BROMBERG THORNi ROSEN WARSAW LUBLIN KATTOW/TZ RKRAKOm *LEMBERG K nemško-poljskemu V Ljubljani, 9. avgusta Poštnina plačana v gotovini Cena 2 din DRUŽINSKI TEDNIK f........................................... a E a - a a s Danes tebi, jutri meni. \ Slovenski rek, S prirejen za sedanji čas Leto XI. Ljubljana 31. avgusta 1939. štev. 35 (515) »DRUŽINSKI TEDNIK. izhaja ob Četrtkih. Uredništvo In uprava v I jubljanl, Miklošičeva cesta št. 14/111. Pošt ul predal št. 345. Telefon št. 33-32. Račun poštne hran. v Ljubljani št. 15.393. Rokopisov oe vračamo, nefranklranlh dopisov ne »prejemamo. Za odgovor je treba priložiti za 3 din znamk. NAROČNINA lU leta 20 din, */» leta 40 din, vse leto 80 din. V Italiji na leto 40 lir, v Franci ji 70 frankov v Ameriki 21/« dolarja. Drugod sorazmerno — Naročnino je plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (višina 3 mm In širina 55mm) 7 din; v oglasnem delu 4*50 din. v dvobarvnem tisku cene po dogovoru. V o 11 c e : beseda 2 din. Mali oglasi: beseda 1 din. Oglasni davek povsod Se posebej. Pri večkratnem naročilu popust. danes: SSSR in Nemčija (Gl. str. 10) Možnost sprave med Anglijo in Nemčijo? Nemško-ruski pakt je pospešil razvoj krize. — Na Daljnem Vzhodu se položaj bistri. — Anglija predlaga Nemčiji sprejemljiv kompromis? Pakt med Nemčijo in Rusijo je pospešil razvoj evropske politične krize in priliral napetost že zdaj do vrhunca, čeprav še nismo v septembru. Iz te okoliščine bi se upali sklepati, da so prišle vmes nekatere nepričakovane stvari. Kajti če se ravnamo po logiki dogodkov in lanskih izkušnjah, si ne moremo misliti, da bi bila odpoved tannenberške proslave in tradicionalnega niirnberškega kongresa že od vsega začetka na režiserjevem sporedu. Kakšne so bile te nepričakovane stvari, je na tem mestu težko razpravljati. Ljudje, ki prihajajo iz tujine, pripovedujejo to in ono. Takšne vesti je posebno v sedanjih razburka nih časih težko kontrolirati, toda zrno resnice je vendarle v njih. Kdor ga zna izluščiti, bo pravilno sklepal iz vzrokov na učinek. Iz vzrokov na učinek smo sklepali prejšnji teden, ko smo iskali ozadje nemško-ruskega nenapadalnega pakta. Komentarji tujih listov so našo tezo potrdili in tudi najnovejši dogodki nam dajejo prav. Pokazali so namreč v jarki luči: 1. da moskovska vlada ce in stopil na plan s konkretno zahtevo: Gdansk in poljski koridor morata biti nemška - ----- Potek vseh dosedanjih kriz je pokazal, da fiihrer in njegov glavni svetovalec Ribbentrop temeljito poznata Angleže. =ip.sJ-=.š sr- šb&iisnšSks ■ t* ‘5:^ rjr'’’ V*-«—~ v ’ V trenutku ko to pišemo, še ne verno, kaj bo Chamberlain odgovoril na Hitlerjevo zahtevo in kako bo fiihrer sprejel njegov odgovor. Slovenski pregovor pravi: Kar mačka rodi, miši lovi. Mislimo, da Chamberlain ne more iti iz svoje kože. Toda ne glede na to, kako se bo prihodnje dni razvijal položaj, mislimo, da vojne še ne bo — razen če bi plaz sprožil docela nepričakovan slučajen incident, ; ;s .-•■ . S SSSJŠ-5S ***** Observer znotraj črtkane meje označuje tisti del Poljske, ki je bil pred vojno nemški ANGLEŠKI IN FRANCOSKI TISK Kdor bi si rad v teh dneh ustvaril sliko, kako sodijo o moskovski gesti Francozi in Angleži — ne tisti, ki sebe in druge slepe, ampak resni sporu: Ozemlje j ljudje —. bo v tisku le težko našel ne zaupa zahodnim velesilam, in 2. da želi v morebitni novi vojni stati ob strani vsaj dotlej, dokler ne bi dozorela v odločitev. Nobene opore pa nimajo francoski in angleški listi za trditev, da je Rusija s sklenitvijo zveze z Nemčijo hotela skočiti Poljski v hrbet. Kakor smo v prejšnji številki napovedali, se je japonska zunanja politika že začela obračati po vetru. Prva vidna žrtev moskovskega pakta je baron Hiranuma, predsednik japonske vlade, in ves njegov kabinet. Dosedanja japonska vlada je zidala svojo politiko na paktu proti komin-terni, na zavezništvu z Nemčijo in na protibritanskem imperializmu na Daljnem Vzhodu. Takoj po podpisu moskovskega pakta je japonski berlinski poslanik ostro protestiral pri nemški vladi zoper preorientacijo nemške politike. Vidni dokazi japonskega razočaranja so bili tudi odsotnost japonskega poslanika pri moskovskem sprejemu v. Ribbentropa, bratenje med Japonci in Angleži in napadi na Nemce v Tientsinu. Vsemu temu se je danes pridružila še najvažnejša reakcija: baron Hiranuma je z vso vlado odstopil in prepustil mesto možem, ki niso nenaklonjeni sporazumu z Angleži. Tako je rusko-nemški pakt že rodil prvo pozitivno posledico: s preobratom na Daljnem Vzhodu je namreč zraslo upanje v bližnjo likvidacijo vojne na Kitajskem. Sicer se je Japonska, kakor vse kaže, še bolj odvrnila od Rusije, toda nevarnost vojne med obema daljnovzhodnima velesilama s tem ni narasla; kajti dveletna vojna na Kitajskem je Japonce tako izčrpala, da lep čas ne bodo mogli misliti na napad na Ruse — posebno zato ne, ker si je Moskva z zavarovanjem hrbta v Evropi utrdila položaj v Sibiriji. Druga posledica moskovskega pakta je preobrat v Španiji. General Franco je silno razočaran in španski listi že pišejo, da bo Španija v morebitni evropski vojni ostala strogo nevtralna. To pot skoraj nimamo vzroka, dvomiti o iskrenosti takšnih prerokb. priložnost za to. Da so n. pr. »Matin« (nekdaj eden izmed največjih in najuglednejših francoskih, listov), ali. »Jour« ali »Action Frah?aise« in sl. s kolom udarili po Rusih, je za poznavalca francoskih časopisnih razmer samo po sebi razumljivo, saj resen bralec že leta in leta ne išče nepristranskih poročil v navedenih listih. A tudi drugi dnevniki, celo opozicij ski, so polni enostranskih napadov na Moskvo in človek le s težavo izsledi kakšno hladno in stvarno analizo. Stvar je razumljiva: udarec je bil prehud, da ne bi bil zadel tudi v čustvo. V skladu z narodnim značajem je tudi reakcija: Francozi, vročekrvni Romani, so mnogo bolj ogorčeni (in zato tudi krivičnejši) kakor hladni in stvarni Angleži — čeprav bi imeli v Londonu dosti večjo pravico, čutiti se osleparjene, kakor v Parizu; kajti prvo violino v Moskvi so v imenu zahodnih velesil ves čas igrali Angleži. Odločilen pa utegne biti za različnost reakcije tudi še drug moment. Angleži se zavedajo, da niso nedolžni nad moskovskim neuspehom, in kot športno vzgojeni ljudje to tudi priznavajo, čeprav večjidel le med vrsticami. Citirali bomo dva, tri francoske in angleške liste, takšne, ki njih citati nekaj zaležejo. V neodvisnem pariškem tedniku »Europe Nouvelle«, glasilu najuglednejšega francoskega publicista Perti-naxa, je napisal stalni zunanjepolitični kronist lista med drugim tudi tole: V trenutku ko tako ostro in po zaslugi obsojamo nizkotno iznevero Rusije, si ne moremo kaj, da ne bi opozorili na mnogoštevilne napake, ki sta jih zagrešili demokratski državi, posebno Velika Britanija in g. Chamberlain. Danes se zdi očitno, da bi bil pakt o vzajemni pomoči že pred več tedni podpisan, če bi bila Velika Britanija pristala na poroštvo baltiškim državam. Sklicujmo se le na izjavo finskega zunanjega ministra Erkka, objavljeno v »Timesu« 21. avgusta. Minister je namreč izjavil časnikarjem, da čestita Veliki Britaniji zaradi njene miroljubne politike, posebno pa zato, ker ni hotela dati poroštva Finski. Poudariti moram, je nadaljeval Erkko, da bi bila Velika Britanija, če bi bila pristala na poroštva Finski, že zdavnaj lahko sklenila politični pakt z Rusijo. Anglija na ta predlog ni pristala, in to dokazuje dejstvo, da se v Moskvi niso mogli sporazumeti. Če smemo verjeti g. Erkku, nadaljuje »Europe Nouvelle«, je edino odklonilno stališče Velike Britanije glede poroštev Finski preprečilo podpis angleško-sovjetskega pakta. , Londonski »Times«, list, ki ima v Srednji Evropi fnarsikaj na vesti, a uživa kljub padajoči nakladi in kopnečemu ugledu še zmerom sloves lista, ki se Evropa nanj največ sklicuje, je pa 24. avgusta napisal tole: Anglija bi bila lahko sklenila politični dogovor s sovjeti, da ni imela ozirov(l) do malih držav. Brez tenko-vestnosti(!j britanske in francoske vlade bi danes lahko imeli pakt z Moskvo. Levičarski-liberalni londonski obzornik »New Statesman and Nation« je 26. avgusta napisal v uvodniku tale stavek: Rusko-nemški pakt je neposredna posledica okoliščine, da Velika Britanija ni pristala na popolno anglo-sovjelsko zvezo, ko so nam jo pošteno ponudili. Isti list ostro obsoja Sir Neville Henderson, britanski poslanik v Berlinu, prenaša v teh kritičnih dneh pošto med Hitlerjem in Chamberlainom. Henderson je osebni zaupnik britanskega premierja, toda kot diplomat ne uživa posebnega slovesa; očitajo mu med drugim, da ’ red klavne tvorce »Monakovef - >er- l*n je prišel s poslaniške - i v Beogradu iSfe* Učinki moskovskega pakta so torej dvojni: z vidika Rusije so docela drugačni kakor z berlinskega vidika. Kakor smo že v uvodu rekli, je moskovski pakt pospešil razvoj evropske politične, krize. Hitler je odpovedal proslavo tannenberške zmage nad Rusi in niirnberški kongres, dokončal mobilizacijo, uvedel živežne izkazni- Baron Hiranuma, predsednik japonske vlade, ki je moral po podpisu ncmško-ruske pogodbe odstopiti britansko zunanjo politiko: ...Iti na kolena pred diktaturami I. 1933. in potem 1935. in potem 1936. in potem 1937. in 1938.; pokopati Španijo in Češkoslovaško,- odkloniti zvezo z Rusijo, zvezo, ki nam je dala edino možnost, da vsilimo Hitlerju vojno na dveh frontah, vojno, ki je ne bi nikoli začel — in potem prepustiti odločitev o vojni ali miru polkovniku Becku: ne, tako nebotične bedarije svet še ni videl. Ze citirana »Europe Nouvelle« prinaša tudi tole reminiscenco: Vse od aprila 1937. je naš takratni moskovski poslanik Coulondre Hvalil v svojih poročilih veliko vrednost sovjetske vojske in sovjetske industrije. Staljina je slikal kot čistega oportunista, ki mu je svetovna revolucija deseta briga. »Če Rusija ne bo zaupala zahodnim velesilam, se ne bo umaknila v izolacijo. Takrat se bo Nemčija obrnila do nje in Staljin se bo z njo sporazumel, ker si želi miru.« Naš poslanik, pravi list dalje, je trdil, da med Nemčijo in Rusijo ni nepremostljivega prepada. Po eni strani posega rajh v zasebno lastnino, po drugi se Rusija vrača k potrebnim oblikam socialnega življenja. Moskva odpravlja ločitev zakona in splav, se delno vrača k dediščini in opušča propagando brezbožništva. »In v tem razvoju v nasprotno smet«, je rekel že takrat Coulondre, »se bosta obe vladi nekoč srečali na isti točki.« Toda v Parizu, končuje list, nismo o tem premišljali, kakor bi bili morali. Najnovejše klenitvi nemško-ruskega pakta:‘Staljin, Vorošilov in Molotov Chamberlainov govor na torkovi seji parlamenta je bil dostojen in odločen. Predsednik britanske vlade je vnovič slovesno potrdil, da bo Velika Britanija branila Poljsko. —• V kritičnih časih so bile Chamber-lainove besede vselej odločne, toda za presojo njih tehtnosti so odločilna dejanja. Nemško-ruskega pakta Moskva še ni ratificirala. V Ameriki sklepajo, da -hoče Rusija s tem zavlačevanjem pomagati, da se omili mednarodna napetost. V Varšavi trde, da je Nemčija izvedla splošno mobilizacijo. ' Hitlerjev odgovor na Chamberlainov odgovor na nemško noto ta trenutek, ko to pišemo, še ni znan. Mislijo pa, da je zelo obširen in da se spušča v slednjo podrobnost, Nemško vojaštvo je zasedlo vso Slovaško. Pri tej priložnosti je izdal predsednik slovaške vlade monsignor Tiszo proglas na narod. V njem pravi, da so »Nemci prišli na slovaška državna tla zato, da bodo branili mlado slovaško državo pred poljskim ogrožanjem«. Proglas poziva Slovake, naj »pozdravijo nemške vojake kakor prijatelje«. Nadaljevanje gl. 2. str. 1. stolpec spodaj »Mein Kampf« tev zveze med Nemčijo in bi ■ bila nakaznica na bodočo m rezultat te vojne bi: hil ko-mčije. Hitler, »Mein Kampi« str. 749 Sporazum Te dni sta predsednik vlade dr. Cvetkovič in predstavnik Hrvatov dr. Vladko Maček sklenila srbsko-hrvatski sporazum. S tem dogovorom, ki ga je vsa poštena Jugoslavija pozdravila od vsega srca, je končana razprtija med brati, so končani vsi spori, ki je zaradi njih bolehalo vse naše politično, kulturno in gospodarsko življenje od osvo-bojenja do danes. Sleherni iskren Jugoslovan mora to ■veliko državniško delo iskreno pozdraviti, mora se ga veseliti, kajti novi složni Jugoslaviji se odpirajo vrata v novo in lepšo bodočnost. S srbsko-hrvatskim sporazumom so končana torej vsa nasprotja, hkrati se pa odpira možnost za složno delo v blagor skupnosti, odpirajo se pa tudi možnosti za kar najširše svoboščine na vseh poljih javnega življenja. POTEK POGAJANJ Vsej naši javnosti je znano, da je bilo vprašanje srbsko-hrvatskega sporazuma na dnevnem redu že več let. Veliko število naših politikov je na tem vprašanju delalo nekaj let, toda vprašanje srbsko-hrvatskega sporazuma je bilo težavno. Obstajalo je veliko vprašanj, zaradi katerih se hrvatski In srbski politiki niso mogli zediniti. Sele sedanji predsednik vlade dr. Dra-giša Cvetkovič, ki je 6. februarja t. 1. dfestavil svojo vlado, z namenom, da uredi to vprašanje, je končno le dosegel sporazum na vsej črti. Na sporazumu, ki se nam zdi, da je prišel tako iznenada, skoraj bi rekli čez noč, so vzlic temu delali že precej časa. Prvič sta se predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in dr. Maček kot predstavnik Hrvatov sestala 2. aprila. Odtlej sta imela 18 sestankov ter sta o spornih vprašanjih razpravljala 60 ur. Ti sestanki so bili po večini tajni, kajti bilo je precej ljudi, ki so nasprotovali sporazumu. Sestanki so trajali najmanj 15 minut in največ 7 ur. Razgovori so pa prišli večkrat na mrtvo točko in so večkrat napravili vtis, da do sporazuma sploh ne bo prišlo. VSEBINA SPORAZUMA S srbsko-hrvatskim sporazumom je osnovana banovina Hrvatska. Obsega ozemlje savske in primorske banovine z okraji Dubrovnik, šid, Ilok, Brčko, Gradačac, Derventa, Travnik in Fojni-ca. Po statistiki iz leta 1931. bo novo ustanovljena banovina Hrvatska štela 4,230.000 prebivalcev ali približno 28'6 % vsega jugoslovanskega prebivalstva. Glede na ozemlje pa 26'6% vsega ozemlja. Nova banovina Hrvatska bo imela 75% katoličanov, 20% pravoslav nih, 4% muslimanov, 0'5% evangeličanov in 0'5% Židov. V pristojnost banovine Hrvatske se prenesejo naslednji posli: kmetijstvo, trgovina in industrija, gozdovi in rude, javna dela, socialna politika in ljudsko zdravje, telesna vzgoja, pravosodje, prosveta in notranja uprava. Država si pridržuje skrb za državno varnost, državna prometna sredstva, verske zadeve, mednarodnopravni promet, zunanjo trgovino in trgovino med banovinami, zakonodajo o merah in utežih, o zaščiti industrijske lastnine, o poslih zasebnega zavarovanja, menično, čekovno, trgovinsko, konkurzno, obligacijsko, pomorsko in avtorsko pravo. Določevanje z zakonom osnovnih načel prosvetne politike ter osnovnih načel za lokalno samoupravo. Prav ta ko si država pridržuje splošna načela delavskega prava in delavskega za valovanja ter splošno načelo vodnega ■trava. OBLAST V BANOVINI HRVATSKI Banovini se bodo zagotovila potrebam finančna sredstva za njeno uspešno poslovanje. Katere davščine pripadejo fcanovini se določi s posebno uredbo. Oe se prenesejo državni posli na bano-pfaM se morajo prenesti na banovino kodi'odgovarjajoči krediti iz državnega proračuna. Katere davščine pripadejo kanovlni, se uredi s posebno uredbo. Prav tat« tudi razdelitev državnih pandov, premoženja in dolgov. Zakonodajno' oblast o zadevah ln pristojnosti banovine Hrvatske izvršujeta kralj in sabor skupno. Upravno oblast izvršuje kralj po banu, sodno podišča v banovini. Sodbe izrekajo v Imenu kralja na podlagi zakonov. Vsak pismeni čin vlade v zadevah banovine mora sopodpisati ban, ki ■anj tudi odgovarja. VOJNE NE BO! Svet se bo prerodil, pravi neki astrolog in okultist Beograd, avgusta. Pretekle dni je beograjsko »Vreme« priobčilo razgovor svojega urednika z Dragotinom Djordjevičem, upokojencem iz Niša. Djordjevič že deset let proučuje okultne nauke in z velikim zanimanjem spremlja njihov napredek in prav tako razvoj zdanjih svetovnih političnih dogodkov. Hkrati g. Djordjevič natančno zasleduje delo ljudi, ki se bavijo z astrološkimi problemi. Njegove trditve ne temelje na dozdevnih domnevah, temveč na znanstveni podlagi. Da bi pomiril svet, ki še zmerom trepeta v strahu pred vojno, podaja resnico, ki jo je izvedel pri sto in sto ljudeh, ki študirajo vede, o katerih se preprostim ljudem niti ne sanja. Po beograjskem »Vremenu« posnemamo tole Djordjevičevo izjavo: 2e v prvih začetkih življenja na zemlji je postala astrologija področje največjih resnic. Astrologija je veda, ki je zahtevala in še danes zahteva vsesplošno izobrazbo. S propadom velike Aleksandrijske knjižnice je izgubila dosti dokazov in stare slave. Omenim naj samo, da je slavni zvezdoslo-vec Nostradamus črpal podatke za svoja nenadkriljiva odkritja o bodočih dogodkih iz Aleksandrijske knjižnice. Slavni vladarji, kakor je bil Napoleon, so se tako rekoč posluževali znanstvenih astroloških domnev. Tako se je na primer Napoleon zmerom posvetoval z astrologi o svojih bodočih dejanjih. To dela pa še danes veliko narodnih voditeljev in si moremo uspeh njihovih dejanj razlagati samo z astrološkega stališča. Ljudje so lahko mimi, pravi g. Djordjevič. Evropa ne bo zašla v vojno. To ne trdim po svoji pameti, temveč se opiram na ugotovitve, ki so jih podali o sedanjosti in bodočnosti človeštva današnji najbolj znani astrologi. Najprej naj omenim poljskega jasnovidca, inženirja Osojevskega. Ta govori v transu; po tem, kar je povedal doslej, moramo sklepati tole: v Nemčiji bo prišlo do gospodarskih trenj, zato bo nastal v Evropi mir. Med Italijo in Francijo bo vladala velika napetost, toda Anglija ju bo spravila. Anglija bo čuvala mir v Evropi vse leto 1939. Rooseveltov položaj se bo omajal, Japonska bo pa na Kitajskem čedalje bolj prodirala. Zaradi ukrajinskega vprašanja bo prišlo v Evropi do vojnega gibanja, a Ukrajina ne bo postala samostojna. Židje bodo ustanovili po strašnem preganjanju samostojno državo v Rusiji. Glede Rusije je pa pričakovati velikih sprememb. Dva vladarja se bosta poslovila s tega sveta. Po mnenju čeških astrologov bo Evropa sicer do zob oborožena, vendar do vojne ne bo prišlo. Kritični dnevi leta 1939. so 17. junij, 17. september in 17. december. Socialnih trenj bo zelo veliko. V nekaterih evropskih državah bodo nastale hude notranje težkoče. Na Francoskem bodo močni potresi; Francozi bodo ustanovili novo socialno zakonodajo. Pogodbe ne bodo veljale in ljudje bodo živeli v vojni psihozi. Politične metode bodo bolj enostavne, parlamenti bodo sklepali z večjo odgovornostjo in pod nadzorstvom, če jih sploh ne bodo odpravili. Astrolog Kernez pravi, da se bo človeška zgodovina v temeljih spremenila. Po letu 1940. bo na svetu nastalo srečnejše življenje. Tega leta bodo ukinili tudi zlato valuto. Neki važni italijanski osebnosti preti samomor, na Japonskem bo pa prišlo do notranjih sprememb. Gospa Rogalijeva, znana francoska prerokovalka prerokuje, da se bo letos položaj zostril do vrhunca, vendar vojne ne bo, ker bo neki genijalen človek rešil Evropo. Pomirjenje Evrope bo trajalo pet let do 1944. leta, potlej bo pa zavladal večni svetovni mir. Ljudje bodo pomirjeni, živahni, hladnokrvni in stara mora ne bo več mučila narodov in posameznikov. Nastopila bo nova doba brez socialne bede, brez nezaposlenosti, brez lakote, brez zločinov. Kakor vidimo, je gospa Rogalijeva zelo optimistična z ozirom na bodoči razvoj evropskih dogodkov. Tudi vse napovedi g. Djordjeviča so tako optimistične, da jim človek kar verjeti ne more. Najnovejše Nadaljevanje » 1. strani Ker so Nemci zasedli slovaško-boljsko mejo, je poljska vlada odločno protestirala v Bratislavi in vpoklicala novo vojaštvo pod orožje. Francoska vlada je uvedla cenzuro vsega francoskega tiska. Takšni ukrepi so sicer na Fracoskem običajni samo v vojnem času. Zaradi varčevanja ne sme noben francoski list imeti več ko 6 strani. Po Reuterjevem poročilu govore v Berlinu o možnosti splošnega pobotanja med Anglijo in