Poštnina piatene w gotovini Leto XM št. 6 ( „jutro** XX., St. 51 a) LJubljana, ponedeljek 6, Setolarla 1939 (Jpruvuiàlvo -|Uüij&iia KJiaJljeve 0 - Telefon 4t 3122 3123, 3124, 3125 3126 Inseratni od.ieiek: Ljubljana. Selen-Ourgova ul. - Tel 349* tn 2492. Podružnica Maribor GrajsRl trg 7. reiefoti št 2455 Podružnica Celit- Ki>oenova ulica 2 - Teiefon «t 190. Podružnica Jesenice Pri kolodvoru St 100 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St 42. Podnižnica rmoviie: v hiši dr Baumen ptnprin PONEDELJSKA IZDAJA Cena 1 D?*t Uredništvo: LJubljana. Knafljeva ui 5 Telefon St 3122. 3123 3124 3125 m 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« iznaja vsak ponedeljek zjutraj. - Naroča se posebei in velia oo D"Stl prejemana Dtn 4.- po razna šal-cih dostavljena Din 5- mesečno. Maribor Grajski trg St. 7. Teielon St 2455 Celje. Strossmayerjeva ul. L Tel 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi oo ta ri fu Izpraznitev vse Katalonije: Umih republikanskih čet u Francijo Republikanci so uvideli brezupnost nadaljnjega odpora v Kataloniji in so sklenili umakniti svoje čete na francoska tla — Umik čez mejo se je začel včeraj popoldne in bo končan danes opoldne — Republikanski državniki so odpotovali deloma v Madrid, deloma v Francijo streljali na letala, ki so se morala vsako- | cev eksplodiral. Trije topničarji so bili hu. krat naglo umakniti proti jugu. Pri ob- j do ranjeni in eden izmed njih je popoldne streljevanju je en top španskih repub.ikan- j podlegel ranam Francove čete so zasedle Seo de Urgel pri Andori Ob sredozemski obali so se približale luki Palamos r e r p i g n a n, 5 febr br. V enem ali d\eb dneh bodo nacionalisti zavzeli nedvomno tudi še preostale republikanske okraje v Kataloniji Republikanska vojska se je že pričela umikati preko Pirenejev. Vlad- je zaj, stila Figueras. Na desettisoče beguncev prehaja na vseh prelazih preko meje. Vse področje od Perpignana do španske meje je prenapolnjeno z begunci. Davi so se na francoski meji pojavili prvi španski republikanski generalštabni oficirji. General Vagalde se je sestal s fiancoskim obmejnim vojaškim komisarjem polkovnikom Vidalom. Dogovorila sta ise o prehodu republikanske vojske čez me.io. V smislu tega dogovora so pričeli prihajati že popoldne prvi oddelki republikanskega topništva preko meje. Sporazum med vo,jašk;ma zastopnikoma obeh držav je hil dosežen v tem smislu, da bo republikansko vojaštvo na francoskem ozemlju takoi razoroženo in razmeščeno po koncentracijskih taboriščih. Oni voiaki, ki bi hoteli prestopiti na nacionalistična tla, bodo poslani v San Sebastian. Skoraj istočasno s topništvom so se na meji po;avili prvi oddelki tehničnih čet in pehote Umik republikanske voiske preko francoske meje poteka v popolnem redu Bržkone bo trajal še vso noč in še jutri dopoldne. Preko meje je v pretekli noči prispel tudi predsednik španske republike Azana s svoj;m spremstvom. V Perpignanu je zahteval potni list, da bi lahko nadaljeval pot v Pariz. Z n.iim so se pripeljali v Perpignan tudi predsednik katalonskega ge-r»era':<*ad Comnanvs, predsednik baskovske vlade Acuire. ki se ie šele nekaj dni m"dil v Kataloniji, ter prezidentovo spremstvo. O usodi ministrskega predsednika Ne-grina in ostal'h članov vlade ni nik^krh zanesljivih vesti. Po nekaferih verziT"ah so davi na vsezgodaj z letali odpotovali v Madrid odrosno v Va'enci*o, pc drugih pa se «e mude v Kataloniji. Znnanij minister Dd Vavo se je <*;>vi vrnil v Katalonijo, a le za nekaj nr. V Francijo se ie potem pripeljal s posledn^mi tovem;mi av^mobiH z ••»*«»♦••»»•;» n»i katalonskih mnzeiev. Avtomobili so iz Pe>rp;fT>->np krenili takoj dalje proti Lyonu in v Svico. perpignan, 5. febr. br. Predsednik katalonske generalidad Companys in baskov. ski ministrski predsednik Aguire sta prejela potna lista ln sta odpotovala iz Per? pignana. Novinarjem nista hotela dati nikakih informacij o smeri in cilju svoje potL Perpignan, 5. febr. AA. Predsednik katalonskega generalidad Companys ter predsednik basKovske vlade Aguire sta obiskala prefektu o vzhodnih Pirenejev ter zaprosila za diplomatske vize za bivanje v Franciji. Ko sta jih dobila, sta oba republikanska politika odpotovala iz Perpignana v neznane smer. Davi ob 7. je prispelo v Perthus 7 avtomobilov s člani rodbine predsedn:ka Aza-ne. Predsednik španske repub ike Azana je bil ob tem času v mestecu Boulou v bli« žini perpignana, odkoder je odpotoval v neznano smer. Perpignan, 5 febr. AA. Po vesteh iz Figuerasa se bo katalonska vlada preselila bržkone v Valencijo ali Madrid. Morda se bo prej preselila v kakšno mesto ob morski obali ter šele nato v eno izmed omenjenih mest, vsekakor pa ni dvoma, da bo morala v najkrajšem času zapustiti Katalonijo, ker je ni mogoče več braniti pred Francovimi četami. Bayonne, 5. febr AÀ. Snoči je preko mednarodnega mostu pri Trunu privo v Španiio 1200 republiksnsk;h miličiTKov. Ki so pripadali katalonski vojski. Prebivalstvo je miličnike navdušeno pozdravilo. 24 republikanskih letal pristalo v Franciji Carcassonne. 5. febr. br. Opoldne je na tukajšniem letališču pristalo 24 vo?a«kih letal, ki so pribežale lz Katalonije v Fran. rijo. Francova letala nad francoskim ozemljem Gerbera, 5. febr. br. Pet Francovih letal se je davi trikrat pojavilo nad francoskim ozeml«em. Francosko protiletalsko topništvo jih je takoj pričelo obstreljevati. Tudi republikanski protiletalski topovi so 1 velikega stičnega sveta Italijanski prostovoljci se ne bodo umaknili iz Španije pred popolno Francovo zmago Rim, 5. febr. k. Snoči ob 22. se je v Beneški palači sestal veliki fašistični svet, za čigar sejo je vladalo v vseh mednarodnih polit čnih krogih veliko zanimanje ker so napovedovali, da bo Mussolinijev govor pomenil zaključ tev priprav za novo akcijo totalitarnih velesil, ki se je pričela s fran-cosko-italijanskim sporom, padcem Barcelone in zadnjim Hitlerjevim govorom v državnem zboru. Seje se je udeležilo vseh 24 članov sveta. O njej je bil davi Izdan komunike, ki pravi: Min. predsednik je poročal o splošnem mednarodnem položaju. Ve'.iki fašistični svet je njegovo poročilo sprejel na znanje z velikim odobravanjem. Zunanji minister je podrobno očrtal italijansko zunanjo politiko in je njegovo poročilo min. predsednik deloma komentiral. Veliki fašistični svet je nato sprejel naslednja sklepa: Veliki fašistični svet je z globokim zadovoljstvom sprejel na znanje govor, Id ga je imel vodja nemške države ob šesti ob-le+n'ci prevzema oblasti, v katerem je po. novno poudaril politično, ideino in voiaško soPf'nrnnst. ki vež» fašsfčno in narodno-socialistično revolucijo ter bodočnost obeh narodov. Veliki fašistični svet, ki se Je sestal na dan, ko je bila z okupacijo Gerone osvo-bo;c»ia vsa Katalonija barbarskega boljše-viškega zatiranja, navdušeno pozdravlja junaške španske in legionarske bojevnike, ki so solidarno dosegli z.mago In sporoča vsem. da prostovolme fašistične sile ne bodo zapustile boiišča, drk'er b^rba ne bo končana, kakor se mora končati s Francovo zmago. Nato so razpravljali o 20. obletnici fašističnih vojn h organizacij. Glede na to je fašisfčnl svet sklen:I da se ob tej priliki izpopolni vsa »eci^Jna zakonodaja. Končno so razprav1 lall o zaklhičnh ra-önn'h o držo vnem erspedars*vn v L 1937-38. Seia je traiala dobre tri ure Vel ki fašistični svet se bo prihodnjič sestal v petek. Jutri se bo sestal vrhovni obrambni svet pod vodstvom min. predsednika Mu-soliniia. »Giornale d'Italia« komentira sklepe velikega fašističnega sveta ter piše: Muro-lini je v svojem ekspozein podal iasno sli ko sedanjega položaja v Evropi in na sve ti Polit kf miru - ipovormh državn.-o vedno bolj ograza'o manevri voine*e'inil ljudi na obeh straneh Oceana Avtontativ ne države morajo zbrati vso sv; > mo' da najdejo uspešna sredstva za obrambo, kc posta'a napadalni duh onih ki želijo vojno, vedno močnejši. Italijansko-nemška solidarnost ne ograža nikogar. Ona ?lu?i obrambi življenjskih interesov obeh narodov in evropske civilizacije, vendar pa ^e •taljanskr-nemška zveza ti 1m oli Vena braniti se pr.-ti vsaki writi in vsakemu poskusu obkolitve List komentira nato tudi Éparski problem ter pravi, da se re poskušajo manevri, da bi se prepr«i"a neodvisnost Španije Zmaga generala Franca ne bo gotova, preden se popoln'- »< « ne likvidira republikanska voiska v Španiji in na vseh sosednih ozemljih, kjer d.»M-vajo republikanci zavetišče. Italijanski le gionarji ne bodo zapustili Španije, dckler ne bo popolnoma očiščena rdečih handi-tov. Po odstopu vlade Kakor smo poročali že v nedeljskem »Jutru«, je Nj. Vis. knez namestnik snre-jel demisijo vlade dr. Milana Stojadinoviča ter poveril mandat za sestavo nove vlade dosedanjemu ministru socialne politike Dragišu Cvetkovicu. O rezultatu po trajanj g. Cvetkoviča za sestavo nove vlade do zaključka lista ob 22.30 še nI bilo izdano nobeno službeno poročilo. Nj. Vis. kneginja Olga odpotovala v Atene Beograd, 5 febr AA. Nj Vis. kneginja Olga je odpotovala snoči ob 23.48 s svojima sestrama vojvodinjo Kentsko ln grofico Tering iz Beograda v Atene, kjer bo prisostvovala zadušnici ob obletnici smrti svojega očeta grškega princa N kole. Dr. Maček v Samoboru Zagreb, 5. febr. o Dr Maček, ki se je včeraj pripeljal iz Kupinca v Zagieb, kjer je konferiral s svojimi ožjimi sodelavci je bil danes v Samoboru Prisostvoval je Dorok- nekega svojega ožjega prijatelja Ley v Londonu Berlin. 5 febr br Danes ie odpotoval v ondon vodja nemške delavske fronte Ley el? zadnje dni več razgovorov z ■»-s opniki ». '-o vojske. Davi je odpotovala v Floreano, Petrolejski magnat Deterding umrl St. Moritz, 5 febr. AA. Tu je nenadoma umrl znani petrolejski magnat Henry Deterding, star 72 let. Oče pokojnega je bil navaden mornar Ostal je sirota že v 6 letu. Služiti je začel v neki več^i amsterdamski banki, vendar pa je kmalu odpotoval v Nizozemsko Tndijo. kier je orean'-ziral podružnico banke. NiePova mednarodna kariera se je začela 1. 1901.. ko je postal generalni direktor te banke Posrečilo se mu je koordinati nizozemske oetroi»i-ske družbe ki so imele že takrat 40 010 delavcev L 1920. je bil 'menovan za p'e-miča. Po vomi ie postal edpn naibolj znanih evropck,-h finančnikov Stanoval ie izmenično v Londonu, Haagu in Amsterdamu. Aj»«»rl*M bombniki za Anettlo I Ondon, 5. febr br. Iz A merike so odp'u. le prve tovorne ladje z 200 bombniki, ki »i iih je v zadnjem času nabavilo angleško letalstvo. Jutn bo zapustil boston-.ko luko poslednji transportni parnik. na katerega I nakladajo dele 30 nadaljnjih letal Stcpedeset let Izmed jubilejev letošnjega leta je menda samo eden tako širok, da ga ni treba vtesniti zgolj na določeni datum: je to stopetdesetletnica začetka francoske revolucije l. 1789. Obletnice zgodovinskih dogodkov imajo podoben smisel, kakor obletnice znamenitih posameznikov; medtem ko nas druge silijo k tihi primerjavi med njihovo veličino, njihovimi idejami in stvaritvami in našim lastnim življenjem, nas ob» letnice zgodovinskih dogodkov opominjajo k primerjavi naše dobe s tedanjo. V zrcalu davno minulih dogodkov skušamo ugledati obraz lastne dobe in jo tako bolje razumeti: to je smisel slehernega zanimanja za preteklost, če nismo raziskovalci ali poklicni strokovnjaki. Velika francoska revolucija, ki jo je v teku l. 1789 začelo pariško ljudstvo, je nedvomno eden tistih zgodovinskih pojavov, ki so vredni, da jim posvečamo trenutke razmišljanja sredi vrvenja današnjega sveta in na trdih tleh njegove stvarnosti. Kajti kamen, ki je bil pred sto petdesetimi leti vržen v valove zgodovine, je povzročil kolobarje, o katerih sodijo, da še danes niso dosegli svoje skrajne meje. O nobenem zgodovin, pojavu ni bila po svetovni vojni tolikokrat beseda ob vseh mogočih prilikah in v najrazličnejših zvezah, kakor prav o francoski revoluciji. Včasi se je zdelo, da se njeni spori neugnano nadaljujejo v naših dneh; neštete polemike med ideološkimi tabori so bile neredkokrat tako zabel jene s primeri iz njene dobe. z imeni njenih voditeljev in s citati njihovih nazorov, kakor da bi preteklo med njo in našb mi dnevi komaj kakšno desetletje Nekateri so njen vpliv na moč poveličevali in pisali tako, kakor da bi se bili morali vsak dan v spominu pokloniti akterjem velike vstaje in jim izreči zahvalo, da smo lahko spoznali nekoliko več svobode, pravice in človečnosti. Drugi so jo s podobno vztrajnostjo de-vali v nič in opozarjali na nevarno seme njenih zmot in zablod, ki da še kli-/e po vsem današnjem svetu. Kakorkoli je že, polemika o njenih idejah in smotrih je še vedno živa: plamen, ki je bruhnil na dan l 1789, ni niti po stopetdesetih letih do kraja po-gašen, da. ne zdi se niti žerjavica v pepelu. Vse kaže, da je v tem kaj več kakor zgodovina, več kakor vonj zapra* Senih arhivov, vsebina šolskih čitank in snov za poljudne zgodovinske spise in ljudska predavanja. Morda je prav to zadosten povod, da se letos pogosteje spominjamo francoske revolucije. Po tolikih srečanjih z njenimi spomeniki, sledovi in zgodovinskimi dokumenti v pariškem mestu in v mnogih njegovih muzejih se mi je bilo primerilo, da sem se nekega dne znašel s spomini njenega sodobnika in s svežim listom pariškega dnevnika v majhnem, slikovitem parku sredi Palais-Royal. Nič posebnega ni bilo v tem pariškem popoldnevu, ki sem ga bil presedel na klopi parka; vzlic temu mi ostane nepozaben. Zakaj samo naključje je bilo riotelo, da sem prebiral knjižico spominov na začetke francoske revoluciie nekaj korakov od tistega mesta. k:er se je formalno sprožila Samo po naključju je prav tistega dne izšel v listih govor enega izmed evropskih diktatorjev, ki je ostro napadal francosko revolucijo in stavil današnji čas v ne» pomirljivo nasprotje z njenimi deklaracijami. Iz teh naključij je nastalo zame do' živet je posebne vrste, ki zagrabi človeka samo na tistih mestih, kjer je imela zgodovina narodov eno svojih izhodišč. V parku Palais- Roy ala je bil čisto navaden pariški popoldan, s soncem, s senco pod drevjem, s šumenjem fon-fan, z glasovi igrajočih se otrok in oddaljenim hrupom velemestnega prometa. V moji domišljiji pa je spomenik Camila Desmoulinsa tik pred menoj, prav na onem mestu, kjer je bil sprožil gibanje velike revolucije, na mah oživel; zdelo se mi je, da okrog mene raste množica obrazov in da mladi advokat in žurnalist pravkar trga s kostanja vejico, da si pripne prvo revos 'ocionarno kokardo; še malo in