Zadižala
ZASLUGE ZA TEV DEDIŠČIN
Prevetritev vodstev in dela
YU ISSN 0416-2242
Po več tednov za rokovniki
Na Dolenjskem zamude SIS v pripravah na novo petletko
Na Dolenjskem so priprave območnih in občinskih samoupravnih interesnih skupnosti na novo petletko v nekajtedenski zamudi Izjemi sta le območni skupnosti za gozdarstvo in vodno gospodarstvo, še posebej slednja, ki je svoja predvidevanja za razvojno obdobje 1981-1985 že uskladila z načrtovanjem v okviru ustreznega republiškega zavoda.
Taka bi bila na kratko napisana glavna ugotovitev torkovega posveta predstavnikov samoupravnih interesnih skupnosti iz dolenjske regije v Novem mestu. Na posvetu, ki gaje vodil predsednik medobčinskega sveta SZDL za Dolenjsko Lojze Ratajc, pa so našteli tudi vrsto vzrokov za kasnitve.
SE ČETRTI JUBILEJ - Trem jubilejem na Bohoiju so v nedeljo dodali še četrtega - osebnega. Znani dnižbenopolitični delavec Karel Šterban s Senovega je na isti dan slavil svojo 754etnico. Soborec, dr. Brilej, je slavljencu (na sliki četrti v prvi vrsti z leve) javno čestital. (Foto: Železnik)
Bohor nas vedno znova hrabri
Več jubilejev na legendarnem kraju - Govor dr. Jožeta Brileja - Boljka
Ka r troje lepih jubilejev so v nedeljo slavili pod veliko bukvijo nad prenovljeno planinsko kočo na Bohorju: 354etnicokazjan&ih aktivistov, srebrni jubilej senovškega planinskega draštva Bohor in
20-letnico koče na tem vrhu.
njihov neprecenljiv delež k naS svobodi tovariš Boljka.
Kozjanski aktivisti so se v nedeljo srečali pred osrednjim slavjem v Srebrnem parku. Prihiteli so tudi pod kočo, podobno kot stotine pohodnikov, ki so krenili na vrh z najrazličnejših smeri.
Krški častni občan in predsednik ustavnega sodišča naše republike'dr. Jože Brilej -Boljka je imel klen govor, ki je segel v srce prenekatere-
mu izmed tisoč obiskovalcev Bohorja. Začelje s preroškim manifestom, katerega poglavitni avtoi je bil pokojni Edvard Kardelj, objavljen pa je bil kar štiri leta pred napadom fašističnih zavojevalcev naše dežele.
»Aktivisti na Kozjanskem ste tod nosili večje breme zaradi domnevne nevarnosti z juga, kot so to označevali sami Nemci,” je poudaril
• Srebrni jubilant PD Bohor je še leta 1954 štelo le 326 danov.Lani sojih imeli že nad 1.200. Sedanji planinski dom na Bohoiju stoji na istem mestu kot predvojni lovski dom.
Na Bohoiju ždijo zgraditi goriki rekreacijski center vseh delovnih ljudi in občanov ter prijateljev krške občine.
V celoto je povezal vse tri jubileje in Kardeljeve misli o varstvu okolja, ki je, kot edina na svetu, zapisana tudi med temeljna določila naše, ustave. Opozoril je, da so posavski
hribi, Lisca, Bohor in naravni zdravilni vrelci še vedno premalo znani, kar je zameril tudi sredstvom javnega obveščanja. Zavzel se je za to, da skib za zdravo človekovo okolje privzgajamo že otrokom.
Nikakršna »ekonomika’ 'ne bi smela imeti poglavitne besede, ko je govor o tako imenovanih velikih onasnaže-valcih.
Predsednik zbora krajevnih skupnosti krške občinske skupščine in predsednik krajevne konference SZDL Senovo Igor Dobrovnik je navzoče seznanil s sklepom vseh zborov občinske skupščine z dne 3. oktobra, da se ob srebrnem jubileju PD Bohor društvu podeli najvišje občinsko priznanje.
ALFRED ŽELEZNIK llllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
PRED BREŽIŠKIM PRAZNIKOM
Visok obisk v kartuziji Pleterje
Predsednik predsedstva SR Slovenije Viktor Avbelj, predsednik republiške Zveze združenj borcev NOV Janez Vipotnik in predsednik komisije SR Slovenije za odnose z verskimi skupnostmi Stane Kolman so
10.	oktobra obiskali kartuzijo Pleterje pod Gorjanci Po ogledu samostanskih znamenitosti so s priorjem Janezom Drolcem in drugimi predstavniki kartuzije, znane posvoji nesebični pomoči narodnoosvobodilnemu gibanju, obravnavali nekatera vprašanja, s katerimi se vodstvo kartuzije srečuje pri svojem delovanju. Predstavniki kartuzije so goste podrobneje seznanili tudi s programom praznovanja 75. obletnice nepretrganega dela kartuzije. Slovesnost bo v začetku novembra.
V današnji Prilogi Dolenjskega lista objavljamo reportažo „Ničesar iskali, ničesar imeli", zapis o zgodovini, življenju in delu pleterskih kartuzijanov.
St. 42(1575) Leto XXX NOVO MESTO četrtek. Cena: 6 din 18. oktobra 1979
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Muzejskemu društvu priznanje OF
Belokranjsko muzejsko društvo v Metliki proslavilo 30-letnico svojega delovanja
„Jesenske volitve v osnovnih organizacijah Zveze komunistov ne bodo zgolj statutarna formalnost, marveč priložnost za kritično presojo delovanja sleherne organ iz acije-in slehernega komunista," poudarjajo na Dolenjskem, v Beli krajini, Posavju in na kočevsko—ribniškem območju že v predvolilnih pripravah
Smo sredi politične jeseni, ko so sejne dvorane spet krepko oživele. V teh tednih povečane aktivnosti vse bolj dozorevajo tudi predlogi za nova vodstva osnovnih organizacij Zv eze komunistov. Dveletni mandat dosedanjim sekietaijem, njihovim namestnicom in sekretariatom se namreč izteka prav to jesen. Nova vodstva naj bi povsod na Doknjskem, v Beli krajini, Posavju in kočevsko-ribniški dolini dobili do začetka decembra.
Priprave potekajo povsod že oblik partijskega Eobra zevanja in
MOJSTRI RITMOV IN PLESOV - Ob obletnici novomeškega ] plesnega kluba in pod pokroviteljstvom izvršnega sveta in to-« vame Novoles je bil v petek zvečer v novomeški športni dvorani < me dnarodni plesni turnir nekaterih nq boljših plesnih parov \ Evrope. Skoraj triurni program, ki so ga poleg plesnh Darov', popestrili tudi plesalci revijske skupine SPK in ansambel Sok, je! navdušil skoraj dvatisočglavo množico. Med plesnimi pari sta nastopila tudi naša državna prvaka Niko Basarič in novo-', meščanka Meta Zagorc (na diki), ki sta v latinskoaneriških; ritmih osvojila drugo mesto, uspeh pa sta ponovila tudi nasled- J nji dan na reviji v tivolski dvoren i (Foto: Janez Pavlin)
nekaj mesecev, temeljiteje pa od septembrskih dni, ko so programska in vsebinska izhodišča za volilne konference osnovnih organizacij obravnavale in sprejele občinske konference, generalne smernice pa so bile potijenc na medobčinskih svetih Zveze komunistov. Priprave potekajo resno in zavzeto, saj volilne konference nikjer ne bodo zgolj formalno opravilo, marveč jo štejejo za zelo pomembno nalogo. V vseh občinah sc namreč zavedajo, da bo partijsko delo v združenem delu in krajevnih skupnostih tako, kot gi bodo sposobna opravljati vodstva osnovnih organizacij. Praviloma naj bi sekretarji postali ljudje, ki so končali vsaj eno od znanih
usposabljanja, ker bodo laže kos tudi teoretičnemu reševanju problematike.
Na Dolenjskem so o vsebinskih usmaitvah volilnih konferenc osnovnih organizacij razpravljale občinske partijske konference na septembrskih zasedanjih. Ustrezna aktivnost pa prav zdaj poteka tudi v vseh osnovnih organizacijah. Trenutno je le-teh v vseh štirih občinah dolenjske regije okoli 250 ali za 30 odstotkov več kot pred dvema letoma ob zadnjih volitvah sekretarjev in sekretariat« osnovnih organizacij. Med novimi je veliko mladih z manj izkušnjami, zato jim posvečajo v predvolilnih pripravah še posebno pozornost.
DOLENJSKA: ZADOL ŽITVE V SEKRETARIATIH
Sekretar 'medobčinskega sveta Zveze komunistov za Dolenjsko Lojze Sterk pravi: „Na volilnih konferencah pa tudi že prej bodo komunisti obravnavali dobre in slabe strani svojega dela, poleg tega bodo temeljito ocenili uveljavljanje novih partijskih metod dela, kakor
(Nadaljevanje na 4. strani)
Do konca tedna se bo zadrževalo precej sončno in razmeroma toplo vreme.
ODLIKOVANJE KARLU ŠTERBANU
Občinska skupščina in družbenopolitične organizacije v Krškem so v ponedeljek priredile prisrčno slovesnost Karlu Š ter banu za njegovo 754etnico. Izročili so mu visoko državno odlikovanje red zaslug za narod z zlato zvezdo. O jubilantovi revolucionarni življenjski poti je spregovoril predsednik občinske skupščine Silvo Gorenc.
AVSTRIJSKI PARTIZANI V TRIBUČAH
Prejšnjo nedeljo, 7. oktobra, so se na tradicionalnem srečanju v Tribučah zbrali avstrijski partizani, katerih partizanska enota, ki je delovala v sklopu NOV, je bila pred 35 leti ustanovljena v tem kraju. Domačini so okoli 60 avstrijskih partizanov, ki se v Tribučah zberejo vsakih pet let, spiejeli nadvse prisrčno. Gostje so ^P^bili s srečanjem zelo zadovoljni
Belokranjsko muzejsko društvo, ustanovljeno 10. novembra 1949, je 30 let neprekinjenega in plodnega dela proslavilo s slavnostno sejo, ki je bila 12. oktobra zvečer v Metliki. O dosedanjem delu društva, ki šteje 112 članov in ima svojo podružnico v Črnomlju, je govoril njegov predsednik prof. Jože Dular, ravnatelj Belokranjskega muzeja. Bogato in vsestransko dejavnost društva je občinska konferenca SZDL v Metliki nagradila s priznanjem OF, ki ga je društvu izročil njen predsednik Milan
OHRANI-— Kot je njegov predsednic Jože Dular, Sleje Belokranjsko muzejsko društvo za svoje glavno delo ustanovitev Belokranjskega muzeja.
Vajda. Nekaj svojih n^jstarejših in n^jmarljivejiih članov pa je društvo nagradilo z diplomami Prof. Jože Dular je v slavnostnem govoru poudaril, da ima Belokranjsko muzejsko društvo predvsem neizbrisne zasluge za nastanek Belokranjskega muzej a • in razvoj njegovih oddelkov, pri čemer so društveni člani nastopali kot pobudniki, organizatorji ih zbiralci muzejskega gradiva. Društvo pa si j^ nabralo bogatih sadov tudi z drugimi dejavnostmi. Predvsem je skrbelo za v zidavo spominskih obeležij pomembnim belokranjskim kulturnim in družbenopolitičnim delavcem, prirejalo razstave in izlete, izdajalo publikacije, najrazličnejše prospekte in drugo turistično propagandno gradivo in seveda nenehno skrbelo za včlanjevanje novih prijateljev dejavnosti, s katero se ukvaija.
Za jubilej je društvu med drugimi čestital tudi univerzitetni profesor dr. Vasilij Melik, in sicer v imenu Muzejskega društva Slovenije. Poudaril je, da je Belokranjsko muzejsko društvo med najbolj delavnimi v Sloveniji, zaduga za to pa gre nedvomno tudi njegovemu dolgoletnemu prizadevnemu predsedniku Jožetu Dularju.
L Z.
Tovornjaki obstali
Večurna prekinitev dela v brežiškem Prevozu
15.	oktobra okoli 90 voznikov od skupno 165 brežiškega Prevoza ni hotelo na vožnjo. Ostali so doma iz protesta do petkovega izplačila osebnih dohodkov po novem pravilniku, ki so ga sprejeli januaija letos. Ob tem izplačilu so prizadeti zaradi proračuna za zadnje tri mesece prejeli manj denaija kot po starem. Nekateri so bili »prikrajša ni“ le za 250 do 300 din, drugi pa tudi do 1.500 din. -Pri tej delovni organizaciji so do julija letos močno presegli landke osebne dohodke in prekoračili tudi meje, ki jih določa panožni sporazum. Poprečni OD je 10.500 din, najvišji pa presega 20.000 din.
Tovornjaki so v ponedeljek ostali v garažah do 10.45, ko je bil končan zbor delavcev. Ustanovili so delovno skupino, v kateri so tudi predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij. Ta se je takoj lotila dela in poskuša čimprej najti rešitev iz zagate.
Izčrpneje bomo poročali prihodnjič.
V KOSTANJEVICI VRSTA KULTURNIH PRIREDITEV
Ob kostanjeviškem krajevnem prazniku se bo zvrstilo tudi več kulturnih prireditev. Tako bodo 19. oktobra ob 19. uri predvajali slovenski celovečerni film „Krč”, gledalcem pa se bodo predstavili tudi nekateri filmski ustvarjalci. Naslednjega dne dopoldne bo po slovesni seji skupščine KS in KK SZDL koncert Partizanskega pevskega zbora, ki ga vodi Radovan Gobec, v zgodnjih popoldanskih urah bo ogjed galerijskih zbirk v kostanjeviškem gradu, zvečer pa bodo še enkrat vrteli „Krč”. Zadnja kulturna prireditev pa bo 22. oktobra ob 10.30, ko bo v Domu kulture koncert Tria Lorenz.
Prireditve v počastitev 28. oktobra, praznika občine Brežice, se vrstijo že od minule sobote dalje.
Začele so se z jesenskim krosom in gasilskim dnevom ter se bodo nadaljevale 20. oktobra s trim akcijo „Vsi na kolo za zdravo telo”. V nedeljo, 21. oktobra, bo med Savo in Krko 14. jesenski kros občinskih trim reprezentanc. V torek bodo položili temeljni kamen za novo avtobusno postajo v Brežicah, v sredo pa bo v Posavskem muzeju odprta razstava XIV. divizije.
PEPCA KARDELJ V ČRNOMLJU - V soboto, 13. oktobra, je Pepca Kardelj na- povabilo črnomaljske občine obiskala ta del Bde krajine. Zadižala se je v daljšem delovnem pogovoru, nato pa si je ogedalr. gradbišče centra srednjih šol. (Foto: M. Kobe)
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
tedenski
mozaik
Predsednik italijan&e republike Sandro Pertini je po večdnevnem prijateljskem in uradnem obisku pri nas odpotoval v domovino in tako gost, kot njegov gostitelj, predsednic Tito, sta se razšla s prepričanjem, da so njuni in njunih sodelavcev razgovori še za kanček bolj u trdili te tako dobro in pristno prijateljstvo ter sodelovanje.
Jugoslavija in Italija izredno dobro razvijata in krepita medsebojno sodelovanje, ki je lahko za zgled.
Manjšina kot vez sodelovanja
Državnika sta med pogovori izmenjala mnenja o praktično vseh problemih današnjega sveta - od položaja v Evropi do kriznh žarišč in pri tem ugotovila, da se njuna stališča skladajo ali pa so si zelo podobna.
Še posebej sta razpravljala o položaju slovenske narodne manjšine v Italiji in italijanske narodnosti v Jugoslaviji, pri čemer sta ugotovila, da predstavljajo resničen most razumevanja in povezovanja med dvema državama. Obe strani sta prav tako skleniti, da bosta v duhu osimskih sporazumov še naprej (in v okviru ustavnih določil obeh držav) izvajala učinkovite ukrepe za izboljšanje njihovega položaja ter razvoja. To že predstavlja in bo nedvomno še v večjem obsegu predstavljalo pomemben člen v verigi naporov za medsebojno prijateljstvo med državama.
Glede gospodarskega sodelovanja je bilo rečeno, da je treba poskrbeti za bolj uravnovešeno bilanco - Jugoslavija namreč v Italiji več kupuje kot pa tja izvaža. Zavzeli so se tudi za tesnejše sodelovanje na področju zn mesti in tehnologije in omenili več konkretnih načrtov ter projektov zlasti na jadranskem območju.
Podobno je potekal tudi tisti del italijansko-jugoslo-vanskih razgovorov, ki so zadevali sodelovanje na področju kulture, znanosti in tobraževanja.
Predsednik Pertini je povabil predsednika Tita, naj obišče Italijo, kar je jugoslovanski predsednik z zadovoljstvom sprejel
Kitajsko—
evropsko
odpiranje
Še nek drug obisk te dni priteguje pozornost: namreč prihod najvišjega kitajskega partijskega in državnega voditelja Hua Kuo Fenga v Francijo, od koder potuje v Zvezno republiko Nemčijo, Veliko Britanjo in Italijo.
To je prvo potovanje kitajskega voditelja na evropska tla, prihaja pa kmalu po začetnem obdobju kitajskega odpiranja navznoter in navzven.
V ospredju pozornosti so, kot napovedujejo iz vseh prestolnic, ki jih bo obiskala kitajska delegacija, gospodarski pogovori, toda obisk ima nedvomno tudi izrazito politično obeležje.
Ljudska republika Kitajska je velikan, ki se prebuja in začenja priprave na ‘velik pohod v razvitost
Svetu Ljudska republika Kitajska lahko veliko da (v tej velikanski deželi na kopljejo tretjo največjo količino premoga na svetu, načrpajo več kot 100 milijonov ton nafte, imajo pa tudi pomembne zaloge drugih dragocenih rudnin), jcenopa je, da od njega veliko tudi potrebuje, če naj preskoči jez zaostalosti, ki jo ločuje od razvitih.
Toda v ozadju tega obiska so tudi nedvomni politični odtenki Ljudska republika Kitajska za zdaj po sili razmer še priznava trenutno stanje mednarodnh odnosov, v katerih prevladujeta velesili Združne države Amerike in Sovjetska zveza, toda ko se bo skoreg milijarda ljudi Kitajske izkopala iz sedaj več kot skromnega poprečja 200 dolarjev nacionalnega dohodka na prebivalca, bo Ljudska republika Kitajska nedvomno zahtevala zase večji prostor pod soncem - in komaj se zdi verjetno, da bi ji to lahko kdo preprečil
JANEZ ČUČEK
PRVI KORAK NA DOLGI POTI — Panamske enote in ljudstvo so vkorakali v tako imenovano panamsko kanalsko cono, ki je bla vse od leta 1903, ko so uradno odprli pideop, ki povezuje Atlantski in Pacifiški ocean, pod ameriško upravo. To je pni korak na še dolgi poti, na koncu katere bodo, leta 2000, Panamci dobili popolno suverenost nad vsem svojim ozemljem. Na sliki: slavje ob vkorakanju v kanalsko ceno. (Telefoto: UPI)
Poti do direktorskih stolčkoy
Zakaj vse manj iz vrst kolektivov? - Ni potrebe po spreminjanju zakonodaje, le pravilnost postopkov je včasih vprašljiva - Bolj spoštujmo družbene norme in de-________________________  mokratičnost!
Znano je, da je pri izvolitvi poslovodnega organa v OZD zavarovan tako interes delovne organizacije kakor širše dražbe, in to z zakonom. Praksa pa je pogosto povsem drugačna, saj je možno, da volijo kolektivi vodilne ljudi samo iz svojih vrst. S tem pa ni rešen problem resnične demokratične selekcije kadrov, ki temelji na dnižbenji dogovorih. Tako kakor v delovnem kolektivu skupine ljudi vsiljujejo svojega človeka, obstajajo tudi dragi vplivneži zunai kolektiva, ki počno enako, vendar z večjimi pooblastili in možnostmi, da uresničijo svojo zamisel.
V takšnih razmerah je kolektiv vedno v podrejenem položaju. Resje, da voli direktorja delavski svet na predlog razpisne komisije, v kateri so skoraj vedno ugledni predstavniki družbene skupnosti. Če predlagani kandidat ni izvdjen, je treba razpis ponoviti, in ker takšnih razmer ni moč zavlačevati v neskončnost, mora nekdo popustiti. To pa je navadno kolektiv, saj je ta tisti, ki potrebuje človeka. Pri tem delujejo še razni drugi kanali vplivanja, na primer družbeno-politične organizacije, s pomočjo katerih se zagotovi podpora, pogosto pa gre tudi za neposreden pritisk.
Ugovori, ki se pojavljajo proti načinu volitev ljudi na vodilna mesta v organizacijah združenega dda, ne veljajo zakonodajni plati volitev, marveč prak-
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
Na bogati seji CK ZKS - govorila je o vlogi ZK v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja - je imel uvod tovariš France Popit, ki je med drugim poudaril:
Na nekaterih tudi odgovornih delovnih mestih se komunisti, ki so obremenjeni z oportunistično miselnostjo, obnašajo tako, kakor da se v svojem delu niso dolžni boriti za idgne in politične cilje ter sklepe Zveze komunistov. Prav oportunizem pa odpira šibke točke v idejnopolitični akdji in v vsakdanji praksi socialističnih sil, kar nasprotnikom naše revolucije in socialističnega samoupravljanja omogoča, da si ustvarjajo pozicije za uveljavljanje svoje politike v naši družbi.
Oportunizem še živi
Prav oportunizem je v praksi socialističnih sil in zlasti Zveze komunistov ustvaril precej teh šibkih točk. Zato se bo potrebno v praksi odločno lotiti takšnih vrzeli, jih jasno razkriti in se z organizirano akdjo boriti proti njim. Ob problemih, ki so prisotni na posameznih področjih družbenoekonomskega in političnega življenja, moramo priznati, da se je zadnje leto marsikdo preveč uspaval z mislijo, da bodo tekle stvari kar same od sebe in da se naši socialistični samoupravni praksi ne more nič zgoditi. Zato moramo biti pozorni na to, kako na vse te slabosti reagirajo oziroma kako ne reagirajo in zakaj ne reagirajo v posameznih okoljih organizirane socialistične sile in sprejeti potrebne ukrepe, da v prihodnje odločno in hitro na vs<;h ravneh odgovarjamo in ukrepamo v zvezi s porajajočimi se problemi in z njihovim razreševanjem.
Pri tem se motijo tisti, ki mislijo, da je možno socialistično demokradjo graditi in utrjevati s pasivnim odnosom do problemov ali s pasivnim odnosom do protisamo-upravnih pritiskov oziroma s takšno „pre-obrazbo” Zveze komunistov, ki bi jo spremenilo v privesek tehnobirokratskih skupin oziroma v nekakšno splošno organizacijo.
Skratka, mislim, da se moramo tudi v prihodnje odločno spopadati z vsemi naštetimi in drugimi negativnimi tendencami, saj bomo v revoludonarnem procesu še dolgo zadevali na različne sovražne pritiske. Zato moramo storiti vse, da utrdimo vodilno politično in idejno vlogo Zveze komunistov, da bomo učinkovito uresničevali svojo družbeno vlogo, ne kot nekakšni nosilci družbenega odločanja, temveč kot dejavniki, Ja se v demokratičnih pogojih z močjo argumentov brezkompromisno bori za socialistične, samoupravne in progresivne rešitve in da bomo za ta boj usposabljali vse druge socialistične družbene ustvarjalne sile.
Razvoj, utrjevanje in uveljavljanje institucij političnega sistema ter samoupravno demokratičnih načinov in poti njihovega ddovanja so neločljivo povezani z nadaljnjim procesom podružbljanja politike. Ta proces zadeva v družbeni praksi na še vedno nepremagane načine delovanja nekaterih družbenopolitičnih organizacij v posameznih delovnih in družbenih okoljih, ki zožujejo kreiranje političnih odločitev na vodstva in pri katerih je politična dejavnost še vedno omejena znotraj vodstvenih organov, na tako imenovano foiumsko delo. Druga ovira je sorazmerno siromašno politično življenje v posameznih delovnih in družbenih okoljih, zoženo na informativne so'tanke.	MILAN MEDEN
si. Ne gre za vprašanje, ali je potreben družbeni vpliv, pač pa, kako ga zagotoviti in kdo stoji za njim. Delegatska skupščina, ožji forum in vplivni posameznik? Ni vse djužbeni interes, kar ima družbeno naličje: za tem pojmom se pogosto skrivajo tudi protekdonizem, mo-nopdizem in sebični interesi. Namesto vpliva družbene skupnosti je čutiti vse več neposrednih pritiskov in vsiljevanja kandidatov, s čimer marsikje rešujejo kadrovske probleme in za-
TELEGRAMI
TEHERAN — Iranski verski vodja Ajatola Homeini bo imel večjo oblast od predsednika republike, katerega bo lahko po svoji volji tudi zamenjal. Tako je zapisano, kot sporoča agencija France Presse, v osnutku nove iranske ustave, ki jo sedaj “ redigira skupina strokovnjakov. Po pisanju iranskega tiska bo Ajatola Homeini imenoval vseh šest verskih vodij, ki bodo člani ..ustavodajnega sveta", od skupaj 12 osebnosti, ki bodo skrbele za to, da bodo iranski zakoni ,,v islamskem duhu“. Imenoval bo tudi najvišjo osebnost iranskega pravosodja, lahko bo zamenjal predsednika, hkrati pa bo tudi viho-vni komandant iran&ih oboroženii sil.
DAMASK — Sinki predsednik Hafez d Asad je odpotoval na tridnevni uradni obisk v Sovjetsko zvezo, kamor gaje povabil generalni sekretar KP SZ in predsednik prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR Leonid Brežnjev. Sirski predsednik naj bi Sovjetsko zvezo obiskal že junija, vendar so obisk tedaj odložili
ANKARA - Kot poročajo časopisne agencije, naddnti paiiametornih volitvah v Turčiji ni šlo brez neredov. V provinci Mardin so ubili štiri ljudi, dve osebi pa sta bii ranjeni, ko so štiri osebe z revolverji v rokah napadle volilce, ki so mimo čakali v vrsti, da bodo volili.
LUANDA — Angolski notranji minister in kandidat za člana politbiroja MPLA Kundi Pihama je v govoru, ki ga je imel na velikem ljudskem zborovanju v mestu Saurimo v zhodni angolski pravični Lunda Sul, napovedal ostre ukrepe proti notranjim sovražnikom ljudstva in oportunistom.
VICTORIA - Sejselski predsednik Rene Albert je sporočil, da so v državi odkrili in preprečili zaroto proti vladi
WASHINGTON - Dvobq za volivce med predsednikom Carterjem in senatorjem Edwardom Ke-nnedyjem na lokalnh volitvah v okviru strankarskih organizacij na Floridi sc je končal po pričakovanju: člani demokratske stranke v tej državi so izvolili več delegatov, ki podpirajo prcdsednikaCarterja.
gotavljajo nemoten odhod ljudi iz posameznih ustanov.
Nikakršne potrebne ni, da bi spreminjali zakonodajni postopek o izvolitvi direktorja, ker pravilnost postopka ni vprašljiva. Pač pa gre za spoštovanje družbene norme in resnično demokratično selekdjo v kandidiranju in izbiri, ki bi onemogočila uzurpacijo ter uveljavljanje skupinskih interesov. Lahko bi se zamislili ob dejstvu, da vse manj kolektivov voli direktorja iz svojih vrst So primeri, da večina proizvodnih SOZD dobi direktorja iz »družben o-politi-čnih struktur11. Ne da bi dvomili o pravilnosti takšnega kandidiranja in volitev, pa se vendarle zastavlja vprašanje, Ce je kad- -
rovski sestav v teh SOZD res tako slab, da si ne morejo med domačimi ddavd izbrati svojega direktorja.
VINKO BLATNIK
najstarMjSa bojna;
LADJA V MORNARICI Združenih držav Amerike je rušilec „Dixie“, ki že štiridesetletpluje po morju. Toua najstarejši aktivni častnik ameriške vojne mornarice ima dvakrat toliko let -admiral Hyman . Rickover je namreč star že osemdeset let, sedaj pa mu je minister za mornarico ZDA dovolil, nag ostane na svojem položaju šc nadaljnji dve leti. Tako bo' imel priložnost, da bo kar polnil šestdeset let v aktivni mornariški službi, v kateri se je proslavfl kot oče ameriškega ladjevja na jedrski pogon... Nove časti za stare zasluge...
TACAŠ PA SO V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE naredili bilanco, nastalo po obisku papeža Janeza Pavla H. v tej deželi Med drugim so ugotovili, da že zlepa niso imdi tako hudih težav z varnostjo, zakaj pred in med papeževim obiskom, so dobile različne varnostne službe nekaj deset obvestil, da pripravljajo na papeža atentat Čeprav so vedeli (iz izkušenj kajpak), da je velika večina teh obvestil lažna ali vsaj nič vredna, so vendarle morali preveriti sleherno med njimi in to je zahtevalo ogromno naporov ter časa. Sef newyorške policije je na primer preklical vse dopuste v policijskih vrstah in d:ločil, da mora 11.500 mož delati v dveh izmendi noč in dan, razen tega pa so pripeljali tudi posebej izurjene ovčarje, da so (podobno kot to delajo na letališčih, ko iščejo mamilo), podrobno prevedi ali vse prostore, v katerih je bival ali mimo katerih je šel papež. Newyorški časopisi so tako odkrili, da so v slovito katedralo sredi mesta (imenuje se po svetniku Patricku) tedaj prvič namenoma spustili tudi pse... Vse za varnost..
TAC AS A SE JE POMIRILA tudi ameriška javnost, ki je bila nekaj časav napetosti zaradi tako imenovane sovjetske brigade na Kubi, ki naj bi se urila (tako so vsaj govorili nekateri pre-napeteži v ameriškem tisku) za napad na Združene države Amerike. Najbolj nerodno je menda
bilo v ameriSkem vojaškem oporišču n« Kubi, v (Juan tan«iTiu kjer so zaradi zaostritve prep0ve-dali dve noči predvajanje kino sporeda na prostem... Zaradi vaje in pa zato, da jim ne bo prav vselej prijetno na tem karibskem otoku...
PAVLIHE
SAMOUPRAVLJALČKE
HOKUSPOKUS
ČAROVNIJA
BESEDA
C AS ZA OZIMNICO — Pravzaprav pa jo ima dober gospodar že pod stidio. Usti, ki čakajo na nižje cene, bodo ostali brez nje, saj krompir ne ko cenejši od štirih dinarjev, jabolka sort ddHes m jonatan pav kmetijski zadrugi ponujajo po 7 -9 din. (Foto: J. Pavlin)
TEKME VETERINARJEV - Veterinarji Slovenije so se preteklo soboto pomerili na svojem že šestem srečanju. Tokrat so športna tekmovanja pripravili Novomeščani, ki so se med petimi disa-plinami najbolje odrezali v šahu (prvo mesto) in odbojki (drugo mesto). (Foto: Janez Pavlin)
NA ZGODOVINSKEM KRAJU - Člani ZRVS in ZZB iz sevniške občine so pretekli teden kot gostje Mornariškega šolskega centra iz Splita obiskali to mesto, Bihač in Drvar. Na Titovi pečini je prvoborec Ratomir Kljakovič obudil spomine na herojske čase. (Foto: F. Pavkovič)
ZA KREPKEJŠE POŽIRKE - Medtem ko mošt v sodih skrivnostno brbota in se sprenrinja v vino, iz Splita Pa so marsikje zagodrnjali tudi kodi za žganje-la Titovi	kuho. Šilce dobre slivovke se v hladnejših dneh
prileže. Jože Ogulin iz Gabra nad Semičem je slive že spremenil v tekočo obliko. (Foto: M. Markelj)
KRIVDA NA OBEH STRANEH
Komisija sveta posavskih občin, ki je raziskovala politično odgovornost za ustavitev gradbenih del v Čateških Toplicah, je v svojem poročilu ugotovila, da sta za nastali položaj odgovorna investitor in izvajalec; investitor zaradi tega, ker je zavlačeval razrefc vanje nastalih sporov, iz vajalec pa, ker je po enostranski oceni odškodnine za podražitve in dodatna dela prekinil delo na gradbišču. Direktorja obeh tozdov (Zdravilišča in Pionirja) sta premalo upoštevala samoupravne poti. Tako oceno je svet v celoti sprejel. Zadevo bo dal ponovno na dnevni red, ko bo arbitraž končala svoje delo. Komuniste v obeh kolektivih je svet pozval, naj se vsaj zdaj zavzamejo za to, da ne bo dal nepotrebnega zavlačevanja pri končnih delih.
Z novostjo počaščen dan kovinarjev
■ *************** ■
Večja proizvodnja ne več z več zaposlenimi, ampak s sodobnejšo tehnologijo
Z otvoritvijo novih proizvod-n3i prostorov podjetja INKOP Kočevje 10. oktobra je praznoval ta kolektiv dan kovinarjev,
hkrati pa je bila to zadrga pri-okvir
Sejmišča
NOVO MESTO:	Ponedeljkov
sejem je bil kar živahen, kar pa ni vplivalo na raven cen. Naprodsj je bilo 273 pujskov in 28 nad tri mesece starih prašičev, prodanii pa skupno 209. Pujski so bii po 750 do 2.100 din, od tri do šest mesecev suri prašiči pa po 2.110 do 2.200 din.
BREŽICE: Na sobotni sejem so Rjci pripeljali 380 pujskov in 12 nad tri mesece starih prašičev. Lastnika je menjalo 250 živali. Pujski so stali 44 do 45 din, starejši prašiči pa 28 din kilogram žive teže.
reditev v okviru letošnjega praznika občine Kočevje. Ob tej prfložnosti je b3 tud zbor kolektiva INKOP. Odprli so novo galvanizacijo in čistilne naprave, varOnico, lakirnico in kotlarno. Te investicije so veljale 35 milijonov.
Nova galvanizacija, ki jo je postavil „Inženiring” Kranj bo prispevala, da se bo proizvodnja tega obrata povečala za do 40 odstotkov. To je največji tak obrat, kar jih je postavila ta kranjska OZD doslej. Ta investicija pomeni za INKOP predvsem izboljšanje pogojev za delo, možnost za hitrejši razvoj, pa tudi prispevek k varstvu okolja. Delo bo v novih prostorih in z novimi stroji lažje, storilnost pa bo večja. Število zaposlenih bo v bodoče rastlo počasneje, medtem ko je doslej zadnji dve leti kar za 9. oz. 7 odstotkov.
Na svečanosti je govoril o dosežkih občine in njenem bodočem razvoju predsednik občinske skupščine Savo Vovk. Na govorniškem odru so se razen direktorja INKOPA Staneta Letonje in predsednika zbora
Kmetijski
Osat je zrasel v nadlogo S
Obračam se na vašo rubriko z željo, da bi mi pomagali odpraviti nadlogo, ki tare tudi druge kmetovalce, ne le mene. Namreč letos smo sejali pol hektarja koruze; v njej seje obilno zaredil osat, ki ga tudi s škropljenjem nismo mogli zatreti. Zdaj ga moramo pokositi, če hočemo orati. Spomladi bi na tej njivi radi sadili krompir. Slišala sem, da bi bilo treba zaradi osata njivo preorati ter škropiti, vendar ne vem, če je ta ukrep res nujno potreben, niti kakšno škropivo naj pri tem uporabljamo. Tudi drugi ljudje ugibljejo.kaj bi bilo najbolje narediti...
Tako nam piše Milena Župevec iz Gor. Sušice pri Uršnih selih in prosi za dober svet.
Osat je zelo trdovraten koreninski plevel, ki se razmnožuje s *menom in s koreninami, zato mu je težko priti do živega. Za nameček njegovo seme ohrani kdjivost več let, tako da se lahko pojavi šefe kasneje, ko je poljedelec že prepričan, daje z njim opravil.
Če se osat pojavi v koruzi, ga najbolj zanesljivo zatremo z uporabo 4 kg gesaprima in 2 litrov deherbana A ali deherbana forte, preraču nano na njivo, veliko en hektar. Da je kombinacija teh dveh škropiv učinkovita, je treba škropiti v času, ko je koruza visoka kakih 15 cm, torej ko ima tri do pet listov. Tudi sam oljni gesaprim, ki dobro duši koreninice plevele, je priporočljiv za zatiranje osata. Tudi tega je treba uporabljati potem, ko je koruza že vznikla, z njo pa tudi plevelne rastline. Strokovnjaki priporočajo tudi, da poljedelci sami naredijo
mešanico gesaprima in olja, in sicer tako, da gesaprimu dodajo >
parafinsko olje „napon 11 E”, kar izboljša učinek gesaprima.
Če povzamemo: tudi v primeru iz okolice Uršnih sel je treba uporabiti enega od priporočenih herbicidov. Poprej je treba z osatom zapleveljeno njivo preorati ter počakati, da bodo plevelne rastline odgnale in s tem bile v svojem najbolj občutljivem obdobju, ko jim bo priporočen herbicid zatrl »veselje” do nadaljnjega razcveta.
Inž .M. L.
delavcev INKOP Eda Šušla zvrstili še drugi, med drugim prvi direktor INKOP Mirko Južnič in Miha Štefančič, ki je pozdravil prisotne v imenu upokojenih članov tega kolektiva. Ob tej priložnosti so podelili priznanja 14 članom kolektiva, ki so letos dopolnili pri INKOP 10, 20 in 30 let delovne dobe.
J. PRIMC
minulih let - pa je 112 rednih obrtnikov in 92 popoldanskih vrnilo obrtno dovoljenje, ker so šli v druge poklice ali v pokoj.
Stanje je tako, da število trenutno delujočih obrtnikov nič ne pove. Na območju občine je 501 obrtnik, ki imajo obrt za poklic, 172 pa takih, ki se ukvarjajo z obrtjo samo v popoldanskem času, po redni zaposlitvi
Tudi po krajevnih skupnostih je število obrtnikov zelo različno razporejeno. Na podeželju je med obrtniki prav tako največ prevoznikov vseh vrst, medtem ko za nekatere obrti že dolgo ni zanimanja.
Občinska skupščina je skušala z raznimi ukrepi predvsem z davč no politiko in možnostjo kreditiranja, spodbuditi nastanek manjkajoče obrti, vendar to doslej ni kdove koliko zaleglo.
R. B
NOVA GALVANIZACIJA -Na otvoritvi je trak prerezal Dušan Škvarč, ki dela letos že 30 let pri tej organizaciji. (Foto: Primc)
PREVLADATI MORA INDUSTRIJSKI RAZVOJ
Smer ni prava
Obrtniki so in jih ni
I
S
I
s
N
V novomeški občini obrt zaostaja za potrebami zlasti pa manjka uslužnostnih obrti Po številu obrtnikov sicer nismo med zadnjimi, žal pa občan ob velikem številu novih obrtnikov še vedno pogreša popravljalcev strojev, pip, krojačev, šivilj, čevljarjev itd.
Od leta 1973 do konca lanskega leta je bilo na novo izdanih 389 obrtnih dovoljenj, med temi je bilo 283 rednih obrtnikov, ostali pa so po po klanci. Med rednimi je bilo čez 90 novih s področja prevozne dejavnosti Zadnja leta je največje zanimanje za opravljanje uslug z raznimi gradbenimi in kmetijskimi stroji ter za izdelovanje plastičnih mas. V istem obdobju — gre za Šest
I
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL«.
Ureja: Tit Doberšek Upravni odbor Društva vinogradnikov Dolenjske je na seji 21. septembra protestiral, ker organizacije združenega dela, ki stekleničijo
j Dolenjski cviček
V brežiški občini računajo v obdobju 1981 - 1985 s pospešeno industrializacijo. Glavni nosilci nadaljnjega industrijskega razvoja lesnopredelovalne organizacije, tekstilna konfekcija in kovinskopredelovalna panoga. V družbenem proizvodu ntg bi se delež kmetijstva in gozdarstva zmanjšal od leta 1980 doleta 1985 od28na25 odst, delež industrije pa porasel od 30 na 35 odst Zmanjšal naj bi se tudi delež terciarnega sektoija (turizem, gostinstvo, trgovina), in sicer od 42 na 40 odst. V industriji bo nujno potrebno iskanje novih smeri in novih programov, ki bodo več dajali in Id ne bodo zahtevali prekomernega zaposlovanja. Tehnološke izpopolnitve bodo morale spremljati tudi razvoj obstoječih panog.
za to čislano in iskano vino nimajo nalepk, na katerih bi pisalo, da je v steklenici resnično ..DOLENJSKI CVIČEK'.
Člani upravnega odbora Društva vinogradnikov Dolenjske so soglasno ugotavljali, da bi morale organizacije združenega dela, ki stekleničijo dolenjski cviček (KZ - TOZD Hmeljnik N ovo mesto, Agrokombinat Krško - klet Kostanjevica in Slov in - TOZD Bizeljsko -Brežice), upoštevati zadnji odstavek 21. ČL pravilnika o označevanju vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina (Uradni list SRS št. 18/77), ki
Glas,
Banjaluka
„Vino cviček, ki izvira iz grozdja, pridelanega na območju dolenjskega vinorodnega okoliša, se lahko označi z oznako .dolenjski cviček'. Za označevanje geografskega porekla pa se poleg vinorodnega okoliša sme uporabiti tudi ime ožjega vinorodnega okoliša (na primer: Trška gara, Vinji vrh, Makovec, Zavode, Gadova peč, Bojče, Golek itd.) ali vinorodne lege v skladu s pravilnikom o rajonizaciji."
Navedene organizacije združenega dela se po sodbi članov upravnega odbora Društva vino-gradnkov Dolenjske le iz praktičnih razlogov poslužujejo samo določil prvega odstavka 21. člena navedenega pravilnika, ki pravi:
„Kot cviček' se sme označevati namizno vino z geografskim poreklom, ki je proizvedeno (lepše bi rekli: pridelano) pretežno iz sort grozdja žametovke, modre frankinje in kraljevine (kraljevino marsikje nadomešča sorta rumeni plaveč), pridelanega na območju dolenjskega in bizeljsko - sremiškega vinorodnega okoliša v posavskem vinorodnem rajonu, ki ima značilne lastnosti cvička. V vinu cviček mora biti najmanj 80 odstotkov rdečih sort grozdja, ki so s pravilnikom o rajonizaciji določene za ta okoliša (Uradni list SRS št 18/77, člen 25: priporočene sorte: morda frankinja, žametovka; dovoljene sorte: Portugalka, šentlovrenka in game)."
V drugem odstavku 21. člena navedenega pravilnika je določeno:
,„Za označevanje geografskega porekla se mora za vino cviček uporabljati ime tistega vinorodnega okoliša (pomeni: ali Bizelj-
skega, ali Dolenjskega), iz čjgar s območja izvira pridelano grozd- J je, oziroma obeh, če je to vino ^ narejeno iz grozda, pridelanega k na območju obeh vinorodnih J okolišev iz prejšnjega (prvega)^ odstavka tega člena."	*	S
Organizacije združenega dela ^ na nalepkah za cviček pavšabio S pišejo kar oba vinorodna oko- ^ liša, čeprav je dostikrat v stekle- -nici vino samo z Bizeljskega ati pa obratno. Organizacije združenega dela, ki stekleničijo cviček, načelno sicer zadostijo določilu prvega odstavka pravilnka in se tako zavarujejo pred zakonskimi posledicami Vendar taka površna označba potrošnku ne pove, od kod je cviček, ki je v steklenici, posebno ker potrošnike moti še cviček Vinopro-dukta Zagreb, pred katerim se lahko zavarujemo le z označbo .Dolenjski cviček". Tak odnos do potrošnika ni pravšen, saj potrošnik misli da pije dolenjski cviček, če vidi napis cviček, v resnici pa tako površno označeno vino največkrat to ni Dolenjskega cvička bo posebno letos, po dobri letini dovolj, zato Društvo vinogradnikov Do-
lenjske poziva navedene organi- J
zacije združenega dela, da v prihodnje iz dolenjskega vinorodnega okoliša v skladu z navedenim pravihrikom točno označijo z nalepko (etiketo) »DOLENJSKI CVIČEK', po možnosti še z navedbo ožjega vinorodnega okoliša (npr. Mal-kovec itd.) Strošek za tisk primernih nalepk ne bi smelbiti.^ ovira za pravilno označbo našega ^ priljubljenega vina. Poleg dolenj- N skih vinogradnikov, ki jih za- J stopa Društvo vinogradnikov ^ Dolenjske, bodo od tega imele ji korist organizacije združenega ^ dela same, saj bodo pridobile na % Ugledu kot gospodarske zait op- $ nice dolenjskih vinogradnitov. ^
PRIJAVA PRIDELKA VINA
je obvezna za vse pridelovalce vina. Prijavo je treba dati vsako leto po končani trgatvi grozdja, najpozneje do 30. novembra pri pristojnem občinskem upravnem organu (kmetijski reference pri občinah), in to pri tistem občinskem upravnem organu, kjer vinograd leži ftijaviti je treba sorto, količino pridelka in poreklo.
Pripominjam, da so vse zakonske obveznosti vinogradnikov pri predelavi in prodaji vara napisane v »BILTENU* tedna dolenjskega cvička 1979. Člani Društva vinogradnikov Dolenjske še vedno lahko dobijo ta Biten pri TOZD Hmeljnik Noro mesto (v Bršljinu).
DT
INFORMATIVNEM
unifonnč. Morda sem bi]
Prevetritev...
(Nadaljevanje s 1. strani)
se kaže v krepitvi vloge in dela osnovnih organizacij kot temeljnih nosilk partijskega življenja. Pod drobnogledom bodo še druge reči, tako bodo v osnovnih organizacijah ocenili tudi uveljavljanje delegatskih odnosov, kritično spregovorili o gospodarskih gibanjih, ne nazadnje pa tudi o lastnem delovanju v drugih družbenopolitičnih organizacijah. Slednjič naj bi dobili celovitejšo oceno o delovanju osnovnih organizacij po zadnjem zveznem in republiškem partijskem kongresu, kar bo dobra osnova tudi za uvajanje še bolj demokratičnih oblik dela v Zvezi komunistov. V zvezi s tem velja poudariti, da bodo imeli člani novih sekretariatov posebne dolžnosti za posamezna področja družbenopolitičnega dela, n.pr. za kadrovska vprašanja, idejnopolitično usposabljanje in podobno. Glede na večjo odgovornost ob še povečani vlogi osnovne organizacije naj bi dobili sedež v sekretariatu res najbolj zagreti in usposobljeni komunisti, kar velja, seveda v večji meri, tudi za sekretarje in njihove namestnike. Po dosedanjih ugotovitvah bo na Dolenjskem zamenjano v skladu s statutarnim določilom ali zaradi nesposobnosti okoli 40 odstotkov vseh sekretarjev in sekretariatov osnovnih organizacij."
POSAVJE: V VODSTVIH VEČ ŽENSK
Tudi v Posavju se osnovne organizacije pripravljajo na temeljit obračun z dosedanjim delom. Snujejo kritične ocene razmer v okolju, kjer organizacije delujejo. Zato so tudi izbiri kandidatov posvetili večjo pozornost kot do zdaj. V vseh treh posavskih občinah so evidentiranje kandidatov za nova vodstva opravili v prvem polletju. V brežiški in krški občini sta predloge tudi že pretresli kadrovski komisiji. V Krškem so listo kandidatov nekoliko spremenili, tako da je zdaj med kandidati za sekretarje 24 odstotkov žensk, med kandidati za namestnike pa 20 odstotkov. V brežiški občini bo v novih vodstvih osnovnih organizacij tretjina žensk.
KOČEVJE: TUDI SEKRETARJA KOMITEJA
V kočevski občini potekajo priprave na volilne konference, ki bodo končane do sredine novembra, po programu. Te dni bodo priredili seminar za sekretarje osnovnih organizacij, na katerem bo beseda o kolektivnem vodenju, nakar bodo to vprašanje obravnavali v vseh osnov nih organizacijah. Posebnost je to, da bodo te dni evidentirali možne kandidate za novega sekretarja občinskega komiteja, ker je sedanji že Izvoljen za predsednika medobčinskega sveta Socialistične zveze ljubljanske regije. Podobno se na volilne konference pripravljajo v sosednji ribniški občini Te dni evidentirajo kandidate za nova vodstva, hkrati pa ocenjujejo aktivnost komunistov v vseh sredinah, kjer delajo in živijo.
Ponekod na Dolenjskem, v Posavju in v ribniški občini bodo na volilnih partijskih konferencah v združenem delu posvetili pozornost delu sindikalnih organizacij kakor tudi kadrovskim in vsebinskim pripravam na volilne konference v sindikatih.
V INFORMATIVNEM CENTRU — Minuli teden je sedemčlanska delegacija novomeške občinske konference ZSMS ob ideala Ditzingen v ZR Nemčiji, kjer se je seznanila z delom in življenjem naših delavcev, ki so na začasnem delu v tujini. Obiskala je tudi jugoslovanski kultumoinfbnnativni center v Stuttgartu. Na sliki: jugoslovanska delegacija v razstavnem proštom centra. Več o obisku v prihodnji Prilogi.
Glasila - odprte javne tribune
34 podpisnikov in informatorjev iz TOZD v Novolesu in Labodu na seminarju za obveičai^e — Želja po pogostnej$em in zato aktualnejšem obveščanju
Prejšni teden sta bila v okviru dejavnosti novinarskega servisa pri ČZP Dolenjski list v Straži in v rekreacijskem centru na Sromljah pri Krškem uspela seminarja za dopisnice in organizatorje obveščanja iz dnevnih organizacij NOVOLES ter LABOD. Dobra udeležba in živahen potek razprav ter izmenjav dosedanjih delovnih izkušenj sta pokazala, kako naraščajo med delavci zahteve po vsestrandcem, resničnem m pravočasnem obveščanju.
Udeleženci seminarja so se seznanili z dokumenti ZKJ, ustavo in
Gasilsko srečanje v Brežicah
Tekmovale so najboljše
ekipe Dolenjske in Posavja
  ...
Mladost in zrelost si v gasilskih vrstah že od nekdaj podajata roke. Tudi na nedeljskem tekmovanju v Brežicah so bili zastopani vsi pripadniki društev od pionirjev do mladincev in članov iz brežiške, krške, sevniške, novomeške, črnomaljske in metliške občine. Nastopile so tudi ženske ekipe in nekatere industrijske gasilske ekipe.
Tekmovalci so se zjutraj zbrali pred brežiškim gradom, od koder so v sprevodu z godbo na čelu odkorakali skozi mesto na stadion. Za to tekmovanje so se enote že dojgo pripravljale. Na srečanje so prišle zmagovalne ekipe z občinskih tekmovanj, -s katerimi so v obeh regijah obeležili predkongresno aktivnost. Na stadionu se je pomerilo 32 ekip. Med tekmovalci so bili pionirji A skupine od 7. do 10. leta starosti, pionirji B skupine od 11. do 14. leta, mladinci članice in člani Prireditev je dokazala, da nastopajoči dobro obvladajo zahtevane veščine in da jim regijsko tekni ovapje pomeni spodbudo za še prizadevnejše delo v prihodnje.
J. T.
zakonom o združenem delu, id opredeljujejo obveščanje kot eno izmed temeljnih vprašanj nadaljnjega razvoja samoupravnih in delegatskih odnosov. S primeri iz prakse so potrjevali da brez kvalitetnega medsebojnega obveščanja ne more biti odločanja in s tem tudi ne samoupravljanja. Pogovori o predmetu in namenih obveščanja, o virih in uporabi podatkov, o potrebi po informacijskih centrih v delovnih organizacijah, o zvrsteh in oblikah obvestil zlasti pa o tiskanih glasilih v DO so sprožili med udeleženci vrsto ocen in spodbud, kako bi kazalo izboljšati že doseženo stopnjo obveščanja. Obveščanje naj bo tudi kritično, so pripomnili in dodali da dostikrat pogrešajo tako tehtnejših kot tudi poglobljenih informacij o dogajanjih v ,domači hiši”. Zlasti velja slednje za uporabnejše informacije delegatom: glasila naj bi bila informator samoupravnih dogajanj v TOZD in v delovni organizaciji.
Obveščanja prek delovnih skupin je v praksi še premalo, so med
drugim povedali udeleženci obeh seminarjev.
V Novolesu izdajajo glasilo vsakih 14 dni, v Labodu za zdaj le enkrat na mesec, vmes pa po potrebi vsak teden več številk internega bihena. V obeh delovnih organizacijah se čuti potreba po tedenskem izhajanju tovarni 3cega glasila, čeprav v manjšem obsegu: aktualnost dogajanj naj bo pri tem osrednji namen obveščanja.
TONE GOŠN1K
OSAMLJEN NASTOP
V organizaciji Festivala iz Ljubljane in ZKO Novo mesto je v petek v Domu kulture v Novem mestu koncertiral pianist Vladimir Krpan iz Zagreba. S skladbami F. Chopina in F. Liszta je popoldan nastopil za mladinski abonma, pravzaprav le za poslušalce glasbene šole Marjana Kodne, zvečer pa se je predstavil 4 2 poslušalcem.
Pianist ki je profesor na glasbeni akademiji v Zagrebu in Skopju, je s svojim igranjem navdušil podušalce širom po Evropi in Bližnjem vzhodu, v Novem mestu pa jih kljub obilici vabil in plakatov ni našeL
Z novo opremo v 131. leto
Visok jubilej Gasilskega pihalnega orkestra Novo mesto — Jutri slavnostna akademija — Novi instrumenti
130 let je preteklo, kar je Novo mesto dobilo mestno godbo na pihala. Tajfratni člani novomeške , narodne straže", oblečeni v civilne obleke, čez prsi pa širok modro-belo-rdeči trak, in enakimi kokardami na klobukih so s svojim delom postavili temelje današnjemu Ga silskemu pihalnemu orkestru, ki zdaj praznuje res častitjjiv jubilej, 130-letnico.