Nemčijo. Nekateri listi se izprašujejo, kdo bo plačal račun za takšno spravo. Sabor sestavljajo poslanci, ki jih ljudstvo svobodno voli s splošnimi, direktnimi, enakimi in tajnimi volitvami z zastopanjem manjšine. Sabor sklicuje kralj, ki ga more tudi razpustiti, vendar pa mora ukaz o razpustu vsebovati tudi uredbo o novih volitvah in novem sklicanju sabora. Posebna določila se tičejo odgovornosti bana in njegove kompetence. Upravne spore razsoja upravno sodišče v Zagrebu dokončno. Ustanavlja se posebno ustavno sodišče, ki razsoja o sporih med državo in banovino. Računsko kontrolo opravlja za banovino Hrvatsko samostojno in dokončno posebno računsko sodišče. Tem določilom slede še prehodna določila. DRUGI UKAZI Narodna skupščina, izvoljena dne 11. decembra, se razpušča. Dan volitev in dan sklicanja nove skupščine se določita s kraljevim ukazom. Mandati vseh sedanjih imenovanih in izvoljenih senatorjev ter njih namestnikov ugasnejo. Izvolitev novih senatorjev se izvrši po predpisih zakona o senatskih volitvah. Odpravlja se zakon o volitvi narodnih poslancev za narodno skupščino z dne 10. septembra 1931. z vsemi njegovimi kasnejšimi spremembami in dopolnitvami. Ministrski svet se pooblašča, da izda uredbo z zakonsko močjo o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino. Pooblašča se ministrski svet, da izda uredbo z zakonsko močjo o spremembi zakona o tisku, zakona o društvih, zborovanjih in posvetih ter druge politične zakone. Nadalje so izdali uredbo, ki v svojem 1. členu določa, da se predpisi uredbe o banovini Hrvatski s kraljevim ukazom lahko razširijo tudi na druge banovine ter se lahko pri tem tudi spremeni obseg njih ozemlja. VLADA NARODNEGA SPORAZUMA V petek 25. t. m. je predsednik vlade Dragiša Cvetkovič podal ostavko svoje vlade, kajti naloga, ki jo je prevzel ob nastopu, je bila uspešno končana. V soboto 26. t. m. je Dragiša Cvetkovič sestavil novo vlado, ki Ji prav tako načeluje. Podpredsednik nove vlade je dr Vladko Maček, Slovenijo zastopa dr. Miha Krek, ministrstvo vojske in mornarice pa je v rokah armljskega generala Milana Nediča, brata dozdanjega vojnega ministra, enega naših najsposobnejših generalov. Od 18 ministrov je 11 Srbov, 5 Hrvatov, 1 Slovenec in 1 musliman. Predsednik vlade in 4 resorni ministri pripadajo JRZ, podpredsednik, 4 resorni ministri in 1 minister brez portfelja so predstavniki HSSinKDK, 3 ministri so iz drugih političnih skupin, 4 so pa politično neopredeljeni. Vsa Jugoslavija je prav iskreno pozdravila novo vlado, ki v njej vidi poroka za slogo, moč ln blagostanje naše državne skupnosti. PolHični deJen Na konferenci sedmih severnih držav v Bruslju so zastopniki pooblastili belgijskega kralja Leopolda, naj poslednjič apelira na narodne voditelje, da bi svoje spore mirno rešili in preprečili propad evropske civilizacije in svetovnega gospodarstva. Izjavil je, da v zdanjem razmerju ni mogoče nor- škove glave je izdelal profesor Ivan Sajevic. Jubilejni kongres jugoslovanskega učiteljskega združenja 6e je začel 20. t. m. v Banjaluki. Kongresa se je udeležilo okrog 2000 učiteljev in učiteljic iz vse države. Na letni glavni skupščini so učitelji razpravljali o splošnem stanju našega osnovnega šolstva, o ljucieki prosveti in o perečih učiteljskih vprašanjih sploh. Kongresu je predsedoval g. Ivan Dimnik. Na skup- malno sodelovanje med narodi. Mo-; ščini so zastopali Nj. Vel. kralja, kra-lotov je angleškemu in francoskemu. jjev6ji0 v]a(j0 bansko upravo in mnoge »\Aelnviilrii tr R n A/*lr T r 4 ininvTil /4« m r\o •» , . , J nacionalne organizacije posebni od- OKVIRJI SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE JULIJ KLEIN LJUBLJANA, Woltovau/.4 poslaniku v Moskvi izjavil, da je nenapadalni pakt z Nemčijo nov element miru; njegov namen je le utrditi mir v Evropi. — Angleška vlada je dobila diktatorska pooblastila za vse ukrepe, ki bi bili potrebni v primeru resnega političnega zapletljaja. — Angleški berlinski poslanik Henderson je odpotoval v Berchtešgaden h kanclerju Hitlerju 'm mu izročil posebro Cham-berlainovo poslanico, v kateri Anglija Hitlerja opozarja, da ima pro te roke za vse potrebne ukrepe. — Chamberlain je v spodnji zbornici izjavil, da odločitev o miru in vojni ni več v angleških in francoskih rokah. Poudaril je, da bosta izpolnili vse obveznosti do Poljske. Anglija upa, da bo zmagal zdrav razum, tisti, ki imajo v rokah odločitev, imajo v rokah usodo milijonov ljudi. — Ameriški rimski poslanik je izročil italijanskemu kralju poslanico prezidenta Roosevelta, ki v njej apelira na njegovo osebno intervencijo, da se prepreči vojna. Amerika se bo pridružila slehernemu italijanskemu predlogu za mirno rešitev konflikta. — Gdanski senat je imenoval vodjo gdan-skih narodnih socialistov Forsterja za poglavarja svobodnega mesta Gdanska. S tem je postal pokrajinski vodja prvi državni poglavar. — Pakta proti ko-mintcrni ni več. Japonska je odstopila in hkrati protestirala v Berlinu proti nenapadalnemu paktu, češ da njegova četrta točka nasprotuje paktu proti kominterni. — Nemški turški poslanik von Papen se trudi, da bi pridobil Turčijo za nevtralnost. — Turčija je pa izjavila, da ostane zvesta Angliji in Franciji. — Predsednik francoske vlade Daladier je imel po radiu govor, ki je v njem apeliral na razum za ohranitev miru. Poudarja pa, da se bo znala Francija braniti in izpolniti svoje obveznosti, če bo ves napor za ohranitev miru zaman. — Ameriški prezi-dent Roosevelt je poslal Hitlerju in Moscickemu enaki poslanici, kjer jima ponuja svoje posredovanje za mirno ureditev spora. Pred vsem jima predlaga neposredna pogajanja. Moscicki je njegov predlog sprejel, zato je Roosevelt poslal Hitlerju ponovno poslanico in ga prosil, naj tudi on privoli v mirno ureditev. — Protiangleške demonstracije na Japonskem so popolnoma prenehale. Ves japonski tisk je pa ogorčen nad nemško politiko ln zahteva popolno samostojnost japonske zunanje politike. — Mussolini si slej ko prej na vso moč prizadeva, da prepreči evropsko katastrofo. Neprestano je v stikih s kanclerjem Hitlerjem. — Nevtralne države mobilizirajo. Holandska, Belgija in Švica zbirajo na mejah vojaštvo in so v stalni pripravljenosti. Belgijski kralj Leopold je dobil diktatorska pooblastila. poslanci. Kongres poteka brez V6a kršnih političnih strankarskih spletk. Naši in bolgarski učitelji so se sestali v Beogradu v dvorani »Slavjan-skega družestva«. Udeležilo se ga je 200 učiteljev in učiteljic; nadeli 60 si nalogo, da bodo delali za stanovsko in osebno zbližanje jugoslovanskih in bolgarskih prosvetnih delavcev. Prvi takšen korak bo gostovanje beograjskega učiteljskega pevskega društva v Bolgariji. Odličen gost preživlja svoje počitnice v Mariboru. To je ataše pri bolgarskem poslaništvu v Beogradu g. Mihael Georgijev. S predsednikom Jugoslovanske bolgarske lige prof. Šedivy-jem si je ogledal vse mariborske znamenitosti in hodi na izlete v bližnjo okolico. O velikem napredku v Mariboru 6e je zelo pohvalno izrazil. 168 angleških turistov se *je pripeljalo s parnikom ^Kraljica Marija« v Split. Ogledali so si Split in njegovo okolico, potlej so se pa odpeljali naprej proti Dubrovniku. Novo kliniko za ženske bolezni bo dobil Beograd. Poslopje bo stalo blizu Karadjordjevega parka in 60 temelje že blagoslovili. Pobudo za zgradbo nove ženske klinike je dala pred vsem Nj. Vel. kraljica Marija. Sveže slive izvažajo v velikanskih množinah iz subotiškega in drventske-ga okraja na svetovna tržišča. Tako so v Prago odposlali pred kratkim 35 vagonov 6liv. Izvozniki zelo hite prodajati slive, ker se boje, da bi zaradi velikih množin cena ne padla. Slovenski rudarji iz Francije 60 prišli na obisk v domovino. 100 slovenskih rudarjev je prispelo iz Merle-bacha, 60 pa iz Severne Francije. V domovini bodo ostali tri tedne. V francoskih rudnikih zaslužijo po 50 do 70 frankov za 8urni delavnik. Moderno sadno sušilnico je postavila sadjarska podružnica v Braslovčah. Ker je letos mnogo sadja, predvsem sliv, si bodo ljudje za zimo pripravili poleg mezge in žganja tudi 6uho 6adje. Bližnja okolica Braslovč bo imela letos lepo priložnost za sušenje sliv in jabolk v novi sušilnici. Upajmo, da bo imel kmalu vsak večji kraj 6vojo sušilnico. Jugoslovanski izseljenci v Buenos Airesu so proslavili 5501etnico Vidovdanske bitke. Ob tej priložnosti so položili temeljni kamen za iJugoslo-vanski dom«. V njem se bodo shajali naši izseljenci k različnim prireditvam in bo središče kulturnega in socialne- Od 2—11. septembra VeliLa kmetijska razstava (semenogojsfvo, zelenjad, sadje, cvetje, čebele in med, mleko in mlečni proizvodi, vino, koze, ovce, perutnina, kunci, golobi, ribe, gobe, zdravilna zelišča, kmetijski stroji)-Gospodinjska razstava, akvariji, industrija, obrt. Lepo zabavišče - velik variete. Tekma harmonikarjev 10. septembra. Nagradno žrebanje. ~ številna lepa darila za obiskovalce velesejma. Polovična voznina na železnicah. Bpomenik bodo Y»idali četniki pe-eniku Radivoju-Peterlinu Petruški na njegovi rojstni hiši v Kamniku. S tem bod.o četniki najlepše počastila spomin svojega zvestega tovariša in bivšega predsednika četniškega pododbora. Spominsko ploščo z reliefom Petru- D E VII{VI ko oborjen I. septembra. Konver-t K LI > n I lacua , |UJib jeilkih. Ijubljana, PENZI0NAT * Cesta i Hotno dolino 91.14 * N A D Gojenke bodo Imele v pen-zionatu stanovanje, hrano, sodobno vzgofo in konverzacijo v angleščini, francoščini in nemSč.ni. Zahtevajte prospekte. Vsak torek in četrtek (Izvzemšl praznike) te gojenke od to. do 11. do- Roldne lahko vpičejo v zavod i osebno dobe vse zatelene informacije ga življenja naše kolonije v Argen-tiniji. Kongres pravnikov se bo vršil v Rogaški Slatini od 25. do 27. septembra. Zato je minister pravde dovolil pravnikom dopust od 22. IX. do 2. X-, ki 6e ne bo zaračunal v letni odmor. Tri tisoč dinarjev bo dobil tisti, ki bo prijel zloglasnega zločinca Djuro Rukavino, ki je pred tednom dni izvršil 6trašen zločin. Rukavina se skriva zdaj okrog Si6ka, pa ga kljub neprestanemu zasledovanju doslej še niso našli. Sladkor pomešan z moko je kupila sladkorna tovarna na državnem j>o-sestvu v Belju. V Osijeku so pri pregledu ugotovili, da je med kristalnim sladkorjem pet odstotkov moke. Sladkor je češki, vendar oblasti menijo, da so dodali sladkorju moko naši trgovci. Banjaluka bo dobila zračno zvezo z Zagrebom, Beogradom, Dubrovnikom, Sarajevom in Skopljem. To se bo zgodilo takoj, ko bodo razširili letališče na banjaluškem polju. 45 kil težkega soma je ujel ribič Stjepan Husnjak iz Kapele v Dravi. Husnjak ga je komaj potegnil iz vode, ker ga je ujel e trnkom. Sonta je prodajal po 10 dinarjev kilo. 35krat so oženili cigani svojega rojaka Dušana Jovanoviča. Sam pripoveduje, da so ga prvič oženili, ko mu je bilo osem let. Zdaj je Jovanovič star 40 let. Ko se je iznebil 6voje 35. žene, 6e je poslovil od 6vojih tovarišev, ki neprestano romajo po svetu jn začel živeti kakor puščavnik. Svoj šotor je razpel zdaj v svojem rodnem kraju daleč proč od mačvanske vaši Štitara. Dva dečka je rešil iz Donave, 6am je pa utonil ‘JOletni orožniški podna-rednik Postni Cvetkovič iz Velikega Gradišta. Ko je zapazil v Donavi dva dečka, ki sta 6e že potapljala, je skočil v vodo in ju potegnil bliže k bregu. Dečka sta se srečno rešila iz vode, Cvetkoviču je pa na lepem zmanjkalo dna in je utonil, ker ni znal plavati. Svojega očeta sta ubila Živojin in Zlatomir Granič iz banatske občine Jankovega mosta. Oče je zadnji čas zelo popival in zapravljal denar. Sinova je to tako bolelo, da sta očeta klicala na zagovor. Ko ju je pa oče hotel pretejssti, 6ta planila nanj in ga potolkla. Granič je umrl med prevozom v bolnišnico. Dva mladeniča sta napadla sredi Osijeka 451etno Faniko Karusovo, blagajničarko zvočnega kina »Royal« v Osijeku. Ko se je ponoči vračala domov z v6em denarjem iz blagajne, sta skočila nanjo dva 181etna fantalina in ji iztrgala iz rok torbico. Orožniki so razbojnika že prijeli. >Zveza kmečkih fantov in deklet« z Gorenjske je imela preteklo nedeljo velik praznik. Gorenjska kmečka mladina se je zbrala ob Bohinjskem jezeru in manifestirala evojo nacionalno državno in stanovsko zavest. V Bohinj je prispela tudi večja skupina bratov Čehov iz Daruvara v slikovitih narodnih nošah. Po govorih in navdušenih manifestacijah kmečkemu delu 6e je razvila velika kmečka veselica. Obesil se je Franjo Vovšek, oreški podnačelnik v Braslovčah. Pokojnik je že dolgo bolehal na srcu in neki ušesni bolezni. Zadnji čas se je zdravil v Dubrovniku, kjer je tudi izvršil samomor. V poslovilnih pismih je poudarjal, da ga je hudo trpljenje zaradi bolezni gnalo v smrt. Vovška so prepeljali iz Dubrovnika v Braslovče, kjer so ga položili k večnemu počitku. Umrl je, ker mu je zdravnik odstranil iz glave konico noža. Andrej Bauer iz Petrovgrada. Pred leti se je 6tepel z nekim de'avcenn Nasprotnik mu je zadal z nožem lažjo rano na glavi. Rana se je Bauerju kmalu zacelila, pred kratkim se mu je začela pa spet gnojita. Zdravnik je ugotovil, da povzroča bolečine konica noža, ki je ostala v rani. Ko je pa pacientu konico odstranil, se je njegovo stanje poslabšalo in je umrl. 145 bajt so porušili delavci v Ja-tagan Mali po ukazu beograjske občine. Umazane in nehigienične barake so stale skoraj sredi prestolnice in kazile njeno lice. Rušenju so se zlasti upirali stanovalci. Na novem prosto— tvuto zgradili nove palače in n danovajsie biše. Jiove krožne poštne avtomobilske vožnje bodo uvedli s 1. septembrom na progi l'tuj—Slovenske gorice. Poštni avtobus bo vozil na tej progi dva-krat na dan. Avtobus bo imel ugodna zveze z vlaki in l>o stala avtobusna voznina 70 par od kilometra. Prebivalstvo Slovenskih goric je doklej zelo pogrešalo avtomobilsko zvezo 6 Ptujem in je novo uvedbo pozdravilo z velikim navdušenjem. Ribe love na dnu morja z novim izumom ribiča Vinka Lepeša v Kašte-«nekem zalivu. V njegovi potapljaški napravi stoje lahko štirje ribiči in se spuste v morje. Kadar 'e okrog te na-Prave zbere velika množiua rib, se avtomatično razpne posebna mreža in zajame ribe. Naprava je privezana na Posebno pomožno ladjo z zračno se-fcalko jn dinamo in za oskrbo z električno lučjo. Nov način ribolova 6e pa ne obnese, ker v zalivu ni mnogo rib. Novo palačo borze dela so zgradili v Skoplju. V borzi je veliko delavsko zavetišče s 142 posteljami. Palača j« stala 2 in pol milijona dinarjev. Svetno jo bodo otvorili sredi septembra. Z globo 92.000 dinarjev so kaznovale finančne oblasti subotiško občino, ker je brez dovoljenja kuhala premočno žganje. Hkrati 60 finančni organi zaplenili v občinskem vinogradu n* Paliču okrog GOO litrov žganja. Pod tramvaj je skočila 201etna Emi-ca Račkijeva iz Sušic. Bila je v službi Pri nekem zagrebškem kavarnarju. Ker jo je pa gospodar odpustil, je Račkijeva obupala in se vrgla pod tramvaj. Tramvaj ji je odrezal obe °ogi in je nesrečnica zaradi velike izgube krvi kmalu umrla. Uhelj je odgriznil Milentiju Mikiču i* Majče v ramekem okraju krnet Ljubomir Mikič. V gostilni sta se začela Prepirati in je prišlo do pretepa. Ljubomir je bil močnejši. Skočil je na nasprotnika in mu odgriznil uhelj. Starše, ki nameravajo šolati svoje otroke na trgovskih šolah, opozarjamo na enoletno državno priznano trgovsko učilišče »Chrlstofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Ta šola pripravlja učence-nke v enem šolskem letu za raznovrstne pisarniške službe v raznih gospodarskih podjetjih, pri trgovcih, odvetnikih, špedicijah, denarnih zavodih itd Zavod je potrjen od ministrstva in ima pravico javnosti (rodbinska doklada, železniška karta). Izpričevalo velja tudi kot dovršena učna doba in dve leti pomočniške prakse v trgovski obrti. — To je najrečji in najmodernejši zavod te vrste v nasi državi. Pišite po brezplačna šolska ii-vestja in nove prospekte s slikami. — Šolnina zelo zmerna. Toplo priporočamo ta naš prvi slovenski zavod. Vpisovanje vsak dan osebno ali pismeno. Da je med sladak, vemo vsi. \ emo tudi, da ga nabirajo marljive čebelice, s tem pa še ni rečeno, da vemo vse, kar obsega čebelarstvo. Slovenski čebelar že od nekdaj slovi po svojem umnem delu, ni pa dosegel še vsega, kar bi mogel tudi v naših skromnih razmerah. Pri nas je čebelarstvo sicer močno razširjeno in če je letina dobra, dobimo precej medu. Vendar se nam pa odpira še široko polje, na katerem bi lahko dosegli naši čebelarji še ni nogo večje uspehe. Imamo še cele krajine, kjer ni skoraj nobenega ul-njaka. To velja zlasti za naše planinske kraje. Še z večjo vnemo bo treba iti na delo, da bomo dvignili čebelarstvo na ono višino, ki jo kot važen vir dohodkov našega kmetovalca zasluži. Ljubljanski velesejem šestega dobro zaveda in zato nam pokaže na svoji letošnji jesenski prireditvi poleg vzornega čebelnjaka v miniaturi vse, kar spada v čebelarsko stroko. Razstava bo zanimiva ne samo za čebelarje same, temveč tudi za vse tiste, ki radi jedo med v tej ali oni obliki. A teh m malo! Pozor, rejci malih živali! Na letošnjem ljubljanskem velesejmu od 2. do 11. septembra bo tudi razstava malih živali ter izdelkov in proizvodov njihove reje. Razstava bo zelo obširna, urejena pregledno in pod strokovnim vodstvom. To bo prva naša banovinska razstava malih živali, zato je razumljivo, da je zanimanje zanjo tako veliko. Razstavijo lahko zlasti organizirani rejci, dalje rejska središča, rejske ustanove, neorganizirani rejci ter razne tvrdke z aparati in pripomočki za rejo malih živali. Na razstavo poslane žiivali bodo ocenjene. Najboljše dobe denarne nagrade, diplome, kolajne' in priznanja. Žrtev tihotapstva je postal 421etni Ivan Majhenič, delavec iz Peker pri Mariboru. Na tihotapski poti blizu Svečin pri Mariboru se ni hotel ustaviti na klice graničarjev in je bežal čez mejo. Tedaj so počili streli. Eden je zadel Majheniča v hrbet. Ranjenec je umrl že med prevozom v mariborsko bolnišnico. Zastrupila se je na grobu svojegf edinčka Julijana Kramerjeva iz Nove ga Sada. Otrokova smrt jo je taki potrla, da si je vzela življenje. Odpe Ijali so jo v boluišnico, kjer se bori smrtjo. Delavce bo lafel sprejemati rudn Trepča v Južni Srbiji. Pred kratki se je rudniška uprava sprla z dela ci, jih odpustila in ustavila obr Zdaj bo pa menda začela najemati vo delavstvo. Zato delavske organ eije strogo opozarjajo delavce, da vztrajajo pri svojih zahtevah, čeprav jim bodo ponujali delo. 37 okostnjakov so našli pri kopanju temeljev za novo cesto v vasi Kleko-čevcu blizu Bregane. Trupla so ležala največ en meter globoko pod zemljo. Ker se tamkajšnji prebivalci ne vedo spominjati, da bi bilo na najdišču kdaj .pokopališče, menijo, da so ti okostnjaki iz časa kmečke zarote; kajti prav čez te kraje je vodil Matija Gubec svojo vojsko. Jugoslovanski večer so priredili jugoslovanski skavti v Darlingtonu na Angleškem Njihove prireditve se je udeležilo veliko angleških odličnikov. Angležem so zlasti ugajale jugoslovanske specialitete kakor ražnjiči, čevapčiči in slivovka. V zahvalo je povabil lord Barnard naše skavte v svoj grad blizu Darlingtona in jih gostil pet dni. 250.000 dinarjev je poneveril Dragotin Gregurek, višji železniški uradnik iz Velike Kikinde. Pri pobiranju trošarine je v 13 mesecih oškodoval mestno občino za 250.000 dinarjev. S prisleparjenim denarjem si je kupil lepo hišo, potlej je pa odšel na počitnice. Ko se je vrnil domov, ga je prijela policija. Gregurek je svoj greh takoj priznal. Trije gobavci so pobegnili iz lep-rozuega zavoda v Sarajevu. Gobavce iščejo vsepovsod, da bi preprečili širjenje tako nevarne nalezljive bolezni. Kajpak bo to iskanje prineslo banski upravi velike stroške. Veliko ielezniško nesrečo je povzročil zloglasen vagonski tat Vid Tepež. V Borongaju je po vagonih pobiral železne predmete, pa mu je velik kos železa padel na progo. Zaradi tega železnega kosa je iztirilo pet vagonov. Povzročeno škodo cenijo na pol milijona dinarjev. Samo i magnetizmom in hipnozo se je zdravil pokojni 701etni železniški upokojenec Viljem Vanov iz Maribora. Bil je član sekte tako imenovanih »lorberjancevi. Čeprav je bil bolan, je po naročilu »medija« odklanjal hrano in vsako drugo zdravljenje razen magnetizma m hipnoze. Umrl je tako rekoč od gladu. Maskirana roparja sta napadla 81-letnega Jakoba Božnarja, posestnika od Sv. Ožbolta blizu Škofje Loke. Ko šteje 105 godbenikov. Bolgare so spr jeli predstavniki naše kraljeve gart z višjim kapelnikom Dragoljuboin Ž vanovičem na čelu. Gostje so se o< peljali na Avalo, pretekli četrtek s 6ko»i Ljubljano odpotovali v Italij Njihove koncerte v Rimu, Benetka in Firenci bodo prenašale vse ital janske radijske postaje. Huda avtomobilska nesreča se pripetila na mednarodni cesti bli: Novega Sada. S svojim avtomobilo sta trčila v velik nasproti vozeči :i toinobil Stjevan Gjurovljevič, konjei šlti major, in Blaž Puljevid, ravnat meščanske šole iz Subotice. Obe • zili sta se zvrnili v obcestni jan Dočiin sta se oba omenjena potn ubila, sta vozač v drugem avtomob in njegova žena odnesla le nekaj žjih prask. Slomškov dom bodo zgradili v trovčah pri Celju. Zato so ustano Petrovčani posebno zadrugo, ki zbirala za novi dom prispevke s reditvami. Ministrstvo je dovolil korist gradnje Slomškovega d efektno loterij«, kjer bo 300 dobi v vrednosti 129.000 dinarjev. Meščansko šolo so dobili v Ka ku Pri poskusnem vpisovanju e za prvi razred javilo zadostno št učencev. Prvi razred meščanske bo začasno v poslopju osnovne Vpisovanje v prvi razred bo od 1 3. septembra v pisarni osnovne v Kamniku. Velike lovske strelske tekme se do vršile v Ljubljani 2. in 3. sept bra. S temi tekmami skušajo I vzbuditi zanimanje za strelski šp ki ni važen samo za lovce, tem tudi za državno obrambo. Najbo strelec bo prejel kot prehodno dar krasno izdelano lovsko kupo, dari ljubljanskega župana dr. Jura Adi šiča. V ječi je umrl berač Likozar iz Mil v šenčurški občini. Zaradi požiga Um-nikovega gospodarskega poslopja v Šenčurju so ga odpeljali v ječo. Tukaj se je berač, bil je velik pijanec, šele iztreznil in se hotel sam soditi. To so mu pa preprečili. Pretekli petek ga je pa ječar našel mrtvega v celici. Zdravnik je ugotovil, da je Likozarja zadela kap, kar pa ni nič čud- Šolsko naznanilo Tvgcvshi učni zavod V LJUBLJANI, KONGRESNI TRG 2 VPISUJE V SVOJ ENOLETNI 1RG0VSKI TEČAJ S PRAVICO JAVNOSTI redno vsak delavnik od 9.