: ni. nadlahtnica, o. s. oblasti sklep, kž. koželjnica, pl. podlahtnica, z. zapestje, d. dlan, p. palec, m. mezinec. v eni meri (valjasti sklep, Scharniergelenk). Zgoraj ima laktno kij uči co, da lahko iztezamo podlakti le do iztegnjenega kota. Koželjnica in nadlahtnica se stikata v Oblastem sklepu (Kugelgelenk), v katerem se vrtita koželj¬ nica in roka okoli pod- lahtnice navzven in na¬ vznoter. Roko sestavljajo za- pestj e (Handwurzel), dlan (Mittelhand) in prsti (Fin- ger). V zapestju je osem dvorednih nepravilnih ko¬ ščic, zapestnic (Handwurzelknochen). Nanje se priklepa pet dolgih d laneni c (Mittelhandknochen), a njih vsaka nosi prst. Palec ima dva, drugi štirje prsti pa po tri členke (Glieder). Mišice vežejo vse druge dlančnice, le palčeva je prosta; zato pa lahko sklepamo palec z drugimi prsti. Podtrebušni udje ali bedra imajo tudi po štiri glavne dele: kolk (Beckengiirtel), stegno (Oberschenkel), golen (Unterschenkel) in nogo (Fufi). Dete ima še tri pare ločenih kolčnih kosti, ki jih veže hrustanec in ki zrastejo pozneje ter so vsemu bedru trdna opora. Kolčnici (Darmbeine) sta največji in nekoliko usločeni ter se spajata čvrsto s križnico. Spodaj sta sednici (Sitzbeine), spredaj pa d imel j- nici (Schambeine). Dimeljnici veže na sprednjem koncu hrustančasta dimelj nič na zrast _sk. (Schambeinfuge). Kjer se stikajo na vsaki strani opisane tri kosti, tam je globoka bedrna sklepna skledica. Stegnenica (Oberschenkelknochen) je največja človeška kost Slika 16 - in ustrojena kakor nad- Okostnica leve človeške noge od zunanje strani; ». nart, , ahtnica aj nQS j na s. stopalo, n. p. nožni prsti, p. petnica, sk. skocmca, c. , 5 ° J čolniča, k. kocka, z. zagozdice, st. stopalnica. ožjem vratu oblo sklepno 11 Slika 17. Gladki mišični vlakni (zelo fpo- večani). glavico, navzven pa čvrš, ob rte c (Rollhocker). Na spodnjem koncu sta dva čvrša, med njima pa izdolbina, v katero pristoja^ogačica (Kniescheibe). V goleni sta dve kosti kakor v podlaktih. Trirobata dolga piščal (Schienbein) obrača ostri rob naprej in njen spodnji konec je notranji gleženj (Innenknochel). Pri ko¬ lenu se vglablja v stegnenico tako, da jo lahko samo iztezamo in pritezamo, a je ne moremo obračati (va¬ ljasti sklep). Na zunanji strani goleni leži ^drobna mečnica (Wadenbein) in tvori spodaj zunanji gleženj (Aufienknochel). Na nogi (slika 16.) ločimo nart (Fufiwurzel). stopalo (MittelfuB) in nožne prste (Zehen). V nartu je sedem nartnic. Skočnica (Sprungbein) spaja v gležnjih nart s piščaljo in mečnico. Nazaj štrli petnica (Fersenbein), na katero se pripenja mečna mišica z Ahilejevo kito. Spredaj so čolniča (Kahn- bein), zagozdice (Keilbeinchen) in kocka (Wiirfel- bein). Nartnice stvarjajo zadnjo polovico koščenega obloka, spredaj ga sklepa stopalo s petimi st opal ni- cami (Mittelfufiknochen), ki se dotikajo tal le s spred¬ njimi konci. Ta oblok je kakor sloka vzmet, katera blaži sunke, če skačemo, in daje človeški hoji prožnost. Ploskonogi ljudje imajo ploščnato stopalo in zatega¬ delj neokretno hojo ter se hitro utrudijo. Nožni prsti so kakor prsti na roki, samo krajši; palca ne moremo primikati k drugim prstom. Zdravi razvoj kosti podpiramo s primerno hrano in s telovadbo. Posebno detetu je treba trde vode in mleka (ne samo škrobne hrane), da dobi dovolj apnenca in fosforja ter si utrdi kosti. Drugače ostanejo kosti hrustančaste ter se skrivijo (krivice ali angleška kostna bolezen). Pri pisanju in pri delu naj se sedi ravno, ne pa z ukrivljeno ali vstran nagnjeno hrbtenico! Ako se zlomi kaka kost, se priveže zlomljeni ud nepremično na kak drog ali na desko, da trske zlomljene kosti ne ranijo sosednega §_s.m. d.J _S.j . a. d.J Slika 18. Progasto mišično vlakno z živčevim končičem i.; .s. j. stanieno jedro, s. m. mišična (stanična) mrenica. ka des¬ nici : Mišično vlakence a. v prostem, b. v skrčenem stanju; d. dvolomni kolntci. 12 mišičja. Zlomljeno roko in podlahti si položimo najprimerneje v trikotno zanko, ki smo si jo napravili iz kake rute ter privezali za vratom. Ob zlomljeni kosti se rada vname tudi pokostnica, kar za- branjujemo z mrzlimi obkladki. Zdravnik uravna zlomljene kosti ter napravi sadreno obvezo, ki otrdne in drži kosti v pravem položaju. Kostne stanice izločijo nato novo koščenino ter zlepijo zlomljene kosti. e. Gibke kosti so enoramni vzvodi, ki se gibljejo le, ako delujejo nanje kake zunanje sile. Gibajoče sile pa so zbrane v krčljivih mišicah (Muskeln), ki jim pravimo navadno „meso“. Mišice nastajajo iz stanic. Pratvorivo vsake žive stanice se namreč giblje ali je krčljivo, toda krči se v vse meri ter zelo počasi in leno, ker opravlja tudi še druge posle. V drobovju pa (izvzemši srce) nahajamo zašiljene ali vejaste stanice (slika 17.) z enim podolgastim jedrom, v kojih pratvorivu Slika 19. Vlaknato vezno stanioje. po Boasu (zelo povečano); s. stanice, p. v. prožna vlakna (mrežasto združena med seboj), p. povezki vlaken. je posebno mnogo krčljivih snovi; ,to so gladka mišična vlakna (glatte Muskelfasern). Iz njih so gladke mišice, ki gibljejo dro¬ bovje že hitreje, nego se giblje pra¬ tvorivo navadnih stanic. Še boljše so mišice na udih. Tudi tu ima mišična stanica izprva le eno jedro, to pa se pozneje deli, a vse še obdaja prvotna stanična mrenica. Nato se izločajo plast za plastjo vse krčljive snovi iz pratvo- riva in tvorijo predrobna vzporedna vlakenca, mišična vlaken c a (Muskelfibrillen). Slednjič ostanejo le še krnjave mišične stanice z zašiljenimi jedri, ki se porazdelijo med mišičnimi vlakenci (slika 18.). V vlakencih se vrstijo dvolomni ko- lutci d (slika 18.), in sicer v enaki višini, med njimi pa se nahajajo enolomne plasti iz jasnejše in redkejše snovi; zato so vlakenca po- prek progasta. Vlakence se giblje tako, da vstopa enolomna snov v dvolomne kolutce ter jih napenja in poprek širi; ob enem se bližajo 13 kolutci drug drugemu ali vlakence se krči (slika 18. b). Vsa vlakenca, ki so narastla iz ene prvotne mišične stanice, tvorijo celoto, pro¬ gasto mišično vlakno (quergestreifte Muskelfaser); zastira pa ga enakšna mrenica, nekdanja stanična mreriica, ki jo imenujemo zdaj mišična mrenica (sarkolema 1 ). Iz takih progastih mišičnih vlaken so progaste mišice (quergestreifte Muskeln); te se krčijo le v eno mer, toda jako hitro in krepko. Vsako progasto mišico še obdaja koža iz veznega staničja, takozvana p ovojni ca. Progaste mišice se ožijo na obeh koncih v kite (Sehnen); kite jih pripenjajo na kosti, ki so na takih mestih čvršaste. Kitne stanice (slika 19.) izločajo kakor hrnstanča- ste in kostne sta¬ nice mnogo med- staničnine; toda ta je vlaknata, spol- š č e n a (spletena) in zato jako trdna, vlaknato vezno stani čj e (fibrillii- res Bindegewebe). Na vsaki miši¬ ci ločimo mišični rep in mišično glavo. Rep se pritrja na kosti, ki jo giblje mišica, glava pa na sosedni, telesu bližnji kosti. Podlahtne mišice slonijo na pr. z glavami na nadlahtnici (slika 20.), prstne mišice na podlaktih (oziroma na goleni), zato pa imajo dolge, nitkaste kite in iztezajo prste kakor vrvice. Vsaka mišica ima svoje opravilo in po njem navadno tudi ime. Upogib niče upogibajo kost proti kosti in ležijo na notranji strani kostnega sklepa. Upogibnicam prav nasprotno delujejo izteznice. Priteznice primikajo ude k sredi, odteznice pa jih odmikajo. Vrtiljke obračajo ude okoli njihovih osi (vrat, pod¬ lakti), a zapornice obkrožavajo v kolobarju telesne odprtine (usta, oči) ter jih zapirajo. Gibajoče sile so utajene v mišicah v obliki glikogena 2 (živalski škrob), kakor leži na pr. tudi v premogu utajena solnčna energija. . Slika 20. Desne lahti od strani; d. m. dvoglava mišica (upogibnica), t. m. troglava mišica (izteznica).. Sarks = meso, lemma = olupek. — 2 Glykogen = sladorod. 14 Slika 21. č.m. O.Z . s.m. um. ž.m. d.m Gibanja prožijoživ- ci, ki segajo s svo¬ jimi najtanjšimi iz¬ rastki do mišičnih vlaken (slika 18 .). Premog kmalu do¬ gori ; tudi mišice gibljemo le tako dolgo, dokler ne uporabimo v njih zbranih sil. Med razkrojem gliko¬ gena nastaja tudi precej mišično- mlečne kisline in ogljikove kisline, ki povzročata v mi¬ šicah utrujenost. Pretenke krvne ži¬ lice opletajo mišič¬ na vlakna in pri¬ vajajo s krvjo mišicam novih sil. Mišice sprednjega trupla. č. m. čelna mišica, s. m. senska mišica, o.z. očesna zapornica, u. z. ustna za¬ pornica, i. m. žvekalna mišica (žvekalka), u. m. uzdasta mišica, k. m. ki- malna mišica (kimavka), p.m. velika prsna mišica, t. m. poševna trebušna mišica, d. dimlje, k. m. krojaška mišica, s. p. stegenska priteznica, t.m. (na ramenu) trikotna mišica, d. m. dvoglava mišica, r. u. ročne upo- gibnice, r. i. ročna iztez- nica, k. u. kite ročnih upogibnic, m. m. mečna mišica, a. k. Aliilej. kita. 15 Kri tudi barva gladke mišice bledordeče, poprek progaste mišice pa temnordeče. Daljši počitek škodi mišicam prav tako kakor prenaporno delo. Počivajoče mišice se omehkužijo in otrpnejo, med njihovimi vlakni se izloča tolšča, ki sploh ovira in slabi gibanje. Kako nas utrudi prvi spomladni izprehod. kako telovadba po večmesečnem odmoru! Ljudje, ki se gibljejo le malo pri svojih opravkih, naj telo¬ vadijo v prostem času! Prava telovadba vadi in giblje vse mišice enakomerno. Mišice se tudi urijo, če plavamo in se drsamo, pri gibnih igrah v svežem zraku in pri gorskih izletih. Kadar srce utripa močno in se potimo silno, tedaj je gibanje prenaporno in zdravju škodljivo. Ravno tako škodijo tesna obleka, ženski životec in tesen pas, ker ovirajo mišičje. Živčevje. ^ Živčevje oskrbuje vzajemno delovanje vseh telesnih organov, veže človeka z zunanjim svetom in posreduje tudi pri duševnem delu. Ži včevje se¬ stavljajo gole živčne stanice (Nervenzellen) (slika 22.). Razvite živčne stanice imajo drobno¬ zrnato pratvorivo z velikim jedrom in so golim očem sive barve. Iz stanice izhaja navadno eden včasih po 1 m dolg izrastek, živčno vlakno (Nervenfaser), ki se cepi na koncu v pretanke živčne končiče. Drugi izrastki so kratki in vejasti ter se imenujejo drevniki (Dendriten). Kakor mišične stanice mišičnino, tako izločajo živčne stanice vzdražno živčevino v obliki pretankih živčnih vlakenec (Nervenflbrillen), ki se porazdeljujejo po stanici, po vlaknu in po drevnikih. Vlakenca v živčnem vlaknu prevajajo dojem (Reiz) od stanice, vlakenca v drevnikih pa k stanici. Ko stopi živčno vlakno iz stanice, je še golo. V večji oddalji pa ga odevata živčna meča in živčna mrenica, ki nastajata iz so¬ sednega veznega staničja (samilo). Živčna vlakna se družijo v živec (Nerv). Možgani in hrbtenjača. i. s. živčna stanica, i. v. živčno vlakno, i. m. živčna meča, i. mr. živčna mrenica, i. k. živčni končiči, d. drevniki. Možgani (Gehirn) odrastlega človeka so v koščeni lobanji, hrbtenjača (Ruckenmark) pa polni hrbtenično 16 Slika 23. Postanek možganov in hrbtenjače; s. m. sprednji možgani, sr. m. srednji možgani, z. m. zadnji mož¬ gani. v. m. veliki možgani, m. m. mali možgani, m. v. možganske votline, p. pokrovec, h, hrbtenjača. duplino. Embriologija, 1 to je nauk o razvoju človeka in živali, p a .uči, da nastane osrednje živčevje pri zarodku (Embryo) na telesnem površju. Vzdolž po hrbtu se vbokava namreč žlebič, njegovi robovi se krivijo drugi proti dru¬ gemu in ga prerastejo; iz, žlebiča nastane pod kožo po¬ dolgovata cev (slika 23.). Iz njenega zadnjega konca se razvija hrbtenjača, sprednji prostornejši del na glavi ima tri mešičke, katerim pravimo sprednji, srednji in zad¬ nji m o ž g a n i. Še le pozneje zastre vse trdna koščenina. Živčne stanice se močno množijo posebno po stenah možgano-hrbtenjačne cevi in zožijo ter stisnejo osrednjo duplino. Kot njene ostanke ima pa tudi še odrastel človek i možganske votline (Hirnkammern) in v hrbtenjači ozko osrednjo c e vko (Zentralkanal), ki jih polni možganohrbte- njačna tekočina (vod- natoglavost). Sprednji možgani se razvijejo tako, da obrastejo srednjein deloma tu* zadnje možgane, ve¬ liki možgani (Grofi- hirn). Možgane bra¬ nita poleg lobanjskih kosti še dve opni. Čvrsta opna (harte Hirnhaut), ki je v svoji m.o m.m. Slika 24. Vzdolžni presek človeških možganov; v. m. veliki možgani z možganskimi zavoji, m. m. mali možgani z životnim drev- cem, p. m. podaljšani mozg, m. o. možganske opne, p. po¬ krovec, (j. greda in pod njo podmol, c. češerika, pv. podvesek in pred njim presekani vidni živec, F. m. Varoljev most. zunanji plasti obenem lobanjska pokostnica, ne pokriva samo površja, Embryos = navznoter rastoč, logos = veda. 17 temveč se vgreza tuintam tudi globlje v možgane. Njena velika, vzdolžna guba, srp (Hirnsichel), deli velike možgane v dve poluti, p o krp v e c (Hirnzelt) pa loči velike možgane odzadnjih. Pod čvrsto opno se razteza natanko mehka opna (weiche Hirnhaut). Polna je krvnih žilic, ki se vgrezajo v možgane in jim privajajo hranilne krvi. Dete ima na površju skoro gladke velike možgane. Pozneje pa rastejo hitreje nego lobanja; zato se guba možganska skorja (Hirnrinde) in tvori raznolike možganskezavoje (Hirmvindungen). Možganska skorja je skoro iz samih živčnih stanic in zategadelj golim očem sive barve. Ljudje, katerim oboli mož¬ ganska skorja, in živali, ki jim jo deloma izrežemo, so slaboumni; brezčustveni za prirodne prikaze okoli sebe, se ne ogibljejo pre¬ teči nevarnosti in se tudi sami ne hranijo. Možganska skorja posreduje pri duševnih in po¬ sebno pri umstvenih pojavih; zato so človekove duševne zmož¬ nosti tem večje, čim več je za¬ vojev, čim večja je njih površina. (Primerjaj telefonski promet majhnega in svetovnega mesta!) V novejšem času so našli v možganski skorji nekatera določna okrožja, ki izvršujejo določna duševna opravila; pod temenom je na pr. tipalnogibno okrožje, pod zatilnico vidno okrožje, za senci slušno okrožje in pod levimi senci „dar jezikov". ~>) /h- . c Znotraj v možganih so ponajveč živčna vlakna, ki prihajajo od zavojev in spajajo živčne stanice med seboj in z zunanjim svetom (žice v telefonskem središču in prometu). Ponekod so živčna vlakna tako številna in očitna, da dajemo tudi tem zvežnjem posebna imena. Prečna živčna vlftkna grede (B alken) spenjajo obe poluti velikih možganov, pod gredo je p od mol (Ge\volbe). ; Srednji možgani (Mittelhirn) se razvijejo človeku razmeroma najmanj in segajo po zagozdnici skoro do zatilne rupe. Tu le žita vidna po molka (Sehhiigel), odkoder izhajata vidna živca, ki- se deloma križata v zagozdničnem sedlu. Za pomolkoma je četvero- brdje (Vierhiigel), a na sprednjih brdih leži češerika (Zirbeldriise), kakor grah debela krogljica. Spodaj leži na zagozdnici Varoljev most. 2 ch Slika 25. Možganska okrožja, po, Fkehsigu. Pikčasti deli oddajajo občutne in gibalne živce, v ostali po¬ vršini pa so umstvena središča (I.—III.) ch ti¬ palnogibno okrožje, er. vidno okrožje, sl. slušno okrožje. Zoologija. 18 Slika 26. Človeški možgani od spodaj; v. m. veliki možgani, m. m. mali možgani, V. m. Varoljev most, p. m. po¬ daljšani mozg, li. hrbtenjača, 1 vonjalni živec, 2 vidni ž. pred podveskom, 3 očigibalni ž., 4 očivrtilni ž., 5 raztrojeni ž., 6 očipotežni ž., 7 oblični ž., 8 slušni ž., 9 jezikogoltni ž., 10 obhodni ž., 11 tilnikomišični ž., 12 jezikomišični živec. Zadnje ali male možgane (Kleinhirn) se¬ stavljata tudi dve poluti. Na vsaki strani ju veže vlaknat zveženj z velikimi možgani, a dva prečna spajata obe polovici. Živ¬ čna vlakna se tu razra¬ ščajo tako, da delajo na vzdolžnem preseku obris, ki je podoben praprotnemu listu, životno drevce. V malih možganih je sre-" dišče telesnega ravnovesja. Na srednje možgane se naslanja _p o dalj šani mozg (verlangertesMark), ki je pravzaprav razširjeni hrbtenjačni nastavek. Po¬ daljšani mozg vodi in urav¬ nava gibanje srca, pljuč in drobovnih mišic ter izločbo drobovnih žlez, solznic in znojnic. „Tilnik si je zlo¬ mil,“ pravijo ljudje, ako si kdo rani ali stisne podaljšani mozg. Na spodnji strani se cepi od možganov 12 parov živcev, in sicer 8 parov iz pravih možganov, 4 pari pa iz podaljšanega mozga (glej Slika 27. človeška hrbtenjača v poprečnem preseku; s. z. sprednja zareza, z. z. zadnja zareza, s. k. sprednji koren z gibalnimi živci, z. k. zadnji koren z občutnimi živci. sliko 26.). Podaljšani mozg veže mož¬ gane"^ Hrbtenjačo. Tudi hrbte¬ njačo pokrivata dve opni. Glo¬ boka sprednja in zadnja zareza (slika 27.) razpolavljata hrbtenjačo v dve somerni polo¬ vici, ki ju veže v sredi samo ozka spona. Okoli spone ležijo sive živčne stanice v podobi črke H z rogovi. Iz rogov prihajajo živčna vlakna, ki 19 tvorijo štiri živčne korene (Nervenwurzeln), iz korenov pa pro¬ dirajo živci posamezna vretenca po ozkih rupicah. Vsako vretence (razen trtice) oddaja po dva para živcev; sprednji in zadnji na isti strani zrasteta v hrbtenjačni živec. Hrbtenjačnih živcev je 31 parov. Okoli rogov se opletajo konopci živčnih vlaken, ki prihajajo iz možganov ali se stekajo v možgane. Hrbtenjača ne zraste tako dolga kakor hrbtenica, zato tudi ne polni vse hrbtenične cevi, temveč se razpleta na koncu z zadnjimi hrbtenjžičnimi živci v takozvani ko n j ski r e p. Kako deluje živčevje? Način, kako se dojmi vzbujajo in prevajajo po živčevju, ni znan. Vemo le. da se vzdražena vlakenca živčnih stanic in živčnih vlaken prekrajajo snovno in da se pojavljajo elektriški toki. Najbolje pa pri¬ merjamo delovanje živčevja telefonskemu prometu velikega mesta. Svetlobni žarki na pr. pridejo v oko in povzročijo tam nekak dojem, katerega vedejo vlakna vidnega živca do vidnega okrožja pod zatilnico. Nato se vzbudi tu s posredovanjem možganske skorje v duši vidni občut (Gesicbtsempflndung), ki ustreza približno dojmu iz prirode. To je edina pot, ki vodi iz oči v možgane; zakaj človek takoj oslepi, če mu prerežemo vidni živec. Je pa še mnogo drugih živcev, ki ravnotako prevajajo dojme od telesnega površja v osrednje živčevje, torej sredotežno; taki živci so sredotežni ali občutni (Sin- nesnerven). | V možganski skorji nastajajo torej občutif nastajajo pa tudi novi dojmi, ki prihajajo po medsrediščnih živčnili vlak¬ nih k drugim možganskim ali hrbtenjačnim središčem. Ta jih predelajo po svoje in jih prevajajo sredobežno na telesno površje, sredobežni živci. Sredobežna živčna vlakna prepletajo ali mišice, gibalni živci (Bewegungsnerven), ali pa žleze, žlezni živci (sekretorische Nerven) Če zagledamo na pr. slastno jabolko (slika 28.), vzbudi ta dojem v velikih možganih občut; nato stegnemo roko po jabolku in sline se nam pocedijo v ustih. Prereži gibni živec v roki, roka ohromi; prereži Slika 28. Obris živčnega delovanja; v. o. vidno okrožje, tg. o. tipalno- gibno okrožje, g. i. gibalni živec. Puščice značijo smeri, v katerih se prevajajo dojmi. 20 žlezni živec, slinavke ne izločajo več sline. V hrbtenjačnih živcih (slika 27. in 29.) so zadnje .(hrbtne) veje, ki stopajo iz vretenec, ob¬ čutne, sprednje (trebušne) pa gibalne. Dojeni, ki se prevaja po sredotežnem živčnem vlaknu, včasih ali sploh ne doseže možganske skorje in se ne sprejme v duši kot občut, ali pa preskoči že prej na sredo- bežno živčno vlakno (slika 29.). Mišice se gibljejo, žleze izločajo, a mi se tega ne zavedamo. Take gibe in take izločbe ime¬ nujemo odsevne (reflektorisch). Drugi gibi izhajajo iz možganske skorje in vodi jih naša volja, zato jih nazivljemo samo- hotne (willkiirlich). Kretnje, kijih izvaja otrok, da se drži med hojo v ravnotežju, so izprva samohotne; saj vemo, kako težko shodi otrok. Dorastli človek pa se ne za¬ veda teh zelo sestavljenih gibov. Vaja izpreminja torej nekatera samo- hotna gibanja v odsevna. Živčna središča za odsevne pojave so mali mož¬ gani, podaljšani mozg, posebno pa hrb¬ tenjača. Obris samohotnega in odsevnega delovanja v živčevju; k. koža s tipalnimi brbončicami, h. hrbte¬ njača, m. e. možganski zavoji p. m. progaste mišice. Puščice kažejo smeri, v katerih se prevajajo dojmi. Samoupravno živčevje. Samoupravna živčna vlakna ne pre¬ vajajo dojma iz osrednjega živčevja na¬ ravnost do končnega organa, temveč ga oddajajo posebni živčni stanici. Živčno vlakno te Staniče še le proži mišični gib ali žlezno izločbo. Živčne stanice te vrste se zbiraj o ,.navadno v ž i v č n i h v o z 1 i h ali ganglijih. Iz takih živčnih vozlov sta vozlata konopca (Grenz- strange), ki se raztegata ob hrbtenici od vrata do kolka. Živci iz vozlatih konopcev se razpletajo najbolj po drobovju (drobovno živ¬ čevje), zalagajo pa tudi slinavke, solznice in znojnice, lasogibalne mišice (stran 22.) ter šarenico. Samoupravno živčevje je sicer zelo samo¬ stojno (ime!), z osrednjim pa ga spaja posebno obhodni živec (slika 26., 10)- Zato obledimo ob silnih duševnih pretresih, srce utriplje močneje i« postaja nam slabo. Pokvarjen želodec pa spoznamo naopak, ker nas boli glava. 21 Kadar izvršujemo duševno naporna dela, nam onemore živčevje prav tako kakor mišice težaku. V pravilno se vračajočih presledkih, ko onemorejo živčne stanice možganske skorje, izgine tudi samozavest; ti presledki so spanje. V spanju dobiva živčevje s krvjo novih hra¬ nilnih snovi, vendar ne miruje popolnoma; nekatera živčna okrožja še delujejo vsaj deloma in njih delovanje odseva v neskladnih sanjah. Živčevju škodujejo udarci po glavi, močni dušni pretresi (jeza, žalost, strah in dr.), obilno zaužite opojne pijače, čaj in kava. Prevelika vročina (solnčarica) je nevarna prav tako kakor prehud mraz. Kap zadene človeka, ako mu poči krvna žilica in se izlije kri v možgane. Ko smo trudni, ne odvračajmo zdravju potrebnega spanja z dražili! Mladenič naj spi vsak dan vsaj 7 do 8 ur! Telesna koža. Telesna koža (slika 30.) nastaja iz dveh povsem različnih plasti: iz notranje u s n j i c e (Lederhaut) in iz zunanje povrhnice (Oberhaut). Debela usnjica je iz močnih kosmičev veznega staničja, ki se prepletajo med seboj. Kosmiče izločajo vezne stanice kot medsta- Slika 30. Presek človeške kože v obrisu (zelo povečano); r. p. rožena povrlinica. s. sluznica, n. usnjica, t. tolstnica, k. ž. krvne žilice, 1 las, l. b. lasna buška, l. č. lasna čebu¬ lica, l. m. lasogibalne mišice, lo. lojnice, z. k. znojnični klobčič, z. u. znojnično ustje, i. živec, t. b. tipalna brbončica. Z'2 22 1 ničnino, in sicer v obliki prožnih vlaken. Usnjica ima v sebi tudi še mnogo žilic in živčnih vlaken. Prekuhana usnjica daje klej. Iz živalskih usnjic strojimo usnje, če jih pripravljamo s čreslovinami in ga¬ lunom; tako usnje je neraztopno, prožno ter ne gnije rado. Zgoraj ima usnjica vse polno bradavičic ali brbončic, med katerimi sple¬ tajo brazdice nekako mrežo, ki jo vidimo na koži že z golimi očmi. Spodaj prehaja usnjica v mehko tolstnico (mezdra, Fettschichte); njene staniee. salovke, imajo v sebi kapljice tolšče, ki se zbirajo v večje kaplje. Povrhnica odeva usnjico; izprva je enoplastna in jo zlagajo mehke, okroglaste staniee. Pozneje se delijo staniee močno in stvorijo mnogoplastno povrhnico. Le spodnje plasti še kažejo prvotno lice, sluznica (Schleimschichte); v sluzničnih stanicah je drobnozrnato rjavo barvilo, ki podaja koži značilno barvo različnih človeških plemen. Navzven se sploščajo povrhnične staniee in poroženijo (jedro usahne, pratvorivo in stanična mrenica se prekrojita v roževino). Te usahle in mrtve staniee, rožena povrhnica, se ločijo strogo od sluznice ter se lupijo s kože v drobnih luskah. Vnanja povrhnica je brez žilic in živčnih vlaken ter zaraditega neobčutljiva; kjer se zelo tlači ali tare, odebeli in se strdi (podplati, žulji, kurja očesa). Posebne kožne tvorine so: 1 a s j e in n p h ti, 1 oj n i c e, z n o j n ica Zgodaj se javijo v povrhnici mešički, lasni mešički (Haarbalge). ki se vdirajo do brbončic in z njimi vred globoko v usnjico tja do tolstnice. Brbončico imenujemo zdaj lasno buško (Haarpapille); v njej se razpletajo živčni končiči in krvna žilica, ki privaja lasu hrano. Povrhnične staniee okoli lasne buške, lasna čebulica, roženijo in sestavljajo las, ki raste od buške kvišku. Vzdolž ločimo na lasu lasni koren (Haarvvurzel), ki tiči v koži, in zunanjo betvico. V prečnem preseku pa vidimo lasno kožico in pod njo lasni lub, ki ga sestavljajo poroženele staniee- Močnejši lasje imajo v sredici še okroglaste in drobnozrnate staniee lasnega stržena. V stanicah las¬ nega luba so zračni mehurčki, katere pa navadno zakriva barvilo, ki daje lasem osobito barvo. Če ni barvila- potem posivijo ali pobelijo zračn' mehurčki las (sedine). K lasnem* mešičku se poševno pripenja kosnii f gladkih mišičnih vlaken, tako da Slika 31. Presek človeškega nohta; n. nohet, n. p. nohtna posteljica, p. pokostnica, p. č. zad¬ nji prstni členek, r.p. rožena povrhnica, s. sluznica. privzdiguje las, če se krči. Tako se nam ježijo lasje, kadar se zgra¬ žamo, ali kadar se močno ohladi polt (golomrazica). Nohti (slika 31.) pokrivajo končne člene ročnih in nožnih prstov. Nohtni koren (Nagehvurzel) je v posebnem usnjičnem žlebu. V njem roženijo povrhnične stanice in iz teh nastaja nohet kakor las iz lasne čebulice. Roženijo pa tudi stanice nohtne podlage, nohtne poste¬ ljice, ter debelijo nohet. Lojnice (Talgdriisen) so stranski žlezasti izrastki lasnega me¬ šička in izločajo kožni loj, ki je iz mehke tolšče in razpadlih stanic. Loj masti kožo in lase ter jih vzdržuje voljne. Pri poglavnih in drugih trdnih laseh so lojnice neznatne, pri podlanki (puh) na obrazu pa se razvijejo močno. Prah in druga nesnaga lahko zamašijo tem žlezicam ustja, da zastaja v njih loj in napravlja po obrazu nelepe gobre ali ogrce. V gobrih nahajamo včasih lasno pršico (Haarbalgmilbe, Demodex fulliculorum 1 ). Prevažne z n oj n i c e (SchweiMriisen) se vgrezajo iz povrhnice glo¬ boko v usnjico. Te žleze imajo cevast mešiček, ki se zvija spodaj v klobčič; zgornji znojevod pa prodira povrhnico v zavojnici ter ima na koži lijasto odprtino. Gosta mrežica najtanjših krvnih žilic opleta klobčič. Znojnične stanice izločajo neko oljnato tekočino, ki masti kožo. Pri napornem delu in v hudi vročini pa izcejajo znojnične sta¬ nice tudi znoj ali pot. Znoj je ponajveč voda,'v kateri je raznih soli in kislin, na pr. natrijevega klorida (NaCl), sečnine (CN 2 H 4 0), maslene kisline (C 4 H 8 0 2 ), ocetne kisline (C 2 H 4 0 2 ) in še drugih. Ma¬ slena in ocetna kislina dajata znoju osobiti vonj. Ker se dotikata v znojnicah skoro neposredno kri in zunanji zrak, zato izločajo znojnice iz krvi tudi ogljikovega dvokisa (C0 2 ), in sicer po 8 g na dan (glej stran 44.). Zlasti pa urejajo znojnice telesno toplino (povprečno 37° C), ki se ne sme vzdigniti do 42° C, drugače se stamejo beljakovine v stanicah in zamre pratvorivo. V takem slučaju izhlapeva znoj na koži v večji meri, utaja mnogo toplote (600 gramskih kalorij pride na 1 g znoja), ki jo jemlje telesu ter mu znižava toplino na primerno stopinjo. Kadar je zrak nasičen z vodnimi hlapi, znoj ne izhlapeva, temveč se nabira na koži v potnih sragah. Zato nam je tako tesno ob soparici, zato se dogaja vročinska kap po vlažnih otokih vročega pasa večkrat nego po žarečih, a suhih afriških puščavah. Na koži se nabirajo snovi, ki jih raztaplja znoj, dalje povrhnične luske, loj in druga nesnaga, ki maši znojnice in oškoduje vse truplo. Zato Demas = telo, dex = črv, folliculus = lasni mešiček. 24 je treba kožo umivati in brisati! Najbolje jo očistimo v topli kopelji (26 do 30° C) in z milom, ki veže tolščo ter se lahko opere. Zelo zdrava je kopelj v potočnici ali jezernici. Mrzla voda ni vedno pri¬ kladna (na pr. slabokrvnim in nervoznim ljudem); sicer pa čuti vsak sam, ali mu prija ali ne. Vse to velja še posebno glavi in lasem. Obleka in obuvalo naj sta vedno ohlapna, da zrak lahko kroži ob telesu. Čutila. Tukaj opisani občutni živci prevajajo dojme v možgane iz zu¬ nanjega sveta, iz prirode; njih živčna vlakna se razraščajo zato po¬ sebno po telesnem površju. Ločimo pa dva slučaja: 1. Sredotežno živčno vlakno izhaja iz prave živčne stanice. Živčne stanice, ki sprejemajo občutne dojme in jih prevajajo k možganom, imenujemo živčne občutnice (Sinnesnervenzellen). 2. Najtanjši živčni končiči se samo razpletajo prosto med po¬ sebnimi občutnimi stanicami, se pritrjajo nanje ali jih omrežujejo. Navadne stanice, ki se družijo z občutnimi živčnimi vlakni na ta ali oni način, nazivljemo občutnice (Sinneszellen). Ponekod je zelo mnogo občutnic; takim telesnim organom pravimo čutila (Sinnes- organe). Človek ima petero glavnih čutov in zanje petero čutil: kožo za kožne občute, jezik za okus, nos za vonj, ušesi za sluh, oči za vid. Kožni občuti. Končiči tipalnih živcev se razraščajo okoli lasnih mešičkov, kjer tvorijo pod lojnicami tipalne svitke (slika 30.). Las služi torej kot tipalni stroj (dvoramni vzvod). Razentega je na usničnem površju mnogo tipalnih brbončic (Tastwarzchen) (slika 32.). Vsaka ima v sebi jajčasto tipalno telesce (Tast- korperchen), sestavljeno iz ploščnatih veznih stanic; zato je telesce pod drobnogledom poprek progasto. K tipalnemu telescu prihaja po 1 do 3 živčnih vlaken, ki ga opletajo spodaj v zavojnici, nato vstopajo v osrednjo votlinico in se tudi tam razpletajo v zavojnici. Kjer pritisne kako telo na kožo, tam las pre¬ makne tipalni svitek, ali pa pritisk splošči tipalno telesce. Iz nekaterih pritiskov pa nastane tipalni dojem še le s pomočjo mišičnega občuta (Muskelempfindung). Tipalne brbončice ležijo najgosteje na jeziku, na dlani (23 na 1 mm 2 ), na prstih in na podplatu, najredkeje po hrbtu in po vratu. Če pritisnemo Slika 32. Tipalna brbončica (zelo povečana). 25 za 1 mm razprto šestilo na jezik, občutimo dva dojma, ker zadeneta konici ob dve brbončici; na hrbtu pa občutimo še vedno le en dojem, če tudi razkrečimo šestilo na 4 mm, ker stiskata obe konici le eno brbončico. Človeška koža čuti tudi toploto (toplotne občutnice) in mraz (mrazotne občutnice). S kožo zaznavamo dalje bolestne občute, in sicer služijo temu namenu najbrže prosti živčni končiči, ki se raz¬ pletajo po sluznici. Okus. A" Okusna organa sta jezikov koren in mehko nebo. Na jezikovem korenu nahajamo 8 do 15 ostrovastih bradavic in mnogo ki- jastih bradavic, ves jezik pa pokrivajo nitkaste bradavice. Vsako ostrovasto bradavico (umwalltes VVarzchen) (slika 33.) obdaja žleb, na nje¬ nih stranskih stenah pa le¬ žijo v sluznici okusne brb on čice (Schmeck- becher). Okusne br¬ bončice ima¬ jo navzven ozko odprtino, kamor segajo valjaste okusne občutnice (Schmeck- zellen); med okusnimi občutnicami pa so opornice (Stiitzzellen). Vlakna jezikogoltnega živca se razpletajo v kijastih in ostrovastih bradavicah, njih končiči se vdirajo v okusne brbončice in omrežavajo tam okusne občutnice. Telesa lahko okušamo le, če so raztopna v vodi ali v ustni slini. Take raztopine prekrajajo okusne živčne končiče v brbončicah, živci pa vodijo dobljeni dojem do možganov, kjer na¬ staja okusni ob čut. Okusni živci ne delujejo, ako je sluznica suha ali preobložena s sluzjo (beli jezik). Okus je razvit ljudem vobče slabo in je pri dojenčkih boljši ko pri odrastlih ljudeh. Slika 33. Jezične bradavice in okusna brbončica; n. b. nitasta bradavica, k. b. kijasta bradavica, o. b. ostrovasta bradavica z okusnimi brbončicami br., o. odprtina, o. o. okusna občutnica, op. opornica. Vonj. A" Nosna duplina (slika 34.) se odpira spredaj z nozdrvima, a zadaj sega do žrela z zadnjima nosnicama (Choanen). Navpični 26 Slika 34. Navpični presek skozi desno nosnico, ustno duplino in sapnik; z. š., sr. š., s. š. zgornja, srednja, spodnja školjč- nica, t. ušesna troblja, n. mehko nebo, j. jezik, pj. pod- jezičnica, p. poklopec, g. grgavec z glasotvornicama, g. ž. golšna žleza, gr. grodnica, pr. priželjc. pretin je deli v n o -niči; ta pretin tvori zadaj ko¬ ščena lemežnica, spredaj pa hrustančasti nosni h r i p e 1 j. V vsaki nos¬ nici so tri š k o 1 j o n i c e.,, zgornja, srednja, spodnja. Nosnici zastira rdeča nosna sluznica (Nasen- schleimhaut); v njej je polno žlez vozgernic, ki izločajo vozger ali smr¬ kelj. Pravo vonjalo pa pokriva samo zgornjo školjčnico in sosedne dele nosnega pretina. Vonjalna sluznica (RiečhscMeim- haut) se loči po rumeno¬ rjavi barvi od nosne sluz¬ nice. Prav na površju vo¬ njalne sluznice nahajamo (slika 35.) valjaste opornice s podolgastimi jedri; opor¬ nice tenijo navznoter ter se razraščajo slednjič vili- často. Med njimi ležijo vonjalne živčne ob čutni c e, ki imajo po dva izrastka (dvo- vlaknate živčne stanice). Zgornji izrastek je paličast ter sega med opornicami do površja, kjer nosi premajhne lasce, notranji pa je živčno vlakno. Živčna vlakna se družijo v vonjalni živec, ki prodira sitko in vstopa v možgane. Vonjalne dojme zbujajo samo plinasta in hlap¬ ljiva telesa. Njih delci (molekuli) prihajajo z zrakom do sluznice in do vozgra, ki jih vsr¬ kavata, in dražijo vonjalne občutnice. Vonjalne občutnice zato niso vzdražljive, če je sluznica presuha ali premokra (nahod). Vonjalne živčne občutnice otrpnejo, ako kaka vonjava trajno vpliva nanje; zategadelj kmalu ne čutimo Presek skozi vonjalno sluz¬ nico (zelo povečano); v. vo¬ njalne živčne občutnice, o. opornice. 27 smradu v napolnjenih sobah. Vonjalni občuti zelo podpirajo tudi okusne; ako si namreč zamašimo nos, po okusu samem ne ločimo različnih mesnin in vin, tudi ne jabolka od čebule. Zakaj je okus tako slab, ako imamo nahod? Vobče pa je tudi vonj slabo razvit. Sluh. Uho, organ sluha, delimo v zu nanje, srednje in notranje uho (slika 36.). Vnanje uho sestavljata hrustančasti uhelj (Ohrmuschel), ki se ga drži spodaj mečica (Ohrlappchen), in zunanji sluhovod (auherer Gehorgang). Koža sluhovodovih sten je polna k+nbčičastih žlez (znojnic), ki izločajo ušesno maslo. Znotraj zastira zunanji sluhovod i- prožna opnica, bobnič (Trommeliell). Za bob; ničem leži v skalnični duplini z zrakom napol¬ njeno srednje uho; pra¬ vimo mu tudi zabob- nina. Iz nje vodi v žrelo ušesna troblja (Ohr- frčmpete), po kateri se meša zrak zabobnine z zunanjim. Bobniču na¬ sproti vodita v notranje uho dva majhna predora, ki ju zastirata nežni op- nici; zgornji predor je • i / j \ Vzdolžen presek desnega ušesa; u. uhelj, m. mečica, z. ' ‘ • zabobnina, s. k. slušne koščice, t. ušesna troblja, p. o. spodnji pa okroglo polukrožni obloki, p. polž, s. ž. slušni živec, p. i. pred- okence (rundes Fen- dvorski živec, ster). Med bobničem in jajčastim okencem se razpenjajo v zabobnim kakor mostič tri slušne koščice (Gehorknochelchen); kladivce (Hammer), nakovalce (AmboB), stremen (Steigbiigel). Kladivce je‘prirastJo z držalom na bobnič, z betom pa pristaje v sklep na nakovalcu, na tem je stremen, ki zapira s spodnjo ploščo jajčasto okence. Notranje uho se nastavlja in poglablja na zarodku kot mešiček iz zunanje kože; pozneje se razrašča ta meh v pakrožno in obli- často vrečico (elliptisches und rundes Sackchen). Na pakrožni vrečici vzrastejo trije polukrožni obloki (halbkreisformige Kanale); v treh prostorskih mereh križajo pravokotno drugi drugega, a vsak Slika 36. 28 oblok začenja nekoliko nabrekla skulica (Ampulle). Iz obličaste vrečice izraste polž (Schnecke). Zaradi zapletene oblike imenujemo te organe tudi ¥o ž n a t o blodišče (hautiges Labyrinth). Tedaj še le okosteni skalnica, ki pa pusti okoli kožnatega blodišča precej enako- liko duplino, koščeno blodišče. Njegove stene se tesno prilegajo kožnatemu blodišču samo ob polukrožnih oblokih, povsod drugod pa je med obema praznina, preddvor (Vorhof). Od preddvora se raz¬ prostira votlina na zgornji strani polževih vzvojev do vrha, pred¬ dvorov prekat (Vorhofstreppe), tu se zavija, teče na spodnji strani navzdol ter se konča pri okroglem okencu, bobničev prekat (Pauken- treppe). Preddvor, preddvorov in bobničev prekat polni zunanja, Slika 37. Razvoj notranjega ušesa v obrisu: u. m. ušesni mešiček, o. v. in p. v. obličasta in pakrožna vrečica, p. o. polukrožni obloki. p. kožnati polž. z. zabobnina. pr. pred¬ dvor. p. p. in b. p. preddvorov in bobničev prekat. vse kožnato blodišče pa notranja slušna sokrvica. Koščeni polž ima 2^ vzvojev, po sredi vzvojev se razpenja od notranje strani za¬ voji ta p I o j k a (Spiralblatt), a nanjo se opira kožnati polž, čegar spodnja stena je posebno tenka in prožna, nadanja op niča (Basilar- membran). Nadanjo opnico sestavlja, ako jo gledamo od zgoraj, 15.000 do 20.000 prožnih in napetih trakov, ki se krajšajo proti vrhu ter se lahko primerjajo različno dolgim klavirjevim strunam. Na vsakem traku je K o r t i j e v o r g a n (slika 38.). Stebrasti Staniči tvorita slušni obl o ček, ob njem nahajamo navznoter po eno. navzven pa po tri do štiri slušne občutnice, ki nosijo na vrhu do 40 lasec. Nad Kortijevim organom leži K o rti jeva opna. Takozvani slušni živec je iz dveh povsem različnih vej, ki se cepita v koščenem blodišču. Pravi slušni živec prihaja od slušnega okrožja za senci in teče po notranjem sluhovodu do polža (polžev živec). Končiči polževega živca ovijajo slušne občutnice Kor- 29 tijevega organa. Druga živčna veja izhaja iz tipalnogibnega okrožja pod temenom ter se razrašča po pakrožni vrečici in po treh skulicah (preddvorski živec). Slušni občut nastane, če pridejo zračni tresi do polževega živca. Uhelj prestreza in zbira zvočne trese ter jih vodi po sluhovodu do bobniča, ki se zatrese tudi sam. Slušne koščice imajo obliko kole- nastega vzvoda in prenašajo bobničeve trese na jajčasto okence. Jaj¬ často okence zaziblje zunanjo slušno sokrvico od preddvora po preddvorovem in bobničevem prekatu do okroglega okenca. Zanišetako tudi nadanja opnic*- ali rekše, izmed njenih trakov s Kortijevimi organi sozvočijo samo tisti, ki nihajo istodobno kakor zvočilo v vnanji pri¬ rodi. Lasci na slušnih občut- nicah udarjajo na Kortijevo opno, povzročeni dojem pa pre¬ vaja slušni živec do možganske skorje. V pakrožni vrečici in v treh skulicah ležijo med opornicami ravnovesne občutnice, ki so slične vonjalnim; k njim pristopajo končiči preddvorskega živca. Ravnovesnih občutnic se dotikajo 1—15 p dolgi ravnovesni ka¬ menčki ali statoliti. Pakrožna vrečica in obloki so čutila, s katerimi zaznavamo, kako leži in kako se giblje glava (ravnovesni občuti). Vsako gibanje v prostoru se razdeli namreč v oblokih v troje gibanj, stoječih pravokotno drugo na drugem. Vsako gibanje premakne v določeni meri ravnovesne kamenčke, ki udarijo na ravnovesne ob¬ čutnice ter povzročijo dojem. Rav novesje v ušesu je razvito pri človeku slabo, navadno se gibljemo namreč samo v dveh prostorskih mereh. Nena¬ vadna gibanja v prostoru pa zato tem silneje dražijo ravnovesne občut¬ nice in povzročajo omotico pri guganju in vrtenju ter morsko bolezen. Zunanji sluhovod izpiraj z mlačno vodo, da ga ne zadela izsušeno ušesno maslo; drugače začne zveneti po ušesu in človeka se loti nagluhost. Nikari ne snaži ušes z ostrimi ali trdimi predmeti, da ne predereš bobniča! Vnetja v žrelu ne zanemarjaj, ker prehaja rado po ušesni troblji v zabobnino. Bobnič pokvarijo močni zračni tresi (pok) in zaušnice, notranje uho pa silni udarci po glavi. Slika 38. Kortijev organ; n. o. nadanja opnica, s. o. slušni obloček. s. oi. slušne občutnice, k. o. Kortijeva opna. 30 Vid. Čelnica in lične kosti obdajajo spredaj dve očnici (Augenhohlen); v njih ležijo oči, čutilo za vid (slika 39.). Na očesu ločimo zrklo (Augapfel), vidni živec in postranske organe. Zrklo je votla kroglja, katero sestavljata dve kožici. Zunanja trda kožica je beločnica (harte Augenhaut), ki prehaja spredaj v prozorno, nekoliko vzboklo rož eni c o (Hornhaut). Pod beločnico se razpro¬ stira nežna žilnica (Aderhaut), polna krv¬ nih žilic, ki hranijo oko. Kjer prehaja beločnica v roženico, tam nabreka žilnica in tvori gladko- mišičasti okvir, v ka¬ terega pristoja očesna leča (Augenlinse). Pred okvirjem dela žilnica prosto visečo ša- renico (Regenbogen- haut), to je kolobar z oz¬ kim predorom, zenico (Sehloch). V šarenici le- Vzdolžni presek človeškega očesa v obrisu; b. beločnica, Žijo gladke mišice raz- r. roženica, i. žilnica, o. okvir, š. šarenica z zenico, s. p. hodno in kolobarčasto in g. p. sprednji in zadnii očesni prekat, l. leča, s. ste- , , x, klovina, m. mrežnica, r. p. rumena pega, v. ž. vidni živec, (zapornice), šarenica J g. t. in s. t. zgornja in spodnja trepalnica, v. veznica, s. ž. očesni zaklon ; kolobar- solzna žleza (zaradi pregleda narisana v očesni somernim). časte mišice jo ožijo, kadar je svetloba pre¬ močna ali če gledamo bližnje predmete, razhodne mišice pa jo širijo v polumraku (odsevna gibanja samoupravnega živčevja, stran 20.). Na zarodku se razvija zrklo tako, da se poglobi spredaj povrh- nica in osebi v mehurček, katerega preraste od robov sem sosedna koža. Iz te zraste roženica, iz mehurčka pa očesna leča. Očesna leča je različno vzbokla, prozorna in na videz enakšna (homogen) zbiralka, v resnici pa sestoji iz samih šesterovogelnih in sosredno razvrščenih vlaken (stanic) in pristaja v globelico zdrizaste ter prozorne steklo¬ vine (Glaskorper). Šarenica deli praznino med roženico in očesno lečo v sprednji in zadnji očesni prekat (vordere und hintere Augenkammer); v obeh je prekatna sokrvica. I 31 1 . Slika 40. Razvoj človeškega očesa (predelano po Boasu); m. mrežnica, l. očesna leča. Istočasno ka¬ kor lečni mehur¬ ček se vzboči k zrklu votel mož¬ ganski mešiček, ki obrašča znotraj vse zrklo in še šareni- co. Zunanja njego¬ va mrenica se na¬ slanja na žilnico; sestavljajo jo satju podobne stanice, barvilna (vranilna) tenčica, ki nosijo v sebi paličasta, temna zrna, očesno v ranil o. Očesno vranilo vpija vse svetlobne žarke, ki prihajajo v oko ob strani ali se odbijajo v notranjščini; tudi podaja šarenici osobito barvo. Ne¬ kateri ljudje nimajo očesnega vranila; imenujemo jih beličnike ali albine. Notranja koža možganskega mešička obrašča steklovino, tvoreč prenežno in prosojno mrežnico (Netzhaut). Čeravno je mrež¬ nica debela samo 04 #», vendar ločimo na njej devet skladov, deseti pa je zgoraj opisana barvilna tenčica (10.). V udrtine barvilne tenčice pristojajo paličice in čepki (9.), ki tvorijo s pripadajočimi stanicami vidne živčne občutnice (Sehnervenzellen). Paličice (po 500 na 1 mm 2 ) in čepki (po 200 na 1 mm 2 ) so dvoječlenasti. V zunanjih pali- čičnih členih tiči vidni škrlat, ki porumeni in pobledi na svetlobi. Od vidnega okrožja pod zatilnico prihajajo po vidnem živcu živčna vlakna (1.), ki pa ne dosezajo vidnih občutnic, temveč se končujejo že ob steklovini v živčnih stanicah (2.). V sredi mrežnice leži še ena plast dvo vlaknati h živčnih stanic (4); notranja vlakna se razraščajo med paličicami in čepki, zunanja pa opletajo drev- nike živčnih stanic (2.). Razentega so v mrežnici še opornice, ki se razpro¬ stirajo od živčnih vlaken do paličic in čepkov. Na¬ sproti zenici v smeri vidne osi je na mrežnici rume¬ na pega (gelber Fleck), Mrežnica v preseku. Puščica kažeflner vpadajoče svet- 1° s Števila nad črto po¬ menijo zapored zobe zgornje, števila pod črto zobe spodnje čeljustne polovice, navpičnica loči predmeljake-mlečnjake od meljakov, Zobje so prevažni za prebavo, veliko bolezni v prebavljalih izvira iz slabih in obolelih zob. Ne grizi pretrdih teles, tudi si ne snaži zob s kovinskimi ostmi! Prevroča ali premrzla jedila, posebno ako se menjavajo prehitro, napravljajo na sklenini razpokice. Škrobni in cukrasti ostanki se razkrajajo v ustni duplini v kisline (mlečna kislina), ki prihajajo skozi razpoke in izjedajo karbonate. Ostalo klejevino pa razkrajajo potem gnilobne cepljivke (spirili). Votle šup- Ijake je treba izdolbsti in zaliti. Če nagnijeta zobna meča in pokostnica (zazobica), daj si zob izdreti! Po vsaki jedi, posebno zvečer, si snaži zobe in izpiraj ustno duplino z mlačno vodo, da ne ostajajo v njej jedke in zobovino razkrajajoče snovi. Za ustno duplino je žrelo (Rachenhohle, slika 34.), ki ga vežeta zadnji nosnici z nosno duplino, ušesni troblji s srednjim ušesom in grgavec (Kehlkopf) s sapnikom. Zadnji del žrela zovemo golt. Za goltom je požiralnik (Speiserohre); ta kakor palec debela cev pro¬ dira prepono ob hrbtenici in prehaja v želodčevo ustje (Magen- mund). Želodec (Magen) leži na levi strani tik pod prepono, na Slika 45. Vzdolžni presek človeškega podočnjaka; s. sklenina, z. zobovina, d. dlesna, z. m. zobna meča. s. č. spodnja čeljnstnica, c. cement, ž. krvne žilice in zobni živec. 37 niči; u. ustje, p. pepsin in sirilo izločajoče Sta¬ niče, s. solno kislino iz¬ ločajoče Staniče. desno se oži in prehaja v vratar (Pfortner), ki ga zapira gubasta zaklopnica. Žeiodčeva mišičnica je posebno debela in močna; kadar se krčijo njene gladke mišice, se valja in premešava želodčeva vsebina. V želodčevi sluznici je mnogo siriščnic (Labdriisen, slika 46.). Želodčeve stene izločajo solno kislino (HC1) ter beljakovinasti pepsin. 1 Za vratarjem se začenja tenko črevo (Diinn- darm), ki nosi na gubah notranje stene polno po 1 mm dolgih resic ali kosmičev (Darm- zotten). Povr¬ šina notranje stene sepoveča na ta način 23 krat. Na ten¬ kem črevesu ločimo po vr¬ sti dvanajst¬ nik (Zwolffin- gerdarm), te¬ šče črevo (Leerdarm) in zvito črevo (Krummdarm). V dvanajstnik se izlivata dve važni žlezi: jetra (Leber) in trebušna slinavka (Bauchspeicheldriise). Jetra so največja človeška žleza in ležijo na desni strani pod prepono, z levim krilom pa pokrivajo želodec. Jetra so iz rusih jetrnih stanic, ki zbirajo v sebi tudi preobilico cukrovin kot glikogen (glej str. 13.). Jetrne stanice so nanizane v vrstah (slika 47.); kjer se stikata vrsti, leži med njima žolčna laskovica (Leberkapillare), ki sprejema iz stanic izločeni žolč (Galle). Žolčne laskovice se zbirajo v žolče vodu (Gallengang), a ta se izliva v dvanajstnik. Od žolče- voda se cepi odrastek k žolčniku (Gallenblase); v žolčniku pa se nabira žolč le, ako črevo ne prebavlja, ter se izliva po posebni cevi v dvanajstnik. Žolč je rumenorjava ali zelena, gosta ter grenka tekočina. Trebušna slinavka leži za želodcem in je zgrajena na isti način kakor priušesni slinavki. Izloča trebušno slino in jo odvaja v dvanajstnik. Tenko črevo prehaja v žmulasto debelo črevo (Dickdarm), ki nima črevesnih resic; na prehodu visi slepo črevo (Blinddarm) Dve vrsti jetrnih stanic, med njimi žolčna laskovica i. I .; v. I. vratniena laskovica, p. I. laskovica jetrne privodnice. 1 Peptein = kuhati, prebavljati. 7 -! 3 38 s črvastim izrastkom, ki se rada vnemata in gnojita. Na debelem črevesu ločimo čmar (Grimmdarm) in danko (Mastdarm), ki se končava v zadnjici. Čmar se izprva vzdiguje, se zasuče vprek pod želodcem ter se spušča slednjič navzdol. o. p. mc. Slika 48. Ustroj črevesnih resic, po Schmeilu; 1. poprek in 2. vzdolž presekano tenko črevo naravni velikosti, 3. štiri resice (povečane), o. odvodnica, p. privodnica, mc. mezgovniw Trebušno duplino ter vsa v njej ležeča prebavljala zastira mre¬ nasta podtrebušnica (Bauchfell), ki izloča neko sluz, da so vsi organi gladki in opolzli. V podtrebušnico zaviti visijo na hrbtenici zavoji tenkega črevesa; ta del se imenuje opornjak (Gekrose). P ( opornjaku tečejo krvne žile, ki dovajajo črevesom krvi in odvajaj' hrano. Podtrebušnična guba pokriva tudi želodec; tej pravimo pečica Hranitba. Človek se razvija najbolje, ako uživa mešovito hrano, tako da prideta na eno tretjino izživalske dve tretjini izrastlinske hrane. Hrana privaja telesu beljakovin, ogljikovih hidratov (sladkorja, škroba) ' r tolšče, a tudi neorganskih snovi, kakršne so: natrijev klorid, kalije ' 1 in kalcijevi fosfati, železnate spojine, voda in dr. Te snovi imenujem 0 39 hraniva (Nahrstoffe), nahajamo pa jih v naravnih in umetnih živi- 1 i h (Nahrupgsmittel), na pr. meso, kruh. Poleg živil lahko uživamo zmerno tudi nasladi la in dražila, na pr. kuhinjsko sol, govejo juho, kavo, čaj, opojne pijače, dišave in dr. Ker prebavljamo v hrani posebno škrob, beljakovine in tolšče, zato popišemo prekroj vsake izmed teh snovi posebej. Ko smo zalogaje dobro pregrizli in pomešali s slino, načenja slinovina škrob že v ustih ter ga pretvarja najprej v dekstrin, potem pa v grozdni sladkor (C B H 12 0 6 ), ki je raztopen v vodi. Želodčni šoki sicer prekinejo razkroj škroba, ki pa se nadaljuje in zvrši v dva¬ najstniku na isti način s pomočjo trebušne sline. V želodcu peptbnita solna kislina in pepsin štete beljakovine, to se pravi, cepita jih v peptone, ki so raztopni v vodi. Solna kislina uničuje tudi gnilobne in bolezenske cepljivke, ki prihajajo s hrano v želodec. V želodcu nastaja iz živeža že gost, enoličen sok, griz (Chymus), ki prestopa po 2—7 urah v dvanajstnik. Tolšče se prebavljajo še le v dvanajstniku, ki ga lahko primer¬ jamo milarnici. Steapsin, ki ga izloča trebušna slinavka, razkraja namreč tolšče v raztopen glicerin in v proste tolščne kisline. Tolščne kisline se raztapljajo deloma v žolču, deloma pa se spajajo z natrijevim karbonatom (Na 2 C0 3 ) trebušne sline v raztopno natrijevo milo. Na¬ trijevo milo zopet mlezi ostale tolšče, to je, razpršuje jih v predrobne krogljice, da jih načenja steapsin tem laže. Zato dobi griz v dva¬ najstniku mlečnobelo barvo in se imenuje mezga (Chylus). Prebav¬ ljene sokove vsrkavajo resice tenkega črevesa (glej str. 37.). Neprebavni ostanki pa se premikajo po debelem črevesu, kjer oddajajo stenam vodo ter se zgoščujejo bolj in bolj. V tenkem, posebno pa v debelem črevesu razkrajajo gnilobne in vrelne cepljivke sicer neprebavno sta- ničnino, pri čemer nastajajo razni plini, kakor ogljikovodik (CH 4 ) in žveplov vodik (SH 2 ). Kri in krvna obtočila. Človek ima poprečno 5 Z krvi (7 , 5°/ 0 telesne teže), ki odvaja ob¬ rabljene snovi iz telesa in jih nadomešča z novimi. Kri je nekoliko lepljiva, na videz rdeča tekočina, ki sestoja iz rumenkaste krvne plazme 1 in iz krvnih stani c. Šteta kri se loči v krvi n o (Blut- kuchen), sestavljeno iz krvnih stanic in vlaknin in v krvno sirotko (serum). V krvi sta dve vrsti krvnih stanic (slika 49.): rdeče krvne 1 Plasma = tvorivo. 40 stanice (Erythrocyten) in bele krvne stanice (Leukocyten). Rdeče krvne stanice so po 7‘5 p dolgi, 1'6 f.i debeli ploščki; v 1 mm :i zdrave krvi jih nahajamo okoli 5 milijonov. Nestaje jim stanične mrenice in tudi jedra, zategadelj so ploščki vdrti ob bokih. Zarodku se razvijajo v jetrih in v slezeni, odrastlim osebam pa v kostnem mozgu iz pravih jedrnatih stanic. Rdeče krvne stanice imajo posebno beljakovino, krvno rdečilo (Hamoglobin), ki jim podaja v drobnogledu rumeno ali rumenozeleno barvo in v katerem je tudi malce železa (bledica). V pljučih se spaja krvno rdečilo s kisikom v kisikovo krvno rdečilo (Oxyhamoglobin); taka kri je potem jasnordeča ter se zove arterij elna kri. V telesnih organih oddaja kisikovo krvno rdečilo svoj kisik in si prispaja namesto njega nekoliko ogljikovega dvokisa (C0 2 ), ogljikodvokisovo krvno rdečilo; taka kri je temnordeča ter se imenuje venozna kri. Oboje lahko pokažemo na krvi ravnokar zaklanega živinčeta; ako jej primešamo v po- izkusnici kisika oziroma ogljikovega dvokisa, pordeči oziroma potemni. Bele krvne stanice so nekoliko večje od rdečih. V krvi jih je mnogo manj, na eno belo pride okoli 500 rdečih krvnih stanic. Jedro imajo in zdrizasto pratvorivo ter so gole; zato lahko menjavajo obliko, ker iztegajo, kjerkoli je treba, iz pratvoriva izrastke, takozvane pan o žice (Scheinfiifichen) in jih zopet pritegavajo (glej praživali). Kjer vnemajo staničje bolezenske cepljivke, tam se zbirajo tudi bele krvne sta¬ nice, jih ovijajo, žro in razkrajajo. Iz njih se dela potem v ranah gnoj. Kri teče po žilah, po žilah jo poganja srce (Herz). Srce, osrednji organ vsega žilja, je votla mišica z debelimi stenami. Srce sestavljajo progaste mišice, zato se krči močno in hitro. Srčno gibanje je saino- gibno (automatisch); živčna središča v podaljšanem mozgu (str. 18.) ga samo uravnavajo. Srce tiči v mrenasti vrečici, v osrčniku (Herzbeutel), leži v sprednji prsni duplini med pljučnima kriloma ter je zasuknjeno nekoliko na levo stran. Mišičast pretin ga deli vzdolž v polovici, ki sta povsem ločeni pri zdravem človeku. Preko polovic se še razpenja stena, da ima srčna duplina štiri predelke: zgornja pridvora (Vorkammer), spodnja prekata (Herzkammer). Pridvora sta tanjših sten. S prekatoma ju spajata predora, ki ju zastirajo Slika 49. Krvne stanice (zelo pove¬ čane) ; 6. s. bele krvne sta¬ nice, r. s. rdeče krvne sta¬ nice, k. p. krvne ploščice. 