GLAS


ARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Ste-v. 57.
JSTe \a/
ol5il3o"fc>=E?a 1898.
Loto
>0 položaju na Kuhi in na
Za Deweyovim hrbtom.
Washington,?, okt. Oddelek mornarnice j« danes prejel od admirala Deweya brzujav, da so v Singapore v iztočnej Iudiji dospeli na prevožnjih ladijah španski vojni oddelki. Španski vojaki bodo zasedli več Filipinskih otokov, i>o-s»hnopa hudo pomnožili posadke v Iluiiu in drugih lukah otoka Panay.
Dewey smatra to i>ostopanje Špancev mirovnemu zapisniku na-sprotno in zahteva nadaljna navodila. V lloilo so zbrani ostanki Španske posadke na Filipinah iz-vzeinši one na otoku Luzonu. Vprašanje je sedaj, ako pomeni odpoši-ijatev španske vojne v take kraje, kterih Amerikanci še niso zasedli, prestop mirovnega zapisnika, ali so Spanci opravičeni svojo lastno vojno pomnožiti, ktera se bojuje le proti vstašem. Te dve točke so daues McKinley in njegovi ministri pri seji kabineta podrobno razpravljali in zasedaj sklenoli, admiralu brzojaviti, naj bode pazl jiv in vs« nad ulj ne dogodke na Filipinah naznaui \ Washington. Sploh pa naj se zadrži mirno, dokler mirovna komisija v Parizu o tem natanč-nejega ne določi.
Augustin v Madridu. "Madrid,?, okt. Prejšnji višji kapitan na Filipinah general Augustin je včeraj dospel sem in se dalj časa z vojnim ministrom Correom razgovarjal. Kraljica je podpisala dekret, vsled kterega se imajo rezerve od 1. 1894, 1895 in 1897 odpustiti. Vlada je brzojavila v Ha-vano, da ni moč otoka v šestih tednih sprazniti, kakor Amerikanci zahtevajo.
Blanco dela spletke.
H a v a n a, 7. okt. Španski poveljnik v Manzanillo protestuje, ker so Amerikanci mesto zasedli, češ Špauci se zamorejo še le 10. okt. vkrcati. Colnino na Kubi bodo tako predrugačili, da bodo uvažali živino in živila prosto in tako glad-ne Kubancu podpirali.
Nicolaj Rivero, urednik Blanco-vega glasila ,,l)iario de la Marina" je odpotoval iz llavaue v Washington s prošnjo na Zjed. države, da bi si iste osvojile Kubo. Prošnjo je podpisalo mnogo bogatih ljudi in veleposestnikov, kteri se boje, da bi njihovi interesi pod kubansko vlado ne bili škodovani.
Santiago, 7. okt. Generala Lawtona muči mrzlica, dobil je od vojnega oddelka dva meseca dopusta v Zjedinjene države. General Wood bode prevzel poveljništvo. General Hay je brzojavil iz Mauza-dillo, da ga je tam 3000 Spancev zelo prijazno sprejelo. Španski vo jaki bodo 10. oktobra odšli s orožjem in še le potem bode Ray razvil amerjkansko zastavo.
Še nič sporazumljenja.
Pariz, 8. okt. Kakor navadno ■o tudi danes zjutraj imeli ameri-kanski komisarji tri ure trajajočo ■ejo. Pretreaovali so predloge in vpoštevali nasprotna načela Špancev. Amerikanci se sedaj strogo drtč odmenjenih načrtov. Tudi so Špancem že gotove točke naznanili, kaj Zjedinjene države pričakujejo. Španci ne sprevidijo, ali pa nečejo aprevideti, da se Amerikanci ne bodo dali pogajati, ampak bodo kratko in jasno zahtevali sprejem tvojih zahtev.
Filipinskem vprašanju še niso {obravnavali, toda to se ne bode več dolgo odlašati. Danes po-
poludne ao amerikanski komisar ji imeli Še drugo sejo. O filipinskem vprašanju pravi ,,Gaulois", da s«-sicer včeraj ni razpravljalo, pač pa toliko omenilo, da je že sedaj razvidno, kolike težave bode delalo.
Madrid, 8. okt. Včeraj večer so bili ministri povabljeni k soji, v kteri so prebrali brzojav od Mon-tera Riosa, predsednika španske komisije v Parizu. Brzojav pravi, da Amerikanci zahtevajo vse Filipine, prevzamejo pa tudi dolg na otočju, ako Španci prevzamejo dolg na Kubi. Španski komisarji temu oporekajo in zahtevajo, da Amerika prevzame kubanski dolg in Špancem dovoli, vso vojno opravo iz Kube in Porto Rico odpeljati. Vlada pričakuje na vsak način, da Amerika prevzame kubanski dolg. Popolno izpraznenje Porto Uic > bode do 15. oktobra dovršeno.
Španske prevožne ladij e.
Madrid, 8. okt. Špansko pre-koatlantiška družba je sedaj vladi 21 parnikov prepustila na razpolago, ktere bodo rabili za transport vojne iz Kube nazaj na Špansko.
Mala zguba mornarice.
Washington, 8. okt. Iz poročila glavnega zdravnika mornarice je razvidno, da je v vojski z Špansko skupno na amerikanskih ladijah in na kopnem bilo 17 mož ubitih in 67 ranjenih. Izmed ranjenih je samo jeden umrl, šest pa je za nadaljno službo nezmožnih.
Španci se zanašajo na velikodušnost.
Pariz, 10. okt. Amerikanska mirovna komisija je danes i nela dve seji, v kterih je razpravljala kubansko vprašanje in uravnavo kubanskega dolga. Pariški časopisi kažejo nekako skrb za Špansko, j,Journal des Debats" pravi, da je skupna komisija v soboto razpravljala filipiusko vprašanje. Enako tudi .Matin' poroča in še pristavlja, da se je zaradi Kube in Porto Rice lahko sporazumeti, ker Zjed. države vse zahtevajo, Španija pa nič ne odkloni. Težavneja bode rešitev tilipinskega vprašanja. Omenjeni časopis sklene svoj članek z besedami : ,,l7pamo, da bode vlada, ktera se je nedavno tako pogumno in močno obnašala, sedaj pokazala tudi velikodušno."
,,Gaulois" opisuje politično razmerje in sklepa, da bode izmed nasprostnih si političnih strank vendar Mc Kinleya vodilo čutstvo velikodušnosti, ktera je bila vedno v čast zmagovalnim narodom. Tudi nek španski diplomat je djal mi-noli teden proti nekemu Amerikan-cu, da Španija pričakuje velikodušnost od Zjed. držav.
Kakor se iz Madrida poroča znašajo stroški vojske na Kubi in na Filipinah več nego 3000 milijonov pezet, to je 600 milijonov dolarjev. Jules Cambon, sedajni francoski poslanec je danes prišel sem in bode dva meseca v Parizu ostal.
Novi tecaj svetovne trgovine.
Skoraj pred pol stoletjem, to je leta 1850 je Karol Marx opozoril nato, da bode kdaj v svetovnem prometu „Tihi ocean" igral večjo vlogo, nego sedaj Atlantiško morje, ktero bode tačas le še kot kako medzemsko jezero. ,,Že v drugič", tako razpravlja, „se obrne svetovna trgovina v novi tečaj. Središče svetovne trgovine postane sedaj New York in San Francisco", in opominjaje dostavlja: „Obrt in kupčija stare Evrope, morate napeti vse svoje moči, ako se hočete rešiti tistega propada, kakoršnemu je podlegla italijanska obrtnija in kupčija od 16. stoletja sem."
Sicer se te preroške besede še niso popolnoma izpolnile. Toda z orjaškimi koraki dohaja čas, ko bodo iztočna Azija in za njo ležeče dežele dobivale blago od amerikan-skega obrežja. Amerikanska ladije bodo amerika.iske pridelke in izdelke amerikanskoga podvzetja založile skladišča ob obrežju Aiije in obrtnijske dežele v Evropi vedno bolj izpodrivale iz tam oš njega trga.
Že sedaj naše pacifičoo obrežje zalaga Kitajsko s kruhom. Kitajska. z deloma pregosto naseljenimi pokrajinami, potrebuje nanovo več kruha nego ga pridelati zs.more. Xe sedaj dobiva potrebni kruh iz zatočnih držav severne Ainerike, ktere se po vsej pravici smejo imenovati svetovne žitnice. h
Ta svetovna žitniea pa 7i sedaj skrbi, da bode Kitajsko tudi v bodoče zamogla preskrbovati se žitom, tako na pr. država Oregon z njenim orjaškim žitnim pridelkom le Št? pšenico dovaža iz druzih držav, domač in ptuji pridelek izdela in ga razpošilja zapadno čez tiho morje, da se ž njim prežive Kitajci.
Ali to je še le začetek. Razpošiljanje ameriških izdelkov in pridelkov proti zapadu se bode še vse drugače razvilo, ako se nova prometna sredstva spravijo v tir, s e kterih pomočjo se bode iztočna Azija z svojimi stotinami milijoni izdelovalci še bolj približala našemu delu zemlje. Pričeli souetanov-ljati celo vrsto parobrodnih črt v iztočno Azijo. Velike zapwlne železniške družbe bo one, ktere tiče za temi nameravanimi ustanovami, denarna moč teh nam daje pa poroštvo, da se ti načrti tudi izvrše. V Seattlu in San Diego so že pričeli preiskayati luke, da najdejo primerne prostore za stavljenje pristanišč itd. Mogoče je pa tudi le vprašanje časa, ko bodo kapitalisti izvršili zvezo prekopov med atlan-tiškim in tihim morjem čez Panamo ali Nicaraguo. — Kratko rečeno. ameriški kapitalisti imajo moč, da bodo iz tihega morja napravili glavno prometno cesto svetovnega trga, atlantiškemu morju pa potisnili \ vlogo medzemskega morja.
Roka v roko si delajo nove prometne ceste naši gospodujoči razredi ter vsi hočejo v iztočnej Aziji zagotoviti trajni trg za ameriške pridelke in izdelke.
Med tem kose ruska in angleška vlada v«-dno prekašate in prepirate zaradi koncesij, ktere ena ali druga iz toliko nadlegovanih Kitajcev izsilijo, so ameriški kapitalisti na tihem pridobili koncesije od kitajske vlade, ktere so gotovo toliko vredne kakor kterakoli si bodi koncesija, ktero je dosedaj dobila Rusija ali pa Angleška od Kitajske.