—12. In 3.—1/2 7. ure popoldne. Tečaj |e organiziran kot redna enoletna trgovska Sola In nudi svojim učencem vse ugodnosti, kot |lh imajo učenci državnih trgovskih šol. Zavod se nahaja na Kongresnem trgu v bivših prostorih državne dvoraz-redne trgovske Sole v centru mesta in Imu prostorne najmodernejše učilnice. Šolnina |e zmerna in dostopna vsakomur. Zavod si je zavoljo svoje solidnosti in svolih učnih uspehov pridobil izvrsten sloves in je po svojih pedagoških metodah in prvovrstnih učnih močeh najmodernejši in najuglednejši zavod te vrste. — Vsa podrobna pojasnila daje vodstvo zavoda ustno ali pismeno. Telefon Dopisne trgovske šole 29-86. se je ob pol dveh popoldne vračal iz Škofje Loke, sta skočila nanj in mu odvzela denarnico, 6rebrno uro in pa zlato verižico. Napadalca sta po napadu pobegnila v gozd. V denarnici je imel starček 300 dinarjev. Orožniki roparjev še niso izsledili. S tujimi potnimi listi je hotelo čez Jesenice v tujino na delo 40 ljudi. Obmejna policija je pa sleparijo odkrila in išče sleparske agente, ki so prodajali tuje potne liste — kupili so jih od delavcev, ki so se vrnili iz Nemčije — po 400 H« 2,50 cm belega baržuna. Pa j mi postrežite, prosim!« Eden d pomočnikov se je uslužno pri-il in odšel, drugi je pa odbrzel ahtevano blago in se z njim ta-vmil. .koj nato vstopi druga, preprost« a in čaka. Nikogar. Pogledi poukov so švigali od enega do dru-. Naposled se je le spomnil sta-pomočnik in s posmehom n* ru vprašal: »No, kaj bova pa a?« i je to postrežba? Za 2,50 cm » bi se kmalu dva pomočnika zlo-jezik ob ,milostljivah‘ in ,im-jivicah*, gospe pa, ki je kupil* ;sljivo več kakor ona dama, J« komaj eden izmed teh oholih g** dov vljudno postregel, laj pravite k temu? Odjemalka noljubje in trdovratno vztrajal pri •ji odločitvi. 'daj junaški Formam nestrpno ča-kdaj bo lahko napravil nenavadno pčijo, njegovi svojci pa najbrže pro- o Boga, da bi se kupec nikoli ne asil. Tragedija zaradi neuui avijivu J Velika žrtev dobrega sina in skrbnega moža Fariz, avgusta. V francoski pokrajini Vendee, v |chantonnayski občini živi v borni koči (Formain Piveteau s svojimi starši, že-mo in sinčkom. Zdaj mu je 28 let. (Pred desetimi leti je prvič začutil strašne bolečine okrog srca. Dolgo ni Ihotel k zdravniku. Bolečine so pa polčasi pojenjale, in ker se je Piveteau teto dni počutil popolnoma zdravega, ee je oženil. Na dan poroke se je pa začela stara pesem. Ženina so na lepem napadli srčni krči. Tri dni je ležal v omedlevici. Zdravniki so že obupali nad njegovim življenjem. Formain je pa vendar ostal pri življenju, polnem trpljenja In muk. Ko je bil star 22 let, ga je bolezen že tako izmučila, da ni bil več sposoben za nobeno težje delo. V Piveteaujevi hiši so živeli doslej j£e dokaj udobno. Po porodu lepega in edravega sinčka je pa Piveteaujeva #ena začela bolehati. Ker je bil Pive-jteaujev oče Invalid in je mati trpela jna paralizi, ni bilo v hiši nikogar, ki jbi delal in služil kruh za bolnike. Tako eta se v Piveteaujevo hišo naselili lakota in beda. Da bi napravil konec težkemu življenju, si je Formain izposodil denar In se začel zdraviti, da bi lahko delal *sa svolo družino. Odpravil se je k Bdravniku v bližnje mesto. Po več me-eecih zdravljen ia se pa njegovo stanje ni izbolišalo. Zato mu le zdravnik nekega dne povedal, da ga ne mor' ©zdraviti. Formain pa še ni obupal. Obrnil :.1e še na druge zdravnike, a pri v? je po brezuspešnih poskusih nann« izvedel, da je njegova bolezen neozdi Ijiva. Za zdravila je izdal že zadnji de Odpeljal se je v Pariz k nekemu i jiemu zdravniku za srčne bolezni. ' Je stavil zadnje upanje. Zdvavnil -Je natančno preiskal, a tudi on le (ral potrditi isto, kar so ugotovili govi tovariši. Kakor pijan je Piveteau tava Eiariških ulicah. Pred očmi je ime tradane svojce, pred seboj je emrt zaradi lakote. Žalosten je mišljeval, kaj naj počne. Misel m momor je hitro odgnal, kajti z bi položaj svoje družine le še posli Vdan v svojo žalostno usodo j< posled prišel na železniško po Kupil je neki časopis. V njem je kako je neki Američan, ki ga je tila neozdravljiva srčna bolezen, idal svoje zdravo oko za deset tiso Barjev. Spoznal je, da je njegova v prav takšna kakor Američanova. Zc Iniki so mu s svojimi izjavami fcadnje upanje. Živeti v bedi kakor Blej, se mu je zdelo neznosno Zat( 0e po dolgem prevdarjanju odločil, bo prodal svoje zdravo oko, samo da bi družini pripravil mirno in zadovoljno življenje. Hitro je sporočil vsem zdravnikom, da proda svoje zdravo oko in da zahteva zanj sto tisoč frankov. Vse bi bilo v redu, a najtežje je bilo obvestiti o nameri družino. Zato je prosil za pomoč nekega časnikarja. Popisal mu je vso zadevo in ga prosil, naj jo objavi v časopisu. Iz časopisa naj izvedo njegovi domači za njegovo odločitev. Res so čez nekaj dni objavili časopisi nenavadno novico o Formainu Pi-veteauju. In že se je pojavil pred Formainovo hišo časnikar s časopisom v roki. Hotel je govoriti s človekom, ki prodaja svoje oko. Formainova družina je onemela ob čudni novici. Ko so razgrnili časopis so pa na sliki spoznali Formaina. Glasen jok se je razlegel po Piveteaujevi hiši. Vsi so hiteli k Formainu, da bi se prepričali, kaj je na tem resnice. Formain je pa mirno sedel na starem panju in žalosten opazoval sončni zahod. Mati, oče, žena in sinček so pokleknili predenj in ga rotili, naj prekliče svojo namero. Formain Piveteau se je boril sam s seboj. Ni dosti manjkalo in omehčale bi ga pretresljive prošnje domačih; ko je pa videl nji-h'"". nnndla lica, je zatrl v sebi vse i mislite, da so kanadske peterke srečne? Otronto, avgusta, li so kanadske sestrice srečne? brže ne preveč. Dionnove peterke, jonarke od rojstva in najslavnejši ci na svetu, morebiti niso tako ne, kakor pišejo časopisi in kakor omišlja svet. ■ pomislite. Otročički žive že od ga dne tako rekoč umetno življe-Pet vzgojiteljic, trije stražniki in vnik s celo vrsto bolničark budno 0 nanje. Vse želje jim takoj iz-jo — razen edine, da bi bile pro-ileklama in film sta napravila iz žive lutke. erke pa tudi ne vedo, kaj je ma-;ka in očetovska ljubezen. Takoj ■ se rodile, so jih vzeli staršem. 1 so jih v neko palačo, kjer de-kar jim ukažejo. Osebne svobode ne poznajo, najhujše je pa to, h mati še nikoli ni ljubkovala, ke tudi ne vedo zanesljivo, ali so vi starši zdravnik in bolničarke ;ospa in gospod Dionne. Kadar a namreč obiskati svoje hčerke, ita svoj obisk najprej naznaniti, potlej zdravnik pregleda otročičke •usti k njim starše kajpak le tedaj, so popolnoma zdrave. Roditeljem le nasproti stražnik, da vidi, če so ni. Pove jima, koliko časa se smeta iržati pri svojih otrokih. Preden pa jpita v vilo, bolničarka oba razkuži, * ne bi zanesla med peterke kakšne olezni. Takšno je torej življenje kanadskih peterk. Mislim, da ga jim nihče ne zavida. Občinski davek v naturalijah Valpovo, avgusta. Na občinski seji v Valpovu blizu Osijeka so prišli pretekle dni do zanimivega zaključka, ki spominja na navade iz časov tlake in desetine. Sklenili so namreč, da bodo odslej občinske davke plačevali namesto z denarjem — s pšenico in drvmi. Občina je v težavnem finančnem položaju. Kmetje so ji namreč dolžni več ko sto tisoč dinarjev na davkih, ki jih ne morejo plačati. Da bi pa kljub temu Uredila svoje finančne zadeve, se je občina odločila za tako nenavaden način odplačevanja davkov. Mnogi z velikim zanimanjem pričakujejo uspehov sklepa zadnje občinske seje. Demanti v umetnem steklenem očesu London, avgusta. Rodbina Taylor iz Londona se že dolgo časa bavi s kaj nenavadnim poslom. Taylorji so namreč strokovnjaki v izdelovanju steklenih očes, in že pradeda zdanjega lastnika tvrdke je doletela čast, da je naredil stekleno oko vojvodi Wellingtonu. Ta poklic pa zahteva strogo diskretnost. Tako ima veliko slavnih osebnosti stekleno oko, pa tega ne vedo niti njihovi najožji prijatelji. Pred kratkim je pripovedoval Goldfried Taylor nekemu angleškemu časnikarju zgodbo o zanimivem naročilu, ki ga je dobil iz južne Afrike. Pri tem pripovedovanju ni govora o diskretnosti, ker Taylor iz previdnosti ni povedal nobenega imena, vrhu tega ima pa tisti, ki je Taylor o njem govoril, svoje stekleno oko »na suhem«. Taylor je dobil rvaročHo, naj pošlje več umetnih oči določenega vzorca v južno Afriko. Naročnik je izrečno zahteval, da mora biti za punčicami teh umetnih oči odprtinica. Pred kratkim je pa prišel naročnik iz južne Afrike sam v London in naročil oko, a brez odprtinice. Tedaj je Taylor izvedel, da je Afrikanec delal dolga leta na demantnem polju; ko so odhajali iz službe, so vsakega delavca natančno preiskali. Nihče pa ni niti pomislil, da bi pregledal tudi stekleno oko. Afrikanec je torej s pomočjo odprtinice v steklenem očesu tihotapil demante. Ko si je tako pridobil že čedno premoženje, se je preselil na Angleško, kjer se je za stalno naselil. Iznajdljiv tat Ncwyork, avgusta. Pred kratkim je iskala policija iz Pittsburgha nekega vlomilca, ki je okradel neko veletrgovino. Ze se je odločila, da bo prenehala z zasledovanjem; v tistem trenutku je pa neki stražnik zapazil tatu, kako stoji v izložbenem oknu kot voščen kip in drži v rokah bankovce v vrednosti pet tisoč dinarjev, ki jih je ukradel iz blagajne. Tako je moral tat kljub svoji iznajdljivosti in spretnosti za zapahe. Kancler Hitler opazuje nemške čete, ki odhajajo na mejo. Merilci hitrosti opominjajo drzne vozače Ncwyork, avgusta. Američani so izdelali in uvedli izvrsten aparat za lahkomiselne šoferje. Majhen zvočnik so zvezali s hitrostnim števcem in ob prekoračeni hitrosti zasliši šofer na lepem glas, ki ga opozarja na previdnost. Ce vozi avtomobil s hitrostjo 60 km na uro, govori glas, da je ta hitrost dovoljena samo zunaj mesta. Pri hitrosti 75km vprašuje glas: »Ali so vaše zavore dobre?« Pri 100 km govori glas: »Pazite, odgovorni ste za vse, kar se zgodi • "las nepre- Preživite prijetno jesen v RADENSKEM KOPALISOI ki zdravi z uspehom bolezni srca, ledvic, živcev, želodca, in notranjih žlez. September-oktober pavšal 10 dni 750 din Vračunano VSE: stanovanje (vsaka prosil soba po lastni izbiri), hrana, l zdravnlikl pri* Bled ter po njem predpisane naravne agljikivf ali mineralne kopali, zdrivlliika, godbena hi občinska taksa, velika analiza seči, sobna postrežba, zdravljenje s pitjem naie zdravilne vidi Godba, dancing in tonkino Izmenoma vsak dan Obširne prospekte dobile na zshlevo od uprave Jopalllč« SLATINA RADENCI stano ponavljati: »Prosim Boga za vašo dušo.« Zdaj še ne vedo, kakšen vpliv bo imel izum na število prometnih nesreč. Zdi se pa, da se bodo nove varnostne naprave najbolj izogibali tisti šoferji, ki bi jo najbolj potrebovali. V kopalnih hlačah v parlamentu Newyork, avgusta. Pred nekaj dnevi se je pripetil v parlamentu severnoameriške države Massachusetts kaj nenavaden dogodek. Kakor po vsej Ameriki tako so tudi v Massachusettsu nastopili pasji dnevi. V skupščinski dvorani je bilo vroče kakor v peklu. Vendar republikanska večina ne pusti, da bi se skupščinske seje končale, demokrati pa trdovratno zahtevajo njihov zaključek. Predsednik demokratov John Wan-thler tehta 126 kil, zato je razumljivo, da najbolj trpi zaradi vročine. Izgubil je potrpljenje in si je lepega dne izmislil nov način protesta proti republikancem. Ko je prišel v skupščino, je najprej stopil v telefonsko celico in čez nekaj minut prišel iz nje v — kopalnih hlačah. Tako »oblečen« je odšel v skupščinsko dvorano; na eni strani je izzval zgražanje, na drugi pa veliko navdušenje. »Noben člen zakonika ne brani no-siti kopalnih hlač, še dobro bi bilo, da bi kopalne hlače moral nositi vsak v tako hudi vročini,« je dejal predsednik demokratov. In ker je prižgal cigareto, so ga sluge na ukaz predsednika parlamenta vrgli iz skupščinske dvorane. Briljantno zaponko je kupil za pet dinarjev Pariz, avgusta. Arabec Mazred Mohamed, nočni čuvaj v neki garaži na Invalidskem trgu, je prišel pretekli teden na neki pariški trg in kupil od nekega starinarja zaponko v obliki storža za približno pet dinarjev. Ker se mu je pa zdelo, da kamenje na zaponki ni čisto navadno, se je odločil, da jo bo prodal. Stopil je k nekemu zlatarju in mu jo ponudil. Zlatar je pregledal zaponko in ugotovil, da je platinasta in da je vanjo vdelanih 80 briljantov in pet rubinov. Ocenil jo je na 20 tisoč dinarjev. Preden je pa zaponko kupil, je poklical policijo. Mazreda so takoj zaslišali. Povedal je, kako je prišel do zaponke in nato so ga izpustili. Vendar policija poizveduje, kako je prišel starinar do tako dragocene zaponke. Pes princese Beatrice se je zgubil Haag, avgusta. Pretekli teden je na lepem izginil s holandskega dvora pes Triksi, ljubljenec male holandske princese Beatrice* Dva dni kasneje je našla Triksija ▼ ;ozdu neka deklica, odvedla ga je domov in ga prijavila policiji. Drugi dan se je že ustavil pred dekličinim domom dvorni avtomobil. Dekličinemu očetu je šofer izročil zlato tobačnico, za hčerko pa zlato nalivno pero z »najlepšo zahvalo od pre-stolonaslednice Julijane in princa Bernharda«. Londonsko eksplozijo so slišali onkraj morja London, avgusta. Pri preiskavi zadnje eksplozije v Londonu so ugotovili, da eksplozija ni bila delo teroristov, temveč da jo je povzro. čil podzemeljski plinski tok. Medtem je pa že prišlo novo prese-lečenje. Takoj po eksploziji so poklicali londonsko telefonsko centralo iz tia de Janeira in iz Varšave. Iz obeh lest so radovedno spraševali, kaj se j zgodilo v Londonu, ker se je močna ssplozija slišala celo pri njih. Tedaj so ugotovili, da je bila v tre-itku, ko je nastala eksplozija, sosed-a telefonska centrala Faraday, ki y 100 metrov od mesta eksplozije, -zana z Riom de Janeirom in Var-'O. Obe telefonski zvezi je eksplozija 3r prekinila, vendar so na drugi vni žice razločno slišali močan pok, ;o zato takoj ponovno klicali Lon-in vprašali za vzrok eksplozije. ČUDNI LJUDJE • ČUDEN SVET CELO LETO lahko trajno spravite Moški z »laternami« na glavi so bili njega dni, ko Orient še ni bil moderni Orient in ne pod vplivom zapada, v nekaterih orientalskih deželah posebno v časteh. Plešavost, ki se je današnji močnejši spol tako neusmiljeno otepa z vsemi mogočimi in nemogočimi pripomočki, je namreč veljala za znamenje modrosti in dru-tfih čednosti. Plešce so smatrali za *izvoljence« duha, zato so jih nagovarjali le z 7iajvečjo spoštljivost.jo in k v tretji osebi, navadno z besedanei »visoko spoštovana pleša«! Da, da, kje so tisti časi, bo dejal marsikateri i-znied prizadetih. Žal je današnji svet vse preveč škodoželjen. « V prvem razredu ljudske šole, ko katehet razlaga zgodbe sv. pisma, si mali učenjaki pogosto le težko predstavljajo živali, kakor je na primer morski som, ki je požrl svetopimskega ?caka Joba. Tudi marsikatera kmečka zenica bi si najbrže težko predstavila zverino, kakršne še ni videla. Zato si lahko predstavljamo Eskime, ki ne poznajo večine teh živali kakor jih poznamo mi. Ko so ^ pismo prevedli v več eskimskih narečij, so morali pojme domačih ži-^li, kakor ovce in jagnjeta spreme-n'ti._ Tako so jagnje zamenjali z Majhnim morskim psom«. * . Kitajci izdajo leto za letom tisoče 1,1 milijone za varstvo pred duhovi. Vsako leto v avgustu, nekako ob tistem času, ko se pri nas »črni duhovi« vrnejo z morja, nastopijo tudi kitajski duhovi svoj vsakoletni dopust. Pa ne samo nekateri, temveč vsi, na bilijone jih je, menijo Kitajci. Iz pekla pridejo na zemljo na počitnice. Če ne bi sleherni Kitajec takrat zažigal kadila, sveč in dajal denarja za verske ceremonije, ki jih opravljajo različni svečeniki, bi ga dobri duhovi ne varovali pred zlobnimi. Praznovernost gre včasih čez vse meje. * Različni cesarji so se obregovali ob različne človeške vrline in slabosti, ki so se tikale predvsem žepov njihovih podanikov. Včasih je šlo pa tudi za kaj čudne zahteve in rekli bi muhe, ki so jih imeli nekateri vladarji. Tako je ne vem kateri škrat obsedel ruskega carja Petra Velikega, ki velja za enega teh posebnežev, da je zahteval od državnih uradnikov, da so morali briti brade. Ali si lahko predstavljate zadovoljnega carskega uradnika častitljive brade? In hočeš nočeš, morali so se pokoriti, ker je car poznal še druge vijake. Kdor je hotel imeti brado, je moral namreč plačati sto rubljev davka na leto. To je bila pa tiste čase lepa vsotica. * Nemci pravijo namesto smolo je imel, »prašiča« je imel. Pa ne morebiti zaradi lepšega. V srednjem veku so izraz razumeli čisto dobesedno. Pri strelskih prireditvah so tekmovali za prvenstvo. Kdor je bil zadnji, je moral imeti smolo, ker eden pač mora * biti zadnji. Tistemu so podarili v smeh prašiča in tako so namesto, da • ima smolo, lahko rekli, da ima jrra- ♦ šiča. Ta izraz se je ohranil do danes in ga uporabljajo predvsem kmetje: Bog ve, ali nima tudi naša smola podobnega izvora. Včasih pravimo, da kdo živi od zraka, čeprav vemo, da ni mogoče, da bi živo bitje, pa naj bo človek ali žival, živelo od zraka, čeprav je ne-obhodno potreben za življenje. Na Himalaji pa žive neke vrste pajki v višini 7000 metrov, v višini, do kamor je stopila človeška noga, kjer pa že davno ni nobene druge živali. Tam žive na samem skalovju, pokritem z večnim ledom in snegom. O teh pajkih bi pač lahko trdili, da žive od zraka, saj si drugega ne moremo predstavljati; vse živalsko in rastlinsko življenje se namreč začne šele dva kilometra pod njimi. » Kolikor bolj so ljudje v Evropi\ ostreje ločeni po veroizpovedih, na Daljnem vzhodu v tem pogledu niso\ tako natančni. Nasprotno, so ljudje ki pripadajo k dvema pa tudi k trem veroizpovedim. Dosti je Kitajcev, kil verujejo v budizem, taoizem in Kon-fuzijeve nauke. Japonci so pa po večini budisti in šintoisti hkrati. MOST (Srn) OD GROZDJA. KAKOR TUD! VSE SADNE SOKOVE BREZ STROKOVNIH PRIPRtV BREZ IZGUBE ČAS« BREZ KAKRŠNIHKOLI APARATOV S POMOČJO NIPAKOMBINA A/ll. Odlična iznajdba današre znanosti! Enostavno! Poceni! HigieničnoI Odobreno od ministrstva za poljedelstvo. Navodila in cenik pošlje brezplačno: RADIOSAN, Zagreb, Dukljaninova ul. 1 Čarobni grad v Dolini smrti Walfer Scotty — mož tisočerih ugank Skrivnostni mož, ki ga cela Kalifornija pozna pod imenom »mož tisočerih ugank« upravičeno zasluži to ime. Na njegovi posetnici je napisano: »Walter J. C. Scotty, kopalec zlata, Dolina smrti, Kalifornija.