41 viseče mrenice, srčne zaklopnice, in branijo krvi, da se ne vrača iz prekata v pri dvor. Kot stroj primerjaj srce sesalki in tlačilki. Krvni pritisk v levem prekatu je za pritisk 20 cm visokega živosrebrnega stebra večji od zračnega, kar odgovarja krvni teži v 2 m visoki cevi. Iz srca (torej sredobežno) izhajajo odvodnice (Arterien), to so žile z moč¬ nimi in prožnimi stenami. K srcu (sredo- težno) privajajo kri privodnice (Venen). Žile kažejo v prerezu po tri plasti (slikabl.). Notranja kožica nas spominja povrhnice, srednja plast ima poprek zloženo gladko mišičnico, vnanja plast pa je ponajveč iz veznega staničja. Odvodnice imajo debelo, privodnice tenko mišičnico. Privodnice za¬ pira še mnogo kožnatih zaklopnic, privod- ničnih zaklopnic, ki propuščajo kri k srcu, ne pa v obratno smer (zabrekle kro- tice na nogi). Čim bolj se oddaljujejo odvodnice od srca, tembolj izgubljajo mišičnico in zunanje staničje, slednjič se končavajo v najtanjše odvodnične laskovice (art. Haargefafie), ki imajo samo še notranjo kožico. Odvod¬ nične laskovice prehajajo po vsem telesu vprivodnične laskovice (ven. Haar- gefiille); obojne pa sestavljajo predrobno mrežico, laskovično mrežico. Slika 50. Človeško žilje in srkalice v obrisu. Srce je zasukano za 90° proti desni, da vidimo desno srčno polovico na desni, levo na levi strani, d. p. in l.p. desni in levi prekat, d. d. in l. d. desni in levi pridvor, v. o. velika odvodnica (aorta), 1.1. laskovična mreža telesnega krvnega obtoka, v.p. velika privodnica, p. o. pljučna odvodnica, p. I. laskovična mreža pljučnega krvnega obtoka, p. p. pljučna privodnica, e. črevo, v. vrat¬ nica. j.p. jetrna privodnica, s. srka¬ lice, mc. mezgovnice, m. g. mezgo- vod, m. v. mezgovni vozel. Krvni obtok. Kadar se skrči levi prekat, stisne jasnordečo kri v veliko odvodnico (aorta), ki ima na začetku vrečaste odvodnične za¬ klopnice, da se kri ne vrača v srce. Velika odvodnica oddaja veje vsem telesnim organom; te veje se cepijo naposled v odvodnične laskovice, ki opletajo stanice. Skozi odvodnične laskovice pronica k stanicam hrana (cukrovine, tolšče, beljakovine, soli), ki se nahaja v 42 krvni plazmi. Po istem potu oddaja krvno rdečilo svoj kisik stanicam in sprejema zanj ogljikovega dvokisa. Kri je postala temnordeča; izprva teče po privodničnih laskovicah in se zbira v vedno večjih privodnicah, slednjič v navzdolnji in navzgornji veliki privodnici, ki se izlivata skupno v desni pridvor. Slika 51. o., privodnica p. in privod- Odvodnica nične zaklopnice p. z. v obrisu niča. m. misic- Krvne laskovice se razpletajo tudi v črevesnih resicah (slika 48., 3.), kjer vsrkavajo iz mezge vodo, grozdni sladkor in beljakovine ter se zbirajo v v r a t n i c i (Pfortader). Vratnica tvori najprej v jetrih novo laskovično mrežico in oddaja tam preobilico slad¬ korja, ki ga prekrajajo jetrne slanice v pričuvni glikogen (živalski škrob, str. 37.). Sladkorja oproščena kri se zbira nato v jetrni privodnici (Lebervene) in vstopa v srce, Ako pa je v krvi sladkorja nad 02°/J, ga izločajo ledvice. Jetra so torej tudi shramba za glikogen (rastlinsko seme shramba za škrob), ki ga delijo po potrebi vsem telesnim organom, posebno pa mišicam (str. 13.). Iz desnega pridvora prehaja temnordeča kri v desni prekat, a odtod po pljučni odvodnici (Lungenarterie) v pljuča. V pljučno- laskovični mrežici oddaja kri večino ogljikovega dvokisa, a sprejema iznova kisika. Jasnordečo kri zbira pljučna privodnica ter jo privaja levemu pri dvoru. Kroženje krvi po telesu od levega prekata do desnega pridvora imenujemo telesni krvni obtok (Korperkreislauf), krvno pot od desnega prekata skozi pljuča do levega pridvora pa pljučni krvni obtok (Lungenkreislauf). Srčna pridvora se krčita hkratu in potiskata kri v prekata, nato se krčita prekata ter poganjata kri v odvodnice. Ko se skrči srce, se zgane nekoliko in trči ob ogrodi; zato čutimo na levi strani med četrtim in šestim rebrom srčne udarce. Pritisk srčne krvi pa se širi tudi po prožnih odvodnicah kakor vodni pritisk v brizgalnih ceveh; vsled močnega trenja ob stenah se seveda manjša, a vendar ga ču¬ timo kot utrip (Puls) na mestih, kjer teče odvodnica preko kosti ter je ne krijejo mišice (zapestje, senci, vrat). Zdravemu človeku utripa odvodnica približno po 70 krat v minuti. V 24 urah izvrši srce delo 18.000 kgm. Vsako krvavenje škoduje človeku. Majhno rano najbolje iZ' piramo z mrzlo vodo, da ustavimo kri, nato pa jo obvežemo s snažnimi 43 obvezili, ako ni ravno pri roki razkužilnih sredstev. Ker se nahajajo v zraku trosi gnilobnih cepljivk, glejmo skrbno na snago, drugače se rana zagnoji. Pri velikih ranah je treba ud obvezati; ako je načeta privodnica, napravimo obvezo p o d r a n o, ako pa odvodnica, zadržujemo kri s tesno obvezo nad rano. Nevarno je notranje krvavenje v želodcu ali pljučih. Prva pomoč so mrzli obkladki in uživanje ledu. Starejšim ljudem apnenijo velike odvodnice ob srcu ter postajajo zategadelj manj prožne. Ako poči srce ali kaka žila v srčni bližini, nastane smrtonosna srčna kap. Srkalice. Po vsem telesu izvi¬ rajo med stanicami poleg doslej opisanih krvnih laskovic še srkalice, (Lymphgefafle), kj srkajo iz stanic izločeno ih "jtre- krojeno sok r vi c o (Lvm- phe) in jo dovajajo po prsnem m e z g o v o d u k levi ključffični privodnici. Srkalice imajo kakor pri- vodnice mnogo zaklopnic, da teče sokrvica le k srcu, in tvorijo mestoma d.k.p nd. p. Slika 52. Obris krvneglf obtoka v človeškem telebu; n a 1 e v i d. o.p. desna obvratna.privodnica, d.k.p. desna ključ- ična privodnica. »Vtjknavzdolrija velika privodnica, n. navzgornja Jfklika 'privodnica, v. vratnica, k. p. , ~'na privodbic^ti«. p. medenična privodnica. d. h.p. de\m bedrna privodnica, na desni l. b. o. leva bedrna odvodnica, m. o. medenična odvodnica, k. o. kolčna od¬ vodnica, p. o. pljučna odvodnica, p.p. pljučna privod¬ nica, l. k. o. leva ključnična odvodnica, v. o. velika odvodnica, l. o. o. leva obvratna odvodnica. 44 mezgovne vozle (Lymphdrusen), ki radi otekajo (odimalke ob vratu in ob dimljah). V mezgovnih vozlih čistijo bele krvne stanice sokrvico, zadržujejo v telesu nastale strupe in uničujejo cepljivke, da ne pridejo v krvni obtok. Mezgovni vozli izločajo tudi protistrupe, ako se okužimo z bolezenskimi cepljivkami (zdravljenje s protisirotko pri davici, osepnice). Posebne srkalice so mezgovnice (Chylusgefafie), ki vstopajo s tankimi mešički v črevesne resice (slika 48., 3.). Glicerin, tolščne kisline in natrijevo milo (str. 39.) pronicajo iz črevesa v resične sta¬ nice, se prekrajajo tam iznova v tolščne kapljice ter vstopajo v mezgovnice. Zategadelj je sokrvica v mezgovnicah bela. V zarodku razvija rdeča krvna telesca vranica (slezena, Milz), ki leži na levi želodčevi strani. Na isti način učinkuje menda tudi priželjc (Thymusdruse), ki se razteza za grodnico do vratu, toda pokrni odrastlemu človeku^, ~~ Ob grgavcu leži golšna žleza (Schilddriise), ki razkraja in od- stranja neke strupe. Ako pa oboli in močno nabrekne (golša), se pojavi bebavost, Golšavost in z njo bebavost sta zelo razširjeni po nekaterih krajih (Pohorje in Gornje Štajersko) ter zavisita menda od tal in vode. Dihala, Vsaki živi stanici je treba toplote (stran 23.). V stanici gorijo zato ogljikovi hidrati, tolšče (tudi belja¬ kovine), to je, spajajo se s kisikom, ki ga dobivajo iz kisikovega krvnega rdečila, in spraščajo toploto. Tako počasno gorenje v vseh sta- nicah imenujemo stanično d i h a n j e. Izgoreline so de¬ loma plinaste, na pr. ogljikov dvokis (C0 2 ). Del ogljiko¬ vega dvokisa veže krvno rdečilo, večino pa po¬ pij a krvna plazma v obliki kislih karbonatov, na pr. Na(HC0 3 ) in Ca(HC0 3 ) 2 . Ta plin oddajamo potem v pljučih, namesto njega pa prispajamo kisika; to je pljučno dihanje. Razen s pljuči, diha človek nekoliko tudi z znojnicami (str. 23.). Slika 53. Sapnik in pljuča v obrisu, po Noseku; pr sapnik, P desno, L levo pljučno krilo, po podprsnica, br pre¬ pona, s osrčnik. 45 Pljuča. Od žrela se odcepi pred požiralnikom gr ga v e c (Kehlkopf) s sapnikom (Luftrohre). Sapnik zlagajo hrustančasti polobročki. Na spodnjem koncu se cepi v dva dušnika (bronhiji), ki vodita v pljučni krili. Levo krilo sestavljata dve loputi, desno pa tri. V pljučnih krilih se razhajata dušnika v številne veje in vejice, zadnje izrastke pa robijo poluoblasti pljuč¬ ni mehurčki (Lungen- bliischen). Vse te cevke zastira na notranji stra¬ ni sluznica. Na sluznici so stanice m i - getalke (Flimmer- zellen), kojih trepavice se gibljejo ena¬ Slika 54. Stanice mige- talke iz pljuč¬ ne sluznice, po Schmeilu. Slika 55. Pljučna mehurca v obrisu: b. bronhija, p. o. pljučna odvodnica, p. p. pljučna privodnica. komerno navzven ter odstranjajo prah, ki prihaja z zrakom v pljuča. Pljučni mehurčki tvorijo površino do 30 m 2 ; opletajo jih laskovice pljučne odvodnice in privodnice. Pljuča se prilegajo neprodušno k notranjim stenam prsne votline (slika 53.); pljuča in prsno votlino pa pokriva nežna podprsnica (Brustfell), ki jo delimo v zunanjo porebrnico (Rippenfell) in notranjo popijučnico (Lungenfell). Pri vzdihu se plošči prepona in se širijo rebra, v nastalo pljučno praznino pa pritiska zunanji zrak. Pri izdihu se krčijo prožne pljučne stene kakor napet mehur iz proževine. Odrastel človek dahne poprečno 18 krat v minuti. Navadno pljučno gibanje je samogibno kakor srčno; odsevna gibanja pljuč pa so: kašelj, kihanje, kolcanje in zevanje. Poizkus. Poveznjeno steklenico s. (slika 56.) napolni s svetilnim plinom; v njo vtakni luknjičav porcelanasti valj v., ki ga spojiš s ka- , zalom dvojnega toplokaza. Skozi luknjičaste stene pronicata (se mešata) svetilni plin in zrak. Plinovi delci pa se nahajajo pod večjim pritiskom; zato pronicajo v večji meri v valj ko zrak iz njega ter dvignejo modrilo v kazalu. Če postaviš valj na zrak, pada modrilo (zakaj ?). Pline vpijajo in oddajajo tudi tekočine. Kri, ki je nasičena z ogljikovim dvokisom, se dotika v pljučnih mehurčkih skoro neposredno 46 Slika 56. Dvojni toplokaz z luknjičavima valjema; s. steklenica, v. valj, p. svetilni plin, z. zrak; puščice zna- čijo smer in hitrost pronicanja. zraka. Ogljikov dvokis pronica zato iz krvi, v njo pa v večji in večji meri kisik, ker se veže sproti s krvnim rdečilom. Primer¬ jajmo le sestavine navadnega in izdihanega zraka! V 10.000 prostorskih delih ima: kisika dušika oglj. dvokisa vodn. par navadni zrak 2081 7915 4 0 izdihani „ 1603 7915 438 44 j Dihaje oddajamo torej tudi mnogo vodnih par. Ogljikov dvokis izkažemo v izdihanem zraku z apneno vodo. Našim pljučem ugaja čist, ne presuh zrak brez prahu; kadar je v njem le 04 °/ 0 oglji¬ kovega dvokisa, ta plin ne pronica več iz krvi in jo zastrup¬ lja. To se dogaja v prenapolnjenih pro¬ storih, ki se vetrijo slabo; posebno spal¬ nice je treba zračiti, zlasti po zimi. Že otroke vadimo, da dihajo krepko in globoko; v ta namen naj pridno telovadijo (najbolje v prostem zraku), plavajo, veslajo, dr¬ sajo, sankajo, še posebej pa hodijo po gorah! Obleko nosi ohlapno! Najnevarnejša pljučna bo¬ lezen je jetika. Jetiko povzročajo posebne cep¬ ljivke (Bacterium tuberculosis), ki jih prenašamo navadno s pljunki od človeka do človeka. Te cep¬ ljivke se razvijajo najlaže v pljučih, ki jih je oslabela ali beda, ali pa brezmerno uživanje. Grgavec. Grgavčeva podlaga je pečatnemu prstanu podobni kolobarčasti hrustanec (Ringknor- pel). Kot nekak gibljivi locenj se opira nanj spredaj ščitasti hrustanec (Schildknorpel), ki štrli možem bolj navzven nego ženam in 'Slika 57. Podjezičnica, grgavec in sapnik od spredaj; pj- podjezičnica in njeni zgornji z. r. ter spodnji s. r. rožiči, p. poklopec, š. h. ščitasti hrustanec, fc. h. kolobarčasti hrusta¬ nec, s. sapnik, d. dušnika. 47 c e b Slika 58. Vhod v grgavec, po Noseku; h gla¬ silka, e prave, c neprave glaso- tvornice. otrokom (Adamovo jabolko) ter se opira na podjezičnico (glej tudi sliko 34.). Zadaj nosi kolobarčasti hrustanec oba kopitasta hru¬ stanca (Giefibeckenknorpel). Od podjezičnice sega navzad poklopec (Kehldeckel). Kadar požiramo jedi in pijače, vzdigajo posebne mišice grgavec ter ga skrivajo pod poklopcem, da zalogaji ne prihajajo v sapnik. Vse grgavčeve hrustance zastira znotraj nežna sluznica, ki se zbira med kopitastima hrustancema in med ščitastim hrustancem v dva para gub. Spodnji gubi sta pravi glasotvornici (echte Stimm- lippen) (slika 58.), med njima pa je v obliki enakokrakega trikotnika raza gla¬ silka (Stimmritze). Grgavec je piščal na jeziček; kadar je glasilka ozka, potresa pljučni zrak glasotvornici in ustvarja ton. Tonovo višino določujeta dolgost (moški glas) in napetost glasotvornic; v ta namen natezajo številne mišice grgavčeve hrustance. Človeški glas obsega 2 do 2\ osmici. Kadar pojemo, se tresejo glasotvornice in okolica pravilno; pri govoru pa nastajajo še razni hrušči, ker se tresejo tudi druga govorila, kakor deli grla, ustne in nosne dupline ali zase (šepet) ali z glasotvornicama vred. Izločala. Med staničnim dihanjem izgorevajo tudi beljakovine, ki so iz prvin ogljika, vodika, kisika in dušika. Zato so stanične izgoreline deloma dušičnate, na pr. sečnina, CH 4 N 3 0 (Harnstoff), sečna kislina in druge. Vse te izgoreline so strupene ali vsaj neporabne; telo jih izloča v izločalih (Ausscheidungs- organe). Izločala so: obisti (ledvice,Nieren) in znojnice (stran 23.). Obisti ležita ob zgornjih ledvičnih vretencih in imata fižolasto obliko. Na preseku (slika 60.) vidimo z golimi očmi obistno skorjo (Nierenrinde) in obistno sredico (Nierenmark). V sredi je votla obistna kotanj a (Nierenbecken) z obistnimi čašicami (Nieren- kelche). Iz obeh kotanj vodita sečevoda v mehur (Harnblase). Slika 59. Urgavec prerezan od spredaj, po Noseku; a poklopec, pri¬ trjen na ščitastem hrustancu 6, c nepravi, e pravi glaso¬ tvornici, d Morganova vot¬ lina, f kolobarčasti hrustanec. 48 Pocl drobnogledom vidimo v obistni skorji (slika 61.) premajhne obistne glavice, iz katerih izhajajo cevke sečnice (Harn- kanalchen). Te so vijugaste v obistni skorji, v sredici pa se pri- mikajo druga k drugi kakor v stožcu ter se izlivajo v obistne čašice na luknjičavih bradavicah. Prav od trebušne aorte se cepita kratki obistni odvodnici, zato ima kri v obistih skoro srčni pritisk; obistni pri vodnici pa se stekata v navzgornjo veliko privodnico. Slika RO. Vzdolžni presek skozi desno obist; Slika 61. sk. obistna skorja, b. obistna kotanja. Človeške obisti v obrisu; g. obistnaglavica, sk. ob. sr. obistna sredica, o. obistna odvod- skorja, sr. ob. sredica, e. ob. čašica, h. ob. kotanja, niča, p. obistna privodnica. sč. sečevod. sč. sečevod, o. ob. odvodnica, p. obistna privodnica. • ' •* . Premajhna odvodnična vejica vstopa v vsako obistno glavico in ustvarja tam predroben klobčič. Iz glavic izstopajoče odvodnice tvorijo še eno laskovično mrežo okoli sečnic ter se nato zbirajo v obistni privodnici. Staniče sečnic izločajo pre sečnino, sečno kislino i. t. d. V glavicah se preceja pod krvnim pritiskom iz krvi odvečna voda in nekatere raztopne soli (natrijev klorid); ta voda izplakuje v sečnicah izločene snovi ter jih zbira v obistni kotanji; Obolela jetra včasih ne prilikujejo cukrovin, ki se izločajo zategadelj v obistih, sladkoseč- nost (nezmerno uživanje alkohola). Bolne ali vnete obisti pa od¬ dajajo tudi beljakovine (beljakosečnost, albuminurija 1 ). Ako obisti ne učinkujejo dobro, zastaja v krvi sečna kislina, ki ni posebno raztopna, ter kristaluje zato po staničju v pretenkih iglicah (protin). 1 Albumen = beljak. 49 Človeške pasme. Človeški rodovi, ki so prebivali in še prebivajo po zemlji, se skladajo v bistvenih znakih. Vendar so vplivali nanje podnebje, hrana in še drugi nam neznani vzroki, da so nastale razne pasme (Rassen). Najstarejše človeške ostanke, kakor lobanje, čeljusti (slika 62.) in okončine so našli v starejših diluvialnih skladih. Znamenita naha¬ jališča so: Heidelberg, Neandertal pri Diisseldorfu, Šipka na Moravi, posebno pa Krapina. Toda okostnica teh ljudi se zelo loči od zdanjih, zato so dali tej človeški pasmi ime pračlovek, Homo primigenius. 1 Pod¬ nebje je bilo tačas toplo, Homo pri¬ migenius je živel skupno s slonom, nosorogom, z levom brlogarjem in s hieno brlogarico. Lobanje in okončine novejše diluvialne dobe pa so v bistvu že enake zdanjim, Homo sapiens. 2 Takrat so živeli z ljudmi vred po Evropi mamut, dolgokocinasti nosorog, divii koni. severni jelen, los in dr. Kosti teh živali so našli namreč v brlogih med člove¬ škimi. Diluvialni ljudje so bili drzni lovci, odevali so se v živalske kože in iz¬ delovali orožje iz kresil n ika (starejša kamenena doba). Zdanje človeške pasme (zvrsti) se lo¬ čijo po obliki lobanje, po barvi kože in ša- renice ter po laseh (posebno v preseku, slika 64.). Na lobanji je razmerje vzdolž- zgoraj, po Noseku; A srednjeglavec, B dolgoglavec. nega, poprečnega in 1 Homo = človek, primigenius = prvenec. — 2 Sapiens = moder. Slika 62. Spodnja čeljust krapinskega pračloveka po fot. Gorjanoviča-Krambergerja. Zoologija. 4 50 navpičnega lobanjskega premera različno in dokaj značilno; odtod imena dolgoglavci, srednjeglavci, kratkoglavci (slika 63.). Dolgoglavci prebivajo po severni Afriki, po jugozahodni in severni Evropi ter se ločijo v dve pasmi. Severjani imajo belo kožo, plave lase, svetle (modre) oči in podolgast obraz, Prebivalci okoli Sredozemskega morja so zagorele kože, temnih oči in las in so poprečno nekoliko manjši od severjanov. Po vzhodni Evropi prebivajo kratkoglavci in se vrivajo od Balkanskega polotoka po Alpskih dolinah do južnega Francoskega med obe dolgoglavski pasmi. Alpski kratkoglavci imajo medlobelo kožo, temne kodraste lase, temne oči in okrogel obraz. | Veda, ki raziskuje in primerja človeške pasme od prazgodovinske dobe do današnjih dni, se zove antropologija 1 (človekoslovje). j a b c Slika 64. Preseki človeških las; a Evropejec, b Kitajec in Indijanec, c Hotentot in Avstralijec. 1 Anthropos = človek, logos = veda. Prirodopis živalstva Pregled vsega živalstva. Prirodoslovci razstavljajo nebroj živali v skupine že zaradi pre¬ glednosti, da jih proučavajo tem laže. V vrstil (Art) stavimo zdaj vse živali poedinke (Individuen), ki se strinjajo v vseh bistvenih znakih telesnega ustroja in v načinu življenja, na pr. domači psi. Nebistveni razločki se nahajajo vendar tudi v vrsti domačih psov. Ločimo namreč hrte, kodre, jazbečarje in dr. ter imenujemo te pod¬ vrste zvrsti, različke ali pasme. Živali različnih vrst, ki pa se ujemajo v mnogih bistvenih znakih, družimo v pleme (Gattung), na pr. psa, lisico, volka. Znanstvena imena so latinska; po Linnejevem zgledu dobivajo pes, lisica in volk skupno plemensko ime Canis, vsaka vrsta pa še priimek, na pr. Canis familiaris, C. vulpes, C. lup us. Več plemen se druži v _r o d_ (Familie), več rodov pa v razred (Ordnung). Pasji in mačji rod prištevamo na pr. k razredu zveri. Razrede spajamo še v večjo enoto, v red_(Klasse), na pr. opice, zveri, prhutarje v red sesalcev. Več redov, ki imajo še kake skupne znake, imenujemo deblo (Stamm). Na ta način dobimo umeten sestav živalstva. Razen zdaj živečih nahajamo v zemeljskih usedlinah še okamenine izumrlih živali, ki jih raziskuje posebna veda, paleontologija 1 (staro- bitoslovje). Po okameninah delimo usedline v naslednjo veke in tvorbe: (Števila naznanjajo red, v katerem so nastale tvorbe.) 1 Palaios = starodavni, onta = bitja, logos = veda. — Opomba. Ako pri latinskih besedah ni nobenega naglasa, naglašaj dosledno predzadnji zlog. IV. Novi vek | 10. kvartar ali kvartarna tvorba III. Srednji vek 9. tercijar ali tercijarna tvorba 8. kreda ali kredna tvorba 7. jura ali jurska tvorba 6. triada ali triadna tvorba 52 5. perm ali permska tvorba 4. karbon ali karbonska tvorba II. Stari vek 3. devon ali devonska tvorba 2. silur ali silurska tvorba 1. kambrij ali kambrijska tvorba. I. Pravek. Število tvorb ni znano; brez očitnih okamenin. jblc Prvo deblo. Vretenčarji. Vretenčarji (Wirbeltiere) imajo dvobočnosomerno truplo in notranjo okostnico, ki določa telesu zunanjo obliko (slika 65.). Naj¬ važnejši okostnični del je hrbtenica, ki leži na hrbtu v somernim in se deli v posamezna vretenca. Drugi organi imajo, če se oziramo na hrbtenico, pri vseh vretenčarjih isto lego (slika 66.). Nad hrbtenico je o sred- nj e živčev¬ je, na kate¬ rem so ved¬ no spred; možgani zadaj pa j hrbtenja- č a. Pod hrb¬ tenico je te- , lesna dup- , 1 i n a, ki j« j obdajajo | mišice; v’ i njej naha¬ jamo zgoraj x črevo, spodaj pa srce. Rdeča kri se pretaka po vsem telesu v s ki e- s njenih krvnih žilah; sokrvica se zbira v srkalicah, preden vstopa' r kri. Vretenčarji imajo po dva para okončin in njih telo se končava ( j navadno z repom. K vretenčarjem prištevamo šest živalskih redov ; sesalce, ptice, plazilce, krkone, ribe in cevosrčnice. d Mačja okostnica; lo. lobanja, v. v. vratna vretenca, p. v. prsna vretenca, l. v. ledvena vretenca, r. v. repna vretenca, l. lopatica, r. rebra, ni. nad¬ lahtnica, pl. podlahtnica, Tež. koželjnica, z. zapestje, d. dlan, p. prsti. Id. kolčnica, di. dimeljnica, s. sednica, st. stegnenica, p. pogačica, pi. piščal, mč. mečnica, n. nart, sp. stopalo, n. p. nožni prsti. Prvi red. Sesalci, Mammalia , 1 Saugetiere. J s Značilne lastnosti sesalcev popišemo najprimerneje na doma' 1 11 mački. Truplo jej pokriva dlaka, ki se razvija na isti način kako' 1 Mamma = sesek. 53 )■ )• 3 ' i e• , v va v: ci ;of človeški lasje (stran 22.). Goste, zavojite dlačice, ki ležijo ob koži, imenujemo podlanko (Wollhaar), iz podlanke pa štrlijo daljše in trdnejše kocine (ošine, resine, Grannenhaare). H kocinam se pri- trjajo mišični kosmiči, s katerimi mačka lahko ježi dlako. V kocinah so tudi barvila, ki dajejo dlaki barvo. Podnebje (toplota in mraz) močno vplivata na razvoj in na barvo dlake. Naše kodraste ovce na pr. dobijo v vroči Afriki togo (strumno) volno, v Novi Gvineji pa se celo ogolijo. Govedo in konji so črez zimo gostejše in mršave dlake. Tudi drugi sesalci severnih krajev dobivajo na zimo gostejšo dlako, spomladi pa se golijo. Planinski zajec, obtečajna lisica in her¬ melin pobelijo po zimi, da ne izžarivajo preveč toplote. Nekateri pa razlagajo take očividne barve tudi kot varovalne barve (Schutzfarben), češ, ži vali ~se -pri ravn avaj o barvi pokrajine, kjer živijo navadno. Tako so pustinjske živali smlede (bleichgelb), obtečajne pa bele. Slabiči se na ta način skrivajo res laže pred sovražniki, zveri pa uspešneje zalezujejo plen. Toda vred¬ nost varovalnih barv se ne sme pretiravati! Zajec se na pr. lahko zataji na ležišču zaradi rumenosive dlake človeku in še tudi bistrookim ujedam, ne uteče pa tako psu ali lisici, ki ga sledita z vohom. Udomačeni mački se ni treba bati ne podnebja, ne posebnih sovražnikov; kakor vsem domačim ži¬ valim se ji izpreminja barva ter se nikakor ne priravnava okolici. Podlanka, še bolj pa v njej krožeči zrak sta toplotni samili ter varujeta mačko po zimi mraza, poleti pa toplote. Telesna toplina, ki se vzdržuje vsled staničnega dihanja (stran 44.), se zato ne izpreminja mnogo. Sesalci imajo stalno toplo kri, navadno 36° do 41° C. Loj iz lojnic vzdržuje dlako voljno in mastno, da ne more voda do kože, kar je posebno važno za vodne sesalce, na pr. za vidro. Mačja jajčeca so 0 - 2 mm velike stanice in nimajo skoro nič rediva. Samica hrani zato izprva zarodek s hranivom svoje krvi, koti žive mladiče ter jih doji nekaj časa z mlekom. Mleko je nekaka mezga in teče iz mlečnih žlez (Milchdriisen), ki ležijo največ po trebušni strani života. Slika 66. Povprečni presek vretenčarjevih ogrodi v obrisu; k. koža, v. vre¬ tence, r. rebro, h. hrbtenjača, v. o. velika odvodnica (aorta), p. poži¬ ralnik, s. srce, pl. pljuča. Med vre¬ tenci, rebri in grodnico se širi telesna duplina. 54 Mačja okostnica se ujema vobče s človeško (slika 65.). Lične in lobanjske kosti so zvezane nepremično med seboj in spodnja čeljust se vglablja neposredno v senčnici pod prodolžkom. Domača mačka ima dve zatilni glavici, sedem vratnih vretenec z nosačem in okre- tačem ter dimeljnično zrast. Zobi se dvakrat. Ustno duplino in žrelo ločita dva para oblokov, nad grgavcem je zaklopec, Preko telesne dupline se razpenja mišičnata prepona. Mačka diha s pljuči. Njeno srce ima dva povsem ločena prekata in pridvora. Velika odvodnica (aorta) se zavija na levo stran. V primeri s človeškimi zaostajajo veliki možgani v rasti ter'ne krijejo več srednjih in malih možganov. Tudi površina ima le malo možganskih zavojev. Hrbtenjača pa je razmeroma velika. Odsevna gibanja so zato bolj razširjena ko pri človeku. Kolikor se podedujejo od roda do roda, jim pravimo nagon (Instinkt). Prvi razred. Opice, Primates , 1 Affen. V zverinjakih vidiš dostikrat gorilo, šimpansa in orang¬ utana. Izmed vseh sesalcev so te opice (posebno mladiči) najbolj podobne ljudem. Obraz, ušesa, dlani in podplati so goli. Kostni pretil loči očnici od senec in oči gledajo naprej. Veliki možgani pokrivajo celo male ter imajo še precej zavojev. Lakt jLtuosijo prave roke, ker je vseh petero prstov prostih, a kratki palec se sklepa * drugimi prsti. Ne oziraje se na duševni zmožnosti pa nahajamo med človekofl in med opicami tudi precejšnje telesne razločke. Lobanja je v primeri s štrle¬ čimi ličnimi kostmi prav majhna. Kolt je ozek in bedra so slaba. Nožni prsti so vsi prosti in nožni palec se sklepa z drugimi. Ker pa sta stopalo in nart prav taka kakor na človeški nogi (slik* 67.), zato imenujemo opičji nogi opri" jemalni nogi (Greiffiifie). Z nji® 8 kakor z rokama se opice oprijemaj" in plezajo po drevju. Opice so plezalni sesalci. Vsi prsti nosij" ploščnate nohte. Zobovje je popplno, to je, ima sekalce, bodalast" Slika 67. Nožna okostnica č. človeka, g. gorile. 1 Primates = najvišje razvite živali, primus = prvi. 55 podočnjake in kočnjake ter je tudi skle¬ njeno (geschlossen). Opice se živijo na¬ vadno ob plodovih in zeliščih ter imajo temu primerno topogrbaste kočnjake; nekatere pa lovijo tudi žuželke in ptiče in iščejo ptičja jajca. Brez opic sta Avstra¬ lija in Evropa. Ozkonose opice (Catarrhinae/Schmal- nasen) prebivajo po Afriki in Aziji ter se imenujejo zato tudi opice starega sveta. gJ Hrustančasti hripelj dela spredaj ozek Glava m i adega a m4gota (Inuus nosni p retin (slika 68.), ki je daljši od ecaudatus) z ustnima mošnjicama. nozdrvi, tako da se obračajo slednje 2i2|3 navzdol. Zobovje ima znak: 2 i š T nr Lakti so navadno daljše od beder in najdaljša opičja kost je nadlahtnica. Človeku podobne brezrepe opice so: gorila (Gorilla gina 2 ) in Šim pan s (Simia troglčdytes 3 ), ki živita v zahodni Afriki, ter rjavokocinasti orangutan 4 (Pythecus satyrus 5 ) na otokih Borneu in Sumatri, ki ima stisnjen nos ter si dela gnezdo iz vejevja. Dubois (Diiboa, 1895) je našel na Javi v najmlajših tercijarnih skladih kos lobanje, stegnenico in kočnjaka opice (Pithe- canthrdpus erectus 6 ), ki je imela večje možgane nego vse zdanje clovekoslične opice (Anthropomdrpha 7 ). Giboni (Hyldbates 8 ) v Vzhodni Indiji in po sosednih otokih se vzravnavajo, pri čemer se ravnovesijo z dolgimi, do tal segajočimi laktmi. Na pal¬ cih imajo ploščnate, na drugih prstih pa vzbočene nohte. Pasjeglavci ali paviani (Hunds- affen) imajo po pasje podaljšan gobec, ostre podočnjake, ustnemošnjiceinpisano sedalo. Na tleh hodijo po vsem stopalu. Magot (Inuus ecaudatus 1 ’) živi po gibraltarskem skalovju v varstvu angleške vojaške po¬ sadke in v Afriki. Morske mačke (Meer- katzen) nosijo dolge repe. Slika 09. 'dava opice kapucinke (Cebus ca- pucinus). 1 Kata = navzdol, rhis rhinos = nos. — 2 Gina = zamorsko ime živali. — 3 Simia = opica, troglddjtes = brlogarica. — 4 Orangutan = malajsko ime živali. — 6 Pythčcus = opica, sžtjrus = satir, gozdno božanstvo. — 6 Pithecus = opica, anthropos = človek, erčctus = po¬ končen. — 7 Anthropos = človek, morphe = oblika, podoba. — 8 Hyle = gozd, baino = stopam. 9 Inuus = božanstvo čred, ecaudatus = brezrep. 56 Širokonose opice (Platjrrrhinae, 1 Breitnasen) ali opice novega sveta. Vriskač (Briillaffe, Mycetes seniculus 2 ) živi krdeloma v bra¬ zdi,janskih pragozdih. Njegov nosni preti n je širok in nozdrvi se obračajo zato na stran (slika 69.). Ustnih mošnjic in sedala nima. 9 1 3 1 3 Zobovje ima znak: ~ ^ ;j -y. Z dolgim, na notranjem koncu golim repom se oprij emlj e ter pleza, opri- .jemalni rep. Glas mu krepi pod- jezičnica, ki je nabrekla v koščeni zvočni mehur. Hvatani (Klam- meraffen, Ateles 3 ) nosijo krnjav palec in dajejo užitno meso ter dobro krzno. Krempljičarji (Krallenaffen) nosijo na vseh prstih kremplje, le nožni palec ima ploščnat nohet. Kremplji so vzbočeni, imajo ostro konico ter obdajajo končni člen prsta na treh straneh. Zobovje je: T, t 3 o- Svil a š (ujstiti, Seiden- affchen, Hapale Iacchus 4 ) in levič (Lo\venaffchen, H. rosalia 5 ) živita v južnoameriških pragozdih. Slika 70. Krempljičar (Hapale penicillata) po Schmeilu. Drugi razred. Poluopice, Prosimiae/' Halbaffen. Poluopice živijo po pragozdih na Madagaskarju, po Južni Afriki in na Sundajskih otokih. Ponočne živali so, z velikimi očmi, katerih zenica se lahko močno razmika. Opic nas spominjajo, ker se jim sklepajo palci z drugimi prsti, zato pa tudi lahko plezajo. Nohti so vobče plošč- nati, samo nožni kazalec nosi krempelj (slika 72.). Ločijo pa se od opic, ker med očnicama in sen¬ cema ni koščenega pretina. Notranja 1 Platjs = širok. — 2 Myketčs = rjulec, seniculus = starček. — 3 Ateles = nepopolen zaradi krnjavega palca. — 4 Hapalos = mehek. I&cchus = priimek Baha. — 5 Rosalia * rožastordeč. — 6 Pro = namesto, simia = opica. n.p. ub. Slika 71. n. p. nohet v vzdolžnem preseku, n. b. nohet od boka, kr. krempelj, ko. kopito. Ol Slika 72. Oprijemalna noga makija, predelano po Boasti: k. ka¬ zalec s krempljem. sekalca na medčeljustnici puščata med seboj vrzel (slika 73.). Poluopice se hranijo oh plo¬ dovih, zalezujejo pa tudi ptičke in žuželke (ostrogrbasti kočnjaki). Sem štejemo plemeni maki (na pr. mongoz 1 ) in lori. Prstomiš (Fingertier, Chir<3mys madagascariensis 2 ) se oprijema z dolgimi drobnimi prsti in nosi na njih same kremplje (razen palca). Za tercijara so živele poluopice tudi po Evropi. Tretji razred. Prhutarji, Chiroptera , 3 Hand- fiiigler. Prhutarji so edini sesalci, ki se lahko gibljejo v zraku, sicer ne leteč, temveč samo prhutajoč. Kot primer vzemimo uhatega ne¬ topirja (Ohrenfledermaus, Plecdtus auritus 4 ). Ob boku se mu razpenja letalna mrena (kožna guba, Flughaut), in sicer sega od sprednjih do zadnjih okončin in do repa. Letalna mrena je zelo tenka, voljna (za maz so lične lojnice) ter polna živčnih končičev. Prhutanju se prilega vse truplo, posebno pa 1 ah k a o k o st n i c a. Na plečih vzbu¬ jata pozornost močni ključnici Grodnica nosi v sredi greben (prim. ptice stran 90.), da se nasla¬ njajo nanj letalne mišice, in rebra se pritrjajo na grodnici s koščenimi vezmi. Vse ogrodi so na ta način nepremične in tvorijo trdno oporo za letalo. Tudi kolčne kosti zrastejo s križnico. Na krepko nadlahtnico se naslanja samo podlahtnica, ena sama zapestnica jo veže preumetno z dlanjo. Prosta palca nosita ka- veljčasta kremplja. Na nju se obeša uhati netopir, z njima se brani in se plazi po tleh. Drugi štirje prsti in pripadajoče dlančnice so zelo dolgi in gibljejo ter razpenjajo letalno mreno kakor šibice dežnik. Nožni prsti so prosti in krempeljčasti, ostrogasta petnica napenja letalno mreno ob repu. • Oči so drobne in slabe, posluh tenak, tip na mreni in na ušesih Pa izboren. Oslepljeni netopirji prhutajo na pr. varno med nastavlje- 1 Mongoz = domače ime živali. — 2 Heir = roka.mys -mi* madagast•'ri» ii'is m.i fogaskarski: — 3 Heir = rdka, ptefčn = perutnica. — 4 Plekein = spajati, us otos = uho ašesi se spajata na temenu, auritus = uhat. Slika 73. Lobanja poluopice od spredaj. 58 nimi mrežami, a se jih ne dotikajo. Samica nosi edinega mladiča tudi med prhutanjem s seboj; mladič se ji namreč pritrja na prša s krem¬ peljci, a tudi s kaveljčastimi zobci. Na zimo se poskrijejo uhati neto¬ pirji zaradi primanjkujoče hrane v zatišja, se obesijo na nožne prste, ogrnejo letalno mreno in otrpnejo. V tem zimskem sp ( anju dihajo le v daljših presledkih in srce jim utriplje pomalem. Telesna toplina se sicer zniža, toda ne pod 10 0 C, ker izgoreva tolšča, ki so si jo nabrali poleti. V hudi in dolgotrajni zimi zmrznejo. Zobovje je popolno. Ravno Slika 74. Okostnica in letalna mrena uhatega netopirja; ki. ključnica, l lopatica, ni. nad¬ lahtnica, pl. podlahtnica, p. palec s krempljem, kr. križnica, pe. petnica. po zobeh ločimo žužkojede prhutarje, ki potrebujejo ostrogrbastih kočnjakov, in plodojede prhutarje s topogrbastimi kočnjaki. Žužkojediprhutarji (Kleinfledermause,Micro chirdptera 1 ). Gladko- nosi (Glatnasen) zapirajo velika ušesa s poklopci in na kočnjakih se guba sklenina v obliki črke W. V pozni noči prhutata uhati ne¬ topir in nočni netopir (Vespertilio murinus 2 ). V mraku šviga po zraku lesni netopir (Vesperugo noctula 3 ). Krponosom (Blatt- nasen) zrastejo na nosu čudni kožnati nastavki. Domač prhutat te vrste je podkovnj ak (Hufeisennase, Rhindlophus ferrum epuinum 4 )' Krvoses (vampir, Phylldstoma spectrum 5 ) iz Južne Amerike sesa krt 1 Mikros = majhen. — 2 Vespertilio = netopir, murinus = miši podoben. — 3 V« s ' perugo = večernica, nox = noč. — * Rhis rhinos = nos, lophos = griček, konica, ferru® equinum = konjska podkev. — 5 Phyllon = list, stčma = gobec, spectrum = strašilo. 59 Plodojedi prhutarji (GroBfledermause, Megachirdptera') nosijo kreorplja tudi na sprednjih kazalcih in ob repu izrezano letalno mreno. Le leči pes (kalong, fliegender Hund, Pteropus edulis 1 2 ) v Vzhodni Indiji škoduje v sadovnjakih, ima pa užitno meso. četrti razred. Zveri, Carnivora, 3 Raubtiere. Psi (Canidae). Kot udomačena žival je zgubil domači pes (Haus- hund, ■: anis familiaris 4 ) že mnogo svoje zverske čudi; vendar se mu je ohranilo še nekaj zverskih znakov. Oglejmo si le pasjo lobanjo! Očnici se odpirata proti sencema, ličnični prodolžek se krivi močno navzver da se lahko gibljejo krepke čeljustne mišice pod njim. Te mišice se pritrjajo zgoraj na zatilničnem grebenu, spodaj pa na krepkih kljuncih spodnje čeljusti. Spodnja čeljust se suče z valjasto gla¬ vico v poprečni skledici (valjasti sklep) ter se zato ne giblje v stran; zadaj je na njej za zveri značilni izrastek. Glavni zver¬ ski znak so zob¬ je (slika 75.). Pes ima izmed zveri največ zob in za¬ tegadelj podaljšan gobec. Znak za Pasje zobovje je: 3 1 4 3 14 3' V vsaki čeljustni polovici tičijo torej trije majhni sekalci in krepki ter bodala- sti podočnjak. Koč- Slika 75. Pasja lobanja; s. sekalec, po. podočnjak, v. vrzeljaki, d. derač, g. grbači, p. i. podčeljustnični izrastek, z. g. zatilnični greben. njake ločimo po zgornjem znaku v predmeljake (mlečnjake) in v meljake, ki se na¬ stavljajo še le po izmeni zob (stran 36.). Mogoča pa je še tudi druga razdelitev kočnjakov, in sicer po njih opravilu. Zadnji predme- ijak zgornje in prvi m el jak spodnje čeljusti sta stisnjena 2 bokov, imata podolgasto ostrino ter se gibljeta tesno drugi ob drugem kakor škarnici; to sta derača (Reiftzahne). Pred dera- čema ležeči predmeljaki imajo med seboj vrzeli, da segajo zobje 1 Megas = velik. — 2 Pteron = perutnica, pus = noga, edulis = užiten. — 8 Caro carnis = meso, vorare = žreti. — 4 Canis = pes, familiaris = domač. obeh čeljusti drugi med druge kakor zobci koles; imenujemo jih vrzel jake (Luckenzahne). Z a d er a č e m a st o j e či m el j aki nosijo široke in grbaste vence ter se zovejo grbači (Hockerzahne). Z grbači drobi pes kosti, ker mesa samega mu ni treba posebno premlevati, da se prebavi. Ako uvedemo tudi vrzeljake, derač in grbače, dobimo naslednji životoslovni (fiziološki 1 ) zobni znak: ,, ^ 4 ( (j. Števila nad črto in pod njo pomenijo po vrsti sekalce, podočnjak, vrzeljake, derač in grbače ter izražajo tudi medsebojno velikost. Kako dobiš iz na¬ vadnega životoslovni zobni znak? Ker je mesna hrana tečna in brez škroba, zato je črevo kratko in slina nima slinovine (stran 39.); jedki želodčni šoki pa prebavljajo tudi kosti. Ključnic ni in lopatici se pritrjata na ogrodi samo z mišicami in kitami; zato je hoja lahka in prožna. Pes zalezuje plen v teku; stopajoč samo po prstih (slika 76.), se dotika tal le s prvim in zadnjim prstnim členom, dočim se dvigata stopalo in nart, oziroma dlan in zapestje od tal (večja hitrost). Pes je torej poprstar (Zehengiinger). Prstov je spredaj 5, zadaj 4 (znak f) ter nosijo tope in nekrčljive kremplje. Pes v koži nima znojnic, v teku diha zato 10 krat hi¬ treje ter moli dolgi in gladki jezik iz žrela, da mu izhlapeva dovolj vode (stran 23.). Oči so slabe, voh pa izboren. Razne pasme domačega psa izvajamo od udoma¬ čenih volkov in šakalov. Vzhodnoevropski volk (Wolf, C. lupus 2 ) in šakal (Schakal, C. atireus 3 ), ki živi po Dalmaciji in sploh okoli Sredozemskega morja, imata okroglo zenico. Lisico (Fuchs, C. vulpes 4 ) in pešca ali obtečajno lisico (Polarfuchs, C. lagopus 5 ) spoznamo kot ponočni živali po podolgasti in navpični zenici. Pešec je poleti pepelast, po zimi pa bel (dvoličnost vsled letnih časov), zaradi dlakavih šap lahko teka tudi po ledu. Nevarne bolezni pasjega rodu so steklina in trakulje. Hiene (Hyaenidae) imajo debelo glavo, sklonjen hrbet in sto¬ pajo po prstih, ki nosijo nekrčljive, tope kremplje. Hoja je kruljeva. Zob je manj nego pri psih,, znak je: (j j [ ali Zgoraj manjka torej zadnji grbač, spodaj pa oba grbača in prvi vr želj ah 1 Physis = priroda, bistvo, logos = veda. — 2 Lupus = volk. — 3 Aureus = zlatorumeH’ — 4 Vulpes = lisica. — 3 Lagopus = zajčjenog (zaradi dlakavega stopala). Slika 76. Sprednja pasja noga; pl. pod¬ lahti, z. zapestje, d. dlan, p. prsti s kremplji. 61 Ostrina krepkih deračevje dvojekoničasta. Hiene so nočne in plahe zveri ter se živijo ob mrhovini in ob kosteh. Progasta hi en a (gestreifte Hyane, Hyaena striata 1 ) živi po Afriki in Vzhodni Indiji, lisast a hiena (gefleckte Hyiine, H. crocuta 2 ) pa po južni Afriki. Iz diluvija imamo ostanke hiene brlogarice-(H. spelaea ). Mačke (Felidae) so najpopolnejše zveri. Domača mačka (Haus- katze, Felis domestica 4 ) se je zarodila iz smlede nubijske mačke (Falbkatze, F. maniculata 5 ). Zobov ima še manj ko hiene, zato pa tudi kratke čeljusti in okroglo glavo. Vrzeljaki in grbači so majhni, zverski 3 13 i 3 13 11 V primeri s pasjim zobovjem manjkajo mački na vsaki zadnji grbač, spodaj pa sprednja zobje (podočnjaki in derači) pa tem krepkejši. Zobni znak je: ali 3 1 2 1 1 3 3 12 10' strani zgoraj prvi vrzeljak in vrzeljaka in oba grbača. Zveri se torej izpopolnjujejo tako, da jim sicer krnijo zobje (krnjavost organov), toda ostali zobje se prilegajo tem bolj zverskemu življenju. Mačka je poprstarica, prsti J. Plen zalezuje in ga grabi v skoku. Pri tem so .ji izborno orožje ostri krčljivi kremplji (slika 78.). Zadnji prstni člen s krempljem je srčast ter se na¬ slanja na valjast izrastek pred¬ zadnjega člena. K njemu pristopa spodaj kita priteznica, ki ga zasaja v plen, prožna vez pa ga skriva v mešičku med prstoma. \ temi se razvoda mačka z izbornim posluhom in s tipalnimi ščetinicami, ki jih ima ob gobcu (stran 24.). Razširi pa seji tudi zenica, kije na svetlobi podolgasta in podobna razi. Namesto barvilne tenčice (stran 31.) se razpenja pod mrežnico zrcalu podobna odsevnica (tapetum lucidum). Svetlobni žarki odsevajo od nje in dražijo torej mrežnico dvakrat. Razentega ima mrežnica samo paličice (stran 32.) in mačka vidi zato sploh v mraku bolje od človeka. Od odsevnice odbita svetloba prihaja tudi v naše oči in mački se svetijo oči v mraku (ne v temi!). Jezik je raskav. Divja mačka (Wildkatze, F. catus 6 ) živi po gozdnatem gorovju. Ris (Luchs, Lynx 7 ) nosi kratek rep in na ušesih dlakave 1 Striata = progasta. — - Crocuta = zver iz Etiopije. — 3 Spelaea = v brlogu živeča. — 4 Felis = mačka, domestica = domača. — 5 Manica = rokavica. — 6 Catus = maček. 1 Ly nx = ris-karakai. Slika 77. Lobanja domače mačke: d. derač, g. grbač. 62 Mačji prst s krempljem, skrčen in iztegnjen; v. i. valjasti izrastek, k. p. kita priteznica,p. o. prožna vez. šopke. Nekdaj ga je bilo mnogo po do¬ lenjskih in notranjskih gozdih, toda daj izumira v našem ozemlju. Velike mačke imajo okroglo zenico. Lev (Lowe, F. leo 1 ) je doma po Afriki in po jugozahodni Aziji ter ne pleza. Po džunglah južne Azije in sosednih otokov ga nadomešča krvoločni tiger (F. tigris). Vendar nahajamo tigra tudi po južni Si¬ biriji, toda tu ima dolgo in gosto dlako. Iz¬ med vseh maček je bil naj večji diluvialni lev brlogar (Hohlenlčhve,F.spelaea 2 ),najstraš- nejšipatercijarni mečezob(Machaerodu : j. 'Cibetovke (vivere, Zibetkatzen, Vive- ridae) stopajo po prstih, so ponočne in krvoločne zveri kakor mačke ter imajo tudi nekoliko krčljive kremp¬ lje. Zleknjeno truplo, koničasti gobec in zobovje pa nas spominja kun. Pri zadnjici imajo prave cibetovke žleze smradnice (Stinkdriisen), iz katerih dobivamo belo in penasto dišavo cibet. Sem uvrščamo tudi ihnevmona (Herpestes 4 ichneumon), ki živi po Afriki in zahodni Aziji ter zalezuje male vretenčarje in njih jajca. Kune (Marder, Mustelidae 5 ) so kr¬ voločne zveri; njih zleknjeno truplo počiva na kratkih nogah. Kune ho¬ dijo po prstih in po stopalu (postopalarice). Prsti (f) nosijo ostre kremplje. Zobovje je različno; za de- račem pa je vedno lepo en grbač; znak: 3 1 (4) 1 3 1(3)11 . . v 3 1 (4) 2 ah 3 Ki)Tr Sklenjena šte¬ vilka izraža le največje število zob te vrste, lahko pa je tudi en zob manj. Dlaka je posebno po zimi iz prav goste podlanke in lepih kocin, zimsko krzno je zato vobče dragoceno. Slika, 79 . P o z e m e 1 j s k e k u n e imajo krč- Kosti medved i e no S e - Ijive kremplje. V naših krajih živijo podlasica (kleines Wiesel, Leo lev. - Spelaeus - v brlogu živeč. — 3 Machaira = meč, odus, odontos = zob- - 4 Herpestes = plazilec. — 5 Mustčla = kuna. 63 Putdrius vulgaris 1 ) in hermelin (P. ermineus 2 ), oba z rjavo poletno in belo zimsko dlako; dalje kuna belica (Steinmarder, Mustela foina 8 ) z belo, gozdna kuna (Edelmarder, M. martes 4 ) z žolto poprsno liso, in d eh o r (Iltis, M. putorius) s smrad- nicami. Ponočnjak j a z b e c (Dachs, Meles taxus 5 ) stopa po vsem podplatu ter se živi največ ob rastlinah. So¬ roden mu je severoameriški smrduh (Stinktier, Mephitis skunk 8 ), ki daje cenjeno krzno. Severnjak je roso¬ mah (Vielfrafi, Gulo borealis 7 ), v usedlinah ledniške dobe pa nahajamo njegove ostanke sem do Alp. Povodnim kunam se razpenja med prsti toga in dlakava pla¬ val na mr eni ca. Kremplji niso krčljivi in ploščnati rep služi kot krmilo. Nozdrvi in majhne uhlje zapirajo pod vodo, dlako pa mastijo z lojnicami. Vidra (Fischotter, Lutra vul¬ garis 8 ) škoduje ribištvu. Morska vidra (See- otter, Enhydris marina 9 ) živi pri obrežju Tihega oceana, toda izumira. Medvedje (Ursidae) stopajo po golih pod¬ platih, so torej pod- p lat ar ji (Sohlengiin- ger). Prsti (g) nosijo srpaste kremplje. Zobni znak je: 3 i 3 ali ^ j J Zobovje (slika 80 .) je po številu kakor Pasje, loči pa se v marsičem od njega, ker se medvedi ne živijo samo °b mesu, temveč tudi ob rastlinah. Vrzeljaki izpadajo vsaj deloma 1 Putorius = smrdljivec, vulgaris = navaden. — 2 Ermineus = armenski. — 9 Mus¬ ila = kuna, foina od fenum (franc, foin), = ker se skriva v senu. — 4 Martes = kuna. — ° Meles in taxus = pomeni jazbec. — 6 Mephitis = škodljiv smrad, skunk (beri skenk) = smrduh (angleško ime živali). — 7 Gulo = žerec, borealis = severen. — 8 Lutra = vidra, vulgaris = navadna. — 9 Enhydris = v vodi živeča, povodna, marina = morska. 64 (oklenjeni števili), derač pa ima top venec kakor široki, topogrbi grbači. Z grbači premlevajo medvedi izrastlinsko hrano. Rjavi medved (brauner Bar, Ursus arctos 1 ) prespava v mrzlih krajih zimo. Severni medved (Eisbar, Ursus maritimus'-) se hrani s tjulenji in z ribami; zaradi ledu ima dlakave podplate in za plavanje plavalno mreno med prsti. Debela tolstnica pod kožo ga varuje mraza. Diluvialni medved brlogar (Hohlenbar, Ursus spelaeus 3 ) je bil še večji od severnega medveda (slika 81.). Njegovi ostanki se nahajajo tudi na Kranjskem v diluvialnih plasteh podzemeljskih jam (Križna jama pri Ložu, Mokrica v Kamniških planinah). Peti razred. Plavutonožci, Pinnipedia , 4 FlossentiiBer. Tjulenj (gemeiner Seehund, Phoca vitulina 5 ) živi v obtečajnih morjih in je pravcata povodna zver. Majhno glavo in vretenasto truplo krije gosta, mastna dlaka, ki se mu tesno prilega. Debela tolstnica pod kožo ga varuje mraza ter mu zmanjšuje tudi svoj¬ stveno težo. Okončine nosijo na kratkih čvršastih kosteh močno mišičevje; med peterimi dolgimi prsti se razpenja plavalna mrena in tako nastanejo iz okončin vesla. Lakti se obračajo v stran, bedra pa nazaj (krmilo). Trepalnici in žmur- ka (Nickhaut) krijejo velike oči, ušesa nimajo uhljev, v izbornem vonjalu se razraščajo školjčnice dre- vesasto in ob nabreklih ustnah štrlijo tipalne ščetinice. Pod vodo zapira tjulenj nozdrvi in ušesa. Zobni znak je: | j j J. Zobovje je slično zverskemu; vendar ni pravega derača, temveč vsi kočnjaki so stisnjeni z bokov in ostrogrbasti, da lahko držijo polžke ribe. Medvedjica (Barenrobbe, Otaria ursina®) ima majhne uhlje ter živi poredko tudi v Jadranskem morju. \ severnih morjih se nahaja po 15 q težki mrož (Walro6, Tri- chechus rosmarus 7 ). Ako se oziramo na njegove mlečnjake, dobimo zobni znak g ^, ki je podoben tjulenjevemu. Pozneje pa rasteta .Ursus = medved, arktos = medved. — 2 Maritimus = pomorski. — 3 Spelaeus®'' brlogu živeč. - 4 Pinna = plavut, pes pedis = noga. — 5 Phoca = tjulenj, vitulina = teleta (vitulus) podobna. — 6 Otarion = ušesce, ursina = medvedu podobna. — 7 Tkrix trichos - las, brada, echo = imam (zaradi tipalnih ščetin), rosmarus = mrož (v švedščini). 65 posebno zgornja podočnjaka (okli) ter dosegata dolžino do 5 dm; pri tem pa^ izrivata druge zobe, tako da je stalno zobovje nepopolno, navadno: Q x 3 - Z okli se plazi mrož po ledu in trga s skal školjke, ki jih drobi s kočnjaki. Šesti razred. Žužkojedi, Insectivora, 1 Insektenfresser. Žužkojedi so podzemeljski ali ponočni podplatarji. Njih glava se daljša v rilec, petero prstov pa nosi močne kremplje. Sem uvrščamo krte, rovke in ježe, ki pa si niso nič kaj sorodni. Ostanki teh starodavnih živali se nahajajo že v tercijarni tvorbi. Valjasto truplo krta (Mauhvurf, Talpa europaea 8 ) pokriva gosta dlaka, ki ga varuje prahu in mokrote. Očnici opažamo na lobanji le kot plitvi jamici, oči in vidna živca sta krnjava. Tudi uhljev ni, sicer Krtova okostnica; r. h. rilčkov hrustanec, o. očnica, l lopatica, ni. nadlahtnica, kš. koželj- nica, pl. podlahtnica, -s. srpek, g. grodnica. Pa prevaja zemlja zvočne trese mnogo bolje od zraka. Iz nosnic moli rilčkov hrustanec, ki opira rilec. Vse truplo z rilcem vred lahko primerjamo svedru, pleča in lakti pa so prava kopala. Krepki ključnici vežeta namreč dolgi čvršasti lopatici in grebenasto grodnico (prhutarji, stran 57.). Nad¬ lahtnica, podlahtnica in koželjnica so kratke, toda debele, podlahtnica štrli preko komolca. Dlan in petero prstov sestavlja široko lopato, ki se obrača navzad, ob palcu pa moli iz zapestja še koščeni srpek (Sichelcheh). Zadnji okončini sta pravilni. Zobovje je: g ^ 4 3 ; pod¬ očnjaki so majhni, predmeljaki koničasti, meljaki pa ostrogrbasti. Krt lovi koristne črve (redkoma ogrce) in majhne vretenčarje; vsak dan Pogoltne, kolikor tehta sam. Pozimi rije v globokejših, nezamrzlih Plasteh, v plitvi prsti s kamenito podlago pa spi. 1 Insectum = žuželka, vorare = žreti. — 2 Talpa = krt. •Zoologija. 5 66 Ježa (Igel, Erinaceus europaeus 1 ) pokrivajo od glave do repa in po bokih bodice. Bodice nastanejo iz navadnih kocin, ako te zrastejo v enotno tvorino (sestavljen las). Pobočne mišice pa mu ležijo tako, da lahko potegne bodečo kožo preko sebe ter se zvije v klobčič. Tercijarni jež je imel dlako kakor drugi žužkojedi; bodice so se mu razvile šele v boju za obstanek. Tudi zdaj ježi včasih nimajo bodic ter tako nekako ponavljajo znake svojih prednikov; tak pojav imenujemo atavizem. 2 Podnevi leži jež v ja¬ mici, ponoči lovi žuželke, črve, polže, vretenčarje (gade), žre pa tudi sadje (topogrbasti kočnjaki). Ziino prespava in toplina se mu zniža tačas na 5 0 C. Rovke (Spitzmause, Sorex 8 ) so poleg prhutarjev najmanjši sesalci; h r č i c a (Z\vergspitzmaus, S. pygmaeus 4 ) meri na pr. le 5 cm. Ob zadnjici izločajo rovke iz žlez dišeči mošek 5 ; z njim odganjajo sovražnike, ki jim je moškov vonj neznosen. Sedmi razred. Glodalci, Rodentia, 6 Nagetiere. Veverice (Sciuridae). Veverica (Eichhornchen, Sciurus vulgaris 7 ) se živi ob plodovih in popkih in ima tej hrani primerno razvito zo¬ bovje. Spredaj izrasteta v vsaki čeljusti le dva sloka in voglata sekalca, glodača (Nagezahne). Rumena ali rjava sklenina ju pokriva le na sprednji strani. Ker pa se brusi zobovina hitreje ko trda sklenina, ostaja zob dletast in oster. Glodači sezajo v čeljusti tja do koč- njakov; očitnega razločka med vencem in korenino ni, zato pravimo, da nimajo pravih korenin. V od¬ prto dno pristo¬ pajo krvne žilice in živci in glodač raste na dnu, kolikor se obrusi Slika 85. na vrhu. Očnja- Veveričina lobanja in sprednja noga; g. glodalci, h. kočnjaki, p. palec, kovni, lijih ko¬ renine tudi ni¬ majo prostora v čeljusti. Ker manjka tudi nekaj predmeljakov, zato 1 Erinaceus = jež. — 2 Atavus = praded. — 3 Sorex = rovka. — 4 Pjgmaeus = majhen. — 6 Mošek od grške besede moskos. — 6 Rodere = glodati. — 7 Sciurus = veverica, skia = senca, ura = rep. Slika 84. Krtova glava od spo¬ daj, po Schmeilu: zgornjo ustno obdaja kožna guba. 67 zeva z a glodači široka vrzel in zobovje je nepopolno. Zgoraj je 5, spodaj pa 4 ukoreninjenih kočnjakov. Kočnjakom se vdira skienina v zobovino v obliki poprečnih gub, praznine med gu- bami p;; polni cement. Zobni znak je torej: } Q “ Spodnječeljustni sklepni glavici drčita kakor sani v plitvih žlebastih skledicah naprej in nazaj. Pri takem gibanju glodalci strugajo hrano z glodači, njih kočnjaki pa jo drobijo in meljejo kakor pile. Rastlinsko hranivo leži namreč v stanicah, ki so obdane s stanično mrenico iz neprebavne staničnšne; te stanične mrenice je torej treba raztrgati. Veverica ima ključnici in stopa po podplatih; prsti (?) nosijo razen bradavičastih palcev ostre kremplje. Plezajoč in skakajoč uporablja dvoredno dlakavi rep kakor krmilo. Bedra so močnejša ko lakti. Rada tudi poseda na bedra, s prostimi lakti pa drži hrano h gobcu. Za slabo vreme in za mla¬ diče si gradi pokrita gnezda. Zimo večinoma pre- spava, od časa do časa pa se zbudi in obira plodove, ki si jih je nabrala v zalogi. Poleti pa žre tudi mlade ptiče in ptičja jajca ter je zategadelj škodljiva. Po let uš a (Flugeichhornchen, Sciuropterus volans 1 ) živi v Sibiriji; kožna guba, ki se ji raz¬ penja ob bokih med sprednjimi in zadnjimi okon¬ činami, služi med skokom kot padalo. Svizec (Murmeltier, Arctomys marmota 2 ) životari v Alpah in Karpatih ob snežni ločnici; večino leta (8—10 mesecev) pa spi v brlogu. 2a diluvialne dobe je živel svizec po vsej Evropi (stran 0.-3.). Bobri (Castdridae). Bober (Biber, Castor fiber 3 ) je povodni glo- dalec. O tem pričata plavalna mrena med nožnimi prsti ter ploščnati, iuskasti rep (slika 86.), ki mu je krmilo in opora. Žlezi ob zadnjici iz¬ ločata rjavo, dišečo bobrovino (Bibergeil). Živi po severnem Ruskem, Po severni Aziji in Ameriki ob vodah, žre listje in luh, gradi iz lesa močne stavbe s podvodnim vhodom ter pod njimi zaježa\a za suše vodo. Polhi (Myoxidae). Košatorepi polh (Siebenschlafer. Myoxus glis 4 ) ^*vi po bukovju ter prespava zimo; istotako dela tudi sorodni ija\i P o dl e s ek (Haselmaus, M. avellanarius 6 ). 1 Pteron = pero, perutnica, volans = leteč. - 2 Arktos = medved. mys = miš, mar¬ ata = ital. marmotica. — 3 Castor in liber = bober. — 4 My6xus in glis = podlesek. - ' Avellana « leska. Slika 86. Bobrov rep. 68 Slika 87. Egiptovski skakač, po Schmeilu. Skakači (Dipo- didae) imajo na moč¬ nih bedrih krakasto stopalo in le po tri prste. Dolgi rep je krmilo in opora (klokan stran 83.). Kot puščavne živali so smlede barve, na pr. egiptovski ska¬ kač (Wiistenspring- maus, Dipus aegvp- tius 1 ). vsem g 1 o d a 1 c e m Miši (Muridae) značijo dolgi gobček z ukoreninjenimi kočnjaki, goli uhlji in dolgi rep, ki je gol in luskinast. Prsti: §. Miši imajo mnogo sovražnikov, toda nikakega pravega orožja, da bi se jih branile. Vendar ne izumirajo, ker se silno plodijo. Hišna miš (Hausmaus, Mus musculus 2 ) zarodi na pr. lahko v enem suhem letu do 200 potomcev. Rodovitnost je najuspešnejše sredstvo v boju za ob¬ stanek. Posebna pasma hišne miši so beličniki, M nimajo kožnega barvila. Črna podgana (Hausratte, M. rattus 3 ) se je pritepla k nam v 12. stoletju, siva podgana (Wanderratte, M. decumanus 4 ) pa v začetku 18. stoletja črez Volgo; zadnjo so raznesle ladje po vsem svetu. Obe vrsti se borita med seboj za obstanek in slabša hišna podgana podlega. Podgane žro vse in prenašajo zato nevarne bolezni, kakor trihi' na v ost, črno kugo in kolero. Hrček (Haffl- ster, Cricetus frumentarius 5 ) znosi v ustnih mošnjicab za zimo do 50 kg zrnja v podzemeljsko žitnico, žre p a tudi majhne vretenčarje in ima zategadelj grbaste k očnjake. Krtice (Wiihlmause, Micrdtidae) ločimo od pravih miši; ušesc a so namreč skrita v dlaki, rep je kratek in dlakav, kočnjaki so brez korenin in nosijo klekaste poprečne nabore iz sklenine (slika 88.)