Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177 PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7- Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 23.000
Letna inozemstvo	Lir	35.000
Letna inozemstvo, USA dol.	28
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
Leto XXXV. - Štev. 26 (1759)
Gorica - četrtek, 30. junija 1983 - Trst
Posamezna številka Lir 500
Duhovne vrednote namesto neutemeljenega strahu
Nepričakovan volilni potres
Bralcem so znani dogodki, ki so se zadnje čase pripetili v glavnem v tržaški okolici, ko je skupina skrajnežev izzivala, grozila in celo ranila nekaj naših ljudi, poleg tega pa ponovno oskrunila več znamenj naših mrtvih.
Taka početja, ki se na žalost večkrat ponavljajo, mi in z nami trezno misleči italijanski prebivalci odločno obsojamo, obenem pa sočustvujemo s tistimi, ki so bili prizadeti.
Vse te in še ostale dogodke moramo postaviti v okvir dolge in globoke krize, ki še vedno pretresa naše kraje, celo Evropo, skratka ves svet.
Nekateri znani in neznani krogi namenoma in stalno sejejo sovraštvo in nestrpnost do nas in do vsega, kar je Slovencem najdražje. Človek, ki gre kakorkoli proti človeku, gre proti Bogu.
KAJ ODGOVORITI, KAKO REAGIRATI
Vsak narod, še posebej naše zamejske ljudi, morajo voditi načela, ideali, vrednote, za katere in s katerimi se človek bojuje. Kjerkoli in kadarkoli se zbiramo, se moramo vedno sklicevati na te vrednote. Kjer tega ni, pomeni, da vlada velika revščina, pomanjkanje idealov, skratka nejasnost. Bilo bi zelo porazno za nas, ako bi iskali rešitve le v trenutnih pobudah ali pa poverili svojo obrambo drugim.
Ravno te dni je papež Janez Pavel II. zaklical Poljakom, pravzaprav celi Evropi, torej tudi nam: «... prenova je potrebna ln dosegljiva z doprinosom osebnih žrtev, le tako bomo cenili svoj narod, svojo kulturo... Človek in narod imata v sebi neusahljive vire prenovitve, prerojenja tudi v težkih, celo nemogočih razmerah.«
Te papeževe besede upanja in moči veljajo tudi za nas.
NE SE BATI
Kot duhovnik se obračam predvsem do starejših ljudi. Govorim kot ostali sobrat-je, kot neposredni naslednik tistih slovenskih duhovnikov, ki so zapisali po cerkvah, med našim preizkušenim ljudstvom naj lepšo stran zgodovine naše Primorske; vemo, za ceno kakšnih žrtev in ponižanj.
Ne pozabimo, kaj nam je govoril v ške-denjski cerkvi leta 1931 msgr. Jakob Ukmar. Tedaj je zaklical: ne bojte se! Danes je zopet potreben ta klic: ne bojte se!
Med starejšimi ljudmi se marsikdaj sliši ta sicer napačni pomislek, ki je obenem strah: vračamo se v tiste čase. Ni res!
Danes imamo slovenske šole, radio, časopise, lahko volimo slovensko stranko, imamo kulturne ustanove, prireditve, zaposlitev pri slovenskih ustanovah in še toliko drugega. Vsega tega tedaj ni bilo, ostala je samo cerkev ln slovenski duhovnik. Poleg tega je danes z nami velik del italijanskega ljudstva.
Če bo vladal med nami strah, pomeni, da so naši nasprotniki dosegli, kar so hoteli.
Končala se je volilna doba, morda bodo le prekinili pohode po naših vaseh in oskrunjevanje spomenikov, ostala pa bo pri odgovornih oblasteh tista zaprtost do nas, tisto diplomatsko odlašanje priznanja, ki nam gre. Tu je tista točka, ki gloda v korenini našo kulturo, naš živelj, naš obstoj in razvoj. Koliko posegov s strani naših zastopnikov, in koliko lepih besed...
Straženje ali trenutna budnost lahko pomeni le loviti majhno ribo, velika pa izvaja svojo politiko. Budnost torej dobiva svoj pomen le, če je tesno povezana in sloni na vrednotah in idealih.
NASA NELOGIČNOST
Kar škoduje pa je naša nelogičnost. Nekateri vsako toliko kričijo, da bi morali to ln ono, otroka pa so imeli ali imajo v italijanski šoli. Naša šola je v nevarnosti, ker ni otrok ln nekateri sedijo v drugih klopeh. Kaj so storili nekateri krogi, da se je povečalo število šolskih otrok? Naši
otroci se pačijo z ameriško glasbo, ali je to kultura? Otrok ali mlad človek ne mara k pevskim vajam — kaj naj mu naredim, to je edini odgovor. Nekateri naši ljudje govorijo v svojem jeziku le doma, v avtobusu ali v mestu pa menjajo register. Prišli bomo do tega, da nekateri ne bodo žalili več teh ljudi z znano psovko, saj že itak ne bo imelo pomena, ker so se asimilirali.
Budnost Pa dobi pravi ironičen prizvok, ko naročaš (tudi to moramo na žalost zabeležiti) in delaš, da bo imel slovenski duhovnik čim manj vpliva med svojim ljudstvom.
Posebna budnost velja za nas vernike, ki edini po vaseh in mestu opravljamo z mašo največ »prireditev« v letu kot noben drug. Za to so potrebne žrtve.
Vloga slovenskega duhovnika ni ta, da bo zazvonil z zvonom, ampak da bo klicar, oznanjevalec božje besede, poleg tega pa še razvijal kulturno bogastvo, ki sloni prav na teh vrednotah. Izzivanju in grožnjam ne bomo odgovarjali z nasilstvom, a tudi ne klonili glave.
Ne pozabimo, kaj nam je govoril papež Janez Pavel II. dne 5. septembra 1979 v našem jeziku: »Pozdravljam vas posebej s prisrčno željo, da bi bila vaša kulturna identiteta vključena v obseg družbenega in cerkvenega življenja.«
Živimo v upanju in moči te identitete!
DUŠAN JAKOMIN
Nihče ni pričakoval, da bo vodilna stranka v Italiji, tj. Krščanska demokracija tako silno nazadovala. Pred štirimi leti, ko so bile zadnje državnozborske volitve, je prejela za senat 38,3 % glasov, prav toliko za parlament. In zadnjo nedeljo? Za senat 32,4 %, za poslansko zbornico pa 32,9 %. To se pravi, da je nazadovala za polnih šest odstotkov, kar se ni primerilo nobeni drugi stranki. V novi zakonodajni dobi jo bo zastopalo 225 poslancev (37 manj) in 120 senatorjev (18 manj). V celoti je DC prejela dva milijona manj glasov kot leta 1979.
Na Tržaškem ji je uspelo izvoliti enega poslanca, ki bo Sergio Coloni. Ta je za 200 preferenčnih glasov nadkrilil Tombe-sija iz iste 'ktranke. Medtem ko je Coloni odprt za slovensko problematiko, je Tom-besi tipičen predstavnik nacionalne nestrpnosti, saj ga podpirajo zlasti izseljenci iz Istre. V okrožju Gorica - Videm - Por-denon - Belluno si je DC zagotovila pet poslancev. Eden izmed njih je Rebulla tajnik goriške DC.
Krščanski demokraciji tik za petami je komunistična partija. Ni napredovala, nekaj glasov je čelo izgubila, vendar je v glavnem ohranila svoje položaje. Za senat je prejela 31 % (—0,5 %) ter izvolila 107 senatorjev (—2), za parlament pa 198 (—3), v odstotkih 29,9 (—0,5). Volilo jo je 100.000 manj volilcev kot pred štirimi leti. Na Tržaškem je bila na listi PCI izvolje-
Dr. Štoka znova izvoljen
Bili bi neiskreni, če bi rekli, da se nismo bali za izid deželnih volitev, z ozirom na Slovensko skupnost. Nismo bili gotovi, ali se bodo naši ljudje v zadostni meri zavedali, koliko lahko pomeni neodvisen zastopnik Slovencev v deželnem svetu. Toda naši zvesti ljudje tudi to pot niso razočarali. Z ozirom na pet let nazaj so glasovi znatno porasli in upravičeno je dr. Štoka v torek zvečer lahko dejal po radiu Trst A: »SSk še nikdar ni bila tako aktivna kot v teh volitvah. Šla je v boj proti vsem in vsemu. Naši ljudje so pokazali izredno enotnost od volitev za senat prek poslanske zbornice do dežele. Hvala vsem obveščevalnim sredstvom: »Primorsketmu dnevniku«, »Katoliškemu glasu«, »Novemu listu« in drugim glasilom pa radiu Trst A, ki so razumeli, da je treba biti plat zvona.«
Slovenska skupnost je prejela v deželnem merilu 10.465 glasov, od tega v tržaški pokrajini 6715, na Goriškem 2776, v okrožju Tolmeč 166, na Videmskem 602, na Pordenonskem 206 (+115). Največ preferenc je prejel dr. Štoka, t.j. 1349. Drugi je bil dr. Dolhar, predsednik SSk (580).
Tudi na deželni ravni se je ponovilo, kar je prišlo do izraza na državnozborskih volitvah: najbolj je nazadovala DC (5,8%), za njo Lista za Trst (za 0,8%), napredovali pa so najbolj izrazito republikanci (2,4%), socialisti (1,8%) in MSI (1,3%).
Novi deželni zbor bo imel 62 svetovalcev. Tržaško okrožje je izvolilo 3 od DC (-1), PCI 3 (-1), PSI 1, MSI 1 (0), Lista za Trst 4, SSk 1; goriško bodo zastopali trije od DC in dva od PCI. Prvi od izvoljenih na tej listi je Slovenec prof. Ivan Bratina, ki je prejel kar 3460 preferenc; videmsko okrožje bo imelo 9 svetovalcev DC, 5 PCI, 3 PSI, 1 PSDI, 1 PRI, 1 MF in 1 MSI; trije bodo morda še izvoljeni z ostanki; pordcnonsko DC 6 (-1), PCI 3, PSI 2	(+1), PSDI 1, MSI 1, PRI 1; tol-
meško 2 DC, 1 PCI, 1 PSDI, 1 MF.
Tudi v goriški pokrajini SSk uspešna
Tudi negotovost za izid pokrajinskih volitev na Goriškem se je za pristaše SSk zaključila z veselo novico, da bo še naprej zastopana v goriškem pokrajinskem svetu. Bo to mladi zdravnik dr. Mirko
\
Špacapan, ki je prejel 2.996 glasov (2,9%). Z njim bosta še dva Slovenca: Aleksandra Devetak, izvoljena na listi PCI in Jože Cej, izvoljen kot socialist.
V	celoti bodo stranke takole zastopane: DC 8 (-2), PCI 8, PSI 3 (2), PSDI 2 (1), PRI 1, MSI 1, SSk 1. Ostale stranke, med njimi PLI in Lista za Trst so ostale brez predstavnikov.
Praznični program za avstrijski katoliški shod
Kardinal Konig je 10. junija v Vatikanu predal papežu Janezu Pavlu II. prvi primerek prazničnega programa za avstrijski katoliški shod 1983. 216 strani obsegajoči praznični program je izšel pred kratkim v nakladi 500.000 izvodov.
