VESTNIK
SOKOLSKE ŽUPE CELJE
LETO Vlil. • CELJE 20. JANUARJA 1938	• ŠTEV. 1
Dr. Milko Hrašovec
Jugoslovansko-češkoslovaško sokolsko bratstvo
Dvajseto leto svobode poteka bratski češkoslovaški republiki. Ni slučaj, da se baš v letu te pomembne obletnice vrši v zlati Pragi vseslovanski sokolski zlet. To leto je namenoma za ta zlet določeno, saj je jubilejni zlet sam po sebi jubilejni v vrsti vseslovanskih sokolskih zletov.
Desetič kliče slovanska Praga Sokolstvo v zbor! Desetic se bodo ulice praške pordečile od sokolskih srajc, desetič bo kot grom odmeval po ulicah mogočen, radosten pozdrav prebivalstva sokolski armadi. Ni ga pripadnika sokolske organizacije, ki ne bi poznal ogromnega razmaha Sokolstva od skromnega prvega do letošnjega desetega, jubilejnega zleta.
Po številu udeležencev pri javni telovadbi, po vsebini prostih vaj, po izvedbi nastopa, je vsak zlet prekašal prejšnjega.
Od par stotin telovadcev na prvem zletu do okrog 60.000 telovadcev in telovadk na letošnjem zletu kaže krivulja stalno strmo navzgor.
»Na najvišjo točko!« pravi staro češko sokolsko geslo.
Ta najvišja točka ni in ne sme biti nikdar dosežena!
Ustanovitelja Sokolstva Tyrš in Fiigner sta ustanovila našo organizacijo kot bojno in vzgojno organizacijo, ki v večnem nezadovoljstvu sama s seboj ne sme nikdar ostati pri doseženih uspehih in mora stremeti više in više!
V tem nemiru, v tem stremljenju po večjem in boljšem, je večno lepo določen .unoter našemu delu.
Kot poje pesem sokolskih legij- Le naprej, le naprej, za sokolskim praporom, dokler boj za naš dom ni končan! Ni končan in ne sme biti končan, ker je nalog nešteto in se vedno nove naloge odpirajo!
Ko bi sokolska organizacija z napredkom v delu prenehala, se krivulja njenega dela nagne navzdol in drvi v prepad! To se pa ne more zgoditi: Sokol ne pozna miru in zadovoljstva; njegovi ideali gredo naprej novim ciljem in novim uspehom nasproti!
Najvarnejši učenci in najbolj vneti izvrševalci Tyrševih idej so za Cehi jugoslovanski Sokoli. Kot iskra, ki zaneti mogočen pla-
men, je sokolska misel šinila iz zlate Prage na slovanski jug. Tu je zanetila ogenj, ki se širi in širi in v ogromnem zamahu tli in gori v stotisočih, lahko rečemo milijonih jugoslovenskih src. Od Triglava do Balkana, od Jadrana do vojvodinskih nižin, od Vardarja do kršne Črne gore, povsod živi in se širi sokolska ideja. Ta misel prešinja preprostega kmečkega človeka in delavca, ta misel vodi izobraženstvo, ta misel je zasidrana v naši junaški vojski, ta misel je vodnica odgovornih činiteljev države.
Saj Sokolstvo zasleduje kratko rečeno le cilj: zdrav duh v zdravem telesu, ter močna, trdna domovina, ki bo lahko odbila napade, ki jih sovrag slovanskemu bratstvu pripravlja. Kajti ne smemo zapirati oči: močni smo in strah sovražnikov, dokler smo edini in složni; slabi smo in bomo plen sovražnikov, ki nam bodo rezali v meso, če bomo needini in sprti. Najboljša in najtrdnejša vez je kri, kar se kaže pri ljudeh, narodih in državah.
Najlepše spoznavamo prave prijatelje in brate v nesreči. Ko je pred leti marsejska nesreča pretresla našo zemljo, je bila naša najvernejša opora v žalosti češkoslovaško bratstvo.
Ko je češkoslovaška država ob smrti prvega prezidenta Osvoboditelja Masaryka globoko žalovala, so ji verno v žalosti stali ob strani Jugoslovani. In kaj naj porečemo o našem bratstvu v svetovni vojni? To niso bile besede, to so bila dejanja. Kri je zapečatila našo ljubezen, kri je rodila obojestransko zlato svobodo, kri je ona žlahtna vez, ki je nobene spletke ne morejo niti zrahljati niti razvezati.
Naše Sokolstvo prijateljev rabi. Tudi samih nas ni strah. Vendar je boj lažji in zanosnejši, ko imajo borci zavest, da niso osamljeni. Tu smo v boju mi; tam je ogromna nedotaknjena vojna rezerva: slovansko sokolsko bratstvo! Prijateljstev na papirju ne manjka! Prijateljstva se sklepajo, če kdo misli, da mu je zveza potrebna. Pravo trajno prijateljstvo pa je in ostane slovansko bratstvo!