- Poljska miš (Feldmaus, Microtus arvalis 6 ) se silno zaplodi v suhib Slika 88. Desna spodnja čeljust poljske miši s kočnjaki. 1 Dipus = dvonog, aegjptius = egiptovski. — 2 Mus muris - miš, musculus •= mišk 3, — 3 Rattus = Ratte. — 4 Decumanus = desetinar. — 5 Cricetus = hrček, frumentarius = žiten- — 6 Mikros = majhen, us otos = uho, arvalis = poljski. 69 letih. Škodljiva krtica (Schermaus, M. amphibius 1 ) žre korenine sad¬ nega drevja in trt ter rije kakor krt. Skandinavski posti'ušnik (Lemrning, Myodes lemmus 2 * ) potuje na zimo proti jugu. in sicer po noči. Zajci (Lepčridae) nosijo v vsaki medčeljustnici po dva, za seboj stoječa sekalca (slika 89.). Na zadnja zobka se naslanjata spodnja glodača, ako se skleneta čeljusti. Sklenina obdaja ves glo- dač, samo na zadnji strani je zelo tenka. Zobovje ima znak: 2033 j 0 2 . Oči in ušesa so velika, zgornja čeljust preklana, rep pa kratek. Sape so po robovih močno dlakave, kar olajšuje zajcu hojo po zmrzlem snegu. Razen poljskega zajca (Feldhase, Lepus euro- paeus :i ) imamo še planinskega zajca (Schneehase, L. variabilis 4 * ), ki pobeli po zimi. Kunec (Kaninchen, L. cuniculus 6 ) živi v podze¬ meljskih rovih ter se silno plodi. Po Avstraliji in na nekaterih grških otokih sklestijo kunci vso travo, tako da ljudje ne morejo rediti živine. Ježevci (Hystridae). Ježevec (Stachelschwein, Hystrix cristata') stanuje po južni Evropi in v severni Afriki po rovih; hrbet mu kri¬ jejo bodice. Poluparkljarje (Subungulata) uvrščamo po zobovju h glodalcem. kakor na pr. tribarvno budro (Meerschweinchen, Cavia cobaya'), ki je doma v Braziliji. Prsti pa so obuti v kopitca, ki obdajajo zadnje Prstne člene krog in krog. Tako vežejo poluparkljarji dozdaj opisane krem pij ar j e (Krallentiere) z naslednjimi kopitarji (Huftiere). Osmi razred. Trobčarji, Proboscidea 8 , Russeltiere. Azijski slon (Elephas indicus 9 ) živi v južni Aziji in na otokih Cejlonu in Sumatri. Život mu pokriva debela, z redkimi ščetinami Posejana koža. Nos in zgornja ustna izrasteta v dolg trobec (RUssel), ki nosi na koncu med nozdrvima prstast rogljiček. S trobcem slon 'liha in voha, prijema hrano, smrca in brizga vodo. Možganska votlina 1 Amphibios = dvoživka. — 2 Myodes = miši podoben, lemmus = iz norveščine. — 1 kepns leporis = zajec. — 4 Variabilis = izpremenljiv. — 6 Cuniculus = kunec. — * Hvstriv ~ ježevec, cristata = grebenasta. — 7 Brazilijanski besedi. — 8 Proboscis = slonov rilec, klephas = slon, indicus = indijski. Z/5 70 škega slona in obrušen koč- njak, po Schmeilu. Slika 91. Spodnja kočnjaka azijskega slona od strani. Slika 92. Tvočnjak sescezoba (Ma- stodon longirostris). je neprimerno majhna, lobanj¬ ske kosti (čelnici in temenici) pa prav močne, toda votle. Trd¬ nost kosti ne zavisi namreč od sredice, temveč od trd¬ nosti in prožnosti njih po¬ vršnih plasti. Znakzobovjaje: ^ . Težka sekalca, okli (slo- nokost), ki nimata niti sklenine, niti pravih korenin, poganjata iz medčeljostnice in se nasla¬ njata na orjaško lobanjo. Spod¬ njih sekalcev in vobče podoč¬ njakov ni, zobovje je torej ne¬ popolno. Izmed šestero kočnjakov se razvija istočasno le eden, čeljusti so zato kratke. Kočnjaki zrastejo iz več plošč, ki jih veže cement. Poševno ob- rušeni kočnjaki kažejo na oglojinah skleninaste nabore. Obrabljeni kočnjaki izpadajo in na njih mesto se vrivajo od zadnje strani sem sosedni; slon se torej zobi šestkrat. Ključnic ni. Noge . so stebraste, prsti zrastli (švedrga, Klumpfufi) in obuti v kopita. Slon kij us a, to je, z nogama iste strani stopa hkratu. Azijski slon ima kratki ušesi in ozke, skoraj vzporedne skleni¬ naste nabore (slika 91.); prsti f. Lahko g a je udomačiti. Afriški slon (E. africanus) Žid južno od Sahare, ima dolga, mahadrava ušesa ter r o m b a s t e n a b o r e na kočnjakih, prsti §. Lovijo ga zaradi slonokosti. Dasiravno se lahko brani boju s trobcem in z nogami, vendar izumira, k er se plodi prepočasno (vsako tretje leto en mladič) Pravi orjaki so živeli v tercijaru in v diluvij" Orjaški sescezob (Mastodon giganteum 1 ) J f nosil po dvoje okel v zgornji in spodnji čeljust’ Na kočnjakih med seskastimi ploščami še ni bik 1 Mastos = sesek, odus odontos = zob, giganteus = orjaški. 71 cementa (slika 92.). Strah o nj a (Dinotherium 1 giganteum) je imel dvoje navzdol zavitih okel v spodnji čeljusti. Za ledene dobe je živel poJEvropi in Aziji mamut (Elephas primigenius 2 ). Grela sta ga Slika 93. Mamut (Elephas primigenius). dolgokocinasta dlaka in debela tolstnica pod kožo. Okli sta bili po 4 m dolgi in zasuknjeni navzgor. Leta 1902. so našli pri Berezovki- Kolimi v severosibirskem ledu celega mamuta ter ga spravili v Petrograd. Deveti razred. Sodoprsti, Artiodactjla,' Paarzeher. 1. Povodni konj (Flufipferd, Hippopčtanms amphibius 4 ) živi v esrednjeafriških veletokih, a izumira. Neokretno truplo pokriva debela, v gube nabrana koža,-podpirajo pa ga kratke okončine. Vsi prsti (}) s° enaki in tičijo v kopitih. Hrani se ob rastlinah. Zobovje ima znak: 2 j 4 y. Notranja sekalca in podočnjaka spodnje čeljusti izrasteta krepkeje (slonokost). 2. Svinje (Siiidae). Divji veper (Wildschwein, Sus scrofa 5 ) je 'iizširjen po gozdih Evrope, Azije in Amerike nekako do 55° severne 1 Deinds = strašen, therlon = žival. — 2 Primigenius = prvenec. — 3 Artios = sodo (Število), daktylos = prst. — 4 Hippos = konj, potamds = reka, amphibius = dvoživec. ® us = prašig, scrofa = svinja. 72 širine. Truplo ima tršaste kosti, ščetinasto dlako, a med ščetinami tudi podlanko. Žival je gibčnejša nego povodni konj. Zapestje (slika 96.) in 4 ločene dlančnice (oziroma nart in stopalnice) se vzdigajo visoko od tal in veper stopa le po zadnjih prstnih členih, ki so obuti zaradi večje trdnosti v debele rožene parklje (kopita). Toda vsi prsti niso enako močni. Telesno težo lahko družimo v težišču, lahko pa jo tudi razstavljamo na štiri dele, in sicer na vsako okončino enega. Stoječemu vepru tečejo nav¬ pične težiščnice pri vsaki okončini med tretjim in četrtim prstom. Sred¬ nja prsta nosita torej večji del na okončini sloneče telesne teže ter se okrepita zato bolj nego stranska prsta. Ako izražamo velikost in število prstov s števili, dobimo za vepra in za svinje sploh naslednji znak: ■ -*■ 7 , v j • Prsti se lahko krečijo in se zato ne vdirajo v moč¬ virna tla. Divji veper žre izživalsko in izrastlinsko hrano in ima temu prikladno zobovje: \ \\ | • Sekal¬ ci rastejo posebno v spodnji čeljusti poševno naprej in tvorijo lopato, s Slika 94 . katero preriva veper zemljo za li- Spodnja čeljust povodnega konja; s. se- činkami in korenikami. Podočnjaki, kalci, po. podočnjak, k. kocnjak. takozvani čekani (Hauer), nimajo pravih korenin ter se zavijajo vsi navzgor. Posebno veliki in ostri so pri merjascu ter služijo kot orožje in lomilo. Z bokov stis¬ njeni predmeljaki trgajo izži¬ valsko, a široko ven časti in topo- grbasti meljaki drobijo izrast¬ linsko hrano. Z rilcem, ki g a opirata posebna kost in hru¬ stanec, veper tipa, voha in rije- Glavo gibljejo močne zatiln« mišice, ki se pritrjajo na visokih trnkih in na zatilničnem grebenu Divji veper je poleg neke indijske vrste zarodnik domačeg a Slika 95. Lobanja divjega vepra; s. sekalci, po. podoč¬ njaki, k. kočnjaki, r. h. rilcev hrustanec. 73 prašiča (Hausschwein, Sus scrofa domestica), ki si ga je zredil človek v raznih pasmah, da mu daje kožo, tolščo in meso. V Italiji iščejo s svinjami črne gomoljike (Tuber melanosporum 1 ). Nevarne svinjske bolezni so ikre in lasnice. 3« Prežvekovalci (Ruminantia, Wiederkiiuer). Rogarji (votlorogi, Cavicčrnia, 2 Horntiere). Domače govedo (Hausrind, Bos taurus 3 ) je svojemu življenju jako primerno razvita žival. Kakor zveri nima ključnic (hi¬ trost), na dolge trnke prsnih vretenec pa se pripenjajo krepke zatilne mišice, ki nosijo težko glavo. Na vratu je viseča podgriina (Wamme). Nadlahtnica in stegnenica sta kratki in ležita skoraj vodoravno. Vendar so okončine visoke, ker so zato tem daljše dlančnice, ozi¬ roma stopalnice. Na vsaki okončini nosita telesno težo tretji in četrti prst, ki sta obuta v parklja; tema prstoma pripadajoči dlančnici, oziroma stopalnici zrasteta v enotno k r a č n i c o (prim. svinje) ter opirata glavna prsta tem trdneje. Drugi in peti prst krnita bolj in bolj, pravimo jima krnoprsta (Afterzehen). Velikost prstov izražamo 1 + 2 + 1 z znakom: 1 + 2 + 1 - Govedo se živi izključno ob rastlinah in s tem načinom življenja Se skladajo zobovje in prebavljala. Znak za zobovje je: ° ° 3 3 o o 3 3 1 3 Slika 96. Podlakti in roka domače svinje od spredaj in od strani: ni. nadlahtnica, pl. podlahtnica, ko. koželjnica, z. za¬ pestje, d. dlan, p. prsti 2. do 5., pa. parkelj. Krnjavo medčeljustnico pokriva le trda in žuljava koža, v spodnji čeljusti pa štrli osem lopatastih zob, ki imajo kakor glodači sklenino le na Prednji strani ter ostajajo zato dletasti. Izmed njih je 6 sekalce\, stranska pa sta podočnjaka. Za temi zobmi je precejšnja vrzel, nepo¬ polno zobovje. Kakor pri svinjah, so predmeljaki res še ožji nego orjaki, toda vsi imajo poševne vence in na njih vzdolž nabrane Polumesečke iz sklenine. Zgornji kočnjaki stojijo dalje vsaksebi ne go spodnji. Zaradi zelo plitve sklepne skledice se premika spodnja — 2 Cavus = otel, cornn = rog. — 3 Bos = govedo, 1 Tnber taurus = bik. gomolj, melas = črn. 74 čeljust semtertja in izrastlinska hrana se drobi in melje kakor med mlinskima kamenoma (glej glodalce str. 67.). Prebavljala imajo veliko prostornino in površino, da govedo lahko sprejema veliko množino malo tečne hrane in jo prebavlja dodobra. Slika 97. Lobanja in rog goveda: mo. medčeljustnica, z. č. zgornja, s. č. spodnja čeljustnica, n. nosnica, so. solznica, r. rož- nica, s. sekalci, k. kočnjaki. Jezik, nabrekle ust¬ nice, sprednji zobje in žuljava koža v zgornji čeljusti pulijo travo. Po¬ vršno prežvečene zalo¬ gaje zvija govedo vkope ter jih požira. Požiralnik pa je na spodnji strani zelo ozek; kepe zato ne morejo skozenj, tem¬ več širijo in odpirajo vhod v vamp (Pansen), ki je stranski in obsež¬ ni požiralnikov izrastek (slika 99.). Sito govedo počiva, najraje v kakem zavetju; med tem se pomika hrana v vampov privesek, kapico (Netz- magen), v kateri se sprijeni a v okrogle p r e ž v e č k e. Žival bruha prežvečke v usta, kjer jih premleva in premešava s slino v redek sok, ki se cedi po žlebastem spodnjem požiralniku v tretji želodčni oddelek, v deveterogub (Blattermagen) in odtod v siriščnik (Lab- magen). Siriščnik izloča sirilo I (Lab), p e p s i n e in solno, kislino in je tedaj primeren želodcu drugih sesalcev, dočim sta vamp in kapica le nekaki shrambi (prim. ptičjo golšo, stran 92.). Vse želodčno delo se deli tako na štiri dele in vsak oddelek opravlja svoj posel bolje in uspešneje nego enoten želodec, načel 0 razdeljenega dela. Slika 98. Kosti svinjske, srnino in velblodove sprednje okončine, deloma predcdano po Florveru; 2. do 5. prsti. Slika 99. Prežvekovalski želodec ovce; v. vamp, k. kapica, d. deveterosmb, s. sirišenik. Govedo nosi kot orožje rogove (Hdrner). Živinčetu odebeli čelna koža. Spodnja usnjica kosteni, se spaja s čelnico in tvori koščen izrastek, takozvano nožnico (slika 97.). Zunanja povrhnica roženi in ustvarja rog. Kožne plasti na spodnji in notranji strani roga roženijo neprenehoma, zato se rog daljša in debeli. Domače govedo se je iz- prevrglo v mnogo pasem. Kot zarodnike domačega goveda smatrajo tura (Ur, B. primi- genius 1 ), ki je še živel do 17. stoletja po Nemčiji, dalje krat¬ ko r o g o govedo (B. braclij- ceros 2 ) in čel at o govedo (B. frontosus 8 ), katerih ostanke so našli po barjih in v mostiščih. L i t a v s k e g a zob ra (Wi- sent, Bison europaeus 4 ) go¬ jijo še v Bialovicah, ameriš¬ kega zobra (B. americanus) pafv Narodnem parku Zedinjenih dižav in v Kanadi; oba nosita na plečih dolgo grivo. Močvirsko govedo Indije, toda tudi južne Evrope je bivol (Biiffel, Bubalus bufalus’). Uvn posebno četrti močna, tretji in drugi krnjava, palca pa sploh ni (prim. kopitarje). Klokani imajo večdelen želodec in zobovje je slično prežvekovalskemu: ^ j . Na zadnjih koncih spodnje če- ljustnice sta navznoter zavita izrastka, ki značita vse vrečarje. Samica porodi edinega mladiča, ko je še nerazvit in le velik kakor rjavi hrošč (2‘5—3 cm) ter ga vtakne takoj v kožno gubo na trebuhu, v takozvano vrečo (marsupium). Mladič se prisesa k mlečnim bra¬ davicam v vreči ter ostane v njej, dokler ne doraste. Ob dimeljnični zrasti štrlita vrečnici (Beutelknochen) ter podpirata vrečo na notra¬ nji strani, da ne zmečka napeti drob mladiča. Velikanski klokan (Riesenkanguruh, M. giganteus 8 ) je stepni vrečar; druge vrste žhe po skalovju ali pa plezajo z oprijemalnim repom po drevju. Najstarejše ostanke vrečarjev so našli v mlajši triadni tvorbi, tercijara so živeli vrečarji po vsej Evraziji, Avstraliji in tudi po 1 Mega = veliko, therion = žival. - 2 Dasys = srhkodlakav, pus = noga. tricinctus 'npasi. _ 3 Novemcinctus = deveteropasi. - 4 Myrmex myrmekos = mravlja phagein žret t inbatus = grivast. - 5 Manis = strašilo. — 6 Marsupium = vreča. — ' Makr6s - velik, pus = noga. — 8 Giganteus = orjaški. 84 Ameriki, kjer živijo nekatere vrste še zdaj. Više razviti razredi sesalcev, t ki so žilavejši v boju za obstanek, so zatrli nizko stoječe vrečarje (gladki možgani, nepopolni način množitve). V Avstralijo pa jim niso sledili, ker se je ločila ta celina najbrže že za tercijarne tvorbe od Evrazije. V tej osamljenosti so se vrečarji prilagojevali podnebju in hrani. Ker pa so bili življenski pogoji ponajveč isti kakor po drugih > celinah, zato so nastale med vrečarji samimi prav različne vrste, ki f nas spominjajo raznih sesalskih razredov ter imajo kot skupni znak ; Slika 111. Klokanova okostnica; k. kolčnica, s. sednica, v. vrečnica, 2.—5. nožni prsti. le vrečnice. Vombat (Phascdlomjrs 1 ) ima na pr. glodalsko zobovje: 10 1 4• Poznamo tudi krta vrečarja (Notoryctes 2 ). Zverske čudi so: kuna vrečarica, volkvrečar, medvedvrečarindr. Seri štejemo tudi ameriška vrečarja, hrbtonosa in oposuma (Beutel - ratte, Didelphys virginiana). Vreči sta jima malo razviti; nožna palca se sklepata z drugimi prsti (oprijemalne noge) in nas spominjata opičje noge. {haskolon - vreča, mys = miš. — 2 Notos = hrbet, oryktes = kopajoč. 85 Slika 112. Kljunaš, po Schmeilu. kmalu izpadejo. Kljunaš spaja v svojih znakih sesalce s ptiči in Plazilci. Debelo črevo se mu širi ob zadnjici v takozvani stok Ikloako), ker izhajajo vanj tudi izločala in spolovila. Kljunaš * e že po dvoje jajec in jih vali, mladiča pa doji s sokom, ki izločajo posebne mlečnice. Na okostnici je mnogokaj posel)- ^6ga. Vratna vretenca so rebrnata, na grodnico se naslanja spredaj še posebna nadgrodnica (Episternum), h kateri pa od lopatice ne Postopata samo ključnici, temveč tudi še krokam ici (Rabenbeine). Krokarnici drugih sesalcev sta krnjavi (prim. krokarnični odrastek 1 Monos = edin, trema = odprtina. - 2 Ornis ornithos = ptica, rhynchos = kljun, I )ar adoxus = čudežen. Štirinajsti razred. Stokovci, Monotremata , 1 Kloakentiere. K ljunaš (Schnabeltier, Ornithorrhinchus paradoxus 2 ) živi v Južni Avstraliji in po Tazmaniji ter je povodna žival. Prste veže namreč plavalna mrena in rep je ploščnat kakor bobrov. Račjemu kljunu po¬ doben gobec pokrivata roženi plošči; s kljunom brba po blatu ter lovi črve in školjke. Mladičem poženejo sicer tudi kočnjaki, toda Z 86 1 str. 9.). Kljunaš samec nosi zadaj na nartu votlo ostrogo, v katero se izliva pre strupena žleza. Telesna toplina meri povprečno samo 119° C. Oči krijejo trepalnici in žmurka, ušesa so brez uhljev. Vendar pri¬ števamo kljunača k sesalcem, ker ga krije dlaka, ker ima na lobanji enake kosti kakor drugi sesalci in na kolku vrečnici kakor vrečarji. Slika 113. Kljunati ježek pred termitsko stavbo, po Sclimeilu. Slika 114. Jajce in zarodek kljuna¬ tega ježka, po Sclimeilu. Kljunati ježek (Echidna hvstrix') živi v gorskih gozdih Taz- manije. Pokrivajo ga bodice. Iz cevastega rilca proži črvasti jezik (mravljinčar) in lovi žuželke. Samica leže po eno jajce ter ga vtika v posebno podtrebušno jamico (vrečo), kjer se izvali vsled višje to¬ pline in kjer sesa mladič sok mlečnic. Naravni sestav. SesalcNnastopijo še le v triadni tvorbi, in sicer v oblikah, ki nas spominjajo stokovcev in vrečarjev. Tudi v starejših tercijarnik skladih nahajamo vpste, ki še spajajo znake več razredov, na pr. pr a' zveri (Creodonta 3 ) in prakopitarje. Čim mlajši pa so skladi tembolj so podobni ostanki tačas živečih sesalcev zdanjim. Živalski' vrste torej niso stalne, temveč se razvijajo in izpopolnjujejo Razvojna (descedenčna) podmena uči, da vrste ginejo, aiznjik se porajajo druge. Živalstvo se je torej razvilo kakor drevo, kip 0 ’ žene iz semena ter ustvarja deblo, veje, vejice in leto za letom no' ,f popke. Zato govorimo lahko o živalskem rodovniku (Stammbauid) 1 Echidna = zlobna žival v bajki, hystrix = ježevec. — 1 2 Kreas = meso, odus od®®' tos = zob. 87 Vendar je ta rodovnik zelo nepopolen. Od izumrlih živali so nam ostale le slabo hranjene okamenine trdnih organov in še te so raztresene v zemeljskih plasteh, v katerih temo le slučajno prodira človeško oko. iz zdaj živečih živali pa se ne da sestaviti popolen rodovnik. Saj tudi ni mogoče iz nakopičenega bukovega dračja zložiti bukve, če so se že požgale veje in deblo. Umetni živalski sestav pa. ki smo ga popisali na strani 51., ni samo plod človeške domišljije in po- sneme. Opirajoč se na razvojno podmeno nam izraža med¬ sebojno sorodstvo živali in postaj a tako naravni sestav. Drugi red. Ptiči, Aves , 1 Vogel. Značilne ptičje organe popišemo na domačem golobu (Haus- taube, Columba livia domestica 3 ). Že narodni pregovor pravi: „Ptiča spoznaš po perju". Pero (Feder) je kakor sesalska dlaka kožna tvo- rina. Povrhnica se vgreza okoli usnjične brbončice in tvori peresni mešiček (Federbalg). V brbončici, zdaj peresni buški, se raz¬ pletajo krvne žilice in hranijo pero. Dorastlemu peresu se posuši pe¬ resna buška, njeni ostanki pa tvorijo spodaj takozvano „dušo“ (Federseele). Pero (slika 115.) ima po sredi trdni tulec (Federkiel), na katerem ločimo zopet spodnjo cevko (Spule) in zgornje strženasto r e b r c e (Schaft). Iz rebrca poganjajo na dveh straneh vzporedne veje in iz njih med seboj prepletene vejice, katerih ka- veljčasti končiči se sprijemajo (slika 116.), tako da na¬ stane toga, toda prožna kosmača (Fahne). Prav na koži so puhasta pe- r e s a (puh, Flaum- federn); spoznamo jih, ker imajo mehka rebrca in razčehane veje brez kaveljčkov. Beli puh varuje go¬ loba mraza in vročine (primerjaj podlankoStran53.). Drobni ustroj golobjega peresa v obrisu: r. Nad puhom SO rebrce, v. veja, vc. vejica s kaveljčki. Slika 115. letalno pero do- m »čega goloba: talec, ki je iz °evke e. in iz re- “ roa r, k. kos¬ eča d. duša. 1 Avis = ptič. — 2 Columba = golob, livia (llvida) = svinčenobarvna, domestica = domača. 88 m m obarvana krovna peresa (Deckfedern), ki tvorijo skoro nepropustno odejo, da ne uhaja odreti zrak. Telesna to¬ plina, ki meri pri raznih ptičih 40—45° C, se zato ne izpreminja. Ptiči imajo kakor sesalci stalnotoplo kri. Na krovna peresa se nastavljajo mišice, ki šopirijo perje. Na jesen se golijo golobi, kot dobri letalci pa izmenjavajo perje le polagoma. Spomladi za valitve do¬ bivajo samci lepše in bolj pisano perje, ker se v njem prekrajajo barvila (svatbeno perje). Izpreminjasti >sk golobjega perja pa povzročajo na posebni način odbiti svetlobni žarki. Golobom nedostaje na koži znojnic in lojnic, na trtici pa imajo majhno mastno žlezo, da si mastijo perje. Perje služi golobu tudi pri letanju in temu giba¬ nju se prilegajo vsi telesni organi. Truplo je lahko, glava majhna in čeljusti so brezzobe. Zrak je namreč 775krat lažji nego voda in vzgon v njem zelo majhen (prim. plavutonožce in ribake). Kosti so iz- večine votle in napolnjene s toplim zrakom (pnevmatične), toda kljub temu zelo močne, ker so trdne Presek mara- zunanje plasti. V votlinah večjih kosti se razpenjajo kot hU lahtnire ad " °P ora poprečni stebrci (slika 117.). Na golobji glavi nahajamo skoro iste kosti kakor na sesalski, vendar so tudi razločki precejšnji. Lobanjske kosti zrastejo zgodaj in brez šivov, lične kosti pa se gibljejo med seboj in tudi na lobanji. Spodnja čeljust se ne premika nepo¬ sredno na senčnici (stran 54.). Med obe se vriva marveč kvadratnica (Quadratbein) in na tej se sklepa spodnja čeljust tako, da tvori dvo- ramni vzvod. Na krajše zadnje rame tega vzvoda in na loba¬ njo se pripenja spodnječeljustna odteznica, na sprednje rame in 1°' banjo pa priteznica. Kvadvatnico smo spoznali sicer že pri sesalcih) toda pod imenom „nakovalce“. Kvadratnica in nakovalce se nastavita Slika 117. Slika 118. Lobanja domačega goloba; lo. lobanja, s. sklep med medčeljustnico mi. in lobanjo, z. č. in s. c, zgornja in spodnja čeljnstnica, li. ličnica, ne. neb' niča, kr. krilnica, kv. kvadratnica, v. v. vratna vretenca. 89 namreč na zarodkih na isti način, še le pozneje se ločita po opravilu. Če so organi oblikoslovno enaki ter se na¬ stavljajo na isti način (anatomijska enakost), jih imenu¬ jemo istoizvorne organe (homolog). Nalični organi (analog) pa opravljajo sicer isto delo (životoslovna enakost), četudi so nastali na različne načine, na pr. letalna mrena prhutarjev in ptičje perutnice. Od kvadratnice se razpenjata dve vrsti kosti do zgornje čeljusti, ki jo sestavlja izvečine velika medče- 1 j u s t n i c a. Ličnica tvori zunanji drobni ločeč, čegar sprednji del je zgornja čeljustnica; notranji lok pa sestavljajo zapored kril niča, nebnica in neparna lemežnica. Kadar odpre ptica spodnjo čeljust, pritisne kvadratnica na ta dva para kosti, ki dvignejo istočasno tudi zgornjo čeljust. Na zatilnici je samo ena obla glavica, ki se giblje na nosaču in z njim vred na okretaču. Vratnih vretenec je 11 do 13; vsa so rebr- nata. Vsako vratno vre¬ tence (slika 119.) je nekak dvojni sklep; spredaj ima sedlasto skledico, a vanjo prista¬ ja zadaj le¬ žeča glavica sprednjega vretenca (sed¬ ati sklep, Sattelgelenk). Trapova okostnica (slika 120.) ' e negibljiva kakor ladijno °gredje. Posebno trdno je pleče, ker nanj se opirajo veslom enake in ' Perutnici izpremenjene lakti. Med sabljastima lopaticama in ^vodnico se razpenjata na vsaki strani po dve kosti: ključnici, Slika 120. Golobja okostnica; lo. lobanja, v. v. vratna vretenca, t. trtica, g. grod- nica, k. ključnica, kk. krokamica, l. lopatica, td. nadlahtnica, pl. pod- lahtnica, kž. koželjnica, dč. dlančnica, m. nasadec, kr. križnica, st. stegnenica, p. piščal, ms. mednartni sklep. ki. kračnica, 1.—4. prsti. Slika 119. Vratni vre¬ tenci doma¬ čega goloba. r ki zrasteta ob grodnici v vilice, in debeli krokar niči (glej stoke, ce, stran 85.). Nadlahtnica je nekoliko zvita in čvršasta, da se na¬ stavljajo nanjo laže letalne mišice. Podlakti imajo kakor sesalske dve kosti: koželjnico in podlahtnico. Zapestje sestavljata samo ve zapestnici (prim. prhutarje, stran 57.). Dve dlančnici zrasteta na obeh koncih ter nosita tri krnjave prste, in sicer palec z enim, ka¬ zalec z dvema in sredinec z enim členom. Mrenasta koža se razpro¬ stira ob komolcu med nadlahtnico in koželjnico ter nas spominja letalne mrene. Posebno velika in močna krovna peresa, takozvana letalna peresa (Flugfedern), tičijo na zadnji strani roke (10) in Slika 121. Golobja perutnica; l. m. letalna mrena, l. r. letalna peresa roke z vodilnim peresom v. p-, | l. pl. letalna peresa podlahtnice, pa. p. in pl. p. palčna in plečna peresa. podlahtnice (11—15) tako, da pokriva in podpira zunanja toga kos- mača vsakega peresa mehko kosmačo sosednjega. Kazalčevo pero se | giblje zase ter se imenuje vodilno pero (Lenkfeder). Cevke letalnih peres pokriva več vrst krovnih peres, ki ležijo druga na drugih kakor strešniki. Mahajoč s perutnicami pritiska golob pod seboj zrak, čegar odpor ga dviga in vzdržuje v višini, poriva pa se tudi kakor z ves- I loma naprej. Leteči golob dalje lahko plava po zraku, kakor odska¬ kuje nad vodo ploščnati kamenček, ki ga vodoravno in krepko zalu- čimo ob gladino. Sprednji veter podpira, zadnji ovira polet (papirnati zmaj). Dolga ščitasta grodnica nosi po sredi greben, ki reže zrak kakor ladijni gredelj vodo; na greben pa se pritrjajo tudi letalne mišice. Pi snih reber je le šest, vsako rebro je iz prsnega in hrbtneg 3 kosa, ki ju veže kolenčast sklep. Vsak hrbtni kos ima dalje kljuka^ nasade c (processus uncinatus), ki se naslanja na naslednje rebra Golobu p okrni prepona. Ogrodi in nanje pr ir a s tla pij u c a mu torej širijo ter stiskajo le mišice, kakor na pr. kovaški meh gonijo tudi le zunanje sile. 91 Na tleh počiva vsa telesna teža na zadnjih okončinah, ki se opirajo na močni kolk. Na zarodku se sklepa podolgasta kolčni ca le z dvema križnima vretencema (plazilci, stran 111.). Pozneje pa zraste z njo večina prsnih, ledvenih, deloma tudi repnih vretenec in vse skupaj ustvarja križ- n i c o (Kreuzbein). S e d n i c i in dimelj niči štrlita nazaj ter ne zrasteta na koncu (jajca!). Kratka stegnenica leži : ivoro vodoravno in se skriva v mišičevju (kopitarji st ran 73.); gole n tvori poz¬ neje! dolga piščal, ker meč- nica okrni. Za zarodka lo¬ čimo na golobji nogi še dve vrsti nartnic, štiri ločene s t o p a1 n i c e in pripadajoče nožne prste. Pozneje zrastejo vse stopalnice (slika 123.) v enotno Slika 122. Razvrstitev ptičjega perja, po Schmeilu; ti. tilnik, te. teme, e. čelo, v. vajet. I. lice, g. grlo, p. prša, t. trebuh, tri. mrdanja, m. i. mastna žleza. h. hrbet, 1. pl. in l. r. letalna peresa podlahtnice in roke z vodilnim peresom, pa. p. palčna peresa, l:.p. krovna peresa. Slika 123. Kosti golobje noge; m. s roednartni sklep, fcč- krač- niča, 1,—4. nožni prsti. krač- nico (Lauf- bein), ki ima spo¬ daj štiri sklepe za nožne prste. Spodnja vrsta nartnic zraste s kračnico, zgornja pa s piščaljo, tako da nastane značilni mednartni sklep (Intertarsalgelenk). Palec štrli navadno nazaj in nosi dva člena, drugi prsti pa po vrsti tri, štiri in pet členov. Razkrečeni nožni prsti objemajo sicer precejšnjo podporno ploskev, vendar spravlja golob, da se ne prevrača, težišče v zadnji del trupla, ki ga nosi zategadelj poševno (prim. tudi lahko glavo!). Ob kolku leži priteznica nožnih prstov (slika 124.). Njena kita teče črez koleno po sprednji strani piščali, se prevrže na zadnjo stran kračnice ter se razcepi k prstom. Ta kita pa se napne in skrči prste tudi, ako se upogne le koleno. Zato se 92 Slika 124. Ptičja noga, ki se oklepa sjprsti veje, po Schmeilu: a priteznica nožnih prstov. b njena kita, b, prožna vez, da se ne premika kita. cpeta. Drob domačega goloba: jf.golša, žl. žlezovnik, m. mlin, dr. dva¬ najstnik, t. s. trebušna slinavka, j. jetra, s. č. slepo črevo, z. zad¬ njica. golob krčevito, a samogibno oprijema veje, kadar počiva, ker mu telesna teža sama upo¬ giba okončino v kolenu. Zadnja repna vretenca zrastejo v bi no stisnjeno trtico (Steifibein), na katero se opira dvanajst pahalčasto razvrščenih krmilnih peres (Steuerfedern). Ako se razpenjajo krmilna peresa v meri telesne osi, tedaj se telo poševno vzdiga med poletom, ako pa so sklonjena k truplu, se lovi v repu zrak in golob pada z glavo navzdol. Namesto zob tičita go¬ lobji čeljusti v roženih tulcih, ki jim prav no kiju n (prim. pa izumrle zobate ptiče, stran 1 s 9.). Drugi ptiči uporabljajo kljun kakor kle če; njegovi ostri robovi pa tudi režejo ter drobijo hrano kakor škarje. Golobji kljun pa je na ko¬ renu mehek in samo na koncu rožen. Nebnih oblokov ni, zato tudi ne ločimo ustne dupline od žrela. Na požiralniku (slika 125.) izraste golobu g r b a n e c ali golša (Kropf), v kateri mehča zrnje. Želodec je dvojen: žlezovnik in mlin. Žlezovnik izloča želodčne šoke, v mlinovih stenah pa nahajamo debelo m i š i č n i c o in dve roženi plošči, ki meljeta zrnje kakor mlinska kamena. Golobi in sploh zrnojede ptice požirajo tudi radi pesek in kamenčke, da z njimi laže drobijo hrano. Kjer prehaja tenko črevo v debelo, je dvoje kratkih slepih čreves. Razširjeni konec debelega črevesa imenujemo stok (klo¬ aka, stokovci stran 85.); vanj se stekajo tudi iz¬ ločala in spolovila. Led¬ vice ležijo v žlebasti Slika 126. Spolovila in izločala do¬ mačega goloba; j. j a J c ' nik. j. t. jajčna tromba- jr. jajcevod, s. stok. ledvice, sv. sečevod, d.)- krnjavi desni jajčnik- ■ ' 93 križnici; beli kaši podobni seč je ponajveč iz sečne kisline, se ne nabira v mehurju, temveč se izliva po sečevodu naravnost v stok. Jajčnik (Eierstock, slika ;26.) se razvija samo na levi strani; v njem je mnogo jajec različne velikosti in zrelosti. Vsako j a j c e j e ena sama s t a n i c a, ki pa je zato tako veliJ ker obsega mnogo rediva (žolčaka); primerjaj pa sesalsko jajce (stran 53.)! Ko dozori jajce, poči jajči kova stena in jajce se sprejme v zgornji ko¬ nec a j cev o da (Eileiter), ki zeva trombasto ter se z ve jajčna tromba. V zgornjem jajcevodu se o jajo okoli žolčaka beljakovinaste plasti (beljak), ki jih izločajo žlezaste stene, spodaj pa dobi jajce kožic j in nato še apnenasto, trdno, toda luknjičavo lup ; no (Eierschale). Jajčna stanica ima torej vsega vkup toliko rediva, da se iz nje same lahko raz¬ vije mladič, ako le ugajajo zunanji pogoji, kakor primerna toplina in vlaga ter zrak. Golobica znese večkrat na leto po dvoje drobnih jajec in v tem času se ji vname trebušna koža, da jajca lahko vali in greje (valilna vnetica). Godnemu zarodku izraste na kljunu rožen zobček, da prekluje lupino. Vendar nimajo golobja jajca toliko rediva, kolikor bi zado¬ ščalo popolnemu razvoju mladiča. Golobiči se iz¬ valijo zato goli in slepi, goliči (Nesthocker). Starši pitajo mladiče izprva s smetanasto kašo, ki jo iz¬ ločajo v grbancu, dokler se ne zgodijo. Pred poži- Slika 127. 1. sapnik in oba gr- gavca krokarja. 2. spodnji grgavec v preseku; j. jezik, z. g. zgornji grgavec, p. r. podjezionična rožica, s. sapnik, s. g. spod¬ nji grgavec, m. gla- silne mišice, d. duš- nika. k. kobilica, gt. glasotvornice. dva gr- Slika 128. Uolobji možgani: v. m. veliki (sprednji) '»ožgani, z. m. zadnji (mali) možgani, s. m. s p*(lnji možg an i. r. k. vonjalna krpa. v. ž. "dni živec, pv. podvesek, p■ m. podaljšani mozg. ralnikom se od¬ cepi sapnik ter nosi gavca (slika 127.). Spodnji grga¬ vec (svrinv) leži, kjer se deli sapnik v oba dušnika, njegovi glasotvor- nici pa napenjata samo dve gla- silni mišici (pevski stroj, glej tudi stran 98.). Majhna pljuča prira- stejo na hrbtenico in posebno na ogrodi ter se s temi vred krčijo in širijo. Iz pljuč poganjajo zraka polni pljučni mehi (Luftsacke) v telesno 1- Slika 129. Golobje oko, 1. od spredaj, 2. v poševnem preseku: 6. beločnica, k. o. koščeni obroček, š. šarenica, z. zenica, l. leča, m. mrežnica, č. češelj, v. 'z. vidni živec. vi. duplino, med mi¬ šičevje ter segajo tudi do votlih ko¬ sti, ki jim priva¬ jajo zraka. Ce zadrgnemo golobu sapnik in navr¬ tamo na pr. nad¬ lahtnico, diha tudi skozi njo. S pljuč¬ nimi mehi se ptiči napihavajo (poglej vrabce ob hudem mrazu!). Med po¬ letom se ne gibljejo ogrodi, nekateri pljučni mehi pa se pri kret¬ njah perutnic izmenoma širijo in krčijo ter tako izmenjavajo pljučni zrak. Srce je kakor sesalsko iz dveh pridvorov in dveh prekatov; velika odvodnica pa se zavija na desno stran. Na golobjih možganih (slika 128.) se razvijejo najbolj zadnji (mali) možgani (važno središče za ravnovesje med poletom), dočim imajo sprednji (veliki)^možgani gladko površino. Od srednjih možganov vidimo dve pobočni krpi. Oči so bistrejše od sesalskih. Zrklo je kakor prisekan stožec. Beločnico podpira koščeni obro¬ ček. Obla leča se dobro priravnava različnim razda¬ ljam in iz žilnice izraste v steklo¬ vino češelj (pec- ten), s katerim golob pre določa razdaljo predme¬ tov. Spredaj krijejo oči trepalnice in žmurka. Ušesa so sicer brez uhljev, toda imajo velik bobnič, eno slušno koščico, stebrec (columella), ki je istoizvoren sesalskemu stremenu, in precej razvit polž. Vonj in okus sta slaba. Slika 130. Ptice selilke med poletom; r. divje race, (j. divje gosi, i. žrjavi, p. ptice pevke. 95 V mrzlih krajih divji golobi in sploh ptiči, ako jim primanjkuje hrane, ne prespavajo zime kakor nekateri sesalci, temveč se selijo v južne kraje, od nas posebno v Ponilje. Pravimo jim ptice selil k e (Zugvogel). Po nagonu sledi rod rodu ter ubira isto pot po dolinah in črez gorska sedla. Evropske selilke letijo preko Sredozemskega m. rja črez Grško, Sicilijo in Gibraltar (nekdanje medmorje). Zrnojede ptice se pomikajo na zimo navadno s severa in z gorskih krajev ne¬ ki iko na jug in v doline, klateži (Strichvogel), ali pa ostajajo v sa jem kraju, stalne ptice (Standvogel), na pr. domači golobi. A. Ptice z grodničnim grebenom (Carinatae). Prvi razred. Ujede, Rapaces , 1 2 Raubvogel. Kanja (mišar, Mausebussard, Biiteo vulgaris 3 ) je mišičasta ptica dolgih perutnic, dolgega repa in bistrih oči. Močni zgornji kljun se krivi spredaj kljukasto, na robeh je trd in oster (škarje); njegov koren pokriva rumenkasta voščenica (VVachshaut) in na korenu sta tudi nozdrvi. Na tršastih nogah je četvero prstov, ki nosijo srpaste in ostre kremplje. Kanja se živi pred vsem o miših. Plen prebavlja v želodcu žlezovniku, ki ima tenke stene, izloča pa tem jedkejše sokove. Neprebavljive ostanke kepi v izbljuvke (Ge- wolle) ter jih izmetava. Preprosto gnezdo si gradi na drevju iz dračja. Samica, ki je večja od samca (spolna dvoličnost), leže le malo jajec. 1 Carina = ladijni gredelj. — 2 Rapax = roparski. — 3 Buteo = vrsta sokolov, vul- garis = navaden. 96 Mladiči so puhasti goliči. Starši jih pitajo z mesom, katero prej mehčajo v golši. Sokole (Falcdnidae) spoznamo po golih krakih. Kratki kljun se krivi že ob korenu in zgornji kljun ima na vsaki struni zobu podobno škrbo. Kremplji so zelo ostri in perje se prilega truplu. Sokoli so drzni roparji. V naših krajih živijo po stoika (Turmfalke, Falco tinnunculus ! ), skobec (Sperber, Astur nisu -j, kragulj (Habicht, A. palumbarius 1 * 3 ) in škrjančar (Lerchenfalke, F. subbiiteo 4 * ). Semintja nas obišče tudi nestalno bivajoči sokol se ^ ec (Wanderi'alke, F. peregrinus 6 ). Sokolom prištevamo tudi orle (slika 131.), ki imajo pern te krake, na pr. po Alpah živečega planinskega orla (Steinad-er, Aquila fulva 6 ) in kraljevega orla (Kdnigsadler, A. imperidli-')■ Brkasti ser (Liimmergeier, Gypaetos barbatus 8 ) živi po gorovju južne Evrope in severne Afrike in spaja v svojih znakih orle z jastrebi (topi kremplji). Jastrebi (Vulturidae). Kakor glava dolgi kljunov gredelj (First) strimi očmi mrhovino na tleh. Pleše c (Ganšegeier, Vultur fulvus 9 ) in mrhar (Aasgeier, Neophron percnopterus 10 ) živita že v južni Evropi. Največji jastreb je kondor (Sarcorhamphus griffus 11 ) v južnoameriških Andah. 1 1 alco = sokol. tinniinculus latinska beseda za vrsto sokolov. — 2 Astur = kragulj, nisus = skobec. 3 Palumbarius = lovec golobov. — 4 Subbiiteo = kanji podoben. — Peregrinus = tujec, inostranec. — 8 Aquila = orel, fulva = rdečejjava. — 7 Imperialist cesarski. 8 Gyps = jastreb, aetbs = orel. barbatus = bradat. — 9 Vultur = jastreb, fulvus * rjast. — 10 Neofrona je izpremenil Jupiter v jastreba; perknos = temnomoder, pteron = perutnica. 11 Sarks = meso, rhamphos = krivikljun, gryps je bajeslovni četveronogi ptic. je izprva raven ter se zakrivi še le na koncu. Ker živi jastrebe po- največ mrho¬ vina, imajo sicer Jastrebov kljun; n. nozdrv, v. voščenica. močne, toda tope kremplje. Glava in vrat sta gola ali ju krije puh. V sinjih višavah opažajo z bi- 97 Drugi razred. Sove, Strigidae , 1 Eulen. Pegasta sova (Schleiereule, Strix flammea 2 ), čuk (Steinkauz, S. nbctua 8 ) in druge sove lovijo največ miši in krtice ter so koristne. Nekateri jih imenujejo ponočne ujede, dasiravno niso posebno so¬ rodne ujedam. Kratki kljun (slika 133. ' se krivi takoj od korena, noge so pernate do krempljev in nosijo srpaste ter zelo ostre kremplje. Če¬ trti prst zovemo pregibnik (Wen- dezehe). ker ga sove lahko obračajo naprej in nazaj. Perje je rahlo in našopirjeno in polet tih. Velike oči gledajo naprej, so vdrte v perna¬ tem vencu in še dokaj bistre. Bob¬ nič na koži pokriva posebna kožna guba (uhelj), ki jo privzdigajo med poletom. Uharicam (Ohreneulen) štrlita nad ušesi pernata čopa, ki ju privzdigajo, da prestrezajo zvoke. Vir tBiibo maximus 4 ) zalezuje tudi divjačino. Tretji razred. Plezalci, Scansdres,■’ Klettervogel. K plezalcem uvrščamo žolne, kukavice, papige in še ne¬ katera druga plemena. Žolne (Picidae). Črna žolna (Schwarzspecht, Dry6copus mar- tius (! ) se hrani z mrčesi, ki jih pobira izza suhe drevesno skorje, žre Pa tudi, posebno pozimi, jagode, semena in mravlje. Za plenom lahko spretno pleza, ker obrača na nogah dva prsta naprej, dva Pa nazaj (plezalne noge, Kletterfiifie, slika 134.) Kadar teše po deblih in vejah, se opira na toga krmilna peresa. Ravni, dolgi in robati kljun je pokrit ob nozdrvih s ščetinastim perjem, zgornji kljun je na koncu dletast. Trdi jezik je oborožen na konici s kaveljčki. Podjezičnična ro¬ žiča se ovijata kakor vzmeti okoli glave do čela in posebne mišice ju bliskoma prožijo z jezikom vred, kadar nabada žolna žuželke. Cina ž °lna teše žolnine v trhla debla; jajca so snežnobela. Druge naše 1 Strix strigis = sova. — 2 Tlammea = plamenasta. 3 Nbctua = nočna sova. bubo - vir. maximus = največji. — 5 Scansor = plezalec, sc&ndere = plezati. I*ry- °kčpos = drvar. drys dryos = drevo, koptein = sekati, rnartius = bojevit. Zoologija. 98 žolne so: zelena žolna (Grunspecht, Picus vlridis 1 ), pivka (Grau- specht, P. canus 2 ), in troje vrst detlov (Buntspechte, P. maior, me¬ di us, minor 3 ). Sorodna vij e gl a v k a (Wendehals, Iynx torcpiilla ne teše in ne pleza, se hrani z mravljami ter smešno zvija glavo, kadar jo prestrašimo. Kukavice (Cuculidae) živijo i žveči n e po vročih krajih. Naša na¬ vadna kukavica (Kuckuck, Cuculus canorus 5 ) sicer nima plezalnih nog, toda zunanji prst je pregibni k. Kljun je lahno zavit. Nepri¬ merno majhna in raznobarvna jajca leže v velikih presledkih; zato menda ne gnezdi sama, temveč podtika jajca raznim pticam pevkam, ki kar naj- skrbneje vzgajajo kukavičico. Zatira posebno kosmate gosenice in je selilka. Papige (Papageien, Psittaci 6 ) živijo po pestro- barvnih gozdih vročih krajev (pisano perje). Zgornji kljun se krivi črez kratkega spodnjega. Jezik je debel in mesnat, zato lahko oponašajo razne živali in tudi človeka. Plezajo s plezalnimi nogami, a tudi s kljunom. Hranijo se ob sadežih, katere prijemajo z nogo in podajajo kljunu. Kot znane vrste navajamo amazonsko papigo (Psittacus amazbničus), dolgorepega ara (Sitace Macao 1 ) in kakaduja (Plissolophus galeritus 8 ) z rumeno perjanico. Dodatno še navajamo vodomca (Eisvogel, Alcedo ispida 9 ), ki lovi z dolgim koničastim kljunom ribice ter si koplje za gnezdo v bregu do 1 m dolg rov, in vodeba (Wiedehopf, Upupa epops 10 ) s slokim kljunom in razščepirjeno perjanico na glavi. Slika 134. Plezalna noga žolne. Četrti razred. Pevci, Oscines , 11 Singvdgel. Razred pevcev obsega do 5000 vrst. Glasilo na spodnjem grgavcu (slika 127., 2.) kaže naslednji ustroj: Kjer sapnik prehaja v oba dušnika, so stene mrenaste, se gubajo navznoter in ustvarjajo tam dva para glasotvornic. Glasotvornice napenja 4—5 parov glasilnih mišic, zato pevci lahko izpreminjajo tako vsestransko glasove. Pojejo navadno samci. Izmed deseterih letalnih peres na roki je prvo majhno ali izpade. ' Picus - žolna, viridis = zelena. — 2 Canus = sivec. — 3 Maior = večji, medius = srednji, minor = manjši. — 4 Iynx = vijeglavka, torguiMa = okretalka, torquere = viti. " 5 Cuculus = kukavica, canorus = blagoglasen. — 6 Psittacos = papiga. — 7 Sittake = pa¬ piga, macao = domače ime. — 8 Plissein = razkrečiti, lophos = perjanica. — 9 Alcedo = vodomec, ispida = hispida = srhka. — 10 Upupa in epops pomeni vodeba. — 11 Oscen čscinis = pevec. 99 Krmilnih peres je dvanajst. Noge so hodilke in nožni palec se giblje zase. Kraki so zadaj pop ločeni (getafelt), to je pokriti so z dolgima, ozkima pločama. Umetna gnezda si kopljejo pevci v zemljo, tešejo v dupla, zidajo na stene, pletejo ali tkejo na drevju. Mladiči so goliči. Drozgi (Drosseln, Turdidae). Črni kos (Amsel, Turdus mčrula 1 ) ima šilast kljun (šilokljuni). S kljunom pobira žuželke, pozimi pa zoblje jagode. Močni kraki so tudi spredaj poj Močeni, obuti (gestiefelt). Zdaj se je k os ustanovil po mestnih nasadih in s ari samci ostajajo pri nas tudi črez zini ■ >. D r o z e g (Singdrossel, T. mu¬ šici A) je izvrsten pevec. Brinjevka (W hholderdrossel.T.pilaris 3 ) gnezdi v s vernih krajih; pozimi je pri nas mnogo polovijo v zanke. Dreskač (Misteldrossel, T. viscivorus 4 ) uživa lepke jagode bele omele in prenaša neprebavljivo seme od drevesa do drevesa. Na planinah živi komatar (Ringdrossel, T. torquatus). Pravi pevci (Silviidae). Sem uvrščamo našega najboljšega pevca slavca (Nachtigall, Luscinia philomela 5 ), rdečegrlo taščico (Rot- kehlchen, Erfthacus rubecula 0 ) rdeče rep ko (pogorelček, Rotsclnvanz- chen, Ruticilla phoenicura 7 ), črnoglavko (Sctnvarzpliittchen, Silvia atricapilla 8 ) in druge penice (Silvia). Rebasti palček (Zaunkonig, Troglodytes parvulus 9 ) si napravlja oblasto gnezdo v mahu; pozimi se prehrani z žuželjčnimi in pajčjimi jajci. Bela in rumena pastirica (Bachstelze, Motacilla alba et sulphti- rea 10 ) mahljata z dolgim repom. Srakoperi (VVurger, Laniidae). Rjavemu srakoperu (Lanius col- lurio 11 ) se krivi zgornji kljun preko spodnjega ter nosi po bokih skrbi Slika 130. Srakoperjeva glava. Slika 135. Drozgova glava. 1 Turdus = drozeg, merula = kos. — 2 Musicus = glasbenik. 2 1’ilaris pilus las. k, ‘r jo lovijo v zanke iz žime. — 4 Viscum = bela omela, vorare = žreti. — 5 Luscinia = slavec, philomela = petje ljubeč, melos = pesem, philein = ljubiti. — 6 Erithacus = ptičje ime pri Pliniju, rubecula = zmaltjševalni pridevnik od ruber = rdeč. — 7 Rutillus = rdeč. zmanjšano ruticillus, plioinikos = temnordeč, ura = rep. — 8 Silvia = gozdna pevka, silva = £°zd, ater = črn. capilli = poglavna peresa. — 9 Troglčdjtes = brlogar, parvulus = prav majhen. — ‘<> Motacilla = pastirica, alba = bela, sulphiirea = žveplenorumena. - 11 Ldnius = Itlesa r, collurion = ujeda. 100 (zobokljuni, prim. sokole). Plen nabada na trnje ter ga obira o priliki. Dober pevec je in oponaša druge ptiče. Z njim se družita po trnju in po živih mejah veliki srako p er (L. excubitor‘) in črn o čele c (L. minor 2 ). V hudih zimah prihaja k nam severnjak pegam (Seiden- schwanz, Bombycilla garrulla 3 ), čegar letalna peresa krasijo na koncu škrlataste luske. Lastovice (Hirundinidae) letajo vztrajno z dolgimi in ozkim, pe¬ rutnicami; rep je škarjast. Kratki, ploščnati kljun zeva široko (dro- kljuni). Z drobnimi nogami se samo oprijemajo in obešajo. Žuželke lovijo leteč in so selilke. Kmečka lastovica (Dorfschwalbe, Hirundo rustica 4 ) in mestna lastovica (H. urbica 6 ). Sinice (Paridae) imajo kratek, stisnjen in koničast kljun ter svilnato perje. S krepkimi prsti in kremplji plezajo po drevju, :yer si iščejo žuželk, njih ličink in bub. En par sinic z mladiči pokonča na leto do 150 kg mrčesa. Pozimi se klatijo mladiči okoli ter pob ajo tudi semenje. Sinice gnezdijo v duplih (žolnine). Sinica (Kohlmeise, Parus maior 6 ), modri gorščnik (Blaumeise, P. coeruleus 7 ), me- nišček (Tannenmeise, P. ater 8 ) in plaši c a (remec, Beutelmeise, P. Debelokljuni (Kegelschnabler, Conirostres" 1 ). Ščinkavec (Buchfink, Fringilla coelebs 11 ) ima de¬ bel, krepek in koničast kljun. Z njim tare in lušči semena. Pobira pa tudi žuželke, posebno ko vali. Kraki so zadaj popločeni. Domači vrabec (Haus- sperling, Passer domesticus 12 ), kan ar ec (Serinus canaris 13 ), lisček (Stieglitz, Fr. carduelis 14 ), čižek (Zeisig, Fr. spinus 15 ), kalin (Gimpel, Pvrrhula rubri- cilla" 1 ), krivokljun (Kreuzschnabel, L6xia curvirdstra 17 ) in strnad (Goldammer, Emberiza citrinella 18 ). Škrjanci (Alaudidae). Poljski škrjanec (Feldlerche, Alaiida arvensis 19 ) je selilec, čopasti škrjanec (Haubenlerche, A. cristata 20 ) 1 Excubitor = čuvaj. — 2 Minor = manjši. — 3 Bombyx = gosenica sviloprejka garrula = besedljiv veseljak. — 4 Hirundo = lastovica, rustica = kmečka. — 5 Urbiča = mestna. — 6 Parus = sinica, maior = večja. — 7 Coeruleus = sinji. — 8 Ater = črn. — 9 Pendulinus = v zraku viseč zaradi gnezda. — 10 Conus = stožec, rostrum = kljun. 11 Fringilla = šinkavec, coelebs = samec, ker ostajajo samci pozimi pri nas. — 12 Passer = vrabec, domesticus = domač. — 13 Serinus = eižek. - 14 Carduelis, carduus = osat. - Spinos = čižek. — 16 Pyrrhula = zmanjšano od pyrrh6s = ognjenordeč. — 17 Loxia od lox6s = vstran zavit, curvirostra = krivokljun, curvus = kriv, rostrum = kljun. — 18 Em- beriza = strnad, citrinčlla = citronastorumena. — 19 Alauda = škrjanec, arvensis = poljski. " 20 Cristata = čopasta. pendulinus 9 ). Slika 137. Ščinkavčeva glava; n. nozdrv. 101 Slika 138. Škrjančeva noga. pa ostaja črez zimo pri nas. Škrjančevi kraki so zadaj popločeni in dolgi palec nosi ostrogast krempelj (slika 138.). Vrani (Rabenvogel, Cbrvidao) so ptiči močnega, spredaj kljukastega kljuna (vele- kljuni). Nozdrvi pokriva ščetinasto perje. Čutila, posebno voh, so dobra. Vrani žro vse. Škorec (Star, Sturnus vulgaris 1 ) dobi spomladi zeleno in škrlatno se izpreminjajoče svatbeno perje. Po izmenjavi perja na jesen je belopikast. Poljska vrana (Saatkrahe, C. frugilegus 2 ) si oguli kljun na korenu. Črna vrana (Rabenkrahe, C. corone 3 ) in siva vrana (Ne- belkrahe, G. cor- nix 4 ) sta podnebni zvrsti. Največji sorodnik je kr o- k a r (Kolkrabe, C. corax 5 ), naj¬ manjši vran pa kavka (Dohle, C. monedula 6 ). Šoja (Eichel- haher, Garrulus glandarius 7 ) in sraka (Elster, Pica caudata 8 ) škodujeta, ker razdirata ptičja gnezda in zreta ptičke. Dodatno omenjamo pri pticah pevkah hudournike in kolibrije. Slika 139. Krokarjeva glava. Hudournik (Mauersegler, Cjpselus apus 9 ) je podoben po krilili in Po kljunovi obliki lastovicam. Noge pa so samo oprijemalke, ker se obračajo vsi prsti naprej. Sorodna salangana (Oollocalia 111 ) si gradi gnezdo iz vlečne sline. Ležetrudnik (Nachtschwalbe, Caprimiilgus europaeus 11 ) je ponočnjak; to kažejo velike oči in rahlo perje za- niolkle barve (prim. sove). Kolibriji (Trochilidae 12 ) živijo v topli Ameriki. Ti ptički imajo navadno kovinastobarvno perje, katero se šari posebno samcem. Primerjaj pestrobarvne pragozde! V dolgem, 1 Sturnus = škorec, vulgaris = navaden. — 2 Corvus = vran, fruges legere = sadeže irati. — a Corone = vrana. — 4 Cornix = vrana. — 5 Corax = vran. — 6 Mončdula = ka. — i Garrulus = veseljak, glandarius glans = želod. — 8 Pica = sraka, caudata = repata. h p = hudournik, apus = breznog. — 10 Kollao = lepim, kalia = gnezdo. — a Primulgus = kozomolza, capra = koza, mulgeo = molzem. — 12 Trohylus = majhen ptič. Z/7 102 drobnem kljunu je razcepljen jezik, ki ga prožijo kakor žolne. Spo¬ minjajo nas metuljev veščecev. Viseč nad cveti pomaljajo vanje jezik ter lovijo žuželke, srkajo pa tudi sladke sokove. Pri tem izvršujejo medsebojno prašenje dolgovenčastih cvetlic. Primerjaj podobo 1. Peti razred. Golobje, Columbidae, Tauben. Golobe spoznamo po kljunu. Skoro ravni kljun (slika 140.) nosi samo na koncu roženo krpo, koren je mehek in nozdrvi po¬ kriva žmulasto nabrekel hrustanec. Čutila so bistra, posebno ravnovesno čutilo v ušesih. Vsi prsti se sklepajo s kračnico v isti vi¬ šini (slika 141.). Domačih golobov je do 100 zvrsti. Vsem je zarodnik skalni golob (Felsentaube,Columba livia 1 ), ki živi v skalah okoli Sredo¬ zemskega morja(Kras). Domači golobi se radi izpreminjajo. Ker se izpremem- be podedu¬ jejo, si go¬ lob ar lahko izbira tiste zvrsti, ki jih hoče vzgajati. Domači golob podivja v poljskega goloba, ta se izprevrže potem tudi v barvi po divjem zarodniku (atavizem). Po gozdih živi duplar (Hohltaube, C. oenas 2 ). Gr iv ar (Ringeltaube, Palumbus torquatus 3 ) ima beli pegi na vratu. V kletkah imajo grlico (Turteltaube, Turtur auritus 4 ) in smejačico (Lach- taube, T. risčrius 6 ), ki je doma v zahodni Aziji in jugovzhodni Evropi. Šesti razred. Kure, Rasores , 6 Hiihnervogel. Gozdne kure (Tetračnidae). Divji petelin (Auerhuhn, Tetrao urogallus') ima kakor ujede na korenu trd, na koncu pa kljukast kljun; nozdrvi pokrivata luskasta zaklopca. Kljunov koren in nozdrvi so skrite v perju. Perutnice in rep so kratki, okončini pa sta krepki 1 Columba = golob, livia Uvida = svinSenosiva. — 2 Oinas = divji golob. — 8 Pa- umbus = lesni golob, torquatus = z verižico obdan. — 4 Turtur = grlica, auritus = uhat. 5 Risor = smejalec. — 6 Rasor = grebalec, radere = grebsti. — 7 Tetraon in urogallus = divji petelin, urus = divji, gallus = petelin. Slika 140. Golobja glava; h. hrustanec, u. o. ušesna odprtina. Poljanec: Prirodopis živalstva. Podoba 1. Kolibriji iz Kolumbije v Južni Ameriki, po Schmeilu. > 103 in do prstov pernati. Zato leta neokretno, teka pa dobro. Sprednje tri prste veže kratka kožica, zadnji pa stoji nekoliko više. Na prstih samih povečavajo pokrneli tulci pobočnih peres v obliki roženih ploščic podporno ploskev (prim. krplje, slika 143.). S širokimi in topimi kremplji grebe po tleh, iščoč žuželk in črvov. Ponajveč pa se hrani s semenjem, katero meči v grbancu in premleva v mlinu. Divji petelin je stalna ptica. Samec se loči od sa¬ mice, ker je večji in ima bolj pi¬ sano perje (spolna dvolič- nost).Kura gnezdi na Slika 142. Glava divjega petelina. Slika 143. tleh (prste- Leva noga divjega petelina norjavo od strani; r.p. rožene ploščice. perje) in znese do 12 velikih jajec. Mladiči so m ah ovci. Ruševca (Birkhuhn, T. tetriv 1 ) značijo navzven ukrivljena repna peresa. Belka (Schneehuhn, Lagopus al- pinus 2 ) je pernata do krempljev, barve je poleti rjave, na zimo pa pobeli kakor pla¬ ninski zajec. Gozd¬ ni jereb (Hasel- huhn, Bonasia Sil¬ vestri s 3 ) i m a sp o daj že gola kraka. Poljske kure (Peldhiihner) s prstenorjavim per¬ jem in z golima krakoma so: je- Slika 144. r e b i c a (Rebhuhll, Petelinova glava; n. nozdrv. Slika 145. Petelinova noga; o. ostroga. Perdix cinerea 4 ) in rebasta prepelica (Wachtel, Coturnix communis 5 ), ki se seli v Afriko. 1 Tetra* ali tetri* = majhen divji petelin. — 2 Lagopus ■= zajčjenog. lagos zajec, pns = noga. — 3 Bonasia = jereb, silvestris = gozdni. — 4 Perdix = jerebica, cinbrea = pepe- lasta. — 6 Coturni* = prepelica, communis = navadna. Z/7* 104 Tetrevi (Phasianidae). Od vzhodnoindijske bankirske kure (Gallus bankiva) izvira domača kura (Haushuhn, Gallus domesticus), ki se je izprevrgla v mnogo zvrsti. Petelin nosi na glavi (slika 144.) gole izrastke (greben), na golili krakih pa koščeni ostrogi (slika 145.), ki ju krije zunaj rožena plast. Črez kratki rep se vesijo srpasta hrbtna peresa. Puran (Truthuhn, Meleagris gallopavo 1 2 ) je doma v gozdih Severne Amerike. Navadni tetrev (Edeliasan, Phasi- anus colchicus 3 ), zlati tetrev, srebrni tetrev in pav (Pfau, Pavo cristatus 4 ) so prišli iz Azije. Za Kras je značilna siva kotoma (Steinhuhn, Caccabis saxatilis). Afriški pegat (Perlhuhn, Numida meleagris 5 ) nosi na glavi koščen greben. Sedmi razred. Močvirniki, Gralla- tores, 6 Sumpfvogel. Dolgokljuni (Altinares). Pravi močvirniki, kakor na pr. siva čaplja (Fischreiher, Ardea cinerea 7 ) imajo dolge goleni in dolge krake (slika 146.). Z nogami brodijo tem laže po moč¬ virju, ker so tudi prsti dolgi in jih veže na korenu kratka kožica (zve¬ zani prsti, geheftete Fiifie). Kakor okončine je dolg tudi vrat. Dolg in močan kljun ima ostro konico in ostre robove. Nozdrvi so na korenu. Ker je rep krnjav, zato krmarijo z nazaj iztegnjenimi nogami in vzdržujejo tako med poletom tudi ravnovesje. Drugi znani dolgokljuni so: srebrna čaplja (Silberreiher, A. egretta 8 ), ž 1 i č a r k a (Loffelreiher, Platalea leu- corčdia 9 ) in bela štorklja (weifier Storch, Ciconia alba 10 ). Sorodni ž r j a v i (Kranich, Grus cinerea 11 ) letijo na jug v obliki klina (slika 130.). Slika 14«. 1. Desna noga sive čaplje; fc.krak, 2. nožni prst z nazobčanim krepljem. 