množica se bo zganila, svet bo vzvaloval in zgodovina bo jela pisati novo poglavje... Zdrznil sem se kakor v vročičnem nemiru; Desmotilinsov spomen'k 'e gledal skozi veie in fontana ie tiho Sum'ìala n minljivosti rasa. ki pada kakor kani tire na dno, Ì7*in '"a v globinah, se potlej zonet o'i^en in nov vra• "a v sij sončnih žarkov ... Nič ni subjektivnejšega kakor tako doživetje in vendar se mi zdi, da mi je v tistih urah čitanj< v parku Palais-Ro-yala stopila francoska revolucija mnogo bližje kakor kadarkoli prej. Na ?nem izmed avtenti'nih mest njene ve-1ike drame sem doživel v domisi ii ji njen življenjski dih. Poslej sem se večkrat vračal prav tja in če le mogoče blizu Desmoulinsovega spomenika in vedno s štivom o nji: za njo in proti nji. Previ ob 20. koncert Lajovčevih skladb v Filharmoniji 20 letnica slovenske Filharmonične družbe Velike zasluge njenega predsednika dr. Antona Lajovca — Družba obstoji že iz L 1702 in je bil včerajšnji občni zbor dvestosedemintrideseti Ljubljana, 5. februarja Snoči je bil v Hubadovi dvorani v Glasbeni Maf;ci redni letni občni zbor ljubljanske Filharmonične družbe, ki ga je vodil njen dolgoletni zaslužni predsednik skladatelj sodni svetnik dr. Anton Lajovic. Zborovanje je bilo zelo dobro obiskano ter je ves čas zborovanja vladalo med zborovale! najlepše soglasje. Izčrpno poročilo o delovanju društva v pretklem letu je podal društveni tajnik g. Avgust Pertot, ki je v svojih izvajanjih posegel nekoliko tudi v zgodovino te častitljive družbe glede na dejstvo, da baš te dni praznuje dvajsetletni jubilej začetka druge dobe, ki ji je prinesla temeljite izpremembe. Ta občni zbor družbe, ki je bila ustanovljena 1.1702. in je sprva zbirala v svoji sredi Nemce in Slovence, dokler se je zadnja leta pred prevratom niso povsem polastili Nemci, je bil po številu dveato-sedemntri deseti. če pomislimo, da potekajo zdaj obstoječe kulturne in narodne ustanove šele iz dobe našega preporoda, lahko pravično presodimo, da je zgodovina te družbe, ki je v kulturnem svetu sploh kot ena izmed prvh podobnih družb gojila visoko glasbeno umetnost, vsekakor redko časti ti iiva. Zaznamuje pa družba na svoji žvljen^ski poti ločnico, ki deli nieno živlie-nie v dve dobi: v prvo, ki so ji bili temelji kranistvo in nezavedno slovenstvo v času. ko se je na našem narodnem telesu občutno čutil germanski pritisk z izrazitim in prav nič skrunuloznim nemštvom, potem pa v drugo dobo, ki je b;la porojena v prevratnih spremembah po!itičn'h meia in ki je dala družbi pečat slovenstva z vitalno di- . namiko. prežeto z našimi naravnimi zahte- ' vami. že dvajset let je tega, ko je močen val pometel dotedanjo umetno ustvarjeno in prav tako vzdrževano in že germani-zirano tvorbo v družbi, namesto nje pa je zaživel po svojem pomenu in namenu sicer tisti kulturni organizem, toda zdaj usmerjen k narodu, iz katerega je izšel in kateremu je bil prav za prav namenjen. Glavno zaslugo za to duhovno preusmeritev družbe iima njen predsednik skladatelj dr. Anton Lajovic. Zato bo teh dvajset let uspešnega in intenzivnega dela Lajovca na čelu družbe moral kulturni zgodovinar z vso upravičenostjo zaznamovati kot La-jovčevo dobo. V imenu vseh se je g. tajnik zahvalil predsedniku Lajovcu za doslednost in vztrajnost, s katero je družbo spravil v domače vode. Na kraju je g. tajnik poročal še o delovanju družbe v pretekli poslovni dobi. Kakor vsa leta prej je tudi preteklo družba v polni meri izpolnjevala svoje velike naloge za naš napredek na glasbenem področju, obenem pa je tudi vestno skrbela za svojo dobro finančno podlago, na kateri šele more prav izpolnjevati kulturne naloge. Družba šteje skupno 128 članov. Tajniškemu poročilu je sledilo poročilo blagajnika inž. arh. Blatnerja ki je pokazalo zadovoljivo stanje blagajne. Nato pa je nadzorni odbor predlagal razrešnico vsemu odboru, ki je b la tudi soglasno sprejeta. Med slučajnostmi je bilo sklenjeno, da še za nadalie ostanejo iste pristopnine, članarine 'n ustanovn'ne. Ker je bi] s tem dnevni rrd občnega zbora izčrpan — volitve bodo še'e oHhodnje leto — je predsednik zaključil zbor. slučajnosti, med njimi neznatna spremem- | dvorani, toda ne več k zborovanju, tem-ba pravil in drugo. Zvečer so se člani in več k prosti zabavi in tovariäkemu po-njih prijatelji ponovno zbrali v Mikličevi | menku. Ljubljana preko nedelje KINO MATICA 21-24 Danes ob 16. uri nepreklicno zadnjikrat ROBIN HOOD po znižanih cenah 4.50 in 6.50 din. Predstavi ob 19. in 21. zaradi koncerta odpadeta! 30 letni jubilej organizacije železniškega uradništva Ustanovljen je bil odsek za gradbo društvenega doma Ljubljana, 5. februarja Istočasno kot železniški upokojenci so danes popoldne zborovali v dvorani pri Mikliču tudi železniški uradniki. Občni zbor, ki je bil glede na 301etni obstoj Društva jugoslovenskih železniških uradnikov jubilejen in se ga je udeležilo zelo lepo število članstva ljubljanskega oblastnega odbora, je ob 13. uri otvoril predsednik železniški svetnik Miro Bertoncelj. Glede na jubilej je občni zbor obiskal tudi zastopnik železniškega ravnatelja načelnik občega oddelka dr. Ljudevit Ladiha Nadalje so bili navzoči predsednik Lige slovanskih železniških uradnikov višji svetnik Josip Obad in delrati oblastne uprave iz Beograda in Zagreba, pa tudi zastopniki drugih strokovnih organizacij: gg. Duhovnik, Rože, Jure in Umk, ki so društvu k 301etnici čestitali. Predsednik se je v svojem poročilu ozrl daleč v zgodovino društva in njegove plodnega 301etnega delovanja. Naglasil je, da je bilo društvo v času tujega gospostva ustanovljeno L 1909. v Trstu po vzoru bratov Cehov in je v težkih letih stalno večalo število svojega članstva. Rastlo je tudi število njegovih podružnic. Vsakoletne skupščine so bile manifestacije narodne ideje in stanovske zavesti. Izdajalo jf tudi svoj stanovski časopis. Ker so nemški tovariši kmalu spoznali, da jim to društvo slovenskih uradnikov postaja nevarno posebno v Sloveniji, so začeli proti njemu ostro gonjo, pa jim je že v prvem letu svetovnega pokolja uspelo, da je bilo društvo po komaj parletnem delovanju razpuščeno, njegovi funkcionarji pa so bili premeščeni v povsem nemške kraje ali pa vpoklicani v vojake. Toda s prevratom je nastopila doba novega razmaha in nekdanji člani so se takoj spravili na delo, za obnovo društva. To jim je tudi kmalu uspelo. Odtlej se je na njegovo pobudo razpredla podebna stanovska organizacija na vso državo in danes so vsa društva povezana v Zvezi, ki ima izgrajene oblastne uprave že na vseh sedežih železniških direkcij. Predsednikovemu poročilu, ki je bilo sprejeto s priznanjem, je sledilo poročilo tajnika g. Rudolfa Mejaka, ki je obsežno in izčrpno poročal o delovanju društva v pretekli poslovni dobi. Podrobnejša poročila je odbor objavljal sproti že v svojem stanovskem glasilu. Iz tajnikovega poročila pa je izhajalo, da je bila društvena delavnost zelo vsestranska na splošno za-dovolistvo č^nstva. Predsednik oblastnega odbora je izdelal predloge za zelo za-željeno spremembo novesa zakona o državnem prometnem osebju. Tega novega Zdelo se mi je, da v senci Palais-Roya-la, ki je tolikaj zvezan z njeno epopejo, prodiram globlje v njenega duha in da si ne bi bil mogel nikjer drugod tako nemoteno in vendar v takem veličastnem dekorju njene zgodovine obnavljati vročih diskusij o smislu in nesmislu njenega dogajanja, o strahotnih zaletih mase v dobi Terorja in o čudni reakciji napoleonskega časa, ki je z zvezanim snopjem njenih idej zasejal po širni Evropi semena velike zablode in nič manjšega izvora novih resnic. Poslej je s podobami povoldnevov v parku Palais-Royala, z dekorjem častitljive arhitekture ogromnega zgodovinskega doma in s stebri njegovih arkad ilustrirana v mojem duhu sleherna knjiga o tej »nesmrtni volkulji«, kakor je imenoval nekdo letošnjo »jubilant-kd« — Francosko Revolucijo. zakona še ni in tudi ni znano, kdaj bo izšel, pa koliko bodo v njem upoštevani predlogi društva. Oblastna uprava je večkrat posredovala na merodajnih mestih zaradi izrabe letnih odmorov. Toda razmere se kljub obljubam niso mnogo izboljšale. Krivda tiči predvsem v pomanjkanju osebja in kreditov. To vprašanje pa je postalo že tako pereče, da sa je začelo z njim baviti tudi že dnevno časopisje. Z uspehom je nadalje društvo interveniralo za izboljšanje razmer v tujskih sobah. Za povišanje prejemkev se je v Ljubljani vršil sestanek vseh strokovnih organizacij uslužbencev državnih ustanov. Izdelana je bila tudi spomenica, ki jo je posebna d-2-putacija oddala banu in Trgovski in Obrtni zbornici. Obljubljeno je bilo. da bodo težnje in želje upoštevane. Nadalje so bili sestavljeni predlogi za spremembo pravilnika bolniškega fonda. Uprava sodeluje tudi pri akciji glede nove uredbe o humanitarnih fondih Sestavljena spomenica je bila poslana na merodajna mesta Zastopniki društva v upravi bolniškega fonda so z uspehom sodelovali pri akciji za gradnjo paviljona na Golniku. Pri ra?nih volitvah v bolniški fond, nabavljalno zadrugo in v podporno društvo so upravo za- , stopali tovariši. Ker je morala zar?di novega zakona o zadrugah likvadirati zadru- ! ga »Dom«, js bro namesti njs ustanovljeno društvo »Dom«, h kateremu so pri- i stopili skoro vsi člani zadruge Društvo je v tem času kupilo neko zemljišče pri no-staji Raieče-Plani^a Intervencije dmštva so bile zelo številne in so bile zvečine uspešne. Uprava se je po svojih zastopnikih udeleževala občnih zborov drugih oblastnih odborov, s katerimi je gojila zelo tesne stike. Mariborski pododbor ljubljanskega oblastnega odbora deluje vzorno in vestno in je z upravo v stalnih stikih. Društvo je med letom priredilo več zelo uspelih izletov tudi v tujino in imelo tudi en družabni večer, ki je lepo uspel Med letom je društvo podelilo dve podpori, odobrilo eno posojilo in izplačalo na po-smrtninah 10.000 din. Število članstva je narastlo in danes šteje 442 članov Odnosi z drugimi strokovnimi organizacijam' so bili lojalni. Tajnik je zaključil svoje poročilo s pripombo, da odbor morda ni imel tolikih uspehov kakor so si člnni želeli, da pa za to krivda ne zadene uprave V bodoče pa je pričakovati izb lišanja. Po poroč'lu blagajnika, iz katerega je bilo razvidno pevoljno stanje tako rtm^-vene blagajne kakor tudi stanje raznih fondov, je bila na predlog g. Vladimir ja Tominca, ki je podal poročilo nadzornega odbora, soglasno izglasovana razrešila celemu odboru. Med posameznimi poročili so bi e zelo živahne debate, posebno v zve. zi s predlogom o ustanovitvi posebnega gradbenega odseka, ki ga je stavila uprava, Zborovalci so po izčrpni debati sklenili ustanovitev tega odseka, katerega naloga bo izdelati podrobne načrte za gradnjo doma železniških uradnikov, pa izdelava pravilnika, po katerem naj ta odsek posluje. Sledile so volitve nove uprave. Soglasno je bila izvoljena predložena lista s predsednikom dr. Matijo Campo na čelu Za I. podpredsednika je bil izvoljen Bruno Parma, za II. podpredsednika pa ing. Anton Ozvald. Nadalje so bili izvoljeni za odbornike mg. Franc Jagodič, Franc Lu-žar, Janko Klasinc, Janez Košir, France Lipovšek, Hugo Mešiček. Ferdo Hladnik, Franc Sedej in Stanko Cretnik Za njih namestnike Valentin BenedičiC. Franc Kessler, Avguštin Mehle, Maks Zurlini in Ivan Kastel'^. V nadzorni odbor Ivan Türk. Rudolf Mejak in Josip Znidaršič, za niih namestnike pa dr. Alojz Rustja in Metod Kop'tar. Na kraju so bile na dnevnem redu še Ljubljana, 5. februarja Letošnji predipust Je precej dolg, saj pade Kurentov god šele na 21, februarja, pa vendar vsa naša društva in organizacije hite s svojimi prireditvami, da jih čim prej spravijo pod streho, zlasti pa okoli prvega, ko je še nekaj ovenka v žepu. Zato je sinoči Ljubljana plesala in rajala na vseh koncih in krajih. Povsod so bdle vesele predpustne zabave, veselice in prireditve, povsod je odmeval vesel smeh, ki nam je v teh skrbi polnih časih kar v uteho in več ko potreben. Večja prireditev je bila ples Jadranske straže na Taboru, o katerem bomo še prinesli poročilo Dobro so se imeli legionarji na svojem plesu v Delavski zbornici, banovinski uslužbenci in upokojenci pa so se zabavali na svojem večeru v dvorani hotela »Metrcpol«. Prijatelji Sokola in. so se zbrali na valčkovem večeru ob Jadranu v Sokolskem domu na Tyrševi cesti, vesel živžav pa je bil tudi pri absolventih državnih irgo-vskih šol v Trgovskem domu. Danes zvečer pa je bila še sokolska ma-škaracLa v štepanji vasi. Današnja nedelja je bila lep zimski dan, ki je zvabila smučarje v planine, ostale Ljubljančane pa na krajše sprehode, ker je podnevi solnce kar prijetno prigrevalo, čeprav »e je gibala temperatura zjutraj med 5 in 8 stopinjami. Po dolgem odmoru je prišla na račun ljubljanska mladež, kajti Ilirija je odprla svoje drsališče pod Cekinovim gradom, tako da je bilo tudi tam prav živahno. Tramvaj jo je udaril v glavo Popoldne je šla po Starem trgu 28!etna služkinja Marija Jeničeva. Sredi trga, kjer je pločnik najožji, je hotela prehiteti nekega pasanta, v svojo nesrečo pa ni slišala ali pa ni videla prihajajočega tramvaja, in ko je stopila s pločnika na cesto, jo je voz butnil z vso silo v glavo, da je odletela na pločnik. Takoj so jo mirali prepeljati v bolnišnico, kjer •*> Ugo ovili, da ima prebito lobanjo in je njena po-ŠkocJba prav rerna. še dve nesreči Na Bleiweisovi cesti tik pred Narodnim dconom je neki vojaški kolesar podrl 25- letno prodajalko Milko Kočevarjevo, za-poeljemo pri trgovcu Parvlinu. Poškodovana je bila na glavi in se je morala zateči v bolnišnico. — Z Jesenic pa so prepeljali v bolnišnico 331etnega delavca Alojzija Gregoriča, zaposljenega pri podjetju Slo-grad, ki ga je včeraj, zasul plaz zemlje in mu nalomil desno nogo. Požar na Grmadi Kakor običajno ob lepih nedeljah sta bili tudi danes šmarna gora in sosedna. Grmada polni izletnikov, ki so se radovali lepega zimskega dne in krasnega razgleda, Pczno popoldne pa je nenadno nastal na Grmadi gozdni požar. Bržkone je nekdo izmed izletnikov v neprevidnosti vrgel tlečo cigareto ali pa gorečo vžigalico v suho listje in ga zanetil. Škof Gnidovec na mrtvaškem odru LJubljana, 5. februai-Ja Pokojnega škofa Janeza Gnidovca so v soboto c poldne uslužbenci mes-nega pogrebnega zavoda prepeljali iz Leonišča v škofijo, kjer so ga položili na mrtvaški oder. Tam leži zdaj pod visokim baldahi-nom v škofovskem ornatu, ab strani pa mu gorijo velike sveče. Vsa dvorana je črno drapirana. že