« Vse Zdru-Sene države bi pa prisegle, da se ta mož že dvajset let ni pritaknil ne motike ne lopate. Ce bi ga kdo vprašal Po tem, bi odgovoril: »Ali kopalec zlata samo motiko in lopato vihti? Pred vsem mora najti zlato. In jaz ga najdem. Kako — to je pa moja stvar.« SCOTTY NAJAME ŽELEZNIŠKO PROGO Pred tridesetimi leti je bil Scotty cirkuški jahač. Potlej je postal nosač voditelja neke ekspedicije ameriške vlade. Nosil je v svojih krepkih rokah vse mogoče priprave. Ekspedicija je bila namenjena v zloglasno »Dolino smrti« v Kaliforniji. Tam neprestano vlada neznosna vročina; nobeno drevo ne more uspevati in noben grm in je le tu in tam mogoče najti vodo. Tam, kjer ni mogel noben človek ostati dalj časa, kakor je bilo neobhodno potrebno, se je Scotty dobro počutil. Postal je kopalec zlata. Ekspedicija je že davno odšla, Scotty je pa še zmerom jezdil po pustinji. Ze so mislili, da ga ne bo nikoli več na spregled, ko se je na lepem spet pojavil med ljudmi. In sicer na kaj nenavaden način. Raztrgan in razcapan je prišel na neko oddaljeno železniško postajo; na hrbtu je nosil težko vrečo. V njej je bilo polno drobcev in koščkov — suhega zlata! S postajenačelnikom se je Scotty pogajal na prav svojevrsten način. Leta in leta se ni brigal za svet in ljudi, zdaj se mu je pa na lepem strahovito mudilo. Najel je lokomotivo in si izgovoril — tega ni še nihče pred njim napravil v vseh Združenih državah — vso progo, da bi se lahko peljal z največjo možno hitrostjo. Sam je stal na lokomotivi in priganjal kurjače k vse bolj divji hitrosti. Ne zastonj, Scotty ni nikakršen stiskač. Dal jim je bajne vsote in strojevodje so vozili ko pobesneli vragi. predstavljamo šele, če vemo, da so zidovi njegove palače debeli cel meter. To je potrebno zaradi grozne vročine, ki prodira daleč v kamnitne stene. Dal si je zgraditi tudi plavalni bazen in pogosto živi na svojem gradu, odrezan od vsega sveta. Kaj v svojem domu počne in kakšna je njegova hiša od znotraj, ne ve razen nekaj njegovih prijateljev prav nihče, ker je še nihče ni videl od znotraj. če ga pridejo oblasti nekoliko povprašat po njegovem imetju, jih smehljale se povabi noter, češ naj ga vendar malo obiščejo. Zdaj se je po dolgem času Scotty spet pojavil. Od vseh strani prihajajo davkarji, povsod, na rice. Zdaj trdijo, da je končnoveljavno na psu. Drugič spet šepetajo, da je priigral ogromne vsote. Potlej spet pripovedujejo, da si je izmislil čudovit sistem, kako povečati možnost dobitka pri loteriji. Pripisujejo mu vse mogoče in nemogoče teorije in sisteme, kako najhitreje in brez dela priti do denarja. In kdor tem čenčam verjame, se zmerom znova prepriča, da si jih je Scotty sam izmislil. Ali hoče morebiti prikriti izvor svojega bogastva, ali ima kaj prikrivati? Najpreprostejša rešitev tega problema je, da je Scotty v resnici našel neko ležišče zlata. Proti temu pa spet govori dejstvo, da svojih pravic ni dal potrditi. Ali je pa tudi to samo trik tega posebneža? Ali misli, da ne bo nihče nikoli izsledil njegove zlate jame? Nihče tega ne ve. Njegova široka smejoča se usta znajo molčati. Zadovoljiti se moramo z ugotovitvijo, da je Walterju Scottyju, kalifornijskemu čudaku, košček sveta, ki druge ljudi navdaja s strahom, obdaril z bogastvom in izobiljem. Dolina smrti skriva v sebi še dosti skrivnosti, ki bi radovedni popotniki na moč radi prodrli vanje. Največja skrivnost je pa edini človek te doline, Walter J. C. Scotty, mož, ki ne seje, pa vendar v vsem izobilju žanje. S čolnom čez ocean Southampton, avgusta. Pred dvema mesecema je poslal James Yang iz Amerike svojim staršem v Louis-Shamu pismo tele vsebine: Proft škodam na Vaši lastnini (ogenj, tat-vinski vlom, toča itd.) in na Vašem življenju (poškodbe udov na potovanju v hribe, na vožnjah po železnici, na avtomobilih, smrt doma ali izven doma itd.) Vas zanesljivo zavaruje M SLAVIJO JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA V LJUBLJANI D. D. i ekspoziturami » Mariboru in Celju, in podružnicami i Beogradu, Zagrebu, Sarajeva, novem Sadu, Osijek« Glavni sedež v LJUBLJANI. GOSPOSKA ul. 12. telet, it 21-76 In 22-76 Takrat je postal slaven. Danes ga ljubi vsa Kalifornija, kajti če pride v kakšno mesto, dobesedno razsiplje zlato okrog sebe. Iz svojega avtomobila meče koščke zlata med ljudi in se pri tem imenitno zabava. Pred nekaj tedni si je to šalo privoščil v Los Angelesu. RAZKOŠNO KOPALIŠČE V PUŠČAVI Z neznanskimi stroški si je dal Scotty v Dolini smrti, na enem izmed redkih krajev, kjer je mogoče priti do vode, sezidati čaroben grad. Koliko truda je bilo treba, da so ves potrebni material spravili v to puščavo, si lahko farmah in posestvih hočejo od njega denarja in pojasnil. Davke rade volje plača, pojasnil pa ne daje nobenih. »Kaj vam to mar?« jih zavrne. SKRIVNOST OGROMNEGA BOGASTVA Nikakšen čudež ni, če si razen oblasti tudi javnost beli glavo s tem, od kod izvirajo vsi nešteti milijoni, ki jih ima možak. Od kod dobi Scotty brez motike in lopate toliko zlata. Sam namreč zmerom odgovarja na takšna vprašanja: »Pojdite tja in iščite!« Neprestano krožijo o bivšem cirkuškem jahaču najbolj nenavadne govo- »Prišel bom domov s svojim čolnom.« Pretekli teden se je James Yang izkrcal z neke tovorne ladje v Southamptonu. Poprej je pa hrabri mladenič prejadral dva tisoč milj do Azorskih otokov v svojem lesenem čolpu, pokritem s platnom, ki ga je naredil sam. Yang je hotel obiskati svoje starše, pa ni imel denarja za pot. Zato je dolgo štedil belič za beličem, da si je kupil potrebnih stvari in sam stesal čoln, ki se je v njem odpeljal domov. Delal je cele noči in po dveh dolgih mesecih je bil čoln gotov. Dva tedna se je še učil veslati in boriti z vetrom. Ko je bilo vse pripravljeno, je Yang odšel 5. junija na pot. Zaradi slabega vremena je moral pa jadrati samo podnevi, medtem ko je ponoči spal v svojem pokritem čolnu. Jedel je konzerve in prepečenec. Samo enkrat mu je posadka z nekega prekooceanskega parnika dala hlebec svežega kruha. Posadka tega parnika mu je tudi svetovala, kako bo najprej prišel do Azorskih otokov. Po 39 dneh veslanja je Yang naposled srečno prispel s svojim čolnom do otokov. Ker je bilo pa slabo vreme, se je Yang odločil, da mora kako drugače priti na Angleško. Zato je poiskal delo na neki portugalski tovorni ladji, ki ga je s njegovim čolnom vred pripeljala v domovino. Letalce se dvigne v višino tisoč metrov Leipzig, avgusta. Na koncu tega meseca bodo na sejmu v Leipzigu razstavili vse mogoče igračke iz 500 tovarn. Največjo pozornost med njimi bo zanesljivo zbujalo majhno letalce, ki se lahko dvigne v višino tisoč metrov. Letalo ima zelo lepo obliko in je dolgo 105 centimetrov, čez krila pa meri 175 centimetrov. Kot pravo letalo je modelček opremljen z majhnim bencinskim motorjem, ki gre vanj toliko bencina, kolikor ga potrebuje za osem minut trajajoči polet. Novi model je težak eno kilo; ▼ višino 1000 metrov se dvigne v špirall, ko mu pa zmanjka bencina, se počasi spusti na zemljo. Pri poskusnih poletih so ugotovili, da bi to letalce lahko preletelo deset kilometrov dolgo progo. Tudi tema odkrije greh Edinburgh, avgusta. Morebiti mislite, da prinese na dan le sončna luč vse mogoče grehe. Vendar pride pogosto greh tudi v temi na dan. V Edlnburghu se je pred kratkim vršila vaja za zatemnitev. Zato je neki moški v svoji hiši ugasnil elektriko. Slučajno je pa ugotovil, da njegov električni števec deluje še naprej in zaznamuje porabo elektrike. Hitro je obrnil glavno elektHčno stikalo in zapazil, da se je prav v tistem trenutku zatemnilo stanovanje nad njim stanujočega najemnika. Uganke ni bilo težko rešiti. Najemnik je namreč dobival svojo luč od njegovega delilnega števca, kar je dosegel s spretnim prijemom. Prej je imel slepar tudi sam svoj števec, pa so mu ga odvzeli, ker ni plačal računa. Tako je tema pomagala odkriti nepoštenost, sicer bi moral poštenjak: plačevati električno luč zase in za sleparskega stanovalca še bogve kako dolgo. Novela »Družinskega tednika" (Srečanje NAPISAL JWECHSBERG Marija je bila velika in vitka črnolaska s sinjimi očmi. Marsikakšen mladenič je mislil na to očarljivo dekletce, na njene globoke oči, ki jih ni mogel pozabiti, čeprav je videl Marijo le mimogrede, v pičlih sedmih minutah. V sedmih minutah, postanku brzovlaka v Bellinzoni. Marija prav za prav sama ne bi vedela povedati, zakaj hodi sleherno popoldne na postajo. Ko je pa hitela po cesti navkreber mimo mestnih hiš in sta se urna kazalca bližala peti uri, je mrzlično in polna pričakovanja pospešila svoje korake. In že je stala na železniškem peronu med . smehljajočimi se in živahnimi mestnimi dekleti in mladeniči, ki so kakor ona prišli pohajkovat na postajo, pozdravljali gospoda d’Oroja z rdečo čepico, namigavali natakarju Toniju, ki je postavljal vrčke piva v žični podstavek, pripravljal na svojem majhnem vozičku sadje in cigarete, kozarce s slatino, majhne stekleničke likerja in po-Hej, ko je vlak pripeljal na postajo, z vsiljivim kričanjem ponujal svoje blago. Zmerom je napravil dobro kupčijo, kajti potnike je dolga vožnja skozi lombardsko nižino utrudila in razgrela; bili so žejni in so se kar dre- njali okrog njegovega majhnega vozička. Ko so si naposled pogasili žejo, so se razgledali okrog sebe in videli smehljajoča se dekleta, bi so_ veselo pohajkovala sem in tja in pričala, da je v tem kraju veselje doma. Postaja je bila sprehajališče, zabava, smeh. Za Marijo je bilo življenje v svojih neštevilnih bleščečih ovojih, življenje z začetkom in koncem, z mnogimi tujimi obrazi, ki so se pojavili, jo pogledali io spot izginili, kadar se je gospodu d'Oroju z rdečo čepico zljubilo datii znamenje za odhod. Potlej je spet prišel drug dan z novimi vlaki, novi obrazi so se pojavili in izginili, ljudmi, kd 60 živeli v daljnih mestih z visokimi hišami, palačami in podzemeljskimi železnicami, morebiti še celo z nebotičniki, ki Jih je Marija videla samo- v kinu. Enkrat samkrat bi se Marija rada peljal« z njimi, stopila v v,agon, ki nosi na svoji tablici mnogo tujih napisov. »Po vsej Evropi polje takšen vagon,< je važno dejal d’Oro, in gospod d’Oro jo moral to vedeti, ker jo bil že po vsej Evropi. A to so bile sanje, neizpolnjive želje, Marija je to vedela, kajti revna na-meščenka, ki mora vzdrževati svojo staro, bolno mater ia dva brata, ne sme sanjati o tujih mestih in potovanju po Evropi. Bilo je nekega popoldneva, ko je brzovlak pravkar pripeljal na postajo; natančno se je spomnila tega popoldneva, ki se je začelo s tem, da s» je prvič dala na glavo novi rumeni slamnik s sinjim trakom in jo je ogovoril neki velik tujec. Govoril je bolj slabo italijanski, biti je moral tujec. Govoril je hitro in pogledoval na uro. Marija je bilo prvikrat na tihem žal, da stoji brzovlak v Bellinzoni samo sedem minut. Vedeti je holel, če je vstop v grad Montebello dovoljen, njegovo nazobčano zidovje so tudi tujci videli s postaje. Dala mu je zaželeno pojasnilo in se je morala zasmejati. Hotel jo je najbrže le spoznati. Ali ji ni takoj nato dejal, da so ga očarale njene oči in njeni črni lasje? Da je slikar in bi jo rad enkrat obiskal v Bellinzoni. Marija mu ni ničesar odgovorila. Neprestano je morala gledati velikega vitkega moža, njegove ozke, negovane roke. Bile so roke umetnika, to bo govorile bolj zgovorno kakor njegova usta. Nikoli ni Marija pomislila na to, da si ljudje utegnejo v sedmih minutah toliko povedati, da bo slišala toliko o svoji lepoti. Morebiti je bilo pa več ko sedem minut? Zdelo se ji je, da je gospod d’Oro, ki ju je opazoval, dalj časa zadržal vlak. Še eno minuto in še ©no, in Marija je pozabila na vse oknog sebe, na veseli hrušč na postaji. Nič več ni videJa ljudi, ki so se prerivali k vratom vagona, ne Tonija, ki je ponujal prigrizke, in tekni i svojitn vozičkom sem in tja. Tedaj je na lepem držala v roki cvetlice. Tujec jih je kupil od stare prodajalke cvetlic, medtem ko je govoril in jih hitro stisnil v njeno roko. Preden se je poslovil od nje, jo je nežno prijel za roke in jih poljubil. Marija je čutila močno utripanje svojega srca in kakor v sanjah je slišala, kako ji je dejal: »Na koncu meseca se bom spet peljal skozi Bellinzono. Saj boste prišli k vlaku, kajne? Pripeljal se bom a popoldanskim brzovlakom iz Milana. Potlej bom ostal pri vas, ali vas bom vzel pa s seboj v lepi, širni svet.« In že so se vrata vagona zaprla. Gospod d’Oro je dal znamenje za odhod. Mariji je bilo, kakor bi ji naznanil smrtno obsodbo. Že so se zapirala okna. Ko se je vlak začel že počasi premikati dalje, je tujec skočil na stopnice vagona in ji poslednjič pomahal. Marija je videla zadnjič lepe, ozke roike, potlej je pa izginilo vse; stala je na postaji. Okrog uje je bilo pusto in prazno. Odslej je šla na postajo vsako popoldne. Na postajo je prihajala še bolj zgodaj, podnevi je bila raztresena in zmedena. Mati je kmalu opazila hčerino spremembo in ji to tudi očitala. Marija se je pa samo smehljala, ogledovala je svoj rumeni slamnik s sinjim trakom, ki se ji je tako lepo podal, kakor ji je dejal on. Im ko je pripeljal vlak iz Milana ob četrt na šest, so se njene o& široko razprle. Iskala je nekoga, tekala je ob oknih vagonov, a samo tuji, zanjo nepomembni ljudje so izstopali in jo rado-veduo opazovali. Vlak je naposled od- peljal in Marija je žalostna odšla » postaje. Minil je dan, toda njene misli eo se mudile že ob naslednjem dnevu, kajti živela je samo za popoldne, za sodem minut, ko stoji milanski brzovlak na postaji Bellinzona. Mesec se je bližal koncu; Marij« je bila vsako popoldne na postaji. Že nekajkrat jo je nagovoril ta ali oni tujec. Tako je tudi danes hodil za njo eleganten gospod, Id je držal pod pazduho neki tuj časopis. Marija se mu je izognila; nekaj jo je vprašal, toda ona se je hitro obrnila in hitela naprej ob ozikih vagonih in boječe gledala skoznje. Vlak je odpeljal. Marija je stopila nazaj, da bo bolje videla ▼ vagone. Tam — srce se ji je hotelo iztrgati iz prsi — ali ni bil on, ali ni bila njegova roka, njegov obraz? In zraven njega ženska, velika svetlolaska?, »Krasne ženske so tukaj,« je dejal mladenič, ki je spet stopal v oddelek dn vrgel časopis v prtljažno mrežo, ko je vlak že vozil s postaje, »videl sem dekle v rumenem slamniku s sinjim trakom, bilo bi lahko tvoj model ...« »Rumeni slamnik s sinjim trakom?« je vprašal ogovorjena zamišljeno. Zdelo se je, da nekaj premišljuje in j« bežno pogledal skozi okno. »Pusti me zdaj v miru!« je potlej živahno vzkliknil svojemu prijatelju, »saj veš, da nočem zdaj ničesar slišati o delu, saj sem ji vendar obljubil ...« Nežno je pogledal vitko svetlolaso damo, ki je smehljaje se sedela zi» ven njega in ji pritisnil na roko d<>l® vroč poljub. Križanka in uganke KRIŽANKA ŠT. 29 1 23456789 8 NAŠ DOM Dom je zrcalo gospodinje Pomen besed: ; Vodoravno: 1. zaimek; poslanec;, 2. poseduje; izbrana družba; 3. ži-! dovski duhovnik; žensko ime; 4. azij-! ska država; 5. predlog; žensko ime;' oblika pomožnega glagola; 6. nastav-ljenec; 7. švicarski kanton; poljski pridelek; 8. tatvina; bog vetrov; 9. obljubljena dežela; tuja mera. Navpično: 1. bivša evropska prestolnica; stara avstrijska okrajšava; 2. del pohištva; časomer; 3. svetopisemski duhovnik; planet; 4. španska pokrajina; 5. zaimek; žensko ime; okrajšava znane agencije; 6. stara pesnitev; 7. oseba iz Župančičeve »Veronike Deseniške«; zaimek; 8. oče; slovaški politik; 9. bog sonca; mere za tekočine. • SKRIVALNICA PRAPROT PRIZNANJE OGLASNIK SVASTIKA | LEVIČAR SOKRAT KLODVIG CIGARETA Iz vsake besede vzemi.tri zaporedne črke in sestavi iz njih pregovor. ČRKOVNICA !■' 0 R O S K O L K S P T A B A Al Š L T 0 P K B O A L Š S 1 * ) RAČUN S ČRKAMI K L M N XIMN L N P S , MRUL NTMP L S SROP Namesto črk vstavi prave številke, da dobiš račun. Vsaka črka nadomešča samo eno številko in zmerom isto. DOPOLNILNICA PASKAURELOOE SAOSTAOANEDA V srednjo vrsto vstavi črke, da dobiš v navpičnih vrstah besede. Srednja vrsta ti da potem ime in priimek živečega slovenskega pesnika in pisatelja. MAGIČEN KVADRAT Vsakdo ni tako srečen, da bi imel veliko stanovanje in v izobilju vsega, kar potrebuje za življenje. Vemo pa, da je mnogo ljudi zelo srečnih, čeprav imajo skromno stanovanje in žive v skromnih razmerah. Sreča in zadovoljstvo človeka sta odvisna v veliki meri od okoliščin, ki v njih živi. Večino svojega življenja pa prebijemo v svojem stanovanju, zato, mora vsaka gospodinja gledati na to, da svoje stanovanje uredi kar najbolj udobno, pa čeprati je stanovanje še tako majhne. Da je stanovanje udobno, ni zanj potrebno ravno pohištvo iz orehovine ali kaj podobnega. Tudi pohištvo iz mekhega lesa je dandanes tako čedno, če je lepo narejeno. Važno je le, kako je stanovanje urejeno. Brez ročnega dela si današnja gospodinja stanovanja sploh misliti ne more. Seveda spada v skromno stanovanje skromno ročno delo. Sicer je pa vse odvisno le od okusa gospodinje. Glavni prostor pri stanovanju je vsekako spalnica. Če je stanovanje enosobno, mora biti vsaj spalnica velika, svetla in sončna. Stene naj bodo svetlo prepleskane. Postelje naj bodo sveže pregrnjene, prav tako morajo biti zavese res čedne, po možnosti v skladu s posteljnim pregrinjalom. Poleg tega je vsekako potreben ; kauč z nekaj blazinami. Če imate dve \sobi, ga boste imeli v prvi.,sicer pa boste v edini sobi izbrali najbolj pri-•ineren in precej prostoren kot. Tam ;napravite kotiček namestu sprejem-; niče. Kauč pregrnite s kakšnim čed-\nim prulnim blagom, kockastim ali ; pa rožastim. Okrog njega našijete do ; tal segajoč naborek. Na kauč se poda | precej mehkih blazin, oblečenih v \prevleke iz istega blaga. Zraven podstavite prav nizko mizico s polico, Inekaj višjo kakor je kauč sam. Pre-\grnite jo s prtičem iz istega blaga ;kakor so blazine; nanjo postavite keramično vazo z zelenjem. V polico pa spravite knjige, ki jih ravno berete. Tako boste imeli nad vse udoben kotiček tudi v stanovanju z eno sobo. Še bolje je seveda, če imate dve sobi. Udobnost si lahko še povečate. Tudi v tem primeru nuj bo kot s kaučem, prevlečen s pisanim blagom, ker je najbolj praktično in se lepo pere in lika. Če imate finejše pohi-. štvo, potlej spadajo seveda zraven finejša prevleka in lepše blazine. Bl<\-go za prevleke je navadno svileno in lepih barv. Blazine napravite is! kosov barvastega satena. Podlaga naj bo enotna, lahko je tudi navadno blit-go. Potlej izrežite različne oblike, če ne marate geometričnih, pa različne motive, ki so zdaj modemi. Pisan velik klobuk za na peščino boste že znali narisati, zraven pa naočnike in knjigo. Te oblike izrežite iz blaga živih barv — kakor že rečeno je saten za to zelo primeren — in imeli boste moderno blazino s še moder- nejšim >tihožitjem«. Poleg tega »o ljubki in modemi motivi mizica « pisanim dežnikom nad njo. Ali pa primitivna cvetlica v lončku in zraven več praznih in prevrnjenih lončkov. Iznajdljiva gospodinja si bo izmislila še. več takšnih modernih motivov. Žive barve in svetlikajoče se blago bodo k učinku pripomogli po svoje in imeli boste nad vse prijazen kotiček, kjer se boste po kosilu radi zleknili. Današnja stanovanja niso več tako polna navlake kakor so bila nekdaj. Tudi prostorna stanovanja niso natrpana z vsem mogočim, temveč je v njih le najpotrebnejše. Sem in tja, na knjižni omari ali na tej ali oni mizici imejte lep keramičen kipeo ali keramično vazo s cvetlicami. Če imate predsobo, je vsekako potrebno, da jo primerno opremite. Seveda naj bo v njej le kakšna majhna garnitura — mizica in stolčki, obešalnik in morebiti majhne omarice. Za vkuhavanje kupi previdna gospodinja samo preiz kušene steklenice znamke REX j JULIJ KLEIN ' Ljubljana. Nollova ul. 4 Pletena garnitura se dobro obnese. Tudi na pleteni mizici naj bo vselej svež šopek cvetlic. Veliko vlogo pri stanovanju igra kuhinja. Pohištvo je seveda svetlo; zdaj so moderne razen bele tudi druge pastelne barve. Red in čistoča v kuhinji sta pa vsekako zrcalo gospodinje. Marsikdaj toži ta ali ona gospodinja, da ne more imeti pospravljeno, ker ima premajhno stanovanje. To nikakor ne drži. Imejte v stanovanju samo to, kar je potrebno, pa bo lahko zmerom pospravljeno. Nikar vam pa naj ne bo žal, če si ne morete privoščiti velikega stanovanja; saj se ljudje v velikih stanovanjih pogosto počutijo osamljene, ker takšnemu stanovanju primanjkuje domačnosti. Vsaka gospodinja lahko prinese v svoj dom dosti ženskosti in domačnosti, če ima smisel za lepoto in čistočo. Treba je imeti samo nekaj dobre volje, saj pravi star slovenski pregovor, da žena tri ogle podpira. V večini primerih to tudi drži in mora držati. 