1 (■ ali us = petelin, domesticus = domač. — 2 Meleagris=puran, gallopavo gallus = petelin, pavo = pav. — 2 Phasianus = tetrev, colchicus = kolhiški. — 4 Pavo = pav, cristatus = čopast. — ■’ Numida = numidijska, meleagris = Meleagrove sestre so se izpremenile po bratovi smrti v pegate in njih perje je posuto s solzami kakor z biseri, zato perlinka. — 6 Grallae = hodulje, grallator = ki hodi po hoduljah. — 7 Ardea = čaplja, cinerea = pepelasta. — * L aigrette = perjanica. - 9 Leukos = bel, erodios = čaplja. — 10 Cicdnia = štorklja, alba = bela. — 11 Grus = žrjav, cinerea = pepelasta. 105 D r o p 1 j a (Trappe, Otis tarda 1 ) živi po Ogr¬ skem in po južni Rusiji in spaja kure z močvir¬ niki. Visoke noge so brez palcev, krila in kljun pa so kakor pri kurah. 'riba (Kiebitz, Va- nellus cristatus 2 ) nosi na glavi privihan 'čop; njena jajca veljajo za slaščico. Slokina glava. Kljunači (Scolopaci- dae). Sloka (Schnepfe, Scblopax rusticola 3 ) je kot ponočna ptica velikih oči in zamolklorjavega perja. Dolgi in tanki kljun pokriva na ko,ncu občutljiva kožica. S kljunom išče v vlažni zemlji žuželk in črvov. Oči so ob temenu. Po močvirnatih krajih živi manjša kozica (Sumpf- schnepfe, Gallinago 4 ). Samci povzročajo leteč z letalnimi peresi meke¬ tajoč glas. Osmi razred. Plovci, Natatores, 5 Scliivimm vogel. Plojkokljuni (Blatterschnabler, Lamellirostres 6 ). Pravi primer za Plovca je divja raca (Stockente, Anas boschas 7 ), kije tudi zarodnica domačih vrst. Pljučni mehi segajo pod kožo, kjer se nahaja tudi pre¬ cejšnja tolstnica. Med perjem je mnogo puha. Vsi ti organi varujejo raco pre¬ hudega mraza in zmanjšujejo njeno svoj¬ stveno težo. Raca dobro plava ter se tudi spretno potaplja. Na trtici je velika mastna žleza, iz katere stiska mast s kljunom ter si jo maže po perju, da se ne zmoči. Okončini sta prirast 1 i daleč zadaj ter veslata in krmarita. Hodeč po kopnem se raca ziblje in zravnava (ravnovesje). Med sprednjimi nožnimi prsti (slika 148.) se razpenja do krempljev p 1 a v n a kožica (Schwimmhaut); tako nogo imenujemo plavno nogo (Sdnvimmfufi). Plavaje premika raca nogi naprej, sklada pri tem prste in guba plavno Slika 148. Plavna noga domače race; 1. ves- lajoo nazaj, 2. veslajoč naprej. 1 Otis = droplja, tarda = počasna, — 2 Vanellus = priba, cristatns = čopast. — 3 Scd- I ax = sloka, rusticola = na deželi (rus) živeča. — 4 (lallinago galla = kura. — 6 Natator = aiec. — e Lamella = ploščica, rostrum = kljun.— 7 Anas = raca, boschas = račja vrsta. 106 Slika 149. Kljun divje race, po Schmeilu. kožico (manjši upor v vodi), suvaje nazaj pa kreči prste, razpenja kožo ter se opira oh vodo. Široki kljun krije razen roženega nohta na koncu občutljiva kožica (slika 149.). Na kljunovih robovih stojijo rožene za¬ reze (zobci), ki segajo druge v druge. Skozi zareze preceja raca vodo in izžmika iz blata povodne živalce in njih jajca. Samica leže velika jajca in si iz¬ puli med valitvijo po- trebušni puh. da ji ne zadržuje telesne to¬ plote. Mladiči so ma- hovci. Divja gos (Graugans, Anser ^ci- nereus ‘) ima daljši zadnji okončini in zato precej vztrajno hojo. Zarodnica je domače gosi. Gaga (Eiderente, Somateria mollissima 7 *) daje na severu (Gronsko) najmehkejši puh. 1 % stane 40 do 55 kron. Nemi labod (Hockersch\van, Cygnus olor 1 * 3 ) nosi na kljunovem korenu črno grbo in sapnik mu prodira v grodnico. Plameneč (Flamingo, Phoenicdpterus ruber 4 ) nas spominja s hoduljastimi no¬ gami močvirnikov. Dolgokrilci (Langfliigler, Longipennes 5 ) letajo in pla¬ vajo izvrstno (dolgi perutnici in rep). S kljunom, ki je na koncu kljukast, lovijo ribe in žuželke. Na samotnih otokih in klečeh valijo v neizmernih trumah (gvano). Ob morskem obrežju, pa tudi ob jezerih in rekah živijo: galeb (Lach- move, Larus ridibundus 8 ), govnačka (Raubmove, Lestris parasitica 7 ), ki jemlje plen drugim galebom, in čigra (ribič, Seesch\valbe, Sterna Slika 150. Veslalna noga kor¬ morana. Slika 151. Noga navadnega pondirka. 1 Anser = gos, cinereus = siv. — 2 Soma = telo, črion = volna, mollissima = prav mehka. ■' Cygnus in olor = labod. — 4 Phoinikbpterus = s škrlatnordečimi perutnicami, ruber = rdeč. — r ’ Longus = dolg. penna = pero. perutnica. - 6 Larus = galeb, ridibundus = smejoč se. - 7 Lestris = roparica, parasitica = zajedalna. 107 hirm do 1 ). Zunaj na odprtem morju letata mala viharnica (Sturm- schwalbe, Thalassldroma pelagica 2 ) in albatros (Diomedea exulans 3 ), ki meri z razprtimi krili 3 m. Oba imata cevkaste nozdrvi. Teslonožei (RuderfuBer, Stegandpodes 4 ). Pelikan (Pelecanus onocrotalus 5 ) lovi ribe z dolgim in kljukastim kljunom ter jih spravlja v kožnato vrečo med spodnjo čeljustjo. Jezik je krnjav. Palec se obrača naprej in vse štiri prste veže plavna kožica, veslal na noga (Ruderfufi). Podkožni pljučni mehi so posebno veliki; zato plava na vodi kakor napihnjen mehur ter se ne potaplja. Kormoran (Gra- culus carbo 6 ) se je nastanil tudi že v Podonavju, kjer škoduje ribištvu. Bu niča (Fregattenvogel, Tachvpetes aquila 7 ) meri z razprtimi kre- ljutr-d 2‘3 m , tehta pa samo 1*5 kg in je najhitrejša pomorska ptica. Potapljalci (Pyg<3podes 8 ). Čopasti pon- direk (HaubensteiBfufi, Pddiceps cristatus 9 ) stoji na suhem skoro pokončno, ker sta zadnji okončini pritrjeni ob trtici. Kljun je koničast in z bokov stisnjen. Perutnici sta krnjavi in plavna kožica robi vsak prst posebej (ves- lalne krpe). Tolščaki (Impennes 10 ). Patagonski tolščak (pat. Pinguin, Aptenddytes patagd- nica 11 ) živi v Ledenem morju južne polute ter se potaplja do glave. Izven morja počiva na vsem stopalu in na togih repnih tulcih. Hrbet in plavutaste kreljuti so pokrite z luskastimi peresi. Kreljuti se gibljejo samo v plečih. Pod kožo je debela tolstnica. B. Ptiči brez grodničnega grebena, Batitae .' 2 Brzoteki (Cursdres 13 ). Afriški noj (afr. Stran B, Struthio camelus 14 ) je pustinjski ptič. Perje je razdeljeno enakomerno po životu, puha Slika 152. Nojeva noga; k. kopito. 1 Sterna = holandsko čigra. hinindo = lastavica. — 2 Thalassa = morje, dromas = tekoč. Pelagica = v morju živeča. — 3 Diomedea = po junaku Diomedu. exulans = izgnanec. ®tegan<5s = pokrit ž mreno, pus = noga. — 6 Onokrdtalos = ime ptiča z oslovskim gla- •>om. __ o c ar j, 0 _ 0 g]j 6; zaradi barve. — 7 Tahjpetes = hitrokril. aquila = orel. — 8 Pygč = mca, pus = noga, — 9 Podiceps iz podicipes = trtičnonog, cristatus = čopast. — 10 Im- Puinis = brez letalnih peres. — 11 Apten = negoden, dvtes = potapljalec, patagdnica = Paugojska. — '2 Ratis = široki čoln. splav. — 13 Cursor = tekalec, currere = teči. — ^truthion = noj, camelus = velblod. 108 ni. Letalna peresa imajo raz- čehano in mahadravo kos- mačo brez kaveljčkov. Leteti torej ne more. Nerazviti pa so tudi vsi drugi organi, ki značijo dobregaletalca. Kosti so mozgovite. Ključnici iz¬ gineta. Pleče zraste s plošč- nato grodnico, ki nima osrednjega grebena. Perutnice pokrnijo. Tem krepkeje se razvijejo bedra in na nogi sta samo dva prsta. Živali so vobče tem hitrejše, čim manj je prstov. Noj stopa kakor velblod po debelem podplatu, ki pokriva nožna prsta. Od tal se odriva s kopitastim krempljem na daljšem prstu. Na pe¬ rutnicah sta dva prosta prsta oborožena s krempljema. Samec in več samic živi v krdelu. Kazvar (Casuarius galeatus 1 ) je doma na mo- luškem otoku Oeramu. Iz peresnih tulcev izhajajo dlakave ali ščetinaste veje; na nogah so po trije prsti. Kreljuti nosijo en prost prst s krempljem in trde tulce kot ostanke letalnih peres. Na glavi izraste koščen greben. Brezkrilci (Apterlgidae). Kivi (Apteryx Oweni 2 ) iz Nove Zelan¬ dije izumira. Perje je ščetinasto. Z dolgim kljunom brba ponočnjak kakor sloka po rahli zemlji. Zanimivo je, da se nahajata nozdrvi na koncu kljuna. Tršasti okončini imata po štiri prste. Izumrli veleptiči (Riesenvogel) so živeli še v zgodovinski dobi po Madagaskarju in po Novi Zelandiji, kakor na pr. po 3 m visoki moa (Dinoinis gigantdus 1 ) in Aepidrnis maximus, 4 čegar jajca držijo po 8 /. C. Ptiči iz jurske in kredne tvorbe. Praptič (Urvogel, Archae6pteryx lithografica 5 ) iz jurskega ka- menopisnega skrilavca je imel na laktih in na dvorednem repu prava krovna peresa s tulcem in s togo kosmačo. Lobanja pa nosi zobate ' Galeatus = imajoč čelado (galea'. — 2 A = brez, pteryx = perutnica, Owen = znan priro< os ovec — Deinos = orjaški, črniš = ptič, giganteus = oijaški. — 4 Aipys = visok, maximus = na,večji. - » Arhaios = prastar, pteryx = perutnica, ptič, lithogratica = v kameno- pisnem apnemku se nahajajoč. Slika 153. Kivi, po Schmeilu. 109 čeljusti, slaba rebra n imajo na- sadcev,na laktih nosijo trije prosti prsti kremplje, kolk je slab. Vse te znake najdemo pri plazilcih. V severo- ameriških kred- nih plasteh so izkopali zoba¬ tega povodnjaka Hesperornis, 1 ki nas spominja brzotekov, ker je imel krnjave kreljuti in plošč- nato grodni co brez grebena. Vretenca se mu sklepajo v sed¬ lastih sklepih, zobje pa tičijo V Praptič (Archaeopteryx litografica), po Schmeilu. podolžni brazdi ob čeljustnem robu (glej pod naslovom „Praplazilci“ na strani 118.). Ribaptič (Ichthyornis 2 ) je imel si¬ cer krepke perutnice in grebenasto grod- nico. Vretenca pa so bila dvojnojamasta (amphicoel) kakor pri ribah (slika 155.), koničasti zobje so tičali v zobnih jamicah kakor pri krokodilih. Slika 155. Ribaptič; 1. lobanja. 2. dvojno¬ jamasta vretenca. 1 Hespera = večer, zahod; ornis - ptič. 2 Ichthvs = riba, ornis = ptič. 110 Tretji red. Plazilci, Reptilia , 1 Kriechtiere, Prvi razred. Kuščarji, Sauria , 2 Eidechsen. Pri nas je povsod navadna siva kuščarica (Lacerta agiu^ ). Njena koža je kakor človeška iz p o vrh niče in usnjice (slika ln6.). Barvila povrhnične sluznice barvajo kožo, usehle stanice rožen* »o- vrhnice pa ne odpadajo posamič, temveč krijejo vse truplo kakor enotna rožena plast. V koži ni žlez, rožena povrhnica idi nima prebojev ter varuje truplo, da ne izgublja preveč vode, posebno po vročih in suhih po¬ krajinah. Namestih podebeli ro¬ žena povrh¬ nica. Sivi kuščarici ustvarja na pr. po hrbtu navidezne luske, po trebuhu ploščice, po glavi pa ščite, dočim ostaja med njimi tenka in gib¬ ljiva. da ne ovira preveč gibanja. Ker ni prožna in ne raste s telesom vred, jo kuščarica osmu¬ kava ali se levi, in sicer pri nas spomladi ter na jesen. Kuščarica nima niti dlake niti perja. Zračna in solnčna toplota vplivata nanjo nepo¬ sredno ter izmenjavata krvno toplino; zato ima kuščarica nestalno toplo kri. Okostnica (slika 157.) nas spominja ptičje. Lobanja se obrača z neparno zatilno gla¬ vico na nosaču in okretaču. Dolga hrbtenica z jamastovzboklimi vretenci (procoel) učinja truplo zelo gibko. Vratna (pa tudi repna) vretenca nosijo rebrca. Z grodnico se spajata ključnici in kro- 1 Repere ali reptare = plaziti se. U,gilis = hitra. Slika lo«. Presek plazilskih kož, po Schmeilu; 1. zrna, 2. ploščice, 3. okostenele luske, r. p. rožena povrhnica, s.povrhnična sluznica, u. usnjica, o. okostenine v usnjici. 2 Sauros = kuščar. Slika 157. Okostnica zelenca (La¬ certa viridis); k. ključni¬ ca, l. lopatica, r. rebra, k. kolk, r. v. repna vre¬ tenca. Lacerta = kuščarica, 111 z-g Slika 158. Zelenčeva lobanja od spodaj; z. č. zgornja če- Ijustnioa, ne. nebnica, p. prečnica, li. ličnica, kr. krilnica, zg. zagozd- nica, kv. kvadratnica, z. g. zatilnična glavica. karnici. Nahajamo dalje kvadratnico in v zabobnini stebrec, ki zastira jajčasto okence. So pa tudi razločki. Lobanjske kosti (slika 158.) zra¬ stejo v šivih. Med koščenima lokoma, ki segata na vsaki zgornji strani od kvadratnice do čeljust- nice, se razpenja od čeljustnice do krilnice zna¬ čilna kost prečnica (Querbein). Spodnji čeljustnim' zrasteta v skranji in se zategadelj ne moreta širiti. Koničasti zobje so prirastli (pleurodont 1 ) na notranji strani čeljustnic ter se večkrat izmenjavajo. Kolk se spaja s stranskima odrast¬ koma dveh križnih vre¬ tenec; sednica in dimelj- nica se osebita na vsaki strani in ustvarjata dve zrasti. Nadlahtnica in steg¬ nenica sta kratki in štrlita navzven, a tudi dlančnicein stopalnice se ne podaljšajo. Šibke in kratke okon¬ čine seveda ne nosijo trupla, ki visi zato med njimi ter se vleče po tleh, odtod ime plazilci. Med begom zvija kuščarica trup in rep v obliki se opira na podlago ter poganja naprej. Breznogi kuščarji, kakor na pr. slepič, pa se naravnost plazijo po tleh. Zanimivo je, da nart- nice sicer ne zrastejo s stopalnicami, oziroma s piščaljo, vendarjesklep že med njimi (mednartni sklep ptičev str. 91.). Roka in noga nosita po petero prstov, prsti pa rožene kremplje. Kuščarico značijo kot plazilca srce, krvni obtok in dihanje. Srčna pri- dvora (slika 159.) sta še ločena, mišičnati pretin med prekatoma pa ni popolen in zato se meša jasnordeča pljučna kri iz le¬ vega pridvora s temnordečo krvjo, ki prihaja iz desnega pridvora. Iz prekatov izhajajo tri močne odvodnice. Obe veliki odvodnici izhajata ‘•esna i z levega, leva iz desnega prekata, se sločita nad srcem, 1 1’lenra = bok, odtis odtintos = zob. Slika 159. Krvni obtok plazilca v ob¬ risu. Srce je zasukano za 90° na desno, da se vidi od zadnje strani, čim temneje so počrtkane žile in srce, tem manj je kisika v krvi. 1 in 2 levi in desni prekat, 1 in 4 levi in desni pridvor, k o. in d. o. leva in desna velika odvodnica, t. o. te¬ lesna odvodnica, p. o. pljuč¬ na odvodnica, t. p. telesna privodnica, p. p. pljučna privodnioa, p. pljuča. 112 združita nad njim v trebušno odvodnico in odvajata zmešano kri truplu. Pljučna odvodnica se začenja v desnem prekatu tako, da zajema vendarle največ temnordečo kri desnega pridvora in jo dovaja pljučem. Pljuča imajo le majhno pronicajočo površino in oddajajo krvi kisik le pomalem; zato tudi stanično dihanje ne proizvaja mnogo toplote in telesna toplina ostaja na sebi nizka ter se ravna po zračni toploti. Plazilci nam kažejo najbolje, kako silno vpliva toplota na življenje. V toplih krajih (pri nas poleti) so zelo živahni, na severu in v gorskih krajih pa počasni in izgi¬ njajo. Kjer na zimo ne dobivajo hrane, otrpavajo (zimsko spanje). Prebavljala imajo vse organe, ki smo jih spoznali doslej (slika 160.). Tudi stok nahajamo, ki se odpira s poprečno, razipodobnozad- njico. Možgani in hrbtenica so pri¬ bližno enako veliki. Izmed čutil so najbistrejše oči, ki se zapirajo s tre¬ palnicama in z žmurko. Oči imajo tudi češelj (str. 94.). Bobnič leži na koži, voh in okus sta slaba, tipa pa kuščarica z dolgim in razcepljenim jezikom. Njena velika jajca imajo kakor ptičja mnogo rediva, pokriva pa jih pergamenasta lupina. Valiti, to je greti jajec, ne morejo, temveč pre¬ puščajo valjenje solncu. Mladiči pre- kljujejo lupino z nanosnim zobcem, ki potem odpade. Samice nosijo včasih dalj časa jajca v jajcevodu, kjer so jajca bolj varna in se raz¬ vijajo zarodki vsled notranje toplote materinega telesa. Taki plazilci ležejo jajca s precej razvitimi zarodki ali pa kotijo kar žive mladiče, na pr. gorska živ orodna kuščarica (Bergeidechse, Lacerta vmpara 1 )- Izgublj en e okončine, posebno pa rep, kuščarice obnavljajo (regeneracija). Lacerta = kuščarica, vi vi p ar a = živorodna. Slika 16 Q. Drob sive kuščarice, po Noseku; pr sapnik, s« golšna žleza, ps desni pridvor, k sreni prekat, pip in Ipl desno in levo pljučno krilo, j jetra, za želodec, zrn žolčnik, p tre¬ bušna slinavka, sl vranica, s tenko st debelo črevo, le leva obist, mm mehur, M stok s preboji za izločala in spolovila. Poljanec: Prirodopis živalstva. Podoba Domači kuščarji, po Schmeilu. . Siva kuščarica: a) samec, b) samica, e) jajca; 2. živorodna kuščarica, 3. zelenec, 4. pozidna kuščarica, 5. slepič. 113 Slika 161. Plazilski zobje; pr. prirastli. vz. vzrastli, vs. vsajeni zob. 1. Tavi kuščarji (Lacertae) so iztegnjene živali z dvema paroma okončin (prim. sliko 2.). Vendar ta znak ni zanesljiv; nekaterim vrstam namreč krnijo okončine ali pa jih sploh ni. Vedno pa nahajamo na¬ stavke plečeta (lopatica in grodnica) ter kolka (kolčnica). Največja domača vrsta je zelenec (Griineidechse, L.viridis 1 ). Ameriške legvane, kakor na pr. b azil iška (Basiliscus 2 americanus) značijo prirastli zobje (slika 161.), čudni grebeni na hrbtu in krpe na vratu. Letečemu zmaju (Flieg. Drache, Draco volans 3 ) napenjajo rebra pobočno letalno kožo (padalo). Breznogi slepič (Blindschleiche, Anguis fragilis 4 ) je živoroden plazilec in ima kratek izrezan jezik. Pod roženimi luskami so v usnjici okostenine (sl. 156.,3.), truplo zato ni posebno gibko. Sprednje- n o ž e c (Chirotes 6 ) nosi samo sprednj i, ž o 11 o p 1 az (Pseudopns apus G ) pa krnjavi zadnji okončini. Breznogi dvoplaz (Ringelechse, Blanus cine- reus 7 ) živi v zemlji in v mravljiščih (krnjave oči). V aljasto truplo ima po koži podolžne in poprečne brazdice. Ker nima grodnice, prevaja h kačam. 2. Gekoni (Ascalabdtae 8 ). Po južni Evropi živi ponočnjak gekon (Tarentola mauritanica 9 ), ki ima kakor ribe b v oj ii oj a m as t a vretenca. Na prstih so kožne krpice, s katerimi pleza po strmin in gladkih stenah (zračni tlak). 3. Kameleoni (Chaineleontes). Kameleon (Chameleo vulgaris 10 ) proži kakor vzmet zviti črvasti jezik iz ust in lovi z njegovim lepkim koncem žuželke. Zobje so vzrastli (akrodont 11 ). Prsti zrastejo po dva in po trije. S prsti in z repom se oprijema. Trepalnici zrasteta m ed seboj in prirasteta k zrklu, puščajoč le okroglo odprtino pred zenico. Kameleon lahko obrača vsako oko zase (škili). Izmed kožnih stanic so barvnice (Farbstoffzellen) polne barvila. K barvnicam pristopajo živčne niti in mišice, ki jih ploščijo ali krožijo. Zategadelj se svetloba v barvnicah različno vpija in odbija in koža izpreminja barvo. Izpremembe v barvnicah so odsevne ali samohotne. Drugi razred. Kače, Opliidia, 12 Sclilangen. Naša belouška (Ringelnatter, Tropidonotus natrix 13 ) nima °končin, a tudi ne plečeta in kolka (prim. kuščarje). Dolga 1 Viridis = zelen. — 2 Basiliskos = kraljic. - 3 Bracon = zmaj, volans = leteč. - 4 An- 8,118 = kača. fraa-ilis = krhek. — 6 Chirotes = imajoč roke. — 8 Pseudčs = napačen, pus -noga. " ’ Cinereus = pepelast. - 8 Askalabdtes = gekon. - 9 Mauritanica = v Alžirju živeča. ' 10 Hamai = pritlehen, nizek; leon = lev (besedo pozna že Aristotel); vulgaris - navaden ‘Akros = zgoraj, odus odontos = zob. - 12 Ophis = kača. - 13 Tropis = lad.jm gredelj, ° tos = hrbet, natrix = plavalka. Zoologija. 114 hrbtenica obsega do 250 vretenec, razen prvega vratnega vretenc in repnih so vsa rebrnata (slika 162.). Vitka rebra (slika 163.) segajo med mišičjem do kože, se naslanjajo tam na luske (nekaki krem- peljčki) ter jih privzdigajo. Belouška zato lahko hodi in pleza z rebri. Navadno pa zvija truplo, se opira z repom na podlago in proži sprednje telo kakor vzmet. Lične kosti so gibljive, posebno pa se raztegajo spodnje čeljusti in žrelo. Spodnji čeljustnici spaja v sk nji prožna vez. Na lobanji (slika 164.) se še osebi od senčnice nazaj Slika 162. Okostnica goža (Coluber longissimus). štrleča lusknica (Schuppenbein), nanjo se naslanja poprečna k va¬ di-at ni c a in še le na tej (torej daleč od lobanje) se premika spodnja čeljustnica. Gibljivi sta tudi zgornji čeljustnici, medčeljustnica pa je krnjava. Namesto ličnic je prožna vez, ki spaja zgornjo čeljust z lobanjo. Kaveljčasto nazaj zaviti zobci so prirastli na čeljustnice, na nebnici in krilnici. Z zobmi belouška samo zgrabi in drži plen; da postaja polžek, ga močno oslini in potem požira polagoma, Jedki želodčni sokovi prebavljajo tudi kosti, zato so odpadki neznatni. Stok ima po¬ prečno zadnjico. Na očeh zrasteta tre¬ palnici in postaneta prozorni, tvore? sprednjo roženico; kačji pogled j e zato srep in steklen. Prostor med rože- ^ nicama polnijo solze. Uho je samo iz blo- Vretence gackTrebrt; t. trnek, h. PljUČa Se razvijajo le na deSlB predor za hrbtenjačo, s. s. sklepna strani in sapnik se odpira spredaj O skledica, r. rebro. jeziku (slika 165.), da belouška lab k ° i 115 diha tudi med požiranjem plena. Jajca zagreba rada v gnijoče snovi, kjer se sprašča vsled kemijskega razkroja mnogo toplote. Kače razvrščamo zdaj po obliki glave. 1. Udari (Bdidae) nosijo še krnjava bedra in kolk, ki pa se ne spaja s hrbtenico, ter nas spominjajo zato kuščarjev. Udav (Konigs- schlange, Bča constrictor 1 ) in 9 m dolga anakonda (Eunectes murinus 2 ) živita v Južni Ameriki, kravosesi (Python 3 ) pa v Indiji. 2. Gadi (Viperidae) imajo v zgornji čeljusti na vsaki strani po en zob strup¬ nik (Giftzahn) in za njim še več namest¬ nikov. Strupnik je večji od drugih zob in votel, cevčica pa se odpira spredaj nad ostro konico (cevozobe strupenice). s trup je prozorna in slini podobna belja¬ kovina ter se razvija v žlezi strupnici (Giftdriise, priušesna sli¬ navka), ki sega včasih tja v prša. Kadar gad ukolje, skrčijo žvekalne in senčne mišice mešiček, kjer se nabira strup, da se pocedi po cevčici v rano. Strup ne škoduje želodcu, pač pa razkraja kri in mrtviči ali vso hrbtenjačo, ali pa pljučno in srčno sre¬ dišče v podaljšanem mozgu. Da se strup ne širi po krvnih obtočilih, podveza- vamo in izžigamo rano, pojemajoče srce pa poživljamo z alkoholom. Živorodni gad (Kreuzotter, Pelias bera s 1 ) ima na hrbtu rogljast trak, črn križ na tilniku in zatuljen rep. Modrasa (Sandviper, Vlpera arnrno- dytes 5 ) spoznamo po rožičku na nosu. V boju za obstanek podlega na jugu sla- bejši gad modrasu. Zelo nevarne ame¬ riške klopotače (Klapperschlangen, Crotalus 6 ) ločimo od pravih gadov, ker 1 Boa = pri starih narodih vodna kača, ki se prisesava h kravam (kravoses), constrictor ' davilec. — 2 Eunektes = dobra plavalka, mus murinus = miši loveč. — 2 Ime kači, ki jo je ubil Apoio n pri Delfih. — 4 Pelias = ime Ahilejevega kopja, berus = vodna kača (belouška). Vipera iz vivlpara = živorodnica, ammos = pesek, dytes = plazilec. 6 Krotalon = klopotec. Slika 165. Z boka odprta gadova glava g■ in pod n jo strupnik s .; z. m. zobna meča, sc. žleza strupnica. Slika 164. Lobanja goža od strani; lu. lusknica, lev, kvadratnica, s. č. in z. č. spodnja in zgornja čeljustnica, kr. krilnica, p. prečnica, ne. nebnica. 116 imajo med nosom in očmi globoki jamici, na repu pa rožene obročke (ostanki izza levljenja). Goži (Colubridae). Sem uvrščamo naše nestrupene kače. Znani obvodni vrsti sta belouška in slična kobra n ka (Wiirfelnatter, Tropidonotus tesselatus 1 ) Navadni kači sta tudi smokulja (osterr. Glattnatter, Čoronella austriaca 2 ), ki ima popolnoma gladke luske, in gož (Askulapsnatter, Cdluber longissimus 3 ). Med goži pa so tudi strupene kače, toda njih strupniki niso votli, temveč spredaj braz¬ dasti (brazdozobe strupenice). Sicer pa je kri vseh kač strupena. V.eslarice (morske kače) imajo z bokov stisnjeno, 2 m dolgo truplo. Razdražene naočarke (Naja 4 ) napihavajo vrat, pri čemer se pokažejo naočpikom podobne maroge. Kačje okamenine so našli še le v tercijarni tvorbi. st. mč Slika 166. Okostnica evropske ponge; l. lopatica, s. k. in z. k. sprednja in zadnja krokarnica, ni. nadlahtnica, pl. podlahtnica, kz. koželjnica, k. kolčnica, di. dimeljnica, s. sednica, st. steg¬ nenica, pi. piščal, mč. mečnica. Tretji razred. Želve, Cheloma, 5 Schildkroten. Pozemeljske želve (Testudl- nidae). Grško kornjačo (griech. Landschildkrote, Testudo graeca 6 ) pokriva vzbočena hrbtna in plošč- nata trebušna črepinja. Spredaj in zadaj ostajata odprtini; iz sprednje pomalja želva glavo in lakti, iz zadnje pa bedri in rep. Na čre¬ pinji rastejo zunanje rožene plošče iz povrhnice. Spodnje koščene plošče se ne krijejo z roženimi ter se nastavljajo de¬ loma samo iz usnjice, deloma pa zrastejo z njimi hrbtenični od¬ rastki. Koščene plošče vežejo šivi. Izmed njih so hrbtenične plošče sploščeni trnki in poprečni od¬ rastki, v pobočnih ploščah tičijo razširjena rebra, obrobne in p o t r e b u š n e plošče pa so kožne tvorine. Liha plošča sredi * Tesselatus - kockast. — 2 Čoronella = kronica.— 3 Ooluber = kača, longissimus* najdaljši. — 4 Naja = noya, cejlonsko ime naočarke polatinjeno. — 5 Chelone = želva. " 6 Testudo = želva, graeca = grška. 117 trebušnega ščita odgovarja menda nadgrodnici, pred njo ležeči plošči pa ključnicama. Krokarnica (slika 166.) je podvojena, lopatici pa ležita pod rebri, kar je edini slučaj med vretenčarji. Lične kosti so zelo kratke, čeljusti pa krijeta ostroroba rožena tulca. Na kratkih okončinah zrastejo prsti do topih krempljev (švedrga). Množi se z jajci, ki imajo apnenasto lupino. Kornjača in želve sploh so trdoživi plazilci; težke rane prebolevajo in izgubljene ude prenavljajo. Močvirske želve (Emvdae). Evropska ponga (europ. Sumpf- schildkrote, Emys lutaria 1 ) nosi ploščnato hrbtno črepinjo. Plavna kožica se razpenja med gibkimi prsti, ki nosijo dolge kremplje. Morske želve (Oheldnidae) ne skrivajo glave in okončin pod črepinjo in njih dolge veslaste okončine nimajo krempljev. Od karete (Chelčne imbricata 2 ) dobivamo užitna jajca in meso ter s hrbtne črepinje prosojne rožene plošče, takozvano želvo vi n o (Schildpatt). Velikanska črepaha (Riesenschildkrote, Ch. viridis 3 ) je dolga do 2 m. Lovijo jo, kadar prihaja na celino leč jajec ter prodajajo okusno meso. Okamenele želvje ostanke nahajamo od jurskih skladov sem; našli so na pr. 4 m dolgo hrbtno črepinjo. Četrti razred. Oklopnjaki, Crocodilia, Panzerechsen. AfriSki krokodil (Nilkrokodii, Crocodilus vodni plazilec. Iztegnjeno trapi« poc.vana kiat^ ^ ^ končuje z bočnostisnjenim repom. ■ v 5 razpenja plavna koža. Pod vodo mu zapirajo noz¬ drvi nabrekli ro¬ bovi, ušesa zaklop- nice, žrelo pa po¬ sebna nebna guba. Zato lahko diha, nozdrvi izTode. Ze- Krokodilova linja; to. kvadratnica. p' Ca J e Podolgasta. °d mrežnico je odsevnica. Hrbet pokriva več vrst koščenih, zunaj '°ženih ščitov. Negibljiva kvadratnica (slika 167.) štrli daleč str - • ,^ m y s = Ponga, lutaria = v blatu (lutum) živeča. — 1 Imbricata = razvrščena kakor lki. 3 Viridis = zelen. — 4 Krokodeilos = krokodil, vulgaris = navaden. 118 nazaj, pri njenem koncu se premika spodnja čeljust kakor dvoramni vzvod, zato zeva žrelo tako silno. Koničasti zobje tičijo v zobnih jamicah, vsajeni zobje, sprednja iz spodnje čeljusti prodirata med- čeljustnico. Jezik je prirastel na spodnjo čeljust. Za grodnico je še podolgovata treb u h og rodnica, ki nosi po bokih takozvana p o tre¬ bušna rebra. Na spodnji čeljusti so moškove žleze. Krokodil požira kamene, da se lahko vzdrži vkljub vzgonu v vodni globočini. Stok se odpira kakor želvam z zadnjico, ki je podobna podolžni razi. Jajca imajo apnenasto lupino. Pretin med prekatoma je celoten in srce med vsemi plazilci najpopolnejše. Indijski gavial (Gavialis gangeticus 1 ) ima prav dolg in ozek gobec. Kaj mani (aligatorji) so doma v ameriških veletokih; za suše se zakopavajo v blato. Praplazilci. Zanimive so plazilske vrste iz triadne, jurske in kredne tvorbe. Najstarejši plazilci so živeli že v permski tvorbi. Izmed teh je h ate- rija (Bruckenechse, Sphenodon punctatum 2 ) edina vrsta, ki se je še ohranila na o toči čili okoli Nove Zelandije. Zobje so vzrastli, trebušna rebra nas spominjajo krokodilov, dvojnojamasta vre¬ tenca pa rib. Letalci med praplazilci so bili kriloprsti (Flugechsen, Ptero- ddctylus 3 ), ki so merili z razpetimi laktmi 4—7 m. Sprednji mezinec je bil zelo dolg in je napenjal letalno mreno, ki je segala ob bokih do zadnjih okončin. Letanju so se prilagodile tudi votle kosti, le lobanja je bila velika ter je nosila zobate čeljusti. Krokodilov, a tudi rib nas spominjata ihtiosavra in plesiosavra. Ibtiosavra (3 12 m dolga) je imela kakor ptice koščeni obroček v beločnici, šesteroprste plavutaste okončine in navpično hrbtno ter lepno plavut. Zobje so bili vsajeni v podolgasti brazdi na čeljustnicah kakor pri hesperornisu (str. 109.). Plesiosavra je bila plazilec veslastih okončin, majhna kačja glava pa je počivala na dolgem, vitkem vratu. lelekuščarji (Riesensaurier, Dinosauria 4 ) nas spominjajo'' svojih organih sesalcev, a tudi ptičev. Bili so največje pozemeljske živali, kar jih poznamo, in so dosegali v dolgost do 36 m. Imena Oavialis = indijsko ime živali, gangeticus = v reki Gangu živeč. — 2 Sphen = ki’ 11 ’ o< us - zob, punctatum = pikčast. — 8 Pteron = perutnica, dAktjdos = prst. - 4 Deinos= st ra ' sen, orjaški, sauros = kuščar. 119 Praplazilci; 1. ihtiosavra, 2. plesiosavra, 3. velekuščar (igvanodont), 4. kriloprst. Plazilci ne zaslužijo. Nekateri so stopali po močnih navpičnih okon¬ činah ter se opirali kakor klokan na krepki rep. Brontosavra , 1 igvanodont 2 in diplodok 3 so vrste, kojih orjaške okostnice so se nam ohranile popolnoma. 1 Bronte = grom. — 2 Ignano (špansko ime) = legvan, odus = zob. — 3 Diplds = dv ojen, dokos = tram, polzela. 120 Četrti red. Krkoni, Amphfbia, 1 Lurche. Prvi razred. Žabe (brezrepi krkoni), Ecaudata , 2 Froschlurehe. Zelena žaba (Teichfrosch, Rana esculenta 3 ) ima golo kožo, ki je kakor plazilska iz povrhnice in usnjice. Rožena povrhnica je predrobna mre- nica (plazilci str. 110.), katero o- smukava (se le¬ vi). V usnjici so Stika, 169. Okostnica žabe; lu. lobanja, o. očnica, l. lopatica, ni. in pl. nadlaht- mno §° r ' 1111 mca in podlahtnica, p. o. prečni odrastki, Je. v. križno vretence, k. laskovic, Z at O kolčnica, t. trtica, sd. sedodimeljnica, st. stegnenica, g. golen, n. nart, žaba tudi diha s. stopalo, 1. — 5. prsti. , » r, * s kozo. Da pa se no posuši, izločajo kožne žlezice zdrizast sluz. Ravno zato živijo tudi žabe in krkoni sploh najraje ob vodi, ali pa vsaj po senčnih krajih, posebno po gozdih. p. m. z. m. sr. m. mm. s. m. « z- . . . . , , Precejšnji del okostnice ostane hru- stančast. Na ozki lobanji prirasteta poprečni kva- dratnici (široka glava), če¬ ljusti in nebnice nosijo zobce, ki se menjavajo večkrat. Hrbtenica je samo iz 10 jamastovzboklih vretenec. Lobanja se giblje na e d i n e m v r a t n e m Vre en _ CU ’ ’ n s ’ cer z dvema zatilnima glavicama kakor pri 3 p a „ 1 A “ Phl = " a , ° beh Straneh ’ bWn = živeti (dvoživke). - « Ecaudatus = brezrep. - Rana = žaba. esculenta - užitna. p. v. i. Slika 170. Možgani zelene žabe; v. k. vonjalni krpi, s. m. sprednji (veliki) možgani, mm. medmožgani, sr. m. srednji mož¬ gani. z. m. zadnji ;mali) možgani, p. m. podaljšan mozg, h. hrbtenjača, p. podvesek, v. i. vidni živec. 121 sesalcih. Krnjava rebra zrastejo s prečnimi odrastki, a ne dosegajo grodnice in nadgrodnice, h katerima pristopata od lopatic ključnici in krokarnici. Kolk ima na vsaki strani samo dve kosti. K o 1 č n i c i zrasteta s poprečnima odrastkoma samo enega križnega vretenca, za kolčno skledico ležeči sed o dimelj niči (Sitzscham- beine) pa se spajata v osrednji zrasti. Repna vretenca tvorijo sabljasto trtico Lakti so mnogo krajše od močnih beder, s katerimi žaba skače, vesla in krmari. Koželj- nica in podlaht- nica na spred¬ njih ter piščal in mečnica na zadnjih okon¬ činah zrastejo. Petnica in skoč- nica se podalj¬ šata ter tudi zra¬ steta na koncih. Slika 171. Preobrazba žabe; 1. jajce, 2. zarodek v jajcu, S. paglavec z zuna¬ njimi škrgami. 4. kožna guba prerašča škrge, 5. paglavec z notra¬ njimi škrgami, 6. paglavec z bedri, 7. mlada žaba s krnjavim repom. Sprednja palca pokrnita. Plavajoč giblje žaba bedri kakor dolgi vesli istočasno nazaj in se opira ob vodo s plavno mreno, ki se razpenja med nožnimi prsti. Ako pa poteza nogi k sebi, se nožni prsti in Plavna mrena samogibno skladajo in zmanjšujejo trenje. Zelena žaba lovi žuželke s prožnim jezikom, ki je prirastel na sprednji strani. Čreva so hrani primerno kratka. Možgani so manjši nego hrbtenjača. Izbuljene, a bistre oči pokrivajo trepalnice in žmurka. Za očmi je na koži bobnič, v zabobnim pa stebrec kakor pri Plazilcih in ptičih. Voh je kakor pri vseli vodnih živalih precej top. Dorastla žaba diha s pljučnima mehurjema, ki pa imata le majhno dihalno površino, razen tega pa tudi še s kožo (posebno z a zimskega spanja) in s črevi. Pri vsem tem pa stanično dihanje ne razvija mnogo toplote; krkoni imajo nestalno toplo kri. Ker žaba nima niti reber niti prepone, zato požira zrak ter ga stiska iz Pljuč s trebušnimi mišicami. Grgavec ima glasotvornici. Ob podjezič- nici izrasteta samcu kožnata zvočna mehurja, s katerima krepi glas (spolna dvoličnost). Regaje samec ne odpira gobca, temveč stiska zrak iz pljuč v zvočna mehurja in nazaj. Žabe so zelo trdožive. V kačjem želodcu so našli na pr. na pol Prebavljeno, a še živo žabo. Tudi zmrzne lahko do 20" L, a se zopet °živi, ako jo polagoma odtajamo. 122 Mladiči, takozvane ličinke (Larven), so povsem drugačni kakor dorastle živali. Žabe (ličinke) se preobražajo, da dosežejo telesni ustroj staršev. Za preobrazbe živijo navadno v vodi. pozneje pa tudi na suhem (dvoživke, amphibia). Med preobrazbo se izpreminjajo vzpo¬ redno telesnemu razvoju tudi srce, krvna obtočila in dihala. Obla jajčeca (slika 171.) dobijo v jajcevodu sluzast, prozoren ovoj, ki nabrekne v vodi. Mrest leže žaba v kepah. Ker potrebujejo jajčeca zraka, plavajo na vodi ali pa ležijo v plitvinah, kjer se zbirajo v njih to¬ plotni žarki kakor v oblih lečah. Iz jajca se izvali breznogi paglavec (Kaulquappe), ki vesla z bočno- stisnjenim repom. Ob gobcu mu izrastejo rožene čeljusti, za njimi pa priseska, s katerima se obeša na mrest, pozneje pa na trohneče povodne rastline in živali. Tej netečni hrani pri¬ merno je paglavčevo črevo daljše nego pri dorastli žabi. Pagla¬ vec diha izprva s tremi pari vej n ati h zunanjih škrg. Laško vice tvorijo v škrgah pretenke pleteže in v njih izmenjava kri ogljikov dvo- kis s kisikom, ki se nahaja v vodi. Zunanje škrge kmalu pokrnijo, ker jih preraste kožica, takozvana škržna guba. Ob pobočnih razah Slika 172. Krvni obtok odrastlega paglavca v obrisu; 1 srčni prekat, 2 in 3 desni in levi pridvor, o. n. odvodnični nastavek, š. škrge, š. o. škržne odvod¬ nice, š.p. škržne privodnice,p. pljuča, p. o. inp.p. pljučna odvodnica in pljučna privodnica, t. o. trebušna odvodnica. usliu dupline pa izrastejo notranje škrge. Paglavec dobiva nato šparoma okončine, in sicer najprej bedra, znotraj pa izrasteta iz po¬ zna nika pljučna mehurja. Ko zarastejo škržne raze pod gubo, zapušča razvita žabica vodo in diha s pljuči. Rep ji pokrni in iz njegovih snovi se razvijajo drugi organi. Dokler dihajo paglavci s škrgami, imajo kakor ribe (stran 128.) po en pridvoi in prekat (slika 172.). Iz prekata odvaja kri odvodnični nas ave (Arteiienstiel), ki utriplje samostojno in oddaja tri pare svrznih odvodnic (Kiemenarterien), vsako k posebnemu škrž- n mu o oku (Kiemenbogen). Iz škrg teče jasnordeča kri naravnost '.rf' 1 ai * )a se z ' ) * ra v trebušni odvodnici (aorti). Ko rastejo pljuča se pridvor sicer predeli, v prekatu pa se še vedno mešata okisana m razkisana kri. Od nastavka se odcepi nato še četrti par pljučnih / V0 ‘ ni . C k odkoder se vrača okisana kri deloma k srcu, in e\j Pri vor, deloma pa vstopa v trebušno odvodnico. Kadar od- 123 padejo škrge, se pretvori prvi par škržnih odvodnic v obvratni odvodnici, drugi par se sloči in združi v trebušni odvodnici, tretji par pa pokrni. Zelena rega (Laubfrosch, Hyla arbdrea 1 ) nosi na vseh prstih ploščnate blazinice, s katerimi se prileplja na listje in veje. Zvočni mehur je v sredi predeljen. Barvnice izpreminjajo koži barvo. Ponočna krastača (Krote, Bufo cinereus 2 ) ima bedra le malo daljša od lakti. Plavna mrena je kratka, čeljusti pa so brezzobe. Sovražnikov se brani z mlečnobelim strupom, ki ga štrka posebno iz zaušesnih žlez. Manjši urh (Unke, Bombinato igneus) se spozna po pomarančastem trebuhu. Drugi razred. Repati krkoni, Caudata , 3 Sclnvanzlurche. Izmed repatih krkonov imajo škrgokrkoni (Kiemenlurche, Ichthyoidea) sicer že pljuča, vendar dihajo vse življenje z vnanjimi škrgami. Značijo jih tudi veslasti rep in d voj n oj a m asja vretenca. Siren (Siren lacer- tina 4 ) dobiva samo drobne lakti. Moče¬ ril (človeška ribica. Grottenolm, Prdteus anguineus 5 ) živi v kraških podzemelj¬ skih vodah. Prstcev je spredaj po troje, zadaj pa po dvoje. Zakrnele oči ležijo Pod kožo, ki pa je občutljiva za svetlobo. Samicaležejajcain jih Prileplja na povodne predmete. Močeradi (Salamandridae) imajo kakor kuščarji iztegnjeno truplo kratkih nog. Ličinke dihajo s škrgami, dorastle živali pa s pljuči. Za preobrazbe izrastejo najprej lakti. Bobniča ni. \ oliki pupek (Wassermolch, Triton cristatus 6 ) z veslastim repom leže jajca. Močerad (Feuersalamander, Salamandra maculata 7 ) z okroglini re- Slika 173. Močeril ali človeška ribica, po Schmeilu. Hyla = rega, hylan = lajati, kričati, arbbrea = drevesna. — 2 Bufo = krastača, cinereus = pepelast. — 3 Caudatus = repat. — 4 Siren = sirena, lacertina = kuščarici po- ' ina — ° Prčteus = morsko božanstvo, ki izpreminja postavo, anguineus = kači podoben. 1 riton = morski bog, sin Neptunov, cristatus = grebenast. — 7 Salamandra = močerad. ma °ulata = pegasta. 124 pom koti žive mladiče. Ličinke črnega močerada (S. atra 1 ), ki živi po gorah, se hranijo v jajcevonu z redivom razpadlih jajec ter pri¬ tiskajo velike vejnate škrge k jajcevodovim stenam, da dobivajo kisika iz materine krvi (prim. sesalce, str.53.). Aksolotel (Amblvstoma tigri- num 2 ) leže jajca že kot ličinka (mladorodnost), dorastla žival pa je jalova. Tretji razred. Sleporili, GymnopMona, s Schleichenlurehe. Sleporili kakor kače nimajo niti okončin, niti plečeta in kolka. Slika 174. Sčitoglav (Met<3pias diagndsticus) iz triadne tvorbe, po Fraasu; glava je dolga v resnici 45 cm. Slika 175. Zvitozobov zob, spodaj po¬ ševno presekan. Ker ni rep¬ nih vrete¬ nec, leži zadnjica na koncu trupla. V koži so ko¬ ščene lu- skice inkr- njave oči. Dolgo sojih smatrali za kače, dokler niso našli pri zarodkih nekaterih vrst še v jajcu tri pare vejnatih škrg. Sleporil (Blimhviihle, Coecilia gracilis 4 ), kulutoril (Ringehviihle, Siphčnops annulata 5 ). Spoznali smo krkone, ki dihajo s škrgami (močeril), druge, ki dihajo s škrgami, včasih pa tudi s pljuči (aksolotel) in take, ki dihajo samo s pljuči. Vse kaže, da so se razvili zdanji pozemeljski krkoni iz povodnih dvoživk. Zgo¬ dovino svoje vrste pa ponavlja vsaka žival poedinka, ko se razvija in preobraža. Od premogove do triadne tvorbe so ži¬ veli veliki ščit o glavi (Stegocephala 1 ’). Kožo so jim krile luske, glavo in ogrodi pa koščeni ščiti (slika 174.). Zvitozobom (Labyrintho- donta') dela sklenina na zobeh navznoter zavite enotne ali večkratne gube (slika 175.). Atra črna. * Amblys = top, stoma = usta, tigrinum = tigrast, pegast. — 3 Ctym- nos = gol, ophion = kača. — 4 Coecilia = slepa kuščarica, gracilis = nežna. — 5 Siphon = cev, ops = očnica, annulata = obročkasta. — ° Stegos = ščit, kephale = glava. — 7 Labyrinthos = blodišče, odus odontos = zob. 125 Peti red. Ribe, Pisces , 1 Fische. Prvi razred. Kostnice, Teleostei , 2 Knochenfische. Ostriž (Flul)barsch. Perca fluviatilis 3 ) se je izvrstno prilagodil življenju v vodi. Truplo je vretenasto kakor torpedovka in stisnjeno ob bokih (dvobočno somerno). Ostriž nima vratu, ampak glava mu tiči na prvem trapovem vretencu nepremično, da tem laže reže vodo. Telesna koža je iz povrhnice in usnjice (slika 176.). Povrhnica je prav¬ zaprav samo sluznica, ker zunanja plast ne roženi. Pač pa ima premnogo sluznih stanic, da koža polzi. Kožo krijejo kakor strešniki prave koščene luske, ki izrastejo iz usnjice ter so po razvoju zelo podobne zobem, zunaj jih krije sluznica. Ostriževe luske so okrogle in imajo na po¬ vršju sosredna in razhodnotrakasta rebrca, ki se podaljšajo na zunanji strani v češljaste Slika 176. Presek ribje kože in ribje luske; l. luske, p. povrh- u. usnjica, o. I. okrogle, č. l. češljaste luske. niča. Slika 177. Vretence vahnje (Gadus aeglefi- nus); 1. od strani, vzdolž pre¬ sekano, /i. t. hrbtni trnek, t.t. tre¬ bušna trnka. zobce, češljaste luske (Kammschuppen). Ostriževa okostnica oko¬ steni (kostnice). Vretenca (slika 177.) vitke hrbtenice so dvojno- j a m a s t a in v globelicah hrustančasta (ostanki hrbtenične strune str. 139.). Sprednja vretenca nosijo hrbtne trnke in drobna rebra, zadnja Pa hrbtne in trebušne trnke. Grodnice ni. Lobanja je prav majhna, teni večje pa so lične kosti. Medčeljustnica je dvojna, spodnja če- l.justnica na vsaki strani celo tridelna ter se giblje ob kvadrat niči. Tla ustne dupline in žrela tvori močna podjezičnica (slika 1 6).), u a katero se pritrja spredaj p o d j ezi č n i č n i o blok (Zungenbogen). Zgornja kost tega obloka se osebi in se imenuje jezikočeljustnica (Hyomandibulare), ker se vriva tako med kvadratnico in lobanjo, da Pripenja podjezičnico in spodnjo čeljustnico k lobanji. Ostanke pod- jezičničnega obloka smo opisali pri sesalcih in ptičih kot rožiče 1 Piscis = riba. — 2 Tdleos = popolen, osteon = kost. — 3 Perca = ostriž, fluvmti- l' s = rččen. 126 (stran 34. in 93.). Jezikočeljustnica pokrili že krkonom in plazilcem ter tvori v zazobnini znani stebrec (str. 110. in 121., istoizvorni organi). Od podjezičnice še izhajajo štirje škržni obloki (Kiemenbogen). Zunaj so žlebasti, da sprejemajo krvne žile, ob bokih pa jim štrlijo zobci, ki tvorijo nekako vršo. Škržni obloki zrastejo pod lobanjo v obeh nadgoltnicah (obere Schlundknochen). Ostanka petega škrž- nega obloka sta p o d g o 11 n i c i (untere Schlundknochen). Škržne obloke krije ob bokih glave iz več kosti sestavljen škržni pokrov ec (Kiemendeckel), ki je ob robu nazobčan. Spodaj pa se razpenja škržna koža med šibicami, ki izhajajo iz podjezičničnega obloka. Vse ustne in goltne kosti nosijo koničaste zobe, ki se izmenjavajo. Ostriž je roparska riba. Slika 178. Ostriževa okostnica; mi. medeeljustnica, o. očnica, p. t. plavutni trakovi, h. p. hrbtna plavut, h. hrbtenica, r. p. repna plavut, pr. p. predrepna plavut, r. rebra, s. srti, t. p. trebušna plavut, p. p. prsna plavut, š. p. škržni pokrovec, s. č. spodnja čeljustnica. Večje zalogaje mečka in tare med goltnicami kakor v stiskalnici. Na prebavljalih ločimo želodec, tanko in debelo črevo, nad želodcem leži vranica, pod njim pa jetra z žolčnikom. Pod hrb¬ tenico ležijo podolgaste ledvice ter se odpirajo s spolovili vred za zadnjico z dvema prebojema. Mladim ostrižem robi truplo v somernim mrena, ki vzdržuje smer gibanju in ravnovesje v vodi. Namesto enotne mrene izraste pozneje več lihih plavut (slika 178.): hrbtni plavuti (Ruckenflossen), repna plavut (Schtvanzflosse), predrepna plavut (Afterflosse). Plavutno mreno razpenjajo plavutni trakovi (Flossenstrahlen), ki se naslanjajo na posebne vložne koščice; te koščice pa tičijo kakor zagozdice med hrbtnimi trnki. Plavutni trakovi prve hrbtne plavuti so enotni in bodičasti, drugih plavuti pa mehki, členoviti in razrastli na šopke. Za plavanje je posebno važna repna plavut, ki ima somerno obliko. Njeni trakovi se opirajo neposredno na podaljšane trnke repnih vretenec. K repni plavuti pristopajo štiri vzdolžne repne mišice, v katerih ležijo vilaste koščice, takozvani srti (Griiten). Te mišice za¬ vzemajo ves zadek; zato lahko repna pla¬ vut udarja ob vodo na desno in levo in po¬ ganja ribo sunkoma naprej. Razen lihih plavut ima ostriž še po en par prsnih in trebušnih plavut (Brust-, Bauchflossen), ki so istoizvorne okon¬ činam drugih vreten¬ čarjev in služijo pred vsem kot krmilo. Ako se ostriž na pr. vzdiga v vodi, postavi prsni plavuti poševno nazaj, ako pa se potaplja, jih obrača poševno naprej. V kateri sili lahko raz- . stavimo vodni odpor, ki učinkuje v obeh slučajih na pisni pa\u i \ vodoravni meri? Pleče (slika 181.) se pritrja na glavi. Na njem ločimo lopatico, ključnico in krokarnico, na prsni plavuti sami pa os n o \ n e koščice in pahalasto razvrščene plavutne trakove. Kolčnih kost. kot takih ni mogoče razznati, tudi se ne pritrjajo na hibtemci. u m i Plavuti zato ne ležita stalno, temveč se pomikata pri razni i mjn vrstah naprej, včasih do grla med prsni plauiti. V z dušni mehur (Schvimmblase) je značilen ribji organ in istoizvoren pljučem dozdaj opisanih \ i et.ončaij(\. z mehur leži pod hrbtenico in je prevezan v sredi. Nekaterim ribam se odpira s posebnim odduškom v golt, ostrižu pa pokrni ta oddusi k. V mehurjevih stenah je polno krvnih laskovic. Ostri' mm ' v« i, kadar je njegov vodni vzgon (teža izpodrinjene Mice) en, i • ~ absolutni teži. Ko se spušča na dno, stiska mehur m j’“P manjša prostornino (oziroma vzgon), tako da pre\ a< a u >• 0 Slika 179. Ostriževa goltna okostnica; pj. podjezionica, pj. o. podjezič- nični oblok, š. o. škržni obloki, jč. jezikočeljustnica, s. zobci, ng. in pg. nadgoltnica in podgoltnica, s. šibice škržne kože. 128 teža. Če hoče vzplavati, širi mehur, da ga ponese močnejši vzgon na površje. Škržni obloki (slika 182.) nosijo ob žlebiču po dve vrsti češljasto nabranih škržnih lističev (Kiemenblattchen). Voda, ki jo požira ostriž, obliva škrge, oddaja kisik, sprejema ogljikov dvokis (C0 2 ) ter se izliva Ostrižev drob in krvni obtok v obrisu: pd. pri dvor, p. prekat, o. ti. odvodnični nastavek, š. o. škržna odvodnica, š. p. škržna privodnica, t. a. telesna odvodnica (aorta\ je. jetra, v. vranica, m. vzdušni mehur, j. jajčnik, z. zadnjica, l. ledvice, sv. sečevod, pb. pobočnica. skozi zunanjo škržno razo (Kiemenspalte). Na zraku se škržni lističi sprijemajo in sušijo ter tako zmanjšujejo dihajočo površino, zato ostriž ne živi dolgo zunaj vode. Ostriž ima enoteren krvni obtok, po telesu krožeča kri se pretaka torej le enkrat skozi srce (prim. paglavce str. 122.). Tenki srčni pridvor in mišičasti prekat se stri¬ njata z desno polovico sesalskega ali ptičjega srca. Odvodnični na¬ stavek vodi iz prekata, utriplje sa¬ mostojno ter ima posebne zaklopnice, da se kri ne vrača v srce. Od na¬ stavka se cepijo k škržnim oblokoffl štirje pari škržnih odvodnic (Kie- menarterien) in se razpletajo tam v laskovice. Okisana kri se zbira nato iz škržnih pri vodnic v telesni aorti (Kdrperaorta), ki utriplje sama in tako nadomešča levo srčno polovico. Slika 181. Desno pleče in prsna plavut ostriža; 1 in d sta kosti, ki pripenjata pleče k lobanji, /•'. ključnica, l. lopatica, kr. krokarnica, o. k. osnovne koščice, p. t. plavutni trakovi. 129 Slika 183. Luska črmnooke (Leuciscus ruti- lus) ob pobočnici. Razkisaua kri priteka iz telesa po telesni privodnici v pridvor. Ribja kri menjava toplino z vodo vred (nestalnotopla kri), a je vedno nekoliko toplejša nego voda. Možgani so manjši od hrbtenjače in ne polnijo popolnoma lobanje. V ploščnati roženici se lomijo svetlobni žarki le malo, oblasta leča pa se priravnava le bližnjim predmetom. Voda namreč vpija toliko žarkov, da se v njej telesa sploh ne vi¬ dijo v večji razdalji nego 10 m. Trepalnic in žmurke ni. Uho ima le blodišče in tri polu- krožne obloke, ki pa so nerazmerno veliki, a polžek se še le nastavlja. V blodišču sta obsežna ravnovesna kamenčka. Vse kaže, da ribe z blo- diščem le čutijo in uravnavajo ravno¬ vesje. Nosnici sta plitvi, slepi jamici. Posebni ribji organ je poboč¬ ni c a (Seitenlinie), ki se razteza med sluznimi stanicami kakor cev od glave do repa in prodira z vejicami luske. V po- bočnici se razpletajo končiči obhodnega živca. Tudi paglavci jo imajo za preobrazbe. Njenega pomena ne poznamo. Najbrže zaznavajo ribe s poboč- nico vodni pritisk in va¬ lovanje in uravnavajo potem mišice vzduš¬ ja mehurja. Za drstitve izrastejo ostrižem spolo¬ vila tako, da polnijo malone vso telesno 'lupiino. Samcem pravimo sem en jaki (Milchner), samicam pa ikrnice (Rogener). Ikrnice ležejo jajca na povodne rastline v Plitvinah, kjer je voda dovolj topla in zračna. Semenjaki pa spuščajo na jajčeca Se rnenčice (spermatocoide 1 ), da jih oplo- ■ |a j° 4 Primerjaj oploditev mahov! Nekatere vrste rib bi bile izumrle ze davno, da bi ne bile tako rodovitne Plim. glodalce). Postrv leže na pr. 500 do 1000 p losos okoli 10.000, sledka okoli Sperma = seme, plodilo; zoon = bitje. Zoologija. Slika 182. Škržna lističa ostriža v obrisu; s. ob. škržni oblok, š. I. škržna li¬ stiča, s. o. in s. p. škržna odvodnica in privodnica. Razvoj postrvi, po Bloudeku; I. jajca, II. drobitev jajčne Staniče z zarodkom na površju. III. zaro¬ dek se odloči od jajca, IV. postrvica z redilnim mešičkom, V. postrvica brez redilnega mešička, j. jajca, š. škrge, h. hrani vo, o. redilni mešiček. 130 30.000, trska pa nekoliko milijonov .jajec. Razvije se namreč le malo jajec, ker jih mnogo zanesejo in razbijejo valovi (parniki), še več pa jih požrejo razne povodne živali (tudi ribe same). Jajca imajo mnogo rediva. Nerazvita ribica nosi na trebuhu redilni mešiček (ostanek jajčeca). Iz njega zajema hrano, dokler ji ne splahne (slika 184.). Neizmerno število rib redi morje, a od njih se živijo milijoni ljudi. Toda tudi sladke vode dajejo več, ako ribiči le pametno ribarijo in jim tvorniški odtoki ne zastrupljajo potokov in rek. Zelo važno je za naše kraje umetno ribarstvo. Ribič polovi semenjake in ikrnice okusnih rib, oplojena jajca pa razvija v steklenih ribnjačah, kjer skrbi za svežo vodo in primerno toplino. Ribjo zalego hrani izprva z majhnimi raki (samook, povodna bolha), pozneje pa jo nasaja na pripravnih mestih v potoke in reke. Prvi podrazred. Ostroplute, Acanthopteri , 1 Stachelflosser. Ostroplute imajo vsaj v sprednji hrbtni plavuti enotne, ne- členovite in bodičaste trake. Vzdušni mehur nima odduška. Trebušni plavuti se pritrjata na prsih. Razen ostriža živi v sladkih vodah še smuč (Hechtbarsch, Lucioperca sandra 2 ). Zet (Stichling, Gasterbsteus aculeatus 3 ); samec napravlja iz rastlinskih vlaken gnezdo za ikre, ki jim pahlja s plavutmi sveže vode ter jih tudi brani. Lo¬ kar d a (Makrele, Scomber scombrus 4 * ) in tun (Thynnus vulgarisj imata za hrbtno in predrepno plavutjo še majhne nevezane plavutice. Lovijo ju v Jadranskem morju, ko potujeta za drestitve v velikih vlakih k obrežju. Morski petelin (Flughahn,Dactyl6pterusvolitans 6 ) se vzdiga z dolgima prsnima plavutima iz morja proti vetru kakor papirnat zmaj. Prilep (Schiffshalter, Echeneis remora 7 ) se prilepijo s krožčasto hrbtno plavutjo k ladjam in ribam. Zmaj e gl a v (Drachen- kopf, Dracaena draco 8 ) izpreminja kožno barvo in jo priravnava oko¬ lici. Pod hrbtno plavutjo so strupene žleze. Drugi podrazred. Mehkoplute brez odduška, Anacanthini . 9 Vse plavuti so iz mehkih, členastih in zgoraj čo¬ pastih trakov. Vzdušni mehur nima odduška. Trebušni plavuti k' žita ob grlu (grloplute). Izvečine so morske ribe. Poletaš (fliegendei 1 Akantha = trn. bodica, pteron = plavut. — 2 Lucius = ščuka, perca = ostriž, san. (ioltni zobje krapa g. z. (Asche, S. thvmallus 0 ). Ščuki (Hecht, Esox lucius 10 ) leži hrbtna plavut nad predrepno, značijo jo dalje koničasti močni zobje in drobne luske. Som (Wels, Siliirus glanis 11 ) je brezlusk. Na spodnji če¬ ljusti nosi štiri, na zgornji pa dva nazaj zavihana brka; igraje z brki vabi ribe (Bohinjsko in Bleško jezero). V severnih morjih živi več zvrsti sledov (Haring, Clupea harengus 12 ). Pribrežni sledi se ikrijo ob obrežju, odbrežni pa živijo na odprtem morju ter prihajajo za drsti,tve v dolgih vlakih k obrežju ali na plitvine. Sledi se uživajo presni in razpošiljajo oso- Slika 187. Preobrazba jegulje, po Schmeilu. 1 K v prinos = krap je bil posvečen Afroditi, Kipričanki, carpio = krap. — 2 Caras¬ sius = karaš, vulgaris = navaden. — 3 Barbus = mrena od barba = brada, fluviatilis = rečen- 4 Tinca = linj, vulgaris = navaden. — 5 Rodeos = rožast, amarus = grenek. — 6 Salmo = losos, salar = postrv. — 7 Polatinjeno iz besede Huchen. — 8 Trutta polatinjeno iz l a ' ščine trotta, fario = postrv. — 9 Thymallos = ribje ime. — 10 Esox = požrešen, lucius = ščuka- 11 Siluros in glanis = som. — 12 Clupea = rimsko ribje ime, harengus = Haring. Ijeni (slaniki), povojeni ali opraženi. Slede spremlja navadno manjši sprat (Sprotte, Cl. sprattus 1 ). V Sredozemskem morju živita sardina (Sardine, Alosa pilchardus 3 ), ki se spravlja v zavretem olju. in sar¬ dela (Sardelle, Engraulis encrassicholus 3 ). Jegulja (ogor, FluGaal, Anguilla vul- garis 4 ) je kačastega trupla in brez trebušnih plavut. Zaradi ozke škržne raze živi lahko dalj časa zunaj vode. Drestitse hodijo jegulje- samice v morske globočine do 1000 m (razen Črnega morja). Jeguljine ličinke so izprva prozorne (stran 144.), potujejo v gostih vla- Glava morskega konji6a z od . kih v reke ter se preobražajo med potjo stranjenim škržnim pokrovcem. (slika 187.). Samci ostajajo menda kar v morju. V Sredozemskem morju živi gruj (Murane, Muraena helena'), ki nima parnih plavut. Četrti podrazred. Sočeljustnice, Plectognathi," Haftkiefer. Medčeljustnici in zgornji čeljustnici zrastejo nepremično med seboj in z lo¬ banjo. Ustna odprtina je ozka. Če- tverorog (Kofferfisch, Ostracion quadricdrnis 7 ) je pokrit s šesterokotni- mi koščenimi ploščami. -T niari c, a Slika 189. Algovnica med jagodastimi halogami (Sargassum bacciferum). (Igelflsch, Diodon hystrix 8 ) se brani z bodicami. Požiraje zrak napihava truplo kakor žogo ter plava na morju s trebuhom navzgoi. .Meso in 'kre teh rib so pre strupene. 