včeraj, zlasti pa danes so prihajali verniki v škofijski dvorec, da se še enkrat poslove od priljubljenega škofa, ki ga jutri prepeljejo v cerkev Srca Jezusovega, od koder bo ob 10. nastopil svojo zadnjo pot na pokopališče k Sv. Križu. Slovenski sodniki so zborovali Ljubljana, 5. februarja Danes dopoldne je bil v glavni razprav-ni dvorani ljubljanskega okrožnega sodišča izredni občni zbor dravske sekcije Društva sodnikov kraljevine Jugoslavije. Uudeležilo se ga je izredno lepo število članev. Na dnevnem redu je bila samo delna sprememba pravil, ki jo je nareno-vala nova uredba glede poslovanja raznih človekoljubnih in podpornih ustanov. Ker se ta uredba tiče predvsem naših stanovskih podpornih fondov za primer bolezni ali smrti članov, je gotovo, da njena določila zadevajo v živo mnoge naše stanovske organizacije. Razumljivo je, da je tudi med sodniki vladalo veliko zanimanje za to, kaj bo občni zbor sklenil za bodoče. Zborovanje, ki ga Je vodil predsednik slovenske sekcije sodnikov dr. Stempihar, je bilo prav živahno, saj so zborovalci zelo vneto posegali v debato in povedali marsikaj tehtnega. V kratkih besedah je že predsednik v svojem uvodnem govoru pojasnil, za kaj prav za. prav gre, teme- ljito pa je na podlagi izkušenj, ki jih je imelo društvo od svoje ustanovitve dalje v prvih povojnih letih,, pojasnil potrebe za bodočnost blagajnik društva dr. Rup-nik. Društvo šteje danes 358 članov in daje v smislu posebnega pravilnika svo jim članom potrebna posojila, po smrti članov pa izplačuje njihovim družinam po 12.000 din posmrtnine. Nova uredba, ki je nedavno izšla in mora stopiti po preteku treh mesecev v veljavo, pa spravlja te fonde v resno nevarnost. Zato je odbor društva, ki je že takoj po objavljeni uredbi stopil v stik z nad tridesetimi enako ogroženimi in enako nezadovoljnimi društvi in nastopa skupno z njimi v akcijah proti irveljavljenju te uredbe, sklical da,-našnji izredni občni zbor, kjer so se zborovalci sporazumeli za nadaljno pot in soglasno prišli do zaključka, kako jim je zavarovati stanovske interese. Po obširnih pojasnilih s. o. s. dr. Žigou na je bil na kraju s 154 proti I7 glasovom sprejet predlog društvenega odbora, ki ga je v imenu odbora stavil tajnik dr. štrukelj. čez dva tedna najdena utopljenka Vavta vas, 5. februarja. Kakor je »Jutro« že poročalo, je 20. januarja v Vavti vasi ob Krki prala perilo Marjana Beletova, ki je bila bolehna in j: je večkrat prišlo slabo, da je padla v nezavest. Tako jo je tudi pri pranju perila Mariborska kronika Maribor, 5. februarja V sezoni občnih zborov in drugih prireditev smo. Sinoči je bil v polni dvorani Narodnega doma peti ruski večer ki ga je priredila mariborska podružnica Ruske matice. Na sporedu so bde izbrane solistične točke, nuke operne ari.,e m d. lige ruske pesmi, ki sta jih mojstrsko odpela svoječas-a Cianica petrograjske ope re in seaanja članica beograjske opere ga. Liza Popova in g. Bor.s popov, znameniti ruski operni pevec m baritonist. Na k avir-ju ju je spremljal g. dr. Roman Klasinc. Oi-a sta c. a ueiež-a pii3ičn>-gci priznanja navzočnega obč.nstva Večer sta počastila s svojo navzočnostjo med drugimi tudi mestni poveljnik general Stanojiovič in mestni župan d:, ^uvan. Krasno uspelemu koncertu ja sledi' p.ijeten družabni večer, na katerem je pel ruske pesmi s sprem, ljevanjem kitare bivši član zagrebške opere g. Mihael Lebedev. Zbor Maistrovih borcev je b.l danes uopo une v gom^ u.oani Narodnega doma. Na ~bor so prišli številni član:, ki so dvorano popolnoma zasedli. Počastili so občni zbor s svojo navzočnostjo med drugim^ poupoikovnik g. Mas ač, major g. čuoelič kot zastop.iik poveTn ka 45. pehotnega polka, mag. ravnatelj g Barle kot zastopnik mestne obč.ne, g. Gr čar kot zastopnik organizacije dobrovolj-cev, g. Geč kot zaslopnik invalidov. Zbor je vodil g. Ju ij Guštn in podal uvodno poročiio. Predlagal je. da se odpožlje udas nostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. in pozdravna ministru za vojsko Nedlču. Spomnil se je tudi pokojnega generala Mais .ra, ki so mu navzečni zaklicali triki alni »Siava« Sledili so prisrčni pozdravi zastopnika dobrovojsev g. Grčarja, zastopnika invalidov g. Geca in polkovnika g. Andrejke v imenu Legije koroških borcev. Zatem so poroča i tajnik g. Lipu.i>, g. Cimerman g. Hribermk namesto blagajnika ln g. Cvirn za n" Izorni odbor, ki je odboru predlagal razi ršnico. Zveza Mais strovih borcev šteje da i es 15D3 članov in ima svoje številne odseke in poverjen štva na naiem podeželju. Zveza se je vneto zavzemala za koristi svojega članstva in za ugodno rešit* v vp.a/anja p Iznar.ja do-brovoljscva. Pri volitvah je bil izvoljen nov odbor s predsednikom g. Guštinom. V odboru je 36 odbornikov in namestnikov. Na občnem zboru so sk'enili spremembo pravil. Spremenjena pravila določajo med drugim poseben širši odbor, ki se sestane najmanj enkrat na 'eto in sklepa o načel, no važnejših zadevah. V širšem odboru so poleg članov upravnega odbora tudi predsedniki odnosno delegati posameznih ods sekov. G. Malenšek je prebral nato obširno resolucijo, v kateri se obsoja cepljenje narodnih sil in se priporoča odločHnlm Čini-teljem, da dajejo pri raznih delih in zapo, slitvah prednost borcem za osvobojenje naših severozapadnih krajev. Resolucija Ima številne gospodarske socialne predloge v prid Maistrovim borcem. G. Kristan je sprožil dodaten predlog, s katerim pred, laga ustanovitev nekakšnega Narodne sveta kot vodilnega obmejnega narodno obrambnega organa in uvedbo posebnega narodnega dinarja, ki naj služi gospodarski zaščiti našega revnega obmejnega kmeta. Na predlog g. dr. Mejaka Je bil ob velikem navdušenju izvoljen za častnega člana Zve ze Maistrovih borcev mnogozaslužnl bivši zvezni predsednik in prvi adjutant pokoj, nega generala Maistra prof. dr. Anton Dolar, pri slučajnostih so se obravnavale še razne organizacijske Interne zadeve. Mladina Jugoslovenske nacionalne stranke je ime a popoldnt v Grmekovi dvorani v Studencih lt po družabno prireditev, ki je tesno povezala našo idealno nacionalno mladino z zastopniki starejše nacionalne generacije, ki si tudi prihiteli med mladino. da jo podpro v njenem idealnem, požrtvovalnem stremljenju. O tem in onem Ou doma je pobegnil neznanokam 18-letni Albin Fric iz Slovenske ulice 28. Ker je mati v strahu da se ni sinu kaj pripetilo, je o zadevi obvestila po lei jo. — Zlat poročni prstan ie našla lekarniška mani, pulantka Marija Jazbinškova. Na prstanu je gravirano ime Zora Prstan je na policiji. — Nevarna tipa je zajela policija v osebi 30-letnega krošnjarja Djordja Peri-šiča iz Knina ir. Djordja Takliča iz Pe trinje. Perišič je ukradel Josipu Kovačiču s Slomškovega trga 13 iz telovnika žepno uro z verižico. Stražnik Je našel pri telesni pre:skavi pri njeni pet žepnih ur in lovski nož. Oba sta v zaporu. — V stanovanje trgovskega pomočnika Josipa Höbila, A'ek sandrova 44, se je vtihotapil neznanec in odr.esel uro z verižico v vrednosti 700 din. ob narasli Krki napadla slabost, da je omahnila v deroče valove. Vse iskanje je bilo doslej brezuspešno, šele na svečnico dopoldne so našli njeno truplo nedaleč od kraja, kjer je padla v vodo, v kotlini, kamor jo je bil potegnil vrtinec. Žalostno je pri nesreči še to, da leži njena omožena sestra, mati treh otrok, hudo bolna za jetiko v bolnišnici, kjer se bori s smrtjo. Nase Gledališče DRAMA Ponedeljek, 6. Ob 15. Snegulčica. plačna mladinska predstava. OPERA Ponedeljek, 6-: zaprto. Brez- Pretep. Iz Most pri Žirovnici nam na zadevno vest v zadnjem ponedeljskem »Jutru« pišejo: V s:'boto 28. januarja zvečer sem podpisani Noč Ivan, poses.nik in tovarniški delavec iz Most bil v Mati-čevi gostilni v Mostah v družbi s Tripla-tom Janezom, Dežmanom Slavkom in Ha-tičem Evgenom. Igrali smo tako zvani durak ne meneč se za to, kaj se je godilo med ostalimi gosti. Pri nekem prepiru je nekdo raztrgal površnik Pretnarju Ludviku. Ta je kmalu potem pristopil k meni in mi rekel: »Ti si raztrgal moj površnik« ter silil v mene. Rekel sem mu, naj me pusti pri miru ker nisem imel nič opravka z vso rečjo. Takoj nato sva šla s Tri-platom ven, da bi šla domov. Zunaj sem stopil ob stran ceste, da je šel mimo mene naprej Pretnar. Zaiem sva se s Tri-platom vrnila v gostilno, da se izogneva morebitnemu prepiru, čez nekaj časa sem skrivaj šel iz gostilne, ker sem hotel domov. Za menoj je prišel Pretnar ter me je brez povoda pcdrl na tla in me začel teps i, in tako sem v silobranu ranil Pretnarja. Vse to lahko s pričami dokažem. O neki ljubosumnosti pa ni govora. Bila sploh nisva v sovraštvu. Noč Ivan. Zmoj«o«io pei ce s £ ih filtnev Ob ljubljanski premieri „Kriza ab potoku" Izbira čeških filmov, k: jih v Ljubljani predvaja kino »Union«, je pokazala doslej tako srečno roko, da je vsak dosedanji češki film najboljša propaganda za na-daljnega. Filmi kakor »Maryša«, »Hordu-bal«, »Pater Vojteh«, »Poročnik Repkin« in drugi so ne le s svojo zanimivo in vedno kvalitetno vsebino, marveč tudi s svojo že kar odlično tehnično opremo prepričali vsakega prijatelja dobrih filmov, da lahko češka filmska produkcija uspešno tekmuje s filmi velikih narodov. To neizpodbitno dejstvo je že samo, ne glede na druge, zlasti kulturno politične ozire, najučinkovitejši razlog, da posvečamo češkim filmom posebno pozornost. Tudi film »Križ ob potoku«, ki ga pravkar predvajajo v »Unionu«, ne zaostaja v nobenem pogledu za svojimi predhodniki. Iz spisov starejše češke pisateljice Karoline Svétlé (1830—1899) je znameniti praški režiser Miroslav Jareš srečno izbcal mikavno snov romana »Križ ob potoku«, ki obravnava življenje starih čeških kmečkih rodbin. Rod Potočkih zadnje prekletstvo in njegovi potomci so čudni ljudje, ki radi uhajajo na stranpota .Vzlic temu se vrla Evička, inteligentno, srčno dobro dekle iz premožne kmečke hiše, omoži na dom Potočkih. Njen mož Stepan je izprva dober in se zvesto oklepa dema, pozneje pa ga »pokvarjena kri« Potočkih zvabi na stranpota Zaplete se v ljubezenski odnos s krčmar-jevo hčerjo in naposled požene kot strasten kvartopirec vse imetje na boben. Vrla Evička mnogo trpi, vendar upa, da bo s svojo vztrajnostjo in ljubeznijo pre- magala hudo kri svojega moža in odrešila rodbino njenega prekletstva. Zaradi tega se odpove ljubezni do svojega svaka, ki jo ljubi iskreneje kakor Stepan. Naposled se sicer ponosna Evička poniža tako daleč, da gre k Štepanovi ljubici in jo prosi, naj ji vrne moža. Evičkina srčna čistost in dobrota preženeta megle prekletstva in zgodba izzveni v novo, srečno harmonijo razrušenega zakona. V okvir te zgodbe je režiser učinkovito vpletel motive iz ljudskega življenja (ples v kresni noči, ženitovanje i. dr.) in jim dal ljubko ozadje češke pokrajine z njenimi polji, logi in travniki. Nosilci glavnih vlog Jir ina Stepničkova kot Evička in Vitèslav Vejražka in Mirko Eliaš so tudi pri nas že tako znani, da jim ni treba peti slavospevov. Film »Križ ob potoku« je skratka krasna filmska pesnitev o kmečki zemlji in kmečkem rodu ter o zmagi dobrote nad zlom: film, ki te osvaja s svo-jo lepoto in ki ga ne boš zlahka pozabil. POI DO SREČE Knjigo in ostale tnfor-nacije dobite zastonj, ko se obrnete na poznanega grafologa rCarmaha, Žalec. 81-37 £ NO- IN VEC^o,SVNE JUGOGRAFIKA f" (tff- féuip 23 » Prvovrstni trboveljski 7REM0G brez prahu, koks, snh* drva nudi ^ Pogačnik BOHORIČEVA 5. Telef. 20-59. me, zadušiti me ho Pojutrišnjem, dne 8. t m. poteče 90 let, odkar je umrl dr. France Prešer največji slovenski pesnik, ki je s svojim življenjskim delom položil temelje naši duhovni kulturi. Da se poklonimo liku velikega genija in da si prikličemo podobo časa ob njegovi smrti v spomin, prinašamo nekaj redkih, zanimivih dokumentov o njegovih poslednjih dneh s faksimilom pesmi »Memento mori« iz zbirke slikarja - grafika E. ■Justina in z dvema njegovima portret-nima študijama. Zapisali so o njem, da je prišel ko meteor. Tako se narodu v resnici utrne lu£ v temi zgodovine. Kadar ljudstvo na svoji poti do kulture, v svoji borbi za svobodo doseže svoj prvi vzpon, vzre v zrcalu, kakršno je položeno v sleherno Človeško srce, svoj obraz. Prešernove »Poezije« so zrcalo, ki nam je prvo dalo in na veke ohranilo podobo našega človeka in naroda. Danes lahko rečemo, da V dobrih sto letih, ki nas ločijo od njegovega dela, misel in beseda nista laš1! jasnejšega izraza in bolj dognane oblike, kakor ju je on ustvaril v svojih verzih. Bolečina in žrtev, ki sta od nekdaj spremljali duhovnega tvorca pri nas, nista dali, da bi prizadevanje obeh njegovih najpomembnejših slednikov Levstika in Cankarja, rodilo bolj zdrav, do vrha dozorel plod: bolečina, iz katere bo vrele »Poezije«, je v življenjskem delu in v življenjski tragiki obeh pustila široko zevajočo rano. ki iz nje nene-homa curlja vroča, žgoča kri Devetdeset let je, odkar je France Prešer. zatisnil oči, nekaj rodov se je v naši kulturi in na naši zemlji izmenjalo za njim. Njegova beseda pa je še zmerom program, ki trka na našo vest še z večjo resnobo kakor za njegovih (ini: Največ sveta otrokom sliši Slave, tje bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosti vol'jo vero in postave..« — Nocojšnji koncert v proslavo 60-let. j lice Antona Lajovca bo imel naslednji spored: Uvodno besedo govori prof. Mar, jan Lipovšek, ravnatelj Betetto bo zapel {samospev »Iskal sem svojih mladih dni« in »Mesec v izbi«; sledita dve točki simfoničnega orkestra in sicer Andante in Capricio; gdč. Polajnar jeva Ljudmila, mlada izvrstna koncertna pevka, bo zapela tri bisere iz literature naših samospevov »Begunko pri zibeli«, Veter veje« in »Kaj bi le gledal«; sledita dva samospeva, ki jih zapoje ravnatelj Betetto: »Svetla noč« Jn »Pesem starca«. Koncert zaključi nastop pevskega zbora Glasbene Matice, ki bo zapel nastopne zbore: »Bolest je koveč«, Večerno pesem«, »Napitnico«, »Kroparje«, »Lan« in »Zelenega Jurija«. Sopran solo v tem zboru bo pela gdč. Polajnarjeva Ljudmila. Vse sk.adbe so umetnine Antona Lajovica in njegova dela pomenijo najplemenitejšo obogatitev naše glasbene in koncertne literature. Umetniško vodstvo je v priznanih rokah ravnatelja i'o. iliča. Orkester bodo sestavljali naš izvrstni operni orkester in člani Orkestralnega društva Glasbene Matice. Ker bo koncert v proslavo 60-letnice skladatelja Antona Lajovica, je dolžnost naše javnosti, da po-seti nocojšen koncert v največjem številu. Prodaja v naprej do pol 19. ure v knjigarni Glasbene Matice, od pol 20. ure dalje pa v veži Filharmoničnega poslopja. Za Četek točno ob 20. Sprememba solistov je morala nastati delno zaradi prezaposlenosti, delno zaradi obolelosti. Koncertni program se bo dobil tudi pri blagajni. r i L ' " * /A Jn/m^u <■'/ /M? ••X. V. - \ .'