1. 2. 3. 4. 5. A A A A A A C I 1 I 1 L L L N N N N O O P P T T T Pomen besed: 1. razcapanec; 2. hunski kralj; 3. vodja letala; 4. madžarsko žensko ime; 5. židovski modrijan (Lessingova drama). Besede se berejo enako v navpičnih in vodoravnih vrstah. POSETNICA O. I. MAJNIK - ČOP Krško Kaj je ta gospod po poklicu? OGRAJA V S E J A C N A R 0 T E T V M 1 S 0 K L 0 L E A S I V š Opažamo, da pariški modeli večernih oblek vse pogosteje obstajajo iz krila in bluze. Na sliki vidite krilo iz črnega tafta, bluza je pa iz modernega pikčastega k repa, prav tako tudi ogrinjalo, nabrano v mehke gube. Naša kuhinja KAJ BO TA TEDEN NA MIZI? Jedilnik za skromnejše razmere Četrtek: Prežgana juha, rižota, solata. Zvečer: Ocvrta jetra, krompir v kosili. Petek; Fižolova juha. jabolčni zavitek. Zvečer: Fižol v solati, kava. Sobota: Vampi s krompirjem. Zvečer: Mlečen zdrob. Nedelja: Goveja juha z rezanci, nadevana paprika, pražen krompir, govedina. Zvečer: Polpeti, kompot. Ponedeljek: Buče v omaki, kruhovi cmoki. Zvečer: Kumare in ‘krompir v solati. Torek: Goveja juga z nastrgano kašo, zabeljen stročji fižol, govedina. Zvečer : Goveji golaž, polenta. Sreda: Krompirjeva juha, palačinke. Zvečer: Safalade v solati. Na tem plotu bi se moral brati napis, in sicer v vodoravnih vrstah. Mož, ki je pribijal deske, pa ni pazil in je lego desk zamenjal. Uredite jih zdaj vi tako, da boste brali v vodoravnih vrstah napis. Rešitve ugank iz prejšnje štev. l/l. S. stolpec str. 7. p;: . ■ \v: «•»* «**• *»»•** Jedilnik za premožnejše Četrtek: Možganova juha, zeljnate v paradižnikovi omaki, kosih, oblečena jabolka1. Napoleonova pečenka-, po- 'Napoleonova pečenka: Pokrij dno koze z olupljenim krompirjem, nanj politjžii vrsto na rezine zrezane pljučne pečenke, potlej pa spet krompirja. To zali j s prav redko omako iz sme- % Vaši lasje potrebujejo nego. Samo vodna ondu-lacija da linijo in lepoto pričeske Cesalni salon J. KOS, Ljubljana, Mestni trg 3 Telefon štev. 47-68 klobasice krompir v Zvečer: lenta. Petek; Vinska juha, pečene ribe, pražen krompir, solata, jabolčne kepice. Zvečer: Nadevana ocvrta jajca, solata. Sobota: Goveja juha s fritatniini rezanci, nadevane tolečje prsi, paradižnikova omaka. Zvečer; Polpeti, krompir v solata. Nedelja: Riževa juha, krompirjevi svaljki, pečen kopun kumare v solati, hruškov kompot, češki kolački. Zvečer: Nadevana paprika, kava, čokoladni kifeljci. Ponedeljek: Kruhova juha, koSlru-novina v vinski omaki, široki rezanci, pesa v solati. Zvečer: Krompirjeva solata s trdokuhanimi jajci, kava. Torek: Piščanec v obari, koruzni žganca, paradižnikova č e r : Telečja glava s pirjev pire. Sreda: Zelenjavna štruklji, mešan kompot, torta6. Zvečer: Telečja lata. POJASNILA ‘Oblečena jabolka: Napravi masleno testo. Razvaljaj ga tenko in zreži na štirioglate krpice. Na vsako krpico daj celo ali polovico olupljenega jabolka, ki mu odstrani pečke. Preje pa jabolka nekaj časa duši z vodo in sladkorjem, vendar morajo ostati cela. Potlej atisni robove, da dobiš obliko zavitka; te zavitke posipaj 6 tolčenim sladkorjem in jih speci. tane, ki ji primešaj žlico gorčice. Omake mora biti toliko, da pokrije meso in krompir. Duši pečenko in jo daj na mizo s polento. solata. Zve-hrenom, krom- juha, ajdovi lešnikova obara, so- Model kaže za pariške pojme nad vse elegantno večerno obleko iz kockastega tafta, ki ima svoj izvor v preteki«« stoletju. Ce je obleka res okusna in elegantna, o tem bodo sodile naše bralke same. Nogavice perilo dežniki v najboljši kvaliteti, po tovarniških cenah, ▼ prodajalnah tovarne VIDMAR Pred Škofijo M Preiernova ul. 10 Goapoavctaka 2 Tyrieva », Palača „SlaviJa" Klobuček v obliki čepice z dvema ogromnima peresoma, kakršnega ima neka pariška lepotica. Monogratni — cnfel — aiur gumbnice — gumbi — plise fino in hitro izvrši Matek & Mikeš LJUBLJANA, Franiiikanska ulica Vezenje perila, predtisk ženskih ročnih del ČIST SEL OBRAZ v 10 dneh z uporabo FEMINA kreme proti PEGAM. Suha ali mastna 20*— din. Po povzetju pošilja: MRFUMEME MUK — STARI BECEI, Duaavika banovina. Mat v 3 potezah (R ,g) Problem št. 91 Sestavil S. Loyd (1867) v drugi posodi primerno količino vode! in damo na vsak liter vode 5 dkg ku-' hinjske soli. To vodo, ki se imenuje slanica, moramo dobro ohladiti, potem • jo pa vlivamo v posodo nad kuhane gobe toliko časa, da je posoda polna' in so gobe s slanico popolnoma pokrite. Ako imamo večjo množino gob, je lahko posoda sodček od olja ali lesen čebriček, za manjše množine pa po-; ljubna steklena posoda s širokim vratom. Za konzerviranje v slanici so uporabne vse užitne gobe, za prodajo pridejo v poštev pa le užitni gobani. 300 din za 1 kg surove volne je skoraj neverjetna cena. In vendar je res. Tako volno Vam nudijo angor-; ski kunci, okoli 4 kg težke živali, s fino,; 15 do 20 cm dolgo, belo dlako, ki jo imenujemo kratko in malo angorsko volno. Tri odrasle živalce dajo na leto približno 1 kg volne. Naprej lahko vsak sam računa. To volno predemo in barvamo sedaj tudi doma v lastni predilnici, ki je osnovana na zadružni podlagi. Vsakemu rejcu angorskih kuncev je omogočeno, da volno svojih živali proda ali pa da v prejo, katero uporabi za svojo družino. Reja angorskih kuncev je danes najbolj rentabilna panoga reje malih živali za našega malega človeka, o čemer se bo lahko vsak prepričal na Banovinski razstavi vseh vrst malih živali in produktov v okviru jesenskega ljubljanskega velesejma v Ljubljani od 2. do 11. septembra. 2. Dc8—g4 šah kar koli 3. Dg4—dl(c4) mat. i. ;... Kd3—e4 2. Dc8—e6 šah Ke4—d3 3. De6—c4 mat. Rešitev problema št. 88 1. Thl—gl g5Xh4 2. g3Xh4 Kg4—f4 3. Tgl—el Kf4—g4 4. Tel—e4mat. 2 Kg4Xh4 3. Kg2—f3 Kh4—h3 4. Tgl—hi mat. Rešitev problema št. 89 1. a2—a3 Ka5—a6 2. a3—a4 kar koli 3. De2Xb5 mat. 1 Ka5—b6 2. De2—e3 šah kar koli 3. De3—a7 mat. 1 Ka5—a4 2. De2—e7 kar koli 3. De7Xb4(a7) mat. 1 b5—b4 2. a3—a4 kar koli 3. De2—b5(a6) mat. [Rešitve ugank iz prejšnje številke Križanka: V o d o r a t n o : as, kosilo, Lah, [Beran, Alan. »en. Rogatec, ln, trg, do, Ta* [sanec, rak, lani, Taras, dan. Oberon, Ra. — .Navpično: Alarik, to, salon, Rab, Hng, [pare, natakar, Ob, trs, so, Senegal, Irec,* .nad, las, denar, on, kocina. Promikalniea: Danica, Irenej, Milena. Dopolnilnica: Po slabi tovarišiji rada gla-[va boli Enačba: roman, opera, glava, avila, tiran, [epika, cena — Rogatec Težavno vprašanj: j. Pavel »e pelje s Čol-[nom na kopno in pusti Pavlo na otoku. 2. • Vsa tri dekleta se s čolnom peljejo na otok, [vsi Štirje moški pa ostanejo na kopnem. 3. .Tri dekleta ostanejo na ctoku, Pavla se pa [pelje na kopno. 4. Tone. Tine in Jože se pe- • Ijejo na otok, kjer jin lakajo zaročenke^ Pa- [ vel ln Pavla ostaneta na kopnem. 6. Tone .in Tončka se peljeta skupaj na kopno A. [Pavel se s Tonetom in Tončko vrne na otok, »Pavla pa ostane sama na kopnem. 7. Pavel [pusti Toneta na otoku in se sam vrne na »kopno. 8. Pavel in Pavla se pripeljeta na [otok. . Posetnica: Odvetniški pripravnik Izločilnica: Goije mu, ki v uesffcčl biva sam. faktična športna angorska bluza, ki prinašamo za spremembo namesto *pnogih pletenih jopic in bluz iz jer-®®ya. Posebno privlačna je zaradi krasnih barv — tirkiznosinje in tobačno-Tjave — in povprečnih prog. V njej boste bolj elegantni kakor v kateri koli drugi bluzi. 7* Pariza t%atn pocočaio.. • • • da se podajo na pisane svilene °61eke ozke črne baržunaste pentljice ha ovratniku in na krilu pod pasom. • •. da k obleki iz nežne rožnate fou-l&rdske svile, v pasu je precej ozka, »rilo je pa kratko in široko, nosijo Parižanke širok klobuk iz peščeno- Pccdtiuni nasveti Za ljubko oblekco in čepico potrebujete 150 gr bele pralne volne in klobčič čiste angorske volne ter dve pletilki št. 3. S tem seveda ni rečeno, da ne smete uporabiti druge barve, same pa najbrže veste, kako ljubek je otrok v belem. Ce boste uporabile drugo barvo, vam priporočamo prav hežno, 6aj otrok izgubi dosti na 6voji : ljubkosti, če ima kakšno prav kričečo oblekco. : Krilce boste delale v temle vzorčku: 6 petelj desnih, 6 levih, na vsakih :21 vrst pa ene vrste ne podpletite, Ida boste dobili okenca. Za krilce na-: snujte 62 petelj in pletite 132 vret • visoko v luknjičastem vzorčku. Ko bo • delček dovolj visok — to morate pač • pomeriti na otroku— začnite na obeh • slraneh snemata po diagramu št. I. Ostale petlje, imeti morate 66 petelj, pletite naprej, in sicer: 12 vret pletite v obe 6meri same desne, medtem ko na vsakih pet vrst po eno petljo snamete. Ostalo je še 62 petelj. Na vsakih 10 petelj razdalje napletite iz angorske volne piko. To napravite iz 4 zank. Sicer pa do konca pletite na lice de6ue, narobe pa 6eveda leve. Vrste pik naj bodo oddaljene druga od druge za 8 vret. Bo treh cm sedelca morate snemati za rokavno odprtino: na vsaki dve vreti najprej na vsaki strani po 3 petlje, potlej po 2 in naposled po eno. Naprej pletite naravnost. Ko je oblekca približno 32 cm dolga, snemite v sredi za vratni izrez 8 petelj. Eno stran petelj nasnujte na pomožno pletilko in jo pustite ob strani. Drugo pa pletite dalje; na vsaki 2 vrsti snemite ob vratnem izrezu po 1 petljo, dokler ne ostanejo 4, ki jih snemite za ramo. Potlej končajte še drugo stran. Ta del je prednji del. Zadnji del pletite prav tako, razen vratnega izreza, ampak samo rokavno odprtino. Ko je del visok 35 cm, kratko in malo snemite vse petlje. Za rokavčka (diagram št. II.) nasnujte 18 petelj in 36 vret visoko pletite v luknjičastem vzorčku, medtem ko v vsaki tretji vrsti dodajte po eno petljo na vsaki strani. Potlej pletite 12 vret naravnost, 36 nadaljnjih vret pa snemajte na vsake tri vrste po eno petljo na vsaki strani. Ostalo pa skupaj. Naposled spodnji del rokavčka še enkrat nasnujte, in sicer po dve petlji skupaj. Pletite same desne 12 vrst visoko in na vsaki sl rani na vsaki dve vreti snemajte po eno petljo; naposled zaključite. Sešijte oba dela krilca in rokavčka ter jih všijte. Nasnuite petlje vratnega izreza in pletde ovratnik takole: 4 petlje na vsaki 6trani same desne v obeh smereh, ostale v eno smer desne, v drugo leve. Tako 8 vret visoko. Potlej pa osem vrst pletite vseskozi same desne. Za čepic.o nasnujte 68 petelj in 10 cm visoko pletite naravnost (diagram št. III.). Vzorček za čepico je naslednji: 1. vreta desne; 2. vrsta leve; 3. vrsta: 1 desno, 1 levo, pletilko vtaknite zadaj v zanko prejšnje vrete in jo podpletite desno, tako da imate na pletilki dve zanki. Ta vzorec se ponavlja v vsej vrsti. 4. vreta same leve; 5. vreta kakor 3. vreta, le da v začetku napletete samo eno petljo na-; mesto dveh in se vzorček za eno pet-; ljio pomakne na levo. Vzorec se po-; navija. Po desetih centimetrih snemi-; te na vsaki strani po 22 petelj in ple-; tite naravnost 8 vrst visoko. Potlej; vzemite po 2 petlja v začetku in na; koncu skupaj. Naposled snemite še; trikrat po dve petlji, in sicer v V6aki; osmi vreti. Ko je oglavje čepice 9cm; visoko, snemite. S štirimi pletilkami' nasnujte vse petlje in pletite 10 cm eno vrsto leve drugo desne. To naposled zvijte skupaj. Na konceh pri-; šijte še svilen trak primerne barve in-čepica je gotova. Posebno vzorček in kroj za oblekco sta pripravna. Iznajdljive mamice, ki imajo tudi večje hčerke kakor je zanje določena označena velikost, bodo kroj primerno zvečale. Za večja dekletca so primerne tudi nekoliko bolj žive barve, ker se pač bolj umažejo. Tiste, ki so že bolj vajene pletenja, bodo napravite tudi lahko dolge rokavčke, in ljubljenka bo imela čedno oblekco za zimo za posebne priložnosti. Tudi med uradnimi urami se utegne zgoditi, da se vam utrga zanjka na nogavici — in še kako rado! šivanke In sukanca nimate zmerom pri roki, čeprav bi bilo koristno, zato imate pa v pisarni klej. Z njim nekoliko pomažite zanjko in ne bo se več trgala. Klej ima pa tudi to prednost, da gre pri pranju sam od sebe proč. se dober mesec in spet boste spravili na dan zimske plašče. Kožuhovinasti dobe pa čez poletje vselej neko medlo barvo, nič kaj sveži niso videti. Ta ne-dostatek boste popravili, če boste plašč izprhali s tanko, votlo palico. Ce vaš Plašč ni še tako zelo oguljen, se bo zdel spet kakor nov. Najbolj priporočljivo je, da damo prekuhane gobe v preluknjano posodo, ki jo postavimo za pol ure pod vodovod ali v tekoči potok. Potem zavremo če od tegale kostima vzamemo palico, ki precej diši po gledališču, in visoki angleški klobuk, nam bo ostalo ljubko • in-praktično oblačilo iz črnega sukna, ki bolje pade kakor katero koli drugo volneno blago. Posebno učinkovit je bel nazobčan ovratnik iz belega pikeja pod običajnim črnim, pa tudi spodnji rob krila je nazobčan. Mat v 3 potezah (B J4) Problem st. 92 SestavU H. Eisele (1896; rumene klobučevine, posut s čisto majhnimi cvetlicami. .. .športna obleka iz sinjega šantun-ga je vsa plisirana. Njen edini okras je svojevrstno zapenjanje na plečih. K tej obleki se poda klobučevinast klobuk takšne barve kakor je obleka z velikimi nazaj zavihanimi okraji. ...klasičen kostim iz svetlo rožnatega platna ima na jopici štiri žepe in ga nosijo z bluzo temnomodre barve. ...kostin. peščenorumene barve s plisiranim krilom in kratkimi rokavi se zapenja s pomočjo treh porcelanastih mačjih glav limonaste barve. KONZERVIRANJE gob v slanici Kakor za vlaganje v kis, vržemo pripravljene gobe v vrelo vodo, kjer jih pustimo vreti 5 do 7 minut. Za kuhanje uporabimo čisto, emajlirano posodo, ker v železni ali cinkasti posodi gobe počrne. Ko gobe kuhamo, ne smejo štrleti iz vode, zato je najbolje, da jih pokrijemo z lesenim mrežastim ali preluknjanim pokrovom, ki tišči gobe v krop. Frevrete gobe odcedimo, nato jih damo v mrzlo vodo, da se popolnoma ohlade. Hlajenje je zelo važno, zato je treba mrzlo vodo nekajkrat izmenjati. S tem dosežemo, da ostanejo gobe trde in bele. Problem št. 90 Sestavil Jaques Mieses (1883) Mat v 3 potezah (B ^ Rešitev problema št. 87 1. Sb3—a5 d2—dlD 2. Dc8—c4 šah Kd3—d2 3. Sa5—b3 mat. 1....... Kd3—e2 22. nadaljevanje »Ker je naša pokojna gospa grofica tako zelo želela, da bi se spravili z malo gospo grofico, bi bilo morda bolje, če ne bi stikali okrog teh podatkov...« »Nadaljuj, ti nekaj veš!« Filipov glas je bil tako oster, da se je stari služabnik zdrznil in odkimal. »Ne, o ne! Ničesar ne vem. Star osel sem in ne znam se prav izražati, toda zdi se mi, da bi bilo bolje, če bi mlad zakonski mož, ki ima morda svoje napake, iskal pot do svoje žene, ne pa vzroke za ločitev.« Filip je skomignil z rameni in počasi rekel: »Ne verjamem, da bi bilo mogoče najti takšno pot.« »O, gospod grof mora samo želeti...« »Ali mar mislite, da take poti ne bi maral?« »Tako ne smete govoriti, gospod Filip,« je trdo rekel stari služabnik. »Moral bi jo,« je nadaljeval Filip z istim glasom, »vendar pa mislim, da bi bilo še lepše, zdaj... zdaj, ko vem, da je moja žena lepa... če bi ji ponudil prostost, tisto prostost, ki ji je nisem maral dati pred dobrim letom, ko sem mislil, da je grda.« Govoril je skoraj tiho, prepričljivo. »če boste tako gledali, pojde vse rakovo pot!« je zagodrnjal starec. Grofovo pomišljanje ga je ujezilo. »Kaj pa misliš, da je med mano in grofico?« »Cisto preprosto — ljubezen.« Filip se je otožno nasmehnil: »Nemogoče, prijatelj božji; moja žena me zaničuje.« »O, gospod, saj niste eden tistih, ki bi jih mogle zenske zaničevati!« »Pa vendar, kadar gre za načela... Vem tudi to, da moja žena ne mara o meni slišati niti besede.« »Kako morete kaj takega misliti?« »Vem... iz pisma, ki mi ga je pred nekaj meseci pisala. Prebral sem ga nocoj ponoči in vem, dragi Karel, da po njem ne smem ničesar upati.« »Gospa vas ni poznala, ko ga je pisala. Nekaj vem: včeraj, ko je zapuščala Louvigny, je bila zelo v skrbeh zaradi vašega zdravja.« Grof je starca prijateljsko potrepljal po rami: »Ti bi še umirajočega skušal prepričati, da bo ostal živ. Menda hočeš, da bi se vse uredilo po željah moje drage mame. Nekaj pa te prosim: ne vdajaj se sanjam in ne misli, da boš svojega mladega gospodarja kar tako spravil v koš.« »Saj veste, gospod Filip... obljubil sem...« »Lepo. Toda zdaj najprej pripra- vi mojo prtljago! Odpotoval bom!« »2e?« »Dosti dela imam še.« »Ali mislite iti k svojemu stricu?« »Kaj naj bi pa tam počel?« »Gospa Renata je tam.« »To bi moglo biti kvečjemu vzrok, da bi potoval kam drugam!« »Ali se mislite vrniti?« »Morda.« »Torej odhajate za dalj časa?« Mladi mož je nebrižno odmahnil z roko: »Moje matere ni več tam!« je žalostno vzdihnil. Potem je malo pomislil In se nasmehnil: »In tudi moja žena še ni prišla tja.« Uro pozneje je Filip že sedel v vlaku. Ko je stari Karel, ki ga je hotel sa vsako ceno spremiti na postajo, prišel v njegov oddelek, ga je Filip prijateljsko prijel za ramo: »Dosti sreče mi želi, prijatelj! Komaj vem, po kaj grem prav za prav, še manj pa vem, kaj bom dobil, Vzlic temu pa mislim, da me boš kmalu videl, če se bo ona s tem strinjala. Drugače mi pa želi srečno pot... Pisal ti bom z drugega konca sveta!« Starčeve oči so se orosile: »Gospod Filip, saj ni mogoče, da vas ne bi več videl?... če bi bila gospa grofica tu...« »Tudi moja mati ni mogla usodi kljubovati. Zapustil sem Francijo, da bi ubežal pred ženo, ki je nisem maral niti poznati... Zdaj bom odšel morda še dalje, da bom ubežal pred spominom nanjo, ker sem jo spoznal. Daj mi roko in pojdi! Glej, vlak se že premika.« »Do svidenja, gospod Filip. Pišite kaj!« »Do svidenja, Karel. In pazi na mojo sobo v Louvignyju.« »Bom, bom.« Skozi okno je Filip še videl, kako si je stari hlapec brisal solze in se usekoval. Se poslednjič mu je pomahal z roko. Potem se je zleknil v kotiček in premišljal, grizoč si ustnice: »Ali je temu kriva smrt moje matere, ali srečanje z grofico? Se nikoli nisem toliko trpel kakor v zadnjih dveh dneh! Kar ne spoznam se več. Mislil sem, da se bom še razjokal, ko sem se poslavljal od Karla.« 4 Ko se je grof odpeljal, se je stari služabnik zamišljen vrnil v grad. I OD ZAKONA DO LJUB I LJUBEZENSKI ROMAN ★ Iz francoščine pre Nekaj mu je reklo, da ne pojde vse tako, kakor bi moralo iti, če sam ne bo pomagal. Pol ure se je obotavljal, potem je pa naročil šoferju, naj pripravi avto in ga odvede k Filipovemu stricu. Ni bilo še poldne, ko se je starec pripeljal na graščino Sergea de Louvignyja. Takoj je povprašal po mladi grofici. »Gospa dArmonsova je v cvetličnjaku in izbira cvetje,« mu je odvrnil Laurent, ki je prihitel, ko je zaslišal avto. Karel se je obrnil proti steklenemu poslopju, ki mu ga je bil sluga od daleč pokazal. »Ce je le sama...« je pomislil Karel, ki se ga je iznenada polotila nekakšna zadrega. Že je skoraj obžaloval, da je prišel. Kako bo le sprejela njegove besede? Popraskal se je po glavi. »Seveda, če bi jo srečal le slučajno, bi se že dalo kako urediti, človek se začne pogovarjati, beseda da besedo... in naposled pove člo-yek vse, kar mu leži na srcu. Toda če se človek vozi dve uri z avtomobilom, da poišče svojo gospodarico in ji pove... brr! Bojim se, da me bo mlada grofica postavila pod kap in da se bo ujezila, ker se vmešavam v take reči. Vraga, najbolje bi bilo, če bi se lepo vrnil tja, od koder prihajam, ne da bi jo videl!