1 Sprattus = polatinjena angleška beseda sprat. — 2 Alosa = sardina. pilchardus = iz angleščine pilchard. — 3 Engraulis = sardina, enkrassicholos = pomešan z žolčem (sardine). - * Anguilla = jegulja, vulgaris = navadna. — 5 Muraina = gruj. helena = za- radi lepote (Helena). — 6 Plektos = zvezan, gnathos = čeljust. — 7 Ostrakion = trda plo- šži ca, quadricornis = četverorog. — 8 Di = dve, odus = zob, hystrix = ježevec. 134 Peti podrazred. Čopoškržnice, Lophobranchii , 1 Buschelkiemer. Resasti škržni lističi morskega konjiča (Seepferdchen, Hip- pocampus brevirostris 2 ) so nabrani v čope (slika 188.). Namesto lusk oklapljajo telo koščene plošče in gobec se daljša cevasto. Morski konjič plava s hrbtno plavutjo, z zavojitim repkom pa se obeša na morske rastline. Samec vali jajca v trebušnem mešičku. Algovnica (Algen- fisch, Phill6pteryx eques 3 ) ima narezane in zelene kožne izrastke, da jo težko ločimo od plavajočih halog, med katerimi živi (slika 189.). Včasih posnemajo živali (seveda nehote) obliko in barvo drugih živali in tudi rastlin, kateri znaki jim navadno služijo v obrambo. Ta pojav imenujemo mimikrijo (posnemanje). Drugi razred. Sklenoluskavke, Oanoidei , 4 Sclimelzschupper. Prvi podrazred. Sklenoluskavke s koščeno okostnico. Ščuke c (Knochenhecht, Lepidosteus dsseus 5 ) živi po severoame- riških rekah. Truplo krijejo rombaste sklenoluske (Schmelzschuppen), ki so vložene druga pri drugi. Na njih površini je sklenini podoben Slika 190. Ščukec, po Marschallu. ganoin, zato se svetijo biserno. Na koščeni okostnici so vzboklo- jamasta vretenca. Gobec se odpira na sprednjem koncu glave in če¬ ljusti nosijo zobe. Repna plavut je nesomerna, ker vstopa hrbtenica v daljšo zgornjo loputo. Srčni nastavek, ki je kakor srce iz poprečnoprogastih mišic, utriplje samostojno in ima več za- klopnic. Mnogoplutar (Poljpterus bichir 6 ) ima somerno repno pla¬ vut, na hrbtu pa 16—18 plavutic. Mehur mu je obenem dihalo. Drugi podrazred. Sklenoluskavke s hrustančasto okostnico (jeseRi)- Pravi jeseter (gemeiner Štor, Acipenser sturio 7 ) živi v Atlant¬ skem oceanu in tudi v Jadranskem morju, dresti pa še v rekah, ki Lbphos = čop, branchion = škrga. — 2 Hippocampus = morski konj, na katerem jahajo bogovi, brevirostris = kratkokljun. — 3 Phyllon = list, pteryx = plavut, eques = vitez. — 4 Ganos = blesk, eidos = podoba. — 5 Lepiš, lepidos = luska, osteon = kost, osseus = ko¬ ščen. - 8 Polypterus = mnogoper, bichir = egipčansko ime. — 7 Acipenser = jeseter, sturio = iz staronemščine sturo. 135 se izlivajo vanje. Jeseter ima enotno hrustančasto hrbtenično struno (cborda dorsalis), katero obdajajo sicer zgornji in spodnji okosteneli trnki, pravih vretenec pa še ni. Glava se podaljšuje v rilec. Brezzobi in poprečni gobec leži zato na spodnji strani in se lahko pomalja izpod glave (toda zobati mladiči). Pred gobcem visijo brki. Jeseter Slika 191. Pravi jeseter (Acipenser sturio), po Boasu. nima zgornjih čel j ustnic, temveč žveče zgoraj z enotnim hru¬ stancem, ki se imenuje nebokvadratnica. Iz nje se razvijejo nam¬ reč kostnicam nebnici, krilnici in kvadratnici. Plavutni trakovi oko¬ stenijo; na sprednji strani plavut tičijo koščene in vilaste skodljice (fulcra, Schindel). Repna plavut je nesomerna. Tenko črevo je razmeroma kratko, njegovo po¬ vršino pa povečuje z a vit ni c a (Spiralklappe), kakršno so imeli tudi nekateri izumrli plazilci (odpadki ihtiosavre). Srčni nastavek. Vzdušni mehur se odpira v golt. Jesetri so nadanje ribe, ki iščejo z rilcem po blatu živalce. Pravega je¬ setra nadomešča v Črnem morju in Kaspijskem jezeru do 9 m dolga beluga (Hausen, A. huso). Od jesetrov dobivamo meso, ikre (kaviar) in ribji klej. Sklenoluskavke živijo že od devonske tvorbe sem. Izumrle vrste kažejo prečudne oblike, kakor na pr. devonski Pterichtys cornutus. 1 Amblvpterus Rohani (slika 193.) je znana okamenela skieno- luskavka iz češke permske tvorbe. tretji razred. Pljučarice, Dipnoi , 2 Doppelatmer. Ob Belem Nilu se nahaja afriški lusko- r ' I (Schlammflsch, Protdpterus annectens 3 ), ob reki Maranonu ameriški luskoril (Schnppen- 1 Pteron = plavut, ichthjs = riba, cornutus = rožen. — 2 Dipnoos = dvojedihalec. Protos = prvi, pteron = plavut, annectens = spajajoč, ker spaja ribe s krkoni. Slika 192. Jesetrova prebavljala; p. požiralnik, i. želodec, dv. dvanajstnik, z. tenko črevo z zavitnico, j. jetra, t. s. trebušna slinavka. 136 molch, Lepidosiren paradc^a 1 ) in v Avstraliji rogozob („dje- leh“, Ceratodus Forsteri 2 ). Pljučarice so pokrite kakor druge ribe z okroglimi luskami, in imajo dva para parnih plavut. Okostnica Slika 193. Ambljpterus Rohani iz češke permske tvorbe. ostaja hrustančasta in po njeni sredi teče le enotna hrbtenična struna. Živeč po presihajočih rekah in močvirjih vročega pasa, di¬ hajo pljučarice s škrgami in z vzdušnim mehurjem. O suši pa se za¬ rivajo (razen rogozoba) v blato ter dihajo samo z enotnim ali dvojnim mehurjem. Dihala jih torej vežejo s škrgokrkoni. Od drugih rib se tudi ločijo, ker jim zadnje nosnice prodirajo nebo in se od¬ pirajo v žrelo. Kri kroži skoro kakor pri škrgokrkonih. Pridvora sta že ločena nekoliko, samo iz škrg se vrača kri deloma v vzdušni Slika 194. Rogozob (Ceratodus Forsteri), predelano po Marsohallu. mehur in odtod še le v levi pridvor (dvojni krvni obtok). Mladiči nosijo vejnate zunanje škrge kakor paglavci. Pljučarice so živele že za devonske dobe. 1 Lepiš = luska, siren = pupek, paradoxa = čudežna. — 2 Keras = rog, odus = zob. 137 Četrti razred. Hrustančnice, Selachii , 1 Knorpelfische. Mačji som (Katzenhai, Sc vili um catulus 2 ) doraste do lm dolg in jo navadna hrustančnica Jadranskega morja. Vretenasto truplo nosi zadaj nesomerno repno plavut, spredaj na glavi pa štrli koničast gobec (slika 196.). Hrustančasta okostnica poapneni nekoliko, vretenca so dvojnojamasta. V raskavi koži (slika 195.) je polno zobatih lusk (Nagelschuppen). Te luske so zanimive, ker imajo kakor zobje klico. Iz kože štrleč zobec je iz zobovine, kapica na njem pa iz nekake sklenine. Poprečno žrelo se odpira pod gobcem. Spo inja čeljustnica in nebokvadratnica nosita bodalaste, na robeh napiljene zobe, ki tičijo v več vrstah v sluznici. Kadar izpadejo sprednje vrste, jih nadomestijo zadnje. Škržnih oblokov je petero, a tudi po pet škržnih raz; ni pa skup¬ nega škržnega pokrovca. Oči imajo od- sevnico kakor mačje, pokrivata jih trepalnici in žmurka. Za očmi leži kot ostanek šeste škržne raze štrčnica (Spritzloch), s katero vsrkava mačji som vodo za dihanje. Štrčnico imajo tudi drugi redi vretenčarjev; njeni spodnji konec je ušesna troblja, zgor¬ njega, zabob- nino, pa zapira na koži bobnič (istoizvorni or¬ gani). Srčni na¬ stavek in zavit- nica v tenkem črevesu nas spominjata sklenoluskavk. ^ zdušnega niehurja ni. Mačji som leže 10—20 velikih jajec, ki so pokrita z roženo lupino ter imajo nitkaste vitice, da jih pritrja na morske rastline. Slika 195. Zobate luske soma v obrisu, pre¬ delano po Guentherju. Slika 196. Sprednja okostnica morskega soma, po Noseku; »lobanja, r rilec, P nebokvadratnica, md spodnja čeljust, 1, 3 in h podjezičnični °blok, hm jezikočeljustnica, 4 — 8 škržni obloki. i rebra, t vretenca, o obloki, ic vložne koščice. ' Selachos = hrustančnica. — 2 Sk.vlion = vrsta somov pri Aristotelu, c&tulus = maček. 138 Zarodek diha z zunanjimi škrgami ter zajema hrano iz redilnega mešička. Morskemu somu (Blauhai, Carcharias glaucus 1 ) pa se razvijajo jajca že v jajcevodu (živorodni somi). Znani vrsti sta dalje: j kladvenica (Hammerhai, Zygaena malleus 2 ) in pilar (Sageflsch, Pristis antiqudrum 3 ). Skatom (Raidae 4 ) se telo splošči in razsežni prsni plavuti zra- steta z glavo. Navadno ležijo na morskem dnu, zato sta hrbtna in trebušna stran različne barve. Na trebuhu vidimo nozdrvi, gobec, pet parov škržnih raz, na hrbtu pa oči in za njimi štrčnici. Trnjeva kam eni ca (Nagelrochen, Raia clavata 5 ). Električni skat (Zitt or- | rochen, Torpedo marmorata 6 ) ima ob lobanji elektriška ustroja. Ustroja sta iz pretvorjenih mišic, h katerim pristopajo živci od možganov. « Drugim živalim dajejo v mišicah se okisajoče snovi toplote, elek- . triškemu skatu pa elektrike za obrambo. Hrustančnice so živele že v devonski tvorbi. Ohranili so se po- - sebno zobje, katerih je mnogo zlasti v tercijarnih skladih. Peti razred. Obloustnice, Cyclostomata , 7 Rundmauler. Piškur (Flufineunauge, Petromyzon fluviatilis 8 ) živi v morju, ikri J pa se v rekah. Njegova ličinka je znana z imenom s v el j č i c a (Querder), >; ima oči skrite v koži ter se preobraža še le v četrtem letu. Dorastli piškur je sluzave in brezluske kože in hrustančaste okostnice. Hrbtenico tvori le hrbtenična struna, na kateri se nastavljajo vretenca kot obločki. Namesto čeljustnic robi gobec obročast hrustanec, ki je nasajen z roženimi zobci (slika 197.). Jezik se pre¬ mika v gobcu kakor bat v sikalici. S tem sesalnim gobcem se prisesava na žive in mrtve ribe, jim pije kri ter žre meso. Nozdrv je samo ena. Z lobanje vise hrastančasti škržni obloki, med njimi pa se odpirajo vrečaste škrge s 7 škržnimi luknjicami na vsaki strani. Parnih plavut in mehurja ni. Glenavica (Inger, Myxine gl uti n osa : ') je prava brez- oka zaje d alk a (Schmarotzer). Zavrtava se namreč v telesno duplino jesetrov in drugih rib ter jih izsesava. 1 Karcharos = ostrozob, glaucus = modrosiv. — 2 Zygaina = kladvenica pri Aristo¬ telu, malleus = kladivo. — 3 Pristis = pilar, antiqu6rum = starih. — 4 Raia = skat. — Raia = skat, clavata = žebljičasta. — 6 Torpedo = elektr. skat, marmorata = mramorasta. Kyklos = krog, stdma = usta. — 8 Petros = skala, myzein = sesati, fluviatilis = rečen. — 0 Myxinos = glenavica, glutinosa = lepljiva. Slika 197. Piškur; j. jezik, o. oko, š. škrge. 139 Šesti red. Cevosrčnice, Leptocardii , 1 Rohrenherzen. Škrgoustnica (Lanzettfisch, Branchidstoma lanceolatum 2 ) živi v zmernotoplih morjih, kjer se zakapa do gobca v pesek. Med vreten¬ čarji zavzema najnižje mesto, ker kaže dorastla živalca organe in oblike, kakršne nahajamo dru¬ god le na za¬ rodku. Koža je enoplastna po- vrhnica, med njenimi stanica- mi ležijo občut- nice z migetal- kami (menda za tip). Vzdolž po mehkem truplu se razpenja toga A B Slika 198. Škrgoustnica, po Noseku, A v pravi velikosti, B povečana; pl repna plavut, so mišičevje trupa, t nitkasti brki, o usta, oe škržna votlina z odprtinami v obškržno votlino d; p škržna luknjica, h jetrni slepi izrastek, i črevo; a zadnjica, ch hrbtenična struna, m hrbtenjača, x očesna pika, l izločalnice. “ h r b t e n i č n a s t r u n a. Na njej leži hrbtenjača, ki nosi spredaj očesno piko. Glave in udov ni, le rep robi tenka plavutna mrena. Gobec leži nesomerno na desni strani, obdajajo ga nitkasti brki. Takoj za njim je obširna škržna vot¬ lina, koje stene so kakor mreža. Voda obliva škrge ter se zbira v ob- škržni votlini, predno z.m ppn.p. Slika 199. Poprečni presek škrgoust- nice v 'obrisu, po Lanca- stru; fc.koža, h.hrbtenjača, k s. hrbtenična struna, o. odvodnica, m. mišičje, o. o. obškržna votlina, š. v. škržna votlina, j■ jajčnik, p. privodnica. Slika 200. Razvoj škrgoustnice v obrisu; 1. 4. drobitev jajčne Staniče, z. m. zarodni mešiček (blastula), g. gastrula, p. p. migetalčasta površna plast, n.p. notranja plast, pč. pračrevo. r - se odceja skozi škržno luknjico na trebuhu. Za škrgami ležita želodec in kratko črevo s slepim izrastkom (jetra). Škrgoustnica ima dve Iglavni žili, podhrbtenično odvodnico 1 Leptos = droben, cardia = srce. — 2 Br&nchion - škrga, stoma usta. 140 (spredaj dve) in trebušno privodnico, srca pa ni. Privodnica zbira kri v truplu in jo poganja v škrge, ker utriplje spredaj. Utripljejo pa tudi škržne odvodnice, ki se zlivajo v podhrbtenično odvodnico. Kri nima niti krvnih stanic, niti rdečila. Oplojena jajčna stanica (slika 200.) se deli (se drobi) v mladi stanici (glej stran 2.). Iz dveh stanic se razvijejo štiri i. t. d., da nastane malini podobna morula 1 . Posamezne stanice se urejajo nato na površju v eno plast ter tvorijo zarodni mehur ec (blastula, Keimblase). Spodnje stanice zarodnega mehurca so večje in temnejše, ker imajo v sebi več rediva. Črez nekaj časa se vbokne spodnji del zarodnega mehurca, tako da nastane dvojeplastna gastrula 2 . Njena notranja plast (entoblast 3 ) prebavlja, zato zovemo vboklino tudi pračrevo (Urdarm). Površna plast (ektoblast 4 ) pa nosi migetalke in giblje zarodek. Razvoj vretenčarjev. Kakor škrgoustnica, se razvijajo v bistvu vsi vretenčarji. Vendar nahajamo pri posameznih redih precejšnje razlike; zato popišemo nadaljnji razvoj gastrule v splošnem obrisu. Površna plast se zgoraj vglobi v žlebič in pozneje v cev, katero prerastejo robovi. Iz te cevi se razvija ži včevj e (str. 16.). Od notranje plasti se odloči zgoraj hrbte¬ nična struna, ob bokih pa m e d p last (mesoblast 5 ). Med¬ plast se izvotli in ta votlina je telesna duplina. Stene medplasti se prilegajo deloma zunanji plasti in ustvarjajo mi¬ šičje, deloma ovijajo živčevje in hrbtenično struno ter okoste¬ nijo, hrbtenica, deloma pa ogrinjajo organe notranje plasti Presekan zarodek vretenčarja v obrisu; ii. živ. čevje, h. hrbtenična struna, mp. medplast, n. p. (č.) notranja plast (črevo), p. p. površna plast. kot podtrebušnicainpodprsnica. Tudi žilje in kri nastaneta iz medplasti. Zarodne plasti so pozneje zelo samostojne ter ne nadome¬ ščajo druga druge. Po opeklinah na pr. odpade površna plast in rdečo brazgotino tvori vezno staničje (medplast). če naj preraste Mčrula - malina. — 2 Gastrula = trebušček, klica. — 4 Ektos = zunaj. — 5 Mesos = srednji. 3 Entčs = znotraj, blaste=brst, 141 rano zdrava koža, treba jo je tja presaditi. Plazilci in krkoni pre¬ navljajo tudi samo tiste organe, katerih ostanki imajo vse tri plasti nepoškodovane (stran 112. in 121.). V- h) i A,it. Au,. a.m. Drugo deblo. Plaščarji, Tunicata , 1 Manteltiere. Prvi red. Kozolnjaki, Ascidiacea, Seescheiden. Bradavičasti kozolnjak (Seescheide, Ascidia mammilata 2 ) živi po morskem dnu, kjer se pritrja s koreninastimi izrastki (slika 202.). Vre¬ často truplo je brez glave in udov, dvobočnosomerno in zelo nežno. V obrambo služi sedeči živali takozvani plašč, ki obdaja vse truplo. Plašč je iz trdne medstaničnine, ki je podobna rastlinski staničnini ter se izloča iz povrhnice. Na zgornjem koncu trupla zevata dve odprtini, dote- kalka in izmet alka, po katerih se pretaka voda. Barvani drobci namreč izgi¬ njajo v dote- kalki in se prikazujejo v izmetalki. Takoj za do- tekalko opa¬ zimo na vzdolžnem preseku pro¬ storno škrž- no votlino, katere stene so mrežaste >n nosijo mi- getalčaste Staniče. V tej 1 - škržni mreži Slika 2 o 2 . kri. Kakor pri ot) dajaskržno J . °bškržna votlina, ki se odpira v izmetalki. Z voco mh pn v škržno votlino hrana. Migetalke jo poganjajo k sluzavemu ^.o 1 Tirnica = plašč. - 2 Askidion = vrečica, mammilata = bradavičasta. ne¬ naravni velikosti od zu- 142 žlebiču (Flimmerrinne), po katerem se vali h goltu. Želodec in črevo sta zvita v klobčič. Zadnjica in spolovila se tudi odtekajo v obškržno votlino, ki se zategadelj lahko imenuje stok. Ob želodcu leži srce, vrečica z dvema odprtinama. Utripaje poganja brezbarvno kri v škrge; nato se nekoliko ustavi, a potem utriplje v nasprotno mer ter goni kri iz škrg v truplo. Med dotekalko in izmetalko leži droben živčni vozel, odkoder izhajajo živčne niti po vsem truplu. Vsi plaščarji so dvospolniki (Zwitter), to je samci in samice obenem. Kozolnjakova jajca se razvijajo v ob- škržni votlini. Li¬ činka (slika 203.) gibko plava z dol¬ gim repom ter nas spominja škrgo- ustnice. Po repu in deloma tudi po truplu seji razteza namreč hrbtenična struna. Na njej leži cevasta hrbtenjača, kise širi spredaj (možgani) in nosi oko ter ravnovesni mešiček. Ličinka se pritrdi pozneje z izrastki pod usti na podlago ter se preobraža vzvratno, ker je dorastli kozolnjak v marsičem nepopolnejši od ličinke. Nekateri kozolnjaki se plodijo tudi brezspolno. Iz kakega telesnega dela, ki pa obsega vse tri zarodne plasti, se razvije živalca, ki se navadno ne osebi. Tako naraste iz poedinke družina (Stock), ki ima skupno izmetalko. Pestrobarvne kozolnjaške družine krijejo v morju kakor skorja tla, živali in rastline. Cevi podobna in prozorna družina kozolnjakov so svetilke (Feuervvalzen, Pyrosoma 1 ), ki se krasno svetlikajo. Njih poedinke obračajo dotekalke navzven, izmetalke pa v skupno votlino. Drugi red. Salpe, Tlialiacea , 2 Salpen. Salpo (slika 204.) si lahko mislimo kot kozolnjaka, ki mu raz¬ maknemo dotekalko in izmetalko na nasprotna konca trupla. Po trupln se razteza votlina, ki se strinja spredaj s škržno, zadaj pa z obškržno votlino kozolnjakov. Med obema se razpenja namesto škržne mreže l e ozek škržni pas. Salpa plava na odprtem morju in ima pod plaščem 1 Py = ogenj, soma = telo. — 2 Thaleia = ime morski vili. .Slika 203. Kozoljnjaška ličinka v obrisu, po Boasu: m. usta, n. možgani, n’ hrbtenjača, ch. hrbtenična struna, t. črevo, g. škrge. 143 obročaste mišice, ki krčijo notranjo votlino, izžimajo vodo skozi iz- metalko ter poganjajo truplo naprej. Salpa poedinka je brezspolna. Ob drobovnem klobčiču ji raste brstišče (Keimstock), na katerem Slika 204. Brezspolna salpa (Salpa masima), po Schmeilu; Es. brstišče, Au. dotekalka, Atv. iz- metalka, Ma. plašč. Mu. mišice; Eie. škržni pas, E. drobovni klobčič. poganjajo popki. Iz popkov se še le razvijejo družine dvospolnih salp, katerih vsaka leže po eno jajce (slika 205.). Slika 205. Družina dvospolnih salp (Salpa africana', po Schmeilu. Odtod imajo salpe tudi dvojna znanstvena imena, na pr. Salpa ll ^icana (družina) — maxima (poedinka). Tako pravilno menja\o spol- .144 nega in brezspolnega zaroda imenujemo prerod (rodoizmena, meta- geneza, primerjaj razvoj mahov in praproti). Salpe, svetilke in še druge živali, živeče na odprtem morju, imenujemo pelaške živali. Prozorne so in nežne, da jih težko ločimo od morske vode. Za dne se potapljajo v globočino, da jim ne škoduje solnčna toplota, in da jih mornik ne zanese k obrežju, kjer bi se raztreščile v kipenju valov. Tretje deblo. Iglokožci, Ambulacralia , 1 Stackel- hauter. Prvi red. Morske zvezde, Asterioidea , 2 Seesterne. Ploščnato telo morske zvezde (slika 206.) se širi v petero ramen (radijev); kote med njimi pa imenujemo medramena. Skozi ramena lahko potegnemo petero somernin, ker se razvrščajo tudi notranji organi tako, da ne rušijo zunanje somernosti. Morske zvezde in iglo- kožci sploh so zvezdastosomerne (peterosomerne) živali. Koža je enoplastna po- vrhnica in nosi na ramenih obstranske bodice. Razentega se še nahajajo po koži stebel- nati ščipci (pedicelarije), ka¬ terih 2—4delne kleščice ščipljejo in odnašajo nesnago. V pod¬ kožni plasti se izločajo apne- naste ploščice, ki se zgrinjajo v gibko lupino ter obdajajo ob¬ širno telesno duplino. Usta ležij o na spodnj i (trebušni) strani, a od njih izhaja v ramena pe¬ tero brazd (ambulacra). Kakor lemeznice na sle¬ menu sestavljata vsako brazdo dve vrsti brazdnic. Mehurčasto črevo (slika 207.) se končuje sredi trupla na zgornji (hrbtni) strani. Iz črevesa izhaja v ramena petero slepih izrastkov, ki pre delujejo kakor jetra. Značilni organ nunskih zvezd je vodovodno cevje (Wassergefafisystem), P° Ambulare = izprehajati se, ambulacrum = izprehajališče, drevored. — 2 Aster s zvezda, eidos = podoba. Slika 206. Morska zvezda (Astropecten spinosus) od spodaj. Poljanec: Prirodopis živalstva, Podoba 3, Iglokožci iz Sredozemskega morja, po Schmeilu. zvezda (Astdrias glacialis), ki se drži z brazdnimi nožicami akvarijeve stene d). "« tleh pa Sesav a školjko (2); 3, kačjerep; viasulja, sedeča na cevkarju (4), plavajoča (5); 6, morski Ježek (Strongylocentrotus Hvidus); 7. cevasti brizgač. 145 P o lij e vi mehurji, ki š. v.o kjo.u.ž'.o. p.m. o.c. sp. bn. Slika 207. Morska zvezda, presekana v somernim; r. rame. mr. medrame, u. usta, e. zadnjica, s. i. slepi izrastek, s. p. sitasta ploščica, o. c. okamenela cev, v. o. vodovodni obroč, p. m. Polijev mehur, r. c. ramna cev, s. skulica, b. n. brazdne nožiče s priseski, k. o. krvni obroč, z. o. živčni obroč, o. oko. katerem se pretaka morska voda. Morska voda vstopa v truplo skozi sitasio ploščico (Siebplatte), ki leži v enem medramenu. in teče po okameneli cevi k vodovodnemu obroču, ki obdaja golt, Ob vodovodnem obroču so tudi mišičasti stiskajo mor¬ sko vodo v ramne cevi. Ob teh sta dve vrsti skulic (Am- pullen), iz njih pa po¬ ganjajo skozi luknjice med bradavicami 'brazdne no¬ žiče. Kadar se krčijo Polijevi mehurji in skulice, poganjajo vodo v brazdne nožiče in Uh iztezajo. Krčijo pa se brazdne nožiče z mišicami. Iztegnjene brazdne nožiče se oprijemljejo s končnimi priseski (Saugscheiben) kakor z ndijskirn sidrom podlage in plena in vlačijo krčeč se truplo za seboj. Zilje sestavljata obgoltni in zadnjični krvni obroč; iz onega izhajajo krvne žile v ramena, iz tega pa k peterim spolovilom, ležečim v medramenih. Srca ni, žilni pletež ob oka¬ meneli cev r i je neka žleza. Kri je brezbarvna, v njej plavajo le izpremenljive stanice (glej stran 40.). Kot dihala se prikazujejo in izginjajo na hrbtni strani ramen kožne škržice; istemu namenu služi menda tudi vodovodno cevje. Živčevje še leži pravvkoži (glej stran 16. in 140.). Živčne stanice in niti se¬ stavljajo obgoltni živčni obroč, ki se cepi na pet ram n ih živcev in zalaga občut¬ ljive brazdne nožiče (tip) in očesca na ramnih koncih. Morske zvezde so enospolnice. Jajca in plodilo spuščajo kakor ribe v morsko vodo. Jajce se drobi pravilno kakor škrgo- n k e so izprvadvobočno somerne in kot pelaške Slika 208 . Prenovitev morskih zvezd; 1. na ramenu brsti mlada morska zvezda, 2. repatičasta morska zvezda, nastala iz odpadlega ramena. ustnično. Liči Zoologija. 10 146 živali prozorne; pozneje se preobražajo v peterosomerno morsko zvezdo, Včasih odvržejo morske zvezde ramena, a jih obnavljajo. Toda tudi odpadlo rame se lahko izpopolni v repatičasto živalco, ker ima v sebi vse zarodne plasti in vse organe (slika 208.). Svoj plen, lupinaste mehkužce, objemajo morske zvezde z ra¬ meni in brazdnimi nožicami, iztezajo vanj gibljivi golt, prebavljajo mečo izven telesa in vsrkavajo prebavljene sokove (podoba 3.). Zato napravljajo na ostrižiščih mnogo škode. Sem uvrščamo tudi kačjerepe (Schlangensterne, Ophiuridae 1 ). Njih telo je kolutec, iz katerega molijo gibljiva in večkrat razcepljena ramena. Brazde se sklepajo na spodnji strani v cevi. Črevo je slepo, Drugi red. Morski ježki, Echinoidea/ Seeigel. L Slika 209. Lupini morskih ježkov brez bodic, po Schmeilu; 1. zvezdastosomeren. 2. dvobočnosomeren morski ježek, F. luknjice za brazdne nožiče, Ma. sitasta ploščica, M. usta, A. zadnjica. Zavihajmo ramena kake morske zvezde, da se stikajo njih konci na hrbtu, praznine med rameni pa izpolnimo z apnenastimi ploščicami, in dobimo truplo, ki nas spominja morskega ježka (slika 209., I) 'Pii zrastejo podkožne ap- nenaste plo¬ ščice v ne¬ premično lupino. Na lupini šteje¬ mo navadno 20 vrst plo¬ ščic, katere menjavajo šparoma ob¬ liko in tudi služijo različno. Petero iz ust izhajajočih dvorednih vrst zlaga brazdnice, ki nosijo luknjice in pomaljajo skozi nje brazdne nožiče. Ostala dvo- redja so takozvane medbrazdnice. Brazdnice in med- brazdnice nosijo grbice, a na grbicah so nasajene bodice, ki se lahko gibljejo s posebnimi mišicami (slika 210.), Z bodicami se branijo morski ježki, z njimi pa lazijo okrog kakor po hoduljah. Prebavljala se začenjajo s peterodelnim žvekalom, dolgo čreP pa se vije petljasto ob telesni duplini in se izteka na temenu. 0h o1 Slika 210. Vzdolž presekan’ bodica morski : ježka, po Boa® 11 ' .s lupina, 7£bra* vica z glavic« i: p bodica ,m miši®' tudi 1 Ophis - kača, ura = rep, eidos = podoba. — 2 Echinos = jež, eidos = podoba. 147 zadnjice se končavajo brazdnice z očesnimi ploščicami, ki nosijo očescem podobne pege, medbrazdnice pa s spolnimi ploščicami. Ena spolna ploščica je hkrati sitasta ploščica. Zaradi velikega žvekala ležijo vodovodni, krvni in živčni obroč globoko v telesni duplini. Ob ustih je navadno pet parov kožnih škrg (slika 211.). Trnasto ličinko morskih ježkov imenujemo pl ut e j a. Pravilna morska ježka sta: užitni morski ježek (Echi- nus esculentus 1 ) in turban (Cidaris metularia 2 ). Pravzaprav pa so že morske zvezde in pra¬ vilni morski ježki dvobočnoso- merne živali, ker imajo izven telesne osi samo eno sitasto plo¬ ščico in eno okamenelo cev. V še večji meri velja to o srča¬ stem morskem ježku (Herz- igel, Spatangus cordatus 3 ), ki nosi sicer na temenu petero- delno brazdno rožico (Kie- nienrosette), usta in zadnjica pa ležijo ob robu lupine. Morskih ježkov je zdaj okoli 300 vrst. Črez 2000 oka- menelih vrst pa poznamo iz ,-nrlilno različnih zemeljskih tvorb in mnoge izmed njih so v - okamcnine. Zanimivo je, da so se ohranili sorodniki i/uni baš v največjih morskih globočinah. Tretji red. Brizgači, Holothurioldea/ Seewalzen. Brizgači (slika 212.) se iztezajo v telesni osi (usta - z ‘ 1 ' 1 ^ 1< ’‘! ) ™ ‘" zato valjaste ali črvaste oblike. Pod usnjato kozo so raz * esen nenasti drobci v obliki sidrc, kolesec in dr. Zelo mo' ne P in kolobarjaste mišice, ki ležijo pod kožo. Brizgači az brazd. Beh z brazdnimi nožicami, ki se pomaljajo iz spoinj (Ten- Brazdne nožiče okoli ust se podaljšajo, razvejijo in , „ , . _ 2 Kidaris = turban perzijskih kra- Echinus = morski ježek, esculentus - užiten. ^ 4 Ti 0 ] 0 (hiirion = bitje. i ev - — 3 Spatangos = vrsta morskih ježkov, cordatus - src as s,0 ječe med rastlinami in živalmi. S K A'< z M K Slika 211. Ustroj morskega ježka v obrisu, po Schmeilti: A zadnjica, D črevo, E jajčnik. Eg odprtina jajcevoda, Pbrazdne nožiče, A'žvekalo. Ki škrge, Lic ramna cev, Lg njena zunanja odprtina, M usta. Mu sitasta ploščica, N ramni živec, Ki obist, lik vodovodni obroč, S bodica. Sl oka- menela cev, Z zob, Za ščipci. 148 takeln). Črevo je zvito kakor črka S; stok se širi in krči ter stiska morsko vodo v vejasta dihala, v takozvana „vodna pljuča 41 . Razdraženi brizgači skrčijo mišice tako silno, da si str¬ gajo in izmečejo drob ali pa kar razpadejo na več kosov, kakor na pr. Sinapta digitata. : Od¬ vrgle organe in posamezne kose obnavljajo. Znana vrsta je cevasti brizgač (Holothuria tubulbsa 2 ). Užitnega brizgača (H. edulis 3 ) lovijo Kitajci ter ga uživajo (trepang). Četrti red. Morske lilije, Crinofdea , 4 Slika 212. Haarsterne. Cevasti brizgač in apne- nasti drobci iz njegove kože. Truplo morskih lilij sestoji (vsaj v mla¬ dosti) iz členastega peclja, s katerim se pri- trjajo, in iz čašice. Zgoraj na čašici ležijo usta in zadnjica. Obdajajo pa čašico dolga, pernata ramena, ki privajajo s tipalnicami (brazd- nimi nožicami) ustom hrane. Dorastla vlasulja (Haarstern, Comatula medi- terranea 5 ) iz Sredozemskega morja ima spodaj (pravzaprav na temenu) vitice (Ranken), s katerimi se oprijema, ko se je odločila od peclja (slika 213. in podoba 3.). Morske lilije (okoli 300 vrst) živijo zdaj le v morskih globočinah in izumirajo. Okamenele vrste rlahajamo že v sibirski tvorbi, bistveno pa sestavljajo trijadni školjčni apnenec. Četrto deblo. Mehkužci, Mol* lusca, (i Weichtiere. • Mehkužci, na pr. veliki vrtni polž. .jezerska školjka in navadna sipa nimajo nikakih notranjih trdnih organov. Telo j® dvobočnosomerno, kakor vidimo na sip 1 Slika 213. Vlasulja od ustne strani; u. usta, v. vitice, r. ramena. 3 ‘ s y na P t6s - prijemajoč se česa, digitata = prstasta. — 2 Tubulčsa = cevasta. ^ .ui is - užiten. — 4 Krinon = lilija, eidos = podoba. — 5 Comatula = košatolasa, med'", terranea = sredozemska. —* 6 Molluscum = mehkužec od mollis = mehek. 149 ali školjki. Dorastli polži so res nesomerni, a njih ličinke se nastav¬ ljajo dvobočnosomerno. Truplo mehkužcev krije povrhnica, ki je na¬ vadno iz migetalčastih stanic (slika 214.). Med kožnimi stanicami so kakor pri ribah številne sluzne žleze (polžka koža). Na hrbtu se razvija razno¬ lika kožna guba7 Takožvana gabanica (Mantel), ki ogrinja pozneje truplo. ITb- šlor med n jo in med truplom je g aba- nična ! lina (dihalna votlina). Gaba¬ nica, posebno njen rob, izloča na zunanji strani organsko medstaničnino, takozvani ko n h in. 1 Ker pa se useda v konhinu iz apnenaštih žlez tudi mnogo kalcijevega karbonata (CaC0 3 ), nastaja apnenasta lu¬ pina. Oblika lupine zavisi torej od gabanice. Členovitih udov ni, pač pa tvori trebušno gladko mišičje takozvano nogo (Fufi), ki giblje truplo. Povrhnica iz gabaničnega roba velikega vrlnega polža z migetal- častimi in sluznimi stanicami, po Rabes-Lowenhardtu. u »ns veiiKega vrtnega poiza v vzuoi/.neiu m v incv...... — ...-, 'J- glava, s. strgača, t. tipalnica, o. oko, ng. nadgoltnik, pg. podgoltnik. r. m. ravnovesni mešiček, č. črevo, d. dihalnica, d. v. dihalna (gabanična) votlina, l. lupina, pd. pridvor, p. prekat, dr. drobovnik, n. noga Vsi mehkužci im aj “^^akor pri* vretenčarjih nahajamo mesto enotnega živčnega sredisca kako I g0: nad . namreč več precej samostojnih živčni 'oz v. undganglien), ki .Idi veže obgoltni obroč, in dio . lahko mo- med drobom (slika 215. in 216.). Nadgoltmka pri -J tudi žganom, ker iz njiju izhajajo živčne ni > k ;‘™i,S. Ravno- h ravnovesnima mešičkoma, dasiravno e/i a , , ravno¬ vesna mešička napolnjuje neka tekočina, v kalen plava y esni kamenček (slika 217.). » 1 Concha = školjčja lupina. 150 Krvni obtok ni sklenjen. Kri se pretaka sicer po žilah, polni pa tudi večje krvne votline. Kri je brezbarvna in brez krvnih Stanič. V telesu razkisana kri se zbira najprej v dihalih in teče še le odtod kot oki¬ sana kri v srce. Srce po¬ ganja torej ravno narobe kakor ribam samo okisano kri v truplo ter se po učinku strinja zato z levo polovico sesalskega ali ptičjega srca. Mehkužci ležejo jajca. Iz jajca se razvije dostikrat ličinka migljec (Flimmer- larve), čegar usta obkrožava gubasto jadrce, ki nosi migetalke. Z jadrcem ličinka miglja in se giblje v vodi. Slika 217. Ravnovesni mešiček mehkužca (Pterotrachea). po Hes¬ seju in Dofleinu: 1 ravnovesni kamenček, 3 in 3 ' ravno¬ vesne ohčutnice ( 3 ' je z živčno nitjo vred izrisana s črno barvo), .9 živec, 4 stanice, ki podpirajo s ščetinicami ravnovesni kamenček. Prvi red. Glavonožci, Cephalopoda , 1 Kopffufier. ('lava navadne sipe (Tintenflsch, Sepia officinalis 2 ) se loči oči- vidno od trupla. S hrbta pregrinja trup vrečasta gabanica, katere rob se pritrja ob glavi kakor z dvema zaklopnima gumboma. Gabanica tvori na hrbtni strani navznoter obrnjeno gubo in v njej JO vrastla kot nekaka telesna opora apnenasta lupina (slika 219.). k upnic izdelujejo zobni prašek in z njo leščijo predmete. V zunanji *° Z1 ' |e mn0g0 barvnic - Kadar se plazi sipa po morskih tleh ali kadar p ava nnmo pestrobarvnih koraljnikov, izpreminja sproti kožno barvo ei 1 ° p lira \ na\ a okolici. Prave noge ni. Njena robova zrasteta namreč a 'or s a c o ga, \ cevasti livnik (Trichter), ki sega v gabanično vol' !'■ i a , n ° ] G‘b a voda skozi razi, ki sta med gabanico in truplom i'" Slbe od notranje strani. 1 . Slika 220. Priseski navadne sipe, pre¬ delano po Boasu. 152 kot takozvana škrzna srca (Kiemenherzen). Dva srčna pridvora sprejemata okisano kri ter jo oddajata prekatu. Sipa in glavonožci sploh so najpopolneje raz¬ viti mehkužci. Vsi živčni vozli so zbrani v glavi ter tičijo z ravnovesnima mešičkoma vred v po¬ sebnem hrustancu. Velike oči so ustrojene kakor vre- tenčarske; le v mrežnici se obračajo paličice in čepki proti vpadajoči svetlobi, ne pa od nje, kakor vreten¬ čarjem. Vonjalo je za očmi ležeča jamica z mige- talkami. Sipa leže velika jajca, takozvano „morsko grozdje 44 . Jajca imajo mnogo rediva, zato visi kakor ribicam ob mladičih redilni mešiček, ki ga oklepajo z lovkami (slika 221.). Slika 221. Starejši zarodek li- ganja (Loligo vul¬ garis), po Hesseju in Doiieimi; 1 redilni mešiček. & Prvi razred. Dvoškržniki, Dibranchiata , 1 Zvveikiemer. 1 . 2 . Slika 222. Strela (belemnit), po Schmeilu; 1. obnovljena ži¬ val, 2. notranja lupina, ka¬ tere spodnji del S. imenujejo ,, strel o"'. Glavonožce tega razreda znači dvoje škrg, zato pa tudi dvoje škržnih src in dvoj e pri dvor o v. Dvoškržniki živijo po- največ v morjih vročega pasa in so požrešni nočni roparji. Primerjaj podobo 4. Osmerolovke nosijo po osem s pri¬ seski oboroženih lovk. Navadna hobotnica (Seepolyp, Octopus vulgaris 2 ) ima dve vrsti, m o šk at n a hobotnica (Moschuskrake, Ele- ddne moschata 3 ) pa eno vrsto priseskov na lovkah. Samičino truplo papirnate ladjice (Papierboot, Argonauta.Argo 4 ) ogrinjata dve plavutasto razširjeni lovki, ki izločata nežno apnenasto lupino. Samec je majhen in gol (spolna dvoličnost). Deseterolovke imajo osem krajših in dve daljši lovki, ki ju lahko skrivajo v poseb¬ nem mešičku. Poleg navadne sipe (Sepia offlcinalis) uvrščamo sem lig anj a (Kalmar, Loligo vulgaris 5 ), ki si uravnava gibanje s tri- 1 Dis = dvojen, brancina = škrge. — 2 Octo = osem, pus podos = noga, vulgaris = navaden. ■’ Eledčne = ime pri Aristotelu, moschata = moškasta. — 4 Argonautes = ar¬ gonavt; Argo je ime ladji v pripovedki o zlatem runu. — 5 Loligo = sipa, vulgaris = navaden. Poljanec: Prirodopis živalstva. Podoba 4, Sipa in hobotnica, po Schmeilu. SiPa pograbi rakovico (1), iaštrkava {milni mehur M. d. zabriše ,|« ,d l moškemu somu; 3^ n^ena jajca (morsko grozdje) viseča na koraljnjaku. Hobotnica, sedeča v g ( ) P 153 kotnima plavutima ob bokih in nosi konhinasto lupino. V Atlantskem oceanu in v Japonskem morju živijo po 6 m dolge velehohotnice (Architeuthis 1 ), katerih lovke merijo do 18 m. V jurski in kredni tvorbi so živple~str el e (belemniti 2 ); sodeč po okamenelih lupinah so bile podobneNsipam (slika 222.). Drugi razred. Četverošklžniki, Tetrabranehiata , 8 Tierkiemer. Brodnik (Schiffsboot, Nautilus pompilius 4 ), ki živi v Indijskem oceanu, ima četvero škrg, četvero škržnih src in pri- dvorov. Somerna in zavojito vsukana hišica je podobna polževi (slika 223.). Če pa jo presekamo v somernim, jo delijo poprečne stene v mnogo predalov, ki se večajo proti ustju in so polni zraka. Notranje stene se svetijo biserno. Žival je v sprednjem in naj¬ večjem predalu, vendar teče skozi vse predale v sredi apnenasti tulec in v njem jo cevast telesni izrastek, sifon. Ako je v nevarnosti, se zavleče žival v sprednji predal, zmanj¬ ša tako vodni vzgon in se potopi v globočino. Na¬ vadno pa plava po morju. Okoli ust je mnogo lovk brez priseskov, ka¬ terih konci so podobni ti- palnicam. L i v n i k je še v vsej dolžini razklan. 0(1 s « k o z ne jamice. Na ok o, g. gabanica, p. predali, s. sifon, dnu se razprostira mrež¬ nica, obliva jo morska voda, ki prihaja skozi luknjico v koži. Skozi to luknjico lahko nastajajo na mrežnici kakor v temnici zvrnjene slike zunanjih predmetov. Cenilnega mehurja ni. Brodnik je edini sorodnik okamenelih anioni to v’ (Ammons- horner), ki so živeli od silurske do kredne tvorbe in dosegali velikost voznega kolesa (slika 224.). Prem o rož ec (Orthčceras 6 ) iz silurskih 1 Archo = vladam, teuthis = sipa. — - Bčlemnon = puščica. 3 Tetra - štiri, lir.ni ohia = škrge. — 4 Nautilos - brodnik, pompilos = riba privodnica. ker so po o ni novim rogovom Jupitra Amona, ki so ga častili Libijci. 6 Orthčs = piem, keras ri V Slika 223. 154 Slika 224. Okameneli glavonožci, po Xoseku. Silurska tvorba: A premorožec (Ortlioceras: v vzdolžne preseku, B cirtocera in C navtilus; I) devonski pinacit; E triadni ceratit: i l urs " opeliia; 6r kredni turilit. E triadni ceratit: F jurska skladov je imel še ravno hišico. Drugi amoniti pa kažejo raznolično zavite hišice, v katerih teče sifon ob robu. Ako brusimo amonitovo okamenino, se prikaže najprej plast biserne matice, nato pa zunanji rob prečnih predalov v črti predalnici (Lobenlinie). Po predalnici spozna¬ vamo in ločimo glavne razrede. Brodnik in izumrli ožji sorodniki imajo okroglasto predalnico. Drugim rodom pa se je izpreminjala prezna- čilno v teku geoloških tvorb. V siluru in devonu je bila valovita ali klekasta, na pr. goniatit. 1 V triadni tvorbi postajajo slemena (lobi) in sedla večinoma zobčasta, na pr. ceratit. 2 Amoniti iz jurskih in krednih skladov pa so imeli po vsem obsegu večkrat nazobčano predalnico. Amoniti so važne vodilne okamenine. Drugi red. Polži ali trebuhonožci, Gastropoda, :i BauchfiHier. Veliki vrtni polž (grobe VVeinbergschnecke, Helix pomatia 4 ) se skriva v grmovju in pod listjem, odkoder prileze v rosnih nočeh ali po dežju. Telo (slika 225.) ima spo¬ daj nogo, spredaj glavo, zgoraj na hrbtu pa drob, ki tiči v lupini (hišici). Podplatasta noga je iz vzdolžnih in po¬ prečnih gladkih mišic, ki se med gibanjem zapored krčijo in ši¬ rijo. Dve nožni žlezi izločata sluz, ki se sprijema sproti s podlago, tako da leze polž pravzaprav le po last¬ nem sluzu. S hrbta nastala gabanica zraste s kožo in pušča le na desni strani gabanično votlino. Po njenih stenah (slika 215.) se razpletajo krvne laskovice (dihalna votlina), zrak pa prihaja vanjo skozi dihal- nico (Atemloch). Gabanica je ob robu žlezasta in izloča tam \ \zpo rednih plasteh lupino. Na prerezani lupini opažamo z drobnogledom zunaj konhinasto pokožnico (cuticula 5 ). Za polže, živeče v vodi, je važna, ker varuje apnenaste delce, da jih ne raztopi ogljikova 1S ina 1 Gonia = kot, koleno. - * Kčras = rog. - 3 Gaster gastros = trebuh, pu> podos = noga. - -i Helix = zavoj, polž, poma pomatos = pokrovec. - 5 .Cuticula - kožica. Slika 225. Veliki vrtni polž (Helk pom&tia); u. usta, s. t. sprednji ti- palnici, z. t. zadnji tipalnici z očmi. ročkom, nanj pa se naslanja obrtec (trohanter' 1 ). Mišice upogibnice 'n izteznice se pritrjajo z glavami v krepkem stegnu (lemur j ter Pošiljajo goleni (tlbia 6 ) in četveročlenastemu stopalcu (tarsus 7 ) le kite. Zadnji člen stopalca nosi dva ostra krempeljčka. Zadnji okončini posebno dolgi in močni. Ako hoče kobilica skočiti, prikrči golen ' n stopalce k stegnu, jih iztegne na mah ter se odžene od tal. Pobočno stisnjeni zadek je iz deset obročkov. N sak zadkov °broČek tvorita trdni ploščici, zgoraj lir b to vi n a (Tergit), spodaj Slika 248. Zelena kobilica, po Schmeilu; zgoraj samec, spodaj samica, ki leže jajca. h ro = pred, mesos = srednji, meta = za, th6rax = oprsje. — a Hexa = šest, pus 0 ° ’’ s = n °ga. — 3 Coxa = kolk. — 4 Trohanter = izrastek na stegnenici (str. 11.). — 1 m ur = stegno. — 6 Tibia = piščal. — 7 Tarsus = stopalo. 170 Slika 249. Grizalo zelene kobilice od spodnje strani; ti. tipalnici, z. u. zgornja ustna, s. č. sprednja čeljust, sr. e. srednj a čeljust, s.p. srednj ečeljustna pipalka, n. Tc. in z. Ti. notranji in zunanji kosir srednje čeljusti, z. o. zadnja čeljust, z.p. zadnječeljustna pipalka. Slika 250. Sprednja okončina zelene kobilice; lc. kolček, o. obrtec, st. stegno, g. golen, sp. stopalce, sl. slušalo. pa trebusin a (Sternit); pobočna kožica med obema pa ostaja mehka. Iz ust (slika 251.) prehaja hrana v požiralnik; vanj se izlivajo tudi obsežne ustne žleze, katerih sok peptoni beljakovine. Na požiralniku ločimo golšo in žvekalnik (Chitinmagen). Poži¬ ralnik se vbokava na zarodku iz povrhnice, zato krije kitinjača tudi vse njegove stene in tvori v žvekalniku še posebej razno¬ lične zobce, s katerimi premleva zelena kobilica hrano (sl. 247.). Žle- zovnik v srednjem črevesu nosi slepe izrastke in prebavlja zmleti živež. Na začetku kitinastega zadnjega črevesa oddajajo nitkaste izločalke (Malpighische Gefafie) seč. Na zadkovih obročkih, a tudi v oprsju opažamo v kožici, ki veže hrhtovino in trebušino, 10 parov luknjic dihalni c (Atemlocher), ki vodijo v vzdušnice (traheje). Vzdolž po truplu tvorijo vzdušnice dve cevi(slika252.). Iz teh izhajajo ter se cepijo k vsem organom cevke in cevčice, ki se iz¬ gubljajo slednjič med posameznimi stanicami. Vzduš¬ nice se vdirajo v truplo izpovrhnice, ki izloča na njih notranjih stenah odporne, zavojite kitinaste latvice (slika 247.). Dihajoča zelena kobilic 3 napenja zadek, obročki se oddaljujejo drugi od drugega in dihalnice se odpirajo. Zrak se preliva po vzdušnicah, oddaja organom kisika in Slika 251. Vzdolžni presek zelene kobilice v obrisu; 1,—10. zadkovi obročki, ng. nadgoltnik, podgolt.nik, t. trebušnjača, sl. ustna žleza, u. usta, p. požiralnik, z. žvekalnik, m. mezgovnik, m. i. Malpigijeve iz¬ ločalke, 5. zadnjica, sp. spolovila, s. srce. 171 sprejema iz njih ogljikovega dvokisa. Nato se dihalne mišice krčijo in obročki se vrivajo v obročke ter iztiskajo zrak iz telesa. Vse truplo j e torej enotno dihalo. Brezbarvna kri zato nima poseb¬ nega krvnega bar¬ vila, ki bi vezalo kisik ter ga odda- . Sllka 2o2 ' . . „ . . . . Živčevje in vzdušnice zelene kobilice; m. možgani, p. pipalka, ,l a O illicam ; V ^ tipalnica, vz. vzdušnice, t. trebušnjača, k. vz. krilne vzdušnice, njejsolebelekrvne 2,— 10. zadkovi obročki, d. dihalnica, l. leglo, stanice. Zaradi di¬ hanja kobilici ni treba krvnega obtoka. Toda vedno se giblje, skače, leta in potrebuje zategadelj mnogo hraniva, ki ga je treba nadome¬ ščati. Cevasto srce je mnogoprekatno. Pobočno se pritrjajo nanj srčne mišice. Kadar kobilica širi zadek in krči srčne mišice, nastaja v srcu praznina in kri vdira vanj iz obsrčne votline skozi pobočne reže, ki se nahajajo šparoma na vsakem prekatu. Prekati utripljejo ter poganjajo kri od zadka proti glavi, krvni tok pa uravnavajo tudi zaklopnice, ki so na vsakem pretinu. Odvodnice prehajajo kmalu v krvne votline, kjer obliva kri razne organe. Krvni obtok torej ni sklenjen. Izmed oprsnih obročkov zelene kobilice je samo predprsje prosto in njegova hrbto- vina tvori ovratnik (Halsschild). Sredoprsje in zaprsje zrasteta ter tvorita trdno podlago dvema p a r o m a k r i 1 (letalnic). Krila se na¬ stavljajo kot stranske kožne gube in dokler so mehka, še lahko odlo¬ čimo zgornjo plast od spodnje. Vanje vstopajo tudi vzdušnice, živci in kri in okoli teh organov debeli kitinjača ter tvori preznačilne „žilice“. ^adnji krilni rob je nežnejši nego sprednji; med poletom nastaja zat0 navzgor obrnjena poševna ploskev, na katero pritiska zračni 6 Slika 253. vrčalo zelene kobilice, po Re- genu; ov. ovratnik, š. škripalka, ( na spodnji strani leve po¬ krovke), o. I. ostra letva, ok. okence. Slika 2o4. Pikčasto oko v obrisu; l. leča, p. povrhnica, s. steklovina, v. o. vidne ob- čutnice, v. z. vidni živec. 172 odpor in poganja zeleno kobilico naprej (papirnati zmaj). Zelena kobilica pa leta samo s širokimi in mrežastožilnimi zadnjimi krili. Sprednji krili sta ozki in pergamenasto trdi ter služita med poletom kot padalo. V miru zlaga zelena kobilica zadnji krili pahalčasto nad zadkom, nanju pa polaga križasto sprednji krili ali pokrovki (Deckfliigel). S pokrovkami samci tudi cvrčijo (slika 247. in 253.). Na spodnji strani levega (zgoraj ležečega) krila je namreč napiljena škripalka (Schrillader), ki jo drgnejo ob ostro let v o (Schrillkante) desnega krila. Za letvo se razpenja v trdnem okvirju mrenasto okence, ki krepi glas. Živčevje in čutila. Nadgoltniki izrastejo iz treh parov živčnih vozlov ter zalagajo pikčaste oči (Punktaugen), mrežaste oči (Netzaugen) in tipalnice. Vidne občutnice pikčastih oči (slika 254.) se razprostirajo na dnu jamice (primerjaj brodnika, stran 153.). Povrhnične stanice tvorijo nad mrežnico nekako steklovino, navzven pa izločajo dvojno- vzboklo kitinasto lečo, ki je tukaj brez barvil in zategadelj prozorna. Ob glavi je dvoje mrežastih oči (Facettenaugen, slika 255.), ki se zlagajo iz mnogo klinastih o če s ec (omatidijev). Očesce je pravzaprav majhno pikčasto oko (slika 256.). Zunaj ga pokriva dvojnovzbokla kitinasta lečica. Te lečice se stikajo v obliki šesterokotnikov kakor stanice v .-F. F. Slika 256. Očesce iz mrežastega očesa, po Hertvvigu: l povrhnica s kitina¬ sto lečico, lcz Kože¬ ljeve stanice, ki iz¬ ločajo koželj (steklo¬ vino) it, rz vidne ob¬ čutnice z občutnimi rabdomi r. satovju in tvo¬ rijo na površju mrežico (ime!). Pod vsako lečico izločajo štiri stanice (steklovina) med seboj pro¬ zorni koželj (Kristall- kegel). Očesni živec na¬ breka pod mrežastim oče¬ som v očesni v o z e 1 ter pošilja vsakemu očescu živčne niti. Te pristopajo k sedmerim vidnim občut- -F.s. Slika 255. Žuželčje mrežasto oko v obrisu, po Scbmeilu; F. mre¬ žasta površina, C h. kitin, g. K. lečica, K. koželj, 1-4- vidne občutnice, Fa. očesno vranilo, ki obdaja vsak« očesce, F. 8. niti vidnega živca. 173 nicam, ki obračajo občutno stran v osrednjo votlinico. Očesce tiči v ovojku, ki ga obdaja kakor temnica. Ovojkove stanice so namreč pod koželjem in na dnu očesa temne ter uravnavajo kakor zaklon (prim. šarenico, stran 30.) množino vpadajoče svetlobe. Na mrežnici vsakega očesca nastaja pokončna sličica tistega pred¬ meta, ki leži ravno v smeri očesne osi. Slika večjih pred¬ metov pa se zlaga iz majhnih sličic, kakor je sestavljen mozaik (musivna slika) iz majhnih raznobarvnih kamenčkov. Zelena kobilica vidi musivno. Njene mrežaste oči sicer niso gibljive, zato pa polu- oblaste, da obsegajo večje obzorje. Različnim razdaljam se ne poravna¬ vajo, zato vidi kobilica z njimi le bližje predmete ter se med poletom lahko ^ ] ogiblje ovir. Na dolgih tipalnicah naha¬ jamo tipala in kot vonjala jamice, iz katerih molijo vonjalni lasci. Tipalne občutnice pa tudi prodirajo kjerkoli ki- tinjačo ter se končujejo na njej s tipal¬ nimi lasci. Ob sprednjih golenih ležita bobničasti slu šali (glej sliko 250.). Zelena kobilica je enospolnica. Sa¬ mica polaga jajca v zemljo z leglom (Legebohrer). Leglo sestoji iz enega para na osmem, in iz dveh parov loputic na devetem zadkovem obročku. Spomladi izležejo iz jajca ličinke (Larven), kijih Posebno lahko opazujemo po košnji. Po¬ dobne so sicer dorastlim kobilicam ter se tudi hranijo na isti način, le značilnih kril in legla še nimajo. Ko se prelevijo drugič, dobijo na sredoprsju in zaprsju že krilne nastavke, ki rastejo z dru¬ gimi organi vred od levitve do levitve. Ličinka se ves čas giblje in žre, le med levitvijo osmukava tudi kitinjačo spred¬ njega in zadnjega črevesa in tačas ne sprejema hrane. Po šesti levitvi (nimfa) je dorastla, ne da bi se zabubila. Zelena k °bilica se torej preobraža nepopolno (nepopolna pre °brazba). Slika 257. Nepopolna preobrazba zelene ko¬ bilice, po Schmeilu; 1. jajce, 2. — o. ličinke, 6. nimfa, 7. dorastla kobilica. 174 Zaradi dolgih zadnjih okončin prištevamo zeleno kobilico k skakalcem (Saltatdria 1 ). Sem uvrščamo tudi saranče (Acrididae 2 ), kakor na pr. črtasto sarančo (Stenobothrus lineatus 3 ). Nitkasti tipalnici sta kratki, pokrovki ozki, stopalca pa so troječlenasta. Samica ima kratko leglo in leže s peno ovita jajca v zemljo. Samci ščrkajo, toda na drug način kakor zelena kobilica. Drobne zobce na zadnjih stegnih tarejo namreč ob krilne robove. Slušali ležita pobočno na prvem zadkovem obročku. Škodljiva saranča selka (Wanderheuschrecke, Pacliytylus mi- gratbrius 4 ) je doma v Aziji in v jugovzhodni Evropi. Po solnčnatih krajih leta škrebetulj a (Schnarrheuschrecke, Psophus stridulus 5 ). Murni (Grillen, Grvllidae 6 ), kakor na pr. krikovec (Feldgrille, Gryllus campe- stris 7 ), imajo kratke noge, rijejo po zemlji ter se hranijo z rastlinami. Cvrčala so so¬ merno razvita na krilih, slušala pa ležijo na sprednjih okončinah. Bramor (Maul- rvurfsgrille, Gryllotalpa vulgaris 8 ) nima na sprednjih okončinah stopalec ter rije z lopa¬ tasto golenjo in s stegnom. Izvečine se hrani s črvi in ličinkami ter škoduje le, ker pre¬ riva zemljo in podjeda koreninice, ki so mu na potu. Stopalci (Gressdria 9 ). B o g o m o 1 j k a (Fangheuschrecke, Mantis religidsa 10 ) iz južne Evrope stopa po dolgih srednjih in zadnjih okončinah, sprednji pa sta gra- bežni okončini (Raubbeine). Njiju ostro- roba golen se namreč zaklepa proti stegnu kakor britev. Nekateri stopalci iz vročega pasa so znani po svojem posnemanju; Slika 258. Živi list (Phyllium pulchri- fdlium). 1 Saltator = skakalec. — 2 Akridion = neka majhna kobilica. — 3 Stenos = oze bdthros = jamica. lineatus = črtast. — 4 Pachys = debel, tylos = odtisek, migrator = se * e ^ — 5 Psdphos = glas, šum, stridulus = brenčeč. — 6 Gryllus = murn. — 7 Campestria poljski. — 8 Gryllus = murn, talpa = krt, vulgaris = navaden. — 9 Gressus = stop- 10 Mantis = vedeževalka, religiosa = pobožna. živi list (Phfllium pulchrifolium 1 ) na pr. posnema zelen ali usahel list, ki ga razjeda rja (slika 258.). Tekalci (Cursčria 3 ). Kuhinjski ščurek (Kiichenschabe, Peri- planeta orientalis 3 ) je ponočnjak ploščnatega trupla, hitrih nog in ščetinastih tipalnic (tip!). Samicam krnijo krila, da jih skoro ne lo¬ čimo od ličink. Do 24 jajec polagajo v kitinasti zavojek. Svetlobo čutijo z vsem telesom; spretno se namreč ogibljejo luči, tudi če jim zamašimo oči z voskom. Kravnokrilcem prištevamo tudi strigalico (Ohnvurm,Foriicula auricularia 4 ). Pod kratkima pokrovkama ležita zgubani zadnji krili. Na zadku so zakrivljene klešče, s katerimi razpenja in zlaga krila. Ravnokrilci so prastare žuželke. Že za premogove tvorbe so živele kobilicam in ščurkom podobne vrste. Drugi razred. Hrošči, Coleoptera , 5 Kafer. Rjavi hrošč (Maikafer, Melolontha vulgaris' 1 ) ima na glavi dese- teročienaste tipalnice, mrežaste oči in grizalo. Cvete in liste pridržuje s srednjima čeljustima, a s kratkima, toda krepkima sprednjima če- ljustima odrguje kos za kosom. Zadnji čeljusti zrasteta in njih no¬ tranja kosirja tvorita čo- pičast jeziček. Kot rast¬ linojedec ima rjavi hrošč dolgo črevo in nosi na njem dva para izločalk. Predprsje je zase in njegova hrbtovina se zove ovratnik. Sredoprsje in zaprsje zrasteta med seboj In z zadkom. Trdni spred¬ nji krili, pokrovki, kri¬ jeta sredoprsje, zaprsje in z goraj mehki zadek ter se skladata v takozvanem Šivu, le spredaj ju loči Slika 261. “'ivoglati ščiteč (Schild- G- lavn j or gani rjavega hrošča, poSchmeilu; A'glava, c hen). Med poletom obrača B‘ predprsje, A 2 sredoprsje in zaprsje, -Sšeitec, Azadek. 1 Phyllon = list, pulchrifolius = lepolist. — 2 Cursor = tekalec. — 3 Penplančs = s titalec. orientalis = orijentalski. — 4 Forfex = škarje, aiiris = uho. — 6 Kolečs - nož- nica , pterdn = krilo. — 6 Melolonthe = pri Grkih nek hrošč v sadovnjakih, vulgaris = na vaden. 176 rjavi hrošč pokrovke poševno proti vetru, da zajema z njimi zrak in da krmari. Pravi krili sta kožnati in prepreženi s podolžnimi žilicami. V sredi ju rjavi hrošč lahko pregiba in skriva pod pokrovki. Koncem maja se zarije samica s tršastima sprednjima golenima v zemljo in znese do 80 jajec. Po treh tednih izleze iz jajca ličinka (ogrc ali podjed), ki ima na kitinasti glavi krepke čeljusti in dve vrsti pikčastih oči. Oprsje nosi tri pare kratkih okončin. Ogrc raste od levitve do levitve, drugače pa ostane tak, kakršen je izlezel iz jajca. Predno pa doraste, se še zabubi. Bubi sicer že molijo tipalnice, krila in noge prosto od telesa, prosta buba, vendar je treba pri¬ krojiti novemu življenju še živce in čutila, mišice, drob in drugo. Buba zato počiva par mesecev in dočim ji rastejo novi organi, se hrani s tolstnico, ki si jo je nabrala kot ogrc. Na jesen tretjega leta prileze iz bube rjavi hrošč, ki pa prezimuje v zemlji ter se prikaže še le j v maju četrtega leta. Hrošči se preobražajo popolno (popolna preobrazba). Vendar nahajamo tudi že pri ogrcu v sredoprsjuin zaprsju pod kožo vdrte mešičke in v njih skrite premajhne krilne nastavke, j Popolna preobrazba je torej skrita ali utajena nepopolna preobrazba, Rjavega hrošča prištevamo k pl oj kaše m (Blatthorner, Lamelli- cčrnia 1 ). Na tipalnicah se širi namreč zadnjih 6 členov (samcu 7) v lističe ali plojke. Ličinka zlate minice (Rosenkafer, Cetonia aurata 3 ) živi v mravljiščih (str. 184.). R o g a č (Hirschkafer, Lucanus cervus 3 ) je spolno dvoličen. Sprednji Čeljusti velikega samca sta kakor rogovje in rabita za orožje, samica pa je manjša. Brzd (Laufkafer, Carabidae 4 ) so gibčni ponočni roparji. Dolge, za tek urejene hodilke imajo peteročleno stopalce. Tipalnici sta nitkasti in enajsteročlenasti, sprednji čeljusti krepki. Nekaterim brzcem, na pr. bakrenastemu krešiču (kupferroter Laufkafer, Carabus cancellatus 5 ) pokrnita pravi krili in zrasteta pokrovki ob šivu. Zale¬ zovalcem naproti brizga izsmradnicob zadnjici smrdeč in jedek sok. Po mošku dišeči o tim a č ali moškatnik (Puppenrauber, Calosoma sycophanta) zatira po gozdih in sadovnjakih škodljivi mrčes. Brzci so koristni razen žitnega brzca (Getreidelaufkafer, Zabrus gibbus 6 )- Ličinke živijo kakor hrošči. Povodnjaki (Schwimmkafer, Dyticidae) so se prikrojili vodnemu življenju. Obrobljeni kozak (Gelbrand, Dyticus marginalis 7 ) j e 1 Lamella = ploščica, cornu = rog. — 2 Ketonia = kovinsko se bliščeč hrošč, aurata = zlata. 