Tukaj v New Yorku seje ustanovil sindikat, kteri se imenuje ,,American-China Development Comp." Predsednik tega sindikata je bivši senator Calvin Brice, pri njem so deležni podjetja: Standard Oil Company, sladkorni trust, Arbuc-kle trust s kavo in Carnegieva družba z jeklom. Ta družba je dobila koncesijo za gradenje kitajske železnice. Ta železnica bode 900 milj dolga, in napeljana skozi ozemlje na kterem prebiva 120 milijonov ljudi. Ta železnica, ktera bode veljala 90 miiijonov dolarjev, ne bode le po tem sindikatu grajena, temveč tudi prvih pet let v njego-vej oskrbi in nadzorstvu.
Bivši senator Brice se je te dni izjavil o tem podjetju, da bodo kmalu pričeli poslovati. Standard Oil Company bode to železnico rabila za izvažanje svojih izdelkov. Sladkorni trust bode skrbel, da bodo Kitajci dobivali ameriški sladkor, Arbuckle Coffee Company
pa bode Kitajcem prt »dajala kavo po ceni.
pNam je potreba", je rekel Brice, ,,trg za naše višje pridelke nego potrebujemo. Ta trg najdemo ob Pacificu, kjer 400 milijonov ljudi pričakuje. Prihodnjost naše kupčije je na zapadu. Mi imamo sedem ali osem trans kontinentalnih železnic in zamoremo naše blago brzo prevažati na zapadno obal in ta obal se razvija v ladjestajstvu ter bode ono izhodnih dežel v teku časa prekosila. Mi boderno naše pridelke pošiljali na Kitajsko in tam imeli v našej železnici sredstvo, ktero bode te pridelke prevažalo po obširnej državi1'.
Vprašali so tudi Brica, ako ni nevarnosti, da bi se pri deljenju Kitajske, zgubile ali postale ob veljavo koncesije sindikata.
Mož je dal karakteristični odgovor: ,,Niti najmanjše nevarnosti ni. Nobena dežela se ue bode hotela spreti s Zjed. državami.'"
Brice s tem gotovo ni govoril kake fraze. On ve, da se bode vlada te dežele potegovala in varovala kapitaliste v tujezemstvu in celo se za nje podala v vojsko. Z izgotov-Ijenjem amerikanske železnice na Kitajskem, stopijo tudi Zjed. države oficijelno v vrsto onih vlad, ktere so materijelno deležne na Kitajskem in prišel bode tudi čas ko boderno zopet Čuli grometi ameriške topove v iztočnej Aziji in to v varstvo ameriških kapitalističnih koristi.
Se pred letom dni — pravi tudi Brice — ne bi našli niti jednega Amerikanca. kteri bi svoj kapital utaknol v kitajska podjetja. Danes pa je v ta namen kapitala pa še preveč na razpolaganje. Kar je Marx v svojej teoriji že pred pol stoletjem spoznal, je še le kapitalističnim izrabljalcem danes jasno postalo in to vsled razvitja iztoka in homatij.
Borba za zemljo.
W as h i n g t o n, 9. okt. V Indijanskem teritoriju preti vzbruhniti vojna, a sedaj niso divji Sioux, Co-manchen, ali Apachen indijanski plemeni, kteri se na boj pripravljajo; temveč civilizirani Chero-kees. A ne samo to: 20.000 belo-poltnih takoimenovanih „Squa\v-men", ali oženjenih z Indijankami «e bode zoperstavilo z modernimi NVinchesterkami, s kterimi razumejo prav spretno streljati, ropaželj-nim sosednim politikarjem. Vlada je tem ljudem zapovedala, da morajo ostaviti svoja domovja, na kterih že deloma bivajo po 40 do 50 let, da se tja potem naseli tolpa špekulantov, politikarskih prija-jateljev in tatov, kteri na milijone kradejo.
N' vseh pogodbah, ktere ao bile dosedaj sklenjene s temi petimi znanimi civiliziranimi indijanskimi rodovi, so priznane kot eden rod. Prve prodaje zemljišč Cherokee rodu so se vršile v malih parcelah na posamezne naselnike. Potem so leta 1721 prodali veliko zemljišča državnej vladi v Virginiji. Leta 1770 in 1775 so Cherokees prodali zemljišča v Georgia, Virginija in zapadnej Virginiji; leta 1806 in 1807 v Aiabami, Georgia in Tennessee dali zemljišča zveznej vladi in zato dobili zemljišča ob Arkansas Riverju, današnji indijansk teritorij.
Pogodba od leta 1817 dol >ča, da ostanejo vse prejšnje pogodbe v veljavi in da so Indijanci na novih zemljiščih ob Arkansas Riverju, kterim je natanko določena meja, za večno neovrgljiyi gospodarji. V pogodbi od 6. nov. 1828 jamči zvezna vlada Indijancem zemljišča ta-
ko daleč zapadno dokler daleč seže nje meje in to v večno posest. Ta zemljišča so bila znana pod imenom Cherockee Strip. V pogodbah od 1830, 1833, 1835 in 1838 so Indijance pridobili, da so skupaj bli-zo 80 milijonov akrov zemljišč zamenjali. Vedno bolj so jih odrivali in vklepali, takrat imenovano zemljišče Cherockee Strip se dandanes imenuje indijanski teritorij. V 40. letih ko so se pogovarjali o spojitvi Texasa, Calit'ornije in za-paduih držav so zagotavljali nasprotniki spojitve, da zemljišča zapadno od Missouria ne morejo potrebovati. Rocky Mountains so imeli za mejo civilizacije, Kansas in Nebrasko so smatrali za neob-Ijuaeno. za divje kraje in bili rnne-u ja, da te prav lahko Indijancem prepuste. Zato so se Cherockee na svojih zemljiščih prav po domače uredili, učili se angleški, uatanov-Ijali šole, napravili si postave, ustanovili vlado, kratko: vse so storili kar je bilo od njih primerno pričakovati. Mnogo belopoltuih se je priženilo v rodove, in nastalo je mešano prebivalstvo, ktero pa ni bilo nič manj inteligentno kakor belopoltno. Več žensk je študiralo višje šole in jih tudi dovršile, bile so zelo izobražene in učene, njih polt je bila enaka Španjolkam in Italijankam. 20.000 belopoltuih prebiva med temi Indijanci in ako tudi že desetletja žive z Indijankami, niso še zgubili svojih pravic kakor jih imajo drugi belopoltni.
Ta zemljišča si hočejo sedaj osvojiti železniške družba, špekulanti z rudo- in premogokopi, kapitalisti, kteri imajo v svojih pesteh že skoraj vse Zjed. države, pomagajo jim pa politikarji v Washingtonu. Ta gospoda zagotavlja, da ta zemlja potrebuje civilizacije, ali pravilno, špekulantje jo hočejo ukrasti ; navajajo, da jo naj odpro za naseljence, ali je že naseljena, samo pravim posestnikom jo hočejo ugrabiti. Preje, ko so imeli opraviti z nevednimi Indijanci, so bile take špekulacije povsem jednoBtav-ne. Napravili so postave in nad Indijance poslali zvezne vojake, kteri so pripoznanje in izvajanje teh poBtay izsilili, ali sedaj so ti divji Indijanci sami civilizirani, imajo v svojej sredi precej velik del belopoltuih prebivalcev, kteri njih pravice branijo. Ti ,,Squaw-mens" ali možje Indijank, ktere hočejo pregnati, pravijo, da je ta naredba nečuveno barbarska, in da se pod nikakimi okoliščinami ne bodo udali. V kongresu in v časnikih dežele bodo branili svoj pravice, in ako bodo videli, da bodo vse to prezrli, tudi se ne bodo mnogo pomišljevali, da bodo prijeli za Winchesterko in branili svoj dom in ognjišče. Seveda počakati moramo še, ako se bode korumpi-rani stroj v Washingtonu, kteri ima uprav sedaj polna usta o ože-manju Špancev na njih kolonijah, tudi tako daleč spozabila in izvršila rop, kterega dosedaj ne pozna zgodovina niti med divjimi, niti izobraženimi deželami.
Bedakov no zmanjka.
V New Yorku sta dva strica iz dežele potožila policiji svoje skušnje pri sleparjih s ,,zeleno robo", kterim sta izročila trdo prislužene novce. Lorenc Lake in Edvard Schuelleuberger iz Payne, Ohio sta prišla na povabilo sleparjev s „ze-lenim blagom" v Jersey Citv. Tam so ptičke že čakali elegantni gospodje, ju odvedli \ Long Island City, kjer sta plačala 1000 dobrih dolarjev za S 13.000 }lzelenega blaga". Pozneje sta uvidela prevaro, toda bilo je prepozno; dobila sta le papirne zrezke, na vrhu in spodai pa bil dober bankovec.
Tri sto delavcev brez dela.
American Sugar Comp. na Kent Ave. v Broklyuu je v ponedeljek odpustila hkrati 300 delavcev, ve-večinoma Slovanov. Vsi ti siromaki so le malo zaslužili in bode si-romaščina sedaj še bolj občutna. Družba pravi, da ima preobilo na-napolnjene zaloge sladkorja. Tem ljudem bodo v kratkem sledili še kurilci, strojevodje in drugi delavci. Po leti, ob hude j vročini so pa delati še čez čas, samo da so brzo zaloge napolnili. Pravijo, da bodo na Long Island najbrže še dve sladkorne tovarne v kratkem zaprli to je Arbuckle Bros. Descharjevo. To pač ne pomeni še obetani ,,dobri čas".
Egiptovska tema na Staten Island.
Minolo noč je vladala nad 1 uro egiptovska tema na Staten Island po vseh cestah, tovarnah, prodaja luicah, gostilnah i p drugjjh kxaji.1^ v kterih rabijo električno razsvet-ljrvo. Uzrok tej temoti je štrajk krurjačev in strojevodij v glavnem poslopju v Livingston, S. I. Ti ljudje morajo delati v hladnejšem vremenu po 12 ur na dan in dobe po 82 plače, po leti pa delajo po 8 ur za isto plačo; sedaj so zopet naznanili, da morajo delati po 12 ur za 82 na dan, a ljudi so zahtevali, da se jim to tudi nekoliko odškoduje, 10 ur so bili pripravljeni delati za $2, a ostale dve ure zahtevali, da jim posebej nagrad«-; družba je zavrgla to zahtevo in povod temu bil štrajk.
Ribe usmrteuevsled streljanja.