Bogato ilustrirani praznični program vsebuje točni potek štirih glavnih prireditev katoliškega shoda, podrobni spored radia in televizije ter pregled čez okoli 150 posameznih prireditev ob katoliškem shodu in pregled sporeda papeževega o-biska v Avstriji.
Katoliški shod bo na Dunaju 9., 10., 11. in 12. septembra. Shoda se bo udeležil tudi papež Janez Pavel II., ki bo na Dunaju 11. in 12. septembra.
na za senat Jelka Gherbez, na Goriškem pa Nereo Battello. Kot poslanec bo Tržaško zastopal na isti listi kot do sedaj Antonio Cuffaro.
Tretji po moči so Craxijevi socialisti, ki pa še vedno daleč zaostajajo za vodilnima strankama. Če so bili prepričani, da bodo množično napredovali, se to ni zgo-.dilo. V senatu bodo imeli 38 svojih zastopnikov (+6), v parlamentu pa 73 (+11). Napredovali so za 700.000 glasov, v odstotkih 1,6. V volilnem okrožju Gorica-Videm-Pordenon-Belluno so si izvolili dva poslanca, enega pa PSDI. V istem okrožju bo imela DC 5 poslancev, PCI pa 3.
Četrta najmočnejša stranka — in to je zaskrbljujoče, je postala Movimento sociale italiano (MSI), ki predstavlja novofa-šistične težnje. Tako na državni ravni kot na Tržaškem in Goriškem je poraslo za dobra dva odstotka in prejelo kar 600.000 glasov več. MSI bo imel 47 senatorjev (+15) in 42 poslancev (+12).
USPEH SREDINSKIH STRANK
Sledijo tako imenovane sredinske ali laične stranke. Najbolje so se odrezali republikanci, ki so povsod podvojili glasove. Prejeli so 700.000 glasov več kot na zadnjih volitvah. V odstotkih 5,1 (+2,1). Imeli bodo 10 senatorjev (+4) in 29 poslancev (+13).
Socialdemokrati (PSDI) so bili manj uspešni. Res so prejeli 100.00 glasov več, a izgubili enega senatorja. Imeli jih bodo 8 (—1), v številu poslancev pa so narasli od 20 na 23. V procentih so prejeli 4,1 (+0,3).
Bolj so lahko zadovoljni liberalci. Imeli bodo 16 poslancev (+7) in 6 senatorjev (+4). Zanje je glasovalo 300.000 volilcev več kot leta 1979 in so prejeli 2,9 % glasov (+1,0).
Južnotirolska ljudska stranka je ohranila tri senatorje, izgubila pa enega poslanca. Do sedaj je imela štiri. Zelo so nazadovali radikali, ki so močni le v oporeč-ništvu, ko pa je treba konstruktivno delati, se umaknejo. Močni so bili zlasti med mladim rodom. To pot so si izborili 11 poslancev (—7) in enega senatorja. Prejeli so 2,2 % (—13). Po enega senatorja in poslanca bosta imeli tudi dve deželni stranki: Sardinska akcijska stranka in Union Valdotaine (Dolina Aosta). Druge liste so prejele vse skupaj enega poslanca.
Od strank, ki so nastopale, pa so ostale praznih rok, naj omenimo zlasti stranko upokojencev, ki je prejela 502.000 (1,5 %). Tudi proletarska demokracija je bila marsikje prisotna kot n. pr. tudi na Goriškem in Tržaškem, a ni uspela.
Samostojni nastop SSk na državnozborskih volitvah (leta 1979 je bila povezana s furlanskim gibanjem — MF) lahko smatramo za zelo uspešen, saj je zbrala 9.438 glasov (kot pri zadnjih deželnih volitvah) čeprav je znano, da so nekateri njeni somišljeniki na teh volitvah oddali svoj
glas tudi za druge stranke, zlasti za DC, kar se je gotovo zgodilo v Gorici, Štever-janu, Sovodnjah in ponekod v Trstu.
ZATON LISTE ZA TRST
Največja poraženka na deželni ravni pa je lista za Trst, ki je sicer nastopila tudi drugod po državi in v celoti prejela 91.951 glasov, a ostala tako brez senatorja kot poslanca. Na Tržaškem je kandidiral za obe mesti bivši župan Manlio Cecovini, pa se mu je poslanski mandat izmuznil za 700 glasov, prav toliko kot je prejela preferenčnih glasov ubežnica z Liste za Trst Aurelia Gruber - Benco, ki je nastopila kot neodvisna na socialistični listi. Lista za Trst je nazadovala kar za 7,1 %. Leta 1979 je prejela na volitvah za poslansko zbornico 62.704 glasove, letos komaj 39.926 (19,65%).
Na Tržaškem je s porazom Liste za Trst postala DC spet vodilna stranka in ohranila vse glasove iz leta 1979 (23,3 %), kar je zanjo rahla tolažba ob vsedržavnem polomu, enako močni so ostali komunisti (22,9%), socialisti so narasli za 1,4%, republikanci pa kar za 2,8 %. Tudi liberalci so si opomogli za en odstotek. SSk je prejela za senat 5.523 glasov, za poslansko zbornico 5.527.
V	goriški pokrajini so demokristjani nazadovali pri volitvah v poslansko zbornico od 36,8 % na 33,9 % (34.917 glasov), PCI od 30,7 na 29,3% (30.440), radikali od 4,6 na 2,9% (3.022), napredovali pa socialisti od 6,6 na 9,4 % (9.754), republikanci od 3,0 na 5,7 % (5.922), liberalci od 1,3 na 2,1 % (2168) in MSI od 4,4 na 5,0% (5.152). SSk je prejela za poslansko zbornico 2.445 glasov, za senat pa 2.378.
Naj še omenimo da je bila volilna u-deležba v tržaški pokrajini 90,4 %, v goriški 95,7 %, v videmski 89,2 in v porde-nonski 86 %. V vsej državi se je volitev udeležilo 89 % volilnih upravičencev (—
1	%), bele glasovnice pa je oddalo 5,8 %.
POLITIČNI POLOŽAJ
SE JE ŠE BOLJ ZAPLETEL
Ob vseh teh rezultatih postaja samo posebi jasno, da zadnje volitve niso pripomogle k političnemu razčiščenju v državi in položaj še bolj zapletle. Oslabljena DC bo v bodoče še veliko bolj odvisna od socialistov in laičnih strank, ki bodo naravno skušale svoj uspeh tem bolj izkoristiti. Jeziček bodo socialisti, čeprav tega ne zaslužijo. Brez njih ni mogoča nobena stabilna vlada. Jasno je, da bodo nadaljevali s svojim izsiljevanjem in si skušali zagotoviti predsedstvo vlade. Mnogi že danes napovedujejo, da bo to sožitje težko in da bo treba kmalu misliti na nove volitve, če so volivci sklenili kaznovati DC, so imeli za to vso pravico in številne razloge; če so pa s tem pripomogli k politični stabilnosti Italije je pa drugo vprašanje.
Krščanski kvas v Rusiji
V	slovenskem domu posvete v Tinjah na Koroškem je predavala Tatjana Go-ričeva, nekdanja profesorica filozofije v Leningradu, ki sedaj študira teologijo v Parizu. Govorila je o svoji lastni duhovni poti: kot mlada komsomolka je v neki knjigi joge naletela na Očenaš in to odkritje jo je tako prevzelo, da je postala kristjanka. S prijateljicami je ustanovila časopis Zena in Cerkev. Zaradi te dejavnosti je bila izgnana iz domovine. Gori-čeva je dejala, da danes vsa Rusija »vre od krščanskega kvasu«.
Če se je v šestdesetih letih zdelo, da so stare »babuške« res poslednje obiskovalke redkih cerkva, se danes dogaja celo to, da so morali v Leningradu zapreti »muzej ateizma«, ker so mladi trumoma hodili vanj molit, saj so bile tam zbrane in urejene starodavne ikone in drugi nabožni predmeti.
Najuečja tragedija sedanjega časa
Begunstvo je največja tragedija našega časa, je zapisala papeška komisija za duš-nopastirsko oskrbo beguncev. Komisijo zelo skrbi dejstvo, da število beguncev še vedno narašča in z njimi tudi njihove težave.
Cerkev je dolžna opozarjati oblasti in državljane bogatih držav, da se ne morejo izogniti temu perečemu vprašanju, temveč so dolžni s primernimi ukrepi omejiti rast števila beguncev, jim pomagati in jih ščititi. Begunci so namreč večkrat žrtve raznih nasilnežev in izkoriščevalcev.
Komisija obžaluje, da velike nesreče po prvih senzacionalnih poročilih kmalu gredo v pozabo, žrtve nesreč pa pogosto ostajajo prepuščene lastni iznajdljivosti. Sredstva družbenega obveščanja, ki se pohlepno vržejo na senzacionalno poročanje
o	katastrofah, kmalu najdejo kaj bolj svežega za ljudi, željne novic, ne pa resnice o katastrofalnem položaju ljudi na
ogroženih področjih. Pomoči je pa vedno premalo.
člani komisije so spomnili na to, da je drugi vatikanski cerkveni zbor pozval škofe in duhovnike k posebni podpori tistim vernikom, ki zaradi svoje ogroženosti ne dobivajo zadostne dušnopastirske oskrbe in gmotne podpore.
Slovenska škofovska konferenca
Na redni seji v Ljubljani so slovenski škofje v ponedeljek 20. junija razglasili ustanovitev slovenske pokrajinske škofovske konference v okviru jugoslovanske škofovske konference. Za njenega prvega predsednika so izvolili ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja, za podpredsednika pa mariborskega škofa dr. Franca Krambergerja, tajnik in zapisnikar bo ljubljanski pomožni škof Jožef Kvas.
ZiiMi naieževi Meri n PoUsken
OKNO V DANAŠNJI SVET
Iz Censtohove, ki leži sredi Poljske, je papež odšel v Poznan, starodavno prestolnico Velike Poljske, kjer je leta 1956 izbruhnil upor zoper rdeče oblastnike, odstranil Bieruta in privedel na oblast Go-mulko. Tedaj so ubili 72 delavcev, nad 1.500 pa je bilo ranjenih. Dva velika križa, katera druži orel, ki je v grbu Poljske, spominjata na njihovo žrtev. Vanju so vrezane tudi ostale letnice protesta poljskih delavcev: 1968, 1970, 1976 in 1980.
Sv. oče je v Poznanu zlasti poudarjal pomen kmečkega stanu, ki ga komunizem tako rad zapostavlja. V Poznanu je bil tudi prvi kongres »Solidarnosti« kmetov.
V	tem mestu je razglasil za blaženo Uršulo Ledochowsko, ustanoviteljico uršu-link presv. Srca umirajočega Jezusa.
Iz Poznana ga je pot vodila v Kato-vvice, rudarsko premogovno središče, kjer so se rudarji še nekaj časa v rovih upirali generalu Jaruzelskemu po razglasitvi vojnega stanja in razpustu Solidarnosti. Rudarjem je dejal, da je pravica združevanja nekaj v naravo danega, zato ima država le to dolžnost, da to pravico ščiti in ne dopusti, da se krši. Svobodni sindikati so neobhodno potrebna sestavina družbenega življenja, prav tako pa dialog med oblastjo in družbo.