3 Lucanus od lucus = log, cervus = jelen. — 4 Karabos = hrošč. — 5 Cancellatns = mrežast, — 6 Zabrčs = požrešen, gibbos = grbast. — 7 Dytes = potapljalec, marginatus = obrobljen. 177 ploščnatega trupla kakor splav. Zadnji okončini sta obrobljeni s to¬ gimi ščetinami (večja površina) in služita kakor vesli. Tipalnici .sta nitkasti. Kadar si oddihava, pomalja zadek z dihalnicami iz vode ter privzdiga pokrovki. Vsako dihalnico robijo nazobčane ščetinice, ki ne izpuščajo zraka (slika 262.). Samcem se razširijo prvi trije členi sto¬ palca in nosijo priseske. Hrošč in ličinka škodujeta ribištvu. Ličinka diha s cevkama na zadkovem koncu. Sprednji in srednji čeljusti ji zrasteta v votle klešče, skozi katere štrca žlezne sokove v plen, ga prebavlja in vsesava mezgo. P o t a p n i k (VVasser- kiifer, Hydr<5philus piceus') ima kratki betičasti tipal¬ nici in dva para veslastih okončin. Samica zavija jajca in pritrja zavojke na plavajoče liste. Kratkokrilci (Kurz- fliigler, Brachyelythra 1 2 ). Rusokrilemu grabilcu (Staphilinus erythr6pte- rus 3 ) krijeta pokrovki le sprednje zadkove obročke. Vrsta Lomechusa strumosa živi v mravljišču krvavo rdeče mravlje (Formica sanguinea 4 ). Mravlje strastno ližejo lasce na hroščevem zadku (zaradi hlapnega olja), zato pa pitajo hroščka, dasiravno se živijo njegove ličinke ob mravljinjih ličinkah (primerjaj stran 184.). Mrharji (Aaskafer, Silphidae 5 ). Grobar (Totengraber, Necrč- Phorus vespillo 6 ) ima na koncu kijasti tipalnici, s katerima izvrstno voha. Prirezani pokrovki ne pokrivata vsega zadka. Samica polaga •injca v mrhovino, pod katero izpodkopavajo grobarji družema zemljo, škodljivca sta slan in ar (Speckkafer, Dermestes lardarius') in mu- Ze .jnik (Anthrenus museorum 8 ). 1 Hydor = voda, philos = ljubeč, piceus = smolastorjav. - 5 llrachvs = kratek, čh- ‘hron = pokrovka. — 3 Staphilinus = ime hrošča pri Aristotelu, ervthrds = rdeč, pterrtn - krilo. _ 4 p 0 rmica = mravlja, sanguinea = krvavordeča. - 5 Silphe = smrdeča žuželka. ^ekroph6ros in vespillo = pogrebnik. — 7 Dermestšs = suknjeni molj, lardarius - s aninar. " s Anthrene = čehela. Slika 262. Pihalnica in vzdušnice obrobljenega kozaka; na levi povečana dihalnica z obrobnimi ščetinicami. po Schmeilu. Zoologija. 12 178 Mehkokrilci (Weichleibige, Malacodermata 1 ). Kresnica (ivanj- ščica, Leuchtkafer, Lampyris noctiluca 3 ) ima mehki, usnjati pokrovki. Toda to velja le samcu, zakaj ličinki podobna samica nima ne kril, ne pokrovk in lazi po travi. Rumenkaste lise na zadnjih dveh zad- kovih obročkih se svetlikajo. Živčni končiči in številne vzdušnice se razpletajo tu v tolstnici, ki se okisava in izgoreva (menda s posredo¬ vanjem svetlobnih cepljivk). Ličinke rjave sneženke (Schneekafer, Telephorus fuscus 3 ) se prerijejo včasih iz zemlje že po zimi ter lazijo po snegu. Pokalice (Schnellkafer, Elateridae). Poljska pokalica (Agri- <5tes lineatus 4 ) ima napiljeni tipalnici. Za nevarnosti skrči okončine in tipalnice k sebi, pade na tla ter se naredi mrtva. Toda zaradi kratkih okončin se ne more prevreči s hrbta na trebuh. V takem slučaju si pomaga s trnom na predprsju, ki ga proži črez rob sredo- prsja v brazdico, ter se poganja kvišku. Iztegnjene ličinke živijo po več let v zemlji ter se hranijo s koreninicami in klicami. Priščnjaki (Vesicantia 5 ). Navadna travnica (Olkafer, Meloe proscarabaeus B ) nima zadnjih kril in pokrovki se križata deloma. V krvi so smrdeče in jedke snovi; to kri štrca proti sovražniku izza členkov na okončinah. Samica nanese v zemljo do 10.000 jajec. Brzo- noga ličinka leze odtod na cvetečo rastlino in se obesi tam na med iščočo čebelo (Anthčphora 7 ) ali na čmrlja, ki jo ponese v svoje gnezdo. Tu izžre jajce v stanici, se živi ob strdi in ob cvetnem prahu ter se preobrazi v počasno ličinko s krnjavimi okončinami (vzvratna pre¬ obrazba). Nato se še le zabubi. Priščnjaka (Pflasterkafer, Lytta ve- sicatčria 8 ) rabijo kot priščilo; njegova kri namreč podmehuri člo¬ veško kožo. Rilčkarji (Riisselkafer, Curculionidae 9 ). Leščnikarju (Hasel- nuBbohrer, Balaninus nucum 10 ) se podaljša glava v dolg in tanek rilček, Ki nosi na koncu čeljusti in služi kakor sveder. Z rilcem izvrta sa¬ mica luknjico v mlad lešnik in položi vanj jajce. Ličinka izžre jedrce, je kakor pri rilčkarjih sploh bleda, brezoka in breznoga žerka (Made), se izvrta iz „črvivega“ plodu ter se zabubi v zemlji. Gr ah ar (Erbsen- kafer, Bruchus piši 11 ) polaga jajca v grah, j abolčni cvetoder (Apfel' Malokčs = mehek, (terma = koža. — 2 Lampo = svetiti, ura = rep, noctiluca = P° noči svetla. — 3 Telesphčros = koristen, fušcus = rjav. — 4 Agridtes = poljedelec, lineatus črtalast. \ esica = mehur. 8 Meloe = travnica, proscarahaeus = govnaču (scarabafhn podoben. — 7 Anthophdrus = cvetlice noseč. — 8 Lytta ali ]yssa = steklina, vesicatoria - priščna. — 9 Curciilio = žužek. — Balanus = želod, nux nucis = oreh. — 11 Bruchos s i nokrilata kobilica,, pisum = grab. I Poljanec: Prirodopis živalstva. Podoba 5. Hrošči, ki škodijo v vrtu in na polju, po Schmeilu. ’ov 0 [',^ i i CVetode '’ z ožganimi cveti; 2, 2« in 2 b gpahar: 3a in 3 b kapusov in gozdni bolhač; ;a Doknii« - ICe - so ocl . v bolhačev, rovi pa od ličink 3fZ); 4. žitni brzec in njegova ličinka 4 ce nitkaste. Nogate ličinke se hranijo kakor hrošči z listjem, ki ga objedajo do golih reber. Bube se obešajo z zadkom in se imenujejo zategadelj poniglavke (Sturzpuppen). Zelenjavi škodljivi bolhai i (Haitica 12 ) imajo na zadnjih okončinah debela stegna in zato dobi o skačejo. 1 Anthonomos = cvetožer, pomum - jabolko. * _ * Tomikčs = ^žitu se nahajajoča (žitna). - » Rhynchos = nlec, betonu " = hr J z dolgim i rogovi. a «n v rezanju, typos = črka, graphem = pisati ; k J* ^ g Agtyn6mos = meSC . an . ^ Aroma = dišava, moschatus = moskast. He J , morski som. aedilis = hišni nadzornik. — 9 Saperdes = nasoljena sarde a, -a™ Ha | t ik6s = spretno Chry S0S = zlato, melon = jabolko. - - Tremula = trepetlika. - HaltrkO Polonice (Kugelkafer, Coccinellidae 1 ) so poluoblastega trupla in kijastih tipalnic. Na stopalcu so samo trije členi. Vznemirjene brizgajo kakor travnica izza členkov na okončinah smrdečo in jedko kri. Tudi se rade potajijo. Hrošči in gibke ličinke zalezujejo listne ušice; bube so poniglavke. Navadna je sedmopikčasta polonica (Sieben- punkt, Coccinella septempnnctata 2 ). Tretji razred. Kožokrilci, H.vmenbptera, Hautfliigler. Prvi podrazred. Zelonosci, Aculeata. Čebele (Apidae). Domača čebela (Apis melliflca) se je izpre- vrgla kot udomačena žuželka v mnogo pasem (kranjske, laške, egip¬ tovske čebele). V roju (slika 263.) je do 500 samcev-trotov in 10—50.000 sami c-delavk. Med samicami je samo ena plodna matica (kraljica). 1 . 2 . 3 . Slika 263. Domača čebela, po Schmeilu: 1. delavka, 2. matica. 3. trot. Delavka ima na glavi poleg mrežastih oči še troje pikčastih oči s ika -64.). Čeljusti so približno razvite kakor pri hroščih. Sprednji < ( jesti sta kleščasti. Notranja kosirja zadnje čeljusti zrasteta v dolgi m z e asti jezik, ki nosi na koncu lopatico, po bokih pa pri- jezic a (krnjava vnanja kosirja). Srednji čeljusti in zadnječeljustni pipa 'i se tesno skladajo v nekak tok, v katerem se giblje jezik kakor >a t sesalki. S temi čeljustmi delavka lahko grize, liže in sesa. m (lije opisni obročki zrastejo med seboj v mogočno oporo 'tema paroma kož n at ih in prozornih kril. Zadnji krili sta manjši m se piipenjata s kaveljčki na zadnji rob sprednjih. Med l>o e om se torej gibljeta krili iste strani kakor enotna ploskev. V 1 Coccinella = škrlatnordeča. - * Septempunctata = sedmopikčasta. 181 P njih se razpenjajo podolžne in poprečne žilice, ki so precej trdne, toda ne posebno številne. Dobre letalke, kakršne so čebele, imajo v oprsju tudi vzdušnične mehe (prim. pljučne mehe ptic, str. 93.). Delavke spoznamo pred vsem po nabiralnih pripravah na zadnjih okončinah (slika 265.). Golen je namreč globeličasta na zunanji strani, globelico pa pregrinjajo toge ščetinice ter ustvarjajo košek (Korbchen). Prvi sto- palčni člen, ščet (Burste) nosi ščetinice v poprečnih vrstah. S ščetjo si zmeta delavka cvetni prah, ki se drži dlakavega trupla, v košek in tekočina, ki se cedi iz sten, ga zlepi v grudasto o b n o ž i n o. Delavke pre¬ našajo pri tem poslu cvetni prali od cveta do cveta (oprašenje). Na koncu gibkega zadka ima namesto legla strupeno želo (Giftstachel, slika 266.). Lopatici osmega zadkovega ob¬ ročka tvorita stranski nož¬ nici; en par lo- utic devetega src. Slika 264. (dava-domače čebele: o. mre¬ žasto oko (sredi čela je troje pikčastih oči), ti. tipalnica, z.u. zgornja ustna, s. e. sprednja čeljust, -sr. e. srednja čeljust, s zadnječeljustnapipalka.j.jezik, pj. prijezičnik, l . lopatica. obročka zraste v <-žlebič, a na njem ge giblje -(drči) drugi par kot tanki bo¬ dal n i c i, ki nosita na koncu nazaj obrnjene ključice. Iz žleze strupnice, se zbira strup v mešičku ter se pocedi odtod med bodalnicama v rano. Delavka lahko zabode brez vsake nevarnosti za lastni život želo v kitinjačo kake žuželke. V prožni vretenčarski koži pa obtiči želo s kaveljčki; ako ga izdere^ si Mrga drob lo pogine. Sladke sokove iz medovnikov (grozdni In trstni sladkor) spravlja delavka v raz- prazn j ^.ieno golšo (medeni želodček), kjer ga pre >a\ 1. delavkam v v medene stanice. Med, pomešan s cvetnim prano , j Slika 265. 1. leva zadnja okončina delavke od zunaj, 2. stopalce od notranje strani, 3. zelo povečani zadnji sto- palčni člen; k. kolček, o. obrtec. st. stegno, g. golen (košek), š. ščet. sp. stopalce. 182 hrano. V cvetnem prahu pa je precej voska, ki ga izločajo delavke iz voščenih žlezic (Wachsdriisen) med zadkovimi obročki ter izbirajo s kaveljci na zadnjih okončinah. Iz voska gradijo pravilne šesterokotne stanice, satovje. Spolovila delavk niso razvita, delavke so krnjave samice. Matica je nekoliko večja od delavke, loči se dalje od nje, ker nima ne nabiralnih členov na zadnjih okončinah, ne razvitega jezika. Želo ji služi navadno kot leglo. Zajetnim trotom se stikajo mrežaste oči na čelu. Matica samohotno oploja jajčeca s plodil o m (semenčicami), ki ga hrani v plodilnem mešičku. Iz oplojenih jajec se razvijajo v navadnih stanicah delavke, v visečih in naprstnikom podobnih matič- n jak ih pa matice. Iz neoplojenih jajec se razvijajo troti. Razvoj neoplojenega jajca imenujemo jalo- Slika 266. rodnost (partenogenezo x ). Schmeau^'?konec Delavke dajejo žerkam izprva mezgo iz žle- zadka z Sproženim zovnika, pozneje pa me- želom, 2. želo (pove- šanico iz mezge, medu čano) ; Gd. žleza strup- in cvetnega prahu. Med bodalnice, E, nožnica, rastjo se žerke ne levijo in tudi odpadke slepo se končujočega črevesa odpravljajo še le, ko dorastejo. Sedmega dne jim namreč zavečijo delavke stanice z voščenimi pokrovci. Žerka si napravi nato s sokom dveh predilnih žlez zapredek ter se zabubi. Bube so proste kakor pri hroščih in preobrazba je popolna (slika 267.). Žerke v matič- njakih dobivajo le tečno mezgo in zato se jim razvijajo razen drugih organov tudi spolovila. Predno izleze mlada matica, rojijo čebele; velik del delavk zapusti namreč s prejšnjo matico panj (predroj, poroj). Čmrlj (Erdhummel, Bombus terrestris 2 ) gnezdi v zemlji. R°J pogine v jeseni razen oplojenih samic, ki otrple prezimujejo. Slika 267. Razvoj domače čebele, po Schmeilu; 1. Staniča z jajčecem, 2. Staniča z žerko in s hranivom, 3. zave- čena Staniča z dorastlo žerko in z zapredkom, 4. Staniča s prosto bubo. meljski. Parthčnos - devica, gčnesis = porod. — 2 Bombos = čmrlj, terrestris = P oze ' 183 Krojačica (Tapeziererbiene, Megachile centuncularis 1 ) gradi stanice iz odgrizlih šipkovih listov. Znosec (Mortelbiene, Chalicoddma muraria 2 ) pa pritrja iz peska zlepljene stanice na zidovju. Obe vrsti zbirata cvetni prah na trebuhu. Ose (VVespen, Vespidae). Ose, kakor na pr. navadna osa (gemeine W., Vespa vulgaris 3 ) ima prva zadkova obročka recljasta in truplo zategadelj preščipnjeno. Tipalnice so nalomljene, močne čeljusti grizoče. Ose spoznamo, ker v miru podolžno gubajo sprednji krili. Nabiralnih priprav nimajo in ker je truplo redkokocinasto, tudi ne prenašajo cvetnega prahu. Rade obirajo sladke sadeže, navadno pa se živijo ob ugrabljenih živalcah. Prezimujejo le oplojene samice. Spomladi gloda matica s čeljustmi star les, ga meša z lepljivo slino ter izdeluje tako pivniku po¬ dobno snov za gradnjo osinjakov. Navadna osa gnezdi v zemlji, sa¬ tovje gradi vodoravno, posamezne sklade pa podpira z navpičnimi stebrci. Gozdna os a (Waldwespe, v.silvestris 4 ) Si napravlja osinjake Delavka rjave mravlje (5 krat povečana), na vejah. Sršen (Hornis, Vespa crabro 5 ) si gradi sršenjake ponajveč v duplih; njegov pik je opasen. Grebače (Grabwespen, Crabronidae). Peščena osa (Sand- mordvvespe. Ammophila sabulbsa 6 ) ne zgibava kril. kadar počiva. Bodalnici na koncu nimata kljukic. Samica grebe v zemlji rove in polaga vanje jajca. K vsakemu jajcu priloži veliko gosenico. Gose¬ nice pa ne umori, da ne začne gniti, temveč ji zabode želo v trebuš- njačo in jo ohromi. Čebele, ose in grebače se uspešno branijo z želom. Razvili pa s ° se tudi hrošči, muhe in metulji (bučelar, Hornissensclnvarmer, Sesia apifdrmis 7 ), ki posnemajo (nehote seveda) v telesni obliki in \ barvi želate kožokrilce in zategadelj jih puščajo nekatere žužkojede z ivali pri miru (posnemanje, str. 134.) Mravlje (Ameisen, Formicidae). Rjava mravlja (Hugel- ameise, Formlca rufa 8 ) ima recljast zadek, nalomljeni tipalnici, grizoče 1 Megas = velik, heilos = ustna, centiinkulus = loputica. Ilaliks kamenček, domeo = graditi, murarius = pozidni. - 3 Vespa = osa, vulgdris = navadna. - • nvestns - gozdna. - s Crabro = sršen. — 6 Ammos = pesek, philčo = ljubim, sabuldsa - peščena. ~ 7 Ses setds = molj, apifdrmis = čebeli podobna. - 8 Formica = mravlja, rufa = rdeča. 184 čeljusti in krnjave oči (slika 268.). Živi združno v mravljiščih ter se hrani kakor ose. V mravljišču so nekrilate samice z nerazvitimi spo¬ lovili, ki jih imenujemo delavke ter krilati mravljinci in mrav¬ lji n k e. Rjave mravlje nimajo več žela, ostala pa je še žleza strup- nica. Njen sok je ponajveč iz mravljinčje kisline (CH a 0 2 ); kadar grizejo, ga spuščajo v rano ali pa ga brizgajo par centimetrov sovražnikom nasproti. Mravljinci in mravljinke zrojijo poleti v zraku; samci nato poginejo, samicam pa odpadejo krila, nakar ustanovijo večjidel nova mravljišča. Žerke se hranijo s prozornim sokom, ki jim ga izločajo delavke iz golše, ter se bubijo v svilnatem zapredku (mravlinčja jajca). Mravlje imajo izboren voh. Stotisoči iz istega mravljišča se spoznavajo po osobitem vonju ustnih žlez, dočim vsako tujko takoj odstranijo in raztrgajo. Vendar poznamo med žuželkami okoli 1000 z mravljami za¬ družno (symbiotisch) živečih vrst mravogostov (mirmekofili, 1 Ameisengaste), ki jih trpijo v mravljišču. Ne samo to, nekatere celo pitajo in gojijo, kakor na pr. listne ušice in kratkokrilce (stran 202. in 177.). Nekatere vrste mravelj plenijo tudi tuja mravljišča, ako izgubijo svojo zalego, ter si vzgajajo iz ugrabljenih bub sužnje. Rosica (rote Knotenameise, Myrmica laevi- nodis 2 ) in drnovščica, (Rasen- ameise, M. caespitum 3 ) imata drobno želo ter občutno pikata. Drugi podrazred. Leglonosci z dvema obrtcema, Terebrantia . 4 Najezdniki (Schlupfwespen, Ichneumčnidae 5 ) imajo kakor črni n a j e z d n i k (Riesenschlupfwespe, Ephialtes imperator 6 ) vitko truplo in prozorna krila, na katerih se značilno razvrščajo žilice. Dolgo leglo na zadku je iz istih delov kakor čebelino želo, le žleze strupnice ni. Okončine imajo po dva obrtca, Manjši samec nima legla (spolovna dvoličnost). Samica izvoha z nitkastimi tipalnicami lesojede ličinke roginov ter polaga vanje z leglom predrobna jajčeca. Žerke so notranje zaje d alk e. Za 3 , Mjrmeks = mravlja, philos = ljubeč. — 3 Laevis = gladek, nodus = vozel. ' au3 P ( s ~ lu ša. 4 Terebra = sveder. — 6 Ichnevimon pri Pliniju = žuželka, ki mori gosenice. — 6 Izdajalec Efialt, imperator = cesar. (toseničar (Microgaster glomeratus), zelo povečan. Poljanec: Prirodopis živalstva. Podoba 6. Varovalne barve domačih metuljev I., pc» ru ter 1 'n 1 a veliki koprivan; 2 in 2a podnevnlk jSdty r us sčmele|, 3 '"s^gošenica pelinove sovke (Caciillia 36 njega gosenica, sedeča na košen,č,c; fiZ* 0 ’ 1 '' 185 čudo ščedijo izprva najnežnejši drob svo¬ jega hranitelja (Wirt) ter sesajo le kri in žro tolstnico. Na zadku nosijo dihalno cevko in kadar dihajo, jo polagajo v hra¬ niteljeve vzdušnice. Ko pa se bubi hra¬ nitelj, mu zmanjka za preobrazbo potreb¬ nega rediva; zato pogine, najezdnikove žerkc pa se bubijo v njem ali izven njega. Kapusov goseničar (slika 269., Kohl- raupenschluphvespe, Microgaster glome- ratus 1 ) zalezuje gosenice kapu¬ sovega belina, zlatozeleni bu- bičar (Ptero- malus pupa- rum 2 ) pa tudi bube podnevnih metuljev. Šiškarice (Galhvespen, Cynipidae). Na jesen opažamo na hrastovih listih oble šiške (slika 270.), v njih pa žerke listne šiškarice (Eichenblattgalhvespe, Cynips quercus folii ;! ). Spomladi izležejo iz šišk samo samice. Grbavega oprsja so in z bokov stis¬ njenega zadka, v katerem se skriva zavito leglo. Te samice so j al orodni c e. Neoplo¬ jena jajca polagajo v hrastove popke, kjer nastanejo temnovijoličasti in kodrasti izrastki. Iz njih prilezejo samci in samice, ki so jih imenovali doslej Spathegaster taschenbei gi. Oplojene samice še le polagajo jajčeca v hrastovo listje. Žerka draži listno stanuje (najbrže s sokom izločalk) in zategadelj se Napravi okoli žerke šiška. Enospolnemu rodu sledi torej jalorodni. Slika 270. Listna šiškarica (Cynips qnercus f'61ii); 1. hrastova vejica s Šiškama, 2. jalorodna samica 3. prerezana šiška z žerko. Slika 271. borova grizlica, po Schmeilu; L samec, 2. samica: na bo¬ rovi vejici je dvoje pagosenic 'n troje bubinih zapredkov. 1 Mikros = majhen, gaster = trebuh, glomeratus - klobčičast. I U rbn krilo, malds = volna, pupa = buba. - 3 Kvnips = neka žuželka, quercus = hrast, fblium = list. 186 Izmeno rodov, ki se razvijajo deloma iz oplojenih, deloma iz neoplojenih jajec, imenujemo raznorodnost (heterogonijo 1 ). Ježarica (Knopperngalhvespe, C. calycis 2 ) polaga jajca med skle¬ dico in želod ter povzroča ježice. Šipkarica (Rosengalhvespe, Rhodites rosae 3 ) nareja na šipku zmršene izrastke, takozvane srboritke. Listarice (Blattwespen, Tenthredinidae 4 ) niso preščipnjene, ker je prvi zadkov obroček širok kakor drugi (slika 271.). Leglo je skrito v zadku in napiljeno. Škodljiva je posebno borova grizlica (Kie- fernblattvvespe, Lophvrus pini 5 ), ki polaga jajčeca v zarezane borove iglice. Ličinke so podobne metuljevim gosenicam in se imenujejo pagosenice (Afterraupen). Poleg treh parov oprsnih imajo še osem parov zadkovih okončin, na glavi pa dvoje pikčastih oči. Predno se bubijo, se zapredejo. Sem uvrščamo tudi lesne ose (Holzwespen, Uroceridae 6 ), na pr. veliko lesno oso (Sirex gigas 7 ), ki nosi dolgo leglo ter polaga jajca v les. Četrti razred. Metulji (luskokrilci), Lepidbptera , 8 Schmetterlinge. Prvi podrazred. Veliki metulji, Macrolepidoptera , 9 Groflschmetterlinge. Kapusov belin (Kohhveifiling, Pieris brassicae 10 ) ima na glavi členasti, proti koncu betičasti tipalnici, dvoje velikih mrežastih oči in v sesalo ali rilček izpremenjene čeljusti (slika 273.). Sprednji in zadnji čeljusti pokrnita, žlebasti srednji čeljusti pa se prekrivata na robovih in ustvarjata zavojito sesalo. Ob sesalu sta še zadnječeljustni pipalki. Kaveljček na koncu sesala odpira medovnike. Trije oprsni obročki zrastejo v oporo dvema paroma kril. Mre¬ žasta krila so sama po sebi prozorna, toda po obeh straneh jih pokrivajo luskice, ki ležijo kakor strešniki (slika 272.). Luskice so sploščene dlačice in podajajo krilom belo barvo. Samec (c?) ima na sprednjih krilih po eno, samica (P) pa po dve črni lisi (spolovna dvoličnost). Kadar počiva kapusov belin na cvetju ali na tleh, zlaga krila na hrbtu, da se vidi le rumenozelena spodnja stran in da ga težko ločimo od okolice. Glede na barvo metuljev primerjaj podobe 6.—9. Za cvetje se oprijema s šibkimi okončinami, ki imajo peteročlenasto stopalce. S sesalom sesa 1 Heterogenes = raznoroden. — 2 Calyx = čaša. — 3 Rhodites = k vrtnici prip a ' dajoč, rosa = vrtnica. — 4 Tenthred6n = čebeli ali osi podobna žuželka. — 5 Ldphos = tilnik, ura = rep, pinus = bor. — 6 Ura = rep, keras = rog. — 7 Sirex, siren, sirena = pri Pliniju neka vrsta os. — 8 Lepiš = luska, pteron = krilo. — 9 Makrds - velik. Pieris, pierida = priimek Muz, brassica = ohrovt. Poljanec: Prirodopis živalstva. Podoba 7. Varovalne barve domačih metuljev II., po Schmeilu. 1 in 1« borov prelec; 2 in 2 a borov vešeec; 3 in 3a borov pedic; 16, 26 in 36 njih gosenice. 187 sladke cvetne sokove in jih zbira v sesalnem mešičku pri želodcu. Pri tej priliki prenaša na kocinasti glavi in na oprsju cvetni prah od cveta do cveta. Za podgoltnikoma nahajamo dva para oprsnih in pet parov zadkovih vozlov (slika 274.). Slika 272. Luskice na kril« kapusovega belina (zelo povečano), po Schmeilu; 1. kos krha z be¬ limi in črnimi luskicami, 2. posamezna luska, ki tiči s pecljem v koži k. Slika 273. Glava kapusovega belina in na levi pre¬ sekano sesalo (vse povečano), po Schmeilu ; F. tipalnice, A. oko, B. sesalo, Lt. zadnje- čeljustna pipalka. Samica polaga na spodnjo listno stran■ "pikasta križnic do 100 jajec. Iz jajca izleže rume s troječlenasti gosenica (Raupe). Gosenica ima na kitinasti gia tipalnici in ob f e straneh po 6 pik¬ častih oči (slika 275.). Čeljusti so krepko grizalo. Ob zadnjih čelju¬ stih se izlivata (razen ustnih žlez) še dve ob¬ širni predilni 974 žlezi. Gosenica - -Un (Snhins) poNoseku; s sesalo, lazi S tremi Vzdolžni presek somracmka(SphO P j črevo z zadn ico dZ1 S treml aeze I požiralnik, e sesalni mesiceK, . živ čm vozli, p pari oprsnih fc; ,’g Malpigijeve izločalke m raolg^ J. mišice . Okončin, ki SO trebušnjača, sr srce 188 peteročlenaste ter imajo na zadnjem členku krempelj ček. Razen teh se še opira in oprijema s 4 pari zadkovili okončin, ki imajo spodaj v krogu razvrščene ključice, in z 1 parom potiskalk (Nachschieber). Buba se pritrdi z zadkom, nato pa si še ovije okoli trupla zanko ter jo prilepi na podlago; pravimo jej zato pasavka (Giirtelpuppe). Udje štrlijo bubiizprva v stran, kmalu pa se priležejo truplu in zlepi jih skrepenela kitinovina. Tako nastanejo metulčje pokrite bube. Sovražniki gosenic so ptice, žabe, roparske žuželke, posebno pa najezdniki (Microgaster in Pteromalus, stran 185.). Slika 275. Gosenica [kapusovega belina, glava o(l spredaj; o. pikčasta očesca, ti. tipalnice, s. č. sprednja čeljust, sr. e. srednja čeljust, z. č. zadnja čeljust. 276.). Podnevniki (Tag- falter, Diurna 1 ) letajo podnevi. Zaradi beti- častih tipalnic jim pravimo tudi beti- čarji (Keulenhorner, Rbopaldcera 2 ). Bube so rogljate. Bube pasavke imajo razen kapusovega belina gl o gov belin (Baumvveifiling, Apdria crataegi 3 ), r um e n j ak (Zitronen- falter, Gon6pteryx rhamni 4 ), apolon (Parnassius apollo 5 ). lastavičar (Schwalbenschwanz, Papilio machaon 6 ) in jadralec (Segelfalter, P. podalirius 7 ). Indij¬ ska vrsta Callima paralect-a 8 oponaša liste, ako sedi z zloženimi krili na vejici (slika Bube drugih dnevnikov se priprejajo z zadkom in visijo z glavo Slika 276. Callima paralecta, po Schmeilu; 1. leteč metulj, 2. na vejici sedeč metulj (vse zmanjšano). 1 Iliurnus = podnevi (leteč). — 2 Rhopalon = kij, keras = rog. — 3 Aporos = komur se ne pride do živega, crataegus = glog. — 4 Gonia = ogel, pteryks = krilo, rliamnus = krhlika. — 6 Parnassius = na gori Parnasu leteč. — 6 Papilio = metulj, Machaon, sin Asklepija (tesalijski knez in zdravnik). — 7 Podaleirios, sin Asklepija. " Kallimos = lep, paralectus = priravnan (paralegein). Poljanec; Prirodopis živalstva. Podoba 8. Škodljivi metulji v sadovnjaku, po Schmeilu. 26 goser^f PP ? e u : la gosenica, 16 buba, le samica, 1 d samec ; zlatoritka: 2a gosenično gnezdo, n, ca, 2 c buba med listi, 2d samica; prstaničar: 3a jajčji obroč, 36 gosenica, 3c samec ; goba¬ vec: 4a gosenica, 46 samica z jajci, 4c samec. 189 navzdol, poniglav k e (Sturzpuppen). Sem uvrščamo malega in v e 1 i k e g a k o p r i v a r j a (Nesselfalter, Vanessa urticae et polychloros»), dnevnega pavlinčka (Tagpfauenauge, V. io 2 ), admirala (V. ata- lant\; ) in pogrebca (Trauermantel, V. antiopa 4 ). Zanimiv je pegavček (Netzfalter), ker se nahaja v dveh različnobarvnih zvrsteh (slika 277.). Pomladna zvrst (V. levana 5 ) izleze iz prezimujoče bube, poletna zvrst (V. prorsa) pa se razvije iz poletnih gosenic. Toda tudi iz teh dobimo pomladnega pegavčka, ako jih vzgajamo na mrazu. Na barvo kril vplivata torej toplota. in mraz (dvoličnost vsled letnih časov). Posebni rodovi so še bi ser ni ki (Perlmut- terfalter, Argjnnis 6 ), modrini ali okači ^ '■ (Blaulinge, Lycaena 7 ) Slika 277 - in izpreminjavčki Pegav6ek (Vanessa 0 prorsa f levana); L poletna zvrst ’ 1 2. pomladna zvrst. (Schillerfalter, Apatura 8 ). Soinračniki (veščeci, Abendfalter, Sphingidae). Borov vešče c (Kiefernschvvarmer, Sphinx pinastri 9 ) ima ozka in dolga krila za¬ molkle barve. Sčetinica iz zadnjih sega v ušesce sprednjih kril ter jih spenja v enotno, letalno ploskev. Borov veščec leta v mraku in zelo hitro, podnevi pa polaga krila vzrebrno črez zadek. Na cvetje ne seda, temveč viseč nad njim srka sladke sokove z dolgim sesalom. Trirobi tipalnici sta na koncu šilasti. Gosenici izraste na predzadnjem obročku šilast roži ček. Buba je valjasta in gladka. Smrtoglavec (Totenkopfsclnvarmer, Acherontia atro- pos 1 '*) sesa drevesne sokove (kratko sesalo). Cvili na ta način, da drgne pipalki ob sesalo. Mie č k ar (Wolfsmilchschwarmer, Deilephila euphorbiae 11 ), večerni pavlinček (Abendpfauenauge, Smerinthus ocellatus 12 ). Velerilec (Taubensclnvanz, Macroglossa stellatarum 1 ') in bučelar (stran 183. in slika 278.) letata podnevi. 1 Phanessa = blesteča (phanes = baklja), urtic.a = kopriva. — 2 K je bila hčerka Inaha ki jo je izpreobrazila Junona v kravo. — 3 Atalanta, hčerka Jasosa. ki je po¬ lagala ubiti kalidonskega vepra. — 4 Antiopa, soproga Piera. — 5 Levana in Prorsa, rimski boginji. — 6 Argjnnis = srebrna, priimek Venere. — 7 Lvkaina = volkulja, Priimek Venere. — 8 Apatao = mamiti. — 9 Sphinx sfinga, pindster = bor. — ‘° Acheron = reka v podzemlju, Atropos = neodvraoljiva, ena izmed treh Park. 11 Deile = mrak, phileo = ljubim, euphorbia = mleček. — 12 Smerinthos = ščetina (zaradi tipalnic), ocellus = očesce. — 13 Makros = velik, glossa = jezik, stellatae = broščnice. 190 Somračnikom sorodna plemena so vrbar (Weidenbohrer, Cossus ligniperda 1 ), ovniči (Widderchen, Zygaena 2 ) in kosma- t i n c i (Bilrenspiijner, Arctia 3 ). »('Prelci (Spinner, Bombycidae 4 ) so ponočnjaki zavaljenega zadka (posebno samice) in pernatih ali češljastih tipalnic. Slika 278. Samčeve tipalnice so večje nego samičine. Bučelar, po Schmeilu. Gosenice so navadno kocinaste. Vedno se | zaprejajo, predno se bubijo. Odrastli me¬ tulji predirajo zapredek z jedkim sokom. Svilni prelec (Maulbeer- spinner, Sericaria mori 5 ) se je izprevrgel kot domača žival v metulja, ki ima slaba krila in krnjavo sesalo. Gosenica se hrani z listjem bele murve (Morus alba). Dorastli gosenici nabreknejo oprsni obročki in na njih se prikažeta dve očesom podobni lisi, predzadnji obroček pa nosi rožiček. Ko se gosenica zapreja, prileplja niti najprej med dračjem, nato pa giblje glavo v osmici in pritrja do 1 hn dolgo, enotno nit s čeljustmi na stene. Gosenice sviloprejke trpe mnogo na boleznih; posebno jih napadajo plesen (Botrytis) in tro- sovke (pebrina). Gozdom škodujejo gosenice izprevod- n e g a prelca (Pro- cessionsspinner, Cne- thocampa processid- nea 6 ), ki so pokrite s krhkimi in žgočimi šče¬ tinami, dalje borovega prelca (Kiefernspinner, Gastrdpacha pini‘) in posebno smrekovega prelca (Fichtenspinner, Ocneria monacha 8 ). Sadovnike pokončujejo (podoba 8.) gosenice prstaničarja (Ringel- 1 Cossus je pri Pliniju neka lesna ličinka, lignum = les, perdere = razdjati. — 2 -Zygaina = vodna vila. — 3 Arktos = medved. — 4 Bombyx = svilni prelec. — 5 Sericum = svila, morus = murva. — 6 Knetho = srbim, kampe = gosenica. — 7 Gaster = trebuh, pachos = debelost, pinus = bor. — 8 Okneros = len, monacha = nuna. Poljanec: Prirodopis živalstva. Podoba 9. V ar ° v alne barve domačih metuljev III., po Schmeilu. Rdeči trata*. 1 • . • m * a metulj, 16 gosenica na vrbovi vejici; 2. in 2a lišajeva sovka; 3. lišajev pedic in njegove gosenice 3a; 4. in 5. pednjače; 6. vrbov zavrtac, sedeč na deblu. 191 spinner, Gastrbpacha neustria 1 ), zlat or it k e (Goldafter, Porthesia chrys<3rrhoea 3 ) in gobavca (Schwammspinner, Ocneria dispar :i ).__| Sovke (Eulenschmetterlinge, Noctuidae 4 ) spoznamo po značilno očrtanih in mrkih sprednjih krilih, ki jih nosijo črez dan vzrebrno, da krijejo zadnji krili ter zadek (pelinova sovka, Beifufieule, Cucullia arteihisiae, podoba 6.). Zadek se tanjša proti koncu in tipalnice so navadno ščetinaste. Valjaste bube brez zapredka nahajamo v zemlji. Gosenica ozimne sovke (VVintersaateule, Agrotis segetum 5 ) prezimuje in žre ponoči ozimino. Sorodni škodljivi vrsti sta zel n ata sovka (Kohl- eule, Mamestra brassicae 6 ) in grašja sovka (Erbseneule, M. piši). Trakarji (Ordensbander, Catbcala 7 ) imajo rdeče, modro ali rumeno barvani zadnji krili.. VPedici (Spanner, Geometridae 8 ). Samec malega zmrzlikarja (Kleiner Winterspanner, Acidalia brumata 9 ) ima široka krila, katera razgrinja v miru, samičina krila pa so krnjava (spolna dvoličnost, slika 279.). Samica polaga jajca meseca novembra ob listnih in cvetnih popkih sadnega drevja. Gosenice, takozvane pednjače, imajo blizu potiskalk le en par zadkovih okončin. Gredoč se grbijo in pednjajo zdaj z oprsnimi, zdaj z zadkovimi okončinami. Počivajoč se držijo pednjače z zadnjimi okončinami, sprednje truplo pa molijo kvišku kakor suhe vejice ali peclje (posnemanje, sl. 280. in podoba 9.). Samica velikega zmrzlikarja (Blattrauber, Hibernia defoliaria 10 ) jenekrilata*/ Gokenice mešičkarjev (Psvchidae 11 ) si naplavljajo iz listja in mahovja umeten mešiček, ki ga vlačijo za seboj' in v katerem se zabubijo (prim. mladoletnice, stran 197.)./ Drugi podrazred. Metuljčki, MicroiepidZTptera , 12 Kleinschmetterlinge. Metuljčki imajo vitko truplo in ščetinasti tipalnici. Ob kratkem sesalu sta razviti srednječeljustni in spodnječeljustni pipalki. \ eš( e (Ziinsler, Pvralidae) živijo kot gosenice v moki, masti in v panjilny Gosenice zavijačev (Wickler, Tortricidae 1 j nahajamo v zavitih listih, a tudi plodovih in popkih. Jabolčni zavijač (Apfehvickler, Slika 280. Pednjače velikega zmrzlikarja (Hibernia defoliaria) posnemajo suhe vejice, po Noseku. 1 Neiistria = zahodni del Galije. — 2 Pdrthesis = razrušitev, chrvsdrrhoea = zlate¬ nica. 3 Dispar = različen. — 4 Noctua = sovka. — 5 Agrdtis = kmečki, sčgetes = setve. ~~ ’ Brassica = ohrovt. — 7 Kato = spodaj, kalos = lep. - 8 Geometres = zemljemerec. ,, Akidalia = priimek Venere. — 10 Hibernus = zimski, defoliare = osmukati listje. Bsyche = sapa. — 12 Mikros = majhen, lepiš = luska, pterdn = krilo. — 18 Tortrix = zavijalka. 192 Slika 281. Jabolčni zavijač, metulj in gosenica, po Schmeilu. Carpocapsa pomonella 1 ) povzroča črvivost sadja (slika 281.). Trtni zavijač (Trau- bemvickler, Conchylis ambiguella 2 ); gose¬ nica prvega zaroda žre kavrnike, gosenica drugega zaroda (kiseljak) pa izsesava grozdne jagode. Izmed majhnih, toda 'pestrobarvnih moljev (Motten, Tineidae) omenjamo suknj arskega molja (Kleidermotte, Tmea pellionella 3 ), čegar gosenica živi v tokih, napravljenih iz zgrizene tvarine. Žitni molj (Kornmotte, T. granella 4 ) škoduje v žitnicah. P er n jaki (Ptero- phoridae) imajo globoko zarezana ali raz¬ deljena krila in njih oddelki so pernati; peteroprsti pernjak (\veifie Feder- motte, Pterbphorus pentadactylus 5 ). Peti razred. Dvokrilci, Diptera , 6 Ziveifliigler. Prvi podrazred. Muhe, Brachycera , 7 Fliegen. omača muha (Hausfliege, Musca domestica 8 ) ima na zrastlem oprsju le sprednji krili, ki sta prozorni in prepleteni s podolž¬ nimi žilicami, in ki ju v miru polaga vodoravno po hrbtu. Pod luskama sprednjih kril opažamo utripača (Halteren 0 ), ki sta polna živčnih končičev (sl. 282.). Z njima muha menda uravnava polet (ravnovesno čutilo). Do¬ mača muha se glasi na dva na¬ čina. Krili se treseta do 330krat v sekundi in povzročata nizko , v , r , v . .. Slika 282. renčanje. Z usnice tvorijo, Domača muha, po Schmeilu; utripača migljata kakor pri dobrih letalkah sploh, skozi luski sprednjih kril. 1 Karpos = sadež, kapto = zrem, Pomona = boginja sadja. — 2 Konchyle = polž, ambiguus = dvomljiv. — 3 Tinea = molj, pellio = krznar od pellis = krzno. — 4 Granum = zrno. — 5 Pterophčros = krilonosec, pentadaktylos = peteroprsti. — 6 Dipteros = dvokrilec. - 7 Brachys = kratek, keras = rog. — 8 Musca = muha, domestica = v hiši živeča, do¬ mača. — 9 Halteres = ročniki. 193 v oprsju dva vzdušnična meha, nabrekajo pa tudi pod oprsnimi dihalnicami v mešičke, ki nosijo po dve nežni ploščici. Dihalnice obda¬ jajo mrežasto preko sebe položene ščetinice. Kadar uhaja zrak šiloma skozi dihalnice, zazve¬ nijo ploščice z visokim glasom. Tenek recelj veže okroglasto glavo z oprsjem. Na glavi (slika 283.) je dvoje mre¬ žastih oči, ki se skoro stikajo na čelu (do 4000 očesc), za njimi pa še troje pikčastih oči. Kratki tipalnici sta tročlenasti, a zad- .,... no . nji člen nosi še ščetinico. 4 in 5 stopalgni Čeljusti tvorijo se- člen domače muhe salo ali bolje rečeno (močno povečano), po , /O i »• n .. n Schmeilu; A. krem- crepalo (Schoplrussel). peljček, H. blazinica. Zadnji čeljusti se namreč podaljšata v dolg žleb, katerega pokriva podaljšana zgornja ustna, a na njegovem koncu se razširita zadnječeljustni pipalki v mrežasti sesalni ploščici. Sprednje in srednje čeljusti pa pokrnijo. Muha sesa sokove in tudi trda telesa, ako se le raztapljajo v njeni slini (sladkor). Pri tej priliki lahko prenese v rane bolezenske cepljivke in mrliški strup. Peteročlenasto stopalo (slika 284.) se končuje s krempeljčkoma; med njima sta žlezasti blazinici, ki izločata lepljivo tekočino ter pri¬ bijata okončino tudi na gladko podlago. Muha leže jajca v gnoj (posebno v slabo prebavljen konjščak). Izlezle žerke (slika 285.) so slepe, breznoge in bele. Na koničasti glavi sta kleščasti čeljusti, na širokem zadku pa dihalnici. Koža dorastle žerke se zaokroži kakor sodček in utrdne; v njej se žerka zabubi in preobraža dalje, sodčkasta buba. Pre¬ obrazba je popolna. Preden izleze mlada muha, jej steče na čelu mehurček in odveči bubin vrh kakor okrogel pokrovec; tako bubo imenujemo okrogloživo (zyklorrhaph‘). Goseničarke (Tachina 1 2 ) 'Rolagajo kakor najezdniki jajca \ gose¬ nice (posebno kosmate) in so zategadelj koristne. Različni zolji trpinčijo domačo živino. Čmrlju podobni £o\eji 1 Zyklos = krog, rhaphe = šiv. — J TachyS = hiter. Zoologi ia. Slika 283. Mava in črepalo domače muhe, ne¬ kako 15krat, povečano, po Schmeilu; m. o. mrežasto oko, ti. tipalnici, sr. p. srednječeljustni pipalki, e. čre¬ palo, d. dihalnica. 194 zolj (beznica, Dasselfliege, Hy- poderma bovis 1 ) polaga jajčeca govedu vedno v bližini gobca. Odtod jih prenese govedo ne¬ hote z jezikom v grlo. Ličinke se prerijejo skozi mišičju pod kožo, kjer se napravijo uljesa (smogori). Dorastla ličinka iz¬ leže skozi luknjico iz uljesa, pade na tla ter se zabubi v zemlji (smrdokavra in govedo na paši). Ovce nadleguje ovčji zolj (Schaf- biesfliege, Oestrus ovis 2 ), čegar ličinke živijo v čelnih votlinah ter povzročajo tresnico. Ličinka konjskega zolja (Pferdemagenfliege, Gastrophilus equi 3 ) se razvija v konjskem želodcu. Afriška muha „tse-tse“ (Tsetsefliege, Glossina morsitans 4 ) pre¬ naša na živino bolezen „nagano“, na človeka pa „dremavost“ (str. 240.). Slika 285. Razvoj domače muhe, po Schmeilu: b. buba (povečano). žerke, 01. Uk. Ok F Ul \ ' ' '■ Slika 286. Sesalo komarjeve sa¬ mice, po Schmeilu (15krat povečano); RT. glava, 01. zgornja ustna, Ok. in Uk. sprednja in srednja čeljust, Ul. zadnja čeljust, F. peta bo- dalnica. K trepetalkam (Schwebfliegen, Syrphidae 5 ) pri¬ števamo kalnico (Schlammfliege, Eristalis tenaK 8 ), ki posnema v barvi čebele. Ličinka živi v greznicah ter pomalja iz njih le dolgo dihalno cevko na zadku. Primerjaj podobo 10.1 Drugi podrazred. Mušice, Nematocera , 7 Miicken. Navadni komar (Stechmiicke, Culex pipiens 8 ) se loči na prvi pogled od domače muhe, ker ima vitko truplo, dolge okončine in dolgi ter členasti tipalnici. Samičini tipalnici sta kratko dlakavi, sam¬ čevi pa češljastodlakavi. Čeljusti so pravo se¬ salo (slika 286.). V cevi, ki jo tvorijo zadnji čeljusti in zgornja ustna, tičijo štiri bo dal niče (Stech- borsten, sprednji in srednji čeljusti), ki nosijo na koncu nazaj obrnjene ključice. K tem izraste iz ki- tinastega požiralnika še peta bodalnica. Samci imajo krnjavo sesalo ter se hranijo s sladkimi sokovi. Samice pikajo z bodalnicami in sesajo kri, v rano pa spuščajo tudi jedko slino ter jo vnemajo. Jajca 1 Hypo = pod, derma = koža, bos = govedo. — 2 Oistros = zolj, ovis = ovca. — 3 Gaster, gastrčs = želodec, phflos = ljubeč, equus = konj. — 4 Glčssa = jezik, morsitans = grizoč. — 5 S,yrphos = mušica. — 6 Eristalis = nek dragi kamen, tenax = žilav. 7 Nema, nemantos = nit, keras = rog. — 8 Culex = komar, pipiens = brenčeč. Poljanec: Prirodopis živalstva. Podoba 10. Muhe ob poginjeni taščici, po Schmeilu. Zapljunkarica, 2 siva mesarska muha, 3 zlata muha, 4 trepetalka (Syrphus pirastri), 5 kalnica, 6 goveji obad, 7 beznica, 8 ovčji zolj, 9 konjski zolj. 195 polagajo v skupinah na stoječih vodah (slika 287.). Na ličinkah lahko ločimo glavo, oprsje in zadek; dihalno cevko ob zadku pomaljajo iz vode, s čeljustmi pa napravljajo vodni vrtinec, ki jim prinaša drobne živalce kot hrano. Bube so takozvane mumije (Mumienpuppen). Bdi jim ne štrlijo v stran kakor pro¬ stim bubam, vendar lahko ločimo ko¬ marjeve oči, tipalnici, sesalo, krili in okončine. Dve oprsni dihalnici se po¬ daljšata v cevki ter molita iz vode, kadar žedi buba pod površino. Po do¬ končani preobrazbi spleza buba po povodnih rast- _ _ linah izven vode, na glavi jej poči premi šiv in skozi vrzel iz¬ leže komar. Mumije so torej pr e m o šiv-e bube (orthor- rhaph 1 ). Mrzličarji (Fiebermucken, Andpheles 2 ) prenašajo s slino trosovke v človeško kri in povzročajo nevarno močvirsko mrzlico ali malarijo (stran 241.). Dolgonogi košeninar (Rie- senschnacke, Tipula pratensis®) ne pika. Gobe so včasih polne žerk (živa vrv, Heervvurm), iz katerih se razvijajo mušice glivarice. j Hržice (Gallmflckšn, Cecidomvidae) delajo na rastlinah majhne izrastke ali hrge; žitu škoduje nemška h rži ca (Hessenfliege, Cecidomvia destructor 4 ). Nekaterim vrstam (Miastor) se razvijajo jajčeca že v ličinkah; tak razvoj imenujemo ličinkorodnost (pe- dogeneza 6 ). 1 Orthčs = prem, rhaphe = šiv. — 2 Anophelčs = ničvreden. - 3 Tipula = vodni Pajek, pratensis = na košenici živeč. — 4 Kekis = hrga. myia = mušica, destructor = razdejalec. — 6 Pais, paidos = deček, genesis = rod. Slika 287. Razvoj navadnega komarja, po Schmeilu; 1. samec, 2. samica, ki leže jajca, 3. in 4. ličinki, 5. buba, 6. komar ravno zapušča bubo. Z mušicami spajajo muhe obadi (Bremsen, Tabanus 1 ) in gra- bežnice (Raubfliegen, Asilus 2 ), ker imajo pač kratke tipalnice kakor muhe, toda premošive bube kakor mušice. Tretji podrazred. Bolhe, Aphaniptera , 3 Flohe. Bolha (Floh, Pulex irritans 4 ) nima kril, zato pa ji tudi ne zrastejo oprsni obročki (slika 288.). Sesalo sestavljata zadnji čeljusti na eni, zgornja ustna in sprednji čeljusti na drugi strani. Le srednji čeljusti sta bodalnici. Na glavi so samo pikčaste oči. Zadnji okončini sta dolgi in pripravni za skakanje. Jajca po¬ slika 288 . laga po izbah v smeti. Ličinke se gibljejo kakor Bolha (lOkrat povečana), kačice in bube so proste ter premošive. Šesti razred. Mrežokrilci, Neuroptera 5 , Netzfliigler. Volkec (Ameisenjungfer, Mvrmecdleon formicarius 6 ) se skriva črez dan v gošči, na večer pa leta okoli ter lovi žuželke z gibčnimi 3. 4. • Slika 289. Volkec, po Schmeilu; 1. žuželka, 2. ličinka, 3. jamica, 4. bubin zapredek. okončinami prostega predprsja (slika 289.). Čeljusti so grizalo. Četvero istoličnih kril premrežava razen podolžnih tudi prav mnogo poprečnih žilic (mrežasta krila). V miru polaga volkec krila vzrebrno na zadek. Ličinka si izkoplje v pesku livku podobno jamico, kjer preži na 1 Tabanus = obad. — 2 Asilus = goveji obad pri Pliniju. — 3 Aphanos = skrit, pteron = krilo. — 4 l’ulex = bolha, irritare = dražiti. — 5 Neuron = živee, pteron = krilo. — 0 Myrmeks = mravlja, leon = lev, foriilica = mravlja. 197 žuželke. Sprednji in srednji čeljusti vsake strani zrastejo v votle klešče, s katerimi spušča v plen želodčne sokove, ga prebavlja in vsrkava mezgo (glej stran 177.). Ličinka pre¬ zimuje, spomladi se zabubi v okrog¬ lem zapredku, ki je zunaj posut s peskom. Preobrazba je torej popolna. Mladoletnicam (Friihlingsfliegen, Phrvganeidao 1 ) krijejo luske in lasci ozki sprednji krili, ki ju polagajo vzrebrno črez zadek. Spominjajo nas torej luskokrilih metuljev. Ličinke živijo v vodi in tičijo do glave v tulcu, katerega zlepljajo s sokom predilnih žlez iz rastlinskih drobcev, polževih lupinic, peska in dr. Na zadku je polno nitkastih izrastkov, v katere vstopajo vzdušnice, pravijo jim vzdušnicne škrge (Tracheen- kiemen); razen teh pa dihajo ličinke tudi s kožo, nekatere celo s pravimi škrgami. Te n či čari ca (Florfliege, Chrjsopa perla ) ima zlatozelene oči in nežna krila in prezimuje dostikrat v stanovanju. Samica polaga pecljata jajčeca na spodnjo listno stran. Gibke ličinke izsesavajo z votlimi kleščicami listne ušice jter se bubijo v okroglem zapredku. Slika 290. Modri kačji pastir, po Schmeilu; 1. sa¬ mica, ki je ugrabila mušico, 2. prazni lev, 3. ličinka z odprto krinko. Sedmi razred. Nepravi mrežokrilci, Pseudoneur6ptera, 3 Trugnetzilugler. Modri kačji pastir (Wasserjungfer, Aeschna cyanea 4 ) bliskoma leta ob vodah ali pa poseda na vodnih rastlinah z vodoravno postav¬ ljenimi krili (slika 290., L). Dasiravno so krila gostomrežasta, vendar ne prištevamo kačjega pastirja k mrežokrilcem, ker se pre¬ obražajo njegove ličinke nepopolno. Plen lovi kačji pastir 1 Phrjganon = sveženj dračja (tulec). — 2 Chrysopos - zlatook. 3 Pseudes nepravi, neuron = živec, pterdn = krilo. — 4 Aischjne = sramežljivost, cyanea = modra. 198 med poletom, in sicer z gibkima okončinama prostega predprsja. Vsi trije pari čeljusti so močno razviti (slika 291.) Tipalnici sta kratki, velike mrežaste oči imajo do 2000 očesc. Roparske ličinke se preživ¬ ljajo v vodi. Stožerja in debli zadnjih čeljusti zrasteta, se močno podaljšata in nosita na koncu kleščice. V miru jih zlagajo ličinke pred sprednje in srednje čeljusti (lovilna krinka), sicer pa ju prožijo bliskoma za plenom. Na zadku je troje listom podobnih v z duš¬ ni čnih škrg. Nekatere ličinke pa dihajo tudi z zadnjim črevesom, ki ga izmenoma širijo in krčijo (slika 292.). Krčeč štrcajo vodo iz sebe ter se poga¬ njajo naprej (prim. glavo- nožce stran 150). Ličipke prezimujejo v vodi; spo¬ mladi ali poleti, ko dora¬ stejo, zlezejo po povodnih rastlinah kvišku, se levijo in iz leva vzleti dorastla žuželka. Drugi kačji pa¬ stirji so: veliki kačji pastir (Schmaljungfer, Aeschna grandis), plošč- Dihalo ličinke pri kačjem pastirju; vz. vzdušnice, ki n&ti kačji pastir (\Vas- omrežujejo zadnje črevo. serjungfer, Libellula de- pressa 1 ) in pisani kačji pastir (Bachlibelle, Cal<3pteryx splendens 2 ). Enodnevnica (Eintagslliege, Ephemera vulgata, 3 slika 293.) živi le nekaj ur in ima zategadelj krnaste čeljusti. Značita jo kratki zadnji krili in tri dolge ščetine na zadkovem koncu (krmilo). Ličinke živijo 2—3 leta v vodi in dihajo s 6 pari vzdušničnih škrg, ki ležijo ob zadkovih obročkih (slika 294.). Dorastla enodnevnica se levi še enkrat, predno vzleti. Slika 291. Ličinka kačjega pastirja. Glava in oprsje 1. z zaprto, 2. z odprto krinko; o. mrežasto oko, ti. tipalnica, s. c., sr. č. in z. č. sprednja, srednja in zadnja čeljust. Slika 292. 1 Libella = vodna vaga, depressa = ploščnata. — 2 Kalos = lep, pteryx = krilo, splendens = bliščeč. — 3 Ephemeron = en dan trajajoč, vulgata = razširjena. 199 Termiti (Ter- 3. mitidae) živijo v velikih družbah kakor mravlje (bele mravlje) in si gradijo v lesu ali pa iz prsti in sline svoje stavbe. Ločimo krilate samce in samice ter nekrilate de¬ lavce in vojake (slika Oplo¬ jeni samici odpa¬ dejo krila, a silno oteče zadek. De¬ lavci in vojaki so navadno slepi in deloma pokrneli 1 . samci, deloma po- krnele samice (primerjaj pa če¬ bele in mravlje, stran 182). Termiti glodajo in razdirajo leseno pohištvo in ladje. Osmi razred. Kljunate žuželke, Rhjnchota , 1 Schnabelkerfe. Prvi podrazred. Stenice ali raznokrilci, Heterčptera,- Ungleichflugler. Jagodna stenica (Beerenwanze, ( arpo- coris baccarum 3 ) živi na sadežih. Trioglata glava nosi mrežaste oči in peteročlenasti tipalnici. Če¬ ljusti so bodalo in sesalo ob enem (kljunec). Zadnji čeljusti se zgrinjata v četveročlenasto cevko toi pusta a na korenu razpoki podobno odprtino, ki jo zapira zgornja ustna. Cevka je nekak tok za sprednje in srednje čeljusti, ki so )0< a nice Slika 293. Enodnevnica, po Schmeilu; 1. ličinka, 2. in 3. zadnji levitvi, 4. dorastla žuželka. Slika 294. Vzdušnična škrga eno¬ dnevnice (25 krat pove¬ čana), po Schmeilu; T vzdušnica, ki oddaja ve¬ jico škrgi. * Rhvnchos = rilec. - 3 Heterds - neenak, pterdn = krilo. - ’ Carpus = plod, coris = stenica, bacca = jagoda. 200 Slika 295. Termiti (z otoka Cejlona), po Schmeilu; 1. krilat sa¬ mec, 2. samica, 3. vojak, 4. delavec. in se še sprijemajo med seboj v votlo bodalce. V miru polaga in skriva stenica kljunec med okončine. Predprsje ima razločen ovrat¬ nik, od sredoprsja se razteza do srede zadka trioglati ščiteč. Sprednji krili sta do polovice usnjasti (prim. hrošče, stran 175.), na zunanjem robu pa tenki in prozorni (polupokrovki). Zadnji krili zlaga stenica pahalčasto, sprednji pa križa ob ščitu. Spodaj na zaprsju se izlivajo smrad- niče, ki izločajo steničavi vonj (obramba). Iz jajec izležejo ličinke, ki dobivajo od levitve do levitve večje krilne nastavke, dokler ne dorastejo. Preobrazba je torej nepopolna. Iz Azije (Mongolije) so za¬ nesli v Evropo posteljno ste¬ nico (Bettwanze, Acanthia lectu- laria 1 ), ki pa ima le krnasta krila (slika 297.). Ljudem in živalim (golobom, lastavicam) sesa kri in vnema rano z jedko slino. S kljuncem pa tudi lahko prenaša bolezenske kali. Drsalec (Wasserlaufer, Hydrometra 3 ) drsa s srednjimi in zadnjimi okončinami po mirni vodi, sprednji okon¬ čini pa grabita plen. Njegova tenkodlakava stopalca ga no¬ sijo po vodi kakor z zrakom napolnjeni mehurčki. Izmed povodnih stenic plava hrbtoplovka (Riickenschvvimmer, Notonecta glauca 3 ) znak, in sicer s trepavičastima zadnjima okon- 1 Akantha = bodalce, lectulus = posteljica. — 2 Hydor = voda, metreo = merim. — 3 Ndtos = hrbet, nektes = plavalec. Slika 296. Jagodna stenica (Carpocoris baccarum), po Schmeilu; levi krili sta razprostrti. Slika 297. Posteljna stenica, po Schmeilu; 1. žival, 2. glava s sesalom od spodnje strani; o. mrežasto oko, s. sesalo, b. bodalnice. 201 cinama. Povodni šči palec (Wasserskorpion, Nepa cinerea 1 ) zlaga obzadkova žlebiča v cevko ter jo moli dihajoč iz vode. Drugi podrazred. Enakokrilci, Homoptera , 2 Gleichflugler. Sl in ari ca (Schaumzikade, Aphrophora spumaria 3 ) ima kratki, ščetinasti tipalnici, tročlenast kljunec in dva para enakih perga- menastih kril, ki jih polaga v miru vzrebrno črez truplo (slika 298.). Zasledovalcem se umika s skakanjem. Ličinke se ovijajo v jedko slinavo peno (kačji plju- nec), ki jo izločajo iz zadničnih žlez (obramba). V južni Evropi živeči škržat (Zikade, Oicada orni, 4 slika 299.) sesa mezgo malega jesena (Fraxinus ornus); mezga se cedi nato še dalj časa iz rane, se strja na zraku ter daje „mano“. Če samec skrže s preletečim glasom, trese z mi¬ šicama bobničasti mrenici, ki sta na prvem zad- kovem obročku. Slika 299. Škržat, po Schmeilu. Slika 298. Slinarica (povečana), po Schmeilu; 1. li¬ činka. 2. žuželka. Tretji podrazred. Rastlinske ušice, Phytophtires , 5 Pflanzenlause. Trtna ušica (Reblaus, Phyloxera vastatrix 6 ) je doma iz Severne Amerike; pri nas pa se je pojavila najprej na Bizeljskem. Na kore¬ ninah vinske trte se razvijajo zdaj neprenehoma nekrilate jalo- rodnice, ki izsesavajo nežnim koreninam mezgo ter povzročajo na njih značilne otekline (slika 300.). Proti koncu poletja prilezejo iz tal krilate spolorodnice, ki poletijo do 50 m daleč ter polagajo na liste in mladike neoplojena jajca, in sicer večja samičina in manjša samčeva jajca. Spolni zarod nima ne kril ne sesal ter se oplodi še v istem letu. Samica zleže nato pod skorjo trdolupinasto prezimujoče jajce. Iz njega se razvijajo v več zarodih listne jalorodnice, ki povzročajo na popkih in mladih listih hržice (posebno na ameri- kanskih trtah). Še le pozneje poležejo h koreninam, kjer se izpreme- nijo v kor en i n ske j al or o dn i c e. Razvoj trtne ušice je lep 1 Aepa = škorpijon, cinerea = pepelasta. — 2 Homopteros = enakokrilec. — 3 Aphro- phoros = peneč, spumarius = s peno (spuma) pokrit. — 4 Oicada = škržat, ornus = jesen. — 5 Phjton = rastlina, phtheir = uš. - 6 Phjllon = list, kseros = suh, vastatris = pokončevalka. 202 ? I zgled raznorodnosti (stran 186.). Edina pomoč proti trtni ušici so krepke in odporne ameriške trte, na katere cepimo žlahtne domače zvrsti. Pravim listnim ušicam, kakor na pr. šipkovi ušici (Ro- senblattlaus, Aphis rosae 1 ) štrlita na zadku dva tulca. Rastlinska mezga ima mnogo cukrovin, ki se nahajajo tudi še v odpadkih ušic. Zato se naselijo pri listnih ušicah rade razne glivice in odtod prihaja tudi prijateljstvo z mravljami (str. 184.). Razvoj je raznorodnost ka¬ kor pri trtni uši, samo jalorod- nice rodijo navadno med poletjem žive mladiče. Na jablanah dela škodo kr¬ vava ušica (Blutlaus, Schizo- neura lanigera 2 ); v obrambo se ovija z volnatim voskom, ki se poti na zadku iz voščenih žlez. Kaparji (Schildlause, Coc- cidae 8 ). Na rožju opažamo več- j krat trtnega kaparja (Rebenschildlaus, Lecanium vitis 4 ), in sicer nekrilato, ščitasto samico, ki je sesala na mladiki ter krije še po smrti j s skrepenelim truplom jajčeca. Samci imajo sprednji krili, krnast kljunec in razen mrežastih še 10 pikčastih oči. Četrti podrazred. Živalske uši, Parasitica , 5 Tierlause. Glavna uš (Kopflaus, Pediculus capitis 6 ) je zajedalka na človeški glavi, kjer se drži las s kljukastimi krempeljčki. Jajca (gnide) prileplja na lase. Iz jajca prileze mlada uš, ki se ujema v vseh organih z dorastlo žuželko. Preobrazbe torej ni ali razvoj je naravnosten. Deveti razred. Pražuželke, Apterygota , 6 Urinsekten. Ribica (Zuckergast, Lepisma saccharina) 7 ostane vse življenje nekako na tisti stopnji, na kateri se nahajajo popolnejše žuželke za o. Slika 300. Trtna ušica, po Schmeilu; 1. otekline na koreninah, 2. jalorodnica na korenini, 3. spolorodnica, 4. samec, 5. samica. 1 Aphis = ušica, rosa = šipek. — 2 Schizo = koljem, neuron = živec, lanigera = volnata. — 3 Kokkos = kapica košeniljke. — 4 Lekane = skleda, vitis = trta. — 5 Para- sitos = zajedalec. — 6 Pediculus = nožiča, uš, caput = glava. — 7 Apteryx, apterygos = brezkril. — 8 Lepisma = luska, saccharina = sladkor ljubeča. 203 preobrazbe (slika 301.). Telo pokrivajo na hrbtu svetle luskice. Telesni obročki so skoraj enaki in imajo vsak zase samostojne vzdušnice. Čeljusti so grizalo. Mre¬ žastih oči in kril ni in razvoj je zato narav- nosten. Zanimivi sta na zadku dolgi ščetinici, tako- zvani repici (cerci), ker sta izpremenjeni okončini. Do dva mm dolga kampodeja (Campddea staphy- linus 1 ) živi v preperelem listju in ima na - prvem zadkovem obročku en par krnastih okončin. Ličinkam popolnejših žuželk izrastejo na zadku tudi okončine, a pozneje pokrnijo. Ker ponavljajo živali za razvoja zgodovino prednikov, je precej opravičeno mnenje, da so se razvile zdanje žuželke iz členonožcev, ki so imeli več ko tri pare okončin. Slika 301. Ribica, po Schmeilu. Drugi red. Stonoge, Myriopoda , 2 TausendfuHer. Prvi razred. Enojnonoge, EinpaarfuBer, Childpoda . 