Na tisoče ril) je bilo minoli četrtek usinrtenih vsled streljanja s težkimi topovi v Fort Hamilton in Wadsi'orth, v Coney Island je bila vsa obal pokrita z mrtvimi ribami, ktere je dotok vrgela na pesek. Bile so jako krasne in line ribe razne velikosti, prebivalci kraja bili pa želo veseli, nabirali so jih v plete-nioe, vreče, in vozove. Nek ribič je brzo napolnil svojo ladijo in od-pljul \ New York na trg.
Razne vesti.
Tovarne za usnje bodo zaprte.
Usnjarski trust, kteri je znan pod imenom „United States Leather Co." namerava vse svoje usnja-rije v deželi, kakih 100 tovarn zapreti, da bi ceno kožam znižali. Tako se je namreč poročalo v us njarskih krogih, toda člani trusta nočejo to vest potrditi niti tajiti, češ da o svojih opravkih občinstvu nočejo naznanjati. Leta 1893. je trust imel svoje usnjarije štiri mesece zaprete.


i
J
/
f
m	m
M	M
M	pivovar je joden naj- gj
g boljših v tej deželi. Zato flgj Vj* pa je tudi naše	jj^
I SUPERIOR S STOCK a
m
PIVO NAJBOLJŠE.
Naš pivovar je mojster v svojem poklicu.
SC
si
BI
m
M M M
m
m »
» m
M
i ■
m »
m
Prodaja se povsodi v sodčkih in steklenicah.
m m
M
m
M M
boscb mvm co.
LAKE LINDEN,
SICH.


Entered as second clas matter at
»he New Yokk, N. Y. Poet office ■>ctol*M- 2. IS93
„GLAS NARODA".
Lint nl«»v«-iiHki h delavcev v Ameriki.
I/dajat"!j in urednik : Publish«3*? bv
F. SAKSER. I Grwuwich St. N»*w York City.
?-a b-to velja 11 nt za Ameriko $'.».—,
a p.»l l. ta..............$1.50,
a Kvr »p.» /h v«*- let.j . . gld. 7.—
...... |h»1 leta . . . . „ 3.50
„ „ č-trt lota . . . „ 1.75 V Evropo pošiljamo liBt skupne dv<- številki
,,Glaa Naroda" izhaja vsak«
in soboto.
t» red«
..GLAS NARODA"
(t.V«»n i ok the People*') Will Ite iHU.-d every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3.
Advertiseinents on agreement.
Za ogla«« d< • lO vrstic t*»- pla«"-w '» CmiL« v. Dopisi br«z p'-dpisa in ohIiikwIi n« ijat»«:;*-j'
Denar naj blagovoli poslati j>o Money i»rii.-r
Pri spremembi kraja naročnikov ■ -oBimo, da nam tudi prejšnje f.t vališe*) iitfznani, da hitrtijr- uajd«'-aiu naslovnika
Oopisoin in |m .all Ijatvnm Iiar^llte
• BDI<<V<<U):
„Glas Naroda',
ftre^nv teb SL. Vw Y«.rk City.
Peš z Hi i rage.
Nek Iilt*d in raztrgan deček je proet 1 voznika, <•»• «»- »me na njegovem vozu peljati «Vz bruukivuttki most. Vozniku seje de«-ek »milil z to mu je tudi dovolil. K * je do-s <el tja »r*-do 1111 <h t m , je videl Voznik da mali potnik leži na vozu nepremakljivo m stegnjeii. Voznik je ustavil konje in dečka potrese I, toda ni se gauol. Nat" je poklical policaja, kteri je pust i dečka prepeljati v b »luišnico. Tuui se je po-ijrjačilo o*t glada .omaganega zopet dovesti y zapeati.
Pripovedoval je, da mu je ime Viljem Burnett, 15 let star, mati in očem živita ft. 44 Fleet Str. v Brooklvnn. Pred šestimi meseci je odpotoval s prihran jenim denarjem v Chicago dela i*kai Toda dela ni našt*| in ko mu je denar pošel iti ni i uel nikogar, k t t 1*1 zan j skrbel, napotil »«• je peš iz C h i rage nazaj v New York. Med potjo se j« živel od sadja m poljskih b/.-v, kadar i.d dobrih ljudi ni j^hti dobil. Ko je hotel <'vi brooklvuski motit it« bil že tako blizo matere, zapustil bo ga moči.
Piiglaver samomorilec.
141etin deček Charles Austim, kterega mati ima nekaj milj od Bordentow 11, N. J., farmo se je mtnoli četrtek popoludne obesil v skeduju. Nihee ne ve povoda zakaj se je deček sam usmrtil. Pač daleč 8 ni o prišli, da si že taki paglavci »egajo po življenju.
Prepivi-fU l>**g.
Jetnišničar Charles Dodd Union County ječ« v Elisabeth, N. J., je prišel na si«-d nekemu načrtu, po k tereni je nameravalo več jetnikov iz ječ« pobegniti. Lot T s Hoesel zaradi umora nekega far me rja v Sum mit k smrti obsojen in nek drugi vjetnik Thom Wilson po imenu, sta napravila načrt. Jetuišničar je o tem zvedel in ječo preiskal. N išel je železne drogove vrat od Roeaeluve in Wilson o ve celice pre-žagane. Pri jetnikih je našel G je klenih pil, ktere so jiuia zvuuajui pr:jatelji vrgli skozi okno. Nemirnost W i ls«uia je jetuišničarja opozorila, da je preiskal jetnika. Roe-Bel in njegov zatoženec Maushauda. kteri je bil obsojen v dvajsetletno ječo, sta že popreje mislila pobegniti. Takrat sta nameravala jetniš-uičarja napasti in mu ključ« izviti, pa se jiuia to m posrečilo.
Ubežnik ustreljen.
V trdnjavi Slocum pri Mount Vernonu je bil S. oktobra zvečer vojak Oliver Greenwood 7. topni-čarskega polka od straže ustreljen, ko je hotel pobegniti. Mož je bil
21 let star in iz Union Hilla, N. J. doma. Meseca aprila je pristopil k vojakom, kjer je doživel marši* kako neprijetnost v službi. Nedavno
sta bila Greenwood in njegov pajdaš Harry Stokes radi prestopa dopusta kaznovana se zaporom, Greenwood je takrat napadel pa-trolo, ktera ga je hotela aretovati, z britvijo. Od tistega časa sta mora la vjetmka delati ob obrežju. Posrečilo se jima je dobiti civilno oblek- ► in čoln. Vse sta dobro skrila ob obrežju. Na večer sta se preoblekla iu hotela p »begniti. Nek stražnik ju je zapazil ju jima zaklical: „Stoj !" Ker se zato niso zmenila je ustrelil, in Greenwood se je zvrnil v glavo zadet mrtev na tla. Njegov pajdaš je bil vsled tega tako osup-ujen, da je pri priči obstal in se pustil odpeljati v zapor.
Atlantic City v plamenu.
Atlantic City, N. J.„ 8. okt. Uničevalni požar je izbruhnil danes zjutraj ob 6. uri. Plamen se je širil na vs.< strani z veliko hitrostjo in uničil del znamenitega ,,Board Walk4*. Hotelov in zasebnih hiš se je tako hitro prijemal ->g«nj, da prebivalcem ni bilo moč druzega r-iiti nego golo življenje. Nek-ga ognjVgasilca je premagal dim in je bil hudo opečen. Splošno cenijo .škodo na $300.000, ktere je le mali del zavarovan.
Philadelphia,«, okt. Danes zjutraj sej,- poročalo, da je na Kentucky Ave. \ Atlantic City dvajset poslopij V plamenu. Major je prosil toliko brizgalnic podati, kolikor jih le za m o rej o utrpeti. Poročal je, da s«, na Kentucky Ave. vse hiš« lesene in ker piha močan veter »e je bati, da ne bi požar uničil vse mesto. Pol ure pozneje je že odšla jedna brizgal niča v Camden in <d Lam H posebnim vlakom v Atlantic City. Tudi iz Cauidena so poslali dve brizgal nice v nesrečno m sto.
Premog za zimo.
Wilkesbarre, Pa., 8. okt. Lehigh Valley Coal Co. je daneB izdala povelje delati ves čas v tem mesecu in mogoče tudi še meseca novembra. Glavna stvar pri tem pa ni samo to povelje izpolniti, marveč napraviti zalogo za zimo. Kakor hitro bode to storjeno, potem bodo delali le pol uli tretjino časa.
V vozu zgoreli.
N o t r t h a m p to n, Mass., 7. okt. Železniški voz na Boston in Maine kolodvoru je danes pogorel in ž njim vred štirje možje, kteri so bili v njem zaprti.
Blazen voznik.
Chicago, 10. okt. J ohn B. .lessen, voznik ,,South Str." poulične železnice je postal v službi naenkrat blazen. Voz je bil napolnjen ill .lessen je v takem stanu vozil od 27. do Madison ceste. Tam se j.' zavedel in ustavil voz. Ker se je bal, da bi ga uuiobol zopet ne nadlegoval, je izstopil in se izročil v oakrb nekemu policaju. Prišedši na policijsko postajo je pričel hudo blazniti, čez nekaj časa pa je zopet p .nehal, in nesrečnež se ni mogel vee spomniti, da je peljal voz poulične železnice od 27 do Madison ceste. Nedavno je v prostoru za vozove moža udarilo neko dvigalo na glavo in -a hudo ranilo.

prvi teden letošnjega lova ustrelili 800 do 1000 komadov divjačine.
Od ubite divjačine so 300 komadov po železnici poslali iz države. Kakor pravijo, bode ob sklepu lova še najmanj 100.000 divjačine žive ostalo.
Uzrok indijanskega nemira.
Washington, 7. okt. Gover-ner države Minuesote je brzojavil danes Blissu, tajniku mornarice, da je prebiv alstvo v bližini indijanske reservacije zelo razburjeno, in da bi morala vlada storiti vse, kar je v njenej moči, da se razburjenost potolaži.
Pravijo, da je uzrok nemira tudi ta, ker so Bush Čara in njegove prijatelje, kteri so ga hoteli oprostiti, zaprli. Nedavno je bil Buah Car povabljen pred sodnijo za pri čo pri obravnavi radi prodaje žga» uja Indijancem. Car trdi, da mo sodnija zato ni pristojno nagrado za priče izplačala. Ko je bil k neki drugi obravnavi povabljen, ni šel in zaradi tega so ga hoteli zapreti.