« Toda medtem pogovorom s samim seboj je starec tudi stopal dalje, in ko mu je prišlo na misel, da bi se obrnil, so se odprla vrata cvetličnjaka in zagledal je Renato s polnimi rokami cvetja. »Jej, Karel! Kaj pa vi tu?« »Pravkar sem prišel, gospa grofica,« je zajecljal sluga. »Kaj se je zgodilo? Ali se je v Louvignyju kaj primerilo?« Renata je v tem trenutku mislila na grofa, ki ga je bila tam pustila... »Vse je v redu,« je plašno rekel Karel in krčevito iskal vzroka za svoj prihod. Iznenada mu je le nekaj prišlo na misel. Odločno je rekel: »Vse je v redu, samo odšli ste, ne da bi bili kaj naročili.« »Da bi kaj naročila? Zakaj pa?« »Vraga, da bi vedeli, kaj naj delamo! Ali naj grad zapremo in pošljemo služabnike domov, da ne bodo samo jedli?« »Grof d Armons bo to že sam odločil.« »Prav zato prihajam. Gospod grof je davi odpotoval in ni naročil niti besede.« »Kako, odpotoval?« je presenečena vprašala mlada žena. »Kam pa je šel?« »Kolikor sem razumel, misli mladi gospod obiskati še nekaj ljudi Lovski Neki bogat lovec vzame lov v zakup. Z njim pa ni prav nič zadovoljen. »Ce človek pomisli, kaj vse to stane!« udriha, »če računam zakup, lovski davek, lovsko dovoljenje, lovski vestnik, lovsko zavarovanje, lovskega psa, kar strgam čevljev in oblek in še v trgovini zamudim, me stane vsak zajec, ki ga ustrelim, okroglih sto dinarjev!« Njegov spremljevalec meni: »Saj imaš še vražjo srečo, da tako malo zadeneš!« * Brglez pride ponoči pozno domov. Nahrbtnik z zajcem vrže na mizo. Njegova žena pa debelo pogleda: »Toda, Jože, saj si vendar trnek vzel s seboj, ne puške!« Možje o ženah V gostilni sedi družba poročenih mož. Pojejo neko pesem o zakonskih ženah. Kar se oglasi eden izmed njih: »Ali veste, da so ženske bolj pogumne kakor moški?« »Beži, beži?« »Res, res. Ali bi se kdo izmed vas upal iti v trgovino In tam pomeriti vse klobuke, v žepu pa ne bi imel niti prebite pare!« Že od nekdaj je bilo tako! Celo Eva je rekla Adamu: »Novo figovo pero potrebujem!« »Prav rad, dragica!« Adam je zlezel na drevo. Prinesel jl je dol tri tucate figovih peres. Eva je zmajala z glavo. »VI moški pa res nimate okusa. Tisti tamle gori čisto v vrhu na koncu dolge suhe veje, tisti mi je všeč!« Mladoporočenca Mladoporočenca gresta na poročnem potovanju na sprehod čez zelen travnik, poln pisanega cvetja. Na lepem zdivja neka krava proti njima. »Beživa, beživa!« zakriči on. Bežala sta kolikor so ju nesle noge in ko sta bila na varnem, meni ona: na Francoskem, potem pa odpotovati nekam daleč.« »Daleč?« »Nič podrobnega ne vem. Gospod Filip mi je samo rekel, da misli za zmerom zapustiti Francijo.« Renati se je zresnil obraz. »Kako? Filip misli za zmerom oditi, ne da bi kaj rekel!« Videlo se ji je, da je užaljena. »Pravite, da misli za zmerom oditi?« »Bojim se, gospa grofica. Spremil sem ga na postajo; samo molčal je in ves je bil kakor zmešan.« »Toda zakaj ta beg? Mislila sem, da bo ostal nekaj časa v Louvi-gnyju.« »Tudi jaz sem mislil,« je zamrmral starec prav počasi, kakor bi bil mislil še nekaj reči, pa se je v naslednjem trenutku premislil. Njegovo vedenje je Renato vznemirilo. »Ali je grofa včeraj po mojem odhodu kdo obiskal?« »Kolikor vem, nihče.« »Ali je prišlo kakšno pismo ali brzojavka?« »Ne, nič. Gospod Filip je šel na grob svoje matere, potem pa v nje- V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. fekrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši. monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub tovarna JOS. REICH LJUBLJANA no sobo. Ko je gledal družinske slike, je bil hudo zamišljen in pri večerji, kar ni vedel, kje se ga glava drži. Zlasti, ko je izvedel, da je bila gospa njegova žena... Zdi se mi, da gospe ni spoznal... Oprostite mi, da govorim reči, ki jih morda ne bi smel...« Renatina radovednost je bila adaj že zbujena in Karel ji je moral le še zadostiti. »Res me menda ni spoznal. Toda kako je potem izvedel?« »Jaz sem mu povedal, gospa grofica.« »Vi?« »Da! Mislil sem, da to ni nič hudega. Morda ne bi smel, toda gospod grof je hotel vedeti in me je tako dolgo izpraševal...« »Kaj vas je izpraševal? O meni?« »Da, o vas...« »Zdaj pa lepo povejte, kako je bilo. Vaše zgodbe prav nič ne razumem. Kaj je hotel gospod vedeti?« »Gospod me je povprašal po go- ANEKDOTE »Ta je pa lepa. Pred kravo bežiš in zmerom si mi pripovedoval, da bi zame sleherni trenutek pogledal smrti v oči?« »Kaj pa hočeš! Ali je bila krava morebiti mrtva?« Pozabljivi profesor Profesor predava na nekem zborovanju. Na lepem opazi, ko iznad svojega rokopisa pogleda po dvorani, kako ljudje hitijo ven. Začuden se obrne k predsedniku zborovanja in vpraša: »Zakaj pa ljudje že gredo?« Predsednik mu v zadregi pojasni: »Ker ste začeli svoje predavanje ravno v tretjič brati, gospod profesor!« Med sosedi Tinček pozvoni pri sosedi: »Mati prosi, če bi nam posodili šest skodelic,« »Ali nimate doma prav nobene?« »Ze, toda svoje tovariše sem povabil za svoj rojstni dan in mama pravi, da je naših skodelic škoda!« Do smrti se je pretegnil »Prav za prav je čudno,« meni zastopnik zavarovalnice, »da je vaš mož v tako kratkem času, potem ko se je zavaroval za visoko vsoto, umrl, Ali se vam ne zdi?« »Čudno prav nič,« se odreže vdova, »kratko in malo do smrti se je pretegnil, samo da bi lahko plačal visoke premije.« Angleška kri Pri neki slavnostni večerji v Londonu, ki jo je kraljica Viktorija priredila prevedla K. N. spe... to se pravi po lepi temnolaski, ki je bila z njegovim stricem. Izvedeti je hotel, odkod je in njeno ime. Imela je tako lepe oči, obraz, stas, skratka — gospodu Filipu ste bili zelo všeč... Opazoval vas je in občudoval, pa ni vedel, koga občuduje... Mislil je, da ste kakšna njegova sorodnica. Kar smešno je, da se je na prvi pogled zaljubil v vas...« »O!« se je uprla Renata in nehote zardela. »Pa je res tako! Videti bi bili morali, kako je gospoda Filipa zabolelo, ko je izvedel rešnico. Sam nase se je jezil! Kar povedati vam ne morem, kako! Videl sem samo, da ga je bolelo in da se ni pritaknil jedi. Saj je res nenavadno, človek povpraša po lepi temnolaski, pa izve, da je njegova žena...« Karel je razprezal svoje misli o vsem, kar mu je prišlo na misel, in ves srečen je bil, ko je videl, da se je čez Renatin obraz razlil jasen nasmešek. O, kako rada ga je poslušala! Filip torej zdaj pozna obraz tiste, ki jo je vzel za ženo. Zdaj ona ni več zapuščen otrok brez nege, brez spodobne obleke, zdaj Filip ve, da je tista, ki jo je odbijal in preziral, vredna moške ljubezni. Renata se ne bi nikoli drznila upati, da se bo to zgodilo! Filip je zaljubljen vanjo! Filip je nesrečen zaradi svojega vedenja proti njej. O, kako sladko je maščevanje ! Zdaj si ga je le osvojila! Tako jo je prevzelo vse to, da so ji solze silile v oči. Toda jokati ni marala. Preveč smešno je to. Da je Filip zaljubljen vanjo! Udarila je v smeh... 2iv, mlad smeh, drhteč od zmagoslavja! Filip jo ljubi! Filip trpi zaradi nje! Rekla si je: »Nisem hudobna, pa vendar mi je tako všeč, da je grof nesrečen... Zaradi nje, ki jo je tako preziral.« Kako lepo se ji je zdelo življenje, ki ji je pripravilo takšno maščevanje! Ko jo je stari sluga gledal, je premišljal, kaj naj pomeni njen smeh. Renata se je pa zbrala in se zresnila, ker ni marala, da bi zaslutil vzrok njenega zadoščenja. Iznova ga je začela izpraševati. Vse je hotela vedeti in moral ji je ponoviti vso zgodbo od prvih Filipovih besed. Starec ji je vneto odgovarjal in se ogibal vsem besedam, ki bi mogle grofu škoditi. Nad vsem, kar bi utegnilo ganiti srce mlade žene, je pa govoril na dolgo in na široko. »Zdaj boste razumeli, gospa grofica,« je končal, zakaj mi gospod na čast kraljice Havajskih otokov, je črnska kraljica dejala: »Veličanstvo, ali veste, da se tudi v mojih žilah pretaka angleška kri?« »Zanimivo,« je odvrnila kraljica Viktorija, pobliže premotrila svojo gostjo in dostavila: »Kako je pa to mogoče?« Havajska kraljica je pa suho odgovorila: »Moj ded je namreč pojedel vašega kapitana Cooka!« Fantazija in resničnost Francoski pesnik in pisatelj Victor Hugo (1802—1885) je v svoji fantaziji včasih sklepal vse mogoče in nemogoče, potlej je pa še sam verjel, da je bilo vse to resnično. V neki družbi je sedel z mnogimi častniki in govorili so o bitki pri Waterlooju. Victor Hugo je bil ravno pesniško navdahnjen in začel je na dolgo in široko slikati potek bitke. Nekatere prizore je s svinčnikom narisal n a papir tako, kakor si jih je predstavljal. Neki stari general ga je začudeno gledal, nato pa dejal: »Oprostite, toda to je bilo čisto drugače! — Saj sem bil vendar zraven!« »Molčite!« ga je nahrulil pesnik, »če ste drugačnega mnenja, potlej ste takrat pač slabo pazili!« Irski sluga Stari poročnik išče slugo. Naposled posije oglas v časopis. Kandidat stoji pred njim. Mladenič z lepimi rdečimi lasmi. »Iščem koristnega, porabnega moža,« meni stari vojak, »moža, ki bi znal kuhati, šofirati, snažiti konja, čevlje in okna, krmiti perutnino, molzti kravo ln ki bi se razumel na pleskanje in lepljenje tapet.« »Oprostite, gospod,« vpraša kandidat, »kakšna tla so pa tukaj?« »Tla?« vpraša poročnik in zardi, »kaj ima pa to s tem opravka?« »Menim namr eč — če bi bila iz ilovice, bi lahko v svojem prostem času delal opeko.« danes ni ničesar naročil za Lou- vigny.« »Ali vam ni pri odhodu nič pO" sebnega rekel?« »Rekel sem mu ,do svidenja'. Odgovoril mi je, da je to vse odvisno od gospe grofice. Da bi se z njo morda vrnil, brez nje pa nikoli.« »O, to so samo prazne besede,« j© vzkliknila in se posmejala. »čisto nazadnje je dejal: .človek je igrača v rokah usode, dragi Karel. Zapustil sem Francijo, da bi ubežal pred ženo, ki je nisem maral niti poznati... Zdaj bom pa odšel morda še dalje, da bom ubežal pred spominom nanjo...« Te poslednje besede so Renato zmedle. Zdelo se ji je, da ji železni prsti stiskajo grlo, in hkrati jo j® začelo nekaj žgati v očeh, da so se ji orosile. Toda ni marala pokazati čustev do moža, ki ji je prizadejal toliko hudega. Vendar je njeno veselje v trenutku izginilo. Zdaj se jl j® zdelo, da se bo potolažila šele tedaj, ko se bo mogla razjokati. Misel, da jo bo Filip zdaj, ko jo je spoznal, za zmerom zapustil, jo je bolela, bolela jo je zavest, da ga ne bo nikoli več videla. »Ali imate zelo radi svojega gospodarja?« je vprašala Karla. »Poznam ga že od mladih nog, gospa.« »In želite, da bi ostal na Francoskem?« »O, gospa, to je moja največja želja! Zlasti, če bi gospod grof prišel z gospo grofico v Louvigny. Potem bi spet gledal svetlolase glavice v starem gradu in poslušal veseli smeh otrok. Na majhnem vozičku z oslovsko vprego bi jih vozil, kakor nekoč, po parku...« Ob teh spominih starega moža sta zdrsnili dve debeli solzi po licih mlade žene. Kako vznemirjen je danes! Občutki so se menjavali v njej: adaj veselje, zdaj žalost, zdaj zmagoslavje. In na tihem si je rekla: »Ali te je ta zgodba tako ranila, uboga Renata? Rajši se pomiri! Maščevanje je jed, ki jo je treba hladno pojesti, ti se pa vznemirjaš zaradi ene same Filipove besede in zaradi starčevskih spominov. Vse kaže, da se boš prej podala, kakor tisti, ki bi se moral.« Na glas je pa rekla starcu: »Poslušajte, Karel. Obljubljam vam, da bom poskusila zadržati vašega mladega gospodarja, toda pri tem mi morate pomagati.« »O, z veseljem, gospa grofica.« »Gospodu d’Armonsu ne smete povedati, da ste z menoj govorili.« »Seveda mu ne bom rekel niti besede. Saj vem, da bi bil mladi gospod jezen, če bi to izvedel.« »Sporočili mi boste sproti vse, kar bo z njim v zvezi.« »Da, gospa grofica.« »In tega on ne bo izvedel.« »Razumem. Gospa, name se lahko zanesete!« »In zdaj, prijatelj, se vrnite v Louvigny... Prav tako skrbite za grad, kakor ste skrbeli takrat, ko je še vaša rajna gospodarica živela v njem. čakajte dogodkov in ma prav o vsem obvestite.« »Velja.« »Na svidenje, prijatelj. Zadovoljna sem z vami... Pametni ste in prepričana sem, da ste danes napravili tako, kakor bi bila želela moja tašča.« Gledala je za starcem, ko je odhajal. Srečen je bil in stopal je' ponosno, kakor bi bil izvojeval veliko zmago. »O, gospod Filip, vrnili se boste v grad! Stari Karel je prebrisan, in kakor je rekla nasa mlada grofica, bi bila uboga rajna gospa a njim lahko zadovoljna.« 5. že debelo uro je Martina Buli-nova pripovedovala grofu d’Armon-su, koliko je pretrpela v dolgih mesecih, ko je spremljala Renato. »Kaj naj vam rečem, gospod Filip? Vaša žena je bila strašno čudna. Sama vase zaprta, zasmeh-ljiva, muhasta... Nikoli nisem vedela, kako naj z njo govorim.« »Ali je imela velike zahteve?« »Niti ne! Rajši bi rekla, narobe. Govorila je le malo. V hotelu, na sprehodu, na potovanju, povsod se je vedla vsekakor kakor izgnana kraljica.« DRUŽINSKI TEDNIK1 V VSAKO SLOVENSKO HIŠO! TERPFNTINOVO MIlO RZTTe C*pyr,fA/ 6|Mr« muodl aš Kotiček RESNIČNA PRAVLJICA . Daleč od vseh hiš je živel v borni koči star in ubog mož, ki ni imel ničesar razen psa. Živel je od miloščine dobrih ljudi. Vsak dan je šel prosit hrano in še to je delil s svojim psom. Večkrat so mu ljudje rekli, flaj psa proda. Toda zvesto žival je Preveč ljubil, da bi jo mogel pustiti od sebe. Tako je živel do zime. Pozimi je starec zbolel in ni mogel do ljudi. Z velikimi mukami je prišel pes čez nekaj dni do ljudi, tam je toliko časa ^ojal in prosil, da so šli za njim. Ko so prišli v kočo, so našli starca vse-po onemoglega. Odnesli so ga v vas, */er je kmalu okreval. Tako je rešil zvesti pes svojega dobrotnika. Marija Oblakova. ASTI JE UMRL OČKA Od tega je že dolgo. Takrat je hodila v tretji razred, in še dobro se ppominja dneva, ko ga je zadnjič videla. V mračni bolniški sobi je ležal Jjnirno in tiho na beli postelji v kotu. J^se popoldne je ostala pri njem in oele sestre, ki so stregle očetu, so jo jalostno gledale. Ko je zvečer odhajala, je poljubila očka na visoko, ponosno čelo. Takrat se je rahlo, prav rahlo nasmehnil, in bilo je poslednjič v njegovem življenju. Nikoli več ne bo videla svojega °čka, nihče več ji ne bo pripovedoval čudovitih dogodbic iz daljnega •veta, kajti to je znal samo on. Nekoč, davno je bil mornar. Vozil se je V velikih ladjah po širnem morju, se je z lakoto, žejo in divjimi privedla v HolJywood. Ločila se je od svojega prvega moža in se poročila s pevcem Ninom Martinom. LOMBARD KAROLA: bila sprva girl v Senettovi skupini girlsov. Pozneje se je ponesrečila z avtomobilom in si skazila obraz. S pomočjo lepotne kirurgije so ji popravili nedostatke, da je postala lepša, kakor je bila. Rodila se je v Indijani. Živi v neki vili na Bel Eru. Postala je ena najbolj blestečih igralk v Hollywoodu. Njeno pravo ime je Jean Peters. Bila je žena Williama Powella, zdaj je pa poročena s Clarkom Gablom. (Dalje prihodnjič) Kako se je končal prvi koncert Fjodora Šaljapina Slavni ruski pevec šaljapin je bil v svoji mladosti, kakor večina slavnih mož, reven ko cerkvena miš. Ničesar drugega ni imel kakor lep glas in vero v svoj uspeh. Svoj prvi koncert je priredil skupaj z nekim prav tako mladim neznanim tenorjem v Petrogradu. V neki predmestni hiši sta najela »dvorano«. V petrograjskih časopisih sta objavila notico in prosila občinstvo, naj njun koncert poseti v čim večjem številu, šaljapin in njegov to- le usnjar zna ustrojiti kožo kokor more perilo čisto oprofi le dobro milo. Terpenlinovo milo Zlatorog do gosto belo peno, ki z lahkoto odstrani vsako umazanijo. Le malo truda - in perilo je snežno belo, prijetno poduhteva in ostane dolgo trdno. j>oril ----------------- Vvermi v afriških gozdovih. Videl je Japonce, Indijance, Eskime in še ve fiko, veliko zanimivih stvari. Vsak Večer je pripovedoval in Asta ga je Poslušala. Tiho kakor miška je sedela »a njegovih kolenih, velike črne očke Pa. so bile široko razprte in strmele ‘o tja daleč čez rdeče strehe — v »vet. Zdaj ve, da ne bo nikoli več ja Ma na očkovih kolenih, čudovitim prigodam nasproti. Kadar se spomni ttanj, gre v svojo sobico in grenko (ajoka. Zelo dolgčas ji je po njem, a (ega ne pokaže nikomur. Dela se, kakor bi pozabila nanj, pa ni. Kadar tre na pokopališče; položi zmerom lep šopek na, grob, ena sama svetla tolza ji Tcane na rdečo rožo in se 'ablesti očku v pozdrav in spomin. Marta Kajzeljnova. variš sta čakala na poslušalce, a dvorana je ostala prazna. Najela sta pa tudi klavir in ga postavila na oder. čeprav je bil koncert napovedan za osmo uro zvečer, je bila dvorana še ob devetih popolnoma prazna. Na lepem so pa stopili noter štirje možje, šaljapin je stopil na oder in dejal: »Gospoda, nekoliko potrpite, prosim... Takoj bomo začeli.« »Upamo, da ne bo dolgo trajalo,« je HtfnsUi Ultsilcan h= Hepburn KATARINA: hčerka nekega zdravnika, študentka, študirala le konzervatorij in pozneje dramatsko Umetnost. Zdaj je slavna hollywood-[fca igralka. Stara je 26 let. Zelo inteligentna in načitana. Je visoka, vase teprta, nekateri ji očitajo, da je domišljava. živi nezakonito s slavnim »talcem Howardom, ki je lani preletel jvet. stanuje na Bevery Hilsu s svojo prijateljico Lavro Hardingovo. HOPKINS MIRIAM: izvrstna igral-W, toda ne posebno lepa. Najprej je Igrala v gledališču, toda tudi zdaj na-Jtopa poleg filma v gledališču. Najprej le bila žena scenarista Parkerja, zdaj režiserja Anatola Litvaka. Je zelo ■obražena in ima vsak teden literarne prireditve v svoji vili. KEATON BUSTER: nekoč slaven komik, toda zdaj na koncu svoje slave. Sekaj časa je norel in so ga imeli za- Pega v zdravilišču za umobolne. Zdaj ozdravel in nastopa v majhnih filmih. Njegova žena je bila Norma Bhearerjeva. Zdaj je poročen s svojo Nekdanjo bolničarko. LAMOUR DOROTHY: bila je pevka ) jazzu. Lepa, čudovita, nekoliko na-►na. Najprej se je pisala Streiner, Maj pa Kay, ker je žena šefa orkestra Herberta Kaya. Rojena v New Orle-Vnsu in ima 25 let. LANDI ELIZA: bila odlična mad-ktrska dama, toda želja po filmu jo je tiARTe dejal eden izmed četvorice, »ves dan smo garali ko črna živina.« šaljapina je odgovor presenetil. »Ali mislite, da koncert ne bo dolgo trajal?« jih je vprašal. »Za svoj denar vendar hočete nekaj slišati?« »Nikakor ne!« je odgovoril eden izmed njih. »Delavci smo, ki moramo po koncertu pospraviti klavir.« Izpolnjevanka Počrni vsa polja, označena s piko, in si oglej nastalo sliko! Spodobi se... Otrok in [ec o večerne Tudi otroci morajo vedeti, kaj se spodobi, čeprav bo marsikateri rekel, da je za to še premajhen in premalo razumen. Sta ši naj se zavedajo, da ljudje sodijo po otrokih, kakšni so njegovi starši in vzgojitelji, kajti star je pregovor, da jabolko ne £ade daleč od drevesa... Otroka moraš vzgajati že v zibeli. Otrokova prva vzgoja jč v tem, da ga ne razvajaš, temveč ga navadiš reda in pri njem nikoli ne popustiš, čim prej boš začel z vzgojo otroka, tem prej boš vzgojil iz njega človeka, ki se zDa vesti v vsakršni družbi, ki ima simpatičen in miren nastop in ki ga povsod radi sprejmejo. Saj veste, kako se boje, posebno v družinah brez otrok, razvajenih in samovoljnih otrok, ki hočejo vse videti, vse obrniti, vse vedeti. Temelj otrokove vzgoje je pa dober zgled! Kolikokrat slišimo v družbi ali doma, kako se otroci odrežejo na opomin staršev: »Saj gospod učitelj tudi ne napravi tega!« Ali pa: »Zakaj pa očka in mama tega ne storita?« če torej učiš otroka lepega vedenja, ga moraš imeti tudi sam v mezincu, še več, pokazati moraš to pri sleherni priložnosti. Otroci te bodo posnemali in nikoli ti ne bo treba v družbi ali kjer koli priti v zadrego zaradi otrokovega vedenja. napadi Poljska vojska je načela po angleškem vzorcu mejo obdajati z baloni, da bi jo obvarovala pred letalskimi Na sliki je nekaj takšnih balonov v bližini meje. Tole prebereš == v eni minuti bb V tej minuti... ... pridelajo v Združenih ameriških državah za 114 tisoč dinarjev tobaka. ... Kanada in Nemčija med seboj uvozita in izvozita za povprečno 2850 dinarjev. ... pridelajo na Japonskem 650 mernikov riža. ... popijejo Američani več ko 180.000 skodelic kave in čaja. ... izdelajo na Angleškem za 97.500 dinarjev oblek. ... se v Sovjetski Rusiji vpiše v osnovne ali srednje šole pet novih učencev. ... pridobe v južnoameriški državi Čile, ki je prva glede pridobivanja solitra, dva tisoč kil solitra. ... medtem ko berete to rubriko, so v Ameriki začeli tri nove pravde. In minuta je minila. 