3 Slika 302. Striga (Lithobius mutabilis); ti. tipalnici, o. očesca , nč. nogočeljust. d. dihal niča. Striga (Steinkriecher, Lithd- bius mutabilis 4 ) je pokrita kakor žuželke s kitinjačo, ki tvori okoli 15 telesnih obročkov (slika 302.). Razen glave so telesni obročki med seboj enaki ali istovrstni (ho- monom 5 ) ter precej samostojni Vsak obroček je iz enakovelike hrbtovine in trebušine in nosi ob bokih po en par okončin, ki so iz istih členov kakor žuželčje, a imajo le en krempeljček na koncu (enojnonoge). V vsakem te¬ lesnem obročku je dalje po en par živčnih vozlov, po en par di- halnic in vzdušnic ter po en srčni pretin. Trebušnjača je zato kakor vrvna lestva in cevasto srce se razteza vzdolž po truplu. Žuželk 1 Kampe = gosenica, eidos = podoba, staphjle = grozd. — 2 Myrioi = desettisoč, pus podos = noga. — 3 Cheilos = ustna. — 4 Lithos = kamen, bioo = živim, mut&bilis = iz¬ menljiv. — 5 Homos = enak, nbmos = način. 204 nas spominja glava (slika 303.), na kateri opažamo zgoraj dvoje tipalnic. in skupoma zbrane pikčaste oči, spodaj pa tri pare grizočih čeljusti. Z grizalom je v zvezi tudi en par trapovih okončin, ki jim pravimo nogočeljusti (Kieferfiifie). Nogočeljusti grabita in za¬ strupljata plen; kleščasti sta namreč in votli in v njih kol- čku je strupnica, ki se izceja iz kaveljčastega končnega člena. Striga polaga jajčeca v zemljo. Ličinke so sicer kakor dorastle živali, samo okončin imajo izprva le tri pare ter se zato preobražajo. Velike strige vročih krajev so zaradi strupnice nevarne tudi ljudem. Drugi razred. Dvojnonoge, Diplopoda , 1 DoppelfiiBer. Železna kačica (Julus terrestris 2 ) ima razen 1., 2. in 4. telesnega obročka tako- zvane dvoobročke. Na vsa¬ kem dvoobročku (slika 304.) sta ob prav ozki trebušini tudi dva para kratkih okončin (dvojnonoge). Velika hrbtovina poap¬ nenj, sklepa dvoobroček skoro sama in na njej se izlivajo smradnice, ki izločajo pri vrsti Orthomorpha gracilis celo cianovodik (CNH). Tudi notranji organi, in sicer živčni vozli, dihalnice in srčni pretini so podvojeni v dvoobročkih. Železna kačica ima kratki tipalnici in samo dva para krnastih čeljusti, nima pa nogočeljusti. Živi se ob gnijočih rastlinah, včasih pa obira tudi zelenjavo in klice. V nevar¬ nosti se zvije v klobčič. Zdaj poznamo okoli 3000 vrst stonog. Okamenele vrste so znane iz devonske, karbonske in permske tvorbe. Stonoge iz tercijara so podobne že zdanjim vrstam. 1 Diplčs = dvojen, pus podčs = noga. — 2 Iulos = mnogonoga (žuželka), terrestris = pozemeljski. Striga (Lithčbius mutabilis), zgoraj grizalo. spodaj telesni obroček; ti. tipalnici, z. u. zgornja ustna, p. o. pikčaste oči, s. e. in sr. č. sprednja in srednja čeljust, p. zadnječeljustna pipalka, nč. nogočeljust, h. hrbtovina. t. trebušina. 205 Tretji red, Pajkovci, Arachnofdea , 1 Spinnentiere. Prvi razred. Pravi pajki, Anineifija, 2 echte Spinnen. Križavec (Kreuzspinne, Epeira diadema 3 ) ima na truplu dva očitna oddelka (slika 305.). Na sprednjem je po bokih četvero parov r. u. zgornja ustna, ti. tipalnioi, s. č. in č. sprednji in zadnji čeljusti, h. hrbto- Slika 305. vina, t. trebušina. Križasti pajek (samica) na mreži, po Schmeilu. nožci. Okončine (slika 306.) imajo po 7 členkov, ki se zaznamenujejo kakor žuželčji členki, le 4. členek med stegnom in golenjo se zove kolence (patella). 3 Stopalce je dvoječlenasto in nosi na zadnjem členku 1 kaveljčast in 2 češljasta kremplja, razen tega pa še tudi napiljene ščetine. Usta (slika 307.) robita dva paračeljusti. Sprednji čeljusti sta dvoječlenasti; osnovni člen je žvekalo, zadnji člen pa se priklaplja osnovnemu, je kaveljčast in skozenj se izliva žleza str upnica. Zadnji čeljusti lahko primerjamo srednjima čeljustima žuželk. Osnovna členka sta žvekalna kosirja, drugih 5 členkov pa sestavlja čeljustno pip alk o, ki je pri samici na koncu kaveljčasta, pri manjšem samcu 1 Arachne = pajek, eidos = podoba. — 2 Epeira = spretna, dMema = kraljevsko pokrivalo. — 3 Patella = lonček. l. okončin, pajki so torej osmero- Slika 304. Železna kačica; 1. grizalo, 2. dvoobroček, 206 pa lopatasta. Križ a v ec nima tipalni c. Na čelu opažamo v dveh vrstah osem pikčastih oči, ki imajo lečo, steklovino in mrežnico. Oči obsegajo pre¬ cejšnje obzorje in se razvrščajo pri po¬ sameznih vrstah tako značilno, da so važno določevalno sredstvo. Sprednji od¬ delek trupla je zrastel torej iz glave in oprsja, obsega po okončinah sodeč naj¬ manj 6 telesnih obročkov ter se imenuje po pravici glavoprsje (cephalothoraK 1 ). Zadek se drži glavoprsja le s tenkim recljem in tudi na njem ni videti teles¬ nih obročkov. Na zadkovem koncu so trije pari predil- nih bradavic, ki so pravzaprav kr- naste zadkove okon¬ čine (slika 308.). Vsaka bradavica ima mnogo kiti- nastih predilnih tulcev, a ti so v zvezi s predil- n i m i žlezami, katerih gosti sok se hitro okisa na zraku in otrdne. Na tak način na¬ pravlja križavec hkratu po več sto niti; skaveljčastim krempljem jih tke in zvija v enotno pajčjo nit, ki pa je še vedno tanjša od svilne niti. Slika 306. 1. Okončina križastega pajka, 2. zadnji stopalom člen; k. koleek. o. obrtec, st. stegno, M. kolence, g. golen, sp. stopalce, k. fc. in i. k. kaveljčast in češljast krempelj. Slika 307. čeljusti križastega pajka (samice), od spodaj; p. o. pikčaste oči, s. c. in z. č. sprednja in zadnja čeljust, č. p. če¬ ljustna pipalka. 2 . Slika 308. Predilne bradavice križa¬ stega pajka, po Schmeilu; 1. spodnja stran zadka, 2. srednja bradavica od notranje strani, zelo po¬ večana; s. It., sr. b. in z. h- sprednji, srednji in zadnji bradavici, p. t. predilni tulci, n. niti. Kephale = glava, thorax = oprsje. 207 Križavčeva pajčevina je navpična in ima v sredi opazovališče, okoli tega pa se razvrščajo trakasto in zavojito lepljive lovilne niti. Da se pajek ne zaplete v lastno mrežo, stopa na njej po češljastili krempljih. Križavec grabi plen s sprednjima okončinama, zastruplja ga s sprednjima čeljustima, prežvekava s kosirji in premešava s slino ter nato izsesava raztopne snovi. Zategadelj se pritrjajo na požiral¬ niku močne mišice, ki ga širijo, da deluje kakor sesalka. Želodec (slika 309.) nosi pet parov slepih priveskov, ki segajo celo v okončine (zaloga za neugodno vreme). Slika 309. Vzdolžni presek križavca, po Sclmieilu: Kt. čeljustna pipalka, Kf. sprednja čeljust s strup- nico čr., Sp. požiralnik s sesalnim oddelkom Sm., M. želodec s slepimi priveski Us.. De. črevo z jetri Z., Mg. izločalke, Md. danka z zadnjico A., o. G. in u. G. nadgoltnik in pod- goltnik, Bm. trebušnjača, Au. oči, H. srce, Ao. sprednja odvodnica, JV. vejaste vzdušnice, Lu. listaste vzdušnice, Spd. predilna žleza, Spw. predilne bradavice, FA. jajčnik, Em. jajcevod. V zadku obdajajo tenko črevo zapletene žleze, ki delujejo kakor jetra in slinavke. Danka je mehurčkasta, a pred njo se izlivata cevasti izločal ki. Srce je kakor žuželčje večkrat pretinjena cev, toda leži samo v zadku. Po pobočnih razpokah vstopa vanj kri, izstopa pa iz sprednjih in zadnjih odvodnic. Križavec diha deloma s štirimi vejastimi vzdušnicami kakor žuželke, deloma pa z listastimi vzdušnicami (Fiichertracheen). Listaste vzdušnice so iz votlih in ploščnatih listkov (sploščenih vzdušnic), ki ležijo list na listu kakor v knjigi. Zrak jim privaja en par dihalnic, ki se odpirajo spodaj na zadkovem začetku. Ker 208 zavzemajo dihala vendar precejšen del zadka, zato krvni obtok ni sklenjen (glej stran 171.). Velika nadgoltnika oddajata živce očem in (na videz) sprednjim čeljustim, podgoltnika, okončinski in zadkovi vozli pa se strnejo v veliki trebušnjači, ki leži vsa v glavoprsju. Samica leže jajca ter jih zapreja v mešiček, kjer prezimujejo. Hišni pajek (Hausspinne, Tegenaria domestica 1 ) prede pajče¬ vino po kotih in preži na plen v cevastem opazovališču. Povodni pajek (VVasserspinne, Argyroneta aquatica 2 ) si napravlja pod vodo naprstniku podobno pajčevino ter jo napolni z zračnimi mehurčki; v njej čaka na plen. Nekatere pajčje vrste predejo na jesen v zrak leteče niti, na katerih jih veter odnaša črez polja in travnike v pre¬ zimovališča (babje leto). Dva para listastih vzdušnic in dva para predilnih bradavic ima južnoameriški ptičji pajek (Vogelspinne, Mygale avicularia 3 ). Drugi razred. Nepravi pajki, Phalangina, Afterspinnen. £ - 1 l Matijo (\Veberknecht, Phalangium parietinum 4 ) spoznamo na tenkočlenastih, dolgih okončinah, ki mu rade odpadejo; odpadle okončine pa še nekaj časa utripljejo (slika 310.). Kratki obročkasti zadek priraste popolnoma h glavoprsju. Spred¬ nji čeljusti sta š č i p a 1 n i c i. Matija diha samo z vejastimi vzdušnicami in nima predilnih bradavic. Tretji razred. Ščipalci, Scorpionina, Skorpione. Karpatskega ščipalca (EuscOrpius carpathicuš 5 ) spoznamo po zadku (slika 311.). Sprednjih 7 zadkovih obročkov priraste v vsej širini h glavoprsju, zadnjih 6 ozkih in gibkih pa ustvarja nekak repek. Zadnji obroček nosi votlo želo, v katero se izlivata dve strupnici. Sprednji čeljusti in veliki zadnj ečelj ustni pipalki sta ščipalnici. Po noči grabi ščipalec s pipalkama žuželke Matija, po Schmeilu. 1 Tegenaria = pod streho živeča, domestica = domača. — 2 Argyros = srehro, netds = spreden, aqu&tica = povodna. — 3 Mygale = hrčica, avicula = ptiček. — 4 Pha- langion = (strupen) pajek, parietinum = postenski. - 5 Bu = dober, scorpios = ščipalec, carpathicuš = karpatski. 209 ter, kriveč zadek črez hrbet, zasaja želo v plen. Na sprednjih štirih zadkovih obročkih je spo¬ daj po en par dihalnic, ki vodijo v listaste vzdušnice; krvni obtok je zategadelj še precej sklenjen. Samica rodi žive mladiče ter jih nosi nekaj časa na hrbtu s seboj. Po vročih krajih živita vrsti Andrdctonus in Buthus, katerih pik je lahko smrtonosen. Četrti razred. Paščipalci, Pseu- doscorpionina , 1 Afterskorpione. Knjižni ščipalec (Biicher- skorpion, Chelifer cancroides 2 ) ima kakor pravi ščipalci škar- jasti sprednji in zadnji čeljusti (slika 312.). Zadkovi obročki so enakšni in zadnji ne nosi žela. Diha z vejastimi vzdušnicami. Knjižni ščipalec žre knjižne ušice, pršice in dr., včasih se oprijema muh, da ga prenesejo drugam. Peti razred. Pršice (grinje), Acarina , 3 Milben. Pršice so živalske ali rastlinske zaje- dalke. Njih telo se zato tako uprosti, da jih komaj spoznavamo kot pajkovce. Glavo- prsje in zadek zrasteta v nečlenovito enoto. Pršice dihajo z vzdušnicami, majhne vrste pa kar s kožo. Srca nimajo. Navadni klop (Zecke, Ixodes ricinus 4 ) živi na gozdnih rast¬ linah, se obeša na ljudi in živali ter jim sesa kri (slika 313.). Dva para čeljusti se pre¬ tvorita zato v sesalo. Samec je pritlikavec, 1 Pseudes = napačen. — 2 Chele = škarje, ferre = nositi, cancroides = raku podoben (can- cer = rak). — 3 Acarus = pršica. — 4 Ixčdes = lepljiv, ricinus = kloščevec (zaradi semena). 14 Slika 312. Knjižni ščipalec, ki je ugrabil pršico, po Schmeilu (8 krat po¬ večano). Slika 311. Karpatski ščipalec, po Boasu; m. usta, š. ščipal- nica, p. pokrovec, č. češelj, d. dihalnica, i. želo. Zoologija. 210 če ga primerjamo samici. Ličinka ima izprva le 6 nog ter se pre¬ obraža. Srbeč (Kratzmilbe, Sarcoptes scabiei, 1 slika 314.) vrta v človeški povrhnici ter povzroča na njej garje ali s rab (Kratze). Druge vrste žive na psih in ptičih ter se lahko prenesejo na človeka. Hroščja grinja (Kafermilbe, Gamasus coleoptratdrum 2 ) zajeda gov¬ nače. Zaradi lasne pršice (Demodex folliculdrum) glej stran 23.; na druge ljudi se prenese z roko ali nečisto bri¬ sačo. Kakor hržice, tako po¬ vzročajo tudi rastlinske pr¬ šice na listih izrastke, na pr. (Phytoptus vitis 3 ), ki jo zamenjava mnogo ljudi s Navadili klop, po Schmeilu (5 krat po¬ večano). Slika 314. Srbeč, po Schmeilu (60 krat povečano). trtna pršica peronosporo. Četrti red. Skrluparji ali raki, Crustacea , 4 Krebse. Prvi razred. Kosarji, Thoracostraca, 5 Se.halenkrebse. Potočni rak (Edelkrebs, Potamdbius astacus) izloča v kitinjači toliko kalcijevega karbonata (CaC0 3 ), da nastane iz nje trden oklep. Temnozeleno barvo podajata kitinjači rdeče in modro barvilo; zadnje se razkroji v vreli vodi in zato pordeči kuhan rak. Izmed 20 telesnih obročkov (slika 315.) je samo 7 zadnjih prostih in gibkih, ki tvorijo pravi zadek (rep). Sprednjih 13 obročkov odgovarja glavi, oprsju in sprednjemu zadku žuželk ter zraste v trupu. Kakor preraste gabanica mehkužčevo truplo, tako izraste tudi tukaj iz hrbta kitinjačina guba, takozvani koš, pokriva trup ter se podaljša spredaj v čelno ost. Vsi telesni obročki razen, zadnjega nosijo po en par okončin. Dorastle račje okončine so zelo različne oblike, vendar se razvijajo vse iz preznačilne razklane okončine (SpaltfuB, slika 316.). Na korenu je dvoje členov: stožer in deblo, iz debla pa poganja zunanja plavalna veja in notranja hodi In a veja. Ob čelni osti sta dva para tipalni c. Notranji tipalnici se cepita v kratki nitki, zunanji pa imata dolgo in ščetinasto hodilno 1 Sare, sarkos = meso, kopto = ranim, sc&bies = garje. — 2 Coleoptratorum = ker se nahaja na hroščih. — 3 Phytčn = rastlina, kopto = ranim, vitis = trta. — 4 Crusta = skorja. — 5 Tliorax = oprsje, ostracon = lupina. 211 vejo in v lusko izpremenjeno plavalno vejo. Tipalnice so čutila za tip in voh. Usta obkrožava 6 parov okončin. Sprednji 3 pari so istoizvorni žuželčjim čeljustim ter se imenujejo tudi zaporedoma sprednj e, srednje, zad¬ nje čeljusti. Sprednji čelju¬ sti imata krepka zobata stožerja (grizalo), nosita pa tudi pipalki ter se ločita v tem bistveno od žuželčjih spred¬ njih čeljusti. Zadnje tri pare obustnih okon¬ čin primerjamo po pravici žu¬ želčjim oprsnim okončinam ter jim pravimo nogočeljusti. Naslednjih 5 parov okončin izhaja torej že iz obročkov spred¬ njega zadka. Prvi par sta posebno veliki in večkrat neenaki šči¬ pa] niči ter sta pripravni za napad in za obrambo. Tudi 2. in 3. par sta škarjasta na koncu in prinašata zalogaje k ustom, 4. in 5. par pa nosita kremplje. Ščipalnica nastane, ako se na okončini primika zadnji členek k izrastku predzadnjega členka. Okončine pravega zadka so še razklane. Hodilna in plavalna veja 6. para zadkovih okončin se razširita kakor vesli ter se prilegata po bokih 7. obročku, tvoreč z njim pahalčasto repno plavut (telson). Gibljivi zadek krivijo močne mišice, ki pritegajo repno plavut k trupu in poganjajo vsled vodnega odboja truplo navzad. Kratek požiralnik (slika 317.) vodi iz ust v žvekal- nik, čegar notranje stene pokrivajo žvekalne ploščice in Slika 3Ki. zobci iz kitinovine. Srednje črevo je prav kratko, vejnata Razklana velika j etr o sli n a vka izliva vanj svoj sok. Zadnje črevo potočnega se razteza naravnost k poslednjemu zadkovemu obročku. raka. Slika 315. Potočni rak, po Noseku; a — b — c trup, c —d zadek, t‘ in t s notranje in zunanje tipalnice, us usta. m pipalka, a čelna ost, o mrežasto oko, o‘ — o 7 zadkovi obročki, 1 — 5 okončine, i škrge, Ja žvekalnik, s srce. 212 Izločali ležita v glavi pred usti. Izločalki sta zviti v klobčič in zelene barve (zeleni žlezi) ter oddajata seč mehurjema; sečevoda pa iztekata na bradavicah, ki ležita na korenu zunanjih tipalnic. Kot povodna žival diha potočni rak s škrgami. Koš se namreč ne prilega tesno bokoma trupa, temveč pušča škržni votlini, kamor segajo tenkokožne in pernate škrge. Škrge izrastejo deloma iz čeljusti in nogočeljusti, deloma pa iz mehke kožice, ki obdaja hodilke pri kolčku. Voda vstopa in obliva škrge od zadnje strani Slika 317. Potočni rak v vzdolžnem preseku, po Schmeilu; F t in F s notranje in zunanje tipalnice, St. čelna ost, Au. mrežasto oko, Mu. zadkOvo mišičevje, A /'. zadkove okončine, H. srce, K(t. sprednja odvodnica, Sa. zadnja odvodnica, Sp. požiralnik, Km. žvekalnik in „račji očesi", D. črevo, A. zadnjica, L. jetroslinavka, o. G. in u. G. nadgoltnik in podgoltnik, Bg. trebušnjača. ter izstopa spredaj. Če potopimo raka do tretjine trupa v vodo, brizgneta curka iz čeljusti. Ker se porazmeščajo škrge samo v trupu, je krvni obtok precej popolen, toda ni sklenjen (slika 318.). Vrečasto srce leži na hrbtu pod košem ter ima dva para pobočnih in en par spodnjih raz; iz njega se razliva kri po odvodnicah. Razkisana kri se zbira nato v razsežni obškržni krvni votlini in vstopa v škrge, okisano kri pa privajajo škržne privodnice obsrčni krvni votlini. Kri je brez¬ barvna na oko; vendar je v njej krvno modrilo (Hamocyanin), ki pri- spaja kisik kakor krvno rdečilo, samo železo mu nadomešča — baker. Nadgoltnika se združita v en vozel, obgoltni obroč ga veže s podgoltnikoma in s trebušnjačo. Mrežaste oči so nataknjene ob čelni 213 osti na gibljive peclje (večje obzorje). Slušal ni; mešička na korenu notranjih tipalnic sta le ravnovesna mešička, ravnovesni ka¬ menčki v njih pa so kar drobci, ki prihajajo z vodo ter udarjajo na dlakave občutnice. Rakovka leže jajca; jajca ter pozneje tudi račiče nosi s seboj med zadkovimi okončinami. Ker stiska in ovira trdni oklep rastoče truplo, se levijo mladiči večkrat, starci pa navadno le enkrat na leto. Pred levitvijo opažamo ob žve- kalniku apnenasti „račji očesi“, ki padeta po levitvi v žvekalnik, se raztopita v črevesnih sokovih in porazdelita po vsem truplu, da si utrjajo „mehkuži“ novi oklep. V novejšem času so potočni raki skoro izumrli po naših potokih in rekah. Škodujejo jim gnilobne plesni iz rodu Saprolegnia in glenotrosovke (Myxosporidia‘), ki povzročajo „račjo kugo“ (glej stran 241.). Deseteronožci (Zehnfiifier, Deca- poda 1 2 ), h katerim prištevamo potočnega raka, imajo po pet parov hodilk. Ločimo jih pa zopet v dolgorepce in kratko- r e p c e. Morska dolgorepca sta jastog (Hummer, Astacus gammarus 3 ) in rarog (Languste, Palinurus vulgaris 4 ), ki nima ščipalnic, a nosi zato prav dolge zunanje tipalnice (ravnovesnice). Oba živita ob obrežju, izžirata školjke in polže ter zagrebata plen kakor psi. Samotarci (Einsiedlerkrebse, Pa- guridae) so za mladosti členastega zadka. Pozneje izžro primerno velikega polža, se naselijo v hišici in zadek jim pokrni v nesomeren meh, ker ostanejo razen repne plavuti okončine le na levi strani. Samotarci živijo zadružno z Slika 318. Presek skozi trup potočnega raka; A'. „koš“, š. škrge, s. srce, č. črevo, j. jetrosli- navka, k. v. krvne votline, t. trebušnjača. 1 Myxa = sluz, sporos - tros. — 2 Deka = deset, pus podos = noga. — 3 Astacos * neki morski rak, cammaros, gammarus, homarus = jastog. — 4 Palinur je bil Enejev krmar, vulgaris = navaden. 214 Vvv \ morskimi vetrnicami (Adamsia, stran 234.), ki jim tičijo na hišici ter si prisvajajo prav odločno njih plen. Res je, da branijo zato raka z ožigalkami (Nesselfaden), ki žgejo kakor koprive. Iz samotarjevega jajca izleze ličinka, ki se zove zoeja. Zoeja ima sicer že trup in zadek, nima pa še zadkovih okončin. Kakor sa¬ motarji se razvijajo tudi drugi košarji potom preobrazbe. Kratko- repci nimajo repne plavuti in podvijajo krnasti zadek pod trup. Vsa trebušnjača se združi v velikem podgoltniku (primerjaj pajke stran 208.). Ivratkorepci se skrivajo navadno v pesku. Na košu se jim naselijo zadružno spužve, polipi, želodki in dr., zato jih, kadar počivajo, ni ločiti od porastlih morskih tal. Znane vrste so: navadna rako¬ vica (gemeine Krabbe, Carcinus maenas 1 ), široka rakovica (Taschenkrebs, Cancer pagurus 2 ) in morski pajek (Meerspine, Maia squinado 3 ). Drugi razred. Obročkarji, Artlirbstraca , 4 Ringelkrebse. Postranico (Flohkrebs, Gammarus pulex, 5 slika 320.) nahajamo v studencih in počasi tekočih vodah. Truplo je stisnjenih bokov ter nima koša. Sprednjih 6 obročkov zraste v glavico, vsi drugi ____ obročki pa so ločeni ter no¬ sijo, ra¬ zen zad¬ njega, okon¬ čine. Iz oprsnih okončin molijo na notranji strani nežne škržice in valilne ploščice za jajca. Sprednji trije pari zadkovih okončin so vitki, se vedno gibljejo in privajajo škržicam sveže vode, zadnji trije pari pa so skakalnice. Zategadelj uvrščamo postranico v rod raznonožcev (Amphipoda 1 ’’). Trebušnjača Slika 320. Postranica, po Sclimeilu; skozi bok se svetijo jajca. Slika 321. 1. kočič (Oniscus murarius), 2. koturaš (Armadillidium vulgare), lazeč in zvit, po Schmeilu. 1 Carcinus = rak, mainas = vedeževalka. — 2 Cancer = rak, paguros = rakovica. 3 Maia = lepokodrhsta vila, squinado = ime temu raku. — 4 Arthron = člen, ostracon = lupina. — 5 Gammarus = majhen morski rak, pulex = bolha. — 6 Amphi = na obeh koncih, pus podos = noga. 215 kaže značilno obliko vrvne lestve. Mre¬ žaste oči se ne dvigajo iznad kože. Srce leži v oprsju nad škrgami. K 6 čič (Mauerassel, Oniscus murk- rius, 1 slika 321.) se loči od postranice v tem, da ima vse hodilke skoro enake; odtod je skupno ime za rod enakonožci (mokrice, Isdpoda 2 ). Pod oprsnimi obročki so sicer še valilne ploščice, listaste škržice pa tvori pet parov zadkovih okončin. Skr- žicam primerno leži srce v zadku. Kočič diha s škržicami vlažni zrak; druge mo¬ krice pa živijo v vodi, posebno v morju. Tretji razred. Ceponožci, Copepoda , 3 SpaltfiHier. Po mlakah živi sam o o k (Cyclops coronatus, 4 slika 322.), ki ima zelo tenko in nežno kitinjačo ter diha zategadelj kar s kožo. Za tipalnicami in čeljustmi ima šest parov razklanih okončin. Na glavi stoji enotno navplijevo oko. Izločalki se izlivata ob srednjih čeljustih. Samica nosi jajčeca s seboj v dveh pobočnih vre- Samook (Cyclops coronatus), po Noseku; x navplijevo oko, 1 in 2 notranje in zunanje tipalnice, I .— Vlil. okončine, v. jajčni vre¬ čici, f. zadkove vilice. čicah. Iz jajca izleze ličinka, ki ima samo tri telesne obročke in tri pare plavalnih okončin; imenujemo jo navplija (slika 323.). Tekom preobrazbe do¬ biva ostale obročke in okončine. Dotedanje okončine pa se izpre- minjajo, in sicer preide prvi in drugi par v tipalnice, tretji par pa v sprednji čeljusti. Navplij je prevažni skupni znak vseh skrluparjev. Nekateri ceponožci živijo kot pelaške živali v neizmerni množini na A. B. Slika 323. Samookov navplij, A. od boka, B. od spodaj, po Hertwigu; au oko, o zgornja ustna, n mišice, 1—3 plavalne okončine. 1 Oniskos = osliček, murarius = pozidni. — 2 Isos = enak, pus = noga. — 3 Kope = veslo, pus = noga. — 4 Cyklop = Kiklop, coronatus = ovenčan. 216 odprtem morju, kjer se hranijo z njimi sledi. Druge zanimive vrste zajedajo ribe na koži in škrgah, na pr. Lernaebcera esocina (slika 324.) na ščukah. Mlade samice se prisesajo na škrge, nato pa se pre¬ obražajo vzvratno (prim. kozolnjake, str. 142.). Izgubljajo namreč obročke in okončine, da ostanejo le spačeni, spolovila obdajajoči mehi, ki so jih imeli dolgo časa za črve. Navadni škrgonožec (Kiemenfub, Branchipus stagnalis 1 ) je popolnejšega telesnega ustroja ko drugi Slika 324. Ceponožec Ler- naeocera eso¬ cina, po Rabes- Lowenhardtu: E jajčni vrečici. Slika 325. Povodna bolha (Daphnia pulex),. po Noseku (zelo povečana); 1 in 2 notranje in zunanje tipalnice, I. —F. okončine, s srce, m možgani z navplijevim očescem, g vozel vidnega živca, o oko. oe požiralnik, i črevo, a zadnjica, ob izrastek, zadržujoč jajčeca v v hrbtni votlini, o zadek, c lupina, gl izločalka. ceponožci. Na razklanih okončinah sta veslasti veji in ob korenu tudi škržni mešiček. Kjer pa so škrge, tam je seveda tudi srce. Poletne samice so jalorodnice. Še le na jesen se prikažejo samci; samice ležejo nato debelokožnata zimska jajca, ki lahko prenašajo mraz in sušo. Z bokov sploščeno truplo povodne bolhe (Wasserfloh, Daphnia pulex 2 ) obdaja dvodelni in prožornTkošek (slika 325.). Prvi tipalnici sta krnasti, drugi pa veslasti. Dvoklopnika (Muschelkrebs, Cypris fusca 3 ) varujeta apnenasti, prosojni lupinici, ki zrasteta na hrbtu kakor školjčji. Četrti razred. Vitičnjaki,. Cirripedia , 4 RankenfiiBer. Na skalah, ladjah in na pomorskih živalih živi lopar (Enten- muschel, Lepas anatifera 5 ). Na podlagi tiči z mesnatim pecljem, 1 Brancina = škrge, pus podos = noga, stagnalis = močvirni. — 2 Daphne je bila hčerka rečnega boga Peneja, ki se je izpremenila v lavor. — 3 Kypris = priimek Venere, fusca = rjava. - 4 Cirras = vitica, pes = noga. — 5 Lepas = latvica, anas anatis = raca, ferre = prinesti (stara prazna vera). 217 truplo pa pokriva pet apnenastili ploščic (lupina), izza katerih se izteza šest parov razklanih okončin. Okončine se zvijajo kakor vitice, privajajo truplu vode za dihanje in z vodo vred tudi hrane (slika 326.). Da je treba prištevati loparja k skrluparjem, to spoznamo še le, ako zasle¬ dujemo njega razvoj. Iz jajec se razvijajo namreč značilni navpliji, ki plavajo prosto po morju, se večkrat levijo in pre¬ obražajo, tako da so podobne ličinke sled¬ njič še najbolj dvoklopnikom. Nato se pripnejo na morskih tleh s tipal- nicami in glavo ter se preobražaj o vzvratno v dorastlega loparja. Želodek (Meereichel, Balanus tin- Slika 32«. tinnabulum') nima peclja ter se nastanja Lopar (Lepas anatifera) in njegov kot gostač (Wohnuftgsparasit) tudi na polžih, školjkah in _ navplij. rakovicah. V i t i č - n jaki so ponaj- več dvospolniki. Korenoglavci (Rhizocephalidae 1 2 ). Med trupom in zad¬ kom navadne rakovice opažamo mešiček, napolnjen z jajčeci, ki mu pravimo račja vrečica (Saccu- lina carcini 3 ). In vendar je ta ži¬ valca za mladosti gibčen vitičnjak, ki je še najbolj podoben samooku. Ko se je pri¬ trdila ličinka na rakovico, se preobraža vzvratno. Trup in zadek razen glave kar odvrže. S puščičastim izrastkom na glavi Slika 327. Želodki, sedeči na skali, po Schmeilu. 1 Balanos = želod, tintinnabulum = kraguljec. — 2 Rliiza = korenina, kephale = glava, — 5 Sacculus = vrečica. 218 prodre v truplo svojega hranitelja ter mu izsesava s koreninastimi izrastki notranje organe razen škrg. Slednjič razrušijo velika spo¬ lovila kožo hrani¬ teljevo ter se pokažejo zunaj kakor vrečica (slika 328.). Vse telo dorastle zajedalke od¬ govarja na ta način edino le ličinkini glavi. Kozolnjaki, cepo- nožci (zajedalci), vitič¬ njaki (posebno pa ko- renoglavci) nam kažejo prav lepo, kako silno vplivata nepremič¬ nost in zajedavost na sicer gibke živali. Učijo nas pa tudi, kako se živali v takem slučaju kar najprimerneje prilegajo novim življenskim razmeram. Peti razred. Praskrluparji, Palaeostraca , 1 Urkrebse. Slika 328. Navadna rakovica z račjo vrečico (Sacculina carcini) na zadku- po Boasu; s račja vrečica. Slika 329. Ostvar od spodaj. 1 Palaios = starodaven, molucdnus = moluški. Ob Moluških otokih in na vzhodnem obrežju Severne Amerike se na¬ haja ostvar (Pfeil- sclrvvanz, Limulus mo- Iucanus 2 ). Ostvarjevo truplo krijeta zgoraj oprsni in zadkov ščit, a iz tega štrli repna ost (slika 329.). Pred usti je samo en par Škar¬ ja s t i h t i p a 1 n i c, za usti pa pet parov škar- jastih okončin. Zadek nosi pet parov krpastih škržnih okončin. Na dstracon = lupina. — 2 Limulus Slika 330. Eurypteras Fisclieri, po Boasu. = malce poševen, škileč, 219 oprsnem ščitu je dvoje mrežastih in dvoje pikčastih oči. Ostvarjevi predniki veleraki (Riesenkrebse, Gigantdstraca 1 ) so živeli že v devonski in premogovi tvorbi, na pr. Eurypterus anglicus, 2 (slika 330.), ter so bili do 2 m dolgi. Ostvarjeva ličinka nas spominja tri¬ lobitov, 3 ki so živeli v starem veku od kambrijske do premogove tvorbe. Oprsje je bilo ščitasto, zadek pa obročkast (slika 331.). Podolžni zarezi sta delili telo na tri krpe. Na drobnorezih so našli tudi razklane okončine in členaste tipal- nice. Razen velikih mrežastih so imeli tri¬ lobiti tudi pikčaste oči. Trilobiti so važne vodilne okamenine. Sedmo deblo. Črvi, Vermes , 4 Wiirmer. Prvi red. Kolobarniki, Annelida , 5 Ringelvvurmer. Prvi razred. Ščetinonožci, Chaetdpoda , 6 Borstemviirmer. Deževnik (Regemvurm, Lumbricus terrestris 7 ) ima enoplastno po- vrhnico, ki izloča na zunanji strani kakor pri členonožcih kitinjačo. V povrhnici je mnogo žleznih stanic, ki izločajo sluz ter napravljajo kožo polzko. Koža zraste s podkožnim gladkim mišičjem, vse skupaj imenujemo kožo m i ši čni c o (Hautmuskelschlauch). Mišice obkrožavajo v njem truplo deloma kolobarčasto, deloma pa ležijo podolžno. Deževnik ima pravo telesno duplino, kakršno smo spoznali doslej le na vretenčarjih; razloček je le ta, da jo delijo poprečne stene na mnogo prekatov (slika 332.). Telesno duplino polni posebna sokrvica, ki se lahko pretaka skozi preboje v poprečnih stenah iz prekata v prekat ter je zategadelj z mišicami vred pre- važna pri gibih trupla. Prekatom primerno se razčleni tudi kitinjača v istovrstne telesne obročke, kakor smo jih opisali slično pri stonogah. Na vsakem telesnem obročku so v štirih parih kožnih mešič- 1 Gigas, gigantos = orjak. — 2 Eurvs = širok, pteron = krilo. — :1 Trilobos = trokrp — 1 Vermis = črv. — 5 Anellus = obroček. — 6 Ghaite = ščetina, pus podčs = noga — 7 Lumbricus = deževnik, terrestris = pozemeljski. ■V* Slika 331. Trilobit, po Schmeilu; Sp. vre¬ teno, A. oko, K. glavni ščit, Ji. trupovi obročki, /SVA.zadkov ščit. 220 kov ščetini c e, ki jih deževnik priteza in izteza s posebnimi miši¬ cami. S ščetinicami se opira med gibanjem na podlago. Ščetinic ni mnogo, zato uvrščamo deževnika k maloščetincem (Oligochaeta 1 ). Površni pregled že dokazuje, da je deževnik (in z njim vred vsi črvi) dvobočnosomerna žival; dvobočnosomerno pa ležijo tudi vsi notranji organi. Usta so na spodnji strani 2. telesnega obročka ter nimajo nikakega grizala. Deževnik jih lahko izteza s pritiskom sokrvice ter požira gnile snovi in preperelo zemljo. V poži¬ ralniku izločajo posebne žleze apnenec, da poravnavajo vpliv organskih črničnih kislin. Črevo teče naravnost do zad¬ njice ter je vedno nekoliko stisnjeno med telesnimi obročki, kakor bi nanizal bisere na vrvico. Pogoltnjeno prst in odpadke iznaša deževnik ponoči iz svojih hodnikov na površje (glistine). Kakor so izračunali, spravi pet črvov v enem letu 1 kg zemlje na površje. Na ta način gnojijo zgornje izsesane zemeljske plasti, spodnje pa prerivajo na vse strani, jih zračijo ter pospešujejo tako njih kemijski razkroj. Ko bi le dežev¬ niki ne šli na mrhovino. Tako pa prenašajo od zako¬ panega živinčeta, ki je poginilo na primer na črmnici, črmnične cepljivke v travo, kjer jih popase zopet živina. Zato je treba politi crknetino s petrolejem ali z uga¬ šenim apnom. Žilje sestavljajo podolžno ena hrbtna in četvero trebušnihcevi, poobročno pa jih spajajo pobočne cevi, ki utripljejo spredaj v šestih obročkih. Krvni obtok je torej sklenjen. V krvi so bele krvne stanice, krvno rdečilo pa je razproščeno v krvni plazmi. Kri teče v hrbtni cevi naprej, v tre¬ bušnih pa nazaj (prim. vretenčarje) ter se okisava v koži (barva?). Živčevje je kakor pri členonožcih. Ločimo nadgoltnika, obgoltni obroč, podgoltnika in trebušnjačo. Trebušnjača ima značilno obliko vrvne lestve in poobročno nahajamo po 1 par trebušnih vozlov. Deževnik nima oči; vendar se nahajajo po vsem Slika 333. Deževnikova iz- ločalka (zelo po¬ večana); l. lijak, k.l. krvne lasko- vice. p. s. prečna stena. hc pc Le. i. Slika 332. Vzdolžni presek deževnika v obrisu: u. usta, ng. in pg. nadgoltnik in podgoltnik. k. kožomišičnica, i. želodec, h. c., p. c. in t.c. hrbtna, pobočna in tre¬ bušna cev, i. izločalka. Oligos = malo, chaite = ščetina. 221 truplu predrobna čutila, s katerimi čuti svetlobo. Po noči se namreč hitro zavleče v hodnik, če pridemo z lučjo. Krpica na prvem telesnem obročku je njegovo tipalo. Poobročno nahajamo dalje dvoje cevastih izločalnic ali nefri- dijev (slika 333.), katerih lijakasti začetek pokrivajo trepavice. Izlo- čalnici imata žlezaste stene s krvnimi laskovicami (glej stran 48.); prodirata obročkovo prečno steno, se zvijata v naslednjem prekatu in se iztekata na koži. Izločala, kakršna ima dorastli deževnik, se nastavljajo tudi na zarodku vre¬ tenčarjev. Deževnik je dvospolnik ter polaga jajca v ovojek, ovojek pa izločava iz žlezavega pasa (clitellum'). Izmed jajec v ovojku se razvija samo eno, druga razpadejo in služijo črviču v hrano. Deževnik je trdoživa živalca ter prenavlja izgubljene telesne obročke. V sladki vodi živeča naidica (Nais pro- boscidea 1 2 ) se množi tudi brezspolno. Nekateri obročki se izpreminjajo namreč v glavice in iz enega črva nastane tako kar cela veriga poedincev. Če se pravilno menjavajo spolni in brezspolni zarodi, kakor na pr. pri plemenu Auto- lytus, je tak razvoj prerod (glej salpe, stran 143.). Spolne in brezspolne živalce so v tem primeru tako raznolične, da so jih popisovali prej kot različne vrste. Morsko strigo (slika 334., Nereis pelagica 3 ) prištevamo k mnogoščetincem (Poly- Slika 334. chaeta 4 ). Razen glave ima Morska namreč poobročno po en is) par nečlenastih okončin, takozvanih prinožic (Parapodien). Prinožica je navadno iz hrbtne in tre¬ bušne krpe (slika 335.); vsaka krpa nosi tipal ni c o (cirrhus 3 ), poleg pa še šop ščetinic, ki jih lahko izprožijo posebne mišice. Ščetinice rastejo kakor lasje v posebnih kožnih mešičkih, toda vsaka se razvija iz samo ene stanice. Za spo- lovne godnosti postanejo konci ščetinic veslasti, tačas tudi plavajo z njimi. 1 Clitellum = sedlce. — 2 Nais = potočna vila, probbscis = rilec. — 3 Nereis nereida = morska vila. — 4 Polys = mnogo, chaite = ščetina. — 5 Cirrhus = vitica. Slika 335. Poprečni presek skozi desno polovico morske strige (Nereis brandii) v ob¬ risu ; h. c. hrbtna cev, ti. tipalnica, š. škrga, še. ščetinice, i. izloealka t. tre- bušnjača, č. črevo. 222 4. 5. Slika 336. Šesteroprogasta pijavka, po Schmeiiu; 1. pijavka, ki se je pritrdila z zadnjim priseskom na skalo, 2. pla¬ vajoča pijavka, 3. pednjajoča pijavka, zgoraj na obrežju zavojek jajec j., 4. in 5. glava od zgornje in spodnje strani, p. č. pikčasta čutila, c. čeljusti, u. usta. wurmer). Škrge nosijo samo spredaj ter črke S, pri najmanjši nevarnosti pa se bliskoma skrivajo v cevi. Vejasti hrbtni izrastki na prinožicah so škrge. Mor¬ ska striga se živi ob plenu. Temu primerno ima na glavi četvero oči in tipal- nice, v ustih pa ji tiči dvoje kitinastih in kleščastih čeljusti, ki ju lahko proži iz ust, da grabi in drobi plen (glej glavonožce). Morska striga je enospolnica. Iz jajca se 3. razvije ličinka, ki jej pra¬ vimo kolesonosec ali trohofora. Trupla je mehurčastega in na glavi ima pred usti in za njimi po dva pasa, ki sta iz sa¬ mih migetalk ter gibljeta in vrtita truplo. Nadaljnji razvoj je preobrazba. Polstenkam (Seerau- pen, Aphrodite 1 ) se svetijo koža in ščetinice kakor zlato in šarijo (irisieren). Polstenke živijo v morskem grezu. Nekateri mnogošče- tinci se pritrjajo k tlom in kožne žleze izločajo okoli trupla pergamenasto (Spi- rographis) , ali apnenasto (Serpula) cev. Pravimo jim zato cevkarji (Rohren- jih razprostirajo v obliki Drugi razred. Pijavke, Hirudinea, 2 Blutegel. Šesteroprogasta pijavka (medizinischer Blutegel, Hirudo medici- nalis, slika 336.) je s hrbta sploščenega trupla, sluzave kože in nima 1 Aphrodite = Venera. — 2 Hirudo = pijavka. 223 —Sclv. Aus. j m .Ma. A,- -Bff. - - -B rrv, v njej nikakih ščetinic. Telo je večkrat pretinjeno; vendar pride na en notra¬ nji obroček 3 — 5 kožnih gub. Na koncih trupla sta dve torilčasti globelici, priseska. S priseskoma pijavka pednja; lahko pa tudi plava zvijajoč truplo kakor kača. Na dnu ust¬ nega priseska se stika troje čeljusti, ki so okrogle in na robu zobčaste; po¬ sebne mišice jih premi¬ kajo semtertja kakor žago. S čeljustmi izžaga pijavka na koži trojestremenasto rano ter jo vnema z jedko slino, da se kri ne stame. Sesa pa toliko časa, dokler se ne napolnijo želodec in petnajst parov slepih iz¬ rastkov (slika 337.); nato lahko strada več mesecev. Telesna duplina krni. Na prvem, drugem, tretjem, petem in osmem obročku je po en par piknjastili čutil, ki so jih smatrali doslej za oči. Diha s kožo. Pijavka je dvospolnica. Jajca polaga v ovojkih v zemljo in razvoj je naravnosten. Mlade pijavke izsesavajo izprva žuželke in žabe in napadajo še le v tretjem letu živali stalnotople krvi. Razen šesteroprogaste so stavili prej tudi navadno pijavko (Hirudo officinalis), da so odvajali temnordečo kri. Konjska pijavka (Aulastomum gulo 1 ) ni za rabo, ker ima pretope čeljustne zobce; prisesava pa se živini v goltu. Po vlažnih gozdih Južne Azije živijo gibke pozemeljske pijavke, ki se spuščajo kakor klopi z dreves na ljudi in živali ter so prava nadloga. • 1 Aulax = brazda, stoma = usta, gulo = rosomah. V—H.S. Slika 337. Šesteroprogasta pijavka, po Schmeilu: 1. drob. 2. iz- ločalke in živčevje pijavke; K. čeljusti, M. usta, S. požiralnik. 1.—10. slepi izrastki želodca, T>. črevo, E. zadnjica, R. in L. poprečne in podolžne mišice v kožomišičnici, Seli. obgoltni obroč. Bg. trebušni vozel, Bm. trebušnjača, A. krvne žile, Aus. izločalke. 224 Drugi red, Kotačniki, Rotatoria, Radertiere. Golidica (Wappentierchen, Brachionus urceolaris 1 2 ) živi trumoma po stoječih vodah (slika 338.). Najlažje jo primerjamo kolesonoscu, torej ličinki m n o go ščet i n ce v. Na telesu ločimo glavo, trup in nogo. Trup in nogo ovija kitinasti oklep, ki je na nogi členast. Noga se zato lahko krči in izteza kakor členki daljnogleda, nosi pa Golidica (Brachionus urceolaris), po Hert- wigu; A samica s štirimi jajci, B samec, C začetek izločalnice, t tipalnica, g živčni vozel z očescem, w izločalnica, k žve- kalnik, d želodčne žleze, m želodec, o jajčnik, 6 sečni mehurec. še tudi dve žlezi, s katerima se prileplja žival na predmete. Na glavi je kotač, migetalke na njem vedno migljajo, gibljejo truplo in privajajo kisika, ustom pa hrane. Za kotačem je dvoje oči. Za požiralnikom je žve- kalnik, a v njem dvoje kitinastih čeljusti, ki se neprestano odklepata in zaklepata. Na črevesnem koncu je mehurčast stok, kamor se izlivajo spolovila in izločalnici, ki se zače¬ njata z zaprto migetalčasto stanico. Golidica se plodi poleti jalorodno. Na zimo ali za suše se prikažejo manjši samci, ki nimajo prebavljal. Nato ležejo samice trdokožna zim¬ ska jajca (prim. škrgonožca, stran 216.). Navadni vrsti sta še bub- ljenka (Hydatina senta 3 ) in na¬ vadni kotačnik (Radertierchen, Rdtifer vulgaris 4 ). Tretji red. Oblotočniki, Nemathelminthes , 5 Rundvviirmer. Človeška glista (Spuhvurm, Ascaris lumbricoides 6 ) zajedava človeka v tenkem črevesu, kjer se pritrja z obustnimi bradavicami. Trupla je valjastega in na koncih vretenastega. V kožomišičnici so samo podolžne mišice, ki telo le krivijo in zvijajo. Glista nima zu¬ nanjih obročkov, krvnega obtoka, dihal in živčnih vozlov. Ob poži¬ ralniku je tenek obgoltni obroč, ki oddaja živčne niti truplu. 1 Rotator = vrteč se v krogu (rota = kolo'. — 2 Brachion = rame, urceolus = vrček. :i Hydat.is = vodni mehurec, senta = trnjeva. — 4 Rotifer = kolonosec, vulgaris = navaden. — 5 Nema, nčmatos = nit, hehninthos = glista. — 6 Ascaris = glista, lumbricoides = deževniku podoben. 225 Dorastle samice merijo do 4 dm, samci pa do 2'5 dm. Razvoj iz jajec je naravnosten. Jajca ali mlade gliste prihajajo v človeka s prahom, z nesnažno pitno vodo, s sirovim sadjem in z zelenjavo. V danki, po¬ sebno pri otrokih, živi podan čica (Springwurm, Oxyuris vermicu- laris 1 ); na večer zapušča črevo in povzročahud srbež. Nevarna za- jedalka pa je las¬ nica ali trihina (Trichina spiralis 2 ), ki potrebuje dveh hraniteljev, da se razvije popolnoma. Izmena hraniteljev pri notranjih zaje- dalcih je sploh važna. S smrtjo hraniteljevo po¬ gine namreč ves zarod zajedalca, ako ne preide na Lasnica, po Schmeilu; 1 . živorodna črevesna lasnica, 2 . mlada , lasnica se zariva v mišično vlakno, 3. mlade mišične lasnice, drugega poeuinca. 4 . človeška mišica z ovitimi lasnicami, 5. živa ovita lasnica, Dorastle lasnice, 6 . mrtva ovita lasnica (vse povečano), takozvane čre¬ vesne lasnice (Darmtrichinen), zajedajo v tenkem črevesu sesalce in človeka. Samci kmalu poginejo, samice pa se prevrtajo skozi čre¬ vesne rese do mezgovnic, kjer porodijo do 1500 živih mladičev, ki so le 10 fi dolgi. Kri raznaša nato lasnice po mišicah, kjer se zarivajo v mišična vlakna, zvijajo ter povzročajo človeku silne bolečine, včasih celo smrt (trihinavost). Kmalu pa se napravi okoli njih apnenast ovoj. Te lasnice imenujemo mišične lasnice (Muskeltrichinen). V mišičevju ali poginejo črez nekaj let ali pa pridejo s trihinastim mesom v črevo kakega drugega sesalca, kjer jim dozorijo spolovila 1 Oxys = oster, ura = rep, vermicularis = črvast. — 2 Thrix, trichos = las, spi¬ ralis = zavit. Zoologija. 15 226 in kjer se izpremenijo zopet v črevesne lasnice. Prenašalke lasnic so podgane in miši; od teh jih nalezejo svinje, a od svinj človek, ako uživa sirovo ali premalo skuhano svinjino. Slika 340. Zelena kobilica z živo nitjo. Po dežju opažamo večkrat živo nit (Saitemvurm, Gdrdius aguaticns 1 ), ki izleze iz kobilice ali kake druge žuželke (glistni dež, slika 340.). Živa nit dozori nato v vodi. Ličinka se prerije skozi kožo v majhne vodne žu¬ želke ; pravo velikost pa doseže še le v roparski žuželki, ki po¬ žre prvega hranitelja. Četrti red. Ploskavci, Plathelminthes , 2 Plattvviirmer. Prvi razred. Sesači, Trematodes , 3 Saugrvurmer. Ovčjim čredam pa tudi drugi živini je nevarna dvoustka ali metljaj (Leberegel, Distomum hepaticum 4 ). S hrbta sploščeno telo je kakor bučino seme ter ima ustni in trebušni prisesek. Ustni prisesek vodi v vilasto slepo črevo, ki ima mnogo vejnatih izrastkov. Telesne dupline ni. Izločal niče se začenjajo v staničju z zaprto stanico mi ge talnico ter se zbirajo v večji cevi, ki se izliva zadaj. Dvoustka zajeda ovčja jetra, maši žolčevod ter povzroča j etr n o gnilobo (metljavico). Dvospolnica je. Jajce sestoji iz jajčne stanice in iz redilnih stanic (slika 342.), ki jih izločajo posebne j a j ceredilnice (Dotterdriisen). Z ovčjakom prihajajo jajca v vodo, kjer prileze iz njih migetalčast zarodek (miracidij). Miracidij se kmalu zarije v pljuča malega mlakarja (Limnaea truncatula 5 ) in sorodne polžke ter se množi Slika 341. v njih jalorodno. Dvoustka. po Najprej se olevi in izpremeni v vrečasto spo- ^eska 1 ?’drevo- r o cist o. r ’ Neoplojena jajčeca v sporocisti dajo redije/ sasto črevo. Iz redij nastanejo zopet redije ali pa repate, v vodi 1 Gordius = frigijski kralj (gordijski vozel), aquaticus = povodni. — 2 Platys = širok, ploščnat, helmins, helininthos = glista. — 3 Trema trematos = luknja (priseski). — 4 Dis = dva, stoma, stomatos = usta, hepaticus = jetrni. — 5 Limnaios = močvirski, truncatus = odrezan. — 6 Sporon = tros, kystis = mehurec. — 7 Redi, laški prirodopisec. 227 plavajoče c er k ari j e, 1 ki so že podobne mladim dvoustkam. Cerka- rije se obešajo na povodne rastline in obdajo z ovojem (Cyste). Povodnji jih prenašajo tudi na travnike, kjer jih požira živina s travo vred (Pesnica, Na- retva). Tudi človek se lahko naleze v takih krajih, če devavustapovodne \ lil. ''ijftnTrmli ovJ. rastline (otroci), v . '’ Slika 342. ali ce liživa pie- R azvo j dvoustke v obrisu; j. s. jajčna slanica z redilnimi sta- plavljeno sočivje. nicami r.s., m. miradicij, sp. sporocista, r. redija, c. cerkarija. Drugi razred. Trakulje, Cestodes , 2 Bambvurmer. Ozka trakulja (Hackenbandwurm, Taenia sdlium 3 ) zajeda v tankem črevesu človeka. Kakor kolobarniki ima v kožomišičnici podolžne in poprečne mišice in zato truplo lahko krivi, a tudi daljša ter krči. Zajedavosti se je priličila tako, da je izgubila celo prebavljala. Prebav¬ ljena mezga hraniteljeva ji pronica namreč v truplo kar skozi kožo. Telo postane 2—3 m dolgo in je iz 800—900 členov. Prvi člen je velik kakor bucika in se imenuje najprimerneje pripona (skolex 4 ). Spredaj nosi namreč venec gibljivih kvačic, za vencem pa četvero priseskov, s katerimi se pripenja na črevesne stene. Pripona je matica, iz katere brstijo zapored odrivki (proglotide, 5 prim. salpe stran 144.). Izprva so odrivki majhni, proti koncu pa rastejo bolj in bolj ter dozo¬ revajo. Skupni organi vseh odrivkov so živčne niti, ki izhajajo iz živčnega vozla v priponi, in izločalnice, ki se začenjajo slepo, zbirajo v dveh pobočnih ceveh ter izlivajo na zadnjem členu. Vsak odri vek zase pa ima obojna spolovila. Ko dozori, je v njegovi maternici do 50.000 trdolupinastih jajčec; ker pa nastavi trakulja v enem letu do 800 odrivkov, se razvije v njih do 40 milijonov jajčec. V vsakem jajčecu je že zarodek s šestimi kvačicami. Dozoreli odrivki odhajajo z ljudnjakom v gnoj, kjer zgnijejo in izprostijo jajčeca. Jajčeca pa se razvijejo dalje le, ako pridejo v svinjski želodec; tam namreč prebavijo želodčni sokovi lupine, ličinke prevrtajo s kvačicami črevesne rese in krvni obtok jih raznese po vsem truplu v mišice. Tu se iznebi ličinka kvačic ter se izpremeni v mehur n jak ali ikro (Finne), ki vbokava od površja čepku 1 Cercus = rep. — 2 Kestos = pas, trak, eidos = podoba. — 3 Tainia = trakulja. — 4 Skolex = črv. — 5 Proglottis = odrivek. 228 podobno, uvihano pripono s kvačicami in priseski. S svinjo poginejo tudi ikre, zato jim je treba pravočasno še drugega hranitelja — človeka. Ako užije človek sirovo ikrasto svinjino, prebavi želodčni sok mehurnjak, pripona pa se izboči kakor uvihan prst na rokavici, se pričvrsti na stene ter se začne členiti. Ne uživajmo torej sirove svinjine, ne puščajmo pa tudi svinj k straniščem! Trakuljo je treba takoj odpraviti iz črevesa, in sicer s pripono vred (zdrav¬ nik!). Ne samo da slabi človeka in mu povzroča črevesne krč # e, lahko ga okuži še tudi z mehurnjaki. Krč namreč lahko spravi dozorele odrivke v želodec, kjer se sprostijo ličinke. Potujoč po krvi, se rade ustavijo kot mehur¬ njaki v očesni leči in v možganih ter povzročajo nevarne bolezni. Progasta trakulja (Hackenloser Bandwurm, Taenia saginata 1 ) nima kvačic na priponi; mehurnjak živi v govedu. Lentec (Gru- benkopf, dvobrazdoglavec, Dibothriocephalus latus 2 ) se prisesava z brazdicama na priponi, umehurja pa se v ščukah, ostrižih, lososih in drugih ribah. Obe vrsti prihajata v človeka z mesom. Vrtoglavec (Quesenbandwurm, T. coenurus 3 ) je pasja trakulja; kakor kurje jajce veliki mehurnjak se nahaja v ovčjih možganih, nastavlja navznoter več pripon ter povzroča smrtno vrtoglavico (Drehkrankheit). Ovojnica (Hiilsenbandwurm, Taenia echinococcus 4 ) je do 5 mm dolga pasja trakulja; ki ima samo tri odrivke. Zato pa dosegajo mehurnjaki v jetrih in pljučih velikost otročje glave in deleč se v manjše mehurnjake zaplodijo po več tisoč pripon. Posle¬ dica so smrtne bolezni, na katerih umirajo posebno Eskimovci. Ne puščajmo torej, da bi otroci gladili ali celo poljubljali pse. Zanimiva je zveza med hranitelji trakulj. Hranitelja z mehurnjaki mora namreč požreti drugi, da dozori trakulja. Zato dajejo mišji mehurnjaki mačje, zajčji, ovčji in celo bolšji pa pasje trakulje! Posebno mnogo trakulj je v ribah in v povodnih pticah (drob kljunačev!). 1 Tainia = trakulja, saginata = spitana.— 2 Dis = dva, bothrion = jamica, kephale = glava, latus = širok. — 3 Tainia = trakulja, koinbs = skupen, ura = rep. — 4 Echinos = jež, kokkos = zrno. Slika 343. Razvoj ozke trakulje v obrisu; o. odrivek s spolovili, j. jajčece z zarodkom, l. ličinka s kvačicami, m. me¬ hurnjak ali ikra z vbočeno pripono, i.m. mehurnjak z izbočeno pripono, p. pripona s kvačicami in priseski. 229 Osmo deblo. Mehovci, Goelenterata , 1 Hohltiere. Prvi red. Trdoživu,jaki, Hydroidea , 2 Hydroidpolypen. Zeleni trdoživ (Sii6\vasserpolyp, Hydra viridis 3 ) visi navadno na povodni leči (Wasserlinse, Lenina minor 4 ) naših mlak, posebno na prisojnih straneh. Truplo vseh do zdaj opisanih živali je iz dveh mehov (slika 345.), iz zunanjega kožnomišičnega in iz notranjega prebavnega meha, med obema pa se razprostira večja giiggi3®Bjag 2 . ali manjša telesna duplina, ki b, nastane iz medplasti (glej stran 140.). Trdoživ pa nima te¬ lesne dupline in vse truplo tvori zategadelj eden dvo- jeplastni meh, tako da ga lahko primerjamo po vsej pra¬ vici gastruli. Med seboj izlo¬ čata obe plasti še oporno opno, ki pa je le iz medstaničnine. Na sprednjem koncu kija- stega trupla opažamo usta, okoli ust pa 6—12 kr čl j i v i h lovk, ki so posute z ožigalkami (cnidae, 5 Nesselzellen). Ožigalka nastane iz zunanjeplastne Sta¬ niče; njeno pratvorivo izloča namreč mešiček z dolgo nitjo, ki se ovija okoli lastnega bodi¬ častega stožerja. Zunaj na stanici je tipalna ščetinica. Kadar se je dotakne kaka vodna ži¬ valca (košar, črv), se vzdraži pratvorivo, mešiček se stisne in izpahne bliskoma nit, v rano pa se pocedi iz mešička jedka teko¬ čina. Z ožigalkami se trdoživ Slika 344. Zeleni trdoživ v obrisu: 1. cela žival, viseča na vodni rastlini, 2. vzdolžni presek, 3. oži- galke, b. brstiči, l. lovke z ožigalkami, u. usta, j. jajce, p. prebavljalo. pm. Slika 345. Vzdolžni presek živali s telesno duplino; km. kožomišični meh,^.»(.prebavni meh, t.d. telesna duplina. 1 Koilos = duplina, enteron = črevo. — 2 Hvdra = trdoživ, eidos = podoba. — 3 Hydra = trdoživ, viridis = zelen. — 4 Lemma = luska, minor = manjša. — 5 Knide = kopriva. tudi lahko brani, navadno pa mami in hromi z njimi plen, ga grabi z lovkami in prinaša k ustom. Usta vodijo v vrečasto pre¬ bavljalo (pračrevo), čegar stene pokrivajo deloma migetalčaste, deloma pa žlezne stanice notranje plasti. Prebavni sokovi razkrajajo celo kitin, mezga pa se razteka po stranskih cevastih izrastkih tudi v lovke ter privaja tako vsem organom redilnih snovi. Prebavljalo opravlja torej tudi nalogo žilja in zategadelj ga imenujemo prebavno- žilni organ. Neprebavne snovi izmeče trdoživ skozi usta. Mnogo stanic, ki pokrivajo notranje in zunanje stene trdoživa, izloča na notranji strani krčljivo mišičnino ter prevaja tako k pravim mišičnim stanicam (stran 12.). Trdoživ je dvo¬ spolnik ; navadno pa se množi z brstiči, ki poganjajo iz trupla, dobi¬ vajo lovke ter se odlo¬ čijo slednjič od rodo- načelnika (matice). Za suše in za mraza se razvijajo v zunanji pla¬ sti debelokožna jajca, ki jih veter lahko raznaša v druge mlake. „Zelen“ je trdoživ zategadelj, ker živijo zadružno z njim zelene alge (Zoochlorella). Alge dobivajo od trdoživa ogljikov dvokis (dihanje), ki ga prilikujejo v škrob; škrob s kisikom pa oddajajo vsaj deloma hranitelju. Mor s k i trdoživnjaki (slika 346.) so zanimivi zaradi svojega razvoja. Iz jajčeca se razvije migetalčasta ličinka p lan ul a, 1 ki se pripne na dno, se obda s kitinastim ovojem in se množi z brstiči. Živalce, izrastle iz brstičev pa se ne osebijo, temveč tvorijo z rodonačelnico družine, ki pokrivajo kakor pestro grmičje skalnato morsko dno. Poedinke v družini so mnogolične (mnogoličnost). Trdoživ- njaški polipi grabijo in prebavljajo plen, mezgo pa porazdeljujejo Slika 346. Pomorski trdoživnjak (Obelia geniculata) v obrisu; 1. del družine, p. polipi, b. brstič, s.p. spolovna poedinka, p.v. prebavnožilna votlina; 2. celokrajna meduza, o. okrajeo, m. usta, l. lovke, 3. meduza krči okrajeo in izžema vodo (puščica), 4. meduza zajema vodo. Planus = ploščnat. 231 po skupni prebavnožilni votlini. Drugim poedinkam rastejo v po¬ bočnih brstičih spolovila; ko so brstiči dozoreli, se odločajo od dru¬ žine. Spolne poedinke imenujemo trdoživnjaške (celokrajne) meduze. Trdoživnjaške meduze so pelaške živalce. V zvončastem truplu je opnasta medstaničnina posebno debela, vodena in zato zdrizasta. Usta in obustne lovke sredi trupla so kakor kembelj; od prebavljala izhajajo cevke do roba ter se spajajo tam v obročni cevi. Ob robu so še značilni celotni okraj ec (velum 1 ), lovke in živčni obroč. Kot gibčne živali imajo trdoživnjaške meduze tudi čutila, takozvane obrobne be¬ tice, ki nosijo po eno očesce in ravnovesni mešiček. Gibajoč se kr¬ čijo in krajšajo z obrobnimi miši¬ cami okrajec, da je kakor lijak, izžemajo vodo iz klobuka ter se poganjajo v nasprotno smer kakor glavonožci (stran 150.). Ker se menjavata spolni in brez¬ spolni zarod pravilno, je razvoj pomorskih trdoživ- nj a ko v prerod. Drugi m d. Cevkaši, Siphonbphora , 3 Rdhrenquallen. C e v k a š (Physbphora hydro- statica) nam predstavlja prosto plavajočo ali pelaško družino, na kateri poganjajo raznolične po¬ edinke (slika 347.). V z duh ovnik (Schvimmblase) je na vrhu poln zraka in vzravnžva družino med morskimi valovi. Meduzasti plavalni zvončki (Schvvimmglocken) pod njim se krčijo, izžemajo vodo in gibljejo družino. Vse poedinke veže skupna prebavnožilna votlina; Cevkaš (Physophora hydrostatica), po Schmeilu; ve. vzduhovnik, p. z. plavalni zvončki, t. tipalnice, s. spolnice, p. polipi, o. n. ožigalne niti z ožigalkami. 2 Velum = jadro. — 2 Siphon = cev, phčros = noseč. 