V	torek 21. junija je papež prispel v Wroclaw, ki se je do leta 1945 imenoval Breslau in je bil glavno mesto nemške Šlezije. Nemčija je v Breslauu vedno imela svojega kardinala. Sedaj je prebivalstvo Wroclawa popolnoma poljsko, ker so se Nemci ali umaknili ali bili izgnani. Sam papež je spomnil na to: »Tu so Poljaki, ki so prišli z različnih strani ljubljene domovine pred 38 leti, tod so nove generacije, ki so tu zrasle.«
Papež je opravil mašo na čast sv. He-dvigi, zavetnici Spodnje Šlezije, katere praznik Cerkev obhaja 16. oktobra. Bila je nemškega rodu iz Bavarske, a je postala žena poljskega kralja Henrika iz rodu Piastov. Tedaj je bila Šlezija še poljska, v teku stoletij pa so jo Nemci germanizirali. Papež se je ob podobi sv. Hed-vige, »žene ob meji« zavzel za spravo in medsebojno razumevanje med Poljaki in Nemci.
Sv. oče je poudaril, da zavisi bodočnost Poljske od zaupanja. Treba ga je graditi dan za dnem, centimeter za centimetrom, v družini, v državi, v narodu, ki je velika družina. Dejal je tudi, da ima Wroclaw, vsa Šlezija, vsa Poljska, toliko lakote in žeje po pravici. Ta lakota in žeja sta pri-
šli do izraza zlasti v zadnjih letih.
Poslednji dan svojega bivanja na Poljskem je sv. oče preživel v Krakovvu, mestu svoje mladosti in zrelih let. Zbralo se je ogromno ljudstva. Na prostem je opravil sv. mašo, med katero je razglasil za blažena dva poljska redovnika: Rafaela Kalinovvskega in Alberta Chmielovvskega. Prvi, inženir po poklicu, se je leta 1863 udeležil poljskega upora zoper carsko Rusijo, bil obsojen na smrt, nato pomiloščen in poslan za deset let v Sibirijo. Po povratku je postal karmeličan in se odlikoval zlasti po spovedniški vnemi. Drugi, Chmielowsky, se je komaj 17-leten tudi udeležil poljskega upora, izgubil roko in se kasneje kot redovnik posvetil ubogim.
Popoldne je papež šel v delavsko četrt Nowo Huto, kjer je stalinistični režim zgradil velike železarne in ki naj bi predstavljale mesto brez Boga. To oblastem ni uspelo. 2e pred štirimi leti je sv. oče blagoslovil v tem naselju prvo cerkev, sedaj pa še drugo, posvečeno sv. Maksimilijanu Kolbeju. Danes je Nowa Huta eno največjih žarišč odpora zoper vladajoči režim. To so potrdile tudi številne zastave in transparenti z napisom Solidarnost.
Ob zaključku dneva pa je prišlo do nepričakovanega novega srečanja z generalom Jaruzelskim. Pobudnik je bil sv. oče. Pogovor, ki je bil med štirimi očmi, je trajal poldrugo uro. Iz vladnih izjav je razvidno, da je bil ta sestanek za režim veliko zadoščenje, obenem pa pomenil neke vrste pobotanje med državnimi voditelji in Cerkvijo po vrsti množičnih verskih svečanosti, ki pa so ponovno in ponovno prerasle tudi v politične manifestacije in dale prebivalstvu priložnost, da je izrazilo svoj odpor do neljudske in od Moskve vsiljene oblasti.
Četrtek 23. junija si je sv. oče rezerviral za zasebna srečanja. Med njimi je bilo tudi z voditeljem razpuščenega sindikata »Solidarnost« VValensom, ki je prišel iz Gdanska z ženo in s štirimi otroki. Sv. oče ga je sprejel nekje v pogorju Ta-ter. Kaj sta govorila, se ni dalo zvedeti.
Ob slovesu je sv. oče dejal: »Želim, da se postopoma premostijo vse težave, da bo narod mogel živeti in se razvijati z lastnimi močmi in to v medsebojnem zaupanju, ob polni zagotovitvi človekovih pravic. Naj oblasti ob teh pogojih gradijo skupno dobro in zagotovijo Poljski vredno mesto med narodi Evrope in celega sveta.
J. K.
■ Papežev obisk Poljske in srečanje z' Walensom sta imela za posledico, da je odstopil Virgilio Levi, pomočnik glavnega urednika vatikanskega glasila »L’Osserva-tore Romano«. Levi je namreč zapisal, da je Vatikan žrtvoval Walensa po zasebnem srečanju s papežem v Tatrah in da se je bivši voditelj Solidarnosti umaknil, da omogoči večji blagor skupnosti. To Levi-jevo pisanje pa očitno ni ugajalo ne papežu ne njegovim sodelavcem ne številnim poljskim škofom. Levi je dejal, da je članek napisal na podlagi lastnih razmišljanj in odstopil kakor mu je bilo naročeno.
■ V polikliniki Gemelli v Rimu je umrl v starosti 69 let avstralski kardinal James Robert Knox, do leta 1973 nadškof v Melbournu, od tedaj pa do leta 1981 prefekt Kongregacije za zakramente in bogoslužje v Rimu. Po Knoxovi smrti šteje kardinalski zbor 134 članov, a 22 jih ne more več voliti novega papeža, ker so presegli 80 let starosti.
■ V Turinu so v noči med nedeljo in ponedeljkom, ko so po vsej Italiji potekale volitve neznani morilci, verjetno člani rdečih brigad ubili glavnega državnega tožilca dr. Bruna Caccia, ko se je vračal s kratkega sprehoda. Dr. Caccia je vodil najvažnejše preiskave ne le o političnem terorizmu, ampak tudi o organiziranem zločinstvu in o zadnjih škandalih v krajevnih upravah. Bil je znan kot zelo strog sodnik. Zapušča ženo in tri dorasle o-troke.
■ Dva mlada Libanonca (19 in 17 let), ki pripadata šiitski ločini, sta preusmerila letalo, ki je bilo na potu iz Aten v Tripoli (Libija) ter je imelo na krovu 21 potnikov in 11 članov posadke. S preusmeritvijo (bila je že osma te vrste), sta hotela protestirati zoper libijske oblasti, ki naj, bi bile krive, da je njihov voditelj Musa Sadr leta 1978 v avgustu skrivnostno izginil pred ali med potovanjem iz Libije v Rim. Mlada šiita sta letalo najprej usmerila v Rim, nato pa sta želela pristati v Bejrutu (Libanon) ali Teheranu (Iran). Ker tamkajšnje oblasti na to niso pristale, sta se nazadnje zadovoljila s pristankom na Cipru in se tam predala.
■ Heiner Geissel, minister za družino, mladino in zdravstvo v ZR Nemčiji, ki je tudi glavni tajnik Krščansko demokratske zveze je močno razburil socialdemokrate in pristaše čistoče okolja (»zelene«), ko je dejal, da današnji pacifizem, tj. mir
llllllllllllltllllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllillllllllltlllllllllllltlllilllltllltllllllllItHIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllltlllllllltllllltlllllllllllHIIItllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllltlllltlllllllllllllllllH
Msor. ffltiplu Km si SI-letBicI mašaištva
Ko sem dokončal študije v Rimu, mi je poleti 1941 rekel nadškof Karel Margotti: »V Komen pojdeš za kaplana.« Doma so se začudili: »Na Kras pojdeš, kjer je samo kamenje.« A sem šel, vesel in navdušen kot vsak novomašnik, ko gre v prvo dušnopastirsko službo.
V	Komnu je bila pač prva oseba, ki sem se ji predstavil, dekan Viktor Kos. Izglodal je še mlajši kot je v resnici bil. Tako vara ljudi še sedaj, ko bo obhajal 60-let-nico mašništva. Vedno mladosten po postavi in še bolj po duhu ter po svojem nepremagljivem optimizmu. Ce je težko, pravi: »Si bom pa zažvižgal kot kosi.«
Pozneje mi je razložil: »Bil sem župnik v Žabnicah, ko me je nadškof prosil (1932), naj bi šel v Komen, kjer je umrl dekan Nemec kot žrtev fašističnega nasilja. Nobeden ni hotel iti, pa se je nadškof obrnil name. Rekel sem: Grem, četudi nisem vedel, kje je Komen. Bil sem najmlajši dekan v škofiji.«
Tako je Viktor Kos prišel v Komen in ostal tam do upokojitve leta 1971. On Tolminec po rodu in ljubezni, doma iz pod-melske fare visoko gori v hribih, kamor si prišel le peš, je postal Kraševec iz pokorščine in pozneje iz ljubezni. Saj je svoje ljudi vzljubil kot oče. Tako jih je ljubil, da je prostovoljno izbral begunstvo skupaj z njimi, ko so Nemci in fašisti februarja 1944 požgali Komen in Ri-hemberk.
Danes občudujemo p. Kolbeja, ki je prostovoljno šel v smrt namesto soujetnika, na Krasu smo imeli duhovnika, ki je prostovoljno šel v begunstvo, da je mogel ostati blizu svojih ljudi. Iz tistega časa je dekan Kos napisal spomine, ki pa v celoti niso še nikjer izšli v tisku. Zanimivo je, s kakšno vedrostjo govori o življenju v taborišču in o njegovih težavah in kako se spominja rajši na dobre Bavarce, ki so mu veliko pomagali in enako tudi beguncem. Srečal je dobre ljudi, ki jih je tudi po vojni večkrat obiskal.
Poleti 1945 se je vrnil iz Nemčije. Lahko
■
bi bil šel kam drugam, saj je bil Komen požgan. Toda ne, vrnil se je med svoje ljudi, da je z njimi delil tudi povojno usodo obnove Komna. Zavezniška vojaška uprava je za silo zgradila stanovanjske hiše, toda župnišča niso obnovili, češ da so drugi bolj potrebni. Septembra 1947 je ob razmejitvi Komen prišel pod Jugoslavijo. Obnova Komna se je ustavila in dekan Kos s kaplanom Srečkom Šuligojem je ostal brez svoje hiše. Toda nista se žalostila. Stanovanje sta dobila v neki obnovljeni stavbi, katero jim je lastnica dala v najem. Skromno stanovanje, kjer je komaj bila spalnica za vsakega. V tej hiši je bila obenem dekanija in kaplanija veliko let. Drugi so obnavljali stanovanja, pozidovali hleve, dekan Kos pa je s kaplanom bil zadovoljen, da je imel streho nad glavo. »Saj je bilo v betlehemski štalici še slabše, v nemških taboriščih tudi,« se je nasmehnil v svojem optimizmu.
V	Komnu je poleg dekana vedno bil tudi kaplan, ki je pa bival v kaplaniji. Oskrbovati je bilo treba večje število podružnic (Ivanji grad, Volčji grad, Mali Dol, Sveto, Tomačevico). Za časa dekana Kosa so se zvrstili številni kaplani. Ob prihodu v Komen je našel kaplana Pahorja, ki je bil tudi katehet. Po njegovi smrti je prišel v Komen za kaplana najprej g.
za vsako ceno lahko privede do enakih posledic kot se je to zgodilo v tridesetih letih, ko so s poudarjanjem, da je mir največja dobrina s popuščanjem omogočili Hitlerju prevzem oblasti. Tako tudi danes vsi, ki se zoperstavljajo postavitvi jedrskih raket v državah Severnoatlantskega pakta dejansko ogrožajo mir, saj hodijo po potih britanskega predsednika Chamberlaina in francoskega predsednika Daladierja, ki sta »zaradi ohranitve miru« v Miinchnu pristala na vse Hitlerjeve zahteve.
■	Sirska vlada je izgnala s svojega ozemlja voditelja Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) Arafata, ker je ta obtožil Sirijo, da vojaško podpira upornike znotraj gibanja Palestincev in je tudi odgovorna za napad na palestinski konvoj, ki je prevažal strelivo in hrano njegovim silam v dolini Bekaa (vzhodni Libanon). Prav tako je Sirija sporočila vrhovnemu poveljniku palestinskih oboroženih sil Abu Džihadu, da se ne sme več vrniti v Damask. Arafat bo tako sedaj prisiljen voditi PLO iz Tunizije, daleč proč od svoje domovine. Arafatovi nasprotniki mu očitajo preveč zmerna stališča, Siriji pa prihaja razdor med Palestinci prav, češ da morajo še naprej ostati na libanonskem ozemlju, da preprečijo nove spopade med palestinskimi gverilci.
Artur Zalatel, za njim pa Jože Žorž, Kazimir Humar, Vinko Černigoj, Mirko Re-ner, Albin Metlikovec, Srečko Šuligoj. Ta je ostal v Komnu najdalj časa. Vsi komenski kaplani smo imeli v dekanu Kosu bolj dobrega prijatelja kot pa prdestojni-ka. Saj sploh ni znal ukazovati. Gledali smo pa v njem tudi zglednega duhovnika, ki je zelo rad obiskoval Najsvetejše. Sko-ro vsak popoldne si ga videl, da je prišel v cerkev častit evharističnega Boga. Takrat se je tudi rad ustavil v kaplaniji, ki je bila blizu cerkve, dočim je župnišče precej oddaljeno.
Prišla so pa leta, ki ludi Viktorju Kosu niso prizanesla. Zato ga je škof Jenko naprosil, naj bi stopil v pokoj in prepustil vodstvo komenske župnije mlajšim rokam. Kot vedno je tudi to pot ubogal in se umaknil v Šempeter pri Gorici. Vendar ne v pokoj, temveč je samo delo zamenjal. Prej je on imel kaplana, sedaj je sam postal kaplan-pomočnik šempetrskemu župniku. Prevzel je zlasti skrb za bolnike
V	šempetrski bolnišnici. Tam je vedno bolnikom na voljo. Ob dnevih, ko so dovoljeni obiski, ga srečuješ po raznih oddelkih, da tolaži, deli svete zakramente. Tudi izven teh časov je vedno pripravljen, če ga pokličejo h kakemu bolniku. Poleg tega pomaga v župniji z maševanjem, pridiganjem in zlasti s spovedovanjem.
Dekan Kos je bil in je romantična duša. Kako se veseli vsega, kar je lepo in dobro. V grapah pod Knežo je vzljubil božjo naravo, je vzljubil Boga in slovensko ljudstvo. To trojno ljubezen nosi v srcu in jo razdaja kot duhovnik že 60 let. Naj nam ga svetogorska Mati božja ohrani še dolgo, saj je ob njenem oltarju opravil prvo sv. mašo po posvečenju 1. julija 1923.
Biserno mašo bo imel v Komnu v nedeljo 3. julija ob 17. uri.
Kazimir Humar
KATOLIŠKI GLAS list za kritične bralce
Slovenci po svetu
Velika kulturna razstava v dunajski palači Palffy
Nižjeavstrijski deželni glavar Siegfried Ludwig in njegov namestnik in deželni kulturni referent Leopold Griinzvveig sta
14.	maja v zgodovinsko pomembnih pro štorih dunajske palače Palffy (ki se danes, ko je v celoti namenjena kulturnim in znanstvenim prireditvam, imenuje »Avstrijska hiša«) odprla tako imenovane »Nižjeavstrijske dneve« z mnogimi kul turnimi prireditvami in razstavami.
V	okviru teh prireditev so organizirali v palači Palffy tudi posebno literarno raz stavo. Na njej so predstavljeni v besedi, podobi in knjigi vsi pomembnejši književniki, ki so se v Nižji Avstriji rodili, živeli ali pa v tej avstrijski deželi delovali. Na obširen način je na razstavi predstavljen z besedo in fotografijo na veliki več-metrski tabli tudi slovenski rojak Lev Detela, ki je v Nižji Avstriji s svojo družino preživel skoraj deset let življenja in bil tu tudi aktivno povezan s številnimi kulturnimi organizacijami in v prijateljskih stikih z mnogimi pisatelji in drugimi umetniki ter pedagogi. Niso pa prikazana samo Detelova nemška dela, temveč je omenjeno, da je napisal tudi mnogo slovenskih leposlovnih knjig ter tudi zanje prejel v Evropi in Ameriki priznanja.
Razstava, ki ji bodo sledili kulturni prikazi vseh drugih avstrijskih dežel, je v palači Palffy odprta še do 17. julija 1983, potem pa jo bodo prikazovali še v vseh pomembnejših nižjeavstrijskih krajih in v naj večjih mestih drugih avstrijskih dežel.
Nižjeavstrijskim kulturnim nagrajencem za leto 1982 — med njimi je tudi Lev Detela — je istočasno posvečenih več prireditev. Tako so 28. maja v mestu St. Polten priredili posebno literarno slovesnost, na kateri so brali tudi iz Detelovih del. 13. julija 1983 bo magnetofonski posnetek te prireditve oddajal tudi avstrijski radio. Lev Detela, ki je v zadnjem času objavil več svojih pripovedi in novel v švicarskem časopisu »Der Bund« (Bern), v dunajskem »Borsen-Kurierju«, v različnih revijah in v nemških oddajah avstrijskega radia, predstavlja ta čas na mnogih prireditvah literarno revijo LOG in bere iz svojih del v naslednjih poletnih mesecih med drugim na Dunaju in v nižjeavstrijskih mestih Bruck pri Leithi in Drosen-dorf.
ZAHVALA DEŽELNE SLOVENSKE SKUPNOSTI
SSk v deželi Furlanija-Julijska Krajina se prisrčno zahvaljuje vsem zavednim slovenskim volil-cem, ki so s svojim glasom ponovno omogočili izvolitev deželnega svetovalca SSk, pokrajinskega svetovalca v Gorici ter lepo uveljavitev na parlamentarnih volitvah v obeh okrožjih. Tako je bila še enkrat potrjena ideja o samostojnem slovenskem nastopu v deželi in pravilnost politike e-dine slovenske stranke v Italiji.
Sveto leto
Papež je določil za glavni cilj tega. svetega leta spreobrnjenje: vsak kristjan naj bi iz dneva v dan postajal boljši, iskal spravo z Bogom, ljudmi in seboj.
Od te trojne sprave je treba potem narediti korak naprej: k iskreni, pristni ljubezni do Boga in ljudi. »Resnično krščan ska vera in življenje se morata nujno razcvesti v ljubezen, ki uresničuje resnico (= se' ne umika v udobno diplomacijo, molk, skrb, da "nas bodo imeli drugi radi”) in pospešuje pravico« (na delovnem mestu, v družbeni ureditvi, pa tudi v družini).
Oboje — spreobrnitev in uresničevanje ljubezni — bo možno vršiti le, če se poglobimo v Jezusa Kristusa in ga nedeljeno vzljubimo.
Na ta način bomo vsi kristjani nevernemu, v snov zagledanemu svetu živa priča, da brez Gospoda ni mogoče mčesai storiti, saj ni dokončne rešitve v nikomer drugem kot v njem. »Zares je samo Kristus naš mir. Njegova zmaga nad grehom sveta se mora odražati v naši zmagi ljubezni nad sovraštvom, tekmovalnostjo, sovražnostjo med narodi, v zmagi ljubezni znotraj posameznih skupnosti in v srcu vsakega posameznika.«
To so papeževe misli. Ali ne bi bil pomemben del našega svetoletnega spreobrnjenja v tem, da bi poskusili zares spregledati svoje življenje? Saj je največja ovira za spreobrnjenje prav v tem, da se tako malo poznamo.
Kamenčki
Evropski dan
V	nedeljo 19. junija je bil v starodavni benediktinski opatiji Ottobeuren blizu Augsburga v ZR Nemčiji Evropski dan. Na povabilo augsburškega škofa Josefa Stimpfleja se ga je udeležil tudi ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar. Pri slovesni maši, ki jo je vodil škof Stimpfle, je imel slavnostni govor ljubljanski nadškof. V pridigi je razložil geslo letošnjega dne Evropa, odpri vrata Kristusu in je govoril o vlogi krščanstva v današnji Evropi. Po maši je bilo zborovanje, na katerem je bil glavni govornik predsednik zahodnonemškega parlamenta Rainer Bar-zel. Navzočih je bilo več uglednih osebnosti iz verskega, kulturnega in političnega življenja.
O nekem mračnjaškem lističu
V	»Naših razgledih« z dne 10. junija je uvodnik, ki ga je napisal Tržačan Marko Kravos; naslov uvodnika je »Pohvalbe in tolažbe ob dnevih kulture Slovencev iz Italije v Ljubljani«. Članek je zanimiv in »pohvctlbe« vreden, ker precej točno in stvarno ocenjuje ves potek kulturnih dne-vov i' Ljubljani. Bralca moti le, vsaj mene, nekulturno izražanje o ljudeh nasprotnega tabora. Tako npr. piše o Katoliškem glasu: »Tudi če kak listič izkazuje mračnjaštvo in zadrtost, ali naj si zatisnemo oči in ušesa?« V nadaljevanju zopet slična ocena: »Prišli so budni varuhi in odbrali tri leposlovne knjige in en reven listič z razstave, češ — preveč vas je in preveč ste komplicirani, kdo bi vse to prenašal?«
Marku Kravosu povem tri dejstva:
1. Katoliški glas je »reven listič« po obsegu zato, ker je hotel in hoče biti reven, saj le tako more biti in ostati svoboden. Ker je Marko Kravos še mlad, ne ve, da bi tam okrog leta 1950 lahko postal »velik« in »ugleden« list, toda moral bi se odpovedati svoji neodvisnosti, svoji svobodi. Zato so se takrat njegovi uredniki odločili: Rajši revni, a neodvisni. Revščina pa ni bila še nikoli greh in ne sramota, pač pa je bilo in je sramota hlapčevstvo.
2. Okrasni pridevki »mračnjaški« in »zadrt« dišijo po starih slovenskih liberalcih izpred prve svetovne vojne. Hoditi naposodo v tiste čase se mi zdi, da ni ne napredno in ne moderno.
3. Vrednotenje pisanja nekega časopisa je pa osebna stvar, stvar osebnega okusa in potreb. Marku Kravosu je npr. Katoliški glas zadrt in mračnjaški, drugim je pa prijetno branje. Prav te dni sem prejel pismo, v katerem je govor tudi o Katoliškem glasu; piše: »Katoliški glas radi beremo, tako imamo vsaj malo luči v vse dogodke.« Ko bi v Jugoslaviji ne bilo »budnih varuhov«, bi lahko navedel tudi osebo in kraj, kjer Katoliški glas radi berejo, kadar ga dobijo.