25 teti... Kronološki pregled dogodkov po sarajevskem atentatu Po podatkih iz diplomatskih arhivov Nadaljevanje 31. avgusta Nemci ujamejo po zmagi pri Tannenbergu generala Samsonova. Rennenkampfova armada se umika proti Bugu. Nemški »golob« preleti Pariz in vrže dve bombi. 1. septembra Ruska ofenziva proti Lvovu Kusi prekrstijo svojo prestolnico St. Peters burg v Petrograa. Srbska vlada (Pasic) načelno pristane na teritorialne koncesije v prid svojih sosed, če stopijo le te v vojno na njeni strani. 2. septembra Nemške armade prodirajo proti Ch&tea\» Thierryju. Francoska vlada se. preseli v Bor-deaux. Rusi zmagajo pred Lvovom. Konec avstrijskega prodiranja na ruskem Poljskem. 3. septembra Avstro nem&ka ofenziva » smeri proti Var. lavi. Rusi vkorakajo v Lvov. Izvolitev kardinala de la Cliiese ib papeža Benedikta XV, 4. septembra Nemci prodirajo na francoskem bojiSču, Joffre pritiska ua Preneha, vrhovnega povelj* nika angleških armad, naj začne ofenzivo. Francozi se pripravljajo za protinapad. 6. septembra Začetek bitke na Marni (5.-—10. septembra). Avstrijci prekoračijo vnovič Drino. Britanska, francoska in ruska vlada se ob* vežejo v »londonskem paktu«, da ne bodo sklenile posebnega miru. e. septembra Nadaljevanje marnske bitke. Začetek bitke pri Grodku (6.—12. septembra), južnovzhodno od Lvova. (Dalje prihodnjič.) Gospod Subito... ...v hotelu S^SIlil SSSR in tretji rajh Napisal Henry O. Wolfe («Harper’s Magazine«, Newyork») I Strah pred možnim sodelovanjem med Nemčijo in Rusijo je preveval vse evropske mednarodne konference zadnjih pet let. Politični voditelji malih držav, ki leže med tema dvema ogromnima državama, so se tega najbolj bali. Ta možnost je vrgla svojo senco tudi čez mize, za katerimi so državniki Londona in Pariza reševali usodo starega sveta. Vsi narodi med Egejskim morjem na jugu in Arktičnim oceanom na severu in njih državniki so se bali te zveze med narodnimi socialisti in' boljševiki. Te zveze so se enako bali tudi tisti politični voditelji, ki žive in delajo na bregovih Seine in Temze. Čeprav se o njej v javnosti redko govori, je vendar to vprašanje zelo pereče, ker se o njem na skrivaj misli. Zato tudi zelo vpliva na odločitve vseh vlad. V večini primerov je tudi poglavitni činitelj, ki vodi zunanjo politiko vseh držav. Možnost, da bi se narodnosocialistič-na Nemčija in sovjetska Rusija združili proti svojim sedanjim zaveznikom, se bo zdela večini Američanov kar fantastična. Mar sovjetska Rusija ne vidi v sedanjem rajhu največjega nasprotnika komunizma? Ali državniki rajha mar ne govore, da je sovjetska Rusija njihov sovražnik, ki se z njim ne bodo nikoli pobotali in ga morajo uničiti? Ali ni mar predsednik sovjetske vlade Molotov na kongresu zastopnikov vseh sovjetskih republik leta 1936. izjavil, da so voditelji narodnih socialistov »sodobni ljudožrci«? In ali ni leto dni nato na' niirnberškem kongresu kancler Hitler rekel o voditeljih sovjetske Rusije, da so »tolpa kriminalnih tipov«? Ali Hitler, Rosenberg, Goebels in drugi narodno socialistični državniki niso napadali sovjetske unije in trdili o njej, da je sodobna Kartagina, ki jo je treba uničiti? Res je narodnosocialistična propaganda trdila, da je Hitler človek, ki bo Evropo rešil nevarnosti azijskega boljševizma. Res je tudi to, da je rajh na čelu tistih držav, ki ne marajo sovjetov In ki so podpisale tako imenovani »pakt proti komintemi«, V okviru tega pakta so Nemčija, Italija, Madžarska, Japonska, Španija in Mandžurija sklenile zvezo, ld je naperjena proti sovjetski uniji. Narodnosocialistična in sovjetska politika sta se borili po vsej Evropi In Je svet nazadnje že verjel, da je to bitka, ki bo trajala do poslednjega diha, bitka med dvema močnima diktator jema in med dvema ideologijama, ki si nikoli ne moreta dati roko v spravo. Toda zunanja ministrstva tistih držav, ki leže med Rusijo in Nemčijo in ki jim je dobra obveščenost o vsem, kar se dogaja med Berlinom in Moskvo, življenjsko vprašanje, mislijo, da ta bitka ne bo trajala do poslednjega diha. V Helsinkiju, Rigi, Varšavi. Bukarešti in drugih obmejnih prestolnicah se zelo boje, da je to obmetavanje s priimki le prazno besedičenje in vojna s propagando samo navidezna. Pinci, Poljaki, Romuni in drugi narodi, ki žive med tema dvema državama, so prepričani, da ni sovraštvo med narodnimi socialisti in boljševiki nič drugega kakor zgolj manevriranje, ki mu je namen samo to. da bi vsaka teh dveh držav dobila čim boljši položaj. Ti narodi mislijo, da to sovraštvo ne bo rodilo vojne, ampak da bo nasprotno ustvarilo trajno zvezo med obema državama. Ta zveza bo naperjena proti državicam ob njunih mejah in proti boeatim zahodnim Volon*<*>dm Imperijem. Ta strah držav Srednje Evrope pred možnostjo nemško-ruske zveze je prejel že tudi na London in na Pariz in se globoko vkoreninil v Franciji in Veliki Britaniji. Zato Je zunanja politika Orsayskega nabrežja in Downing-Stree-ta pod velikim vplivom možnosti, da bi se utegnili rjavosrajčni Nemci in rdeče-srajčni Rusi združiti proti drugim državam. S tem sl tudi lahko razlagamo vedenje zapadnih demokracij, ki je bilo za Američane večkrat nerazumljivo, V nekaterih primerih je bil ta strah pred možnim nemško-ruskim sodelovanjem vzrok večje popustljivosti proti rajhu, v drugih primerih so pa zahodne države odločneje nastopile proti Berlinu. S tem se da približno pojasniti tudi neodločnost Londona in Pariza nasproti Moskvi. Na monakovskl konferenci Je bilo sleherno sodelovanje s sovjeti izključeno. Ko so pa potem v marcu izginili tudi poslednji ostanki Češkoslovaške, sta začeli Anglija in Franclja goreče dvoriti Kremlju. Francoska in angleška politika proti ko-minteml Je docela nesmiselna, 6e prezremo večni trepet pred nemško-riiskim sodelovanjem. Ce ga pa upoštevamo, nam bo politična slika sedanje Evrope dosti jasnejša. Splošni strah, da se Berlin in Moskva ne bi zvezala, pa ne temelji na prepričanju, da se narodni socialisti in boljševiki med seboj radi gledajo. Se zdaleč ne! Noben zunanji minister sl ne more misliti, da vladajo kakšne simpatije med molčečnim in skrivnostnim Staljinom in temperamentnim Hitlerjem. Nihče ne more verjeti, da bi ta dva čudaka kdaj utegnila skleniti prijateljstvo ali pa da bi mogla vsaj drug drugega trpeti. Njune psihološke lastnosti izključujejo medsebojno prijateljstvo. Nekaj je pa vendarle, da la-hko skupno uredita. Oba sta pristaša realne politike. Zato ne bo nihče izmed njiju dovolil, da bi njegova osebna čustva vplivala na zunanjepolitično razmerje, ki bi moglo biti zanj koristno. Čeprav napreduje sovjetska zunanja politika zelo počasi, se vendar pomika k svojemu cilju z isto zanesljivostjo kakor politika narodnih socialistov z njihovimi »nedeljskimi presenečenji« in »izvršenimi dejstvi«. V resnici čutijo narodni socialisti i« boljševiki isto potrebo po nemško-ru-skem sodelovanju. Rusija in Nemčij* se v gospodarskem oziru izpopolnjujeta. že Bismarck je govoril o tem, koliko koristi bi mogli imeti obe držav* od dobrega medsebojnega razmerja. Zelo je verjetno, da bi bila šla zgodovina v čisto drugo smer, če bi bil» leta 1917. namesto Avstro-Ogrske Rusija zaveznik Nemčije. Ce se državniki povojne Nemčije niso takoj zavedeli potrebe po nemško-ruskem sodelovanju, se je pa te potrebe zavedel generalni štab rajha. Višji častniki so vedeli, kakšen pomen bi mogla imeti skupna nemško-ruska fronta proti zahodnim državam. Ze * začetku povojne dobe so zahtevali voditelji reichswehra sodelovanje z rdečo vojsko proti antanti. Prepričani s® bili, da je osvobojena Poljska skupen sovražnik Nemčije in Rusije. Poudarjali so dejstvo, da uživa komunistična Rusija prav tako malo priljubljenosti pri zahodnih državah kakor premagana Nemčija. Kajti prav tiste dni so Clemenceau in njegovi tovariši, ki aa narekovali mirovno pogodbo, skušali postaviti nekakšno »zdravstveno ograjo« ob mejah mlade komunistične države, čeprav se sliši skoraj kakor ironija, moramo vendar priznati, da 30 najbolj reakcionarni sloji v nemški vojski zahtevali sodelovanje s sovjetsko zvezo, ki je bila takrat izven zakona. Zastopniki socialistov so se zaman poskušali sporazumeti z zahodnimi državami. Pozneje, ko je postal Stresemann nemški zunanji minister, je nadaljeval politiko sodelovanja * zahodnimi demokracijami in omogočil lokarnsko pogodbo. Voditelji weimarske republike so se skušali približati Franciji in Veliki Britaniji, ker so upali, da bodo tako ubili voljo do vojne in pripravili pot k stalnemu, miroljubnemu sodelovanju z državami zmagovalkami. Toda voditelji reichwehra so kuhali maščevanje nad očeti versajske mirovne pogodbe in so hoteli ustvariti nemikl imperij; zato so mislili, da bi imela Nemčija več koristi od zveze s sovjeti. Njihovo rusofilstvo je temeljilo na načelih realne politike. Prepričani so bili, da je industrijski Nemčiji potreben zaveznik, ki bi potreboval njena tovarniške izdelke in hkrati zalagal Nemčijo s surovinami. Pravili so, da je ogromna sovjetska zveza, ki ni imela svoje industrije, za Nemčijo odlično tržišče. Nemška tehnika In gospodarstvo bi se lahko okoristili z ruskim lesom, nafto, rudami in poljskimi pridelki. Ruska vojska, ki bi jo organizirali nemški častniki, bi bila lahko ena najboljših na svetu. Ali ne bi vse to pomagalo rajhu, da stre versajski »diktat« in postane gospodar vse Evrope? Aprila 1922. so doživeli zavezniki prvo neprijetno presenečenje. Tega presenečenja nista mogla pozabiti ne Downing-Street ne Quai d'Orsay. Zastopniki vseh velesil so se zbrali na mednarodni gospodarski konferenci v Ženevi. Rusi in Nemci so bili pripu-ščeni na to konferenco kot nekakšni siromašni sorodniki, ki jih vsi prezirajo. Toda ko so se predstavniki zahodnih velesil pogajali med seboj, so jim Nemci in Rusi pripravili presere-čenje, ki je udarilo kakor bomba. V bližnjem kraju Rapallu so se sestal zastopniki Berlina in Moskve in podpisali medsebojno pogodbo. Nemčija je pravno priznala sovjetsko vlado: oboji zastopniki so sklenili dogovor o nenapadanju in črtali vse medsebojne predvojne dolgove. Zavezniški državniki so se zgrozili; v njihovih očeh je pomenil ta dogovor »zvezo premagancev«. Posledice rapallskega dogovora so bile daljnosežne in so imele velik vpliv na nadaljnje zadržanje zaveznikov proti rajhu in proti sovjetom. Voditelji reichwehra so uspešno sodelovali z voditelji rdeče vojske. Sovjetska vojska, dotlej slabo organizirana, je počasi postala pod vodstvom nemških inštruktorjev borbena sila, ki je morala Evropa z njo računati. Nemški štabni častniki in inštruktorji so dobili pri svojem delu v rdeči armadi potrebne izkušnje, in so na ozemlju sovjetske zveze lahko ustvarili letalske šole in druge vojne ustanove, ki jih jim je bila versajska mirovna pogodba doma prepovedala. V tej dobi, ko so se sovjeti bali morebitnega napada kapitalističnega sveta in ko je v Evropi še veljala versajska pogodba, sta bila ruska in nemška vojska prepričani, da je njuno sodelovanje koristno za obe strani. Ce bi bili imeli nemški in ruski vojaški strokovnjaki dovolj vpliva ▼ svojih državah, bi bilo to sodelovanj« nedvomno postalo trajno. (Dalje prihodnjil) Potem sta prišla k Laponki, ki jima je sešila novo obleko in jima pripravila sani. Bila je mala razbojniška deklica, ki je bila že sita sedenja doma in je hotela zdaj iti naj- Jirej proti severu, pozneje pa, če 1 tam ne bi bilo všeč, še na druge konce sveta. Takoj je spoznala Marjetico in Marje- tica je spoznala njo; to je bilo veselje! »No, lepa reč, da se klatiš tako daleč po svetu!c je rekla malemu Karlu. »Radovedna sem, ali sl vreden toliko, da te mora loviti na vseh koncih sveta.« Marjetica pa jo je pobožala po licih in vprašala po princu in princesi. »Ta dva sta odpotovala v tuje dežele!« je rekla razbojniška deklica. Toda Marjetica je hotela vedeti še druge reči. »Kaj pa vran?« je vprašala mala Marjetica. »Veš, vran je pa mrtev. Krotka ljubica Je postala vdova ln zdaj ima privezan okoli noge kos črne volne; strašno Jadikuje, pa se mi zdi, da se le hlini. Zdaj mi pa povej, kaj Je bilo a teboj in kako ai ga dobila.« Marjetica in Karl sta ji vse povedala. »In hop, hop, kar ▼ galop, trlp, trip,« Je rekla razbojniška deklica in prijela oba za roke. Obljubila jima je, da ju bo obiskala, če bo kdaj prišla skozi mesto, kjer prebivata, potem je pa odjezdila v daljni svet. Dalje prihodnjii. Snežna kraljica Potem sta nesla Karla in Marjetico najprej k Finki, kjer sta se v vroči izbi najprej po- grela in okrepčala, potlej pa izvedela, kako morata hoditi, da bosta prišla domov. Severni jelen in mladič sta I dežele; tam je že poganjalo pr- I sta se poslovila od severnega zdrvela in ju spremila do meje | vo zelenje. Marjetica in Karel | jelena in Laponke. 58 »Pozdravljena!« so rekli vsi. In prve drobne ptice so začele žvrgoleti, gozd je že imel zelene popke in iz njega je prijezdila na prelepem konju, ki ga je Marjetica že poznala (vprežen je bil v zlati voz) mlada deklica, s svetlikajočo se rdečo čepico na glavi in s pištolami za pasom. 9. nadaljevanje »Da, prav imate, sir!« Pike je bil kar razburjen. »Toda kako je mogoče, da o tem niso govorili na sodišču? Saj sta preiskovalni sodnik in predsednik večkrat prav natanko izprašala Toma Harrigana.« »Res je,« je prikimal Anthony. »In njegova izpovedba se ni spremenila niti za vejico, kolikorkrat so ga zaslišali. Zakaj? Takoj vam bom povedal. Ker je oče naučil Toma, kaj naj govori. Tom se je bal, toda oče je pameten mož in je bolje vedel, kaj naj Tom pove gospodom.« S prikritim gnevom je Anthony nadaljeval: »Očeta naj hudič vzame! Zagovorniki se niso prav mč potrudili, da bi Toma malo |medli z navzkrižnimi vprašanji. Kaj jim je mogla pomagati izpovedba prismojenega fanta! Saj je bilo vse tako jasno. Tom Harrigan Je bil v gozdu. Tom Harrigan je našel oba moža. Tom Harrigan je najprej povedal očetu, potem pa se orožniku, kaj je videl. Orožnik Je šel tja, našel Blackatterja in Bronsona. Vse je bilo v najlepšem redu. človek bi...« . Sredi stavka se je ustavil. Lucija le zdajci planila kvišku in vzkliknila vsa bleda od razburjenja: »Ali ni morda... ali ni morda... jje, to je pač nemogoče... In vendar: ta Harrigan je blazen. Ali ni mogoče on...« »Ne, otrok,« je mimo odvrnil Anthony. »Ne, tudi jaz sem se igral s to mislijo, toda samo pet minut. Ti ga nisi videla, draga. Jaz sem ga videl. Na svoj način je duševno ?drav, kakor je majhen otrok duševno zdrav. Ne, tu se je zgodil dobro premišljen umor in Tom Harri-gan ni morilec.« »Kaj pa, če je bil orodje v zlo-cmcevih rokah?« mu je hitro segel Dyson v besedo. Anthony je odkimal. »Ne. Za fanta bi dal roko v ogenj. Edino, kar je tu sumljivo, je njegov oče. Toda tudi ta ni slabo mislil... In vendar je napravil škodo, ki je ni mogoče več popraviti.« Lucija je vzkliknila s komaj pridušenim glasom: »Ali se ne da prav nič več napraviti? če je kdo utajil dokaze in bi mi to lahko dokazali... ali ne bi bilo to dovolj, da... Ali ne bi morali Potem...« Njeni pogledi so vprašujoče obviseli na Anthonyju. Ta je pa ni mogel potolažiti. »Ne, Lucija, tudi če bi lahko to dokazali, nam ne bi nič pomagalo. Slaboumen fant je zagledal svetlo luč v gozdu in šele potem našel oba rnoža. Ali bi to omajalo obtožbo? V naših očeh že, ker vemo to, česar druga stran ne ve: da je Bronson nedolžen. Le za trenutek se poskusi vživeti v položaj državnega pravdnika, in videla boš, da se s tem ne bi dalo prav nič doseči. Za nas je ta okoliščina važna, toda to £e ne pomeni, da je naša naloga končana, še dolgo ne. Samo nekaj lahko storimo: da se bolj zanima-nio za ljudi, ki imajo avto. Zdaj dobro vemo, da je X. imel avto.« »Razen tega ima tudi pajdaša, ki je opravil najhujše namesto njega,« mu je segel Flood v besedo. »In ta pajdaš bi bil na primer...« »Dollboys,« je končal Dyson stavek svojega tovariša. Anthony je prikimal. »čisto prav. Tega Dollboysa ne smemo več izpustiti izpred oči, toda to ni dovolj. V normalnih razmerah lahko poskusimo svojo pot, in če ta ne drži do konca, gremo na drugo. Tega pa zdaj ne utegnemo. Po vseh poteh hkrati moramo hoditi.« Pogledal je na uro. »Moja žena in jaz bova nocoj pri tukajšnjih .boljših ljudeh' v gostčh. Dy-son in Flood bosta še dalje zasledovala Dollboysa. Tudi vi, Pike, boste poskusili storiti kaj koristnega, kakor pač mislite, da bo najbolje. Vsi se bomo dobili spet tu, ob...« Vprašujoče je pogledal Lucijo. Dejala mu je: »Najpozneje o pol dveh se bova, mislim, že vrnila.« »Torej ob dveh zjutraj v tejle sobi.« Dyson je počasi vstal. »Kaj mislite, Gethryn, ali ne bi bilo bolje, če bi Flood in jaz spala v drugi gostilni, kolikor je pač mogoče o spanju govoriti? Drugače bo Doll-boys kmalu vedel, da sva zmenjena.« »Ne, draga prijatelja, kar mirno ostanita tu. Naš namen je, da Doll-boysa prestrašimo. Čim več ljudi Ea bo lovilo, tem bolj se bo bal. Torej: vidimo se spet ob dveh zjutraj v tejle sobi!« 4. poglavje PETEK ZVEČER l. Hiša polkovnika Brownlougha, drugače tako mračna, se je ta večer kopala v luči, godbi in smehu lepih žensk. Velika veža in hodniki, vse je bilo okrašeno s cvetjem in okrasnim grmovjem; mnogoštevilni naslanjači in zofe v tihih kotičkih so vabili goste k počitku po napornem plesu. Ob vsej dolgi steni jt, r.iTraa NA PRAGU K I M I N N M N ANGLEŠKI NAPISAL P MACDONALD ' knjižnice je stala belo pogrnjena miza s kuharskimi dobrotami, za njo in poleg nje so pa stale cele gore steklenic in čakale, da jih bodo gostje izpraznili. Vsa hiša, ob navadnih dneh tako tiha, da je kihanje donelo v njej kakor glas trobente, je nocoj drhtela v pisani zmedi stoterih glasov, ki jih je celo plesna godba komaj preglasila. Anthonyjev močni, nizki športni avto, ki je kar drgetal od zadržane moči, je švignil skozi vrata parka in oblil travo in drevje z žarko, svetlo lučjo. Anthony je ustavil avto pod stopniščem in pomnožil dolgo vrsto čakajočih avtomobilov še za svojega. Izključil je motor in žaromet in hotel pomagati svoji ženi, da bi stopila iz avta. Lucija je pa še zmerom mirno sedela. »Pojdi, otrok! Vrziva se v valove zabave!« »To so prve besede, ki si jih iz-pregovoril, odkar sva se odpeljala iz gostilne,« je pripomnila Lucija in se nasmehnila. In prevozila sva najmanj tucat milj. čudno je to pri tebi.« Njen glas je postal resnejši.« »O čem si pa premišljal? Povej mi!« »Ne morem. To je že tako pri nas, velikih detektivih. Mislimo, pa ne govorimo. Pravijo, da zato, ker nočemo prezgodaj izdati svojih skrivnosti strmečemu svetu. V resnici pa zato, ker sami ne vemo, kaj smo prav za prav premišljali.« V temi je začutil Lucijine mehke prste, ki so se z nežnim pritiskom oklenili njegove roke. »Povej!« je ponovila. Smehljal se je, toda njegov glas je zvenel zaskrbljeno in negotovo, če že hočeš vedeti — vzrok iščem. Ne' površnega vzroka izsiljevanja, ampak to, kar se za njim skriva. Povej mi nekaj, kar bi moglo — naj bo še tako malo verjetno — vezati Bronsona z Blackatterjem in oba — slišiš, oba! — z X. Povej mi to! Ne moreš? Tudi jaz ne... Tako, in zdaj glej, da hitro zlezeš iz, avta!« Komaj sta stopila v vežo, že je gospodar odrinil nekega služabnika, ki je hitel proti njima, in ju sam sprejel. »Lepo sta storila, da sta prišla!« Iz polkovnika Brownlougha so kar vrele pozdravne besede. »Tako sem vesel, res, strašno sem vesel! To je torej vaš mož, Lucija! Veseli me, da sem vas naposled spoznal, Ge-thryn. Res. Dosti sem že slišal o vas. Zelo dosti. Kdo pa ni slišal? Vašo ljubko ženico sem poznal že takrat, ko je bila še tako majhna. Kaj ne, dete? Da. Tako majhna...