232 hrana, ki jo prebavljajo polipi, koristi torej vsej družini. Posebne vrste poedink so še pokrovke, tipalnice, o ž i g a 1 n e niti in spol ni c e (meduze). Tretji red. Klobučnjaki, Scjrphomedusae , 2 Lappenquallen. Uh ati klobučnjak (Ohrenqualle, Aurelia aurita) ima kakor trdoživnjaške meduze zvonu podobno truplo (slika 348.). V klobuku pa nahajamo zdri¬ zasto, toda stani- často medplast. Obrobnega okrajca ni, zato pa se rob razkroj i na osem krpic (krpokraj ne meduze), ki nosijo tipalne niti z ožigal- kami. Štiri lovke obdajajo usta; pre- bavnožilna votlina nosi štiri prebavne niti ter se cepi v mnogo cevk, ki se razhajajo proti robu. V zarezah med krpami so čutila. Primerjaj tudi podobo 12.! Uhati klo¬ buk se razvija z rodoizmeno (slika349.). Toda tukaj je brez¬ spolni zarod ne¬ znaten, spolni pa očiten, dočim je pri trdoživ- Slika 349. . „ Razvoj uhatega klobuka, po Schmeilu; 1. planula, 2. in 3. polip, njasklh medu- 4. češarek, 5. efira, 6. dorastli klobučnjak. zah ravno ob- Slika 348. Vzdolžni presek skozi krpokrajno meduzo v obrisu, po Schmeilu; a S in iS površna in notranja plast, S# zdrizasta medplast, M usta, H prebavnožilna votlina, r K razhodna cev, E jajčnik, F prebavna nit, Ah izdolbina na spodnji strani klobuka, L obrobna krpa z obrobnim telescem R. 1 Skyphos = čaša, medusa = klobučnjak. Poljanec: Prirodopis živalstva. Podoba 11. Koraljnjaki Sredozemskega morja, po Schmeilu. razne morske vetrnice, 7 in 8 kamenena koraljnjaka, 9—11 pernati koraljnjaki. 233 ratno (prim. rodoizmeno mahov in praproti). Iz jajčeca se razvije p 1 a n u 1 a, ki se pritrja, otvarja usta in dobiva kot polip (skifostoma 1 ) obrobne lovke. Polip se množi brezspolno, in sicer se členi poprečno kakor trakulja; pravimo mu tačas češarek (strobila 3 ). Členi se nato osebljajo kot efire, 3 obračajo in preobražajo v dorastlegaklobučnjaka. Morska mesečinka (Leuchtqualle, Pelagia noctiluca 4 ) se svetlika v temi: Četrti red. Koraljnjaki, Antliozoa , 5 Korallentiere. Morske vetrnice (Seeanemonen, Actiniaria 6 ), kakor na pr. rjava morska vetrnica (Actlnia equina 7 ), so poedinke, ki s pestrimi bar¬ vami in s cvetastimi oblikami ne krasijo samo morskih tal, temveč prvi pogled je podobna M tudi akvarije (slika 350. in podoba 11.). Na morska vetrnica trdoživu, vendar so njeni organi mnogo popolnejši. Med zunanjo in notranjo plastjo se nahaja nam¬ reč staničasta medplast. Na telesu ločimo ustje, obustne lovke, bok in podplat. S podplatom se morske vetrnice lahko prisesajo, toda lahko se tudi poljubno odločajo in plazijo dalje (noga mehkužcev). Ustje obdaja več vrst raznodolgih, vpoteznih lovk, v sredi pa so razpoki podobna usta. Notranji organi se razvrščajo somerno ustni razi; truplo je torej dvobočnosomerno. Od ust se vglablja zunanja plast ter ustvarja požiralnik, ki visi v p r e b a v n o ž i 1 n o votlino. Od boka pa rastejo k požiralniku kakor v makovi glavici preti ni (septa 8 ) in se spajajo z njim. Zgornja prebavnožilna votlina, ki seza tudi v lovke, je razdeljena na ta način v prekate, ki se odpirajo navzdol. Spodaj molijo pretini prosto v prebavljalo ter nosijo, začenši na notranjem robu, nabornjak (Gekrosfaden) s prebavnimi žlezami in ožigalkami, potem spolovila in mišice. Prebavljalo in pretine pokriva migetalčasta notranja plast; pretine lahko primerjamo Slika 350. Poševni presek skozi morsko vetrnico, po Schmeilu: M usta, Sch požiralnik, K odprt prekat, ki seza v sprednjo lovko, E pre¬ tini z jajčniki. 1 Skyphos = čaša, stoma = usta. — 2 Strobile = češarek. — 3 Ephvra = morska vila. — 4 Pel&gios = morski, noctiluca = po noči se svetleča. — 5 Anthos = cvet, zoon = bitje. — 6 Actis, actinos = žarek. — 7 Eijuina = konjska. — 8 Septum = pretin. 234 črevesnim resicam (stran 37.), ker povečavajo prebavno površino. Kadar se morske vetr¬ nice vznemirijo, seusko- čijo in poskrijejo lovke, vse pa zadrgne kolobar- jasta zapornica ob ustju. Zaradi zadružnega življenja s samotarci (stran 213.) so znane stražne vetrnice (Adamsia palliata et Rondeletii, prim. sliko 351.). Na podobi 11. vi¬ dimo več morskih ve- ternic,in sicer: 1. stražna veternica (Adamsia Ron- deleti) na samotarcu, 2. Anemdnia sulcata. 3 a Slika 351. Stražna vetrnica (Adamsia Rondeletii), zadružno živeča s samotareem, po Noseku. in 3 b Actinia equina, 4. Cereactis aurantiaca, 5. Cerianthus membra- naceus in 6. Alicia costae. Kamenem koraljnjnki (Locher- korallen, Madreporaria, 1 slika 352.) se ločijo od morskih vetrnic, da poganjajo navadno brstiče, ki tvorijo z rodonačel- nikom pestrobarvne in vejaste dru¬ žine. Razen tega še izločajo v zunanji pla¬ sti apnenasto ogrodje. Od boka, toda med prej opisanimi notranjeplastnimi p r e t i n i, rastej o proti sredi apnenastipre- tini (scleroseptae 2 ), na obodu pa se spa¬ jajo med seboj v 'ča¬ šico. Središče za¬ vzema dostikrat Slika 352. Vzdolžni in prečni presek koraljnjaka (Astroides), po No¬ seku; A.: 1. votle lovke, 2. usta, 3. požiralnik, 4. preboji med prekati, 5. notranjeplastni pretini, 6. apnenasti pretini, 7. odebelel notranji rob z ožigalkami in z žlezastimi sta- nicami, 8. podplat, 9. bok, 10. stebrec; Ji.: eh površna plast, en notranja plast, me medpiast, Is pretini, da prebavnožilna votlina. Madre = (laško) mati, pčrus = luknjica. — 2 Skleros = trd, septum = pretin. Poljanec: Prirodopis živalstva. Podoba 12, Klobučnjaki, po Schmeilu. 1 Vlak uhatih klobučnjakov. — 2 Morski pluk (Rhizostoma pulmo). — 3 Morska mesečinka (Pelžgia nogtiluca). 235 stebrec (columella 1 ), okoli njega pa se razstavljajo količi (pali 2 ). Kakor poedinec, tako tiči tudi vsa družina v skupnem oklepu, k oral j- niku. Živalce same poznamo malo in zato določujemo vrste po obliki koraljnikov. Znane vrste so: glivača (Pilzkoralle. Fiingia 3 ), klas- njača (Madrepora 4 ), z ve z daš (Sternkoralle, Astraea 5 ) in zavijača (Maeandrina 6 ). Na podobi 11. sta naslikana kamenena koraljnjaka: Dendrophyllia ramea (7.) in Astroides calycularis (8.). Kameneni koraljniki živijo izvečine v morjih, ki imajo vsaj 20° C poprečne topline. Tu se nastanjajo ob obrežju ali na podmorskih planotah in grebenih, ki ne ležijo globlje ko 40 m, ter rastejo zelo hitro. V Perzijskem zalivu utopljeno ladjo je pokrivala črez 20 me¬ secev 6 dm debela skorja iz koraljnikov. Ako se vdira morsko dno, koraljniki spodaj pogibajo (mrzlejša voda), zgoraj pa rastejo dalje ter ustvarjajo raznolična in orjaška koraljišča (Korallenriffe), ki sezajo včasih do 1000 m globoko. Na apnenik teh koraljišč učinkujejo magnezijeve morske soli ter ga izpreminjajo v dolomit. Za triadne in jurske tvorbe so bila koraljišča tudi v naših krajih; iz njih so se nanadile severne in južne Apneniške Alpe. Pernati koraljnjaki (Fiederkorallen, Alcyonaria 7 ) izločajo kakor na pr. rdeča koralja (Edelkoralle, Corallium rubrum 8 ) osrednji koraljnik. Podplat se vbokava in izloča rdeče trdo jedro, ki se da leščiti. To jedro se cepi in razrašča kakor veja in poriva pred seboj telesne plasti, iz katerih brstijo poedinke. Poedinke imajo samo po osem notranjih predalov in po osem pernatih lovk in njih truplo je dvobočnosomerno. Koraljniki rdeče koralje sedijo poni¬ glavo 80—100 m globoko (podoba 11. .9), in sicer ob afriškem obrežju Sredozemskega morja, tuintam tudi ob dalmatinski obali. Na podobi 11. opazimo morsko pero (Seefeder, Pennatula phosphbrea 9 ), ki se svetlika po noči v zeleni luči, nad številom 10 pa morski plut ek (Lederkoralle, Alcy6ninm palmatum). ki izloča roženo jedro. Peti red. Rebraši, Ctenbphora,Rippempallen. Rebraši (slika 353.) so prenežni, dvojesomerni pelaški mehovci. Truplo sestavlja iz večine zdrizasta medplast; na eni strani glavne 1 Columella = stebrec. — 2 Palus = količ. — 3 Fungus = goba. — 4 Madre = (laško) mati, porus = luknjica. — 5 Astčr = zvezda, eidos = podoba.— 8 Maiandros, zaradi svojih ovinkov znana reka v Mali Aziji. — 7 Alcjčnium = morska goba, palmatum = = palmast. — 8 Corralium = koralja, rubrum = rdeče. — 9 Pennatus = pernat, pbosphdrea = fosforeča. — 10 Kteis, ktenos = glavnik, greben, phoros = nesoč. 236 osi so usta. na na¬ sprotni pa ravno¬ vesno čutilo, ki urav¬ nava veslanje v vodi. Med obema se raz¬ penja osem obročev z veslalnimi krpi¬ cami, ki nastajajo iz velikih, sklenjenih migetalk ter krasno šarijo v solncu. Iz ust drži dolgi zunanje- plastni požiralnik v prebavljalo, ki mu pravijo lijak. Lijak oddaja cevi obročem, ravnovesnemu čutilu in vejnatima lov- Itebraš od strani v obrisu, po Hesseju inDofleinu: 1 obroč kama, ki ju lahko z veslalnimi krpicami, 2 požiralnik, 3 lijak 4 lovka. 5 vre- kri j y ' pose bnih cica za lovko, o ravnovesno čutilo. d r vrečicah. Ožigalk ni; nadomeščajo jih silno lepljive klejnice (Klebzellen). Morska kumara (Melonenqualle, Beroe ovata 1 ) in trakasti Ladin pas (Venusgurtel, Cestus Veneris 2 ) nimata lovk. Deveto deblo. Spužve, Porifera , 3 Schwamme. Spužve spoznamo najbolje, če popišemo najpriprostejšo vrsto Ascon primordialis 4 (slika 354., 1.). Zgornje ustje (dsculum 5 ) se odpira sicer kakor mehovcem v osrednje prebavljalo in to pokri¬ vajo notranjeplastne bi čast e stani c e, ki nosijo le še posebne ovratnike iz pratvoriva. Toda to ustje je samo zadnjica ali izme- talka. Na zunanji koži pa opažamo predrobne luknjice — dotekalke, ki privajajo z vodo kisik in hrano. Izmed telesnih plasti se razvija pri vrsti Sycon raphanus (slika 354., 2.) posebna takozvana medplast, ki prerašča bičasto notranjo plast ter jo poriva v stene. V stenah tvori potem notranja plast bičaste votlinice. Zdaj je treba seveda 1 Ber6e = hčerka Adonisa in Afrodite, ovata = jajčasta. — 2 Kestos = pas. — 3 IVirus = luknjica, ferre = nositi. — 4 Askos = meh, primordialis = prvoten. — 6 Osculum = usteča. . 237 privodnih cevi od dotekalk k bičastim votlinicam, odvodne cevi pa spravljajo vodo in izločene tvarine (odpadke) iz bičastih votlinic v osrednji meh, ki postane tako stok (kloaka). Poedine bi- časte stanice ovijajo in spre¬ jemajo hrano (živalce in rast¬ linice); prebava se torej vrši v stanicah samih (notranjestanično), ne pa v prebavljalo med stani- cami (medstanično). Spužve imajo spolovila v medplasti in migetalčaste ličinke zapu¬ ščajo žival skozi izmetalko. Spužve pa poganjajo tudi brstiče (slika 355.), ki se ali osebljajo ali pa družijo z rodonačelnico ter ustvarjajo v zadnjem primeru družine. V obče velja za družine pravilo, da združuje spužva toliko poedink, kolikor ima izmetalk. Tako družino tvori na pr. navadna spužva (Badeschwamm, Euspongia officinalis), 1 ki živi posebno ob obrežju vzhodnega Sredo¬ zemskega morja. Kar pride na trg, to je le njeno sponginasto rebrovje, ki se razvija v med¬ plasti. Druge spužve imajo apnenasto ali kremenasto ogredje v obliki pre- značilnih iglic; vsaka iglica nastane v eni stanici. Posebno lepe so kreme¬ naste spužve, na pr. Euplectella asper- gillum, ki živi v morju okoli Filipinskih otokov. V sladki vodi živi rečna spužva (Sflfi w assers ch \v a m m, Spon- gillafluviatilis 2 ),ki prezimuje z brstiči. Brstiči so obdani s kremenasto lupino in se imenujejo gennile 3 . Spužve nahajamo v vseh geoloških torbah od praveških skladov sem. 1 Eu = dobro, spongia = spužva, officinalis = vporabna v lekarni. — 2 Spongilla - spužvica, fluviatilis = rečna. — 3 Gemmula = popček. -, 1 . _j===- 2 . Slika 355. Rast spužve, po Schmeilu; 1. poedinka, 2. družina. Slika 354. 1. Ascon primordialis, 2. Sycon raplianus, oba v vzdolžnem preseku; i. izmetalka, d. dotekalka, s. stok, z. p. površna plast, m. medplast, b. v. bičasta votlinica, b. s. bičasta stanica. Deseto deblo. Praživali, Protozoa , 1 Urtiere. Praživali so enostanične poedinke ali pa družine iz enostaničnih poedink. Po pravici jih imenujemo zato tudi enostaničnice. Vse druge doslej opisane živali so mnogostanične ter imajo organe, zato jim pravimo mnogostaničnice (Metazoa 2 ). Prvo poddeblo. Enakojedrnice, Cytomorpha. Prvi red. Korenonožci, Rliizdpoda, 3 Wurzelfu8er. Značilna zastopnica korenonožcev v naših vodah je navadna menjačica (VVechseltierchen, Amoeba proteus, 4 slika 356.). Živalca je iz zdrizastega pratvorira in iz jedra. Pratvorivo je v sredici zrnato Slika 356. Navadna menjačica, po Schmeilu (ŽOOkrat povečana)); K jedro, p 11 krčljiva vakuola. Nb prebavna vakuola. Panožice na desni oblivajo algo. Slika 357. Beneški kolač, po Boasu. in temnejše barve, na obodu pa je prozorno. Iz njega poganjajo in zopet izginjajo takozvane panožice (Scheinfiifichen). Njih oblika se izpreminja; tu se iztezajo ali cepijo, tam se krajšajo ali zlivajo. Kjerkoli doseže menjačica, plazeč se po tleh, kako hrano, na pr. algo, takoj jo oblijejo panožice in sprejmejo v stanico, da se prebavi v 1 Prčton = prvo, zčon = žival. — 2 Meta =■ po, zčon = žival. — 3 Rhiza = korenina, pus podčs = noga. — 4 Amoibe = izmena, Proteus = morski bog, ki vedno izpreminja obliko. 239 pratvorivu (notranjestanična prebava). Neprebavne ostanke izloča menjačicakjerkoli iz stanice. Kot izločalo smatramo krčljivo vakuolo, to je mehurček, ki izprva raste, se nato krči in izliva vsebino iz stanice. Dorastla menjačica se množi z delitvijo (stran 2.), toda tudi s poseb¬ nimi trosi, s takozvanimi zoosporami. 1 Zanimiva je dankina menjačica (Amo- eba coli 2 ), ker se nahaja kot zajedalka v črevesu grižavih ljudi. Golim korenonožcem je treba nekake obrambe. Tako si napravlja sladkovodna razlivka (Difliigia proteiformis 3 ) tulček iz peščenih zrn. Pomorske vrste izločajo ali apnenaste lupinice, kakor na- danji prekat n iki (Thalamophora 4 ) ali pa kremenasto ogredje kakor pelaški mreževci (Radio- laria 5 ). Lupinica prekatnikov, na pr. beneškega kolača (Radtierchen, Slika 358. Numulitski apnenik, po Sclimeilu. Mreževec v obrisu brez ogredja, po Boasu; e osrednja glavica. 1; jedro, g zdrizasto zu¬ nanje pratvorivo, p panožice. Slika 360. Ogredje mreževca, po Boasu. Rotalia veneta 6 ) se zlaga iz prekatov (slika 357.). V vseh prekatih se razprostira pratvorivo stanice (prim. pa brodnika, stran 153.), navzven papošilja skozi luknjice nitkaste panožice, ki se zlivajo okoli hrane ter jo prebavljajo izven lupinice. 1 Zoon = žival, sporos = tros. — * Colum = danka. — 3 Diffluere = razteei, proteifdrmis = Protejeve oblike. — 4 Thalamos = predal, phoreo = nosim. — 5 Radiolus = žarček. — 6 Rotalia od rota = kolo, veneta = beneški. 240 Veliki prekatniki so bili n u mul iti 1 (slika 358.), ki so živeli za tercijarne tvorbe. Njih hišice zlagajo debele plasti apnenikov na južnem Štajerskem in na Primorskem. Iz prekatniških lupinic sestoji tudi kreda in zdanji globokomorski glen. Mreževci (slika 359.) imajo osrednjo glavico z zrnatim pratvorivom in istovrednimi jedri (enakojedrnice). Okoli osrednje glavice je luknjičava opnica, skozi katero se veže notranjo pratvorivo z zdrizastim zunanjim. Vso stanico obdaja mrežasto ogredje iz kremenice, a iz ogredja štrlijo trdne osti (slika 360.). V zunanjem pratvorivu živijo dostikrat kot soživke alge, ki prilikujejo škrob iz ogljikovega dvokisa, ki ga izdihava mreževec, zato pa mu oddajajo sproščeni kisik. Drugi red. Bičkovci, Flagellata , 2 GeiBeltierchen. Zelena lep nahaja po mlakah Slika 361. Zelena beločnica (Eug- lena viridis), po Rabes- Lowenhardtu (200 krat. povečano); b. bičec, u. usta, ('.krčljiva vakuola. z. zrna listnega zelenila, p. svetlobna pega. očnica (Schonauge, Euglena viridis, 3 slika 361.) se včasih v toliki množini, da pozeleni od nje voda. V vretenasti stanici so namreč zrna listnega zelenila. Ob ustih je biču podobna nitka, ki se vedno vrti in giblje truplo, hkratu pa privaja ustom tudi predrobne hrane. Pri krčljivi vakuoli vidimo tudi svetlobno pego, s katero loči svetlobo od teme. Pelaška iskrni ca (Nachtleucht- tierchen, Noctiluca miliaris 4 ) se svetlika v zeleni luči. V Sredo¬ zemskem in Črnem morju ter v severnem Atlantskem oceanu se prikaže včasih v toliki množini, da pokriva površje par centimetrov na debelo. Vrteljci (Trypano- soma, 5 slika 362.) zajedavajo člo¬ veku in živini kri. Človeku po¬ vzročajo smrtno dremavost (Schlafkrankheit), pri živini pa kugo nagano, tako da po neka¬ terih afriških pokrajinah sploh ni živinoreje. Vrteljce prenaša v Afriki muha Glossina mčrsitans (glej stran 194.). Slika 362. Vrteljec (Trypa- nosoma Brucii), ki povzroča na¬ gano; f bieec, n jedro, m valovita mrenica. 1 Nummulus = droben denar. — - Flagellum = bič. — 3 Euglenos = lepook, viridis = zelen. — 4 Xox, noctis = noč, lucčre svetiti. — 3 Trvpanon = sveder, soma = telo. 241 Tretji red. Trosovke, Sporozoa , 1 Sporentiere. Trosovke so zajedalke. V novejšem času se posebno zanimamo zanje, ker povzročajo nevarne in nalezljive bolezni na ljudeh in na živalih. Človeška mrzlič¬ ni ca (Haemamoeba 2 ) za¬ jeda rdeče krvne stanice, jih razdeva ter se množi v njih z delitvijo. Kadar napadajo mlade mrzličnice nove krvne stanice, se dvigne telesna toplina (mrzlični napad). Rušijo pa se pri tem krvne sta¬ nice tako hitro, da pade njih število od 5 milijonov v mm 3 na 500.000. K dalj- njemu razvoju je treba, da pride mrzličava kri v želodec mrzličarja (str. 195.), kjer se plodijo mrzličnice spolovno. Oplojene stanice razpadajo nato na tisoče premajhnih trosov (ime!), a vsak tros daje mnogo sporocoitov, ki se zbirajo v komarjevih slinavkah in prehajajo odtod z vbodom v človeško kri. Ves razvoj mrzličnice je torej rodoizmena, ki se vrši v dveh hraniteljih. Glenotrosovke (Myxosporidia 3 ) kuga) in sviloprejk (pebrina). Slika 363. Razvoj mrzličnice (Haemamoeba), silno povečano; 1.— 2. razvoj sporocoita v rdeči krvni Staniči, 4.—5. gametociti, 6 a. makrogamet, 66. mikrogamet, 7. spolna združitev, 8. ookinet iz želodčne stene mrzličarja, 9.—10. sporoblasti, iz katerih nastanejo trosi in sporo- coiti. V sredi slike je del mrzličarjeve slinavke (sl.), ki je polna sporocoitov. zajedavajo kri rib, rakov (račja 1 Sporos = tros, zoon = žival. — 2 Haima = kri, amoibe = izmena. — 3 Myxe = sluz, sporos = tros, eidos = podoba. Zoologija. 16 242 Drugo poddeblo. Raznojedrni.ee, Cytoxdea. Močelke, Infusoria , 1 AufguBtierclicn. Papučico (Pantoffeltierchen, Paramaecium caudatum 2 ) naha¬ jamo v vodi, ki dalj časa stoji. Pratvorivo (slika 364.) je iz mehke, penaste sredice, na obsegu pa tvori trdnejšo pokožnico (cutlcula). V pratvorivu sta dve raznovredni jedri (raznojedrnice). Veliko jedro (maeronueleus 3 ) uravnava navadne življenske pojave, na pr. gibanje, prebavo in izločbo, malo jedro (micronucleus 3 ) pa je največje važnosti, kadar se papučica deli ali množi spolov no (spolovno jedro). Primer¬ jamo zato lahko malo jedro spolovilom mnogostaničnic, Nesomerno truplo pokrivajo in gibljejo migetalke. Hrana ne vstopa v truplo kjerkoli kakor pri korenonožcih, migetalčast žlebič vodi marveč v usta, iz katerih vstopa kratek poži¬ ralnik v pratvorivo. Pratvorivo sprejema hrano in vodo na požiralnikovem dnu v obliki me¬ hurčka ter jo prebavlja v notranjščini; nepre- bavne snovi pa izhajajo iz posebne zadnjice. Odvečna voda se zbira po zvezdasto razvršče¬ nih ceveh v dveh krčljivih vakuolah ter se izliva iz njih nazven. Papučica se množi navadno z delitvijo. Po gotovem številu brez¬ spolnih zarodov pa je treba, da se spojita dve papučici in izmenjata delce malega jedra (spolni zarod). Kimajoča zvončica (Glockentierchen, Vorticella nutans 4 ) tiči na peclju, v čegar pra¬ tvorivu se izloča krčljiva mišičnina. Močelka zato lahko pecelj krči v zavojnici in ga proži. Mige¬ talke, ki se razvrščajo na zgornjem delu stanice v krogu, napravljajo vodni vrtinec ter privajajo vode s kisikom in s hrano. Papučica (Paramaecium caudatum), po Schmeilu (150krat povečana); v. j. in m. j. veliko in malo jedro, lc. v. krčljiva vakuola, i. žle¬ bič, u. usta, p. požiralnik, p. v. prebavna vakuola, i. iz- metalka. 1 Infundere = naliti. — 2 Paramekes = podolgast, caudatum = repato. — 3 Makros = velik, mikros = majhen, nucleus = jedro. — 4 Vortex = vrtinec, nutans = kimajoč. Zemljepisna razširjatev živali. Živali imajo navadno več mladičev, ko se jih lahko preživlja v okolici kraja, kjer so se rodili. Zato se mladiči porazidejo, si poiščejo novih bivališč in širijo vrsto po zemlji. Nastajajo lahko tudi nove vrste. Pri vsem tem jih podpirajo zunanje okoliščine, in sicer: 1. Veter prenaša močelke, ki so se izsušile, in zimska jajca ceponožcev in kotačnikov, da se čudimo, kako bujno življenje se razvija v vsaki še tako samotni mlaki. 2. Povodne živali se ne morejo ustavljati hitro tekoči vodi. Hude povodnji odnašajo postrvi z gorskih potokov v reke in kra- škega močerila iz jame v jamo. 3. Pelaške živali navadno nimajo krepkih gibal, toda morski tokovi jih razširijo po oceanih. Tudi druge morske živali se širijo daleč po morjih; zato nahajamo med njimi največ svetovljanov (Kosmopoliten 1 ). Na plavajočih deblih prenašajo morski tokovi lahko tudi živali, ki ne znajo dobro plavati (glodalci v Avstraliji in na otokih Tihega oceana.) 4. Nekatere živalce se pritrjajo na druge, da se lahko širijo. Prilepa prenašajo večje ribe, knjižni ščipalec pa se oprijema muh. Nekateri značilni polži in školjke so v rekah in jezerih, ki sicer niso v nikaki medsebojni zvezi; zanesli so jih tja kot jajca ali ličinke najbrž povodni ptiči z blatom, ki se je prijelo nog in perja. Na sličen način še širijo s hranitelji vred tudi vsi zajedalci. 5. Najvažnejše sredstvo za razširjatev so živalim seveda lastna gibala, kakor okončine, krila in migetalke. Tudi živali, ki se dorastle pritrjajo na podlago, so vsaj v mladosti gibčne, na pr. kozolnjaki, ostrige, vitičnjaki, mehovci in spužve. Vendar najdejo živalske vrste pri razširjatvi dostikrat meje in ovire, ki jih ne morejo prekoračiti: 1. Morje in široke reke so v obče neprodirni jezovi za večino pozemeljskih živali. Morje preletijo lahko ptice, reke pa še tudi dobro leteče žuželke. 2. Razširjatev povodnih živali ovirajo celine. 3. Drevesne živali se ustavljajo pred puščavo ali stepo, stepne pa pred pragozdom. 1 Kosmos = svet, polites = državljan. 244 4. Toplota in mraz. So živali, ki niso občutljive za toploto in mraz, kakor pustinjski sesalci, tiger, ptice selilke. Opice, kolibriji in koraljnjaki potrebujejo za svoj obstanek topline vročega pasu, drugim živalim pa, kakor svizcu, rosomahu, severnemu medvedu, severnemu jelenu in ribakom ugaja bolj mrzlo podnebje. 5. Tudi človek je vplival mogočno na razširjatev živali. Nekatere vrste si je udomačil (domače živali) in jih je razširil skoro po vsej zemlji; druge je zatrl, na pr. tura, orjaškega jelena, moo itd. Mnoge živalske vrste izumirajo, ker jih ljudje nespametno lovijo in preganjajo, na pr. zveri in ujede, divji kopitarji, plavutonožci in ribaki. Zaradi teh vnanjih okoliščin ima vsaka zemljepisno opredeljena pokrajina tudi svoje posebno živalstvo ali favno (Fauna). Kakor smo razdelili živali po organih v živalski sestav (stran 51. in 86.), tako sta jih razpredelila Angleža Wallace (voliš) in Sclater (skleter) tudi po njih zemljepisni razširjatvi. Oziraje se posebno na sesalce, ločita namreč na vsej zemlji šest oblasti (Region) in 24 podoblasti (glej zadaj zemljevid): 1. palearktiška oblast, 2. etiopska oblast, 8. orientalska oblast, 4. avstralska oblast, 5. neotropska oblast in 6. neoarktiška oblast. Posebno važne in zanimive so one podoblasti, ki ležijo med dvema oblastima in kjer se meša njiju živalstvo. Tako imamo med palearktiško in etiopsko oblastjo sredozemsko podoblast; med orientalsko in avstralsko avstromalajsko podoblast, med neo- arktiško in neotropsko pa sonorsko podoblast. Značilna je tudi madagaskarska podoblast, ker kaže, da je favna kakega otoka tem samostojnejša, čim dalj časa je otok ločen od celine. Paleontološki razvoj živali. Z navedenimi sredstvi in z opisano razdelitvijo pa ne moremo razložiti vseh posebnosti, ki jih kaže živalstvo v svoji zemljepisni razširjatvi. Zakaj nahajamo ostanke vrečarjev tudi po Evraziji, dasi živijo zdaj pred vsem le v avstralski oblasti? V srednji Evropi so našli poleg človeških tudi ostanke severnega jelena in mamuta, v nekoliko starejših plasteh pa ostanke slonov, nosorogov in drugih živali, ki živijo zdaj le v vročem pasu. Odkod so ostanki morskih živali, na pr. rib, školjk, polžev, iglokožcev in mehovcev, ki jih dobi¬ vamo okamenele v plasteh naših krajev? Ta vprašanja nam pojas¬ njujejo geologi. Po njih mnenju so se izpreminjale za časa zemeljske zgodovine večkrat meje morij in celin. Orjaška gorovja so nastajala ter razpadala in menjavalo se je tudi podnebje. Zaradi novih živ- Ijenskih pogojev so izumirale prejšnje živalske vrste ter se pora¬ jale nove. Okameneli trdni ostanki so se ohranili posebno od povodnih živali. Okamenine pozemeljskih živali so mnogo redkejše. Ako namreč obleži taka žival na tleh, razkrojijo mečo v kratkem gni¬ lobne cepljivke, razpadejo pa pod vplivom zraka, vode, toplote itd. tudi trdni organi. Zato nahajamo okamenine pozemeljskih živali le tam, kjer jih je pokrila voda z grezom, da ni pronical zrak do njih. Na sličen način se nam je ohranilo tudi mnogo žuželk v jantarju. S pomočjo važnejših, posebno takozvanih vodilnih okamenin delijo geologi zemeljsko zgodovino v 4 dobe in te v 11 tvorb (glej stran 51.). Iz praveka vobče ni očitnih okamenin, vendar je treba iskati že v tej dobi začetek življenja na zemlji. Pred nekaj letih so našli namreč v zgornjih plasteh praveka ostanke praživali (mreževcev), spužv, črvov, školjk in polžev, ki dokazujejo, da so živele v tačasnih morjih že prav različne živalske vrste. V kambrijski tvorbi starega veka nahajamo zato že okamenine vseh živalskih debel razen vre¬ tenčarjev. Posebno mnogo je bilo trilobitov (stran 211.) in rameno- nožcev (stran 165.). Iz silurske tvorbe se je ohranilo izmed morskih živali posebno mnogo trilobitov, ramenonožcev in orjaških praskrlu- parjev. Izmed mehkužcev so živeli zdanjemu brodniku podobni n av¬ ti lidi, toda tudi nekateri amoniti (goniatit), školjke in polži; 246 izmed črvov nahajamo kolobarnike. V zgornjih silurskih plasteh so našli sklenoluskavke (stran 135.), ki so najstarejši, nam znani vretenčarji. K njim se pridružijo za devonske tvorbe pljučarice in mnogoplutarji. Premogova tvorba je dobila ime po izoglenelih rastlinah, ki so rastle seveda na celini. Zato nahajamo v tej tvorbi poleg doslej omenjenih rodov prve pozemeljske živali, in sicer žuželke (ščurke), stonoge in pajkovce. Tačas nastopijo tudi ščitoglavi (str. 124.) in iz njih se razvijajo krkoni in praplazilci. Približno enako kakor v premogovi je bilo živalstvo tudi v permski tvorbi. Razen hrustančnic (stran 137.) nahajamo prav mnogo sladkovodnih sklenoluskavk, na suhem pa mnogo ščito- glavov. Srednji vek. Že v permski tvorbi so izumrli trilobiti, rameno- nožci pa so postali redki. Izmed navtilidov se je ohranil le brodnik; zato pa mrgolijo morja srednjega veka raznoličnih a m o ni to v (stran 155.) in za jurske tvorbe strel. V juri so se pojavili tudi prvi dvokrilci, metulji in kožokrilci. Najznamenitejši je razvoj vre¬ tenčarjev. Prastare hrustančnice in sklenoluskavke so izumrle, na¬ domestile pa so jih mlajše vrste, ki so bolj podobne zdanjim. Pojavile so se tudi že nekatere kostnice, na pr. sledi. Srednji vek pa je bil pravzaprav doba plazilcev (stran 118.), ki niso nastopili samo v raznoličnih, temveč tudi v orjaških vrstah. Iz mlajše triadne tvorbe poznamo ostanke prvih sesalcev, iz jurske tvorbe pa praptiča. V začetku novega veka so izumrli amoniti in strele ter večina srednjeveških plazilcev razen kuščarjev, kač, želv in krokodilov. V morju so prevladovale kostnice, na suhem pa ptiči in sesalci. Prvi sesalci so bili stokovci in vrečarji. V starejših plasteh tercijarne tvorbe so se nam ohranili ostanki žužkojedov, prhutarjev, glodalcev in poluopic. Razen teh so našli vrste, ki spajajo znake več razredov, kakor prazveri in prakopitarje (str. 86.). Mnogo izmed teh sesalskih vrst je že izumrlo. Še le za diluvialne tvorbe se je pojavil na zemlji človek (str. 49.). Admiral 189. aksolotel 123. albatros 107. alge zelene 230. algovnica 134. aligator 118. ambra 82. amoniti 153, 245. anakonda 115. angorka 75. alkohol 48, 115. antilopa 75. antropologija 50. aorta 41. » trebušna 111. » telesna 128. apolon 188. ara dolgorepi 98. atavizem 66, 79. Barva varovalna 53. barvnice 113, 122, 150. barvilo 53. bazilisk 112. bedra 8. beličnik 31, 68. belin glogov 188. » kapusov 186. belka 103. beločnica 30. belouška 113. beluga (viza) 135. belemnit 153. betica obrobna 231. betičarji 188. bezgalka 35. bičkovci 240. biser 164. bisernica prava 163. bisernik 189. bisovnica 163. bivol 75. Kazalo. blodišče koščeno 28: » kožnato 28. bober 67. bobnič 27, 94, 121. bobrovina 67. bodalnica 181, 194. bogomoljka 174. bok 233. bokoplute 131. bolha 196. » povodna 216. bolhači 179. bradavica predilna 206. bramor 174. brazda 144. brazdnica 144. brbončica 22. » okusna 25. » tipalna 24. » zobna 35. brezkrilci 108. brezzobka 163. brinjevka 99. brizgač cevasti 148. » užitni 148. brizgači 147. brodnik 153. brontosavra 118. brstič 230, 237. brstišče 143. brzci 176. brzec žitni 176. brzoteki 107. buba 176. bubaokroglošiva 193. » pokrita 188. » premošiva 195. » prosta 176. » sodčkasta 193. bubičar 185. bubljenka 224. bučelar 183, 189. budra 69. burnica 107. buška lasna 22. » peresna 87. Cement 35. ceponožci 215. ceratit, 155. cerkarija 227. cev Haversova 3. » hrbtna 213, 220. » okamenela 145. » ramna 145. » trebušna 213,220. cevje vodovodno 144. cevka peresna 87. » dihalna 160. » osrednja 16. cevkarji 222. cevkaš 231. cevosrčnice 139. cibetovke 62. cvetoder 178. Caplja siva 104. » srebrasta 104. čašica 148. » obistna 47. čebela domača 180. čekan 72. čeljust konhinasta 156. čeljust sprednja 168, 211 . čeljust srednja 168, 211 . čeljust zadnja 168, 211 . čeljustnica spodnja6. » zgornja 6. čelnica 5. čepek 31. češelj 94. češarek 233. češerika 17. četverobrdje 17. četverorog 133. četveroškržniki 153. čigra 106. čimaron 80. čižek 100. členonožci 167. človek 2, 49, 246. človekoslovje 50. čmar 38. čmrlj 182. čolniča 11. čopoškržnice 134. črepaha velikanska 117. črepalo 193. črevo debelo 37. » slepo 37. » tenko 37. » tešče 37. » zvito 37. črnočelec 100. črnoglavka 99. črvi 219. črvomehkužci 165. čuk 97. čutila 24. Damjek 76. danka 38. debelokljuni 100. deblo 51, 168, 210. dehor 63. delavka 180, 184. deljenje stanično 2. derač 59. deseterolovke 152. deseteronožci 213. detel 98. deveterogub 74. deževnik 219. 248 dihala 44, 171. dihalnica 155. dihanje pljučno 44. » stanično 44. dimeljnica 10, 91. diplodok 118. dlaka 52. dlan 10. dlanenica 10, 72. dlesna 35. dojem 15. dolgoglavci 50. dolgokljuni 104. dolgokrilci 106. dolgorepci 213. dorš 131. dotekalka 141, 161, 236. dražilo 39. dremavost 240. dreskač 99. drevce životno 18. drevnik 15. drnovščica 184. drob 33. drobiti se 140. drobovnik 149. dromedar 77. droplja 105. drozgi 99. drozg 99. drsalec 200. družina 142,230,234. duplar 102. duplina prsna 33. duplina telesna 33, 52, 140, 144, 219. i duplina trebušna 33. duplina ustna 34. dušnik (bronhija) 45, 93. dvanajstnik 37. dvobočnosomeren 52. dvojesomeren 235. d vobrazdoglaveo 228. dvojnojamast 109. dvojnonoge 204. dvoklopnik 216. dvokrilci 192. dvoličnost spolnal03. dvoobroček 204. dvoplaz 113. dvospolnik 142. dvoškržniki 152. dvoustka 226. dvoživke 121. Efira 233. ektoblast 140. enakojedrnice 238. enakokrilci 201. enakonožci 215. enodnevnica 198. enojnonoge 203. enospolnik 160. enostaničnice 238. entoblast 140. Favna 244. Gabanica 149. gabaničnica 161. gad 115. gaga 106. galeb 106. ganglij 20. ganoin 134. garje 210. gastrula 140, 229. gavial 118. gekon 113. gemula 237. gibala 167. gibon 55. gladkonosi 58. glasilka 47. glasotvornica 47, 93. glava 168. » mišična 13. glavač 82. glavica sklepna 4. » obistna 48. » osrednja 240. glavonožci 150. glavoprsje 206. glen 79. glenavica 138. glenotrosovke 213, 241. gleženj notranji 11. » zunanji 11. glikogen 13, 37. glista človeška 224. glivača 235. glivarice 195. glodač 66. glodalci 66. gobavec 191. golen 169. goliči 93. golidica 224. golob domači 87,102. » poljski 102. » skalni 102. golobje 102. golša 44, 92, 170. golt 36. goniatit 155. gorila 55. gorščnik modri 100. gos divja 106. gosenica 187. goseničar kapusov 185. goseničarke 193. gostač 217. govedo čelato 75. » domače 73. » kratkorogo 75. govnačka 106. goži 115. gožva sklepna 4. grabežnice 196. grabilec rusokrili 177 grahar 178. grahovka 164. grbač 60. grbanec 92. grebače 183. greben lopatični 9. » grodnični 65. 90. greda 17. gredelj 6. » kljunov 96. grgavec 36,45,46,93. grgavec spodnji 93. grenčak 132. grinja hroščja 210. grivar 102. griz 39. grizala 167, 168. grizlica borova 186. grlica 102. grobar 177. grodnica 8, 89. gruj 133. gvanako 77. guba škržna 122. Haterija 118. hermelin 63. heterogonijal86,202. hiena brlogarica 61. » lisasta 61. » progasta 61. hobotnica moškatna 152. hobotnica navadna 152. hodilka 176. hranila 33. hranitelj 185. hranivo 39. hrbtenica 7, 52, 140. hrbtenjača 7, 15, 52. hrbtonos 84. hrbtoplovka 200. hrbtovina 169. hrček 68. hrge 195. hripelj 26. hrošč ijavi 175. hrošči 175. hrustančnicel37,246. hrustanec 3. » kolobarčašti46. » kopitasti 47. » ščitasti 46. hržica nemška 195. hržice 195. hudournik 101. hvatani 56. Iglokožci 144. igvanodont 118. ihnevmon 62. ihtiosavra 118. ikra 227. ikrnica 129. iskrnica 240. istoizvoren (homo- log) 89. istovrsten 203, 219. izbljuvek 95. izločala 47. izločalke 170, 207. 221 . izmetalka 141, 161, 236. izpreminjavček 189. izteznica 13. 249 Jadralec 188. jajce zimsko 216, 224. jajceredilnica 226. jajcevod 93. jajčnik 93. jalorodnica 185, 201. jalorodnost 182. jamastovzbokel 110, 120. jamica zobna 35. jastog 213. jastrebi 96. jazbec 63. jedro malo 242. » stanično 1. » veliko 242. jedrce stanično 1. jegulja 133. jelen navadni 75. » orjaški 76. » severni 76. jeleni 75. jereb 103. jerebica 103. jeseter pravi 134. jesetri 134. jetra 37. jetroslinavka 211. jeziček 35, 175, 180. jezik 34, 151, 180. jezikočeljustnica 125. jezikovka 165. jež 66. ježarica 186. ježek kljunati 86. » morski 146. ježevec 69. ježičarica 133. Kače 113. kačica železna 204. kačjerepi 146. lcajman 118. kakaduj 98. kalin 100. kalnica 194. kalong 59. kalužnica živorodna 160. kameleon 113. kamenčki ravnovesni 29. kamenica trnjeva 138. kamenovrt 164. kamp o dej a 203. kanarec 100. kanja 95. kapar trtni 202. kaparji 202. j kapica 74. karaš 132. kareta 117. kašmirka 75. kavka 101. kazvar 108. kenguruj 83. kiseljak 192. | kit grenlandski 80. kita 13. kiti 80. kitin 167. kitinjača 167. kivi 108. kladivce 27. kladvenica 138. klapavica 163. klasnjača 235. klatež 95. klej 3. klej kostni 4. klejnica 235. ključica laktna 10. ključnica 8, 89, 110, 127. kljun 92. kljunači 105. kljunaš 85. kloaka, glej stok! klobučnjak uhati 232. klobučnjaki 232. klokani 83. ! klop navadni 209. klopotača 115. kobilica zelena 168. kobranka 115. kocina 53. kočič 215. kocka 11. kočnjak 36. kolač beneški 239. kolček 169. kolčica lopatična 9. kolence 205. kolesonosec 222. kolibrij 101. količ 235. kolobarniki 219, 246. kolčnica 10, 91, 120. kolutoril 124. kolk 10, 91. komar navadni 194. komatar 99. kondor 96. konhin 149. konica 8. konjič morski 134. konj divji 79. » domači 78. » povodni 71. konji 78. kopitarji 77. koprivarji 189. koralja rdeča 235. koraljišče 235. koraljnjaki 233. » kameneni 234. » pernati 235. koraljnik 235. koren lasni 22. » nohtni 23. » živčni 19. korenoglavci 217. korenonožci 238. kormoran 107. kornjača grška 116. kos 99. kosir 168. kosmača 87. kosmatinec 190. kosmič 37. kost 3. » glavna 5. » lična 6. kostnice 125, 246. koš 210. košarji 210. koščice slušne 27. » osnovne 127. košek 181. košeninar 195. kotač 224. kotačnik navadni 224. kotačniki 224. kotanja obistna 47. j kotoma 104. koza 75. » divja 75. kozak obrobljeni 176. kozica 105. kozliček moškatni 179. » topolov 179. kozoljnjaki 141. koža telesna 21. » plavna 105, 117. » škržna 126. koželj 172. koželjnica 9. kožokrilci 180. kožomišičnica 219. kračnica 73, 91. j kragulj 96. j krap 132. krastača 123. kratkoglavec 50. kratkokrilci 177. kratkorepci 213. kravorog 164. kravoses 115. krempljarji 69. krempljičarji 56. kresnica 178. krešič bakrenastil76. kri 39. krikovec 174. krilnica 6, 89. krilo 171. kriloprsti 118. krivokljun 100. križavec 205. križnica 8, 57, 91. krkoni 120, 246. » brezrepi 120. » repati 123. krmelj 33. krnoprst 73. krojačica 183. krokar 101. krokarnica 85. 90, 110, 127. krokodil 117. kromatin 2. kromosoma 2. krpa veslalna 107, 236. krponos 58. krt 65. krtica 68. 250 krvina 39. krvoses 58. kuga račja 213, 241. kukavica 98. kumara morska 236. kuna belica 63. » gozdna 63. » vrečarica 84. kune 62. » pozemeljske 62. » povodne 63. kure 102. » gozdne 102. » poljske 103. kuščarica siva 110. » živorodna 112. kuščarji (sauria) 110. » pravi 112. kvadratnica 88, 110, 117, 120. kvaga 79. Laberdan 131. labod nemi 106. ladjica papirnata 152. lakti 8. lama 77. laško vica odvodnična 41. laskovica privod- nična 41. laskovica žolčna 37. lasnica (trihina) 225. las 22. lastovica kmečka 100 . lastovica mestna 100. lastovičar 188. latvica 160. lazar gozdni 158. leča očesna 30, 172. ledvice 47, 162. leglo 173. leglonosci 184. legvan 112. lemežnica 6, 89. lenivec triprsti 82. lenohod 83. lentec 228. lepenjci 179. lepočnica zelena 240. leščur 163. leščnikar 178. letalnica 171. letva 172. lev 62. » brlogar 62. levič 56. leviti se 110, 167. ležetrudnik 101. ličinka 121, 173. ličinkorodnost 195. ličnica 6. liganj 152. lijak 236. lihoprsti 77. lilije morske 148. linj 132. lipan 132. lisček 100. lisica 60. » obtečajna 60. list morski 131. » živi 175. listarice 186. listič škržni 128. livnik 150. lobanja 5. lojnica 23. lokarda 130. lopar 216. lopatica 8, 89. lori 57. los 76. losos 132. lovka 147, 151, 229. lubadar smrekov 179. lupina 146, 150, 155, 161. lupina jajčna 93. » hrbtna 165. » trebušna 165. luska 110. » češljasta 125. » okrogla 131. » zobata 137. luskavci 83. lusknica 114. luskokrilci 186. luskoril afriški 135. » ameriški 135. Mačka divja 61. » domača 61. » nubijska 61. I mačka morska 55. mačke 61. magot 55. mahovci 103. mahovnjaki 165. maki 57. malarija 195. maloščetinci 220. mamut 71. matica (rodonačel- nica) 166,180,227. matica biserna 156. matičnjak 182. matija 208. maz sklepna 4. meč 8. meča zobna 35. » živčna 15. mečezob 62. mečica 27. mečnica 11. medčeljustnica 6, 89. medplast 110, 232. medrame 144. medstaničnina 3, 13. meduza trdoživ- njaška 231. medved brlogar 64. » rjavi 64. » severni 64. » vrečar 84. medvedjica 64. meh pljučni 93. meh vzdušnični 181, 193. mehčava 5. mehkokrilci 178. mehkoplute 130,131. mehkužci 148. mehovci 229. mehur 47. » črnilni 151. » Polijev 145. » vzdušni 127. » zvočni 56,121. mehurček pljučni 45. mehurec zarodni 140. mehurnjak 227. meljak 36. menek 131. menišček 100. menjačica 238. » dankina 239. merinovka 75. mesečinka morska 233. mešiček lasni 22. » peresni 87. » plodilni 182. » redilni 130. » ravnovesni 149. mešiček škržni 216. metageneza glej prerod metljaj 226. metljavica 226. metuljčki 191. metulji 186. » veliki 186. mezdra 22. mezga 39. mezgovnica 44. mezgovod 43. migetalka 45, 242. migljec 150. mimikrija 134, 188. minica zlata 176. miš hišna 68. » poljska (voluha- rica) 68. miši 68. mišica 12. » gladka 12. » progasta 12. » vretenska 156. mišičnica 34, 92. mladoletnica 197. mladorodnost 123. mlakar 158. » mali 226. mlečkar 189. mlečnjak 36. mlin 92. mnogoličnost 166. mnogoplutar 134, 246. mnogostaničnice 238. mnogoščetinci 221. moa 108. močelke 242. močerad 123. » črni 123. močeril 123. močvirniki 104. 251 modras 115. modrilo krvno 212. modrin 189. mokrice 215. molj suknjarski 192. » ■ žitni 192. molji 192. morala (murvica) 140. most Varoljev 17. mošek 66, 76. mozg 4. » kitov 82. » podaljšani 18. možgani 15, 54, 94, 129. mravljinec 184. mravljinka 184. mravlja krvavordeča 177. mravlja rjava 183. mravljinčar 83. mravogost 184. mrena 132. » letalna 57, 90. mrenica mišična 13. » plavalna 64. » stanična 1. » živčna 15. mrežokrilci 196. » nepravi 197. mrežnica 31. mreževci 239. mrhar 96. mrharji 177. mrzlica močvirska 195. mrzličarji 195, 241. mrzličnica 241. muha domača 192. muhe 192. mumija 195. murni 174. mustang 80. mušice 194. muzejnik 177. Nabornjak 233. nadgoltnica 126. nadgoltnik 149, 168, 220 . nadgrodnica 85,116. nadlakti 8. nadlahtnica 9, 90. nadočnik 76. nagana 240. nagon 54. naidica 221. najezdnik črni 184. najezdniki 184. nakovalce 27, 88. naličen 89. naočarke 116. naravnošten 202. nart 11. nartnica 11. narval 82. nasadec 90. nasladilo 39. nastavek krilni 173. » odvodnični 122, 128. nastavek srčni 134. navplij 215, 217. navtilidi 245. nebnica 6, 89. nebo mehko 35. » trdo 35. nebokvadratnica 135. nefridij 221. nepremičnost 218. netopir lesni 58. » nočni 58. » uhati 58. nimfa 173. nit ožigalna 232. » prebavna 232. » živa 226. noga 10, 149. » oprijemalna 54. » plavalna 105. » veslalna 107. nogočeljust 204, 211. nohet 23. noj afriški 107. nosač 7. nčsnica 6. nosnica 25. nosorog afriški 78. » indijski 78. » dolgokoci- nasti 78. nozdrvi 25. nožiča brazdna 145. nožnik 162. num uliti 240. Obadi 196. občut 19. » kožni 24. » mišični 24. občutnice 24. » okusne 25. občutnice ravno¬ vesne 29. » slušne 28. » vidne živčne 31. občutnice vonjalne živčne 26. občutnice živčne 24. obhrustnica 3. obisti 47. oblasti 244. obloček slušni 28. » vretenčni 7. oblok nebni 35. » podjezičnični 125. » polukrožni 27. » škržni 122, 126. oblotočniki 224. obloustnice 138. obnavljanje 112. obnožina 181. obroč vodovodni 145. » krvni 145. » obgoltni 149, 168, 220, 224. obroč živčni 145. obroček koščeni 94. » telesni 167. obročkarji 214. obrtec 11, 169. obrvi 33. obtočila krvna 39. obtok krvni 41. očesce 172. oči mrežaste 172. » pikčaste 172. očnica 6, 30. odimalke 44. odrastek krokarnični 9. odrastek prečni 7. o dri vek 227. odseven 20. odsevnica 61. odteznica 13. odvodnica 41. » velika (aorta) 41. ogredje 165. ogrodi 8. okači 189. okamenine 51. » vodilne 155, 245. okapij 77. okence jajčasto 27. » okroglo 27. oklo 70. oklopnjaki 117. oko 30. » navplijevo 215. » pikčasto 172. okončina 8. » grabežna 174. » razklana 210. » zadkova 188. okostnica 3. okrajec 231. okretač 7. okus 25. okvir 30. olje jetrno 131. opice 54. » ozkonose 55. » širokonose 56. opna čvrsta 16. » mehka 17. » oporna 229. opnica nadanja 28. opornica 25, 26, 31. opornjak 38. oposum 84. oprsje 168. orangutan 55. orel kraljevi 96. » planinski 96. organ 2. » Kortijev 28. » prebavnožilni 230. osa gozdna 183. » lesna 186. » navadna 183. » peščena 183. osel 79. osmerolovke 152. osmeronožci 205. osnovnica 5. osrčnik 40, 162. ostriga 164. ostriž 125. 252 ostrižnjak 164. ostroga 104. ostroplute 130. ostvar 218. ovca 75. ovniči 190. ovoj 227. ovojnica 228. ovratnik 171, 175, 200, 236. ožigalka 214, 229. Paglavec 122. pagosenica 186. pajek hišni 208. » morski 214. » povodni 208. » ptičji 208. pajki nepravi 208. » pravi 205. pajkovci 205, 246. palček 99. paličica 31. paleontologija 51. panožica 40, 238. papige 98. papučica 242. parožek 76. parožnik 76. partenogeneza 182. pas Ladin 236. » žlezav 221. pasavka 188. pasavec tripasi 83. » deveteropasi83.. pasma 49, 51. pastir kažji 197,198. pastirica bela 99. » rumena 99. paščipalci 209. pav 104. pavian 55. pavlinček dnevni 189 pavlinček večerni 189. pebrina 190. 241. pecelj 148. pečica 38. pedicelarija 144. pedici 191. pednjača 191. pedogeneza 195. pegam 100. pegat 104. pegavček 189. pelaški 144. pelikan 107. penica 99. j perjaničar 165. | pernjak peteroprsti 192. pero 87. » puhasto 87. x krmilno 92. » krovno 88. » letalno 90. » morsko 235. » vodilno 90. pes domači 59. » leteči 59. pešec 60. pete.in divji 102. » morski 130. peterosomeren 144. petnica 11, 57, 121. pevci 98. » pravi 99. pijavka navadna 223. » konjska 223. » šestero- progasta 222. pijavke 222. » pozemeljske 223. pilar 138. pipalka 168, 205. piškur 138. piščal 11, 91. pivka 98. pižmar 76. plameneč 106. planula 230, 233. plast notranja 140. » porcelanasta 14. x površna 156. plašč 141. plaščarji 141. plašica 100. plavat hrbtna 126. x predrepna 126. x prsna 127. » repnal26,211. x tolsta 132. x trebušna 127. plavutonožci 64. plazilci 110, 246. plazma krvna 39. pleče 8. pleme 51. plesiosavra 118. plešec 96. pliskavka 82. plitvonožci 158. pljuča 45. pljučarice 135, 246. pljučarji 157. » pozemeljski x sladkovodni 158. plodilo 182. plojka zavojita 28. plojkaši 176. plojkokljuni 105. ploskavci 226. ploskonog 11. plošča 131. x hrbtenična 116. x obrobna 116. x pobočna 116. » potrebušnall6. x rožena 116. plošček 7. ploščica 110. x sitasta 145. plovci 105. plutej 147. plutek morski 235. pobočnica 129. podančica 225. podgana črna 68. x siva 68. podgoltnica 126. podgoltnik 149. 168, 220 . podgrlina 73 s podjezičnica 34, 47, 125. podkovnjak 58. podlahtnica 9, 90. podlakti 8. podlanka 53. podlasica 62. podlesek 67. podmol 17. podnevniki 188. podoblasti 244. podočnjak 36. podplat 233. podplatar 63. podprsnica 45. podtrebušnica 38,140 poedinec (-ka) 51. pogačica 11. pogrebec 189. pokalica 178. poklopec 47. pokostnica 3. pokožnica (cuticnla) 155. pokrovača 164. pokrovec 17, 160. » škržni 126. pokrovka 171, 175. polenovka 131. poletaš 130. poletuša 67. polh 67. polip 232, 233. x trdoživnjaški 230. polonice 179. polstenka 222. poluopice 56. poluparkljarji 69. polž 28. polž vrtni veliki 155. polži 155, 245. pomolek vidni 17. pondirek čopasti 107. ponga evropska 117. poniglavka 179, 189. popek 156, 166. popljučnica 45. poprstar 60. postolka 96. postopalar 62. porebrnica 45. posnemanje 134,183. postranica 214. postrušnik 69. postrv 132. potapljalci 107. potapnik 177. potiskalka 188. povodnjaki 176. povojnica 13. povrhnica (rožena) 21 , 110 . požiralnik 36, 170 233, 236, 242. pračlovek (Homo pri- migenius) 49. pračrevo 140. 253 254 skoleks 227. skorjamožganska 17. » obistna 47. skranja 6. skrluparji 210. škržat 201. skulica 28, 145. sladkosečnost 48. slanik 133. slaninar 177. slavec 99. sled 132. slepič 113. sleporil 124. slika musivna 173. slinar poljski 157. slinariea 201. slinavka ustna 35. » trebušna 37. slinovina 35. sloka 105. slon afriški 70. » azijski 69. sluh 27. slušalo 173. sluhovod zunanji 27. » notranji 28. sluznica 22, 34. » nosna 26. » vonjalna 26. smejačica 102. smokulja 116. smradnica 62,' 176. smrduh 63. smrtoglavec 189. smuč 130. sneženka rjava 178. sočeljustnice 133. sodec 160. sodoprsti 71. sokoli 96. sokrvica 43. » prekatna 30. » slušna 28. solze 33. solznica 6. solzovod 6. som 132. » mačji 137. » morski 138. somračniki 189. sova pegasta 97. sovka grašja 191. sovka ozimna 191. » zelnata 191. sovke 191. soživke 240. spolorodnica 201. sporocista 226. sporocoit 241. sprat 133. sprednjenožec 113. spužva navadna 237. » rečna 237. spužve 236. srab 210. sraka 101. srakoper rjavi 99. » veliki 100. srbeč 210. srboritka 186. srce 40. » škržno 152. sredica kostna 4. » obistna 47. srednjeglavec 50. sredoprsje 169. srkalica 43. srnjak 76. srp 17. srpek 65. sršen 183. srt 127. Staniča 1. » bičasta 236. ’ » jajčna 53, 93. » hrustančasta 3. » kostna 3. » krvna 39. » mlada 2. » stara 2. » živčna 15. staničje 2. » vezno 13. staničnina 141. starobitoslovje 51. stebrec 94, 110, 121, 235. stegnenica 10, 91. stegno 10, 169. steklovina 31, 172. stenica jagodna 199. » posteljna 200. stenice 199. stok 85, 92,112,142, 224, 237. stokovci 85, 246. stonoge 203, 246. stopalce 169. stopalnica 11, 91. stopalo 11. stopalci 174. stožer 168, 210. strahonja 71. strela 153, 246. stremen 27. strgača 151, 156. striga 203. » morska 221. strigalica 175. strigoš 179. strnad 100. strobila 233. struna hrbtenična 136, 139, 142. strupnica 115, 181, 204, 205. strupnik 115. sulec 132. sveder živi 164. sveljčica 138. svetilka 142. svetovljan 243. svilaš 56. svitek roženi 158. svinje 71. svizec 67. Šakal 60. šarenica 30. šariti 222, 236. ščet 181. ščetinica 220. ' ščetinonožci 219. ščinkavec 100. ščipalnica 208, 211. ščipalec karpatski 208. ščipalec knjižni 209. » povodni 201. i ščipalci 208. ščipalka 166. ščipec 144. ščit 110. ščiteč 175, 200. ščitoglavi 124, 246. ščuka 132. ščukec 134. I ščurek kuhinjski 175. šesternik 76. šesteronožci 169. šimpans 55. šipkarica 186. šiškarica 185. šiv strelni 6. » venčasti 5. » zatilni 6. školjčnica 5, 26. školjke 161, 245. » brezcevljanke 163. » cevljanke 164. škorec 101. škrebetulja 174. j škrge 122, 128, 222. » notranje 122. » vzdušnične 197, 198. » zunanje 122. škrgokrkoni 123. škrgonožec 216. škrgoustnica 139. škripalka 172. škrjanec poljski 100. » čopasti 100. škrlatnik 160. škržek biserni 163. » ledvičasti 163. » slikarski 161. škržica kožna 145. šlem 160. šoja 101. štorklja 104. štrčnica 81, 137. Tapir ameriški 78. » indijski 78. taščica 99. tekalci 175. telesce osrednje 1. telson 211. temenica 5. tenčičarica 197. termiti 199. tesar 179. tetrev navadni 104. » srebrni 104. » zlati 104. tiger 62, 243. tipalnica 156, 167, 168, 221. tjulenj 64. 255 tolstnica 22, 64, 81, 176. tolstorepka 75. tolščak patagonski 107. topolovka 179. trak plavutni 126. trakarji 191. trakulja progasta 228. trakulja ozka 227. travnica navadna 178. trdoživ zeleni 229. trdoživnjaki 229. » morski 230. trebuhogrodnica 118. trebuhonožci 155. trebušina 170. trebušnjača 168, 220. trepalnici 33. trepetalke 194. tresnica 194. trihina 225. trihinavost 68. trilobiti 219, 245. tripanosoma 231. trnek 7. trobčarji 69. trobec 69. troblja 160. » ušesna 27. trohofora 222. tromba jajčna 93. trosovke 241. trot 180. trska 131. trtica 8, 92, 120. trup 210. truposlovje 3. tulec 87. » predilni 206. tun 130. tur 75. turban 147. Ud obprsni 8. » podtrebušni 8. udav 115. uharica velika 97. uhelj 27. uho morsko 160. » notranje 27. uho srednje 27. » zunanje 27. ujede 95. upogibnica 13. usedline 51. usnjica 21. 109. ustje 156, 233, 236. ustna zgornja 168. uš glavna 202. uši živalske 202. ušica trtna 201. » krvava 202. » šipkova 202. ušice rastlinske 201. utripac 192. Vakuola krčljiva 239, 242. vahnja 131. valovka 158. vamp 74. vampir 58. veja hodilna 210. » plavalna 210. vejica 33. velblod enogrbi 77. » dvogrbi 77. velehobotnica 153. velekuščarji 118. veleptiči 108. veleraki 219. velerilec 189. veper divji '71.' veslarice 116. veslonožci 107. vešče 191. veščec borov 189. vetrnice pomorske 233. vetrnica stražna 214. veverica 66. vez sklepna 161. veznica 33. vid 30. vidra 63. » morska 63. viharniča mala 107. vijeglavka 98. vikunja 77. vir 97. vitica 148, 217. vitičnjaki 216. vlakence mišično 12. vlakence živčno 15. vlakno mišično 13. vlakno živčno 15. vlasulja 148. vodeb 98. vodomec 9 b. volk 60. » vrečar 84. volkec 196. vombat 84. vonj 25. vos 81. voščenica 95. votlina gabanična 149, 162. votlina možganska 16. votlina obškržna 139, 141. votlina prebavno- žilna 233. votlina škržna 139, 141, 212. votlinica bičasta 236. vozel mezgovni 44. » očesni 172. » trebušni 168. » živčni 20. vozgernica 27. vrabec domači 100. vrana črna 101. » poljska 101. » šiva 101. vrani 101. vranica 44. vranilo očesno 31. vratar 37. vratnica 42. vrbar 190. vreča 83. vrečarji 83, 246. vrečica obličasta 27. » pakrožna 27. » račja 217. vrečnica 83. vretence 7, 52. » križno 7. » ledveno 7. » prsno 7. » trtično 7. » vratno 7. vreteno 156. » stanično 2. vretenčarji 52. vrh 156, 161. vriskač 56. vrsta 51. vrša 82. 126. vrtelj 7. vrteljec 240. vrtiljka 13. vrtoglavec, vrto¬ glavica 228. vrzeljak 60. vzdušnica 170. » listasta 207. » vejasta 207. vzduhovnik 231. vzrastel 113. Zabobnina 27. zadek 168, 210. zadnjica 34, 242. zadružno 184, 213, 230. zagozdica 11. zagozdnica 5. zajček morski 158. zajec planinski 69. » poljski 53, 69. zajedalka 138. zajedavost 218. zaklepnica 161. zalubniki 179. zapestje 10. zapestnica 10, 57, 90. zapornica 13. zapredek 182. zarodek 16, 53. zaprsje 169. zaškrgarji 158. zatilnica 5. zavijača 235. zavijači 191. zavijač jabolčni 191. » trtni 192. zavijalec trtni 179. zavitnica 135. zavoj možganski 17. zebra 79. zelenec 112. zenica 30. zet 130. zeva 164. zlatoritka 191. zlatovščica 132. 256 zmaj leteči 113. zmajeglav 130. zmrzlikar 191. znojnica 23, 44, 47. znosec 183. zobači 82. zober litavski 75. » ameriški 75. zobje 35. zobovina 35. zoeja 214. zolj goveji 193. » konjski 194. » ovoji 194. zoospora 239. zrast dimeljnična 10. zrklo 30. zvezdastosomeren 144 zvezdaš 235. zvezde morske 144. zvitozobi 124. zvonček plavalni 231. zvončica kimajoča 242. zvrst 51. Žaba zelena 120. želo 181. želonosci 180. želodec 36. želodek 217. želve 116. » močvirske 117. » morske 117. » pozemeljske 116. želvovina 117. žerka 178, 193. žilnica 30. žirafa navadna 76. žirafe 76. živec 15. » gibalni 19. a brbtenjačni19. živec možganski 18. » občutni (sredo- težni) 19. » ramni 145. » sredobežni 19. » zobni 35. » žlezni 19. živčevje samo¬ upravno 20. živčevje vozlato 149, 168. živila 39. žlebič goltni 142. žleza golšna 44. » mastna 88, 105. » mlečna 53. » nožna 155. » predilna 182, 187, 206. » sočnica 151. s solzna 33. » strupnica 115. žleza škrlatna 160. » ustna 156, 170. » voščena 182. » zaušesna 123. žlezovnik 92, 170. žličarka 104. žmurka 64, 94. žolč 37. žolčevod 37. žolčnik 37. žolna črna 97. » zelena 98. žoltoplaz 113. žrelo 36. žrjav 104. žužek črni 179. žuželke 168, 246. » kljunate 199. žužkojedi 65. žvekalnik 170, 211, 224. žvekalo 146. r < \ NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA \ ‘ 'f •V-*'' f Zemljepisna razširjenost živali.