Slavnostna akademija se bo pričela jutri ob 19. uri v novomeškem Domu JLA. Za to priložnost je pripravljen tudi kult umi program, v katerem bodo glavno besedo seveda imeli slavljenci, kot gost pa bo nastopil še ntjernejski oktet. Slavnostni govornik bo predsednik IS OBS Novo mesto Janko Goleš, ki je pokrovitelj prireditve, na akademiji pa bodo podeljena Gallusova odličja.
Praznovanje s tem še ne bo
končano. 28. oktobra ob 10. uri je v športni dvorani pod Marofom predviden nastop združenih orkestrov Trebnjega, Straže, Se ntjerneja in Novega mesta, še pred tem, ob 9. uri, pa sprevod po mestu.
Največjo nagrado pa so ob svojem jubileju novoroeSri godbeniki dobili nedavno: Novo mesto jim je namreč zagotovilo 39 starih milijonov za nakup novih instrumentov. Tako se uresničujejo besede danes že pokojnega Poldeta Ciglerja: „Godba ni in ne more biti sama sebi namen, mora biti znanilec prosvete in kulture rodnega kraja.” Trud Košičlca, Adama, Mitaga, Keberja, Novakoviča, Leška, Resmana in današnjega vodje Gasilskega pihalnega orkestra Novo mesto Antona Čeha ter seveda še mnogih drugih, le ni bil zaman.
B. B.
IZBOR ZA LETO 80 - Najboljše gasilske ekipe dolenjskih in posav&ih občin so v nedeljo, 14. oktobra, preizkusile svoje znanje in spretnost na področnem tekmovanju v Brežicah. Zmagovalne enote bodo prihodnje leto zastopale regiji na republi&em tekmovanju. (Foto: J. Teppy)
Razpisna komisija pri Davč ni upravi SKUPŠČINE OBČINE TREBNJE
OBJA VLUA
PROSTA DELA IN NALOGE DAVČNEGA IZVRŠITELJA
Pogoji: končana osemletka, 3-mesečno poskusno delo, izpit za voznika motornih vozil 5 kategorije.
Osebni dohodek po pravilniku. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom, dokazili o izobrazbi in izpitu za voznika motornih vozil pošljite v 15 dneh po dnevu objave razpisni komisiji pri davč ni upravi SO Trebnje.
TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA „DJURO SALAJ,"
KRŠKO - TOZD KOMERCIALA
OBJA VLJA PROSTA DELA OZ. NALOGE ZA
vilicarista v skladišču materiala in surovin
*
Pogoji:
— osnovna šola
— vozniški izpit za viličarja
— eno leto z delom pridobljenih izkušenj
Pismene prijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije 15 dni po objavi.
Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire najkasneje v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav.
Mark Briss
ODKRITJE
Moj brat Ernest bi se čez nekaj mesecev moral vrniti z s odsluženja vojaškega roka, jaz pa sem odšel. V družini Mor- < gan je tako ostal samo moj stari oče Steve. Ernest je bil < zdravnik in je zato imel nekaj krajši rde. Jaz sem služil v < mornarici in imel sem le malo upov za takšen daljši dopust. < To mi je bilo težko, ker sem doma pustil dekle, ki sem jo < imel zelo rad. Ime ji je bilo Lora. Lora in jaz sva bila vsaj po z najinem mnenju krasen par. Hotel sem se poročiti z njo še z pred odhodom v vojsko, pa je bila še mladoletna.	z
Ko sem odhajal v vojsko, sem jo zapustil s strahom. Brž z ko se je Ernest vrnil domov, mi je pisal o njej. Rekel je, da se z trudi, da bi ji vsaj malo olajšal dolgčas, pa jo od časa do časa > pelje v kino ali na ples.	>
Po petih, šestih mesecih so Lorina pisma postala hladna. > Nekega dne je končno sploh nehala odgovarjati na moja pisma. Bil sem obupan. Pisal sem mami in zahteval pojasnilo. Mama mi je javila, da se je Lora poročila in in se z možem preselila v drugo mesto.
Nikoli do tedaj si nisem mogel predstavljati, kako hudo je izgubiti ljubljeno osebo. Življenje se mi je zdelo skrajno brezupno.
Vsak prost trenutek sem izrabil, da bi bil več časa v nekem baru v stranski ulici. Le redko je bilo, da se ga nisem po predpisih napil. Čas je mineval obupno počasi. Mesec se mi je zdel kot leto dni. Dvakrat sem odklonil, da bi šel na dopust. Nisem mogel misliti na pot v mesto, v katerem ni več dekleta, ki sem ea ljubil.
Nazadnje je prišel dan slovesa
edini moški, ki mu ta dan ni pomenil veselja.
Mati in sestra sta se me zelo razveselili. Ernest ni več živel z njima. Odselil se je v Tennesy, mesto okoli 200 milj od nas. Delal je na neki kliniki, se oženil in pred pol leta dobil sina.
Ni mi ostalo nič drugega, kot da si nekako uredim življenje. Zaposlil sem se v neki reklamni agenciji kot risar panojev. Plača je bila v redu, na žalost pa sem jo do zadnjega centa zapil v baru „Pri stričku Reneju". Samo kadar sem delal, nisem bil pijan.
Od Ernesta sem dobil pismo šele čez deset mesecev. Pisal je, da je obveščen o načinu mojega življenja, in mi je kot starejši brat napisal celo pridigo. Mimo drugega je rekel, da si ; vsekakor moram najti drugo dekle, kajti Lora končno ni nič ! posebnega, da bi moral zaradi nje propasti.
Dnevi so počasi minevali, ko sem poskušal delati po ; Ernestovem nasvetu. Vsa dekleta tega sveta so se mi zdela ; tuja in hladna. Bil sem prepričan, da mi nobena ne moTe ; nadomestiti Lore. To odkritje mi je vzelo še več poguma.
; Nekega dne sem moral službeno v Tennesy. Ker nisem
> imel pri roki Ernestovega naslova, sem ga nameraval obiskati ; na kliniki.
> Pogodbo zaradi slikanja nekega panoja sem hitro sklenil.
; Nato sem odšel k Ernestu.
Bil je zelo presrečen, ko me je videl. Za hip se mi je zdel
> bolj presenečen kot vesel. Bfl sem razočaran nad tem sre-
> Čanjem. Niti sledu o nekdanji prisrčnosti in ljubezni. Niti J enkrat mi ni omenil, naj ga obiščem doma. Nasprotno, kot 5 da nima doma, žene in pa otroka, se je dogovoril z mano, da š se po službi dobiva v nekem baru.
s Sprehajal sem se po mestu in čakal na sestanek z Eme-i stom. Prišel sem do neke trgovine z otroškimi igračami in si z začel ogledovati izložbo. Ko sem se obrnil, sem zagledal z prizor, zaradi katerega bi kmalu padel na tla: nekaj korakov ? od mene je stala Lora in držala za roko dveletnega fantka, z V glavi mi je vladal popoln kaos. Pomislil sem, ali sanjam.
> Hotel sem jo nagovoriti, pa mi iz grla ni prišel niti najtišji z glas. Strmel sem vanjo in nisem mogel odpreti ust. Ona me ni
> niti pogledala.
> Šel sem za njo. Šla je počasi in vlekla fantka, ki je hotel v \ drugo smer. Kot hipnotiziran sem počasi šel za njima. Niti
> sam ne vem, koliko časa je trajalo, mislim, da kake četrt ure.
S Na koncu je zavila v majhno ulico in šla v večnadstropno \ stavbo. Počakal sem malo in stopil za njo. Lahko sem videl,
S kako je odpeljalo dvigalo.
s Ženska, ki je čistila hodnik in je bila verjetno hišnica, je s opazila mojo zmedenost in stopila k meni: s	- Iščete koga, gospod?
s	Zdrznil sem se.
<	— Ta ženska, ki je sedaj šla v dvigalo z otrokom, kdo je?
s — To je gospa Lora Morgan.
Z	— Kako ste rekli? Morgan?
z	— Da. Soproga dr. Ernesta Morgana,
z	Ničesar več se ne spominjam.
>	Ko sem prišel k sebi, sem videl	nekaj ljudi v belih haljah,
z ki so se gnetli okoli moje postelje. Na robu postelje je sedel z moj brat Emest in mi meril utrip.
Št. 42 (1575) 18. oktobra 1979.
pisma
in
odmevi
9/v	&
M/ttAmi^Jbocr (bobvryAty°' hdo/
PIONIRJI DOPISNIKI: SREČANJE BO NOVEMBRA
V sodelovanju z uredništvi časnikov in revij, ki objavljajo prispevke mladih dopisnikov, bo Zveza prijateljev mladine Slovenije to jesen spet pripravila srečanje pionirjev dopisnikov. Sprva je bilo načrtovano, da bo 11. srečanje konec oktobra v Krškem, zaradi nepredvidenih težav pa bo srečanje moč izvesti šele novembra. O točnem datumu bodo povabljeni mladi dopisniki pravočasno obveščeni. Za uredništva šolskih glasil pa še tole. Ce svojih glasil še niste
Odnos Jo živali - naše zrcalo
Kako otroci vidijo trpinčenje živali - Iz brani prispevki naših pionirjev_
Med prispevki, ki so prispeli na natečaj Društva proti mučenju živali SR Slovenije, so tudi pisemca učencev naših šol. Nekaj smo jih odbrali in jih malce pokrajšane objavljamo. Otroške besede naj nas spomnijo na naš odnos do živali, če se že sami pred kratkim, ko je bil svetovni dan varstva živali, nismo domislili, da so naši življenjski tovariši in sopotniki na modrikastem planetu tudi predstavniki živalskega sveta in da je naš planet tudi zaradi njih tako čudovito lep.
ALI 81 ZE CLAH
tot
DRUŠTVA
PROTI
MUČENJU
ŽIVALI
SLOVENIJE
obvezal nogo. Nekaj časa smo ga imeli v zabojčku, ko pa je že skakljal, je ati rekel, da ga moram spustiti v gozd. Spustil sem ga. Ne morem razumeti, kako morejo ljudje nastavljati pasti.
MARKO GLIHA OS Žužemberk
SUROVEŽI - Večkrat premišljam o ljudeh, ki uživajo v mučenju živali. Oni ne pomislijo, da tudi živali bolijo grobosti kot ljudi Večkrat sem videla, kako suroveži mučijo živali. Nekega večera sem domov grede opazila, kako neki gospodar tepe starega, bolnega psa. Pes je cvilil, saj se ni mogel braniti niti pobegniti, ker je bU privezan. Pes ni bil kriv, če ni mogel svoje
PLAKATI O POTREBAH MLADIH
Da bi Medičani ne poeabili na teden otroka, so poskrbeli tudi šolarji, ki delujejo v likovnem krožku. IzdeiMi so raznobarvne plakate, jih izobesili po mestu in z njimi pozivali h gradnji otroških igrišč, parkimii prostorov, avtobusne postaje za učence, Idi se vozijo iz okoliških vasi ip. Mladi upajo, da odgovorni ne bodo prezrli njihovih potreb in spet raje gradili gostilne, ki jih je že preveč.
DAMJMNA BAJUK novin. krožek OS Metlika
NOVO IZ DOLENJSKIH TOPLIC
Mladi dopisniki iz OŠ Baza 20 v Dolenjskih Toplicah Marija Colarič, Brigita Matkovič in Helena Turk poročajo o delovnem utripu svoje sole. Tako so poinirji sedmih in osmih razredov dvakrat sadili smrečice v roških gozdovih. Zasadili so 5000 sadik, denar pa namenii za solidarnostne akcije, ki bodo potekale v tem letu. V četrtek, 11. oktobra, so v lepem sončnem vremenu odšli na pohod na Frato učenci višjih letnikov in tako počastili ustanovitev Novomeške čete. Pri spomeniku na Pdlju in na Frati so izvedi kratek kulturni program, Tončka Cimski pa je učencem razložila pomen teh krajev v letih zadnje vojno. Na zboru varčevalcev Pionirske banke in hraninice, ki jo ustanavljajo v topliški šoli, so se učenci seznanili z načinom in s
rvili dela ter razpisali prosta dela naloge za pionirje, ki bodo uradovali v hranilnici. Prostor je že opremljen, zadnji dan oktobra ob svetovnem dnevu varčevanja pa' Bodo hranilnico odprli
IZLETI
GIMNAZIJCEV
Na začetku oktobra smo se dijaki drugih razredov novomeške gimnazije odpravili na izlet po štajerski. Najprej smo se ustavili v Šempetru Pri Celju, kjer smo si ogledali rimsko nekropolo. Pri Frankolovem smo videli grobnici stotih talcev, ki sojih obesili Nemci, pri spomeniku pa-dim borcem Pohorskega bataljona na Osankarici pa smo izvedli krajši kulturni program. Na poti domov smo se ustavili v Bistrici ob Sotli, kjer se nova šola imenuje po materi tov. Tita. Naj dodam še, da so se Istega dne gimnazijski prvošolci odpeljali na izlet v Belo krajino, dan kasneje pa so učenci tretjih in četrtih razredov odšli na Koroška
IRENAGRAHEK
Z OROŽJEM NI BILO NIC
Zadnji športni dan smo žužem-berški šolarji hoteli izkoristiti za Poučen ogjdd orožja, s katerim so se vojaki urili v okoliških gozdovih. Toda vojaki so nas razočarali, prišli so neoboroženi, zato smo na igrišču izvedli športna tekmovanja ter si ogledali filme o vojaškem življenju.
DEJAN GABRIČ
OSMOŠOLCI
NAJBOLJŠI
NOGOMETAŠI
Že po dpbrem mesecu pouka smo učenci višjih razredov artiške osnovne šole izvedli medrazredno tekmovanje v nogometu. Tekme so sodili učenci, trajale pa so po četrt ure. Zmagali so osmošolci, za njimi pa so ^se uvrstile ekipe 7., 6. in 5. razreda. IZdaj že pripravljamo še druga ; športna tekmovanja.
IGOR HODE novin. krožek
RAZKOPANO GNEZDO - Z očetom sva se odpravila na sprehod. Oče je lovec. Šla sva pogledat, če srne obiskujejo solnice in če je gnezdo, Iger vsako leto gnezdijo kragulji, zasedeno. Zame je bil to prvi tak izlet, zato sem bU močno vznemirjen. Ko sva prišla do kraja gnezdišča, se je oče zelo razjezU: „Neki brezsrčnež je razkopal gnezdo. Vidiš, kakšno razdejanje! Kot da bi bila vojna." Videl sem pobite mladiče. Takoj sem vedel, zakaj je oče jezen:'ubili so nedolžne 2vali. Ob misli, da človek ubija in muči živali, me je postalo sram, da sem človek.
DARKO TESSARI OŠ Črnomelj
KONJ JE JOKAL - Nekega dne sem slučajno v gozdu opazila prizor, ki ga še danes ne morem pozabiti. Nekdo je s konjem vlačil hlode. Živali je pripel dva hloda in jo pognal po strmem bregu. Konj se je trudil, a zaman. Tedaj se je surovež razjezil, zgrabU bič in začel udrihati po kopju. Konj se je ustrašil, potegnU, a spet zaman. Surovež je znova pričel pretepati žival. Tedaj je konj začel žalostno jokati Nisem več mogla gledati mučenja in sem zbežala proč.
KRISTINA MAJCEN OŠ Šentrupert
TUDI ŽIVAL BOLI - MaU otroci radi mučijo živali, ker še ne vedo, da tudi živali boli. Jaz sem izkusil sam, drugim povedo star ši. Nekega dne sem s psičko Lesi odšel v gozd. Lesi je naenkrat začela močno lajati. Stekel sem za njo in zagledal zajca, ujetega v past. Pomiril sem Lesi, stopU k pasti in jo razklenil, nato pa vzel zajca v naročje in stekel domov. Atek mu je
Jože Golobič
dolžnosti več opravljati tako kot prej. Gospodar ni pomislil, da morebiti tudi njega doleti podobna usoda, ko bo star. Živali mučijo tudi otroci. Nekoč sem videla, kako moj prijatelj pretepa kravo iz maščevanja, ker je moral z njo na pašo in ni mogel s prijatelji na igrišče. Pri tem najbrž ni pomislU, da se moramo vč asih tudi žrtvovati.
IRENAIVANŠEK OŠ Artiče
POBITE SINIČKE - Spominjam se nekega dneva, ko sem na sprehodu po gozdu opazila dečka, ki je splezal na drevo in uničil gnezdo. Ko sem ga vprašala, zakaj je to storil ni vedel, le pobegnil je iz gozda.
MARIJA ZUPANČIČ OŠ Žužemberk
MANJŠI ODKUP KROMPIRJA
Čeprav je $avni tržni višek kmetov na območju metliške Kmetijske zadruge grozdje, katerega odkup je tudi najbolje urejen, imajo z drugimi, zlasti s krompiijem precej več težav. Računajo, da je vseh- tržnih viškov krompirja v metiiški občini okoli 500 ton, zadruga pa ga je odkupila okoli 250 ton, v javnem od svojih kooperantov. Krompir so odkupovali po 3,50 dinarjev kilogram. Čeprav se v zadrugi trudijo, da bi tudi za ostale kmete uredili odkup, zlasti za predelavo, kaže, da bo precej krompirja prezimilo pri kmetih.
Kratkotrajna in zahrbtna bolezen je pretrgala življenjsko nit Jožetu Golobiču, dolgoletnemu predsedniku krajevne skupnosti Radoviča. Pokopali smo ga na radoviškem pokopališču, množica ljudi pa je zgovorno pričala, kako priljubljen je bil pokojnik. V spominu vseh bo ostal kot primer delavnega, zanesljivega in poštenega človeka.
Za domači kraj je veliko naredil. Z voljo in vztrajnostjo se je potegoval za splošne konsti, njegov glas je odločno zvenel na sejah občinske skupščine, ko je zastavil besedo za svoj in naš kraj.
Jože izhaja iz kmečke družine in kot kmet je živel vse do svoje prerane smrti. Zemlja okoli njegove rojstne vasi Krašnji vrh je skopa, a pridnim rokam rodi Jože jo je z ljubeznijo obdeloval; bil je napreden kmet in izurjen vinogradnik. Prav v času, ko je jesen bogato napolni a trte s sladkim grozdjem, je za vedno odšel.
Sodelavci
PETRIČ IVAN
CBE 46, METLIKA
OPRAVLJAM VSA ELE KTROINSTALACIJSKA DELA IN POPRAVILA GOSPODINJSKIH APARATOV
OD 1. oktobra 1979.
IVAN PETRIČ, CBE 46, METLIKA
Tako pa delamo
Namesto centralne greje stanovalce le jeza
Kdaj bo stanovalce Prijateljevega trga v Ribnici to zimo grelo centralno ogrevanje, še nihče ne ve. Dnevi so vedno hladnejši. Več kot 100 družin iz štirih stanovanjskih stolpičev se greje ob električnih in plinskih pečeh, hkrati pa upajo, da bo jutri bolje.
Nekje je nekaj narobe. Nekdo ga je polomiL Vse leto so se širile govorice, da bodo te stavbe to zimo ogrevali namesto z mazutom (kot so jih doslej) s kurilnim oljem. Govorice so se izkazale za resnične. Vendar so se dela pri spremembi peči oz. kotlarne začela namesto poleti šele ko so se začeli hladnejši dnevi.
In da bo zlo še večje, so izvajalci delali, kadar so pač hoteli Ko so se dela najbolj razmahnila, pa so odšli na -izletj Za seboj so pustili razkopano jamo, iz katere se vidi del cisterne, v kateri je še okoli 10 ton mazuta, ki ga je treba izprazniti noter pa naliti kurilno olje, za nakup katerega denar še ni v celoti zagotovljen. Nekateri se celo sprašujejo, če je v tem kljub mrazu »vročem” položaju sploh pametno spraševati stanovalce za denar.
Za krono vsega smo zvedeli da med Stanovanjsko skupnostjo oz. uporabniki centralnega ogrevanja in izvajalcem del ni nobenega konkretnega dogovora c roku za zaključek dela. To pomeni da lahko ta »cirkus traja še dolgo in da bo stanovalce namesto centralne peči grela pozimi le jeza.
Naknadno smo zvedeli še, da so izvajalci del (to je bila gradbena skupina zasebnikov) delo pustili nedokončano in odšli Kje je vzrok za tako početje, niti ni pomembno, drži pa, da bi morala stanovanjska skupnost dobiti zanesljivejše iz vajalce, ki bi morali dokončati dela še pred mrazom.
M. GLAVONJIC
DELEGATA NI IN NI
Na zadnji seji zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Kočevje so ugotovili, da manjka delegat iz KS Struge. To ne bi bilo nič posebnega, če delegat te KS ne bi manjkal na seji že četrtič zapored. Domačini naj sami v okviru svojih organov in organizacij ugotove, kje so vzroki za izostanke, če je potrebno, pa naj jim pri tem pomagajo še občinske politične organizacije.
Milan Gorenc
Nekaj dni pred 52. rojstnim dnevom je smrt utrnila življenje Milana Gorenca iz Novega mesta. Rodil se je v družini mimopeškega poštarja kot prvi od desetih otrok. Zelo zgodaj je spaznd gorje in boj za skromno skorjo kruha kmečkti dninarjev, zato je vedel, kje je njegovo mesta Takoj v začetku vojne se je skupaj z očetom na terenu vključil v vrste borcev za svobodo.
Načrtneje zbirati surovine
Akcija RK in mladine je premalo_
Še: Čevel	j namesto pomoči
Pripombe na sestavek, objavljen prejšnji teden	
Prizadeta Ivanka Vilčnikova iz Sevnice nam je kot odgovor na prispevek , Čevelj namesto pomoči" v prvi izdaji našega časnika z dne 11. 10. 1979 poslala naslednje vrstice. Zaradi bojazni, da kakšne misli ne bi ..potvorili", jih ponatiskujemo nelektorirane.
»Tov. Amona nisem imela priložnosti poučiti niti nadreti, kot pisec navaja, saj se do danes še ni obrnil na mene za kakršnokoli pomoč ali nasvet in ga osebno sploh ne poznam.
Očitno je, da pisec članka ni imel dobrega namena, ampak je tendencijozno, z namenom ško-dovanja meni, neresnično opisoval dogodek in dejstva. Če bi imel namen z elementi družbene kritike in novinarske razsodnosti prikazati dejansko stanje, bi se
prav gotovo oglasil v LISCI pri samoupravnih otganih, pristojnih za dodeljevanje stanovanj in ugotovil, da Amonova izvoljenka tov. Zupančič Marija ni zamudila razpisnega roka za dodelitev stanovanj.
Prav tako bi ugotovil, da ji je d ne 18. 9.1979, torej dvaindvajset dni pred objavo navedenega članka, stanovanjska komisija dodelila stanovanje last LISCE in da je pred izzidom članka, po pravnomočnosti sklepa, že prejela tudi ključ e.
Tak pristop A. Ž. k obveščanju javnosti ni v skladu z dokumenti naše družbe o novinarski etiki in dolžnostih tega poklica."
IVANKA VILČNIK 28290 SEVNICA
Šmarska 30
PRIPIS PISCA:	Zal	moram
poudariti, da nimam proti prizadeti Ivanki Vilčnikovi osebno prav nič. Bojda Borisa Amona prav dobro pozna. Po izidu »spornega članka” se ji je namreč osebno opravičil za besede, kijih je bil javno izrekel na posvetu dela\cev pri zasebnih obrtnikih.
Predsedujoči je namreč tlelavc e še posebej spodbujal, naj vendarle na glas povedo, kaj vse jih teži. Delavcev in obrtnikov je bilo namreč le dvakrat toliko kot gostov. Med slednjimi pa so med drugimi bili: tovarišica Sotlar, samostojna svetovalka pri republiškem svetu • Zveze sindikatov, načelnik medobčinskih inšpekcijskih služb za Posavje dipL ekonomist Rajko Zupanc, delovni inšpektor inž. Andrej Erman, urednik sevniškega Radia in še kdo. Kar je Amon povedal na
rovaš prizadete socialne delavke, je izzvenelo kot primer, kako naj bi z delavci pri zasebnih obrtnikih ne ravnali. Ve rjetno se bo marsikdo od prisotnih strinjal, da sem o primeru, še vedno globoko prepričan, vsega obsojanja vrednem, poročal vestno, z vsem potrebnim taktom.
Če je medtem njegova izvoljenka v Lisci res dobila stanovanje, garsonjero ali kaj, njihova stvar. Amon se je, po njegovih besedah sodeč, boril za večje stanovanje, ker pričakujeta naraščaj. Če se je bil premislil ali kaj, je tudi njegova stvar.
Vsekakor pa ne sprejemam nikakršnega podtikanja o svoji zlonamernosti pri poročanju s sestanka z delavci ki delajo pri zasebnih obrtnikih. Zato terjam, da to svojo trditev, če še vztraja pri nji, Ivanka Vilčnik dokaže na sodišču.
ALFRED ŽELEZNIK Boštanj 56
Star papir zbira občinski odbor Rdečega križa in otroci osnovne šole. Akcija je bila minuli teden. Izkupiček za prodani papir je namenjen v dobrodelne namene in za razne društvene potrebe.
Naša papirna industrija nujno potrebuje odpadni papir za surovino in ga mora celo uvažati za drage devize.
Zato bi bilo prav, da bi organizirali splošno in hkratno akcijo zbiranja tega papirja. To naj bi bila akcija vseh občanov. Očistili bi stanovanja, kleti in podstrešja starega odpadnega papirja. To bi bilo koristno tudi zaradi boljše požarne varnosti stanovanjskih in ostalih objektov. Tudi po podjetjih bi se v skladiščih, pisarnah in drugod našel kakšen kilogram industriji potrebnega papirja. Na tak zbiralni dan bi se s smotrno organizacijo in predpripravami nabralo lahko na tisoče kilogramov papirja.
O EKONOMSKIH STANARINAH
Te dni je v javni razpravi v metiiški občini samoupravni sporazum o prehodu na ekonomske stanarine. O tem dokumentu teče beseda v vseh tozdih, krajevnih skupnostih, hišnih svetih, sporazum pa je dobil vsak stanovalec v družbenih stanovanjih. Sporazum, ki naj bi ga podpisali do začetka prihodnjega meseca, predvideva, da se bodo stanarine do leta 1985 vsako leto povečale za 3),25 odstotka.
V PREŽIHOVEM KRAJU
Tisti žužemberški šolarji, ki smo v lanskem šolskem letu prizadevno sodelovali v krožkih in drugih izven-šolskih dejavnostih, smo pred desetimi dnevi odšli na izlet v Kotlje, rojstni kraj pisatelja Prežihovega Vo-ranca. Med potjo smo si ogledali grad Brdo pri Lukovici in šempe-trsko rimsko nekropolo. V Kotljah smo najprej obiskali pisateljev grob, nato pa smo se povzpeli do njegove rojstne bajte in spomenika. Obiskali smo tudi Vorančevo vdovo, ki nam je pripovedovala o pisateljevem življenju in delu.
TANJA KASTELIC
Velikokrat prosjačimo po domačih podjetjih in ustanovah denar za društvene potrebe, medtem pa v odpadnem papirju ležijo tisočaki Hkrati bi lahko izvedli zbiranje iskanih starih steklenic radenske in drugih pijač, ki jih zdaj nekateri razbijajo po mestu ali mečejo v Rinžo.
ANDREJ ARKO KOČEVJE
Zaradi prizadevnosti so mu zaupali odgovorne naloge in vodstvo mladinske organizacije. Po končani vojni je stopil v vrste obnovitdjev porušene domovine. Kot izučen elektrikar je s tovariši neutrudno sodeloval pri elektrifikaciji dolenjskih mest in vasi ves čas pa je bi aktiven v različni) organizacijah. Leta 1949 je odšel v JLA, pokončani vojaščini pa se je ponovno vključil v družbenopolitično življenje v Novem mestu, še posebno je bi aktiven v ZOTK, v RK in pri gasl-cih. Na tisoče in tisoče radijski) zvez, kilometri filmov, stotine fotografij, ozvočenja - vse to je šlo skozi njegove roke. Milan Gorenc je bil med ustanovitelji organizacij Ljudske tehnike, novomeškega radiokluba, fotokino kluba in AMD. Bil je povsod tam, kjer je bilo treba tudi brezplačno poprijeti za delo.
r
KRUH NEKOČ IN DANES
Ljubljana med vojno. Pet lačnih ust hoče jesti, jesti... Spomin na tiste dni je živ, saj sem bila sama ena izmed tistih petih ust. Brat je bil v internaciji, sestra v zaporu. In od tistega malega, kar je bilo na karte, je šlo vsak mesec deset kilogramov v dva paketa, dvakrat po pet kilogramov sreče od doma, ki je bil tako daleč. Brez besed tožbe smo otroci pomagali pripravljati tista dva paketa: prepečenec, fižolova moka, prežganje . .. Kar je ostalo doma, je bilo dragocenejše od zlata.
Še danes mi je pred očmi jutranji obred — tehtanje kruha: sedem dekagramov za vsakega. Mama je tehtala, otroci smo spremljali vsak njen gib, tehtnico in kruh, tisti sladki kruh,ki ga je bilo vedno premalo. Otroci so kruti, neusmiljeni. Niti za milimeter se ni smela prevesiti tehtnica, niti drobtinica ni smela biti več pri drugem, tudi pri najmlajšem ne, ki mu je bilo komaj štiri leta. Se najmanj pri njem, saj smo vsi vedeli, da bo dobil del maminih sedem dekagramov, ko bomo odšli v šolo. Šele mnogo pozneje smo razumeli, zakaj solze v maminih očeh, mnogo pozneje smo vedeli, kako seje trgalo njeno srce.
Takrat sem imela nekaj zajcev in zanje sem od časa do časa dobila otrobe. A niso jih pojedli oni. Komaj dvanajstletna sem iz otrobov spekla nekaj, čemur smo rekli zajčji kruh. Nesla sem ga v šolo in razdelile smo si ga tri sošolke. Kako sladak je bil tisti črni, grenki kruh!
Ne dolgo tega sem sedela ob gozdu. V bližino je prišla mati s štiriletnim otrokom. Deček je veselo skakal po travi in slastno jedel pravkar pečeno žemljico. Mati ga je nekaj časa opazovala, nato pa zaklicala: „Vizi kruh stran, nič ne boš kosil!* Otrok jo je začudeno pogledal in spet ugriznil,daje veselo zahrustljalo. Mati pa je stopila k njemu, mu vzela žemljo, jo vrgla v blato in jo pohodila, da je mali ne bi
pobral.	, •	,	,
Stisnilo me je pri srcu. Zdelo se mi je, daje pohodila v
blato solze in srce moje mame.
1. K* Novo mesto
J
(TELEVIZIJSKI SPORED
PFTEK, 19. X.
JUGOBANKA
l
8.55 TV V SOLI: Otroški hišni svet, Ruščina, Spoznavajmo svoje telo
10.00	TV V SOLI: Angleščina, Risanka, Zgodovina, Reportaža
14.55 TV V SOLI, ponovitev
17.20	POROČILA
17.25	USODA NEKEGA CHAR-LIEJA
17.40	RAZNASALCI ČASOPISOV
18.05	PREKASANJA
18.35	OBZORNIK
18.45	ŽIVCI, KAKO JIH LAHKO
POPRAVIMO
Se tako majhna mišica v človekovem telesu je pod stalnim nadzorstvom možganov in od slednjih dobiva ukaze po živČnii poteh. Živci prenesejo sporočila v komaj tisočem delčku sekunde. Pri nesrečah se živci lahko poškodujejo,
zveza med možgani in mišicami se prekine, pride do ohromelosti organov. Kako ravnati v takem primeru? - O tem bo govorila oddaja.
19.15	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	7 + 7 Ljubiteljem zabavnoglasbenih oddaj kajpak ni treba posebej razlagati, da ima tokratna spet naslov po znani beograjski glasbeni skupini, sedem glasbenikov pa bo gostilo še vrsto drugih posameznikov iz popevkarskega sveta, celo nekatere igralce in otroški pevski zbor. Skratka, paše za oči in zlasti za ušesa bo dovolj.
21.05	PETRUCELLI, oddaji iz detektivske nanizanke
21.55	TV DNEVNIK
22.10	NOČNI KINO: LA CHOCA Dostikrat se je že zgodilo, da so televizijci namesto napovedanega predvajali drug film. Tudi film La Choca so pred mesecem dni v zadnjem trenutku zamenjali z drugim, zato se kaj lahko zgodi, da ga bodo tudi drevL Kot že vemo, gre za d elo Emilia Fernandeza, enega najbolj znanih mehiških režiserjev, ki je
posnel že 33 filmov. Nekaj smo jih videli tudi na Slovenskem, skoraj vsi pa se poglobljeno ukvarjajo z vprašanjem nasilja. Tudi La Choca pri tem ni izjema, še več, za ta film pravijo, da je celo najbolj krvav od vseh Fernandezovih. Delo ima naslov po imenu žene, ki z možem, svakinjo in tastom živi ob reki sredi divjine. Njen mož izda oblastem skupino tihotapcev mamil, ki se pogosto Ustavljajo ob samotni domačiji. Iz zasede se rešijo samo trije zlikovci in ti se hočejo izdajalcu maščevati. Zadeva se razplete zelo nepričakovano, ne manjka pa seveda mrtvih.
17.10	TV dnevnik v madžarščini -
17.30	TV dnevnik - 17.45 Mali svet - 18.15 Družbena tema - 18.45 Glasbeni amaterji - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Na dnevnem redu je kultura - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Portreti - 21.50 V vseh ljudeh je ritem - 22.40 Tisoč let jazza
SOBOTA, 2. X.
JUGOBANKA
8.00 POROČILA
8.05 Z BESEDO IN SLIKO - A. Martič: PUNČKA
8.20 JAKEC IN ČAROBNA LUČKA
8.35	VRTEC NA OBISKU: PRI URARJU
8.50	TEHTNICA ZA NATANČNO TEHTANJE
9.20 CELODNEVNA SOLA
9.55	PO SLEDEH NAPREDKA
10.0 A. Tolstoj: TRNOVA POT
11.10	A. Tolstoj: TRNOVA POT
15.00 POROČILA
15.05 DEKLICA, ALI HOCES IGRATI V FILMU? mladinski film
Po povesti Jurija Jakovjjeva je film z gornjim naslovom lani posnel sovjetski režiser Adolf Beagunker. Gre za pripoved o deklici Ingi, ki jo asistent režije povabi k sodelovanju v nekem filmu. Vrstnice so ji
nevoščljive, Inga pa nima zvezdniških hotenj, saj bi rada postala zdravnica kot njena mati, ki je pred pol leta umrla za posledicami prometne nesreče. Tako film prikaže tudi dekličino otroštvo in njeno navezanost na pokojno mater. Igrajo Marina Bugakova, Nikolaj Vdkov, Tatjana Kisljakova, Ada Rogovč eva, Valentin Gaft in drugi.
16.25	OLIMPIJA: OSIJEK, prenos nogometne tekme
18.20 TV KAŽIPOT
18.35 NAS KRAJ: LIBELIČE
18.45	Človek nas vsakdanji,
humoristična oddaja
19.15	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00 Lev N. Tolstoj: ANA KARE-NINA
20.55	KAKO SE OBLAČIMO
21.00 DNEVI SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE
22.20 TV DNEVNIK
22.35 STARA DEVICA, film Zaradi pokvarjenega avtomobila
se srečata ona in on. Ona se je odpravila na dopust v Španijo, osamljena, kakor je, pa se da prepričati njemu, ki tudi ni hudo družaben, da dopust preživita sku-
paj kar v kraju, kjer se je skujal avto. Dopustovanje v dvoje hitro mine, junaka si izmenjata naslove in več ko verjetno je, da se bosta še srečala in si znala lepo urediti skupno življenje. Ta film francoskega režiserja Jeana-Pierra Blanca ne bi bil prav nič posebnega, če ne bi v njem ustavila odlični igralski vlogi Annie Girardot in Philippe Noiret.
17.05	Poročila - 18.15 Narodna glasba - 18.45 Svetovno prvenstvo v rokometu za mladinke - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Bemus 79 -
21.00	Poročila - 21.10 Kulturna Oddaja
NEDELJA, 21. X.
JUGOBANKA
l
19.30	TV DNEVNIK
20.00 S. Hasani: VETER IN HRAST
21.05 CERKEV V LATINSKI AMERIKI
2145 TV DNEVNIK
22.00 RISANKA
22.05 Športni pregled
9.20	POROČILA
9.25	ZA NEDELJSKO DOBRO JUTRO: ANSAMBEL FRANCA FLERETA
Na radiu je F. Flere s svojimi glasbeniki nastopil že 1964, tudi na malih zaslonih so ga ljubitelji narodnozabavne glasbe že videli, največji uspeh pa je ta ansambel imel na ptujskem festivalu, kjer je zmagal kar trikrat. Tokratno oddajo so televizijci posneli blizu Flere-tovega rojstnega kraja v Volčjem potoku, z ansamblom pa bodo peli Dobrepoljski fantje.
9.50	TV KAŽIPOT
10.05	DEKLICA IN DEČEK
10.55	VELIKA ŠOLSKA URA
12.00	O UDJE IN ZEMLJA BOTANIK, dokumentarni film KONCERT OB MEDNARODNEM LETU OTROKA, posnetek iz Helsinkov POROČILA
MADRID, 1. del potopisne oddaje KAKO SE OBLAČIMO
Športna poročila
RUSALKA, glasbeni film
To popoldne bodo prišli na svoj račun ljubitelji opernega petja, saj bo v filmski obliki na sporedu opera Rusalka češkega skladatelja Bed-richa Smetane. V glavnih vlogah bodo nastopili najboljši češki operni solisti.
19.15	RISANKA
16.15	Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Celovečerni film
PONEDELJEK, 22. X.
JUGOBANKA
17.35	BOTANIK, dokumentarni film
18.00	ORGANIZACIJA DELA KOT IZHODIŠČE DELITVE Ponekod slaba organizacija dela zavira uveljavitev načel delitve po delu. Zato bo druga oddaja iz nanizanke Pot do pravične in spodbudne delitve govorila o tem, kako je treba urediti področje
8.55 TV V SOLI: Pravljica, Istrske freske, Modra okna
10.00	in 11.00 TV V SOLI
14.55 in 16.00 TV V SOLI, ponovitev
16.15 KMETIJSKA ODDAJA
17.15 POROČILA
17.20	POBEGLI ROBOT
Profesor Raztresen je sestavil imenitnega robota, pozabil pa mu je vdelati srce. Zato je kovinski brez-srčnež strašil po ljubljanski okolici, prodrl je celo do skopih Gorenjcev, za sabo pa je puščal škodo in prestrašene ljudi. Ukrotil ga je šele iznajdljivi možak, kije rogoviležu za vrat obesil žepno uro, da mu je tiktakala ko srce. To zgodbo Vida Pečjaka je ilustrirala Marjanca Jemec-Božič, glasbeno pa jo je opremil Ivo Petrič.
skem mestu je postal porotnik, ker pa se je tega občasnega posla lotil z veliko odgovornostjo, se je docela zaobrnilo njegovo družinsko življenje. Začel je sitnariti za vsako malenkost, drl se je na ženo, otroke, prodajalce in vajence. Zoprnež je na sodišču spremljal razpravo o prevaranem možu, ki je ubil grešno ženo, to pa ga je spodbudilo, da je prevare obdolžil lastno ženo. Kakšen direndaj je potem nastal v pekovi hiši in kako se je stvar razpletla, o tem duhovito pripoveduje televizijski film, ki ga je po lastnem scenariju posnel Jean Larriaga.
21.55	TV DNEVNIK
22.10	KULTURNE DIAGONALE
1- ••	^	'A
organizacije dela, da dobi sistem delitve trdno osnovo.
is. 20 Šolarjeva abeceda
USTNE HIGIENE
18.30 OBZORNIK
18.45	MLADI ZA MLADE
19.15	RISANKA
19.30 TV DNEVNIK
20.00	J. Larriaga: SITNEŽ
Pek v nekem francoskem podežel-
17.10	TV dnevnik v madžarščini -
17.30	TV dnevnik - 17.45 Otroška oddaja - 18.00 Otroška oddaja
18.15	Izobraževalna oddaja - 18.45 Mladi za mlade - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna oddaja - 20.35 Izkušnje 21.05 Poročila 21.35 Celovečerni film
TOREK, 23. X.
JUGOBANKA
9.15 TV V SOLI: Gozd, Ali ste vedeli, Dnevnik 10
10.00 tv v Soli
16.25 ŠOLSKA TV: Dobro videti in biti dobro viden, Projekcija geografskih kart, Kaj je dokumentarni film
17.25 POROČILA
17.30 POLETNE KULTURNE PRIREDITVE
18.00 PALČKI NIMAJO POJMA
18.35	OBZORNIK
18.45	REPORTAŽA
19.15 RISANKA
19.30 TV DNEVNIK
20.00	ŽIVETI DRUGAČE V Žabjeku pri Novem mestu živi v barakah ali pod šotori nekaj sto romskih .družin. Občina si prizadeva, da bi hodilo v šolo čimveč malih Romov, toda rezultati so zaenkrat še zelo pičli, kar gre pripisati v glavnem odraslim Romom, ki hočejo vztrajati pri starem načinu življenja. Kakšen pa je ta način življenja, Novomeščani dobro vedo, saj Romi iz dneva v dan brskajo po njihovih smetnjakih, prosjačijo, skrivoma sežejo po kakšni kokoški ipd. Romi so torej občani z obrobja mesta in se zvečine nočejo vključiti v samoupravno življenje, če pa kdo od njih to vseeno poizkusi in se zaposli, mu drugi nagajajo, včasih celo grozijo. Zanimivo bo spoznati,' kako so novomeško romsko vprašanje obdelali televizijci.
20.40	H. Sienkiewicz: RODBINA
POLANIECKIH
22.40	TV DNEVNIK 2Z15 KOMORNA GLASBA SKOZI STOLETJA Pred štirimi leti so ljubljanski televizijci že predvajali nanizanko oddaj o resni glasbi, za to jesen pa so pripravili niz desetih polurnih oddaj, ki bodo prikazale razvoj komornega muziciranja od začetkov do danes.
17.10	TV dnevnik v madžarščini -
17.30	TV dnevnik - 17.45 Otroška oddaja — 18.15 Nove knjige —!
18.45	Narodna glasba. - 19.30 TV dnevnik - 20.00 TV drama - 21.35 Včeraj, danes, jutri - 21.55 Znanost — 22.40 Zabavnoglasbena oddaja
SREDA, 24. X.
JUGOBANKA
9.30 TV V SOLI: Za učitelje, Prebivalstvo zemlje
10.00	tv v Soli
17.30 POROČILA
17.35	Z BESEDO IN SLIKO ^V. Arhar: HEJ, KONJIČEK, HI
17.50	POTOVANJE V DEŽELO LUTK
18.25	NE PREZRITE 1835 OBZORNIK
18.45	NA OBISKU PRI ANSAM-BLUALHAMBRA Skupino sarajevskih študentov druži zanimanje za igranje na klasično kitaro. Zato si je ansambel nadel ime po španskem mestu, o katerem je F. Tarrega zložil ču dovit
tango, ki ga hoče znati igrati vsak kitarist, dovršeno pa uspe to le nekaterim. Sarajevski študenti so že kar vešči brenkanja po šestih strunah, in tako nam bodo zaigrali vrsto skladb z narodno motiviko pa tudi več t. i. starogradskih pesmi.
19.15	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	FILM TEDNA: HEMPOV
BIFE
Dogajanj se odvija sredi petdesetih let v majhnem švedskem mestu. V družini sta dva brata, eden se je pravkar vrnil iz ZDA in je nabit s ciničnimi idejami, navdušuje se nad E. Presleyjem in razmišlja, kako bi se dokopal do bogastva. Zavrača miren način življenja, ne spoštuje nepisanih pravil švedskega podeželja. O svojih hotenjih govori mlajšemu bratu, ki še nima dograjenega trdnega odnosa do sveta okoli sebe, zato preživlja resne krize in končno le spozna, da po bratovi poti ne bo prišel daleč. Zato se
umakne v samoto. Ta svoj drugi celovečerec je švedski režiser Lars G. Thelestam posnel lani in poznavalci pravijo, da je veliko boljši od prvenca Gangster je stopil iz vlaka j (tudi tega smo že videli na malih, zaslonih). Gre za izvrstno upodo- i bitev polpreteklega načina življenja, i režiser kaže razumevanje do odra-l ščajoče mladine in njen odpor do sveta, v katerem ni prostora za pristna čustva. Igrajo Kristel Hell, Jan Nielsen, Ann—Marie Gyllen-spetz, Calr-Axel Heiknert, Harriet Andersson in drugi.
21.50	MINIATURE: KRISTALNI'
RUBIN	...........
22.05	TV DNEVNIK
17.10	TV dnevnik v madžarščini - 1 1730 TV dnevnik - 17.45 Otroška * oddaja - 18.15 Mednarodni sejem knjig - 19.30 TV d nevnik - 20X)0t Športna sreda
ČETRTEK, 25. X.
JUGOBANKA
9.10	TV V SOLI: Moj rojstni kraj, Matematika, TV vrtec
10.00	in 10.30 TV V SOLI
15.45	SOLSKA RTV: Dobro videti in biti dobro viden, Projekcija geografskih kart, Kaj je dokumentarni film Pivi prispevek bo govoril o tem,
kako se pešci lahko zaščitijo z uporabo svetlobnih odsevnih predmetov in zaščitnimi oblačili. To je še kako pomembno ponoči, ko so pešci najmanj vidni. Zatem bo beseda tekla o upod britvi Zemljinega površja na ravni ploskvi Postopek ni lahek, na voljo pa je več
projekcij. Najbolj razširjena je valjna ali cilindrična, tej sledi stožična, manj pa se uporablja' azimutna projekcija. Zaključni prispevek bo Solarje seznanil s pojmom dokumentarnega filma.
16.45	POROČILA
16.50	JAKEC IN ČAROBNA
LUČKA
17J05 PUŠČAVA NAMIB, dokumentarni film
17.55	NA SEDMI STEZI 1835 OBZORNIK
18.45	TEHTNICA ZA NATANČNO
TEHTANJE
19.15	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00 TRETJA RAZSE ŽNOST I
22.00 TV DNEVNIK
17.10	- TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 1745 Otroška oddaja - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Goli z evropslih nogometnih igrišč -1930
TV dnevnik - 20.00 3-2-1 . . .
gremo - 23.00 Poročila
PRVI RADIJSKI PROGRAM
PETEK, 19. X.
8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Gasbena pravljica (S. Mihelčič: Medved in čebele). 8.44 Naši umetniki mladim poslušalcem. 9.05 Z radiom na poti. 12.10 Iz gasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Franjo Jurhar: Raziskovalna dejavnost na področju gozdarstva).
12.40	Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Orkestrske miniature. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.35 Zabavna glasba. 18.00 Od ariie do arije. 18.30 S knjižnega
trga. 19.45 Minute z ansamblom Borisa Franka. 20.00 Uganite, pa vam zaigramo! 21.05 Oddaja o moiju in pomorščakih. 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Prostor za ponovitve. 0.05 - 4.30 Nočni program.
SOBOTA, 20. X.
8.08 Pionirski tednik. 9.05 Z radiom na poti. 10.05 Sobotna matineja. 11.05 Zapojmo pesem. 11.20 Po republikah in pokrajinah. 11.40 Zapojte z nami. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (inž.
popi
Listi
Dušan Teršelj: Vino po vretju).
12.40	Veseli domači najoevi. 14.05 Glasbena panorama. 15.30 Zabavna glasba. 17.00 Zunanjepolitični magazin. 18.00 Simfonični plesi. 18.30 Mladi mladim. 19.45 Minute z ansamblom Vilija Petriča, 20.00 Prenos 1. dela finalnega večera Dnevov slovenske zabavne glasbe. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Portreti jugoslovanskih ustvaijalcev in poustvarjalcev zabavne glasbe. 0.05 - 4.30 Nočni program.
NEDELJA, 21. X.
7.30	Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (Žarko Petan: Sanja, polna glava spanja). 8.47 Skladbe za mladino. 9.05 Sc pomnite, tovariši? 10.05 Panorama lahke «lasbc. 11.00 Pogovor s poslu-
šalci. 11.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.50 Pihalne godbe.
14.05	Humoreska tega tedna (F. Milčinski: Dve humoiedci). 14.25 S ..cevkami po Jugoslaviji. 15.10 ».isti iz notesa. 15.30 Nedeljska reportaža. 15.55 Pri nas doma. 16.20 Gremo v kino. 17.05 Popularne operne melodije. 17.50 Zabavna radijska igra (Cdin Tucker: Henry med slavci). 18.45 Godala v ritmu.
19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Lirični utrinki.
23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov. 0.05 - 4.30 Nočni program.
PONEDELJEK, 22. X.
8.08 Z gjasbo v dober dan. 8.25 Ringaraja. 8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi. 9.05 Z radiom na poti. 12.10 Veliki revijski orkestri.
12.30	Kmetijski nasveti (mag. Jože Osvald: Kako oskrbeti trg z zimsko zelenjavo). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Pojo amaterski zbori. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Naša glasbena izročila. 18.25 Zvočni signali. 19.45 Minute z ansamblom Zadovoljni kranjci. 20.00 Kulturni globus.
20.10 Iz naše diskoteke. 21.05 Glasba velikanov. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 23. X.
8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Iz ^asbenih šol. 9.05 Z radiom na poti. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (dr. Franc Skušek: Zdravstveno varstvo sesnili telet pred želodčno-črevesnimi motnjami). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Dvoje del Marijana Lipovška. 18.30 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj.
19.45 Minute z ansamblom Atija Sosa. 20.00 Slovenska zemlja v pe-
čestitajo in pozdravljajo, bavna glasba. 18.00 Zbc
smi in besedi 20.45 Tipke in godala. 21.05 Radijska igra (Ferenc Ka-rinthy: Boesendorfer). 22.20 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana.
23.05 Lirični utrinki. 23.10 S popevkami po Jugoslaviji. 0.05 - 4.30 Nočni program.
SREDA, 24. X.
8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.05 Z radiom na poti. 12.10 Veliki zabav- j ni orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Bojan Nendl: Pomen usmerjan- j ja razvoja živinoreje v regijah), j
12.40	Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti. 14.05 Razmišljamo,ugotavljamo.. r 14.25 Naši poslušalci!
-....................... 15.30 Za-
borevska glasba v proštom in času. 18.15 Naš gost. 18.30 Odskočna deska. 19.45 Minute z ansamblom Janeza Jerši-novca s planšarji. 20.00 Narodne za koncertni oder. 20.35 Pozabljeni violinski virtuozi. 21.05 Odlomki iz G. Verdija opere Trubadur. 22.20 Revija slovenskih pevcev zabavne lasbe. 23.05 Lirični utrinki, 23.10 azz pred polnočjo. 0.05 -'4.30 Nočni program.
ČETRTEK, 25. X.
8.08 Z f^asbo v dober dan. 8.30 Mladina poje. 9.05“*Z ■ radiom’na poti. 12.10 Znane melodije. 12.30 Kmetijski nasveti (dr. Mirko Leskošek: Vpliv letošnje suše na pride- j lek mrve). 12.40 Od vasi do vasi.!
14.05 Mehurčki. 14.20 Koncert za j mlade poslušalce. 14.40 Jezikovni J pogovori. 15.30 Zabavna glasba. ,
18.00	Vsa zemlja bo z nami zapela, j
18.15	Lokalne radijske postaje se J vključujejo. 18.35 Minute z violini-j stom Janezom Bokavškom. 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.05 Literarni večer (S slovenskim pesnikom Dane-tom Zajcem). 21.45 Lepe melodije.
22.20	Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Lirični utrinki-
23.10	Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev. 0.05 - 4.30 Nočni program.
* * « ti -Ji*
Poslej plebiscitarno do Prešernovih nagrajencev
Pripravljen nov zakon o Prešernovih nagradah
V Sloveniji naj bi že kmalu dobili nov zakon o Prešernovih nagradah. Na nedavni seji upravnega odbora Prešernovega sklada, ki mu predseduje novomeški rojak Bogdan Osolnik, so poudarili, da bo ta zakon omogočil kar najširšo demokratičnost in množičnost pri izboru kandidatov za najvišje umetnostno priznanje v naši republiki Po tem načelu bodo evidentirali in izbrali kandidate za Prešernove nagrajence prvič že za naslednjo podelitev ob slovenskem kulturnem prazniku 1980.
Plebiscitarni postopek evidentiranja se bo začel to jesen na poziv upravnega odbora Prešernovega sklada vsem kulturnim ustanovam v Slovenji O predlogih, ki jim bo kajpak potrebno priložiti utemdjitveno gradivo, bo temeljit pretres kandidatov v sektorskih odborih republiške
kulturne skupnosti Naloga teh odborov ne bo le selekcionirati piedlagance po kvaliteti, marveč predloge, ki bodo poslani na pot do končne odločitve, opremiti s strokovno oceno kandidatov.