« še zmerom je obsipaval Antho-nyja s svojim ljubeznivim govoričenjem, med tem je pa postrežnik odvedel Lucijo h garderobi. Brown-lough je bil krepak mož med petdesetimi in šestdesetimi leti, nenavadno gibčen in živ. Govoril je in govoril v Anthonyja, ko ga je vodil od garderobe v vežo in iz veže v knjižnico. Pokazal je dolgo mizo, obloženo z dobrotami, kjer se je že nabralo nekaj lačnih gostov. »Morda kozarec vina? Ali pa kaj drugega?« Anthony se je odločil za bordoj-ca. Izkazalo se je, da je bilo vino imenitno. Z enim ušesom je poslušal gostiteljeve besede, hkrati je pa skrivaj opazoval zbrane goste. Vse je bilo tako, kakor je pričakoval. Razpoloženje kakor na lovskem plesu. Samo vojakov se mu je zdelo mnogo. Skoraj polovica gospodov v fraku ni mogla zatajiti častnikov. »...glejte, tako je bilo!« je gospodar končal stavek. »Komaj sem stopil v salon Betty Marstonove, že sem opazil vašo ženo. In tako se je zgodilo, da vas lahko nocoj pozdravljam pri svojem skromnem praznovanju...« In trenutek je obstal in potem nadaljeval z zaupnim šepetom: »Zaradi lova niste prišli sem, kaj? Preveč dela imate, kaj? Res je lepo, da ste se zavzeli za to reč.« Njegov glas je postal še tišji. »Mene to prav za prav nič ne briga, Ge-thryn, in upam, da mi ne boste zamerili... Samo prijateljska opomba je, saj me razumete... Toda vaša očarljiva žena... torej, zdi se mi, da je morda govorila nekoliko več, kakor bi pa moglo biti vam ljubo. S tem hočem reči, da ve že pol grofije, kaj vas je pripeljalo k nam...« Anthony se je polkovniku prijateljsko nasmehnil. »Hvala lepa. Da, da, ženske pač ne morejo molčati! Sicer pa vi moški tudi ne. Toda v tem primeru mi je kar prav, da se je to zgodilo, čim več se bo govorilo o mojem namenu, tem bolje bo.« Počasi se je njegov glas dvignil, tako da so ga lahko slišali vsi tisti, ki so stali okoli njega, če bi bili le hoteli.« Privatna dvorazredna trgovska Sola (s pravico javnosti) Zbornice TOI Ljubljana, Trgovski dom, Gregoititeva 2/ (poleg bonske palače) Zavod je pod nadzorstvom ministrstva za trgovino In industrijo ter kraljevske banske uprave — in pod pokroviteljstvom najvišje gospodarske korporacije dravske banovine: Zbornice za trgovino, obrt ln industrijo Vpisovanje v 1.razred vsak dan od 10.—12. tire. čisto prav mi je, če izvedo vsi, kaj bi rad. čim več ljudi izve, da sem sklenil rešiti Bronsona, ker mislim, da je nedolžen, tem ljubše mi je. Tembolj verjetno je tudi, da se mi bo posrečilo to dokazati, če Bronson ni krivec, mora biti nekdo drug, čim bolj se ta ,nekdo' prestraši, tem prej se bo izdal.« Anthony se je delal, kakor bi bil šele zdaj opazil, da mu je hotel polkovnik Brownlough s svojimi kretnjami povedati, da so ljudje postali že pozorni na njegove besede. Oprostil se je in dodal: »Dolgočasim vas s svojim govoričenjem, dragi polkovnik,« in potem je začel govoriti o drugih rečeh. Toda s tem gospodar menda ni bil zadovoljen. »Prav nič me ne dolgočasite. Nasprotno. Zelo me zanima, Gethryn.« Stopil je čisto k Anthonyju in mu šepnil na uho: »To je samo zaradi gospoda, ki je pravkar prišel. Ravenscourt. Orožniški poveljnik. Zelo ponosen je na svoje delo pri Bronsonovi zadevi. Ne bi ga rad užalil. Zelo trmast je. Misli, da ima zmerom prav. Drugače je pa imeniten dečko. V vojni se je vražje postavil in je dobil celo Viktorijin križ. Saj me ne boste dolžili nevljudnosti?...« Anthony je odkimal. »Nikakor ne. Sam sem kriv. Dosti preveč govo- rim. Sicer vas pa čisto razumem.« Ošinil je orožniškega poveljnika z merečim pogledom. Možak bi mu lahko dosti pomagal. Če je pa takšen trdoglavec, kakor pravi Brown-lough, bo samo izgubljal čas, če ga bo šel prosit pomoči. Morda pa Brownlough moža ni prav presodil... Do tod je prišel v svojem pre-mišljanju, ko ga je polkovnik Brownlough s kopico opravičil zapustil — »samo za trenutek, Ge-thryn.« Anthonyjev pogled je šel za njim; videl je, kako si je Brownlough hlastno popravil samoveznico in telovnik, navil brčice in potem zavil naravnost proti svojemu cilju. Ta cilj je bila živordeče zavita ženska, obdana od vseh strani z moškimi, kakor otok z morjem. Visoka ženska, ki je morala s svojim obrazom in telesom, z obleko in s pretkano skopostjo izbranim okrasjem primarni ti vse poglede, kjer koli se je pokazala. Anthony si je dal iznova napolniti kozarec in se je umaknil v skrit kotiček, da bi od ondod opazoval ljudi. Zdaj je tudi lahko natančneje videl obraz_ žene v rdečem. Prav za prav "ta obraz ni bil lep, toda v njem je bilo nekaj, kar na moške dosti bolj učinkuje kakor sama lepota. Proučeval je ta obraz, poln nekakšne žive napetosti. Zdelo se je, da se barva po-dolgastih oči neprestano spreminja. Obraz je bil brez ličila in bled, le napete ustnice so bile škrlatno rdeče pobarvane. Anthony je bil še zmerom zatopljen v ta slepeči pogled, ko se je neka roka dotaknila njegove rame in je zaslišal mehki, globoki glas svoje žene. »Torej tudi ti!« je dobre volje rekla Lucija. »Priznati moram, ta ženska zna učinkovati na ljudi.« Anthony se je smehljal. »Moje zanimanje je samo poklicno. Ali mar veš, kdo ali kaj je ona?« Lucija je govorila tiše. »Carter-Fawcett se piše. Moža ima, pa se ga le redko poslužuje. Pravijo, da je ves denar, kar sta ga prepustila Rockefeller in Ford drugim ljudem, njen. Tu blizu ima posestvo, na škotskem nekaj gradov, v Rimu palačo, v Londonu stanovanje, potem še jahto, dirkalne konje...« Anthony ji je segel v besedo, »čakaj, že vem. Pri dirkalnih konjih sem se spomnil. Torej je žena tega Carter-Fawcetta.Tako,tako!« »Kaj misliš o tem ,tako, tako'?« Lucija je z napeto pozornostjo pogledala svojega moža. Toda on je skomignil z rameni. »Sam ne vem, otrok. Daj, popij kozarec vina!« Stopil je proti mizi. Ko se je spet obrnil k njej, se je Lucija že pogovarjala z gospodarjem, mladim lepim dekletom in mladim možem, ki je bil nedvomno častnik v civilu. Anthony je moral prevzeti dolžnost, da se posveti mladi dami, mladi častnik si je pa štel v nezaslišano srečo, da je smel plesati z Lucijo. Dekle je občudujoče reklo: »Kako očarljiva je vaša žena, polkovnik Gethryn!« »Takšne besede kot spodoben zakonec zmerom rad slišim. Ali bi zdaj malo zaplesala?« »Prosim.« Njen glas je bil tako prikupen kakor ona sama. Sinje oči so z neprikrito zadovoljnostjo objemale Gethrynovo vitko, mišičasto postavo. Otrla sta si pot skozi kopico ljudi. Dekle se je neprestano smehljalo. Menda je tu poznalo vse ljudi. Anthonyja je ta ugotovitev navdala z novim upanjem. IKOLESU damska ln moška, najnovejŠI letošnji modeli v največji Izbiri napro daj po neverjetno nizkih cenah. NOVA TRGOVINA TYRŠEVA (DUNAJSKA) C. 30 nasproti Gospodarske zveze Kožo Vam varujem jaz! Pekoči sončni žarki pač lahko sijejo na Vašo kožo, toda ne smejo ji škodovati. Zato uporabljajte mene! Vaša koža bo namreč tedaj čudovito lepo rjava in že s devali pravega športnika svojo zunanjo- (S, ) zdravega človeka, kar stjo boste razo- vv J s* vedno tako želite. C(' »Ne zamerite mi, draga gospodična, toda vaše ime sem...« Nasmejala se je. »Prav nič čudno se mi ne zdi! Brocklebankova. če izgovori to ime polkovnik Brown-lough, zveni po kitajsko.« Medtem sta prišla v obednico, ki so jo bili spremenili v okusno okrašeno plesno dvorano. Tričlanska godba je igrala najnovejši fox. Anthony se je pognal s svojo novo znanko med plesalce. Dvakrat sta plesala okoli velike dvorane, ne da bi bila spregovorila besedo. In prav tedaj, ko je hotel Anthony oprezno načeti pogovor, je rekla: »Vi morati pa precej plesati, polkovnik Gethryn. Prav za prav čudno...« Anthony se je potrudil, da bi za trenutek pogledal obraz svoje male plesalke, pa ni videl ničesar drugega kakor zlatorumen slap las in košček belega čela. »Zelo redko plešem. Zakaj se vam zdi to čudno?« »Kajne, slabo sem vzgojena?« je začela gospodična Brocklebankova obtoževati samo sebe. »Če je to res, znate dobro prikriti,« jo je zavrnil Anthony in s snretno zamenjavo koraka preprečil, da se nista zadela v gospo Faw-cettovo in njenega plesalca. Za trenutek je njegov pogled ušel za visoko ženo v rdeči obleki. »Ali jo poznate?« Ljubki obraz njegove plesalke se je za trenutek pokazal, ko je zdaj pogledala kvišku k njemu s komaj prikrito radovednostjo. »Ni me še doletela ta čast... Toda povejte mi, zakaj naj bi bilo čudno, če dosti plešem?« Obraz gospodične Brocklebanko-ve je iznova izginil. »O... samo zato... saj ne bi bilo... mislim, da ne bi bilo...« »Zdaj pa že vem,« se je namuznil Anthony. Dekle se je moralo nenadno nasmejati. Potem je pa zažuborelo iz nje: »Hotela sem samo reči, da se mi plesna dvorana ne zdi primerno prizorišče za polkovnika Gethryna, ki odkriva same strašne zločine Najbrže mislite, da sem neumna gos, toda vedeti morate, da se šteje vsa naša družina — oče, moj brat Bobbie in jaz — med vaše najbol.i vnete občudovalce, odkar smo brali kako ste razkrinkali Hooda. Ko je polkovnik Brownlough očetu povedal, da pridete nocoj k njemu, sem bila kar prismojena od same vznemirjenosti. Nisem dala Brown-loughu miru, dokler me ni vam predstavil... O, škoda! Godba je nehala igrati. »Ploskajte, prosim vas!« Anthony in večina drugih plesalcev je zaploskala, da bi spodbudila godbo. S kislosladkim nasmehom so se začeli trije igralci posvetovati o naslednjem plesu. Iznenada je Anthony ujel skozi kopico glasov naslednje besede: »To je torej ta človek? Vse kaže, da je precej odvraten možak.« VSflir|lEDEM(~DRIICfl s mt m mm Va sa usoda brezplačno! Ta veliki dobrotnik človeštva, popularni, znani strokovnjak v področju astroloških naukov, brezplačno in karakteristično prerokuje vašo usodo. Njegove izjave bude veliko in splošno senzacijo po vsem kulturnem svetu. Pomagal vam bo, srečni boste, zaupajte mu. da vam bo prerokoval važne okoliščine, ki bodo spremenile emer vašega življenja in vam pomagale do dobitka in vsakega zaželjenega uspeha, našel in očrtal vam bo vse glavne smernice vaše bodoče življenjske poti. Ker pozna borbo in težnje človeštva v današnji dobi, se je odločil, da bo ljudem vseli slojev omogočil s pomočjo te znamenite znanosti, ki preko nje dobiva človeštvo veliko upanje za srečno življenje in vsakomur bratsko pomagal in mu pokazal pravo in nepogrešljivo pot, ki je treba po njej hoditi in tako 1)0 vsakdo našel pravo srečo in blagostanje. Kajti večina ljudi in poedinci so silno neodporni za udarce težke in krute usode. Da bi se pa vsakomur razjasnila pot, mu je potrebna pomoč, pot in emer in tako se bo duševno in telesno okrepil in dosegel vse svoje želje, ker vsi ljudje na tem svetu zaslužijo, da v času svojega tostranskega življenja dosežejo uspehe in veselje. Če ste premožni, revni, bolni, izčrpani ali v ljubezni nesrečni, če sle preživeli življenjske težave, razne izgube, ali ste duševno klonili, imate vendarle vsi svoje duševne napake in boni e samo po tej poti dosegli svoje velike cilje. Vsakemu bo prerokoval: uspeh in srečo v bodočnosti, preteklosti, sedanjosti, karijeri, službi, znanosti, politiki, bogastvu, ljubezni, zakonu, loteriji, potovanju, dedovanju, zdravju, doti, sodnih sporih, špekulacijah, nenadnih dobitkih, vsakemu bo dal strokovnjaški pismeni nasvet, ki mu bo koristil vse življenje; odgovoril bo tudi na vsa tajna zanimiva vprašanja, ki mu jih morete zaupati brez slehernega oklevanja. Razlaga vaše značajne poteze, odkriva skrivnosti vaših velikih prijateljev in sovražnikov, napoveduje razne nevarnosti, nesrečne slučaje in podobno. Horoskop pošilja vsakomur kar najbolj diskretno. Mnogoštevilne izjave hvaležnosti prihajajo vsak dan iz vseh krajev sveta, kar dokazuje izredno zaupljivost in točno prerokovanje. Temu slavnemu astrologu so izjavile svoje priznanje največje osebnosti, veliki znanstveniki, književniki, umetniki, filozofi, veliki politiki in zmagovalci na V6eh vojaških in diplomatskih področjih. Znamenita pisarna »Radosavljeviča« je ena najbolj razvitih, najbolj znanih, največjih in najpopularnejših na vsem svetu. Pridobila si je veliko zaupanje v vseh slojih naroda, v vseh krajih sveta. Vsi največji listi v Evropi so priobčili življenjepis tega astrologa in je res ta astrolog današnjega modernega časa v pravem smislu Vzvalovil in razburkal milijone duš na vsem 6vetu, ker je zares pomagal narodom obeh polov, narodom vseh slojev. Vse človeštvo pozna njegova dela, ki se je v njih stavil na razpolago službi naroda, hoteč vsakemu pomagati, da postane zmagovalec na raznih popriščih, da občuti vsakdo veliko in pravo veselje v življenju, saj je velikim in malim ljudem »astrologija* v vseh vekovih pomagala, jih osrečevala in imela velike zasluge za srečo človeštva. Vsi, rojeni med 1857. in 1931. letom, naj pišejo po horoskop na Radosavljevičev naslov, ravnati se morajo pa točno po priloženih navodilih. Pošljite tudi vi natančen in čitljiv lastnoročno spisan naslov, oznar čite svoj spol, dan, mesec in leto rojstva, 10 dinarjev, v denarju po položnici ali 15 dinarjev v znamkah za stroške, klienti iz tujine pa 20 din v gotovini. Naslov: Astrološki biro Radosavljevič, poštni predal št. 1, Sopot, Dunavska banovina, Jugoslavija. Nadaljevanje kronike z 2. in 3. strani Novo ilirsko grobišče so odkrili v Kranju pri izkopavanju cestišča pod Prešernovo kavarno. Grobišče je zgrajeno iz kamenja. Njegova največja posebnost je izredno velika žara. Nova najdba potrjuje domnevo, da je bila v 7. stoletju pred Kristusom v Kranju velika ilirska naselbina, ki se je razprostirala po vsej gornji kokriški terasi od današnjega mostu do kranjske ravani in Krone. Zlati jubilej gasilskega društva so praznovali pretekli teden v Dovjem na Gorenjskem. Gasilsko društvo so v Dovjem ustanovili že leta 1889. Peščica navdušenih članov je začela orati ledino. Počasi so se pa dovški gasilci dvignili; zgradili 60 si lasten dom in si nabavili motorno brizgalno. Dovška gasilska četa si je v petdesetih letih e svojim človekoljubnim delom pridobila veliko zaslug. Zato ji k njenemu zlatemu jubileju iskreno čestitamo! Največje avtomobilske in motociklistične dirke na Balkanu bodo 3. septembra v Beogradu okrog Kalemegda-na. Tekmovali bodo najboljši evropski dirkači. Na dirke se v Beogradu že pripravljajo in temeljito popravljajo ceste in ulice okrog Kalemegdana. Dirke sta organizirala beograjska »Politika« in Avtoklub. Pokroviteljstvo nad dirkami je prevzel Nj. Vel. kralj Peter II., ki je tudi sam navdušen avtomobilist. Železniško progo Karlovac—Bihač bodo začeli graditi v najkrajšem času. Z delom bodo pričeli v Krnjaku, kjer bo ekspozitura OUZD in pisarna sek-cije za gradnjo nove železnice. Pri zasaditvi prve lopate bodo navzočni namestnik prometnega ministra Kuleno-vič in ravnatelj glavnega železniškega ravnateljstva inž. Nikola Gjurič iz Beograda. Casino zastavo je darovalo mesto Zagreb torpedovki. ki nosi njegovo ime. Slovesnost se je vršila v Splitu. Zastavo je izročil ladji predsednik zagrebške mestne občine dr. Teodor 1’eičič. Volka je ugnala pogumna kmetica Marica Starčičeva iz vasi Basta v Ma-karskem Primorju. Ko je pred volkom branila svojo živino, se je volk zagnal vanjo in ji raztrgal vso obleko. Kme- tica se ga je pa tako pogumno otepala, da ni prav nič ranjena. Na pomoč so ji prihiteli kmetje; teh se je volk prestrašil in zbežal. Šivanke je požrla kaznjenka Uršula Salamonova iz Petrinje. Ker jo je sodišče zaradi številnih tatvin obsodilo na dve leti ječe, si je hotela na tako nenavaden način končati življenje. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer jo bodo operirali, če šivank ne bo iz nje i>o naravni poti. Velik požar je uničil viničarijo Angeline Oh n ko ve iz vasi Letovaniča pri Sisku. Ker je bila viničarija moderno urejena iu je vse pogorelo, znaša škoda okrog 400.000 dinarjev. Lastnici so sporočili novico o požaru na otok Hvar, kjer ima svoj hotel. Z zavarovalnino je krito le 150.000 dinarjev škode. Radio Ljubljana od 31. m do 6. IX. 1939. ČETRTEK, 31. avg.: 12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Koncert slovanske glasbe 14.00: Napovedi 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Deset minut zabave 19.40: Nac. ura 20.00: Plošče 20.10: Slovenščina za Slovence 20.30: Dvospevi 21.15: Reproduciran koncert 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. url. PETEK, 1. sept.: 12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Slovenska glasba 14.00: Napovedi 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Kotiček SPD 19.40: Nac. ura 20.00: Dva speva iz opere Madame Butterfly (Zlala Gjuu-gjenac) 20.10: Ženska ura 20.30: Kvartet mandolin 21.15: Radijski orkester 22.00: Napovedi, poročila 22.30: Angleške plošče. Konec ob 23. uri. SOBOTA. 2. sept.: 10.00: Prenos otvoritve ljubljanskega velesejma nato koncert vojaške godbe 12.00: Plošče 12.45- Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Plošče 14.00: Napovedi 17.00: Otroška ura 17.50: Pregled sporeda 18.00: Radijski orkester 18.40: Pogovori a poslušalci 19.00: Napovedi in por.očila 19.40: Nac. ura 20.00: O zunanji politiki 20.30: Vesel živalski krog 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri. m Mati je pSi| mislila, da | je Aničina obleka bela m m •sr£' ... dokler je ni primerjala z Bertino Radion belo oblekol Da li tudi drugi ljudje vidijo ta razloček? To bi bilo zelo neprijetno! Saj se vendar tudi ona ni bala truda pri pranju. Ne, uspeh pranja je odvisen od pralnega sredstva. Ce perete z Radionom bo Vaše perilo brezhibno in bleščeče čisto, ker Radion odstrani vso nesnago. Pri kuhanju v učinkoviti pa vendar blagi raztopini Ra d iona se namreč tvori kisik, ki skupaj s peno mila struji skozi tkanino in odpravi temeljito tudi zadnjo sled nesnage. Perilo bo popolnoma in brez primere belo •• Radion belo« Schichtov RADION Ni čistejše beline od Radion beline Schicht° RADION pere sam! NEDELJA, 3. sept.: 8.00: Ruski sekstet 9.00: Napovedi, poročila 9.15: Oitraški dueti 10.00: Prenos tabora bojevnikov z Brezij 11.30: Koncert radijskega orkestra 13.00: Napovedi 13.20: Kvartet 17.00: Kmet. ura 17.30: Orglice in harmonika 19.00: Napovedi, poročila 19.40: Nac. ura 20.00: Plošče 20.30: Koncert 22.00: Napovedi in poročila 22.15: Prenos lahke glasbe z velesejma. Konec ob 23. uri. PONEDELJEK, 4. sept.: 12.00: Duet narodnih pesmi 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Plošče 18.00: Zdravstvena ura 18.20: Veliki einfonični orkester 18.40: Mesečni slovstveni pregled 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Zanimivosti 19.40: Nac. ura 20.00: Lahka glasba 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Cimermanov kvartet. Konec ob 23. uri. TOREK, 5. sept.: 12.00: Operetni napevi 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Radijski orkester 14.00: Napovedi 18.00: Dvospevi 18.40: Orga- nizacijsko prosvetno in kulturno delo pri nas 19.00: Napovedi in poročila 19.30: Deset minut zabave 19.40: Nac. ura 20.00: Citraški trio »Vesna« 20 45: Koncert radijskega orkestra 22.00: Prenos lahke glasbe z velesejma. Konec ob 23. uri. SREDA, 6. sept,: 11.00: Šolska proslava 12.00: Orkestralni koncert 12.45,: Poročila 13.00: Šramel »Štirje fantje« 18.00: Mladinska ura 18.20: Reproduciran koncert godbe kraljeve garde 18.40: Šola v službi narodne vzgoje 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Poročila o naših izseljencih 19.40: Nac. ura 20.00: Koncert pevskega zbora »Ljubljanski Zvon« 21.00: Prenos iz Beograda 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri. Udeleženci velesejma pošalita gostilno „RAŽEM“ na Žabjaku kjer boste z izbranimi vini in odlično hrano popolnoma zadovoljni FR. P. ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedaj StrIlar|evo ul. 6 pri frančiškanskem mostu Vsakovrstna očala, daljnogledi, [opiomen, barometri, hvgromelri, itd. Velita izbira ur, zlatnine m stedrnlne. Samo kialilelna optika! Ceniki brezplačno i Obleke, perilo, vetrni suknjiči, dežni plašči, trenčkoti in vsa praktična oblačila, nudi v največji izberi, najceneje Presfcer Ui Plačajte naročnino! Celuloidne ščite za vrata dobavlja po vsaki meri in barvi tvrdka FRANJO ZRNEC, steklarstvo LJUBLJANA, Kopitarjeva t izdaja za konsorcij .Družinskega tednika« K» Bratuža, novinar; odgovarja Hugo Kern. novinar; tiska tiskarna Merkur