/_./ ' T,-i;U ■ ' '• JL \ < \ • ¥> ^M"- ■ mm v. r»sti branja «jet pride eòi (to je, m p ogniti, pomarati, iti; nörc presnina) mcena be-nemci še i po gresko èpàn prior, xeraga in. in isja izpah-esedi takó i s pisa-:zvirku vednost, lj njega drugaci la «a-eskiga %vjan-•eski-jan-per-se vsi sktgà) de se lim za «namo, vaga io več nini iz-•d imeli, pa La-ilich) se kaj verjame D-.1, ktere o delo v. i: rjad: slovenski v redu ti latinski-ationem ed potersi izvira , • iména \ * se dan bljo predstavim : •od eng a «nder sim ti, slišal: 0» pritO' nga (Em-sich i - Žalostno oznanilo — in prijazno povabilo. 4 Slavni slovenski pésnik Dr. France P re še rio, je 8. dan tega mesca ob osmih dopoldne v Kraj nji po 13 tednov dolgi bolezni na vodenici umeri v 49. leto svoje starosti. Gosp. tehant Da gar in, ki so ga vsak dan obiskovali, ne morejo dosti dopovedati, kako poter-pežljiv je bil rajnki celi čas svoje bolezni, in kako lepo z Bogam spravljen de je amcrl. Noter do zadnjiga zdih-ljeja se je dobro zavedel: „vzdignite me, zadušiti me hoče" so bile njegove poslednje besede, in ko-mej jih je izrekel — je pa vgasnil. Z ju* e j malo pred smertjo je še svoji sestri rekel: „Kmalo bo treba pred sodbo iti" — in zares se je zgodilo I Oznanilo smerti slavniga moža je poslal vodja krajnske narodne straže gosp. Konrad Loker po posebnim poslancu slovenski družbi v Ljubljano, ki je berž smertui list napravila v slovenskim jeziku, in ga je po Ljubljani razposlala. Spomina vredno je, de ta smertni list je bil drugi v slovenskim jeziku; perviga je pred 8. lèti gosp. And. Smoletu rajnki Prese rio sam napravit V saboto 10. dan tega mesca je bil pogreb, ka-koršniga v Krajnji že dolgo ni bilo. Krajnski naro ds k i straži, ki je že pri več priložnostih pokozala, de je prava narodska (National) straža, gre čast io hvala, de je rajnciga z veliko slavo pokopala. Stražniki so ga nésli ; gosp. tehant z 7 duhovni so ga pokopali ; žlahta. sila veliko Krajncov in Krajnjic, in veliko prl-jatlov iz Ljubljane, Radoljce, Teržiča i. t. d. ga je spremilo na pokopališe, kjer zdej počiva, ki nam je tako sladke pesmi pél, in kteriga življenje je vender tako grenjko bilo! Kdor vé vse prigodke, ki so rajnciga zadéli od začetka, ko je v kancelijo komorne prokuracfje v Ljubljani sto pil « noter do tega časa, ko je v Krajnji c. k. pravdosrednik postal, si bo lahko razložil globoko po-, rnembo njegove pesmi, ko je pél; Kdo zni Noč tamno razjasnit', ki tare duhä? Kdo vé Kregulja odgnati, ki kljuje sercé Od zora do mraka, od mraka do dné'. v » Ali pa nad pia svojih poezij: Sim dolgo opal in ee bal/ Slovó sim upu, straliti dal; Serce je prazno, ßreeno ni, Nazaj si up in strah želi. r»' Prihodnjo saboto 17. dan tega mesca ob tO. dopoldne bojo po rajncim bilje v Krajnji, h kterim prav lepo povabimo vse njegove prijatle in spoštovavce. Pridite obilno! ; Po biljah se bo posvetovalo: Kakošin spominek naj bi se rajneimu naredil in kam nej bi se postavil? Slavni mož zaslaži svoje slave vredin spominek: torej je treba, de se ta reč dobro prevdari, in de ee več prijatlov snide, ki se bojo posvetovali: kako bi ee dalo to nar boljši storiti. Dr. B. Coricar iz MJublJane. Gosp. Dr. Orel je zaéél pretečeni teden kmetijstvo v slovenskim jeziku učiti. Cez 80 učeneov ima. Gosp. Dr. Orel se bo z gosp. Dež ma nam v kmetij-» «ku tako verstil '«» gosp. Dežtnao vwi™ Poročilo o Prešernovi smrti in vabilo na akcijo za spomenik, ki je izpod peresa dr. Bleivveisa izšlo v »Novicah« 14. februarja 1849. Jožef Blaznik, založnik Prešernovih .Poezij* pa je izdal mrtvaški list sledečega besedila: Slovenskim u družfvu v Ljubljani je da! gospod vodja narodske straže v Krajnji žalostni prigodek na znanje, de je naš slavni pésnik gospod * France Prešerin, dohtar pravice in c. k. pravdosrednik v Krajnji, 8. dan tega mésca ob osmih dopoldne, po doigi bolezni in previden s smertnimi zakramenti umeri. Pogreb bo v saboto, 10. dan tega mesca, ob desetih dopoldne. Slavnimu možu poslednjo čast skazati, povabi slovensko družtvo prijatle in znance rajnciga, vse ude sjovenskiga družtva, in sploh vse domorodce, naj pridejo v saboto v Krajnj k pogrébu. V Ljubljani 8. dan svečana 1849. IWBWBW——BEgBEHBM— /fS iL e e Ti Zto Jxc^f Znovn-CtV J* X CLJI^-ZO. Z< ' A . n eye pn cza,-rtf v 4 L Osj « ßelplctt JU tUlvoJ /oave kULloj piùft Y ^e # sijaje Je ectjvcU<. -naj OÀv -^t , -In^y* - J* eJc™ fn rJ v tjfij* do veJcfja. Jà^ t <1 " A- J*a.t7 na. £ /mližnA. jfeTv-*, vUan. ^a/.l^co'U. « / JčtL.cfe koloi p+j.^ l) „tJ^UL™ rrlm fit) täncccJJi/»^ Jllofct /Òidt+jTtJ 1 K memento ^ £ t' ~ ' 1 - ' -1 ■■ - ■ ■ i ■ i»» Faksimile Prešernovega rokopisa — zadnji list »Poezij« iz leta 1847 E. Justin: Prešernova smrt. Študija za like Vaš teto ve »Roman o Prešernu« Freiern do Stritarja Obraza dveh IJtsMJaitšklli županov Iz srede prejšnjega stoletja V članku >Prešeren na dobrodelnem plesu,« ki smo ga objavili zadnjič, je pisec omenil, da je na seznamu prostovoljnih prispevkov za ta ples podpisan tudi župan dr. Costa. To je pogreška, ki je nastala v naglici. Ljubljanski župan dr. Costa je bil človek' poznejše dobe in je "bil 11. februarja 1-^9, ko je bil prirejen dobrodelni ples na starem strelišču, v sedanjem Ljudskem domu, komaj 3 let star in dotlej Ljubljane morda sploh šs videl ni. V tistem času je županoval v Ljubljani Janez Nepomuk Hradecki, ki mu je dr. France Prešeren ob 25-letn:ci županovanja 25. maja 1S45 t ivoji prigodnici zapel med drugim: Kak Tvoje je hiló srce goreče za čast in prid in blagórstvo Ljubljane, Ljubljane, ljub;ce nebes in sreče! Tisti Costa, M je na seznamu podpisal prispevek za ples na strelišču, je bil bržkone Henrik Čosta, c. kr. mitniški ravnatelj. oče poznejšega ljubljanskega župana dr. Etbina H. Coste, ki je bil rojen 1832 v Novem mestu, ali pa morda kak njegov «sorodnik. Vsekakor je bil premožen gospod, ' saj ie daroval 1 gl. 20. kr., doč:m ■\e dal dr. France Prešeren samo 40 krajcarjev,. za dobra dva bokala vina po tedanji ceni. Dr.Etbin H. .Costa, ki je prišel v Ljub-Jjano iz Novega mesta šele 1845, ko je sto- pil v 4. razred tedanje gimnazije na Vodnikovem trgu, je postal ljubljanski župan meseca julija 1864 po smrti prejšnjega župana Ambroža. Za župana je bJ po treh letih ponovno izvoljen 12. junija 1867 in je županoval do 13. avgusta 1868, ko je vlada zaradi opozicije proti njemu razpustila mestni občinski svet. Dr. B. H. Costa je bil velik prijatelj tedanjega voditelja Slovencev, dr. Janeza Bleiweisa. Mladoslovenci so jima očitali, da si drug drugemu prižigata kadilo. S Prešernovo dobo je imel dr. E. H. Costa samo tol.ko zveze, da je za svojega županovanja v Ljubljani postavil pri Tranči nov čevljarski most iz litega železa, ki so ga inenovali po zaslužnem županu iz Prešernovega časa Hradeckijev most. Ta most, ki je veljal 29.500 gl., je izdelala železarna v Dvoru pri Žužemberku. Pred leti so ga prenesli k nekdanji prisilni delavnici nasproti mrtvašnice, ko so zgradili na njegovem dotedanjem mestu nov betonski most po načrt h prof. Plečnika. V ostalem je dr. E. H. Costa dokaj zanimiva podoba v zgodovini slovenskega narodnega prebujenja. V življenjepisu, ki ga je napisal o niem V. Urbas in ga je izdala Slovenska matica 1877, dve leti po Costovi smrti (30. januaria 1875). beremo, »da očetu Costi niso bili kaj po godu Slovenci zlasti, ko so se začeli gibati 1848. 1., a marši- i kak dokaz imamo, da se je že onega leta nagibaj mladi Costa na slovensko stran ... Od prvih dni meseca julija 1850. 1. se je učil slovenščine pri Malavaš.ču ter še tisto leto sam začel pisati malo slovensko slovnico, razdeljeno v 20 nalog, katero je za tisk namenil i meseca oktobra 1.1. v Gradcu res prodal knjigarju Ljudevitu za 40 gld. Da delo ni bilo kaj prida, ni se čuditi, kajti skladatelj je bil še le 18 let star i slovenščina ni mu bila materini jezik.« Prav v istem življenjep su. ki vseskozi hvali Costovo delo, čitamo, da se je 1S67, ko je postal za nekaj časa celo namestnik deželnega glavarja, »zopet pričel učiti slovenščine i sicer pri prof. Lesarji.« Kljub temu, da se je župan ponovno »pričel učiti« slovenščine, je bil vendarle slovenski pisatelj. Ker je za njegove dobe prevladoval kult Valentina Vodnika kot prvega slovenskega pesnika, kajti Prešeren je bil sodobnikom- še preblizu, da bi ga razumeli in prav lno ocenjevali, je 1859 izdal »Vodnikov spomenik«, za katerega so prispevali tedanji slovenski pisci in v katerem je napisal za predgovor: »Ni mi še treba obupati nad tem, da se bo začelo naše slovstvo krepkeie gibati in da bode napredovalo.« To je bilo njegovemu življe-njepiscu dokaz, da »zatorej ni res. kar radi trdijo njegovi obrekovalci, da se je podal v slovenski tabor še le, ko mu je spodletelo pri Nemcih«. Res je bil med ustanovitelji Narodne čitalnice v Ljubljani, v kateri se je spri ja tel iil z »očetom Slovencev« dr. Janezom Bleiweisom. med ustanovitelji in prvi načelnik Južnega Sokola, ko pa so 1864 ustanovili Matico slovensko, je postal njen odborn:k, 1868 pa celo njen predsednik. Ko se je odbor Matice slovenske 9. julija 1872, pravi Urbas v svojem življenjepisu, »posvetoval o predlogu za ustanovitev narodne tiskarne v Liubliani, se je pokazala prav resno tedanja ločitev »mladih« od »starih«, še bolj pa na občnem zboru v septembru ko so nekateri »mladi« strastno nastopili proti dr. Costi češ, da je klerikalec, da narod v tmino vleče, da deli vse le iz sebičnosti i. t. d.« Kako ie bilo s klerikalizmom takrat? Takole čitamo: »še ene°-a početia se ie udelež'1 dr Costa konci 1868. 1. Vstanovilo se ie namreč v-LlubHnni katoliško društvo katero je izvolilo dr. Costo za podnredsed-nika. Oni oošten^ki. ki so se šteli za kon-trolorie vsega Costovega deiania, so ga piovali, se ve da. tudi zaradi t^ar raztro-siM »o celo laž. da n^rnerava, sdirti v samostan minoritov, ter so sklepali svoje do- pise po časnikih (kajti vsi so prišli iz ene fabrike) z besedo: Pojdi v samostan. Ofe-lija! Pa tudi to še vemo, da se je dr. Costa 10. marca 1870. 1. odpovedal knjižničarstvu pri omenjenem društvu ter zapisal v svoj dnevnik: Celotizem nekaterih družabnikov me primora k temu; to vam je strašen ultramontanizem, ki nima podobe s pravim katolicizmom«. Važno vlogo je igral dr. Costa, kl je med tem postal tudi že deže!ni odbornik, član deželnega šolskega sveta državni poslanec ter je bil 1871 tudi kandidat za deželnega glavarja, pri ustanov tvi zavarovalne banke «Šloven je», ki je imela svoj sedež v Ljubljani, podružnici pa tudi na Dunaju in Budmpešti, kjer so naše tedanje gospodarstvenike židje temeljito osleparli Polom te banke je za dolgo omagal zaupanje v gospodarske sposobnosti tedanjih prvakov slovenskega naroda al' dr. Costa se je še pred polomom 26. maja 1874 odpovedal vodstvu banke »Toda časi so postajali boli i boli neugodni bolj i boli re°na je postajala ločitev »mladih« i »starh«. — Med tem je dr. Costa hudo obolel, iskal zaman zdravniške pomoči, dne 28. januana zvečer 1.1875 je umrl zaradi raka v želodcu, star še ne 43 let. Tedaj so 30. januaria 1875 zanihale »Novice« med drueim: »Da je bil dr. Costa zaradi tolike duševne zmožnosti, zaradi tovke navdušenosti za svetinie narodove zaradi tolike vel i a ve hud trn v prti tui-cem je znano vw.cemu. kdor ie ooslednnh 10 let bral časnike nemške, al da so tem proti i kom se pridružili poslednia leta tudi nekateri domačini, to je 'n ostane sramoten madež v zsro^ovini slovenske! Ne nrenehoma so v treh slovenskih častnik'*« ter v umazanih »dunaiskih sonet:h« letel«3 milice na moža. k5 ie vse svoje ž'vljenje žrtvoval domovini svoiei « Dr. Co°ta ie imel vpi'*nsten oopreb. Udeležilo se o-a ie nad 12 000 liu^i kar ie bilo za te^an^o L^'M^ono naravnost osromnr AM strina mlf^'h. ki se le ztrrala okoli 'z^aiat^Ha dimaioVeo-q »7vona« r-5W>ri1 vezavo kl mu erre. LtnWiam v» šele v iwt'Ii IH-ih počastil« «Twrvibi TvVkr\fripo-a svoleva žirnana dr. Et-Wrta f™sfe ko ie nn rriem i m snovala er"* izmed ulic v bež'grajskem okraju. P Jarmila Novotna v Jugoslaviji Ljubljana, 6. februarja »Jutro je že poročalo, da bo slovita pevka in umetnica Jarmila Novotna, dolgoletna primadona, praške, berlinske in dunajske opere gostovala v Zagrebu in Ljubljani. Včeraj popoldne se je umetnica pripeljala v Zagreb, kjer so ji priredili prisrčen sprejem. Prišla je naravnost iz Pra. ge, kjer je nazadnje pela »Rusalko« in Tatjano v »Jevgeniju Onjeginu«. Umetnica je bila zelo navdušena nad prisrčnim sprejemom v Zagrebu in je izjavila, da je srečna, ko je prišla v Jugoslavijo, ki jo smatra za svojo drugo domovino. Pozna Dubrovnik in našo lepo dalmatinsko obalo. Zdaj je na veliki turneji, ki je zadnja pred odhodom v Ameriko. Iz Zagreba bo potos vala v Bukarešto, odkoder se pa vrne k nam in sicer v Ljubljano, kjer bo pela 18. februarja. Od nas bo krenila v Cannes, kjer bo sodelovala na Mozartovem festivalu in bo pela v »Figarovi svatbi«, nato pa bo potovala preko velike luže. Zagrebčane je seveda zanimalo, ali bo njena bodoča kariera pri filmu, pa je umetnica dejala, da ji je sicer večja filmska družba ponujala angažma, ki ga pa ni mogla sprejeti, ker so zahtevali, da se obveže za pet do sedem let. Sicer je pa doslej že večkrat nastopila v filmu, saj .ie odigrala najmanj deset vlog. V Ameriki bo gostovala v operi Metropolitan, nato pa bo krenila z znamenitim dirigentom Fo-scaninijem na veliko turnejo po Ameriki. V Zagrebu bo pela danes Marinko v »Prodani nevesti«, v torek pa nastopi v »Traviati« Tudi v newyorški operj bo na-stopi'a v »Traviati« mimo tega pa še v »Boheme«, nato pa bo vsenakor odšla v Hollywood, ker se je obvezala za dva ril-ma. Sodelovala bo tudi pri otvoritvi svetovne razstave v New Yorku. Z Novotno bo pel bivši tenorist ljubljanske opere Oo-stič, o katerem pravi pevka, da je odličen partner. V Zagrebu vlada za nastop slovite umetnice veliko zanimanje. -! ■■■"■S. Pojutrišnjem, dne 8. t. m. poteče 90 let. odkar je umrl dr France Preàetn, največji slovenski pesnik, ki je s svojim življenjskim delom položil temelje naši duhovni kulturi Da se poklonimo liku našega velikega genija in da si prikličemo podobo časa ob njegovi smrti v spomin prinašamo n°kaj redkih, zanimivih dokumentov o njegovih poslednjih dneh s faksimilom pesmj »Memento mori« iz zbirke slikarja — grafika E Justina in z dvema njegovi, ma portretnima študijama Skladatelj Anton Lajovic slavi te dni ob priliki 20 letnice slovenske Filharmo-nične družbe 20 letnico predsedovanja družbi, pred dobrim mesecem je Lajovic praznoval svojo 60-letnico in bo v proslavo tega jubileja drevi v filharmoniji koncert njegovih del. H. R.: Darilo Z darili je čudna reč: so namreč darila iz dna srca, darila iz lahke roke darila, ki jih radi damo, in darila, ki jih moramo dati. Bruno Mlinar je moral dati darilo, svojemu sosedu za srebrno poroko! Ako bi bilo po Mlinarjevih mislih bi rajši nič ne dal. Zakaj prvič, se nista nikoli posebno dobro razumela, drugič, je bil vedno prepir, kdo ni ugasil luči v kleti ali katera žena sme prej uporaoiti pral nico, in tretjič, Bruno Mlinar sploh ni bil prijatelj daril. Toda nič se ni dalo narediti. Moral je dati darilo. Slo je le še za to, da bi bilo darilo na pogled veliko in da bi ne stalo dosti. Vsak pozna to željo. V takih primerih se kupi potem po navadi kristalna vaza: Ta je videti dražja, kakor je, napravi se velik zavitek in — kakor smo rekli — darilo vzbuja pozornost. Tako je mislil tudi Bromo Mimar in mislil je prav. • Bruno Mlinar je stopil v trgovino s steklom. »Koliko stane tole? — Koliko pa tole'« Vsaka stvar je stala več, kakor je hotel izdati. In medtem ko si je Bruno Mlinar ogledoval steklene zaklade in se boril s svojo skopostjo, je zagledal kup črepinj. Prav v kotu je ležala kopica lepih kristalnih čre-pinj. »Kaj pa je tole?