Preden bo dobil upravni odbor možnost, da se dokončno izreče o Prešern wih nagrajencih, bodo predlogi za najvišje slovensko umetnostno priznanje morali prestati ddgo vrsto preizkušenj in strogosti. Odločujoče bo mnenje strokovnih svetov, ki jih bodo imenovali za posamezne umetniške zvrsti. Tako zastavljena pot, ki bo kasneje potrjena še z zakonom, bo onemogočila tudi sumničenja, češ da potiskajo Prešernove nagrade v roke dobitnikom zakulisni režiserji. Poslej se bo namreč o nagrajencih že v samem postopku izrekla malone vsa slovenska kulturna in strokovna javnost.	I-	Z-
BARVNE IMPRESIJE KRASA - V petek, 12. oktobra, so v Dolenjski galeriji v Novem mestu odpili razstavo slik mladega slovenskega slikarja iz Tista, Borisa Zuliana. Razstava, ki jo odlikujejo kraški motivi in iziedna barvitost, bo na ogjed do 4. novembra. (Foto: J. Pavlin)
Zbor literarnih peres
Trebanjska ZKO organizirala območno srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov z literarnim večerom
V soboto, 13. oktobra, je bfl v trebanjski galeriji likovnii samorastnikov literarni večer, na katerem je Zvonka Fatkner brala pesmi udeležencev ob-
Kaj „vidi” nova petletka?
Novo srednjeročno obdobje bo bistveno dopolnilo podobo kulture v trebanjski občini
Trebanjd od nove kulturne petletke, ki se bo začela z Jetcm 1981, veliko pričakujejo. Kaj bi radi uresničili, je napisano v smernicah, ki jih je dcupščina kulturne skupnosti sprejela na nedavni ®jL Poudarjajo, da bo {javna krona uspehov že to, če bodo delovne organizacije in krajevne skupnosti v svojih srednjeročnii načrtih obddde tako kot dmge za življenje in delo občanov neofchodne
dejavnosti.
Knjižnično mrežo nameravajo v novem srednjeročnem obdobju krepko razširiti in utrditi. Nova izposojevališča knjig bodo uredili v vseh večjih krajih: na Mimi, Čatežu, v Dobrniču, na Trebelnem, v Sentlovrencu, Dolenji Nemški vasi, Veliki Loki, Seflh-Šumberku, in z njimi povezali šolske knjižnice. Omembe vredna je naloga, da bodo znatno povečali knjižne sklade. Najmanjši dotok naj bi bila ena knjiga na deset prebivalcev. Knjige bodo širili med bralstvom z novimi oblikami ponudbe (razstave, literarni večeri, srečanja z ustvarjalci itd.). Izdatne pozornosti bosta deležni tudi reviji »Samorastniška beseda41 (za odrasle) in »Srečanja44 (za otroke), s tem da bodo zlasti »Samorastniški besedi44 poskušali omogočiti po-gostnejše izhajanje.
Gledališko in lutkarsko dejavnost bodo nadaljevali z nadaljnjim ustanavljanjem tovrstnih domačih skupin v krajevnih skupnostih in šolah, prav tako pa načrtujejo tudi za glasbeno in folklorno (plesno) področje. Zavedajo se, da brez ka-
drov ne morejo računati na napredek, zato bodo poskusili strokovnjake za posamezna področja izšolati z družbenimi sredstvi. Na likovnem področju bo glavna pozornost še naprej veljala dejavnosti tabora in galerije samorastnikov, s tem da bodo podpirali tudi mali tabor,
občanom Pa °mogočili, da bodo spoznali tudi druge zvrsti likovne umetnosti.
Precej zagatno vprašanje predstavlja filmska dejavnost. V novi kulturni petletki nameravajo Trebanjci zlasti zaostriti odnos do kinematografskih programov, na šolah pa še bolj poglobiti filmsko vzgojo. Razmišljajo tudi o uvedbi potujočega kina, ki naj bi se ustavljal zlasti v Šentrupertu, Veliki Loki, Sentlovrencu, Velikem Gabru, na Selih-Šumberku, v Dobrniču in na Trebelnem oziroma v vseh krajih, kjer so za to prostorske in druge možnosti.
Kar zadeva nove naložbe, naj bi bilo novo razvojno obdobje odrešilno predvsem za Trebnje, kjer naj bi zgradili nov kulturni dom, in Šentlovrenc, kjer bi dokončno preuredili in usposo-
bili kulturni dom.
Pred kulturno dediščino si tudi poslej ne bodo zatiskali oči in ušes. Do leta 1985 naj bi opravili spomeniškovarstvena dela na šentruperški cerkvi, končali arheološka izkopavanja na Pristavi ter podcibeli za spomenike NOB in grob Petra Pavla Glavarja v Lanšprežu.
I. ZORAN
Pet gimnazijk
Literarni večer mladih v kočevski gimnaziji
Mladi člani Kulturnega kluba Kočevje so 4. oktobra zvečer v Ljuddci knjižnici v Kočevju brali svoja dela. Predstavile so se Lela Mujkič, Mateja Junc, Andreja Mohar in Metka Žagar iz Kočevja ter Matjana Benčina iz Ribnice. Vse so dijakinje kočevske gimnazije. Na kitari jih je spremljal Dušan Vlašič. Nastopajoče je predstavila poslušalcem Nada Šmalc.
Vsi nastopajoči so člani MKUD »Matej Bor44 na kočevski gimnaziji. Svoja dela objavljajo v šolskem glasilu »Utrinki mladih44.
Literarni večerje sodil v okvir letošnjega kulturnega tedna in prireditev ob občinskem prazniku. Udeležba poslušalcev je bila bolj skromna, razveseljivo pa je, da mladim niso prisluhnili le mladinci, ampak tudi občani srednjih let in starejši
J. P.
Rešitvi je ime »nov šolski center”
Inž. Božo Kočevar, novi ravnatelj Izobraževalnega centra za tehniške stroke v Novem mestu, upa, da bo v novem centru za usmerjeno izobraževanje v Šmihelu moč razviti kvalitetno izobraževanje za potrebe dolenjskega
združenega dela - Poslej tudi več visokošolskih oddelkov ____________________________
Ravnateljske dolžnosti v Izobraževalnem centru za tehniške stroke v Novem mestu opravlja od začetka tega šolskega leta diplomirani strojni inženir Božo Kočevar. V center je prišel iz IMV, kjer je bil nazadnje direktor tozda Tovarna avtomobilov. Strokovnih in drugih izkušenj mu ne manjka, saj se je v delovni organizaciji, iz katere je prišel za šolnika, uveljavi kot konstruktor motornih vozil in stanovanjskih prikolic, nekaj časa pa je bil tudi vodja tehnične priprave.
Pa tudi na \zgojno-izobraževal-nem in pedagoškem področju ni začetnik. Kot posebno nadarjen za matematiko in fiziko je že na gimnazjji vodil krožke, ne fakulteti pa bil demonstrator za matematiko. Po diplomi je honorarno predaval na tehniški srednji šoli in kasneje višjo matematiko študentom ob delu v okviru VTš Maribor, nato pa je vodil vaje iz višje matematike tudi izrednim študentom ljubljanske strojne fakultete. Pred meseci je na podlagi ocene usposobljenosti, ki so mu jo podpisali univerzitetni profesorji, postal predavatelj višje šole, in sicer za področje mehanike.
Delo, ki ga Kočevar opravlja
V  ______________________________________
kot ravnatelj izobraževalnega centra, se bistveno razlikuje od tistega, ki ga je zaposlovalo v proizvodni delovni organizaciji. Dosedanje delo in izkušnje pa mu bodo kot šolniku kvečjemu le v pomoč. »Osnovna dejavnost vodje takega centra je seveda pedagoSko delo, nič manj pomembna pa ni vloga ravnatelja pri organiziranju tehniškega izobraževanja raznih oblik in stopenj za potrebe združenega dela na Dolenjskem,” pravi Božo Kočevar.
Inž. Božo Kočevar - poslej tudi na kimilu urmerjenega izobraževanja v Novem mestu.
V okviru izobraževalnega centra delajo poklicne šole (avtomeha-niška in kovinarska), srednje tehniške šole (strojna, gradbena,
lesarska, farmacevtska in kemijska) in šole ob delu (za poklicne voznike motornih vozil in dekr-vodska šda za avtomehanike in strojnike). Število šol ob delu se bo kmalu povečalo, kajti še v tem šolskem letu naj bi organizirali srednjo elektrošolo (za šibki tok). Med šole ob delu je moč šteti tudi visokošolske oddelke, ki so jih skupaj organizirali fakultete ljubljanske univerze in Izobraževalni center za tehniške stroke v Novem mestu. Oddelek strojne fakultete deluje že tretje, oddelek gradbene fakultete pa prvo leto. Tema naj bi se kmalu pridružil še oddelek elektrofakuitete. Novomeška občinska skupščina pa si z združenim delom in izobraževalnim centrom prizadeva, da bi prihodnje leto odprli v Novem mestu reden oddelek ljubljanske strojne fakultete.
Organizacijo rednega študija in študija ob delu otežujejo najrazličnejši problemi V prvi vrsti gre za hudo prostorsko stisko, ki že od začetka ovira to izobraževanje. Božo Kočevar dobro pozna problematiko, prav tako pota reše va-nja. .Srednje tehniške šole so sicer dobile učilnice v bivšem dijaškem domu v Šmihelu, a čeprav so v
primerjavi s prejšnjim stanjem mnogo na boljšem, pa sodoben pouk v omenjeni stavbi še ni mogoč, ” pravi Ni laboratorijev ne delavnic za praktični pouk, zato si je bilo treba pomagati z .gostovanjem4’: »Poslužujemo se gimnazijskih laboratorijev in delavnic v proizvodnih organizacijah, tu in tam pa moramo dijake voziti z avtobusi v ljubljanske srednje tehniške šole.”
Rešitev prostorske in druge problematike bo prišla z obdobjem usmerjenega izobraževanja. Čez nekaj dni, ob letošnjem prazniku novomeške občine, se bodo uradno začele priprave na zidavo velikega poslopja za izobraževanje. To bo novi center za usmerjeno izobraževanje, v katerem bo poleg izobraževanja za tehniške stroke še izobraževanje za zdravstvene in pedagoške delavce. Ravnatelj Kočevar ob tem degodku ne skriva zadovoljstva, čeprav prihaja nekoliko pozno, upa pa: ..Delavci in učenci našega centra hkrati z vsemi zainteresiranimi v dolenjski regiji držimo pesti za to, da bo center, ki se rojeva že toliko let, le zgrajen v predvidenem času.”
I. ZORAN
TA	v • 1 v •	•
Prežih živi
Ob Vorančevih slavnostih
močnega srečanja pesnkov in pisateljev začetnikov, sodelovali pa so še: dekliški nonet Caimen in pianistki Romana Rek in Liiiana Kukman.
Žirija, ki so jo sestavljali France Režun, Ivan Zoran in Ivan Gregorčič, je za literarni večer izbrala dela (samo pesmi), ki so jih napisali: Nada Cemič in Zdravko Balog iz Sevnice, Ivan Umek s Senovega, Milena Ožbolt iz Starega trga pri Ložu, Bojana Kleč iz Logatca, Peter Vovk iz Kočevja ter Jože Saje in Breda Degen iz Šentjerneja.
Merila, ki jih je uporabila žirija pri izboru prispevkov za uvrstitev na to območno srečanje z literarnim večerom, so bila avtorjem pojasnjena na pogovoru na Čatežu pri Veliki Loki. Tam so člani žirije sporočili svoj predlog, naj bi se zaključne vseslovenske prireditve 8. srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov, ki bo februarja v Gradišču v Slovenskih goricah, udeležila Bojana Kleč.
Udeleženci območnega srečanja, M gaje priredila trebanjska Zveza kul turnih organizacij, so si v soboto ogledali v trebanjski občini več kulturnozgodovinskih znamenitosti, med drugim Kozlevčagevo zasebno zbirko muzejskih in drugih predmetov v Slovenski vasi ter kmečki muzej na Veseli gori.
PRODAJNA RAZSTAVA SLIK - Ker so v Črnomlju slikarske razstav« zelo redek dogodek, prireditelji upravičeno pričakujejo velik obisk na razstavi del Ivice Belančiča iz Ogulina, ki bo svoje akvarele razstavljal v avli črnomaljskega kulturnega doma od 26. oktobra naprej. Še večji obisk pričakujejo tudi zato, ker bo mladi slikar razstavil precej motivov iz iurjevanja in Bele krajine sploh. Obiskovalci bodo na razstavi lahko slike tudi kupili
Lovro Kuhar - Prežihov • Voranc živi s svojimi »Samo- • rastniki41, »Jamnico44, »Požgani co“ in drugimi literarnimi in revolucionarnimi deli Misel, rojena temu v kleno kmečko 1 naturo posajenemu intelektualcu ! - samorastniku, ni zbledela na j obelisku prostora in časa, po- [ stala je še svetlejše sporočilo, neobhodno za današnjo rabo in opijanje novih stvaritev člo-; veških rok in človeškega duha.
Slovenska kulturna in druž-1 benopolitična javnost se je spo-| minu tega velikega slovenskega ( ' moža prejšnji teden poklonila s 1 številnimi in najrazličnejšimi ; manifestacijami. Na Pieškem
> vrhu, s katerega se je pisatelj ! Lovro Kuhar »razgledoval44 po
> usodah svojih rojakov in zasno-| val nekaj nelepših stvaritev, kar
> jih premore slovenska literarna
kultura
in
izobra-
ževanje
■3*
0'
zakladnica, so odpili v muzej spremenjeno Vorančevo bajto, nedaleč stran odkrili njegov spomenik, v Ravnah na Koroškem pa se je v okviru slavnosti, prirejenih v njegovo čast, sestal plenum kulturnih delavcev OF, na ! katerem so z vso spoštljivostjo in tehtnos^o ponovno osvetlili človeški, umetniški in revolucionarni lik Prežihovega Voranca.
Akademik Josip Vidmar je na zasedanju plenuma med drugim dejal: »Nič se mi ne zdi bolj naravno, kakor to, da smo slovenski kulturniki Osvobodilne fronte dovenskega naroda uvrstili med svečanosti, s katerimi za-I vedno ljudstvo Prežihovega krij a slavi spomin tega svojega velikega rojaka, pisatelja, kulturnega delavca in znamenitega revohi-cionaija. Ne zdi se mi to tako ; samo po sebi umevno samo zaradi tega, ker je bil Voranc eden od organizatorjev našega plenuma. Važnejše je z a vse nas njegovo delo, duh njegovega dela, ki ga danes verjetno določneje in zanesljiveje razbiramo, kakor smo ga mogli v prvih časih njegovega ponovnega nastopa. Človek enkratnega navdiha nam je s trdo resničnostjo svoje življenjske poti pokazal tudi dragoceno smer.44
V avli upravne stavbe novomeške tovarne zdravil v Ločni so od minulega četrtka na ogled dela, ki jih je v desetih dneh letošnjega oktobra ustvarilo 20 udeležencev druge svobodne slikarske akademije.
Akademija— akcija „Krke”
Gre za sadove prireditve, zasnovane na izkušnjah slikarskih kolonij, vendar ima nekatere pomembne osvežitve. Neposrednost ustvarjanja, umetniškega upodabljanja dolenjske pokrajine omogočata risba in akvarel bolj kot druge tehnike, topa odseva tudi omenjena razstava Kot pravi umetnostni kritik Janez Mesesnel, nastajajo v tako množičnih in skrbno „zasedenih ’ akademijah tudi pravi pogledi sočasnega slovenskega krajinarstva.
Svobodna slikarska akademija je kulturnopolitično in umetnostnozgodovinsko pomembna akcija, ki jo je pripravila in jo nadaljuje tovarna zdravil „Krka”. Kot taka je akcija nevsakdanji dokaz kulturnega osveščanja delavcev in vodstvenega kadra. Osveščanje je na precej višji ravni kot pri nekaterih drugih tovrstnih prireditvah, saj organizacija svobodne slikarske akademije tudi dokazuje, da gre pri tem za iztazito aktivno kulturno ustvarjalno obliko.
Na koncu smemo poudariti, da je bila ob upoštevanju vsega tega zamisel kulturne sekcije oziroma svobodne slikarske kolonije koristna, njena usmeritev pa pravilna.
L Z.
CEŠK1 PEVCI NA TREBANJSKEM - Mladinski pevski zbor iz Oiomouca, ki je pretekli teden gostoval v trebanjski občini, je priredil koncert najprej v osnovni šoli Veliki Gaber (na sliki), isti dan zvečer pa še v Mokronogu. Mladi češki pevci, ki so že drugič gostovali pri Trebanjcih, so povsod navdušili poslušalce.
Koncert s »Srečanji”
Trebanjsko otroško literarno revijo so predstavili ob gostovanju mladinskega pevskega zbora iz Čehoslovaške
V sredo, 10. oktobra, je gostoval v	trebanjski	občini
60-članski mladinski pevski zbor iz Oiomouca v Ceh osi o-vaški. Opoldne je nastopi v osnovni šoli v Velikem Gabni, zvečer pa v kulturnem domu v Mokronogu. Ubrano petje zbora, ki je eden najboljših v svoji domovini, so poslušalci, v obeh krajih predvsem mladina, nagra-dii z aplavzom.
Na prireditvi v Mokronogu so javno predstavili tudi pravkar izšla »Srečanja”, revijo za mlade literarne ustvarjalce trebanjske občine, ki jo izdaja občinska kulturna skupnost v Trebnjem. Revija je izšla v počasti-
tev pionirskega praznika, posvečena pa je tudi mednarodnemu letu otroka.
V novi številki »Srečanj”, ki imajo barvni ovitek, sodeluje 18 avtorjev s 24 prispevki. Sodelavci so: Staška Peček, Ljudmila Jevnikar, Breda Kranjc, Mojca Peterlin, Jožica Kolenc, Irena Mrazek, Sandika Videčnik, Damjana Borštnar, Marija Op anek, Mateja Novak, Tatjana Ozimek, Olga Kotar, Darinka Gra-bljevec, Janez Pungartnik, Brigita Kovačič, Alenka Kotar, Tadeja Zupan in Damjana Zupan. Obiskujejo osnovne šole Mirna, Mokronog, Šentrupert, Veliki Gaber in Trebnje ter marljivo pišejo v glasila, ki izhajajo na teh šolah.
I.Z.
/X^\ R emona globtour P0. Ijubljana
l	J	turistična	agencija-travel agency
m®
KRKA
61000 Ijubljana. wolfova 1 /Ul. slovanija, jugostavija
t«l*»On (0611 24-841 do 846
n. n
telegram Globtour !•••*: tu Globtu 31-146
VABIMO VAS
NA STROKOVNE EKSKURZIJE
FRANKFURT, letalo, salon gradbenih sistemov in elementov, gradbeni material in montažna gradnja, od 10. do 12. novembra in od 14. do 16. novembra,
MUENCHEN, avtobus, IGAFA - X. mednarodni salon gastronomije in hotelirstva, od 22. do 24. oktobra,
PARIZ, letalo, mednarodna razstava gradbenih delov, gradbenega materiala in notranje opreme - BATIMAT, 3 dni, odhod 18. novembra,
BIRMINGHAM — LONDON, letalo, 38. mednarodni gradbeni sejem - INTERBILD, 4 dni, odhod 4. decembra, PARIZ, letalo, mednarodni sejem za gretje, hlajenje in klimatizacijo EXPOKLIMA in INTERKLIMA, 3 dni, odhod 16. novembra.
ZA 29. NOVEMBER V TUJINO:
- AŽURNA OBALA, avtobus, 4 1/2 dni, od 28. novembra do 2. decembra,
- DUNAJ, avtobus, od 30. novembra do 2. decembra,
- KAPRUN (Avstrija), avtobus, 5 dni, od 28. novembra do 2. decembra, MOŽNOST SMUČANJA!
- DUNAJ - BRATISLAVA - BUDIMPEŠTA, avtobus, 4 dni, od 29. novembra
do 2. decembra,
- PARIŠ, letalo, 3 dni, od 30. novembra do 2. decembra.
NA PRAZNOVANJE DNEVA REPUBLIKE V DOMOVINI:
— Portorož, Poreč, Vrsar, Primošten, Hvar, Jelša, Kranjska gora, Luče, lasten prevoz, od 28. novembra do 2. decembra
— V NAVEDENIH KRAJIH možnost letovanja VES DECEMBER.
— Če boste želeli vaše bivanje podaljšati še preko NOVEGA LETA, boste za SILVESTROVANJE doplačali samo še Silvesterski menu.
NA SMUČANJE:
— v DOMOVINI IN TUJINI
INFORMACIJE IN PRIJAVE:
GLOBTOUR Novo mesto. Cesta komandanta Staneta 19,
telefoni: (068) 25-125 in 25-789
r
NUKLEARNA ELEK TRARNA - V USTA NAVLJANJU KRŠKO
■ W W
isce
2-sobna
stanovanja
za svoje delavce v Kr i škem.
Ponudbe pošljite na na-i slov:
Nuklearna elektrarna vi ustanavljanju. Ulica 4.: julija 38 Krško, ali po telefonu 71-321.
POZOR
•Vsak ponedeljek so od 118. do 19. ure sestanki •gobarjev v Osnovni šob* L Grm" Novo mesto. [Determinator je dr. Boh.
Gobarska družina Novo mesto
že v prodaji
OZIMNICA v trgovinah
in sindikalnih organizacijah
TOBAČNA TOVARNA: LJUBLJANA, TOZD TOBAK OE KRŠKO,
sprejme za določen čas (21 dni) z a nadomeščanje letnega dopusta,
PRODAJALCA
ali osebo, ki ima veselje do prodaje v kiosku za naselje Nuklearne elektrarne v Krškem. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD.
Mercator
turist
Po poteh velikih bitk NOB
Potovanje bo kombinirano z letalskim in avtobusnim prevozom. Na tej poti si boste ogledali Sarajevo, Tjentište, Sutjesko, Mostar, Jablanico, Neretvo in Dubrovnik. Na poti boste 3 dni za konec tedna Odhodi so 19. in 26. oktobra.
Vse poti vodijo v RIM
Prevoz z letalom, potovanje traja 3 dni, odhodi pa so 21., 23., 25., 27. in 29. novembra.
Romantična in zelena IRSKA
To potovanje pripravljamo v sodelovanju z revijo STOP. Na Irsko boste poleteli z letalom za dan Republike. Potovanje bo trajalo 3 dni, odhod pa je 29. novembra.
INFORMACIJE IN PRIJAVE:
rF7iCRA?^fmcTTOR',AŠkerČeVa3 Liub,jan9' telefon: (061) 22-720 in
21-206	poslovalnica	Ljubljana	Gosposvetska	7,	Ljubljana,	telefon:	(061)
mmkirm
bitk NOB
RAturist
lM«rcator|
Topla oblačila za mrzle dni
Tole jesensko vreme že kar preveč spominja na bližajočo se zimo. Zato sem si mislil, da ne bo odveč, če spet malo pokukam v trgovsko hišo Maximar-ket v Ljubljani in zberem za današnji Emonin kotiček novosti za mrzle dni in vas seveda z njimi tudi seznanim.
Ker je današnji Emonin kotiček namenjen predvsem konfekciji, sem obiskal vse oddelke Maximarketa, kjer jo prodajajo. Kot ponavadi sem parkiral v Emonini podzemni garaži, od koder je najbližja pot do oddelka „Moda MM", ki je v kletnem prostoru.
Tisti, ki ste „Modo MM" že obiskali, se boste prav gotovo strinjali, da se pred njihovo izbiro ekskluzivnih modelov lahko skrije še tako „slavna" tržaška trgovina z vsemi svojimi reklamami „naj".
,,Moda MM" ima tokrat dve zanimivosti, ki zaslužijo posebno pozornost. Prva bo razveselila ljubiteljice domačega krzna, ker ga že od 1. septembra dalje lahko kupujete tudi na posojilo s samo 15-odstotni m pologom Izbirate pa lahko med plašči, jaknami, ovratniki in kapami.
Naslednja novost so maloserijske eno- in dvodelne obleke iz čiste svile za dnevno in večerno uporabo. Velja še omeniti, da so te obleke šivane po naročilu oddelka „Moda MM" in po njenih kreacijah.
Možje! Prelepo priložnost imate, da se izkažete in svojim družicam podarite lep krznen plašč ali jakno, pa čeprav na dolg. Verjemite, da vam bodo nadvse hvaležne. In če vam je kaj do veljave, se vam bo s takim nakupom cena v njihovih očeh prav gotovo dvignila.
Moja naslednja ..postaja" v Maximarketu je bila prvo nadstropje, kjer so doma metraža, konfekcija in obutev.
Prav bi bilo, če bi že danes razmišljali o nakupih zimske vrhnje težke konfekcije za vso družino. Tu boste našli plašče, jakne, kostime in bluzone za ženske, moške in otroke različnih kvalitetnih proizvajalcev, izdelane iz različnih materialov. Letošnji ženski modni krik so nabrani plašči in podložena
soko peto za suho in mokro vreme.
Če vas bo morda pot zanesla v Maximarket tako kot mene, se verjetno ne boste ustavili samo na oddelkih konfekcije, ampak boste prehodili Maxi-market od kletne do vrhnje etaže. Pot do Ljubljane ni poceni, bencin pa tudi ni voda.
Oddelek konfekcije Trgovske hiše Maximarket v Ljubljani
ramena. Modna tkanina pa sta moher in kašmir. Velja omeniti,
da je Maximarket prisluhnil modnim potrebam predvsem žensk. Videti je veliko izbiro modnih linij.
Pri hlačah prevladujejo še vedno žamet, jeans in „normal-no blago. Izredno praktični pa so bluzoni in jakne iz žaneta, umetnega krzna, lodna in bu-kleja, ki jih proizvajajo naši številni proizvajalci. O kvaliteti ni dvoma I
Ko bomo nakupovali za vso družino, ne smemo mimo vseh vrst tople konfekcije za odraščajočo mladino, h katerim sodijo poleg vrhnje konfekcije še tople pletenine, jope in puloverji, s katerimi lahko popestrite okus in želje svojih nadobudnežev.
Ob številni izbiri oddelka obutve moram posebno poudariti in priporočiti nakup elegantnih ženskih ,,gležnerjev" z vi-
P OPEKARNA ZALOG -NOVO MESTO
GRADITELJI POZOR!
Zaradi^ velikega povpraševanja in pravočasne zagotovitve opečnih izdelkov sporočamo, da bomo informativno vpisovali za dobavo v letu 1980.
od 22. do 31. oktobra 1979
Obenem vam sporočamo, da imamo ves potreben material za zaključna dela pri gradnji vaše hiše in sicer:
TERVOL, APNO, IZOTEKT in PERLIT
Pri vsem tem bogastvu izbire se lahko samo vprašam, kaj še počnemo v tržaških trgovinah. Ali je res boljše vse, kar je tuje? Ali ni že čas, da spremenimo svojo miselnost in priznamo, da imamov Maximarketu cel o večjo izbiro kvalitetnih izdelkov kot v Trstu? Kaj pa, če nas vodi v tržaške trgovine le napuh?
In pomislite na vse pogostejše napade na našo družbeno stvarnost prav tistih tržaških krogov, ki jim Jugoslovani vsako leto znosimo milijarde dinarjev!
Res je — dinar pada. VproSaj-
mo pa se, ali nismo morda tudi sami precej krivi, ker ga brezobzirno nosimo brezobzirnim tržaškim trgovcem.
Ni vse zlato, kar se sveti — še posebno v Tretu ne.
V želji, da zavijete raje v Maximarket kot v Trst, vas pozdravlja vaš
JANEZ DOLENJSKI
INTEREXPORT Ljubljana
(iJNEX Potovalna agencija
VABIMO VAS V:
TUNIZIJO - HAMMAMET, 4 dni, odhod 24. 10.„še nekaj prostih mest
TUNIZIJO - HAMMAMET. 3 in 4 dni, odhod 24. in 27. 11. TUNIZIJO (OAZO TOZEUR), 3 dni, odhod 22. 11. MUENCHEN, letalo, 1 dan, odhod 8. 11. Izlet je namenjen posezonskim nakupom po znižanih cenah.
MUENCHEN, (avtobus), 3 dni, odhod 30. 11.
MUENCHEN - PRODUCTRONICA, avtobus, 4 dni, odhod 7. 11.
Za konec tedna 3 in 4-dnevne variante:
LONDON
PARIZ ------------------------------------
RIM, letalo - avtobus, 3 dni, odhod 28. in 30. 11.
PADSKA NIŽINA, avtobus, 4 dni, MUZEJI IN PINOTEKA, odhod 29. 11.
•^•PRODAJAMO letalske vozovnice za INEX in JAT domače proge
INEX Novo mesto prodna tudi letalske karte za naročene polete z letali DLC Novo mesto
FLV
\we» ašna
DC-9
PRIJAVE IN INFORMACIJE:
INEX Ljubljana, Titova 25, tel : 312 995, 327 947
INEX Maribor, Volkmerjev prehod 4, tel : 24 571, -24 579
INEX Novo mesto, Novi trg 4, tel : 23 773
AP Nova Gorica, Tolmin
Alpetour Kranj Škofja Loka, Radovljica
IZLETNIK Celje, Velenje, Žalec
SAP Trbovlje, Zagorje
		•
smsmmmm		
B., Kapš Ivan, tajnik, Križman ar P., Zaletd-selektor. Čepijo:
Odločila vloga sodniškega para
Nova zmaga ribniških drugoligašev — Sevničani še vedno brez zrfiage - Nekdanjim zveznim ligašicam ne gre najbolje tudi zaradi neobjektivnih sodnikov
Za minule kolo v slovenskih rokometnih ligah je bilo značilno, da so bile gostujoče ekipe boljše . To seveda ne velja za najboljšo dolenjsko rokometno ekipo, vrsto Inlesa, ki v letošnjem prvenstvu zmaguje doma in na tujih igriščih.
NAD TISOČ POHODNIKOV v JUTRANJKI - Radna in Srša okolica sta bili v nedeljo prizorišče 18. orientacijskega tekmovanja, bolj znanega kot Milovanovičev memorial. V nemajhni slovendci konkurenci tabornicov, planincev in vojakov je bil opazen tudi prispevek tekmovalcev iz naših občin. Mladinci — tabornici trebanjskega odredaShihjelš so postali celo republiški prvaki v svoji deupini. Članice zdomskega planinskega društva Triglav iz Sevnice so bile drage. Domačini, Sani PD Lisca, so osvojili S. mesto med mladinkami in 7. mesto med pionirji v republiki. Pionirke PD Brežice so zasedle 9. mesto. Posebno pohvalo zasluži kolektiv Industrije otrodce konfekcije Jutranjca, čigar vrata so bila ves čas tekmovanja nenehno odprta tekmovalcem, sodnicom in gostom. Prireditev je b3a pod pokroviteljstvom zvez Partizana Slovenije, tabornic ov in planincev. Na sliki: podelitev medalj ljubljanske armadne oblasti najboljšim vojakom. (Foto: A. Železnic)
INLES -SLAVONIJA Dl
27:17 (13:12)
Tokrat so se ribniški zvezni ljgaši pomerili z dokaj močno in nevarno vrsto Slavonija Dl. Vendar so gostje razočarali, povrhu vsega pa so imeli domači še svoj dan in so s hitro ter domiselno igro zbegane goste povsem nadigrali Po se stih odigranih tekmah je Inles še vedno prvi, na 2. mestu pa so lanskoletni člani I. zvezne lige Aero Ce lje.
M. G.
SEVNICA - 3REŽICE 23:25 (9:10)
Tudi po 7. kolu so Sevničani povsem na dnu brez osvojene točke. V zasavskem derbiju so sicer dokazali, da bi bili sposobni tudi letos poseči vsaj v boj za vrh, vendar je z ekipo nekaj narobe. Kaj, mora ugotoviti in čim hitreje odpraviti klubska uprava. Brežičani so po 7. kolu na 1. mestu in imajo 12 točk.
INLES - MARIBOR
26:27 (13:13)
Za dnje kolo je prineslo ribniškim rokometašem nesrečen poraz. Srečanje je bilo zelo dobro, moštvi izenačeni, tako da je okoli 50 gledalcev videlo lepo tekmo. Nekaj minut pred koncem srečanja bi domači lahko celo povedli, vendar jim je športna sreča obrnila hrbet, oškodovala pa sta jih tudi pristranska sodnika.	'
V jugoslovanskem atletskem vrhu
Novomeški tekmovalci so s šestim mestom v državi dosegli lep uspeh — Nastopili oslabljeno ekipo — Kopica osebnih in dolenjskih rekordov
Atleti, ki so prejšnjo soboto in nedeljo v Celju pripravili presenečenje in se uvrstili v finale ekipnega prvenstva STRJ, so se tokrat pomerili s Crveno zvezdo, Partizanom, Kladivarjem, Sarajevom in ASK iz Splita. Tekmovali so na stadionu Crvene Zvezde v Beogradu.
predtekmovanju, Dinamo, Vojvodina itd.
Novomeška ekipa je s solidno
Novomeščani so načrtovali 5. mesto, saj so v kvalifikacijah Splitčani zbrali okrog 400 točk manj, 'toda, ko sta odpovedala nastop Špilar in poškodovani Ko leta, so morali v moštvi narediti vrsto premikov. Tako oslabljena ekipa je kljub vsemu dokazala, da je 6. v državi in da je njena uvrstitev v finalni del stvarna, saj so Novomeščani ponovno zbrali več točk kot njihovi neposredni tekmeci v
Polovičen uspeh
Trije zadetki na novomeškem stadionu
AKTIVNI
NOVOMEŠČANI
1
:
!
Novomeški alpinisti so tudi v : letošnji sezoni dosegli nekaj • lepih uspehov. Avgusta sta dve : dolenjski navezi plezali v Ta -; marju, ena pa se je odločila za : Ledine. Konec avgusta so bili j Novomeščani na Kokrškem sed- S hi, kjer so opravili dve ponovitvi • v navezi in dva samostojna | vzpona v KalSci greben. Obiskali • so tudi Vršič ter plezali v Mali : Mojstrovki V začetku minulega • meseca je eden od najbolj i aktivnih članov sekcije sam • Premagal zahodni steber v Dav-j *em Gamsove u z novo vstopno • varianto (130 m, IV +), Golob in • Železnik pa sta si ogledala gore • nad Chamonixom in se povzpela j na Mont Blanc.	;
rundi. Novomeščani gaii, Črnomaljci
TUDI NOVOMEŠČANI
Čeravno je sprva kazalo, da se X. odprtega prvenstva LAO v streljanju ne bo udeležila nobena ekipa z Dolenjskega, le ne bo tako. Zadnji čas se je organizatorjem prijavila tudi vrsta SD Lojze Dragan iz Novega mesta, zanjo pa bodo nastopili Slavko Gradišar, Anton Ancelj, Branko Turk, Janez Gregorčič, Marjan Vehar in Franc Dragan. Tekmovanje bo 27. in 28. oktobra (tako imenovana kakovostna konkurenca) in 3. ter 4. novembra (množična konkurenca) v Ljubljani.
R. SINIC
KEGLJANJE: BADOVINČEV USPEH
Z nastopi na kegljiščih novomeškega doma JLA in restavracije Pri vodnjaku se je končalo republiško prvenstvo posameznkov. Na tem prvenstvu se je najbolj izkazal in dosegel svoj največji uspeh Metličan Nikica Badovinac. Domačini so veliko pričakovali tudi od Vesela, ki pa je bil slabši kot sicer, a je Še vedno ostal v konkurenci za Uvrstitev v republiško reprezentanco, ki bo sodelovala na državnem Prvenstvu. Zmagal je Turk (Triglav), ki je podri 3.567 kegljev, Badovinac ,je bil deveti (3443), B. Vesel petnajsti (3.3 79) itd Na državno prvenstvo se je uvrstilo 12 tekmovalcev.
N n.
V 7. kolu sloven&e nogometne lige-zahod so dolenjski nogometaši dosegli polovičen " * so zma-pa izgubili, medtem ko je blo srečanje med Koprom in Kočevjem preloženo.
NOVO MESTO - TABOR
2:1 (2:1)
Prvenstveno srečanje med Novim mestom in Taborom je pitegnilo na stadion okoli 100 gledalcev, ki so po dolgem času viddi nekoliko boljšo nogometno igro. Že prve minute so dokazale, da računata na prvenstveni točki obe ekipi. Povedli so gostje, predvsem po zaslugi nespretne domače obrambe, saj je v mrežo poslal žgo domačin Pavlin. Po tem golu so domači zaigrali hitreje in že v 26. minuti je Janežič izenačil. Igra se je nato nekoliko umirila in tik pred koncem polčasa je Janežič dosegel še drugi zadetek. Na ralost je prišlo med igro do nešportnih odnosov in sodnik je izključil iz igre Bezka in Bradača.
Novo mesto: Mijič, Škedelj (Kan-žič), Žnidaršič, Kršič, Pavlin, Perhaj, Venta, Janežič, Primc, Vertuš (Te pič) in Bradač.
JESENICE -BELA KRAJINA
2:1 (0:0)
Zadnjo nedeljo so Črnomaljci zamudili novo priložnost za zmago. Tokrat so igrali na Jesenicah. V prvem polčasu so z umirjeno igro uspavali domače nogometaše in takšna taktika se jim je obrestovala. V nadaljevanju pa so bili prepočasni in Gorenjci so z dvema zadetkoma dosegli pomembno zmago.
M. G.
zbirko točk kljub slabi formi nekaterih posameznikov prijetno presenetila celo take strokovnjake, kot sta Franjo Mihalič in Olga Acič, ki se ukvarja s statistiko v jugoslovanski atletiki. Posebno je razveseljivo, da so prav vsi finalisti zbrali nad 30.000 točk, kar se doslej še ni zgodilo.
Po prvem dnevu je bila novomeška zbirka točk manjša kot v Celju, Najboljši rezultat je dosegel Polde Bučar, kije s 3:53,9 postavil osebni rekord. Ostali rezultati: 100 m 7. Keržan 11,2, 11. Sega 11; 8/400 m: 5. Keržan 49,86, 11. Sega 51,13/; 1500 m 9. Bučar 3:53,9, 12. Košmerlj 4:09; 2/110 ov.4.-5. Pe nca 15,1,11. Cujnik 16,0; 10 km: 8. Žužek 31:41,1 11. Bučar T. 34:02; 8/4x100 m 3. Novo mesto 42,73; daljina: 9. Simunič 666, 10. Kranjčič 666; višina: 7. Šuštar 195, 12. Saje 175; krogla: 8. Cujnik 1362, 11. Okleščen 12,92; kopje: 10. Može 57,77,12. Penca 48,88. Drugi dan je bil precej boljši saj > bili doseženi naslednji novi dol. disk Okleščen B. 46,84;
ČRNOMELJ - POJET 19:20(12:14)
Srečanje slovenske rokometne lige si je ogledalo okoli 300 gledalcev, ki so videli grobo in slabo igro obeh moštev, tekmo, v kateri bi lahko zmagali tudi Črnomaljci. Igralci Paleta so šele nekaj minut
Šport od tu in tam
KRMELJ - Domači rokometaši so v zadnjem času odigrali več tekem in dosegli naslednje rezultate: Krmelj - Trimo 25:22, Krmelj -Jadran (Timav) 22:32 (za pokal SRS) itd. V mladinski nogometni ljgi so domači izgubili z Boštanjem 1:3, oktobrski hitropotezni turnir pa je postregel s kakovostnim šahom. Zmagala sta Sribar in Pro-senik (8 točk), Debelak je osvojil 5,5, S. Markovič 5 itd.
(B. D.)
PODBOČJE - Pred petimi leti ustanovljena košarkarska ekipa je dosegla največji uspeh ravno letos. Osvojila je 1. mesto v dolenjski košarkarski ligi in se tako uvrstila v predtekmovalno skupino slovenske košarkarice lige. Z nastopi bodo košarkarji iz Podobčja začeli 27. oktobra.
(T. ŠTAFANIČ).
BREŽICE - Krosa brežiških gimnazijcev se je udeležilo okoli 600 dijakov	in	dijakinj.	Rezultati:	-
moški:	I.	letnik:	1. Vizjak,	2.
letnik:	1.	Golob,	3. letnik:	1.
Filipčič,	4.	letnik: 1.	Žitko; ženske
- 1. letnik: 1. Gačnik, 2. letnik: 1. Bosina, 3. letnik: 1. Mirt, 4. letnik: 1. Šekoranja. Najuspešnejši razred je bil 2a, saj je zmagal v moški in ženski konkurenci.
(P. ROVAN)
ŠAH: PRVENSTVO NOVEGA MESTA
Izvršni odbor novomeškega šahovskega kluba bo 19. oktobra ob 17.30 v prostorih šahovskega kluba pripravil tradicionalno mestno prvenstvo. Udeležijo se ga lahko vsi šahisti ne glede na kategorijo. Igralo se bo 11 kol po švicarskem sistemu, igralci bodo lahko osvojili višje kategorije ali pa jih potrdil
IZREDNA SKUPŠČINA NK ELAN
Na (/snovi 18. člena statuta NK Elan in zahtevka igralcev NK Elan iz Novega mesta so konec prejšnjega tedna pripravili izredno skupščino kluba. Na njej so ocenili minulo delo, se seznanili s finančnim poročilom, razrešili stari upravni odbor ter izvolili nove člane odbora.
LESKOVEC: USPEL KROS
NIKO GOLEŠ PRVAK TREBNJEGA
Konec prejšnjega tedna se je v Trebnjem končalo 2. odprlo mestno kegljaško prvenstvo, na katerem so tekmovalci dosegli dobre rezultate. Zasluženo je zmagal domačin Niko Goleš.
Rezultati: 1. Goleš (Mercator) 1722 podrtih kegljev, 2. Blažič (N. mesto) 1711, 3. N. Badovinac 1679, 4. Z. Goleš (oba Metlika) 1658, 5. Gričar (Mercator) 1624 itd.
pred koncem povedli in tudi zasluženo zmagali Z dvema točkama so Belokranjci na predzadnjem mestu.
,ŠENTJERNEJ - ETA 16:14 (7:11)
V dokaj lepi tekmi so domače igralke, ki jih je vodila razpoložena Marija Kovačič; zasluženo odpravile ekipo Ete. V I. polčasu so bile precej boljše gostje, v nadaljevanju pomembnega srečanja pa so domačinke igrale hitreje in z lepimi akcijami razbile včasih grobo obrambo gostij.
LJUBLJANA — ITAS 20:13(10:5)
Ta čas na lestvici najboljša dolenjska ženska rokometna vrsta je gostovala pri Ljubljani in prvenstveno srečanje presenetljivo lahko izgubila. Kočevke so igrale počasi, neorganizirano, v napadu, sad take igre pa je bil hud poraz. Po 6.kolu je ekipa Itasa na 4. mestu.
PREDDVOR -NOVO MESTO
14:13(7:3)
V letošnjem prvenstvu imajo nekdanje članice II. zvezne rokometne lige precej več dela s svojimi nasprotnicami, predvsem zato, ker je večina sodnikov močno pristranska. Najlepši dokaz zato je minula tekma, ko sta moža v sodniški obleki razveljavila 6 novomeških zadetkov in ob tem naredila še
BREŽICE-15000 NA STOPAJOČIH
Atletska zveza Slovenije je organizacijo ene letošnjih največjih atletskih prireditev v Sloveniji zaupala Brežičanom. Člani organizacijskega odbora XIV. republiškega krosa za pokale dela so se zaupane naloge skrbno lotili in za mnočičen kros, ki bo 21. oktobra dopoldan, je že danes vse nared. Organizatorji predvidevajo, da bo prihodnjo nedeljo v Brežicah okoli 1500 udeležencev iz vseh slovenskih občin.
kopico nerazumljivih napak, zavoljo katerih so zmagale domačinke.
ZAGORC DRUGI, NOVAK TRETJI
Na minulem gorskem prvenstvu SRS na Pohorju so nastopili tudi člani novomeškegakolesarskega kluba Novoteks. Medtem ko v članski konkurenci niso dosegli vidnejših uspehov, so bili boljši med mladinci. Pri starejših je zmagal Rogovec Penko (43,30), Novak je bil tretji (45,10), med mlajšimi mladinci pa je bil Zagorc tretji. Na cilj je prišel v času zmagovalca.
Na startu dve zmagi
Obetavna prva zmaga novomeškega Pionirja — Kočevke razočarale — Dobra igra nekdanjih zveznih ligašic
V soboto so spet oživela odbojkarska igrišča po vsej Sloveniji. Dolenjska bo imela v tej sezoni tri republiške ligaše: v moški enega in ženski dva.
V moški ligi, ki je po vrnitvi Bovca in Sa lonita iz druge zvezne lige izjemno močna, bo nastopal Pionir, ki je nastal z združitvijo dveh i prejšnjih ligašev, Novega mesta in Žužemberka, in ki ima vrsto dobrih igralcev, kar pomeni, da uspeh ne bi smel izostati. V klubu računajo, da bi se v prihodnji sezoni, če v tej ne, morali uvrstiti v drugo zvezno Ijgo, to pa je odvisno od treningov in priprav ter sodelovanja. Skupno ekipo je mogoče dobro uigrati samo z resnim delom in skupno vadbo, ki' pa je otežena že zaradi tega, ker igralci stanujejo ali študirajo v različnih, med sebpj precej oddaljenih krajih.
KRKA - MISLINJA
3:0 (9,5,6)
Nekdanje članice II. zvezne lige so v 1. kolu dobro igrale in bodo z ekipo, sestavljeno z izkušenimi in igralkami začetnicami lahko vsaj na domačem igrišču v glavnem zmagovale. Prvenstveno srečanje si je na žalost ogledalo le okoli 30 gledalcev, gotovo pa bodo z dobrimi igrami odbojkarice privabile na tribune več ljubiteljev odbojke. Pri domačinkah sta bili najboljši Rajerjeva in Zevnikova.
Krka: Rajer, Boh, Zevnik, Brajer, Urbančič, Vidljinovič, Hegediš in Bregar.
palica Penca 420; šafeta 4x400 m 3:17,2 in kladivo Malnar 49,16. V teku na 3000 m z zaprekami je bil Žužek drugi z 8:55,2, kar je zelo dobro za konec sezone. Ostali rezultati: 400 ovj 3. Pe nca 52,89, 10. Košmerlj 2:00,8, 12. Gimpelj 2:03,0; 5000 m: 9. Bučar 15,23.0, 12. Kapš 16:17,3: 3000 steeple: 2. Žužek 8:55,2, 12. Bučar 10:25,1: troskok: 3. Kranjčič 14,88, 10. Simunič 13,86; palica: 5. Penca 420, 10. Cijnik 340; kladivo: 7. Malnar 49,16, 11. Rifelj 41,20; disk: 7. Okleščen 46,84, 10. Cujnik 41,42; 4x400 m (Sega, Penca, Keržan, Cujnik) 3:17,2, drugo mesto.
V štafeti so novomeški tekači le za las zgrešili prvo mesto, ki ga je ASK priboril Joško Alebič. Dolenjski rekord je zdaj kar 2,5 sekunde boljši kot je bil doslej. Za Novomeščani so bile celo štafete, kot sta Partizan z Zivotičem in Kladivar s Kopitarjem.
Člani Atletske sekcije Maraton so pripravili 14. oktobra jesenski kros, na katerem je nastopilo 22 tekmovalcev in tekmovalk.
Rezultati najboljših: mL pionirji: 1. Kerin, pionirke: 1. Sintič, st. pionirji: 1. Žibert, ml. mladinci: 1. Pe trie; članice: 1. Naraglav, člani: 1. Jazbec.
Lahko pohvalimo žensko ekipo Laboda (tozd Libna) iz Krškega, ki se je edina od mno it) vabljenih udeležila leskovškega krosa.
L. S.
USPEH SEVNIŠKIH KEGLJAČEV
Na kegljišču hotela .Ajdovec" v Sevnici je bilo 13. in 14. oktobra tekmovanje za IV. momorial Rudija Kepa. Me d 63. tekmovalci je pokal osvojil Sevničan Marjan Pinoza z 864 podrtimi keglji, kar je tudi nov rekord prenovljenega sevniškega kegljišča.
Rezultati: 1. Pinoza (Sevnica) 864, 2. Blažič (Nm) 849, 3. Javoršek (Zagorje) 848, 4. Glavan (Sevnica) 846, 5. Gole (Mercator) 445, itd.	PAVLIN
PIONIR: JAMA -
3:0(4,12,9)
Prva tekma je potrdila moč Pionirja, ki je zaenkrat še v odličnih posameznikih (Brulec, Kosmina, Ve mig, Primc, Babnik, Kolarič idr.) ne pa v odlični ekipi, ki bi izkoristila prednosti kombinatorne igre. Kljub temu je Pionir brez težav pred več kot 50 gledalci z največjo možno razliko porazil Jamo, ki pa razen borbenosti tudi ni pokazala veliko.
Pionir: Goleš, Vemig, Babnik, Kosmina, Brulec, Kolarič, Pucelj, Plut, Muhič, Primc.
BRANIK - KOČEVJE
3:0(5,11,7)
Že v 1. kolu slovenske odbojkarske Ijge so Kočevke gostovale, in sicer pri eni najboljših ekip v Sloveniji. Startale so slabo, saj so v Mariboru doživele zanesljiv poraz.
Kočevje: Vidmar, Klun, Seraj, Jakopin, Lapih, Šolar, Veršič.
Prihodnja rokometna sobota bo postregla s kopico zanimivih tekem. Gotovo bo najbolj vroče na reškem igrišču, kjer bo domači Zamet, eden ozmed favoritov, gostil najboljšo dolenjsko ekipo iz Ribnice. Derbi II.
Na sliki je del adetske ekipe (stojijo od leve proti desni): Okleščen, Okleščen D., Penca, Kranjčič, Ktf>š, Cujnk, Bratič, Skedelj, Bučar Gimpelj, Žužek, Simunič, Bučar T., Malnar, Gačnk, Sega, Rifelj, Fajs.
zvezne lige bo dobilo bolj srčno moštvo. Ribničani niso brez možnosti.
Precej zanimivo bo tudi v slovenskih ligah. Gotovo se bo največ gledalcev nabralo v Brežicah, kjer se bosta v zelo pomembni tekmi pomerili ta čas najboljši vrsti: Brežice in Celje. Zmagovalec bo na vrhu lestvice sam, v derbiju pa bi morali zmagati domačini Se vničani, letos najslabše moštvo, gostujejo pri Peku in le malo je možnosti, da bi se domov vrnili vsaj z neodločenim rezultatom. Brez točk bosta ostali najbrž tudi ostali dolenjski ekipi. Inles igra v gosteh s Prulami, Črnomelj pa se bo doma pomeril z Rudarjem.
Kaj, kje, kdo?
V ženski ligi bo precej izenačenih srečanj, z zanesljivo zmago pa lahko rairnajo Kočevke, medtem ko čaka Sent-jernejke huda preizkušnja v Šmartnem. Zadovoljne bi bile že z neodločenim rezultatom. Novomeščanke v nedeljo počivajo.
2. kolo slovenske odbojkarske lige pričakujejo nestrpno va navijači tudi zaradi tega, da bi videli koliko velja združena novomeška in žužemberška vrsta, ki nastopa pod imenom Pionir. Dolenjci se bodo v gosteh pomerili z dolgoletnimi člani II zvezne lige ekipo'Bovca in svoje kože ne bodo prodali zlahka. Kočevke se bodo doma pomerile z ekipo Golovca. Poskušale bodo popraviti slabo igro iz minulega kola, Novomeščanke pa gredo na Bled.
V slovenski nogometni ligi-zahod bo zanimivo srečanje med Kočevjem in Novim' mestom. Obe vrsti se potegujeta za vrh, obe napovedujeta zmago. Vsekakor imajo več možnosti domačini. Belokranjci se bodo pred domačim občinstvom pomerili z ekipo Kopra. V srečanju, ki bo v nedeljo, se bodo poskuša li oddolžiti za hud spomladanski poraz.
K
založba mladinska knjiga
SREČANJE PISATELJEV IN BRALCEV OR NOVI SLOVENSKI KNJIGI 22. X. ob 17. uri
v knjigarni Mladinske knjige v Novem mestu. Glavni trg 9
Na stopajo: Pavle Zidar, Mate Dolenc, Peter Božič. Drago Jančar, Marjan Rožanc
KIT KZ ČRNOMELJ - »TOZD* BELSAD Komisija za odprodajo osnovnih sredstev objavlja
Javno dražbo
za odprodajo tovornega avtomobila TAM 2001 v voznem stanju. Licitacija bo 25. 10. 1979 ob 10. uri v upravnih prostorih TOZD Belsad. Vse informacije se dobijo na upravi TOZD „Belsad" (tel. 76-075)
ON/
■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■I
NOVOLES LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRAŽA POPRAVEK
V Dolenjskem listu je bil v 41. št z dne 11. oktobra 1979 objavljen na 8. strani razpis del in nalog članov kolektivnega poslovodnega organa delovne organizacije NOVOLES.
V razpisu smo pomotoma navedli napačne roke o zbiranju prjav ter roke objave o izidu razpisa, zato objavljamo popravke in sicer:
Namesto teksta: „Kandidati naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo najkasneje v 15 dneh po objavi na naslov: je pravilno besedilo: ..Kandidati naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo najkasneje v 60 dneh po objavi na naslov:
in namesto teksta: „Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 60 dneh po objavi."
je pravilno besedilo: ..Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 45 dneh po končanem razpisnem roku.
TELESNCKULTURNA SKUPNOST KRŠKO
Na osnovi sklepa IO Telesnokulturne skupnosti Krško, razpisujemo
ŠTIPENDIJO
za študij na visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani.
s Pogoji:
| a) s prav dobrim ali z odličnim uspehom opravljen zaključni izpit,
b) aktivni član športnega društva občine Krško.
Kandidate prosimo, da pošljejo vloge na TKS Krško, CKŽ 63, v 15 dneh po objavi razpisa
DONIT - TOZD „Pletilnica' Sodražica, n. sub. o.
Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju in
OB JA VLJA naslednja prosta dela in naloge:
1) 2 DELOVODJI VZDRZEVANJA
2) 1 KLJUČAVNIČARJA
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1:
— strojni delovodja
— tečaj za inštruktorja dela
— tečaj iz VPD
— 2 leti delovnih izkušenj pod 2:
— strojni ključavničar
— tečaj iz VPD
— 1 leto delovnih izkušenj
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim ■ časom.