Tako, Marko Kravos, ideje so lahko različne, pogledi tudi, a ravno v tem je lepota in bogastvo demokratičnega življenja in svobodne kulture. In to kulturo smo Slovenci v Italiji pokazali tudi Ljubljani.
(r+r)
Z GORIŠKEGA
Obisk pri „Sedmih nebesih"
CIRILMETODOVA NEDELJA IN NOVOMAŠNO SLAVJE (na VEJNI - 10. julija)
Pozdravili bomo med nami in počastili ljubljanska novomašnika g. Marka Pajka iz Most ter g. Jožeta Trevna iz Rovt nad Logatcem in domačega zlatomašnika dr. Jožeta Prešerna iz Trsta. Slavnosti se bodo udeležile tudi jubilantke — Šolske sestre, ki letos praznujejo 50-letnico svojega redovnega življenja.
Ob 17.30 slovesno bogoslužje v znamenju molitve za duhovne poklice; ob 18.30 ekumensko srečanje ob oltarju sv. Cirila in Metoda.
Vse slovenske vernike vljudno vabi Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Trstu. Še posebej vabljene dekleta in žene v narodnih nošah.
Ustalila se je navada, da mašni strežniki in morda še kaka strežnica prejmejo za svoje delo neke vrste nagrado; in tako jim njihovi župniki v obliki romanja nudijo primerno priznanje. Seveda se tem romarjem pridružijo še njihovi starši in prijatelji, da je romanje kot se spodobi. Tako smo v sredo 22. junija poromali pod vodstvom svojih dušnih pastirjev gg. Ger-dola in Germeka na hrib »Monte della Madonna«. Ta hrib pripada Evganskemu gričevju in je drugi po višini (523 m) v smeri jugozahoda beneškega nižav j a. Griči so vulkanskega izvora, ime pa so dobili po ljudstvu, ki je prvotno tam prebivalo. Znanstveniki so našli tam sledove iz paleolitske dobe, med drugim tudi dobro ohranjeno človeško okostje. Pomembno je Evgansko gričevje že po svojih številnih toplih vrelcih. Prva med znamenitostmi je sredi bujnega zelenja znamenita benediktinska opatija iz leta 1080: Praglia. Kot ■ znano, so tu študirali ljubljanski bogoslovci v letu 1945-46, preden so se preselili v Brixen na Južnem Tirolskem in nato v Argentino.
Skozi ta prijazni kraj se po številnih serpentinah dvigamo k našemu cilju »Monte della Madonna«. Napisi med potjo in na vrhu griča opominjajo, da je to kraj zbranosti in počitka, zato je prepovedano vsakršno odpiranje zvočnih aparatov.
Ce se kdaj odločite za to romanje, si izberite, kot zdaj mi, sedanji čas, ko se pobočja Evganskih gričev košatijo v razkošnih krošnjah cvetočih kostanjev in prepaja ozračje nezamenljivi balzam dišeče lipe.
Skromno a prikupno Marijino svetišče je prava duhovna oaza miru. Državni arhiv v Padovi hrani prvi zapis o njem od leta 1253. Ob jasnem vremenu je iz tega kraja sijajen razgled do Jadranskega morja in Apeninov.
Pri somaševanju obeh duhovnih gospodov so skoro vsi pristopili k obhajilu. Duhovna misel g. Germeka, naj nam božja beseda tistega dne pomaga pri utrjevanju naše krščanske zavesti in osebnosti, je našla med romarji hvaležen odmev. Svetišče upravljajo benediktinci iz Praglie in nič novega ne povem, če rečem, da so pohvalili naše petje.
Po povratku iz gorskega Marijinega svetišča^ nas je pot vodila skozi mestece Torreglia, kjer se škofje Treh Benečij zbirajo na svoje konference.
Po nekaj kilometrih vožnje smo se znašli/ ob vznožju Monte Venda, kjer nas je čakalo kosilo. Dobro pokrepčane so nas zdaj avtobusi potegnili še više, k... »sedmim nebesom«! Čeprav raztreseno, smo mimogrede ujeli, da gre za »sedma nebesa«, prepričani pa, da se gospod šali; kmalu pa smo na svoje oči zagledali napis: »Settimo cielo«.
Gosposke rezidence, s plodovito fantazijo italijanske arhitekture, sredi čudovitih gajev, kaj naj bi bile drugega po naših zemeljskih merilih, kot »sedma nebesa«? Zato nas reklamni vzdevek zdaj ni več tako vznemirjal, potreben je pač za neko kategorijo ljudi, kot recimo Frasca-ti za rimsko nobleso in petične turiste.
Nas pa, skromne slovenske romarje, ki ne prezirajo tudi dobre vinske kapljice, je v teh Sedmih nebesih bolj privlačila sosedna tovrstna »azienda agricola« sv. Martina, ali po naše: vinska klet. Častitljivi veterani zborovskega petja so tam postali zopet mladi in v tem duhu izmo-drovali, da se tega kotička Sedmih nebes italijanska gospodarska kriza ni dotaknila, niti jih okužil predvolilni boj strank. Da je postanek v Sedmih nebesih kar zadovoljivo učinkoval, se je poznalo ob povratku, ko je vzdušje v avtobusu posta-
lo	vse bolj živahno in zgovorno.
Kdor še ni videl toplic Abano Terme, jih je zdaj lahko občudoval vsaj skozi avtobusna okna. Topli vrelci Abana so znani še iz rimskih časov. Štejejo jih med najbolj izpopolnjeno sodobno zdravilišče za revmatična in artritična obolenja. Med prvo svetovno vojno je bil tam tudi sedež
Akti z deželne konference o teritoriju
Pred dvema letoma je deželna uprava priredila v Vidmu dvodnevno konferenco o teritoriju. Pred nedavnim pa sta deželno ravnateljstvo za javna dela in deželni tiskovni urad izdala v tisku akte s te konference.
Objavljenih je vseh šest uradnih poročil, ki so jih imeli deželni odborniki Bia-sutti, Coloni in Varisco ter Titta Metus za Vsedržavno združenje italijanskih občin, Nemo Gonano za Deželno zvezo italijanskih pokrajin in Leonardo Forabosco za Vsedržavno zvezo občin in gorskih ustanov. Nadalje je objavljenih kar 52
italijanskega vrhovnega vojaškega poveljstva. Poleg vrelcev je privlačnost Abana tudi v njegovi legi, saj razpolaga Evgansko gričevje z lepimi izletnimi točkami za športnike in letoviščarje. Kljub vsemu pa se je komu v podzavesti le pritihotapila tolažba, da mu artroza do sedaj še kolikor toliko prizanaša in se mu še ni treba obkladati z 87 stopinj vročim blatom.
Še obvezen postanek za oddih na avtocesti preden smo se usmerili proti domu. Brez sence zavisti za italijanska »Sedma nebesa« smo se spomnili, da imamo pod Triglavom tudi mi svoja »nebesa«, ki bi jih brez pomislekov mogli krstiti za »sedma«.
Hvala Bogu, od katerega prihaja vsako popolno darilo, za lepo duhovno doživetje. Obema duhovnikoma pa za trud, da sta nam predhodno vse to pripravila. Razumljivo, da so tudi strežniki prišli na svoj račun, kajti avtobus je bil poln tudi njihovega otroškega smeha in igre.
F. V.
Nekaj volilnih izidov z Goriškega
Številke se nanašajo na volitve za senat.
Občina Števerjan: KPI 159 (183), Rad. 1 (5), MSI 7 (5), MF 2 (174), LpT 12 (3), PRI 6 (5), DP 1 (-), PSDI 9 (10), PSI 22 (17), PLI 4 (-), SSk 171 (-), KD 101 (76), bele glasovnice 16 (16), neveljavne 14 (8).
Občina Sovodnje: KPI 380 (430), Rad. 6 (10), MSI 11 (8), MF 5 (255). LpT 2.(5), PRI 14 (13), DP 2 (0), PSDI 29 (44), PSI 152 (115), PLI 8 (7), SSk 307 (0), KD 113 (120), bele glasovnice 58 (48), neveljavne 34 (12).
Občina Doberdob: KPI 482 (476), PR 6 (7), MSI 8 (6), MF 3 (191), LpT 3 (1), PRI
11	(17), DP 10 (-), PSDI 4 (7), PSI 44 (38), PLI 1 (0), SSk 187 (-), KD 74 (69), bele glasovnice 20 (21), neveljavne 23 (11).
Šport
Ženski turnir za pokal »Peter Špacapan«
Letos se je prvič zgodilo, da je ŠZ 01ympia organizirala tudi žensko izvedbo odbojkarskega turnirja »Peter Špacapan«. Turnir se je pričel v ponedeljek 20. junija in se je nanj priglasilo šest ekip (prihodnje leto upamo, da jih bo kaj več). Vse tekme so bile na društvenem igrišču pri Katoliškem domu v Gorici.
V prvi izločilni skupini so nastopile 01ympia Bertolini, Moša in Soča iz Sovodenj. Igralke 01ympie so ugnale obe tekmici, čeprav ne brez težav in se uvrstile v finale. Rezultati:
01ympia Bertolini - Soča 2:1 (15 : 10, 13 :
15, 15 : 8); 01ympia Bertolini - Moša 2 : 1 (18 : 20, 15 : 9, 15 : 9); Moša - Soča 2:0 (15 : 5, 15:7).
V drugi izločilni skupini so igrale Sokol -Meblo iz Nabrežine, Italcantieri - Gorjan iz Tržiča in Sovodnje. Zmagale so dekleta od Sokola, iz Tržiča so bile druge, Sovodenj ke tretje.
Finale se je odigral v četrtek 23. junija. Najprej so se spoprijele igralke iz Tržiča in Moše v borbi za tretje mesto. Slednje so v prvem nizu popolnoma odpovedale, potem pa so se prebudile in osvojile drugega. Vseeno pa so bila dekleta z Laškega premočna in so zmagale tekmo.
Finalna tekma je bila na tri sete. Derbi je bil manj slikovit, ker so bile Nabre-žinke v vidni premoči. 01ympijevke so se sicer nekaj časa skušale upirati, a zaman, kajti tehnična premoč Sokolovih i-gralk je bila prevelika. Sledilo je nagrajevanje. Sokol Meblo je osvojil prvo mesto, 01ympia Bertolini drugo, Italcantieri Gorjan pa tretje. Rezultati: Italcantieri Gorjan-Moša 2:1 (15:5, 14:
16, 15:10)
Sokol Meblo - 01ympia Bertolini 3:0 (15 :
2,	15 : 9, 15 : 3) - G. R.
posegov. Nastopili so tudi nekateri Slovenci in sicer: Aleš Lokar, Edvin Švab, Suadam Kapič in Edi Bukavec.
Koristna publikacija
Deželni zavod za poklicno izobraževanje izdaja že vrsto let Vodnik za premišljeno izbiro po srednji šoli. Publikacija je namenjena dijakom, ki se poslavljajo od obveznega šolanja. Letos je deželna uprava prvič poskrbela, da je slovenska izdaja omenjenega Vodnika izšla v tisku.
Dijakom, njihovim staršem in učnemu osebju je na voljo nad 100 strani obsegajoča publikacija s številnimi podatki o vseh višjih srednjih šolah in središčih za poklicno izobraževanje v naši deželi.
Izjava sindikata slovenske šole v Trstu
Odbor sindikata slovenske šole v Trstu je obravnaval vznemirljive dogodke, ki so se pripetili v nekaterih vaseh tržaške pokrajine v zadnji volilni kampanji. Odbor pri tem izraža solidarnost žrtvam fašističnega izzivanja; obsoja pomanjkljivo skrb pristojnih oblasti za ohranitev javnega miru; obsoja pasivno zadržanje vlade glede uzakonitve globalne zaščite Slovencev v Italiji kot temeljni prispevek k sedanjemu političnemu položaju in njegovim degeneracijam; obžaluje, da se šolske oblasti z izgovorom o svobodi poučevanja izmikajo vsem pobudam, ki bi lahko dolgoročno prispevale k odpravi fašističnega vpliva na mladino; obžaluje, da italijanski demokratični šolniki v 38 letih po vojni niso uspeli vliti tržaški mladini toliko znanja in demokratične vzgoje, da bi ne bila več plen fašističnega gibanja; ugotavlja, da je za dokončen poraz fašizma občasna aktivna zavzetost slovenskega prebivalstva veliko premalo, saj lahko privede do dejanskega sožitja samo dosledna aktivna zavzetost za enakopravnost Slovencev in slovenskega jezika.
Boršt
V nedeljo 3. julija bo v Borštu dvojni praznik. V okviru župnijske skupnosti se bo obhajalo sveto leto, kar bo združeno s proslavo 50-letnice, ko je župnik insgr. Jože Jamnik v ljubljanski stolnici z drugimi 28 bogoslovci prejel zakrament ma-šniškega posvečenja. Da bi se vsaj bolj občutljivi župljani odprli vabilu svetega leta s prenovo življenja v zakramentu sv. pokore in izpolnili še druge pogoje za prejem jubilejnega ali popolnega odpustka, je v načrtu kratka duhovna priprava.
V petek 1. julija zvečer ob 20.45 bo med bogoslužjem božje besede govor o tem, kaj predstavlja Kristusovo odrešenje in katerih sadov moremo biti deležni. V soboto 2. julija ob isti uri pa bodo udeleženci večernega srečanja ob spravnem bogoslužju slišali, kako naj se vključujemo v sadove odrešenja. Dana bo priložnost za spoved pri več duhovnikih.
V soboto popoldne ob 17.30 bodo tudi mladi povabljeni, da se v milosti obogatijo in preživijo počitnice v povezanosti s Kristusom. To trojno srečanje bo vodil g. Milan Nemac, dušni pastir slovenskih vernikov pri Sv. Ivanu v Trstu.
Da bi se župljani udeležili priprave na dvojni praznik, je vsaka družina dobila pismo z vabilom in pojasnilom. Slovesnost zlate maše pa bo v nedeljo ob petih popoldne. Po končanem bogoslužju bo v dvorani pri sestrah družabno srečanje.
Opčine
Sv. birma. »Svečanost podeljevanja sv. birme je zaključena. Bilo je lepo. Prepričan sem, da se bodo naši otroci spominjali tega dne, kot se mi vsi radi spominjamo najlepših dogodkov v našem življenju. Spominjali pa se ne bodo samo današnjega praznika, temveč tudi vseh priprav nanj, vaj, srečanj, veroučnih ur in vseh naukov, ki so jih ob teh prejeli. Za vse to bi se rad zahvalil v imenu vseh staršev in botrov današnjih birmancev g. katehetu Francu Pohajaču, ki je skozi vse leto vlagal svoj trud, da bi ta praznik čim lepše uspel.«
Tako je povedal Drago Danev ob zaključku birmanske maše v župnijski cerkvi sv. Jerneja na Opčinah 19. junija. In res, bilo je lepo. Ne samo, ker je k sv. birmi pristopilo kar 84 otrok z Opčin, Banov in Ferlugov ter 10 otrok s Konto-vela, ampak tudi zato, ker je svečanost potekala poglobljeno in v veliki zbranosti. Za vse to je požrtvovalno poskrbel katehet g. Franc Pohajač.
Pred pričetkom sv. maše je birmance, njihove starše in botre ter ostale vernike v slovenščini nagovoril g. škof Lovrenc
Bellomi. Poudaril je pomen sv. birme ter izrekel čestitke birmancev za njihovo temeljito pripravo na prejem tega zakramenta. Nato je daroval birmansko sv. mašo. Ob njem so bili škofov vikar prelat Lojze Škerl, domači župnik Vili Žerjal, kontoveljski župnik Rudi Bogateč in italijanski kaplan Tiziano Barbato. Bogoslužje je zadobilo poseben mladostni navdih ob triglasnem petju PZ »Vesela pomlad«. Dirigenta Franca Pohajača je ob tej priložnosti nadomestila Lucija Cač. Zbor se je že pred časom odločil za sodelovanje pri birmanski sv. maši, saj je kar 40 njegovih članov pristopilo k sv. birmi.
Gospodu škofu se je za njegovo prijaznost prisrčno zahvalil predstavnik birmancev David Calzi, zbor »Vesela pomlad« pa je pod vodstvom Franca Pohajača zapel skladbo Claudia Monteverdija O ma-gnum pieatis. Nato je spregovoril g. Franc Pohajač. Zahvalil se je vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je praznik sv. birme tako lepo uspel.
Nekaj volilnih izidov s Tržaškega
Za poslansko zbornico:
Občina Dolina: KPI 2.089, PR 98, MSI 79, PRI 65, LpT 214, DP 32, MIT 41, PSDI 86, PSI 385, PLI 28, SSk 576, KD 565, PnP 36.
Občina Devin - Nabrežina: KPI 1695, PR 164, MSI 319, PRI 197, LpT 489, DP 64, MIT 42, PSDI 165, PSI 484, PLI 102, SSk 700, KD 1362, PNP 42.
Občina Zgonik: KPI 671, PR 37, MSI 63, PRI 56, LpT 101, DP 19, MIT 6, PSDI 22, PSI 140, PLI 25, SSk 229, KD 159, PNP 20.
Občina Repentabor: KPI 207, PR 16, MSI 35, PRI 19, LpT 30, DP 4, MIT 2, PSDI 6, PSI 43, PLI 8, SSk 141, KD 69, PNP 4.
Občina Milje: KPI 4328, PR 271, MSI 329, PRI 358, LpT 984, DP 99, MIT 140, PSDI 279, PSI 604, PLI 132, SSk 102, KD 2165 PNP 99.
Za senat:
Občina Dolina: KPI 1969, PR 60, MSI 54, MF 3, LpT 238, PRI 60, DP 20, PSDI 79, PSI 356, PLI 25, SSk 542, KD 497.
Občina Repentabor; KPI 174, PR 11, MSI 18, LpT 30, PRI 13, DP 4, PSI 35, PLI 6, SSk 134, KD 43.
Občina Devin - Nabrežina: KPI 1556, PR 103, MSI 270, MF	12,	Lpt	557,	PRI	163,
DP 54, PSDI 114,	PSI	410,	PLI	97,	SSk
624, KD 1147.
Občina Zgonik:	KPI	559,	PR	32,	MSI
33, MF 1, LpT 126,	PRI	39, DP 6,	PSDI 21,
PSI 96, PLI 16, SSk 218, KD 107.
Občina Milje: KPI 4006, PR 164, MSI 244, MF 12, LpT 1098, PRI 285, DP 86, PSDI 248, PSI 497, PLI 115, SSk 109, KD 1933.
50 let je minilo, kar je msgr. dr. Jože Prešeren prejel 2. julija 1933 mašniško posvečenje kot duhovnik ljubljanske škofije. Zlatomašnik se je rodil 4. februarja 1909 v Smolenji vasi pri Novem mestu.
V	Ljubljani je takoj začel skrbeti za krščansko vzgojo mladine in to je bila tudi njegova poglavitna značilnost ves povojni čas na Tržaškem. Njegove življenjske poti tu ni mogoče obnavljati, saj gre od mesta škofovega tajnika v Ljubljani prek doktorata iz cerkvenega prava v Rimu do prihoda v Trst leta 1945, datuma, ki pomeni začetek kaplanovanja pri Novem sv. Antonu, službe kateheta na slovenskih šolah, skrbi za mladinske organizacije (Slovenska dijaška zveza prej, skavti, predvsem pa skavtinje pozneje), dolgoletna urednikovanja pri »Pastirčku«, duhovnega vodstva Marijine družbe in gradnje novega Marijinega doma v ul. Risorta pa vse do upravljanja župnije v Trebčah.
Župnijska skupnost pri Novem sv. An-
Sovodnje
Odprtje nove občinske telovadnice. 24.
junija 1951, torej pred 32 leti se je sestal na svoji prvi seji obnovljeni občinski svet v Sovodnjah. Sedanji občinski upravitelji so letos to obletnico združili z odprtjem nove telovadnice. Zamisel se je porodila pred 20 leti. Gradnja je trajala več let, ker je medtem podjetje, ki je z deli začelo, zašlo v tečaj. Stavba je zaradi visečega terena zgrajena v dveh nadstropjih.
V	pritličnem delu je glavna dvorana z igriščem za košarko in odbojko, na stopnišču pa je kakih 300 prostorov za gledalce. Posebnost nove telovadnice so sončni zbiralci za segrevanje vode. Načrte za stavbo je izdelal arhitekt Jože Cej.
Po slavnostnem govoru, ki ga je imel župan Vid Primožič, je sledilo podeljevanje letošnjih občinskih priznanj. Prejeli so jih predstavnik društva »Vipava« Ivan Petejan, dolgoletni trener sovodenjskega nogometnega moštva Gianni Marson, dolgoletni pevec iz Rupe Lenard Košič in prof. Aldo Rupel, ki je strokovno pomagal pri opremi telovadnice. Blagoslovitev telovadnice je izvršil domači župnik Marjan Komjanc.
Sledil je kulturni program. Nastopili so združeni pevski zbori iz sovodenjske občine, otroci vseh sovodenjskih šol s telovadnimi točkami, učenke šole Milojke Štrukelj iz Nove Gorice, člani ŠZ »Dom« iz Gorice in kotalkarji društva »Vipava« s Peči. Sodelovala je godba na pihala s Proseka. Po končani slovesnosti se je ljudsko slavje nadaljevalo na prostoru pred Kulturnim domom.
Ronke
Izlet in romanje. 19. junija smo Slovenci iz Laškega obiskali Benečijo in tako prišli v stik z lepotami in zanimivostmi teh krajev. Z nami so šli tudi dr. Danilo Čotar, Niko Klanjšček ter njuni soprogi Marilka in Harjet.
Najprej smo se ustavili v Ažli (Azzida), kjer je velika mlekarna. Videli smo, kako se napravlja sir, kako ga stavijo v modele, solijo, sušijo in pripravljajo za prodajo. Naravno je, da smo se oskrbeli s tem dobrim sirom in skuto za domov, v mlekarni pa smo bili deležni izdatne zakuske. Zlasti skuta nam je teknila, saj tako okusne nihče od nas še ni pokusil.
Vreme, čeravno ne preveč sončno, se je ves čas dobro držalo, tako da smo ves program v celoti izvedli. Iz Ažle smo se odpeljali proti Matajurju, kjer smo se nekaj časa ustavili in se naužili čistega zraka. Najbolj pogumni smo se celo povzpeli na vrh Matajurja (1641 m), le razgled ni bil kaj prida, ker je bilo megleno. Dobili smo tudi skupino s tremi duhovniki, ki so maševali na prostem. Nekateri smo tej maši tudi prisostvovali.
Na povratku smo se ustavili v Landar-ski jami. Ob pogledu na kip Matere božje je spontano zadonela pesem Marija skoz življenje, Niko pa nas je fotografiral, kar je še večkrat storil.
Čakala nas je še Stara gora, kjer smo bili 'vsi pri maši, s šoferjem vred in tako opravili nedeljsko dolžnost. Na Stari gori se lahko skozi celo leto prejme svetoletni odpustek. Tudi tu smo Marijo počastili s pesmijo, nato pa se spustili v Čedad in se po kratkem postanku usmerili proti domu.
Hvala dr. Cotarju, ki nam je pripravil obisk mlekarne in nam mnogo koristnega povedal, prav tako Nikotu Klanjščku za sodelovanje. Upajmo, da bomo letos še kam šli in se nam bodo pridružili tudi tisti, ki iz tega ali onega razloga to pot niso šli z nami. - Marija Gergolet.
tonu, župnijska skupnost v Trebčah, Marijina družba, skavti in skavtinje, vse bivše skupine deklet in fantov od Novega sv. Antona in cerkveni pevski zbor od Novega sv. Antona čestitajo zlatomašniku ob tem lepem življenjskem jubileju in se mu iskreno zahvaljujejo za ves njegov trud.
S slavljencem dr. Jožetom Prešernom se bomo lahko zbrali k skupnima mašama v nedeljo 3. julija ob 8. uri pri Novem sv. Antonu in ob 10. uri v Trebčah, popoldne pa na srečanju v Marijinem domu v ul. Risorta 3, ki se bo začelo ob 17. uri.
Praznik pri Šolskih sestrah
V	nedeljo 3. julija ob 10.30 bodo v provincialni hiši Šolskih sester v Trstu obhajale 50-letnico redovništva štiri sestre: Frančiška Cucek, Beatrika Škrl, Ludovika Štokelj (Ricmanje) in Ljudmila Velan. Čestitamo!
Dr. Jože Prešeren - zlatomašnik
w
goriške novice
i ’
“ .,18* ■
rr	..	~	,■
t ti tf r" M t- ' ‘ /V.
■fUU : -
7	•a.VnviiH^
v:ii
IV. Dan staršev v Gorici
Dan staršev postaja vsako leto bolj privlačen in pester, tako za starše, katerim je namenjen v prvi vrsti kot tudi otrokom in mladim. Je to praznik slovenskih družin z Goriškega in lepa priložnost za prijetno srečanje ob koncu šolskega leta.
Letos je bil Dan staršev 12. junija. Dopoldne je bila maša na Placuti, popoldne pa prireditev v Katol. domu, vedno ob veliki udeležbi. K temu je prispevalo lepo vreme, pa tudi vsako leto boljša organizacija. Program je imel tri sestavine: versko, kulturno in športno-zabavno.
Izstopala je točka, v kateri oče in mati podata duhovno misel. Letos sta oba predstavnika (Branko Cernic in Adela Ferletič Podveršič) podala zelo poglobljeno analizo verskega življenja naših družin. Misli ge. Adele je naš list že objavil 16. junija.
Dan staršev sovpada tudi s pripravo na poletni tabor skavtov, ki pomeni višek skavtskega delovanja v celem letu, nudi pa tudi bogate izkušnje tako vodstvu skavtov kot tudi raznim vodom in posameznikom. Prav je, da so si starši s svojo prisotnostjo v skavtski organizaciji pridobili večji prostor v drugače avtonomnem delovanju organizacije, saj so otroci končno njihovi. Isto velja za vsakoletni izlet na sneg.
Dan staršev je pred štirimi leti nastal ob problemih, ki so dejansko problemi vseh dobro mislečih družin: otrokom nuditi zdravo versko in moralno vzgojo ter jih oblikovati v zavedne Slovence in poštene državljane. Svoje izkušnje črpajo starši iz vsakdanjega življenja. To je tista edinstvena šola, za katero ne najdeš napotkov v nobeni knjigi ali strokovni reviji.
Ob zaključku tega poročila se želim v imenu staršev-organizatorjev zahvaliti skupinam, ki so sodelovale pri kulturnem programu, vsem, ki so poskrbeli za razvedrilo pa tudi za prigrizek in pristno kapljico, materam še posebej za slaščice. Ne smem pozabiti na »uradnega« napovedovalca pri športnih tekmah prof. Emila Devetaka, kateremu želim skorajšnje okrevanje, kakor tudi sinu Danijelu, potem ko sta nekaj dni po Dnevu staršev postala žrtev vnetljivega alkohola in se sedaj zdravita v goriški bolnišnici. Vsem pa kličem nasvidenje na 5. Dnevu staršev prihodnje leto! - K. B.
Poroka
Preteklo nedeljo 26. junija sta se v goriški stolnici poročila Robert Bertolini in Marzia Bressan. Poročil ju je msgr. So-ranzo. Bogoslužje so na koru spremljali organistka Lojzka Bratuž, solistka Nadja Špacapan in violinist Alfred Marcosig.
Med številnimi svati so bili Inzkovi iz Koroškega in Bonuttijevi iz Clevelanda. Ženin Robert je sin Irene Vetrih, por. Bertolini. Pomaga pri uspešnem vodenju njihovega znanega trgovskega podjetja v Moši. Poznamo ga iz skavtskih vrst, pri katerih se je več let udejstvoval. Nevesta Marzia pa je doma iz Gradiške in končuje študije na vseučilišču.
Prijatelji in znanci novoporočencema iskreno čestitajo in žele obilo sreče na njuni skupni življenjski poti.
Števerjanski vestnik št. 5
Te dni je izšla nova številka, iz katere je razvidno, kako zelo je razvejano versko, prosvetno in politično življenje v tej obmejni briški občini. Tako zvemo o razgibanem delu župnijskega sveta, o praznovanju Svetega leta, o obnavljanju cerkve na Jazbinah, o prvem sv. obhajilu, o nastopih mešanega zbora »F. B. Sedej« pri maši v župniji sv. Pija X. ob pevm-skem mostu in na koncertu velikonočnih pesmi v cerkvi sv. Odrešenika v Novi Gorici. Več člankov govori o političnih zadevah, o volitvah, o seji SSk, o 1. maju in postavljanju mlaja. Nadalje najdemo poročilo o dejavnosti ansambla L. Hlede, o glasbeni šoli v Števerjanu, o gostovanju mladinskega zbora v Gorjanskem na Krasu ter naznanilo XIII. zamejskega festivala, ki bo 2. in 3. julija letos. - ek
XIII. festival domače glasbe v Števerjanu
Na letošnji festival, ki bo v soboto 2. julija zvečer in v nedeljo 3. julija popoldne, se je prijavilo 16 ansamblov, vsi z izvirnimi skladbami. 13 ansamblov je iz Slovenije, trije pa iz zamejstva in sicer »Taims« z Opčin, »Lojze Furlan« iz Zgonika in »I Bintor’s« iz Slovenske Benečije. Po sobotnem nastopu bo ocenjevalna
Društvo »F. B. Sedej« in ansambel »Lojze Hlede« organizirata pod pokroviteljstvom domače števerjanske občinske uprave
13. zamejski festival domače glasbe
ki bo v Števerjanu, v Formentinijevem parku
v soboto 2. julija ob 21. uri
v nedeljo 3. julija ob 17. uri
V soboto 2. junija bo ob 19. uri odprtje razstave števerjanskih
umetnikov
komisija izbrala 10 najboljših ansamblov, ki se bodo nato pomerili v nedeljo 3. julija.
Ocenjevali bosta dve komisiji: za glasbo (Lojze Hlede in Alenka Cernic, oba iz Števerjana, dr. Mirko Špacapan iz Gorice, Tulio Možina z Opčin, Licio Bregant iz Gorice, Tomaž Tozon, Marjan Stare in predstavnik revije »Stop«, vsi iz Ljubljane), za besedilo pa Ivo Bolčina, Emil Valentinčič in Loreta Humar. Tudi letos bo nastopajoče povezoval napovedovalec M. Šneberger iz Ptuja.
Podeljene bodo naslednje nagrade: za najboljšo melodijo 250.000 lir; za najboljšo izvedbo 200.000 lir; za najboljši zamejski ansambel 120.000 lir; za najboljše besedilo 80.000 lir. Občinstvo pa bo podelilo nagrado v znesku 80.000 lir ansamblu, ki si ga bo samo izbralo.
Nekaj številk z deželnih in pokrajinskih volitev
Objavljamo, kako so glasovali volilci v slovenskih občinah na Goriškem. Številke se nanašajo na pokrajinske volitve; v o-klepaju so za deželne.
Števerjan: SSk 251 (240), DC 59 (80), PCI 176 (177), PSI 27 (32), PSDI 15 (18), Lista za Trst 36 (21), MSI 9 (8).
Sovodnje: SSk 354, DC 106, PCI 416, PSI 230, PSDI 29, PLI 7, PRI 22, MSI 13, Lista za Trst 4.
Doberdob: SSk 259 (243), DC 72 (76), PCI 564 (530), PSI 62 (63), PSDI 13 (10), MSI 12 (13), PRI 11 (13).
S Tržaškega objavljamo število oddanih glasov za deželne volitve iz treh občin.
Devin - Nabrežina: SSk 841 (+98, zelo lep uspeh), DC 1216 (-189), PCI 1609 (+100), PSI 542 (+133), Lista za Trst 580 (-180), PSDI 170, PRI 188 (+63), MSI 327.
Zgonik: SSk 262, DC 121, PCI 616, PSI 114, Lista za Trst 124, PRI 52, PSDI 20, MSI 46.
Repentabor: SSk 148, DC 61, PCI 199, Lista za Trst 39, MSI 37.
Nova kaseta ansambla »L. Hlede«
Te dni je izšla pri produkciji kaset in plošč A.V.F. v Nemah pri Vidmu nova kaseta števerjanskega ansambla »Lojze Hlede«. To je že tretja kaseta oz. plošča te zamejske skupine, ki obhaja letos že 15. obletnico svojega delovanja. Prva je nosila naslov »Večer v Števerjanu« C1980), druga »Leta mladosti« (1981), zadnja pa nosi naslov »Ena dva tri...« po eni izmed dvanajstih registriranih melodij. To so povečini melodije, katerih avtor je sam vodja ansambla, ki igra harmoniko. Poleg Lojzeta Hledeta so pri kaseti sodelovali še Bruno Hlede (ritmična kitara), Robi Beretta (ritmična kitara, mandolina), Aleš Pintar (bas kitara, mandolina), Niko Klanjšček (bas). Za tehnično plat je poskrbel Francesco Comelli, sliko na ovitku pa je izdelal fotograf Assirelli. Snemanja so bila v studiu A.V.F. meseca aprila in maja. Novo kaseto lahko dobite pri članih ansambla, v prodaji pa je tudi v glavnih trgovinah kaset in plošč.