« je vprašal Bruno Mlinar. Trgovec je rekel žalostno: »Velika vaza se nam je včeraj razbil v« »To ste se gotovo zelo ustrašili?- je menil Bruno Mlinar. »Ali je bila vaza draga?« i »Osem sto dinarjev.« »Osem sto dinarjev? To je dosti denarja! Pa kaj boste s temi črepinjami?« »Na smetišče jih bomo vrgli — seveda!« »Bruno Mlinar je nekaj časa stal, kakor da je onemel »Ali bi jih —« je nato vprašal in bilo mu je nekoliko mučno. »Mislim namreč, če niso več za rabo, ali bi mi jih ie hoteli podariti?« »Podariti?« »Da Vam tako niso v nobeno korist.« »Prav rad!« . Bruno Mlinar je bil vzhičen. Bruno Mlinar je stisnil trgovcu roko. »Kupil bom tudi še kaj drugega. Moja žena potrebuje majhen lonček za gorčico Za to pa mi morate razbito vazo, ki je stala osem sto dinarjev, posebno lepo zaviti ter poslati na tale naslov.« »Rad Se danes?« »Še danes!« • Bruno Mlinar je bil svojega domisleka strašno vesel! Njegov sosed bo dobil darilo z vizitko Bruna Mlinarja in mislil, da se je vaza med transportom razbila, a sramoval se bo pripovedovati gosiwske-mu darovalcu o nezgodi. Zakaj če že kdo izda za koga toliko denarja, m.i ne smemo delati težkega srca To zahteva takt in dostojnost. Drugo jutro je pozvonil Bruno Mlinar pri sosedovih. Rad bi še osebno čestital Obdarovanec je bolestno stisnil Brunu Mlinarju reko: »Srčna hvala, gospod Mlinar, prav srčna hvala!« »Ali vam je bila va7a všeč?« je lice-mersko vprašal Bruno Mlinar. Prijatelj je pokimal■ »Zelo! Samo eno vprašanje dovolite, gospod Mlinar: čemu ste dali prav za p^av vsako čreDinjo posebej zaviti v papir?« 'ostani in ost»»« čla Vodnikove dražbe: I o amater Do motivov pogostoma ne moremo tako blizu, kakor bi radi Tu nas ne ovira samo osebna skromnost, temveč tudi dejstvo, da je globinska ostrina tem manjša, čim manjša je razdalja. Globinsko ostrino pa potrebujemo tem boij, čim živahnejši so naši motivi. Nekaj razdalje je zato vt)dno na mestu. To nam daje sicer manjša si ke pr?d-metov, za to neprijetnost pa so nam na razpolago povečeva.niki. Monokelska leča je najboljši in najcenejši pripomoček za ustvarjanje slik z mehčalnim učin1 m Daje to na sebi, česar ne daje n bino dru-To mehčalo v tako perfsktni meri ostro temeljno risbo z crnehčanimi obrisi in stopnjo omehčanja lahko p ijubno dozira-mo. Imetniki starih, nemodernih kumer na plošče v fermatu 6 5 X 9 cm ali 9 x 12 cm naj se ne žaiostijo zavoljo te posesti Naj takšni kameri nadomestijo originalni objektiv s perisk'-pskim naočniškim steklom za daljnogledne, ki ga dobe pri vsakem optiku za 2, 3 kovače in pripravili si bodo možnost nepreplačljivih ur. ko bndo posebno kakšne portretne in tihožitne motive študirali in snemali na nov način z efekti, ki jih na amaterskih posnetkih ne vidimo vsak dan Kar se tiče gorišČTce takšnega preprostega, toda za umetniško fotografiranje nenadomestljivega objektiva, je treba seveda vedeti, da računajo optiki goriščnice v dioptrijah: 1 diootrija Domeni v fotografskem jež ku gorišr-nico 1 m, 2 dioptriji sta V2 m. 3 dioptrije predstavljajo goriščnico m itd. Za format 6 5X9 cm bi prišla v poštev n pr monokelska leča 6 5 di^p'r'je. pr;b';žno 15 n, ?a kamero 9 X 12 cm pa 5 dioptrii to je 20 cm. Votla stran leče je v kameri obrnjena proti predmetu. Stopnjo omehčanosti z zaslonko, kakor •ečeno, poljubno doziramo Pri zaslonki 8 ie omehčanosti že skoraj konec, nri zaslonki 4.5 pa je je pogostoma še nekaj preveč Pravo zaslonko določimo najbolje z opazovanjem slike na medlici. in sicer moramo gledati bolj na celoto slike, nego na kakšno njeno podrobnost Pri ustanavljanju naj bo pred lečo tudi vedno rnme-nica, da se izognemo naknadni korekciji ustanovljenega iztega. ki bi bila dru^če potrebna zavoljo nekih napak, ki se držijo enostavnih leč. Pri posnetkih v megli ae moramo zavedati, da vodne kapljice, ki plavajo v zidaku in meglo sestavljajo, razpršujejo svetlobo. In sicer razpršujejo kratkovalovne (modre) žarke močneje nego dolgovalovne (rdeče). Da bi se mogla najmočneje raznršena modra svetloba uveljaviti, ne priporočajo uporabe rumeni ce. nekateri pa pravijo, da je umestno celo modro sito. Takšne nasvete je treba jemati previdno. Po naših izkušnjah celo pri pankroma skem tvorivu in v rahli megli ne škoduje šibka rumen i ca, modri filter pa smo uporabili le kdaj iz-jemomo, če je bilo treba megleni učinek precej ojačiti. Sicer pa moramo vedeti, da velja vse to, kar beremo o snemanju meglenih motivov, le tedaj, če smo v megli sami. Ce smo pa nad nio če snemamo n. pr. megleno morje, tedaj moramo meglo obravnavati kakor oblake. Prazni filtri so tu še bolj na mestu. K navodilom o jedkoinem postopka ki smo jih objavili v sredini preteklega leta. nam amaterji, ki stvar poskušajo, tu in tam sporočajo, da jim ne gre. Vzrok je najčešče v hipermanganovi kopeli ki noče pokazati predpisanega ji slabiln<>ga učinka. Ali niso krive morda pokvarjene kemikalije? Vzrok je pa lahko tudi v tem, da je jedkalna kopel preveč razredčena ui da deluje prepočasi. V tem primeru je treba dodati pač več hipermangana — toda s pametjo, da ne pojde potem prehitro, tako da bi izgubili kontrolo nad slabi Ino proceduro. Oboroži ti se je treba tudi s potrpežljivostjo, pozitiva ne smemo vzeti prehitro iz kopeli. Napravite najprej nekoliko poskusov z navadnimi kopijami, ki jih ne bo škoda, če se pokvarijo. Vsaka stvar zahteva nekaj prakse. Nam gre j ed kalni postopek na vsak način dobro izpod rok. in da boste imeli takoj še nekaj snovi za poskušanje: lahko vam izdamo skrivnost da je mogoče jedkati tudi pezitive, ki smo jih bili že davno na običajni način razvili, fiksirali in izpralL To naknadno jedkanje sicer ne daje tako lepih tonov kakor normalno jedkanje, vendar pa smo ž njim rešili že marsikatero staro povečavo, ki smo jo bili preveč osvetlili ali razvili, tako da ni bila za spodobno rabo. Odrgnjene im-dene dele na Kamerah, ki niso lakirani, temveč brunirani. počr. nirno na ta način, da namažemo takšen del, potem ko smo ga z becinom dobro osnažili maščobe, večkrat z nasičeno raztopino bakrovega karbonata v amonlaku, ki smo ji dodali dvakratno množino vode. KO se p~euši obdelamo prejšnjo odrgnino s krtačo, nazadnje jo dobro operemo z vodo. Fotoklub Ljubljana, program za tekoči teden: v torek zvečer slikovne kritike, v sredo četrti večer začetniškega tečaja (razviianie negativa), v četrtek četrti večer nadaljevalnega tečaja, v petek običajni članski večer, v soboto po dogovoru fotografski sprehod začetniškega tečaja, v nedeljo članski izlet. — Glede na nekatere naknadne prijave sporoča vodstvo začetniškega tečaja, da je pripravljeno še v tej sezoni, in sicer v prvi polovici marca, otvoriti nov tečaj te vrste, podrobnejše informacije vsak torek in petek zvečer v klubskem lokaM. Fotoodsek podružnice Slovenskega planinskega društva v Tržiču je začel v zadnjem času prav živahno delovati. V osebi svojega novega načelnika, večletnega člana Fotokluba Ljubljane g. Antona štera, ima najboljše jamstvo da se bo razvil v eno najpomembnejših fotoamaterskih skupin naše Goren-'ske. Od 14. do 17. januarja je priredil prvo razstavo slik svojih članov, ki je doživela nepričakovan uspeh, saj jo je poseti'o, kakor nam poročajo, okrog 1400 oseb Sedaj pripravlja fotografski tečal, za kate*e?a se je prijavilo že lepo fttevilo interesentov. Takšno delo more Wti le v korist Tržiču ln vsej njegovi prelepi širši okolici, zato je pričakovati, da ga bodo znali lokalni činitelji primerno podpreti. Janna tribuna Pritožbe iz Ljub!pus Pri pisemskem nabiralniku glavn pošte je imetniško pusl Kana plošča bud Ike. katere namen naj bi bil Kazati čas pobiranja pošte, služi pa menda le za ventilator. Za najbolj frekvent rani poštni nabiralnik bi bilo umestno modera z ranje te »komplicirane« m potrebne naprave, pa tudi malo čiščenja bi tist.m poklopcem ne škodovalo. • Elektrarna je v tem mesecu pobirala planilo za sKoro dva meseca toka, povprečno za 50 dni To seveda ravno v času. ko je potrošnja največja in brez vsakega predhodnega obvest la Ce je to bilo iz kakega razloga potrebno bi bili letni meseci za to bolj pripravni in bi vodstvo elektrarne smelo pač upoštevati razmere večine svojih konzumentov. Marsikomu bi prihran lo za-crego. kje naj naenkrat vzame denar za plačilo dvomesečne porabe ko dobi človek plačo le enkrat na mesec. Pivo, ta za mars koga prijetna pijača, je pri nas nesorazmerno draga. In če se človek odloči da si kupi vrček, t. j. pol litra, dobi pa le 3 deci piva in £ dec: lepih belih pen, mogoče malo več ali manj, da ga kar m ne poželenje. Zakaj ne bi bilo pol litra res pol litra kakor mora biti meter res meter? Priporočal bi tistim točHcern ki hočejo z pen delati neupravičen zaslužek, da si gredo točenje ogledat v deželo piva. v češkoslovaško ali na Bavarsko. Torej za pošten denar pošteno mero! « Che gledaVšči sta ob ponedeljkih, torkih in petk h brez predstav Z istim številom predstav bi se dalo repertoar tako porazdeliti. da b! bilo vsaj eno gledališče odprto vsak dan. Obisk bi bil gotovo dober, ker bi igralo le eno gledališče in tudi drugih prireditev ni dosti ta čas. * Pri el'tnih plesih, nogometnih tekmah, umetniških razstavah in drugje zveš za v šino vstopnine šele pri blagajni. Marsikdo reši ta problem iz enega ali drugega ozira s tem da sploh blizu ne pride. • Stare hiše. Banska uprava kupuje po Ljubljani stare hiše in vile ter j;h preureja -V1- za svoje urade, kar je nepraktično in neekonomično. Zakaj b za ta denar ne dozidala drugt ga trakta hiše banovinske hranilnice? Prednoft bi b la v tem. da b se uradi koncentrirali v dveh poslopjih, bili b na lepem, zračnem, mirnem prostoru in pa v centru mesta Zidani bi bil po načrtih za uradne prostore rešilo bi se lep del zazi-dave in regulacije mtsta proti nunskemu vrtu in ne odvzemala bi se stanovanja privatnih strank. J. M. Za asanaclp vasi Po vsej naši ljubi dravski banovini se paC gleda da je naša vas v zadovolj vem zdravstvenem stanju Dobro zdravstveno stanje pa zahteva dobro pitno vodo v zadostni množini in higiensko urejene vodnjake. Tega vsega žalibog na Raki pri Krškem nimamo. Res imamo vodovod, ki pa že skora; leto dm ne deluje več. Sesalni stroj je pač že star in vsako popravilo zahteva le mnogo denarja. Dolga leta je služil svojemu namenu, a zdaj ne gre več Zdaj bi bila le ena rešitev, to je nabava Zastori iz tankih tkanin Najlepši zastori se lahko po pranju in kanju tako grdo raztegnejo, da boste vse r.esrečne ker ste jih kupile. Zato se moramo naučiti, kako je treba z njimi ravnati, zakaj zastori iz etamina, tila, čipk itd. zahtevajo posebno ravnanje. Najprej je važno pranje. Zastore moramo izprašiti, v mrzli vodi namočiti, preplakniti, nekoliko otis-niti. namiliti in zviti potem pa šele politi z razkuhanimi milnimi kosnrči ali z dobro milnico. V miln;ci jih pust;mo vsaj dve uri in šele nato jih pazljivo operemo. Potem j-'h izplaknemo in če so še zmeraj za-črneli, še enkrat polijemo z vročo milnico ter iznova izmanemo. Nato zastore v čisti vodi izplaknemo malo otisnemo in vložmo v staro ritiho in valjamo, da se nekoliko osušijo, še vlažne zastore obesimo, in sicer tako, da jih nagubane priši-jemo na krožke, gosto nataknjene na drogu. ali pa pritrdimo zastore v gubah na spone ki so enakomerno oddaüene druga od druge. Prvi in zadnji krožek priveže-mo z vrvico, da se ne moreta premikati in da ostane zastor napet. Vsak tak zastor se končuje z votlo srubo. skozi katere vtaknemo čist drog (nalico. metlišče itd.), ki zastor obteži. Potem leno naetibamo zastor nanj, tako da je spodaj enako naguban kakor zgoraj. Zastori so napeti kakor na okviru in se posuše že kar napubani. Ko izpu^mo drog. ostane guba nate°-niena In lo lahko zlikamo, če nam kdo podrži likalno desko pod njo. Male zastorčke nannemo na r>aiič'cah na okna. ko so še v^žni. in iih nust'mo da se posuše. nato 1ih mamemo in zlikamo. Tako dobe tudi svojo natančno velikost. Vitka linija in zakon Za zdaj velja to le v Ameriki. Nedavno so poročali dnevniki, da je šla ameriška igralka Jean Regersova na 200 km dolgo potovanje — in sicer peš. Pa zakaj? Samo zato, da bi postala bolj vitka. Kar je nameravala, je v obilni meri dosegla zakaj shujšala je za 15 kg. toda ko se je vrnila domov, je prejela namesto nagrade kazen. Sodišče ji je prisodilo 100 dolarjev globe. Morda se bo kdo začudil, češ, kaj je slavnemu sodišču mar če je ta dama izgub la nekoliko svoje teže. Toda v Ameriki se je težnja za vitkostjo izprevrgla že v epidemijo. Po vzoru filmskih zvezdme hočejo vse ženske za vsake ceno shujšati. Dieta, šport, telovadba, masaža, vse je dobro. samo da se čim prej doseže namen. Vsa tolikokrat ponovi-ena svarila zdravnikov, češ da ima naglo shujšanje lahko katastrofalne posledice za organizem, nič ne pomagajo dasi niso redki pr meri, ko plača »mučenica v-tkosti« svoje nespametno koprnenje po vitkosti celo z življenjem. Naglo" shujšanje škoduje naibolj živcem. Zdravniki v sanatorjih za živčne bolezni bi lahko mnogo povedali o dragem in pogosto neuspešnem zdraviienju z arzentom in insulinom ki ie potrebno da pridobi bolnica kak dekagram na tež'. ko je lahkomiselno odvrgla cele kile. ki so bile živ-čeviu nuino potrebne. Zato so v Ameriki sklemli. da je V9ak •poskus nasilnega Inršania prav za prav - - ■— -• Amerki poskus samomora, in ker ie v samomor kazniv, je postala lena Jeana prva žrtev teč, vaja pa jo utrdi. Brez resnega stremljenja pa ne bo nihče uspel. Vsi ti nešte-i vplivi bodo delovali na nastajajočega človeka m oblikovali mlado dušo. Princeska bo res princeska, najlepša na svetu ln ogledalo ji bo potrdilo, da imajo »veliki« prav. Nihče temu uekliču ne bo prištedil razočaranja ki ga čaka za vogalom prihodnje razvojne stopnje Revček pa. ki ga pomilujemo in mu neprestano dopovedujemo, da je revček, bo res revček:v vsem bo terjal obzirnost in pomoči za vsako težjo življenjsko nalogo bo preslab. Ali je treba? Mar ni ie dovoij teh revčkov med nami, ljudi brez hrbtenice, brez poguma brez samozavesti In brez odgovornosti ? ano NARODNA «iSKACNA LJUBLJANA KNAFLJEVA S IZVRŠUJ h VSB VRSTE TJSROVm PR KP ROST R /A NAJFINRJŠF \ Slavni možje o naših ženah 8S-, Na prelomu dvajsetega stoletja so gledali možje kaj čuunc na žensko. Zelo zanimivo je preb rati sodbe slavnih mož pred št-ridesetimi ali petdesetimi leti kako so zrli na ženski pokret in kakšno bodočnost so mu prerokovali. Večinoma so b li to možje svetovnega razgleda, slavni in modri možje k) so že n kaj na svetu razumeli. niso pa razumel teženj žensk, ki so šle za idealom enakopravno.ti ter enakovrednosti z moškim že celo vrsto let v vseh deželah kulturnega sveta. Sodbe nekaterih teh slavn h mož bi utegnile zanimati še danes naše čitateljice. Tako piše na primer slavn skladatelj Leoncavallo: »Moj Bog — kot umetnika n pesnika me izoreletava groza če si predstavljam žensko odvetnico žen?k< zdravnico ali žensko bank:rko! Ženska ie vendar ljubezen dealizem in žrtvovanje same sebe. Naj ostane to! Samo tako si ohran svojo nadoblast nad svetom!