Poskusna doba traja 6 mesecev.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: ; DONIT-TOZD ..Pletilnica" Sodražica, n. sub. o., kadrov- ; sko-splošni oddelek, v 15 dneh po objavi.
Tovarna celuloze in papirja „Djuro Salaj" Krško TOZD ENERGIJA
objavlja prosta dela za
5 K KLJUČAVNIČARJEV
Pogoji:
— končana poklicna šola
— zaželeni dodatni spiti iz energetske sneri, lahko tudi kandidati, ki se želijo usposobiti za upravljanje parnih kotlov v kalorični centrali
— delo v 3 izmenah
Pismene prijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije 15 dni po objavi.
Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire najpozneje v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav.
KRKA
„KRKA", tovarna zdravil, n. sol. o. NOVO MESTO
ISCE
več
EKONOMSKIH ali ADMINISTRATIVNIH j TEHNIKOV za opravljanje del in nalog v DELOVNI SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB
Zaželene so delovne izkušnje, lahko pa so tudi pripravniki.
Ki> :didate, ki so zainteresirani za sklenitev delovnega razmerja z našo delovno organizacijo, vabimo, naj pošljejo pismene ponudbe v kadrovsko službo delovne organizacije v Novo mesto. Cesta herojev 45.
STAROSTNO ZAVAROVANJE KMETOV!
OBVESTILO
zavezancem za prispevek za starostno zavarovanje kmetov
Vse zavezance prispevka za starostno zavarovanje kmetov obveščamo, da se lahko z višino odmerjenega prispevka za 1-1979 seznanijo na pristojnih krajevnih uradih oziroma davčni upravi Skupščine občine Novo mesto v času od 18. oktobra do 31. oktobrn 1979.
Vsa pojasnila v zvezi z odmero prispevka in možnostjo vložitve zahtevka za znižanje odmerjenega prispevka dobite v krajevnih uradih oziroma davčni upravi, ker zavezancem posebnih obvestil ne bomopošiljali.
DAVČNA UPRAVA SKUPŠČINE OBČINE NOVO MESTO
Skrivnostni vesoljski par
Odkritje dvojice kvazarjev je še poglobilo to veliko astronomsko skrivnost — Mlada leta našega vesolja
Med vsemi vesoljskimi pojavi, kar jih preučuje astronomija, so najbolj nepojasnjeni kvazaiji. Čeprav so ob pogledu skozi optični teleskop podobni običajnim zvezdam, se v resnici močno ločijo od njih. Ne samo da so mnogo bolj oddaljeni (na milijarde svetlobnih let), ampak tudi izžarevajo take množine energije, ko jo lahko le milijarde zvezd skupaj oziroma kar cele galaksije. Da bi bila astro-
Seme tudi ubija
Uničevalna snov v spermi — Narava krepi antibiotike
Sperma je nosilec življenja, životvoma klica — je pa tudi uničevalna sila. To presenetljivo odkritje se je posrečilo raziskovalcem v Indiji in v Zahodni Nemčiji. Sperma namreč vsebuje posebno snov, ki se je izkazala kot močan antibiotik, najmanj tako uničujoč za bakterije, kot sta streptomidn in penicilin. Imenovali so jo seminalplazmin.
Ko so v Indiji proučevali umetno osemenjevanje živine, so ugotovili, da je v spermi snov z nenavadnim dejstvovanjem. Ko pride snov v celico, prepreči tvorbo ribouuklein&e kisline, toiej snovi, ki je življenj&e-ga pomena za rast in razmnoževanje celice. Če seminalplazmin prodre v bakterijo, jo uniči. Odkritje so preverili na več vrstah škodljivih nukroorganizmov: snov je uničila stafilokoke, strep-tokoke, veliko število bacilov in druge nukrobe, ki človeštvo „obdarjiyo“ z nadležnimi boleznimi in epidemijami
Narava torej že dolgo
pozna antibiotike. Strokovnjaki menijo, da bi lahko že prej pomislili na to, da je v spermi snov, ki preprečuje škodljiv razvoj microbav, ki so siceršnji običajni gosti tako v človekovi kot živaldri spermi. Seminalplazmin jih diži pod nadzorstvom in preprečuje, da bi se razvili.
Raziskovalci up^o, da jim bo uspelo odkriti še eno veliko skrivnost: ugotoviti, s katero snovjo seminalplazmin „obdela“ celično opno bakterij, da prodre v notranjost. Ko bo snov poznana, jo bodo lahko dodajati poznanim antibiotičem in jih tako storili mnogo bolj učinkovite in hitreje delujoče. Znano je, daje antibiotikom že krepko pošla sapa v boju z novimi generacijami nukrobov. Odkritje prihaja pravi čas!
PO SVETU
PRIJAZNI SOSEDJE - Švica je verjetno edina država, kjer lahko telefonirate tudi osebi, ki nima telefona. Pošta namreč na klicno številko 111 pove telefonsko številko človeka, ki stanuje najbliže osebi, s katero želite govoriti. Potem je vse odvisno od prijaznih sosedov, številka 111 je vsemogočna tudi z drugih plati. Preko nje lahko nabavite psa za reševanje, zveste, log storiti, če avtomobil zjutraj noče vžgati, kje je najbtižja odprta lekarna, ipd.
LEDENA POŠAST - Meščani San Francisca si najbrž še zdaj niso opomogli od strahu, ki so ga doživeli, ko je letos na pomlad kipar Marin County na trgu Union razstavil kip bacila gonoreje. Sedemstotisočkrat povečana podoba groznega bacila naj bi meščane opozorila, da ta spolna bolezen vse huje napada in razjeda ameriško ljudstvo. Sam kip se je v nekaj urah raztopil, ostala pa sta strah in ilaba vest. Ali pa tudi ne, saj novejša 'poročila govore, da se kapavica še vedno širi...
nomska uganka še težja, so od krili tudi dvojni kvazar.
Številni optični in radijski teleskopi so letos uperjeni v tisti košček vesolja, kjer utri’ pijeta novoodkrita kvazarska dvojčka. V astronomskih krogih vlada veliko razbuijenje # od lanskega marca, ko so trije astronomi, B. D. Walsh, R-Carswell in R. Weyman, v op* zovalnici na Kitt Peaku odkrili prvi kvazarski par. Kvazatja sta od nas oddaljena 10 milijard svetlobnih let (toliko časa j« njuna svetloba potovala skoz' vesoljski prostor do nas), drug od drugega pa samo 150.000 let, kar je za astronome ko< lučaj. Nenavadno je, da imata povsem enak spekter, se pravi, da sta si po fizikalni lastnostih in po hitrostih enaka.
Če gre zares za kvazarsk* dvojčka in ne za učinek t. gravitacijske leče, kot domnevajo nekateri, je to izjemna priložnost, da astrofiziki zvedo M več o naravi teh skrivnostni nebesnih teles. Primerjanj* medsebojnih učinkov med kva-zaijema lahko da veliko koristnih podatkov. Spoznavanje kvazarjev pomeni spoznavanje mladih let naše ga vesolja. Iz njih# nam bo razkrilo, kakšno je bilo vesolje pred strahotno dolgimi časovnimi obdobji.
Vroča mladina
Bogate spolne izkušnje najstnikov v Ameriki
Skoraj polovica fantov in tretjina deklet, starih od 15 do 16 let, je ž* imelo spolne odnose, slaba tretjina fantov (bolje bi bilo zapisati kat dečkov) in slaba desetina deklic istih let pa je imela deset ali več ko* deset spolnih partnerjev.
Tako živahno sliko je dala raziskava spolnosti mladoletnih v ZDA. 625 najstnikov iz petih ameriških zveznih držav je izpolnilo poseben vprašalnik, na osnovi katerega so
prišli do zanimivih podatkov, kako je s spolnostjo pri najstnikih. Med zanimivejšimi podatki navedimo še ta dva: štiri petina fantov in polovi-j ca deklet se vsaj enkrat na teden samozadovoljuje, devet desetin zorečih moških in dve tretjini nastajajo čih žensk pa se občasno izživlja tud v oralnem seksu.
Po teh podatkih bi na hitro lahko sodili, da mladim leta po glavi zgolj/ spolnost. Čeprav je res, da so današnje mlade generacije, kar se izkušenj tiče, bogatejše, pa se drugače nis° kaj dosti spremenile. Ko so na vp<*' šalniku najstniki razvrščali še st de javnosti, katerim dajejo prednost, * je spolnost uvrstila na zadnje mesto* pred njo sta bila celo atletika ii> učenje.
 sf
POSl
34
Natty in major sta >•* pištoli, toda oba sta rgre*^ jezno zalučal svoje orožje ^ limi rokami pognal nad je bil pravi orjak, toda kos lovčevi izurjenosti in * čeve mišice so pod železn11' popustil^ in v hipu mu je med rebra.
Rešitev prejšnje križanke
/i
. iMBS
iona
Ettsnan____ ŽBnnaBcnnaEanB
Siti *.|T|S|S|p|fl/M
prgišče misli
teaaa
'°gum je lestev, po kateri se Spenjajo ostale vrline.
C. B. LUČE ^jtej potrpljenje z vsemi stvar-®'> predvsem pa s samim sebojl F. ŠALEŠKI
S ogroža človeka, prav tako B® Uničuje tudi tišina. Potrebuje ^sede, navadne vsakdane bese-
Ž. PETAN
laponsko
l£i£U
nehoteno
krčenje
mišic
faakhova
palica
prelaz čez velebit
zasmeh
skladanic: drv
plug
evr.
veletok
ravnszva navi^
)okr.V|pbi
nadav
slavni fr. kipar
britanec
pripadnici
stgr.
plemena
velikan
poljska
cvetica
zadnji zlog besedi
naprava za mletje
Po|iedeigr
metilni
alkohol
m.ime
konica
olimp. I n r e
mesto v vturčiji
radij pritok do
M
kinematc
inf
evr.otoška
država
dl
prerok
Ljudska povest o rakarjih, tihotapcih in zatiralcih trtne uši
januš goleč
Haa
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii
Vsemogočno zdravilo je v nas samih
V človekovih celicah nastaja snov, s katero bo mogoče zdraviti raka in druge težke virusne bolezni — Najdragocenejša tekočina na svetu
Zdi se, da bomo v bližnji prihodnosti dobro zavarovani ne samo proti navadnemu, a nadležnemu prehladi, ampak tudi proti gripam vseh znanih in neznanih imen, proti rdečkam, kozam, osipom, vnetjem dihalnli organov, očesnim vnetjem, in kar je gotovo nqbolj presenetljivo, tudi proti različnim vrstam raka To težko bolezen, ki že nekaj desetletij pobira hud davek po razvitem svetu, bo mogoče ne samo zdraviti, ampak že pred nastankom preprečiti- S čim? Z novim zdravilom, čudežno snovjo It
Že dolgo se ni ime kakega zdravila izgovarjalo s toliko upanja, kot ga sedaj vzbuja It Naziv je pravzaprav okrajšava za besedo interferon, v	angl oame riškem
svetu, kjer je nastal, pa pomeni tudi dvomljivi ,,če”.
Snov je že v začetnih stopnjah razi&av pokazala totikSno učinkovitost proti najrazličnejšim boleznim, da je v znanstvenih krogih zasenčila vse druge poskuse z manj obetajočimi snovmi. Prava mala vojska strokovnjakov za virologijo, mikrobiologijo, cito-logjjo, imunologijo in genetiko se ukvarja s proučevanjem interfero-na. Na nedavnem srečanju v New Vorku, posvečenem izključno vprašanjem v zvezi s proučevanjem te snovi, je izmenjalo izkušnje Več kot 300 znanstvenikov iz 27
držav. Že samo to dovolj zgovorno priča, kako široko je zanimanje za novo zdravilno snov.
Četudi snov deluje v živih organizmih že od nekdaj in je sestavni del celične kemije, pa jo je človek prvikrat opazil šele leta 1957. Ob odkritju je bilo več vprašanj kot odgovorov, sama snov pa je skrivnostna, da bi ne. mof£a biti bolj. Zdaj že pokojni dr. Alick Isaacs in njegov sodelavec dr. Jean Lindenmann sta delala poskuse, da bi razkrila, kaj povzroča znani fenomen virusne interference. Pri tem pojavu prihaja do tega, da v celico, v katero je že vdrl virus, drugi virus ne more prodreti, oziroma le stežka. Pojav je skregan z logiko, saj bi morala odpornost organizma, napadenega z virusi, povsem odpovedati in bi od izčrpanosti moral postati lahek plen novih virusnih bolezni. Da v oboleli organizem le redko prodre druga vrsta virusov, gre pripisati delovanju interferona. To sta odkrila omenjena znanstvenika, ki sta odkrito snov tudi tako imenovala.
Interferon je hormonu podobna molekula, povezana z nekaterimi ogljikovodiki. Ker v celicah visoko razvitih organizmov nastaja le v izjemno majhnih količinah, je zelo težavno pridelati zadostne kdičine te čudežne snovi za raziskovanja. S tem sta se
skoraj neuspešno spopadla že odkritelja.
Prvi, ki je izdelal zadostno količino interferona, je bil de. Kari Cantell iz Finske. Ugotovil je, da je mogoče bela krvna telesca uporabiti kot tovarnice za interferon. Ko jih umetno napadejo z razmeroma neškodljivim virusom, začno proizvajati interferon. Količina je tako neznatna, da posamezne enote merijo v pikogramih, se pravi trilijoninkah grama. Za uporabno količino interferona so potrebni hektolitri krvi.
Zaenkrat izdelujejo interferon le na Finskem. Zanimivo je, da kri, potrebno za pridobivanje belih krvnih telesc, po odstranitvi le-teh še lahko uporabijo za transfuzije.
In kako deluje interferon? Po dosedanjih dognanjih ne napada neposredno viruse, ampak spodbuja nastajanje drugih obrambnih snovi v organizmih. Od napadene celice se interferon širi do drugih celic kot nekakšen alarmni signal in jih opozarja na nevarnost, tako da začno pravočasno krepiti svojo odpornost
Ta lastnost je izredno koristna Mogoče jo je porabiti pri zdravljenju vseh bolezni, katerih povzročitelji so virusi. Z dodajanjem interferona v organizem, se spodbuja njegova naravna obrambna sposobnost.
Žlička interferona, vredna milijone ddaijev.
Nadvse spodbudni so bili tudi prvi praktični poskusi zdravljenja z ifom. Dr. Hans Strander iz Karolinške bolnišnice v Stockholmu ga je kot prvi uporabil klinično. Preskusil gaje pri zdravljenju rakastih bolnikov, četudi je doživljal zaradi tega javne kritike. Uspehi so utišali nasprotnike; bili so skoraj neverjetni.
Za njim so začeli s poskusi tudi po drugih bolnišnicah in laboratorijih, na dan pa so prihajala vse bolj presenetljiva odkritja. Interferon se je izkazal za uspešnega pri najrazličnejših boleznih.
Vendar zaenkrat ni mogoče praktično uporabiti interferona tako, kot bi ga po teoretskih in poskusnih dognanjih že lahko. Kot primer navedimo, da bi izdelava nedolžnega razpršila, s katerim bi se v hipu rešili nadležnega prehlada, stala okoli 2.000 dolarjev. Toliko je namreč vreden neznaten gram interferona Odveč je skoraj pomisliti, koliko bi stalo, če bi hoteli s to čudežno snovjo ozdraviti stotine tisočev obolelih za očesnimi vnetji, ki trajno oslepijo veliko ljudi v nerazvitem svetu.
Edina možnost so raziskave, katerih cflj je izdelava cenejšega interferona Do takrat, ko bo zdravilo dostopno praktični uporabi, pa bo še nekaj časa preteklo.
!
Preden so se presenečeni in od padca precej potolčeni potniki zavedeli, so imeli že usta zamašena in roke zvezane na hrbtu.
Tolovajska banda je spravila konje na noge, postavila kočijo na kolesa, pobrala hlapca in ga pognala na voz. Eden od napadalcev je lopnil z gorjačo po konju, da se je vzpel kvišku in oddivjal naprej po cesti.
Roparji so odgnali tri zvezane pod grožnjami z noži v notranjost gozda, dokler niso prišli na jaso ob potočku. Tam so jih pometali na tla in neznan dolgin jim je naznanil, da bodo napravili iz njih Kalvarijo.
so krepko postavili na noge g. Hansla in mu trdno
zapeli suknjo. Eden je prinesel dolg močan kol, katerega mu je porinil pri vratu pod suknjo, predd hlače in ga je zasadil v ^ pripravljeno luknjo, katero je drugi tolovaj začel z vso nagli- ^ co zapehavati okrog in okrog. Tretji, n^daljši bandit je -komisarju razvezal roke in mu potisnil skozi oba rokava kaleč. G. Hansel ni bil več zvezan, vendar si nikakor nimo-gel pomagati z rokama, ki sta bili razpeti s pomočjo kolca ter tesno zapete suknje.
Ko so ,.križanje” opravili, so na isti način mrcvarili oba spremljevalca. Tako so res ustvarili Kalvarijo, kakor so bili obljubili: na sredi g. komisar, levo in desno pa Jurij Veršec in Ivan Vrstovšek.
Vpiti žrtve niso mogle, saj jim obvez niso sneli z ust. Žepov niso nobenemu pretaknili in so s tem dokazali, da ne gre za roparski napad, ampak za dogovorjeno maščevanje nahujskanih kmečkih lopovov.
Po opravljenem delu so se drzneži odstranili ter zginili v noč z glasno grožnjo:
„Zaenkrat ste zaradi pokončevanja vinogradov križani na nekrvav način! Ako pa se ne zgubite z vsemi ušivci in hudičevim oljem iz teh krajev, vas bomo pri prvi priložnosti pribili!”
Trojica je ostala na jasi v temnem gozdu ob žuborečem potoku čisto osamljena in prepuščena sebi, dokler ne bo v beg pogpani voznik pripeljal odrešenja.
Nekaj časa so se skušali otresti drogov ter kolcev z otepanjem z nogami, toda ves trud je bil zastonj. Drogi so bili pregloboko v zemlji, skoro nove suknje so bue preveč tesno zapete in niso pri vsem brcanju niti za las popustile.
Višek hudobije zlobnih maščevalcev tiči tudi v tem, da so pustili žrtvam zamašena usta, da se niso mogle med seboj sporazumeti in ne klicati na pomaganje!
Lopovi niso zapustili nobenih posebnih sledi, iz katerih bi se dalo sklepati, kam so se skrili ter zginili po zločinu. Z udarci v beg pognani konj je drvel po voznikovi izpovedi do Globokega v smeri proti Pišecam, kamor je bila namenjena cela družba in kakor je bil navajen.
Šele v Globokem je zamogel voznik z voza. Zbudil je ljudi, jim sporočil grozno vest o roparskem napadu in prosil, naj pohitijo z njim za tolovaji, ki so ujetnike izropali in jih bodo pustili kje v gozdu na pol žive.
Nekaj Globočanov se je odpravilo takoj na pot Zbudili so v Dobravi stanujočega logarja, da bi bil vsaj eden dobro oborožen in pri rokah, če bi roparji še ne bili pobegnili.
Rešilna ekspedicija se je neustrašno lotila dela ter iskala od mesta napada po obširnem gozdu na vse strani. Svetili so s škopom, klicali, iskali in brzeli v vseh smereh. Na vse klice iz polnih gri nobenega odgovora! Iskanje v popolni temi ter po gosti šumi je bilo težavno, saj ni znal nobeden, kam bi posvetil in kam bi hitreje stopil, da bi bil nesrečnežem poprej v pomoč.
Požrtvovalni (Sobočani so svetili, kričali in tekali po hosti pod logarjevim vodstvom od pol dveh po polnoči do prve
*
s
s
s
*
:EDNJI MOHIKANEC
mmm
mmm
L
Naloga okrožnega stražmojstra je: poizvedeti,
skem stanju.
Potegnila svoji l' fedaj je Natty v®do in se z go-v*ažnika. Mingo '°va moč ni bila r®tnosti. Indijan-J^ijemom kmalu *Uy zasadil nož
35
Major se je medtem boril s preostalim napadalcem. Njegov tanki častniški meč sc je že v prvem spopadu zlomil, vendar je še utegnil Minga z ročajem udariti v obraz in mu izbiti tomahavk. Toda v rokoborbi major Indijancu ni bil kos. Ta ga je že stisnil za vrat in vse je kazalo, da ga bo treščil v reko, tedaj pa je Mingo nenadoma popustil in se v krvi
zgrudil.
36
Unkas, majorjev rešitelj, je zmagoslavno zavriskal, potem pa so brž vsi pohiteli v zaklone, kajti razjarjeni Mingi so jih začeli od vseh strani obsipati s kroglami. Nekatere so udarjale nevarno blizu in nenadoma je Unkas pokazal proti nebu. V vršičku velikanske smreke, katere veje so se iztezale daleč nad reko, je čepel Mingo in pošiljal dobro odmerjene strele.
odkod bi bili nesramni napadalci in če jih ni kdo videl, da sc ^ se potikali po okolici Dobrave, kjer so se pripravili na nočni ^ napad.	£
Gospodar Janežič je pazno sledil branju zapisnika. Če bi ^ ne bil nadžandar zatopljen v črke, bi bil moral videti, kako je % gospodar z vso silo krotil samega sebe, da ni prasnil v glasen ^ krohot. Branje dolgih litanij o dejanskem stanju je trpelo % tako dolgo, da se je krčmar zopet zbral, zadobil oblast nad ^ seboj in zatrjeval prijatelju z vso resnostjo, da ni videl in ne slišal prav ničesar o res skrajno drznih napadalcih. Le osebni popis tolovajev se točno ujema z njegovimi današnjimi sušilci otave ob potoku pri cesti. Stražmojster si je na te besede * popravil pas in torbo, da bi odhitel takoj na ogled. Janežič j pa gaje pridržal s pojasnilom, da so se natepli povsem slučaj-£ no na njegov travnik po celem okraju znani prihajači: Maj-2 dak, Bindek in Najncig.
- Žandar se je tudi krohotal hudomušnemu sumu in bil mnenja, da so trije potepuhi na travniku po opisu napadenih na las enaki onim trem drznežem, ki so že bogve kje in ne bodo mirno premetavali otave v skoraj neposredni bližini mesta, kjer je bil izvršen ponočni n^rad, ki niti zločin ni.
Možakarja sta še marsikatero uganila na račun križanja, ki velja v očeh preprostega ljudstva za debelo šalo, za uradne osebe od razkuževalne komisije pa je - zločin.
Pri odhodu je stražmojster zaupal krčmarju, da po osebnem opisu ve za enega, kateri je bil zraven in je tudi voditelj celotnega upornega gibanja. Gri Sromelj.
jre za Lapuhovega Vinka iz
i
S
%
*
%
N
S
*
%
!
POTA
Ii\ STJt?
Če sedem tisoč kazni ni zaleglo
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Tihe slutnje in napovedi se bodo, kot kaže, uresničile. Iz sicer še neugotovljenega vira je
Uižnjo plinsko krizo zavohal zaenkrat še neznan vlomilec. Pred njo se je zavaroval na nepošten način. Obiskal je namreč hišo Alojzije Avbar iz Globodola pri Mimi peči in iz nje odnesel plinsko jeklenka Za Avbaijevo seje plinska kriza že začela.
• Kaj je g) ros ti o doslej skrit temperament v 19-letnem Gra-dačanu Marjanu Molku, še ni znano. Mogoče slaba izbira v trgovini KZ v Gradcu, kjer je Marjan pričel svojo avanturo. Z razgrajanjem in razbijanjem opreme je prenehal šele po dolgotrajnem nagovarjanju trgovcev. Revoltiran je z razbijanjem nadaljeval doma, vendar ga je, kot kaže, naporno delo hudo užejalo. Odšel je v Stampoharje-vo gostilno in izsiljeval pijačo. S škafom hladne vode so mu postregli metliški miličniki. Marjan . čaka na postrežbo še pri sodniku za prekrške.
• Se eden, ki je povsem ne- S upravičeno prišel do bolniškega i staleža. Tudi na dokaj nenava- > den in nepošten način. Neznan < vlomilec je namreč v noči na' četrtek obiskal prostore zdrav-; stvenega doma v Ločni in poleg ■ denarja v ročni blagajni (10.505 ! din) odnesel tudi kup obrazcev. Čeprav uradno miličniško poročilo ne omenja, kakšnih, so med njimi zagotovo potrdila o bolniškem staležu. Neprecenljiv plen.
• Ponovno je perje frčalo po Dolenjskem. Neznanci so namreč v noči na četrtek obiskali Antona Draginca iz Bušinje vasi pri Suhorju in mu odnedi 11 kokoši Kupi perja na sosednjem skednju so pričali o klavrnem koncu ubogih živali, ki so se zaman nadejale smrti na domačem dvorišču. Kje neki pri-pravljajo cJicet?
BREZ DOVOLJENJA
V petek je prišlo na cesti iz Drage proti Šentrupertu do hude prometne nesreče, v kateri jo je najbolj skupil 16-letni Marjan K. Slednji se je omenjenega dne peljal brez vozniškega dovoljenja z motorjem, ko mu je v ovinku nasproti pripeljal po sredi ceste Franc Prah iz Roj. Pri trčenju je mladega motorista vrglo čez osebni avtomobil na cestišče. Hudo poškodovanega Marjana so prepeljali v novomeško bolnišnico. Gmotne škode je za 10.000 din.
S POKVARJENIMI ZAVORAMI
Drago Gole iz Loke pri Zidanem mostu je v soboto zvečer vozil neregistriran tovornjak proti Račiči. Ko je tamkaj zavijal na stransko cesto, je zaradi neprimerne hitrosti in okvare na zavorah in krmilu zapeljal'naravnost v betonsko ograjo in še v hišo Leopolda Očka.
Do 1. oktobra umrlo na dolenjskih cestah več oseb kot v	celem	lanskem	letu	—	7.000	veznikov	kaznovanih	zaradi
prehitre vožnje — Magistrala najbolj krvava pri Trebnjem —	Odvzetih	613	vozniških dovoljenj,326	zaradi	alkohola
Ceste brez prihodnosti
Ko smo prejšnji teden ob tragediji mlade turške družine pisali o čini prihodnosti dolenjske magistrale, nas je krvav petkov večer v avtobusu zagrebškega „Croatiatransa“ pripeljal do nekaterih še hujših ugotovitev. Pobrskali smo nanreč po letošnji devetmesečni črni kroniki dolenjskih cest in prišli do podatka, da je do 1. oktobra na naših cestah umrlo več ljudi kot v celem lanskem letu.
V teh poročilih pa hude oktobrske tragedije seveda še niso zaje te.
Na nas pa še čakata dež in sneg...
dežurni
poročajo
Kar natanko 584 prometnih nezgod je našlo prostora v uradnih beležkah miličnikov na novomeškem območju. 66 nesreč je bilo smrtnih, zahtevale so 86(!) -življenj, laže in teže poškodovanih oseb pa je bilo 670.
Preidimp takoj na glavnega „krivca“ - cesto z uradnim
nazivom Mj od Biča do Brega-ne. Dvajset odstotkov vseh nezgod na novomeškem območju, 44 mrtvili, blizu 300 teže ali laže ranjenih, milijardna materialna škoda, to so podatki iz njene osebne izkaznice za letošnjih devet mesecev. Najhuje je maestrala morila v trebanjski občini (življenje izgubilo 21 oseb), pa novomeški (9), Krški
f/—
« ■ w.-j	s.vSč.
l
(5) in brežiški (9). Kar dve tretjini vzrokov za nesreče gre pripisati neprimerni hitrosti in brezglavemu prihitevanju. Med kršitelji seveda izstopajo vozniki osebnih avtomobilov, zadnje čase pa vse močneje pritiskajo na plin tudi šoferji avtobusov in tovornjakov. Nič ne pomagajo niti vse ostrejše kazni. Pre-senedjiv je podatek, daje moralo kar 7.000 voznikov plačati kazen zaradi prekoračitve hitrosti.
S svojimi črnimi rekordi je „dolenjka“ kar nekako zasenčila ostale ceste. Tudi tu rezultati niso nič razveseljivi. Na novomeškem območju so terjale 11 mrtvih, na trebanjskem 2, brežiškem 12(!), krškem 8, črnomaljskem 3 in na metliškem območju 2 smrtni žrtvi. Med vzroki je tudi tu na prvem mestu prevelika hitrost in ne-
previdno prehitevanje, medtem ko je alkohol na četrtem mestu. Seveda pa je odveč zapisati, da se je ta v septembrskem vinorodnem obdobju znašel na vrhu. Zanimivo, da primerov alkoholiziranosti na magistrah skorajda ni zaslediti. -Ob rekordni številki izrečenih kazni za prekoračitev hitrosti še zapišimo, da so miličniki odvzeli tudi 613 vozniških dovoljenj. Od tega 326 zaradi vožnje pod vplivom alkohola, 181 zaradi nepravilnega prehitevanja, 91 zaradi odklonitve preizkusa alkoholiziranosti, 15 pa zaradi vožnje čez železniško progo, ko so se že spuščale zapornice, ali pa je gorela rdeča luč.
Pa se čudimo krvavim dogodkom!?
B. BUDJA
IGRAL SE JE MILIČNIKA -Črnomaljski miličniki so morali prejšnjo sredo pridižati 44-letnega Janka Mužeta iz Kanižarice. Janko se je omenjenega dne pridno nacejal po črnomaljskih gostilnah, proti večeru pa kar na lastno pest pričel urejati promet. Izdale so ga majave noge. Verjetno bo pred sodnikom za prekrške stal bolj vzravnano.
ODNESEL ROČNO BLAGAJNO - V noči na minulo soboto je neznan storilec vlomil v servis Novo-tehne v Trebnjem. Obiskal je pisarniške prostore in odnesel ročno blagajno, v kateri pa je bilo le nekaj drobiža in uradne dokumentacije. Pobrskal je tudi po predalih in našel za 1.230 din gotovine. Seveda je odnesel tudi to, tako da je Novo-tehno oškodoval za 5.000 din.
VLOMIL V PROMETNO PISARNO - Vzrok vloma v noči na nedeljo, ko je neznan storilec obiskal železniško postno v Straži, je še neznan. Vlomilec je namreč odšel praznih rok. Vdrl je namreč v prometno pisarno, kjer pa ni našel nič koristnega. Stoječa blagajna pa je bila zanj pretrd oreh. Napravil je le za 500 din škode.
NEPREVIDNO PREHITEVANJE - V četrtek okoli 13. ure se je Fikret Napreljac iz Ključa peljal z osebnim avtomobilom čez Goijance proti Metliki in pri Jugotju pričel neprevidno prehitevati tovornjak. Trčil je v osebni avtomobil, ki ga je nasproti pripeljal Nikola Jaklič iz Rosalnic. Poleg hudih telesnih poškodb je bila tudi precejšnja materialna škoda — 150.000 din (Foto: B. Bud j a)
Na zatožni klopi - cesta
Sodišče oprostilo Roberta Klenovška sleherne krivde za prometno nesrečo — Krivec cestišče
Negotovosti je vendarle konec. Senat novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto je namreč prejšnji teden oprostil 51-letnega Roberta Klenovška vsakršne krivde za pro-
ODVEČNI AVTOMOBILI IN MOTORJI
Kaj slaba reklama za vozila „ Črve ne zastave“!
Vsemogočim varčevalnim ukrepom z gorivom se je namreč na najbolj neposreden način priključil voznik osebnega avtomobila z reško registracijo. Svojega fička je verjetno iz revolta ob vsakodnevnih podražitvah benzina kratkomalo pustil pri Gmajni, od koder so ga vaščani prepeljali na hranjenje v Zavod za požarno varnost Novo mesto. Enako usodQ je doletelo tudi zapuščeno motorno kolo Tomos-elektro-nik, ki je stalo v Sokolski ulici.
So številni ukrepi prizadejali ttidi naše možgane?
PEŠCA ZBIL PO CESTIŠČU -71-letni Alojz Gospodarič iz Dola psi Trebnjem je v petek zvečer pešačil proti domu, ob sebi pa potiskal kolo. V Dolu je hodil po sredini ceste, ko mu je nasproti s prižganimi kratkimi lučmi pripeljal osebni avtomobil Petra Strela iz Novega mesta. Slednji je pešca prepozno opazil in ga kljub zaviranju zbil po cestišču. Laže poškodovanemu Gospodariču so pomoč nudili v ZD Trebnje.
TRČIL V NASIP - V soboto zvečer je 25-letni Stanko Resnik iz Krmelja podil svoj osebni avtomobil proti domu, vozilo pa je pri Govejem dolu zaradi neprimerne hitrosti zanedo. Avtomobil je zdrkni s ceste in trčil v nasip. Pri nesreči se je Resnik poškodcval in so ga prepeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Gmotna škoda: 15.000 din.
TOVORNJAK TRClL V HIŠO -Prejšnji ponedeljek zvečer je Jože Kumelj iz Žužemberka v ceil tovorni avtomobil iz Trebnjega proti domači vasi, ko je vozilo pri Dobrniču zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v levo. Tovornjak je trčil v vogal hiše,
Km*
nato pa podrl še vrtno ograjo. Poškodovanega voznika so prepeljali v novomeško bolnišnico, materialne škode pa je bilo za 51.000 din.
ZAVOZILA CEZ NOGO -Ljubljančanka Ana Smole je prejšnjo nedeljo zvečer peljala osebni avto po regionalni cesti od Stefana proti Trebnjemu. Ko je privozia na Rimsko cesto, je tamkaj dohitela skupino pešcev, ki 30 šli po desnem robu cestišča. Zapeljala je mimo njih, vendar bolj na tesno, tako daje pri tem zadela v nogo Adama Mariča iz Grosupljega. Poškodovanega pešca je voznica sama prepeljala v ljubljansko bolnišnico, kjer so Mariču ugotovili zlom gležnja.
S CESTE NA TRAVNIK - V sredo zvečer je Anica Šercelj iz Meniške vasi peljala osebni avtomobil iz Šentjerneja proti Novemu mestu, v ovinku pri Ratežu pa jo je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo na bankino, trčila je v obcestni kamen in ga izruvala. Vozilo se je preko jarka znašlo na travniku. Voznica, ki je bila v avtomobilu sama, je bila na srečo le lafe ranjena, gmotno škodo pa so ocenli na 15.000 din.
metno nesrečo, ki se je zgodila 2. februarja lani na cesti Novo mesto — Metlika pri odcepu za Doiž. Primer veijetno ne bi b3 nič. nenavadnega, če krivda tokrat ne bi bila naložena konstrukciji ceste in neposipanonu vozišču.
51-letni Novomeščan je omenjenega dne vozil svoj osebni avtomobil iz Novega mesta proti Metliki. Cesta je bila spolzka, in kot se je pozneje izkazalo, tudi zasnežena. Vozilo, v katerem je bila še sopotnica Bernarda Zorko, je pričelo v blagem ovinku pri odcepu za Dolž zankati, zdrsnilo je na kolovozno pot, od koder se je avtomobil prevračal in po kakšnih sto metrih obstal .v dolini. Pri tem je sopotnica utrpela hude telesne poškodbe, zaradi katerih je danes hroma, Klenovšek pa si je zlomil rebri. Obtožnica je voznika bremenila, da je vozi prehitro. In kaj je pokazala preiskava?
Izvedensko mnenje je bio, da hitrost, s katero je Klenovšek vozil (50 km/h), ni bila neprimerna in neprilagojena takratnim razmeram, pač pa, da je do zanašanja na ne-posipanem vozišču, ki je takrat tudi zmrzovalo, prišlo zaradi nepravilno speljanega cestišča. Dokaza za krivdo torej ni bilo, preiskava krvi je tudi pokazala, da je bi voznic trezen. Torej spet primer več, ki govori, koliko lahko zaupamo našim cestam, ali še bolje, njihovim graditeljem.
TRAKTOR GA JE POKOPAL
V sredo dopoldne je 604etni Peter Gradišar iz Strita vozi neregistriran traktor „Ursus“ po kolovozni poti proti domu. Med vožnjo v klanec pa je iz še neznanega vzroka nenadoma zavil v levo, tako da se je vozilo prekucnilo po nasipu. Voznika je pri tem vrglo s sedeža pod kolo. Hudo poškodovanega po #avi in nogah so prepeljali v novomeško bolnišnico.
PADEL PET METROV GLOBOKO
Med delom v Dolenjskih Toplicah se je prejšnjo sredo hudo poškodoval 51-letni domačin Stane Novinc. Med postavljanjem odra za zidavo dimnika se mu je namreč spodmaknil? lestev, tako da je omahni pet metrov globoko. Novinc je pri padcu zadobl hude poškodbe po gavi in so ga nezavestnega prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
Poln avtobus zdrknil v globel Solidarnost lajšala tragedijo
Petek. Kazalci nauri so kazali 16.40. Na parkirišču magistralne ceste pri Medvedjeku se je ustavi avtobus beograjske ..Lajte". Potniki so za nekaj trenutkov zapustili avtobus, nekateri so si prižgali cigarete in opazovali promet pred seboj. Pozneje so takole opisali tiste trenutke:
»Stali smo ob magistralki, ko je po njej pripeljala kolona vozil. Ura je bila blizu pete. Za kolono je takrat pripeljal avtobus zagrebške-
ga Croatiatransa. Dohitel je zadnje aVomobile in zaradi' prevelike hitrosti pričel zavirati. Cesta je bila mokra in polžka. Deževalo je. Avtobus je pričelo ob zaviranju zanašati, zanedo gaje na bankino. Videti je bilo, da voznik skuša vozilo spraviti nazqj na cesto. To mu je skorsgda uspelo, ko je zadnji konec avtobusa zdrkni čez rob cestišča. Potem sflno lomastenje, presunljivi kriki Avtobus je obtičal v dolini med drevjem. „Raz-metani“ potniki, kri, povsod naokoli osebne stvari. Strahotna slika!"
Nekako takole lahko v času, ko uradna preiskava še teče, opišemo eno najhujših prometnih nesreč v zadnjem času pri nas. Prezgodaj je še govoriti o krivdi kogarkoli, tudi šoferja, 544etnega Ivana Pipuniča iz Zagreba. Ostaja dejstvo, da mu je to v razmiku enegaleta že druga prometna nesreča v vlogi voznika avtobusa In to na isti progi!
Posledice so ble strahotne: na kraju nesreče sta umrla 24-letna Jadranka Terzič iz Zagreba in 20-letni Haxhi Rugova iz Vuči-tma. Kar 39 oseb je blohuje ali laže p oškodovan Si, tudi voznik. Sedem so jih prepeljali v ljubljan-
ski klinični center, ostale pa v novomeško bolnišnico. Nekateri so še zmeraj v kritičnem stanju.
,, Novomeške poškodovance smo obiskali ob bolniških posteljah. Le malo vedo povedati o nesreči. Skorajda vsi so med vožnjo spali Tudi tu verjetno leži vzrok, da jo je brez poškodb odnesel le eden od 42 potnikov, kolikor jih je bio v avtobusu.
Zagrebčan Teodor Bolanča je sedel v četrti vrsti sedežev ob oknu. Bil je med redkimi, ki ni spaL
»Strahotna podoba. V hipu sem bil ves oblit s kivjo. Pa ne s svojo. Kriki, jok. Kakorkoli že, lahko bi bilo še huje.
Ranko Vukelič in Dragica Rajnberger, oba iz Zagreba, sta na zdravljenju v Novem mestu. Oba sta bila v času nesreče budna.
»Hvala vsem, ki so nam tako hitro in nesebično pomagali. Ker se niso ustrašili strahotnega prizori"
Resnična Nesreča je terjala hitro in nesebično pomoč. Ne vemo, koga naj ob tem pohvalimo. Ali potnike avtobusa, ki je ob času nesreče stal na bližnjem parkirišču, ali voznika, ki je večino ponesrečencev kar z avtobusom odpeljal v novomeško bolnišnica Ali novomeške miličnike Balabaniča, Ivanušo, Ašiča, Moravca, ki so ponesrečence prenašali na cesto. Nista minili dve uri, ko so bili vsi ranjenci v zdravniški oskrbi. Žal je bi o za dva že prepozno.
Huda tragedija ostaja v krut opomin, lajša jo le spoznanje, da človeška solidarnost in nesebičnost tudi tokrat nista odrekla.
B. BUDJA
Ob zaključku redakcije smo prejeli obvestilo, da tehnični pregled vozila, ki so ga v nedeljo dopoldne zvlekli iz globeli, ni pokazal na avtobusu nikakišnih pomanjkljivosti. Gre torej za izključno človeško krivdo?
EETRTK0V INTERVJU
s Neuradno: Krka je proti:
^Da bi se ženskam podaljšala delovna doba od 35 na 40 let? Nemogoče," pravi Rožica Sonc iz novomeške Krke
Po predlogu nove pokojninske in invalidske zakonodaje naj bi bila za upokojitev delovna doba moških in žensk enako dolga, kar pa pomeni pet let dela dlje za zaposlene žene. Uradnih raz-
Jirav o tem zakonskem pred-ogu v novomeški občini še ni, kljub temu pa se zasebno o tem precej razpravlja in govori. O tem je tekel pogovor z Rožico Sonc, članico občinskega sindikalnega sveta in vodjo kadrovske službe v tovarni Krka.
„Med našimi ženami v ,Krki‘ velja mnenje, daje tak predlog nesprejemljiv, dokler ima žena tako obremenitev, kakršno ima vsa leta. Enakopravnost na delovnem
0 0 *
0 0 0 . 0 0 0 0 0
0 0 0
\
\
0
0 0 0
0 0 0
0
0 0
\
J 0
1 0 0 0 0 0 0 0 0 0
S 0 0
i
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1,0
Rožica Sonc: »Še petintridesetletne delovne dobe marsikatera ne zmore, zato je toliko invalidskih upokojitev"
mestu pomeni namreč to, da pričakujejo popolno delavko, doma pa popolno mater, gospodinjo itd. Ker je marsikatera še družbenopolitično aktivna, je gotovo, da gre vse to na račun naglice, prekomernega izčrpavanja in zdravja.
Zamisel o tem glede na ustavo sicer ni napačna, toda praksa je drugačna."
— Je to vaše osebno mnenje, mnenje delavk ali žena na odgovornih mestih, karkšne zasedajo v Krki.
, Lahko rečem, da je glede tega med našimi ženami dokaj enotno stališče. Ne poznam nobene, ki bi ob zdajšnjih pogojih dela in življenja zagovarjala 40-letni
delovni staž. Tak predlog lahko zagovaija samo tista žena, ki ni nikdar nosila že prej naštetih bremen. Pri nas opažamo precejšnjo invalidnost žena že od 35. leta njihove starosti dalje, po45. letu starosti pa so sploh pogostne invalidske upokojitve. Ni rrrisliti, da bi lahko delovno dobo še podaljšali, sicer bodo Šle vse namesto redno, invalidsko v pokoj. Da pa so s tem spet materialno prikrajšane, ni potrebno poudarjati. Poznam delavke, ki bi se že lahko invalidsko upokojile, pa so še vztrajale v službi s skrajnimi močmi, da bi dosegje polno pokojnino. Že ta je nizka. Eden dokazov, da žena težko vzdrži na delovnem mestu vseh 35 let, je tudi veliko zahtevkov za starostno upokojitev po doseženem 50. letu življenja. Če bi še zmogle delo, prav gotovo ne bi puščale vnemar službenih let in boljših dohodkov."
Nekaten sicer pravijo, da ženam okrog 50 let starim, ni potrebno več toliko delati, ker so skrb za družino odpravile. To je že res, so pa vnuki. Kljub vrtcem in splošni zaposlenosti žena mora stara mama še vedno pomagati svoji tudi zaposleni hčerki pri negi in vzgoji otrok. Tudi iz bioloških razlogov, če upoštevamo samo porode in splave, je splošno zdravstveno stanje žena slabše od zdravja moških. Sem pa pristaš predloga, naj bi moškim všteli v delovno dobo čas, prebit v JLA."
- Kadar bo o tem zakonu stekla javna razprava, ali bodo žene množično sodelovale, da bo njihovo stališče prodrlo navzgor do delegatov zvezne skupščine?
»Prepričana sem, da bomo v Krki o tem resno raz pravljali in da bo sodelovanje naših žena skoro stoodstotno. Ob stvareh, ki ženo res zadevajo pri njenem vsakdanjem življenju, je vselej živahna debata in vrsta
pripomb.1
R. BAČER
m*
•v./*- /
čast 29. oktobra bo cela vrsta prireditev in otvoritev
VSAK ČAS BODO LE RUŠEVINE - Znameniti Seidlov mlin ob obnovljenem jezu sredi mesta očitno jemlje dovo. Več let v njem nhče več ne stanuje, zato je začel sam razpadati. Obnovljen, vendru: v prejšnjem stilu, bi bil lahko edinstvena gostinsko-turistična točka. Take predloge dajejo sprehajalci, vendar zanje pristojni ne vedo. (Foto: R. Bačer)
Poceni projekt, draga gradnja
Mest v Meniški vasi bi kmalu postal gmota iz betona, ki bi skazila celotno Topliško dolino — Vmes je posegel Zavod za spomeniško varstvo in zahteval popravke
Most v Meniški vasi čez potok Radeščico res nima sreče. Dolga leta je bil zaradi dotrajanosti predmet kritike občanov na vseh sestankih, zdq pa so domala že zgradili novega, pa ni pravi. Most je namreč v krajinsko varovanem območju, iger ima besedo tudi Zavod za spomenidto varstvo.
Ker je znano, da je za vse komunalne objekte denarja premalo, je investitorica občinska komunalna skupnost dobila cenen projekt, medtem ko dela izvaja Novograd. Škoda, da je bilo lokacijsko dovoljenje prilagojeno projektu namesto narobe, in da so pred gradnjo obšli Zavod za spomeniško varstvo, ki bi moral dati soglasje.
Zdaj je zrasla tam ogromna gmota betona, ki bi za dolga leta skazila vso lepo dolino. Pred kratkim je šla na ogled komisija raznih strokovnjakov, ki je bila istega mnenja, Zavod za spomeniško varstvo pa je pismeno zahteval izpolnitev šti-
LEP DAN ZA OSTARELE V ŠMARJETI
Minulo nedeljo, 14. oktobra, je Krajevna skupnost Šmarjeta organizirala dan starostnikov. S celotnega območja so povabili v svojo sredo okrog 180 ostarelih občanov, prišlo pa jih je čez 100. Dobro so se počutili, preživeli so lepo popoldne, mladina iz šole pa jim je pripravila tudi prisrčen kulturni program.
MERCATOR JE ŽE KUPIL
Ker gre za čimprejšnjo izgradnjo trgovine v Gotni vasi na dobri lokaciji, Mercator pa se je zavezal, da bo tako trgovino postavil, so se pri tem podjetju odločili kupiti stavbo bivše Drenikove gostilne. Poslopje je že postalo Mercatorjeva last. V njem bo uredil sodobno prodajalno in bife.
rih zahtev, preden bo most dograjen in dan v promet.
Tako morajo naklone brežin povezati v mehkih prehodih, brežine ozeleniti in beton skriti, napajališče za živino premakniti
Ne več odvisno od predsednika
Koga izbrati v sindikalno vodstvo je važna stvar, ker bo sindikat s kolektivnim vodenjem prevzel še odgovornejše naloge — Za jesen vrsta nujnih nalog
8. oktobra se je v Novem mestu sestal občinski sindikalni svet in se ob koncil javne razprave odločil podpreti izhodišča o kolektivnem delu in odgovornostih v Zvezi sindikatov ter s tem v zvezi enoletni mandat, ki pa naj bi imel možnost enoletnega podaljška.
Sklepi in stališča tega plenuma, ki je bil komajda sklepčen, so trdni in jasni. Nikjer ne piše »sindikat naj bi“, marveč v vseh 12 sklepih piše .organizacije sindikata so dolžne". Na prvem mestu so sindikati po delovnih organizacijah dolžni kritično
V SOBOTO NA KRVAVI KAMEN
V soboto, 20. oktobra dopoldne, bodo v Gabrju slovesno odpili novo gozdno cesto, ki vodi mimo »Gospodične" h Krvavemu kamnu. Nova cesta odpira osrčje Gorjancev za vsa vozila z gabrske strani, kar pomeni tudi za izletnike občutno krajšo pot, velikega pomena pa je zlasti za gospodarstvo. Pri gradnji ceste so čvrsto sodelovale nekatere novomeške delovne organizacije, predvsem pa gre zasluga GG Novo mesto.
oceniti svoje delo, zlasti pa delo izvršnega odbora.
Na plenumu so našteli celo vrsto napak,ki so se pojavile pri sindikalnem delu v zadnjem času. Predvsem je očitno, da je bilo delo celotne organizacije uspešno tam, kjer je bil predsednik dober in je imel ob sebi še nekaj delavoljnih članov odbora pa kjer so v podjetju vodilni imeli razumevanje za sindikat. Žal je takih belih vran boli malo, več pa črnih.
Že večkrat kritizirana nesklepčnost na sejah občinskih odborov sindikatov raznih dejavnosti, kot so gradbeni, zdravstveni, prometni itd., ni privedla do izboljšanja. Nesklepčnost se je razpasla celo v vrste nekaterih svetov in komisij pa celo . med delegate občinskega plenuma. Klicanje na odgovor je bila verjetno doslej premalo učinkovita metoda, zato ne bo odveč uporabiti tudi možnost odpoklica in kadrovskih zamenjav.
Na plenumu so precej govori-
in vidno betonsko površino narediti hrapavo, da ne bo tako bodla v oči.
Ta dodatna dela ne bodo poceni, zato most v Meniški vasi ne bo stal tako malo, kot so predvidevali. Po mnenju nekaterih strokovnjakov bi bilo bolje dati več za dober projekt, pa bi bil most lep in gradnja bi potekala brez težav in dodatnih popravkov.
Kaj IMV rije po Grmu?
»Grmskih potresov" je konec, opravljajo le še druga zemeljska dela, ki bodo okolico grmskega gradu olepšala
li o kadrovanju v sindikalna vodstva, ki bodo v bodoče kolektivno vodila organizacijo, zato se ne sme več za sindikat kadrovati površno. Danes za sindikalnega funkcionaija ni več dober tisti, ki zna dobro govoriti, je priljubljen in dobro organizira izlete, ampak mora biti podkovan v znanju, ker gre za važne odločitve. Sindikat v podjetju vodi tudi javne razprave o zakonih, da se oblikujejo taka stališča, ki so delavcem všeč, ne pa kot jih krojijo v pisarnah.
Da bi bila sindikalna vodstva kos zahtevnim novim dolžnostim, so kot eno najpomembnejših bodočih nalog omenjali usposabljanje na seminarjih.
R. B.
VRSTA NOVIH TELEFONOV
Za več javnih telefonskih govorilnic, nameščenih v zadnjem času na razne objekte po mestu, predvsem . pa v naseljih, kjer javnih telefonov doslej sploh ni bilo, so krajani hvaležni PTT podjetju. Tako je marsikomu prihranjena pot, ljudje v soseskah pa bi morali tudi paziti, da naprava ne bo zaradi grdega ravnanja prekmalu vzela slovo.
Zadrge tedne je tovarna IMV na Grmu odprla novo gradbišče blizu znanega gradu, okoliški stanovalci pa so se čutili ogrožene. Nekajkrat jih je streslo, večkrat zapokalo, niso pa vedeli, kaj se dogaja.
Kot je povedal dipl. inž. Lado Kotnik, direktor sektorja za kapitalno izgradnjo v tej naj-večji novomeški tovarni, gre za potrebna zemeljska dela pri urejanju okolice grmskega gradu, napeljave železniškega tira in končno za urejanje vrhnjega dela Trdinove ceste, ki bo ob tej priložnosti asfaltiran.
Lado Kotnik pravi: »Grmski grad bo po izpraznitvi kmetijske šole dobil drugo namembnost. Točnega programa dejavnosti zanj še ni, vemo pa že, da bo del prostorov, obnovljenih pod nadzorom spomeniškega varstva, služil našim seminarjem, predavanjem, v delu grada pa bo pivnica in morda še restavracija. Potrebnih je mnogo več parkirišč, ob izravnavi ceste (klanca na Trdinovi) in gradnje železniškega tira pa vsa zemeljska dela opravljamo hkrati. Proti Gotni vasi bo nekaj objektov, vendar neproizvodnih. Tam nameravamo postaviti ambulanto in razvojni oddelek. Vse zdajšnje gradnje se odvijajo v soglasju s krajevno skupnostjo, z veljavnimi gradbenimi dovoljenji, minerska dela pa opravlja spe-
cializirana firma iz Zagreba z najboljšimi strokovnjaki. Res so se nekajkrat okoliške hiše zatresle, vendar so bili tresljaji merjeni in niso presegli potresa II. stopnje. Z miniranjem smo opravili, če pa je kje nastala škoda, jo bomo, samo ob sebi razumljivo, povrnili.”
V naslednjih tednih torej grmskih »potresov” ne bo več, pokalo pa bo še, ker bodo raz streljevali večje skale. V približno treh tednih bodo vsa zemeljska dela končana, do spomladi 1980 pa bo vse opravljeno in tudi zazelenelo. Božji grob z okoljem bo seveda ostal nedotaknjen z urejeno peš potjo za sprehajalce. O novih velikih načrtih IMV v smeri Regerče vasi, okrog Karlovške ceste in pri urejanju prometa pa bomo podrobneje še poročali.
Zdravstveni dom o odprt za praznik
29. oktober, praznik novomeške občine, bo tudi letos počaščen z nizom kulturnih in športnih prireditev
tudi z več otvoritvami gospodarskih, komunalnih in drugih objektov, ki pomenijo velike delovne zmage.
