211
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 45. Poučite me, kako se seje seme gozdnih dreves? (P. S. v G. pri L.)
Odgovor: Na to vprašanje odgovarjamo obširneje v članku, ki ga nahajate v današnjem listu.
Vprašanje 46. Prosim pouka, kako rabiti goltno cev? (Fr. L. na BI. na Štajerskem.)
Odgovor: O porabi goltne cevi. kakor sploh o zdravljenji napetice goveje in ovčje, priobčimo v prihodnjem listu daljši članek. Za današnjo številko ni bilo mogoče, ker še nismo dobili potrebnih naročenih podob.
Vprašanje 47. Pred dvema letoma dobi) sem od kmetijske družbe pol mernika japonske ajde, katera se tod tako dobro obnaša, da jo hočejo imeti vsi kmetovalci. Ali jo kmetijska družba še prodaja, če ne, kje je je dobiti? (M. K. v Št. P.)
Odgovor: Japonske ajde kmetijska družba ne prodaja več, ker jo ima v ljubljanski okolici in na Gorenjskem i tako   uže  vsak   kmetovalec    Na prodaj jo
ima v Ljubljani g. Peter Lasnik. Morda jo ima na ponudbo kedo izmed naših naročnikov? Prosimo naznanila. Na Gorenjskem imenujejo japonsko ajdo tudi „ veliko sivo ajdo".
Vprašanje 48. Ali se v resnici noče pasti goved na pašnikih, kjer se ob enem ovce pasejo? Ali smejo braniti gospodarji, ki imajo pravico do skupne paše, pašnjo ovac? (J. Ž. v C.)
Odgovor: Ni res, da bi se goved ne hotela pasti z ovcami vred. Res je pa, da ovce tako do tal odgrizajo travo, da za goved nič ne ostaje. Poleg tega potepta tla velika čreda ovac, ker vedno skup tiščijo. Zarad posameznih ovac pa goved ne popusti pašnje. Pri umno urejenem pasenju dajo pašnik popasti govedi in potem ovcam in konjem. Goved popase zgornjo t. j. večjo travo, ovc^ in konji pa nizko travo.
S tožbo ne bodete ničesar opravili, ker bode sodnik razsodil na podlagi večletne navade vašega okraja.
Vprašanje 49. Mladike lansko leto okulovanega drevja našel sem letos okrog in okrog prejedene, strte in poparjene Po dolgem iskanju in opazovanju našel sem na mladiki majhno, črno živalco s svetlimi krili in z dolgim rilcem, ko je ravno objedala. S čim ali kako je mogoče tega škodljivca odpraviti? (Fr. F. v Egiditunelu na Štajerskem.)
Odgovor: Opazovani škodljivec je neki hroščec, ki ga imenujemo jabolčni rilčkar, latinski rhyn-chites bacchus. Le ako polovite ter pomorite hrošče, obvarovali se bodete škode. Loviti jih ni kaj težko. Odprt dežnik postavite narobe pod drevesce ter po-tresite nekoliko drevo. Hroščec pade v dežnik, kjer ga lahko ujamete. Meseca maja in junija morate to večkrat ponavljati.
Vprašanje 50. Kako ali s čim bi se dale odpraviti iz sten velike črne mravlje, ki so se šele pred kratkim vanje vgnezdile? (Fr. F. v E. na Štajerskem).
Odgovor: Prav dobro sredstvo, s katerim bi mravlje pregnali, ni znano. Svetujejo vse luknje zama-zati in stene pobeliti z apnom, kateremu je primešano vode od kolokvintov. Tako vodo si naredite, ako kupite v lekarni kolokvintov ter jih kuhate na vodi. Priporočajo tudi nastaviti mravljam vado, t. j. kuhano kost, na kateri je še nekoliko mesa. Mravlje pridejo na meso, in kadar jih je dovolj, zažene se kost v krop, v katerem poginejo mravlje. Morda ve kedo izmed naročnikov lista kako dobro sredstvo proti mravljam v shrambah in sobah.