« Najbolj priljubljeni francoski pesnik tistih dob Francois Coppé. se je takole Izrazil : »Zdaj deluje v Parizu okrog dvajset zdravnic a imajo le malo pacientov Ampak ne morem s misi ti družbe, v kateri bi bile zdravnice in odvetn ce ki se s tramvajem ali na kolesu podi io za poslom Vidim doma zapuščene otroke, za katere na;, skrbi najeto osebje. In želim kar najiskre-neje, da bi bila ženska bodočnost vsaj Ob kateri uri umrje največ ljudi? Smrt je naravni konec življenja, k! mu ne u de ne človek ne žival ne rastlina Naravni zakon ne pozna izjem Prav tako vemo, da nas lahko smrt zaloti Kadarkoli in kjerkoli v mladosti Kakor v starosti sredi' navideznega zdravja al v bolezni včasih po izčrpanju vseh življenjsk h sil. Tu govorimo o tako imenovani fiziološki smrti ali o smrt zaradi ostarelost;. življenje podaljšuje predvsem h gienični zdravi način življenja pametna hrana utrjevanje. varovanje pred boleznimi itd. Na svetu se vsako minuto ž vi jen je rodi 'n umrje ter ni vezano na čas In vendar sc da po opazovanjih sklepati tudi tu na neko zakonitost Profesor dr Jenne v Cu-r hu je na zdravniškem shodu na Dunaiu statistično dokazal da ie z'ast čas od dveh do petih ponoči v človeškem ž!vljenju posebno pomemben in da so števila rojstev in smrti v zvezi s soncem in niegovim stanjem na obzorju Svoje opazovanje je oprl na 350 000 zapiskov o roistvu in smrt1, k' so registrirani v švicarskih uradih Tako je prof Jennv sklepal iz svoje statistike da umrje naiveč letič^ih ljudi kmalu po polnoč . ko umrje naiveč ljudi ki bo'ehajo ^a motnimi prehrane po peti in šesti ju-trnji uri itd. Negovanje nog Negovane roke so dandanes že stvar ki se razume sama po sebi pr vseh kultiv^ra-nih ljudeh ampak na noge se pozablja. Ni dovolj, če si noge umivamo. Noge. ki nosijo ves dan težo telesa, se morajo prav tako oskrbovati kakor roke in obraz. Prav za prav še bolj skrbno ker pride do obraza in rok zrak. ki pomaga koži do d.hanja Kdor ima zdrave noge, lahko sam skrb' za to, da ostanejo zdrave. Udobna, higie-nična obutev je seveda neogibno potrebna. Podnevi bi morala vsaka ž nska nos ti udobne čevlje z nizkim' ali srednjimi petami. V takšnih stopa noga trdneje kakor v čevljih s francoske peto. Zvečer se noge toliko ne trudijo prenašajo tudi višje in ožje pete. Toda čevelj ne sme biti nikdar tesen in ozek. Saj je majhna noga že prenehala biti ideal lepote Lepota ženske se že davno ne meri več po številki čevlja Zato pa lahko v.dirno posledice kurjih očes in otiščancev dostikrat tudi na obrazu. ki se kremži od bolečin skoraj do solz. Ža zdravje nog je važna vsakdanja nega. Vsak dan si umijmo noge z mlačno vodo ki ji pridamo malo h peroks da (H« O2) in nekoliko sode ali pa boraksa Po kopeli jih otrimo zlasti v gležnjih z mlačnim oljem, posebno med prsti. Ne pozabimo tudi vsak dan četrt ure krož ti in ogibati noge v gležnjih. počepati in hoditi po pr-st'h. Tako pospešu.iemo obtok krvi v nogah Za nohte je dobro če jih mažemo z lanolinom. b— Ali se znate pudrati? To ni tako neumno vprašanje kakor se zdi na hitri pogled. Motite se. če mislite, da pr nese to umetnost vsaka ženska že na svet. Ne gre samo za to. da znate na-tret' svoj nosek s pudrom, da se ne sveti, zelo važno je tudi. kako ga na trete. Marsikatera vzame pudrovnico energično v roko in zamenja svoj obraz s tlemi, ki se morajo drgniti ali lošč ti. Seveda se potem ne sme čuditi, če ima neč sto polt vzlic najdražjim kozmetičnim pripomočkom. Vti-ranje pudra v kožne znojnice je namreč zelo škodljivo. Puder je treba samo rahlo !arti!a In smrt Naša stražna sto'ni ja je bila odpoklicana v Logatec, le nekaj mož je ostalo v Godoviču, da dokončajo odvratno delo: da izkopljejo trupla vojakov, ki so jih bili zagrebli med grobove domačinov, in jih pokopljejo na prostoru, ki so ga določiii za vojaške grobove. Bilo je v jeseni 1. 1917 Dež je lil kaker v štrenah. Vojaki, ki so rili v grobove, so bili blatni do vratu Tega gnusnega dela, ki so ga morali opravljati ob hudem nalivu, so bili rešeni, ko sem jim sporočil vest, ki sem jo bi) po telefonu sprejel v kuhinji župniš^a. da moramo takoj k stot-niji v Logatec. Zlezli so iz grobov oplak-nili blatne roke v cestnih lužah in olajšani vzdihovali Sestradani — v Godoviču so nas pusti'1 brez živeža delavski bataljon, kateremu so nas dali v rejo. pa niti svojim lačnim s arcem ni unel kaj kuhati — smo prišli v Logatec, kjer smo izvedeli, da se bomo že popoldne odpelJao neznano kam. Toz-o popoldne se je vlak premaknil. Po nekaj sunkih je Slo mirno naprej kam, ni zanimalo nik:gar. Bil sem privilegiranec stotnije Nikoli nisem imel puške v rokah nikoli nisem opravljal kake izrazite vojaške službe Vsem — le meni ne — se je videlo to sa-.no cb sebi umevno. Cesto sem se vpraševal zakaj me viačijo s setoj po svetu Ko nisem niti maio za voja.?ko rabo V vagonu v katerem so že bili naTednlk sschi.-ks B i korporal Klingbacher, še z nekim korpo- ralom, dobričina, četovodja, tedanji ljubljanski trgovec Rudolf Zore, je bilo največ slame in prcs.ora. Zlezel sem, infan-terist. k njim v kot. Narednik, madžarski cigan, in korporala so začeli kvartati, jaz pa sem začel razmišljati o tem, čigavi smo in kdo je, ki nas je napravil v klateže m nam pregnal pojem o času ln prostoru Kcio je, ki nas goni iz dežele v deželo in nas nii:; ne vpraša, ali nam je prav, niti nam ne pove kam in zakaj vso to. Mislil sem, da so ta nekdo oficirji, pa sem zavrgel to m:9el, -saj so bili sami prav taki brezdrmci kakor mi. Generali? Ne. tudi te nosi neka siia po deželah. čerudi bolj po redkem — pretežki so. Torej cesar? Ne tudi njega sem zavrgel. Prestar je in neeposoben, sem rt dejal, in končno je tudi on samo orežje v rokah nečesa vetru podobnega, ki nas prenaša iz dežele v deželo, kakor puščavski pesek Nisem se dokopal do kakega prijem lji-vega zaključka, kdaj me bo ve er spet položil na domača tla, zato sem spet pozabil na čas in prostor, da me je zmanjkalo Zaspal sem. Proti jutru me je zbudil prepir, iz katerega sem razbral .da sta korporala narednika Schicksa obrala do vinarja tn mu nočeta posoditi denarja, da bi kvartali na prej Osušeni naredn:k j'ma je. kazaje svoje konjske zohe. grozil, da se bo že maščeval. In res je začel s Sikanami, pa malo podobna ženski današnje Evrope.« S'avni romanopisec George Obnet je OBr pisal: „od začetka sveta se na ženski ni nič .zpremenilo. Že v času stvarjenja sveta je bila Eva prav takšna, kakršna je danes. Takrat je imela samo edino obleko «voje lase. Dandanes ima kr lo rokave kako» balon in bogato nabran ovratn k Zdi ae kakor da se je mnogo 'zpremeniiO a ven-darle je ženska ostala kakršna je Oila.« Samo en mož v vrsti velikanov takratnega časa se razlikuje po svoji sodb od drugih in dandanašnja doba mu je pritr-d la. To je bil dan3ki f lozot ln prijatelj G Clemenceaua Georg Brandes. Izrazil se je takole: »Rajši povem svojo >eljo Kakor svoje napoved Verujem da pravičnost zahteva da mora bit; žensko delo bolje plačano Tudi v čustvenem življenju ženske je potrebna izprememba. Polovico ženskih čustev zavzema ljubosumnost m vendar ni gršega čustva, kakor je 'jubosumnost F*a-r zejski predsodki v neomožen h ženskah, ki rodijo nezakonske otroke morajo te prenehati, ženski, naj bo poročena ali pa neporočena, mora biti omogočeno da bo vzgaiala svoje otroke pošteno in dobro ne da bi se izpostavljala nevarnosti, da bo izločena iz družbe « B. nanesti na kožo, ki Jo pa moramo poprej dobro umiti z mlačno vodo. da se znoinice ne zamašijo, in da more koža dihati Tista, ki uporablja kremo, si mora obraz pred pudraniem dobro obrisati. Puder kolikor ga je na koži preveč, je treba odstraniti. Naibolj primeren v ta namen je čopič ki je podoben čop'ču za britje Za vsako barvo polt-' ie treba seveda izbrat: primerno barvo nu^ra. MATI IN SIN Oče: »Kaj se pa tako grdo držiš, Pep-ček?« Sinko: »Mama me Je zlasala.« Oče: »Si že zaslužil!« Sinko- »Ce sem zaslužil ali ne. manj rabijatno ženo bi ai bil že Lahko izbral« PREKRATKE NOCI Nevesta: »Ljubi moj, dajva, prebijva medene tedne v polarnih krajih « ženin: »Zakaj pa ravno tam*« Nevesta: »Zato, ker traja tam noe cO-lih Sest mesecev.« V ŽENITOVANJSKI POSREDOVALNICI Zerutovanjski kandidat: »Ali slišite, gospod, ta gospodična, ki mi jo tako toplo priporočate, ima vendar strašno rdeč nos. ženitovanjski posredovalec: »To vas moti? Saj to je vendar koncentrirana sramežljivost.« prašičevo creo Kuharica: Vi ste pa lep mesar! In kakšen mož beseda! že tri dni mi obljubljate, da mi pripravite prašičevo uho... Mesar : Ali... če ga nimam — tega pa vendar ne boste zahtevali, naj al ga od-režam od lastne glave. ne samo nad njima, marveč nad vso stoini jo. V Volčji dragi smo izstopili in nastopili k maršem sk:zi Gorico, doli v italijansko ravnino, železnica je bila še razdejana, bilo ie komaj teden dni po ofenzivi, ko so se Italijani umaknili do Piave. Pred Gorico, v hiš' ob cesti, je neki Ita'ijan prodajal chianti .steklenico po dve krom. Kajpa da si ga je sleherni kupil, samo narednik ne, dasi je bil najbolj žejen mož stotnije Trobili smo v ple> eroke, da nas je prevzelo veselo razpoloženje, kar je Schicca še bol"5 razkačilo. Postajal je kar strupen. V Gorici, ki je na vseh koncih m krajih gorela, smo prenočili v kleti nekoč imenitne hiše. Začudil sem se. ko sem v nji našel celc zalogo leposlovnih knjig — od tisoče vojakov, ki so prebivali v teku vojne v tej hiši. ni bilo takih, da bi vzeli po Dar knjig s seboj, ko so vse drugo odnesli. Ne pret ravam nabral sem jih najmanj za dvajset kilogramov in si jih drugo jutro, zavite v S:torovino, naložil na hrbet Toda komaj smo prišli na most čez Sočo, sem uvidel, da tega dragocenega, težkega bremena ne bom mogel daleč prinesti. Skriva je se pred schieksom. rcm dohitel stotnijski voz in obesil težko culo na ročico. Toda, cigan je mojo nakano opazil moral sem culo sneti in si jo »pet naložiti na nahrbtnik Imel sem srečo: stot-nijsko knjižnico« sem tovoril vse mesece po Italiji in sem jo srečno prinesel domov V San Vitu na Tagliamentu smo se aase lili v hiši nrkego zdravnika in spet smo naSli prav lepo knjižnico. Enoletni dobro- j voljec žagar jt požiral Casanova, jaz pa sem stikal, ali bom našel kaj nemških — na slovenske ni bilo misliti. Prijatelj Bine Pavšič, ki je marljivo požiral dela iz mojega tovora, je prav tako pridno brskal po njL Neko jutro Je kar ponorel veselja. V knjižnici je našel letnik »Ljubljanskega Zvona v originalni vezavi Bilo nam je. kakor da se je vsa domovina naselila v naši sobi. Toda preden smo dospeli v San Vito ln do »Ljubljanskega Zvona«, smo prestali od obigranega Schicksa še marsikatero fikano. Ena od teh pa se je končala usodno zanj Bili smo na maršu od Kormina do Per-cote. Utrujenost .strahotna razdejanja, od treskov in zračnega pritiska odprti grobovi, v katerih so pokoncu stale odprte krste s trupli, so kaj razdražljivo vplivali na nas. Zaradi celodnevnega marša brez cdmora, brez hrane in zaradi Schicksvvih šikan nas je obSla nič dobrega obetajoča upornost Solnce se je že nagibalo k zatonu. ko nam je prišel nasproti poročnik Perler — res dober oficir — in zanovedal, naj počakamo na cesti, dokler se ne vrne. Iskat je šelpot v Percoto Utrujeni smo posedli kraj ceste in zrli brez misti ln otopeli v daljavo. Cisto nenadejano nas je Schiks takrat rezko pozval k vajam z orožjem oa travniku. Počasi so se dvignili mladi ta stari možaki in g: d raja je nad nočetjerr madžarskega cigana so ae jeli uporno pom kati na tr' \ >Mk in se uvrgčp l v d v o*»' >pni red. Jaz pa sem se odločil, da se povelju ne ve čudesi na neb V Rusiji umeten dež v puščavi - V Ameriki največji bosnbarder sveta Prof. Fedosejevu, načelniku turke-stanskega instituta za eksperimentalno meteorologijo, se je posrečil prav izviren poskus, ki priča, da ruski fiziki niso več daleč od odkritja, s katerim bodo pojubno odločali o padavinah v srednjeazijskih suhih stepah in puščavah. čudež pr^L Fedassjeva Na konferenci za borbo proti suši leta 1931 je Fedosejev že poročal o svojih prvih poskusih na tem polju. Poslužil se ie bil onih kapsul, ki jih uporablja vojska, kadar hoče zakriti svoje položaje ali premikanje čet. Pri njegovem prvem poskusu je bilo nebo skoro brez oblakov. Izpustili so v zrak 2000 kubičnih metrov z elektriko nabitega dima. Dve uri nato &e je nebo prevleklo z oblaki in začelo je deževati. Dež je trajal polnih osem minut. Pri drugem poskusu je bilo vse nebo v oblakih in deževalo je neprestano. Fedosejev si je stavil za nalogo, da ustavi dež. Zopet je spustil v zrak enako količino dima. ki je bil zdaj nabit z izsul svoje breme,« pravi letalec, »sem letel pod oblak in sem že opazil, da dežuje iz njega. Pogreznil sem se v oblak in letalo je bilo naenkrat mokro, kaplje so mi prišle v oči, v oblaku pa sem slišal prasketanje, ki je značilno pri letu skozi oblake v nevihti. Letajo je tudi padalo, kakor da je zašlo v brezzračne vrtince.