Neko drugo poročilo pa pravi, da so uzroki iskati vse kje drugje, namreč v nesramnem izžemanju Indijancev. Te rudeč#kožce prištevajo k najmanj omikanim ; od civilizacije nočejo kar nič vedeti; tudi nošo so ohranili še staro. Dežela je njihova in žive se glavno od ri-barenja. Nedavno so poslali nekaj preiskovalcev na njihov svet, da bi ceni J i stavbeni les. Namesto da bi merili Jes, zabavali so se, kakor se sploh na indijanski rezervaciji zabavati zamore, les pa so le površno cenili, seveda le na veliko škodo Indijancev. Akoravno rudečekožci niso omikani, vendar kaj hitro čutijo kadar so ogoljufani in polagoma se je zbirala nevolja in srd v njihovih srcih do belopoltnih.
Wrigtliov predlog.
Walker, Miun., 9. okt. Indijanci, kteri so na vojake streljali iu tisti, ktere hočejo zapreti, se uo-čejo sami oglasiti. Ako jih bode hotel maršal dobiti v roke, morali bodo vojaki vso pokrajino preiskati in še je zelo dvomljivo, da bi vse dobili. Pravijo, da se od vseh strani zbirajo Indijanci na Bear Island, toda ta vest ni verojetua, ali pa vsaj zelo pretirana. Sodnik Wright, nek star indijanski trgovec, je obljubil od tistih 22 Indijancev, ktere hočejo aretovali, za $1000 od vsa-cega spraviti pod ključ. Maršal mu je obljubil 8500, toda sodnik je ponudbo odklonil. Sedaj se je pokazalo, da bi bil predlog Wrighta cenejši, nego sedanji človeški lov, pri k te rem pa človeške žrtve še niso vpoštete.
Dvajset žena je Imel.
M i I \v a u k e e, «S. okt. Policija trdi, tla je izvohala korenjaka, kteri je v uiinolem desetletju imel deset do dvajset žena. (Natančno število se ne da določiti.) Mož je Nemec po imenu Frederik Viljem Doving, pa tudi njegove žrtve imajo večinoma nemška imena. Jedna njegovih žena je bila tudi Karolina Schneider, ktera je stanovala štev. 225 2. Ave. v New Yorka.
Lastno ženo zastrupil.
C o p e e r, Mich., 7. sept. Viljem Schaal iz 1 m lay City je bil danes prijet in v zapor odtirau ; zatožen je, da je svojo ženo zastrupil in jej potem vrat prerezal, da bi bili Ijud je mnenja, da je prouzročila samomor.
Divjačina v Maine.
Norcross, Me., 9. okt. V lovski pokrajini države Maine, ktera obsuza 12 milijonov akrov zemlje
Kuga na jugu.
M o b i 1 e, Ala., 8. okt. Rumena mrzlica v državi Mississippi se tako hitro širi, da so že skoraj vsi uradniki zgubili glave, akoravno se mora priznati, da zdravniški uradniki v okuženih krajih store svojo dolž-uost. Pravijo, da se kuga zamorcev ne prime, sedaj pa je med zamorci največ bolnikov. V Jackson u kuga največ razsaja, od 27. Bept. je zbolelo 44 osob, 5 jih je umrlo. V krajih kjer so bili do sedaj varni pred boleznijo, se naenkrat prikaže Btra-šna kuga in prouzroči splošen beg prebivalcev. Državni odsek je spoznal svojo onemoglost in prosil zvezno vlado pomoči v denarjih in živilih za v okuženih krajih osamljene zamorce. Governor je podpisal poziv in zagotavljal, da ni ube-žal pred rumeno mrzlico, marveč se le podal v Smith County kjer je pred bivšimi vojaki imel nek govor, kterega je bil obljubil.
J a c k s o n, Mass., 8. okt. Tukaj so včeraj zboleli t"ije belopoltni in trije zamorci, uinrl ni nihče. Ljudje so zaprli svoje trgovine in zbežali iz mesta. Tudi v Natchez se je prikazala kuga. Iz Madisona so poročali včeraj tri in v četrtek štiri slučaje rumene mrzlice, iz Edward in Ido pa jeden, iz Hariston iu Fayette pa po dva. Dr. Wildauer trdi, da sumljiva bolezen v VVater-fordu ni rumena mrzlica. Povsod manjka postrežbe bolnikom.
New O r 1 e a n s, 8. okt. V Lou-siani je vse poletje zbolelo 465 osob za rumeno mrzlico, 30 pa umrlo. V državi Mississippi je zbolelo 314 oaob in umrlo 35 za kužno boleznijo.
Ka straži ustrelil.
Jacksou vil le, Fla., 10. okt. John Corbett, vojak orjaške postave je danes v pijanosti razgrajal. Clint Robinson, majhen toda pogumen vojak je bil na straži in razgrajača opominal naj miruje. Corbett pa namesto, da bi ubogal, je zgrabil toporišče in se s grozno kletvijo bližal straži. Robinson je najpreje ustrelil v zrak, ko impadovalca to ni nič ustrašilo, je v drugič pomeril nanj in sprožil. Corbett se je zvrnil v prsa zadet. Robinson je vee krivde oproščen.
Ves polk razgraja.
Livingston, Ky., 10. okt. Tukajšnjo okrajno ječo stražite dve kompanije vojakov, kteri hočejo za-braniti, da ne bi v jetnika A Ivin Kitchena njegovi tovariši liučali. Kitchen je na straži ustrelil vojaka Henry Hoffmana od 12. prostovoljnega polka. Ves 12. polk je radi tega razburjen. Vojaki podpirani od pol Indijancev in „Cowboyev" bo se hoteli včera j večer z silo polastiti nekega vlaka, da bi se sem pripeljali. Že so pognali policijo \ beg, toda konečno so razgrajajoče keutuckyške prostovoljce razpršili. V 12. polku o disciplini niti govora ni, in ni dovolj mož, da bi opravljali stražo.
Morilec v Denvern.
Denver, Colo., 8. okt. Vede-ževalko Julijo Vaght so danes zjutraj našli v njenem stanovanju zadavljeno ležati na obrazu. Okolu vratu je imela zadrgneno ruto, s ktero je bila zadavljena. Policija misli, daje zločin storil tisti morilec, kteri je 1. 1894. tu zadavi i tri žene.
Vožnja na Yukon u ustavljena.
Vancouver, 8. sept. Ladje-plovstvo na gorenjem Yukonu je za letos ustavljeno. Poslednji potniki so prišli sem s parnikom ^Canadian" in ,,Columbian". Vsi so pripovedovali zanimive stvari o preustrojbah, ktere je komisar Ogilvie vpeljal v Dawson City. Nek potnik je pripovedoval, da so dne lo. Bept. zaprli nekaj igralcev in ti so morali plačati $10.000 globe. Ta denar bodo uporabili za zboljšanje cesta. J. B. Chambers iz Victorie zagotavlja, da se zaslužek v Klondike vedno bolj znižuje. Dva podjetnika večjih zlatokopov najemata sedaj rudarje s plačo S100 na mesečin prosto hrano.
3 an Fr a nc i s co, 8. okt. Tajni ameriški uradniki so znašli, da je tukaj v prometu mnogo ponarejenih bankovcev po $100. ('asnik „Cali" zagotavlja, da je bilo 5000 takih ponarejenih bankovcev pri-nešenih v Klondike in tain so jih radi po zlatokopih zamenjavali za zlato. Se le ko so ljudje dospeli v Portland in te bankovce zamenjali, so zvedeli, da so ponarejeni. Tukajšnje banke nečejo sedaj sprejemati nobenih bankovcev po sto dolarjev.
Je li Turčin Yussuff ?
H a 1 i f a x, 9. okt. Kapitan par-nika ,,Newfield" kteri j<> včeraj prišel iz Sable Island, pravi, da je tam Iti. septembra videl truplo ve-licega moža plavati na vodi. Truplo je bržkone Turčina Yussutl'a, kteri je z „La Bourgogue" ponesrečil. Truplo je bilo opasano z usnjatim pasom, v kterem je bila velika svo-ta denarja. Kakor znano je Yrus-suff, ko je iz New Yorka odpotoval imel v usnjatem pasu za 32800 francoskega in amerikanskega zlata. Ta pas slednji čaš baje še pri predstavah ni nikdar odložil.
Višji zaslužek.
Honolulu, 30. sept. Odkar ne smejo več Kitajcev dovažati, so se :»Aslužki na nasadih zvišali. Med tem ko so dosedaj plačevali le $12.50 do $13 na mesec, napravlja-jo sedaj nove pogodbe po $16.
FR. SAKSER <fc CO., 109 GREENWICH ST., NEW YORK pošilja denarje v staro domovino Slovencem in Hrvatom, za 100 gold, avstr. veljave treba dati $40.70. Slovencem smo že odposlali blizo 3 milijone gold. Pišete lahko slovensko, ali kakor drago, pošte, fare in vasi bo nam dobro znane in se nemore nič zgubiti, svoji k svojm!
Evropejske In druge vesti.
Manchester, 7. okt. Londonski poročevalec ,,Couriera" pravi, da je znnajni urad poslal dolga na vodila britiškemu poslancu v Parim, Sir Edmond Mousonu. Razmere med Francosko in Veliko Britanijo so s»daj zelo napete. Lord Salisbury je odklonil zasedo Fa-shode po majorju Marchandn pri-poznati povodom posredovanja. Delcasse, francoski minister zvu-uajtiih zadev, britiškim zahtevam polagoma odjenjuje.
Carigrad, 8. okt. Poziv obla-stij na Turčijo zaradi izpraznenja otoka Krete, pravi, ako sultan ne odueha bode zgubil svojo oblast čez otok. Porta je zaradi tega v ve-likej zadregi, in pravi, da je postopanje oblastij nepravično; dalje upa, da se Rusija tega postopanja ne bode udeležila, in da ae bodo radi tega tudi oblaBti premislile prevzeti odgovornost.
V diplomatičnih krogih Be je grajala istmitost, ko je cenzura Časopisom dovolila priobčiti brzojav, da je Rusija na britiško noto odgovorila, daje nasprotna nasilstvu in bode tudi zanaprej tem oporekala. Sedaj mislijo, da je to le poskus vso odgovornost zvaliti ua veliko Britanijo.
K a n e a, 8. okt. Mnogo Kristjanov, Turkov in Židov zapušča otok. Vsi parniki so prenapolnjeni in rimsko-katoliški redovniki so svoje dragocenosti spravili v varnost. Uplivui Turčin i mislijo, da ne bode prišlo do resnih nemirov, ker je baje sultan že privolil, da se turški vojaki umaknejo.
P a r i z, 9. okt. Štrajk Be čedalje razširja in žuga postat: splošen štrajk \ Parizu iu predmestjih. Vlada je ponudila vojake, da bi opravljali službo pri strojih, in poslala peke v pekari je, kjer pomaga-či štrajkajo. Vlada je \ omnožila posadko v Parizu za 10.000 mož. Ako bi se velika armada brezposelnih spuntala, bi bil položaj še veliko slabji nego o času komune. Pravijo, da že 80.000 mož štrajka in njih število se še vedno množi, akoravno je mestni sovet zapretil pogodbe podjetnikov prek 1 icati, ako se isti v 24 urah z svojimi delavci ne pogude. Tudi pri Bleduji razstavi je bil velik štrajk, toda letošnji je še veliko večji.
Peking, 9. okt. V petek so do-šli iz Tientsina vojaki za pomnožene straže ptujih poslanstev. Na čelu so jahali kozaki, tem so sledili britiški pomorščaki z Nordenfeld topom, za teuii so šli ruski in nemški mornarji. Kitajska policija je skrhala za red na pet milj dolgem potu do ptujih legacij. Kakih 15.000 Kitajcev je stalo na cestah toda kazali niso nikako zanimanje. Tsing Li Yamen je poskušal do zadnjega to naredbo ovreči. Sedaj so vprvič po zasedanju francosko-angleške ekspedicije 1. 1860 stopili ptuji vojaki v mesto. Spremstvo za japonsko, italijansko iu francosko poslanstvo prič-akujejo prihodnje dni. Tsung Li Yamen je oporekal 'ker je bila ruska eskorta še enkrat močnejša od onih druzih narodov. V petek in soboto je bilo izdanih mnogo razglasov, ktere je cesarica vdova podpisala. Cesar bode v soboLo daroval Bogu za dolgo življenje.
Kairo, 9. okt. Sedaj se je prvič čulo o Kalifu, kteremu seje posrečilo ubežati, ko Bi je general Kitchener osvojil Omdurman. Ube-žal je z svojim podvodjem Osman Dignajem in malem spremstvom v gojzde pri Baka, tri dni hodazatoč-no od Abba Island. Pravijo, da gorjanci v okolici nočejo nič o njem vedeti, in da so mu vsi arabski narodi sovražni.
V a n c o u e r, B. C., 9. okt. Par-nik ,,Warrimoo" je prišel iz Avstralije in prinesel vest, da je parnik „Moresby<J mnogo francoskih naseljencev vzel na krov. Slednji so domačine napadli in njihove posle pomorili. Francozje so se rešili na lad i je in ubežali na morje, kjer jih je britiška vojna ladija ,,Mildura" vzela v svoje varstvo in tudi moštvo izkrcala, kteri so vasi domači no v požgali.
Kapitana in moštvo nemške la-dije „SeegeBpenst", ktera je kup-čevala na Salomonovih otokih, bo
domačini poklali in njihov« pri 45 ur trajajoči pojedini stali. Nemška vojna ladija ,] je odšla proti otoku, da b< čin.tvo maščevala.
IiritiSka vojna ladija „MoI je prišla od Salomonakih ol Na Villa Lavilla je kaznovaj mačine, ker so nekega angle trgovca umorili. Na otoku £] je aretovala glavarja, ker je sednem rodu ugrabil 25 dekl jih vlekel v svoj harem. Dej materam omenjenih deklet rezal glave in slednje obesil v rih, da bi se ubožice bolj plašil
London, 10. okt. Občinsl časopisje odobrava postopanje' Salisburvja o zadevi Fashode. jatelji m nasprotniki so jako voljni z strogim ravnanjem sterskega predsednika. Mislij« je položaj Francoske vsled stre postopanja postal neugoden, pi di, da radi tega med ljudov| ne bode prišlo do razpora. I« mnenja je tudi borza, ktera po kratkem omahovanju zopetj dila.
Pari z, 10. okt. ,,Matin' dobiva novosti naravnost iz zvi nega urada, pravi, da nikakoi verojetuo, da bi se skušali z voj zaradi nominelnega posestva torijev, ktere tudi Egipet ni inJ obdržati v posestvu. Lahko prei stimo Fashodu, ne da bi naša č| pri tej kaj zgubila. Umnost m že svetuje si ne preveč teritoriji prilastevati. S kolonijalno politi] se moramo pečati, toda pečajmo zmerno in previdno.
Pariz, 10. okt. Jako obširni vojaške priprave zbranjujejo nenii re štrajkarjev. Da bi se tudi žele^_ nični uradniki pridružili štrajkarl jem ni verojetuo. Picard, glavnj komisar in glavni uradnik razstavi 1. 1900 se boji, da jo ne bode me-goče o pravem času otvoriti, ak< bode štrajk še dalj časa trajal. Pol mestu ni nič nenavadnega videti,! pri kakej stavbi dela po pet mož. ktere straži 20 vojakov proti štraj-karji. Mesto je prenapolnjeno vojaki. Zanimanje politikarjev ji razdeljeno med Dreyfusov« in štrajkom, vsaki lahko provzročj preobrat.
Dunaj, 10. okt. Vojno mini sterstvo je priredilo poskuse z autcfl mobilnimi topovi, lafeti in prevožj nimi vozovi, kteri so se prav zad< voljuo izvršili. Vojno ministerstv< bode vporabo novih topov pri poj ročalo.
London, 10. okt. Zastopnik^ neke zadruge iz Pittshurga posre-l duje radi nakupa 20 akrov zemlje! ob Manchester kanalu. Kakor pravijo, bode prostor za tovarno, vj kteri se bode izdelovala rje prosti kovina in poslovalo v njej 5000 de| lavcev.
Rim, 10. okt. Rimski časopisi poročajo, da je razmerje med Vati) kanom in Nemčijo vidno omrznih vsled papeževega govora pred franJ coskimi romarji mi nolo sobotoj Dipomatična zveza je malo da nt pretrgana.
B e r o 1 i n, 10. okt. V. Bulow, pruski poslanec v Vatikanu je odpoklican. Večerni časopisi mislijo da ta čin pomeni razpor med Viljemom in papežem. , »National Ztg." poroča, in to tudi nek član zvunajnr-ga urada potrjuje, da je namreč naslednik Biilovva že ime-uovan.
Shanghai, 10. okt. Huanga, prejšnega kitajskega konzula v Singapore, kteri je bil namenjen poslancem za Japonsko, so na povelje cesarice udove zaprli. Cesarica je vpeljala triuoško gospodarstvo, in sledu j i razglasi so že bili izvor njenega vladarstva. Vsa poročila domačih časopisov naznanjajo, da so so vsi uradniki izvzemši višjih, naklonjeni reformam.
Peking, 10. okt. Izdali so razglas, da se ima domače časnikarstvo zavreti in uredniki kaznovati. V minolih letih vpeljano iskušnje bo odstranili. Ta čin se odobruje, vsled kterega je stoti-soče učencev zgubilo sad večletne-ga truda in napora. Odsek polj« delstva je razpuščen in njih« predsednik v pregnanstvo posl Vsi uradniki, kteri so reforme govarjali, so odslovljeni. S] pogodba posojila za podi Newchwang železnice v zi milijonov funtov šterln vodje železnice Honkonj hai banke odračunali.
J
so
i
Jugoslovanska Katoliška Jednota.
URADNIKI: Predsednik : Jože F Ag SI 6, Box 266; Podpredsednik: Georg Kotoe;
I.	tajnik: Ivan Govže, Box 105;
II.	,, Štefan Banovec ; Hlagaj.: Matija Agmč, Box 266.
PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan ; John PkeSirn, Box 286; Josip Mantel; vsi stanujoči v ELY, St. Louie Co., Minn.
Glasilo: ,,GLAS NARODA**.
Kauea, 10. okt. Sjevad paša, vojni povelnik na Kreti, je prejel od sultana povelje, se takoj podati v Carigrad, da bode spremljal nemškega cesarja Viljema v Sirijo.
1> u naj, 10. okt. Avstrijski mi-mstemki predsednik je izdal na-redlsj, da naj se \ si tujezemci, kteri političnoagitirajo, iztirajo iz Avstrije. Pravijo, da je te naredita najbolj naperjena proti nemški narodnej agitaciji na («šketn.
iz Jung Uunclave na leškem je pobegnil blagajnik tamodnje hra-uiluice in isto okra I za 107.00(1 gold. : v obč« so mnenja, da jo je v Ameriko popihal.
R i m, 10. okt. Gl«de pomanjkanje drobiža v Italiji se j«-- mornarski minister premislil zahtevati 540 milijonov lir za povečanje vojnih ladij in ae zadovoljit z 28 milijoni; kljubu temu bode proračun kazal 17 milijonov primanjkljaja.
Sau J u a ii, 11. okt. V A rac i bo ao mu v nedel jo prepirali Rarlisti in španski vojaki, na kur so poslednji pričeli na Karliste streljati. Pet mož je bito takoj mrtvih, pet pa smrtno ranjenih. Karliste je to tako razjezilo, da so napadli hiše spancev in ti morali v meato bežati.
Berlin, 11. okt. Cesar Nil jem je danes nastopil potovanje v Palestino, kamor ga apreinlja tudi njegova žena. Najprvo gresta v Ka-meiiZ in Benetke.
Tristo goldinarjev.
(Konec.)
Tako je taval po gojzdu, bled, zmedenimi očmi, prav kakor umo-boln, vedno pa je godrnjal: „Hu-dič pridi in mi daj 3()0goldinarjev." Ni gledal okolu sebe, nemo je ob tla gledal in šel naprej, ter vedno glasno in razločno zavori 1: „ Hudič pridi iti daj mi tristo goldinarjev."
Sedaj je zašumelo po vejah. Oh, sedaj pride ! Groza gaje, in vendar je vesel. Ali bila je le nedolžna žival, kteraje boječe bežela pred možem, ki bi jej gotovo uič žalega ne storil. Sumlalo in šuinljalo je, ali to niso bili duhovi, pač pa perje na drevesih, ktere je menjalo svoje misli o ubogem človeku tu zdolej od Boga in ljudi zapuščenem, kten trpi veliko bolest ; stara jelka je modro kimala z glavo sem in tja kakor marsikaj ljudi in rekla: „Oh teh malih bitij z velikimi bolečinami sem v teku mojih let že obilo videla. Kratko je njih življenje, neskončno dolgo njih trpljenje. Mi smo veliko na boljšem."
„Hudič pridi in daj mi tri sto goldinarjev" Cuj zopet šumlja in Sumlja. Suhe seje pokajo pod korakom človeka 1 Peter poglede kvišku. Tu stoji prednjim ! Ravno tako kakor ga več ljudi popiše: v lovski obleki, s pereBom za klobu* kom, in nekam smijoč okolu ustnic.
„Tukaj sem Peter. Tri sto goldinarjev takoj dobiš. Ali tvojo dušo mi moraš zapisati."
,.Gotovo, to hočem tudi storiti. Daj mi papir in pero".
Hudič je poteguol iz žepa zapisnik, bil je v rudeče usnje vezan; bil je fin, popolnoma civiliziran. Ni bil kak zamazan pargament, kakor je običajno pri tacih slovesnih delih. ,,Kultura, ktera je ves svet ohlizuila, tudi hudiča ni opustita." Zato je tudi takoj rekel: „V prejšnjih, mračnih časih, Peter, je moralo ime one duše, ktera se je meni zapisala, biti zapisano s krvjo. Ali mi storimo to sedaj bolj
jednostavno, staro šego smo opustili in z svetom napredovali. J" pa tudi nekaj finega ta napredek človeštva. Odkar napredujejo, jp postala žetev zame boljša. Koliko sem moral preje prehoditi za človeško dušo, to je v starih dobrih časih ! Le včasih ko so kakega kri-voverca ali copernico zažgali, smo zamogli vloviti kako dušo. Seda j je to drugače postalo. Nedavno tega je k nam tudi nek duhoven pri-romal, kar je seveda še bol j redko; v zlatej dobi pravoverstva se to ni zgodilo. Vendar, ti se hočeš \ knjižiti. Tukaj imaš svinčnik : je ravno tako dobro. Črnila ni potreba."
Peter je vzel v roko svinčnik ; na kterem je bilo vtisnjeno ime ,,Fa ber". Ali ubogi mož ni gledal na te malenkosti, in Batanove opazke ni niti čul. Saj je moral in moral
nikjer videla in našla, čevlje poleg vodnjaka je takoj spoznala: Peter je skočil v vodnjak! Ljudje so brzo skupaj privreli, preiskali vodnjak in i ?. njega nekaj težkega z vleki i;
bil je Peter, mrtev in mrzel. c * " * ^
Drobnosti.
Požar. Iz Mirne Peči se piše 1!. sept.: Danes ob 10. uri dopo-ludne je začelo goreti pri posestui-ku Jakobu Parkelju. Ogen j je uničil v četrt ure hišo in vsa gospodarska poslopja. Brizgalnica je bila takoj na mestu. Rešiti ni bilo mogoče drugpga kot živino. Kako je nastal požar, se še ne ve. .T. Parkel j je
bil zavarovan.
* _ *
Požar. V Studencu pri Mo-imeti tri sto goldinarjev. Zapisal je kronogu je štiriletni sin posestnice
ime in izročil hudiču zapisnik in	Jerman igraje se z žveplenkami
svinčnik. Njegovo oko je zasvetilo,	užgal domači skeden j, kateri je po-Sedaj bode dobil tri sto goldinar- gorel. Škoda je 500 gld. jev, in ne bode njemu, njegovej * * * ženi in otrokom iti v siromaštvo! Suša na Krasu in otipe-
Satan se je pričel glasno smijati	1 j a v a R e k e. Iz ilirsko bistriške-
in rekel: ,,Peter Oven, Peter, ali	ga okraja se piše ,S1. Nar.' 22. sept. me ne poznaš?" Jaz sem vendar lo- Skoraj bosta minula 2 meseca, odveč J^len. Vedno sem te čul mr- kar nismo imeli—z jedno majhno
mrati: „HudiČ, daj mi tri st<> gol-	izjemo — kaplje dežja. Vsi studen-
dinarjev", zato sem si dovolil to	ci in potoki in sploh vse je že po-
šalo s teboj."	sušilo in nastopilo je strašno, splo-
Nemo je Peter pogledal lovca,	šno poman jkanje pitne vode. Zlasti
bil je v strahu in zelo preplašen	občutimo ta nedostatek na zgornji
kakor preganjana srna. V njego-	„Pivki", kjer pi jemo uprav mla-
vem pogledu ni kazal ne jeze zaradi	kužo in res pravo božje čudo je,-da te šale, niti začudenja, temveč le j še ljudstvo ni zadelo bolehati,
nepopisno bolest, da mu je tudi	Čudno pa potem takem tudi ni. da
poslednje upanje tako splaval«, po	je presahnila celo voda Reka, ki
vodi, kakor otroku, ako mu tekoča	teče od ilirske Bistrice dalje in
voda odnesa priljubljeno malo la-	katero hočejo TržaČani odpeljati po
dijo za igračo. Na večer je sedel	ceveh v svoje mesto. Vsi mlini in vse
pri mizi v misli zatopljen in ni je-	j,jle ob Reki stoje že več tednov ter
del. Njegova žena vsled žalosti tu-	morajo ubogi tukajšnji kmetovalci
di ni govorila nobene besede. Nje-	po teden ali še več časa čakati, da
govo poparjenost je razumela. Otro-	jim mlinar zmelje jedva po 1 mer-
ci bo sedeli mirno in tiho. Otro-	nik pšenice ali turšice, ker ne more
škega veselja ni bilo opaziti. V	zbrati več vode. V zadnjem času
hišah, v kterih vlada siromaščina	pa je še to ponehalo ! Denarja
se mnogokrat vleže na otroške duše	u|,ogj kmetovalec tudi nima, da bi
temna senca, kakor slana pomori	si kupil potrebnega živeža v nežne cvetke, tako postanejo tudi ta siromašna nežna bitja stara, a
vendar niso nikdar mlada bila. Celo mali Peterček, ljubimec oč^ta, se ni upal v šali svojega bratca pocukati.
Otroci so se tiho splazili na pro-
pro-
dajalni in tako mora pri vsem svojem pridelku ali stradati ali pa se zadolžiti. Reg, pomilovanja je vreden naš kmet ! In take zle razmere so sedaj ko nam Tržačani še niso odpeljali vode ! Kaj pa bo v prihodnjosti, povprašuje se ža-
sto, žena je opravljala domača opra-	lostno, zbegano ljudstvo, ako se to
vila, Peter pa je sam sedel v s'-bi	v istini zgodi, ker smo mi v pravdi
in premišljeval. Domači petelin je	z zastopniki mesta Trsta, propadli
prišel iz dvorišča, ponosno je kora-	v najvišji instanci, namreč, da nam
kal do praga, obračal je svojo gla-	odpeljejo vodo ? Potem je gotovo,
VO sedaj na eno, sedaj na drugo	da ob vsaki še tako majhni suši ne
stran, pregledal ves položaj po-	bode dostajalo vode. — Deželna
sebno pa ogledoval tihega, zami-	vlada se je v svojem času jako toplo
šljenega moža in kot poznavalec	zavzela za nas in tudi resnično
razmer je sam sebi rekel: „Da, da,	OVrgla rekurz tržaških zastopnikov,
ta ne živi več dolgo. Poznam ga.	rekoč, da bode o suši pomanjkanje
Moj tovariš pri sosedu je bil ravno	vode; ministerstvo je pa to razsod-
tak in drugo jutro mu je dekla gla-	ho ovrglo, opiraja se na „dokaze"
vo odsekala." Ko ni nikjer ugledal	nekaterih dunajskih inženirjev, ki
drobtinice, uiti zrna; je zopet po-	so trdili, da vode vzlic odpeijavanja
nosno odšel.	lle bode nedostajalo tudi "v naj-
Vaški otroci so zunaj razsajali	hujši suši. Eklatantem protidoka'z
poslednjih eolnčnih žarkih;	tem »dokazovanjem" je sedanje
hlapci in dekle z grabljami in vila-	vodno razmerje Reke in deželna
mi na ramenah so se vračali s po-	vlada se najuljudneje prosi, naj bi
lja ter uganjali svoje burke; mladi	blagovolila šejedenkrat spraviti to
fantje so korakali za dekletami in	zudevo v tir ter nemundoma odpo-
delali razue opazke, dekleta se pa	alati na lice mesta, ako treba na
duiijale. Vozovi napolnjeni z senom	občinske troške, deželno komisijo,
so se pomikali v vas, na vrhu pa	ki naj bi se uverila o instinitosti tu
paglavci vriskali in peli. V gostilni	navedenega ter potem nadalje ukre-
uasproti Petrove hiše so postajali	uila, kar treba, da se opovržejo ti
vedno bolj glasni. Solnce se je po-	nepravi dokazi, vsled katerih so
maknilo za gore in rudeče barvalo	upravičenci pravdo z mestom Tr-
poduebje, poslednjič se je poslav-	8tom izgubili, ljalo za ta dan od zemeljkih poto-
ob
valcev: Bog ve koliko jih jutri več ne obseje. — —-----
„Ančka, ali si že videla ob vaškem vodnjaku par čevelj? je drugo jutro vprašala Ivanka svojo prijateljico. ,,To je lepo. Najbrže sta se minolo noč tam Bešla kaka zaljubljenca in Bog vč kdo ju je preplašil, da sta tako bežala, da je eden iiiu čevlje zgubil. Čegavi neki bi bil?" Obe sti pričeli ogibati, kakor je pri žeuskah že v navadi in uga-noli že marsikaj, naposled pa bile mnenja, da mora uprav tako biti kakor sti obsodili; ako bi jima kdo ugovarjal, bi ga že dobro oštele in merile od nog do glave. Ko je Petrova žena čula o teh najdenih čev-ljah, je v velikem strahu in zasop-Ijena prihitela na mesto, in ko je čevlje zagledala, se nezavestna zgrudila na tla. Nje moža ni zjutraj
Tat na strehi. Velik strah je bil zavladal v soboto 17. sept. po noči v Vodnikovih ulicah v Ljubljani. V Ferlinčevo dvorišče vtihotapil se je bil tat, katerega so hlapci prepodili in kateri je bil zbežal v hišo in se skril pod streho. Ko so hlapci in stražniki prišli pod streho, ušel jim je skozi strešno okno na streho in od tod je tekel bos po strehi na streho katoliške tiskarne in od tod spet na streho sosedne in Skerjaučeve hiše. Tu je zpet zlezel skozi okno v podstreho in po stopnicah ušel na dvorišče žez ograjo na ceBto. Hlapci so ga pričakovali z vilami, policaji pa z sabljami, ali vsem je ušel in tekel čez mesarski most, kjer je padel in izgubil klobuk, kar ga je izdalo, da je Josip Černe vulgo Benedek, znani ljubljanski postopač in nevarni tat. Bil je menda
že osemkrat kaznovan. Ujel sa je nadstražnik Jakob Keržan na šupi v Hradeckega vasi, kjer se je bil v seno zaril. Ko je bil ušel hlapcem in stražnikom, tekel je bi 1 v poletuo eldorado ljubljanskih postopačev na Kodelijevo, kjer je baje še potem napadel zjutraj neko žensko. * *
*
Zaljubljen natakar. 19. sept. zvečer ravno pred prihodom Dolenjskega vlaka vlegel se je neki natakar prvega ljubljanskega hotela na železniško progo v Hradeckega vasi, pri Ljubljani, češ, da hoče skušati svojo ljubo, ako mu je zvesta ali ne, in če bode prišla po njega in ga rešila smrti. Natakar bil je popred z svojo ljubo in svojimi znanci v Hradeckega vasi in ko je s svojo družbo odhajal iz gostilne in slišal, da prihaja vlak, tekel jo na progo in se vlegel čaka-je smrti. Njegova Jjuba, boje se, da bi ji menda ušel, vdarila je za njim in ga v svoji neskončni ljubezni in zvestobi s pomočjo še drugih natakar jevih prijateljev potegnila s proge in ga rešila smrti, Vse bi bilo dob*o, da ni tega videl tudi policaj, ki ni imel pravega razuma za ljubezen in za take šale in je hudo pi jauega natakarja vzel seboj, da je v celici premišljal o
ženski zvestobi.
* * *
\Y o 1 f v N a b r e ž i n i. Povodom protiitalijanBkih demonstracij so se Schoenererjanski listi najbolj zavzemali za Lahe. Ne morda iz sočutja, ampak iz pulitične špekulacije. Zvabili bi radi laške poslance na Bvojo stran in zato so Lahom s tako unemo priskočili na pomoč. Menda mislijo Schoenererjanci Lahom tudi v parlamentu priskočiti na pomoč, ker sicer ni umeti, čemu je gospod Karol Herman Wolf prišel v Nabrežino inspicirat„škodo", katero so Slovenci provzročili Lahom. V Nabrežini ni Wolfa nihče spoznal, šele na kolodvoru so je
izvedelo, kdo da je možiček. * *
*
Umor v Gorici. Goriška policija je že ujela morilca Maksimilijana Friškovca. Morilec je Lah, doma iz Collia. Priznal je svoj zločin, a svojega imena neče imenovati.
* * *
Cesarica Elizabeta prijateljica živ ali j. Ko je bila pokojna cesarica v Neaplju, je napravila incognito izlet v znamenito jamo ob Lago di Agnano. Neki italijanski vodnik je hote) cesarici pokazati upliv ondi pojavljajočih se pliuovr ter je zapodil v jamo psa, ki je v malo hipih omedlel. Cesarici se je pes tako smilil, da je psa takoj odkupila ter prosila vodnika, naj nikar več ne trpinči na ta način živalij. „E buona gente", je dejal vodnik o neznani dami, ki ni mogel razumeti, da se jej smili — pes.
* * *
S v a tj e v plamenu. V arad-ski županiji, v vasi Zarand so bili v hiši Simona Blindera zbrani svatje. Baš, ko so postali najve-selejši, je nastal v hiši ogenj in hipoma je bilo vse v plamenu. Rešili so se vsi, le dva sta zgorela, ker sta hotela iti še po nekaj stvari v hišo.
* * *
Milanove menjice. „Bu-dapesti Hirlap" piše, da neki pariški bankirji grozč, da hočejo Milanov dolg 7 milijonov frankov iztirjati sodnim potom. Milan je znal svoje upnike dolgo tolažiti, da dobi iz Rusije posojilo ter jim vrne, a sedaj se je izkazalo, da nima Milan v Rusiji nobenega kredita več. * ♦ *
Cenzura na Turškem. V Carigradu se baje več dni ni vedelo, daje cesarica Elizabeta umorjena, ker tamošnja cenzura ni dovolila, da se o tem piše. Turški listi ao samo prinesli vest, da seje cesarica pred hotelom zgrudila na tla, a se zopet dvignila ter ostala potem uezavestna. Svoj Čas turška cenzura tudi ni dovolila, da pri nesejo listi o smrti Carnota resničnih podatkov. Podložniki naj ne vedo, da se vladarji takim potom spravljajo z sveta. Tako menijo turški državniki, boječi se pohujšanja.
Listnica uredništva-
Rojakom odpošljemo sedaj zt $40.70 100 g!d. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
Dopise iz Ely, Minu., in Chicage smo odložili in ju uporabimo ako ne bode še miru; zato pa brez zamere, ker do miru mora priti, naj odneha že kdorkoli hoče.
KJE JE?
MARIJA KOKELJ, doma iz Zati-čine na Dolenjskem; ona ne zna druzega jezika nego slovenski. Dne 26. sept. mi je popihala z nekim mojim boardarjem ter mi vse imetje pobrala, samo, molitvenik in molek mi je pustila. Kdor rojakov bi zve-dei za njo, naj mi blagovoli naznaniti: .John Kokelj, Fleming, Kans., Crawford Co.	(2—1)
Kje je?
ANTON STEFANAC, ta ptiček je bival 10 let v Manistique, Mich., z svojo poročeno ženo, a dne 21. sept. jo je popihal popustivši ženo. Njega naslov želi zvedeti: Ana Štefana c, Box 172, Manistiqne, Mich.	(2—1)
Kje je?
MATIJA STARIH A, doma iz Co-k lovca blizo Serniča, n jegov naslcv bi rad zvedel: Josip Kostner, Bloctou, Box 307, Ala., Bibb Co.
Naznanilo.
Ker imam v zalogi mnogo
inolitvenikov in povestuih slovenskih knjig
raznih založnikov jih pošiljam vsa-komu poštnine prosto, ktere vrste kdo želi. Glede knjig, ktere vrste jih kdo želi naj mi piše po cenik, pošljem ga vsakemu poštnine prosto. M o I i t v e u i k e imam od 30 cent. do $2.25; posvetne knjižice pa od 10 centov naprej ; imam različne podučne in šaljive knjige.
MAT. POGORELO, Box 072, Calumet, Mich.
Vsem rojakom priporočam moj
SALOON
1335 MAIN STR., LA SALLE, ILL.,
v kterem bodem točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DUMA NAPRAVLJENO VINO iu DOBRE SMODKE. Za zabavo je ua razpolaganje rojakr-m tudi
Isio^ljisoo,
S pozdravom in odličnim spoštovanjem
ANTON ZORČIČ, 1335 Main Str., La Salle, 111.
9
ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako se nam znesek naprej pošlje:
Evangelij, 50 ct.
Zgodba sv. pisma 50 ct.
Veliki katekizem Iti ct.
Mali katekizem, 7 ct.
Sveta Notburga 18 ct.
Ave Marija (slike) 10 ct.
Božja pot na blejskem jezeru 10 ct.
Sveta Germana 12 ct.
Veliki abecednik 25 ct.
Mali abecednik 12 ct.
Bleiweis Slovenska kuharica $1.80.
Za Boga in domovino 30 ct.
Zbrani spisi Pagliaruzi L, II. in
III. zvezek po 30 ct. Povesti iz Korotanskih gora 30 ct« Preko morja 30 ct. Materini blagoslov 12 ct. Naš cesar Franc Jožef 1. 25 ct. Marjetica 50 ct.
Gozdovnik, nova knjiga (1. in 2.
del) vsak (50 ct. Andrej Hofer 20 ct. Knjižica za mladino Is ct. Princ Evgen Savojski 24 ct. Beneška vedeževalka 20 ct. Raznotere povesti 20 ct. Majer: Pravl jice 20 ct. Cvetke (razne povesti) 20 ct. Cvetina Borograjska 30 ct. ^rečolovec 20 ct. Štiri povesti za mladino 20 ct. Naš dom I. in II. zvezek vsak 20 ct. Stanley v Afriki 20 ct. Hedvika, ban d i tov a nevesta 20 ct. Mlinarjev Janez 40 ct. Vojska na Turškem 36 ct. Roparsko življenje 20 ct. Godeevski katekizem ali zbirka lju-
bimskih pisem 20 ct. Lažujivi Kljukec 20 ct. Pavliha 20 ct.
Vse te knjige pošljemo po nave-denih cenah poštnine prosto. Mali zneski se lahko pošljejo v poštnih znamkah, po 1 ct. komad so nam najboljše.
Francoska parobrodna družba
Direktna v rta do HAVRE - PARIS SV 100 - 1NNSBRUK (Avstria). Parniki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanifiča štv. 42 North River, ob Morton Street:
La Champagne La Navarre La Normandie La Touraiue La Gascogne La Champagne
15. oktobra. 22. oktobra. 29. oktobra. 5. novembra
12. 19.
Glavna agencija za Zjed. države inCanado: 3 BOWLING GREEN, NEW YORK.
Naše čitatelje opozorujemo na objavo Benziuger B ros. posebno pa še slov. društva glede regalij in zastav.
Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam, da blagovole čestokrat obiskat moj
^r: SALOON
1206 SCOTT STREET, JOLIET, ILLINOIS,
v kterem točim izvrstno ANHAEUSER it BUSH PIVO ali ST. LOUI^ PIVO, dalje PRISTNO VINO, FIN WHISKEY in razue LIKERJE, ter imam na razpolago dobre SMODKE.
Rojaki, posetite me parkrat in prepričali se bodete o dobrej pijači in postrežbi.
S pošto van jem
Mike Krawl,
1206 Scott Street, JolietJlL
Podpisana priporočava vsem Slovencem in Hrvatom v Jollietu in okolici svoj 1 e po, na novo u r ej e u i
na vogalu Ottawa in Jackson cesti, Jolliet,
Vedno bodeva točila IZVRSTNO SVEŽE SCHRINGOVO in PORTERJEVO PIVO, FINA VINA iu DOBRE PIJAČE kakor WHISKEY itd. : IZVRSTNE SMODKE in OKUSNA JEDILA se bodo pri nas dobila vsak čas kakor tudi PRENOČIŠČE za potujoče in to vse proti uizkej ceni.
Toraj Slovenci in Hrvatje v Jollietu in okolici kakor tudi na uovo došli iz stare domovine, ali potujoči skozi Joliet obiščite nas mnogokrat.
SVOJI NAJ GREDO VEDNO K SVOJIM!
Se spoštovanjem
Martin Bluth & Co.,
S A LOON ER CORNER OTTAWA A JACKSON STR., JOLLIET, ILL.