Prva prireditev v sklopu praznovanj je bila 12. oktobra, ko je bil v novomeški športni dvorani mednarodni turnir amaterskih športnih rlesnih parov z udeležbo več držav. Jutri, 19. oktobra, bo Domu JLA akademija ob 130-letnici novomeške godlje na pihala, 20. oktobra bo tradicionalni kegljaški turnir isti dan pa tudi otvoritev ceste Gabrje — Krvavi kamen.
Naslednji petek, 26. oktobra, bodo v Gotni vasi slovesno odprli 110-kilovoltno razdelilno transformatorsko postajo, Filatelistično društvo pa bo ob 30-letnici de' lovanja priredilo razstavo \ Domu JLA. V soboto, 27. oktobra, bo v osnovni šoli »Katja Rupena" srečanje mater in žena padlih borcev
zvečer pa bo v športni dvorani akademija v 'počastitev 60-letniee SKOJ, sindikatov in občinskega praznika.
Dan pred praznikom, 28 oktobra, bo v športni dvora-ni zbor godb na pihala iz vse občine in promenadni kon cert, na Plešivici pa bo slove sno predan namenu novi te levizijski pretvornik.
V ponedeljek, 29. oktob ra, bo v Domu JLA slavnostna seja občinske skup ščine in družbenopolitičnih organizacij, nato bo otvori tev novega zdravstvenega doma v Kandiji pa še slo vesen začetek del pri izgrac nji centra usmerjenega izobraževanja v Šmihelu.
Prireditve in otvoritve se bodo vrstile še v novembru med temi pa bodo za obča ne najpomembnejše: otvoritev novega salona pohištva Novoles, otvoritev doma za starejše občane v Šmihelu idr.
Novomeška kronika
LESEN AVTO - Na otroških igriščih se zadrge čase le pojavljajo pravšnja igrala za malčke. Taka, ki dolgo trpijo in jih ni možno kmalu uničiti, razen tega se še lepo prilegajo okolju. Lesen avto, kakršnega imajo v Šentjerneju, ni nič manj priljubljen, kot bi bil pločevinast.
najlepše, Čeprav najmanjše - V malem lokalčku, kjer je nedavno tega Standardkonfekcija začela prodajati perilo in nogavice, često menjajo izložbo. In kdor jo dela, je za novomeške razmere pravi mojster. Majhen lokalčck, okusna izložba, pa strank ne manjka.
K06TANJEVA NEDELJA - Preteklo nedeljo so številne družine ob izredno toplem jesenskem vremenu v gozdovih nabirale kostanj. Letos je bogato obrodil, tako da so ga nosili domov tudi po cele vreče. Na trgi velja kilogram kostanja 20 dinarjev.
DOMAČIH NI VEC DOVOLJ -Pomanjkanje delovne sle močno občutijo v več novomeških kolektivih, pri Pionirju pa so pred mesecem dni poslali na teren ekipo, ki je po raznih krajih Bosne vabila ljudi v novomeško podjetje. Ekipi je uspelo »nabaviti" 80 novih delavcev, ki so jih poslali na delovišče v Krško.
DRUGOD PA ZNAJO - Pred dnevom mrtvih ljudje na veliko urejajo grobove. Dovažajo cvetje, predvsem pa pesek in kamen. Po drugih mestih lahko take stvari kupiš kar zraven pokopališča, medtem ko No-vomeščani v najboljšem primem ponudijo samo navaden pesek. Še za tega ne veš, ali ga zagotovo dobiš ali
DVE DEKLICI IN FANTEK - V novomeški porodnišnici so prejšnji
teden rodile: Alenja Jakovljevič, Nad mlini 4 - Sonjo; Slavka Zupančič iz Ulice Majde Stic S — Uroša in Marija Dragan iz ulice pod Trško goro 99 - Tanjo.
V ZNAMENJU SVEC - Ponedeljkova tržnica je bila zelo živahna, dobiti je bilo vsega, kot posebnosti pa naj omenimo gobe dežnikarice po 20 oziroma 10 din eno, pa stojnico z vsakovrstnimi svečami, medtem ko konkurenca na stalnih stojnicah s sadjem in zelenjavo postaja vse ostrejša V dobro meščanov. Jajca so že po 4 din, za merico motovilca zahtevajo 20 din, za kilo najboljšega grozdja pa 22 din.
VABLJENI NA URADNE KOMEMORACIJE
Občinski odbor Zveze borcev bo kot navadno tudi letos organiziral žalne svečanosti za dan mrtvih na obeh novomeških pokopališčih in tudi na Cviblju pri Žužemberku, medtem ko bodo manjše komemoracije tudi na vseh ostalih krajevnii ali vaških pokopališčih. V Šmihelu pri Novem mestu bo žalna svečanost že zjutraj ob 8.30, v Ločni ob 9.30, na Cviblju pa ob 11.
višji organ.
Take so pač uradne poti, dolge in vijugaste.
J. TEPPEY
„NAŠI HIMALAJCI" V KRŠKEM
Senovo so se minuli četrtek
Medobčinski inšpektorat v Krškem financirajo vse tri občine. Delovna skupina, ki sojo na predlog sveta posavskih občin imenovali v Sevnici, Krškem in Brežicah, je proučila obseg dela in dosedanji ključ financiranja ter predagala za vnaprej novo delitveno razmeije. Občina Brežice naj bi prispevala Za inšpekcijsko službo 35 odst., občina Krško 40 odst. in občina Sevnica 25 odst.
odzvali štirje člani jugoslovanske himalajske odprave: brata Štremfelj, Strne Beldc-Šrauf in vodjs odprave Tone Skaija. V Delavskem domu v Krškem jih je pričakala p otava dvorana ljudi, ki so 2 zanimanjem pririuhnfli vtisom z njihove zmagovite poti, ponazoijenim z barvnimi diapozitivi. Po predavanju so planinci povabili goste v hotel,Sremič" in v imenu društva vsakemu od njih poklonili po en iz vod krškega zbornica. (Foto: Jožica Teppey)
KOSTANJEVICA
PRAZNUJE
Prireditve, ki so jih uvrstili v program letošnjega praznika kostanjeviške krajevne skupnosti, se bodo začele jutri dopoldne s tradicionalno žalno slovesnostjo ob grobovih padlih borcev na mestnem pokopališču.
V soboto bodo na sporedu štirje pomembni dogodki Slavnostni seji skupščine krajevne skupnosti bo sledila položitev temeljnega kamna za zdravstveno postajo in otvoritev poslovnih prostorov Novotehne ter izpostave Beograjske banke. Za letošnji krajevni praznik so pripravili tudi likovno razstavo, Kobetove upodobitve Martina Krpana.
VSAKO LETO VEČ MLADIH
Mladinski odsek PD Bohor vključuje pionirje, mladince in cicibane. Planinske skupine imajo osnovne šole na Senovem, v Brestanici, Krškem, Leskovcu, v posebni osnovni šoli v K iškem in v šolskem centru.
Ustanoviti jih nameravajo še v Koprivnici, na Raki, v Kostanjevici in Podbočju. Večina pionirjev sodeluje v akciji „Pionir planinec". Eto zdaj so jim podelili že 20 zlatih, 62 srebrnih in 253 bronastih znakov.
V cicibanskih skupinah sodelujejo otroci iz vzgojnovarstve-nih ustanov v Brestanici, Leskovcu in na Senovem. Najbolje seje uveljavila skupina cicibanov v Brestanici, kjer je v minu-' lem šolskem letu kar 35 cicibanov prejelo našitke „Ciciban -planinec".
DOMA NI VEČ LJUDI ZA DELO
Občina Krško nima več domačega zaledja delovnih moči, zato si gospodarstvo pomaga z delavci iz drugih občin in republik. Mnogi od njih se vsak dan vozijo na delo; takih je okoli 1320. Začasno je prijavljenih 354 delavcev iz Bosne in Hercegovine, 216 iz Hrvatske, 69 iz Srbije in 15 iz drugih republik in pokrajin.
Pozabili so na tegobe
Dan starostnikov v Kostanjevici - Prišlo 110 občanov
V krog tistih krajevnih skupnosti, ki so že ali še bodo redno organizirale dneve starostnikov, se je vključila tudi kostanjevima.
Na povabilo krajevne konference SZDL in krajevne skupnosti se je na takem dnevu zbrale več kot 110 občanov, starejših od 75 let. Uživali so v kulturnem programu, zadovoljni so bili z družabnim srečanjem, na katerem so jih pogostili in se z njimi pogovarjali o marsičem, o nekdanjem delu in sedanjem življenju. Na marsikako tegobo so pri tern pozabili, zaželeli pa so si seveda, da bi se takole zbrali tudi prihodnje leto.
Tudi organizatorji prvega srečanja bi to radi pa je vmes seveda vprašanje denarja, ki bi moralo biti na vsak način postransko, če se spomnimo samo deleža, ki ga je prispeval
sleherni starostnik za to, kar imamo in uživamo danes.
Organizatorji se zahvaljujejo vsem, ki so sodelovali v kulturnem programu, pa občinski SIS za socialno skrbstvo, kostanje- 1 viški lovski in ribiški družini, delovnim kolektivom Pivo Union, Gorjanci, Izletnik, bre-žiški Agrarii, in Gozdnemu gospodarstvu - Kostanjevica, Kostanjeviškemu oktetu, osnovni šoli in krškemu Agrokombinatu.
P AH RJA SE PREMALO
Krška Tovarna celuloze in papirja namerava v novem srednjeročnem obdobju povečati zmogljivosti za izdelovanje embalažnih papirjev, iz katerih izdelujejo valovito lepenko. Proizvodnja bo predvidoma narasla od dosedanjih 30 tisoč na 50 tisoč ton letno. To se ujema s potrebami, saj ugotavljajo, da bodo na območju od Novega mesta do Maribora potrebovali novih 25 tisoč ton dodatne embalaže.
Za surovine ne bo težko. Valovito lepenko namreč izdelujejo iz odpadnega papirja in iz odpadnih vlaken pri proizvodnji celuloze. Precej embalaže iz tega papirja bo šlo posredno tudi v izvoz, zato je povečana proizvodnja embalažnih papirjev toliko bolj utemeljena.
KOLIKO ZA INŠPEKCIJSKO SLUŽBO?
Medobčinski v Krškem občine, sojo napre kih občin nici, Kršker proučila danji ključ predagala za delitveno
Z VSEM ZALOŽENI - Na dvorišče Agrokombinatove trgovine v Krškem se avtomobil di traktor komrg zrineta, takšen promet je v dopoldanskih urah. Kupci redkokdsy pridejo zastonj. (Foto: J. T.)
KRŠKE NOVICE
D»QJNI OBISK! - Tričlanska delegacija pobratene srbske občine Bajina Balta se je v minulem tednu en dan mudila v Krškem in se dogovarjala za konkretne oblike medsebojnega gospodarskega sodelovanja. Od srede do sobote pa je
Uta v Bajini Baš ti delegacija predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov iz Krškega. Oboje je
nedvomno prispevalo k utrditvi medsebojnih stikov.
.PIHALO” V KRŠKEM - Osem pihalnih orkestrov, dva iz Hrvaške in šest slovenskih, je minulo soboto v Krškem zaigralo po dve skladbi na srečanju že tradicionalnega sodelovanja nekaterih občinskih zvez amaterskih kulturnih organizacij »Bratstva in enotnosti”. Pred koncertom, ki je bil v veliki dvorani delavskega doma, so skupno zaigrali pred tem poslopjem.
DALJNOVOD IZ JEDRSKE -Napajal bo ljubljansko območje. Posavska in dolenjska regija še nimata zagotovljenega odjema električne energije iz JE Krško, zato si zlasti posavske občine močno prizadevajo, da ostale praznih rok. (Foto:
LETOS DRUGIČ - Sobotni izlet na Graško goro, prizorišče zadnjih bojev in cilja Štirinajste divizije na
Sjenem legendarnem pohodu na
taje '	.........................
letos |
ZZB NOV s Se novega, ga je več kot 130 članov, ki so si v Velenju ogledali še rudarski muzej in obiskali hortikulturni park v Mozirju.
KDAJ PREPIS LASTNIŠTVA? - Lastniki etažnih stanovanj (zasebni in družbeni) v krški občini težko čakajo na odlok občinske skupščine, ki jim bo omogočil delenitev pogodb o vzajemnih razmerjih, pravicah in obveznostih. To pomeni tudi zakonito razmejitev stroškov za vzdrževanje. Osnutek odloka je pripravljen in bo dan v javno razpravo. Ureditev omenjenih razmerij je v interesu uprav tj alcev in lastnikov stanovanj.
V ocenah brez prizanašanja!
Komunisti pred neodložljivimi nalogami — Obračuni lastnega dela in planske priprave
Ko je prejšnji teden tekla beseda o vlogi in nalogah Zveze komunistov, opredeljenih v gradivu za 5. sejo CK ZKS, so si bili delegati na seji občinske konference ZK v Brežicah edini v tem, da jim bo omenjeno gradivo v veliko pomoč pri analizi lastnega dela. Tako bodo lahko temeljito nmi nekatere prav tako močno
ocenili vlogo posameznikov in osnovnih organizacij ZK v tozdih oziroma krajevnih skupnostih. Znova bodo tehtali kadrovske predloge, da bi si s pravo izbiro ljudi zagotovili poglobljeno vsebinsko delo in ne le zunanjo obliko. Konferenca je sprejela gradivo za seji CK ZKS in CK ZKJ brez vsebinskih dopolnil.
Sekretarka komiteja občinske konference Božena Ostro-vršnik je nato prisotne seznanila z nalogami pri planiranju za novo srednjeročno obdobje in opozorila, daje brežiška občina spet med zaostankaiji. Predlog smernic za pripravo srednjeročnega plana verjetno ne bo sprejet pred 15. novembrom. Konferenca je priporočila, naj delovne skupine pri izvršnem svetu še naprej pomagajo krajevnim skupnostim, ki so v kadrovskih težavah. Izvršni svet naj izdela tudi variantni predlog za financiranje KS ter v smernicah opredeli vlogo bank in zavarovalnice, na kar je opozorila tudi že občinska skupščina. Interesne skupnosti, med kate-
Berite »Dolenjski list«
zaostajajo s planskimi pripra-
Posodobitev
bolnišnice
V razpravi je predlog družbenega dogovora za modernizacijo brežiške bolnišnice. Podpisniki so vse tri posavske občine, vse tri občinske zdravstvene skupnosti ter delavski svet Splošne bolnišnice v Brežicah.
Gre za gradnjo novega objekta z operacijskimi prostori, intenzivno nego, porodno, centralno sterilizacijo, pediatrično enoto, pralnico, šivalnico, garderobami in jedilnico ter za do-zidavo ambulan tno-poli-kliničnega trakta z energetsko postajo, sprejemno enoto in rentgenskimi prostori. Vrednost investicije znaša po cenah iz letošnjega junija 52 milijonov in 220 tisočakov.
Zaposleni občani, obrtniki, kmetje in upokojenci iz brežiške občine bodo prispevali svoj delež s samoprispevkom, ki so ga izglasovali na referendumu. Sosednji dve občini pa bosta združevali sredstva sorazmerno s številom občanov, ki gravitirajo v bolnišnico v Brežicah.
DOBRO PRIPRAVLJENI— V Brežicah je bilo v nedeljo spet živo. Področnega gasilskega tekmovanja so se udeležili mlajši pionirji iz Obrežja, starejši pionirji iz Rigonc, mladinci iz Krške vasi, članice iz Skopic in člani iz Krške vasi. Navedene ekipe so na predkongresnem tekmovanju dosegle najboljše rezultate. (Foto: J. Teppey)
Novo v Brežicah
^'SEKAKOR LETOS - O modelni; ciji ceste od Cerkelj do Križaja sm . že pisali. Krčani so na svojem odjeku končali večino zemeljskih del, Brežičani pa se jih bodo lotili v novembru. Ce vreme le ne bo prehudo nagnalo, bo ta dd pozabljene republiške ceste asfaltiran še letos.
V ZADREGI ZA DENAR -Kmetijska zemljiška skupnost nikakor ne more zbrati dovolj sredstev za sofinanciranje mdioradi na območju Sromljice in za združbo zemljišč v ddu krškovaške katastrske občine. Oboje ima že dlje časa v programu. S povišanjem prispevka za spremembo namembnosti zemljišč bi se njeni denarni vid nghitre-je okrepili vendar prevelik skok teh dajatev ni zaželen, sqj bi lahko zavrl zasebno stanovanjsko graditev.
PRVI MRH - Minuli petek so bile Brežice lep čas v temi Z mrakom je nastopil tudi dektrični mrk. Zajd je vdik okoliš tja do Dolenje vasi medtem ko v Krškem niso nič veddi zanj. V neddjo je na primer kar trikrat zmanjkalo d ek trike in takrat so seveda ugasnile tudi lučke na semaforih. V Križišču Ulice 21. maja in obvoznice sta popoldne dva avtomobila za las u9a Učenju, ker je eden od voznikov pozabil na desno pravilo.
K06 TANJ IN GOBE - Gozdovi so to jesen zares radodarni Tudi vreme je kot nalašč za nabiranje gozdnih dobrot Veliko meščanov je izkoristilo minule sončne dneve za sprehode v naravo in tako združilo koristno s prijetnim. Z gobami in kostanjem je dobro založena tudi brežiška tržnica Kostanj prodajajo po 20 din kilogram, gobe pa še vedno po 120 do 140 din.
PRESNETA KAVA, SPET JE ZMANJKUJE! - V brežiških trgovinah so palice za kavo znova večkrat prazne kot polne. Tu in tam so v zadnjih desetih dneh sicer dobili skromno pošiljko kavne mešanice, vendar je bSo to kakor kaplja v morje. Čudno je le to, da v Mariboru in Ljubljani ni bilo čutiti nobenega pomanjkanja. Zmanjkalo je torej.le ..drobtinic za podeželje.
RAZVRSTITEV GOSTINSKIH OBJEKTOV - V brežiški občini bodo kategorizirali gostišča po kakovosti in količini storitev ter po prostoiski zmogljivosti. Kategorizacija bo opravljena do konca oktobra. Gre namreč za to, da se tudi cene storitev ravnajo po njihovi kakovosti, saj so te v gostilnah, bifejih, hotelih in motelih kaj različne.
vami, naj bi se prav tako aktivneje vključevale v to delo. Komunisti so vsepovsod dolžni po svojih močeh pospešiti začeto načrtovanje.
Kar zadeva obravnavo devetmesečnega gospodarjenja, pa konferenca pričakuje od članov ZK, da se odločno zavzamejo za kar najbolj temeljito in kritično oceno. Sedanji obra-ču n bo namreč podlaga za plan v letu 1980. Brezbrižnost in površnost torej nista zaželeni. Tudi tam, kjer so prvo četrtletje in polletje odpravili z levo roko, naj bi se tokrat resno ustavili pri dobrih in slabih straneh gospodarjenja.
J. TEPPEY
Napačne predstave o nalepnicah
Težaven prevoz na delo
Nalepnice, žal, ne rešujejo vseh zadreg, ki povzročajo z logiko skregane sode in lihe vožnje na cestah. Predpisi v načelu niso uredili prevoza občanov na delo, ki zaradi oddaljenosti ali zaradi zgodnjega delovnega časa nimajo na voljo nobenega javnega prometnega sredstva. To so na primer peki, kurjači, poštni delavci, avtobusni šoferji ipd. Potem so tu še servi-santi, obrtniki, trgovski potniki pa novinarji, živino-zdravniki in najbrž še kdo, ki si dela in delovnega časa ne predpisuje sam.
V brežiški občini so na primer delegati občinske skupščine opozorili na to, da bi morali dovoliti izjemo za veterinarsko službo. Zaradi malenkostnega bencinskega prihranka lahko nastane ogromna Skoda, če živin o-zdravnik odloži obisk na naslednji dan. Tudi nekatere inšpekcijske službe, zlasti saritama, zaidejo lahko v težave, če ne morejo takoj ukrepati.
Nasploh pa občani ne pritiskajo pretirano na kljuke za nalepnice. Oddelek za notranje zadeve v Brežicah je do pred nedavnim prejel blizu 80 vlog in jih ugodno rešil 33, naknadno pa še 33 za gasilske avtomobile.
Ugodil je prevoznikom mesa in mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, rezanega cvetja in mahe v oddaljene obrate. Nalepnice je izdal vozilom za prevoz otrok v šole in vrtce, vozilom za komunalne intervencije, vlečno službo in cestno obhodno službo.
Po mnenju načelnika oddelka Franca Bukovinskega imajo občani o pravici do nalepnic zmotne predstave. Prepričani so, da jih lahko vsaj začasno dobijo v vsakem, primeru, tudi za trgatev, če imajo vinograd nekaj
kilometrov stran od doma.
Sicer pa zahteva postopek kar precej časa in pisarije. Ko prosilec vloži zahtevo, najprej napiše razloge, zaradi katerih meni, da je upravičen do nalepnice. Nato ga pokličejo na zaslišanje, mu povedo, da mu ne morejo ustreči, ker predpisi njegovega primera ne upoštevajo. Odbiti prosilec mora ponovno povedati svoje argumente in utemeljiti zahtevo, nakar pristojni delavec izjavo zapiše in mu izroči kopijo. Nekaj dni zatem prinese pismonoša še odločbo, da se zahtevku za nalennico ne uvodi Odločba vsebuje pravni pouk o možni pritožbi na
BREŽIŠKE VESTI
ku,“ je poudaril Anton Fortuna.
Anton Fortuna
Veliko prid »kujejo od samo-lspevka tudi v Malih Dolah,
te vnaprej so „za”
Samoprispevki so najboljša pot za komunalno urejanje vasi
V trebanjski občini je opaziti veliko voljo do napredka, saj se krajevne skupnosti druga za drugo odločajo za samoprispevke, čeprav so nekatere komaj končale zbirati prejšnji samoprispevek. Če bodo občani trebanjske občine nadaljevali tako, bodo kmalu dohiteli razvite občine, saj so rezultati teh samoprispevkov vidni že na prvi pogled. Vse Pohvale vredno paje, da so začeli ljudje na samoprispevke gledati širše. Čeprav se ponekod zavedajo, da ne bodo imdi sami neposredne koristi od samoprispevka, se vendarle solidarnostno odločajo zanj. Zavedajo se namreč, da bodo tudi oni nekoč prišli na vrsto.
Krajevna skupnost Veljki Gaber je svoj prvi samoprispevek zaključila pred leti, zdaj pa se Zaradi potreb pri komunalnem Urejanju vasi pripravlja na drugega. Anton Fortuna iz Malih Dol, ki je- član komisije za programiranje pri svetu krajevne skupnosti Veliki Gaber in predsednik Vaškega odbora SZDL za S teli anjo vas, Male Dole in Gombi-šče, je povedal, da za zdaj še niso sklicali odbora. Vendar je vest, da se v krajevni skupnosti spet pripravljajo na samoprispevek, kljub temu prodrla med vaščane. In vsi, s katerimi se je Fortuna pogovarjal o bodočem samoprispevku, so bili že vnaprej zanj. Tako bo razprava na vaških odborih SZDL in med vaščani vsekakor lepše stekla.
„Piedlog za dela, ki jih bomo opravili s sredstvi samoprispevka, je dobro pripravljen in v celoti utemeljen. Vsak bo dobi nekaj, seveda pa sredstev ne bodo deležni vsi enaka Zato bi morali tisti, ki bodo dobili manj, tudi pri tem samoprispevku ravnati solidarno, tako kot so mnogi v prejšnjem sam opri sp ev-
Stehanji vasi in Gombišču. Pot, ki vodi skozi njihove vasi, ni primerna za promet, tako da se prevoznik mleka pogosto punta in grozi, da bo mleko nehal voziti. Mleko in poljedelstvo pa so v teh Vaseh edini viri zaslužka, zato je obnova in asfaltiranje poti zanje življenjskega pomena. Prav tako Pa bo lažje za šolski kombi, ki v«i otroke v šolo v Velik Gaber. Ker se vaščani teh vasi zavedlo Pomena te ceste, bodo tudi sami Še posebej prispevali denar, material, opravili pa bodo tudi Prostovoljne delovne ure.
Vendar cesta ni edino vprašanje, s katerim se ubadajo v teh vaseh. Veliko vprašanje je vodovod, vendar ga ne bodo mogli Urediti s sredstvi tega samoprispevka. Zelo pa bi bili hvaležni *a vsako pomoč pri pripravi Projekta, ker bi bSo potem reševanje tega vprašanja za vaščane veliko lažje.	V. R.
„Radi pridemo k vam!”
Na poti po Sloveniji je pevski zbor iz Olumouca obiskal Veliki Gaber in Mokronog — Povsod topel sprejem
Pretekli teden je v trebanjski občini gostoval Mladinski pevski zbor iz Olomouca. Na svoji 20-dnevni turneji po Sloveniji je priredil več koncertov, med njimi enega za učence šole v Velikem Gabru in večerni koncert v Mokronogu. Med šestdesetimi pevci tega zbora, katerega repertoar obsega več kot 300 pesmi, zapeti pa znajo v tridesetih ježkih, sta tudi dve veteranki: 204etni Ivana Tumova in Ljubomira Novotna,ki v zboru pojeta že 11 let.
Ivana Tumova je sicer zaposlena kot blagajničarka v neki tovarni, petje v zboru pa ji vzame ves prosti čas. Vendar ji ni žal časa, saj je rada
„Zek> dobro se počutim pri vas, saj so ljudje zelo prijazni in gostoljubni To sem lahko opazila, saj sem že drugič pri vas. Rada pa bi prišla še kdaj,” je povedala Ivana.
Ljubomira Novotna
med svojimi tovarišicami, še raje pa poje. Ker je že tako dolgo v zboru, tudi veliko pomaga dirigentu pri vajah. In kako ji je všeč pri nas?
Ivana Tumova
Ljubomira Novotna zdaj še študira češki jezik in glasbo, poleg tega pa pridno obiskuje vaje zbora, ki so trikrat na teden po dve uri Čeprav vzamejo vaje precej časa, jih rada obiskuje. Prav tako rada hodi tudi na turneje zbora, čeprav so zelo naporne. Na koncertu v Velikem Gabru so zapeli tudi eno slovensko pesem, zato vprašanje, kako so jim všeč naše pesmi in koliko jih znajo, prav gotovo ni odveč., Vaše pesmi zelo radi pojemo, saj so zelo podobne našim. V sporedu pa imamo 8 slovenskih pesmi,” je povedala Ljubomira Novotna.
Pevci so potem nadaljevali pot po Sloveniji Med drugim so se odpravili tudi na koncert k našim rojakom v Trst, mimogrede pa so obiskali še Benetke.
TOVORNJAK ZA GRADIVA
- ObveSčamo vse delegate samoupravnih interesnih skupnosti, da bodo gradiva za skupščine dobili z manjšo zamudo, ker se je pokvaril tovornjak s prikolico, za raz-važanje delegatskega gradiva.
KJE TREBANJCE ŽULI
Po uspelem nastopu Tre-banjcev v radijski oddqi Koncert iz vaših krajev" je dišati, da bi v zimskem času podobne prireditve organui-r Ji tudi za širšo javnost v občini Idejo je vsekakor treba pozdraviti, saj bi poleg zabavne plati prireditve, obiskovalci videli tudi tisto,
manj zabavno, namreč -razpadajoči kulturni dom z dotrajanim inventarjem in zelo omejeno kapaciteto. Prav gotovo je, da bo na ta način marsikateri delegat neposredno, v bazi spoznal, kje Trebanjce čevelj žuli
PEŠCI NA „ZEBRAH“
Trebanjcem se obeta na cestah nova signalizacija, ki je že zelo potrebna Saj v Trebnjem ni moč niti z lupo najti prehoda za pešce. Zlobneži trdijo, da znakov prej niti ne bi mogli narisati, ker je bilo na cesti več lukenj kot pa (Sfalta Kdo ve, kaj bodo imeli povedati zdaj, ko bodo cestarji le končali svoja dela.
SLO v Tašaleri IZ KRAJA V KRAJ
V akcijo NNNP so se vključili )Wi trebanjski športniki, za katere J® priprava na obrambo domovine s(alna naloga. Tako so se priprav na *kcijo lotili že v maju, ko so sprejeli Program za tabor v Tašaleri kjer so bili poleti športniki na pripravah. *am so 'si ogledali nekaj filmov o SLO, poslušali so predavanja o bojnih strupih, topografiji in orientaciji, priredili pa so tudi več tekmovanj v metanju bombe v cilj, streljanju' z zračno puško in orientalski pohod. Več prireditev so Pripravili tudi doma; organizirali so Nogometni turnir, ki se ga je ideležilo 250 športnikov, športna društva so oiganizirala kros na ^>lah, ki se ga je udeležilo 800 učencey. Na Mirni so organizirali Pohod, na katerem so se udeleženci Pomerili v streljanju z zračno puško v metanju bombe: podoben Pohod so imeli tudi v Mokronogu; °bč inska Strelska zveza pa je °rganizirala strelska tekmovanja v Vseh svojfh družinah. V Zvezi ,elesnokulturnih organizacij zagotavljajo, da bodo še organizirali take Prireditve.	\
VELIKO PRIREDITEV - V trebanjski občini se te dni kulturne prireditve kar vrstijo, včasih so tudi istočasno. Morda pa bi Trebanjci lahko odstopili nekaj teh prireditev manj razvitim, ki jih po tej strani na Dolenjskem niti ni tako malo. Celo glavno mesto Dolenjske bi se morda lahko postavilo v vrsto.
VLAK BO ŠE VOZIL - Vse kaže, da železniška proga proti Se vnici še ne bo tako kmalu ukinjena. Vrli železničarji bodo namreč na prehodu pri Puščavi postavili semafor. Tako bo vožnja čez ta železniški prehod vJiko bolj varna, morebiti pa se bo v Mokronogu povečal tudi turistični promet.
UČENCI NISO POZABILI NA NNNP - Pred koncertom Mladin-
STAR PAPIR ZA RK
Občinski odbor RK Trebnje organizira akcijo zbiranja starega papirja za kraje Mirna, Trebnje, Mokronog in Šentrupert. Krajane prosi, da zvezan papir dajo na vidno mesto pred vhodna vrata do 7. ure zjutraj dne 24. oktobra.
„MI SE IMAMO RADI“ - T*o so od srca zapeli številni udeleženci sobotnega pokaži kaj znaš“ v veliki jedilnici Lisce ob dovesu. Velik prostorje bil prepoln zadovoBnh obiskovalcev, vsekakor tudi zategadelj, ker se mesto zakonec tedna ni moglo ravno pohvaliti s kulturnimi prireditvami. Prireditelj, skupna kulturna komisija tozdov Lisce, je izkupiček od prodanii vstopnic (10 dinarjev od obiskovalca) namenila za posnemanja vreden namen: v letu otroka za nabavo igrač v sevniškem vrtcu. (Foto: Železnik)
Izgovarjanje, žal, ne greje
I Bolj ali manj na mrzlem 15 dojenčkov in 70 malčkov - Kdo je odgovoren za zapoznel priključek odžaganega toplovoda? — V bolniško zaradi prehladov?
Kako se nekateri igrajo z zdravjem otrok (v mednarodnem letu otroka!) in živci staršev, kažejo zapleti med zadnjo ohladitvijo, ko je bilo v starem otroškem vrtcu v Sevnici 85 malčkov izpostavljenih nezadostni kurjavi.
PRIPRAVE ZA ZIMO - Zima je eden izmed najbolj neugodnli letnih časov, zato se dober gospodar pripravi nanjo tudi tako, da poskrbi za svoje orodje in ga zaščiti pred rjo. Tako ravnata tudi delavca komunalne skupnosti, ki sta se lotila čiščenja čistilne naprave v Velikem Gabm, hkrati pa sta njene kovinske dele premazala z ibitolom. (Foto: J. Simčič)
Ni naša dolžnost meriti, kakšna je bila toplota, če je zadoščala ali ne, to je delo inšpekcije. Po nekaterih okoliščinah pa lahko sklepamo, daje otroke in \agojiteljice pošteno zeblo. Pod harmonika vrati so bile zastavljene pred špranje telovadne blazifte, da bi v otroških igralnicah zadržali vsaj nekaj toplote. V prostoru, kjer se malčki sezuvajo in puščajo plaščke, čeprav je blizu priročna kuhinja, je bilo na splošno bolj hladno kot, denimo, na prostem tam okrog 9. ure zjutraj. Matere, ki so se zaradi prehlajenih malčkov zatekle v sevniški zdravstveni dom, niso dobile bolniške. Izostal ni dobrohoten poduk,
O JUGOTANINU NA PAMET?
O Jugotaninu, ta čas rekordnemu izgubarju sevni-ške občine, je po predvidene! dnevnem redu tekla razprava tudi na seji občinske konferenc« ZK v torek,
16.	oktobra. Člani konference so dobili vnaprej obsežno adivo o predvidenem druž-nopdi Učnem in marksističnem izobraževanju komunistov v občini, žal pa niti črke več „0 problematiki DO Jugotanin“, kot je pisalo v dnevnem redu. Vprašujemo: ali so člani občin&e konference ZK manj vredni, da ne morejo dobiti v roke niti analize SDK, podružnice Krško, o polletnih rezultatih gospodarjenja (izteka se že tričetrdetje!), kot so imeli npr. priliko člani občinskega sindikalnega sveta, kjer ni manjkalo vprašanj in dobronamerne kritike?
češ zakaj v vrtcu ne organizirajo oddelka za prehlajene, saj imajo medicinske sestre.
Kot običajno bi bile tudi v tem primeru tehnične rešitve na moč preproste. Mojster Pečarič iz Krškega je to minuli petek tudi dokazal. Cevi je treba stakniti in zavariti. Nekdo mora pač podpisati in prinesti naročilnico, če je bil že velel prerezati prejšnji »kinet“. Alije zato treba izpustiti vso vodo iz radiatorjev šole Sava Kladnika ali pa le priviti dva ventila, je drugo, lahko rešljivo obrtniško vprašanje.
Direktorica sevniške otroško-varstvene ustanove Hermina Simončič je vsekakor že avgusta opozarjala, da mora vrtec v kurilni sezoni že pred drugimi imeti toplo, ker so tam pač malčki. Direktor Betonovega sevniškega tozda Gradbene ope-rative Karel Makarij rad pokaže mapo s samo enim spisom, kako so konec septembra (!) obvestili projektanta, da je treba rešiti vprašanje priključka centralnega gretja za vrtec. Družno s še nekaterimi v isti sapi trdi, da so se o tem z mariborskimi projektanti ustno
BUMERANG ZADEL
Poročali smo že o zapletih s prehrano v največji šoli sevniške občine, osnovni šoli Sava Kladnika v Sevnici. Kot je lahko vsakomur očitno, je šola eno samo velikansko gradbišče, zato je razumljivo, da v takem ne more ddati še kuhinja. Na kraju so se odgovorni le sporazume-
li.	Solarji v zglednih vrstah hodijo na malice v veliko jedilnico Lisce. Ravnateljstvo šole je iz tovarne dobilo v podpis obsežen samoupravni sporazum, kjer je vse črno na belem, kako je s to plačljivo uslugo. Sporazumi sem, sporazumi tja, srečni so otroci in starši, ker je problem tako rekoč odpravljen.
skega pevskega zbora v Velikem Gabru se odgovorni niso odločili za reklamo s plakati, pač pa so naročili učencem, naj povedo staršem, da bo v šoli konce rt Staršev na koncert ni bilo, ker so učenci obdržali .skrivnost” zase. Morda je to posledica akcije NNNP,
SEVNISKI PABERKI
pogovarjali celo že prej. Nadzorni inženir Mirko Redenšek vidi ,krivico" zgolj v Betonu. Upajmo, da je mojster iz Krškega konec tedna resnično znova dokazal svoje mojstrstvo in tiste »kinete“ priključil, kar bi bil vsekakor storil že prej, če ne bi samo govorili, kako bi, če bi... ALFRED ŽELEZNIK
Danes o načrtih
Izmenjava teorije in prakse v klubu samoupravljalcev
Klub samoupravljalcev sevniške občine je v preteklosti z vrsto izbranih tem za javne tribune vedno zadel žebelj na glavo. Ne spada prav zaradi tega zastonj med najuspešnejše v republiki. Za posebno koristno se je izkazala oblika, ko pritegnejo k sodelovanju kakšnega uglednega gosta, domači strokovnjaki pa pripravijo nekakšne koreferate predvsem z vidika neposredne prakse.
Ena takšnih tribun bo v dvorani občinskega sindikalnega sveta (za banko) danes ob 15.30. Prizadevno vodstvo kluba je k sodelovanju povabilo pomočnika direktorja republiškega Zavoda za družbeno planiranje Andreja Briškega. Tokrat bodo pripravili vzporedno diskusijske prispevke strokovnjaki iz Industrije otroške konfekcije JUTRANJKA, samoupravne stanovanjske in komunalne skupnosti Ni treba posebej poudaijati, da bodo predstavniki iz teh sredin lahko povedali marsikaj, kar pri tej odgovorni nalogi več ali manj tare vse ostale nosilce načrtovanja. Ravno zategadelj bi bilo koristno, če noben delegat kluba ne bi zamudil te priložnosti in bi prišel na tribuna
ZAKLJUČEK SE BLI2A
Po dogovoru na posebni komisiji za izvedbo dostojnega slovesa od vojakov in starešin enote Svetozarja Vulišiča, ki od poletja sem posodabljajo republiško cesto okrog Spodnjih Vodal ob Mimi, bo pravo slovo konec meseca. Prireditev v vojaškem taboru bo 28. oktobra. V tisku je brošura s kratkim prikazom naporov sevniške občine in vse družbe, posebno JLA da bomo le prišli do boljših cestnih zvez tudi v tej občini
V NEBESIH? - Ni kaj: obiskovalci komercialnega programa sevniškega kina so bili konec minulega tedna lahko presrečni Vrteli so jim Škofovo spalnico in še drug fHm, ravno tako v zvezi z rajem. Upzrjmo, daje bil na tej ravni tudi izkupiček, da bodo lahko najeli tudi kq manj osladnega!
DRUGI PRAPOR - Ob prazniku krmeljske krajevne skupnosti bo v soboto krmeljska osnovna organizacija Rdečega križa razvila društveni prapor. Ta organizacija spada med najbolj delavne v sevniški občini. Posebno dobra je udeležba krvodajalcev ob vsakokratnih akcijah. Prapor bodo razvili ob 17. uri v dvorani
krmeljske „Svobode“. Boter temu praporu je med drugimi krmeljska krajevna skupnost (R n)
BO PADEL REKORD? - Pod bloki Naselja heroja Maroka v Sevnici je na glavni sevniški prometnici do!go časa zevala neljuba reža v asfaltu, ko so ga pač prekopali ob rekonstrukciji mestnih komunikacij. Ko so asfaltirali pločnike, so slednjič zalili tudi to ,,skakalnico". Pred tem so prekopali taisto cesto v Šmarju. Zlobneži pravijo, da malce tudi zaradi ugleda med enimi in drugimi. Kajpak tudi čez to avtomobili pridno skačejo, pešci pa ne vedo, kam obrniti dežnike: proti nebu ali proti avtomobilskim kolesom.
TREBANJSKE NOVICE I
PRIPRAVLJENI ZA AKCIJO
8. oktobra je bil v sindikalni dvorani v Sevnici celodnevni seminar za sekretarje osnovnih organizacij ZK in člane komisij pri komiteju. Sekretar Franc Pipan je uvodoma govoril o aktualnih nalogah v ZK: bližnjih konferencah osnovnih organizacij, Titovi pobudi za kolektivno vodenje in drugem. Komentator zunanjepolitične redakcije RTV Ljubljana Uroš Lipušček je podal zanimiv prikaz dela in posvetil tudi v zakulisje havanske vrhunske konference neuvrščenih. Predsednik občinske skupščine Janko Rebernik je sekretarje seznanil s sedanjim gospodarskim stanjem občine. Izmenjane izkušnje bodo vsem koristno vodilo za politično delo to jesen in zimo.
DIJAŠKI DOM
Letos junija se je uprava črnomaljskega dijaškega doma znašla v težki situaciji. Dom je bilo potrebno krepko obnoviti in popraviti, za kar so imeli na voljo tudi potrebni denar, niso pa mogli dobiti izvajalca dd, ki jih je bilo treba opraviti med počitnicami.
Na koncu jim je na pomoč priskočila obrtna zadruga Bela krajina iz Črnomlja, ki je ponudila tu<B zelo sprejemljive cene. Vse delo so opravili od 15. julija do 10. avgusta, kot so se obvezali v pogodbi.
Uprava dijaškega doma se obrtni zadrugi zahvaljuje, saj je dda opravila pravočasno in kvalitetno in tako omogočila gojencem doma, katerih število še narašča, bivanje v lepo urejenih prostorih.
Po izselitvi Centra srednjih šol iz stavbe dijaškega doma bodo gojenci končno dobii prepotrebne prostore za normalno življenje v ustanovi, ki je edina te vrste v Beli krajini.
mm ■
NOVA STANOVANJA — V kratkem bodo v Črnomlju dobili 66 novih stanovanj v treh blokih, kijih GOK, tozd Begiad gradi na Cardaku. Celotna investicija s komunalno ureditvijo vred bo veljala okoli 43 milijonov dinarjev. Za 44 novih stanovanj je denar prispevalo črnomaljsko združeno delo, 22 pa bo solidarnostih stanovanj. Poleg tega je stanovanjska skupnost dobila tudi republiška sredstva za gradnjo kadrovskih .stanovanj v nerazvitih občindh. Gradnja nekoliko kasni, tako da naj bi bil prvi blok vseljiv sredi decembra.
Več za komunalno urejenost
Poslej bodo komunalni prispevek plačevali vsi graditelji, višina pa je odvisna od sedanje komunalne urejenosti - Del denarja ostane krajevnim skupnostim
Po nesporazumu na zadnji, občinske skupščine, ko so delegati zbora krajevnih skupnosti
„pieddopustniški” seji zborov
sočasno zavrnili sprejem sklepa o višini in načinu obračunavanja prispevka investitorjem k stroškom za urejanje stavbnega zemljišča, se pravi nekakšnega komunalnega prispevka, so ta sklep na zadnji septembrski seji končno sprejeli.
Očitno je prvič zavrnitvi botrovala slaba obveščenost delegatov, ki pa so je v določeni meri tudi sami krivi. Kakorkoli
že, sklep je sedaj sprejet in veljaven. Za
a kaj pravzaprav gre?
Do sedaj so komunalni prispevek plačevali le graditelji stanovanjskih hiš na območju urbanističnega načrta mesta Črnomelj, in to vsi enak znesek - 30.000 dinarjev. Graditelji zunaj območja, ki ga zajema urbanistični načrt občinskega središča, pa tega prispevka niso plačevali. Po sedaj sprejetem sklepu pa bodo komunalni prispevek plačevali vsi, vendar ne več v enakem, pavšalnem
ZA SPOMENIK NA GORNJIH LAZAH
Letos je občinski odbor ZZB NOV Črnomelj začel akcijo zbiranja sredstev za postavitev novega spomenika padlim borcem Prve belokranjske čete na Gornjih Lazah. Za novi spomenik so do sedaj prispevali številni borci in občani iz Bele krajine pa tudi precej tistih Belokranjcev in prijateljev te dežele, ki živijo drugje. Sprejeli so stališče, naj bi vsak borec prispeval najmanj 100 dinarjev, vendar jih je veliko dalo več, celo do 6.000 dinarjev. Vsem se občinski odbor ZZB NOV in odbor Belokranjskega odreda, ki vodita to akcijo, najtopleje zahvaljujeta.
Ker pa je za novi spomenik potrebnega precej denarja, odbor prosi vse člane, ki še niso dali svojega prispevka, da to čim prej storijo, prav tako pa pozivajo tudi vse ostale občane, zlasti mladino in zaposlene, naj s svojimi prispevki pripomorejo, da bodo na Gornjih Lazah lahko odkrili spomenik.
znesku. Hkrati pa so graditelji nadomestnih hiš in pomožnih objektov pri stanovanjskih hišah in graditelji kmetijskih objektov tega prispevka oproščeni.
Višina prispevka znaša za kvadratni meter bruto etažne površine stavbe 350 dinarjev, vendar je končna cena odvisna še od komunalne opremljenosti. Tako bodo tam, kjer že imajo vse komunalne objekte, kot so vodovod, kanalizacija, asfalt, javna razsvetljava itd., plačali polno ceno, drugje pa, kjer je opravljen le del te komunalne ureditve, ustrezen odstotek manj. Odveč je strah, da bodo morali občani, ki so do sedaj že s svojim delom in denarjem prispevali na primer za asfalt, vodovod, elektriko itd., vse to še enkrat plačati. To bedo namreč v posebni pogodbi upoštevali in te stroške odšteli.
Poleg tega bo del denarja od komunalnega prispevka ostal v tisti krajevni skupnosti, v kateri občan gradi, ta denar pa bodo
krajevne skupnosti namenile za izdelavo urbanistične doku-
mentacije, izdelavo načrtov za komunalne naprave in druge stvari.
Tako bo moral sedai graditelj stanovanjske hiše v Črnomlju
ČRNOMALJSKI DROBIR
DEŽ ZAVRL TRIM - Čeprav je že zjutraj kazalo, da vreme ne bo lepo, se je v soboto pred vrtcem v Cardaku kljub temu zbralo okoli 150 občanov vseh starosti, ki so se v okviru trimske akcije, ki jo pripravlja črnomaljski Partizan, odpravili na pohod do Kozlovega zdenca. Dež je sicer onemogočil pohod, tako da so se trimčkarji iz Svibnika vrnii domov, kljub temu pa je to še en dokaz več, da vedno več ljudi ceni zdravo gibanje v naravi, ne glede na neumestne pripombe, ki pa so vedno redkejše. Pohod bodo ponovili v soboto.
NAJBOLJ OBREMENJENA ZAPRTA CESTA - Verjetno je partizanska magistrala, ki je uradno še vedno zaprta za ves promet, ob koncu tedna najbolj prometna zaprta cesta v Slovengi. Zlati sinovi in hčerke, ki so si boljši kos kruha po-
na tem področju in pripomogel k boljši urbanistični urejenosti krajevnih skupnosti.
A. BARTELJ
plačati 350 dinaijev od kvadratnega metra bruto etažne površine, se pravi polno ceno, ker gradi na popom orna urejenem komunalnem območju, medtem ko bo graditelj hiše v Tribučah plačal le dobrih 57 odstotkov cene. Drugje, kjer je komunalna opremljenost še slabša, pa še manj.
Vsekakor bo tudi novi komunalni prispevek vnesel več reda
iskali po vsej Sloveniji, sedaj za konec tedna nikakor ne morejo zdržati brez ostarelih staršev, ki so kljub letom, bolezni in betežnosti pridelali toliko krompirja, sadja, vina in drugih domačih dobrot, da bi, če se jih ne bi usmilili otroci, res ne vedeli, kam z njimi. Spomladi in paleti bo cesta, tudi če bo odprta, gotovo bolj prazna: služba, šola, gradnja in počitnice na morju . . .
MIREN NABOR - Prejšnji teden je bil v Črnomlju nabor za fante, rojene 1961. Pred naborno komisijo na občini se je zvrstilo okoli 150 mladeničev, katerim so učenci črnomaljske osemletke prej pripravili kulturni program. Vsa zadeva je minila zelo mimo in disciplinirano. Prav je, da so tisti časi, ko so fantje nabor izkoristili za nebzrdano pijančevanje in razgrajanje, minili.
Da so dobro pripravljena, kvalitetna delegatska gradiva osnova za odgovorno odločanje v samoupravnih in delegatskih skupščinah, je že dolgo vsakomur jasno. Prav tako ni nobena skrivnost, da slaba, preobsežna, nerazumljiva, premalo problemska gradiva delegata ne samo ne motivirajo dovolj, da bi jih temeljito proučil, marveč ga celo odvračajo od vprašanj, ki jih s svojogostobesednostjo in nejasnostjo bolj zakrivajo kot razkrivajo. O takih gradivih potem na delegatskih skupščinah ni praktično nobene razprave, se ne ukreše niti ena svetla iskrica, ki naj bi pripomogla k razrešitvi številnih vprašanj, katerih nasledek naj bi bila sprememba stanja na boljše
Nič več „ipeha”?
Res so to zelo splošne ugotovitve ki verjetno veljajo za preveliko večino slovenskih občin. To že dalj časa ugotavljajo tudi v Črnomlju, Prvi korak napoti k boljšim gradivom in s tem k boljšemu, bolj odgovornemu odločanju naj bi bil seminar, ki ga za uslužbence strokovnih služb, ki pripravljajo delegatska gradiva v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela, interesnih skupnostih in skupščini občine, organizirajo skupščina občine v sodelovanju s Socialistično zvezo in sindikatom.
Seminar bo konec oktobra, udeležilo pa se ga bo okoli 70 ljudi Seminar bo obvezen za	predstojnike
upravnih organov skupščine, za več referentov in drugih delavcev v upravi, strokovne tajnike SIS, tajnike krajevnih skupnosti, za vse računovodje	v	organizacijah
združenega dela in za strokovne delavce v teh organizacijah, ki delajo za samoupravne organe, ter za urednike internih glasiL
Od tega seminarja, na katerem bo Darko Marin predaval o vlogi informiranja v delegatskem sistemu, največja teža pa bo na osvetlitvi osnovnih vprašanj pri izdelavi kvalitetnih delegatskih gradiv, si prireditelji ne obetajo samo boljših gradiv, marveč naj bi bili poslej šemi naris ti sposobni kritično oceniti kvaliteto takih gradiv, kar je eden od pogojev, če ne že za dobro razpravo, pa vsaj «za argumentirano zavrnitev slabih gradiv in za opozoritev na pomanjkljivosti.
A. B.
Zadnja dva meseca manj za SIS
V novembru in decembru nižja prispevna stopnja za interesne skupnosti — Težave pri uresničevanju zastavljenih programov in odplačevanju anuitet za OŠ Podzemelj
Čeprav bo dokončna vsota več zbranih sredstev samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za letošnje leto znana šele februarja, po zaključnih računih interesnih skupnosti, lahko že sedaj po polletnih poslovno-finančnih poročilih SIS ter na osnovi do sedaj zbranih presežkov v metliški občini pričakujejo, da bo tega denarja okoli 5,5 milijona. Zato je metliški izvršni svet pripravil predlog, da bi se že sedtg, v prvem krogu usklajevanja, prispevna stopnja za zadnja letošnja meseca znižala za dva odstotka iz bruto osebnega dohodka in 2,43 odst. iz dohodka tozdov.
leto, je treba izobraževalni skupnosti zagotoviti dodatnih 974 tisočakov. Poleg tega mora izobraževalna skupnost zago-
tro
toviti še hitrejše vračanje po-* *	~	'	nlju,
Ubrano petje ni zastonj
Tudi amaterska dejavnost potrebuje denar
Najbrž ne bo odveč zapisati nekaj besed o metliškem mešanem pevskem zboru Beti, ki bo zabeležil vsak čas leto svojega delovanja in ki združuje v svojih vrstah delavce iz Beti, Kometa, krajevnih skupnosti. Zmotno se je namreč po mestu razpaslo prepričanje, kako je obstoječi zbor (če odmislimo osnovnošolske, edini v občini) zbor delovnih ljudi Beti in je torej kot tak skrb imenovane delovne organkadje. Zbor ima širše namene, širši program, odprt je vsem, ki hočejo peti, ne glede na to, kje je kdo zaposlen.
Kot amaterska dejavnost sodi torej k občinski Zvezi kulturnih organizadj, ki naj bi poskrbela med drugim tudi za denar, brez katerega se danes ne da več delati. Resnici na ljubo zapišimo, da je dobil letos zbor za svoje delo (vaje, plačilo dirigenta, nastopi, nakup oblek itd) 9000 din k sredstev občinske kulturne skupnosti, vsa druga potrebna sredstva pa je prispevala delovna organkacija Beti, ki daje pevcem na razpolago tudi prostore za vaje.
No, plati zvona res ni treba biti, saj zbor vadi, nastopa, napreduje, se Številčno
širi, bo pa gotovo treba narediti red, kar zadeva amaterizem v naši občini, in sicer v tem smislu, da bo dobila vsaka amaterska skupina svoje mesto, svojo primemo postavko v k-datkih občinske kulturne skupnosti, kajti le tako bosta društvo, sekcija zadihali in le tako bosta tipalnih zadane si naloge Sicer se lahko kaj hitro zgodi, da bo zmanjkalo volje, zaleta, da bo nehalo peti, kar poje, da bo nehalo plesati, kar še pleše, in da bo nehalo igrati kar še igra.
Mislim, da je zdaj, ko se snujejo načrti za prihajajočo sezono, čas postaviti se na trde noge Kajne, da bodo nastajali plani k dela, k potreb, da bo delo ovrednoteno, da bodo financirali k-polnjene naloge? Seveda: denar za gradnjo gradov v oblakih smo že zdavnaj ukinili.
Torej lahko mirne duše sklepamo, da bo dobil v bodoče metliški mešani pevski zbor Beti več cvenka.
TONIGAŠPERIČ
Hkrati je jasno- tudi, da se v nekaterih interesnih skupnostih pojavljajo težave pri uresničevanju dogovorjenih programov. Lani so pri sprejemanju aneksov finančna sredstva zagotovili le po minimalnih kriterijih glede predvidene rasti cen, v resnici pa je rast materialnih stroškov precej višja.
Tako se je pokazalo, da bi za otroško varstvo, zdravstveno in izobraževalno skupnost potrebovali še dodatnih 1.614.000 dinarjev. S tem denarjem pa bi res pokrili šele najnujnejše potrebe teh interesnih skupnosti pri uresničevanju njihovega programa. V usklajevanje tega predloga se še ni vključila metliška kulturna skupnost, ker še ni mogla uskladiti svojih potreb. Gre predvsem za nabavo novih inštrumentov in oblek za mestno godbo, ki se pripravlja na praznovanje 130-letnice
sojil za novo šolo v Podzemlju-Investicijska vrednost ostaja nespremenjena, vendar izobraževalni skupnosti ni uspelo dobiti vseh kreditov na dolgoročno odplačevanje, tako da mora za odplačevanje kratkoročnih kreditov v letošnjem in prihodnjem letu zagotoviti dodatnih 2,8 milijona dinarjev. Od tega bi morali od letošnjih več zbranih sredstev združiti dva milijona.
Po predlogu pa naj bi vsa preostala več zbrana sredstva v višini 1.886.000 dinarjev vmli združenemu delu v obliki znižanih prispevnih itopenj za november in december.
A BARTELJ
var
tiji
skl
odi
tac
saj
koi
del
vk
ral
tu
Po
ski
nic
Hj
Sk
ob
jav
Pri
slu
stv
obstoja v prihodnjem letu. Računajo pa, da bodo delavci nji-
hove potrebe razumeli in jih v drugem krogu usklajevanja podpdi.
Skupnost otroškega varstva bo dobila 90 tisočakov manj solidarnostnih sredstev, za 50 tisočakov pa ima ob polletnem periodičnem obračunu nepokritih izdatkov. Zdravstvena skupnost naj bi dobila pol milijona dinarjev za najnujnejše klimatsko zdravljenje pacientov, za kar je že ob polletju zmanjkalo dogovorjenih sredstev.
Da bo lahko uresničila dogovorjene programe za letošnje
DOVOLJ
SEMENSKE
PŠENICE
Metliška Kmetijska zadruga se je dobro pripravila na jesensko setev pšenice. Za svoje kooperante in diuge kmete je nabavila 15 ton semenske pšenice, sorte partizanka, libdula in novosadska 2. Člani zadruge imajo pri nakupu semenske pšenice posebno ugodnost, saj jim zadruga semensko pšenico regresira. Tako plačajo člani zadruge za kilogram 6,50 dinarja, nečlani pa 9 dinarjev. Tudi za umetna gnojila ne bo težav, saj jih je zadruga nabavila okoli 90 ton. Ker imajo z nabavo gnojil za spomladansko setev slabe izkušnje, si bodo že čez zimo oskrbeli nekaj zaloge. Spomladi pa bodo nabavili tudi semenski krompir.
za
ra;
sk
n<
zt
7.
vt
d;
za
z<
SPET VODOVOD - Prejšnji teden je bil promet skazi občinsko
središče otežen, ker so delavci na več krajih prekopali glavno pro-
‘ vodovod, ki
metno žilo. To je bilo potrebno, da so lahko na glavni vodovc so ga obnovili pred časom, priključili več odcepov.
SPREHOD PO METLIKI
V SKLOPU GOSPODINJSKEGA POUKA se bodo preselile učenke sedmih razredov osnovne šole za nekaj časa v poklicno šolo Beti, kjer
jim bodo učiteljice praktičnega pouka pokazale začetne prijeme kroje-
nja in šivanja. To se bo zgodilo v drugi polovici novembra, bo pa zadevščina za osnovnošolsko mladež dobrodošla, saj je prav, da si zna vsakdo zašiti gumb, če mu odleti od hlač, ali pa da zna sesti za šivalni stroj in voditi šiv.
prejšnji Četrtek so METLIŠKE gospodinje penile od jeze.
ko so odpirale vodovodne pipe, a ni iliko
pricurljalo iz njih niti toliko vode, da bi jo ponudile umirajočemu. Ni prav, da odvzamemo ljudem vodo brez poprejšnjega opozorila, posebno še, če nastane suša dopoldne, ko ženske kuhajo, pospravljajo, perejo. Nikomur ne bi telebnila krona z glave, če bi tako ali drugače obvestil krajanstvo Morda pa je to le nadaljevanje akcije ,,Nič nas ne sme presenetiti" po metliška
METLIŠKI MEŠANI PEVSKI ZBOR BETI nadaljuje po krajšem premoru z vajami, ki so vsak torek od 19.30 dalje v sejni sobi delovne organizacije Beti. Pevce vodi in vadi Franc Milck iz Črnomlja. Pohvalno je, da so vaje dobro obiskane, da pri-
hajajo dekleta in fantje vadit tudi iž šest in več kilometrov oddaljenih vasi, in to ob vsakem vremenu. N« bo odveč, če zapišem še to, da pevci zelo lepo govorijo o pevovodji Francu Mileku.
DA JE METLIŠKA GODBA NA PIHALA vseskozi delovna, priča tudi podatek o njihovem nastopanju. V letu 1978 je imela godba sedeminosemdeset javnih nastopov, vadili pa so dvakrat na teden. Nič mani aktivni niso v 1979. letu, leta 1980 pa bodo sploh morali pljuniti v roke, saj bodo praznovali 130-lctnico svojega delovanja. Delovni načrt imajo že narejen, zdaj pa zbirajo potreben denar. Zanimivo, koliko ljudi brez posluha ima v tem primeru posluh za metliške godbenike.	t	.
CVETO RUS, brkati metliški telesnokultumi delavec, se hoče te dni razleteti od tekanja, skrbi in dela. Živce mu parajo dela pri izgradnji igrišč ob delovni organizaciji Beti, ki nikakor hočejo 'teči riako, kot je to predvideno. Je pa Cveto Rus večni optimist in v<jvqjem svetlem gledanju že vidi asfalt, angleško travico in tekaško $ tez,o,'četudi zijajo na kraju bodočih igrišč proti nebu težka ilovnata tla; Kdor 6: dočaka
Saka,
PRED SETVIJO PŠENICE -Lepo jesensko vreme je naklonjeno tudi kmetom, ki imajo veliko dela s pripravo na jesensko setev pšenice. Prejšnji teden so njivo pobranali tudi Molkovi z Grma.
metliški tednik
r
Sami odkrili nepravilnosti
V Hydrovodu samoupravna delavska kontrola ne spi
Samoupravna delavska konzola pri Hydrovodu Kočevje— Ribnica je ugotovila, da poslopje v njihovi delovni organizaciji v nekaterih primerih ni v j *kladu z veljavno zakonodajo, odkrila pa je tudi, da nekatere *adeve kažejo na neurejene samoupravne odnose.
0 teh ugotovitvah je delavska kontrola 8. oktobra seznanila delavski svet, v katerega so vključeni tudi predstavniki uporabnikov. Seji so prisostvovali tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in občinskih skupščin Kočevje in Ribnica. Na seji so ugotovili še, da %drovod nima potrebnih ve-| 'javnih samoupravnih aktov. Sklenili so, da o vsem tem obvestijo pristojne zunanje dejavnike, ki so v takih primerih Pristojni za ukrepanje. To so služba družbenega knjigovodstva, družbeni pravobranilec samoupravljanja in organi pregona. Več bomo poročali o teh tadevah, ko bodo zadeve bolj razjasnjene.
Pohvalno je, da je samo^
3travna delavska kontrola v ydrovodu učinkovito ukrepala. s tem je zavarovala tudi
MONTAŽA SE JE ZAČELA
Prebivalci KS Draga v kočevski občini izrabljajo lepe dni, da nadaljujejo dela okoli gradnje zdravstvene postaje. V nedeljo, ?• oktobra, so napeljevali vodovod in kanalizacijo, že naslednji dan pa je Marlesova ekipa začela postavljati montažni del zdravstvene postaje.
interese samega Hydrovoda. 659. člen zakona o združenem delu namreč pravi, da se kazen za gospodarski prestopek ali prekršek lahko izreče v milejši obliki ali celo oprosti, če je dejanje odkril in prijavil organ samoupravne delavske kontrole, kakšen dmg njen organ ali delavci prizadete OZD. J. P.
Vse leto NNNP
Vključenih 230 občanov, ostali pa so bili tudi pripravljeni pomagati, če bi ___________bilo treba___________
Na akcijo NNNP smo se v Dragarski dolini že dolgo priprav ljali Najprej smo imeli 30-urni tečaj za člane posebnih ekip, ki je bil zaključen s praktičnim izpitom. 1. aprila in 6. maja je imel v Podpreski zelo poučno predavanje rezervni podpolkovnik Jože Janež iz Ljubljane, ki je sicer domačin iz Starega Kota. Po predavanju je bil testni preizkus o pridobljenem znanju. Glavni del zaključne akcije se je začel 29. septembra ob 8. uri in je trajal do 12. ure.
Na zboru SZDL v Dragi 30. septembra je bila ob veliki udeležbi krajanov podana ocena akcije NNNP. Ugotovljeno je bilo, da je potekla uspešno. Udeležilo -se je je 169 občanov, Id so sodelovali v raznih enotah CZ, in le 40 učencev, 14 gasilcev in 8 lovcev. Posebno je bila pohvaljena vas Podplanina, ki je najbolje izvedla akcijo. Ob analizi akcije se je pokazalo, da so eldpe prve pomoči še brez sanitetnih torbic, ki so sicer že naročene, niso pa bile pravočasno dobavljene. Prihodnjič bo akcija gotovo še bolje uspela.
FRANC KALIČ
Kdo bo nosilec?
Zadnja leta so v kočevski občini določali nosilca razvoja turizma in gostinstva. Najprej so menili, neg bo to Avto Kočevje, ki je zgradil motel na Jasniei Kot naslednje je bUo na vrsti Združeno KGP Kočevje, ki ustanavlja tudi gozdarske centre, ki so nekakšni gozdni hoteli Zdaj ugotavljajo, da je gostinstvo na tleh.
Povsem jasno je, da sta lahko nosilec razvoja turizma in gostnistva le turizem in gostinstvo, se pravi v kočevskem primem Hotel Pugled Ta ima namreč glede na potrebne kadre tudi največ primernih. Oni so torej za to nalogo najbolj strokovno usposobljeni
Podobne dileme kot v Kočevju so bite in so še tudi drugod po Sloveniji. To je podoben nesmisel, kot bi menili, naj bo nosilec razvoja čevljarske industrije pekama Žito!
Res pa je, da turizem in gostinstvo nimata dovolj denarja za svoj razvoj. Vse druge panoge ga imajo več in ga zato vlagajo tudi v to panogo. Vzrok za tako stanje je gotovo zapostavljenost turizma in gostinstva v primerjavi z dmgnd panogami V tem grmu tiči zajec in tu nekaj ni v redu. Prav zaradi tega celo kadri in gostinstva, kjer so tudi zelo nbki osebni dohodki, beže v druge poklice in tako še bolj siromašijo to
panogo.
J. PRIMC
Ribničani pri bratih v Arcevii
Tokrat je v Arcevii gostovala ribniška godba — Ribniški nogometaši niso imeli sreče — Prijateljsko sodelovanje med narodoma je tudi jamstvo za mir
V okviru nadaljnjega sodelovanja pobratenih občin Ribnica in
Bolje izkoristiti stroje in znanje
Višji standard z boljšo tehniko, boljšim izkoriščanjem delovnega časa, ne pa s priganjanjem zaposlenih — še marsikaj nedorečenega
Kočevsko gospodarstvo bo v naslednjem srednjeročnem obdobju 1981 - 1985 doseglo 6,5- do 7-odstotno rast realnega družbenega ! proizvoda ob povprečni 2-odstotni rasti zaposlenosti.
razpravah ni tudi družbeni proizvod. V sedanjem planskem obdobju je rast zaposlenosti predvidena v višini 3 odst., dosegajo pa jo v višini okoli 4,5 odst. Nekateri so v dosedanjih razpravah menili, da je predvidena 2-odstotna rast zaposlenosti prenizka, saj predstavlja to le okoli 140 ljudi na leto. Medtem pa je v tujini zaposlenih še okoli 500 ljudi, obrat LIV v Osilnici jih potre-
V dosedanjih razpravah ni bUo bistvenih pripomb k predvideni rasti realnega družbenega proizvoda, ki tudi v tem sred-! njeročnem načrtu raste po 1 Približno taki stopnji. Nižja (2-odstotna) rast zaposlenosti je Predvidena zato, ker je treba Proizvodnjo posodobiti in tako " ne z rastjo zaposlenosti zvečati proizvodnjo ter storilnost na zaposlenega in s tem
DROBNE IZ KOČEVJA
MALO POLHOV - Polharji Z uspehe
J«lo različno pohvalijo '°va. Nekateri sploh ne t
l
se om
polhov zelo malo, v nekaterih predenji hoste jih pa g>loh ni Če ni buko-j^ga žira, tudi polhov ni, razen tam, *fct spomladanska slana bukovega brstja ni pomorila. Stari polhi so se «ikoj umaknili, če so sploh prifii iz poUhn. Ostalo je le nekaj mladih, ki J* sedaj hranijo po leščevju in red-jph gabrih, v leščevju je lov težak, jrar pa ujamejo polhov, so zdo majhni. v posameznih duplih dobijo udi še kakega starega samotama. Že
zdaj lah polharji
obSan
vppaiu|«
•dva d odgovarja
- Po čem sklepaš, da kultura v Kočevju kljub »kulturnemu fednu“ šepa?
- Ker so morali za kulturni Program na svečani seji ob občinskem prazniku poklicati na Pomoč nonet „Vitra“ iz Ribnice.
lahko ugotovimo, da so se letos držali lovopusta, sqj so le redki začeli loviti pred 25. septembrom.
DRAŽJI PLIN - Pred kratkim a nekaj časa ni bilo, nato pa smo dobili za skoraj polovico dražjega. Je že tako, da občani zdsj že natančno vedo, kdaj se bo kaj podražilo, saj dan, dva ali več prej v trgovinah tistega Uaga zmanjka, po podražitvi pa gaje takoj dovolj.
SLABŠI SPREJEM - Lastniki televizorjev se pritožujejo, da imajo njfoovi aparati prepogosto slab sprejem slike in motnje v glasu. Ker se to že dolgo ponavlja, bi bilo treba ugotoviti vzrok motenj. Ali so tega krive motnje v oddaji ali pa so motnje krajevnega značaja. Pojavljajo se le ob določenih urah, iz česar bi lahko sklepali, da so v mestu elektromotorji in avtomobili, ki niso blokirani.
Vroč KOSTANJ - Jesen je tu. Kiosk za peko in prodajo kostanja je že spet postavljen pri mostu in obratuje s polno paro. kuj železo, dokler je vroče! Tako je tudi s kostanjem. Naval je res velik. Kar dve peči ves dan ddata in kostanj komaj dopeče-jo čakajočim. Cena kupcem ni pomembna. V vrečki za 10,00 din je kupec naštel 32 kostanjev. Tako dobiš 3 kostanje za 1,00 din. Kostanji v tej vrečki tehtajo slabih 10 dkg. Potemtakem je 1 kg kostanja vreden 100,00 din, kar je toliko kot 8 kg kruha.
Areevia v Italiji sta 6., 7. in 8. oktobra gostovala v Arcevii ribniška godba na pihala in ribniški nogometni klub.
Godba na pihala je imela na trgu v Arcevii koncert, na katerem je nastopila skupina z domačo godbo. Obe godbi sta se pred mesecem dni, ko je godba iz Arcevie gostovala v Ribnici, pobratili.
KOČEVSKE NOVICE
I
SMEH PRED BLOKOM - Na Trgu Vdjka VlAoviča v Ribnici sta spet dograjena dva nova Moka. Žal pa nimata smetnjakov. Občani stresajo zdaj smeti kar na asfalt pred blokom. Za nova bloka sta le dva smetnjaka, in to le zato, ker sta ju dva stanovalca pripeljala sem iz svojih prejšnjih stanovanj.
Nogometaši iz Ribnice pa v Arcevii niso imeli sreče in so izgubili z 1:0. To je menda prva tekma, ki so jo Arcevianci doslej dobili. Pred tremi leti je njihov klub v Ribnici izgubil kar z 9:2.
Vendar pa ni toliko važna zmaga, pač pa sodelovanje. Srečanja in sodelovanja občanov, ne le občinskih funkcionarjev, vodijo k večjemu razumevanju narodov in s tem k utrjevanju miru v svetu. Za to najn tudi stroškov ne sme biti škoda.
-Tako približno je poudaril na zaključni svečanosti v Arcevii
ZANIMIVA SEJA IS
Za ponedeljek 15. oktobra je bila sklicana seja izvršnega sveta občine Ribnica, ki je imela na dnevnem redu organiziranost in delo v krajevnih skupnostih, uresničevanje sporazuma o finansiraiqu programov KS, pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja o organiziranosti in stanju v SIS, osnutek odloka o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine, reševanje nadaljnjega razvoja in usmeritev Obrtnega poletja Ribnica in nekatere druge zadeve.
----------T-?
sekretar občinskega komiteja
ZK Ribnica.
V imenu domačinov je goste iz Ribnice pozdravil predsednik uprave občine Areevia Augusti-no Busoli, ki se je zavzel za nadaljnje poglobljeno sodelovanje med občinskima vodstvoma, organizacijami, društvi in občani.
Z obeh strani je bilo izrečenih tudi nekaj predlogov o na-^daljnjem sodelovanju, vendar še niso dokončno sprejeti. Omenimo naj le predlog, nq bi na eni izmed prireditev ob proslavljanju 9004etnice Ribnice nastopili
hkrati, se pravi z istim programom, obe pobrateni godbi na pihala, se pravi iz Arcevie in iz Ribnice.
J. P.
PO 5 DIN ZA GODBO
V ribniški občini podpisujejo te dni samoupravni sporazum o finansiranju godbe na pihala. Sporazum predvideva, da bo vsak zaposleni prispeval za godbo po 5 din na mesec; godba pa je dolžna sodelovati na raznih občinskih prireditvah, pogrebih itd. Del denaija bodo porabili za nakup instrumentov in uniform.
Obrt o kolektivni pogodbi
Ali obrtnik lahko premesti delavca brez njegove privolitve? — V občini 295 obrtnikov in pri njih zaposlenih
delavcev
buje še 30, obrat Itas v Pirčah tudi približno toliko, razen tega sta potrebna še obrata v Poljanski dolini in Strugah, ki bi tudi zaposlila precg' ljudi.
V osnutku načrta ni dovolj jasno povedano, kako se bodo razvijale nekatere panoge. Tako za lesno industrijo, ki je osnovna in ima največ mežnosti za razvoj, iz dosedanjih dokumentov sploh ni razvidno, kako se bo razvijala. Podobno je tudi s turizmom in gostinstvom. Nejasnosti so še pri razvoju stanovanjskega gospodarstva, trgovine in servisov pa tudi na negospodarskem področju. Tu je nejasno opredeljen razvoj šolstva, zdravstvenega varstva in varstva ostarelih občanov.
Premalo je obdelano tudi sodelovanje na območju ljubljanske regije ter sodelovanje s sosednjimi občinami. Pri tem je treba posvetiti posebno pozornost sodelovanju s sosednjimi hrvatskimi občinami, s katerimi so že zdaj razvite mnoge oblike sodelovanja, posebno pozornost
E a bo treba posvetiti razvoju rajev ob Kolpi. j. PRIMC
Komisija za vprašanje Romov
Še druga imenovanja
Na zadnji seji občinske skupščine Kočevje so imenovali za skupnega delegata občin Kočevje, Ribnica in Cerknica v svet tozda Oddajniki in zveze RTV Ljubljana Rudija Grudna iz Kočevja, v skupni odbor udeležencev družbenega dogovora za spremljanje in uresničevanje kadrovske politike v Sloveniji za prav te občine za članico Marijo Petkovšek iz Logatca, za njenega namestnika pa Janeza Žnidaršiča iz Vihnke.
Imenovali so še komisijo za vprašanja Romov, katere predsednik je Anton Kajfež, člani pa še Vera Vučič, Danica Kaplan, inž. EKišan Oražem, Nace Kamičnik, Miha Nagu, Drago Gril, Rajko Jenko, Marija Furlan, Vlado Maurin in Bojan Levstik; eno mesto so rezervirali za predstavnika oz. delegata Romov.
Imenovali so še komisijo za pregled samoupravnih aktov, za predsednika pa Julija Pluta in Petra Subj
DOBRC
INFORMIRANJE
V akciji NNNP v ribniški občini je bilo zelo prizadevno poverjeništvo za informativno dejavnost pri izvršnem svetu občinske skupščine. V treh dneh je izdalo kar 6 številk ,Glasu svobode". Tudi nekatere druge organizacije in OZD so med vajo izdale svoje glasilo.
Pred kratkim je bil v Ribnici posvet obrtnikov, gostincev in delavcev, zaposlenih pri zasebnikih. Na pobudo občindcega sveta Zveze sindikatov ga je sklicalo združenje obrtnikov občine Ribnica. Udeležilo se ga je okoli 30 obrtnikov in delavcev.
Na posvetu so tolmačili novo kolektivno pogodbo o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki. Nanjo so dali
Razstavili 300 vrst gob
Naval ne le v gozdovih, ampak tudi na razstavi
Kar 300 vrst gob so na nedavni razstavi pokarali člani gobaiske družine Ribnica. To ie že peta taka razstava in na vsaki pokažejo več vrst gob. Na prvi sojih le 60.
„Vse gobe smo nabrali dva dni pred razstavo/* je povedal prethednik družine Viktor OMak. Družina šteje 84 članov, pri ureditvi razstave pa jih je sodelovala le slaba četrtina. Pač pa so ribniškim gobarjem pri določitvi vrste gob pomagali znani slovenski strokovnjaki (mikdogi) iz gobarske družine
a, in sicer dr. Dušan rščaj, inž. Štefan Erjavec in Bogdan Tratnik.
Razstava je zelo uspela, žal
(>a so si zaradi velikega navala ahko le redki ogjedali vse gobe. Pozornost so privlekli tudi polhi, polhovke in razne nagačene živali. Ta del razstave so uredili pdharji in lovci.
J. P.
udeleženci posveta tudi več pripomb.
Pohvalili so tisti del pogodbe, ki govori o pravici do dela, zavarovanju in pravičnemu nagrajevanju po delu, pa tudi določila o tesnejšem sodelovanju oz. združevanju dela in sredstev obrtnikov (samih ali v okviru zadruge) z OZD. Predlagali pa so nekatere dopolnitve pogodbe. Tako naj bi se po njihovem predlogu opravljanje javnih funkcij delavcu pri obrtnika ne štelo kot dopust, ampak kot redno delo. Menili so, naj bi dopustili možnost premestitve delavca v obratovalnici z enega delovnega mesta na drugo tudi brez njegove privolitve. Obrtnik bi tudi moral omogočiti delavcu, da se še naprej izobražuje. Po ribniškem predlogu naj bi delavcu omogočili izrabiti letni dopust tudi, preden mu poteče 6 mesecev zaposlitve.
Nadalje so razpravljali še o programu razvoja malega gospodarstva v občini, ki ga je dala v javno razpravo občinska skupščina.	J.	P.
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
«
SLAB OBISK KONCERTA - Čeprav sodita Ivica Serfezi in Ljubka Dimitrovska med naše boljše pevce zabavne glasbe, njun koncert v domu JLA v Ribnici ni bil dobro obiskan. Morda je vzrok z a. to visoka cena vstopnic, saj sojih prodajali po 60 din.
DVE GRADNJI - Nova trgovska hiša in novi zdravstveni dom v Ribnici sta največji investiciji, ki potekata te dni v občini Njima ob bok lahko postavimo še »Meles". Delavci SGP r
zanimivega. Tako je ena 'izmed ekip civilne zaščite izvedla nenavaden podvig: skozi »sovražne" vrste se je prebila do vasice Vrh, kjer je pomagala pri telitvi neke krave, vse se je srečno končala Tele in krava sta zdrava, ekipa pa se je po opravljenem delu spet vrnila v bazo.
M. G-č
ji del Zi
) postavimo še „Mdes . Delavci Grosuplje so že opravili največ-1 dela pri trgovski h Bi kočevski
idar pa je krepko poprijel pri zdravstvenem domu.
DAN TOPNIČARJEV - V Ribnici so zelo svečano proslavili dan topničarjev 7. oktober. Tega dne je bilo več prijateljski športnih sre-— j —f-i-j ter mijJiino Ribnice svečani akademiji v i sodelovali vojaki, učenci osnovnih šal iz Ribnice in Kočevja, nonet „Vitra“ in moški pevski zbor iz Sodražice.
NNNP IN KRAVA - Med akcijo NNNP v ribniški občini se je zgodlo tudi marsikaj neobičajnega in zato
Spet smo zgradili dva lepa Moka na Tiru Veljka Via-
- Pozabili pa smo, da i
nova hoviča.
. da potrebujeta kante za smeti, ki jUi stanovalci stresajo zdaj kar na asfalt pred blokoma.
MED UŽITNIMI IN STRUPENIMI — Na gobarski razstavi v Ribnici se je maisikdo naučil razlikovati gobe, maisikdo pa je zaradi oblice različnih gob I odšel z razstave tudi zmeden. (Foto: Primc)
RESET0
tedens^led
Četrtek, 18. oktobra - Luka Itetek, 19. oktobra- Etbin Sobota, 20. oktobra - Irena
&
Nedelja, 21. oktobra - Uršula ddiek,
Torek, 23. oktobra- Severin
Paneddiek, 22. oktobra - Zorislav
Sreda, 24. oktobra - Dan OZN Četrtek, 25. oktobra - Darinka
LUNINE MENE 2L oktobra ob 3.23 - mlaj
BRESTANICA: 20. in 21.10 nemškojugoslovanski barvni film Vinetou - kralj petroleja
BREŽICE: 19. in 20. 10. ameriški barvni film Največji ljubimec sveta. 21. in 22. 10. italijanski barvni film Bitka za Maiet 23. in 24. 10. angleški barvni film Neskončna noč.
SLUŽBO DOBI
SPREJMEM dekle, ki
rada
nadaljevala šolanje, tečaje, se kaj izučila ali :
Kapla
2ASESTAVO ANSAMBLA iščem
zaposlila, ji pomagam, dan, Gal je vica 14, Ljubljana.
bas, ritem kitarista in bobnarja. Zaželena oprema in po možnosti oddužen vojaški rok. Zvone Uhemik, Otočec 48.
SLUŽBO DOBI takoj dekle, ki ima vesdje za ddo v bifeju. Hrana in stanovanje v hiši Nedelje in prazniki prosti. Malnerič, Kajuhova 18, Ljubljana.
ZASTOPNIKE za prodajo knjig iščemo. Pogoj: uspešen v prodaji in osebni avtomobil. Cenjene ponudbe pošljite na naslov: Danijel Robič, Čopova 9, Celje, tel. (963) 27- 949.
SLUŽBO ISCE
V varstvo vzamem otroka (v Trebnjem). Naslov v upravi lista. (3996/79).
STANOVANJA
ENOSOBNO stanovanje ali garsonjero- sprejmem v najem v Trebnjem. Pismene ponudbe pod ,, DOGOVOR”.
MLAJŠI PAR s petletno hčerkico nujno išče sobo ali manjše stanovanje v Dobovi, Brežicah ali Krtke m. Naslov v upravi lista (3951/79).
OBRTNIK išče sobo s posebnim vhodom, po možnosti s kuhinjo, v centru Novega mesta. Plačam do 3.000 ND na mesec. Naslov v upravi lesta (3992/19).
ODDAM opremljeno sobo v centru Novega mesta. Naslov v upravi lista (4024/79).
Motorna vozila
KOSTANJEVICA: 20. 10. ameriški film Lovci na koristi. 21. 10. ameriški film Vroča sedla. 24. 10. ameriški film Zeleno sonce.
KRŠKO: 20. in 21. 10. ameriški film Kaskaderji. 24. 10. ameriški film Razbojniki na svobodi. 25. 10. ameriški film Od poldan do treh.
MIRNA: 20l 10. hongkongški
film Varujte se Cleopatre Wong. MOKRONOG: 20. in 21.
Enooki šerif in dama.
i. film
NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 19. do 21. 10. ameriški barvni film Začnite z revolucija 22. in 23. 10. francoski barvni film Madam Mod. 24. in 25. 10. ameriško-japon-ski barvni film Dokaz.
NOVO MESTO - KINO JLA: Od 18. do 21. 10. film Bruce Lee, občudujemo te! Od 22. do 24. 10. film Bobi Dirflid.
RIBNICA: 20. in 21. 10. ameriški film Srebrna strela.
SEVNICA: 20. in 21. 10. ameriški barvni film Globina. 24. in 25. 10. kongkonški film Zadnja igra smrti.
Og
UGODNO PRODAM: prikolico za čoln, gliser G 370 Kvameiplsti-ka in TOMOS 18, rabi jan o 10 ur, za 60.000.- in ZASTAVO 101, za 75.0001 Informacije: tel. dopoldne 23-611, popoldne 21-590.
PRODAM NSU 1000 c, letnik 71/71 Naiov v upravi lista (3986/79).
PRODAM dobro ohranjeno Z 101. Turk, Roje, Šentjernej.
PRODAM rezervne dde za R 4, letnic 1976 in 1969. Boris Vidmar, Segova 19, Novo mesto, tel. 22- 805.
PRODAM lado, letnik 1972. Informacije po 14. uri na td. 21—671.
FIAT 1300, registriran, starejši let-trik, z novim vgrajenim motorjem (prevoženih 7000 km) zaradi obiska ide ugodno prodam ali zamenjam za motorno kolo nad 250 cm3. Ogled ob sobotah in neddjah. Aco Guculovič, Ska-lickijeva 1, Novo mesto.
POCENI prodam fiat Z 750, letnik 1972, s parno številko. Ogled vsak dan od 16. ure dalje. Niko Bučar, H ruševec 16, Straža pri Novem mestu.
AMI 8 break, letnik 1974, dobro ohranjen, prodam. Tdefon 71—793, Marjan Preskar - pri Videnič, Sadjarska 1, Krtka
UGODNO prodam avto Lada 1500 SL, letnik 1975. Marjan Slak, Mestne njive 11, Novo mesto.
PRODAM VW 1200, dobro ohranjen, in pralni stroj Gorenje. Tel. 25-172 po 13. url
FIAT 125 prodam. S. M. Novo
mesto, Lebanova 54, tel 21-367 (popoldne).
GOLF-J letnik 1977, bde barve, ugodno prodam. Informacije po td. 76-449 d od ol dne.
PRODAM TAM 6500, šlepar. Na-dov v upravi lista (4012/79).
PRODAM Z 1500 E, letnik 1979, prevoženih 5500 km. Vinko Bojane, Kristanova 53, Noto mesto.
ZASTAVO 101 L, letnik 1977, ugodno prodam. Tomažin (061) 322-984 ali (068) 71-193 dopoldan.
PRODAM Z 101, letnik 74/75, cena 48.000. Opašite se na teL (068) 72-416 po 20. uri vsak dan.
PRODAM Z 750 L, letnik 1977. Informacije po td. (068) 61-863.
UGODNO prodam dado 1973, avgust 1970. Marijan Spil ar, Šegov a 10, Novo mesto.
PRODAM spačka, letnik 1974. Marjan Mikec, Dol. Podboršt 1, Mirna peč.
PRODAM dyano. 6, letnik 1977. Stane Opara, Segava 10, Novo mesto, td. 24—167.
LVDO SPECIAL, letnik 1977 ugodno prodam. Informacije dobite pri Bulcu, telefon 22-630 (služba) in 25-130 (doma).
ZASTAVO 1300, letnik 1970, v voznem stanju, neregistrirano, prevoženih 52000 km, ugodno prodam. J. Mihdčič, Sečje selo 23, Vinica.
PRODAM CITROEN PALLAS, letnik 1977. Kranj, Lužarjeva 17, telefon 064-22-515.
PRODAM ali zamenjam za manjši avto Z 101, letnik 1975. Jože Bobič, Nad mlini 57, Novo mesto.
PRODAM Z 126 P, letnik 1976. Td. 21-802 popoldan.
PRODAM kombi WV. Man tel. Stopiče 55.
PRODAM škodo de Luxe, letnik 1974. Informacije vsak dan od 14. ure dalje. Peter Čerček, Drska 46, Novo mesto.
FORD CAPRI 1500, letnik 1970,
firodam. Alojz Cesar, V Brezov og 37, Novo mesto. Oged po 14. un.
PRODAM Z 101, letnik 1973 (november). OjJed od 14.30 dalje. Ciril Lampe, Vrh 25, Šentjernej.
PRODAM Z 750, letnik 1972. Prečna 69, Novo mesto.
PRODAM Z 101, letnik 1973. Anton Repovž, Srebrniče 2, Novo mesto.
PRODAM fiat 1100 skupaj ali po ddih. Ivan Ertte, Srednje Grčevje 2, Otočec.
PRODAM TAM 110 s pogodbenim ddom. Jože Blatnik, Mirana Jarca 10, Novo mesto.
PRODAM škodo 1101, letnik 1973, prevoženih -54.000 km. Naslov v upravi lista. (3961/79).
PRODAM AUDI 60 L z vgrajeno plinsko napravo. Informacije na td. 25-120 v popoldanskem času.
UGODNO PRODAM R 4, oktober 1974. Registriran do oktobra 1980. Informacije na tel. 21-218 dopokfcie, 23—611 popoldne.
PRODAM
PRODAM 1200 modularnih opek Zagreb. Td. 21-601
PRODAM dobro ohranjen kombiniran otroški voziček. Jelka Fajdiga, Adamičeva 43, Novo mesto, td. 22-917.
PRODAM dobro ohranjen hladilnik in novo peč ,,kraljica peči“ na trdo gorivo. Mira Strel, Mokronog 99.
PLOHE, nove, pribl. 3 m3 prodam. Naslov v upravi lista (4004/79).
POCENI prodam ohranjen polkavč in šivalni stroj „Mima“. Slamnik, Nad mlini 51, Novo mesta
UGODNO prodam dnevno soba Avgust Košak, Ločna 16, Novo mesto.
PRODAM 3t traktorsko prikolico kiper (zračne zavore) in frezo Holder, vse v' dobrem stanju.
Stanko Turk, Jelševnik 15, Črnomelj.
PRODAM čistokrvne nemške ovčarje, stare 11 tednov. Janez Knavs, Salka vas 1, Kočevje, td. 851-669.
PRODAM malo rabljeno kostnico Alpina. Ivan Glas, Bučerca 26, Krška
PRODAM električno kitaro graziela special 2. Cena 3.000 dia Ragovska 27, Novo mesto.
PD UGODNI CENI prodam kombiniran italijanski otroški voziček. Ravbar, Kristanova 11, td. 22-047.
PRODAM po polovični ceni 70 betonskih stebrov za vinograd. Franc Ncrvak, Trnje 4, Velika Loka.
PRODAM peč na olje EMO in otroško postdjico (130 cm). V Brezov log 61, Novo mesto.
12- 13- 14- 15- in 16-colske gumi vozove, nove, za volovske, konjske ali traktorsko vprego, prodam. Delamo tudi osovine za traktorske prikolice po naročilu, dostava na dom. Stane Bulc, Jurčkova pot 73, Ljubljana-Rakovnik.
POCENI prodam trajno žarečo peč EMO-plamen. Pavšdj, Družinska vas 41/a, Šmarješke Toplice.
UGODNO prodam gradbeno barako. Informacije po td. 23-130 - Novo mesto.
PRODAM barvni televizor »MONTREAL”. Irena Novak, Majde Sile 20, Novo mesto. Tel. 22-008.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik : Slavko Lupšina
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer, (urednik priloge), Bojan Budja, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 6 din, letna naročnina 238 din, polletna naročnina 119 din, plačljiva vnaprej - Za inozemstvo 480 din ali 25 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32000-009-8-9.
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 130 din, 1 cm na določeni strani 160 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 on na prvi strani 250 din. Vsak mali oglas do 10 besed 50 din, vsaka nadaljna beseda 5 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 10 od 1. 1	1979	-	Na	podlagi	mnenja	sekretariata za informacije IS
skupščine SRS (št 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometaproizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podtužnid SDK v Novem mestu: 52100-603-30624 - Naslov uredngtva: 68001 Novo mesto, Ulica talcev 2, p.p. 33, telefon (068) 23 606 - Naslov uprave: 6800» Novo mesto, Glavni trg 3, p.p. 33, telefon (068) 23—61 1. -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: ljudska pravica, Ljubljana
lacijsko peč v brezhibnem stanju. Naslov v upravi lista (3943/79). KUPIM manjalnik (getribo) komplet, za R 4, v dobrem stanju. Franc Denžič, Trnje, blok sever, Lamda BI, Brežice.
PRODAM 15 a vinograda v Gabrju — Gabrska gora na sončni legi, možen dostop z motornimi vozili. Naslov v upravi lista (3945/79).
PRODAM v Gabrju manjšo podkleteno enostanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem. Voda in dektrika v hiši. Naslov v upravi lista (3945/79*
PRODAM hišo z vrtom v Šahovcu pri Dobrniču. Informacije: Kovač, Žužemberk45.
NA TRŠKI GORI prodam večjo paredo z vikend-zidanico in mladim vinogradom. Elektrika, voda dostop z avtomobilom. Informacije potd. (061)41-458.
RAZNO
GARAŽO vzamem v najem v Sevnici Ivan Mirt, Naselje heroja Maroka 23, Sevnica
POGREŠAN je pes bavarski barv ar. Kdor bi karkoli vedel o njem, naj proti nagradi sporoči na naslov: Janez Prah, Sela4, Šentjernej.
zdravih let v krogu domačih želijo njeni otroci in vnuki
DRAGI mami MARIJI GNIDOVEC iz Vdike Loke 36 iskrene čestitke za 66. rojstni dan z željo, da bi bila še dolgo med nami zdrava in zadovoljna Vsi njeni
Dragi mami URŠKI TRAM TE TO VI iz Ruhne vasi iskrene čestitke za bližnje praznovanje, da bi bila zdrava in še dolgo med nami Hvaležni otroci z družinami
Dragemu možu in očetu JANEZU MIHALIČU iz Rateža44 iskreno čestitamo za 45. rojstni dan in mu želimo vse najlepše, posebno pa veliko zdravja Žena Anica hčerka Brigita in sin Zdenko.
V neddjo praznuje svoj 40. rojstni dan MARIJAN PAVLIHA, učitdj iz Domžal. Ob temjubieju mu iz srca čestitajo: mama z možem Tonetom, brat Miro z ženo Darinko, Gregor, Roman in mala Mirjam ter Pavlihovi iz Črnomlja in Petričevi iz Nemčije.
Klemenčič iz Brežic - Dejana, Anica Obrankovič iz Bedovečkega Križa- deklico, Marjeta Dubrovčan iz Šendenarta - Izidoija, Metka Devetak s Čateža - Tatjano, Danica Jel-čič iz Brdovca - Bruna Anica Ibra-himkadič iz Rigonc - dečka, Ev« Ratešič iz Bedra - dečka, Anic* Prašnjak iz Javoria - deklico, Mil«' na Gudalo iz Brežic - deklico, Mar ta Župevc iz Krškega- Aleksandra Marija Sutar iz Brežine - Rajka, Marija Mešiček z Otoka - dečka. Zdenka Pinterič iz Brežine — Anj0’ Anica Škrlec s Sel - deklico, P*-bravka Prahin iz Zaprešiča — Natab' jo, Ana Jalovec iz Sevnice - de&* in Zdenka Matjašič iz Podvrh* Sandro. - Čestitamo!
lenovic iz aenKovca — oiaaa»v' ijeta Planinc iz Kraja Donjega' onka Mirjana Rožič iz Prigorja' njo, Jožefa Nanut s Senovega '
OBVESTI LA I
Podpisani JOŽE KOBE, Ddž 48, Stopiče, opozarjam vse, ki nas obrekujejo in širijo laži o naši
družim, da jih bom, če s tem ne bodo prenehali, sodno preganjal. JANEZ VIDE, Dd. Stara vas 21,
Šentjernej, prepovedujem vožnjo in hojo po moji parceli v Rakovniku. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
23. oktobra bosta praznovala ati in mami Jožefa in Lado MARTINČIČ iz Hrvaškega Broda 25-letnico poroke. Želimo jima še mnogo zdravih in vesdih let v krogu domačih. Čestitajo sinova lože in Ivan ter hčerka Štefka z
družino, vnučka Zdenka in Mitja pa jima pošiljata koš poljubčkov.
DRAGI mami in stari mami TEREZIJI FLEK iz Jerneje vasi pri Črnomlju iskreno čestitajo za njen 70. rojstni dan in še mnogo
Gostišče MARIJA CUGELJ z Odrge pri Trebnjem obvešča cenjene goste, da bo začelo redno obratovati 20. 10. 1979. Gostišče je primemo za poslovne sestanke, prijateljska srečanja, poročne slovesnosti in turistične grupe. Naročila sprejemamo tudi po td. (068) 83-115. Se priporočamo!
SERVIS CTC; THYSSEN obvešča cenjene stranke, da opravlja popravila v garanciji n a gornjih gorilnikih, na ostalih znamkah pa izven. Izddamo kompletno montažo gorilnika z oljno in elektroinstalaciio. Nastavitev z instrumenti Območje dda od Trebnjega do Brežic, Anton Vrščaj, Kdodvorska 56, Črnomelj, td. 76-073.
OPRAVLJAM slikopleskarska dela, fasade, lepljenje tapet in podobna opravila na montažni) hišah. Anton Kos, Malendca vas 28, Mirna peč, td. 84-317.
CENJENE goste obveščam, da je ponovno odprt prenovljeni BIFE „LETALlSCE” v Prečni Med drugim vam bomo postregli z ribjimi specialitetami Točimo pristen mošt Ddovni čas od 9. do 22. ure. Ob torkih zaprto. Priporočamo se za obisk.
NUDIM avtoličarske usluge in se priporočam. Avtoličarstvo Boris Udovč, Cegelnica 22, Novo mesto - telefon 23-529.
IZ BRfžlŠK£,
P0R00N l§N IC€
V času od 29. 9. do 5. 10. so v brežiški bolnišnici rodile: Marija Major iz Sromelj - dečka, Kata Dum-bovič iz Celin — Vedrano, Andela Lupšina iz Trebeža - deklico, Sonja
V času od 5. do 12. oktobra so’ brežiški proodnišnid rodile: Zoric* Srdenovič iz Šenk ovca - Sladano. Marjeta Planinc iz Zvonka,
Sonjo, 1________________________„
Sonjo, Anica Škacan iz Samobor*' Danijelo, Mihada Hotko s Sd ' Josipa Karolina Levičar s Senoveg* |
- Jasmino, Bariča Gr^ečič iz Bi* sl ovija - Danijelo, Sonja Ogorevc p Brežic - Nataša Nena Kurek <* Ivanca - Hdeno, Milica Rudar Galgovega - Tomislava, Boža G*6 in Dobove - Aleksandro, Anic* Horvat iz Gradne - Mirdo, Anic* Gr jat iz Podvrha — Marka, An* Gabron iz Sevnice - dečka, Milen* Dušič iz Pišec — dečka, Matild* T\iršič iz Laz - deklico, Zorko Slavica s Sd - Francija, Nevenk* Jagodič iz Samobora — Ivano. Antonija Gabrič s Senovega- Tanjo, Marija Šuler iz Brežic - Marijo, Branka Petan iz Globokega ' Matejo, Olga Radosavljevič iz Brežic
- Dejana Milenka Golob iz Malej* vrha - Sandija, Vera Vogrinc iz So*
- deklico. Jožica Dražil * Šendenarta- deklico. - Čestitam®'
S&U1EUS
ZAHVALA
V 43. letu starosti nas je zapustil dragi brat, svak in stric
VJEKOSLAV KLEPAČ iz Kočevja Iskreno se zahvaljujemo vsem $ rodnikom, prijateljem in znanci za izrečeno sožalje in spremstvo A’ njegovi zadnji poti ter za podatj*®0 cvetje in vence.
Žalujoči:	sestra	Zdenka
družino
Tov. Tereziji MIRTIČ iz Novega mesta Resljeva 2, se zahvaljuje mo za 3.000,00 din, ki jih ji darovala naši bolnišnid namesti venca za pok. Terezijo Knafdjcj Splošna bdnišnica Novo mestf
KUPIM
KUPIM moped, po možnosti APN 4. Jože Šilc, Goriča vas 90, Ribnica Td- (061)861-095.
KUPIM rabljen električni betonski mešalec in rabljeno termoakumu-
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, strica in svaka
MILANA GORENCA
iz Novega mesta
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, krajanom in družbenopolitičnim organizacijam: AMD, DLC, radio klubu, ZZB, gasilskemu društvu Novo mesto, sindikalni organizaciji V. P. 1394 Novo mesto, komandi garnizije Novo mesto, sindikalni organizaciji ČZP Dolenjski list, predvsem dela« em grafičnega oddelka, sindikalni organizaciji Krka - tozd zelišča, Splošni bolnišnici Novo mesto, ORL oddelek, sindikalni organizaciji PTT, predvsem TOZD za PTT promet Novo mesto, LB — Temeljni dolenjski banki Novo mesto za podarjene vence in za izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se govornikom za poslovilne besede, gasilcem, godbi na pihala in pevcem, še posebej pa tov. Nikoli Padevskemu za ves vloženi trud pri organizaciji pogreba. Posebno se zahvaljujemo medicinskemu in strežnemu osebju Splošne bolnice Novo mesto, darovalcem krvi in garnizijski ambulanti za vso požrtvovalnost in skrb.
Žalujoči: žena Fanika, sin Milan, hčeika Cvetka, bratje in sestre z družinami ter
drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob mnogo prerani in boleči izgubi naše ga dragega očeta in starega očeta
JOŽETA KRŠTINCA
nosilca spomenice od 1941 iz Dragomlje vasi 15 pri Suhoiju
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje in nam pomagali, stali ob strani v težkih in bolečih trenutkih, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu pospremili k mnogo preranemu počitku. Posebno se zahvaljujemo osebju Splošne bolnice Novo
Zahvaljujemo se tudi organizacijam ZB, DU Metlika, godbi na pihala iz Metlike, pevskemu zboru iz Novega mesta in pripadnikom JLA iz garnizije Črnomelj. Še enkrat iskrena zahvala vsem, ki ste pokojnika imeli radi, z nami sočustvovali in na kakršen koli način počastili njegov spomin.
Žalujoči: otroci z družinami
ZAHVALA
Po zahrbtni bolezni nas je v 67. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
ANTON
KASTELIC
iz Poljan 6 pri Mimi peči
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, mu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala kirurškemu osebju splošne bolnice Novo mesto in zdravstvenemu osebju v Trebnjem, kolektivu IMV Novo mesto, kolektivu TOZD Dolomiti, župniku za opravljeni obred. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Francka, sinova Tone in Jože, hčeika Francka z družino, hčerka Anica, brata Janez in Jože, sestra Mici z družinami in drugi sorodniki
1	ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi naše drage žene, mame, sestre, tete in sestrične
JOŽEFE ŽABKAR
■z Grmovelj 2 pri Škocjanu
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnicam, prijateljem, znancem in vaščanom, ki ste pokojno pospremili na pjeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje ter nan izrazli sožalje. Zahvaljujemo se zdravnikom in osebju novomeške bolnišnice za njiiovo neizmerno požrtvovalnost v času bolezni in pomoč v zadnjii dneh njenega življenja Iskrena tavala kolektivom Krka, Ela Novo mesto, Dominvest, Industriji obutve in pevcem za občuteno zapete žalostni«, župniku za lepo opravljeni obred in vsem, ki boste obiskovali njen prerani grob-
Žalujoči: mož Alojz, hčerke Jožica ter Majda, Stanka in Vida z družinami, sestra Tončka m drugo sorodstvo
V SPOMIN
13. oktobra je minilo eno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, skrbni oče ter stari oče
JOŽE PLUT
iz Božič vrha 5
Tih in žalosten je naš dom brez tebe. Odšel si, nikoli več se ne vrneš, bolečina v naših srcih pa je ostala. Nikoli te ne bomo pozabili, še vedno živiš z nami in mi smo vedno s teboj.
Vsi njegovi
V SPOMIN
19. oktobra bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga sestra, teta in svakinja
ANICA
TOMŠIČ
roj. Jerše iz Kočevja, Prešernova 7
Med nami je ostala praznina, v naših srcih bolečina. Odšla si mnogo prezgodaj, spomin pa bo ostal. Vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen prerani grob, prinašate cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala.
Žalujoči: sestri Lirika in Milena, nečaki in svakinji Kristina in Marija
V SPOMIN
23. oktobra bosta minili dve leti, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš nadvse ljubljeni sin in brat
DUŠKO
PRAZNIK
iz Vrhovega pri Žužemberku
V naš dom sta se naselili felost in bolečina. Tvoj nasmeh in dobrota pa sta ostala neizbrisna v našli srcih. Hvala vsem, ki se ga še spominjate in mu prižigate sveče na njegovem mnogo preranem
grobu.
Za vedno neutolažljivi: vsi njegovi
SVET DELOVNE SKUPNOSTI UPRAVNIH ORGANOV SKUPŠČINE OBČINE SEVNICA
RAZPISUJE
PROSTA DELA IN NALOGE ZA
SEFA KRAJEVNEGA URADA IN MATIČARJA V LOKI pri Zidanem mostu
za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati motajo poleg z zakonom določenih izpolnjevati še naslednja pogoja:
pogojev
— srednja strokovna izobrazba administrativne ali ekonomske smeri
- 2 leti delovnih izkušenj.
Rok za sprejemanje pismenih prijav je 15 dni po objavi.
: Prijave sprejema Skupščina občine Sevnica.
Prijavljeni kandidati bodo o izidu obveščeni v 15 dneh.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube skrbne
žene, mame, stare mame, sestre in tete
PEPCE
VIDMAR
iz Šentjošta 17 pri Stopičah
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam karkoli pomagali v težkDi trenutkih, darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Zahvala vsemu zdravstvenemu osebju bolnice Novo mesto za lajšanje bolečin v najtežjih trenutkih, Novolesu iz Straže, Zavodu za sodalno medicino in higieno Novo mesto, ampulnemu oddelku tovarne zdravil Krka ter župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Franc, sin Jože, Slavko z dnižino, Joži z družino, sestre, bratje ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Vsem, ki so se poslednjič poklonil spominu našega nenadomestljivega očeta, starega očeta, pradeda, in brata
JOŽETA KNAVSA
s Travnka 114
in ga spremili na zadnji poti, se toplo zahvaljujemo. Hvala vsem, ki so nam izrekli sožalje in sočustvovali z nami. Hvaležni smo darovalcem cvetja in vencev, delovnim kolektivom GG TOZD Gozdrastvo Draga. LB Kočevje, TekrtZana Kočevje in ZKO Novo mesto. Se posebno se zahvaljujemo družinana Benčina za nesebično pomoč v težkih trenutkii. Hvala duhovniku za opravljeni pogrebni obred.
Žalujoči
DELOVNA SKUPNOST STROKOVNIH SLUŽB SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI METLIKA
RAZPISUJE prosta dela in naloge socialnega delavca
Poleg splošnih mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
1. končana višja šola za socialne delavce
2. delovna praksa- 1 leto
Prijave z dokazili o strokovni usposobljenosti Sprejema delovna skupnost strokovnih služb SIS Metlika, Metlika, CBE 23, 15 dni po objavi.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po zaključku razpisa
ZAHVALA
Ob težki izgubi dragega moža in starega očeta
PETRA KOBETA
s Sinjega vriia
se :'skreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in z nami sočustvovali, pokojniku darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrenahvala.
Žalujoči: žena Katarina in otroci z dmžinami Sinji vrii, Črnomelj
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dobri mož in očim
1
JOŽE MEDVEŠEK
iz Marofa pri Sevnici
Iskrena hvala vsem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje- Hvala govorniku Zveze borcev Sevnica za iskrene besede, kakor tudi kaplanu. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Matilda z otroki
Strokovni izobraževalni center za voznike motornih vozil Ljubljana — Ježica, dislocirani oddelek pri Združenju šoferjev in avtomehanikov Krško
RAZPISUJE
vpis učencev v večerno šolo za pridobitev poklica „voznik motornih vozil" v šolskem letu 1979/80.
Vpišejo se lahko kandidati, ki so dopolnili 18. leto starosti in končali najmanj 6 razredov osnovne šole ali poklicno šolo. Prijave sprejema ZŠAM - Ktško C. K. Ž. 4, Krško v PETEK, 19. 10. 79 od 16.-18. ure in v SREDO, 24. 10. 79 od 16.-18. ure.
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas jc zapustila naša draga mama. babica, p-ababica In teta
KAROLINA KREVS
iz Biriče vari 16
Iskrena hvala sorodnikom in znancem, ki ste ji darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje, pokojno pa spremili na njeni zadnji pot L Hvala župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
BELOKRANJSKA TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA „BETI" -METLIKA
Komisija za medsebojna razmerja prosta dela in naloge:
1. REFERENT UVOZA
DSSS razpisuje
Pogoji:
— višja ali srednja šola ekonomske ali tekstilne smeri
- 3 leta delovnii izkušenj (lahko tudi pripravnik)
Razpis je v veljavi 15 dni.
Delo se združuje za nedoločen čas. Prijave zbira kadrovska služba „BETI'
METLIKA.
Ženska ribiška sreča rNjih zlate r0|
Štefka Ban je že 21 let sestra instrumentarka na kirurškem oddelku novomeške bolnišnice, Instrumentarke so tista bitja v zeleni operacijski uniformi ter s kapo in masko, ki kirurgu med operacijo podajajo vso tisto množico nožev, Škarij, klešč, strgal in podobne, v kromu mrzlo se lesketajoče „šare”.
<*
Sestra Štefka se je izšolala v Novem mestu Po mali maturi je končala enoletni tečaj za bolničarke, nato pa ^ je njeno nadarjenost opazil J* prim dr. Savelj. Še nekaj 0 dodatnih tečajev in Štefka je J smela v operacijsko dvorano. 4 ,£>anes so stvari bolj £ zapletene, zahteve so večje, ” pripoveduje Banova. „Sta-J rejše smo se res dobesedno £ priučile, sedanji rod sester J instrumentark pa mora kon-€ čati šolo za višje medicinske sestre in dodaten tečaj. £ Poklic je res vabljiv in zanimiv, vendar prav nič lahek. V službo sem prišla vč eraj ob 7. uri, doma bom jutri ob dveh popoldne. Dežurstvo pač. Delo je vedno bolj naporno, nesreč t je vedno več. Včasih smo v t eni dežurni soboti ,zakr-pali" ali kako drugače ure-0 dili do tri paciente, to soboto pa kar 40. Pa dan niti ni bil tako izjemen. ” Laika najbolj zanima, kako se sestre inStrumen-tarke znajdejo v tisti gneči instrumentov, tamponov, igel in podobnega. Kako vedo, kaj je treba podati v dlan kirurgu, ki samo molče iztegne orokavičeno dlan.
instrumentov je res veliko,” prizna sestra Štefka, „pravzaprav vsak dan več. Samo oprijemal k je 20 vrst. Pri vsaki večji operaciji je potrebna tako imenovana osnovna mreža instrumentov, ki je enaka za vse kirurške posege, dodamo pa tisto, kar terja specifičnost posega. Operacija glave zahteva drugačno orodje kot operacija trebuha. Kaj moraš v določenem trenutku dodati, pa preprosto moraš vedeti Operacija teče v tišini Spričevalo dobre in-strumentarke je, da operater ne zahteva tega ali onega instrumenta. Operacijska ekipa, v kateri so poleg glavnega kirurga še eden ali dva pomočnika, instrumentarka in strežnica, mora delovati složno. Dviganje glasu nikomur ne koristi, najmanj pacientu pod sterilnimi rjuhami ”
Na kirurškem oddelku novomeške bolnišnice delajo 20 in več let kot sestre instrumentarke še: Mariia Vegelj, Marija Udovč, Marija Rade, Albina Judež in Malči Cujnik. Sest žensk, več kot 120 let dela v bolnišnici in operacijski dvorani. Koliko dodanih skalpelov, igel, ir tal, strgal, svedrov, Škarij? Koliko življenj so pomagale rešiti sestre instrumentarke, kirurgova desna roka? Nihče ne šteje. Saj jih niti ne poznamo, sester instrumentark. Samo oči je videti v okviru maske, čepice in zelene uniforme. Tople in pomirjajoče oči
MARJAN BAUER
PRIMOŽ JE RES PRIMOŽ -V rokah botre je mali Primož pričakal svečano podelitev imena v poročni dvorani nove občin&e skupščine. (Foto: J.* Pavlin)
Spet civilni krst
Po dvajsetih letih
Od zadnje sobote opravljajo poročne obrede v Novem mestu v novi poročni dvorani občinske skupščine. Pra\zaprav ne le poroke, saj so v soboto v isti dvorani svečano podelili ime pet mesecev staremu Primožu Puclju. Ta obred so v novomeški občini prvič opravili pred dvajsetimi leti, tako poroča Dolenjski list, in so ga imenovali civilni krst.
Primoževi starši so najprej izbrali botra, ki sta po svečani podelitvi imena prevzela pokroviteljske dolžnosti nad novorojencem. Botra naj bi staršem pomagala pri vz^goji, v primeru odsotnosti staršev bi poskrbela za varstvo in oskrbo in prispevala, da bo otrok dobro vzgojen.
J. P.
DVE NCVI KOMISIJI
Minuli petek je komisija za rokomet pri ZTKO Novo mesto pripravila sestanek, na katerega je povabila predstavnika šolskih športnih društev- Skupaj so pregledali lanskoletno delo in ugotovili, da so ga dobro opravili in da se organizacija lig ne bo spremenila. Pogo-
vorili so se tudi o nagrajevanju
trenerjev in vaditeljev ter se dogovorili, da bosta poslej delovali dve komisiji: za moški in ženski pionirski rokomet.
SMRT KOLESARJA
V soboto, 13. oktobra okoli 23. ure, je pri Goriči vasi v bližini Ribnice avtobus zbil 48-letnega kolesarja Ludvika Petka iz Nemške vasi. Kolesar je obležal mrtev. Nesreča se je zgodila, ko je 45-letni Sandi Podlogar iz Kočevja vozil avtobus iz Ljubljane proti Kočevju. Pri Goriči vasi mu je pripeljal nasproti neznan osebni avto, ki ni zasenčil luči, zato je voznik avtobusa spregledal kolesarja Petka, ki je peljal pred njim. Zadel ga je s prednjim delom avtobusa, ga zbil v jarek, kjer je kolesar obležal mrtev.
S solno kislino nad miličnika
Sodišče odmerilo Sušini šest mesecev zapora — Miličnikom? preprečil uradno dejanje
26. septembra lani je Sušin z osebnim avtomobilom zapeljal na
Prejšnji teden je na zatožno klop senata novome&e enote Temeljnega sodišča Novo mesto sedel 26-letni Drago Sušin iz Diužin&e vaš. Draga,ki je že od poprej zabeležen v sodnih spisih, je obtožnica bremenila, da je miličnikoma preprečil opraviti
parkirišče na Otočcu, kjer pa sta ga ustavila miličnika Jože Smrekar in Mirko Žel. Hotela sta se prepričati o lastništvu vozila, s katerim se je Sušin voziL Slednji pa je izkoristil trenutke njune nepazljivosti in jo popihal proti Družinski vasi. Miličnika sia mu seveda sledila in Draga pri Družinski vasi tudi ustavila. Sušin je takrat s pestjo udaril v prsa enega miličnika, drugega brcnil in se jima tako izvil iz objema. Stekel je v osebni avtomobil in iz njega wel litrsko plastično steklenico, napolnjeno s solno kislina Tako oborožen je miličnikoma zagrozil, da ju bo polil, če se mu pribiti ta. Sam je nato hitro stekel v bližnjo hišo in jo skozi zadnja vrata ucvrl v gozd. Pa ne za dolgo.
Obravnava je pokazala Sušinovo krivdo, čeprav sc je izgovarjal na vse pretege, trdil je tudi, da sta ga miličnika prva napadla in da je bil tako izzvan. Številni dokazi pa so
Su Sinove izgovore kaj kmalu postavili na laž .Senat mu je odmeril šest mesecev zapora, pri tem pa upošteval, da je bil Sušin že prej kaznovan.
B.B.
Tatjana Tičar pod Seidlovim mlinom ulovila enega največjih sulcev — Krka naklonjena zakoncema
Krka s svojimi trofejami res ne skopari. Še posebej je, kot kaže, naklonjena zakoncema Tičar. Mlada Novomeščana sta namreč že lani uplenila rekordnega sulca, v petek pa je tehtnica pokazala še kakše n dekagram več.
Verjetno Tatjana še sanjala ni, da bo njen prvi petkov met v zelene valove pod Seidlovim mlinom prinesel toliko razburjenja. Preteklo je vsega nekaj minut, ko ji je močan sunek ribiško palico skoraj iztrgal iz rok. Boj na obrežju Krke se je tako pričeL Tatjani je kajpada priskočil na pomoč mož Franci, ki je pogumno zabredel v že dokaj hladno vodo. Ni minilo deset minut, ko je bilo mokrega boja konec. Pred Tičarjevima je ležal orjaški sulec, ki je meril natanko 121 centimetrov, tehtal pa nič več in nič manj kot 16
kg. Trofeja, kakršno bi zavidal vsak ribič.
B.B.
V Ribnici razstavljene tudi vezenine neuvrščenih
DOKAZNI MATERIAL - Ob zgodbi o orjaškem sulcu iz Kike bi marsikdo samo vraževerno skomignil z rameni. Nejever-nežem v dokaz je tale posnetek. (Foto: B. Budja)
Padlo devet medvedov
 1
„Te žene in dekleta imajo p® res zlate roke!” je vzkliknite obiskovalka nedavne razstav« vezenin v Ribnici Ribniške žene in dekleta so pokazale, da imajo veliko znanja in volje, da ustvarijo tako lepe izdelke.
Posebnost letošnje razstave j« bila, da so prvič pokazale tudi vezenine, izdelane po vzrocih vhodnih in neuvrščenih dežel Kitajske, Indije in drugih, ki jih je prinesla z razstave del neuvrščenih dežel v Libiji Stank* Nosan. V teh deželah žene organizirano delajo vezenine in jih prodajajo na tuje. Pri svojem delu kažejo izredno iznajdljivost, saj celo iz čisto majhnih koščkov platna z vezenjem ustvarijo čudovite velike prte.
Letošnja razstava je torej spel pokazala nekaj novega. Obiskovalci, oziroma predvsem obisko-
Jeseni ima medved boljši kožuh
Pri prvi polni luni v oktobru sta na območju Zveze lovskih družin Kočevje padla dva medveda, skupno pa je bilo letos odstreljenih od začetka oktobra 9 od 15 za odstrel predvidenih medvedov.
Za odstrel so letos predvideni 4 mladiči do 50 kg, 4 od 50 do 100 kg 4 od 100 do 150 kg in 3 nad 150 kg. V načelu ima vsaka družina na leto dovoljen odstrel enega medveda. Letos so odstrelDi medvede že na območju lovskih družin Banja Loka (23 kg), Dolenja vas (200 kg), Kočevje (140 in 108 kg), Osilnica (dva po 50 kg), Ribnica (105 kg) in kot zadnja na območju LD Velike
Jasni Dokl
zdaj še »balkanski” bron
Na 11. balkanskem prvenstvu nastopile tudi tri Novomeščanke
Minulo 11. balkansko prvenstvo v gimnastiki v Ljubljani je ponovno potrdilo, da so najboljše Jugoslovanke v zadnjem letu močno napredovale in se še za stopnico približale najboljšim evropskim telovadkam.
To dejstvo je toliko bolj razveseljivo, ker so na minulem velikem tekmovanju najboljših telovadk z Ba Deana nastopile kar tri Dolenjke: Jasna Dokl, Matejka Kavšek ter Nataša Kočevar, ki je tekmovala zunaj konkurence.
V dresu z jugoslovanskim grbom sta bili ponovno najboljši Jasna Dokl in Ljubljančanka Alenka Zli-pančič. Z zanesljivimi nastopi in dobrimi uvrstitvami se je izkazala tudi Kavškova, poznalo pa se ji je, da ima za sabo premalo zahtevnejših nastopov. Jasna je v hudi konkurenci uveljavljenih romunskih telovadk telovadila prehlajena. Zato so njene uvrstitve po posameznih orodjih in novo osvojeno odličje na močnem tekmovanju zagotovo spodbuda in obveza za še bolj trdo delo. Balkansko prvenstvo je dokaz, da so najboljše Jugoslovanke upravičene do nastopa na bližnjem svetovnem prvenstvu, ki bo lahko tudi za Jasno Dokl yozovnica’ za ■ olimpijske igre v Moskvi
Važnejši rezultati - ženske, preskok: 1. Comaneci 19,19, 3. Zupanič 19,15, 5. Dokl 18,95; gred: 1. Eberle (R) 19,90, 4. Kavšek 18.75;
garter: 1. Kis (R) 19,90, 3. Dokl in rluhačeva (B) 19,10 itd.
J. P.
Lašče (70 kg) in gojitvenega lovišča Žitna gora (90 kg). Prav te dni bodo sklepali, kje naj odstrele še tistih 6 medvedov, ki jih v lovskih družinah niso odstrelili. Načrt odstrela -tako so nam povedali pri Zvezi lovskih družin — bo letos v celoti izpolnjen.
Po načrtu odstrela se vidi, da odrasle medvede varujejo. Za odstrel so predvideli največ „drobiža”, ker ga je največ in dela tudi največ škode. Razpored odstrela naredi gojitvena komisija, ki ga tudi uskladi z gojitvenimi lovišči Za škodo, ki jo povzročajo medvedi, letos še ni prijav. Zbirati jih bodo začeli te dni letošnja škoda pa bo znana do konca leta. Že zdaj pa ocenjujejo, da večje škode ne bo, k-v družine medveda - kot tudi ostalo divjad — krmijo, razen tega pa so nabavile za varstvo kmetijskih površin pred divjadjo tudi več električnih pastirjev.
J. P.
OBLEŽAL MRTEV
V petek, 12. oktobra zvečer, se je 74-letni Viktor Levstik iz
Zadnikov pri Ribnici peljal na vprežnem vozu s Svetega Gregorja proti domu. V Čmecu pa je na klancu padel z voza in obležal na cesti mrtev.
PO VZORCIH IZ NEUVRŠČENIH — Na nedavni raz* stavi vezenin v Ribnici so žene in dekleta pokazale | med drugim tudi izdelke, narejene po vzorcih iz neka-terih neuvrščenih dežel, ki jih je prinesla iz Libije domačinka Stanka Nosan. Na fotografiji pa so izdelki njene mame Zore Nosan.
: (Foto: Primc)
t valke razstave, ki sc tudi prilož-
nostno ukvarjajo z vezenjem, so ob ogledu gotovo dobile nav- 1 dihe, ki jih bodo koristno I uporabile pri svojem delu.
J. P. '
PADEL JE DVAJSETERAK - Pred kratkim je imel Ribničan Levstik izredno uspešen lovski dan, saj je v gozdovih Velike uplenil res edinstvenega jelena. Nepravilni dvaiseterak je 117 cm dolge rogove, nadočnki pa so bOi veliki 47 cm. Ali lovska trofeja zasluži zlato medaljo? O tem bo s točkovanje®1 odločala posebna komisija. (Besedilo in foto: Drago Mohar)
GOBANI ZAKASNILI? - Vse kaže, da diušajo zadnji dnevi lepega vremena popraviti dokaj klavrno gobjo bero letos na Doknjdtem. Kar zajeten kupček gobanov, med njimi' tudi tega puklavca, je prejšnji teden nabral novomeški gobar Vinko Veibič -(Foto: B.B.)
SREČANJE ZA BOLJŠE VZDUŠJE
POHOD ČEZ RAŠICO
Smučarsko društvo Novinar in ZTKO Ljubljana- Bežigrad bosta 28. oktobra pripravilalL pohod čez Rašico. Začel se bo ob 11. uri na trim stezi v Črnučah.
m
- Ljudje so živčni. Nobenega nasmeha ni videti na njih obrazih, je rekel direktor temeljne organizacije združenega dela Zelene nogavice.
- Res je, samo še bevskamo drug na drugega! je nadaljeval ugotovitev sekretar in se poskušal nasmehniti.
- Predlagam, da pripravimo piknik, na katerem se bomo pobliže spoznali, si oprostili grobe besede, ki smo si jih zmetali v obraz med letom, je strnil besede v požrtijo direktor temeljne organizacije združenega dela Zelene nogavice.
- Zamisel ne gre vreči v Zeleno reko. Stavim, da bo po pikniku vse boljše. Upam si trditi, da bo celo produktiv-
nost narasla, nrana, pijača in sproščenost pa bodo zgladili medsebojna nesoglasja, je psihološko upravičil zabavo na prostem sekretar, ki je prevzel tudi nakup odojčkov, vina, piva in nekaj steklenic mineralne vode.
Sončni žarki so do prave mere ogreli zabaviščni prostor in ljudje so jedli pa pili, Jožič Repič je raztegnil harmoniko, da so se štirje pari zavrteli pod lipo.
- Tako se krepi čvrstost kolektiva, je veselo ugotovil direktor temeljne organizacije združenega dela Zelene nogavice.
— Posamezniki so že dobro nadelani, je opazil sekretar in je vzei kozarcu vino.
- Le naj pijejo, skozi steklenico si bodo gotovo všeč! je glasno rekel tovariš direktor, da so se vsi zagledali vanj.
- Nam očitaš vino, kaj? se je razhudil Franjo Volnič in je še pristavil: Mi enkrat na leto žremo na stroške reprezentance, ti in tebi podobni pa počenjate to domala vsak dan. Potem je vrgel kozarec ob
tla...
Snažilka Metlova je trobila drugi dan po Repičevi dragi, da je bilo na pikniku razbitih sedeminosemdeset kozarcev, dvainštirideset steklenic, pet krožnikov, devet stolov, tri mize,. polomljena pa sta bila tudi dva ražnja. Direktorja temeljne organizacije združe-••••••••••
nega dela Zelene nogavice ni bilo na posel osem dni, ker je bil slivasto moder pod levim očesom, tovariša sekretarja pa so videli Repičani v družbi zobozdravnika Svedriča skoraj vsak dan.
P. S. Zgodba je seveda izmišljena. Res je le to, da nista spregovorila direktor temeljne organizacije združenega dela Zelene nogavice in tovariš sekretar med seboj niti besedice od piknika sem, četudi je od 4 takrat preteklo že natanko ‘ pet mescev in šestnajst dni Tako je bil s piknikom dose- * žen cilj: vsaj med njima ni 1 bilo več grobih besedi.
TONI GAŠPERIČ •••••••••••
Ko je že govor o odškodninah
gojitvenega lovišča „Žitna gora" in s Lovske zveze Slovenije Blaž Krže. Ta je priznal, da je bilo v lovskem letu 1976—77 prijavljenih v KS Hinje okrog 300 primerov škode zaradi divjadi(!), da so 83 oškodovancem izplačali nekaj več kot za 73.000 din odškodnin, osmim najbolj prizadetim pa so povrnili tudi pridelek s skoraj tremi tonami koruze v zrnju. Ogroženim kmetom so dali lovci 150 kg kemičnih sredstev za zaščito pred divjadjo, 150.000 din pa so možje s puškami porabili za tako imenovane preventivne ukrepe: poletno krmljenje, krmne njive in električne pastirje.
Po drugi strani pa je Krže očital novomeški občini in krajevni skupnosti Hinje, da zadevo pretiravajo, da o postopku za ocenjevanje škode zaradi divjadi ne vedo veliko, da vas Prevole ni hotela poletnega poljskega čuvaja, ki so ji ga ponudili. Predvsem pa se je Lovska zveza Slovenije zgražala nad možnostjo odvzema lovišča Poleg tega je Lovska zveza Slovenije - •e to val a novomeški občinski skupščini, naj do objektivnih spoznanj o škodi prihaja po drugih poteh, naj torej ne naseda (citiramo) ..neka-terim in stalno istim nezadovoljnežem, ki želijo na račun škode od divjadi izsiljevati nekajkrat večje odškodnine, kot bi znašala vrednost pridelka"
naj povemo, da je novomeški oddelek za gospodarstvo za lovsko leto 1978/79 določil, da je kilogram pšenice, ki jo kmetom požre divjad, vreden 3,5 dinarja, koruze 3,2, krompirja 2,8, ajde 10, korenja 2, pese 1, detelja je po dva in pol dinarja, kilogram sena pa po 1,8 din.
Nad takimi cenami se ne more nihče razjokati od veselja. Prav to dejstvo je pripeljalo do spoznanja, da je škodo bolje preprečevati, kot izplačevati. Že zaradi hude krvi in, recimo, etike. Po pravici povedano, se je Lovska zveza Slovenije in z njo gojitveno lovišče „Žitna gora" za tak način preprečevanja sporov in škode zavzemala že dalj časa, suhokrajinske kmečke grče pa iz najrazličnejših razlogov ponudene roke niso stisnile.
Letos se je ..vojna" med suhokrajinskimi kmeti in gojitvenim loviščem ..Žitna gora" končala s sklenitvijo samoupravnega sporazuma Čeprav gre morebiti v resnici samo za premirje, za prvi korak; v spodbudo drugim navajamo nekaj določil.
Lovci so se zavzeli, da bodo nakupili dovolj električnih pastirjev in prevzeli stroške za njihovo nadzorovanje. Pastirje bodo izročili kmetom, ki bodo morali skrbeti, da naprave ne
bodo ..zaspale", saj morajo biti pastirji vključeni od mraka do jutra
Odškodnino bodo kmetom priznavali samo, če se bodo držali vseh navodil o vzdrževanju in nadzoru napeljav, tistim pa, ki nad samoupravnim sporazumom niso navdušeni in ne bodo sodelovali, se odškodnina ne prizna Če že pride do škode, so kmetje dolžni prijaviti škodo pri pooblaščeni osebi v vasi. Ocenjevanje škode je najmanj enkrat na teden, praviloma ob četrtkih. Zapisnik podpišeta predstavnik lovišča in oškodovanec, denar mora biti izplačan najmanj v enem mesecu po cenitvi. To so bistvene določbe samoupravnega sporazuma med suhokrajinskimi kmeti in slovenskimi lovci.
Nedvomno je omenjeni samoupravni spo-nzum sveta točka v skaljenih odnosih med lovci in kmeti. Kljub vsemu ostaja in bo še dolgo ostalo vprašanje, kdo je pravzaprav divjad: kmet ali srnjak? Tisti, ki prideluje, da bi se preživel, ali tisti, ki po naravi stvari skrbi za svoj obstoj? Vprašanje ne bi bilo ali pa ga vsaj ne bi zastavili tako, če ne bi bilo lovcev.
Da se namreč dokazati, da lovčev strel vsaj pri nas ni več potreben za ohranitev človeškega rodu. Komu in čemu torej služi?
M. &
JE KMET
DIVJAD?
Julij, avgust, september in oktober so meseci, ko kmetje, ki žive na robu gozda, preklinjajo divjad, ki ni popisala. (če prevedemo na naš jezik) ,,samoupravnega sporazzma o nežretju kmetovih pridelkov". Pravzaprav ni divjad pri Vsem tem nič kriva, saj samo sledi naravnim Pagonom, srčika problema je starodaven spor taed kmeti in lovci. Prvi bi hoteli poleti in na jasen čim več sadov in plodov celoletnega truda, drugi pa čim več in čim lepše divjadi. Skoda zaradi divjadi je ..železna"-tema skoraj kakega Uredništva v gosteh, kar vsekakor priča, problem ni (kot mislijo nekateri ljubljanski lovci) iz trte izvit
Značilen primer zaostrenih odnosov med kmeti in lovci je bila in je deloma še krajevna
*kupnost Hinje v Suhi krajini. Vasi Hinje, Pleš, ^evole in Žvirče leže na območju gojitvenega lovišča „Žitna gora". Tako vsaj trdijo lovci, kmetje namreč menijo, da je stvar obratna, da tare j lovišče leži na ozemlju KS Hinje. Odgovor k* seveda lahko dali samo pravniki, omenjeni taorček je samo za popestritev.
I Papirnata vojna med lovci in kmeti v KS T^mje se je začela leta 1977. Kmete je zastopal ffJPddelek za gospodarstvo skupščine občine .. "tavo mesto. Na očitke je odgovoril v imenu
'16 je1 zaradi na izhodiSčrli e 36 vozil, Via
SLOVO ŽIVLJENJU POD KRIVO BREZO
NajmodemejSi dijaški internat in najsodobnejša šolska zgradba za umsko ali telesno prizadete otroke v Šmihelu samo majhen gozdič loči od zasilnih romskih bivališč. Niti streljaj oddaljena sta si ta dva svetova tako daleč, kot bi med njima ležalo Jadransko morje. Življenje na dveh bregovih šmihelskega vsakdanjika pa je te dni postalo bližje.	t
Romom so sezidali poseben blok in osem družin se izpod zasilno zbitih barak seli v garsonjere. Nizka zidana stavba z osmimi vhodi pomeni slovo nomadskemu življenju. Ko so prejšnji teden prišli tovariši z občine in Centra za socialno delo, so bili novi stanovalci že v hiši, delavci Elektrapaso ravnokar priključevali tok na hišno omarico.
Tisti dan so bili otroci umiti in ženske počesane, moškim pa sploh ni bilo videti pripadnosti rodu. Upokojenec Janko, ki ima zraven brunarico (kupil je lovsko kočo), je s čisto srajco, urejen, kar je tudi sicer, sprejemal goste. Pravkar je bil obrit in dišal je po „črni mački".
Mlad črnolasec, ki ga na cesti sploh ne bi štel za Roma, nas je povabil v stanovanje. Na prekritih zakonskih posteljah se je bohotno šopirilo svetlomodro krilo velike italijanske punčke, na Sieni sta viseli harmonika in kitara. Mize še ni bilo, pač pa štedilnik. Tega so dobili vsi. Sicer pa ima vsaka predsoba umivalnik in iz pipe teče voda.
„Kaj hiša, voda, voda! To je za nas največja
pridobitev!" pravi oče šestih otrok, ki se je vselil in bo te dni tudi prvič nastopil službo. ,.Ženske so hodile po vodo na potok v Škrjance, ki je tri kilometre daleč. Nič čudnega, če smp bili umazani," je rekel.
In nekatera stanovanja so imela že najlonske zavese, na enem od oken so bili v lončkih prav posebni kaktusi. In dve televizijski anteni sta že bili na strehi. Vsa stanovanja imajo po tleh ploščice, sanitarije pa so sredi stavbe v skupnem proštom, vendar ima vsaka stranka svoj WC. Razen otrok, ki hodijo v šolo, marsikatera ženska še nikdar ni uporabila stranišča na izplako in najbrž bo trajalo nekaj dni, preden se bodo navadili te novotarije. Prav zato. da ne bi zaudarjalo iz vsakega stanovanja posebej, so se odtočiti za sanitarije na enem mestu. Sicer pa je rečeno, da bosta patronažna in socialna služba vsaj v začetku češ-če hodili na obisk in ženske učile reda.
Gotovo je, da so romska stanovanja pretesna
za številne družine, morda tudi načrt gradnje in razporeditev prostorov nista najbolje zadeta, vendar je to prvi primer gradnje bloka za Rome. Žal je nova stavba zelo slabo zidana, saj ima razpoke, ponekod odpada omet, kar delavci Pionirja zdaj popravljajo. Sicer pa se podarjenemu konju ne gleda v zobe, to vedo tudi Romi, zato so zadovol-jni. Stavbo so gradili iz družbenih sredstev, stala je 1,5 milijona dinarjev. Potrebnih pa je bilo veliko prizadevanj ustreznih občinski) služb in razumevanja stanovanjske skupnosti, da je bila sezidana. Stanovalci bodo plačevali najemnino, kakršno bo določila stanovanjska skupnost.
Standard tistih Romov, ki so že zaposleni, se kaže že ha zunaj. Kakšen otroški bicikel je stal pred enim od vhodov! Skoro povsod pred hišnim pragom pa je ležal pes. Za hišo je občina odkupila tudi 5.000 m2 zemljišča, da bodo imeli svoje vrtove. Stare barake bodo z buldožerjem porušili, uredil i bodo veliko skupno drvarnico.
V novomeški občini, obdarjeni s posebnostjo, da na njenem območju živi sto romskih družin, je bilo zadnja leta veliko narejenega, da bi Romi živeli kot ljudje. Četrtina jih živi že v hišah, nekateri v blokih. Žabjek pa je oreh, v katerega bodo morale pristojne službe še ugrizniti. Tam čez bo tekla nova cesta, Romi pa morajo ostati v svoji krajevni skupnosti. Obstaja zamisel, po kateri bodo starejšim prebivalcem Žabjeka postavili barake, napeljali vodo, mlajše pa bodo skušali iztrgati iz nezdravega okolja, jih zaposliti in civilizirati. Vse kajpak ne gre naenkrat.
In veste česa se stanovalci novega romskega bloka v Šmihelu najbolj veselijo. Ko bo začel
padati sneg, bodo odgrnili zavese, vsi-se bodo
gnetli pri oknu in se smejali. Od srca! Na toplem in v suhem jim smrtni sovražnik v obliki belih kosmičev ne bo več mogel do živega.
' RIA BAČER
MORSKA BOLEZEN TUDI V TANKIH
VOJAŠKI KOTIČEK
KAJ BI ARMADE BREZ ZEMLJEVIDOV?
Znano je, da je zemljepisna karta sestavni del opreme skoraj vsakega vojaškega starešine, manj pa se ve, da kart vojaki in preostali ne uporabljajo samo v zadnjih desetletjih in stoletjih. Prva karta, ki je še ohranjena, je stara kar 4500 let Gre za karto na glinasti ploščici, ki so jo -odkrili pri izkopavanju pradavnega mesta Ga Sur, ki leži 320 km severno od prav tako pradavnega Babilona. Karte so kasneje izdelovali tudi stari Grki. Prvo zemljepisno karto, na kateri je bil prikazan takrat znani svet, je sestavil filozof Anaksimander iz Mileta v 6. stoletju pred našim štetjem, medtem ko je Dikearhos iz Mesine v 3. stol. p. n. š. prvi na karti uporabil črte za orientiranje. Eno v smeri vzhod-zahod čez sredino Sredozemskega mor-
ja, drugo pa navpično v smeri sever—jur preko otoka Rodos. Kmalu so začeli uporabljati tudi omrežje poldnevnikov in vzporednikov.
Medtem ko so filozofski Grki uporabljali karte samo v znanstvene namene, so bili Rimljani bolj praktični. Njihove karte cest so bile namenjene za vojaški in upravni stroji. Na kartah je bil prikazan položaj garnizij, razdalje med njimi v miljah ter glavne reke in planine. V Augsburgu so našli leta 1507 eno takih kart, ki je dolga kar 7 metrov.
Srednji vek kartografiji ni prinesel napredka. Karte so izdelovali predvsem v samostanih, menihi so jih krasili predvsem s fantastičnimi risbami. Nastopajo ribe s človeškim trupom, enooki ljudje tid. Te karte so bile orientirane proti vzhodu. Središče sveta je bil Jeruzalem. Karte konkurenčnih Arabcev so bile veliko bolj natančne, središče njihovega sveta pa je bile Meka.
Kar zadeva karte, izdelane do sredine 18 stoletja, je zanje značilno, da so več pozornosti posvečali videzu in barvam kot pa natančnosti. Na teh kartah kar mrgolj jadrnic, eksotičnih raž, nenavadnih človeških ras, ptic in seveda grbov z zastavami.
Današnje natančnost se je kartografov oprijela šele v 18. stoletju, ko so začeli izdelovati podrobne karte, ki so temeljile na premeru Zemlje. Prva karta te vrste je bila karta Francije v razmerju 1:86.400. Delati so jo začeli leta 1746, končali pa 1815. Karta ima 182 listov Kmalu zatem so podobne karte dobile še Rusija, Avstrija, Velika Britanija in druge dežele.
Dandanes nam karte lahko prikažejo vsak rralo večji kamen na svetu. Je to še pomembno ob bombah, ki jim je popolnoma „vseeno", če zgreše za celih 50 kilometrov?
Prvi tanki, ki so jih začeli uporabljati v drugi polovici prve svetovne vojne, so bila zelo okorna vozila, ki so bila zaradi zunanjega videza bolj strašna kot pa učinkovita. Čeprav so bili ti tanki v primerjavi s sodobnimi sorazmerno lahki (15 do 30 ton), so bili močno oboroženi. Imeli so namreč en do dva topa kalibra 57—75 mm in celo do šest mitraljezov. Tudi njihove posadke so bile večje od posadk v sodobnih potomcih. Štele so od šest do osem mož.
Po drugi strani pa so imeli .pretanki" zelo šibke motorje, ki so se pogosto kvarili. Oklepna vozila so se na bojišču premikala zelo počasi (od 4 do 8 km na uro), majhen je bil tudi njihov krpg delovanja, samo do 40 kilometrov. Zato jih ni bilo mogoče uporabljati za dejstvovanje na večjih razdaljah.
Sodobni tanki imajo po enega voznika, in še ta pogosto opravlja tudi druge naloge. V tankih iz prve svetovne vojne pa so se z motorjem ubadali kar'trije ali štirje člani posadke. Vzmetenje je bito sila pomanjkljivo, zračenja skorajda
ni bilo in temperatura v vozilih se je dvignila včasih celo na 50—70° Celzija. Vožnja je bila zaradi tega za posadko zelo utrudljiva; 'nič čudnega ni bilo, če so tedanji tankisti pogosto zboleli za morsko boleznijo.
V bitki ob Sommi leta 1916 omenjenih pomanjkljivosti prišlo položaj od 49 britanskih tankov le izhodiščnem položaju jih je obtičalo 18, v napad je uspelo kreniti preostanku. Kasneje se je kakovost tankov izboljšala in tako je v bitki pri Amiensu leta 1918 od 420 tankov, kolikdr j so jih poslali v napad, zaostalo le 5 oklepnikov.
Proti koncu prve svetovne vojne so začeli Francozi in Angleži uporabljati tudi lažje Tri okretnejše tanke. Težki so bili do 14 ton in oboroženi s topom kalibra 37 mm ali tremi mitraljezi. Njihove posadke so štele največ tri može, hitrost gibanja po bojišču pa je narasla na 12 km na uro. Ti tanki so bili opremljeni že z raznimi napravami za premagovanje ovir, minskih polj, strelskih jarkov itd.
Zanimivo je, da se Nemci med prvo svetovno vojno niso navduševali nad tanki. Izdelali so samo kakšnih 15 težkih oklepnikov. .Zamudo" so več kot zanesljivo nadoknadili v drugem svetovnem požaru. Dejstvo je, da so se nemškim oklepnikom lahko učinkovito zoperstavili samo že tedaj odlični sovjetski tanki.
26
DOLENJSKI LIST
V prihajajočem večeru se je izmed drevja po-j-asi izluščila srednje velika lesena koliba. Skozi Ivanje' med deskami so se raztezali daleč v gozd tanki migetajoči prameni električne svetilke, ^fikje zadaj je enakomerno godel svojo pesem električni generator. Električne napeljave, drogov ,n žic visoko nad glavami tukaj ni. Smešna misel:
sredi Afrike, v njenem srcu pravzaprav ima ^lektrično energijo le nekaj največjih mest; na r^te ene roke bi jih lahko preštet! Povsod dru-9°d kraljuje ogenj, bakla, petrolejka morda, ki šepetajočega pramena liže temne obraze črnih domačinov in lesenh kolib zadaj za njimi.
Pritisnil sem plin do konca in zatrobil. Zaslišal škripanje desk v notranjosti in čez trenutek I)e Širok snop svetlobe padel po meni. Ženska na Pfagu je bila bela, starejšaJn dobrohotno začude-ne9a izraza na obrazu.
domačin kuha in • prisluskuje
V Banguiju sem že zvedel zanjo. Bourdil, Franco2. plantažer kave, ki živi s svojo ženo sredi afriške džungle, takoj poleg manjše vasice, kjerprebi-vajo njegovi delavci domačini.
Zena me je s prijaznim nasmehom povabila v
notranjost.
B'la je velika koliba z nekaj sobami, postavlje-na na kolih, morda kak meter od tal. Tako je Jerneje zaradi živali. Nekaj fotografij na stenah, ki so pokrivale široke razpoke med deskami, med njimi samostreli, loki, primitivno orodje in orožje picpnejcev, ki postavljajo nomadske vasice nedaleč stran v gozdu. Miza iz surovega lesa, doma i narejeni stoli in ročno, z grobo roko narejeno M pohištvo, postavljeno po sob^i. Stropa ni bilo,
| streha nad glavo je bila krita na primitiven način, s tesno skup«) stisnjenimi vejami palme oljarice.
"j Kljub temu me je prevzel prijeten občutek domačnosti in urejenosti. Gospa me je posadlaza J mizo in sedla nasproti skorajda.z obrazom matere, ki je vesela, ker se ji je sin po dolgem času ^et vrnil domov:
. ~ Pa Kar z motorjem? No, fant, lepo je to, res Po. No, in večerja bo kar kmalu. Phillippe, pri-i Pr8vi večerjo za oba, pa kar hitro, gospod je naj-bri lačen.
, Domačin, ves majhen in hudomušnega obraza,
.' je ve* čas vlekel na ušesa pri vratih, je urno a9inil za leseno steno. Čez nekaj minut se je že **lišalo cvrčanje masti in prostor je napolnil '"''amen y onj po nečem dobrem.
| fiOGASTVO v srcu
o Veliko sem se naučil tistega večera pri gospe °urdilovi. Moža ni bilo doma, šel'je v Bangui po akupih in se bo vrnil verjetno šele čez dva dni.
tistem pogovoru pozno v noč sem začutil vso P|emenitost njene duše in do skrajnosti naučeno ^tnost življenja, ki mu niti veliko bogastvo ni m°9lo izruvati korenin.
" Poglej, mi je rekla, veliko imava z možem,
. antaža nama nese dovolj. Na desetine ton kave pVoziva vsako leto v Francijo. Lahko bi živela v , ?rizu, imela vilo, jahto, nekaj avtomobilov in bi ,,la srečna? Dragi fant, kako Zelo se motijo neveri ljudje. Iščejo srečo v vsem okoli sebe: v vtomobiliht v ženskah, v denarju, karieri, in ven-ar jim vedno znova ostane tako malo sreče, za-^oljstva od vsega tega.
. Jaz imam vse to v sebi. Srečen si lefiko edino v duši, v svojem srcu, ki je res vedno in v *' 'em trenutku s tabo. Vse ostalo je tako minlji-Pred več kot tridesetimi leti sva z možem kmalu po vojni, ko sva spoznala, da ivljenja v Evropi res ni za naju. Mož je med vojno komandos, od tam mu je verjetno tudi žilica za tveganje. In sva uspela. Z nič | faktično v začetku, sredi Afrike, popolna tujca ^iem vetru. Štirje otroci so se nama rodili v ^aj, vsi so odrasli tu, in kljub temu da zdaj žive >	Ji ,.ranc*ii. se vračko vedno znova sem. — Tisto
i	Vet 6n*e n' 2a nas' Pravii°- Tisto hlastanje, „člo-
I	bo e,oveku v°lk".in ne zadovoljstvo in notranje
*	^“tvo, ki raste človeku z vsakim dnem. sredi
j r'skega pragozda. Človeku, ki se mu zrfa odpre-
^OPALNICA S KROKODILI
tr Naslednji dan mi je razkazala okolico. Prijeten ^nik pred hišo, plantažo na desni strani, dero-v neprehodnost pragozda vklenjeno reko. Z J ,^®9a brega na drugega je napeta žica. '
— Za to se držimo, kadar se kopljemo, mi je razlagala — Tudi krokodili so notri, sploh po deževju. Malo je treba res paziti tukej. Marsikaj nevarnega lahko pride nad človeka.
Gozd se je zadaj razprostiral v nedogled;pravila mi je, kako sta njena sinova včasih dneve in dneve ostala v njem s pigmejci in se preživljala s tistim, kar jima je nudila narava.
Pomislil sem; koliko bogastva ima ta ženska pravzaprav v sebi! In tudi: kako neprimerno več je to, kot ves nekaterim tako dragi sijaj zunanjega blišča, zaradi katerega tolikokrat pravzaprav prenehamo biti ljudje. Mogočni ljudje s svojim jazom in svojo osebnos^o postajajo tolikokrat priveski, sluge vsega tako prijetnega sijaja.
PREDNOST SLINASTIH STARCEV
Spomnim se razgovora z neko ženo, ki sem jo spoznal v Kamerunu. Dve tovarni ima v Afriki, kup vil in avtomobilov, zlata in dragega kamenja, da ji zmanjkuje prstov in uhljev. Pogovarjala sva se nekaj mesecev pozneje, v Franciji, na Ažurni obali, v vili z bazenom in naj novejšim mercedesom pri vhodu.
— Poglej, vse imam, mi je rekla. — In srečna sem. Toda če bi vse to izgubila in bi se morala v tem trenutku odločiti med starcem, grdim in slinavim, ki pa bi mi lahko ponovno nudil vse to in še več, in človekom, ki bi ga res neizmerno ljubila, a ne bi imel ničesar, bi se odločila za starca. . .
Gledal sem jo morda otožno v tistem trenutku.
— Škoda, drago dekle. Kako prekleto škoda zate, za vso to srečo, ki je v tvojih'avtomobilih, vlah, bogastvu ...
LU2AM SE IZOGNEŠ Z MAČETO
Cesta skozi gozd pravzaprav niti ni bila tako slaba, kot sem pričakoval. Dežja že nekaj dni ni bilo in ozka, ravno za dober kamion dovolj široka pot se je vila suha. Redkim lužam se je dalo izogniti ob strani, po gosti podrasti, kjer sem si pot lahko navsezadnje utri z mačeto.
Se eno naselje sem našel-spotoma, razmetano po široki jasi, vsekani v gozd. Sciplac, tudi Francoz, ki za razliko od' Bourdila izkorišča v tej divjini skoraj neizmerna gozdna bogastva On je pravzaprav naredil to okoli dvesto kilometrov dolgo pot skozi džunglo. Težko natovorjeni kamioni, polni žlahtnega tropskega lesa vozijo po njej do Saloja, od koder potem v ogromnih splavih potuje po Sanghi in Kongu do morja in od tam z ladjami v Evropo ali morda celo na ostale kontinente. Podobno kot Slovenijalec v Bayangi,
le da ima Francoz dragoceno reko neprimerno bolj pri roki.
Ustavil sem se pri njemu za pol urice. Popila sva čas z mlekom, ves aromatičen od čudnih zelišč, ki jih nisem še nikoli prej okusil. Poleg je bil še neki Bolgar, ki me je nekaj ur predtem prehitel s terenskim avtomobilom. Njihovo delovišče, tudi gozd, je bilo v Saloju, le štirideset kilometrov severno od Bayange.
- Videl sem, kako je pravzaprav tudi Sciplac kljub vsemu bogastvu izredno preprost človek, izklesan v trdem boju z naravo, ki ga že nekaj deset let neusmiljeno oblikuje sredi kiutosti afriških prostranstev. Bil je oblečen le v kratke hlače, s svojimi stotimi kilogrami ves prepoten v vlažni vročini opoldneva. Njegovo stanovanje je bilo še bolj preprosto od Bourdilovega: velika koliba; na eni stkani za improvizirano špansko steno zakonska postelja z visečo mrežo proti komarjem, na drugi strani kuhinja, vmes nakak-šen dnevni prostor. Vse originalno, brez evropske izumetničenosti, ki sem jo tolikokrat prav neokusno našel v domovanjih bogatejših Afričanov.
LETALO JE BLAGOSLOV
In kar smešno se mi je zdelo skorajda, ko sem pri odhodu videl poleg še eno kolibo, nekakšno lopo, in v njej prelepo letalo, vitko in živo obarvano cessno z morda petimi sedeži. Pista je bila takoj pred pragom vsekana globoko v gozd in se končevala na drugi strani ponovno v neprehodnem zidu tropskega pragozda.
Bangui, najbližje mesto, je bil najmanj tristo kilometrov daleč. Letalo je v tej izoliranosti res blagoslov, ki ga ni mogoče primerjati s še tako dobrim avtomobilom.
Spet sem vozil po gozdu, ure in ure tako, ves čas r neprijetnim občutkom, da sem nekje prekleto globoko v afriški divjini in da se mi lahko vsak trenutek zgodi kaj sila neprijetnega.
Žive duše ni bilo. Včasih sem ustavil za nekaj minut, da sem si oddahnil od slabe poti, ki je zahtevala moč v rokah in ostro pozornost v vsakem trenutku vožnje. Takrat sem začutit skrivnostno tišino mogočnega gozda. Glasove živali, kot melodijo eksotike vmes: vreščanje papig visoko nad glavo, krik opice v gozdu, zamolklo rjovenje nekje daleč. Po njem so v trenutku utihnili glasovi in sem čutil, kako se mi je koža v hipu naježila.
Mogočno skrivnostno je bilo. S tistim fantastičnim občutkom nemoči pravzaprav: bil sem ujetnic gozda, prepuščen nečemu neznanemu, kar sem slutil iz vseh strani, iz vsakega glasu.
Pozno popbldne sem naletel na novo vas. Bilo je nekaj kolib, brez smisla nametanih po izsekanih jasah. Nisem se ustavljal.
Kak kilometer naprej pa je bilo poti nenadoma konec. Reka, deroča in široka, se je postavila pravokotno nanjo, do konca neusmiljena v svoji neprehodnosti. Malo niže je bila napeta na drugo stran jeklena žica, na katero je bil pritrjen večji splav. Okoli njega nekaj pirog.
Videl sem nekaj mulcev, ki so na zvok motorja pritekli iz gozda ob reki z ribiškimi palicami v rokah in pravkar nalovljenimi ribami v skupni mreži.
— Hejo, sem zatulil, — kaj je s splavom? Bo šel čez?
Gledali so me od daleč in se neumno nasmihali. Iz vasi je prihajalo nekaj mož.
KRHKA PIROGA PREMAGA SPLAV
— Splav, kaj je s splavom? Rad bi spravil motor na drugo stran, sem jim dopovedoval.
Razumeli so me kaj hitro. Žal ne tako, kot bi želel jaz.
— Splav? Splav nič ne dela. Piroga, motor na piroga, pa na drugo stran.
Zdaj sem gledal malo butasto jaz. Ocenjeval sčm male piroge. Bile so ozke, da n:ti>sebe ne bi upal peljati čez. Oni pa kar motor! Ljuba duša, dajte, no, saj sem še pri zavesti.
Pa ni nič pomagalo. Nalovil sem nekaj deževnikov in vrgel trnek v vodo. Se bo sčasoma že kaj našlo bolj primernega, sem pomislil, ni vrag, da ne bi tudi splav kdaj delal!
Pa ni. Po nekaj urah sem še vedno čepel na isti strani, celo brez ene same ribice, medtem, ko so jih trebušasti otročaji nekaj metrov niže kot na traku metali ven. Možje $o še vedno sedeli nekaj korakov vstran in me gledali.
— Ne bo šlo, mesje, so rekli, — splav ne delati.
Prekrižal sem se pošteno in zavzdihnil iz dna
duše. Kar bo, bol
Zložil sem prtljago s suzukija, da vsaj nekaj rešim, če že bo tragično, privezal za sedež dolgo vrv in obesil na drugo stran mogočen lesen kol. Če bo že treba iskati vse skupsy pod vodo, bom vsaj vedel, kje naj to delam.
“ Potem so ga naložili na ozko pirogo, sedli poleg in odveslali. Kot opica sem ves zgrbljen čepel na bregu, grizel nohte in potiho obljubljal romanje na Brezje.
In je šlo. Zanesljivih, ostrih zamahov so že čez nekaj minut priveslali nazaj in prepeljali na drugo stran še mene in prtljago. Gledali so me hudomušno in z neprikritim ponosom, ko sem na drugi strani stopil iz zibajočega se čolnička.
— He, he, gospod, mi, Afričani, smo rojeni s pirogo. Mi biti na pirogi zelo zelo dobril
Verjel sem jim, tokrat res.
ZVONE ŠERUGA
I KOLIBA V ■DŽUNGLI, DOM BELIH BOGATAŠEV
*
poseben poudarek dala poravnalnemu postopku. Tako je bil za posredovanje poravnave pristojen
tisti krajevni narodnoosvobodilni odbor, kjar ie
toženec pač bival. Dolžnost posrednika je bila, d; obe stranki zasliši, pretehta vso zadevo in pripravi poravnalni predlog in stranki seveda tudi nagovarjati k takšni rešitvi spora. V primeru, ko do poravnave ni prišlo, je moral posrednik sestaviti poseben zapisnik in natanko razložiti vzroke
• »alltrnh a«d-iica* C*r»*ne» n ra dna, / aadl.Sa tu na▼».,« *• w kr«? ; a,M»at£»l'en .!»• 29.ui*«br l?‘-» *.<« istr n-.. adcara k.r. n*
KO vdb«rn at B«la».r,Jln« prilikam zuiad nje Ckrtfne *JJC »kup. Sin*
•a Balakrajlna t Cm«nl,lu.
ifrniA*.1,1
A») liafitlr.lk adnaka ta aadar*« pri Prtdradu'Tu .! 0 'T’ -kl:	.	,	*rl
B.) Cd akrtknak' lr.ar.‘n«fi* adbart. to Balakr jir.aj M. Pradaadnik J»k«fSlČ :;?.ka Padpr *da«dnlk Spah r Jur«
UJK’ T.ijnlk ln abana •. iaa«l>:«i z .luni* r jtra« .Jaalp tar nesladn_' 1 členi«.
~<. B ,iuk-'.'«tarin Sunke 5. B-*h«ri5 Ja*.af u6. Oualč Ivan	,
t?-. Janč ur J'io .
»A. Jovurnla »iakJbfidar i*T. Karan ra tar ^i«. HalaolS Ivun 11. Patah Jatiju lA2. Dr.Ravnikar Ifan« at?. Balt Stanka
14. Sprajoar	Prano	«
*<t5. Vraničar	tntar.
•46. Zalaanlk	Jalaf
*47. ZunlS Jana«
Sad«tak ab 18.4? url«
Ugatavi a« aaglaan»,d« j« ad 54 paalanoav Okrain« B» akup** na a« Sala krajina novteSlh 42 pcalanoav.t« j« n<-d pa lav lc a TaillA* ttpr!J. 5*°*T da M J* varlflkaolju dlanar Okražn« 10 akup'8ina “ Balakrujlna na auaadanju pruviln« lavrilila. Kandidatna llat'. j- bila prvadfcana alalana.
Talilni uprav 16anol taglaana akltnaja.d« aa valltv« n« apr* vlja '.ajna.tatvv 6 ,da a« glasuj« a dvlranjam rak.
Okralnl« lzvrfnl adbar aaglaona .i,-,at«vl,da j« bil v<-«*i a* Radaj laanavanlh aadnlkav lzval.an aa&laaa« ln aloari l. Kat a« dnlk-prov n1k Sartari Barla.a-daj v Crnemlju .
*• S' ••dalk-pravnlk Dr.Lavri« J.,bivcl aadnlk.aada* v rlbnl.kan Okralju.	t
), pravni* Bahta Jata,paaaetnlk,Tajna vaa t. H«pravnik Spahar Antan,rudar .Dalanja Paka 5. Jfapravnlk Paadlro Metila,mizar Craanal«
Mpglaai pradaadnik javna v akujoSini ta tald vali Talltav aadnlkav aa brat ugavara makijj61 ab 19.1« url.
snrt fallaau - ev«bad» n radu!
tajniki	Pa	d	pradaadnik«	pradaadnik	t
Slani Okralnaga lavršnaga adbam«
bC^iiimetju jwhii»ui uaiuauciiucv uniajncya naiuuiicya suuiaua v mcuini uniuilld i J*rt
SLOVENSKA Wj'f' REVOLUCIJA JE ZGRAJENA NA ZAKONITOSTI
bataljon Gubčeve brigade je 9. septembra 1943 vkorakal v Mokronog
Rojstvo rednega civilnega sodstva v okvirih nove, komajda porajajoče se ljudske oblasti je vsekakor dogodek, ki je Dolenjsko ponesel v svet. Čas, ko vojna vihra ni prizanašala prav nikomur, leta 1944, je v Beli krajini dobila ljudska oblast kot enotna in nedeljiva poleg vojaškega sodstva tudi svoj organizem za izvajanje civilne sodne oblasti. To sc bila prva svobodna sodišča v zasedeni Jugoslaviji in po Evropi.
Ko razvoj naše ljudske oblasti od njenega rojstva tako tesno povezujemo s krvavo borbo proti okupatorjem in domačim izdajalcem, je lahko razumeti, da je tudi redno sodstvo, vsaj organiziran začetek njegovega formiranja, nastopilo najprej v okviru vojaških enot. Še dandanes obilica dokumentov in gradiva kaže, da smo ves čas borbe mislili tudi na probleme, ki jih je borba nosila s seboj in ki jih je oblast, kakršna je bila Osvobodilna fronta s svojo vojsko, morala reševati, če je hotela pri ljudeh in v svetu potrditi svojo moč in voljo, da postane nosilec novega življenja zatiranih ljudi. Začeti moramo z letom 1941.
SMRT ZA SLEHERNEGA IZDAJALCA
Takrat namreč zasledimo prve organizirane začetke reševanja .sodnega" problema v Sloveniji. Izvršni odbor O F je namreč vse od svoje ustanovitve dosledno uveljavljal zahtevo, da mora naša revolucija nenehno sloneti na zakonitosti, spoštovanju in izpolnjevanju revolucionarnih zakonov. V ta namen so že prve dni NOB izšli nekateri predpisi, med katerimi zasledimo tudi oktobrski .Odlok o zaščiti slovenskega naroda in njegovega gibanja za osvoboditev in združitev", v katerem je predpisan določen sodni postopek in kot edina kazen predvidena smrtna. Čakala je slehernega izdajalca, kot tudi tistega, ki je širil tajnost organizacije in dela NOB, vohuna, dezerterja. Izstop iz narod noosvobodilnega gibanja z namenom, da temu škoduje, se je kaznoval z . narodnim bojkotom", v težjih primerih pa tudi z uničenjem ali zaseže-njem imovine odpadnika. Omenjena dejanja so obravnavala posebna sodišča, postopek pa je bil nagel, usten in tajen. Posebno zaslišanje krivca ni bilo potrebno, proti sodbi pa ni< bila mogoča nikakršna pritožba. Kazen se je izvršila takoj, na način, kot ga je določilo sodišče.
SODBE LE V OKVIRU ODREDNIH ŠTABOV Seveda pa omenjeni odlok ni predstavljal
nobenih podrobnejših določil, tudi ustanovitev posebne sodne komisije pri IO OF ni prinesla jasno določenih funkcij v sodstvu in tudi ne ustreznega sodnega postopka. Šele odredbi, ki ju je julija in avgusta 1942 izdal Glavni štab slovenske partizanske vojske, nastopata zoper zlorabe v sodstvu, hkrati pa nalagata, da morajo preiskave voditi zgolj komande bataljonov pod kontrolo odredrih štabcv. Slednji smejo izrekati tudi sodbe. Za odlokom o zaščiti slovenskega naroda je ta pravni akt prvi nadaljnji ukrep za vzpostavitev civilnega kazenskega sodstva. Izjemnega revolucionarnega sodstva je tako konec, svoje pristojnosti dobijo vojaška kazenska sodišča.
Vrhovni štab je 29. 12. 1942 izdal naredbo o formiranju in organizaciji vojaških sodišč, vendar papir zaradi slabih kurirskih zvez in vojnega stanja ni prišel do slovenskih pravnikov. Tako slednjim ni preostalo drugega, kot na lastno pest pripraviti nekaj, kar bi bilo enotna osnova vsemu vojaškemu sodstvu pri nas. Zoranu Poliču gre zahvala, da je bil 27. julija 1943 napisan prvi predlog za organizacijo in poslovanje izrednih vojaških sodišč. Papir, ki predstavlja prvi kazenski zakonik in postopnik revolucionarnega sodstva. Verjetno gre celo za prvi tovrstni dokument v Jugoslaviji. O predlogu, h kateremu sta med drugimi dala svoje pripombe tudi Boris Kidrič in dr. Marjan Brecelj, je kmalu potem razpravljal še 10 O F in ga tudi sprejel, tako da je slovensko sodstvo že 5. avgusta 1943 dobilo odlok o postavitvi brigadnih in odrednih vojaških sodišč. Podpisala sta ga Stane Rozman in Boris Kraigher.
ZA CIVILNE IN VOJAŠKE OSEBE
»Glavni štab NOV in PO Slovenije postavlja na ozemlju, ki ga obvladajo ali kontrolirajo slovenske brigade in odredi, posebna brigadna in odredna sodišča, ki sodijo za dobo osvobodilne borbe vsem civilnim in vojaškim osebam za vsa, v posebnem pravilniku navedena kazniva dejanja.
Brigadna in odredna vojaška sodišča so sestavljena iz treh članov in njihovih namestnikov ter tožilca in njegovega namestnika. Njih podrobno organizacijo, poslovanje in postopek urejuje poseben pravilnik."
Začetek je delovanju prinesel kup težav, zato je sodni oddelek Glavnega štaba NOV že čez dobre tri tedne izdal vsem sodiščem navodila, ki pomenijo hkrati rojstvo temeljnih načel kazenskega prava Tako med drugim zasledimo glavno
nalogo sodišča, da presodi, ali je krivda obtoženca popolnoma dokazana in ugotovljena ali ne. Ko je bila preiskava zakjučena, je sodišče odredilo razpravo, na kateri je bilo treba obtožencu jasno povedati in razložiti, česa je obtožen. Sledilo je zaslišanj^ prič, če to še ni bilo storjeno ob preiskavi. Po končanem dokaznem postopku se je sodišče umaknilo na tajen posvet in razglasilo sodbo. Prav pri zaključnem dejanju so se ugotovile največje pomanjkljivosti. Sodbe, še posebno izreki smrtnih kazni, niso bile dovolj utemeljene, na kar je Glavni štab še posebej opozarjal.
Slovenski pravniki so se že tačas dodobra zavedali, da so vsi ti ukrepi zgolj začasni, poslovanju izbranih sodišč je bilo treba preprečiti morebitno samovoljo pri delu kazenskega sodstva in nezdrave pojave, ki bi lahko še kako škodili celotnemu gibanju. Spremenljivost in nepopolnost sodnega poslovanja pa je tudi zahtevala, da se tako postopku, kot obsegu kaznivih dejanj ne daje oblike zakona, pač pa da ostajajo vsi dokumenti v okviru spremenljivih navodil.
ZAMETKI POROTE
Še o sami sestavi sodišč. Veliko je bilo besed, da bi člane sodišča volili borci, ker pa sodne ustanove niso bile zgolj zanje, je takšna možnost odpadla. Sodišča je tako postavljal Glavni štab na predlog štabov brigad. Živahne so bile tudi razprave, ali je obtoženim potreben branilec. Čeprav je prevladalo mnenje, da so sodišča revolucionarna in zaradi kolektivnega sojenja dovolj objektivna, si je lahko obtoženec, ki ni bil sposoben, da se sam brani, poiskal zagovornika. Omenjena sodišča pa so po načinu svojega delovanja nosila tudi prve zametke porote. Tako jebilozatežja kazniva dejanja, ki jim je sledila smrtna kazen, predvideno, da se sodni senat razširi z dodelitvijo štirih članov. Slednji so imeli vso pravico enakovredno razpravljati in glasovati o izrečeni sodbi.
VSEGA PET KAZNI
Še beseda, dve o samem načinu sojenja. Za kazniva dejanja je bilo predpisanih vsega pet kazni: ukor, zaplemba premoženja, izgon iz bivališča, prisilno delo na določenem kraju in ustrelitev. Razprava se je morala pričeti 24 ur po aretaciji osumljenca, čemur je najbolj nasprotoval Boris Kidrič, vendar je ta odredba zaradi učinkovitosti postopka ostala v končnem besedilu pravilnika. Za ugotovitev krivde je bilo predvideno.
da zadostuje obtoženčevo priznanje pred sodiščem. Zoper kazen ni bila predvidena pritožba, kar pa je bilo zaradi takratnega položaja povsem razumljivo. Izvršitev kazni je bila predvidena v okviru 24 ur po izreku sodbe.
Razvoj sodstva je tako iz dneva v dan dobival vse večje razsežnosti. Poleg vojaških so se po; javljali tudi civilni delikti. Odlok o ustavitvi poslovanja starih jugoslovanskih sodišč, zemljiške knjige in nepravdnih sodnih oddelkov je sčasoma privedel do rojstva novih ljudskih sodišč izven okvira NOO Slovenija dobiva prva civilna sodišča. Pristojnosti vojaških sodišč, ki so doslej opravljala tudi vlogo civilnih, so zmanjšane.
PRVA CIVILNA SCDlSČA V EVROPI
Sredi leta 1944 je Slovenija dobila prva večja in stalnejša osvobojena ozemlja. Postavitev ljudskih civilnih sodišč je postajala nuja. Začelo se j® ustanavljanje nevojaških rednih sodišč, postopno opravljanje rednih sodnih poslov in prevzemanje številnih pristojnosti vojaškim sodiščem. Bela krajina je pri tem prednjačila in nič čudnega, če je zibelka civilnemu sodstvu pri nas stekla prav v Metliki in Črnomlju. Volitve sodnikov za okrajni narodni sodišči v Metliki in Črnomlju so bile 1; 10. 1944, natanko čez tri tedne pa sta začeli tudi poslovati. Revolucionarna Evropa je dobila piva civilna sodišča. Metliki in Črnomlju je sledilo Novo mesto pa Kočevje Ribnica itd.
Delo na novo rojenih ustanov je potekalo po odloku o začasni ureditvi narodnih sedišč in o narodnih sodnikih, ki ga je 3. septembra 1944 izdalo predsedstvo SNOS. Podpisana sta bila Josip Vidmar in Boris Kidrič. O dokumentu, ki ja tako revolucionarno posegel v razvoj ljudske oblasti pri nas, je potrebno zapisati nekaj več.
Narodna sodišča so bila razdeljena na okrajna, okrožna, višja ter vrhovno sodišče. Sodnike so volile okrajne in okrožne skupščine NOO, pd volitvah pa je morala biti navzoča več kot polovica volilnih upravičencev. Za morebitno pristranost sodnikov so bile predvidene hude kazni, tudi smrtna.
V pristojnosti narodnih sodišč je bilo reševanje vseh civilnih, pravdnih, nepravdnih in kazenskih zadev. Omenimo nekatere: spori zaradi hib ne živini, povračila odškodnine za škodo, napravlje' no na poljih in gozdovih, stanovanju. Nadalje številni prekrški in prestopki, telesne poškodbe, ugotavljanje očetovstva, športi o neveljavnosti zakonske zveze itd.
VE Ll KA V LOGA PO RA VNA V •
Zaradi velikega števila pravdanj o premoženjskih, ločitvenih in podobnih sporih so sodišča
'
I
Narodnoosvobodilni odbor je lahko stranko, ki se vabilu k poravnavi ni hotela odzvati, prisilno privedel k zaslišanju, obenem pa jo zaradi neposlušnosti kaznoval z denarno kaznijo ali prisilnim delom do treh mesecev. Poravnalni postopek je moral biti končan najkasneje v štirinajstih dneh.
Verjetno je odveč zapisati, da so bila predvsem okrajna sodišča zvečine zasedena zgolj s sodniki nepravpiki, pa vendar so svoje delo zadovoljivo opravljala. Ljudstvo jim je zaupalo in se vse pogosteje obračalo nanje. Revolucija je tako opravila tudi s starim pravnim redom in miselnostjo. Narodnoosvobodilna borba je dosegle tisto, česar do takrat ni še nobeno revolucionarno gibanje na svetu: ob vojaški in politični zmag* je zrušila staro državo in zgradila nov red. V njem je delež dolenjskega partizanskega pravnika vse prej kot malenkosten.
BOJAN BUDJA
1 «VKi£01
Kartuzijanec
v* V//' K
mičesar imeli,
NIČESAR ISKALI
Letos mineva 80 let, kar so podpisali pogodbo, po kateri je prišel stari pleterski samostan po 300 letih spet v roke kartuzijanov. Od starega samostana, ki je menjal toliko lastnikov, ni razen cerkve in nekaj zgradb ostalo nič, kartuzijani so ga začeli na novo zidati. In tako je bil že proti koncu leta 1904 zgrajen nov samostan, največji na jugoslovanskem ozemlju.
Kdo in od kod so katuzijani, ki jim pravijo tudi beli menihi? Ustanovitelj kartuzijanskega reda je sv. Bruno. Rojen je bil leta 1035 v plemiški rodbini Hartenfaust v Koelnu. Ker je bil izredno nadarjen, so ga poslali v štirinajstem letu na slavno visoko šolo v Reims na Francoskem. Kasneje je postal predstojnik te šole, imel je odlične učence, med njimi tudi poznejšega papeža Urbana II. V tistem času je preživljala Cerkev hudo krizo. Bruno Hartenfaust se je uprl reimske-mu nadškofu Manasiju, ki si je to čast kupil za cekine od pohlepnega kralja Filipa I. Da bi se rešil nadškofovega nasilja, je moral Bruno v izgnanstvo. Papež Gregor VII. je končno vzel nevrednemu Manasiju škofovsko palico in vsi so mislili, da bo Bruno postal nadškof. Toda ta je odložil vse časti, razdelil premoženje revežerrl in se s šestimi tovariši naselil na nerodovitnih in kamnitih pečinah Chartreuse. Od tod kartuzija-nom tudi ime.	Bruno in tovariši so živeli v
siromaštvu, molitvi in pokori, vendar polni notranjega veselja in duševnega miru.
UCENEC POŠLJE PO UČJTELJA
Leta 1089 je papež Urban II., nekdanji Brunov učenec, posjal po svojega učitelja. Želel ga je za svetovalca. Življenje na papeževem dvoru samote in premišljevanja vajenemu možu ni prijalo;
I	papeža je prosil,	če se sme vrniti v divjino. Urban
i	II. je Brunu v	zahvalo za svetovalsko pomoč
ponudil škofovsko palico, vendar jo je ta odklonil. Za stalno se je naselil v Kalabriji, kjer je ustanovil kartuzijo v kraju La Torre. Bruno je umrl 6 oktobra 1101. Štiri stoletja po njegovi smrti ga je dal papež Leon X. uvrstiti v seznam svetnikov. Zanimivo je, da se sami kartuzijani nikoli niso potegovali za Bamovo svetništvo. Kartuzijanski pisatelj Sutor namreč pravi, „da kartuzijani svetnike odgajajo, ne pa odkrivajo."
NA SLOVENSKEM ŠTIRI KARTUZIJE
Samotno življenje Bruna Hartenfausta in tovarišev je dobivalo vse več privržencev. Kartuzije so rasle po vsej Evropi, tudi na Slovenskem. Že leta 1160 je bila ustanovljena žička kartuzija, v kateri je bil za časa zahodnega verskega razkola celo sedež generalnega priorja in kraj občnih zborov, nekakšen kartuzijanski Vatikan. Na Slovenskem sta bili tudi kartuziji Jurklošter in Bistra, od vseh najbolj znana pa je vsaj danes kartuzija Pleterje, ' ki jo je za odkup svojih in svojega rodu grehov dal pozidati mogočni Herman II. Celjski. Gradnjo samostana, ki je bil končan 1406, je nadzoroval Anglež Hartman; Herman II. je vsako leto, tako bi rekli danes, samo podpisoval račune. Hermana na njegovo željo pokopali v pleterski cerkvi. Pogrebne svečanosti so trajale 8 dni. Najmogofr nejši grof Celjski je počival v Pletarjah okoli 200 let, ko so njegove ostanke izkopali in jih prenesli v Celje, kjer počivajo tudi kosti drugih celjskih grofov. Tako rekoč popolnoma brez zaščitnikov je ostala pleterska kartuzija leta 1455, ko so v Beogradu ogrski plemiči ubili poslednjega celjskega grofa Ulrika II.
TURKI IN PROTESTANTIZEM
Mnogo sc škodili kartuzijanskemu samostanu v Pleterjah Turki. Celjski stotnik je leta 1471 državnemu zboru poročal, „da so Pleterje razen cerkve v razvalinah". Kartuzijo so nato na novo pozidali, jo obdali z obzidjem, stolpi in jarkom. Leta 1476 jo je oblegalo 4500 turških konjenikov. Pa so si polomili zobe ob obzidju. Turški napadi so omajali redovno življenje, v tiho kartuzijo pa se je pritihotapil tudi duh protestantizma. Bližnjemu Šentjerneju, kjer je živel nekaj časa tudi Primož Trubar, niso brez razloga rekli .Lutrova vas". Papežev vizitator oglejski patriarh Franc Barbaro je poročal, ,da pridejo človeku solze v oči, ko vidi v svetih prostorih kartuzije prebivati svetne ljudi z ženami in otroki".
Najhujši nasprotniki protestantizma so bili jezuiti, red, ki so ga ustanovili 1540. Škof Tavčar, ki se je otepal S protestanti, jih je dal poklicati v Ljubljano, za ustanovitev njihovega kolegija rTaj bi uporabljali dphodke kartuzije Bistra. Ta pa je imela znamenite zaveznike in 1595 je bilo sklenjeno, naj se jezuitom namesto Bistre prepustijo že sicer zapuščeno Pleterje. Je zuiti so ostali gospode..ji Pleterij doleta 1773, ko je bil njihov red na Kranjskem razpuščen.
Kartuzija Pleterje s severne strani
Življenje kartuzijanov je zelo preprosto. Najlepše, kar imajo, je, tako trdijo, nočna služba božja. Po enajsti nočni uri gredo vsi menihi skoz dolge, temne hodnike v cerkev- Drug za drugim gredo. Vsak si sam sveti z malo nočno svetilko, preko glave ima kapuco. Vsa cerkev je mračna, trepeta le večna lučka ter svetilke, ki mečejo luč na velike knjige, iz katerih kartuzijani pojo.
TUDI DELO JE MOLITEV
Kartuzijani redno vstajajo okoli pol šeste zjutraj. Ko se napravijo, prično jutranjo molitev, vsak zase v svoji celici. Ob praznikih in nedeljah je skupna molitev v cerkvi. Jutranji molitvi v celici sledi premišljevanje, ob sedmih gredo vsi v cerkev, kjer je med drugim tudi peta maša, vendar brez spremstva orgel. Obred vsebuje tudi obhajilo. Zatem se menihi vrnejo v celice, kjer se posvete učenju, duhovnemu branju in podobnemu. Ob desetih zvoni h kratki molitvi. Za njo je na vrsti ročno delo, ki je pomembno za duhovni spočitek. Pozimi kartuzijan žaga in seka zase drva in ureja celico, poleti obdeluje mali vrt. Vsak redovnik se skuša izučiti kakega rokodelstva, najpogosteje mizarstva, strugarstva, rezbarstva in pod. Kartuzijani trdijo, da je tudi delo molitev.
BL AŽENA SAMOTA
Vsak kartuzijanski menih ima svojo enonadstropno hišico z vrtičkom. Vsaka celica je označena s črko. V prvem nadstropju je predsoba z oltarčkom, nekdaj je bila tukaj tudi kuhinja. Druga soba je redovnikovo svetišče. Tu živi sam s svojim bogom. ,0 beata solitudo!"pravijo. „0, blažena samota!” V drugi sobi z več oddelki ima kartuzijan svojo kapelico, imenovano oratorij. Ko zazvoni k molitvi, se ves samostan spremeni v veliko cerkev. Menihi so sicer v svojih celicah, ločeni drug od drugega, vendar skupno molijo za ves svet. V tej sobi se kartuzijan tudi mrtviči za rešitev svoje duše in za rešitev bližnjega. V istem prostoru je spalnica, ločena z zaveso. Postelja je preprosta. Tu je tudi pisalna miza, kraj okna pa mizica, kjer redovnik obeduje. Vsak kartuzijan ima tudi malo priročno knjižnico, študira predvsem biblijo in cerkvene očete, življenje svetnikov ter duhovne knjige. Beli menihi so od nekdaj cenili študij in knjigo, do srede 15. stoletja, ko še ni bilo tiskarn, so knjige prepisovali, pozneje pa je imelo več kartuzij lastne tiskarne. Red se ponaša z več kot 800 pisci.
VDAL SE JE CELO PAPEŽ
Vsaka hišica ima hodnik, ki vodi v velikanske samostanske hodnike, ki peljejo v cerkev. Poleg vrat je okence, v katero postavlja brat laik hrano in vse drugo, kar menih potrebuje.
Ura je enajst dopoldne in spet kliče ;von k samotni molitvi. Potem je obed. Vsak kartuzijan obeduje sam v svoji celici. Le ob nedeljah in praznikih jedo v skupni jedilnici, kjer pa nikoli ne govore. Pač pa bero biblijo in cerkvene očete. Kartuzijani nikoli, tudi ob bolezni, ne jedo na masti pripravljenih jedi in tudi mesa ne. Lahko pa uživajo jajca, ribe, testenine, sir, sočivje, sadje, ob postnih dneh in petkih pa le ribe, testenine in sočivje. To je edini red, ki nikdar ne je mesa.
Papeži so večkrat hoteli omiliti življenje kartuzijanov, češ naj jedo meso. Da bi enega od teh papežev odvrnili od te namere, so mu v goste poslali delegacijo 27 belih menihov; najmlajši je imel 88, najstarejši pa 95 let. Sveti oče so se vdali.
Po obedu kartuzijan ne sme leči, razen v bolezni. Posebna dovoljenja daje lahko samo samostanski poglavar, ki mu pravijo prior. Pač pa je po kosilu odmor, med katerim se lahko menihi sprehajajo, berejo, sede v vrtičku itd. Po odmoru je jStudij svetega pisma, statutov, bogoslovja, ob dveh ročno delo. Ob pol treh zvoni k molitvi v celici, ob tri četrt na tri se naenkrat odpro vrata celic in menihi odhite v cerkev k večernicam.
Pleterje so nato romale iz rok v roke, dokler jih niso, kot že omenjeno, ob koncu minulega stoletja spet kupili in na novo v čast .Presvete Trojice" pozidali kartuzijani.
GREHI MARKIZE POMPADOUR
Samostan se ponaša z neštetimi dragocenost-
mi. Tako je na primer glavni oltar samostanske cerkve izdelan po naročilu Ivane Antonije Poisson, prijateljice Ludovika XV. Bolj znana je kot markiza Pompadour. Kasneje so ta izdelek, ki naj bi živahni gospe olajšal plačilo grehov na onem svetu, kupili kartuzijani in ga poslali v Pleterje. Med prevozom se je gornji del oltarja razbil, lepa markiza je morala biti zares zelo pregrešna. Sedaj je v cerkvi le spodnji del oltarja s tabernakljem.
Zelo znamenite so tudi lesene rezbarije v cerkvi, dalje zbirka slik apostolov izpod rok holandskega mojstra, omeniti velja tudi izvrstno kopijo Rubensove Pieta, v pleterski knjižnici, ki šteje okoli 24.000 zvezkov, je več starih rokopisov s prelepimi inicialkami. Najstarejši je star okrog 700 let.
NASTRANI BORCEV ZA SVOBODO
Kartuzija Pleterje je bila med NOB od vsega začetka na strani borcev za svobodo. Partizanom je nudila pomoč v hrani, zdravilih, prenočiščih. Odnos pleterskih kartuzijanov do osvobodilnega boja in socialistične revolucije je najbolje pojasnil v knjigi „ Kartuzija Pleterje in partizani" tedanji prior dr. Edgar Josip Leopold. Takole piše med drugim:
„Bilo je zgodaj spomladi 1942. Bil sem v Novem mestu in sem videl, kako ženejo Italijani osem naših ljudi, Slovencev, zvezanih z verigami po dva in dva med seboj počez in po dolgem, da jih opremijo v Ljubljano in potem kdove kam, v internacijo, za talce ali v smrt. Srce se mi je stiskalo, pest se mi je krčila zaradi takega ravnanja tujega vsiljevanja okupatorja. Takrat sem se svečano zaobljubil: .Dokler bom živ, kartuzija Pleterje ne bo šla nikdar z okupatorjem, marveč bo proti njemu vedno podpirala tiste in sodelovala s tistimi, ki se bodo borili proti njemu!' In to je kartuzija Pleterje sveto držala vse do osvoboditve."
BELI MENIHI
Kartuzijan ima obleko iz bele volne, opasan je z belim jermenom, na katerega je pritrjen velik rožni venec z belimi jagodami, f Preko tega nosi bel škapulir (kukulo) prav tako iz volne in s kapuca Novinci nosijo preko bele obleke črn plašč. Noviciat traja dve leti, pred noviciatom je kandidat vsaj mesec dni postulant. V tem času preskusi, ali mu način kartuzijanskega življenja ustreza, če ga more prenašati. Po noviciatu se polagajo zaobljube za tri leta, potem pa svečane, dosmrtne. Vsak samostan ima svojo bogoslovno šolo, v kateri dve leti študirajo filozofijo, štiri leta pa bogoslovje.
K večernicam prihajajo menihi v vrsti. Vsak potegne za vrv, pozvoni z zvonom in izroči vrv naslednjemu Okoli štirih popoldne zaužijejo kartuzijani skromno večerjo, ob pol šestih zvoni k večerni molitvi, ki jo vsak menih opravi v svoji celici. Okoli sedme ure so vsi redovniki v posteljah. Vstanejo po enajsti nočni uri. Drug za drugim gredo skozi dolge temne hodnike. Svetlobo dajejo samo male nočne svetilke, v cerkvi trepeta z rdečim plamenčkom večna luč. Končan je še en dan v življenju kartuzijanov.
GROBOVI BREZ IMENA
Kartuzijani so eden tako imenovanih bogo-miselnih ali kontemplativnih redov.Sledijo vzoru iz svetega pisma. Ko so namreč poklicali Jezusa Kristusa k njegovemu prijatelju Lazarju, je imela Lazarjeva sestra Marta sto skrbi, da bi Jezusu kar najbolje postregla. Njena sestra Marija pa je sedela ob Jezusovih nogah in poslušala njegove besede. Ko se je ustrežljiva Marta Jezusu zaradi tega pritožila, ji je ta odgovoril:,.Marija je izbrala boljši del."
Velja trditev, da kartuzijani lepo in lahko umirajo. Tu, med nami, da so živeli le za večnost, tu niso ničesar iskali, ničesar imeli. Pokupujejo jih brez rakev, na deski. Gomilo, ki se kmalu zravna, krasi črn križ .Brez napisa.
m. B.
DOLENJSKI LIST
Iz fotografske temnice Janeza Papeža iz Ko čevja prihaja tudi tale zanimiv posnetek siničke, ki zoblje košček lešnikovega jedrca z roke enega od Papeževih prijateljev. Že sam prizor je dokaj nenavaden, naš tokratni gost v rubriki TISTI HIP pa ga je znal še poudariti, saj je vse skupaj fotografiral na enovitem temnem ozadju ter tako odstranil vse, kar bi lahko podobe ptice in človekove roke motilo. Slika je simbolno bogata, dobro je zgrajena in tako zelo pripravna kot ilustracija najrazličnejših tem, nič slabše pa se ne odreže tudi kot povsem samostojna fotografija. Morda gledalca še najbolj pritegne nevsiljiva poetičnost, liričnost.
In še dvoje tehničnih podatkov: film je bil vse bolj poznani in cenjeni llfordav HP 5, objektiv pa je imel dvestomilimetrsko goriščno razdaljo.
STOJAN DUKOV BOLGARIJA
ANDREJ HABJC JUGOSLAVIJA
ZBIGNIEW ZIOMECKI POLJSKA
Usnjeni (največkrat semiš ali lakasti) pasovi raznih barv in oblik so modni pečat letošnjim oblekam za jesen in zimo. Pasovi imajo najrazličnejše okraske, od gumbov do zakovic in metalnih broš. Naprodaj pri nas kaj takega ni, razen v butikih po zelo slanih cenah. Z lastno domiselnostjo in pomočjo spretnega čevljarja pa moderen pas ne bo drag.
pasovi
pasovi
Kamin v dnevni sobi ni samo luksuz, ki daje ugoden videz in je prijeterv zaradi prasketanja ognja, ampak tudi zares in dobro ogreva prostor, če je seveda pravilno narejen. Ob zdajšnji kurilni krizi, ko si pomišljamo vso hišo kuriti na olje, bo družina ob zakurjenem kaminu morda prebila tja do novega leta. Velja razmisliti. gotovo pa je, da investicija v kamin ni ravno majhna.
bolj modema je jopa iz bukle-ja, ampak mora biti kratka. Zraven sodijo dokolenke enake barve ali datge nogavice pa športni čevlji. Torbica, če jo že nosi, je tako majcena, da gre vanjo navadno le robec, ključ in morda glavnik.
Športna oblačila so za najstnike najbolj prikladna in priljubljena. Dobro se obnese rebrast žamet, ki ga za jopo toplo podložimo. Za dekleta zadnjih razredov osnovne šole pa bo morda kari rano debelejše krilo in športna jopa. Še
Obzorja so v zbir-ožje" izšle tri knji-I), ..Kleopatra, kje ia žensk" — vse v
zadnjo vojno
recenzija
TIHA JESEN
O Nežki Raztresen iz Jankovičev smo na tej strani že pisali, ko je izdala svojo prvo zbirko pesmi („V valovih življenja", 1973). Tedaj je dejala, da ji pesnjenje ne pomaga samo k duševni sprostitvi, ampak ji hkrati daje „več upanja in vere v človeka". Pred meseci je ta Belokranjka v samozaložbi spravila med ljudi še eno knjižnico stihov, in če bi se spet pogovarjali z njo, bi najbrž na podoben način opredelila smotrnost svojega pisanja.
(JUH In (J VII v/ UUlvdj UMU HC| K'
redkih zasledimo kaj ritma, mestoma hočejo biti opremljene z rimami, a zaradi nedodelanosti zdrsnejo v izumetničenost Vprašljiva je tudi razporejenost v tri posebej naslovljene cikle, saj so pesmi (razen v zadnjem ciklu) motivno neuglašeno premešane.
Jasno nam je, da toni knjiži-, ca, nad katero bi vihteli meče literarne teorije; to io pesmi, iz katerih pronicajo utrinki življenjske pojavnosti ženske, ki ji hudo ni prizanašalo. Sama pravi, da ji daje pisanje sv ;žih moči — stvari, ki daje moč, pa ni za-metavati, četudi je n<i prvi pogled še tako nebogljen«.
D. RUSTJA
prebrali smo
TUDI FINŽGAR
   _________
„Tiha jesen" je knjižica (drugače ko s pomanjševalnico ni moč poimenovati dvajset spetih strani, ki jih je s krajšim uvodom opremila Neža Maurer) 43 pesmi, ki kažejo ustvarjalko v luči globoko čuteče ženske. Motivno se pesmi v glavnem nanašajo na ljubezen (bodisi do „njega", otrok, staršev ali domačega kraja), vzporedno pa teče. beseda Se o razočaranju, obOpu, vdanosti v usodo, hrepenenju, prijateljstvu, sreči in celo o tako prozaični stvari, kot so žolčni kamni.
Po vsebinski plati knjižica Raztresendve torej razkriva no-ttanje vzgibe človeka pri njegovem vsakdanjem pehanju, niza občutja/ki človeka radostijo ali mu jefriljejo voljo, ga silijo v obup pa spet navdušujejo jn polnijo z bivanjsko močjo. Če Pa pogledamo te pesmi še z druge strani, je treba reči, da so
IZTRGA SE KOT KRIK
matiki, poeziji in življenjepisne-mu delu „Leta mojega popotovanja", tri zaključne knjige pa bodo prinesle Finžgarjeve eseje, kritike, govore in pisma.
In zdaj še o nečem, kar spremlja knjigo iz zbirke .^brana dela..." — to je cena. Razumljivo je, da so tiste, ki so izšle v petdesetih ali šestdesetih letih, pa jih je še zmeraj moč kupiti, dandanes tako rekoč smešno poceni. Manj pa nam gre v račun dejstvo, da kljub zdajšnjim založniškim in tiskarskim stroškom npr. Finžgarjeva knjiga stane kar 560 dinarjev. Na ta način zgledno urejena zbrana dela slovenskih klasikov ne bodo našla poti k bralstvu. Morebiti pa le - čez poldrugo ali še več desetletij. v
D. R.
V znameniti zbirki ..Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev". ki jo pod glavnim uredništvom Antona Ocvirka izdaja Državna založba Slovenije, so začela izhajati dela še enega od klasikov slovenske književnosti — Frana S. Finžgarja.
Prva Finžgarjeva knjiga (ta je hkrati 129. v zbirki) prinaša prozo od gimnazijskih začetkov do konca 1899. V osrednji del knjige je urednik Jože Šifrer uvretil osem literarno pomembnejših besedil (med njimi najdemo tudi novelo ..Zaroka o polnoči", ki jo je kot prvo pisateljevo knjigo 1894 izdal novomeški založnik J. Krajec), v t. i. dodatku pa je objavljenih nad štirideset povesti, novel ali črtic, ki jih je Finžgar spisal za šolska glasila, časnike, revije in zbornike, nekaj besedil pa je ostalo v zapuščini in so šele zdaj doživela natis.
Najbrž je odveč poudarjati, da bodo tudi Finžgarjeva dela delež»a izčrpne literarnozgodovinske obdelave, iz uvodnega dela opomb k pričujoči knjigi pa povzemamo urednikovo zagotovilo, da bo tokratna izdaja pisateljevih del ..prinesla vse, kar je priteklo iz njegovega peresa, razen izrazito teoloških del''. Predvideno je, da bo najprej izšlo devet knjig proze, po
Morda pa je pesem tisti vzgib srca, ki presvetli še tako čme misli, še tako temačen dan in ublaži še tako težko si-
roščino?
„Da, peseml" bi dejala Antonija Ivanež, upokojenka iz Novega mesta, ki prilož-
„Odisej” nudi-
Zbirka „Odisej" je pri Mladinski knjigi spet postregla z dvema privlačnima deloma za odraščajoče bralstvo.
Najprej je tu „Čas sanj" Joa Pestuma. Kdo se skriva za tem izmišljenim imenom, Nemci še niso dognali, domnevajo pa, da utegne biti celo sam nobelovec Heinrich Boell. Seveda ta skrivnostnost za knjigo (v slovenščino jo je prestavil Jože Dolenc), ki je bila pred dvema letoma proglašena za najboljše nemško mladinsko delo, sploh ni bistvenega pomena. Izhodišče pripovedi nakazuje že podnaslov Sest resnic o Petru. Slednji je fant, ki ga svet odraslih sili v odrekanje mladostnim sanjarijam, to pa junaka sčasoma povsem spravi, iz tira in upre se v najbolj nepravem trenutku — na materinem pogrebu, ko očeta pahne v grob Šest resnic o čudnem fantu razkrijejo pričevanja strica Pavla, prijateljice Helge, sošolca Voigta, župnika K., taborniškega kolega Kniggeja in sestre Ge revi de. Vsaka od teh resnic je drugačna, po eni je Peter posebnež, ki se ne pretepa, po drugi se boji deklet tretja ga kaže kot zaničevalca očeta ipd. — vse resnice pa so si edine v
nostno polni velike rokopisne liste s preprostimi pesmimi o osebnih doživetjih, dogodkih in spoznanjih. Kadar ji je bilo hudo, se ji je pesem izvila iz srca in ji prinesla nekaj duševnega olajšanja.
Kot eden od sedmih otrok bajtarja v Gabrju je preživela zelo težko otroštvo. V majhni, s slamo kriti hiši so bili večkrat lačni kot siti, še najpogostejša gosta v hiši sta bila garanje od zore do mraka in pomanjkanje. V eni sobi se je številna družina največkrat spravila k počitku s praznim želodcem in slabimi obeti za jutrišnji dan.
Antonija se spominja, kako so otroci pozimi vlačili podrta debla iz gorjanskih gozdov, kot da so živina. Spominja se zgodnjih jutranjih ur, ko so odhajali na pobočja Gorjancev nabirat zdravilna zelišča gobe, lešnike, maline, suhljad in druge drobne naravne dobrine, dostopne revežem v tistem času. Za spanje ni bilo časa. Če niso že z dnevom bili v gozdu ali na košenicah. so sadeže pobrali drugi. Družinski po^avar je sicer pomagal kovaču in je bil vešč nekaterih kovaških opravil, vendar je vsak prisluženi dinar sproti požrla davkarija. Zato se je v mladih telescih Ivaneževih
Radio Ljubljana Je bil med najprej del italijanske radijske službe, nato pa so ga Nemci spravili pod upravo dunajskega radia. Tako je napredni slovenski živelj ostal brez tovrstnega sredstva množičnega obveščanja in Osvobodilna fronta si je od vsega začetka prizadevna postaviti lastno radijsko postajo. To ji je sredi novembra 1941 uspelo najprej z znamenitim Kričačem, ki je moral približno pol leta kasneje utliniti. Odtlej so prizadevanja za novo radijsko postajo trajala skoraj poltretje leto. dokler ni konec julija 1944 v Čmoirfju začel oddajati Radio Osvo-bodlna fronta.
O Kričaču imamo na voljo zgodovinsko dognano knjigo Sonje Reispove. radijski sektor OF <k. radijske delavnice je natančno popisala Vida Tom—Lasič, o ROF pa smo do nedavnega premogli le dokaj člankov, spominskih zapisov, razprav in še kaj, kar je raztreseno po časnkih. revijah ali knpgah. Manjkala je podrobna monografija o tem poglavju NOB —
književnik Jože Javoršek.
V sklepnem poglavju Javoršek pravi, da je ROF ..kvantitativno najmogočnejše kulturno delo iz časov narodnoosvobodilne borbe", to ugotovitev pa je tehtno podkrepil na več ko tristo straneh. Prikazane so okoliščine (radijska tehnika, kulturnopolitične in vojaške razmere na osvobojenem ozemlju ipd.), v katerih je delovala ta revolucionarna radijska postaja, krajši praded številnih oddaj (poročila, predavanja, mladinske oddaje) dopolnjuje oris idejno-estetskih osnov ROF, težišče knjige pa je na razčlembi kulturnega programa ROF (literarne oddaje, glasba, sodelovanje z gledališkimi skupinami).
Pisanje o ROF, katerega vodja je bil, je Javoršek opiral na številne, tudi še neznane dokumente in pričevanja sodelavcev, z nekaj pre-(pednicami, opombami ter seznamom imen in krajev opremljena knjiga pa prinaša tudi veliko fotografskega gradiva.	O.	R.
tem, da je junak že od malega sanjač, ki se pred stvarnim življenjem umika v svoj svet Za tako zastavljeno pripoved je kajpak docela odveč pojasnjevanje. kaj se je s Petrom zgodilo po usodnem dogodku ob odprtem grobu, pisatelj pa z različnih pripovedovalnih ravni ni razčleni samo junakovo osebnostno podobo, ampak tudi družbeno okolje, ki ga je spravilo v obup.
..Rokopis iz Xanaduja". ki je delo angleškega pisatelja Johna R. Tovvnsenda, poslovenil pa ga
otrok najpogosteje oglašal prazni želodec. Pravi čudež je, da so mali Antoniji v taki si-roščini dostikrat privrele na ustnice besede, da je zapela.
..Sprva sem pela kar tako. kar mi je prišlo na misel, kasneje pa sem v svoje pesmi prelila vsa upanja in hrepenenja, ki so se mi ojačala v srcu. Pela sem o lepših, boljših časih, o ljudeh, ki bodo reveže popeljali na pot v domovino, kjer ne bo nihče lačen," se spominja sedaj, koso leta velikega pomanjkanja in trpljenja že daleč zanjo.
Antonija je pela na paši pa na samotnih poteh po skrivnostni gorjanskih gozdovih, zapela je v tuji hiši kot dekla, grobo izkoriščana in zgarana. Pesem ji je dajala skrivnostno moč, vračala ji je zaupanje in vero v življenje.
Kaj je potem čudno, če še danes, ko ji ni več hudega, rada poseže po zvezku in vanj z roko, nevajeno peresa, zapiše stihe, pogosto okorne, slovnično pomanjkljive, slogovno neizdelane, a v svojem bistvu človeške, da bolj človeški skoraj biti ne morejo? Nekatere njene pesmi so pretresljive prav zaradi nedodelanosti, nebogljenosti izraza, ki se kar duši od silne teže čustva, ka-
je Miha Avanzo, je precej manj zahtevno branje. Gre za znanstvenofantastično zgodbo, ki pripoveduje o tem, kako so se profesor zgodovine, njegova žena in odrasla hčer iz 2149. leta nenadoma znašli v dandanašnjem času. Urejene, čiste in zdrave prihodnosti vajena trojica se je stežka prilagodila povsem nasprotnim razmeram zdajšnjosti, ko pa pride čas za vrnitev, se oče ne loči rad od starih angleških krčem, piva in viskija, dekletu je hudo po prikupnem fantu, za katerega ve, da bo postal slaven fizik. A vrniti se morajo, ker jirtn grozijo virusi in bakterije pa tudi vozilom na cesti se ne znajo umikati, saj so tako neznansko drugačna od njihovih v prihodnosti.
z daljnih poti
Slovenci, ki po nakupih pogosto romajo v Trst, Gorico, v zadnjem .času pa celo Milano, Pariz ali London niso predaleč, kajpak niso ljudje nemirnega duha, ki odhajajo po svetu, da bi s spoznavanjem tujih dežel potešili zvedavost ter nato z
terega naj bi podal.
Antonija namreč ni pesnica v pomenu, kot ga danes pripisujemo pesnikom, ni žongler z besedami, mislec, slovnični revolucionar, posredovalec literamoteoretskih doktrin, temveč je pesnica posvoji naravni usmerjenosti. Pesem, pa naj bo, kakršna že je, je najbolj naravna reakcija upokojenke Ivaneževe.
Ob prebiranju njenih pesmi (dve je objavilsT v naših Dolenjskih razredih) človeku nehote prihaja na misel znani Laureaumontov izrek, naj bi pesmi pisali vsi: „Vsi bi morali ustvarjati poezijo!" Zdi se, da tako pqmovana poezija ni nekaj eteričnega, visoko dvignjenega in odmaknjenega, prihranjenega le za redke navdahnjene posameznike, ampak da je lahko poezija vsakdanja sestavina življenja, odnos, način doživljanja.
Morda bo Ivaneževa nekoč pobmsila svoje pesniške izdelke. morda se bo spdprijela s slovnico, bogastvom slovenskega jezika in mu dodala svoje življenjsko in čustveno bogastvo. Morda tud ne in bo njena pesniška govoric ostala nedogovoijena, nedorečena. Toda Antonija Ivanež bo ostala pesnica.
M. MARKELJ
vešče napisanimi besedili svoja opažanja ponudili še drugim. Toda med tukajšnjim življem je moč najti tudi prave popotnike; precej bi jih lahko našteli in prišli do imena Evalda Flisarja, književnika, ki je .-jim i' lirski založbi nedavno . >	* \'l
»Tisoč in eno pot"!
To je s slikami bogalo opremljena knjiga, ki prinaša številna potopisna besedila o Flisarjevem križarjenju po tako daljnih deželah, kot so Indonezija, Malezija, Tajska, Laos, Burma, Nepal in še katera. Pisano gradivo je bilo zvečine že objavljeno v tedniku 7D, za knjigo pa ga je pisatelj mestoma predelal. Zasnoval je kronološko in vsebinsko zaokroženo podobo svojih popotovanj, na katerih je z veliko mero pronicljivosti brskal za družbenimi in duhovnimi posebnostmi kol-tur, ki so s svojskim načinom mišljenja in čustvovanja tako različne od tukajšnje omikanosti. Skozi to privabljajočo različnost se Flisar pogosto celo ogorčeno sprašuje o prenekate-rih zahodnjaških razpotjih, ki že dalj časa pogubno vplivajo na prvinski tok življenja ob daljnih poteh, po katerih je hodil.
Shakespearu
Pri založbi Obzorja so v zbirki ..Veliki možje" izšle tri knjige („Mili Will),,,Kleopatra, kje si? " in ..Hiša žensk" - vse v prevodu Majde Capuder), ki jih je o Williamu Shakespearu spisal angleški romanopisec Eric Malpass.
Življenjepiščeva naloga ni bila lahka, kajti o enem največjih dramatikov svetovne književnosti je znanih bore malo stvarnih podatkov. Tudi Malpass ni težil k odkrivanju novih, zadovoljil se je s preverjenimi dognanji literarne zgodovine, kjer pa so luknje o Shakespearovem življenju le prevelike, si je pomagal z izmišljanjem dogodivščin. Zato njegovih knjig ne gre jemati kot prikaz čiste resnice o renesančnem dramatiku; to so prej ko slej vsebinsko zaokroženi romani, ki imajo v središču dogajanja šivamo osebnost ter njeno literarno in gledališko ustvarjanje.
PRatfmvuamo vam
flJvSI ZAKLaq/
KAKO SO GROFJE DOKAZALI PISMENOST
TREBANJSKI ..GRAŠČAKI"
Grofje in graščaki ter vse ostalo blagorodno plemstvo je zaradi imperativa razvoja poniknilo kdove kam, precej gradov, kjer je ta gospoda preganjala čas z vdajanjem vsem sladkostim tega sveta, pa je ostalo. Ponekod so pomembni kulturno—zgodovinski spomeniki, katerih razkošje priča o bednem življenju naših tlačanskih prednikov, marsikje pa so se v gradove naselili novi ..graščaki". Že bežen pogled na te kolese pa nam razkrije, da je gradove v večini primerov precej načel zob časa. Tudi naše življenje se je medtem spremenilo, hkrati z njim pa tudi naše zahteve in potrebe, kakšno naj bo sodobno stanovanje. Gradovi, ki so naseljeni s stanovalci, večinoma niso primerni za življenje, saj stanovanja v njih niso na ravni današnjih zahtev.
Ob magistralni cesti Ljubljana — Novo mesto stoji pri odcepu za Trebnje okoli 900 let star grad, ki mu preprosto pravijo Trebanjski grad. Najprej so ga imeli v lasti gopodje Trebanjski, potem je pripadal Ortenburžanom, Celjanom, Habsburžanom, Svibenjskim, Gallenbergom in Sauerjem. Pred zadnjo vojno ga je imel v lasti Čeh inž. Evgen Souvaly. Po vojni je postal del splošnega ljudskega premoženja, zdaj pa ga upravlja stanovanjska skupnost občine Trebnje. V gradu živi okoli 12 družin z otroki, poleg njih paše 17 samcev, največ delavcev z drugih republik.
Mimo sfinge, ki jo omenja že Valvasor, in leva, ki je vzidan v zid, se pride na grajsko dvorišče, poraslo s travo in plevelom. Z dvorišča, ki ga le redko obsije sonce, kar še poglablja vtis temačnosti tega gradu, se pride v temne in velike grajske hodnike, iz njih pa še v arkadne hodnike, ki so na videz precej bolj prijazni. Iz teh hodnikov, vodijo poti v grajska stanovanja.
Že prvi obisk, pri Radetu Stanojeviču, ni nič k^ spodbuden. V dveh prostorih, ki sta nastala tako, da so veliko grajsko sobano pregradili z le-sonitno steno, sveti luč tudi podnevi. Vendar Stanojeviča in njegove žene ter njunih dveh otrok očitno ne moti preveč, saj tega niti nista omenila. Najbolj ju moti, ker v stanovanju nimata osnov-
nih pogojev za higieno. O kopalnici seveda tu ni niti govora, še slabše pa je straniščem, ki si ga deli nekaj strank, med njimi tudi samski delavci, ki niso vajeni vzdrževati reda in čistoče. Stanojevič je povedal, da bi že zdavnaj zgradil svojo hišo, če ga ne bi pred leti težko prizadela avtomobilska nesreča, izgledi da bi dobil solidarnostno stanovanje pa tudi niso rožnati.
Boško Kočič, zaposlen v Tregradu, živi v gradu že 12 let V nasprotju s Stanojevičem je zadovoljen s stanovanje. Po poklicu je zidar, zato je svoje stanovanje precej preuredil, v njem pa je zgradil tudi kopalnico. Ker je stanovanje suho, ker je vanj vložil precej denarja, so Kočič niti ne bi selil v drugo stanovanje. V selitev, vsaj v bližnjo, pa niti ne verjame preveč, saj so grozili z njo že tedaj, ko se je sam vselil v grad. *
Čila in živahna osemdesetletnica Minka Trinko živi v gradu že šest let. Povedala je, da grad vidno propada, da je živeti v njem neudobno in neprimerno. Hkrati s stanovalci pa živijo v gradu tudi miši in podgane.
In kaj pravijo odgovorni?
Jože Kastelic, tajnik samoupravne stanovanjske skupnosti, je povedal, da sta v trebanjski občini naseljena še dva gradova, Škrljevo in Trste-nik. V teh gradovih živi okoli 50 družin, kar je kar 11 odstotkov najemnikov družbenih stanovanj. Iz najemnin, ki jih dobijo od teh stanovanj (v resnici so zelo nizke, za tisto, kar ta stanovanja nudijo, pa mogoče celo previsoke), ne morejo kriti stroškov vzdrževanja. Še manj je seveda misliti na temeljitejšo obnovo. Zato pričakujejo, da se bodo teh stanovanj lotili v naslednjem srednjeročnem obdobju. Ker pa bi bilo negospodarno gradove obnavljati za stanovanja, jih bodo preuredili za druge namene. Kaj naj bi v gradovih bilo, pa zdaj nihče ne ve. Kastelic je še povedal, da stanovalce iz gradov selijo v solidarnostna stanovanja, vendar se v izpraznjena grajska stanovanja ponovno vselijo drugi stanovalci.
Vse kaže, da kljub pospešeni gradnji stanovanj še vedno ni dovolj. Zato tudi ni pričakovati, da bi bila grajska stanovanja kaj kmalu izpraznjena. To pisanje pa tudi nima namena, da bi proces preseljevanja kaj posebej pospešili, ker za kaj takega v resnici ni možnosti. Gre pri vsem tem za to, da so stanovalci v gradovih prepuščeni sami sebi, da se v obnavljanje gradov nič ne vlaga, s čimer bi vsaj za silo izboljšali življenjske razmere sedanjih ..graščakov". V primerjavi z drugimi občani so stanovalci v gradovih prikrajšani za veliko udobja, ki se veliki večini v naši družbi zdi povsem normalno. Zato pri stanovanjskih skupnostih ne bi smel prevladovati samo hladen račun, ker se jim v ta stanovanja ne splača več vlagati, marveč tudi kanček solidarnosti z današnjimi ..graščaki".
J. S.
Z griči obdana Mirenska dolina skriva precej zgodovinsko in umetniško pomembnih spomenikov, ki so del našega kulturnega bogastva in dediščina stoletnih prizadevanj naših ; prednikov. Osrednje mesto med temi spome-I niki zaradi zgodovinskih in družbenih razmer zavzemajo cerkve. In cerkev, ki so spomeniki zaradi zgodovinskih, umetnostnih ali arhitekti tonskih razlogov, je v Mirenski dolini kar precej. Razlogi za takšno bogastvo te doline in seveda gričev, ki so med najbolj značilnimi na Dolenjskem, je v tem, da je imela tu posesti Si koroška grofica Hema; leta 1163 je bilo tu cerkveno posvetovanje, ki se ga je poleg oglejskega patriarha Ulrika udeležilo še več drugih visokih cerkvenih dostojanstvenikov, pa dejstvo, da je bil Šentrupert kot prafara eno izmed pomembnih središč cerkvene organiza-cije na Dolenjskem. Kasneje so dobili zavetni-štvo nad šentruperško župnijo še močni Celjski grofje.
Eden izmed takih spomenikov je tudi majhna cerkev sv. Duha na Vihru, kakšne štiri kilometre oddaljena od Šentruperta. Pot do nje vodi po slikoviti dolenjski pokrajini, ki [j kmalu preide v strmino, kjer se drug za dru-;■ gim vrstijo slikovite zidanice in vinogradi. In seveda razgledi v dolino.
B
Cerkev sv. Duha na Vihru - včasih so tam ; rekli na Viharju - je na zunaj skromna, pre-' prosta. Nov omet, ki so ga na to staro cerkev H ometali pred nedavnim, pa tudi ne daje vi-
8
deza, da je cerkev zelo stara. Toda videz vara. Kot je pisal že šentruperški rojak Ivan Ste-klasa, ki je 1913 v Ljubljani izdal Zgodovino župnije Šent Rupert, lahko cerkev po nastanku postavimo vsaj pred leto 1526, ko se v seznamu cerkvenih dragocenosti omenja tudi cerkev na Vihru. Skromna cerkev ni v strokovni literaturi nikjer kjj posebej podrobno obravnavana, tako je ne omenja Mirijan Zadnikar v podrobnem pregledu Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti, mimogrede pa jo obravnava France Stele v svoji razpravi*o stenskem gotskem slikarstvu. Kljub temu šteje med dvesto slovenskih spomenikov stenskega gotskega slikarstva, čeprav se seveda ne more primerjati s Hrastovljami.
zgodovinarji še proučujejo.
Med zanimanja vredne ostaline v cerkvi štejemo tudi oltarje, to je glavni in dva stranska Glavni, ki je izdelan iz lesa, je nastal v letu 1735, levi stranski oltar je nastal v 17. stoletju, desni pa ravno tako v istem stoletju. Slikarski del obeh stranskih oltarjev prištevajo umetnostni zgodovinarji anonimnemu mojstru
H.H.G. Domnevajo, da se za kraticami »kri'
Novomeščan Hans Georg Gaigerfeldef.
Cerkev na Vihru so doslej že večkrat obnav Ijali. Posebno pomembna obnovitvena dela so izvedli v letu 1964, ko so odkrili freske na zunanji strani slavoloka, oba stranska oltarja pa so tudi prestavili in ju obnovili. Zaradi škodljivega zadrževanja vlage, ki je načenjala freske v notranjosti cerkve, so zakristijo podrli, zaradi neugodnega vpliva na statiko sten pa so podrli tudi leseni strop. Tedaj so dela veljala 8 milijonov dinarjev. Obnovitvena dela so izvajali tudi lani, ko so učvrstili temelje, obnovili omet in učvrstili statiko sten s posebnimi kovinskimi napravami.
Čeprav cerkev na Vihru ni tako znana kot vrsta drugih gotskih spomenikov, zasluži vseeno našo pozornost zaradi izjemno lepega razgleda tja proti sevniški strani, proti Kumu in proti Mirenski dolini. Samotni popotnik, ki bi mimo prijaznih vinogradov krenil peš do te cerkvice, pa bi morda še lahko naletel na včasih toliko opevano gostoljubje dolenjskih kmetičev, ki zdaj iz kdove kakšnih vzrokov vse bolj izginja. Prijazen kmet in vinogradnik, ki po večini dela v kakšni tovarni, bi ga prav lahko povabil na kozarček domačega vina. In prijaznost dolenjskih kmetov, skromno več sto let staro svetišče, kjer se je v davnih časih dolenjski človek „otresal" svojih vsakdanjih tegob, so tudi naš zaklad, ki ga moramo varovati. In zaklade moramo varovati, ker je vsepovsod precej ..kandidatov”, ki želijo te zaklade odtujiti in jih kdove kje prodati zamizeme denarje. Morda je tudi to, poleg turistične nerazvitosti, eden izmed razlogov, da so ti kraji in njihovi zakladi tako daleč od sodobnih turističnih poti. In ne nazadnje: zakaj ne bi imeli nekaj lepot čisto samo zase? Zato: vsi .skromni slovenski popotniki, ki boste potovali po mirenski dolini, le zavijte proti Vihrul
i
Stenske slike so na zunanji strani slavoloka, na njegovi notranji strani, potem pa še na stenah prezbiterija in na svodu. Obok je razdeljen v 10 sosvodnih kap, osrednje mesto pa zavzema podoba Kristusa na notranji slavo-ločni strani. Ob straneh mu asistirata simbola evangelistov sv. Marko in sv. Luka, še malo naprej pa sta še simbola Janeza in Meteja. Na stenah prezbiterija so poslikani apostoli in sve-; tniki. Na zunanji strani slavoloka pa je naslikano oznanjenje. V omet pa tudi v freske je vrezanih precej napisov, ki datirajo iz leta 1582 in 1635, kot pocfciisniki pa so bili razpoznani neki grofi, ki so se morda mudili tam na Vihru na izletu, pa so hoteli pokazati, kako pismeni so. Restavratorji teh napisov niso odstranili, ker so po svoje dokaz, kako stara je že cerkev. Slikar stenskih fresk v prezbiteriju pa še ni znan, vendar so podobna dela odkrili tudi na drugih koncih Dolenjske, kar pa umetnostni