« Ruski meteorologi si obetajo od uspelih poskusov prof. Fedosejeva zelo mnogo. Prepričani so, da bodo sčasoma zagospodarili nad dežjem, da ga bodo lahko poljubno izzvali a^u onemogočili, kakor bo zahtevala potreba. S tem bodo ozelenele srednjeazijske puščave. Sončne energije se bodo nabirale v rastlinju, dočim jih je doslej puščavski pe sek kakor ogledalo metal neizrabljene v vsemirje. Sprejem toplote se bo zvečal. vlaga bo enakomerneje porazdeljena1 ruski sever bo imel manj padavin, srednjeazijski doslej suhi predeli pa jih bodo imeli več. Tople hlape bodo vetrovi gnali proti severu, kjer se bo podnebje zboljšalo. Gozdovi in travniki bodo zamrznjena močvirja odrinili dalje na sever. Ruski pisatelj M. Iljin pravi, da je vse to še g-asba bodočnosti, toda ne tako oddaljene bodočnosti Že v kratkem bo namreč premagana Hudourni li groze s točo nasprotno elektriko. Čez 40 minut se je v oblakih pokazala široka vrzel. Okoli in okoli je še naprej deževalo, samo pod vrzeljo je dež prenehal. Teh dveh posrečenih poskusov prof. Fedosejev sam ni smatral za zadostnih, zato je nadaljeval s svojimi raziskava-nji. Zdaj pa je proučevanje toliko napredovalo, da znanstveniki že priznavajo dosežene uspehe. Sovjetski listi so nedavno prinesli poročila o posrečenih poizkusih, ki so se v Turkmeniji vršili lansko pc* etje. »Pravda« poroča o njih: »Letala poljedelskega brodovja so nad oblaki razsipala neke kemične snovi, ki so jih izdelali učenjaki turkmenske-ga instituta nalašč v ta namen. Snov je bila deloma v prahu, deloma v razpršeni raztopini. Kakih pet minut po začetku poskusa je v debelem črnem oblaku nastala svetla proga, ki se je dobro videla z zemlje. Postajala je čedalje širša, tako da je naposled zavzela ves obseg prej črnega oblaka. Naposled je oblak postal mlečnobled. Obenem oa so se že dali opaziti temni pasovi dežja, ki je lil iz oblaka. Najprej | so padale posamezne majhne deževne kaplje, nato pa so postale velike in goste ter se niso v nobenem pogledu razlikovale od prirodnega dežja. Kasneje se je oblak raztrgal v posamezne velike kosme, ki so se oddaljevali drug od drugega, se vidoma manjšali ter polagoma izginili. Drugi niz poskusov je šel za tem, da bi se izzval dež iz oblakov ,ki so zastirali več ko polovico obzorja. V devetdesetih primerih od sto primerov so dosegli popoln uspeh v obliki obilnega dežja. V teku 15 do 20 minut se je letalu posrečilo izzvati dež na ozemlju kakih 20 kilometrov. Letalec Žižujevskij, ki je izvrševal polete v goste oblake in nad nje, je poročal, da je oblak preletel parkrat po dolgem in počez, ne da bi mu na letalo padla ena sama kapljica. »Ko pa sem sila srednjeazijskih puščav, ki s svojo vročino povzročajo vedno češče suše in slabe letine v Povolžju. Dela ogromnega obsega, ki naj zaustavijo ofenzivo puščave, so že v teku. Dočim injenjerji delajo na suhem, so se profesorji povzpeli nad oblake in od tam naravnavajo vlago v pokrajine, ki vekove trpe žejo. V Ameriki grade zračno križarko šele zdaj se je izvedelo nekatere podrobnosti o največjem in najbolje oboroženem vojnem .letalu na svetu, ki ga gradijo v Zedinjenih državah v Ameriki v največji tajnosti. To letalo bo pravi leteči arzenal, sposoben, da nesi ogromno težo na daljave, M doslej niso bile praktično mogoče, in da se petem brez pristanka vrne v svojo bazo. To letalo je najnovejši dokaz o napredku letalske tehnike in daleko^ežnih možnosti, s katerimi danes računajo ameriški vojni strokevnjaki. Po proračunih in načrtih naj bi to letalo doseglo maksimal- ni let v daljavo od 13.000 kan brez pristanka in pri tem naj bi nosilo 7000 1«g bomb. Ta akcijski radij bi po mišljenju ameriškega lista ^Chicago Tribune« omogočil let cd Zedinjenih držav do Japonske in nazaj brez pristanka. Ogromna količina bomb pa ne bl bila edina ofenzivna moč tega zračnega orjaka. Za zdaj je sicer še tajnost Število topov, s katerimi bo to letalo oboroženot Uradno poročilo pravi, da bo oboroženo z avtomatičnimi tepovi tako velikega kalibra kakor nobeno drugo letalo, poleg tega pa še topovi manjšega kalibra in s strojnicami. Pričakuje se, da bodo lovska letala sedanjosti proti temu čudu brez ■vsake moči, ker bo iahko streljalo z izstrelki približno od dveh kilogramov teži-ne iz svojih topov. Po projektu naj bi bila vloga tega letala ista kakor težkih križark v pomorski vejni. Le.alo je že v gradnji v tovarnah Douglas v Kaliforniji. Okna prostorov v katerih se gradijo posamezni deli, so prebarvana s prosojno barvo, poleg tega so postavljeni še posebni zakloni, ki onemogočajo pogled na poedine floze dela. Oboroženi stražarji straži jo vsak kot tovarne in cele trope vojnih inženjerjev stalno nadzirajo dela. 2e leta 1936. so pričeli delati na tem letalo. Toda niti col, kl so zaposleni prt risanju načrtov, ne vedo značilnosti in konstrukcije aparata kot celote. Za konstrukcijo posameznih delov so najeG razne strokovnjake. Vsak od njih je dobil le one ins-rukcije in podatke, ki se nanaša^ jo Izključno na izdelavo tega dela. Pod-vzeti koraki opreznosti so v zvezi z nevarnostjo pred inozemskimi špljoni. Poznana »leteča trdnjava« ameriškega vojnega letalstva, o kateri se mnogo piše, je igrača nasproti temu orjaku, ki se bo lahko, napolnjen z vsem tovorom, povzpel do stratosfernili plasti. Imel bo šest motorjev, ki bodo na zemlji pri startu razvili 12.000 konjskih sil, v zraku pa vsak 1650 konjakih sil. Teža letala bo znašala 80.000 kg, čez krila bo merilo 7O m, a dolžina trupa bo 52 m. Poleg navedenih stvari, Je pri tem letalu zanimivo to, da motorji ne bodo vlekli, temveč porivali letalo, ker bodo vgrajeni v zadnji rob krila. Motorji bodo tipe AHson V-12, kakor pri tako zvani »leteči trdnjavi«, ki ima štiri motorje, medtem ko jih bo imel ta orjak, ki uradno Se ni krščen, šest. Njegova brzina bo na višini od 10.000 m ekrog 500 km na uro. Kabina letala bo zgrajena specialno tako, da bo ščitila posadko pred pomanjkanjem okfd-gena, nizkim zunanjim zračnim pritiskom in proti mrazu. Po najnovejši ameriški teoriji glede težkih letal bo imelo tudi to letalo troje koles, od katerih se bo tretje nahajalo na sprednjem delu trupa in s tem Izključilo možnost, da se letalo pri pristajanju »postavi na nos«. Računa se, da bo prva serija teh bombnikov gotova do meseca januarja 1940. Tatove, požigalce in sleparje v listih pogostokrat označujejo za brezposelnike. A pravi brezposelniki so v resnici samo industrijski delavci, ki preko poklicanih instanc iščejo dela, a dotlej, dokler do dela ne pridejo, podpor. Mednje se mešajo kmečki, po večini kajžarski sinovi, ki jim ni obstanka na vasi, pa prihajajo v mesto česarkoli iskat. Prav ljudje te vrste najlažje zapadejo v kriminal, ker nimajo razgleda po življenju. Tem pa se pridružuje- Človek brez posla govori O brezposelnih se mnogo piše in govori, za spremembo — besedo njim samim: Tistemu, ki je vsaj od dne do dne preskrbljen 8 streho in koščkom kruha, je težko razumeti brezposelnega človeka, ko ga vidi stati na vogalu. Glej ga, si najbrž misli, saj še zmerom stoji na lastnih nogah. Marsikdo izmed njih je še celo obrit in čedno oblečen, marsikdo je pa že tudi ves kosmat, razcapan in bos. A nihče nima Röntgena, da bi lahko presodil notranjost brezposelnega človeka, da bi sprevidel, od kod in kako. Ali je prenočil na toplem, je kaj večerjal in zajtrko-val, kam je povabljen na kosilo, kaj se prav za prav plete za tem zanemarjenim, nagubanim čelom? O, kadar bi človek, ki se mu dobro godi, uganil misli brezposel-nika, ki se prestopa okrog vogala, bi se mu najbrž ognil par kilometrov naokrog. In vendar brezposelni niso tako nevarni ljudje. Trpinu hitro minejo zle misli, da le dobi nekaj toplega v želodec. Toda redki so primeri, ko brezposelni k naleti na iskreno človeško sočutje. Mi vsi, ki nimamo ne dela ne strehe, hod'mo zvečer daleč iz mesta in iščemo po vaseh usmiljenega kmeta, da nam dovoli prenočišče v hlevu med živino ali v šupi, V mestu se boje razcapanega pohajača, a tu je vseeno, kako si 'Oblečen. Ce nisi večerjal, si pripiši samemu sebi. Tako se valjaš po hlev h in šupah vsak večer in polagoma postaneš umazan, da samega sebe ne prepoznaš. Kje je skrbna roka, ki nam je včasih prala perilo? Brezpose'ni človek nima denarja, da bi plačal perico, a tudi nima rezervne srajce, da bi jo oblekel, medtem ko bi staro pral in sušil. Nič drugega nam ne preostaja, kakor_da nekje izprosimo košček nrla, potem^pa jo na vse zgodai, brez zajtrka, mahnemo da^č v hosto, da poiščemo primeren kraj. Pri roki mo^-aš imeti drva, da si zakuriš in se greješ, ko boš brez srajce hodil okrog, in pa vodo, da si jo v nji namočiš :'n oplahneš. Kakor cigani sušimo svoje perilo na količkih okrog ognja in v zimskem času ti naglo mine dan, preden opraviš. To ni bombarder — pline siplje proti mrčesu Brez zajtrka, brez kosila in večerje si lahko poiščeš strehe, ko pade večer, in takrat ti od mraza šklepetajo zobje in od gladu se ti šibijo kolena. Od hiše do hiše gremo, da dobimo včasih žlico toplega v usta, a v kolikor živimo od hrane, ostajamo največ ob mrzlem. Tako propadamo telesno in duševno. Ko se razgiblje gradbena sezona, gre tak propadel človek na stavbo dela iskat, a če se mu tudi posreči, da se vrine, mora največkrat kmalu pobegniti, ker mu izčrpano telo napora ne zdrži. A tisti, ki mu je uspelo, da je ostal zaposlen, ni dosti na boljšem. Ker delodajalci ne dajejo predujmov, mora opoldne in zvečer, kljub temu. da je ves dan garal, pros;ačiti za košček kruha od kljuke do kljuke. Tako se prvi teden prebija, kakor ve in zna. Ni čuda, če takšni ljudje zavijejo najprej k Dalmatincu, ko čez 14 dni dobijo prvo mezdo na roko. Prestradan in izigran se opije že po prvi kaplji vina in po prvih dimih cigarete, ki je tokrat ni naredil iz čikov, pobranih na ulici, temveč si jo je pošteno kupil v trafiki za prisluženi denar. Ko pije prvega pol litra, se mu zdi dalmatinec drag, drugi se mu zdi že cenejši, in ko se mu pridružijo še pajdaši s ceste, se kmalu dinarji izgube pod strop. Brezposelni izgubljamo malo besed med s-'boj, ob kozarcu vina pa se razveže jezik, alkohol pr'kliče vse gorje na p'an. Listi pišejo sicer, da gre gospodarska kriza h koncu, mi brezposelni pa vidimo, da nas je vsak dan več. Nikjer ni dela in zaslužka, kakšno urico posla ujame samo tisti, k; je našel kakšno protekcijo ali se je v konkurenci uveljavil kot na'nižji ponudnik. Ne čudimo se, da so tako pogosti vlomi in tatvine. Mncgo jih je nač med ljudmi, ki so nagnjeni k zlu. Mnogo je '~'hkomis°ln°ž9v in vetrnjakov, ki primerjajo uspeh, če 14 dni trdo delaš s krampom in lopato, z uspehom vlomilca, ki se je v pol ure dokopal do hrane, obleke in denarja za mesec dni In če ga ujamejo, je prav tako na dobrem — brezposelnik se pač za nič drugega ne bije na svetu kakor za maTo kruha in za kvartir. V Liubl;ani ie med brezpo=e!n'mi še posebna kritika, ker se neprestano tol'ko p,-še o dobrodelnih ustanovah, zavetišča in prenočišča pa, ki jih nud*jo bre^oseln'kom in brezdomcem, so pogostokrat slabša od ječ. Zajtrka takšne dobrodelne ustanove ne poznaio, /a kosilo je merica fižolove ali krompirjeve vode brez zabele, a posteljo ti po navadi nud;1o na pogradu — takšnega prenočišča je po navadi deležen samo uporni kamenec v arestu. Podoba je, kakor da smo še zmerom premalo agrarna deseta: ni slame pri hiši, da bl z nio napodili slamnike za brezposelnike in brezdomce. Tisti, ki se š'rokoustijo s sočutjem in dobrimi do1i, se pač samo neusmiljeno babaio na naš račun. Ne bom rekel, da smo vsi brezposelni pnšteni in trezni, a če so se med nami na-š'e barabe, zato se ni=mo pobarabili vsi. Tudi marc'ksk b^gajnik je že pobelil s stotisoči in milijoni, pa so bla«"»in;ki še zmerom precei ugleden stan. Mnogokrat napraviio ljudje, ki ne spadajo v našo sredo, kakšno pustolovščino na naš račun. Brezposelni čakajo jo še ljudje, ki so nekoč imeli lahke, do-brodonosne službe, pa bi radi še zdaj, ko so ostali brez dela, živeli na lahek, vesel način. Iz njihove srede se rekrutirajo pustolovci, ki dajejo kriminalnemu oddelku policije največ opravka. Najhuje je pač družinskim očetom, ki ne morejo izhajati, niti dokler so zaposleni, a kaj šele. kadar pridejo na cesto. Otroci prezebajo lačni v stanovanju, za katero je oče najemnino morda že nekaj mesecev na dolgu. Mati gre, da bi kaj izprosila pri dobrih ljudeh, pa jo sreča oko postave, da mora v zapor. Še preden se vrne, so največkrat medtem že očeta zaprli, ker je šel beračit sam. Ko si starši ne upajo več na cesto, pošljejo otroke od hiše do hiše, dokler tudi njih ne zapro. Tako se polagoma začenja kriminal. Ko bodo ti otroci dorasli, bodo prav tako ostali brez dela kakor njihovi očetje, samo da bodo imeli drznejše čelo in bodo že vajeni ječe, vlomov in tatvin. In kaj bo ostalo od vsega tega? V listih bomo brali samo jadikovanja nad mladino, ki je tako zgodaj padla v greh in zločin. ŽENTLMENA V KAVARNI — Se ti ne zdi. da tale plašč prav do bro pristoji k mojemu obrazu? -— Da .. Torej je tvoj ? •— Ta hip še ne. bom odzval, pa naj se zgodi kar hoče — obsedel sem na cesti. Ko me je, upornika, zapazil, je ves podivjan zakričal: — S:fort antreten! — Ne Lom, sem zavpil s tolikšno odloč-costoj, da se je prestrašil sam. Naredni, ki je bil že tretji dan ves razkačen in razdražen zaradi zaigranega denarja, je snel puško v pripravljenost, reperirai in nameril name. Toda če ovodja Zore je planil nadenj in mu v usodnem trenutku potisnil puško k tlom. Hkratu je Schicksa obstopilo več mož in začeli so ga biti s kopiti pušk, da se je pod udarci globeko sklanjal k tlom. Ko je Schicks snel puško, reperirai in pomeril name, so me njegove kretnje v hipu prestavile v nič. Miren kakor mrtva tarča sem čakal na strel. V razburljivi prizor je planil poročnik Perler, ki se je baš o pravem času vrnil, da ukroti razjarjene vojaka. Napodil je