JOHN GOLOB,
izdelovalec
umetnih or gel j
se priporoča /.a izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK Cena najcenejšim 3gl^a-nim od $2.r> naprej in treba dati $5 ,,nre". Bolj-še vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $50 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. D«lo garantirano in prva poprava brezplačna.
JOHN GOLOB,
203 Bridge Street, JOLIET, III.


EDINI SLOVENSKI ZAVOD!
FR. SAKSER 8c CO.
„GLAS NARODA'
109 Greenwich Street,
posreduje
listke za vse parobrodne in železniške proge.
Parohrodue družba: (JKVKItAI.K TRANrfATL ANTIQUE, RED STAR LINE, AMERIŠK A l>Kl /l: Will MNARSK1 LLOYD, HA.MBURSKA D K U ŽB A, KOTTE R D A M -N IE D E K L A N D LINE ITD
New York,
THE PRINCE LIN
navedeni parobrodi imajo prostora za .">000 do ('»000 ton ter vozijo iz
lToi?"k-a -v G-om_o^7-o	IESTeapol
,,Spartan Prince", „Trojan Prince", ,,Parter Prince", ,,Afghan Prince", „lt:tlian Princ«"
vozijo 14 dni v Genovo ali Neapol.
Cene: v Trst $24.50. Reko $27JM>, Zagreb $2S.OO, Ljubljano $27.75. Kaiiover $2S.50. lnšprok $26.0«. Potniki tretjega razreda dobe vino, postelj, odejo in jedilno posodo brezplačno.
I i lavni zastopnik :
C. B. RICHARD & CO.,
Vesiuo
v razi i
i tja toriio
DENAR V STARO DOMOVINO
' a n «- ■ ! i v o, dot»»'daj smo ■ >d potila I i ž»- nad
poltivtji milijon goldinar, uvstr. veljave.
I v ■-•■jih M\.iiah in menjavi prip« -r« m-uuiu menj.re dobrih Imnk. Posredujemo hranilne vlo^e * NlttWiiske posojilnice.
Vt» p.t
V	as k
V«»'4IJ<
Chicago,
V	^
ik t >ik
žel
ali rk
A ' l,;lj f ' na nan >1 »nker vsakomu dobro postrežemo. Paziti je treba na naš naslov, na nam v/' .javi ali natanko piše, po kteri železnici v New York pride in ras. V New York
■/nič t in ti al
d i »st»e
Uai:i!-h. Niel •*! plat«-. Rio Grande, Canadian Pacific in druge, ktere gredo samo do p -in pa - reineiie železnico in to je potreba vedeti in to nam potreba naznaniti, /ni. : lVnnsv ! vanij*. Grand Central, Lehig Valley, Baltimor Ohio, Erie, Delawa-
I .a k a v\ in i, A - .-h.r.- VVestern Ontario itd. Ne poslušajte kri von os i h agentov; nesprejmite transfers til.' t•.v. k r ti V:i- pr«lajajo v drage, a ni«- vredne hotele in Vat povsodi oslepe; računajo 82.50 do $3 1 ll:i 1 "	- : l>«: ":is napravit'- kakor sami hočete. Ako nam dohod natanko brzoiavuo ali
p i mu «* n o naznanite, pr irat.ii,- |<|m> novce.	verujte nikomur, ki Vaui reče, da smo se mutali, ali
h :iJ tJl	- - v. .ri vsakd .. t -raj le samo eden slovenski, ali kranjski in hrvatski. Glejte na šte-
tik. I Oil (ii't*e n tv it'll Sir. na koncu Carlisle Street!
k I"'*	"	i >vi mi rojake z našimi kovertami ljudilovci, kteri govorč poljski, slovaški,
hrvatski in tudi k.I z-lo slabo kaj slovanski. Ti vskemu rečejo, da ga k m odr.*j.», 1 i y marsikdo okusil.
p link pripelje '-«•/ vodo to je Hudson, kjer so skoraj vse železniške postaje, naj se v	konjsko/rlfZiiiro i II k«.ii«liil:t'-rju r. Uu vuLavi na Carlisle Str., potem ima le dva mala
r a	,r- 1 ,k"r hiti ■. n:. < ir. ei.wieh 8tr.M-t stopi iz Carlisle Sti -et, kjer to pri našej office jenja vidi
i	* t.ji i . z napisom „G las Naroda".
61 BROADWAY,
NEW YORK.
Denar pošiljamo v Evr«>po po nizkej ceni.
Josip Losar v East Helena, Mont.
priporoča svoje
grocerijsko blago
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in /A,A-NJE in KUHINJSKO OPRAVO Vse prodajam po najnižji ceni.
...	.	JOHN BREDI., prop.
„a,n jo, a ga drugam odvedejo 353 QM() Stj.i( AUegh(jnyi pa,(
toči fina vina, likerje in prodaje dobre s m o d k e.
Kdor potuje naj bode previden, ker drugače ga žep boli.
Posestnik je avstrijski NVmec. rodom Ceh. Toči dobro EBER HART in OBER PIVO.
Dobro prenočišče za potnike.
Ustanovljena 1884!
THE CARNIOLIA GIGAR FACTORY,
F. A. Duschek, lastnik.
Priporoča posestnikom Beer Salon« v m gr«>e»'rijskih prodajalnic vsakovrstne lin«' smo tk.- (Cigars) po jak<> u i z k cj ceni.
Edini iz« h-le v ate lj : FLOR DE CARNIOLIA ali ..Kranjska lepota Cigars'* z barvano sliko.
Zaloga izvrstnih d o 1 g i h vir/in k z slamo
Na zahtevanje pošiljam cenik ( Prič« list).
Naročila s« vestno in točno izvršujejo.
Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Expreau prosto in k« pri sprejemu nič ne plača, ako s«- mi gotovi noyci, Money Order ali chek pošlje z naroči... vred. Novci Sr- tudi lahko odpošljejo na ..Glas Naroda". Moj naslov je:
F. A. DUSCHEK
328 K. 70 STR.	NEW YORK, CITY.
Svoji k svojim! Spretni a^entje s« s p rej ni o proti ugodnim pogojem.
T"
A *
4
%
i 4
-1 -4 4 4
i 4
4
4
4
4
4
i 4 4


HOTEL
Warenberge
G. MARTINI
na 5. ulici v Red Jacketu, iVLich.,
Ifjf
i:w
J. STREIFF & CO., lastnika d reenwich Street, New York
(v Miz in i tiskarne „«Ia« Naroda").
Slovenci dohajajoči iz
» narmui h«»t«:iu o»tan«tjo navadn Avti rij#t.
Dobra postr. -'.I.H po nizkej ceni. Pr« niaja uio
juirohrodnr iu zelezniske listke
po najui/.jili renak.
___" " ^ ^ T' T W Vs!	W ^ »nni»»	!
KNflUTH, NACHOD & KUEHNE
No. II William Htreet.
Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, menjire, in dolžna pistna.
Izposhije in izterjoje zapustine in dol^cve.
in predaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNIŠKA in druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipe.
Slovenske trgovce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO po NAJNIŽJI CENI.
Slika predstavlja
srebrno uro
Z j e d 11 i m p o k ro v o m na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in atane x dobrim, Elgin koleaovjem
na 7 kamnov samo. ^>13.50
in na 15 kamnov samo 3.00
Na zahtevanje se razpošiljajo ceniki irankovani.
Poštena postrežba in jamstvo za robo je moje geslo.
Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštova:ijem :
HRVATSKE DOMOVINE SIN
gliisoviti in proslavljeni zdravnik
.~d¥AN POMM
sedaj nastanjeni zdravnik na
So. East corner 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY, MO.
kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu,
priporoča se slovenskemu občinstvu
za zdravljenje vsakovrstni! notranjih kakor tufli vnanjili bolezmj.
Jakob Stonich,
H». R. MADISON STttKKT, CHh'AHO, IU.
BENZ1GER BROTHERS
36-38 Barclay Street, New York.
K >VARNAR,JI
potrebščini za t Katoliška * društva.
Glasovi ti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vse uči liščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku, Phi-ladeltiji itd. itd. je bi I rojen v Sa-moboru na Hrvatskem. i ma 25
letm> zdravniško skušnjo, zdravi i najtežje in naj-' opasnejše «'-love-5ke bolezni. Prišel je ill lad v to j deželo, z žulji in ! bogatim znan-j jeuiin skušnjami
jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On j
l)r. C. IVAN POllEK,
postal je predse«; n i k dveh večji! medicinsk ih vodov in dobil j^ glaB svetovne^ zdravnika. Rac tega naj se vsi kdo, ki bulehl vsled onemogl« sti, ali na pršil ušesih, očeh, al srcu, želodcu,v<) denici, mrzli« glavobolu, uadi hi, kataru, plu| niči, oslabelost vsakovrstnih: ski h bolez itd. — naj obii ali se pismeni materinem j. k u obrne na^,J ■ na
Posel m osti naše hiše bo r
rezali je (društvena znamenja).
Zastave, bandera, prepa^niee id redovni znaki.
Saldje, požniee, Mlade, repiee,
zavihane rokavice, rokavice itd.
Vae to napravimo natanko po predpisu raznih društev.
Zlate in srebrne kolanje naša speci jaliteta.
Ustanovljeno: N«ir Y«rk, 18r<3. Cinclanatl, 2860. 0hi ca g- 1887.
Podpisani priporofta vs«m Slovencem sv»tj krasno vrujeni
Hotel I^lorenco
177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
Vedno bodem točil razno i z ▼ r h t n o sveže pivo, posebnost pravo i m p o r t i r a n o p 1 z e n-sko pivo, fina vina; izvrstne a m o d k e in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo
Hszo^iLj isce.
Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči.
Slovenci obiščete me obilokrat I
Svoji k svojim!
Se spoštovanjem
Frank Gole,
hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvn, N. Y.

stiotirLe in stotine
nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svoji rojaku in nratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku,	Kansas City, Mo.
Stovani gospod!
Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala sedaj popolnoma zdrav ter se nemorem boljega počutiti. Zahvaljuj se Vam, da ste mi iak*j dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemo) pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro zi prijatelj in rojak.	K arol B laž i na,
Can ion Ferry, Ml
Dr. a. / VAiV l*OIIlS
seje pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrol
v tem je nedosegljiv.
^l-^r-- VSI ONI,
kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo zen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, j se zdraviti. V Blučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj
zasluženi denar.
NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na:
Dr. G. IVAN P0HEK,
So. Kast 10. Walnut Str.,
KANSAS CI <'	MISS)
W