Dve novi maši v koprski škofiji
Koprski novomašnik Andrej Vovk bo imel novo mašo v Gočah v nedeljo 10. julija, salezijanski novomašnik Roman Kutin pa šele v nedeljo 31. julija v Libuš-njem.
Zahvala
Lidija Strnad iz Domja se bi, Leopoldu Mandiču zahvaljuje za prejeto dobroto.
DAROVI
Za Katoliški glas: Ida Koshuta v spomin moža Artura 100.000; Lucija Kokelj 7.000; Mira Srebrnič 7.000; Mario Cardegna v spomin na dragega prijatelja Artura Koshuta 30.000; N. N., Trst 10.000; družina Malalan, Opčine 10.000 lir.
Za slovensko duhovnijo v Gorici: Rozina Colja 27.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: Vida Bitežnik v spomin A. Koshuta 20.000 lir.
V spomin Artura Koshuta daruje Ida Stibil-Galassi za cerkev sv. Ivana v Gorici in za Katoliški glas po 25.000 lir.
Ob drugi obletnici smrti sina Danila daruje Marija Žigon za Zavod sv. Družine 20.000, za katol. tisk 30.000, za Katol. dom 50.000 in za slovenske misijonarje 50.000 lir.
Za ŠZ »Soča«: N. N., Vrh 5.000 lir.
Za cerkev v Števerjanu: starši in botri ob krstu Eliane Humar 100.000; ob krstu Piergiorgia Driussi 100.000 lir.
Ob poroki sina Roberta daruje Irena Vetrih Bertolini za slovenske skavte 50.000 in za Katoliški dom 50.000 lir.
Za dvorano v Nabrežini: Gruden 50.000; družina Hmeljak ob prvem sv. obhajilu 50.000; Vizentin ob birmi 30.000; Zadnik 5.000; Legiša 50.000; Terčon 5.000; Pertot C. 10.000; Alegretto 20.000; E. V. 10.000; nabirka IV. nedelje ob birmi 310.000 lir.
Namesto cvetja na grob Nade Zecchini daruje cerkveni pevski zbor »Sv. Jernej« za cerkev na Opčinah 200.000, skupina prijateljev pa 60.000; prav tako Milka Daneu v spomin iste 10.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Milka Daneu 100.000; N. N. ob slovesnem zaključku majniške pobožnosti in navdušujočem koncertu štirih zborov 100.000; Marija Sosič 50.000; N. N. 50.000; Irena Škabar Kraus 50.000; Anton in Alojzija Hrovatin 50.000; Vida Velušček Grgič v spomin na moža Antona 50.000; Karla Rudolf 50.000; razni potom Hranilnice na Opčinah 40.000; Karla Ferluga namesto cvetja za sv. birmo 30.000; Milena in Bruno Ferluga namesto cvetja na grob Maričke Drnjacko-tove 30.000; družina Pavat ob krstu sina Alana 27.000; družina Simonič ob 35. obletnici smrti Mimi Holstein v njen spomin 25.000; Anica Ferluga 22.800; N. N. 15.000; Eraldo D’Agostini v spomin na Antona Grgič 15.000; Irma Škabar Kraus 10.000; S. A. 20.000; Lina Simčič 5.000; razni 9.000 lir.
Namesto cvetja na grob Marije Daneu-Sosič daruje za cerkev na Opčinah nečakinja Karla Sosič 50.000, Ana in Eda z družinama 15.000, Zora Hrovatin pa v njen spomin 10.000 lir.
Za cerkveni pevski zbor Opčine: Nadja in Sander Žerjal namesto cvetja na grob Nade Zecchini in Marije Danev-Sosič 20.000; Anica in Justina Daneu namesto cvetja na grob Marije Drnjackotove 30.000.
Za cerkev na Repentabru: družina Simonič, Opčine ob 35. obletnici smrti Mimi Holstein 25.000 lir.
Za Slomškov dom v Bazovici: Marija Živic v spomin na moža Ivana 50.000; družina Mahnič-Smotlak ob smrti očeta Rudolfa 40.000; ob krstu Lovrenca Bak iz Peska 40.000; Matilda v spomin moža Antona Grgič 100.000; prvoobhajanec Maksim Vrše 5.500; Ljudmila v spomin moža Franceta Kalc 5.000; Pepka Rožančeva v spomin moža Antona Marc 5.000; Lojzka v spomin staršev Umek iz Drage 5.000; N. N., Trst 5.000; Antonija Milkovič, Gropa-da 5.000; N. N., Ravenna 5.000; v zahvalo škofu Slomšku zo uslišanje 50.000; Milka Ovčarjeva 10.000, Gropada 10.000 lir.
Marija Bucik, Trst: za Katoliški glas in za cerkev v Novi Gorici po 10.000 lir in za slovenske misijone 20.000 lir.
Za PD Mačkolje: Marko Rehar od svoje prve plače 50.000; L. S. namesto cvetja na grob Olge Štefančič 10.000 lir.
Za zbor »Slovenski šopek« v Mačkoljah: Gigetta Tuli 50.000; Elvira Udovič ob Prazniku češenj 11.000; Sonja Stranj v spomin na teto Olgo Štefančič za otroški zbor 10.000 lir.
Za kapelo bi. Leopolda Mandiča pri Domju: N. N., Domjo (v zahvalo) 50.000; N. N., Domjo 10.000; dobrotnici iz Gorice 40.000; Albina Rudež, Trst 10.000; Ivana Stančič, Trst 5.000; Ana Merola, Trst 2.000.
Za misijon p. Kosa: Ada Zecchini-Škabar v spomin na mamo Nado 10.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjih: Marija Senica, Ricmanje v spomin pok. Štefanije Semenič 10.000 lir.
V spomin brata Antona Makuca Zalka in Mila za lačne po svetu in gobavce po 25.000 lir.
Za Sv. goro: Marija ob romanju k »Mon-te della Madonna« 50.000 lir.
Za lačne po svetu: družina Avgust in Zora Sfiligoj v spomin Arturja Koshuta 20.000; N. N., Vrh 10.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
OBVESTILA
Mesečna maša za edinost bo v Marijinem domu v Trstu (ul. Risorta 3) v ponedeljek 4. julija ob 18.30. Sledi razgovor o ekumenskem potovanju na Poljsko in v Rusijo (v septembru) ter v Rim, na slovesno rezglašenje svetnikom bi. Leopolda Mandiča (v oktobru).
Dolinska župnija vabi na praznovanje farnega patrona, ki bo 4. julija. V dolinski cerkvi sv. Urha bo ob 20. uri slovesno somaševanje, ki ga bo vodil zlato-mašnik dr. Jože Jamnik. Vabljeni vsi farani in prijatelji!
Na god sv. Cirila in Metoda, 5. julija
(v torek), bo na Vejni sv. maša ob 11. uri.
Ravnateljstvo drž. trgovskega tehničnega zavoda »Žiga Zois« v Trstu z odlokom za geometre sporoča, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1983-84 vključno do 7. julija. Prav tako se vrši vpisovanje za oddelek za zunanjo trgovino v Gorici. Uradne ure so vsak delavnik od 9. do 12.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Spored od 3. do 9. julija 1983 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: »Veliki bedak«. 10.50 Sestanek z... 11.15 Nabožna glasba. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Dvignjena zavesa. 12.00 Jug. skladatelji lahke glasbe. 14.10 Iz arhiva tedenskih oddaj; lahka glasba; P. Ferrari: »M'dežija za ano balano pupo«; prenosi z naših prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Beseda ni konj. 9.15 D. Jančar: »Galjot«. 10.10 Koncertni spored. 11.30 Glasbeni potpuri. 12.00 Naš avto. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Pesmi in njihovi protagonisti. 15.45 Literarni listi. 16.00 Klasični album. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Zimzelene melodije. 17.30 Rubrika. 18.00 Na naši koži.
Torek: 8.10 Pogovori. 9.15 D. Jančar: »Galjot«. 10.10 Koncertni spored. 11.30 Glasbeni potpuri. 12.00 Glasbeni jubilej.
14.10 Otroški kotiček. 14.30 Naš jezik. 15.45 Literarni listi. 16.00 Klasični album.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Zimzelene melodije. 17.30 Rubrika. 18.00 Renzo Cigoj: »Mizarjeva delavnica«.
Sreda: 8.10 Po svetu sem in tja. 9.15 D. Jančar: »Galjot«. 10.10 Koncertni spored.
11.30 Glasbeni potpuri; beležka. 12.00 Pod Matajurjan. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Zvezdniki našega časa. 15.45 Literarni listi. 16.00 Klasični album. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Zimzelene melodije. 17.30 Rubrika. 18.00 Kulturni odmevi iz Beneške Slovenije.
Četrtek: 8.10 Beseda ni konj. 9.15 D. Jančar: »Galjot«. 10.10 Koncertni spored.
11.30 Glasbeni potpuri. 12.00 Kulturni odmevi iz Beneške Slovenije. 14.10 Otroški kotiček: Sem in tja skozi čas. 14.30 Naš jezik. 15.45 Literarni listi. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Zimzelene melodije. 17.30 Rubrika. 18.00 Pogovori o naših otrocih. 18.20 Črnske duhovne pesmi.
Petek: 8.10 Trim za vsakogar. 9.15 D. Jančar: »Galjot«. 10.10 Koncertni spored.
11.30 Glasbeni potpuri. 12.00 Na počitnice.
13.10 Zborovska glasba. 15.45 Literarni listi. 16.00 Klasični album. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Zimzelene melodije. 17.30 Rubrika. 18.00 Kulturni dogodki. 18.45 Imena naših vasi.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 9.00 Imena naših vasi. 9.15 D. Jančar: »Galjot«.
10.10 Koncertni spored. 11.30 Glasbeni potpuri. 12.00 Glasnik Kanalske doline. 14.10 Otroški kotiček. 14.30 Naš jezik. 14.35 Iz studia neposredno. 16.00 Klasični album.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Izbrane melodije minulega desetletja. 17.30 Rubrika.
18.00 Počitnice... počitnice.
SLOVENSKI HOTEL
»B L E D«
v RIMU-ROMA Lastnik:
LEVSTIK VINKO
Hotel« BLED»
Via S. Croce in Gerusalemme 40
00185 ROMA
Tel. (06) 777102-7579941 Telex 620196
Ali ste kdaj pomislili, kaj vam lahko nudi vaša banka ?
Obrtniki, za utrditev in razvoj vaše dejavnosti:
1. za nakup strojev in za plačilo raznih poslovnih stroškov, kredite E.S.A. z ugodno obrestno mero;
2. za gradnjo ali nakup delovnih prostorov ter za nabavo večjih strojev, kredite ARTIGIANCASSA;
3. za kratkoročne finančne potrebe, kredite z jamstvom konzorcija CON.GA-Fl
4. za uporabo strojev in druge opreme po izredno ugodnih pogojih, leasing Italease.
» Banca Agricola Gorizia J Kmečka banka Gorica
Gorica, Korzo Verdi st. 51 - Tel. 84206/07
vam ne nudi samo denarja