narednika, da je moral sam, kakor izgnanec, nadaljevati pot v Fercoto. Nas, podivjano, a spet pomirjeno čredo, pa je vodil sa.m. Trda tema je že bila, ko smo močno zaskrbljeni prišli v kakor izumrlo Perento. Nekdo nam je z la>'erno v roki prišel narpioti. Eil je naš dobri poveljnik Boban .za njim pa je korakal Schicks. Takoj smo morali stopiti v vrsto. Stotnik nas je skrbno preštel. Nihče ni manjkal. Hotel je vpričo nakleščenega narednika dognati, kdo so bili, ki so ga nabunkali. Z laterno je vsakemu posebej jjosvetil pod nos in narednika venomer vpraševal; — JVar es der? Usoda je čestokrat pravična. Tudi tu je posegla odločilno vmes, ko Schicksu ni dala, da bi bil mogel takoj dognati, kdo ga je bil po hrbtu, zakaj ko se je po te-pežu ozrl ekrog sebe, so vojaki že stali s puškami ob nogah, zato je na stotnikova vprašanja zmerom iznova jokaje odgovarjal: — Ne, ta me ni. Zaskrbljen sem čakal kaj bo, ko bo ia-terna posvetila vame. Bolj ko sta se bližala, bclj so se mi šibila kolena in močneje mi je utripalo s težko vestjo obteženo srce. Stopila sta predme. Razgreta šipa laterne me je skoraj zapekla v nos, da sem se odmaknil. Stotnik me je pre-"oodel z očmi in grozeče zarjul, bolj mani kakor klavernemu naredniku: — War es der? Schicks me je z objokanimi cčmi sovražno premeril in dejal: — Ne, ta me ni mogel, ta je obsedel na cesti in se uprl mojemu pozivu. Ampak je kriv vsega. Stala sta že pred sosedom, ko me je stotnik pozval, da se mu jutri javim na raport in me še vedno črno gledal. Počasi je rato jel odmikati pogled od mene na soseda. Ko je bil zadnji mož na vrsti in je narednik tudi ob njegovem, z laterno razsvetljenem obrazu dejal: Ne, ta me ni, — je stotnik veselo presenečeno zavpil: — Potem je vse v redu, saj sami priznate ,da vas nihče ni od naše stotnije. Ogorčen je tud! njega pozval na ra-port in odšel. četcivodja Zore pa nas je peljal spat v pereotsko graščino. Popa- dali smo po velikanskih kupih obvez in drugem ziravniškem materialu. Vsi so zaspali, le jaz nisem mogel, v skrbeh, kako bo izpadel raport. črne misli mi je nenadoma pregnala melodija pesmi, ki je bila naprednim Slovencem od balkanske vojne naprej sveta, saj je bila simbol nacionalnih teženj in hrepenenj: Onam onamo ... Prihajala je iz graščinskega parka. Močno me je zanimalo, kdo so, ki pojo, dasi pritajeno, to prepovedano pesem, šel sem v park k malemu ognju, kjer je sedelo nekaj razcapanih vojnih ujetnikov. Ko sem pristopil, sem se prestrašil treh mož, ki so bili kakor živi okostnjaki. Sedeli so med svojimi tovariši vojnimi ujetniki. Na skali sredi ognja v pločevinasti škatlji od paste je vrelo prav sedem, fižolov posebej sem jih seštel. Le kje so jih našli? Vsi so bili vase zaprti, mrki, starejši možaki, samojet!čna trojica so bili mlajši fantje. Niso mi zaupali. Na vprašanja — težko preizkušeni — niso odgovarjali, samo eden jetičnih je povedal, da je lz Danilovgrada doma. Pus il sem nesrečne Črnogorce same med seboj ln se vrnil v temno graščino čakat dne in nič kaj dobrega obetajočega raporta. Le prekmalu je prišel Zore in nas pozval k nastopu za raport. Odpeljal nas Je na graščinsko dvorišče. Prišel je stotnik in Zore mu je strumno predstavil raport. Ko je stotnik stopil pred narednika, mu j je dolgo nemo zrl v oči. potem pa je lz njega izbruhnilo zmerjanje in vpitje, iz katerega sem posnel samo, da mora narednik takoj na dopust, med dopustom pa bo vse potrebno ukrenjeno, da se ne vrne več k stotniji, marveč z marškompani-jo na frento. Ko je stopil stotnik predme, je prav tako nekaj časa molčal in me prodorno gledal. Toda njegove ustnice so izdajale nekaj črt, zelo sličnim nasmešku. Začel me je strahovito zmerjati. Povedal mi je, da bom zaradi upora prijavljen vojnemu sodišču v Vidmu. Raport je bil končan. Popoldne sem. brezposeln kakor vedno, taval po Percotl, pa fem naletel v neki ulici na stotnika. Prijazno ss mi je nasmejal in dejal: — To svinjarijo s e povzročili samo vi, teda tako hudo ne bo, kakor sem vam zagrozil. Opozoril sem stotnika na to, da kaže razvoj dogodkov čisto na drugega krivca — na karte. Nekaj oni potem smo stopili k običajnemu dnevnemu p-o z znatnimi stroški Kliub temu pa pr'de kovinski film katerega sestava je zaenkrat ostala tajna, v kratkem v promet. R^mar^^ova dela v filmu V Parizu teče zdaj film »Trije kamerad-je« po delu slovitega nemškega pisatelja Encha M Rematquea. avtorja knjige »Na zapadu nič novega«, ki je pred leti vzbudi' senzacijo po vsem svetu, a je danes v nekaterih državah na indeksu Francoska kr tika je sicer mnenja, da film ni brez-h'ben da pa je vendar lep in vreden ogleda Glavne vloge igrajo Robert Taylor. Franchot Tone in Robert Young. Nov ChaplHov Hirn Poročali smo že da Charlie Chaplin iz-delu:e nov film pod naslovom »Diktator« ki nai bo nekaka satira na nekatere politične režime V f Imu sodeluje tudi Chap-linov brat Sidney G'avno vloeo v filmu »D'ktator« oa iera bivša Chaplinova žena Pavleta Goddardova. KI m ne ve Trenutek lahko vse preobrne! Anglež pravi v pregovoru: »Samo to se zgodi, česar ne pričakujemo.« To nepričakovano pa nas lahko spravi v veliko zadrego. Zato mciamo biti vedno pripravljeni, zakaj: nič se ne ve ... Moja nečakinja prvič -v vel kem mestu, je sklenila da se mora otresti vseh svojih malomestnih navad. Nekoč sem jo poslal naj nese pismo v poštni nabiralnik na sosedni hiši. Preden je šla, je z največjo natančnostjo opravila svojo toaleto. Zaradi izgubljenega časa sem bila malo nejevoljna in sem jo poklicala na odgovor Pojasnila sem ji, da ta pretirana natan čnost toalete tudi v velikem mestu ni običajna, in v šali materinsko pripomnila: •V« l'orni dražbi dočnosti filmske umetnosti Po Janning-| sovem mnenju film danes ni več predmet kupčije in industrijalizacije. Razvoj kaže tendenco, da se bodo v bodoče lahko tako podjetja kakor igralci posvetili izključno umetniškemu ustvarjanju. Značilno je namreč, da je poslovni uspeh filma vedno bolj odvisen od njegove umetniške vrednosti in da so bili tudi vsi veliki poslovni uspehi obenem velike umetniške zmage. Prepričal sem se, pravi Jannings, da se tudi publika sama počasi, ali vendar sigurno poglablja in prefinjuje svoj okus in je zelo kritična v oceni. Zato je razumljivo, da bo sama od sebe polagoma začela odklanjati filme brez dobre dramatske vsebine in bo znala ločiti dcbra dela od slabih tako. kakor gle- , dališka publika izvrstno razlikuje ka- I ko dobro dramo od običajne revija J Seveda pa se bo film tudi tehnično izpopolnil, kar bo mnogo pripomoglo k splošnemu izboljšanju. Toda temelj filma bo še vedno umetnost, umetnost igralca, ki nam na platnu izraža svoje najgloblja čustva Kakor vsaka Shake-spearjeva igra ne glede nato, ali so jo igrali pred 300 leti na preprostem odru, ali danes v najmodernejšem gledališču z najbolj fantastično inscenacijo. ostane in bo vedno na isti višini, tako bo tudi od vsakega filmskega dela ostala samo to, kar je prava umetnost. »Saj ne bo nikogar, ki bi se vate zaljubil.« In odgovorila je čisto resno in odločno: »N č se ne ve ... « In res: Ko ni mogla s svojimi lepimi belimi rokavicami odnreti zaklopke na novo prepleskanega nabiralnika, je pr stopil mladenič ter ji pomagal Tako sta se se-znanila — zaljubila in nazadnje poročila Torej: Nič se ne ve... In človek bd moral imeti zmeraj »bele rokav ce«. Včasih srečamo na cesti koga ki nam je ljub in drag in katerega smo si že tako 'olgo želeli sr čati — a prav ta dan n smo dovolj poskrbeli za svoio zunaniost. Prav danes moram imeti tale stari plašč! Prav danes niso rokavice čiste! Prav zdaj sem hotela iti k frizerju! Ah kaj bi človek vse hotel ako bi vedel, kaj se utegne primeriti! Nič se ne ve... Ali ne dobimo prav tisti dan nepričakovanega obiska, ko s'u-čamo ni dobro pospraviieno, samo ker smo mislili da ne bo nikogar! V spoirvn mi sil; ameriška šala. ki je zelo znač'lna: Neki dan je sedel mister Brown udobno doma ln ker je bila huda vročina, samo v kopalnih hlačah Vstop'1 je dober pri ia tel' n se začudil tej nenavadni toaleti. »Nag? V kopalnih h'ačah?« Brown pa mu je odgovoril: »Pred teboj se mi vendar ni treba sramovati, drugegra pa itak n? bo sem!« »No« je menil prijatelj, »čemu si s na potem posadil cPin^er na glavo?« In Brown mu je re°no odgovoril: »<"ie bi mor^a vendarle kdo prišel na ohisk.« Bil ie gentfeman zato se ie na vse priorati Ali ni re? tako? Zato si vse'ej misl mo-Nič se ne ve. kaj in kdo pride? B. Poizkusite s citrono! če imaš rdeče li°e na obrazu razširjene znoin'ce, pesre al1' ozeN'ne unorpMiai sveže narezano citrono. Dobri učinek citrono-vep-n soka na polt i-mričin oo dolsi člo-vešk" izkušni'. a pofr^Pa ea ie veda Pr°dvsem deludo v'tnm'n* ki 'ih 'maio v s^bi c'trone. z'astl v-'tar^in C Nekatere no.*{o+Oe+i nolf lTV^riri ncDtl'lfiwornq »•37- delitev pigmenta, kakor n. pr. rjav' madeži so v zvezi s> tvmon'lwi'f'w vts^ina C in se daio o^m-qviti z drvaipn'em tega '•'na V Or^TlW^m p^tviifl^l'« «-orrn v'tamina pa ni odvisno sano od hrane, temveč tud od t^ga kako se ta vitamin oresnavlia ;n kako ga določeni oreani izmenjavajo Kvarne so črevesne motnje ne-dostatek želodčne ki*l:ne in motnie v jetrih zaradi če^ar ns.pt s'a io na koži rumene lise Tu vpliva dobro c tronov sok na delovanis äe'odca ako ga n'i mo: dokazano je da se hrana oo zarž^ku c'tronove«ra soka h'treie prebavna. Tnfii če ne izsrne-io vse pege do zanžitin citrone ie vendar dognano da vitamin C ure'uje naravno razdeljevanje pigmenta. Vitam nu C se pripisuje vpliv na olepšanje polt . zakaj lepa polt je v tesni zvez z dobro orebavo Ci-tronov sok ugodno vpliva na žrlodec. žolč in jetra. Ln razen tega je citrona najcenejše kozmetično sredstvo. LJubljana, februarja Sobica Je zeleno poslikana. Dve okni gledata na vrt, ki je nekje globoko spodaj. V kotu stoji visoko ogledalo. Dve belo pogrnjeni postelji bosta kmalu dobili novega lastnika. V sobi in na tesnem hoaniku je potno ljudi. Od časa do časa Se zazvoni na vra-'ih in nov gost molče vstopi za ženske hrbte. Molk. Težak. moreč molk, kakor bi tam spredaj ležal mrtvec. Na pragu sosedne sobe se je za trenutek pokazal otrok, in ženske so ga sočutno pogledate. Tisti, ki so na hodniku, ne vidijo ničesar razen hrbtov in glav ljudi, ki so pted njimi. In veliko luč, ki visi a stropa. Molk prekinja enakomerno klican je ocen jevalca. »Osemsto dinarjev ptvičl Osemsto dinar-jev drugič in... Molk. Napeto čakanje. Gre za posteljo. »In... tretjič!« Ljudje so si olajšano oddahnili. Glave spredaj se naglo pregiba jo. Zadaj postajajo nestrpni. »Saj se nič ne vidi/ Pomaknite se naprej/... Mi tudi hočemo videti!« »Ali je stroj že šel?« sprašuje nekdo po-tihoma. Tri glave se zaupno stikajo. »Pa zakaj jim prodajajo?... Ali jim prodajajo, aa, zdaj, ko je pokopan, vsaj ne bom več v skrbeh, kje se ponoči po ika okrog.« Zbsrsvanje humanitarnih ustanov v Celju Vse dobrodelne vzajemne ustanove stanovskih organizacij naj ostanejo neokrnjene Celje, 29. januarja V zvezi z novim pravilnikom o prostovoljnih dobrodelnih ustanovah stanovsk.h organizac j je priredilo dobrodelno društvo grafičnega delavstva v Ljubljani danes dopoldne v vel ki dvorani Narodnega doma v Celju informativen sestanek. Veliko dvorano so docela napolnili člani in članice ter predstavniki številnih dobrodelnih društev državnih in zasebn h nameščencev ter delavstva. Sestanek je v imenu grafične organizacije otvoril in vocLl g. Jožko Ju-rač. Prvi je govori g. Metod Kumelj, predsednik sekcije JUU za dravsko banov no v Ljubljani. Izčrpno je or sai delovanje in velik socialni pomen človekoljubnih akcij, ki slonijo na samopomoči, to je dobrodelnih ustanov štev lnih stanovskih organi-zac'j ter njihovih fondov za pogrebnino, posmrtn no podporo za primer bolezni brezposelnosti ali onemoglosti. Takih dobrodelnih vzajemnih ustanov je v Sloveniji okrog 100 ter imajo skupno nad 100 000 članov in .'laiuc. Mrogo teh ustanov de'uje že več deset'eMj n je izdalo že težke mil iene v sor'aln° namene. Te ustanove deluieio neseb'čno in so zgraiene na čisti človekoljubnosti. Govornik je orne- n'l uredbo o nadzoru nad zavarovalnicami, ki je izšla 1. marca 1937, da zašč ti interese zavarovancev ter prepreči malverzacije pri zavarovalnicah. Zakonodajalec je v tej uredbi izpustil dobrodelne ustanove stanovskih organizacij, ki naj izvršu;'ejo svoje plemenito soc alno delo tudi dalje, kakor doslej. Seda' pa je izšel pravilnik o ustanovah človekoljubnega značaja. Določbe tega prav In ka ogražajo obstoj vseh humanitarnih ustanov stanovskih organizac j. Po tem pravilniku naj bi bila vsaka dobrodelna ustanova k ima nad 1.000 članov, katere delokrog presega območje enega sreskega načMstva ln ki izp'ačuie po^por-n'ne v znesku nad 2 000 d'n, podvržena določbam zavarovalne tehn ke. Morala bi imeti tako zvane aktuarje. ki bi proti plačilu upravljali ustanove, ter bi morala razpolagat' s kapitalnim krit'em :n matematičnimi rezervam'. PosmrWne bi ne smele presegati 5 000 din dečim znašajo danes mnogo več. Iznremembe so v inter-su ve-lik'h zavaroval e. Do^ro^elne ustanove bi mor?'e na^-ertti 25^ svo4P*n drn«rin v dr-: žavne Vre^n^tn«5 n-vtrrie v Drž h po. tekamo »vnko aM v P"rtno hrWn co z ostalimi 40fr oa bi '"hk<-> do- •urodeln- ustanove po ^'očbsh novega nra- vilnika in bi morale nalagati ta denar v varne denarne zavode. V Beograd odpotuje deputac'ja s posebno spomenico. Gor*p. Drago Kosem, tajnik zvezne orga-n zacije Saveza graf čnega delavs.va v Ljubljani, je podčrtal potrebo in važnost söcia'nih dobrodelnih ustanov stanovsk h organizacij za malega človeka to je za državnega in zasebnega nameščenca in delavca. Take samopomoči so v teku desetletij izplačale ž" ogromne zneske brez ka-kršn hkoli matemat čnih rezerv Govom'k ie na tehten m duhovit n-čin kritiziral novi pravilnik in n^ee ka¥.?e za tiste ki so na n^ročrem po ovanJu. To novost bodo imela že letala, ki iih za prekomorske polete gradi-o sedaj. Tako zvana »ljubezenska k?b't»a« na vsakem leta'u bo opremljena zelo udobno. Razen velikesra couchg bo imela dva udobna sto'a ob okru od kater'h se eden lahko spremeni v p^-eteMo potem v kombi-nir~no p'sa^o in tor'etno mizo. v mizo za kavo in kar ie še podobnih s vari, ki naj bi ncvoporo'mcem napravile potovanje skoz' oblake čim prijetnejše. Urejuje Davorin Kavljen. — Izdaja za konzorcij »Juua« öiunko Virauu — Za Narodno uökarno (L d. kol lianama ja tiuu jeiau. — &a uiatuauu del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani,