j Nihil obstat — Dr. Joannes Ttfl, censor. • Num. 2337/31. — Imprimatur! Goritiae, % die 16. Novembris 1931. — Sac. Joannes Sirotti, Administrator Apostolicus. -— Platnice in mesečna zaglavja je narisala slikarica Mara Kraljeva. - KOLEDAR GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE ZA PRESTOPNO LETO 1932 IZDALA IN ZALOŽILA GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA NATISNILA „KATOLIŠKA TISKARNA" V GORICI - 1931 8414 — Sv. Jožef. — 21. april, praznik dela. -— Vnebohod. — Sv. Rešnje Telo. — Sv. Peter in Pavel. — Vnebovzetje M. D. — 28. oktober, obletnica pohoda na Rim. — Vsi svet« niki. — 4. november, praznik zmage. -— 8. december. — Božič. Državni prazniki. Prva nedelja v juniju, praznik zedinjenja Italije in državne ustave. — 28. oktober, obletnica pohoda na Rim. — 4. november, obletnica zmage. Civilne slovesnosti. 11. februarja, obletnica pogodb in konkordata s Sveto stolico. — 23. mar« ca, obletnica ustanovitve fašizma. — 21. aprila, praznik dela. — 24. maja, ob* letnica vojne napovedi. — 12. oktobra, obletnica, kar je Genovežan Krištof Kolumb (Cristoforo Colombo) odkril Ameriko. — 11. novembra, rojstni dan Njegovega Veličastva kralja Viktorija Emanuela III. Poglavar katoliške cerkve. Papež Pij XI., (260. naslednik sv. Petra) rojen 31. maja 1857 v mestu Desio pri Milanu z imenom Ahil Ratti; za mašnika posvečen 20. decembra 1879; apostolski nuncij na Poljskem 6. junija 1919; kardinal in nadškof v Milanu 13. junija 1921; za papeža izvoljen 6. februarja 1922; kronan 12. februarja 1922. Katoliški vladike v Julijski krajini. Dr. Frančišek Borja Sedej, nadškof goriški, rojen 10. oktobra 1854 v Cerknem, posvečen za nadškofa v Gorici 25. marca 1906. Dr. Alojzij Fogar, škof tržaški, rojen 27. januarja 1882 v Pevmi pri Gorici, posvečen za škofa 14. oktobra 1923 v goriški stolnici. Dr. Trifon Pederzolli, škof poreško-puljski, rojen 28. januarja 1864 v Kotoru, posvečen za škofa 5. oktobra 1913. Izidor Mihael Sain, škof reški, rojen 22. novembra 1869 v Dajli v Istri, posvečen za škofa na Reki dne 8. avgusta 1926. Kraljevska rodbina. Viktor Emanuel III. kralj Italije, rojen 11. nov. 1869, kralj od 29. julija 1900. Helena, kraljica, rojena kneginja črnogorska 8. jan. 1873, poročena 24. okt. 1896. Kraljična Jolanda, rojena 1. junija 1901. Poročena z grofom Karlom Calvi di Bergolo. Kraljična Mafalda, roj. 19. nov. 1902. Poročena s princem Filipom Hesenskim. Humbert, princ piemontski, prestolonaslednik, rojen 15. septembra 1904., poročen z Marijo Jožico Belgijsko. Kraljična Ivana, rojena 13. novembra 1907., poročena z bolgarskim kraljem Borisom III. Kraljična Marija, roj. 26. dec. 1914. Vojvoda Amedej d'Aosta, (prej princ Puglie, sedaj stanuje v miramarskem gradu). Vojvoda Aimon Spoletski. GrofTurinski Viktor Emanuel, kraljev bratranec. Vojvoda Abruški Alojz, kraljev bratranec. Princ Ferdinand Videmski, princ Filibert, vojvoda Pi-stojski, princ. Margerita, princ Adalbert, vojvoda Ber-gamski, princ. Marija Adelajda, princ Evgen Alfonz, vojvoda Ankonski. p g >c/3 !> H § m 0> o be C aj 'C T3 °\! aj O o > Državna vlada. Državna vlada je sestavljena iz načelnika vlade, 12 ministrov in 20 podministrov. Načelnik vlade: Benito Mussolini, ustanovitelj in vrhovni vodja fašizma. Ministri so: Notranji minister: Mussolini Benito. — Zunanji minister: Grandi Dino, odvetnik in poslanec. — Za prekomorske posesti: Emil De Bono, senator in general. — Pravdni minister: Alfred Rocco, univ. prof. in poslanec. — Finančni minister: dr. Anton Mosconi, državni svetnik in senator. — Vojni minister: Peter Gazzera, armadni general. — Mornariški minister: Jožef Sirianni, admiral in senator. — Zračni minister: dr. Italo Balbo, general in poslanec. — Vzgojni minister: Balbtno Giuliano, profesor in poslanec.. — Za javna dela: Di Crollalanza Araldo, poslanec. — Za polja in gozde: baron Jakob Acerbo, profesor in poslanec. — Prometni minister: Ciano Costanzo, admiraHn poslanec. — Minister za korporacije: dr. Jožef Bottai, poslanec. TROJNI RIM: STEBRI IZ DOBE RIMSKIH CESARJEV, SREDNJEVEŠKA CERKEV IN MODERNI SPOMENIK KRALJU VIKTORJU EMAN. II., PRVEMU VLADARJU ZEDINJENE ITALIJE. 1 Petek <£ * Novo leto. Obrezovanje Gospodovo. 2 Sobota Makarij (Blaženko); Aleksander. 3 Nedelja Nedelja po novem letu. Ime Jezusovo. Genovefa. 4 Ponedeljek Tit, škof; Angela Folinjska. 5 Torek Telesfor, mučenec; Emilijana; Edvard, kralj. 6 Sreda Sv. Trije Kralji. Razglašen je Gospodovo. 7 Četrtek Valentin (Zdravko), škof; Lucijan, mučenec. 8 Petek • * Severin, opat; Teofil, mučenec; Eberhard, škof. 9 Sobota Julijan in Bazilisa, mučenca. 10 Nedelja 1. po razglašenju Gospodovem. Sv. Družina. 11 Ponedeljek Higin, papež; Božidar, opat. 12 Torek Ernest, škof; Alfred, opat. 13 Sreda Veronika, devica; Hilarij, cerkveni učenik. 14 Četrtek Feliks (Srečko) Nolanski. 15 Petek 5 * Maver, opat; Pavel, puščavnik. 16 Sobota Marcel, papež; Bernard, mučenec. 2. po razgl. Gospodovem. Anton, pušč.; Marijan, muč. Sv. ¡Petra stol. Marij in tovariši, mučenci; Pavel, škof. Fabijan in Sebastijan, mučenca. Neža, devica; Fruktuoz, škof. Vinko, mučenec; Anastazij, mučenec. Zaroka Marije Device; Janez, miloščinar._ 24 25 26 27 28 29 j 30 Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota € 3. po razgl. Gospodovem. Timotej, škof; Evgenij, m. Pavlovo spreobrnenje. Polikarp, škof; Pavla, vdova, Alberik, škof. Janez Zlatoust, cerkveni učenik; Leander, škof. Roger, Egidij in Odorik. Frančišek Sal., cerkveni učenik; Valerij, škof. Martina, devica, mučenica; Janez Mil. 31 Nedelja 4. po razgl. Gosp. Peter Nol., spoz.; Marcela, vd. C Zadnji krajec dne 1. ob 2.23 (sneg). ® Mlaj dne 8, ob 0.29 (mrzlo). 1 Prvi krajec dne 15. ob 21.55 (dež in sneg). © Ščip dne 23. ob 14.44 (spremenljivo). C Zadnji krajec dne 30. ob 10.32 (veter in mraz). 17 Nedelja 18 Ponedeljek 19 Torek 20 Sreda 21 Četrtek 22 Petek 23 Sobota JANUAR IMA 31 DNI. Nedelja po novem letu: Kadar je bil Herod umrl. (Mat. 2.) 1. nedelja po razglašenju Gospodovem: Ko je bil Jezus 12 let star. (Luk. 2.) 2. nedelja po razglašenju Gospodovem: O ženitnini v Kani Galilejski. (Jan. 2.) Sedemdesetnica: Delavci v vinogradu. (Mat. 20:) Sestdesetnica: O sejalcu in semenu. (Luk. S.) _ Solnce stopi v znamenje vodnarja dne 21. ob 7.06. — Dan zraste za 1 uro in 1 minuto. — Dan je dolg od 8 ur 25 minut do 9 ur 26 minut. DAVKI: Izobešeni so seznami davkoplačevalcev. 1 2 3 4 5 6 SVE5&N Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota i Ignacij (Ognjeslav), škof; Brigida, devica. S v e č n i c a. Darovanje Gospodovo. Blaž, škof, mučenec; Oskar, škof; Ansgarij, škof. Andrej Korsini, škof; Rembert, mučenec. Agata, devica, mučenica. Amand, škof; Doroteja; Tit, škof. _ _ 7 8 9 10 11 12 13 Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota t' tt Petdesptnica. Romuald, opat; Rihard, spoznavavec. Janez od Mata; Emilijan. Pust. Apolonija, dev., muč.; Ciril Aleks., cerkv. uč. Pepelnica. Sholastika, dev., Sotera, dev., m.; Viljem, p. Lurška Mati božja. Viktorija, dev. muč.; Adolf, škof. Sedem sv. ustanoviteljev; Eulalija, devica, mučenica. Katarina Ričijska, devica; Gregorij, papež._ 14 15 16 17 18 19 20 Nedelja i Ponedeljek t Torek f Sreda Četrtek Petek Sobota tt t tt tt 1. postna nedelja. Valentin (Zdravko); Avksencij, op. Favstin, mučenec; Jordan, opat. Julijana, devica, mučenica. K v a t r e. Frančišek K.; Gregorij; Kristijan, muč. Simeon, škof; Flavijan, škof. K v a t r e. Konrad, puščavnik; Julij an, mučenec. K v a t tr e. Sadot, škof, in tov., muč.; Elevterij, škof. 21 22 23 24 25 26 27 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota i> t t t t tt t 2. postna nedelja. Irena, dev.; Feliks; Maksim. Stol sv. Petra; Margareta Kortonska. Peter Damiani, uč.; Romana. Prestopni dan. Matija (Bogdan), apostol; Sergij, mučenec. Valburga, devica; Feliks (Srečko), papež. Aleksander, škof; Matilda; Viktor. 28 Nedelja Križevo. Florijan (Cvetko). ) Vnebohod Gospodov. Janez Ev.; Judita;. Začetek binkoštne devetanevnice. Stanislav, škof in mučenec; Gizela, kr.; Zigmund. 8 Nedelja 9 Ponedeljek 10 Torek 11 j Sreda 12 Četrtek 13 ; Petek 1 * 14 I Sobota t 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 6. povelikonočna nedelja. Prikazen Mihaela, nadan. Gregor Nac.; Beat, spoznavavec. Antonin, škof; Janez Av. Frančišek H.; Mamert. Pankracij, mučenec; Imelda. Servacij, mučenec; Peter Regalat, spoznavavec. Bonifacij, Paskal I., papež. _ Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota t tt f Binkoštna nedelja. Izidor, kmet in spoznavavec. Janez Nepomuk, škof; Ubald, škof. Pashal; Bruno, škof. K v a t r e. Erik, kralj; Aleksandra, devica. Celestin, papež; Prudencija, devica. K v a t r e. Bernardin Sien.; Plavtila, devica K v a t r e. Krispin; Valent, muč.; Feliks Kantal, sp. Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek C Sobota 1. pobinkoštna nedelja. Sv. Trojica; Roman, opat. Janez K. de R.; Željko, mučenec. Marija Devica, pomočnica kristjanov; Ivana. Urban; Gregor VII., papež. Sveto Rešnje Telo. Filip Neri, spoznavavec. Ivan, p.; Beda Častitljivi, c. u.; Marija Magd. Paciška. Viljem, opat; Avguštin, škof.__ 29 30 31 Nedelja Ponedeljek Torek 2. pobinkoštna nedelja. Magdalena P.; Teodozija, muč. Ferdinand; Ivana Orleanska. Angela, devica; Kočijan._____ # Mlaj dne 5.. ob 19.12 (lepo ob severu, dež ob jugu). J> Prvi krajec dne 13. ob 15.2 (spremenljivo). © Ščip dne 20. ob 6.09 (spremenljivo). Č Zadnji krajec dne 27. ob 5.55 (dež). MAJ IMA 31 DNI. 5. povelikonočna nedelja: Jezus uči o moči molitve. (Jan. 16.) 6. povelikonočna nedelja: Jezus govori o pričevanju sv. Duha. (Jan. 15.) Binkeštna: Jezus govori (© sv. Duhu. (Jan. 14.) 1. pobinkoštna nedelja: Meni je dana vsa oblast. (Mat. 28.) 2. pobinkoštna nedelja: Prilika o veliki večerji. (Luk. 14.) ZAPISKI Solnce stopi v znamenje dvojčkov dne 21. ob 7.56. — Dan zraste za 1 uro 15 minut. — Dan je dolg od 14 ur 31 minut do 15 ur 46 minut1. DAVKI: Vloži prošnjo- za znižanje davka ali pa za oprostitev, če nisi več v službi, če ne opravljaš več obrti ali pa če moreš kako opravičiti zahtevo po znižanju! Sreda Četrtek 3 Petek 4 ; Sobota ^DZNIK Feliks; Justin; Simeon, spoznavavec. Erazem, šk.; Marcelin, muč.; Evgen. Srce Jezusovo; Klotilda, kraljica; Pavla, devica. Prečisto Srce ¡Marijino; Kvirin, škof._ 5 6 7 8 9 10 11 Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek • Sobota i 3. pobinkoštna nedelja. Bonifacij, škof; Valerija, muč. Kiorbert, škof; Bertrand, škof. Robert, opat. Medard, škof; Maksim, škof. Primož in Felicijan, mučenca; Marija, Mati milosti. Marjeta, kraljica; Bogomil. | Barnaba, apostol; Marcijan, mučenec.__ 12 13 14 15 16 17 18 Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 4. pobinkoštna nedelja. Leon III., p. Anton Padovanski, spoznavavec; Akvilina, devica. Bazilij, cerkveni učenik; Elizej, prerok. Vid in tov., muč.; Germana. Jošt, opat; Bertold. Adolf, škof; Nikander; Lavra, devica. Efrem Sirski, cerkveni učenik; Marko in Marcel. 19 Nedelja 20 Ponedeljek 21 Torek 22 ; Sreda 23 Četrtek 24 Petek 25 j Sobota 1 26 Nedelja 27 28 29 30 5. pobinkoštna nedelja. Julij ana; Gervazij in Protazij. Silverij, papež; Florentina, devica. Alojzij (Vekoslav), spoznavavec, varuh mladine. Pavlin Nol., škof; Ahacij; Albin, mučenec. Agripina, devica; Ediltruda. Kres; Janez Krstnik. Viljem, opat; Henrik, škof; Janez in Pavel, muč. Ponedeljek Torek Sreda Četrtek 6. pobinkoštna nedelja. Vigilij. Ladislav, kr.; Ema. Irenej, škof; Leon II., papež. Peter in Pavel, apostola. Spomin sv. Pavla; Lucijan. ® Mlaj dne 4. ob 10.16 (dež). 1 Prvi krajec dne 11. ob 22.40 (lepo). 6s) Sčip dne 18. ob 13.38 (dež). C Zadnji krajec dne 25. ob 21.36 (lepo ob severu, dež ob jugu). JUNIJ IMA 30 DNI. 3. pobinkoštna nedelja: Prilika o izgubljeni ovci. (Luk. 15.) 4. pobinkoštna nedelja: O velikem ribjem lovu. (Luk. 5.) 5. pobinkoštna nedelja: O farizejski pravičnosti. (Mat. 5.) 6. pobinkoštna nedelja. Jezus nasiti 4000 mož. (Mark. 8.) ZAPISKI Solnce stopi v znameaje raka dne 21. ob ,16.23. — Začetek poletja. — Dan zraste do 21. za 19 minut in se zopet skrči do 30. za 4 minuta, — Najdaljši dan in najkrajša noč. Dan je dolg od 15 ur 48 iminut do 16 ur in 3 minute. DAVKI: Od 10—18. plačaj tretji obrok davka! Petek Sobota Presveta Rešnja Kri; Teobald. Obiskovanje Marije Device; Oton, škof. 3 4 5 6 7 8 9 Nedelja < Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 7. pobinkoštna nedelja. Leon II., papež; Bernardin. Urh, škof; Berta, devica. Ciril in Metod, slovanska apostola. Izaija, prerok; Bogomila; Dominika (Nedeljka). Vilibald, škof; Pulherija. Evgenij III.; Elizabeta; Kilijan, škof. Nikolaj in tov., muč.; Anatolija, d., Veronika J., d. 10 11 12 13 14 15 16 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 8. pobinkoštna nedelja. Amalija; Felicita s 7 sinovi. Pij I., papež; Olga; Savin, muč.; Sidronij, mučenec. Mohor in Fortunat, oglejska mučenca. Anaklet, papež; Frančišek Solan; Evgenij, škof, muč. Bonaventura, cerkveni učenik. Vladimir, kralj; Henrik. Devica Marija Karmelska.__ 17 18 19 20 21 22 23 Nedelja d Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 9. pobinkoštna nedelja. Aleš, spoz.; Marcelina, dev. Friderik (Miroslav), mučenec; Kamil Lelijski, sp. Vincencij (Vinko); Aurea (Zlata). Margareta, devica, mučenica; Elija, prerok. Prakseda, devica, mučenica; Danijel, prerok; Olga. Marija Magdalena (Majda); Teofil (Filč), mučenec. Apolinarij, škof, mučenec j Liberij, škof._ 24 25 26 27 28 29 30 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 10. pobink. ned. Kristina, d. m.; Magd. P.; Roman, m. Jakob (Radoslav) st., apostol; Krištof, mučenec. Ana, mati Marije Device. Pantaleon, mučenec; Natalija, mučenica. Viktor (Zmagoslav), papež; Nazarij in tov., muč. Marta, devica; Beatrika, mučenica. Abdon in Senen, muč.; Julita, mučenica._ 31 j Nedelja 11. pobinkoštna nedelja. Ignacij (Ognjeslav) Lojola. • Mlaj dne 3. ob 23.20 (lepo). J Prvi krajec dne 11. ob 4.7 (dež). ® Sčip dne 17. ob 22.6 (lepo), (f Zadnji krajec dne 25. ob 14.42 (spremenljivo). 7. pobinkoštna nedelja: 8. pobinkoštna nedelja: 9. pobinkoštna nedelja: 10. pobinkoštna nedelja: 11. pobinkoštna nedelja: JULIJ IMA 31 DNI. O lažnivih prerokih. (Mat. 7.) O krivičnem hišniku. (Luk. 16.) Jezus joka nad Jeruzalemom. (Luk. 19.) O farizeju in cestninarju. (Luk. 18.) Jezus ozdravi gluhonemega. (Mark. 7.) ZAPISKI Solnce stopi v znamenje leva dne 23. ob 3.18. — Začetek pasjih dni. — Dan se skrči za 58 minut. — Dan je dolg od 16 ur 3 minute do 15 ur 5 minut DAVKI: Objavljeni so dodatki k direktnim davkom. Vloži utok proti odmeri davka od premičnega bogastva (dohodnine), ako se ti zdi to opravičeno. 1 2 3 4 5 6 Ponedeljek Torek < Sreda Četrtek Petek Sobota Vezi sv. Petra; Makabejski bratje. Porcijunkula; Alfonz M. Liguori. Najdenje sv. Štefana; Lidija. Dominik (Vladimil), spoznavavec; Janez Vianney. Marija Devica Snežnica; Ožbald, kralj. Gospodovo spremenjenje; Sikst II., papež._ 7 Nedelja 8 Ponedeljek 9 Torek 10 Sreda 11 Četrtek 12 Petek 13 Sobota 12. pobinkoštna nedelja. Kajetan; Donat, škof, muč. Ciriak in tovariši, mučenci; Miro, škof. Roman; Afra, muč.; Peter Faber. Lavrencij, mučenec; Pavla, dev. muč.; Hugo, škof. Suzana, devica, mučenica; Tiburcij; Filomena, d. m. Klara, devica; Hilarija, mučenica. Janez Berhmans; /Kasijan.__ 14 15 16 17 18 19 20 Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota © 13. pobinkoštna nedelja. Evzebij, spoz.; Atanazija, vd. Vnebovzetje Marije Device. Joahim, oče Marije Device; Rok, spoznavavec. Hiacint, spoznavavec; Julijana, devica; Emilija, dev. Helena (Jelena), cesarica; Agapit, mučenec. Ludovik T., škof; Julij, mučenec; Sebald, spoz. Bernard, opat, cerkveni učenik; Samuel, prerok. 21 22 23 24 25 26 27 Nedelja Ponedeljek Torek Sreda < Četrtek Petek Sobota 14. pobinkoštna nedelja. Frančiška Šantalska, devica. Timotej, mučenec; Hipolit, škof. Filip (Zdenko) iBen., sp.; Viktor, šk.; Srce Marijino. Jernej, apostol; Ptolomej, škof. Ludovik, kr.; Patricija, devica; Genezij, mučenec. Zefirin I., papež; Bernard Of., Samuel, mučenec. Jožef Kal.; Antuza, mučenec; Gerhard, škof._ 28 Nedelja 29 Ponedeljek 30 Torek 31 Sreda • 15. pobinkoštna nedelja. Avguštin, cerk. uč.; Hermes Obglavljenje Janeza Krstnika; Sabina, mučenica. Roza Limanska, devica; Feliks, mučenec. Rajmund (Rajko), spoznavavec. Izabela.__ ®> Mlaj dne 2. ob 10.42 (dež). J Prvi krajec dne 9. ob 8.40 (spremenljivo). © Ščip dne 16. ob 8.42 (spremenljivo). C Zadnji krajec dne 24. ob 8.21 (spremenljivo). # Mlai dr,c 31. ob 20.55 (lepo ob severu, dež ob jugu). AVGUST IMA 31 DNI. 12. pobinkoštna nedelja: O usmiljenem Samarijanu. (Luk. 10.) 13. pobinkoštna nedelja: Jezus ozdravi 10 gobavih. (Luk. 17.) 14. pobinkoštna nedelja: Jezus razlaga božjo previdnost. (Mat. 6.) 15. pobinkoštna nedelja: Jezus obudi mladeniča v Najmu. (Luk. 7.) ZAPISKI Solnce stopi v znamenje device dnei 23. ob 10.6. — Konec pasjih dni. — Dan se skrči za 1 uro 34 minut. -— Dan je dolg od 15 ur 2 minuti do 13 ur 28 minut. DAVKI: Od 10.-18. plačaj četrti obrok davkov. Četrtek Petek Sobota Egidij (Ilij), opat; Verena. Štefan, kralj; Maksima, mučenka. Evfemija; Doroteja, Tekla, Erazma, device mučenice. 4 5 6 7 8 9 10 Nedelja Ponedeljek Torek Sreda J Četrtek Petek * Sobota 16, pobink. nedelja. Angelska nedelja; Rozalija; Ida. Lavrencij Just., škof; Viktorin, škof. Caharija, pr.; Peregrin; Hermogen, muč. Marko in tovariši, muč.; Regina, dev. m.; Bronislava. Rojstvo Marije Device. Peter Klaver, spoznavavec; Serafina; Gorgonij, muč. Nikolaj Toledski, spoznavavec; Pulherija, ces._ 11 :i2 '13 14 15 16 17 Nedelja Ponedeljek Torek Sreda i Četrtek Petek Sobota 17. pobinkoštna nedelja. Emilij an; Prot in Hiacint. Ime Marija; Macedonij, škof; Gvido; Valerij an. Frančišek K.; Mavrilij, škof. Povišanje sv. križa. M. D. sedem žalosti; Nikomed; Melitina. Kornelij, p.; Ljudmila, vdova. Lambert, škof; Hildegarda.__ 18 19 20 21 22 23 24 Nedelja Ponedeljek Torek Sreda t Četrtek Petek € ft Sobota t 18, pobinkoštna nedelja. Jožef K.; Zofija; Tomaž. Januarij in tov., muč.; Kostancija, dev. mučenica. Evstahij in tovariši, mučenci. Kvatre. Matevž, apostol in evangelist; Jona, prer. Tomaž Vil.; Mavricij. Kvatre. Linus, papež; Tekla, mučenica. Kvatre. Marija Devica, reš. ujet.; Gerard, šk., m. 25 26 27 28 29 30 Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek * < 19. pobinkoštna nedelja. Avrelija; Kamil; Kleofa. Ciprijan in Justina, muč.; Vigilij, škof. Kozma in Damijan, m.; Kaj, škof. Venčeslav, kralj, mučenec. Mihael, arhangel; Evtihij. Hieronim (Jerko); Zofija, devica; Oton._ J Prvi krajec dne 7. ob 13.49 (spremenljivo). © Ščip dne 14. ob 22.06 (lepo). Č Zadnji krajec dne 23. ob 1.47 (lepo). ^ Mlaj dne 30. ob 6.30 (spremenljivo). SEPTEMBER IMA 30 DNI. 16. pobinkoštna nedelja: Jezus ozdravi vodeničnega. (Luk. 17. pobinkoštna nedelja: O največji zapovedi. (Mat. 22.) 18. pobinkoštna nedelja: Jezus ozdravi mrtvoudnega. (Mat. 9.) 19. pobinkoštna nedelja: Prilika o kraljevi ženitnini. (Mat. 22.) ZAPISKI Solnce stopi v znamenje tehtnice dne 23.ob 7.16. — Začetek jeseni. — Dan in noč sta enako dolga. — Dan se skrči ¡za 1 uro 40 minuti. — Dan je dolg od 13 ur 15 minut do 11 ur 45 minut. DAVKI: Pred 20. se razobesijo seznami oseb, ki so podvržene davku od premičnega bogastva. 1 Sobota Remigij, škof; Janez Dukl.; Ludovika, vdova. 2 3 4 5 6 7 8 Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek * Petek Sobota 20. pobinkoštna nedelja. Angeli varuhi; Leodegar. Kandid, muč.; Felicija, d.; Mala Terezija Deteta Jez. Frančišek Asiški; Edvin, kralj. Placid in tovariši, mučenci; Gala, vdova. Brunon, spoznavavec; M. Frančiška. Marija Devica, Kraljica sv. rožnega venca; Justina d. Brigita, vdova; Simeon; Benedikta, devica. 9 10 11 12 13 14 15 Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek ® * Sobota 21. pobinkoštna nedelja. Dionizij in tovariši; muč. Frančišek Borgia, spoznavavec. Aleksander Sauli; Nikazij; Firmin, škof. Maksimilijan, škof, mučenec; Serafin, spoznavavec. Edvard (Slavoljub), kralj; Teofil, škof. Kalist, papež; Just, škof. Terezija, devica; Avrelija; Brunon, škof. 16 17 18 19 20 21 22 Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota € 22. pob. ned. Posveč. cerkva; Gal, opat; Gerard Maj. Margareta Marija Alakok; Hedviga. Luka, evangelist; Just, mučenec. Peter Alkant., spoznavavec; Etbin. Janez Kan., spoznavavec; Felicijan; Vendelin. Uršula in tovarišice, muč.; Hilarijon, opat. Kordula, m.; Fides (Vera); Marija Šaloma. 23 24 25 26 27 28 29 Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota @ 23. pobinkoštna nedelja. Severin, šk.; Klotilda, muč. Rafael, arhangel; Kristina. Krizant in Darija; Krišpin. Evarist, papež, mučenec; Amadej (Bogoljub). Frumencij, škof; Antonija, dev.; Vincenc; Sabina, m. Simon in Juda, apostola; Cirila. Narcis, škof; Ida, devica. Hiacint, mučenec. 30 31; Nedelja Poned. tt 24. pobink. ned. Kristus Kralj. Alfonz Rodr.; Angel. Volbenk, škof; Krištof; Lucila. $ Prvi krajec dne 6. ob 21.05 (lepo cb severu, dež ob jugu). Š6ip dnei 14. ob 14.18 (spremenljivo). Č Zadnji krajec dne 22. ob 18.14 (dež). • Mlaj dne 29. ob 15.56 (lepo). OKTOBER IMA 31 DNI. 20. pobinkoštna nedelja: Jezus ozdravi sina kraljevega uradnika. (Jan. 4.) 21. pobinkoštna nedelja: Prilika o kraljevem obračunu. (Mat. 18.) 22. pobinkoštna nedelja: Dajte cesarju, kar je cesarjevega. (Mat 22.) 23. pobinkoštna nedelja: Jezus obudi Jajrovo hčer. (Mat. 23.) 24. pobinkoštna nedelja: Vihar na morju. (Mat. 9.) Solnce stopi v znamenje škorpijona dne 23. ob 16.03. — Dan se skrči za 1 uro 43 minut. Dan je dolg od 11 ur 42 minut do 9 ur 59 minut. DAVKI: Plačaj peti obrok davkov od 10.—18.! 1 2 3 4 5 □SOW Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 1 Praznik vseh svetnikov. Spomin vernih duš; Just, mučenec. Viktorin, škof; Hubert, škof. Karel Boromejski; Vital; Modesta. Caharija in Elizabeta; Emerik. 6 7 8 9 10 11 12 Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 25. pobinkoštna. Zahvalna nedelja. Lenart. Janez Gabriel Perb., muč.; Engelbert, škof. Klavdij in tovariši, mučenci. Teodor (Božidar), mučenec; Teofil (Bogoljub). Andrej Avelin, spoznavavec; Trifon. Martin (Davorin), škof; Mena, muč.; Martin, papež; Avrelij, škof; Livin, škof._ 13 14 15 16 17 18 19 Nedelja i Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 26. pobinkoštna nedelja. Stanislav Kostka, spoz. Jozafat Kunčevič, škof, mučenec; Serapion, muč. Leopold (Polde), kralj. Otmar; Neža (Janja) As.; Edmund, škof. Gregorij Čudodelnik, škof; Šaloma, devica. Odon, opat; Roman, mučenec; Hilda. Elizabeta, kraljica; Poncijan.__ 20 Nedelja 21 Poned. 22 Torek 23 Sreda 24 Četrtek 25 Petek 26 Sobota 27. pobinkoštna nedelja. Feliks (Srečko). Darovanje Marijino; Kolumban. Cecilija, dev. muč.; Filemon; Maver, mučenec. Klemen (Milivoj); Felicita. Janez od Križa, spoz.; Flora, devica; Krizogon, muč. Katarina, devica, mučenica; Jukunda, mučenica. Silvester, opat; Leonard P.; Konrad, škof._ 27 28 29 30 Nedelja Poned. Torek Sreda 1. adventna nedelja. Virgilij, škof; Bernardin. Gregorij III., papež; Jakob M. Saturnin, muč.; Gelazij, papež. Andrej (Hrabroslav), apostol; Konstancij, spoz. 5 Prvi krajec dne 5. ob 7.50 (dež ali sneg). @ Ščjp dne 13. ob 8.28 (deževno). C Zadnji krajec dne 21. ob 8.59 (deževno). # Mlaj dne 28. ob 1.43 (mraz). NOVEMBER IMA 30 DNI. 25. pobinkoštna nedelja: Prilika o dobrem semenu in ljuliki. (Mat. 13.) 26. pobinkoštna nedelja: Prilika o gorčičnem zrnu. (Mat. 13.) 27. pobinkoštna nedelja: Prorokovanje o razdejanju Jeruzalema. (Mat. 24.) 1. adventna nedelja: O poslednji sodbi. (Luk. 21.) ZAPISKI Solnce stopi v znamenje strelcaI dne 22. ob 13.10. — Dan se skrči za 1 uro 16 minut. — Dan je dolg ud 9 ur 57 minut do 8 ur 41 minut. GKtMN Četrtek Petek Sobota Edmund in tovariši, muč.; Eligij, škof. Bibiana; Pavlina, muč.; Hiromacij, škof. Frančišek Ksaverij, spoznavavec; Lucij, škof. 4 Nedelja 1» 5 Ponedeljek 6 Torek 7 Sreda 8 Četrtek 9 Petek 10 Sobota 2. adventna nedelja. Barbara, dev.; Peter Hrizogon. Saba, opat; Krispin, mučenec. Miklavž (Nikolaj), škof. Ambrozij, škof, cerkveni učenik; Agaton, mučenec. Brezmadežno spočetje Marije Device. Peter Four.; Delfina; Levkadija, devica, mučenica. Lavietanska Mati božja. Melhiad._ 11 12 13 14 15 16 17 Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota tt t 3. adventna nedelja. Damaz, papež; Hugolin, pušč. Aleksander, muč.; Epimah, muč.; Maksencij, muč. Lucija, dev., muč.; Otilija, devica. Kvatre. Spiridion, opat; Konrad Of.; Nikarij, šk. Kristina, dekla; Valerijan. Kvatre. Albina (Zora), devica, mučenica. Kvatre. Lazar, škof; Vivina, devica. 18 Nedelja 19 Ponedeljek 20 Torek 21 Sreda 22 Četrtek 23 Petek 24 Sobota tt 4. adventna nedelja. Gracijan, šk.; Teotim. Urban V.; Tea; Favsta. Kristijan; Evgen in Makarij, mučenca. Tomaž, apostol. Demetrij in Honorat; Flavijan. Viktorija (Zmagoslava), devica. Adam in Eva; Tarzila; Irmina._ 25 26 27 28 29 30 31 Nedelja Ponedeljek Torek < Sreda Četrtek Petek Sobota Božič. Rojstvo Gospodovo. Štefan, prvi mučenec. Janez Evangelist, apostol. Nedolžni otročiči; Kastor, mučenec. Tomaž, šk.; David, prerok. Evgen, šk.; Liberij. Silvester, papež; Pavlina, Melanija. Prvi krajec dne 4. ob 22.45 (lepo). (|g) Ščip dne 13. ob 3.21 (sneg in vihar). Zadnji krajec dne 20. ob 21.22 (dež in sneg). Mlaj dne 27. ob 12.22 (sneg in dež). DECEMBER IMA 31 DNI. 2. adventna nedelja: Janez Krstnik v ječi. (Mat. 11.) 3. adventna nedelja: Janez Krstnik pričuje o Kristusu. (Jan. 1.) 4. adventna nedelja: Janez Krstnik oznanjuje pokoro. (Luk. 3.) Božič: Rojstvo Jezusovo v Betlehemu. (Luka 2.) ZAPISKI Solnee stopi v znamenje kozla dne 22. ob 2.15, — Začetek zime. — Dan se skrči do 21. za 19 minut in zraste do 31. za 5 minut. — Najkrajši dan, najdaljša noč. — Dan je dolg od 8 ur 39 minut do 8 ur 25 minut. DAVKI: Od 10.—18. plačaj zadnji obrok davkov. V tem mesecu daj potrditi obrtno dovoljenje. 0 PRISTOJBINAH. Pristojbine se plačujejo pri registrskem uradu, kamor je treba predložiti vsako po* godbo najkasneje 20 dni po njeni izstavitvi. Spisov, ki niso bili predloženi pravočasno v registracijo, ne moremo uveljaviti pred sodni* jo, dokler ni bila izvršena registracija in pla» čana poleg pristojbine še velika kazen. 1. NAJVAŽNEJŠE O MENICAH. Izterjevalno postopanje pri neplačanih meni» cah je zelo hitro. V nekaj dneh ima menični dolžnik rubež v hiši. Zato sedemkrat dobro premisli, preden podpišeš menico! Glede na pristojbine razlikujemo: a) menice, ki zapadejo v plačilo najkasneje v 4 mesecih; b) menice, kojih zapadlost leži med 4 in 6 meseci; c) menice, ki zapadejo v plačilo po 6 me» secih; č) menice, na katerih ni dneva zapadlosti (bianco s menice). Pristojbine za menico pod c) in č) so enake. Pri menicah pod č) označimo zapadlost na sledeče načine: 1. na vpogled (a vista). Taka menica zapade v plačilo takoj, ko jo upnik predloži dolžniku. 2. določeno število dni ali mesecev po vpo» gledu. Če je plačilni dan n. pr. 1 mesec po vpogledu, jo mora dolžnik plačati 1 mesec po oi.em dnevu, ko mu je bila predložena na vpogled. Dan predložitve na vpogled mora dolžnik označiti in potrditi na menici s svo« jim podpisom. Menični upnik mora menice z zapadlostjo pod 1) in 2) predložiti dolžniku najkasneje v 1 letu po dnevu izstavitve, sicer izgubi pra» vico do regresa, če menični dolžnik odreče plači'o. 3. menica in bianco. Na taki menici ostane prostor, kjer se napiše dan zapadlosti, prazen. Menični upnik predloži menico v plačilo, kadar hoče; izpolniti mu je treba le dan zapadlosti. Takih menic se moramo zelo varovati, posebno če ne vemo natančno, s kom imamo opravka. Potrdila o prejemu menične svote ni treba še posebej kolkovati, ker je kolek že vštet v ceni menice. Spodaj navedene pristojbine veljajo za mes niče izstavljene in plačljive v tuzemstvu, kakor tudi za menice, ki so bile izstavljene v ino» zemstvu in so plačljive v tuzemstvu, a niso bile v inozemstvu kolkovane Za menice izstavljene v tuzemstvu in plač* ljive v inozemstvu, dalje za menice izstavljene in kolkovane v inozemstvu a plačljive v tu» zemstvu, se plača le polovična pristojbina. a) Menice, ki zapadejo v 4 mesecih, stanejo: za zneske do L 200.— L —.30 za zneske od L 200.01 do L 400,— L —.50 za zneske od L 400.01 do L 600,— L —.70 za zneske od L 600.01 do L 800,— L —.90 za zneske od L 800.01 do L 1000— L 1.10 za zneske nad L 1000 — se plača L 1.— od vsakih L 1000.— ali odlomka od L 1000.—. b) Menice, ki zapadejo med 4 in 6 meseci, stanejo: za zneske do L 200.— L —.50 za zneske od L 200.01 do L 400,— L —.90 za zneske od L 400.01 do L 600,— L 1.30 za zneske od L 600.01 do L 800,— L 1.70 za zneske od L 800 01 do L 1000.— L 2.10 za zneske nad L 1000.— se plača L 2.— od vsakih 1000 lir ali odlomka od 1000 lir. c) č) Menice z zapadlostjo nad 6 mesecev in menice in bianco stanejo: za zneske do L 200,— L —.90 za zneske od L 200.01 do L 400,— L 1.30 za zneske od L 400 01 do L 600— L 2.50 za zneske od L 600.01 do L 800— L 3.30 za zneske od L 800.01 do L 1000— L 4.10 za zneske nad L 1000.— se plača L 4.— od vsakih 1000 lir ali odlomka od 1000 lir. Pri vseh menicah nad L 1000— je treba do« plačati še stalno pristojbino 10 stotink za kolek pobotnice. Nepravilno kolkovane menice nimajo pravne veljave. 2. KNJIGE. Trgovski zakon predpisuje sledeče knjige:. 1. Dnevnik (Libro giornale). Vsako polo (4 strani) kolkujemo s kolkom 10 st. Ta kolek prepečati registrski urad. Prvo vidiranje pri tribunalu oziroma preturi stane: do 200 strani......L 10— od 201 do 400 strani ... L 12— nad 400 strani......L 35— Letno vidiranje: do 200 strani......L 6— od 201 do 400 strani ... L 12— nad 400 strani......L 35.— 2. Inventarna knjiga (Libro degli inventari). Pristojbine za kolkovanje in vidiranje so enake kakor za dnevnik. Inventarne knjige pa ni treba predlagati v letno vidiranje. 3. Kopirna knjiga (Copialettere). Kolek do 400 znaša L 3.—. Za vsakih nadaljnih 100 strani ali odlomek 100 strani L 1—. Vidiranje pred začetkom rabe za vsakih 100 strani oziroma odlomek od 100 strani L 3.—. Kopirna knjiga se ne predlaga v letno vidiranje. Zadruge morajo imeti poleg navedenih knjig še : 1. knjigo deležev; 2. zapisnik sej načelstva in nadzorstva; 3. zapisnik občnih zborov. Za kolkovanje in vidiranje veljajo ista do» ločila kakor za inventarno knjigo. Vse ostale najrazličnejše knjige, ki jih imajo trgovci ali zadruge, so proste pristojbin in vi» diranja. 3. Hranilne knjižice kolku jemo, da nalepimo na vsako' polo (4 strani) kolek za 50 stotink. Knjižice tekočih računov in posojilne knji; žice kolkujemo, če ne obsegajo več kakor 5 pol, s kolkom za L 2.—; če obsegajo več kot 5 pol, kolkujemo vsako polo (4 strani) s 50 stot. Kos leke prepečati registrski urad. 4. Računske izvlečke, prepise računov, obs vestila o bremenopisih in dobropisih na teko« čem računu, potrdila o pravilnosti računskega izvlečka, kolkujemo s stalno pristojbino 20 st. 5. Potrdila, pobotnice, račune, sezname in podobne listine med zasebniki, zasebniki in trs govci, kolkujemo: za zneske do L 100.— s kolkom L —.10; za zneske od L 100.01 do L 1000.— s kolkom L —.50; za zneske od L 1000.01 do L 3000.— s kolkom L 1 —; za zneske od L 3000.01 do L 6000,— s kolkom L 2.—; za zneske od L 6000.01 do L 10000.— s kolkom L 3.— itd. za vsakih 1000 lir ali odlomek od 1000 lir 30 stot. več. Kolek je treba vedno zaokrožiti na lire nas vzgor. Za zneske nad 200.000 lir velja stalna pristojbina 60 lir. 6. Prometne pristojbine (tassa scambio). S 15. julijem 1931. se je zvišala prometna pris stojbina na izmenjavo blaga med trgovci, indus strijalci in obrtniki od F/2 odstotka na dva in pol odstotka, dočim so ostali v bistvu vsi prejs šnji predpisi glede prometnih pristojbin nespres menjeni, tako da se tudi še nadalje plačuje za neobhodne življenske potrebščine navaden kolek. Odmera prometnih pristojbin je sledeča: za zneske do L za zneske do L za zneske do L za zneske do L za zneske do L 20— 40,— 60,— 80.— 100,— kolek L —.50 kolek L 1,— kolek L 1.50 kolek L 2.— kolek L 2.50 za zneske do L 200.— kolek L 5.— za zneske do L 300.— kolek L 7.50 za zneske do L 400.— kolek L 10.— za zneske do L 500.— kolek L 12.50 itd. za vsakih nadaljnih L 100.— ali odlomek L 100 se doplača kolek L 2.50. Če prometna pristojbina presega L 500.—, se mora plačati po poštnem tek. računu na pris stojni registrski urad. Plačilo mora izvršiti izs stavitelj računa. Važno je, da mora trgovec izstaviti, najka» sneje peti dan od dneva izročitve ali odpošis ljatve blaga, pravilno kolkovan račun v dveh izvodih, katerih enega izroči kupcu. Odposlani kakor tudi prejeti računi morajo biti opremljeni s (tekočo) številko. Hraniti jih morata kupec in prodajalec za dobo petih let. Potrdila o plačilu računa ali zneska na račun, napisana na pravilno kolkovanem računu, so prosta vsakega nadaljnega kolka. Prometna pristojbina se računa tudi od znes ska zaračunane ovojnine ali predplačanih pres voznih troškov. Za ovojnino in prevoz v zvezi z blagom, ki je prosto prometnega davka, se ne plača prometna pristojbina, temveč se računa navaden kolek. Tudi blago, ki se nakupi za vporabo v pods jetju samem, je podvrženo prometni pristojs bini (n. pr. pisarniške potrebščine). Izmenjava blaga med centralo in podružnicas mi ni podvržena prometni pristojbini. Morajo pa biti podružnice pravilno vpisane v seznamu trgovske zbornice. Blago, namenjeno za izvoz v inozemstvo, je prosto prometne pristojbine, vendar moraš pris lepiti na račun navaden kolek. Vsak trgovec, obrtnik, industrijalec, trgovs ska družba ali zadruga, ki je vpisana v davčnih seznamih v kategoriji B za obdačljiv dohodek v znesku nad L 15.000.—, mora otvos riti poštnostekoči račun in vinkulirati v korist finančne uprave kavcijo v znesku L 500.— ozi» roma L 1000.—, če obdačljivi dohodek v kas tegoriji B presega L 25.000.—. Za les in živino veljajo posebna določila, ki se pa mnogokrat spreminjajo. POSTNE PRISTOJBINE za kraljestvo, kolonije, in ljudovlado S. Marino. Pisma, navadna za vsakih 15 gramov L —.50 » naslovljena na osebo, ki biva v domači občini......» —.25 » naslovljena vojakom in župans stvom za vsakih 15 gramov . » —.25 Dopisnice...........» —.30 Dopisnice naslovljene na osebo, ki biva v domači občini in dopisnice naslovljene vojas kom ........» —.15 » s plačanim odgovorom . » —.60 » s plačanim odgovorom v domači občini.....» —.30 Razglednice ...........» —.30 Obvestila o rojstvu, smrti, poroki in slična .... ...» —.15 Trgovski računi odprti, ki ne pres segajo 15 gramov......» —.25 Tiskovine za vsakih 50 gr (do naj* večje teže 2 kg) . . . . » —.10 Vzorci brez vrednosti za prvih 100 gr » —.35 » brez vrednosti za vsakih na» daljnih 50 gramov (do najvi« šje teže 350 gramov) ...» —.15 Ekspresna pristojbina, poleg običaj» ne pristojbine........» 1.25 Ekspresne pošiljatve se dostavlja» jo brezplačno le v mejah obveznega pošt. okrožja, izven tega se dostav* ljajo proti sledečim potninam: a) do 500 m ..........» —.30 b) nad 500 m za vsak km ali del istega..........» —.60 Te potnine se pri slabem vremenu in za nočni čas zvišajo do dvoj« nega zneska. Priporočitev (rekomandacija) poleg običaj, pristojbin ......» 1.25 (Odšk. za izgublj. priporoč. poši» Ijatve znaša L 25.) Priporočitev za dopisnice in tiskovine » —.60 Zavarovanje pisem (denarnih), poleg običajne pristojbine in pristojbine za priporočitev za prvih L 200 . . » —.80 za vsakih nadaljnih L 100 (ali od* lomek) ..........» —.30 Povratnice (ricevute di ritorno) . . » —.60 Povzetje, stalna pristojbina ...» —.50 Za poštno ležeče pošiljatve razen obi» čajnih pristojbin še.....» —.15 ako te pristojbine ne plača odpoši» ljatelj, plača naslovljenec ...» —.30 Zavoji do teže 1 kg......» 2.50 » do teže 3 kg.....» 5.— » do teže 5 kg . . . . » 7.50 » do teže 10 kg (vse brez na» vedbe vrednosti) . . . . » 12.50 Pri zavojih večje obsežnosti 50°/o doplačila. Zavoji nad 10 kg se ne sprejmejo. Nujni zavoji do 1 kg . . . » 7.50 » » » 3 kg ...» 15.— » » » 5 kg . . . » 22.50 Nad 5 kg težki zavoji se ne sprejemajo. Obsežnejši do 50°/o doniačila. Zavarovanje zavojev, poleg običajne pristojbine za prvih L 200 .......» 1 — » za vsakih nadalj. L 100 ali ulomek istih ...» —.50 Zavarovani zavoji morajo biti zašiti v platno in šivi gosto za* pečateni. Povzetje pri zavojih do L 100 ... » —.60 Odškodnina za izgubljene navadne zavoje znaša L 25. Poštne nakaznice do L 25.....» —.40 » od L 25 do L 50 » —.80 » od L 50 do L 100 » 1.20 » od L 100 do L 200 » 2,— » za vsakih nadalj. L 100,— ali ulomek » —.50 » naslovi j. vojakom z najvišjim zneskom L 25 .....» —.20 Brzojavne nakaznice poleg običajnih pristojbin za navadno nakaznico in za brzojavko še.....» —.50 Najvišja dovoljena svota L 1000. Reklamacije priporočenih in zavaro» vanih pisem, nakaznic in zavojev Poštne legitimacije ...... Splošna določila. Nefrankirana pisma, nefrankirane dopisnice z daljšim besedilom, nefrankirani trgovski računi, rokopisi in vzorci plačajo globo, ki znaša dvojno svoto pri* stojbine. Nezadostno /rankirani pa plačajo globo dvojne svote primanjkljaja. Nefrankiranih ali nezadostno frankiranih dopisnic ali razglednic, ki ne obsegajo več ko 5 besed besedila, pošta sploh ne odpošilja, kakor tudi drugih pošiljatev, ki zgoraj niso nave» dene. Poštnoležeča pisma morajo imeti pravi naslov prejemnika in ne izmišljenega. Naslovljena mo< rajo biti na prejemnike, ki so dosegli 18. leto. Brzojavke, navadne 25 st. za besedo » najmanj (10 besed) . . za vsako nadaljno besedo nujne plačaj o trikratni znesek (10 besed) . . . za vsako nadaljno besedo Brzojavna nakaznica (poleg 25 stot. za vsako besedo) . . . Brzojavna nujna nakaznica plača stalni znesek .... in 75 st. za vsako besedo. Navadno obvestilo, da je došla br» zojavka na svoj naslov .... Nujno obvestilo........ Navadno obvestilo za brzojavno na» kaznico ......... Nujno obvestilo . . .... —.40 2,— 2.— 0.25 6,-0.75 3— 9,- 2,— 6,— 3,-9,- POŠTNI PROMET Z INOZEMSTVOM. Navadna pisma v Jugoslavije Avstri» jo. Češkoslovaško, Rumunijo in na Ogrsko za prvih 20 gramov . . L 1__ za vsakih nadaljnih 20 gramov . » —.75 Dopisnice v te države . . . . » —.60 S plačanim odgovori,m ...» 1.20 Za Albanijo veljajo za pisma, do» pisnice in priporočitve iste pri» stojbine kakor za notranjost kraljestva. PRISTOJBINE ZA DRUGE DR2AVE. Pisma do 20 gramov......L 1.25 » za vsakih nadaljnih 20 gramov » —.75 Dopisnice ..........» —.75 » s plačanim odgovorom . . » 1.50 Razglednice s samim podpisom . . » —.25 » z daljšim besedilom . » —.75 Posetnice (5 besed) in druga obve» stila o rojstvu, smrti, poroki . . » —.25 Rokopisi do 50 gr........» 1.25 » za vsakih nadaljnih 50 gr. (do največ 2 kg.) ...» —.25 Vzorci do 100 gr........» —.50 » za vsakih nadaljnih 50 gr. do najvišje teže 500 gr. . . . » —.25 Tiskovine za vsakih 50 gr (do 2 kg) » —.25 Priporočitev za pisma, dopisnice, ti» skovine .....» 1.25 Povratnice..........» L25 Trgovske fakture odprte, do 20 g . » 1.— Ekspresi ..........» 2.50 Povzetje (poleg sorazmerne pristojbin ne 10 stotink za vsakih 100 lir in ulomek)......» 1.— Poštne legitimacije......» 5.— Pristojbina za poštnoležeče pošiljke, ako plača odpošiljatelj . » —.20 » ako jo plača prejemnik » —.30 Zavarovalnina za vsakih 100 lir . . » 1.— Pristojbine za zavoje niso za vse dr» žave enake. Vsa pojasnila glede pristojbin in potrebnih listin se dobe pri poštnih uradih. SEJMI. ----------. Ajdovščina — 10. januarja, 10. februarja, 10. marca, 10. aprila, 10. maja, 25. maja, 24. ju» nija, 10. julija, 10. avgusta, 10. sept, 10. okt., 10. nov., 10. dec. Če je ta dan nedelja, se vrši sejem in trg dan pozneje. — Akvileja (Oglej) — 26. do 28. marca, 11. do 13. julija, 19. do 21. decembra. — Avče — v nedeljo^ po' 5. avgustu. — Bazovica — 20. dne vsakega meseca. — BU tinje — dan sv. Ane 26. julija. — Boljunec — 24. junija in 1. septembra. — Bovec — 19. marca, 4. julija in 29. septembra. — Bre= gin j — prvi četrtek aprila in prvi četrtek ok» tobra. — Brestovica — 28. aprila, 3. julija, 17. oktobra. — Buje — zadnji torek v mesecu. — Buzet — tretji četrtek v mesecu. — Cerkno — sredpostni ponedeljek, zadnji ponedeljek v maju, prvi ponedeljek septembra in novembra. — Cerovo — 25. aprila, 16. maja, 26. junija, 12. julija, 16. avgusta. — Cres — 5. do 7. av» gusta. — Čepovan — 24. junija, nedelja po 18. oktobru. — Červinjan — ponede» 1 jek po sv. Martinu 3 dni. — črniče — prvo nedeljo po sv. Vidu. — Črni vrh — sv. Jurija dan, v nedeljo po sv. Marjeti, v ponedeljek po malem Šmarnu, v nedeljo po sv. Martinu. — Det kani — 9. marca, 9. jun., 9. septembra, 9. de« cembra (živinski semnji). — Devin — 24. ju» nija (konjski semenj). — Divača — 26. dan vsakega meseca. — Dolina — 4. julija. — DoU Otlica — 25. maja (živinski), 6. septembra (živ.), 1. nedelja sept. (kramarski). — Dom* berg — 15. sept. in vsakega 4. dne v mesecu (živ. in kramar, sejmi). — Goče — dan sv. Andreja (prašiči). — Gorica — vsak drugi in zadnji če» trtek v mesecu, 16. marca osem dni, 24. avgu» sta 14 dni, 1. okt. osem dni, ponedeljek po sv. Andreju 14 dni. — Gorjansko — prvo nedeljo po sv. Mohorju.. — Gradišče ob Soči — vsak drugi torek, 20. januarja, zadnjo soboto v me» secu, osem dni po veliki noči. — Hen pelje — vsak drugi dan v mesecu. — Hrastovi Ije — na praznik sv. Treh kraljev. — Idrija — velikonočno sredo (kram.); 16. maja (živ. in kram.); 15. okt. (živ. in kram.); 4. dec. (živ in kram.); 21. dec. (samo kram.) — Ilirska Bistrica — prvi poned. meseca junija, poned. po sv. Juriju, prvi ponedeljek po malem Šmarnu, po» nedeljek po sv. Martinu. — Jelšane — 1. apri» la. — Kanal — ponedeljek pred sv. Martinom, 19. marca, sv. Jožefa dan (nov!). .— Klana na dan sv. Roka, 16. avg., dan sv. Jeronima, 30. setpembra. — Kobarid — 9. marca, 13. ju» nija, dan po rojstvu M. D. in ponedeljek po zahv. nedelji. — Kojsko — ponedeljek po sv. Juriju, poned. po posv. cerkva. — Komen —na dan sv. Jurija 24. apr., sv. Tilha (v Svetem), mal. Šmarna (v Tomaževici), sv. Ivana (v Vol» čjem gradu), sv. Križa (v Ivanjem gradu). — Koper — 21. septembra, 21. oktobra. — Krmin — 25. junija in 8. septembra po tri dni, vsak prvi petek v mesecu živinski trg. — Kubed — drugi poned. po roženvenski nedelji, ponede» ljek po sv. Martinu. — Labinj (Albona) — 29. junija, 8. oktobra. — Log (pod Mangartom) — dan sv. Štefana, prvo nedeljo v avgustu. — Log (pri Vipavi) — 15. avgusta, 8. septembra. — Lokev —• veliki ponedeljek, 9. novembra. — Lokovec — sv. Petra in Pavla in prvo ned. okt. — Mat en j a vas — 24. jun. — Marezige — 4. nov. — Milje (Muggia) — 26. jun., 7., 8. in 9. okt. — Monfalcone (Tržič) ■— 20. marca in 6. decem» bra po dva dni. — Moščenice — 2. februarja, 29. novembra. — Naborjet — ponedeljek pred Vsemi svetimi. — Nabrežina — 5. aprila, 17. septembra, 27. oktobra. — Novi Grad (Castel» nuovo) — 8. aprila, 8. junija, 27. novembra. — Osp — zadnjo nedeljo junija, prvo nedeljo novembra. — Pazin — 13. februarja, 2. avgusta. 6. oktobra, 6. decembra. — Piran — 24. aprila in 15. septembra po dva dni. — Planina— sv. Jurija dan, 12. julija, na dan sv. Roka in sv. Andreja. — Podgrad (Istra) — 27. dec. — Podraga — v nedeljo po sv. Mohorju. — Pontafelj — 8. septembra — Poreč (Parenzo) — 21. novembra. — Postojna — 2. jan., 1. febr., 1. marca, 1. aprila, 1. maja, ponedeljek po vnebohodu, 1. junija, 1. julija, 1. avg., 24. avg., 1. sept., 1. okt., 18. okt., 2. nov., 1 dec., 3. dec. — Povirje — poned. po sv. Antonu Padov. in po sv. Frančišku Ksav. — Prem — ponede» ljek po sv. Gregorju, ponedeljek pred malim Šmarnom, ponedeljek po sv. Uršuli. — Prosek — sv. Martina dan, 11. novembra, ako je ta dan nedelja, pa dan poprej. — Rakitna — po» nedeljek pred sv. Gregorjem, četrtek po sv. Juriju, sv. Medarda, ponedeljek pred sv. Simo» nom in Judo. ■— Renče — prvi ponedeljek v septembru. — Ricmanje — sv. Jožefa dan. — Iiihemberg — ysako 1. nedeljo po kvatrah; jjedeljo po sv. Urhu (4. julija). — Ročinj — ovembra. — Rovinj (Rovigno) — 11. do 20. novembra. — Senožeče — četrtek po binkoštih, ponedeljek po kvat. nedelji v septembru. — Sežana — dne 12. in 22. vsa* kega meseca (živ. semenj). 3. maja, 14. sept., 3. nov. V slučaju praznika se vrši semenj naslednji dan. — Slap pri Vipavi — 22. novem« bra, sv. Lucije dan. — Slavina^Prestranek — 24. junija (v Matenji vasi). — Slivje — 15. as prila, 26. sept. — Spodnja Idrija — 17. marca, 3. maja, 16. avg., ponedeljek po rožnivenski nedelji, 11. novembra. —• Sveto pri Komnu — 1. septembra. — Sv. Anton (pri Kopru)—pone« deljek po sv. Antonu Pad., 20. oktobra. — Sv. KrižiCesta — 5. febr., 23. aprila, 2. avg., 14. sept., 5. nov., 26. del litra, 1 centiliter (cl) = stoti del litra 1 kubični meter (m3) vsebuje 10 hektolitrov. Uteži. Osnovna mera za težo je 1 gram (g). — 10 gramov = 1 dekagram (dg). — 1000 gra« mov = 1 kilogram (kg). Decigram (dg) je deseti, eentigram (cg) sto« ti, miligram (mg) pa tisoči del grama. Kvintal ali stot ima 100 kilogramov. Tona ima 10 stotov ali 1000 kilogramov. 1 t = 10 q = 1000 kg. 1 kg = 100 dkg = 1000 g. 1 g = 10 dg = 100 cg = 1000 mg. Mere za silo. 1 konjska sila (PH) = 75 ki« Iogram«metrov, t. j. moč, ki vzdigne 75 kg v 1 sekundi 1 meter visoko. Mere za čas. Osnovna mera za čas je 1 se« kunda (1"). Minuta (1') ima 60 sekund. — 1 ura (1 h) ima 60 minut ali 3600 sekund. — 1 dan = 24 ur = 1440 minut = 86400 sekund. POPOTNICA ZA NOVO LETO.---.------ Koledar prihaja v naše domove kakor zvest prijatelj, ki pride vsako leto voščit za novo leto. Po stari, lepi navadi vam želi: Bog daj srečo! Saj po sreči hrepeni vsako človeško srce — pravo, globoko srečo pa zamore dati le Bog, zakaj on daje mir srca in pristno veselje. Po vsem svetu se slišijo dandanašnji tožbe in vzdihi, kakor da bi bila vsa zemlja ogrnjena v žalostne megle. Pa saj ni tako! Kdor ni črnogled mrmrač, kdor zaupa v božjo dobroto in z jasnimi očmi stopa pogumno naprej, ta bo vsak dan v letu zadel na iskrice veselja in sreče, ki mu jih Bog daruje. Saj so res hude skrbi, saj res vsak človek nosi svoj križ na rami, ta težkega lesenega, oni majcenega zlatega, ta bolezen ali dušno rano v družini, oni dolgove ali skrbi za otročiče. Toda če znamo prav gledati, vidimo, da se nam spet in spet zabliskne v meglenem dnevu kaka vesela lučca. Naj naš koledar prižge mnogo lučc sreče v megli skrbi, naj vam bo kakor škatljica veselja, ki jo dobite v dar, da jo v novem letu večkrat odprete in se razveselite. Bog daj srečo! Posebno prisrčno želimo srečo našim družinam, da bi v njih vladala prava ljubezen, ki vse prenese, vse odpušča.. . In taka ljubezen je prava sreča! Da pa bo ta sreča v družinah svetila bolj in bolj, se morajo družine držati božje postave, ki je edina resnična in osre« čujoča. Zato prinaša naš koledar za družine nekatere poglavitne misli iz nove, znamenite okrožnice papeža Pija XI., v kateri poglavar svete Cer« kve po božjem razsvetljenju razlaga, kakšen bodi pravi krščanski zakon. Prebirajmo te misli večkrat, premišljujmo jih in utisnimo si jih globoko v srce, da bomo hodili po božji cesti — pa bo na naše družine rosila sreča. Katoliška Cerkev, naša mati, nam naroča, naj letos prav posebno skrbi« mo za reveže. Koledar kot zvest prijatelj iskreno vošči revežem, sirotam, brezposelnim, ubogim materam, vsem žalostnim in potrtim, naj bi jih usmi« ljeni Bog, ki skrbi še za ptice pod nebom in za lilije na polju, potolažil in jim pomagal. Obenem pa se živo in dejansko spomnimo naročila: » 6dp n srce, odpri roke — otiraj bratovske solze!« Zima trka na vrata brezposeln nih družin, ki bodo morale prezebati in stradati kruha, če jim usmiljeni ljudje ne pomagajo. Pa smo jim dolžni pomagati, ker kar imamo, ni naše, ampak nam je Bog vse dal v oskrbovanje. Poskrbimo torej po močeh za siromašne otroke, za bedne bolnike, za družine, ki nimajo dovolj kruha ali oblačil, zakaj kar damo siromaku, damo Bogu. Naj se v tej zimi pokaže životvorna ljubezen krščanskih src! Za vse ljudi pa ima kolednik v torbici čudodelno mazilo, ki pomaga prav gotovo za vsako težavo in bridkost. To skrivnostno zdravilo je podedo* val po gorskih pradedih, ki so ga skrbno hranili in izročali iz roda v rod. To mazilo je vzdih iz globočin srca: »Čast Bogu!« Naj Bog v novem letu pošlje slaščice ali grenčice, gladkost in ostrost, zrnje ali trnje, rože ali šibe — vse sprejmimo z globokim, srčnim vzklikom: »Čast Bogu!« V tem vzkliku naj se kaže, da je srce vdano Bogu, zakaj spoznalo je, da božja volja je naj bolj a. Ta globoka vdanost, ta skalnata, moška pripravljenost, vse prenesti in vse z mirno dušo pretrpeti, ta je krepila in dvigala naše katoliške pradede, da so kljub zunanjim stiskam in,težavam živeli kot pošteni, resnično svo« bodni ljudje. Tako naj tudi sedanji rod gre skozi novo leto s popolnim zaupanjem v Boga, ki skrbi za vsakega in za vse, — in v tem bo našel pravo srečo srca. Vsem našim domovom, vsem našim vasem, vsem blagim namenom in dobrim ljudem — Bog daj srečo! Slikal A. del Sarto. JOŽEF JE BIL MODER, PRAVIČEN IN BOGABOJEČ MOŽ. „GLEJ, DEKLA SEM GOSPODOVA!" // IN JEZUS JE NAPREDOVAL V MODROSTI IN STAROSTI IN MILOSTI PRI BOGU IN PRI LJUDEH. OKROŽNICA SV. OČETA PAPEŽA PIJA XI. O KRŠČANSKEM ZAKONU--------------- Zadnji dan leta 1930. je papež Pij XI. izdal okrožnico o krščanskem za* konu. V njej je spregovoril »vsej Kri= stusovi Cerkvi, da, vsemu človeštvu«. Zakaj vrhovni poglavar Cerkve, ki pas se s škofi nad 360 milijonov duš, sliši in vidi na svoji visoki apostolski straži bolje kot vsak drugi človek, kaj se do» gaja v naši dobi. Njegov pogled ob* sega ves človeški rod. Sveti Duh pa? peža krepi in razsvetljuje, da posebno ostm, jasno in hitro spozna nevarno* sti, ki grozijo vernikom. Poleg tega pa so vsi škofje dolžni vsakih pet let predložiti papežu .obširno in natančno poročilo o verskem stanju svojih ško? fij; v teh poročilih seveda tudi opiše» jo svetle in senčne strani življenja. Pastir narodov je spregovoril čl o» veštvu, da ga opomni na največjo ne» varnost, ki mu grozi — namreč na razpad zakona in družine. Zato> je naša dolžnost, da tu povemo nekatere po« glavit.ne misli iz te okrožnice. Družina razpada. Brezverno me; ščanstvo je že dolgo let oznanjalo, da je krščanski, neločljivi zakon neum» nost, neznosna ječa, ki jo je treba od« preti. Zato so brezverni meščani za» htevali, naj država vpelje razporoko. Tudi mnoge delavske družine razpa» dajo; kjer gine vera, se družina ruši. V sovjetski Rusiji celo država sama razglasa, da hoče družino razdreti. Tu* di v kmečki stan, v katerem je dru> žinsko življenje še trdno in zdravo, so se zalezle strupene zmote. Pa še je, posebno v katoliških deželah, velikan? ska večina ljudi zvesta družini. Toda pogubne zmote se širijo med nje in grozijo polagoma razkrojiti družino. Zato je vrhovni pastir glasno povedal in določil, kakšna je resnica o zakonu, in kateri nazori o njem so zmotni. Papeževa okrožnica ima tri dele. V prvem delu pojasni papež, kaj je kr= ščanski zakon. V drugem delu razloži in pobije moderne zmote o zakonu. V tretjem delu okrožnice pa navaja sred? stva za pravi, čisti zakon med kri* stjani. O bistvu zakona. »Zakona niso ustanovili, ne prenos vili ljudje, ampak Bog. Ne od ljudi, ampak od samega Stvarnika narave, od Boga, in od prenovitelja narave, od Kristusa, je zakon s postavami zava« rovan, utrjen in povzdignjen.« Zato so postave o zakonu božje postave; ve* Ijajo za vse ljudi do konca sveta. Ne država in ne zakonci jih ne morejo brez greha spreminjati ali kršiti. »Sveto zvezo pravega zakona usta» navijata hkratu božja in človeška vo« lja.« Bog je zakon ustanovil, določil je njegov namen, dal je postave, ki se jih zakonci morajo- držati. Človek pa se svobodno odloči, ali stopi v zakon ali ne, ali si za zakonskega druga izbere to osebo ali ono. Bog je zakonu dal tri dobrine: za» rod, zvestobo, zakramentalno vez in milost. Otroci — dar božji. Na prvem mestu zakonskih dobrin je torej otrok. Stvarnik človeškega ro? du si je izbral ljudi za pomočnike pri razmnoževanju življenja, ko je v raju postavil zakon in dejal prvim staršem: »Rastita in množita se in napolnita zemljo!« (Gen 1, 28). Otroka ustvari božja volja s sodelovanjem staršev. Zato je treba otroka »z ljubeznijo sprejeti, z dobroto negovati in z boga? boječnostjo' vzgajati.« Sveti oče potem prisrčno govori o nalogah staršev: »Krščanski starši naj poleg tega po? mislijo, da njih naloga ni le skrbeti za razširjanje in ohranjanje človeškega rodu na zemlji, ampak da rodijo Kri* stusovi Cerkvi potomstvo, da ustvar? jajo sodržavljane svetih in domačine božje, da se ljudstvo, posvečeno če ščenju Boga in našega Zveličarja, rano» ži od dne do dne.« — »Če to premišljuj je krščanska mati, bo mogla razumeti, da veljajo o njej v višjem in tolažbe polnem zmislu besede našega Odrešen nika: »Žena, ko porodi dete, ne misli več na bridkost, od veselja, da je člo= vek rojen na svet.« Dvignila se bo nad vse bolečine materinskega poklica, nad vse skrbi in težave, in se bo mogla ponašati v Gospodu z vencem otrok. Oba zakonska pa bosta v teh otrokih, ki sta jih sprejela z zadovoljnim in hvaležnim srcem od Boga, videla od Boga jim zaupani talent, ki naj ga ne uporabljata le v svojo lastno korist, ampak tako, da ga ob sodbi s prirast? kom vrneta Gospodu.« Otroka pa je treba tudi vzgajati. Otrok potrebuje leta in leta pomoči za dušo in telo. Zato mora pa starše vezati nerazdružna vez, ker le tako je mogoča skupna -medsebojna pomoč in vzgoja otrok. Pristna in popolna zve* stoba moža in žene, ki sta združena do smrti v sveti in čisti ljubezni — to je podlaga krščanske družine. Zvestoba. Ko ženin in nevesta skleneta zakon, si pred Bogom prisežeta, da bosta drug drugemu do smrti zvesta. Prvi pogoj zvestobe je popolna enotnost zakona, ki jo je Stvarnik sam odredil, ko je hotel, da bi bil zakon le med enim možem in eno ženo. Kristus je to enotnost zakona odkrito učil, ko je rekel: »Zatorej mož in žena nista več dva, ampak eno telo.« (Mat 5, 28.) Zakonska zvestoba pa naj raste in se krepi iz globoke, čiste ljubezni, ka» kor pravi apostol: »Možje, ljubite svoje žene, kakor je tudi Kristus Cerkev ljubil!« (Efež 5, 25.) Ta ljubezen ima za podlago globoko nagnenje duš in se na zunaj kaže v dejanju, zakaj liu* bežen se dokaže z deli. Zakonca naj si drug drugemu pomagata; v prvi vrsti pa morata meriti na to, da si pomagata izoblikovati notranjega človeka, tako da po skupnem življenju od dne do dne napredujeta v pravi ljubezni do Boga in do bližnjega. To je celo prvi vzrok in namen zakona kot skupnosti in družnosti za vse življenje. V taki po ljubezni utrjeni družini pa mora vladati pravi red. Mož imej prvenstvo nad ženo in otroci, žena pa bodi voljno in neprisiljeno podrejena in pokorna možu. Ta pokorščina pa ne jemlje svobode, ki po vsej pravici pristoji ženi kot človeški osebi in kot soprogi, materi in družici. Mož je go* spodar družine in glava žene, žena pa bodi pokorna možu ne kakor dekla, ampak kakor družica, tako- da bo nje« na pokorščina Bogu všeč in častna. Za« kaj mož je glava družine, žena pa nje« no srce. »To so torej stvari,« — pravi sveti oče i— »ki jih obsega zakonska zvesto» ba: enotnost, čistost, ljubezen, častna in plemenita pokorščina. Kolikor be* sed, toliko koristi za zakonca in za» kon, ki varno čuvajo in množijo mir, dostojanstvo in srečo zakona.« Zakon je zakrament. Da je zakon zakrament, pomeni, da je zakonska zveza nerazdružna in da je Kristus povišal in posvetil zakon v podelilno znamenje milosti. Nerazdružno trdnost zakonske zve» ze poudarja Kristus sam z besedami: »Kar je Bog združil, tega naj človek ne loči« (Mat 19, 6) in: »Vsak, kdor se loči od svoje žene in se oženi z ločeno od moža, prešuštvuje« (Luk 16, 18.) Koliko dobrega izvira iz nerazdruž« nosti zakona! Če mož in žena vesta, da sta do smrti nerazdružno zvezana, bosta že od vsega početka skušala žis veti v ljubezni in potrpežljivosti. Nič se enemu ni treba bati, da bi ga drugi v nesreči, bolezni ali starosti zapustil. Tudi za zaščito in vzgojo otrok je naj» bolje poskrbljeno, če oče in mati do smrti živita v nerazdružnem zakonu, ker z združenimi močmi lažje nosita težka in dolgotrajna bremena za vzgo» jo otrok. Pa tudi za vso človeško druži bo je nerazdružnost zakona velika do» brota. Skušnja namreč uči, da je neo» maj na trdnost zakona bogat vir pošte» nega življenja in neizkvarjene nrav» nosti. Ako pa se družine ohranijo po» štene in neizkvarjene, sta zavarovana tudi sreča in blagor države. Iz zdravih, poštenih družin raste in se hrani država. Kristus je nerazdružni zakon svojih vernikov povišal v pravi in resnični zakrament. Ko krščanski ženin in ne» vesta odkritosrčno privolita v zakon» sko zvezo, si odpreta zaklad milosti, iz katerega moreta zajemati nadnarav« ne moči za zvesto, sveto in vztrajno izpolnjevanje zakonskih dolžnosti in nalog do smrti. Kakšne pa so te milo* sti? Prvič zakrament sv. zakona po» množuje onim, ki ga vredno prejmejo, posvečujočo milost; potem pa jim da» je posebne stanovske milosti, da morejo globoko občutiti, spoznati, krep« ko držati, uspešno hoteti in v dejanju izvrševati posebne dolžnosti, namene in naloge družinskega življenja. Tako jim zakrament daje na primer milost potrpežljivosti, milost moči, milost modrosti in druge posebne milosti. Se* veda se te milosti ne razlivajo kar sa« me v polni meri vanje, ampak morata zakonca pošteno sodelovati z molitvic jo in pobožnim življenjem. Če premišljamo te vzvišene dobrine zakona, — zarod, zvestobo, zakrament — moramo občudovati božjo modrost, ki je z neomadeževano in sveto za» konsko zvezo tako bogato poskrbela za čast in srečo zakoncev, kakor tudi za ohranitev in razširjanje človeškega rodu. Zmote o zakonu. Z ostrimi besedami se papež v dru» gem delu okrožnice pritožuje nad rao« dernimi zmotami o zakonu, ki se širi« jo po časopisih, knjigah, glediščih, ra» diju itd. Poglavitna zmota je ta, da za» kona ni postavil Bog, marveč da so si ga izmislili ljudje. Zmotni preroki oznanjajo, da torej človek načela o za* konu lahko preminja, kot se mu zdi, češ da ni za zakonsko življenje nič odgovoren Bogu. Zato, pravijo, se za* kon sme razdružiti, sme mož zapustiti svojo pravo ženo in živeti z drugo, se zarod sme omejevati, se nerojeni sme« jo ubijati... In ti odposlanci satanovi zahtevajo, naj država te zmote v svo« jih postavah prizna in potrdi. Na to pravi papež: »Mi torej, ki Nas je hišni oče postavil za čuvarja svoje njive in ki Nas strogo veže sve« ta dolžnost paziti, da dobrega semena ne zaduši plevel, Mi smatramo, da je sveti Duh Nam govoril one tehtovite besede, s katerimi je apostel Pavel opominjal svojega ljubljenega Tirno« teja: »Ti pa stoj na straži... Spolni svojo službo ... Oznanjuj besedo, na« stopaj, bodi prilično ali neprilično; prepričuj, svari, opominjaj z vsem po» trpljenjem in učenjem.« (2 Tim 4, 2-5.) Glavna korenina vseh zmot je v kri« vem nauku, da zakona ni postavil Bog in da ga ni Kristus povišal v zakra« ment, marveč da so ga iznašli ljudje. Kako hudo se motijo tisti, ki ta nauk oznanjajo, smo dokazali že, ko smo govorili o bistvu in namenu zakona. Prva pogubna posledica zmotnega nazora, da je zakon zgolj človeška ustanova, so zmote zoper zarod. Mno« gi si drznejo otroka imenovati nadlež« no breme zakona; taki navajajo za» konce, naj se umetno obranijo otrok. Katoliška Cerkev sredi tega propada« nja nravnosti v znamenje svojega bo* žjega poslanstva mogočno dviga svoj glas in iznova proglaša: Kdor se umet* no (brani otrok, smrtno greši, ker dela proti božji in naravni postavi. Ni ga vzroka, ki bi dovoljeval preprečiti spočetje. Cerkev dobro pozna in globoko ob« čuti vse, kar se govori o zdravju ma=> tere, ki je v smrtni nevarnosti. In kdo bi mogel brez sočustvovanja na to mi« sliti? Koga ne bi prevzelo največje občudovanje, ko vidi, da se mati ju» našfeb izpostavi skoraj gotovi smrti, da bi otroku, ki ga je spočela, ohranila življenje? Kar je ona pretrpela, da bi popolnoma dovršila dolžnost materin* stva, to bo edino neskončno bogati in usmiljeni Bog mogel povrniti, in sicer gotovo ne le s polno, ampak z zvrha» no mero. »Srce nam stiskajo tudi tožbe tistih, ki jih tare huda revščina in ki imajo velike težave s prehrano- otrok,« piše papež. — Toda ni tolike težave na sve* tu, da bi mogla odpraviti božje posta* ve, ki prepovedujejo po bistvu slaba dejanja. Tudi velja jasna resnica, da Bog nič nemogočega ne zapoveduje. Nato papež ostro obsoja zmoto, da se življenje nerojenih sme uničiti. Bog edini je gospodar življenja, nihče dru* gi. Življenje je sveta stvar. Umor ne* dolžnega otroka je strašen zločin. Ne skrb za zdravi rod, ne skrb za preživ* ljanje družine ne dajeta nikomur pra* vice, da bi nedolžnega otroka umoril. Zakaj ne sme se delati hudo, da pride dobro. Papež zaključuje ta del z besedami: »Tisti pa, ki vladajo narodom in daje* jo postave, ne smejo pozabiti, da so dolžni s primernimi postavami in ka* znimi ščititi življenje nedolžnih, in si? cer posebno še tistih, ki se ne morejo braniti. Ako javne oblasti teh malih ne bodo ščitile, ampak jih celo s svoji* mi postavami in odredbami prepušča» le in torej izročale zdravnikom in dru* gim, da jih morijo, naj ne pozabijo, da je Bog sodnik in maščevalec nedolžne krvi, ki vpije z zemlje v nebesa.« Papež se potem obrača proti zmos tam zoper enotnost in nerazdružl.ji= vost zakona. Moderni lažnivi preroki trdijo, da »napredek človeštva« zalite* va, da se prizna človeku popolna svo* boda, da izživi svoje strasti. Zato sma* trajo zakonsko zvestobo za zastarelo in omejeno neumnost ter zahtevajo, naj se vse kazenske postave glede za* konske nezvestobe proglasijo za ne* veljavne. Plemeniti zakonci že po naravnem čutu te izmišljenine zametujejo in za* ničujejo kot prazne in sramotne. Ta glas narave potrjuje božja zapoved: »Ne prešuštvu j!« in Kristusov izrek: »Vsak, ki gleda žensko, da jo poželi, je že prešuštvoval z njo v svojem sr* cu.« Nobena reč veljavnosti te božje zapovedi ne more oslabiti. Zakaj ka* kor je eden in isti Jezus Kristus, vče* raj in danes isti na veke, tako ostane eden in isti Kristusov nauk. V zvezi s tem govorijo zmotni uči* telji o telesni, gospodarski in socialni osamosvojitvi žene. Uče namreč, da naj žena bo po svoji volji prosta bre* men soproge, bodisi zakonskih, bodisi materinskih; to pa je grd zločin! Po* tem oznanjajo gospodarsko osamo* svojitev žene, češ da sme žena tudi brez vednosti moža in proti njegovi volji imeti svoje gospodarske posle m jih samostojno voditi, ne da bi se me* nila za otroke in moža in družino. Slednjič učijo, naj žena socialno po« stane samosvoja, češ da naj se oprosti skrbi za hišo, otroke in družino, da se bo mogla prosto vdajati svojim nagne* njem in se posvetiti tudi javnim služ* bam in opravilom. »Toda to ni prava osamosvojitev že* ne,« pravi papež, »ni tista pametna in častna svoboda, ki pristoji poklicu krščanske in plemenite žene in soproge. Nasprotno, to je pokvara ženske nra* vi in plemenitega materinstva ter pre* vrat vse družine, ki jemlje možu ženo, otrokom mater, domu in družini ve* dnoi čuječo varihinjo. Ta napačna svo* boda in nenaravna enakost z možem je za ženo pogubna. Zakaj če žena za* pusti svoj prestol, ki jo je v družini nanj dvignil evangelij, bo kmalu prišla v staro sužnost in bo postala, kar je bila pri paganih, golo orodje moža.« Nato sveti oče obširno obravnava zmote proti dobrini zakramenta. Da* našnji prevratniki družabnega reda uče, da je zakon povsem svetna zade* va, pri kateri nima Kristusova Cerkev nič opraviti. Nadalje pravijo, da se mora zakon oprostiti vsake nerazdruž* ne vezi, da se mora ločitev zakona ali razporoka ne le dopuščati, ampak s postavo potrditi. Po tem krivem nauku sledi, da ne bo zakon imel nič svetega in se bo prišteval svetnim in civilnim zadevam. Proti tem zmotam postavlja papež besedo božjega Zveličarja: »Kar je Bog združil, tega naj človek ne loči« in »Vsak, kdor se loči od žene in se oženi z drugo, prešuštvuje; in kdor se oženi z ločeno, prešuštvuje.« (Luk 16, 18.) To je nepremakljiva božja posta^ va, ki je ne morejo nobene človeške postave oslabiti. Pripomočki za obnovo zakona. Zdravnik, ki hoče ozdraviti bolno telo, najprej natančno preišče, kje tiči bolezen, kakšna je in zakaj je nastala. Potem določi zdravila. Tako tudi papež najprej ugotovi zmote o zakonu, potem pa v tretjem delu okrožnice po* ve, kakšni so pripomočki, da se te zlorabe odpravijo in da se zakonu vrne dolžna čast. Najprej je potrebno, da vsi premi* šljujejo božjo zamisel o zakonu in se skušajo po njej ravnati. Najmočnejši vzrok, da se greši pro« ti svetim postavam zakona, je nebr* zdana moč poželjivosti. Kako naj to strast krotimo? Človek se mora pod* vreči Bogu, pa bo z veseljem doživel, kako se z božjo milostjo poželjivost in strasti podvržejo njemu. Kdor pa se upira Bogu, bo moral z žalostjo) do* živi jati notranji boj, ki mu ga povzro» čaj o nasilne strasti. Podlaga pravemu krščanskemu zakonu je, da mož in že* na vedno prosita božje pomoči, pogo* sto prejemata svete zakramente in da vsekdar in v vsem gojita in ohranita iskreno bogovdanost. Da pa bosta ve» dno hodila po pravi poti, morata ver* no in ponižno poslušati glas Cerkve, po kateri govori Kristus Gospod. Ni= kakor ne gre, da bi kristjan tako ošab* no zaupal svojemu lastnemu razumu, da bi pritrdil le temu, kar je sam spo» znal, in da bi mislil, da Cerkev, ki že 1931 let uči in vodi vse narode, ne po» zna sedanjih razmer ali potreb. Pravi kristjan se v vseh rečeh, ki zadevajo vero in nravnost, da voditi od svete božje Cerkve po najvišjem pastirju, rimskem papežu, ki ga zopet vodi Je» zus Kristus. Spet in spet poudarja sveti oče, da je zakon zakrament, da je neizčrpen zaklad nadnaravne milosti. Krščan* skim staršem, ki pretežko nosijo bre= me svojega stanu, kliče papež besedo, ki jo je zapisal apostol Pavel svojemu učencu Timoteju, ko je ta omagoval pod skrbmi, trudom in sramotnim pre? ganjanjem: »Spominjam te, da poživiš božjo milost, ki je v tebi po polaganju mojih rok. Zakaj Bog nam ni dal du» ha boječnosti, ampak moči in ljubezni in razumnosti« (2 Tim 1, 6—7). V tež« kih stiskah naj se zakonci posebno go» reče zatekajo k Bogu, da jim podeli novih moči. Ker je zakon svet in težak stan, je treba zanj dobre priprave. Trden te* melj srečnega zakona, pa tudi razsulo nesrečnega se pripravlja že v otroški in mladostni dobi v dušah dečkov in deklic. Zakaj kdor je pred zakonom iskal le samega sebe in stregel pože* lenju, za takega se je bati, da se tudi v zakonu ne bo poboljšal in da bo mo= ral žeti, kar je sejal: v domači hiš* žalost, medsebojno preziranje, prepir, stud nad skupnim življenjem; in ve* dno bo iskal in našel le samega sebe s svojim nebrzdanim poželenjem. Zato naj zaročenci stopajo v zakon s čistim in pobožnim srcem. To bo tu» di pomoglo, da bodo ljubljenim otro» kom res starši po božji volji: da bo oče res oče, mati res mati, da bo po njih nežni ljubezni in vztrajni skrbi domača hiša tudi v veliki revščini in sredi te solzne doline otrokom kakor sladek spomin na raj, ki je bil vanj Stvarnik postavil prve starše. — Za* ročenci naj imajo pred očmi Boga, ko si izbirajo zakonskega druga. Izberejo naj si osebo, ki jo čisto in globoko lju» bij o. Pri tem naj vprašajo tudi starše za svet in naj ga ne prezirajo, da bodo obilneje deležni božjega blagoslova. Skrb za družine v siromaštvu. Papež potem z ganljivimi besedami govori, kako naj se pomaga družinam, ki so v gospodarskih stiskah in veliki bedi. Najprej je treba delati na to, da se družabne in gospodarske razmere v državah tako uredijo, da bo vsak dru» žinski oče mogel zaslužiti, kar je za preživljanje družine potrebno. — Po? tem naj se ustanavljajo društva za po» moč revnim družinam. — Če pa to ne zadostuje, potem so bogati po ve* sti dolžni, da pomagajo ubožnejšim. »Kdor ima premoženje sveta in vidi brata v pomanjkanju, pa svoje srce pred njim zapre, — kako more biti ljubezen božja v njem?«, pravi apo* stol. (1 Jan 3, 17). —- Ako pa zasebna pomoč ne zadostuje, je dolžnost jav* ne oblasti, da dopolni nezadostne mo* či zasebnikov in da pomaga družinam v bedi. Ob koncu se papež obrača na vo= ditelje držav s prošnjo, naj ob skle= panju postav o zakonu imajo pred očmi nauke Cerkve, ki so božji nauki. Država naj sodeluje s Cerkvijo, da se družinsko življenje ohrani zdravo ali da se obnovi. Tako sodelovanje bo v veliko korist za državo in za nravno moč narodov. Za zgled takega spora* zuma navaja sv. oče lateranski kon* kordat, v katerem se čita tudi sledeča določba: »Italijanska država, ki hoče zakonu kot temelju rodbine vrniti do* stojanstvo, kakršno se sklada s tradv-cijami naroda, priznava civilne posle? dice zakramentu zakona, kakor ga ureja cerkveno pravo.« O sklepu sveti oče naroča škofom vsega sveta, naj »vsem članom Kri« stusove družine« sporočijo njegove nauke o krščanskem zakonu. »Podeli sveti Duh, Bog ljubezni, luč srce in moč duš, da bi to, kar smo v tej okrož* niči razložili o svetem zakramentu za* kona,... vsi dobro razumeli, radevolje sprejeli in z božjo milostjo vršili, da bo tako v krščanskih zakonih znova oživela in vzcvetela Bogu posvečena rodovitnost, neomadeževana zvesto« ba, neomajna trdnost, svetost zakra* menta in polnost milosti.« — Zvečer sc zbere družina in moli — za svoje duše, za svoj dom. za sorodnike in za faro, za vso krščansko Cerkev, da Bog vse blagoslovi in pripelje v večno življenje. EMANUEL FILIBERT VOJVODA AOSTE. --- Dne 4. julija 1931. je v kraljevem dvorcu v Turinu izdihnil svojo dušo Emanuel Filibert Savojski, vojvoda Aoste. Umrl je poveljnik III. armade, ki se je borila v svetovni voj* ni ob Soči in na žalostnih pu* stinjah Doberdobske planote — in njegova smrt je pretres sla srca tisočerih bivših bo* jevnikov in vsega ljudstva Italije. Emanuel Filibert Savojski, vojvoda Aoste, je bil poznan in ljubljen širom vse Italije, še preden je postal poveljnik bojujoče se III. armade. Kra* ljevska postava, moška ener* gija, ki se je družila v njego* vem obličju s pravično bla* gostjo, podedovani duh vi* teštva, odsevajoč iz njegove* ga značaja, vse te visoke vr* line so mu pridobile spošt* ljivo ljubezen vsega ljudstva. Svojo mladost in zrela leta je preživel v Turinu, potem v Fi* rencah, ki so kraljica lepih umetnosti, in še v čudalepem Neapeljnu pod južnim soln* cem. Povsod so ga obkrožale prisrčne simpatije, združene z globoko vdanostjo do savoj* ske hiše. Ko je vladarjevo povelje postavilo vojvodo na čelo ar* made na soški fronti, so se ži* vo pokazale velike vrline voj* skovodje,'ki je znal vliti svoji vojski zaupanje in jo voditi v težkem boju. Vojvoda Aoste je bil velik vojak pa tudi velik, blag človek, priprost v občevanju z navad* nimi vojaki, ljudomil in viteški s po* raženim nasprotnikom. Njegova smrt je bila vedra. Dva dni je vojvoda, oblečen v svetlo* zeleno obleko bojevnikov, obdan od veličastja smrti, sprejemal veterane III. armade, ki so prihiteli, se zadnjič poklonit svojemu vodji. Dne 23. ju* lija so ga sinovi in bratje položili v ra* — poveljnik, ki je svojim zvestim zvest še v smrti. Krsto je v sloves* nem sprevodu po Turinu spremljal vladar s člani kraljeve hiše, vrhovni oblastniki države in zastopniki ino* zemskih držav ter stotisočglava ga* njena množica. Drugi dan zjutraj je žalni vlak prispel v Redipuljo. Tu je stalo morje ljudi, nad njim je plapolalo na stotine zastav. Grob* na tišina. Iz vlaka izstopi kralj, nato kev in vojvoda je nastopil svojo zad* njo pot. Želel je počivati sredi tiso* čerih bratov, ki spijo na velikanskem pokopališču na griču kraj Redipulje pa vdova vojvodinja Aoste, zavita v žalni pajčolan, spremljana od sinov. Sprevod zavije na grič sv. lilije; v go? stih vrstah stoje ob straneh trume bivših bojevnikov, skupine vojnih po? habljencev, vdov, sirot; zastave se sklonijo, topovi grmijo v poslednji pozdrav velikemu poveljniku. Krsto položijo pred kapelico v spomeniku, kjer bo začasno počivala. Vojaški škof monsignor Bartolomassi opravi sv. mašo zadušnico. Zdi se, da tisoči mrtvih vojakov vstajajo iz kraških grobelj in tam z okrvavljenih polj ob Soči, da vidijo ta prizor. Z neba od? meva pesem stoterih motorjev z letal, ki prinašajo mrtvemu pozdrave. Sled? njič se ob 10. zjutraj, medtem ko do? nijo zvoki bojne himne in ko vsi na? vzoči, od kralja do zadnjega pešca, stoje v pozoru, krsta polagoma spusti v grobnico. Križ večnega miru žari nad velikan? skim pokopališčem na griču svetega Elije. Noč in dan gori v spomeniku velika rdeča luč v spomin padlim, ka? kor da bi tam plapolala duša ljudstva, ki bdi nad svojimi dragimi. VELIKI POLET ČREZ OCEAN___-rado bednarik. v januarju lanskega leta je 11 ita? lijanskih letal (hidroplanov) preletelo zračne daljave iz Orbetella čez Atlant? ski ocean do brazilske prestolice Rio de Janeira; vsega skupaj okoli 10 tisoč štiristo kilometrov. Ta stavek ne pove dosti. A če po? mislimo, da je prvič v zgodovini člo? veštva kar cela skupina letal zmogla tolikšne daljine in še preko oceana (3000 km), tedaj zadobi ta polet pod vodstvom letalskega ministra Itala Balba pravi pomen. Italo Balbo, ki je bil tedaj še letalski podminister, je zasnoval to zamisel že v marcu 1929. Ko je postal minister, je vse moči vrgel v to. Pod vodstvom znanega tečajnega letalca Umberta Maddalene so zbrali prostovoljce v Orbetellu. Skozi 5 mesecev so se noč in dan učjli do potankosti spoznavati motorje in zrakoplovne vede. Za polet so izbrali hidroplan znamke »S(avoia) 5«. Javnost je le malo vedela o drznem načrtu. Medtem so na ladjah »Alice« in »Aosta« vzdolž vse zračne proge razmestili zaloge s 30.000 kg bencina, 15.000 kg olja in z živili ter vsem po? trebnim. Na odprtem oceanu je nado? mestovalo skladišča pet vojnih ladij. 17. decembra 1930. je že bilo v Or? betellu vse pripravljeno. Na valih se je pozibavalo 14 hidroplanov, težkih po 5000 kg, opremljenih s posebnimi brezžičnimi aparati in električnimi na? pravami. Njih povprečna hitrost zna? ša po 170 km na uro. »Atlantski oddelek« je razdeljen na 4 vode po 3 letala: črni, beli, rdeči in zeleni vod. Vsak ima posebno geslo. Poleg sta še dve »letali — delavnici«, ki nosita vse potrebno za morebitna po? pravila. Posadka je že nestrpna, ker čaka že par dni na, ugodno vreme. Vremenska poročila so danes dobra. Brž vržejo še zadnje vreče pošte na letala, na drogu zavihra državni pra? por — zadnje stiskanje rok — in v motornih čolnih odbrzi posadka k strojem. Ob 7.45 je Balbovo letalo že v zraku. Letala plovejo v vodih v obli? ki klina, ves oddelek pa je razvrščen v obliki križa. Prva postaja je v Kartageni na Španskem, 1200 km daleč. Ko je zrač? no brodovje preletelo Sardinijo, je za? šlo v nevarne viharje. Oblaki in morje so se zgrnili v mračno motnjavo. Va? lovi do 5 m visoki, gorje če trešči le? talo navzdol! 6 letal je moralo pristati na Majorki (Balearski otoki), 8 jih je predrlo skozi vihar do pristajališča Los Alcazas pri Kartageni. 20. decem? bra je pa bil že ves oddelek v Karta? geni, čakajoč lepega vremena za drugi del poti do Kintre na zapadni afriški obali. Daljava je 700 km. To je bila najkrajša proga. Iz Kintre ali Kenitre v francoskem Maroku so se letala dvi? gnila 23. decembra. 8 ur so letela skozi razbeljene peščene oblake, nekaj nove« ga za letalce, do 1600 km oddaljenega mesta Villa Cioneros v španskem Rio de Oro. Od tu je junaške letalce vodil četrti del zračne poti 1500 km ob afri» ški obali do kraja Bolama v portugal» ski Gvineji. Tukaj so letalci preživeli božič ob bogatih darovih iz domovine. Glavni polet čez Atlantski ocean je bil določen na 5. januar, ko je bila polna luna. »Atlantski oddelek« se je v Bolami pozdravil z odposlancem »afriškega oddelka«, ki je pod poveljstvom Fran» cisa Lombardija krožil okoli Afrike. V Bolami so naskočili ocean. Z le* tal so odstranili vse, kar ni bilo prav nujno potrebno. V vsakem letalu so bili le po štirje možje: 2 pilota, 1 mo» torist in eden radiotelegrafist. Skrbno je bilo vse pripravljeno, a vendar je ocean terjal pet žrtev. Ko so se letala dvignila iz bolamskega pristana, se je eno letalo hipoma vžgalo zaradi krat» kega stika in z velikanskim zubljem treščilo v morje, ki je za vedno zagr» nilo stotnika Boera, poročnika Barbi» cintija in podčastnike: Nensija, Imba» starija in Foisa. Drugo letalo pa se je močno pokvarilo in ni moglo- nadalje» vati poleta. Kruta usoda pa ostalim ni vzela poguma. 3000 km so imeli pred sabo do mesta Porto Natal na brazil» ski obali. Vetrovi in viharji so se upi» rali motorjem in ljudem. Dvoje letal je moralo pristati na odprtem morju pri otočju Fernando Noroula. Tova» riško so jim priplule na pomoč vojne ladje. Tik pred ciljem so pa valovi za» gnali eno letalo ob ladjo in ga docela poškodovali. Enajsto letalo so pa v Natalu popravili, da se je moglo pri» družiti ostalim na zmagovitem poletu ob brazilski obali. V Bala j i so po 1000 kilometrskem poletu pristali. Od tu jih je še čakalo 1350 km do Rio de Ja» neira. Na zadnjem kosu poleta je dr» znim zmagovalcem Atlantika prišlo nasproti brazilsko zračno brodovje. Veličastno brnenje 11 italijanskih in petih brazilskih letal je obrnilo 15. ja> Pot Balbovih letalcev — iz Italije v Brazilijo nuarja popoldne na milijone oči v sinjino neba nad Rio de Janeirom. V lepih lokih so krožila letala 18 minut nad ciljem, v krasni pristan brazilske prestolice so pa plule s polno paro vojne ladje, ki so bile na oceanu po? magale letalcem. Spričo ploskajoče in vzklikajoče množice, ob gromenju to» pov so se pozdravili italijanski letalci in mornarji. Najvišji predstavniki dr= Ž2ve so čestitali Balbu. Le s težavo je vojaštvo med množico odpiralo pot avtomobilom z letalci. Pol ure po pristanku je brzojav že poslal v domovino poročilo o zmagi. Naslednje jutro je zračni minister zbral letalce in mornarje ter jim pre* bral pohvalno brzojavko vladnega na« čelnika Mussolinija. Slovesnosti in veselice na čast juna» škemu oddelku so se vrstile druga za drugo. Brzojavi so donašali čestitke iz vseh delov sveta. Letalce je sprejel tudi predsednik brazilske republike dr. Getulio Vari gas. Vlada pa je izrazila željo, da bi kupila 11 letal, ki so se na poletu tako izkazala. Za >vsak stroj je plačala po 870.000 lir. Domovina je še čakala, da proslavi svoje sinove. 7. februarja opoldne so se letalci vkrcali na parnik »Conte Rosso« in odpluli rodni zemlji in svojcem nasproti. ŽITNA BITKA. Že sedmo leto se vodi v naši dr« žavi žitna bitka, ki jo je zamislil in velikopotezno začrtal načelnik vlade Mussolini. Po njegovih smernicah vo« di žitno bitko osrednji odbor stro« kovnjakov, katerim stoje ob strani posebni odbori v vsaki izmed 92 ita« lijanskih dežel. Bitka za žito ima namen, napraviti Italijo glede krušnega žita neodvisno od inozemstva. Vsakemu Italijanu daj domača gruda dovolj velik kos kruha. Razen Francozov ne povžije noben narod na svetu toliko krušne moke (v obliki kruha ali testenin) kot italijan« ski. Letno potrebo za vso državo (oko« li 42 milijonov ust in za setev) računa« jo na letnih 85 milijonov kvintalov ali okoli 200 kg na osebo. Torej toliko je treba pridelati, če nočemo kupovati žita v inozemstvu. Ali je to mogoče? Letno se obseje v Italiji okoli 5 milijonov hektarjev (1 hektar = 1 ha = 10.000 m2 = nekaj manj kot 3 njive) zemljišča s pšenico. Če bi pridelali na vsakem hektarju v srednjem po 17 kvintalov, potem bi pridelali potrebnih 85 milijonov kvin« talov. Najvišji srednji pridelek pše« niče v Italiji pa je bil dosedaj okoli 14 kvintalov na hektar, torej 3 kvintale pod potrebo. Ali bo mogoče dobiti še potrebne 3 kvintale? Če pogledamo pridelke posameznih dežel Italije, u« gotovimo, da je mnogo dežel, ki pridelajo v sred« njem nad 17kvin« talov na hektar, provinci Brescia in Cremona pri« delati pa celo nad 25 kvintalov — imajo pa tudi v resnici rodovitno zemljo. Naše Ju« lijske dežele pri« delajo manj kot znaša srednji pri« delek in vendar so dosegli posa« mezni naši kme« tovalci že pridel« ke od 30 in celo 40 kvintalov zr« nja na hektar. Treba je pač po« lje obdelovati po navodilih strokovnjakov, ki vodijo žitno bitko. Ti nočejo, da se razširi površina setve, temveč da se na isti površini pridelek zviša. To pa je le mogoče, če se zemljišče dobro obdela, pravočasno obseje s prvovrstnim se« menom in primerno gnoji. V tem zmi« slu se vrši med kmeti živahna propa« ganda, ki je dosegla že lepe uspehe. Srednji pridelek se stalno viša, kmeč« ke množice umneje gojijo žito — žit« na bitka napreduje iz leta v leto! To pa je v posebno korist kmečkega stanu. Umni kmetovalci naj se v lastno korist in v blagor skupnosti udeležu« jejo te velike in važne pobude, ki je žitna bitka, tega pomembnega dela, da se vsem oskrbi naš vsakdanji kruh. Otvoritev žitne konference v Rimu mcseca januarja 1931. pod predsedstvom načelnika vlade Mussolinija. MOJSTRA ELEKTRIKE, ^-w-W-N. rado rednarik. TOMAŽ ALVA EDISON. Malo ljudem je Stvarnik dal veliki dar, da z izrednimi iznajdbami in od= kritji pospešijo napredek človeštva. Sedanja doba se pa lahko ponaša z dvema velikanoma: prvi je Tomaž Edison, drugi Viljem Marconi. Kdo ne pozna gramofona, kinemas tografa, električne žarnice? Vse te znamenite iznajdbe in še 1325 drugih so plod izrednega Edisonovega talen; ta. V revni družini se je rodil 11. fe* bruarja 1847., v kraju Milan v državi Ohio v Severni Ameriki. V šoli ni ka= zal kakih talentov, le mama, bivša uči; teljica, je spoznala, kaj tiči v Toma« žeku in ga je v prostih urah pouče* vala. Z 12 leti si je fantek že moral služiti kruh kot prodajalec časopisov v vlaku. Usmiljen železničar mu je odstopil kotiček v blagovnem vozu. Tu je imel svojo kramo, s katero je zaslužil okoli 15 lir dnevno. Nekaj časa je šlo tako, kar ga neki prijatelj črkostavec opo* zori, da bo v listu »Free Presse« izšla novica o veliki bitki pri Shilohu, kjer je bilo 60.000 mrtvih in ranjenih. Edi* son je brž najel še tri fante, nakupil v upravi 1500 izvodov lista in prosil na postaji, naj na vse vmesne postaje brzojavijo to novico, ki se nahaja v »Free Presse«, na prodaj v vlaku pri Tomažu Edisonu po 5 centov. Za Edi* sonove izvode so se v vlaku kar trgali. Tedaj je Edison spoznal pomen brzo= java. V tistem času je v Detroitu šel na boben nek hotel. Stroj ček za tiskanje jedilnih listov je kupil Edison in začel kar v vlaku pisati, urejati, tiskati in prodajati list z novicami, ki jih je na« bral med vožnjo po progi. Tako so na prvi postaji kmalu zvedeli, kaj se je zgodilo novega n. pr. v Detroitu. Pod« jetni dečko je imel tak uspeh, da je vsak teden odrinil materi po 1 dolar. Nekega dne je imel pa smolo. V kotu, kjer je tiskal, je delal tudi kemične po* skuse. No, in nekoč se mu je pri tej zabavi nekaj vžgalo, da je začel voz goreti. Njegov zaščitnik železničar je tako neusmiljeno treščil Edisona in njegovo kramo ven, da je fant ostal za vse življenje popolnoma gluh. Nada* ljeval je tiskanje svojega lista, dokler ga ni neki postajenačelnik, kateremu je rešil sina iz smrtne nevarnosti, vzel za brzojavnega uradnika. Ponoči je pa utrujeni fant večkrat zaspal, zato so mu ukazali, da mora vsake pol ure oddati določen brzojavni znak. Kaj naredi Edison? Na uro obesi utež in kakor se je kazalec pomikal, tako je vsake pol ure sprožil električni tok in oddal določeno znamenje. Ko so Edi= sonu prišli na sled, so se čudili bistro* umju, a so ga poslali. Z zadnjimi be« liči si je kupil knjige znanega učenja* ka Faradaya o elektriki; naučil se jih je skoro na pamet. Potem pa se je prav suh izkrcal v Njujorku, k sreči so ga kmalu sprejeli za brzojavnega uradnika na borzi. Tretji dan so se v uradu pokvarili oddajni aparati. Rav* natelj si je pulil lase, pa pride Edison in spravi vso reč v dveh urah v red. Sedaj je bil na konju. Imel je toliko plače, da si je lahko kupil knjige. Kmalu je iznašel, bolj po lastnem bi* stroumju, kot pa s pomočjo računa* nja, boljše aparate za brzojav. Brž se je ustanovila družba za prodajo no* vih izumov. Edison pa si je uredil pri Njujorku posebno delavnico, kjer mu je par inženirjev in delavcev poma* galo pri poskusih. Med tem časom se je tudi oženil s svojo tipkarico. Na dan svatbe je zginil. Prijatelji ga išče* jo in najdejo v delavnici pri strojih in poskusih. L. 1876. pa zapusti Njujork in si zgradi v Menlo Parhu velike de* lavnice za poizkuse. Cela vrsta iz* najdb je prišla na dan: 1878. je izumil fonograf ali gramofon, 1879. električ* no žarnico, 1889. kinematograf, malo pozneje govoreči kino, vmes pa vrsto raznih iznajdb, ki so obogatile na de* setine raznih trgovskih družb in na stotine milijonarjev. Edison pa je ob svoji smrti zapustil komaj en milijon dolarjev. Odlikovanja in slavo je pre* jemal z vseh delov sveta. Grenkosti mu je svet pa tudi precej prizadjal. Preden se je kaka nova iznajdba uve* ljavila,,je moral po par tisoč potrositi po sodnijah, da se je ubranil zavist* nih tekmecev, ki so ga tožili, češ da jim je izum ukradel. Zase ni veliki mož skoraj ničesar potrosil, ker je ži* vel le znanosti, do katere se je do* kopal brez vsake šole. Le mati mu je v zgodnji mladosti dajala prve nauke v pisanju, branju in računstvu. Tega velikega duha, dobrotnika človeštva, ni več. 18. oktobra 1931 ob 3 in pol zjutraj je Bog poklical k sebi 84*letnega učenjaka; on, ki je člo* veštvu vžgal električno luč, ni poznal luči prave vere, večkrat pa je dejal, da čuti nad sabo neko višje bitje, ki ga navdihuje. Naj to večno bitje, ki ga mi poznamo kot pravega Boga, pri* žge Tomažu Edisonu večno luč mi* losti! VILJEM MARCONI. Bridka vest o Edisonovi smrti je še najbolj zadela njegovega prijatelja in v znanosti vrstnika Viljema Marco* nija. Vsakdo ve, da je ta mož iznašel brezžični brzojav in še sto drugih iz* umov, ki so s tem v zvezi. Marconi je poseben ljubljenec uso* de, rojakov in sveta. Njegova mati Annie Jameson je po rodu Irka, oče Jože pa je bil precej premožen me* ščan v Bolonji. Tu se je 1. 1874. veliki italijanski izumitelj rodil. Mladega Vi* ljema so poslali v šole najprej v Fi* renco, potem pa v Livorno na teh* nično šolo. Brž se je Marconi poprijel elektrotehnike in prosil mamo, da mu je zanjo najela še posebnega profe* sorja. Ko je imel Marconi 20 let, je s starši šel v Biellese pod Alpami. Ob pogledu na veličastni gorski zid mu je šinila v glavo misel, kako da se ne bi dala človeška misel prenesti preko vi* šokih gora. In res je že naslednje leto v očetovi vili naredil na razdaljo 50 m prve poskuse brezžične telegrafije. L. 1896. je mladi izumitelj dal svoj izum patentirati. Toda tedanja ita* lijanska vlada ga ni znala ceniti, zato se je z materjo odpravil na Angleško. Domovini pa je kljub temu hotel ostati zvest, čeprav so ga Angleži va* bili v armado, obetajoč mu denarja in slave. Medtem je vneto izpopolnjeval svoj izum. L. 1901. je naredil prvi večji poskus, ko je poslal brzojavko čez ocean 3600 km daleč. Ob izbruhu svetovne vojne je Marconi prišel s svojimi dragocenimi aparati domov v Italijo. Imenovan je bil za stotnika in je neizmerno koristil armadi. Kralj ga je še posebej odlikoval z imenova* njem za senatorja. Po vojni je Marconi bil za zastop* nika Italije na mirovni konferenci v Parizu. Po materi je imel dosti znan* stva med Angleži, njegov izbrani na* stop in pa sloves svetovnega izumi* telja sta mu odprla vsaka vrata in je domovini dosti koristil. Edinole znanosti se je pa posvetil po vojni, ko je kupil ladjo »Elektro« in jo opremil za svoje poskuse. Na njej je prekrižaril širna morja ter Senator Mareoni vžiga preko oceana žarnice nad kipom Kristusa Kralja v Rio de Janeiru. — Okoli njega njegovi glavni pomočniki: admiral Pession in markiz Solari. ustanavljal radiopostaje ob obalah oceanov. V njegovi knjižnici vise sli« ke z lastnoročnimi podpisi kralja, kra« ljice, angleškega in španskega kraljev* skega para in Nj. E. Mussolinija, ki mu je zapisal: »Al Senatore Mareoni, mago degli spazi, domatore deli' ete* re.« (»Senatorju Marconiju, čudodel« niku daljav, gospodovalcu ozračja.«) L. 1909. je prejel Noblovo nagrado za fiziko, nad 30 visokih šol ga je imenovalo za častnega doktorja. Toda preden se je njegov izum uveljavil, se je Mareoni moral boriti doma in v svetu. Ko je pa brezžični brzojav, ra* dio, brezžični telefon, brezžično od* dajanje fotografij spojilo daljne de* žele, je ves svet jel obsipati duhovi« tega moža s častmi. Pravo zmago je učakal, ko je z majhnim pritiskom na električen gumb iz Rima vžgal na ti« soče žarnic na razstavi v Sidneyu v Avstraliji. Mareoni je tudi postavil posebne radio=aparate v Vatikanu. Ko je sv. oče prvič govoril po radiju vsemu svetu, je javno pohvalil Mar* eonijev izum, ki spaja vse človeštvo. Na praznik Kristusa Kralja je pa Mareoni osupnil vso Ameriko, ko je v Vatikanu pritisnil na električni gumb in z brezžičnimi električnimi valovi vžgal luči, ki obsevajo veličast« ni spomenik Kristusa Kralja nad bra« zilsko prestolico Rio de Janeirom. Koliko se ceni kmečka žena. Kmetijski list »Zemlja« v Njujorku je razpis sal nagrado za tisto ženo, ki bo najbolje odgo* vorila na vprašanje: Koliko denarja je vredna kmečka žena? — Prvo nagrado je prejela kme* tica, ki je: napisala: »V 30 letih mojega zakona sem pripravila možu in družini 235.000 obedov, spekla sem nad 33 tisoč hlebcev kruha, zredila na tisoče kokoši, izdelala 5450 funtov masla in porabila 36.000 ur s pranjem in snaženjem.. Cenim, da je moje delo vredno 115.000 dolarjev, a v resnici nisem prejela ni enega. Toda kljub temu je biloi lepo in še danes bi rada znova začela.« BOLJŠEVIKI PREGANJATO KRISTJANE. Komunistična stranka v Rusiji vodi srdit in velikopotezen boj proti veri. Zgodovina človeštva ne pozna tako grozovitega preganjanja kristjanov, kot se vrši v Rusiji že štirinajst let. Škof D' Herbigny, ki je preoblečen skrivaj prepotoval Rusijo in je sedaj predsednik papeškega Vzhodnega za* voda v Rimu, trdi, da preganjanje kri* stjanov pod rimskimi cesarji Nero» nom, Tiberijem, Dioklecijanom ni bilo tako strašno, kot je preganjanje, ki ga vršijo komunisti proti kristja» nom v Rusiji. Postave proti veri. Sovjetska Rusija je izdala zelo stro» ge postave proti veri. Prva važna po« stava je »odlok ljudskih komisarjev o ločitvi cerkve in države in o ločitvi šole od cerkve,« ki je izšla 23. janu» arja 1918. Poglavitne določbe te po* stave pravijo: Odpravljena je verska prisega; prepovedan je verski pouk v vseh šolah, javnih in zasebnih; pre* povedano je, dajati verski pouk ose» bam, ki niso še dosegle 18. leta; od* pravijo se vse državne podpore cer» kvi; verske družbe ne smejo spre je* mati obveznih podpor od strani ver« nikov; nobena cerkvena družba ne more imeti lastninske pravice; vse premoženje cerkvenih in verskih družb se zapleni v korist države. Po tej postavi so vse šole postale brezbožne. V nove šole je vlada uve» dla knjige, ki se norčujejo iz vere, ta* jijo Boga, sramotijo Marijo Devico. Staršem je pod kaznijo prepovedano, poučevati svoje otroke v verskem nauku, dokler ne dosežejo 18. leta; mati ne sme moliti s svojimi otročiči! Učitelji imajo ukaz, naj šolske otroke izprašujejo, ali jih starši učijo moliti. Če otrok očeta ali mater izda, vtak» nejo starše v ječo, otroka pa vzamejo iz družine in pošljejo v državni zavod. Po navedeni postavi je komunistična država uropala verskim družbam, pra» voslavnim, katoličanom, mohamedan» cem in drugim, vse cerkvene stavbe, cerkvene šole, cerkveno opravo in po» sodo, knjižnice, zvonove, vse premo» ženje. Še bolj krivična in ostra je postava, ki jo je komunistična država izdala 4. aprila 1929. Ta zakon prepoveduje cerkvi, da ne sme dajati gmotne pod« pore svojim vernikom. Po vsej državi so prepovedane vse verske družbe; prepovedani so posebni verski sestan» ki za otroke, mladeniče in ženske. Ve» rouk je v vseh javnih in zasebnih šo» lah pod hudimi kaznimi prepovedan. »Brezbožniki«. Boljševiki so napovedali najostrejši boj Bogu. Iztrgati hočejo iz src Boga. To je eno najvažnejših, poglavitnih načel komunističnega nauka. Kdor ve» ruje v Boga, ne more biti pravi komu» nist; komunisti morajo biti brezbož» niki. Komunizem oznanja, da hoče ustvariti srečnejšo človeško družbo na zemlji, in sicer na podlagi materia» lizma, to je na podlagi brezbožnosti. Ker pa vera pravi, da je poslednji na» men človekov, da se v onostranskem, večnem življenju zveliča, zato hočejo komunisti vero iztrebiti. Njihovo so» vraštvo proti veri je uprav satansko. V prvi dobi boljševizma, ki je tra» jala pet let (od leta 1917. do 1922.), so boljševiki surovo in krvavo preganjali cerkev. Zaplenili so vse cerkveno pre» moženje, zaprli okoli 37.000 farnih šol, pomorili veliko število škofov, duhov» nikov in vernikov. Po mestih so upri» zarjali ogabne predstave in procesije, v katerih so sramotili Boga, Marijo in svetnike. Poleg tega so na vso moč podpirali razpad pravoslavne krščan» ske cerkve in so proti njej z nekate» rimi nevrednimi duhovniki ustanovili boljševiško »živo cerkev«, ki pa je kmalu zaspala. Kurili so spore v cer» kvah, da bi se verske družbe med se» boj razjedle; tako so ščuvali ruske verske ločine (sekte) proti pravoslav» ni cerkvi, protestante proti ruskim cerkvam itd. V tej dobi krvavega pre* ganjanja je na stotisoče kristjanov prelilo kri za krščansko vero. štela v maju 1931. po sovjetskih po* ročilih nad štiri milijone članov. To združenje ustanavlja »celice« (majhne Procesija brezbožnikov v Moskvi za božič. V duhovniška oblačila našemljeni brezbožniki nosijo mesto križa rdečet zvezde. Okoli leta 1923. so boljševiški vo* ditelji spoznali, da to nasilje ne vodi do pravih uspehov. Vodja protiver* skega delovanja žid Jaroslavski je svaril svoje pristaše: nikar ne delajte mučenikov. Od 1. 1923. do 1928. se je protiversko delovanje vršilo bolj tiho. Zato pa je komunistična stranka 1. 1925. ustanovila »Zvezo brezbožni* kov«, ki so začeli po mestih in vaseh, v tovarnah in med kmeti živahno in borbeno propagando proti veri. Toda 1. 1929., ko so komunisti uvi* deli, da krščansko ljudstvo noče za* vreči vere in da ima njihovo proti* versko delovanje le šibke uspehe, so spet začeli grozovito preganjanje. Ta protiverski boj je tako vsestranski, premišljen, urejen in tako globok, da se mu posebno mladina težko ustav* lja. Šola in kino, čitalnice in društva, vse časopisje, državni uradi, komuni* stična stranka, strokovne delavske or* ganizacije, državne bolnice in otroški zavodi — vse to vodi divjo in nepre* stano propagando proti Bogu in veri. Glavna armada v boju proti veri je »Zveza bojnih brezbožnikov«, ki je skupine zaupnikov) po tovarnah in po vaseh; te celice naj zanesejo v dru* žine sovraštvo do vere. Njihova po* sebna naloga je, preganjati duhovni* ke, ovajati goreče kristjane ter siliti prebivalstvo, naj zahteva, da se cer* kve zaprejo. Tisoči zaprtih cerkva so priče, kako znajo nasilni brezbožniki skupaj z državnimi oblastniki straho* vati verne množice, da se uklonijo njihovim zahtevam. Gorje občini, ki bi se uprla volji brezbožnih agitator* jev! Ne smemo pozabiti, da so brez* božniki veljavni in vplivni komunisti. Vsi voditelji stranke in vsi najvišji oblastniki Rusije so bojeviti brezbož* niki, ki močno podpirajo boj proti vsaki veri. Kdor se tej protiverski gonji ustavlja, kdor brani krščansko vero, tega vržejo v ječo, ali ga izže* nejo v Sibirijo, kjer dela kot kaznje* nec v rudnikih ali v gozdovih, dokler ga kužne bolezni, ostro podnebje ali lakota ne položijo v grob. Trije ruski begunci, ki so v januarju 1931. zbežali na ladji, otovorjeni z lesom, v Angli* jo, skriti med tramovi, so pod prisego izjavili, da je v severno * ruskih goz* dovih več stotisoč političnih kaznjen; cev, ki živijo v nečloveških razmerah. Med njimi je mnogo krščanskih mu; cenikov, duhovnikov in vernikov. Mo= limo, naj Bog tem našim bratom po* maga v njihovem trpljenju! Komunisti pa še vedno trdijo: »V Rusiji vlada popolna verska svoboda!« Toda vi komunisti ste v Rusiji za* prli 18.000 cerkva; nekatere ste poru* šili, ostale pa ste spremenili v gleda; lišča, komunistične zborovalnice, mu; žeje! To ni svoboda, ampak su; ženstvo. Komunisti, ki jih je v Evropi sram svojih zločinov, ugovarjajo: »Delovno ljudstvo je zahtevalo, da se cerkve za; prejo!« Resnica je pa ta: Ko so se po mno; gih vaseh zbrali kmetje, da branijo svojo cerkev, so komunisti poslali nad nje rdeče miličnike, ki so kmete s puškinimi kopiti in včasih tudi s stre; li razgnali, potem pa udrli v cerkev in jo izropali. Taka je svoboda delovne; ga ljudstva pod komunizmom! Kme; te in delavce, ki so hoteli braniti svo; je versko prepričanje, so boljševiki postrelili, vrgli v ječe ali poslali v si; birsko pregnanstvo. Ruski komunisti divjega prega; njanja kristjanov doma nič ne skriva; jo. Treba je le brati sovjetske liste, kako strastno zahtevajo, naj se cer; kve nasilno zaprejo in naj se izolirajo (zaprejo ali preženejo) duhovniki in verniki, ki širijo verske resnice. In res trdijo poznavalci Rusije, da tam vsak dan umirajo krščanski mučeniki v je; čah, v izgnanstvu na otokih, v rudni; kih in gozdovih. Kadar starši pravijo: »Moj sin!« Zborovanje komunistične interna; cionale (združenja vseh komunistič; nih strank na svetu) je 16. novembra 1924. izjavilo: »Nobena revolucija se ne bo obnesla, dokler bosta obstojala družina in družinski duh. Družino tre; ba nadomestiti s komunistično stran; ko, kjer bo ugasnila ozkosrčna ljube; zen do staršev, do otrok. Kadar starši pravijo »moj sin!« ali »moja hči!«, to zanje pomeni, da imajo pravico, vzga; jati otroke po svoji volji. S stališča komunizma starši nimajo te pravice. Otrok je last družbe, torej komuni; stične stranke.« Cerkev v Kazanu, zdaj mizarska delavnica. Te protinaravne zmote skušajo ru; ski komunisti tudi spraviti v življenje. Družino je treba uničiti! Zato so iz; dali postavo, ki pravi, da se zakon med možem in ženo sklene z navadno pogodbo, ki se lahko poljubno prekli; , če. Danes se poročita in vpišeta na ob; čini, jutri gre mož (ali žena) na urad, pogodbo prekliče — in zakon je raz; drt! Postava dovoljuje tudi odpravo plodu in državne bolnišnice zastonj opravljajo to morilno delo. Žrtev tega razpada družine so v pr; vi vrsti žena in otroci. Družina lahko vsak dan izgubi očeta — če gre ta na urad preklicat ženitno pogodbo. Iz raz; drtih zakonov rastejo otroci brez do; ma, milijoni sirot, lačnih, zapuščenih, ki živijo z beračenjem in tatvino. Ra; čunajo, da je v Rusiji šest milijonov otrok brez doma. Ti milijoni sirot so strašna obtožba proti komunizmu. Komunisti kvarijo otroke. Komunisti so se vrgli na mladino. Napeli so vse sile, da si jo vzgojijo v čistem komunističnem duhu. Po nji; hovih računih zahaja v komunistične šole (drugih ni) dvanajst milijonov otrok. Med otroci zbirajo komunisti »rdeče pionirjev«, stare 8—14 let, ki jih ljudstvo imenuje »rdeče hudičke«; teh je približno dva milijona. Njih glavna naloga je, ubiti v otrocih;tova; I 53 risih vero, zasmehovati Boga, sramo« titi Marijo. Iz teh vrst naj zrastejo bo« doči voditelji brezbožnega komuniz« ma. Eno glavnih sredstev, da otroke odvrnejo od vere in cerkve, je, da že zgodaj skušajo zbuditi v otrocih spol« no strast. V šolah jo dramijo in dra« žijo s slikami in branjem. Spolna či« stost se javno žigosa kot neumnost in buržujski predsodek. Kristus deček. — (Ruska slika.) »Kraljestvo božje«, izvrstno infor« mirani in krasno pisani mesečnik za vzhodna vprašanja, prinaša vrsto iz« virnih prizorov iz komunistične šole. V mestu Kremenčugu je učitelj brezbožnež v šoli vprašal učence: »Kdo veruje, da je Bog? Dvignite roke!« Trije, štirje, pet jih plaho dvigne roke. Dve že spotoma upadeta. Le tro« je krščanskih junakov je v vsem raz« redu. Učitelj jih zaničljivo pogleda, potem pa vpraša: »Kdo ne veruje v 'Boga? Dvignite roke!« Dvigne se rok kot je dreves v goz« du in ves razred krikne s silnim vri« ščem: »Hura, Bog je propadel, Boga ni.« Gorje Rusiji, ko odrastejo ti otroci! Toda prvi rod ruske mladine je že šel skozi brezbožno šolo. Kdor je imel ob revoluciji 6 let, jih ima danes dvajset. Velik del te mladine je pre« pojen z divjim sovraštvom proti veri. Nedolžna ruska mladina se v šoli vadi nečistosti; učitelji jo navajajo k preklinjanju, nesramnemu govor je« nju. Deklice in dečki se shajajo k po« sebnim šolskim večerom, kjer je stro« go prepovedano, da hi bili učitelji in starši navzočni. Brezbožni učitelji otroke zlobno ščuvajo, naj ovadijo svoje starše, če jih doma učijo moliti, ali če jim govorijo o Jezusu in Mariji, o nebesih, o krščanskem življenju. Učitelji otrokom razlagajo, da sta po« korščina in spoštovanje do staršev ostanka buržujske sužnosti. Učijo jih, da je nespameten tisti otrok, ki svojo mater sluša, spoštuje in ljubi, ker to da so »meščanski predsodki.« Ta komunistična »vzgoja« je tako satanska, da lahko rečemo: Pošten človek komunistične vzgoje ne more zagovarjati! Komunizem ruši družino, ponižuje ženo v vlačugo, ropa otro« kom starše, ubija vsako srčno kultu« ro. Komunizem hoče iz človeka na« praviti žival. Nad množicami ljudi — živali pa naj vlada država, to je sku« pina najbolj brezobzirnih in srditih brezbožnikov. Komunizem je strahovita nesreča za Rusijo in za ves svet, posebno še za slovanske narode. Kaj bo z Rusijo, s tem ubogim, ne« srečnim ljudstvom, ki zdihuje po svo« bodi? Ali se bo po skrivnostnem do« puščenju božjem grozni požar boljše« vizma razširil po ostalih deželah Ev« rope? Bog ne daj tega! Molimo za bratsko krščansko ljudstvo v Rusiji, da bi ohranilo v tem viharju vero in se /v trpljenju prerodilo ter zadihalo v pravi svobodi. V tem duhu vzdi« hujmo s sveto Cerkvijo: »Odrešenik sveta, reši Rusijo!« OČKA PRIPOVEDUJE ... Ali poznate našega očko? Ne! Saj sem vedel, da bo kaj takega. Zares škoda, da ga še niste videli. Ej, to je prijazen naš očka! Takole na večer, ko se zlato solnce poslavlja od lepe Trnovske doline, pre* sediva z očkom po cele ure tam gori pod zeleno Drago. On pripoveduje, jaz pa poslušam. To vam zna pripovedovati o starih časih! No in včeraj popoldne je bil prav posebno zidane volje in da bi se mu še bolj prikupil, sem mu prinesel zavojček dobrega tobaka. Nabasal si je vivček pa začel: »Ta lepa dolina, ki jo (vidite pred sabo, je bila nekdaj vsa pod vodo. Ve« likansko jezero je mirno ležalo ob vznožju teh hribov in še sedaj se vi= dijo velike železne »rinke« tamle v »lokah« in v šembijskih skalah, kjer so bajé privezovali čolne. No, kako je jezero počasi izginilo, ne vem, a res je pa, da je bilo in da ga sedaj ni več. Pa je bolje tako! Ali bi ne bilo škoda, da bi ta krasna, rodovitna dolina le« žala pod vodo, kaj?« »Pa kako da veste vse to?« sem ga radovedno pobaral. »I glej ga.« se je razvnel očka — »dober spomin imam, pa star sem že, star, sapramiš, saj imam že devet kri« žev pa sedem let povrh. In vozaril sem od majhnega po Kranjskem in po Hrvaškem, pa sem marsikaj slišal. To je bilo takrat v tistih zares lepih časih. Kdo vam je kaj vedel o »moto* bilih« in o »letriki« in pa o tistih čud« nih železnih pticah ali o »luftoplavih«, kakor jim že pravite. Lepo se je živelo takrat. Lačni nismo bili močnika in črnega kruha, pa tudi nismo poznali potrate. Zato sem pa tako zdrav! Ob največjih praznikih so nam mati spe« kli ajdovih štrukljev z orehi. Pa iz lesenih skledic smo jedli. Rešetarji so nosili okoli suho robo, dali ste jim en groš pa ste dobili lepo leseno skle« dico in še žlico povrh. Sedaj pa je tre« ba nesti na njivo košaro samih krož« nikov in žlic in vilic in nožev, da Bog pomagaj! Potem pa sam kupljen kruh in pa še kake torte za nedelje! No, in ljudje tarnajo, da se ne da živeti. Se« veda, kdor hoče dandanes »fino ži« veti«, ne bo shajal. Saj pravim: Pamet, pamet, pa »rambrelo« za dež! Naše punce pa bodo šle kmalu plet na njivo z rokovicami. Z »rambrelo« že tako in tako hodijo. Vam gre med zimo v Trst služit, tam se razvadi, poleti pa ne ve več, kako se prime v roko »sa* pon« in se obrača na njivi, kakor Tu« rek kadar pride v našo cerkev.« Bal sem se, da se bo očkovo ogor« čenje in tarnanje zavleklo do noči, zato sem ga podražil: »Očka, ampak tisto pa menda le ni res, da je bil nad Bistrico grad?« »Kaaj, da ni bilo tam gradu, jejhata vendar, kdo vam je pa to rekel! Kaj» pada je bil grad, pa še kakšen! Trd« njavi je bil podoben, zato da so bili graščaki bolj varni pred sovražnimi naskoki. Kdo ga je sezidal, sam Bog ve. A star pa je le bil, star, saj je 1. 1291. umrl zadnji grof Alok (Alochus). To so bili dečki tisti graščaki! Vsi v že« leznih oklepih, z dolgo sulico v roki, širokim, ostrim mečem ob strani, za njimi pa je šla cela vrsta za boj in pretep kar rojenih hlapcev, pa hajd na sosednjega graščaka ali pa proti Turkom. O bistriškem gospodu Alo* ku pravijo, da je rad hodil Štajercem na pomoč in pa Madjare je imel prav posebno na piki. No, pa je pošteno plačal vse tiste glave, ki jih je razbil Madjarom. Nekdaj so ga le ti za« hrbtno napadli, braniti se siromak ni mogel več: en zamahljaj s sabljo in glava se je zakotalila po tleh. Grad pa je prehajal iz roke v roko, dokler ni razpadel. Blizu tam je bilo posestvo nekega Petra Marostonija. Kraju so pravili »Zemlja« in odtod priimek »Zemljakovi«, ker so poprej gotovo bivali tam za obdelovanje »Zemlje«. Pa tudi Marostoni je zginil. Njegova hči ali kaj je že bila, se je baje po» ročila z nekim Oberburgom. Še sedaj se vidi nagrobni spomenik oberbur* ških potomcev pri sv. Petru.« »Očka, kdaj pa je trg Bistrica na* stal?« »To pa je bilo tako: Najprej so se tam nastanili Žagarji. Prekupčevalec lesa Rosario Coureau (Kuro), videč ugoden kraj za žage, si je pri tem naj* več prizadel. Tako so se v Bistrici naj* več žagale tri milimetrske žaganice, ki so sploh dobile ime: »bistriške žaga* niče«. Rosario jih je razprodajal naj* več v Messino, Katanijo in Palermo. Počasi so se nastanili še drugi posest* niki in Bistrica je prišla kmalu do ugleda. Prijazno cerkvico sv. Jurija so skoro gotovo sezidali še grofi in v njej so tudi lepo izdelani grajski stoli z grbom in letnico 1668. Sploh trdijo, da hranijo v župnišču v Trnovem per* gament, kjer stoji belo na črnem, da je bila bistriška cerkev dekanijska in šele potem, ko so Trnovci sezidali le* po župnišče, se je dekan preselil v Trnovo in tudi dekanijski sedež. Bi* stričani pa so dekanu darovali pol Vidma zato, da bo prišel vsako so* boto maševat v Bistrico. Drugega kaj posebnega o Bistrici ne vem. Samo to, da je 1. 1858. preno* čila v Bistrici pri Ivetovih cesarica Marija Ana, ko je šla v Opatijo po* čivat. Kako smo gledali dolgo vrsto kočij, ki so se pomikale proti Bistrici! Pa tudi Vilhar je rad zahajal v Bistri* co. In nekdaj je Bistričanom tako*le zapel: Mi smo taki korenjaki, da imamo srca tri: Za Karlince in za vince in za karte — mi smo mi! Naše pile, vedno čile nam pa dnarcev služijo .. . naprej sem pa že pozabil... Očka se je globoko zamislil. Gotovo se mu je tožilo po tistih lepih mladih letih, gotovo se mu je zahotelo po sta* rem, poštenem in priprostem živi je* nju. On, 97 letni starček, se je čutil kakor tujec med tem novim svetom in vrvenjem in prenovljanjem. »In o Trnovem ali kaj veste, očka?« »Vam bom pa še o Trnovem kaj povedal. Dosti ne bo, ker so že stare, stare stvari. Tukaj le nad nama je stal velik, ve* lik grad. Morda so ga sezidali še Rim* ljani. Gotovo je pa tu gori bilo več bivališč, morda cela naselbina, ker še vedno najdejo toliko grobov in orož* ja. Saj je lansko leto našel neki pro* fesor nagrobne plošče in v grobu kar vrsto loncev polnih pepela. Bil je pač pepel zgorelih trupel. Kdo je bil gospo* dar tega gradu, se ne ve. Vas Trnovo je stala prvotno vsa okoli cerkvice sv. Trojice. In ker je bilo čudno veliko trnja tam okoli, je vas dobila ime Tr* novo. Kjer je sedaj farna cerkev, je bila takrat le majhna cerkvica. Ker je bil ves hrib en sam gozd lepih, ko* satih cerov, so imenovali to cerkvico »Sv. Peter v Cerovju«. Ko so pa za* čeli zidati hiše bolj sem, so povečali cerkev, jo povzdignili v farno in tudi lepi, senčnati cerov gozd je izginil.« Ali solnce se je že jelo skrivati na zahodu. Pa sem rekel: »Očka, noč bo, pojdiva!« — »No pa saj res, pojdiva, da naju ne ujame noč!« Po poti mi je očka še povedal, da so Šembije najstarejša vas v teh kra* jih in da so nosili tja pokopavat celo iz daljnih Lož. In o Premskem gradu, kjer se je ro* dil naš pesnik Kette, mi je marsikaj povedal. Posestniki so bili nekaj časa takozvani »Porcia«. Tudi sodnija je bila tam. Kolikokrat so tam pele pa* lice po hrbtih malopridnežev! Neki Barakov Janez, ki je šel na tuje in se vrnil s frakom ter bil nemalo pono* sen na svoj oguljeni trdi klobuk, je nekaj rogovilil okoli hiše čez enajsto uro. To je bilo tam, kjer je sedaj ga* silski dom. No, konec je bil tak, da so mu jih prisodili 25. Pa ga je zdravnik priznal za nezmožnega tolike kazni in je bil oproščen. Tudi je bilo »parizer* jem« (voznikom) strogo prepovedano pokati z bičem pred sodnijo. Neki pa* rizar se je spozabil in našteli so mu jih kar na mestu 5 gorkih po hrbtu. Pri sv. Petru v Cerovju je zazvonilo zdravomarijo. SREDNJEVEŠKI TRST. Trst smo si navajeni misliti kot ve« liko obmorsko mesto in svetovno zna« no pristanišče. Pa tako velik in po* memben je postal šele v zadnjih 200 letih. V starih časih je bil razmeroma zelo majhen. Zgodovinarji sodijo, da so na hribu Sv. Justa v starem veku imeli nekako gradišče Karni, po ka* terih se je dežela imenovala Karni j a. Karnija se še današnje dni imenuje dežela v hribih za Vidmom; Mala Karnija (latinsko »Carniola«) se je pa nazivala dežela ob Savi in Ljubljanici, kateri so Slovenci ime prekucnili v »Kranjsko«. Ko so Karni bivali na hribu Sv. Ju* sta, seveda niso vedeli nič za Justa. Če so vedeli za ime Trsta, nam tudi ni znano. V zgodovino je stopil Trst, ko so Rimljani z vojsko zasedli te de« žele. Akvilejo (Oglej) so ustanovili 1. 182. pred Kr. Par let pozneje (178.) so prvič opustošili in zasedli Istro. Na razvalinah karnijskega sela, kjer je zdaj Trst, so sezidali utrjeno maj* hno mesto. Rekli so mu »Tergeste«. Kje so to ime pobrali in kako so ga iz prvotnejše oblike spremenili, ni za* pisano nikjer. Sledovi zidav pa nam povedo, da so Rimljani Trst povzdig* nili. Imeli so močno obzidje, notri pa templje, trge in celo gledališče. Tudi vodo so si napeljali tam od Boljunca. S seboj so prinesli latinsko govoriš co in pisavo. Ko se je širom širnega carstva raznesla vera v Kristusa, so se tudi v Trstu polagoma kristjanih. Več vnetih pristašev Kristusovih je tudi v Trstu rimska sodnija natezala in cvrla — Justa so s kamnom za vra* tom potopili v morje — a božja vera je vendar zmagala. V tisti dobi pa se je začel tudi propad vsemogočne dr= žave; razcepila se je v dve polovici, vzhodno s Carigradom in zapadno z Rimom. Preseljevanje narodov. Poldivji narodi so z ruskih planjav drli drug za drugim na zapad in um* čevali rimsko delo. V petem stoletju so prišli v Italijo Goti, Vandali, Sve* vi, Huni in drugi narodi. Huni so L 452. po Kr. razdejali Oglej (Akvilejo). Najbolj dolgo so vladali v Italiji vzhodni Gotje (Teoderih Veliki!). Takrat je bil Trst prvič pod german* sko oblastjo. Cesar Upravda (Justi-nian) iz Carigrada je Gote pregnal iz Italije. Potem so pridrli vanjo Lango* bardi 1. 568. Ti so menda razdejali starorimski Trst. Za Trst se je takrat nehal stari vek. Cesarska oblast v Carigradu je sicer ostala, a bila je šibka, mesta po Istri in Italiji so se skoraj le sama vladala. Iz lagun so začele rasti Benetke. V Istro so začeli vdirati Slovenci ter se razlili po deželi tja do reke Tilmenta (Tagliamento), na istrskem polotoku do Dragonje. Latinska mesta niso mogla dežele ubraniti. Meščani so si polagoma zgra* dili porušene zidove in se za njimi zavarovali. Tako je prišlo do tega, da je bila dežela naseljena od Slovencev, mesta pa od Latincev. Meščani so v obširni meri ohranili pravno lastništ* vo okoličanske zemlje, obdelovali pa so jo novi naseljenci, ki so se na nji trdno usedli in udomačili ter davke in dajatve odrajtovali. Tako je bilo obo* jim prav. Trst pod vlado škofov. V 8. stoletju po Kr. so germanski Franki v Galiji prišli do velike moči. Saj po njih je Galija dobila ime »Francija«, katero še nosi. Frankovski vladar Karel Veliki je 1. 800. dobil rimsko cesarsko krono in zavladal tudi čez naše dežele. Z njim se je za* čela trajna uredba Evrope in višek srednjega veka. Istra je postala mejna grofija. Mesta so imela tedaj malo svoboščin, vladali so fevdalni grofje in baroni. L. 948. — čez 18 let bo tisoč-letnica —- je cesar Lotar II. tržaškim škofom podelil baronsko fevdalno oblast čez Trst in okolico. Za upravo mesta je škof imel posebnega zastopa nika, ki se je navadno imenoval »ga-staldo« ter je bil župan in sodnik ob* enem. Davki so se plačevali škofu. Škof je imel tudi pravico kovati svoj denar. Škof je lahko dajal posamezne dele ozemlja v fevd drugim osebam. Po ti poti so zlasti goriški grofje raz* širili svojo moč po Krasu in celo v Istro. Stolp Kukerna, obnovljen. Meščanstvo v fevdalni dobi ni ime« lo veliko politične moči, vendar ni bilo brez organizacije. Predvsem so bili organizirani obrtniki v stanovskih zvezah; taka zveza se je še pod čari* grajsko vlado nazivala po grško »schole«; te besede sled je ostala v Trstu na Škorklji (Scol«cola); še ves srednji vek so se tržaški cehi zvali »scole«. Poleg stanovskih zvez je me« ščanstvo imelo svojo »sosednjo« (vi« cinia), kjer so se vsi gospodarji zbirali na posvete posebno glede uprave skupnega zemljišča in mestnega reda. Sosednja je tudi volila starešine«upra« vitelje ter župane. Ti sicer niso imeli politične in zakonodajne moči, toda z razvojem meščanskega reda in blago« stanja so postali vedno bolj ponosni ter jeli odrivati škofa in gastalda. Škofje so se kot svetni baroni udele« zevali vojska, delali dolgove in lezli v denarne zadrege. Bogato meščanstvo je posojalo denar, toda s pogojem, da škof odstopi razne davčne in sodne pravice mestnemu svetovalstvu in žu= panu. Podoben je bil razvoj drugod po Italiji in Evropi. Mesta so dvigala greben. Zveza lombardskih mest je V vojni premagala cesarja Friderika Rdečebradca. Razcvitale so se mestne republike, Benetke so postale velesila. Tudi Trst je želel postati samosvoj. Škof Brissa di Toppo se je prerivanja naveličal in je prodal mestnemu sve« tovalstvu svoje baronske pravice I. 1295. Tako je postal Trst neposredno cesarski, to se pravi samostojen. Samostojno srednjeveško mesto. Srednjeveški Trst je zrastel na grob« Ijah rimskih stavb. Zavzemal je torej zelo majhen prostor. Stopite z mano k Sv. Justu, pa vam pokažem. Koj za cerkvijo je bil mestni zid, tam kjer pride cesta med gradom in cerkvijo na ¡vrh. Prostor, kjer stoji grad, je bil v srednjem veku zunaj ozidja. V zgo« dovinskih virih se najde ime tega pro« štora zapisano »Caboro« in »Chabo« ro«. Latinska ta beseda ni, pa tudi iz besede »tabor« jo je težko razložiti po jezikoslovnih pravilih. Naj bo, kakor hoče, tržaško ozidje je imelo tam svoj zaključek. Tam je bil samo« stan benediktink in cerkev sv. Ser« vula. V poznejši dobi se je samostan podrl, cerkev tudi, Benečani pa so zgradili mogočno okroglo trdnjavo, ki še stoji. Pozneje so cesarji vzeli to stavbo za vogal sila obsežne utrdbe, katera še vedno stoji. Od okrogle be« neške trdnjave poglej po bregu narav« nost navzdol proti Ohlerju — komu ni znana ta veletrgovina oblek na korsu — jv ti črti je šel srednjeveški mestni zid. Sredi brega je še ohranjen stolp Kukerna, obnovljen pred par deset« letji. Blizu dna so bila mestna vrata Donota in v dnu vrata v Riborgo. Ri« borgo je bila glavna ulica starega me« sta. Zunaj mestnega zida, kjer je zdaj korzo, palače in trgovine, je bilo moč» vir je in morje. Mestni zid je tekel ne» kako tam, kjer se vleče notranja črta sedanjih hiš na borznem trgu. Majhna vrata so vodila skozi mestni zid na morje — »Portizza«; nanjo spominja vežni prehod z borznega trga v staro mesto pri hišni številki 5. Glavni mestni trg je bil nekako tam, kjer je zdaj, le da je bil bolj noter pomaknjen in dosti manjši. Kjer je zdaj trg in Lojdova palača, je bilo starega mesta obzidano pristanišče. Pristanišče je imelo z morja le ozek vhod, katerega so ponoči z verigami zaprli; dva straž» nika sta morala vsako noč varovati. Nekoč se je zgodilo, da so Benečani hoteli ponoči vdreti, da bi Tržačanom sol pobrali, a straža je naredila tak vrišč, da so smatrali za bolj umestno jo popihati proč. Zunaj na morju je bil skalnat otočič, imenovan Čuk (Cuc» co). Sedaj to ni več otok; s pomolom je zvezan s postajo pri Sv. Andreju, na njem pa stoji stari pristaniški sve» tilnik. Od glavnega trga gre ulica Sv. Sebastijana in ulica Cavana. Tam so še sledovi starega mesta. Kjer gre po» tem v breg ulica Madonna del Mare in San Michele, tam je šel tudi mestni zid v reber proti Sv. Justu. Niti v označenih mejah ni bilo sred» njeveško mesto vse s hišami zazidano. Starešinstvo je rado videlo, da so se vnanji ljudje priselili ter zidali hiše. V mestnem pravilniku iz 1. 1350. je po» sebno poglavje, ki določa, da mora vsak bogatejši tujec, ako hoče v Trstu bivati, zgraditi hišo v grajski četrti pri Sv. Lovrencu. Meščani, ki so tam zi» dali, so dobili prostor zastonj in še posebne olajšave. Grajska četrt (quar» terium Castelli) je bila pod Sv. Justom in skoro brez hiš. Ker smo že omenili dve mestni če» trti ;ali »kvartirje,« naj omenimo še drugi dve: tržna četrt (mercato) je bila tik za mestno hišo, Cavana pa tam, kjer je zdaj ulica tega imena. To je bilo vse dobro pozidano; tod so bi» le palače imenitnejših mož, javne tr» žnice, gostilne in kar je takega. Rekli smo že, da so se Slovenci na» selili v tržaški okolici že v 7. sto» letju. JCo so se ustalili in z meščani pobotali za mirno sožitje, so se po» služevali tudi pravice, naseliti se v mestu samem. Tam so postali ne sa» mo poprečni meščani in hišni posest» niki — gostilne so bile prav mnoge v njihovih rokah — ampak so se neka» teri povzdignili med višji plemiški sloj, postali so »patriciji«. Priljubljeni ženski imeni sta bili Majdina in Vida. Vida je prešla v slo* vensko narodno pesem, ki peva: »Le» pa Vida je pri morju stala . ..« Mogočna republika sv. Marka. V zunanji politiki je bila za srednje» veški Trst glavna zadeva beneške voj» ne. Republika z lagun si je podvrgla istrska obalna mesta Piran, Izolo, Ko» per itd., zato je težila tudi za posestjo Trsta. Le»ta je pa imel tako zemlje» pisno in gospodarsko lego, da je bil dovolj močan za obrambo, prešibak za napad. Benetke so posebno želele dobiti solni monopol v Jadranu. Pri Kopru in Piranu so imele velike so» line. Tržačani pa so tudi proizvajali sol in z njo trgovali. Imeli pa so soline blizu mesta na prostoru med sedanjo ulico Geppa in Korzom. Velike soline so imeli v Žavljah (»in Zaulis«), po» zneje sta Briščak in Travnar napra» vila soline pod Ščedno. Te naprave so Benečanom delale škodo in kakor hi» tro je prišlo do kake vojne, so naj» prej z gorečnostjo razdrli tržaške so* line, in zaplenili na morju s soljo na» ložene jadrnice. In vojne so bile po» gostne, kajti čeprav so 1. 1202. Trža» žačani prisegli zvestobo, so ob prvi ugodni priliki nanjo pozabili. Da bi se lažje branili, so se podvrgli oglejskim patriarhom. Habsburški vojvode so iz Gradca sem z zanimanjem gledali to prekucavanje in se jeli mešati v pre» pir. Tako so se Tržačani podvrgli voj» vodi Leopoldu 1. 1382. Pa tudi ta ni bil dovolj močan, da bi zagotovil trajen mir. Nekaj časa so Benečani zares dr» žali Trst v rokah z oboroženo močjo in zgradili ono utrdbo, ki smo jo ome» nili, ter še eno ob morju. Obdržali pa se miso trajno. Upor Marka Ranfa. V notranji politiki srednjeveškega Trsta je bila vodilna črta težnja za mestno avtonomijo, kar smo že ome« nili. Ko so se odkupili izpod škofovske svetne oblasti, so morali prestati še eno nevarno preskušnjo. Neki bogat patricij Marko Ranfo (Ramfo) se je ho« tel povzdigniti za kneza«vladarja. Ta« ko bi Trst dobil absolutistično vlado in dinastijo. To namero so pravočasno odkrili. Razburili so se strašno, udrli na trg Cavana, kjer je bila Ranfova hiša, jo podrli do tal, pobili družino, kar so je dobili v roke, ostale pa vse pregnali za večne čase. Ko so 1. 1315. sestavili prvi zakonik ali pravilnik av« tonomne občine, so vtaknili noter hu« de preklice čez vso Ranfovo žlahto. Še v novem pravilniku iz 1. 1350., če« gar izvirnik je še dobro ohranjen, je (v II. knjigi, 25. poglavje) določba: vsakemu članu Ranfove družine, če bi se vrnil v mesto in bil zasačen, se od« seče glava »tako, da odleti od života« in ženska se sežge. Kdor ubije kak« snega Ranfa, dobi 400 malih beneških lir, če izroči živega, pa samo 200. Kdor bi se pečal z Ranfi, jim dajal potuho ali z njimi dopisoval, izgubi glavo in premoženje. Tržačani so bili torej za* res hude krvi. Bere se o srednjeveških Tržačanih, da so bili tudi bojeviti. V že imeno« vanem pravilniku so določbe, da me* ščani ne smejo prodajati orožja tuj* cem in posojevalci denarja ne smejo jemati od meščanov orožja v zastavo. Če zazvoni plat zvona z velikim ob« činskim zvonom, morajo vsi moški, stari 15—60 let, prihiteti pred občin« sko hišo z orožjem in se predstaviti županu ali sodnikom. Neki drugi pa« ragraf prepoveduje orožne igre v da« lini Podnarto (Pondares) ali pod Sv. Mihelom. Poseben paragraf prepove« duje dvoboj (»provam aliquam seu probationem«). Občinska uprava je imela posebno orožarno in vsak žu« pan je imel dolžnost nakupovati raz« novrstno orožje, dokler ne bo vsake« ga po 200 kosov v zalogi. Občina je imela v oblasti dva trdna gradova: Mohovo in Mohovljane. Prvi je bil nad Borštom in se v starih virih piše »Mucho«, redkeje »Mocho«. Ker je bil socerbski grad one čase pod be« neško oblastjo, je bil mohovski mej« na trdnjava. Nemci so ga kasneje pre« imenovali v »Fiinfenberg«, kar je ne« rodno skovano. Ljudstvo je v novejši dobi rekalo »Robida«. Druga tržaška trdnjava je bila pri današnjem Kon« tovelu. Pravilnik iz 1. 1350. ima za kraj in grad pisane oblike: »Moncholano«, »Moncolano« (v 6. sklonu latinske sklanjave) ter dvakrat »Mocholani« (v rodilniku). Sodim, da je bil v ustih domačega prebivalstva tudi tisti grad Mohovo, vas pa Mohovljane. Ob svojem času so Tržačani dobili tudi socerbski grad v posest; pa tudi nasprotno se je zgodilo, da so Mo« hovo izgubili. Bilo je 1. 1463., ko je ko« mandant Golob sramotno izdal mo« hovski grad Benečanom. Že v začetku 15. stoletja so Tržačani kupili v se« verni Istri ilirski Novi grad (Castel« nuovo, Podgrad), pa tudi tega so ka« sneje v bojih izgubili. Gospodarske razmere. Iz večkrat imenovanega pravilnika nam odsevajo tudi srednjeveške go« spodarske razmere Trsta. Njegovo gospodarstvo je moralo prehranjevati s podložno deželico vred morda kakih 8000 oseb. Večji del so živeli od last« nega pridelka. Vino je bilo izvozni predmet. Na vino in vinogradništvo se nanaša vse polno naredb. Domač izdelek je bila tudi sol, ki se je pro« dajala daleč v zaledje. Namesto nje se je dovažalo zlasti s Kranjskega žito. Za domačo porabo so mleli žito v številnih mlinih ob potokih, kateri danes teko skriti pod cestnim tlakom v morje. V okolici je še današnje dni znana beseda »sovtarji«. To so poljski va« ruhi. Z latinsko besedo so se imeno« vali »saltarii«. Pravilnik iz 1. 1350. do« loča, da se deli vse ozemlje na 7 sal« tarij, ki jih pa že pravilnik sam zove stare (saltarias antiquas). Prva je bila od Grljana do »Steleta« (vsekako na zapadu občinske meje), imenovana Grundelera; druga je bila Mohovljan; ska od Grljana do mesta; tretja Ko* lonjska je bila do poti v Šempolaj (tako se je imenoval Sv. Ivan); četrta, nazvana »de Merlaso« ali »de Melar; sio« je bila od Šempolajske poti do Ricmanj in proti mestu do Sv. Marije Magdalene; od tu do potoka Jaščevca (rivum Ghossi) je bila žaveljska sal; taria (de Castiglono); od potoka Ja= ščevca do vzhodnih meja je bila brs danska saltarija (della Berda); okoli šentvidskega vrha v bližini mesta je bila sedma saltarija. Na vsakem ozna; čenem okrožju je bilo po več varuhov, ki so morali temeljito varovati. Le en« krat v tednu so smeli spati v mestu, toda pokazati se oboroženi županu ali njegovemu namestniku, kadar so v mesto prispeli in kadar so ga zapu; ščali. Služba je trajala vsako leto od sv. Petra do prihodnjega sv. Jurija. Varuh je smel vzeti za svoja usta par grozdov, a ne več ko štiri ter z ene in iste trte. Poštenemu človeku ni smel braniti, da si vzame do troje grozdov ali par jabolk za v usta. Če je kaka oseba poprosila varuha, je smel tudi sam dati toliko. Iz te priproste do; ločbe veje duh krščanskega solidariz; ma, ki ga dandanes že mnogi ne bi umeli. Meje tržaškega ozemlja v srednjem veku označuje mestni pečat iz sred; njega veka z besedilom: »Sistilanu Publica Castilir Mare certos dant mi; hi fines.« Meje občine (fines) so šle torej na zapadu v tistih časih do Sez; ljana. Po Krasu je bila za mejo ve; lika cesta (Publica), nekako tako ka* kor še dandanes. »Castilir« je bilo gradišče nad Ključem. Od tam je šla meja čez Ricmanje do morja. Na tem ozemlju so v srednjem veku nastale vasi. Srednjeveški Trst ni prenehal brž tisti dan, ko je Kolumb našel Čehe na otoku Haiti, to pa zato, ker je še v novem veku (od 1492. dalje) beneška republika obdržala vso moč na morju. Toda ravno odkrita pot v Ameriko in druga odkrita pot okoli Afrike v In; dijo pomeni začetek beneškega pro; pada. Španija je postala prva morska velesila, z njo združena Avstrija je postala mogočna na suhem. L. 1617. se je končala zadnja vojna med Avstrijo in Benečijo. Kakih 100 let pozneje je dobil Trst prosto luko. Začel je tr; govati na daljavo, bogateti in se širiti po travnikih, njivah in vinogradih in še morje samo je odrinil daleč od nek; danjega brega. Kar je bilo v srednjem veku ponosni in častitljivi Trst, je zdaj majhno in zatohlo »staro mesto«. Srednjeveški stolp »Pusterla« v Trstu. ZANIMIVA ZGODBA ŠKOFA MATEVŽA Leta 1859. je izšel v Ljubljani Vod« nikov album, slovenska in nemška knjiga, ki jo je izdal dr. E. H. Costa. Knjiga ni bila v razprodaji po knji« garnah, zato utegne danes biti jako redka. V njej je nemški sestavek z naslovom »Der Invalide. Episode aus dem Leben eines berühmten Krai« ners«, to se pravi »Pohabljenec. Pri* godba iz življenja znamenitega Kranj« ca«. Pisatelj ni imenovan. Zgodba sama pa je na moč zanimiva, zato jo objavljamo v slovenski, precej podo« mačeni obliki. 5 Francozi v vojno. Spomladnega jutra 1834. leta je pri« šel v ljubljanski »Hotel zum Elephan« ten« nek bolj čudno vojaško oblečen mož. Pripovedoval je, da je po rodu iz Litije, da so ga Francozi, — ki so vladali v naših krajih od 1809. do 1813. — vzeli v vojsko, da se je bojeval na Laškem in na Španskem. V bitki je zgubil eno roko. Leta 1814. da je pri« šel v francosko mesto Lyon ter pre« živel v ondotnem invalidnem domu 20 let. Poudarjal je, da se mu ni slabo godilo; kupčeval je s tiči in si prihra« nil nekaj sto frankov. Hipoma se ga je polastilo domotožje, prešinilo ga je hrepenenje po domovini. Zapustil je invalidni dom, Lyon, francosko drža« vo in se odpravil peš proti domu. Na Kranjskem so mu pravili, da je Ma« tevž Ravnihar škof v Trstu; zato je sklenil, da pojde v Trst, ker je upal, da mu utegne škof priskrbeti kako primerno službo. 5 postiljonom v Trst. Invalid se je odpeljal iz Ljubljane s pošto. Spotoma je moral večkrat poštni voz menjati in vsakemu posti« ljonu je šlo 20 krajcarjev, tako da ga je stala vsa vožnja s hrano 2 goldi« narja in 20 krajcarjev. V Trstu je iz« stopil v gostilni »Al caval bianco«, to je bilo v bližini sedanje kavarne Fa« bris. V gostilniškem hlapcu je pohab« ljenec spoznal bivšega vojaka invali« da, ki ga je vzel brezplačno v svojo sobo, da bi prenočil. Naš invalidni po« potnik se je preoblekel v civilno in šel po kosilu k vratarju škofijske pa« lače, da bi vprašal, kdaj škof spreje« ma. »Jutri ob 10. uri«, tako mu je od« govoril. Sprehod v Ščednem. Naš invalid, ki si je bil predpoldne ogledal mesto, jo je sedaj udaril na« ravnost proti Ščednemu. Med mestom in Ščednim je prišel do skupine de« lavcev, ki so popravljali tlak. Isto« časno je zagledal dva duhovna go« spoda, ki sta hitela proti mestu ter prišla tik do delavcev. Eden teh go« spodov je nosil temnorjavo suknjo, črn telovnik, vijoličast naprsnik, vi« joličaste nogavice ter nizke čevlje s srebrnimi zaponkami. Bil je to mož srednje velikosti in krepkega telesa. Obraz je bil boli okrogel ko dolg ter precej temen. Čelo visoko, oči so se naravnost bliskale. Kazal je 60 let. Njegov tovariš je bil še mlad mož, ka« zal je kvečjemu 30 let, bil je majhne postave in oblečen kakor sploh takrat vsi duhovni gospodje. Škof Matevž Ravnihar na sprehodu. Čim so delavci zagledali gospoda, so vstali, se postavili vojaško v vrsto. In ko sta se mimoidoča duhovna go« spoda prijazno nasmehnila, so si de« lavci sneli kape ter se spoštljivo po« klonili. Naš popotnik se je primaknil k pr« vemu delavcu ter začel: »Anti to ni sam...,« kar ga delavec prekine in reče: »Naš gospod škof je to. Skoro vsak dan naredi s kaplanom ta spre« hod. Vi si ne morete misliti, kako do« ber hodeč je.« Nato naš invalid: »Pa kako ostre in iskre oči ima!« Delavec: »Naj bodo oči take ali take, vendar ga ni bolj prijaznega in dobrotnega srca od njegovega. Tri leta je v Trstu in kaj vsega je že storil. Oče je vsem, ki so v stiskah, in sam sebi marsikaj odreče, da more bližnjemu pomagati.« Te besede so ugrele našega invalida, ki je vzkliknil: »Na takega škofa ste lahko ponosni in ga po pravici čisla* te.« Nato delavec: »Vsi pametniki ga spoštujejo, ubožci ga ljubijo, a ven« dar so tudi taki, ki ga ne marajo, češ da gospod škof ne da zadosti na čast in dostojanstvo.« Po takem pogovorjenju se je naš invalid poslovil od delavcev ter obi* skal bližnje Ščedno. Zvečer je še ve* čer j al v izbi gostilne »Al caval bian* co«, nakar je mirno legel v trdni za* vesti, da njegova pot v Trst ne bo brez koristi. Pri škofu na obisku. Drugi dan se je naš invalid lepo praznično opravil. Ob 9% je že bil v škofijski čakalnici. Tam je bilo več drugih gospodov, ki so vsi želeli go* voriti s škofom. Naš invalid je bil po* nižen in je čakal celi dve uri. Ko je bil zadnji gost, je sluga vprašal po imenu, nakar je zginil v škofovsko sprejem* nico. »Koliko jih je še zunaj« je vpra* šal škof. Sluga: »Monsinjor, samo še eden. Pravi, da je invalid, da je služil na Francoskem, da je prišel iz Kranj* skega in da se piše Mihael Stendler.« »Stendler?« je vprašaje ponovil škof Ravnihar, »ali je povedal, iz katere vasi da je?« »Ne, Vaša milost,« je odgovoril sluga Franc, »ni mi pove* dal.« »Pripelji ga brž.« Ko je invalid vstopil, je stal na* sproti škofu, ki ga je radovedno me* ril z bliskajočimi se, a tudi prijaznimi očmi. Vprašal je: »Vi se pišete Sten* dler. Odkod ste?« »Rodil sem se v Litiji ob Savi, milostivi gospod knez in škof.« »Ne imenujte me kneza, jaz sem priprost škof in nič več,« je škof milo odvrnil ter nadaljeval: »Vi ste torej iz Litije. Ali je bil župnik Jurij Stendler, včasi kaplan v Vačah, vaš sorodnik?« »Da, gospod škof, on je bil brat mo* jega očeta in torej moj stric.« »Vaš stric, pravite?« je škof ginje* no vzkliknil in je kar najbolj ljubez* nivo gledal v invalida. »Da,« je odgo* voril po kratkem odmoru; »podobnost se ne da tajiti.« »Milostivi gospod škof,« je rekel invalid, potegnivši šop pisem iz žepa, »tu imam še lastnoroč* no pisano pismo pokojnega strica, ki mi je pisal leta 1809. v Ljubljano, ko sem postal trgovski pomočnik.« »Res je,« je odvrnil škof, »to je nje* gova pisava. Vaš plemeniti stric je bil moj dobrotnik. Kot kaplan na Vačah me je podpiral, ko sem še pasel, po* učeval me je in me bodril za vsak na* predek. Njemu se moram zahvaliti, da sem šel v šole in da sem danes to, kar sem.« Pri tem je v škofovem oče* su zablestela solza in tudi invalid je bil gin j en. »Sedite,« je dostavil škof ter tudi sam sedel. »Povejte mi, kaj želite od mene; kajti Jurija Stendler j a nečak ne sme v meni najti nehvaležnosti.« Presenečeni invalid je rekel: »Mi* lostivi gospod škof, sam ne vem, kaj bi začel. Meni manjka, kakor vidite, leva roka, ki sem jo zgubil v vojni leta 1814. Potem so me sprejeli v li* jonski invalidni dom; preživljal sem se s tičjo kupčijo in prislužil sem si par sto frankov. Kar me zgrabi domo* tožje po domačih hribih in tako sem prišel pred 10 dnevi. V Litiji ne živi noben sorodnik več. Pač pa sem slišal o Vas, da ste čislali mojega strica in da imate dobrotljivo srce. Opogumil sem se do Vas. Bog Vam povrni, če mi pomorete do kake službe, ki bi jo opravljal z eno samo roko.« »Kaj bi Vas najbolj veselilo? Vi ste bili trgovski pomočnik. Torej trgo* vina.« Škof Ravnihar si je ogledal še vsa spričevala, je vstal ter zaključil: »Poj* dite sedaj v gostilno, kjer ste pustili svojo robo, ter jo prinesite na škofijo. Danes ostanete pri meni na kosilu in Vas bom predstavil svojemu 86=let* nemu očetu.« Stendler od veselja in ganotja ni vedel kaj bi. Z roko si je obrisal sol* zo, ustnice niso znale povedati, kar je v srcu čutil. Čez nekaj dni je po škofovem na« ročilu sluga Franc spremil invalida v neko ulico starega mesta; odprl je majhna vrata pod oboki, izročil ključ Stendlerju ter mu rekel: »Gospod škof so mi naročili, naj Vam izročim ključ in naj Vam povem, da je vse, kar je v trgovini, Vaša last; tudi na= jemnina je za polovico leta vnaprej plačana. Vi ste sedaj gospodar vse robe in želim Vam dobro srečo.« Presrečni Stendler je bil tako za« vzet, da ni dal besede od sebe; vse se mu je zdelo kakor sladka sanja. Solze so se mu vlile, stisnil je Francetovo roko. Ko se je drugi dan podal k škofu, da bi se mu zahvalil, je padel predenj, a škof ga je dvignil ter ga odrezal: »Nič več! Nobene besede o tem, Iju« bi moj Stendler; zakaj s tem, da sem vam pomagal, se čutim prav tako sreč« nega kakor vi.« ORJAŠKI KROTILEC LEVOV- že gospodaril med vaškimi paglavci, ki so se pokoravali njegovi veliki mo« či. Ker je bil vedno lačen in mu do« mači kruh ni zadostoval, si ga je pri« beračil po hišah. Ko je zorelo sadje, so vsi vedeli, da nobena jablana ali hruška, nobena figa in črešnja ni pre« visoka, da ne bi ji lačni Tiče prišel do vrha. Pripovedujejo, da je dečak nekdaj z drugimi fantki peljal voz »čop« (dr« va iz čokov posekanih dreves) v bliž« nje mestece Milje. Tovarišem je za« ukazal, naj ga peljejo na vozu in v strahu so ga slušali in ga peljali po mestnih ulicah. To pa je bilo nekate« rim Miljankam le preveč in začele so Tičeta zmerjati, kaj da ga ni sram, da se pusti voziti od šibkih dečkov. Tiče skoči z voza, zagrabi voz s svojimi ži= lavimi rokami, ga naloži na hrbet in nese po,mestu. Miljani so kar obstali in dolgo gledali za orjaškim fantom — »ara, ara!« — »čo, čo!« Ko je deček zrastel v mladeniča in je plačal fantovsko, ni več hotel iskati tolažbe sitnemu želodcu po tujih de« blih. Lotil se je vsakega še tako na« pornega dela in ga igraje izvršil. Ker pa mu je bilo vsako kmetiško delo prelahko, je poskusil svojo srečo v tr« žaški ladjedelnici. Kar so morali dvi« gati ali nositi štirje delavci, je Tiče storil sam. Tako je robotal do vojaš« kega nabora. Ko je stopil pred nabor« no komisijo, so zdravniki kar strmeli, videč pred seboj velikana, ki je bil V Mačkovljah poleg Doline pri Tr« stu je dne 19. junija 1841 prišel na Tiče Zobin sedi, njegov brat Jože zraven njega. svet izredno krepak deček, ki so ga krstili za Matijo. Oče Anton Zobin in mati Marija sta bila korenjaškega dečka prav vesela in vaščani so ga hodili občudovat. Komaj je shodil, je popolnoma pravilno razvit. Potrdili so ga h konjenici. Menda da bi krotil ogrske konjiče. Iz njegove fantovske dobe pripove» dujejo mnogo junaških dejanj. Zrno» gel je z golima rokama zadržati dva para konj na mestu, da se niso mogli niti ganiti. Nesel je lodrico (sod) vina na hrbtu, kakor kdo drugi barigelco (posodico za vodo pri košnji). Ko je prišel h konjenici na Ogrsko, je ukro* til najbolj iskre in muhaste konje, da so postali pod njim krotki kot jag* njeta. Ko je služil vojake, je dobil pismo, da mu mati umira. Dali so mu do« pust. Pa je prišel prepozno, matere ni več našel žive. Prišel je na pokopa= lišče ravno, ko so pogrebci hoteli spu* stiti krsto v grob. Ko so ljudje Tičeta zagledali v lepi, rdeči vojaški obleki, so se mu vsi ginjeni umaknili. Tiče je stopil do truge, zadri svoje močne prste pod pokrov, žeblji so odnehali in pokazalo se je obličje mrtve ma= tere. Tičetu sta spolznili dve debeli solzi iz oči, obrisal si jih je z rokama, pokleknil, mater poljubil, pokropil in odmolil kratko molitev. Potem je s pestjo pokrov spet zabil. Po pogre= bu je zginil in od takrat je smatral, da ne spada več v preproste razmere rodne vasice, marveč da mora po svetu. Po vojaški službi je prišel v Trst. V nekem slavnem cirkusu je videl ve« likana, ki je kot rokoborec kazal svoje moči. Tičeta je zasrbelo, potipati tega velikana. Ponudil se mu je, naj se me* četa. Spoprijela sta se na odru kakor dva leva. Pa ni trajalo dolgo in Tiče je položil slavnega borilca na tla. Pre* maganec je bil ves rdeč od sramu in jeze, da ga je kmet spravil pod se. Po kratkem odmoru se je spustil v drugi boj s Tičetom. Ta pa je še bolj nežno položil tekmeca na deske. Občinstvo je ploskalo in vpilo. Saj je odkrilo no= vega junaka! Premagani je videl, da se s Tičetom ni šaliti. Če ga Tiče tretjič premaga, bo njegove slave in službe konec. Pokliče torej Tičeta ha stran in mu prav prijazno reče: »Tu imaš dve sto goldinarjev! Daj se od mene premagati in priporočil te bom ravnatelju, da te sprejme v službo v cirkus.« Tiče, ki še nikoli ni imel to* Tiče kroti svoje učence, leve. liko denarja pri sebi, je veselo sprejel. Dovolil je, da ga je tekmec prevrnil. Tiče je postal sluga v cirkusu. Pa kmalu so ga že jeli mikati levi. Opa= zoval je, kako krotilci postopajo z nji* mi. Predrzno je ponoči zahajal v klet* ke medvedov, levov, tigrov. Kmalu je postal izvrsten krotilec v Hagen« beckovih zverinjakih ter potoval z njimi po svetu. Časopisi so prinašali slike, kako se Tiče bori z medvedom, pa oba ostaneta nepremagljiva. Ko je prišel z zverinjakom na Du« naj, je povabil brata Jožeta, naj ga pride gledat. Vozila sta se po Dunaju v lepi kočiji, ko dva generala. Kako je znal Jože potem doma to pripovedo« vati! Parkrat je Tiče prišel domov na oddih. Takrat se je pojedina vrstila za pojedino in vesela družba je na« raščala od dne do dne. Tiče pa je pri« povedoval o svojih potovanjih po svetu. To se je ponavljalo več desetletij. Toda malo pred svetovno vojno se je pojavil v Mačkovljah nenavaden be« rač. Visok je bil, močan, kosmat ko medved, raztrgan, bos — in nem, mu« tast. 'Prišel je na vrata Zobinove hiše — in Jože Zobin je prestrašen v sol= zah spoznal svojega brata Tičeta. Kaj se je bilo zgodilo? Revež ni mogel povedati, le momljal je in z znamenji kazal, da je lačen. Potem je hodil od hiše do hiše in prosil hrane. Ves izmučen je zvečer legel pod lipo ob studencu. Okoli njega se je nabrala gruča ljudi, ki so ga ginjeni pomi* lovali. Ni kazalo drugega, kakor da je žu* panstvo nesrečneža izročilo tržaški bolnici. Po mnogem pozvedovanju se je dognalo, da je spomladi 1908 raz* j ar j en tiger v cirkusu v Budimpešti napadel Tičeta in mu polomil rebra. Velikan je padel v nezavest in izgubil govorico. Izročili so ga njegovi ženi Magdaleni Buszanski*jevi. Pa kmalu se je vrnil v domovino — popolen si* romak. Umrl je reven in pozabljen v tržaški bolnišnici 23. decembra 1908. Zadnje besede slavnih ljudi. Marija Stuart, nesrečna kraljica an* gleška., na morilnem odru: »Povejte mojim prijateljem, da umiram kot do» bra katoličanka.« Napoleon I. je vzdihnil: »Francija v orožju, čelo armade.« Washington, prvi predsednik Zdru^ ženih držav Amerike: »Dobro gre!« Nelson, sloveč angleški admiral: »Hvala Bogu, storil sem svojo dolž* nost!« Walter Scott, angleški pisatelj: »Ta* ko mi je, kakor bi se prerajal.« Solovjov Vladimir, veliki ruski mo* droslovec: »Težka je služba za Go* spoda.« Ana Boleyn, krasna ženska, ki jo je vzel angleški kralj Henrik VIII., ko je zavrgel svojo pravo ženo, je stopila na morilni oder z besedami: »Slišala sem, da rabelj zna svoje rokodelstvo; imam tako kratek vrat.« Goethe, velikan nemških umetni* kov, je zaklical: »Več luči!« Rimski cesar Avgust: »Ploskajte, prijatelji, komedija je končana!« Henrik VIII., angleški kralj, prega* njavec katoliške Cerkve, je dejal zdravnikom: »Dam vas obglaviti. če ne rečete, da me rešite!« In je izdihnil. Krali Viktor Emanuel II., ki je zedi* nil Italijo, je umrl z besedami: »Sinovi, moji sinovi!« Ko ie umiral Giuseppe Garibaldi, sta prileteli na okno dve taščici. Nie* gova žena ju je hotela odpoditi, Ga* ribaldi na je dejal: »Pustite ju, morda sta moji dve deklici, ki me prihajata pozdravljat. Ko me ne bo več, ne za* pustite ju in dajajte jima jesti.« Šest vasi in 39 cerkvic za rabljene znamke. Misijonsko središče v Belgiji je po» zvedovalo, koliko dobička so vrgle zbirke odpadkov, ki jih prirejajo pri* jatelji katoliških misij onov v tej de* želi. Zbirali so rabljene znamke, stani* jol in svinčene zamaške. V 30 letih je misijonstvo pridobilo s tem okoli pol milijona zlatih frankov. Samo za rabljene znamke so misij oni izkupili 300.000 frankov. S tem denarjem so v afriškem Kongu zgradili šest vasi, eno bolnišnico in 39 misijonskih naselbin s cerkvicami. Čudež človeškega telesa. Ko je Stvarnik vzel grudo zemlje in ustvaril človeka po svoji podobi, 7'e storil velikanski čudež. Človeško telo je čudovito sestavljena enota! V njem je 105 kosti in 500 mišic. Čreva so dol* ga 8 metrov, kri odrastlega človeka tehta približno 14 do 16 kg. Srce ima novprečno 15 cm v premeru; bije 70* krat na minuto, 4200krat na uro, sko* raj 36 milijonkrat na leto, Vsak uda* rec srca požene okoli 44 gramov krvi. Srce je motor, ki požene vsako uro 122 kg krvi, to je skoro 60 stotov na dan! Vsa kri našega telesa se v treh minutah prelije skozi srce. Človeška Pljuča vsebujejo navadno pet litrov krvi: povprečno dahnemo 1200krat na uro. pri čemer porabimo tri hektolitre zraka. Koža sestoji iz treh plasti; na vsakem kvadratnem centimetru kože ie 1200 znojnih luknjic. Možgani, kjer je središče živčevja, so podobni elek» trični centrali, ki oddaja povelja na» šim udom in vsem telesnim delom, da se gibajo. VULKANI,-------- Ni je na svetu bolj veličastne, pa tudi strašnejše sile kot so izbruhi og* njenikov. Ze v starih dobah se je člo» veštvo treslo pred ognjenimi gorami. Pa tudi moderni človek je kljub vsem tehničnim iznajdam skoro brez moči, ko se začne valiti iz žrela ognjena reka, uničujoč vse, kar zaloti na poti. Vezuv: po izbruhu 1. 1897. nagrmadena lava. V naših krajih, koder ni vulkanskih pojavov, se ljudje radi sprašujejo, kaj so sploh vulkani. Beseda vulkan pride od latinskega imena Vulcanus, tako se je zval rimski bog ognja, o ka* terem so verjeli, da piha na meh v gorah, iz katerih se kadi in iskri. Ime vulkan se splošno rabi za ognjenik. O postanku vulkanizma si pa zem» ljeslovci še danes niso povsem na jas» nem. Človek pri besedi vulkan nehote misli na stožčasto goro, iz katere se kadi. Pa ni vedno tako. V Prednji In» diji, v Severni Ameriki in tudi dru» god se razprostirajo ravnine, pokrite z ognjeniškimi izmečki. To se pravi, da je zemeljska skorja počila in lava t. j. raztopljeno kamenje je privrelo ter pokrilo cele ravnine. Jasno je to» rej, da je morala biti v zemeljskem osrčju velika vročina (do 20.000 °C), ki je stapljala kar plasti hribin. Ko se je zemlja ohlajala, je trdna skorja prevlekla žarečo podlago, ki se je vedno bolj krčila tako, da je ostala le tu pa tam še kaka žareča votlina pol* na lave. Kakšna sila pa pahne to lavo ven? RADO. Tudi to ni natanko dognano. Gotova sila je med drugimi tale: ponekod se površina zemlje ugrezne. Ker je zem» lja okrogla, pritiska usad tudi na stranske sosedne plasti. Če so te meh» ke, kot je n. pr. lava, jih iztisne ven. Druga sila, ki povzroča izbruhe, je voda. Če pride voda v dotiko z žare* čim gnezdom, kot sem ga omenil zgo» raj, se razvijejo silne pare, ki odnesejo pokrov nad žarečo lavo in lava privre ven. Pri takih izbruhih se nakupičijo ognjeniški stožci z zelo strmimi po* bočji in z odprtino na vrhu. Majhna žrela se pa odpirajo tudi po pobočjih. Ognjenik Etna na Siciliji bruha veči» noma iz teh stranskih žrel, ki jih je par sto. Ognjeniki se vzpenjajo viso» ko pod oblake. Nam najbolj znani Ve* zuv je visok kot naš Kucelj (okoli 1200 m), Etna (3300 m) ima na vrhu vedno belo sneženo kapo. Ta je naj« višji vulkan v Evropi. Na azijskem polotoku Kamčatki je pa ognjenik Ključevskaja Šopka, velikan s 4916 metri. Vse pa presega Cotopaxi v južnoameriški republiki Ekvadorju: nič manj ko 6940 metrov so izmerili do njegovega vrha, to je za osem na» ših Svetih gor. Ognjenikov je več vrst. Najbolj znani so navadni ognjeniki kot je n. pr. Vezuv. Mnogo teh ognjenikov je že ugasnilo. Sicer pa se nikdar ne ve, kdaj jim tajne sile zopet vzplamenijo. Odtod tudi številne žrtve ob nenad» nih vulkanskih izbruhih. Vezuv so do 1. 79. pr. Kr. smatrali za navadno goro. Šele tedaj je pokazal svojo moč in zasul s pepelom, blatom in kame* njem najlepša mesta ob vznožju. Druga vrsta vulkanov so blatni vul» kani. Lep primer za nje je Stromboli ob severni obali Sicilije. V žrelu kipi prav do vrha nekak blaten lug. Stvar» jajo se mehurji, ki se razpočijo, in v zrak švigne steber redkega, razbe» Ijenega blata. To se ponavlja vsake pol ure. Blatnih vulkanov je dosti v Avstraliji. Tretja vulkanska vrsta so gejzirji; to so nekaki vreli vodometi. Na zunaj so podobni vodnjakom. Ko so mirni, lahko pogledaš vanje in vidiš, kako se voda kuha. Ker se voda na dnu gej« zirjev segreje na več kot 100 stopinj C, na vrhu pa voda ni še toliko raz« greta, se spodaj razvijejo pare, ki po* tisnejo zgornjo plast vode v visokem curku navzdol. Pri gejzirju v Jellow« stonskem parku v Sev. Ameriki se izbruhi redno ponavljajo. Največji gejzirji so pa na otoku Islandu. Prav posebni vulkani so na Havaj« skem otočju sredi Tihega oceana. Tu se dviga 4100 m visoka gora Ma« una Loa. Na vrhu stožca je skoro en kilometer široko žrelo. In ta skleda je prav do roba polna kipeče lave, ki žari v prekrasnih, ostrih barvah. Pre« ko roba lava ne prekipi. Le kje po pobočju si odpre okno in se počasi vleče ven. Ta ognjenik, kakor tudi vse druge na svetu, obišče vsako leto na tisoče tujcev. Tako so ognjeniki obenem lep vir dohodkov za okolica« ne. Za obisk Vezuva potrosiš, če greš peš od vznožja gor, najmanj 25 lir, ker je treba — vstopnice. Zanimivo je, kako se izbruhi vrše. Navadno se že prej začne zemlja tre« sti; v gori hrope in golči, ko da se ve« likani mečejo. Hipoma se začuje pok in stožčeva kapa odleti. Iz žrela bruh« ne para, dim in švigajo curki ognjene lave. Vmes priletajo ven za glavo ve« liki kosi žarečega kamenja (bombe), ki švigajo na stotine metrov daleč. Iz temnega oblaka nad stožcem se vliva ploha, strele švigajo in na okolico pa« dajo drobni kosi lave in pepel. Pod glavnim žrelom se odpirajo stranska, iz katerih se samo kadi. Ognjena reka leze navzdol. Peklo se je odprlo! V avgustu 1. 1883. je silen izbruh odnesel pol ognjenika Krakatoa v Sundski cesti v malajskem otočju. Stolp pepela se je dvignil 11 km vi« soko; eksplozijo so čuli 3000 km da« leč; morje je tako vzvalovalo, da so se valovi lomili celo ob afriški obali; pepel je zaneslo v tako visoke zračne plasti, da je par let krožil okrog ze« meljske oble in celo svetlobo pomra« čil. Na tem primeru lahko premerite, kakšne skrivne moči spe v osrčju zemlje. Ko se divje sile ukrote, je pokra« jina pokrita s temno, vročo skorjo, ki je zadušila vse življenje pod saho. Bog ve kateri potomci bodo razko« pali to lavo in začudeni odkrili poko« pano življenje pradedov ... Vrh Etne z observatorijem. HUDOBNA KOZA. Deklica rože je trgala, Koza poredna priteče do nje, v pisan šopek jih zlagala — šopek dehteči ji poje. DA MI BOŠ PRIJATELJ. Težko je, živeti brez prijateljev. Prav hudo pa je, živeti in občevati z ljudmi, ki te ne marajo, ki kažejo, da si jim zoprn. Kako si pridobiš srce, ki kuha jezo nate ali te celo zaničuje? Ena poglavitnih potez vsakega člo; veka je, da želi, da drugi ljudje nje; govo osebnost cenijo in spoštujejo. Še več: človek hrepeni, da bi samega se> be pred svojo vestjo mogel spoštovati. To si treba zapomniti. Nasprotujoče; ga ti človeka pridobiš, njegovo jezo razpršiš, če mu pokažeš, da ga resnic; no spoštuješ. To ni lahka reč; a živa vera, ki nam da moč za krotkost in po; trpljenje, nam zelo pomaga, da v no; trini srca vzljubimo in spoštujemo tu* di svoje sovražnike. Kristus, ki blago; slavlja svoje mučitelje in moli za one, ki so ga gnali v smrt, je večni, naj; svetlejši zgled take ljubezni, ki vse premaga. Prava ljubezen do nasprot; nega človeka — to je prva reč. Toda če hočeš omehčati in si pridobiti sovražno srce, je treba, da svoje spoštovanje do njega pokažeš tudi z dejanji. Velikemu ameriškemu državniku Franklinu se je nekdaj posrečilo, da je svojega dolgoletnega nasprotnika spremenil v zvestega prijatelja skoraj čez noč. Franklin je bil tedaj še mlad tiskar; ravno so ga izvolili za tajnika državne zbornice. Zelo ugleden posla; nec ga je v dolgem govoru silno napa; del. In ko sta se srečavala, se je oni delal, da Franklina ne vidi. — Frankli* na je to sovraštvo zelo peklo. Kaj naj stori? V svojih spominih pripovedu* je: »Nasprotstvo tega izobraženega in plemenitega moža mi je bilo neprije; tno. Toda nikakor se mu nisem hotel prisliniti s kakim nemožatim poklo; nom. Premišljal sem in se odločil za sledečo pot: Vedel sem, da ima moj nasprotnik v svoji knjižnici zelo redko in nena* vadno knjigo. Pisal sem mu vljudno pismo, da želim to knjigo brati, in ga prosil, naj mi jo posodi za par dni. Takoj mi jo je poslal in črez osem dni sem mu jo vrnil s kratkim, toplim za= hvalnim pisemcem. Ko sem se kmalu potem srečal z njim v zbornici, me je mož nagovoril, kar se je prvič zgodilo, in sicer prav ljubeznivo. Od tedaj je vedno bil pri vseh možnih prilikah pripravljen, mi priti na pomoč. Postala sva velika pri; jitelja in to zvesto prijateljstvo je tras jalo do njegove smrti.« Kdo še ni opazil, da ljudje zelo radi delajo majhne usluge, posebno če jih vprašaš za svet in pomoč v rečeh, ki jih ljubijo in na katere so ponosni? Franklin si je sovražnika izpremenil v prijatelja, ker mu je pokazal, da spo« štuje njegovo delo in da veruje v nje; govo dobroto. Tu je ključ do srca: da pripomoreš, da nasprotnik sebe spo; štuje ali da ohrani dobro mnenje o sebi. Na drugi strani pa poglejmo vase in se vprašajmo: Ali nam včasih ni tež; ko biti prisrčen prijatelj človeku, ki nam je napravil velike dobrote? Zdi se nam, da smo dobrotniku mnogo dolžni in ta dolg nas teži. Zato se vča» sih razmerje med dobrotnikom in onim, ki je dobroto sprejel, čudno ohladi. Zato je zelo važno, da ko komu napraviš veliko dobroto, storiš to zelo obzirno, ponižno. — Poznal sem žup* nika, ki je študentu plačeval meseč; nino v zavodu z besedami: »Vidiš, fant, moj župnik me je vzdrževal v šolah; posojal mi je, zdaj vračam tebi. Ko ti zrasteš, posojaj dalje revežem.« — Zelo važno ie tudi, da dobrotnik pomaga, da obdarjeni povrne svoj dolg. Zato naj ga zaprosi za kako uslus go, za kako delo. S tem doseže, da se obdarjeni ne bo čutil ponižanega in ga obenem opogumi, da svoj dolg po; ravnava. Živel je kmet, ki je opazil, da se njegov najljubši prijatelj, zidar, odda; ljuje od njega. Kmetu je bilo močno žal, da bi izgubil tako ljubega prijate; lja. Ker je ravno nameraval prezidati hlev, je prijatelja zaprosil, naj pregle* da njegove načrte. Zidar je načrte od« nesel, jih predelal ter jih vrnil z mno« gimi popravami. Od tega dne se je staro, prisrčno prijateljstvo obnovilo. Kdor hoče človeka pridobiti, mu mora pokazati, da ceni njegovo delo, da spoštuje njegov značaj, da veruje v dobroto njegovega srca. Najlažje si pridobiš srce, če ga zaprosiš za pomoč v taki reči, ki ga razveseljuje. Najbogatejše ljudstvo. To pa so gotovo Amerikanci! Hm, toda tudi v Ameriki je poleg sila bogatih ljudi par milijonov popol« nih nemaničev; kdor ne verjame, naj si le gre ogledat strašna predmestja revščine v Njujorku ali v Čikagi! To« da na svetu je narodič samih milijo« narjev, tako bogat, da ima vsaka dru« žina okoli pol milijona lir dohodkov na leto. To težko ljudstvo so Asagi, indijansko pleme v Severni Ameriki, ki živijo v veliki dolini v severni Okla« homi. Ti rdečekožci so zadeli terno, ko so v njihovi dolini odkrili močne petrolejske vrelce. Velike družbe za kameno olje so jim odkupile pravico, da izrabljajo te dragocene studence, in jim zato plačujejo letno okoli 10 milijonov dolarjev (200 milijonov lir) najemnine. Ker šteje rod Asagi 406 družin z 2100 dušami, pride na vsako družino okoli 25.000 dolar jev, to je pol milijona lir. Petelin oznanja dan. Petelin je pradavno znamenje luči in ognja, ker poje že pred solnčnim vzhodom in oznanja luč. Zato postav« Ijajo petelina na cerkvene zvonike. Tam petelin ne kaže samo, od katere strani piha veter, ampak naj pomeni Odrešenika, ki prinaša luč resnice in nas ¡vodi iz temnice greha v solnčni dan božje ljubezni. Prvi kristjani so zato radi klesali v nagrobne spomeni« ke podobo petelina, ki naj pomeni, da bo kristjan vstal iz temnega groba in šel v večno jutro božjega življenja. Plačilo za pridnega bravca. Neki knjigoljub je kupil v Londonu pri nekem starinarju za par novcev staro povest »Pavel in Virginija«, ki je pred stoletjem bila zelo sloveča, a jo dandanes le še redkokdo bere. Knjigoljub je potrpežljivo prebiral staro zgodbo; ta redka potrpežljivost se mu je pa splačala. Ko je prišel do zadnjih strani, je opazil, da sta bili dve od njih zlepljeni skupaj; skrbno ju je razlepil in našel med njima več bankovcev v skupni vrednosti 900 fun« tov (81.000 lir). Zraven je bil s svinčni« kom popisan listič: »Potrpežljivi bra» vec prijatelj te knjige, ki si ji do kon« ca sledil, ti zaslužiš to plačilo!« — O ko bi se bravcem našega koledarja ta« ka pripetila! Pa mi nismo bogati, da bi mogli sipati med koledarske strani bankovce; potem pa tudi upamo, da koledar ni tako dolgočasen, da bi mo« rali bravce z nagradami podžigati, naj ga berejo ... Pravo sredstvo. Zamorski mornar Kim je močno obolel. Prenesli so ga v vojaško bol« nico v Kingstownu na otoku Jamajka. Tam mu je biloi tako všeč, da je skle« nil, da bolnice ne zapusti več. Četudi so se zdravniki prepričali, da je za« moreč popolnoma ozdravel in da sa« mo še hlini bolezen, se ga vendar niso mogli otresti. Zamorec je trdil, da ga boli v trebuhu in zdravniki mu niso mogli dokazati, da je zdrav. Slednjič se je mlad zdravnik ponudil, da za« morca spravi iz bolnice. Šel je k mor« narju, potegnil iz žepa kos vrvice in ga molče zmeril od nog do glave. Za« moreč je začudeno vprašal zdravnika, zakaj ga meri. Zdravnik mu je z glo« boko resnostjo pojasnil: »Jemljem me« ro za tvojo rakev. Pri nas je namreč tako: ko smo zdravniki gotovi, da je bolnik neozdravljiv, mu skrajšamo dolgo hiranje in trpljenje. Da ne zgu« bimoi časa, se rakev že en dan pred smrtjo da v delo. In zato sem te zme« ril .« je končal s pomenljivim in po» milujočim pogledom ter odšel iz sobe. Še tisti večer je zamorec izginil. FRAN LEVSTIK.---- Sto let je že minilo od rojstva veli* kega moža, ki je vse svoje moči in svoje obširno znanje žrtvoval za na» predek slovenskega ljudstva. V marsikateri panogi kulturnega ¡življenja je položil temelj, dva rodova sta zrla nanj kot na vodnika, učitelja in sodni* ka, a vendar je danes Levstikov po* men močno zabrisan. Malokdo se v polni meri zaveda, kaj bi bilo, če bi ne bilo Levstika. Morda je to napačno predstavo o njem povzročila razcep» ljenost njegovega dela in njegovo ne* stalno življenje. Pa naj bo že kakor* koli. Dolžni smo, da se vsaj ob stolet* niči spomnimo nanj in na njegovo de» lovanje, čigar sadove uživamo še dan* danes. Fran Levstik se je rodil 28. septeim bra 1831. v Sp. Retjah pri Velikih La* ščah na 'Dolenjskem. Ko mu je bilo enajst let, je šel v Ljubljano v šolo. Z odhodom od doma se je pričelo nje» govo nemirno življenje, ki je trajalo trideset let. V Ljubljani je bil nekaj lefj v ljudski šoli, potem pa v gimnazi* ji, ki jo je dovršil 1. 11853. Mature ni napravil. Bal se je matematike, ki bi mu utegnila pokvariti odliko, zato se k maturi ni javil. L. 1854. je vstopil v nemški viteški red, čigar predstojni» stvo ga je poslalo v semenišče v Olo» muc na Moravsko. Radi svojih pesmi, ki iso medtem izšle v Ljubljani, je mo» ral semenišče čez nekaj mesecev za* pustiti. Na poti z Moravskega proti domu se je ustavil na Dunaju. Prišedši domov je bil šest let za domačega uči» telja (pri grofu Pacetu in pri pesniku M. Vilharju). Od Vilharja je šel v Trst, kjer je tajnikoval takrat usta» novljeni čitalnici. V začetku 1. 1863. je Vilhar začel v Ljubljani izdajati poli» tičen list »Naprej«. Za urednika je po» klical Levstika, ki se je z veseljem lo» til časnikarstva. A bili so takrat strogi tiskovni zakoni, ki so Levstika in Vil* harja že prvo leto spravili na zatožno klop. Vilhar je moral nekaj tednov sedeti, Levstik je bil oproščen. »Na* prej« seveda ni več izhajal. Naslednje A. K. leto je Levstik postal tajnik književ* ne družbe. To službo je opravljal eno leto. V decembru 1865. pa ga je ljubljanski škof imenoval za urednika slovensko*nemškega slovarja. Stroške za izdajo slov.*nemškega in nem.=slo» venskega slovarja je bil prevzel idrij* ski rojak škof A. A. Wolf. Nemško* slovenski del je uredil M. Cigale (do» ma iz Črnega vrha nad Idrijo), manj» kal je še drugi del. Levstik je posvetil slovarju vse svoje moči. Hotel je se» staviti obširno, korenito in znanstve» no utemeljeno delo, za katero bi bil seveda potreboval mnogo časa. Občin» stvo pa je postajalo nestrpno, češ, da se za slovar mudi. Levstik je moral odstopiti. V februarju 1870. je šel na Dunaj, kjer je začel izdajati šaljiv list »Pavliha«. V tem listu je hudo prije» mal vse, ki niso delali po načelih, tem» A^eč so svoje delo in prepričanje ob vsaki sapici spreminjali, Kar se je raz» nesla vest, da je Levstik plačan od av» strijske vlade. To je moža, ki je bil poosebljena poštenost, strašno zadelo. »Pavliha« je bil izvrsten list, a je do» živel samo sedem številk. Povedal je bil marsikatero resnico, ki je bila tako bridka, da je naročniki niso prenesli. Po prenehanju »Pavlihe« je Levstik pomagal na Dunaju pri urejevanju slo» venskega dela državnega zakonika. Stalno in primerno službo je dobil Levstik šele v septembru ,1872. Imeno» van je bil za uradnika ljubljanske li» cejske knjižnice. Življenje se mu je ustalilo, vedna skrb za vsakdanji kruh je izginila in zadnja svoja leta je lahko preživel v miru. Umrl je 16. novem» bra 1887. Levstik je v teku svojega življenja izvršil velikansko ¡delo. Bil je pesnik, pisatelj, kritik, jezikoslovec, časnikar in politik. Pesmi je pisal že v srednji šoli. Takoj je pokazal izredno pesni» ško nadarjenost. Ko je 1. 1854. zagle» dala beli dan knjižica Levstikovih pe» smi, so se dijaki kar pulili zanjo. A s to zbirko pesnik ni imel sreče. Zape» čatili so jo založniku in Levstik je m o» ral izi lolomuške bogoslovnice. V Olomucu je Levstik prevedel zna» meniti Kraljevodvorski rokopis, to je zbirko ponarejenih staročeških pesmi, katere je takrat še skoro vsa javnost smatrala za pristne. Pesnikovanja ni Levstik nikdar čisto opustil. Svoje sta» re pesmi je vedno popravljal in pilil. Nekaterikrat mu je kak globok doživ» Ijaj odprl nov pesniški vir. Zadnja le» ta svojega življenja je pisal predvsem ljubke otroške pesmice. Malo imamo pesnikov, ki bi tako znali zadeti pravi otroški izraz. L. 1858. je Levstik napisal pravo mojstrovino jezika in vsebine povest »Martin Krpan«, prvo slovensko po» vest trajne in res umetniške vrednosti. Martina Krpana pozna gotovo vsakdo. Vsakdo je že užival silno preproste, jedrnate, a vendar tako krasne opise pokrajine, dunajskega mesta in cesar» skega dvora ter se čudil Levstikovi moči izraza. Človek kar vidi pred sa» bo tega silnega, preprostega moža, ki s svojo močjo in pogumom reši Du» naj, cesarja in državo. Sijajno so vpo* doblj ene tudi razmere na cesarskem dvoru (seveda s kmetiškega opazovan iišča), cesar, cesarica, minister Gregor in vsa dvorna gospoda. Martin je otel državo, a minister Gregor bi ga bil rad dal zapreti radi kupčije s prepoveda» no soljo. Kratkovidnost državnikov stare vrste nasproti velikemu dejanju preprostega človeka! Zaključni stavek pove več kot debele knjige. — »Srečno hodi!« pravi cesar, minister Gregor pa nič. — »Martin Krpan« je mejnik v slovenski prozi, začetek prave pripo» vedne umetnosti. V času, ko je Levstik preživljal svoja miadeniška leta, se je slovensko le» poslov je pravzaprav šele začelo razvi» jati. Imeli smo pač Vodnika in velika» na Prešerna, mnogo slovničarjev in pisateljev naučnih in nabožnih knjig, a manjkalo je še marsikaj. Oglašali so se mnogi mladi in stari pesniki in pi» satelji in mašili vrzeli. Slovstveno gi» banje je bilo živahno. Slaba stran ti» stih let je bila ta. da so vse vprek hva* lili, naj je bilo dobro, manj dobro ali zanič. Velikih mož pa ni bilo (Prešeren je bil že umrl). Italijanski slovstveni zgo» dovinar De Sanctis pravi nekje, da tvorijo pisatelji in pesniki v časih, ko ni duševnih velikanov, družbe za vza» jemno hvalo. Čut za razlikovanje med dobrim in slabim nekako otopi ali pa celo izgine. Take razmere se od časa do časa pojavljajo pri vseh narodih. Vedno mora priti kdo, ki odločno po» ve, da je to dobro, ono pa slabo. Pri nas je bil tak mož Levstik. Ker je bil sam pesnik in izvrsten poznavalec je» zika, je lahko sodil o lepoti pesmi in leposlovja sploh ter o čistosti sloga. Istega leta, kot je izdal svojega »Kr» pana«, je objavil tudi svoje misli o je» ziku tedanjih pisateljev. Pokazal je na njihove najbolj pogoste napake in hkrati pot, po kateri naj hodijo, da se bodo naučili pravilnega pisanja. V drugi razpravi iz istega leta je opozo» ril pisatelje na domače snovi, o kate» rih ni pisal do takrat še nihče. Deseti bratje, tihotapci, turški boji, rokov» njači so bili še neobdelano polje, po katerem je pozneje pod Levstikovim vplivom oral Jurčič. Levstikova bese» da je bila vedno stvarna, čeprav vča» sih ostra. V teku let se mu je posre» čilo, da je močno zboljšal in izčistil okus beročega občinstva, ki se ¡ni več klanjalo imenu, temveč delu, umetnini. Čas, v katerem je pisal »M. Krpana«, je bil najplodovitejši v njegovem živ» Ijenju. Pozneje je imel preveč druge« ga dela in skrbi, da bi se mogel po« svetiti izključno pripovedništvu in pe« snikovanju. Bavil se je namreč s poli« tiko, časnikarstvom in telovadbo. Pov« sod je bil mož na mestu. V življenju so Levstiku mnogo na« sprotovali. Nekateri so ga celo strast« no sovražili, ker jim je povedal v ob« raz marsikako grenko resnico-. Mla« dina je pa vedno šla za njim. Z nje» govo smrtjo je legel v grob mož velike učenosti, trdnega značaja, skrajne ne» sebičnosti, poštenosti in resnicoljub« nosti. Deklica in ptič. Dekle je zajemalo v vedro vode, v vedro kovano vodice hladne; pogleda se v vodo, uzre si obraz, začudi se svojemu licu ta čas: »Lepote, ki jo na obrazu imam, za tri gradove bele ne dam!« Po vejici skakal je ptiček vesel •in deklici mladi peti začel: »A kadar bi eden pravi prišel, vso tvojo lepoto zastonj bi imel!« »Kar poješ mi, ptiček, to sama je laž, a ujeti ne morem te, perje imaš.« »Da moje peruti imela bi ti, danes preletela bi hribe, doli; a kjer bi se tebi po volji dobil in najsi ubožec največji bi bil, pod tremi gradovi mu streho podaš, katero na svojem obrazu imaš.« To rekel je ptiček ter letel iz vej, iz vej pod nebo, pod nebom naprej. Dekle za njim gleda in reče mu to: »A kaj, ko bilo vse res bi tako? Ptič leta nad nami ter vidi ljudi, ve dobro, kako se po svetu godi.« Kadar pridejo vojaki. Boben bobna: bam, brbam! Zdaj vojaki gremo k vam! Konj po cesti peketa, voz ropoče in drdra. Tromba poje: trarara! »Mesto vaše smo izbrali, da bi tukaj nočevali: mi pešaki s telečjaki; konjeniki in topniki; vozataji in stražaji; zemljerovi, konjekovi; strelci mladi, golobradi; ropotači in piskači!« -— Spredaj silni častniki, vojevode, vlastniki konje gladke jahajo, z golo sabljo mahajo. Sablja v solncu se leskeče, konjič prha in rezgeče. Boben bobna: bam, brbam! Dobrih postelj dajte nam! Tromba poje: trarara! Vina, kruha in mesa, sena, slame in zobi treba nam se tudi zdi! Boben bobna: bam, brbam! . Jutri poj demo drugam! Fran Levstik. VELIKA NOČ ------ »Dokler bo tale migal, Špeliee ne bo k naši hiši!« Tako je odločil oče Trdan in držal kvišku od dela ukrivljeni mezinec ter žugal z njim sinu Ferjanu. Sin in mati in vsa družina so vedeli, da se oče brani Koritnikove za neve« sto. Zakaj, tega ni ugenil nihče. Mor* da je mati prav slutila, češ, da oče le ne mara še izročiti sinu in zato vali krivdo na Špelico. Ferjan je trpko vprašal: »Le zakaj se je tako branite?« »Zato!« je odvrnil oče in segel v skledo po velikanski krof..— Dvakrat Trdan, ta oče! Sin je molčal in ni segel po krofu, ko mu ga je ponudila mati: »Jej! Takoj bo zazvonilo in potem je konec pusta!« Ferjan ni jedel; šel je od mize in se zleknil na klop k peči. Tudi obe mlaj« ši sestri, ki sta vzgriznili v cvrtje, sta zlezli za peč in gredoč jedli. Dekla in pastir sta vztrajala ob polni skledi, mati se je pritikala toliko, da ni ža« lila moža. Veselo so poganjali pusta Trdanovi — toda ta nesrečna Špelica je usekala vmes in je bilo konec veselja. »Kdaj pa misliš iti po drva?« je sprožila mati. »Ali že ta teden?« »Kdo ve za vreme?« je odgovoril mož zato, da je sploh odgovoril, segel po kosti od gnjati, potegnil iz žepa za« klepaven nož in začel obirati. »Le vzemita!« je nudila mati dekli in pastirju rebrc in klobas. »Ha«a,« je globoko vzdihnil pastir Anžec in se prijel za trebušček. Vse ga je že bodlo od jedi. Toda pred se« boj je videl post in vedel, kaj se to pravi. Pa je segel po rebru in klobasi, za njim je segla dekla. Mati je vzela leseni plošček in po« nudila k peči Ferjanu, ki je odklonil, in hčerama,, ki sta vzeli. Oče je iznad kosti pogledal sina, sin jez napol priprtimi očmi ttiotril očeta. Nič si nista rekla, pa se vendar razu« mela, in še kako: grča grčo! F. S. FINŽGAR. Ob splošnem molku so vsi slišali, da je podrknila ura in napovedala bli« žajočo se polnoč. »Marjana, prinesi tepkovca!« je ve« lel Trdan. Nalil je sebi, izpil v dušku in ponudil še drugim: »Ga ne bo več do Velike noči!« Vsi so pili, le Ferjan se je obrnil v peč. »Trma!« je brundnil oče, si prižgal tobak in se izprehodil po hiši. Tedaj je udarila ura. V noč se je razlegel prifarni zvon, znanec sveti post; vse je umolknilo, noben fantov« ski vrisk ni več jeknil na vasi. Po krčmah sta onemela škant in har« monika. Trdan je potegnil čedro iz ust, trdo zvil mehur in oboje položil pod tram na polico. »Križ božji, da bi učakali Vstajenje, zdravi na duši in telesu.« Tako se je poslovil od čedre za štirideset dni in ukazal: »Pojdimo!« Mati je vrgla par neoglodanih re« brc kužku, mesene drobtine stresla mačku v leseno koritce in pospravila. Vsi so se tiho razšli k pokoju. Ferjan je obsedel na postelji in ne« mo zrl v temo. Celo uro. Tedaj je v njem dozorelo. Bos se je iztihotapil iz hiše in odšel na vas. Zmrzal ga je pekla v podplate, a si ni upal natekniti škornjičnikov, ki jih je nesel v roki. Potrkal je Špelici. »Moj Bog, Ferjan, post je že. Kaj misliš?« mu je šepetala in ga prosila od okna. »Samo eno besedo!« »Nikar, Ferjan! Sveti post je.« »Oče mi nočejo izročiti. Ali me boš čakala?« »Bom!« »Ali zares?« »Zares!« »Kako dolgo?« »Do smrti.« »Jaz tudi. In če ne vem kaj ...« Špelica je zaprla okno, preden je mogel izgovoriti —--- Sveti post je zagospodaril. Iskra je čakala na ognjišču do desetih, preden je gospodinja, še tešč z vso hišo vred, prvič podkurila. Pela sta močnik in sok, kaša in krompir, s slepo žonto za* beljeni žganec je bil že preodličen in redek gost na mizi. Na dvorišču sta peli žaga in sekira. Mnogo so delali, malo govorili. Že takoj prvi teden je oživela Kal* varija, majhen grič nad vasjo, na ka* terega je vodilo štirinajst postaj kri* ževega pota do razzeblih, od viharjev in ploh izpranih križev. Stara ženica, plešast ded se je zgubil med letom do nje, tudi otročaji so se podili večkrat po stezi do vrha, sicer pa je Kristus sameval sredi razbojnikov. 'Na odpr* tih ustnicah je trepetal vzklik: »Moj Bog, zakaj si me zapustil?« Burja je žvižgala mimo božjega lica, v dolini pa je plalo življenje in redkokatero srce je pomislilo na Kalvarijo. Post pa jih je priklical. Od petka do petka, od nedelje do nedelje, čez« dalje jih je ibilo več. Ob vznožju Kal* varije je sedel berač, prerok in vedež, Štolfa. Napletal je molitve, stoletja stare, za vsak stan in starost zložene. Ni bila bera velika, ki mu je kapljala v nastavljeni klobuk. Toda prerok, ki me je bolj plenjala svatovščina in ples, je vedel, kaj je sveti post. In ka* darkoli se je namolil in spravljal črni drobiž iz klobuka, je povzel preroško: »O, vi vsi, ki mimo greste po poti, pomislite v svojih srcih, kako vam gre. Le pojdite na hrib in Ga poglejte med razbojniki! Vse leto je bil za* puščen, kesni ste bili do Njega, in slednji med vami je bil hiter zase in za svojo hišo. Ali se niste veselili, da visi zastražen med razbojniki? Ali ni* ste po strani pogledovali s polja, iz krčme, izpred pregrešnih oken, med jezo in sovraštvom, če se morda ne giblje in ne stopa iS križa in ne plete korobača, da bi usekal po vaših hrbtih in vam izpahal hudobije. Všeč vam je bila njegova straža. O, velike reči so pričakovale vaše napuhnjene misli, pa ste majhne dobili. Pa še te vam bo razpihal —---ki je za nas križan bil... « Prerok je začel spet zategnjeno mo* liti, ljudje pa so sključeni in skesani romali na hrib ... V klobuk je kap« Ijalo bolj in bolj ... Že so ,se začele kaditi vlažne braz* de na polju. Ptičje svatbe so zavri* ščale, ljudje pa so zamišljeno molčali. Vsak je imel opravka sam s seboj. Pod migljaj očimi zvezdami so jih no* sile gozdne steze, zlasti prefantovske fante, v goro, kjer se je naselil ob sa* motni podružnici »puščavček«; tako ime so zdeli belolasemu starčku*du* hovniku, ki je pretičal ves post v spo* vednici in jih vabil: »Pridite, ki ste ob* teženi...« Tudi Ferjana je vzelo rano jutro in je šel... Dolg je bil post in trd. Pa je le prišlo sobotno jutro, ko je privihral navsezgodaj pastir od fare in prinesel blagoslovljenega ognja. Na ognjišču je zaplapolalo krog veli* kih loncev, vso hišo je objel čudoviti vonj po velikonočnem mesu. Vsa ne* mirna se je razgibala družina. Toda nihče ni več prijel ne za ralo ne za motiko ne za sekiro. Pogovor je oži* vel, metle so švigale po dvorišču, oče Trdan se je obiral krog komatov, Fer* jan; pa je hodil po vasi in nabiral z drugimi fanti za smodnik. V hiši je čakal pisani jerbas na kolač, izpoščeni pastir Anžec se je potikal krog ku* hinje, da ga je morala venomer gospo* din j a goniti izpod nog. Popoldne se je razlil božji delopust po vasi. Zvonovi so pregnali še zad* nje dekle, ki so drgnile in čistile po* sodo na studencu. Vse je zaprazno* valo, oglasil se je že tuintam smeh in dovtip, a vendar še boječe. Vsa srca so pričakovala svete ure: »Vstal je!« Ob eni na sveto jutro je zagrmel prvi strel. Špelica ga je slišala: »To je Ferjan!« Za tem jih je zagrmelo se* dem, kakor je sedem zakramentov »od Kristusa gor postavljenih«. Za streli so pritegnili zvonovi, tiho, tiho in drobno kot plaho ubiranje strun, do* kler ni udaril veliki zvon in oznanil: »Vstal je, ni ga tukaj!« Po vseh hišah so se zasvetile luči. Kmalu so oživela pota; v motnem mraku so spele temne sence z belimi kronami na glavi. Fantje in mlajši možje so ponašali za sestre in mlade žene težke jerbase k blagoslovu v cer« kev. Vse kapele so napolnili z njimi, vsaka vas je vedela za svoj prostor. Kakor bi pisanih rož pose j al, so se be« lili in rdeli vrhovi jerbasov, ki so jim tekli ob robu venci pušpana. V bož« jem grobu so migljale luči, njihov rde« či in modri soj je poskakoval po ve« zeninah in pisanih svitkih, ki so na vrhu vsakega jerbasa razodevali, či« g a vi ¡so. Špelica ni imela brata, da bi ji pone« sel jerbas. Zato je vstala ob prvem strelu, ki je vedela, da ga je sprožil Ferjan, oblekla se samo napol praž« nje, na prsih si z rumeno bučko spela ogrinjalko, zadela jerbas in ga odnesla v cerkev. Ko je klečala ¡pred božjim grobom, je slišala oprezno škripanje nakova« nih čevljev; zakesneli spokorniki, možje in fantje, so v čakajočem mra« ku hodili od postaje do postaje, se sklanjali nad Zveličarjeve rane In jih glasno poljubljali. Špelica je molila; med z vonj en je je vpletala verno šepetanje. Zdaj in zdaj je zvonove presekal strel, šipe v oknih so zašklepetale, Špelici je bilo tesno pri srcu. Zdelo se ji je, da udarja pest Trdanovega oča po oknih in pribija: »Ne dam!« Vsa se je zmedla. Vrnila ,se je dva« krat, trikrat k molitvi, naposled orna« gala, vzdihnila in po kolenih oddrsela do Križanega, ki je ležal ob brleči luč« ki na marmornati stopnici in imel črno, trdo blazino za vzglavje. Pobož« no mu je dehnila čiste dekliške polju« be na njegove svete rane; ko so se njene ustnice doteknile srčne prebo« dene strani, je kanila prošnja solza v rano: »Omeči srce oču, Gospod, ki si dober!« Nato je odšla po prstih iz cerkve, da se doma za jerbas in za vstajenje pražnje obleče. Mimo grička, ikjer so se utaborili streljavci, je vodila stezi« ca — bližnjica doma. Kadarkoli bi jo bilo strah iti ponoči po tej stezi mimo krivega hrasta, kjer so trdili, da stra« šijo obešnjaki. Toda na sveto jutro strahovi nimajo moči. Tako ji je re« klo, ko je krenila na pot. Ali še nekje globlje v srcu pa je kljuvalo: »Ferjan strelja!« Podvizala se je po strminici. Ob ognju so se gibale črne sence, kladiva so udarjala na iglice, s katerimi ,so na« bijali topiče. Nekoliko od ognja je stala visoka, mirna senca. V temi in ob blešču ognja ni bilo mogoče raz« ločiti lica. Toda Špelici je povedalo srce, da je Ferjan. Prav mimo njega je tekla stezica. Zdelo se ji je, da je tudi senca spoznala njo. Ferjanov glas je veleval: »Proži!« »Je že! Misli, da se bom prestrašila.« Ogenj je siknil iz prašnice, nato je zabobnelo. Špelici so zadrgetala ko« lena. Mlad fant je pograbil izstreljeni to« pič in tekel za Ferjanov hrbet, da na« suje iz vreče smodnika. (Tedaj pa je hipoma šinil velikanski steber ognja in dima v Ferjana in ga obliznil, da je zagorel kot plamenica. »Norec!« je še kriknil Ferjan nad fanta, pa se ves v ,plamenu zakotalil na tla. Špelica je kriknila. Nobenega po« misleka, nobenega spoznanja ni bilo v njeni duši. Samo srce je kričalo, da Ferjan gori. Nagonsko je planila k njemu, vrgla nanj ogrinjalko in se še sama zgrudila čezenj. Fantje so se zgr« nili krog njega in mu gasili tlečo obleko. »Saj me boste zadušili! Nehajte, saj ni nič!« je veleval Ferjan in si poma« gal izpod žive kope, mimogrede pa si neopazno pritisnil Špelico na srce. Ferjan se je dvignil, kosci ožgane obleke so viseli od njega. Fantje so ga molče gledali. »Ali si se opekel?« je prva izprego« vorila Špelica. »Ferjan, Špelica te je otela!« se je oglasil nekdo. »Nič mi ni,« je rekel Ferjan in se tipal za vratom, kjer ga je skelel mehur. »Domov pojdi!« je prosila Špelica in zvijala preluknjano ogrinjalko pod pazduho. »Ali se je ves smodnik vnel?« »Ves!« so rekli fantje. »Le čakaj, Jakec!« je stopil Ferjan k fanteku, ki je pozabil izpihniti topič in vnel smodnik. Jakec je jokal. »Pusti ga!« je prosila Špelica. Ferjan se je obrnil proč od njega. »Pospravite!« je ukazal. »Strela je konec. — Ali greš z mano, Špelica?« »Grem.« In sta odšla po stezici v medlo svi; tanje svetega jutra. Po vstajenju so se usule dekleta z žegnom skozi vrata. V (jasnem solncu so se raztekle te žive rože na vse plati po fari. Možje ¡so silili v Trdana: »Kako je s Ferjanom?« »Nič hudega!« »Hvala Bogu!« »Toda,« je povzel sosed Krvinec, »če tukaj ni Bog s prstom pokazal, kako in kaj ukreni, ni še nikjer. Ra; zumeš, Trdan?« ŠKOF IN RAZBOJNIK. Oblasti so že dolgo lovile nekega razbojnika. Ta se je nekega dne pre; oblekel in prišel v mesto. Stražniki so ga spoznali in ga začeli zasledovati. Razbojnik je bežeč dospel do> škofij; skega dvorca. Vrata so bila odprta. Vstopil je. Služabnik ga je vprašal, kaj želi. Ropar je odgovoril: »Rad bi govoril s škofom.« Škof je razbojnika sprejel in ga vprašal, kaj ga je pripeljalo k njemu. Oni odgovori: »Razbojnik sem; zašle» dujejo me. Skrij me ali pa te ubijem!« »Star sem že,« je odvrnil škof, »in ne bojim se smrti. Pomagal ti bom, ker se mi smiliš. Stopi v to sobo in odpočij si, ker si truden. Podal ti bom jedi, da se boš pokrepčal.« Stražniki si niso upali vstopiti v ško; fovo hišo. Zato je razbojnik hotel tam prenočiti. Trdan pa ni črhnil besedice--- Doma je družina čakala gospodarja. Tudi Ferjan je bil pri mizi z obveza; nim vratom in osmojenimi lasmi. Go; spodar je načel kolač, odmeril za vsa; kega enak kos, dodal gnjati, hrena, pirhov in pogače. Vsi obrazi so bili slovesni. Ko so zaužili in je vsak svoj delež odnesel shranit, sta ostala v hiši le oče in sin. Do dna je oče pokadil čedro, preden je izpregovoril: »Naprosi si može, da stopijo h Ko; ritnikovim in vprašajo za Špelico.« »Kdaj, oče?« je zastrmel sin. »Če je tako božja volja, kar jutri.« Sin je onemel. Vse osrčje mu je vzdrgetalo. Molče je stopil pred očeta in mu podal roko. Oče- mu jo je sti; snil, pogledala sta si v oči, kamor je obema stopala rosa svetega jutra. Še enkrat sta si stisnila roke in se razšla — molče. Naj umolknem še jaz, okorni pri; povedač, ko za te tajne še niso vzbr; štele besede. L. N. TOLSTOJ. Ko se je ropar nekoliko pokrepčal, je šel škof k njemu in mu dejal: »Smi; liš se mi, ker te zebe, ker si lačen in te zasledujejo kot volka. Še bolj se mi pa smiliš, ker si storil toliko slabega in ker hočeš pogubiti svojo* dušo. Pu* sti zločine!« Razbojnik je odvrnil: »Nemogoče. Ne morem se odvaditi slabega življe; nja. Kot razbojnik sem živel, kot raz* bojnik bom umrl.« Škof ga je pustil in šel. Preden je legel, je odprl vsa vrata. Ponoči se je razbojnik zbudil. Šel je po sobanah in vse prebrskal. Čudno se mu je zdelo, da ni škof nobene reči zaklenil. Pogledal je okoli sebe, kaj bi vzel s seboj. Opazil je velik srebrn svečnik in ga stisnil pod plašč. Nato je hotel pobegniti. Stražniki pa niso nehali čuvati vrat škofijskega dvorca. Komaj se je raz« bojnik pokazal, že so ga zgrabili in ga preiskali. Našli so svečnik. Ropar je tajil, da ga je ukradel, a stražniki so mu rekli: »Svoje prejšnje zločine lah« ko tajiš; ne moreš pa tajiti te tatvine-Pojdimo k škofu. Povedal bo, ali si ukradel svečnik ali ne.« Peljali so tatu pred škofa. »Ali je ta predmet vaš?« so vprašali pobožnega moža. »Moj.« »Ta človek vam ga je ukradel.« KAMENAR. Piščal tovornega parnika, ki je vla« čil s kamenjem obložene brodove po Kvarneru, je zahreščala hripavo, trud« no. Napete mišice težakov so odne« hale, upognjeni hrbti so se zravnali, dvignjena kladiva so padla in oble« žala na gramozu, lopate so zazvenele in obtičale, kamor so bile zasajene. Poldne. Kamenarji so segli za mahadrave, odpete srajce, potegnili izza njih ve« like rute in si brisali potna čela, po« tem se pa razprhnili brez besede po velikanskem nasipu skal, kamenja in gramoza. Vsak je poiskal v senčni razpoki pred solncem skrito kosilo, razvezal culico in se lotil borne jedi. Izmed sivih skal so se svetile v solncu mirne, rjavoožgane lise — koščena, trudna telesa kamenarjev. Le eden ni šel med brate. Po nasipu je zdrsnil do plivkajočega morja, odvezal čoln, se nagnil ob ve« slo in prebrodil par sto metrov širok zaliv, ki je še ločil nasip ob obali. Na njej je poiskal štrlečo skalo, pritisnil k bregu, ovil okrog skale verigo in s težko stopinjo stopil iz čolna. Upognjena pleča je vzravnal, pogle« dal po gladki poti, zaslonil roko nad velike, posivele obrvi — in zopet gle« dal v daljavo. »Ni je! Zakaj je ni? Pa sem še med vrati naročal zjutraj, naj ne mudi!« Še enkrat se je ozrl. Ob tem je iz« Razbojnik ni rekel nič. Njegove oči so begale s predmeta na predmet kot oči sestradanega volka. Škof je molče šel nazaj v sobo, pri« nesel še en tak svečnik in dejal: »Pri« jatelj, zakaj ste vzeli samo enega, ko sem vam bil vendar dal dva?« Razbojnik je začel jokati. Rekel je stražnikom: »Tat sem in razbojnik. Odženite me!« Škofu pa je dejal: »Odpusti mi v Kristusovem imenu in moli Boga zame.« tegnil vrat, da se je napela nagubana koža na njem. »Ni je!« Dvignjena roka, je omahnila ob te« lesu kakor težko orodje. Kamenar je legel in ni nič pogledal, kam. Vznak je legel na vlažno sipo; ob desni in levi skala — on na sredi, živa skala. Od potu prepojeni klobuk si je po« maknil na oči, prekrižal roki in nasta« vil rjave prsi popoldanskemu solncu. Iz parka so zadoneli zvoki godbe. Glasno so zaorili glasovi, zveneli čedalje tiše in tiše, vzpuhteli v cve« toče krone lavorjev, se prelili po ča« šah hijacintov, ovili mogočne aloe — in kakor omoteni od razkošja prešli nad plivkajoče valove pokojnega mor« ja —- ter se zibali po njem in na drob« nih penah pljuskali na obali prav do kamenarjevih nog. Njegova ušesa, vajena škripajočega dleta, škrtanja lopat, stokanja navo« rov in ropotanja granikovih verig, ki so kakor velikanska pošast grabile sil« ne skale iz brodov, jih dvigale in spu« ščale v morje — ta ušesa so se vzra« dovala ob zvokih, ki so pljuskali na belih penah do njegovih nog. Toda samo trenutek. Sladkost je bila kakor sladka skorjica, pod ka« tero je grenčica. Brazde na njegovem licu so se po« globile, koža kakor usnje, se je zgu« bančila in spodnja ustnica je stisnila i fran s, finžgar. brke, ki so se obesili v skritem gnevu navzdol. Droben, zveneč glas je poklical ka« menarja. »Spiš, ate?« Črnooka deklica, zapečena v lice ka« kor rženi kruh, je postavila k njemu cajnico — in mu dvignila klobuk. »Spiš?« Kamenar je odprl oči, spodnja ust« niča je izpustila brke, prsi so se dvig« nile — iz njih je hotela jezna beseda. Pa ni prišla. Ko je zagledal oči svojega otroka, so splahnele brazde na njegovem obrazu; oprl se je na komolce. Vzel je lonec iz cajnice ter pričel zajemati. Ko je zajel zadnjič, je spustil žlico v lonec, ga del v cajnico in se obrnil k otroku. Z roko je dvignil deklico in si jo posadil na kolena. »Tako! Sedaj pa mi povej, kje si se mudila s kosilom! Kako sem naročil davi!« Oče je privzdignil obrvi. Barica je zardela. »Si hud, ate?« »Kako sem naročil davi?« je pono« vil oče in dvignil obrvi še višje. »Če ne boš hud?« Barica se ga je oklenila okrog vratu. »Povej po pravici!« - Težko je bilo očetu, ko je te maj* hne in tople otroške ročice rahlo od« vijal od vratu. »Nobene laži, otrok!« In oče ni še povesil dvignjenih obrvi. »Ne bom, ate.« Barici se je glas tre« sel. »Vidiš, tamle pri morju, pred par« kom, stoji ženska in ima koš do vrha napolnjen s hlebčki. Tako so lepi! Sladkorčki ne morejo biti boljši. Tam sem obstala in mislila, ko bi imela groš. Veš, potem so prišle iz parka gosposke punčke in gospe z njimi. In so kupile, vse so kupile punčkam hlebčke. Ali jih niso jedle, sem mi« slila, da jih bodo, pa jih niso: veš, ate, k morju so tekle, jih drobile — in me« tale v vodo — ribam. To je greh, kaj ne? Mama pravi, da je greh, če se skorjica vrže na tla in pohodi. Te pa kar cele hlebčke mečejo v morje.« Kamenarju so se zagibale ustnice in na robu mu je bila beseda, da jo iz« pregovori otroku: »Vidiš, za take bi bila sodba ...« Pa mu ni zdrsnila beseda izpod br« kov. »Torej tam si se zamudila?« »Tam! Res, samo tam pri hlebčkih.« »In bi ga resnično rada?« Barica je pogledala očeta in tesno stisnila njegovo glavo z rokami. »Kupiš si ga! Čaj!« Kamenar je otipal vozel v ruti, ki jo je nosil za vratom, odvezal vozel in poiskal v njem groš. »Na, Barica! Toda Ivici tudi pone« seš nekaj hlebčka.« »Tudi, tudi!« Otrok je zdrsnil očetu s kolen, po« spravil v cajnico prtič, s katerim je bila zakrita južina, stisnil groš v pest in se ravnal po hlebček. Tudi oče je vstal. Takrat je do morja prišetal bel vo« ziček, v njem bleda deklica, ob deklici dve služabnici, pokašljujoča gospa in gospod — zamišljen in žalosten. »Viž, kakšen voziček ima ta punč« ka!« Barica je pokazala na gosposko de* klico. Kamenar se je ozrl na bolno go« spodo. Barica je že prestavila nogo na skali, da zbeži za hlebčkom. »Počakaj!« je nenadoma zaklical oče Barici. Njegova roka je segla po vozlu, ga odmotala in poiskala še dva groša. »Na, Barica, še dva hlebčka kupi: mami, Ivici in sebi! Vsakemu svoj hlebček!« Hčerki je zastala dvignjena noga na skali — vsa se je prestrašila in začu* dila kakor čudežu iz pravljice. »Za vse tri, ate?« »Za vse! Poglej tja!« Pokazal je na bledo bogastvo. Barica se ni ozrla za prstom, segla je za denarjem in za« rdela od veselja. »Otrok, tvoj oče je bogat in ti — njegova hči — si bogata!« Očetove težke roke so segle po otroku in si ga pritisnile na razpalje* ne prsi. Trikrat je poljubilo dete očeta ... In oče je pil s teh zdravlja kipečih otrokovih ustnic razkošje bogastva Barica je stisnila groške v pest; še ozrla se ni več na dragoceni voziček, popela se je bosonoga po skalah in te* 1. Dobra priča. Starega Bregarja je občina zatožila, da preveč pije. Z ogorčeno besedo je prosila sodnijo, naj ga prekliče, dru* gače da bo vse zapravil na pijači in s pijačo še srajco z života; kar ne bo sam zapil, mu bodo drugi, nazadnje ga pa bo morala rediti občina. In je to bilo tisto, radi česar je bila občina resnično ogorčena v dno srca. To prošnjo je v roke dobil sodnik. Pa je bil sodnik izkušen mož, poznal je ves okraj in poznal tudi starega Bregarja. Imel je ta sodnik oči in uše* sa in mu ni bilo prikrito, da je res in da sega starega Bregarja pijančeva* nje daleč preko meje. O, kar se tiče sodnika, sodniku ne bi bilo treba sploh nikakih prič. Toda sodnik ni sodnija. Sodnik marsikaj ve, sodniku je lahko dovolj, samo mršavega konja da vidi stati pred krčmo, pa že ve, holaj, gospodar tega konja zasluži, da bo preklican. — Sodnija pa sama od sebe ne ve nič, ampak za vse ji je treba prič. Pa so bile tudi zastran starega Bre* garja klicane in zaslišane priče, one, ki jih je predlagala občina, in one, ki se je nanje skliceval stari Bregar, da dokaže, da ni pijanec, ampak da je vzor treznosti. Pa je imel stari Bregar silno za* upanje v svojega soseda, mladega Ti* novca; ta da mu bo pomagal, in je bil predlagal, naj se zasliši Tinovec. Pa je sodnik predse poklical tudi TU novca. kla, da je vihralo sirotno krilce kakor zmagoslavje ... Kamenar je gledal za njo, dokler se ni potopila v množici. Potem se je ozrl na oni voziček — in njegovo srce se je razburilo od prešerne radosti. Nato je uprl v veslo — piščal je za* hripala, v skalah so oživele rjave lise — v parku je godba obmolknila. Izpod kamenarjevega dleta so pa za* pršale iskre kakor vesele misli... FRAN MILČINSKI. »No, Tinovec, kaj je resnice za» stran starega Bregarja in njegovega pijančevanja?« Pa se je mladi Tinovec popraskal za ušesom in je dejal: »Bregarjev oče so stari, jaz sem pa še mlad — mlad človek težko sodi o starejšem. In moj boter so tudi, birmo so mi vezali, tega bo skoraj 20 let. Ne spodobi se, da bi nespoštljivo govoril o njih. Pa tudi škodoval jim ne bi rad in težko re* čem, da sem kaj napačnega porajtal na njih. Samo toliko lahko povem, da so mi pravili moj oče, da vedo in da so jim pravili že njihov oče, da so* seda Bregarja vse žive dni nikoli in nobeno uro niso videli treznega ne podnevu ne ponoči.« 2. Raki. Ali ste poznali krčmarja Roka? Postaven dedec je bil, zmeraj v škor* njih, nikdar brez čepice in vsak hip pripravljen na kako laž, kakor se to spodobi krčmarju. Sedaj je takih bolj malo. Sedeli smo pod lipo in smo kolena imeli pregrnjena z brisačami, kajti z veliko slastjo smo luščili in srkali ra* ke, to delo nam je šlo kaj prijazno izpod rok. Malo vstran od mize je sedel krč* mar Rok. Nemara bi bil rajši sedel bliže in z nami vred za mizo. Pa je povedal takole: »Bog žegnaj, gospo* da!« in je malo vzdignil čepico. »Me veseli, da vam diši in da sem vam lahko postregel z raki. Pa gre prav* VESELE ZGODBICE. zaprav ciganom zahvala, da imate rake.« Radovedno smo ga pogledali, pa je nadaljeval: »Šel sem predpoldne kraj našega travnika ob Bistrici, pa leži tam v senci pod jelšami in vrbami tro« pa ciganov z babami in otroki, uma« zani so bili in so smrdeli, kaj bi re« kel, nič drugega kot cigani. Koj so se usuli okoli mene, možje so me na« govarjali za tobak, babe in otroci za denar. Pa mi je šinila v glavo šala in sem dejal: »Čujte me, gospoda cigan« ska: kateri izmed vas ima najbolj umazane in potne noge?« Hkratu so zakričali vsi: »Jaz, jaz« in »jaz«. Glavar je imel škornje, pa sem mu skozi škornje duhal noge. Ukazal sem ciganom: »Ciganski gazda, škornje dol. Vsi sedite tjale na breg in noge vtaknite v vodo — ne bo zastonj!« Ubogali so. Gazda je sezul škornje, vsi so vtaknili svoje parklje v vodo. Pa res ni bilo zastonj: ni trajalo dol« go, je zakričal zdaj ta cigan, zdaj oni in je z nogo šinil iz vode in se mu je prstov držal rak. Gazda ciganski pa jih je na svoje prste ujel kar tri. Silen krik se je vzdignil med cigani in pošteno sem hitel, da jim oberem vse noge. Javkali so, da bodo od bo« lečin umrli. Veste, cigani so neverjet« no občutljivi, posebno kadar raču« najo, da jim bodo bolečine nesle de« nar. Druge posode nisem imel s seboj za rake, pa sem si od gazde izposodil škorenj, vanj sem jih pometal, pet in dvajset jih je bilo — vsi tile, ki so vam zdajle prišli na mizo. Da, da, na nobeno drugo reč ne gredo raki tako radi, kakor na ciganske parklje, ti jim najbolj diše!« Tako je povedal krčmar Rok. Še en« krat je voščil: »Bog žegnaj!« in vljud« no dvignil čepico. Pa se mi je zdelo, da imam rakov skoraj dovolj, in sem si obrisal roke, in tovarišem na desno in levo se je zgodilo ravno tako in je res ostalo v skledi pet rakov. Povabili smo krč« marja Roka, naj sede za mizo, in je prav rad in spretno in z veliko slastjo pohrustal vseh pet. In je potem dejal, da to historijo o ciganih in rakih vsakikrat pove, ka« dar pri njem gostje jedo rake. OTROŠKE IN OTROČJE. 1. Hitra pomoč. Mati je spekla kolač in ga razdelila deci: vsak je dobil svoj kos in vsi so bili zadovoljni. Le Matijček ne, najmlajši. Hotel je več, obesil se mu je nos in pričel je, kakor pravijo, kuhati mulo. Mati mu je dopovedovala, naj bo pameten, ves kolač da je razdeljen in da je razde« ljen natančno in po pravici: vsak da ima enak delež. Toda Matijček je bil premajhen za pamet in mu ni šlo za pravico, nego za kolač, in mu srce ni dalo drugače — bruhnil je v jok in se drl, kakor da bi kožo ličkali z njega. Pa si je mati znala pomagati. Ne« voljna je vzela fantov kos, ga prere« zala na dvoje in zopet porinila pred fanta: »Na, derun, da boš tiho. Vidiš, dva kosa imaš namesto enega. Zdaj boš pač zadovoljen.« Pa je mali Matijček bil zadovoljen in je takoj nehal z muziko in bil silno ponosen: drugi so imeli po en kos, on pa je imel dva. Taka je otroška pamet. Pa je taki« sto dosti starejših ljudi, ki jim je ljub« še štiri sto kron kakor dve sto goldi« narjev. 2. O malem Jožku in o breskvah. V nedeljo je bilo in oče se je z ma« lim Jožkom namenil na grič. Pri bra« njevki je kupil prvih breskev in mali Jožko se je takoj ponudil, da jih nese. Taka reč ni nobenemu otroku pre« težka. In ie dejal oče. ko bosta dospela na grič, da bosta sedla v travo in ob« čudovala lepi razgled, in je dejal, da bo leni razgled še lepši, ko bosta zra« ven jedla breskve. Mali Jožko ie nesel breskve, pa se mu je iz papirja ena smejala tako vabljivo, da je bila zanj skušnjava kar prevelika. Malo je zaostal in se potuhnil; urno je vzel smejočo se bre= skev iz papirja, že jo je porinil v usta in — ham! — jo snedel. Gladko je šlo, oče ga ni opazil. Pa je fantiček enako storil — ham! — še z drugo breskvijo. Poklical ga je oče: »Jožko, kje pa si? Mar te breskve drže zadaj? Jih pa daj semkaj.« Sedaj je breskve nesel oče in sko» raj sta bila na vrhu. Lepo snažno je oče pogrnil dva robca po travi, da bi uma hlače ne dobile zelenih mar o g in bi se mama doma ne kregala. Sedla sta in preden sta se lotila lepega razgle» da, je oče razvil papir, ki so bile v njem breskve. Ko j je opazil: ni jih več vseh, kar jih je bila naštela bra» njevka; in že se mu je zazdelo, ka» tero pot so šle one, ki so manjkale. Pa je vprašal sinka: »Ti, Jožko, kdo ti je dovolil bre» skve, he? Koliko si jih pa?« Prestrašen je odgovoril fantek: »Jaz? Samo — samo dve.« In so mu prihajale solze. »Saj ne bom nikoli več.« Pokara ga oče: »Glej ga, tiča. — No, nič se ne jokaj. Kam si pa dal koščice?« Pa je nesrečni Jožko izbruhnil v glasen jok: »Uuu — koščice — uuu — ali imajo breskve — uuu, kake koščice?« 3. O dveh pastirčkih. Občinski pašnik je bil jako obširen in je ležal kraj hoste. Na pašniku sta pasla dva pastirčka, Tonček in Tin» ček, in si krajšala čas z igrami. Pa sta se jima dva vola s pašnika izgubila v hosto, kjer je bilo več sence in manj muh, trave in svežega listja pa tudi dovolj za lačen gobec. In ko sta se pastirčka po igri ozrla za živaljo, izročeno njunemu varstvu: holaj, dveh volov ni bilo nikoder na širnem pašniku, oh, in prav županova sta bila. Tonček je rekel: »Jeja, jeja, župa» novih dveh volov ni. Daj, steči v ho* sto, da ju najdeš; semkaj ju priženi. Jaz bom pa tukajle pazil na drugo žival.« Tako se je zgodilo. Tinček je ste» kel v hosto, Tonček je ostal na paš» niku in ošteval krave, da niso bolj pazile na županova dva vola. Potekal je čas pa je zaskrbelo Tončka, kaj da ni Tinčka nazaj iz hoste z voloma. In je nastavil roki na usta in zaklical: »Tinček!« Tinček se mu je oglasil daleč iz ho* ste: »Kaj je?« »Ali si našel vola?« Pa se mu je odzval Tinček in mu je glas prihajal čuda visoko od tal: »Naka, volov še nimam. Ampak na* šel sem nekaj drugega. Gnezdo na hrastu in v gnezdu štiri mlade kose: trije so mi ušli, četrtega pa sem sko» raj ujel.« 4. Velika skrivnost. Po naših krajih imajo to vero: če kateri najde gnezdo z mladiči, Bog ne daj tega povedati drugemu v hiši, Iv hlevu ali pod kakršnim koli stropom. Drugače bi kača prišla nad gnezdo in požrla stara dva in mladiče. Nemara se je ta vera rodila iz že* lje, da bi otroci čim manj ugibali o gnezdih; zdi se mi: otroci so gnezdom bolj nevarni kakor kače. Pa je bil fantek z drugimi šolarčki vred pri prvi spovedi, in ko se je ske» sano spovedal svojih grehov, dosti jih je šlo na en lot, ga spovednik vpraša: »No, ali si vse povedal? Le dobro po* misli in se spomni, ali še kaj veš?« Reče fantek: »Nekaj — nekaj bi še vedel, pa tega — tega ne morem zdaj povedati.« Spovednik se je zavzel, kakšna gro» zovita pregreha teži tej majhni duši vest, da si ne upa na dan niti v spo» vednici. Lepo je opomnil fantka, da mora pri spovedi odkritosrčno razode» ti prav vse in ne sme čisto nič zamol» čati; zato naj se nič ne boji in kar pove — milost božja je velika. Dejal je fantek: »Saj bi rad pove» dal, pa tukaj ne morem. Prosim, da greste z menoj venkaj iz cerkve.« Spovednik ni vedel, kaj naj si mi« sli; svet je hudoben — otroci so včasi čudni, ne vidiš jim v dušo — nič se ne ve. Pa je šel s fantom venkaj pred prag. »No, sedaj pa le odkrito povej, kar še veš.« Pa je fantek stopil na prste in spo« vedniku zašepetal na uho: »Za mlade srake vem, v lipi nad kapelico imajo svoje gnezdo. Tega se v cerkvi pod stropom ne sme praviti. In Vas pro« sim, nikar nič ne povejte drugim.« Arabska pripovedka. Štirje trgovci so zbrali tisoč zlatni« kov in jih spravili v mošnjo. Nato so šli na kupčijsko potovanje. Dospeli so do nekega vrta. Vstopili so in se lepo zabavali. Mošnjo zlatnikov pa so bili prej izročili čuvarici vrta, naj jo spra« vi in zopet izroči, kadar se vrnejo vsi štirje. Trgovci so se hoteli v vrtu ko« pati. Imeli pa niso rjuhe, da bi se po« tem obrisali. Vstal je torej eden, češ, da gre k čuvarici po rjuho. Prišedši do nje, ji je rekel: »Daj mi mošnjo!« Čuvarica je rekla: »Dam ti jo, ako dovolijo tudi ostali trije-« Od tam pa se je videlo do kraja, kjer so sedeli ostali trije kupci. Kupec pri čuvarici je torej zavpil proti onim trem: »No« če mi dati, kar želim!« Trgovci so soglasno zakričali: »Daj mu!« Čuvarica mu je tedaj dala mošnjo in kupec je zbežal. Oni trije pa so čakali in čakali, do« kler se niso naveličali. Šli so k čuva« rici in ji rekli: »Zakaj mu nisi hotela dati rjuhe?« »Po rjuhi niti vprašal ni! Hotel je imeti mošnjo. Brez vašega dovoljenja mu je nisem mogla dati.« Ob teh be« sedah so se trgovci prestrašili. Pogra« bili so žensko in jo tirali pred sodnika, češ, da niso dali dovoljenja za mošnjo. Sodnik je razsodil, da mora čuvarica mošnjo vrniti. Uboga žena je vsa zmedena šla proti domu. Pa jo sreča sedemleten deček in jo vpraša, kaj ji je, da je tako žalost« na. Povedala mu je svojo nesrečo. De« ček pa ji reče: »Daj mi srebrnik pa ti povem, kako se zanesljivo rešiš.« Ta« koj ga mu je dala. »Poslušaj! Vrni se k sodniku in mu povej, da ste se domenili, da vrneš mošnjo, ako bodo- navzoči vsi štirje.« Čuvarica je tekla nazaj k sodniku in mu rekla, kakor ji je bil svetoval de« ček. Sodnik je dal poklicati tiste tri trgovce in jih vprašal, ali je pogoj, da morajo biti pri oddaji mošnje navzoči vsi štirje, resničen. Rekli so, da je res tako. Takrat je pa sodnik dejal: »Pojdite torej in poiščite še četrtega. Potem prejmete svojo mošnjo zlatnikov.« Tako je bila čuvarica.rešena sitnosti. Prodajalka sadja v Trstu. Trije kraljički, zviti tički. CVETNIK. Nekje visoko gori na Gorjancih kis pi črno pečevje. Med pečevjem se pa širi cvetnik, prav majhen vrtec, ves poln najlepših in najblagodušnejših ro* žic. To pečevje se težko najde, še teže pa se pride čezenj v čudoviti vrtec. In to je dobro. Kdorkoli je še zablodil v cvetnik, zamaknila in prevzela, ga je krasota in dišava rožic tako neskončno, da je nehal misliti na jed in pijačo, na spanje in tudi na po* vratek in je poginil, ne čuteč nobene boli od predolgega bdenja in strada* nja. Blagor pa tistemu, ki dobi po sreči ali naključju kak cvet teh ple* menitih rožic. Ako se ženi, naj ga de* ne svoji nevesti v venec in živel bo z njo v krščanski spravi in ljubezni do groba. Že eno samo peresce utolaži zakonsko zdražbo, ako se položi razprtima zakoncema pod zglavje. Kdor nosi tak cvet s seboj, ne obhaja ga nobena jeza in nobena žalost, ne pre* maga ga noben sovražnik, ne predere nobena krogla. Zdaj pa čujmo kratko povest o tem gorjanskem cvetniku, ki mu ne najdemo para pod božjim soln cem! . Vlah Elija je bil jako pošten in bo* goslužen mož. Ko je sinove pooženil, hčere poomožil, dolgove poplačal in vse zamere poravnal, je pustil doma* čijo' in se preselil na Gorjance, da bi brez zmotnjave Boga častil in se pri* pravljal za srečno smrt. Med črnim pečevjem sredi trnja, osata in kopriv si je postavil hišico, ki je imela ravno dosti prostora zanj in za prijazno ko* zo, ki jo je vzel s seboj za tovarišijo in da ga hrani s svojim mlekom. Ra* zen mleka je užival zdrave gorjanske zeli in korenine, žejo si je pa gasil z mrzlo studenčino, izvirajočo izpod pe* čevja. O tej hrani in pijači je živel pobožni puščavnik veliko let v ved* nem zdravju in veselju. V samoti ga ni nihče motil. Kraj ni mogel človeka mikati: bil je tako odljuden, gol in pust, da se ga je popotnik že oddaleč ustrašil. Pa niti Eliji se ni po ljudeh nič tožilo. Trikrat v letu: pred boži* JANEZ TRDINA. čem, pred Veliko nočjo in pred sv. Eli* jo je prišel k njemu sin in mu prinesel čutaro sladkega vivodinca. Razen nje* ga ni videl nikoli žive duše, pozabil je svet, kakor je svet pozabil njega. V viharni noči, ko se je ravno ule* gel, potrkala sta na vrata dva popotni* ka, dva bolna romarja. Elija jima je odprl in ju peljal v tesno kočico. Pre* lepo sta ga prosila, da bi jima dal pre* nočišče in tudi. če mu je moči, kako dobro jed in pijačo, da ne pogineta od truda, glada in bolezni. Mlajši po* potnik še veli z otožnim glasom: »Ro* marjem se godi dandanašnji slabo. Prihajava iz svete dežele iz Nazareta in sva zdaj na potu v Marijino Celje, ali moči naju zapuščajo, morala bova tukaj umreti, ako se naju ne usmilita Bog in ti, častiti starec! Po morju sv& se vozila srečno. Mornarji so dobri ljudje, dali so nama drage volje vse, kar SO' sami imeli. Zapustivši ladjo sva hodila več dni po primorju. Primorci so bogati trgovci, ali skope duše. Brez plačila naju niso hoteli ne nasititi, ne voziti. Lačna in trudna sva prišla v Brod. Brojanci so dobri ljudje, ali si* rote. Pomagali bi nama radi, ali niso imeli kruha niti zase, nikar za druge. Bog jim stokrat povrni blago voljo! Onemogla od lakote in bolna od hu* dega pota dospela sva bolj mrtva ne* go živa v Kočevje. Kočevska gospoda je hudobna in beraška. Siromaku ne bi dala ni skorjice kruha, ko bi kruha tudi kaj imela. Ali udarila jo bo stra* šno šiba božja, in takrat se bo poke* sala, pa bo prepozno. Sam Bog je sto* ril čudež in nama podaril toliko ja* kosti, da sva priromala do tvojega stanovanja.« Pobožnemu Eliju se uderoi solze, ko sliši toliko bridkost in revščino. Po* stregel je popotnikoma bolje, nego sam sebi o največjih praznikih. Spe* kel jima je svojo preljubo kozo in postavil prednja tudi čutaro sladkega vivodinca, ki jo je bil komaj načel. Romarja sta jedla in pila, in sta se okrepčala, zahvalila sta prelepo svo* jega dobrotnika in sladko zaspala v njegovi postelji. Tudi puščavnik je spal sladko in dolgo na trdih tleh, ka* kor še nikoli ne, odkar je prebival na Gorjancih. V sanjah sta se mu prika* zala sam Bog Jezus Kristus in njegov premili učenec sv. Peter. Kristus ga je prijei za roko in mu rekel: »Pogostil si svojega Stvarnika in Odrešenika in z njim velikega apostola sv. Petra. Za to dobroto ti ne bodeva dala denar* jev, ki jih niti ne želiš niti ne potre* buješ. Dajeva ti boljše povračilo; za ta svet svoj blagoslov, za oni svet svoj nebeški raj.« Ko se Elija prebudi, sta bila popot* nika že odšla, pustivši mu ves svoj božji blagoslov. Zdaj se ni čutil več starega in slabega: bil je zopet mlad in krepak, kakor kak Štiriindvajsetle* ten mladenič. Grda kočica je izginila in se izpremenila v prijazno beloi ka* pelico. Puščavniku ni bilo treba žalo* vati ne po kozi, ne po vinu. Ko je iz* pil svojo skledico mleka, se mu je na* polnila precej z drugim, mnogo sla j* šim mlekom, nego mu ga je dajala ko* za, in tako je živel odslej brez truda in brige, kako bi jo prehranil v svoji nerodoviti puščavi. Ko je prizdignd čutaro, je bila polna, in kakor v skledi mleka tudi v nji nikdar ni izmanjkalo vina in to vino je bilo še mnogo bolj prijetno in dišeče, nego tolikanj slo* veči vivodinec. Okoli žalostne kolibe so se poprej gonili grabljivi kragulji in jastrebi, zdaj so pa prepevali okoli vesele kapelice neznani ptički s tako milim glasom, da se jih Elija ni mogel naslušati. Trnje, osat in koprive so se nekam izgubile iz obližja puščavniko* vega doma, mesto njih je narastel po* noči cvetnik, kakršnega noben grad ni imel, ves obsajen z nebeškimi ro* žicami, da takega čuda še nobeno člo* veško oko ni videlo. V studencu pod peče v jem je tekla bistra voda kakor prej, ali zdaj so mrgolele in se igrale po nji zlate ribice, ki so pozdravljale puščavnika z radostnim pluskanjem in celo s človeškim glasom. V tem prekrasnem zemeljskem raju je živel pomlajen Vlah Elija v sveti molitvi in radosti še celih sto let. Nadlegovala ga ni nikoli več ne bolezen, ne starost. Umrl je lahko in sladko, ker je vedel, da ga čaka na onem svetu še veliko večje veselje, nego ga je užival po Kristusovem blagoslovu že na zemlji, ki ni bila zanj kakor za druge dolina solz. Bela kapelica, ki je toiiko> let v njej prebival in Bogu služil, se je zdavna porušila; tudi neznane ptice in zlate ribice so brez sledu izginile; edi* ni cvetnik je ostal in spričuje še dan* današnji božje povračilo, ki oride do* bremu človeku včasi že na tem svetu, gotovo pa onkraj groba. ZGODOVINSKE DROBTINICE. Ženitvanjske šege na Tolminskem. Po Tolminskem so se nekdanje sta* re, domače navade še do pred vojne precej čiste ohranile. Prav zanimive so ženitvanjske navade. Dan pred svatbo gredo po nevestino balo; fantje iz nevestine vasi branijo odpe* ljat voz toliko časa, dokler se ženi* novi prijatelji ne odkupijo. Na dan poroke se s vat je zbero na ženino vem domu. Po dobrem zajtrku gredo po ne* vesto, da jo odpeljejo v cerkev. »Sta* rešina«, ki vso svatbo ureja (nekak obrednik), »balarca«, ki skrbi, da se nevestina oprema lepo spravi na pro* stor, »tovariš«, ženinov drug, in »dru* žica«, nevestina spremljevavka, in vsi svatje gredo v parih za godci k poro* ki. Ko pridejo iz cerkve, se v krčmi ustavijo in pij o »števanko« (Stehwein) t. j. kozarec vina stoje, in ponujajo vsem mimoidočim pit. Ko pridejo do* mov, najdejo hišna vrata zaprta. Tr* kaj o, trkajo, dokler se od znotraj ne oglase: »Kdo je?« — »Prijatelji!« — »Spričajte!« Tedaj potegne kdo od svatov kako pismo in ga pod pragom porine noter. Pismo pa ni pravo in tako se nekaj časa pričkajo, dokler se par prebrisanim svatom ne posreči od zadaj priti v hišo. Tedaj odpro vrata in prične se vesela in bučna »južina« (kosilo), pri kateri se ne manjka »šeš« karjev«, nepovabljenih gostov, ki pa so prav dobro postrežem. Škoda, zla« sti za šeškarje, da lepih, starih navad ni več. Najstarejša cerkev na Tolminskem. Najstarejša cerkev (iz 11. stoletja) na Tolminskem je bržda cerkev sv. Danijela na Volčanskem polju. Cer« kev so sezidali tukaj, da bi Tolminci, ki so še bili brez cerkve, bližje imeli v hram božji. Volčanska fara je men« da segala preko gora celo do Bohinja. Od tam so nosili mrliče v Volče za« kopavat. Kdor je umrl pozimi, so ga obesili v dimnik in posušili do spomla« di. Volčanski mežnar je pa hodil vsa« ko soboto celo na Pečine zvonit zdra« vomarijo. Najstarejše duhovnije na Goriškem. Najstarejša duhovnija je v Ogleju. Ustanovil jo je baje okoli 1. 63. po Kr. evangelist sv. Marko in razširil nje« gov naslednik in zavetnik naše druži be sv. Mohor. Duhovnije v Kanalski dolini so skoraj vse iz 13. stoletja; iz teh časov, pravi kronika, so tudi fare v Cerknem, Komnu, Mirnu, Dornber« gu in Bovcu. Solkanska fara, h kateri je prvotno pripadala tudi Gorica, se je ustanovila že v 11. stoletja. Briška prestolica Biljana. Središče Brd je Biljana ali Biana kot se piše na starih pergamentih. Ome« nja se prvič okoli 1. 1480. V Biljani je bilo dolgo časa tudi cerkveno sredi« šče vseh Brd. Tu so imele sedež razne cerkvene bratovščine. Matija Majar Ziljski je objavil v svoji »Pesmarici cerkveni«, tiskani v Celovcu 1. 1846., staro briško pesem, ki v drugi kitici omenja te bratov« ščine: »Srečna je le fara ta, ki bratovščino lepo 'ma, kakor v fari bianski, per ljubi devici Marii.« Trdnjava Šmartno. Briška trdnjava je pa bilo ves sred« nji vek Šmartno, vrh strmega brega. Še pred osemdesetimi leti je bilo okoli in okoli obzidano ter je imelo na vseh štirih oglih močne stolpe. Eden je še dobro ohranjen. V 16. sto« letju so Benečani pod Alojzem Delfi« nom Šmartno oblegali, pa ga niso mo« gli vzeti. Zanimivo je še to, da je vsak stolp ena izmed bližnjih večjih sosesk morala braniti. Tudi Medanci so imeli pravico do enega stolpa, kot se bere v urbarjih medanske fare iz 1. 1673. Iz turških časov. Naše kraje so grozoviti Turki več« krat z ognjem in mečem obiskavali. Bolj malo je znano, da so požgali oko« li 1. 1481. tudi cerkev sv. Gregorja v Štanjelu na Krasu. Ta cerkvica, ki je do nedavnega stala na pokopališču, je bila posvečena komaj 1. 1464. Iz starih listin se tudi zve, da so romarji nekoč hodili sem po odpustke, naklonjene tej cerkvi od rimskih papežev. Iz kraške zgodovine. Četrt ure od Sežane leži v prijazni dolinici vasica Šmarje. Prvi vaščani so bili: Šuber, Jerebar in Španž. Priselili so se neki iz »Trnove« med Sežano in Repentabrom. Ondi se še poznajo sle« dovi hiš. Šmarska podružna cerkev je »Mati božja v Leskovju« iz 16. sto« letja. Posvetil jo je tržaški škof Bono« mo, ko se je todi širila Lutrova vera. Nad 200 let je bila tu znamenita bo« žja pot. Ob prihodu Francozov so pa njeni oskrbovalci kapucini pobegnili v Sv. Križ pri Ajdovščini. Ostanki sa« mostana se še poznajo na »Poljano« vem vrtu«. Pravijo, da je veliki zvon vlit iz treh polovnjakov »cvancgaric« (dvajsetic), ki jih je darovala neka po« božna grofica. Pred cerkvijo se koša« tita orjaški lipi »Zora« in »Večernica«, stari baje poldrug tisoč let. Sv. Anton Padovanski v naši domačiji. Leta 1227. so frančiškani izvolili An« tona za predstojnika emilijske pokra* jine, v katero so spadale tudi Goriška, Trst in Istra. Vneti redovnik je pre« potoval tudi te dežele ter ustanovil samostana v Gemoni in v Gorici. Vi« demčani so ga sprejeli s kamenjem. Trst in Milje je obiskal 1. 1229. Go« riški grof Majnhart III. je sv. Antona povabil v Gorico pridigat ter mu po* daril zemljišče za cerkev in samostan. To se je zgodilo leta 1229., dve leti pred svetnikovo smrtjo. Landerska cerkev. Jako stara je cerkev sv. Ivana Krst« nika nad Landerjem ob Nadiži. Sezi« dana je v sloveči Landerski jami. Li« stina, ki jo je okoli 1. septembra 1. 888. izdal longobardski kralj Berengar, pravi, da je ta kralj podelil dijakonu Feliksu cerkev sv. Ivana v Landerju z Landerjem vred, potem streho ime« novane cerkve ter polja na meji proti vasi Brišče. »Streha cerkve« je zemlja nad Landersko jamo. Ta listina priča, da je sloveče svetišče beneških Slo« vencev stalo že pred več ko 1000 leti. Štiristoletnica mesta Sv. Križa. Sv. Križ se prvič imenuje v neki li« stini 1. 1252. Ko je grozila turška ne» varnost, je dal zadnji goriški grof Le« nart sezidati 1. 1482. v Sv. Križu obrambni stolp. Cesar Ferdinand I. je 15. januarja 1532. povzdignil Sv. Križ v mesto. Mesto je dobilo grb, smelo si je voliti sodnike, meščani so smeli postati obrtniki ali trgovci. Drugo le« to bo torej 400 let, odkar je Svet: Križ prišel do mestnega pečata. POTREBE KATOLIŠKIH MISIJONOV. Napočila je misijonska ura. Treba je napeti vse sile, da Cerkev pridobi čim več poganskih duš, preden jih za» grabijo številni grabežljivi volkovi. Spričo velikanske množice pogan» skih narodov bi bilo treba za uspešno in urno širjenje sv. vere kakih 100.000 misijonarjev, 300.000 misijonskih se« ster in 200.000 katehetov«lajikov. Po« lovica teh misijonarjev bi skrbela za ohranitev katoliških postojank, za šo« le in semenišča, druga polovica bi pa širila evangelij med pogani. Enako bi lahko kar dve tretjini katehetov mogli posvetiti vso svojo skrb spreobrača« nju nevernikov. Sestre bi pa pomno« žile svoje bolnišnice, sirotišnice, naj« denišnice, hiralnice in druge dobrodel« ne ustanove. Tako bi moralo biti, a kako je v resnici? V poganskih deželah deluje sedaj samo 12.605 duhovnikov in 4.887 redovnih bratov, 26.936 sester in 73.828 pomočnikov. Če vse seštejemo, dobi« mo celotno število 118.256 oseb, ki po« svečajo svojo skrb poganskim deže« lam. V velikih in malih semeniščih se danes pripravlja na misijonsko delo okrog 9.971 gojencev. Poleg tega moramo še dodati, da je komaj tretjina omenjenih misijonar« jev zaposlena s strogo misijonskim delom. Tako je n. pr. v Aziji 8.155 mi« sijonarjev. Ti morajo dušno oskrbo« vati 7,365.309 vernikov, med njimi 677.460 katehumenov, t. j. takih, ki se pripravljajo na sv. krst, raztresenih po vsem tem prostranem delu sveta. Sko« ro 7 milijonov azijskih kristjanov je brez stalnih dušnih pastirjev. Ome« njeni misijonarji morajo nadalje oskr« bovati 201 semenišče, 26.329 cerkva in kapel, skrbeti za 257 lajiških redov« nih hiš, 827 samostanov, 15.807 šol za verski pouk, 9.323 ljudskih šol, 156 obrtnih šol, 647 višjih šol in 8 vse« učilišč. Nadalje imajo še nad 1.796 sirotišč, 250 bolnišnic in 927 drugih dobrodelnih zavodov. Prav žalostno je, če pomislimo, da je komaj 4.000 misijonarjev duhovni« kov, ki morejo posvetiti svojo skrb poučevanju in spreobračanju po« ganov. Prav živo bomo čutili veliko po« manjkanje misijonarjev, ako primer« jamo njihovo število s številom du« hovnikov, ki skrbe za katoliške de« žele. Evropa ima približno 300.000 du» hovnikov. Azija, ki je več ko štirikrat 'tako velika, pa le 8.155. Afrika je tri* krat tako velika in ima le 2.769 duhov» nikov. Oceanija je skoro tako pro» strana ko Evropa in ima samo 467 du» hovnikov. Belgija ima za 6 milijonov prebivalcev 30.000 duhovnikov. Ki» tajska pa, ki je skoro tako velika ko cela Evropa in šteje dvanajstkrat toliko prebivalcev kot Italija, ima le 2.347 duhovnikov. — Milanska škofija sama ima več duhovnikov ko cela Afrika. V Evropi pride na vsakega duhov» nika 1000 prebivalcev, med njimi 10 nevernikov, v Italiji ima celo vsakih 570 katoličanov enega duhovnika. Kako vse drugače je v misijonih! V Indiji n. pr. pride na vsakega misijo» narja 860 kristjanov in 180.000 po» ganov. Velikansko je misijonsko polje in mnogo prepičlo število delavcev. Pa vendar stalno narašča število katoli» čanov v poganskih deželah. V Afriki n. pr. je bilo v prvi četrtini preteklega stoletja komaj 40 tisoč katoličanov. Zdaj jih je nad 4 milijone. V Kitajski dobiva Cerkev vsako leto povprečno 100.000 novih vernikov. Od J. 1918.— 1923. je zrastlo število katoličanov v misijonskih deželah za 2,318.589. To» rej v petih letih skoro 2 milijona in pol. To je uspeh! Toda koliko sto» letij dela bo še treba na ta način, pre» den se spreobrne k edino zveličavni veri več ko ena milijarda nevernikov? In kdo nam zagotovi, da se bo v tej meri nadaljevalo misijonsko delo, ako zanemarimo sedanji važni trenutek in medtem zasedejo naše postojanke učitelji zmot? Če pomislimo, kako razveseljiv bi bil napredek krščanstva v misijonskih deželah v tem srečnem trenutku, ako bi katoličani hoteli vsaj desetkrat to» liko storiti za misijone kot store da» nes, lahko razumemo Jezusovega na» mestnika v Rimu in vse goreče kato» liške apostole, ki tako nujno in nepre» stano vabijo vse katoličane k misijon» skemu sodelovanju. ❖ # $ (Opozarjamo na zanimivo knjižico »Misijonske zornice«. ki je letos izšla v Gorici. Spisal jo je dr. M. Brumat.) Jezušček, tam gori v svojem zlatem dvori sveti križ držiš, z angelci sediš. Prve hlače nosim in kleče te prosim zdravja svoji mami, ki me zjutraj drami, češe in umiva ter mi srajčko šiva, sladkih jabolk reže, rada s kruhom streže, mleka piti da je, da ga še ostaje. Fran Levstik. GOSPODINJE, IZKUŠNJA UČI! Belo perilo. Če hočeš imeti snežno belo perilo, moraš paziti, da ga izpereš do prav čiste vode. Tako perilo zelo prijetno diši. Če se milnica težko iz« pira, polij perilo z vročo vodo. Neiz« prano perilo ima neprijeten duh, zlasti ko ga oblečemo in ko se na životu se« greje. Tako perilo ima tudi rumenka« sto barvo. Perilo rahlo ovijaj, da se ti ne trga, bolj tenko ali čipkasto zavij v čisto cunjo in počasi iztiskaj vodoi iz njega. Preležano perilo ali pa slabo oprano zgubi prvotno belo barvo; če hočeš, da jo zopet pridobi, ga obeli na soln« cu. Razgrni mokro perilo na čisto tra« vo: ko se posuši, ga zopet zmoči v vodi (še bolje v milnici!) in razgrni; — to ponavljaj večkrat. Pozimi lahko obeliš perilo, če ga pustiš, da zmrzne. Seveda moraš s takim perilom zelo previdno ravnati. Bolhe uničimo! Paziti moraš, da po* gostokrat pometaš, ker v prahu se bolhe rade skrivajo, gnezdijo pa naj* raje v lesenem podu v špranjah. Zato pomivaj tla z vodo, kateri si prime* šala 3 žlice lizola. To ponavljaj več dni zaporedoma. Da se ti lizol bolje raztopi, vrzi ga najprej v malo tople vode. Cilindri pri svetilkah pogostokrat pokajo; da to preprečiš, dahni v ci« linder, preden prižgeš svetilko. Krtačo očistiš, ako postaviš plast, ki je zamazana, v mlačno vodo, v ka« teri si raztopila nekoliko sode, ali pa salmijaka (1 del salmijaka, 8 delov vode). Pusti krtačo nekaj časa v tej raztopini; potem jo preplakni z vodo. Zamazane česalnike očistimo ravno* tako. Limonove in pomaračne lupine lah* ko shraniš, če jih dobro posušiš in nato dobro zamašiš v steklenico. Preden jih uporabljaš, jih stolci v prah. Moške hlače, zamazane od prahu in maščobe, očistiš takole: V pol litra vode vlij eno osminko litra jesiha in dve jedilni žlici salmijaka. V to te* kocino namakaj krtačo in večkrat vle* ci po madežih. Še vlažne zlikaj. Tako očisti tudi ovratnike pri suknjah. Na mokra tla v poribani sobi ne polagaj časopisnega papirja, ker črna tiskovna barva pusti na vlažnih tleh motne madeže. Raje uporabljaj zato čisto žakljevino ali bel papir. Okvir pri štedilniku rad zarjavi. Da to preprečiš, namaži ga z mastno krpo. Petrolejka. Neprijetno je, bivati v sobi, kjer diši po petrolejki. Če hočeš to preprečiti, namoči novi stenj v močnem vinskem kisu; s tem dosežeš, da se stenj ne bo kadil. Če hočeš, da ti pogori malo petroleja in da je pla* men svetel, dodaj na en liter petro* le j a 4 grame terpentinovega olja in 2 grama kafre. Ne privijaj svetijke, ker s tem ne prištediš nič na petroleju, le steklo začrni. Če se ti razlije petrolej in še vedno gori, polij ga z mlekom ali pa vrzi nanj plahto, dobro je tudi, če ga po« suješ s pepelom. Pranje volnenega in svilenega blaga. Ko pereš temno volneno obleko, mo* raš zelo paziti, da je ne pokvariš. Naj* bolje, da uporabljaš pri finih volnenih oblekah, zlasti pri moških, kvilajevo skorjo (treske, dobiš v vsaki droge« riji). Na večer pred pranjem vlij 10 litrov vode na V2 kg skorje, drugi dan skorjo prekuhaj v isti vodi in nato od* cedi. Nekaj tekočine odlij, da v njej izpereš najprej madeže, ostali pa do* daj nekaj mrzle vode. Bolje je, da pre« den namočiš celo obleko, s šibico ste« peš tekočino, da se bo penila. Ko je še mlačna, deni vanjo obleko. Ko jo dobro izčistiš, jo izperi v mlačni vodi prav dobro, nato jo prav rahlo ovij in obesi v senčen kraj na veter, da se kmalu posuši. Če je obleka barvana, prideni vodi, v kateri izpiraš, % litra kisa. Kvilajevo skorjo uporabljaj sa« mo za temne obleke. Po uporabi skor« jo lahko posušiš in drugič zopet rabiš, toda le za polovično količino vode. Svetle volnene obleke pa peri v fižolovi vodi. Skuhaj v 5 litrih vode en kilogram belega fižola brez soli. Vodo odcedi in še mlačno uporabi za pranje. Izperi v čisti mlačni in nato v mrzli vodi. Svilene obleke peri v fižolovi ali pa otrobni vodi. Na pet litrov vode deni V2 kg pšeničnih otrobov. Kuhaj dve uri, odcedi in v hladni tekočini izperi svileno obleko. Če je obleka barvana, dodaj pri izpranju malo kisa. Ovijaj prav rahlo in posuši jo med dvema rjuhama; še vlažno zlikaj na» robe. — Prav fino svilo čistimo z ben» cino in je ne likamo. Steklenice čistimo lahko z Iugom, s pepelom, s sodo, z jajčnimi lupina» mi, s peskom, z žaganjem, z jesihom, s suho zemljo in s kislim zeljem. — Če je steklenica mastna od olja, očisti jo najprej s pivnikom, ki popije maščobo. Okvirje, zaprašene in od muh uma» zane, odrgni nalahko z narezano če» bulo, ki jo pomakaj v špirit. Šipe in zrcalo lepo očistiš, ako jih drgneš najprej z mokrim, nato s su» him časopisnim papirjem. Zelo lepo se očistijo tudi z vodo, kateri si do» dala malo špirita. Potem pa vedno vzemi volneno krpo in odrgni šipe, da se bodo lepo svetile. Če so šipe na solncu, jih nikar ne peri, ker dobijo pri tem madeže. Zrcalo peri previdno z vodo, kateri si dodala špirit. Odrgni ga nato z volneno krpo. Usnjate torbice osnažimo z mle» kom in terpentinom ali pa tudi, če drgnemo torbico s čebulo. Ko so ma» deži izginili, odrgni torbico s sukneno krpo, da se bo zopet svetila. Zmrznjena jajca.. Zmrznjeno jajce poči, zato ga moraš kmalu porabiti. Položi ga prej v mrzlo vodo, jajce se bo otalilo in razpoka se bo zopet stis» nila. GOSPODARSTVO. SUŠA JE VZELA ... Širok pas naše dežele je močno podvržen suši. V petih letih je navadno trikrat suša. S tem moramo računati in zato mora kmetovalec gojiti take poljske rastline, ki suši utečejo. Sem spadajo predvsem zgodnje vrste pšenice, ki redno dozore prej, kot jih more suša stisniti. Sejanje pšenice se danes v Italiji izplača, ker je domači pridelek pšenice zavarovan pred inozemsko konkurenco z visoko zaščitno čari» no (od 19. avgusta 1931 naprej 75 lir na kvin» tal). Četudi bi cena pšenici v inozemstvu padla na nič, bo vredna, v tuzemstvu vsaj 75 lir, kar ni ravno malo, posebno v sedanjih skromnih časih. Kot rečeno, je treba v sušnih predelih sejati zgodnje vrste pšenice, kot so »Ardito«, »Villa Glori«, »Mentana«, »Edda«, »Damiano Chie» sa«, itd. Kdor ima močno, rodovitno zemljo, naj seje »Ardito« in »Villa Glori«, kdor pa ima peščeno, manj rodovitno zemljo, temu se pri» poroča predvsem »Mentana«, ki ima tudi to ve> liko prednost, da je ni treba sejati ravno okto» bra, temveč jo lahko sejemo še tudi januarja, seveda, če vreme dopušča. Z »Mentano« prav lahko tudi podsejemo še koncem januarja, vsa prazna mesta na s pšenico posejanih njivah. Seveda če je Vsejana na njivi kaka druga, vrsta in ne »Mentana«, ne smemo rabiti dobljenega pridelka za prihodnjo setev. Kaj pa z »Gentil rosso« in »Cologno 12«? »Gentil rosso« ima danes vse polno podvrst, za naše kraje pa je najprimernejša št 96 (Inal» lettabile), ki da velik pridelek, visoko slamo in ne poleže. Zalibog je nekoliko bolj pozna, kot so zgoraj imenovane vrste. Isto velja tudi za vrsto »Cologna 12«. Slednji dve vrsti sta pri» merni za kraje, ki niso tako sušni ali kjer ni» majo stalne navade, saditi činkvantin na pše» nično- strniščen Obe vrsti sta torej prav dobri za Tolminsko1 in Postojnščino, ne odgovarjati pa popolnoma za Kras, Vipavsko dolino in Brda, četudi imata obe vrsti tudi tu svoje pri» jatelje. Kaj pa domače vrste? Niso vse domače stvari za v koš, in ni vedno tuje najboljše. Pri pšenici pa ni takoi. Mnogi in mnogi poskusi z zgoraj imenovanimi odbranimi vrstami pšenic so pokazali, da dajo tudi v naši deželi pridel» ke, kot jih domača pšenica nikdar nei da. Se» veda potrebujejo nove vrste nekaj več nege kot domača vrsta, zato pa je pridelek tudi tem višji in večkrat dvojen, če ne še več. Seveda je treba tudi paziti, odkod se (dobi seme. Če je rastla blizu »Mentane« vrsta »Villa Glori«, ne bo pridelek ne ene re druge prav dober za se» n-e, ker se vrsti križati. Če hočeš imeti dobro seme, moraš sejati pridelek iz take njive, kjer ni bilo V bližini nobene druge pšenice. PAZI NA PRAZNE SODE! Nepravilno ravnanje s praznimi sodi je kri» vo, da dobi vino duh po plesnobi ali vsaj po posodi, kar je pravzaprav znamenje plesnobe. Takoj ko izprazniš sod, ga dobro operi, če» tudi le z navadno mrzlo vodo. Potem naj se sod odcedi in v senci par dni suši. Nato ga za» žveplaj — na vsak hI sodove vsebine vzemi po pol žveplcnega trakca — in zabij. Žveplanje moraš-ponoviti vsaka dva meseca. PLAČEVANJE MLEKA. Med raznimi mleki je velika razlika,. Neka» tere krave dajejo mleko le z 3 odstotki maščo* be, druge ga pa dajejo s 5 odstotki in več (kras ve angleške pasme Jersey dajejo mleko celo s 7 odstotki maščobe). Čimbolj mastno je mles ko, tem več je vredno za prehrano, posebno pa za izdelavo masla, ki je^ v bistvu le maščoba s približno 1.5 odstotki vode. Iz 100 kg mleka s 3 odstotki maščobe dobimo 3.4 kg masla, iz iste količine mleka s 5 odstotki pa 5.8 kg. Iz tega sledi, da je za maslarstvo- mleko tem vefi vredno, čim mastnejše je,- Zato pa je tudi pras vično, da se mastnejše< mleko dražje plačuje. Plačevanje mleka po maščobi pa ima še drus go dobro stran, in sicer vpliva zelo ugodno na napredek y živinoreji. Če vidi živinorejec, da daje njegova krava slabo mleko, bo tako kras vo izločil in si nabavil drugo ter skrbno pazil, da bo doma vzgojil teleta takih krav, ki dajejo mastno mleko. Pri živinoreji se pa itak največ zasluži, če se doma vzrejajo teleta. Če pa hoče mlekarna (ali kdo drugi) places vati mleko po maščobi, mora imeti dobro pris pravo, ki pravilno določa odstotek maščobe. V tem oziru poznamo danes več priprav, v Italiji pa sta uvedeni predvsem dve, in sicer Gerber*. jev sistem, ki dela na podlagi žveplene kisline in amilnega alkohola, ter Hoybergov sistem, ki dela lei z eno tekočino. Ker delata oba sistema enako dobro, se me* ra mlekarna odločiti za tistega, ki dela ceneje in hitreje. Glede hitrosti ima Hoybergov si» stem vsekakor prednost, ker se lahko v krat» kem času napravi cel kup preizkušenj, dočim se v istem času z Gerberjem napravi komaj toliko poizkušenj, kolikor ima centrifuga lončs kov. Priprave same stanejo za Hoybergov si» stem precej manj kot za Gerberjev, a strošek za eno preizkušnjo zavisi predvsem od cene, tekočin. Na splošno lahko rečemo, da je za naše razmere primernejši Hoybergov sistem. Naj vpeljejo mlekarne ta ali drugi sistem, dobro- napravijo-, če le vpeljejo merjenje ma» ščobe. Tako bodo izločile marsikateri prepir in kar je glavno: vsak bo: dobil svoje mleko plas čano' bolj po pravici. BARVANJE ČRNEGA VINA. Večkrat se zgodi, da noče kupec vzeti črnes ga vina, ker ima premalo barve, ker je premalo črno. Takemu vinu lahko odpomoremo, če mu dodamo barve. Za barvanje takega vina imamo dve barvi, in sicer prah (rdeči bordo) in pravo vinsko bai. vilo ali enocijanino. Kdor hoče barvati črno vino za domačo ras bo-. lahko rabi barvo v prahu (bordo), za pros dajo vina pa je ta barva prepovedana. Kdor hoče barvati črno vino in potem vino prodati, mora rabiti enocijanino ali pravo vinsko barvo, katero pridobivajo na poseben način iz lupin črnega grozdja. Zakon je v tem oziru zelo strog in če je kdo barval vino z drugim sreds stvom in ne z enocijanino ter to vino prodal, mu oblast zarubi barvano vino, sodnija pa ga še kaznuje z denarno- globo; razen tega mora prestopnik na lastne stroške potem priobčiti v dveh listih obsodbo-, kar stane tudi par sto lir. Zato- dodajte črnemu vinu za prodajo- le pras ve vinske barve, to- je enocijanine. REZANICA. Rezanica je na mestu, če hočemo pokrmiti živini tako krmo, katere živina ne mara. Sem spada predvsem slama, katero- premešamo' i drugo boljšo krmo in napravimo iz zmesi res zanico. Dobre in všečne krme ne kaže nikdar spreminjati v rezanico, ker žival rezanice ne prebavi nikdar tako dobro kot navadno krmo, katero z zobmi pregrize in dobro oslini. Krma pa mora priti dobro oslinjena v živalski želos dec, ker je ta drugače ne more dobro prebaviti. Zato tudi ne kaže napraviti prekratke rezanice, ker tako žival kar požira in je ne oslini dovolj. Rezanica bodi navadno nad 10 cm dolga. PISKAVOST ČREŠENJ. Črešnjeva muha (rhagoletis cerasi) povzroča vsako leto večjo škodo, ker napada črešnjev sad. Zgodili so se slučaji, da so Nemci in Ans gleži zavrnili vagonske pošiljatve naših čres šenj, ker so našli par plodov črvivih. Proti črvivosti črešenj se borimo takode: 9 litrov vode zmešamo z 1 litrom »Dachicida Berlese« in v tej mešanici omočimo šop kosmas tih vejic, katere potem privežemo sredi črešs njevega drevesa na, kakšno vejo. Črešnjeva mus ha se bo ogibala takega drevesa in, sad ne bo piškav. To sredstvo pa je le odvračalno in muh ne pobije. Če pa muha ne bo mogla znesti jajčec na tem drevesu, jih bo na onem. Zato bi črešs njevo muho uničili le, če- bi vsi lastniki črešs njevih dreves navezali na svoje črešnje v »Das chicida Berlese« namočene šope kosmatih vejic. PIŠKAV FIŽOL, GRAH, PISKA VO ŽITO. Proti škodljivcem, ki piškavijo- zgoraj imes novane pridelke, je najboljše sredstvo oglikov solfur (solfuro di carbonio), ki pa ni hud strup le za živalske škodljivce, temveč tudi za ljudi. Zato' je treba paziti, kako ga Tabimo. Ravnaš nio pa takole: Pridelek spravimo v zaboj. Vrhu kupa žita postavimo kozarec z oglikovim solfurom, in sis cer vzamemo po 150 gramov solfura na vsak kubični meter prostornine v zaboju. Zaboj pos krijemo in pustimo pri miru skozi 24 do 48 ur. Potem vzamemo žito iz zaboja in ga na zraku dobro pretresemo, da izgine vsak plin. Oglikov solfur se rad vname. Zato naj nihče ne pride v bližino ne s cigareto ne z lučjo. V prostoru, kjer je zaboj, in tudi v prostoru pod zabojem naj ne bo žive duše, in tudi ne živali. PERUTNINARSTVO. . Kokoš pasme Lenghorn — najboljša jajčatica. Snežnobela kokoš »Lenghorn« je pravzaprav livornska kokoš. Iz Italije so jo vpeljali v A me« riko-, tam so to pasmo dolgo let zboljševali ter jo pod zgornjim imenom razširili po svetu. Mi ji pravimo »snežnica«, ker je bela kakor sneg. Po mnenju svetovnih perutninarjev je kokoš te izbrane čistokrvne pasme najboljša jajčarica. Znese letno 200 do 280 jajc. Jajca so lepo obli» kovana, snežno bele barve. Težka so nad 60 gramov ter po kakovosti boljša od drugih, radi česar so jako priljubljena. Lenghornica je skromna kokoš, s pridnim brskanjem se v ves liki meri sama prehrani, ljubi zelenjavo-, zato potrebuje manj žitne hrane. Vztraja pri vsakem podnebju ter nese jajca tudi v hudi zimi, če« tudi mora radi snega prezimiti po večini v kurniku. Njena jajca postanejo pri kotenju močno krhka ter jih mladiči prav lahko navrtajo in razpolovičijo. Petelini so dobri plemenjaki. Ako je v kurniku zadostno število petelinov — na vsakih 10 do 15 kokoši 1 petelin — se navadno izvali 90 do 100a/o podloženih (nasajes nih) jajc. Piščetase prav kmalu porastejo s perjem ter so zelo odporna. Rastejo jako hitro. Mlade ko= koši začnejo nesti že v 5—6 mesecu. Kokoši skoraj vseh drugih pasem začnejo nesti šele po 7—8 mesecih. Lenghornica nam do> takrat da že 40 do 50 jajc. Petelin doseže težo 2Vs do 3 kg, kokoš 2 do 2»/» kg. Znaki prave čistokrvne lcnghornske pasme so sledeči: Snežnobela barva, svetlorumene nos ge in kljun, ognjenordeč in globoko nazobčan visok greben, ki je pri kokoši povešen, da ji skoraj zakriva eno oko, petelinu pa stoji po« koncu. Rep kokoši je visok in lopatast, petelis nu ga krase bogata srpasta peresa. Kokoš je lepe postave, po velikosti enaka našim doma* čim kokošim. Petelin ima široke prsi ter juna» ško postavo. Današnje stanje naše kurjeveje. Kurjereja je, četudi v manjši meri, pri nas splošno razvita. Skoraj pri vsaki hia(i imajo- ne» kaj perutnine, goji se pa nerazumno. Kokoši pasme jajčaric ise križajo s petelini pasem za meso- in narobe, radi česar je donos jajc jako pičel in doseže komaj 80 do 120 jajc letno- na glavo. To je komaj slabo polovico tega, kar nam daje čistokrvna izbrana livornska pasma. Perutnina, ki jo prodamo za meso, nam ni« kdar ne povrne stroškov in truda, ki |šmo jih imeli ž njo. Le kdor goji kokoši za donos jajc, lahko dosežei, da mu dohodki krijejo stroške, poplačajo trud in še kaj več. Seveda od kokoši, ki nesejo samo 80 do 120 jajc letno, ne more» mo pričakovati dobičkov, k večjemu nam ta donos krije stroške za prehrano- ter slabo po« plača delo- in trud. Dobiček, ki bi ga imeli, ako bi naše kokoši nesle še enkrat toliko kakor ne» sejo-, ni majhen. Recimo, da je v vasi z 2000 prebivalci 2000 kokoši. Ako bi namesto seda» njih pasem z donosom 80 do 120 jajc letno, imeli kokoši z donosom 180 do 220 jajc letno t. j. 100 jajc na glavo več, bi imeli pri 2000 kos koših 200.000 jajc letno več nego nam da ena» ko število kokoši danes. Ako cenimo jajca le po 25 stotink kos, dobimo razliko 50.000.— lir za eno samo večjo vas. Za koliko bi se zvišal dohodek v celi deželi, si lahko predstavljamo. Kako lahko zboljšamo sedanje stanje kurjereje. Nedostatck pri sedanjem stanju kokošjereje lahko zboljšamo na dva načina. Prvi najcenejš; in najlažji a manj uspešen način iei da damo kokošim, ki smo jih namenili za jajčarice, či« stokrvnega petelina dobre jajčarske pasme. Se* veda moramo izbrati najboljše domače jajčari» ce. Peteline moramo nabaviti pri zanesljivem perutninarju. ki ima perutnino strogo ločeno po|pasmah in plodonosnosti. Tudi petelini dobre pasme niso vsi dobri plemenjaki. Perutninar, ki se bavi z izbiranjem pasme, odda slabe ple» menjake za zakolj ter ohrani dobre za pleme. Pred vzornim gojiščem za perutnino v Mirnu pri Gorici. Skupina petelinov lenghornske pasme. Ko smo za naše kokoši dobili enega ali več dobrih petelinov, moramo vse druge odstraniti. Dobre lastnosti petelinov se v veliki meri prenesejo na njih potomce. Na državni poskus sni postaji za perutninarstvo v Rovigo so na» pravili poskus križanja domačih kokoši s pete« linom lenghornske pasme. Navadne kmečke ko« koši z donosom 110 do 120 jajc letnoi, so kri» žali s petelinom, potomcem lenghornske kokoši z donosom okoli 250 jajc letno. Kokoši potom» ke tega križanja so nesle srednje 235 do 240 jajc na leto, in sicer najmanj 205, največ 270 jajc. Pri potomcih tega križanja so torej v ce» loti prevladale lastnosti plodovitosti, prenesene po petelinu. ŠALE. -------- BRIDKOSTI JANEZA BIRSIČA. Pred leti je bil pri ajdovskem sodišču ena najbolj znanih oseb Janez Birsič. Njegova na» čela o mojem in tvojem so bila precej maha» drava, zato je prišel večkrat v spore s para» grafom. Vsiljive postrvice. Sodnik: »Janez Birsič, obtoženi ste, da ste lovili ribe brez dovoljenja.« Janez (nedolžno): »Jaz lovil ribe, to pa ni res, to mora biti kaka pomota.« Sodnik: »Kako da ni res? Saj sta vas vendar zasačila orožnika, ko ste ravno potegnili po» strv iz; vode.« Janez (obraz se mu razjasni): »A takrat? To je bilo pa takole, veste, g. sodnik. Zbežala mi je bila krava, katero sem moral loviti. Pri tem sem se močno upehal in užejil. Stopil sem k potoku, da se napijem vode. Pokleknem in se z obema rokama naslonim naprej v vodo, da sem kar tako po domače pil. Ko ravno najbolj krepko požiram, švigne proti meni ribica in se skrije pod mojo roko. Mirno pijem naprej. Ko sem imel zadosti, se dvignem in dvignem z ro« ko tudi ribico, ker sem bil radoveden, kakšne vrste je. Ravno v tem hipu pa prideta orožni» ka. Jaz tedaj gotovo nisem nič kriv!« Nesrečni špeh. Janez je bil obtožen, da je pri sosedu ukra> del špeh. Ves užaljen se Janez brani: »Kdo more meni kaj takega očitati. Šel sem mimo sosedovih. Nikogar v hiši. Vse je bilo pa od» prto in v kuhinji je visel špeh. Ker sem imel v roki ravno kos kruhaj, sem si mislil: s sose» Drugi najbolj uspešen način za zboljšanje kurjereje je ta, da kar v celoti nadomestimo-današnjo mešano pasmo s pravo čistokrvno pasmo dobrih jajčaric. To se lahko doseže v kratki dobi z majhnimi stroški. Prvo leto pod» ložimo par koklji z jajci pasme, katero hočemo upeljati; ko odraste, ločimo to perutnino od druge, da se s križanjem ne pokvari. Drugo le» to bomo imeli, dovolj jajc za podkladanje. ter lahko pridemo v kratki dobi do lepega števila kokoši čiste pasme dobrih jajčaric. Opozarjamo pa, da snežnica navadno' ne klo» če. Zato moramo imeti zraven snežnic par do» mačih kokoši, ki so dobre koklje, ali pa par purank. dom sva si dobra in tudi se mu nič ne bo po» znalo, meni bi se pa k suhemu kruhu zelo pri» legel košček špeha. Stopil sem zato v kuhinjo, vzel tam nož in si hotel odščipniti košček. Ker je bil pa nož močno škrbast, se je slabo rezalo. Špeh se je omajal in padel na tla. Kaj sem ho» tel? Pustiti špeh na tleh, da bi ga obgrizle mačke ali odnesel kak tatinski pohajač? Vzel sem ga zato domov, da ga shranim in zvečer lepo vrnem sosedovim.« O j ta šmentani tram! Stvar je bila takale: Janez je vozil po- cesti proti žagi. Nenadoma trči ob debel tram, ki je ležal sredi ceste. Mesto da bi tram odrinil in vozil mirno daljq, ga je z mujo naložil in od» peljal domov. Zadeva pa ni ostala prikrita in Janez je bil klican pred sodnika. Ko mu lesta pove, zakaj stoji zopet pred njim, se je Janezu zabliskalo preko obraza in ogorčeno je zaren» tačil: »Kaj, radi tiste špice sem tožen?« * * * Ubogi Janez, koliko bridkosti je moral užiti in kolika po> nedolžnem pretrpeti?! PAMETEN ODGOVOR. Tujec, ki se pelje po Bohinjskem jezeru, ho» če čolnarja,, priletnega starčka, malo potegniti. Vpraša ga: »Oče, ali bi ¡mi znali povedati, ko» liko škafov bi moralo biti, da bi se natočila vsa voda iz jezera vanje?« »En sam,, če jo zadosti velik,« odgovori star» ček in se smeje|, da je zbadljivca tako dobro izplačal. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA------- PRAVILA GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE. Namen bratovščine. § 1. Namen bratovščine Mohorjeve družbe je vzgajati slovensko ljudstvo, prebivajoče v Italiji, po načelih katoliške prosvete, pospeše» vati v njem versko in nravno življenje, sploh ohraniti in širiti v njem katoliško vero. V ta namen se bodo izdajale in razširjevale dobre knjige, spisane v slovenskem jeziku v duhu katoliške vere. O pristopu udov. § 2. V to bratovščino sme vstopiti vsak ka» toliški kristjan kateregakoli stanu ali spola, da le more in h ;če s^ olnovati drtžbene dolž» nosti. Član bratovščine postane, kdor se prijavi osebno ali pismeno pri krajevnem poverjeniku bratovščine ali pa če ga sprejme osrednji od« bor, ki vpiše njegovo ime v glavno bratovsko knjigo. Kdor se je v to družbo sprejel, ostane njen ud tako dolgo, dosler sam očitno ne naznani svoje volje, da stopi iz družbe, pri kakem predstojniku (poverjeniku), ali pri osrednjem odboru, ali dokler ga osrednji odbor iz bra» tovščine ne izključi, zlasti če zanemarja bra» tovske (družbine) dolžnosti. Dolžnosti udov. § 3. a) Vsak ud naj vsak dan moli en »Očes naš«, eno »Zdravo Marijo«, in zraven naj pri* stavi besede: »Sveti Mohor, prosi Boga za nas!« z namenom, da se katoliška vera sploh, posebno pa med slovenskim ljudstvom ohrani in razširja. b) Udje duhovniki naj pa vrhu tega tudi mašujejo za vse žive in mrtve ude, če le mo» goče na praznik sv. Mohorja, to je 12. julija. c) Vsak ud plača od odbora določeno letni» no, da zamore družba po svojem posebnem namenu delovati. č) Vsak ud se zaveže, da si bo po svoji moči prizadeval, da se razširijo med verniki dobre knjige. Vendar ta dolžnost ne veže pod grehom. Koristi in pravice udov. § 4. a) Ud, ki spolnuje dolžnosti, more za» dobiti nepopolne ali popolne odpustke, ki jih je naklonila sv. stolica tej bratovščini — ka» kor podobnim drugim družbam: — Vsak me» sec se v Gorici daruje sv. maša za žive in po» kojne ude. Vrhutega so udje deležni vseh dobrih del ter zasluženj celokupne bratovščine ter vseh udov. b) Od vseh knjig, ki jih za ude izda bratov» ščina, dobi vsak ud za plačani znesek po en iztis. c) Vsak ud ima pravico, priporočiti družbe» nemu odboru, naj izda take spise, ki se mu zdijo za ljudstvo potrebni ali koristni. Vodstvo bratovščine. § 5. Bratovščina ima svoje krajne poverje» nike (župnik, kurat, vikar), dekanijske pover« jenike ter osrednji odbor. V vsaki dekaniji izvoli slovenska duhovšči» na dekanijskega poverjenika za vso dekanijo ter krajnega poverjenika (župnik, kurat, vikar) za posamezne duhovnije. V slučaju, da se iz kakršnegakoli vzroka ni mogla izvršiti izvolitev dekanijskega in kraj» nega poverjenika v času, določenem od druž» binega predsednika, imenuje poverjenike odbor. Vsi dekanijski poverjeniki, ki jih skliče sta» rosta med njimi, izvolijo izmed sebe osrednji družbeni odbor, in sicer predsednika ter 4 čla* ne. Osrednji odbor pa mora potrditi pristojni prem. škof, ki je po cerkvenih postavah nad» zornik bratovščine. Osrednji odbor, ki naj ima po možnosti se» dež v Gorici, vodi celokupno družbo. Krajni poverjeniki pobirajo udnino ter jo pošiljajo osrednjemu odboru ter delijo med ude knjige, ki jih izda bratovščina. Osrednji odbor daje udom vsako leto račun o oskrbovanju družbinega premoženja ter o drugih poslih, ki se tičejo družbe. Ta pravila je odobril knezomadškofijski on dinariat. St. 3994/23. Gorica, 16. novembra 1923. t FRANČIŠEK BOR.TA, nadškof. LISTNICA GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE. Spet pošiljamo udom naše cerkvene bratov» ščine knjige za božični dar. Letos so izšle tri redne knjige: 1. KOLEDAR za leto 1932. 2. MOLIMO! Molitve in svete pesmice. Ta molitvenik je trdo vezan, rdeče obrezan ter prinaša na 416 straneh sv. maše, blagoslovne molitve, cerkvene molitve o praznikih, obširno priprava za sv. zakramente in mnogo drugih važnih molitev. »Molimo!« se večinoma drži priznanega besedila drja Gregorja Pečjaka. — Da smo mogli izdati to knjigo vezano, smo morali skrčiti število knjig. 3. VISOŠKA KRONIKA. Spisal dr. Ivan Tavčar. To je najlepša slovenska zgodovinska povest. Poleg teh knjig sta izšle še dve knjigi!, kji sta udom na razpolago za doplačilo: 4. ČUDODELNIK. Življenjepis sv. Antona Padovanskega. Spisal dr. Miroslav Brumat. Ce» na za ude 1.50 lir. 5. SVETE PESMICE. 102 napeva za ljudsko petje v cerkvah. Priredil Vinko Vodopivec. Ce» na vezanemu izvodu 12 lir. Ko razpošiljamo mohorjanski drbžini letos» nje knjige, se spoštljivo zahvaljujemo cerkve* nim predstojnikom za pomoč, ki jo naklanjajo naši družbi. Obenem naj gre naša zahvala čč. gg. poverjenikom za njihov trud za dobro stvar. Bog naj vsem bogato povrne! KNJIGE ZA LETO 1932. Prihodnje leto bo družba izdala štiri knjige, in sicer: 1. KOLEDAR za 1. 1933. 2. OČE KRŠČANSKE DOBRODELNOSTI. Življenjepis sv. Vincencija Pavlanskega. Spi» sal dr. Anton Zdešar C. M. 3. LJUDSKA POVEST iz naših krajev?"""* 4. VRLI LJUDJE. Povest iz ameriških pra» gozdov, sipisal A. B. Clyne, prevedel France Magajna. Odbor si pridrži pravico, ta načrt po potre» bi spremeniti. U D N I N A. ITALIJA: Udje, ki se zglase pri poverjenikih, plačajo ŠEST LIR; ob prejemu knjig morajo povrniti poverjenikom prevozne troške za knjige. Posamezne ude sprejema tudi uprava. Udni» na znaša 6 lir, s poštnino L 7.50, s poštnino in priporočitvijo L 8.50. Jugoslavija : Udnina Din 30.—; pripo» ročitev Din 4.— več. Pesmarica Din 48.—. Poštnina in priporočitev je všteta v teh zne» skih. Vse zneske je treba poslati na račun št. 20.446 pri Poštni hranilnici v Ljubljani. Udnina za ostalo Evropo znaša L 12.—; za prekomorske države pa L 13.—.. Na naročila iz inozemstva brez predplačila se družba načeloma ne bo ozirala. Za neprii poročene pošiljke ne sprejme družba nobene odgovornosti. Naš naslov: Goriška Mohorjevo družba -Gorizio - 9ia Orzoni 38. GORICA — CORSO VERDI št. 36 ROBERT BERKA mnogoletni asistent profesorja dunajskega vseučilišča drja R. VVeierja. Vsako nedeljo sprejema v TOLMINU v hiši g. drja A. Serjuna. M CH-o -a 0. o o c« .5 TRGOVINA S ORLI v Tolminu Velika izbira manu= fakturnega blaga in vseh čevljarskih pos trebščin. — Cene sos lidne, postrežba dobra IVASA ZAVAROVALNICA „E'UNION" je ustanovljena 1. 1828. In ena največjih na svetu. Generalni AVfilJST RAVNIK GORICA zastopnik rtVUUOl !\nvnil\ corso Verdi 24III Trda srca. »O, kako trdega srca so ljudje!« ta« ko se pogosto čuje. Zakaj je toliko trdosrčnih, neusmiljenih ljudi? Ker smo pozabili na veliki opomin evange« jija, da nas gleda iz oči našega bližnje« ga Kristus, da nas posluša z ušesi na« šega bližnjika, da je skrit v našem bližnjiku. »Kar storite komu najmanj« ših mojih bratov, ste meni storili!« Si« romak, ki trka na, vrata, proseč za ko« šček kruha — to je poslanec Kristu« sov. Bolnik, ki je siten in nadležen ra» di dolge bolezni, — je poslanec Kristu« sov. Šest nedorastlih otrok, ki jim zmučena mati mora služiti kruh in ki prosijo za kos obleke — so poslanci Kristusovi. Vode ne pozna. Ruski operni pevec Šaljapin je zpan kot izvrsten poznavalec vin. Po sa> mem okusu zadene menda vrsto in starost vina. Nekdaj so v Budimpešti stavili, da se bo pri mnogih vrstah vi« na vendarle zmotil. Šaljapin je stavo sprejel. Zavezali so mu oči in mu to* čili v čaše vino najrazličnejših vrst in starosti. Šaljapin je praznil kozarce in določeval vrste in letnice. Zmotil se ni nobenkrat. Pri zadnjem kozarcu je pa njegovo znanje vendar odpovedalo. Pokusil je enkrat, dvakrat, pokusil tri« krat. Nič. Priznati je moral, da ne ve. pri čem je. Okoli stoječi soi mu med krohotom sneli obvezo in Šaljapin je spoznal, da drži v roki kozarec — vode. Kdo bo vztrajnejši? V zelo ozki ulici nekega velikega mesta sta se srečala dva moža. Vsak je vlekel za seboj voziček. Ogniti se nista mogla, ker ni bilo prostora; nazaj pa ni hotel nobeden. Kregala sta se in kričala, a bila sta tam kot prej. Prvi je sedel na tla in dejal: »Tu sem in tu ostanem.« Drugi se je pa zleknil poleg voza. Prvi je izvlekel cigaro in jo pri« žgal, drugi si je natlačil pipo in mirno puhal dim v zrak. Prvi je potegnil iz žepa velik časopis in pričel brati. Drugi ga je nekaj časa gledal, potem mu je pa dejal: »Ko boš prebral, se pripo« ročam zanj. Novice me zelo zanima« jo.« Tedaj je prvi obupal, češ, ta ute« gne ležati tu do jutra. Vstal je in šel nazaj. Drugi pa je mirno koračil za njim. Ponarejeni zobje v starem veku. V Narodnem muzeju v Neapelju hranijo tudi fina orodja, za popravlja« nje zob. To orodje so našli v izkopi« nah mesta Pompeji, ki ga je Vezuv za« sul v 1. 79. po Kristusovem rojstvu. Te najdbe dokazujejo, da so že stari Rim« ljani cenili zdrave zobe in imeli razvi* to zobno zdravništvo. V odlomkih naj« starejših rimskih postav, ki so se ohra« nile, v »dvanajsterih tablah«, so dolo« čene kazni za tistega, ki bi mrličem ruval zobe, da si prilasti zlato, s kate« rim so zobje pritrjeni. Kakor vidimo, so Rimljani že pred 2500 leti poznali zobne poprave in umetne zobe, pre« vlečene in pritrjene z zlatom. Pogovor. Dobro jutro, botra Sova, ali Vam je kaj dolgčas? »Da, prav zdaj, ko poslušam Vas!« Svetovavec žepni koledar za gospodarje, trgovce, obrtnike in zadruge za leto 1932., je izšel v založbi Katoliške knjigarne v Gorici. Zahtevajte ga pri domačem trgovcu ali pa pišite ponj na naslov: Libreria Cattolica — Gorizia — Piazza Vittoria štev. 11. BOBIS S1MAWDL GORICA, VIALE XXIV MAGGIO 16 Specijalna delavnica za popravila PISALNIH IN RAČUNSKIH STROJEV, registr. blagajn, pomnoževalcev i. t. d. DELO ZAJAMČENO - CENE NIZKE CENTRALNA POSOJILNICA GORICA, Corso G. Verdi 32, I. nad. Hranilne vloge se obrestujejo po Pičlo, večje vloge po dogovoru. Davek plača posojilnica. Posojila se dajejo na vknjižbo po 61/4"/(i, na menice po 63/i. — Od vseh posojil plača davek stranka. — URADNE URE: vsak dan razen nedelj in praznikov od 8.—12., pop. od 3.—5.; ob sobotah popoldne je urad zaprt. Modni salon Preoblikovanje in popravila po naročilu velika izbera jesenskih iti zimskih klobukov zadnjih novost i. -3J8 Gorica, via Mazzini 6 (ex via Municipio) petra mozetičeva. ZOBOZDRAVNIKI 1^=1 ADOLF KOLL, ATELJE ZOBOTEHNIK ^ ODLIKOVAN L. 1924 Gorica, Corso Vitt. Em. III. št. 11 prvo nadstropje posluje od 9. do 12. dopoldne in od 2. do 5. popoldne zdravnica dr. VILMA DOMINKO - GREGORIG SPREJEMA od 9. do 12. in od 15. do 17. GORICA - Corso Verdi št. 32 (nasproti Ljudskemu vriu) fliPifl MACA MIKENSKA TOVARNA ČEVLJEV Tr- govina »Alpina« se nahaja v Gorici, Corso Verdi št. 32, v hiši Centralne posojilni* ce, v prostorih bivše trgovine »Adria«. Bogata zaloga moških, ženskih in otroških čevljev najboljših domačih in tujih znamk! Hribolazni čevlji, lovski, smučarski in drugi športni čevlji vseh vrst in mer! Poprave! Lastna izdelava! Čevlji po meri! Cene najnižje! —--— Cene najnižje! lastnika tvrdke: VUK ANTON, KRPAN IVAN, bivši ravnatelj Čevljarske zadruge v Mirnu. bivši pisamovodja Čevljarske zadruge v Mirnu. »xx* Dr. GrlLBERTO DEL ISKRI m - SPREJEMA ZDRAVNIK ZA NOTRANJE IN m od 9. - 11. KIRURG OČESNE BOLEZNI s== in od 3. - 4. GORICA, CORSO VERDI 17. - TELEF. 532. =Ê= §1 (nad lekarno Contin) - F. FlIRUKh^ v AjpovSčiNi Vam vedno nudi po najnižjih cenah: največjo izbero manufakturnega blaga, perila, platna, posebno veliko izbero za moške obleke, bogato zalogo srajc, „Lap"- klobukov, nogavic, ovratnic in vse druge drobnarije kakor tudi vse potrebščine za šivilje in krojače. - - Blaoo prvovrstno in vedno sveže. - - RUDOLF KOLL ZOBOZDRAVNIŠKI ATELJE, ustanovljen lela 18S2-, odlikovan z najvišjimi odlikovanji iz Londona -Pariza - Dunaja - Gorice - Vidma in St. Luisa. GORICA, Piazza Vittoria 20. sprejema od 9. — do 12. in od 14. - 17. Podružnica v Kobaridu št. 134 pri gosp. Mikiaviču (Podseljanu). Bogata zaloga vsakovrstnega •o -t n a 3 »5 n •o o 3 o S*. 3» n< n N SL o* o I pohištua razkošnega in navadnega, domačega in tujega izdelka*; popolne spalne in jedilne sobe, kuhinjsko pohištvo, sprejemnice, opreme za pisarne ter posamezne kose pohištva iz lesa, železa in medi po zelo znižanih cenah. O. BERNT- VERIZZO GORICA Piazza Vittoria 21. - Tel. int. 66. i FRANC PRINCIPE, GORICA PIAZZA CATTERINI štev. 10-TELEF. 311 | Tovarna cementnih del, kamna in umetnega marmorja- I Zaloga cementa, gipsa (mavca), strešnih skril], i.t.d. 1 III I Milil III1HIIIIIII1IIIII1H sieia llllllllllllllllllllllllllllllll Emilio Wokulat & C. - Gorica Corso Vitt. Em. III7 in vogel Via Barzellini Telef. 3-47. priporoča svoje izvrstne fotografske aparate vsake velikosti in cene ter priročne gramofone z najmo* dernejšimi ploščami. — Izključno zastopstvo sve* tovne znamke plošč »Voce del padrbne« in velika izbera plošč »Columbia«, »Odeon« itd. V zalogi so tudi plošče slovenskih pesmi. Prodaja tudi na obroke! IIIIIIIIIIIL' » = IZ iiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiMMii:<^iiiuiimir. Največja manufakfurna trgovina v GORICI RUGGERO VENUTI SonT'^ Nove znižane cene! Cene zelo ugodne! PERUTNINARSTYO A.R, VÜK miren pri gorici Gojijo se kokoši pasme »Lenghorn« bele barve. To je v Ameriki selekcijonirana — zboljšana livornska pasma. Vsaka kokoš te pasme donaša povprečno 200—280 jajc letno. 1. Jajca za valjenje od izbranih ko» koši po L 1.50 kos. Jamči se za 90°/o oplemenjenih. 2. Od meseca maja do julija se pro» dajajo 2 do 10 dni stari piščanci po L 3 kos. 3. Od meseca aprila dalje so na raz» polago 3 mesece stari petelinčki, izbrani za pleme po L 15 kos. 4 Od meseca junija dalje prodajamo do 6 mesecev stare peteline po L 25 kos. —• Po pošti se ne pošilja. Naročila se izvršujejo v Mirnu, na željo se blago postavi franko Gori» ca, Corso G. Verdi 32 v trgovino čevljev »ALPINA« (prej Adrija), kjer se dobe tudi razna pojasnila, Naslov: A. R. VUK, MERNA 65 (Pro«. Gorin» Faganelj Stanko avt. stavbeni podjetnik in sodno zapriseženi cenilec Vrtojba 190 - Gorica. Izvršuje vsa dela, spadajoča v stavbeno stroko ter sprejema v vodstvo in odgovornost dela, izdeluje vsakovrstne načrte, proračune — cenitve stavb in zemljišč za amortizacijska posojila. ZOBNI ZDRAVNIK R. BREZ1GAR SPREJEMA V GORICI PIAZZA V1TV0RIA17 I (TRAVNIK) (zraven kinematografa) G. CkRLOTTO GORICA Stolni traías Piazza Cavour-Tel. 173 IZBRANA zelenjadna in travniSKa semena Zaloga semenskik žit in umetnih gnojil „VINO AGRARIA" GORICA, PIAZZAÜVITTORIA št. 4 Izbrano seme pšenice, ajde in drugih žit. Semena povrtnine. Semena in čebule cvetlic. - Vinarsko in sadjarsko orodje. Lepilni pasovi in razna sredstva za uničevanje sadjarskih škodljivcev. — Vsi potrebni pri-rSpomočki za odpravljanje vinskih napak in bolezni. — Posne-malniki, oprema za mlekarne, Hoyber-govi in Gerberjevi tolščomeri, tekočine i. t. d. i. t. d. — — Daje vsa potrebna — — gospodarska navodila in nasvete. — — Stare vremenske prerokbe. Če na Silvestrovo sneži, novo leto daleč ni. če zvečer petelini zapojo, bo dež al' pa ga ne bo. Moder nauk za vzgojitelje. Kdor konja preklinja in z bičem krtači — prav dolgo mu hlodov iz gozda ne vlači. ANTON KOREN nasl. Gorica - Via Carducci 4. Velika izbera stekla, porcelana, šip in kuhinjske posode ter sploh vseh v to stroko spadajočih predmetov. Gostilni» carjem na posodo; mizarjem na šipe poseben popust. Na debelo! Na drobno) lili delo solidno i V v Trgovina vsakovrstnih čevljev domačega in tovarniškega izdelka. I URSIC RUDOltf | GORICA - Riva Castello št. 4. vogal. CENE BMDELJ JOŽEF PRIPOROČA SVOJO i### cvetličarno é&faé v Gorici, — Piazza della Vittoria št. 6, ¿M kjer izdeluje nagrobne vence, lepe šopke is. ^^ ¿a neveste in za razna darila. Ima bogato ==== ^m zalogo vsakovrstnih pletenih košev zn == H^ ¡.kraške in veliko izbero vaz za cvetlice. ¡¡SI H POSTREŽBA TOČNA IN VESTNA! HH Sprejemam vsakovrst-zmernei na naročila po meri in točno izvršujem popravila. KABINET ROENTGEN P rim a pij dr. A. De Fiori Gorica, Corso Vitt. Eman. III. 6. Sprejema od 9.—12. in, od 2.-4- Katoliška tiskarna-Gorica izvršuje: tiska po naročilu knjigoveznica tiskanje računov, raznih blokov, naslovov tvrdke na pismih in ovitkih, vizitk in sploh Vseh TISKARSKIH del. knjige in registre za trgovce In zadruge. Izvršuje točno in solidno vezavo knilg in registrov. naročila pošljite na naslov — Tipografia Cattolica aH po na knjigarno; Riva Piazzutta IS Librería Cattolica - Piazza Vittoria št. 11 gorizia 31010100020002101000000223010202020201010102020201010101000101000200014801 gorica 30 VIA RASTELLO BOGATA IZBERA DOMAČEGA IZDELKA TRGOVINA ČEVLJEV TRAMPUZ & KOKELJ sprejema popravila in jih izvršuje tekom dneva. SIIZKE CENE! j|| NIZKE CENE! gorica 3© VIA RASTELLO BOGATA IZBERA tovarniških ČEVLJEV JOSIP KERŠEVANi - GORICA, Piazza Cavour 9. Delavnica in popravljalnica Piazza Cavour 5. Zaloga šivalnih strojev Pfaff, Mundlos, Anker n drugih raznovrstnih strojev Pouk v umetnem vezenju in krpanju brezplačen. prodaja motorje Bianchl in motorna dvokolesa Ticher &Sachs dvokolesa Bianchi, Mond, Durkopp, Gaggenan gramofone Parlophon, Odeon in vse vrste plošč posnemalliike ¡n pinje Diabolo in parilne kotle belgijske puške in samokrese, municijo, smodnik in vžigalne vrvice za mine. M Tj s-i > H Teod. Hribar GORICA - Corso G. Verdi št. 32 -o i-. > H priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh vrst, posebno veliko izbero črnega sukna za čast. duhovščino in platno znane tvrdke Regenhart & Rayniann za cerkvene prte. Perilo za neveste od najnavadnejših do najfinejših vrst in vse potrebno za njihovo popolno opremo. BLAGO SOLIDNO. CENE ZMERNE Zobni zdravnik dr. L. Mernioljo SPREJEMA v gorici PIAZZA VITTORIA ŠTEV. 5-11 NA TRAVNIKU SOKOL & comp. Dnevni avtomobilni prevoz blaga iz Gorice v Trst in nazaj. Podjetje sprejema tudi vsa» kovrstni prevoz blaga v katerikoli kraj. Sedež: v GORICI, Via Codelli 14 — Telefon št. 140; Garaža: Via Triestc 4 — Telefon 153. Postajališče: Custerlina. v TRSTU, Via Mazzini 13, Telcf. št. 4027. FRANC LEBAN Delavnica kovinaste oprave za cerkve Posrebrovanje in poilačevanjenaogenj GORICA - VIA DUOMO ŠT. 7 zdravnik ^ gjr. FR. jAKOMČlC, bivši asistent dunajske klinike, SPREJEMA ZA NOTRANJE BOLEZNI V GORICI, Via Carducci št. 6 registrovana zadruga z neomejeno zavezo Ljudsko posojilnico v Šempetru v gorici Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Svoje prostore ima za cerkvijo v last* ni hiši, zidani pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna hiša, JAMČIJO pri Ljudski posojilnici, kot zadrugi z neomejenim jamstvom, ZA VLOGE VSI ČLANI S SVOJIM PREMOŽENJEM, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. HRANILNE VLOGE PRESEGAJO L 1,500.000.— Ustanovljena 1. 1896. Čekovni račun: št. 11/5282. Želodova moka. V dobah, ko kmetovalci niso še pri* delovali dovolj žita, so v mnogih de* želah uživali želod. V Tunisu pravijo hrastu »močnato drevo«. V nekaterih pokrajinah Španije reveži še zdaj je* do želod. Ko se je ameriški predsed* nik republike Jackson vojskoval z upornimi Indijanci, je prišla vojska v puste kraje. Živila so pošla, vojaki so mrmrali. Jackson je nekega večera po* vabil častnike, naj pridejo drugo ju* tro k njemu na južino. Prišli so točno, vsi veseli in radovedni, s čim jim bo vojskovodja postregel. Jackson je se^ del v svoji koči na tleh in pred njim je bil visok kup želoda. »Gospodje, dokler imamo to sladčico, ne smemo tožiti o lakoti. Sedite, prosim!« jih je povabil general in začel žuliti želod. Na Angleškem so poskusili delati kruh iz želodove moke. Pravijo, da je želodov kruh slastnejši in tečne j ši od ovsenega. Želodov kruh dobi še boljši okus, če želode olupimo in jih pustimo kaliti, da se v njih stvori več sladkor* ja. — Tudi želodova kava je okusna in lahko prebavljiva. Solnce in zima. Da sta solnce in zima v nekem raz* merju, je jasno, kajti čim močnejše je solnce, tem milejša je zima. Manj so znani drugi vplivi solnca na zimski čas. Na solncu so učenjaki že davno opazili nekake lise, temna mesta, ki se vsako leto spreminjaj©. Dolgo časa so ljudje menili, da se solnčne lise veča* jo ali manjšajo brez kakega določenega reda. Zvezdoslovec Henrik Schwa* be, ki se je, mimogrede bodi poveda* no, začel baviti z zvezdoslovjem šele v štiridesetem letu svojega življenja (prej je bil lekarnar), je 1. 1843. do* gnal, da se solnčne lise večajo, manj* šajo ter izginjajo v enakih časovnih presledkih. Vsakih enajst let se lise pojavijo, spreminjajo in izginjajo. Spreminja se tudi število lis. Včasih jih je mnogo, potem število pada do neke najnižje točke, a po preteku enajstih let število lis zopet zraste. Zvezdogledi in vremenoslovci menijo, da število lis vpliva na ostrost zime. Primerjaje posamezne zime in istolet* no število lis na solncu so namreč do* gnali, da je bila zima skoraj vedno to* pla takrat, kadar je solnce imelo naj* več lis. Za prihodnja tri leta preroku* jejo srednje ostro zimo. Zdrave družine — zdrav narod. Med 1000 Italijani je 410 mladih ljudi, ki imajo od 0 do 19 let. V Zdru* ženih državah Amerike pride take mladine 400 na tisoč prebivalcev, v Nemčiji 390, v Angliji 370, v Franciji le še 320! To pomeni, da je v Franciji od tisoč ljudi 680 takih, ki imajo od 20 do 100 let, v Italiji pa je ljudi tega starejšega razreda le 590 na tisoč. Prebivalstvo Francije se stara, skupno prebivalstvo Italije pa je razmeroma rnlado. Zakaj pa? Zato, ker ima Italija pr* venstvo med velikimi državami, kar se tiče rojstev. Italijanske družine, posebno one v južnih pokrajinah, se ne branijo otrok. Ena najlepših potez italijanskega naroda je živa in globo* ka ljubezen do otrok in do rodne družine. Trije ruski dovtipi. Ker v Rusiji ni dovoljeno javno go* voriti proti komunizmu, krožijo tajno od ust do ust šale, ki bičajo boljše* viško suženstvo. Dva dečka sta se pogovarjala o av* tomobilih. »Ne,« je dejal starejši, »jaz nočem avta, sicer me bodo imeli za buržuja.« Manjši pa se je posmejal: »Jaz se vpišem v stranko, pa bom imel avto in vse!« Delavec vpraša tovariša: »Povej naj* boljši dovtip v eni besedi.« — »Pjati* ljetka!« odgovori oni. (Pjatiljetka je petletni načrt, po katerem hoče boljše* vizem spet dvigniti rusko gospodar* stvo iz sedanje bede.) Ko so prignali kmečke družine z nji* hovih posestev na »kolhoz« (skupno gospodarstvo), je predsednik sovjeta imel govor, v katerem je trdil, da je boljševizem osvobodil kmeta. — »Osvobodili ste nas od grunta, hiš, ži* vine, orodja — osvobodite mi še gla* vo!« je zaklical star mužik. Rečeno storjeno: boljševiki so mu vzeli še glavo. X£BKI Ctivozavseleto UllllllllilllllllILJ' Naročiš lahko kar po dopisnici! Več fzueš iz Pratilie 193Z1I „SIGMA," književna založba v Gorici, Piaz/ . Nicolo Tommaseo št. 29/1, ima v zalogi sledeče poceni, poljudne in zabavne bukve 1. Snopič domačih pisateljev .... 2. Pratika za 1. 1932........ 3. Domačija v besedi in podobi . 4. Kopica veselih ........ 5. Od Anapa do Soče....... 6. Milijon . .......... 7. Aleluja........... 8. Našemu nadpastirju...... 9. Krona življenja........ 10. Spomin na sv. birmo...... 11. Ovaduh........... 12. Juheeej! .......... 13. Ljubezen in sovraštvo...... Leta 1932. bodo izšle te knjige: 1. Janez Žbogar (Francoz je spisal po» vest iz naših krajev)...... 2. V tri smeri. (Potopisi v višino, da« ljino in globino)........ 3. Rokovnjači. (Sloviti roparski roman Jurčičev).......... 4. Otočje plameni! (Spisal Jules Verne) 5. Naše šege in navade...... 6. Križ v temi. (Junaštvo in trpljenje misijonarjev)......... Vmes bodo izšle še druge knjige! L 2,— 1.80 4.80 2— 2.50 3.50 L— 1,— 2,— 2.50 2— 2.50 3.80 L 2.80 » 2.80 » 3,— » 2.80 » 3,— » 3,— f I Zdravnik dr. L. Simoniti, bivši asistent goriške bolnišnice, SPREJEMA vsak dan od 9,—12. in od 3.-4. GORICA PiazzadEllaVittoria št. 6/11 (Travnik) (nasproti lekarne Cristofoletti.) F. X. GOLI trgovina z mešanim blagom IDRllA^^ ^ ustanovljena leta 1875 1 jm«, «i».-""-« \ »Tatič ti, ali sem te ...!« »Veste, hotel sem samo pogledati, ali so jabolka že zrela, da napišem v šolsko nalogo, kdaj dozorijo. m Priporočamo trgovino čevljev mm m AND. ČOTAR GORICA, VIA. RASTELLO 24. SOLIDNO BLAGO. CENE NIZKE. Kmečka banka registrovana zadruga z omejeno zavezo v Gorici, Piazza E. De Amicis (prej Ko-ren) št. 12, sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 4Va0/o, večje na daljšo od» poved, vezane vloge po dogovoru. Davek plačuje zavod sam. — — Dovoljuje svo» jim članom posojila na menice in vknjižbe pod ugodnimi pogoji. — —• Uradne ure za stranke od 9. do 12. in od 15. do 17. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Dr. Alfonz Serjun emeritirani sekundarij Javne deželne bolnice v Gradcu, bivši okrajni zdravnik v TOLMINU, sprejema vedno ob delavnikih in nedeljah za ženske in notranje bolezni, za šijatiko in reumatična obolenja. posojilu proti vknjižbi na amortizacijo za 25 let s 5% in 6°/0 obrestmi, agrarna posojil po 5 V, % ter vsakovrstna druga posojila na menice in posojila s 4% obrestmi za zidanje kmetskih poslopij, gnojišč, hlevov in vodnjakov ter za obnovitev in nakup zemljišč, kakor tudi rešitev vojno-odškodninske ter rekvizicijske zadeve, rešuje najhitreje ANTON THAMPUŽ, sod. ofic. v. p. V GORICI, Via GartbaldI št. 20. ■ Udine - 5 Via Savorgnana 5 - Udine ■ Velika skladišča „AL RIBASSO" Največja izhera tkanin na Furlanskem. POZOR! Kdor kupi za več kot 200 lir blaga, mu; plačamo pot iz Gorice v Videm in nazaj ;tkdor kupi za več kot 300 lir, prejme v dar celoten ' • • • in zajamčen električen likalnik; kdor kupi za PAtlO ! ! ' več kot 500 lir, dobi od tvrdke poseben dar. VVllC • • • Najbogatejša izbera sukna za moške in ženske, bombaževin, sešitega perila, platnenega in bombažastega sukna vseh višin, odej, pregrinjal, za štorov, tapecerij, stenskih preprog, volne za blazine, živalske in naravne žime, prešitih odej, posteljnih blazin. Dobave za Hotele, zavode, ustanove Itd. - Sprejemamo tudi pisana naroČila, - - 5 Via Savorgnana 5 - Udine ■ Pisarniške in šolske potrebščine ska knjigarna knjige šolske, nabožne, zabavne in poučne; kipi, molitve*» niki, nabožni predmeti. JVLOIilTVENlKI vseh vrst. PRPIH za GORI CA pisarniški, pisemski, PIAZZA VITTORIA 11 masl0j ovojni i-td. i SLtIKE navadne in umetniške, majhne in velike stenske SVEČE liturgične, voščene I.a stearinke, nočne i. t. d. Slikanice za Miklavževa in božična darila, dasliee, božični okraski. Modni časopisi. Veli'' Librería Cattolica ka izbera razglednic. Gorizia, Piazza Vittoriall GORIŠKA mOHORXÜfl DRUŽBA (Sodallzlo di S. Ermacora) (tonca - fia Orzoni 38 - Gorizia Poštni ček. rad. Trst 11-105 - Ljubljana 20446 Koledar za L 1925. » » » 1926. » » » 1927. . » » » 1928. . » » 1929. . » » » 1930. . » » » 1932. . DanilevskiiBenkovič: Na Indijo, zgodovinski roman BertrandsRejec: Sanguis martyrum, roman iz mučeništva prvih kristjanov............ RaissBradač: Preužitkarji, povest ..... Jaklič Franc: Nevesta s Korinja, dolenjska povest Meško Ksaver: Legende o sv. Frančišku .... Kralj dr. J.: Socijalna čitanka, zbornik poljudnih spisov o socijalnem vprašanju............ Križar Ivan: Luč v temi, (knjiga opisuje pot peterih ve likih duhov k Bogu)............. P. P.: Kolački, otroška čitanka s podobami..... Terčelj Filip: Za domačim ognjiščem, druž. vzgojna čitanka Rustja inž. Jos.: Gospodarska čitanka, zbirka gosp. naukov Rustja inž. Jos.: Travništvo . ... Rustja inž. Jos.: Sadjarstvo..... Sienkiewicz: Quo vadiš I. in II. del skupaj Sienkiewicz: Quo vadiš II. del . . . Vodopivec: Božji spevi, 92 pesmi za cerkveno leto, vezano Vodopivec: Gospodov dan, masne in blagosl. pesmi, vez Vodopivec: Svete pesmice........... Ivan Trinko: Naši paglavci, povestice iz beneškega pogorja Slavko Savinšek: Delavci, povest......... Narte Velikonja: Sirote, povest.......... Filip Terčelj: Mati uči otroka moliti, verski nauki . . Dr. Jos. Bitežnik: Nove postave, razlaga italijanskega civil nega zakonika..............- Dr. Ant. Kacin: Klasje, mladinska čitanka...... Marta Uršičeva: Družinska kuhinja, 500 receptov . . . Molimol (molitve in svete pesmice)........ Tavčar Ivan: Visoška kronika (povest) ....... Brumat dr. Mirko: Čudodelnik, življenje sv. Antona Padov Cena za 1 Izvod 4.- 3,- 4.-4,-4,-4,-4.-5- 4.-3,-2,- 3,- 3.— 2 — 1.50 2.— 8, 2 — 3. 14.— 6. 12, 14.— 12. 2.— 2, 1.50 1.50 3.50 6,— 5,— 5 — 3,— 1.50 Cena za 1 iz v. poštnino .. ,„ ino-I talija zem. 5.10 4.10 5.— 4.80 4.80 4.80 4.80 5.50 4.60 3.30 2.30 3.30 3.40 2.30 1.80 2.30 8.60 2.40 3.40 16 — 7.— 14.— 16.— 14.-2.40 2.50 1.70 1.80 4.20 6.70 5.40 5.40 3.70 2.— 7, 6, 5.80 5.40 5.40 5.40 5.40 580 5, 3.60 2.60 ' 3.60 3.70 2.60 2.-2.50 9.-3,— 3.70 18.- 8, 16,-18.-16.— 2.80 3,— 1.90 2.10 4.90 7.40 5.80 2.50 Knjige se pošiljajo samo, če se plača v naprej. — Za nepriporočene po» Kiljke ne sprejema družba nikake odgovornosti. — Naročniki iz tuzemstva lahko pošljejo znesek v nepokvarjenih poštnih znamkah.