To je naše globoko in trdno prepričanje! Ta nauk smo prejeli od svojih prednikov, ta nauk neokrnjen izročamo mladim, ki korakajo v mogočnih množicah za nami in stopajo na mesta, ki jih zapuščamo. Ta nauk je preizkušen kot kovina v ognju, ta nauk je naš sokolski evangelij.
Sokolska organizacija češkoslovaška, ki šteje koncem leta 1937. 3255 sokolskih ognjišč (3042 društev in 213 čet) z več kot 800.000 pripadniki, pripravlja zlet, ki bo zasenčil vse, kar je do danes naša organizacija premogla.
Z zletnim proračunom 23,000.000 Kč, ki ga bo plačalo Sokolstvo brez kakršnekoli pomoči, stopa Sokolstvo pred ves svet.
V Pragi bo o priliki zleta tekma mednarodne telovadne federacije, ki se je udeležijo vsi narodi, ki so v federaciji združeni.
Ni dvoma, da bodo ob jubilejnem zletu oči vsega sveta uprte v slovansko Prago!
Naša sveta dolžnost je, da vsak po svojih močeh pripomoremo zletu do čim bolj veličastnega uspeha.
Naša udeležba ne sme biti mogočna le po številu, ona mora biti tudi duhovno do podrobnosti pripravljena!
Zato v zbor, bratje!
Zlet je pred nami in na nas je, da vrnemo in pokažemo češkoslovaškemu Sokolstvu, da naše sokolsko bratstvo niso prazne besede, temveč so resnica! »Ce kliče dom, vrni se domov in pomagaj z veseljem, delaj in svetuj!« poje češki velikan Purkyne.
Te besede naj kličejo tudi nas jugoslovanske Sokole na delo!
Milan Mahkota
Sokol in vojska
Prav letošnji sokolski nastopi, ki so bili — če se je nudila le možnost — združeni s sodelovanjem naše narodne vojske, so mi dali pobudo za pričujoči članek, ki ga načelno postavljam na preizkušeno, torej resnično dejstvo: Samo zdrav narod je sposoben za obrambo.
Ako govorimo o stikih in sodelovanju Sokolstva in vojske je nujno, da si najprvo predočimo cilje in naloge Sokolstva, kakor tudi naše narodne armade.
Sokol je narodno - vzgojna organizacija, ki spaja v svoji sredi vse brez razlike stanu, vere in političnega prepričanja ter ima nalogo vzgojiti svoje člane v vsestransko vzorne državljane. V Sokolu naj si pridobe: zdravja, moči, okretnosti in lepote. V Sokolu naj pridobe one duševne vrline, ki krasijo dobrega državljana: ljubezen do domovine in kralja, ter sploh do institucij, ki čuvajo narod in zemljo. Ako bo hotela domovina — in bo to potrebno —-bo sokolsko vzgojen človek žrtvoval za svojo milo domovino: svoje imetje, svojo kri in življenje. Skratka, vse kar mu je najdražje bo žrtvoval za najdražje.
V sokolski šoli, ki je trda, resna, a nadvse potrebna za slehernega, se priučiš: discipline, reda in samozatajevanja. Pravi Sokol je pogumen, hraber, odločen, borben in vztrajen; njegov značaj je izkristaliziran.
Vse te odlične lastnosti pa izhajajo iz pravilne sokolske telesne vzgoje — na eni strani; na drugi strani pa — iz ničmanj važne sokolske prosvetne šole.
Sokolski prapor nosi napis: Bratstvo, enakost, svoboda! Kdor je Sokol, temu bo torej svoboda svoje domovine nadvse draga!
V dosego tega krasnega cilja se poslužuje Sokolstvo vsestranske telesne vzgoje, ki je pač tesno vezana z vzgojo duševnosti, z moralno, to se pravi, s »čednostno« vzgojo.
No — pa vojska?
Ona ima nalogo vzgojiti branitelja domovine, ki bo: pogumen, borben, odločen, hraber in vztrajen ter strogo discipliniran. Ima vojska nadalje še nalogo, da tehnično izobrazi vsakega državljana, ki je za to sposoben, v dobrega borca, torej čuvarja države. Nadalje, da spravi vse te dele pod strogo izkušeno vodstvo in organizira vse brambne sile naroda v močni, zdravi armadi.
Ako primerjamo torej naloge in cilje Sokola in vojske, vidimo, koliko imata skupnega, in je tedaj umevno ter popolnoma pravilno, da se med seboj podpirata in izpopolnjujeta; saj pot iz telovadnice do kasarne vodi gotovo ter nas naj tudi pripelje nazaj v telovadnico. (Podčrtal sem »nazaj«, kajti mnogo, mnogokrat se to ne zgodi!)
Naloga Sokola je torej, da vzgoji svoje članstvo, zlasti pa mladino pred vstopom v vojaško službo tako, da bo telesno in moralno sposobna za službo v njej. Prav posebno še moralno! Zal le, da nekatera sokolska društva ne vrše svojega dela strogo po sokolskih načelih in ne izrabijo vseh številnih sredstev, ki so jim v vzgojne svrhe na razpolago. Predvsem pa vidimo, da primanjkuje v večini naših društev smisel za disciplino, ki je temelj vsake organizacije, zlasti še sokolske. Drugi nedostatek pa je pomanjkanje dobrih vaditeljev, ki bi zmogli vzgajati poverjeno pripadniš-tvo strogo po načelih Sokolstva kot narodno - vzgojne in narodno -obrambne organizacije.
Tudi vojska more mnogo storiti za Sokolstvo in mora to storiti, ker je to kapital, ki se ji stotero povrne. Vsako leto stopa na tisoče mladeničev, ki niso imeli nikdar prilike spoznati Sokolstva, ker so pač živeli v krajih, kjer ni bilo društva, ali pa je živel vsaj v taki okolici, ki našemu pokretu ni bila naklonjena. Pri vojakih naj vsi ti spoznajo Sokola, njegov sistem in metodo. Vzljubili ga bodo in postali bodo po izvršeni vojaški službi vneti telovadci in propagatorji svetle ideje.
Vsi ti tesni stiki, ki so navezani v naši državi med vojsko in viteško sokolsko organizacijo, datirajo še iz časa svetovne vojne, ko se je sijajno izkazala pravilnost prave sokolske vzgoje; kjer so prav naši člani v največjem številu in v prvi vrsti vstopili v dobrovoljske legije ter se borili za svobodo domovine. Nešteti so izgubili v tej borbi svoje življenje. Pa tudi takoj po vojni se je pokazala potreba tesnejšega stika in tako je ena in druga stran spoznala važnost in pomen složnega sodelovanja.
Ze na sokolskem saboru 1. 1919. v Novem Sadu je bil izvoljen poseben odsek, v katerem so bili zastopniki Sokola in vojske, ki so imeli nalogo, da izdelajo program za skupno delo. Tudi na saboru v Zagrebu 1. 1924. se je obširno razpravljalo o tem vprašanju. Za telesno vzgojo vojakov je bil sprejet Tyršev sokolski sestav, ki se v mornarici izvaja v celoti.
Na vseh naših večjih zletih in v zadnjem času tudi pogostokrat na društvenih, sodeluje vojaštvo, ki s svojim strumnim nastopom osvaja gledalce. Zlasti še mornarji!
Vendar bi šli lahko še korak naprej — v tem smislu. Na vseh sokolskih nastopih izvajajo vojaki vaje s puško. Res, puška je vojakov simbol. Umestno bi bilo, da nastopa vojska tudi na orodju (Nemčija, CSR!), pri prostih vajah, smuških tekmah, oz. tekmah sploh. A o tem naj izpregovorijo strokovnjaki.
Naj končam z željo, ki sem jo uvodoma iznesel. Pot vsakega našega člana, ki ga vodi iz telovadnice v kasarno, naj se konča zopet v telovadnici. Vojaška olajšava pa naj se smatra le kot priznanje za trud, ne pa za plačilo.
Pismo*
DRAGE SESTRE IN BRATJE!
Vesel sem bil Vašega pisma, ker mi je to ponoven dokaz, da so se bratske vezi v štirinajstih dneh našega skupnega bivanja močno povezale; še bolj pa radi Vašega sporočila, da junaško so-kolujete in pomagate graditi našo svetlo sokolsko bodočnost. Srečen sem, ker se nisem motil v Vas v onem svečanem trenotku, ko smo se ob zaključku sokolske gozdne šole zaobljubili in so mi Vaše svetle oči ob stisku rok mnogo, mnogo obetale.
Polleta je minilo od tedaj, ko smo živeli skupaj pod belimi šotori ob bistri Savinji. Gotovo ste v tem času že sto in stokrat spoznali, da ni baš lahko biti dober Sokol. V naši platneni vasici, katere prebivalci smo bili sami Sokoli in smo si vsi do zadnjega prizadevali, da bi nam bila vsaka misel in vsako dejanje v skladu s sokolskimi načeli, je še nekako šlo. Ali ta čas smo živeli odmaknjeni od svobodnega življenja širokega sveta, iztrgani raznim vplivom, ki niso vsi sokolski, mnogi celo v načelih in tudi dejansko protisokolski. Sedaj pa Vam je gotovo večkrat težko, zlasti ker tudi naši sokolski sredini ni vedno povsem jasno, do kod segajo dolžnosti dobrega Sokola. v.Zaobljubljam se, da hočem zvesto in vestno izpolnjevati v svojem društvenem, javnem in zasebnem
* Pismo je odgovor naraščajnikom in naraščajnicam v Sevnici, ki so bili gojenci sokolske gozdne šole in si prizadevajo zrasti v odlične sokolske delavce.
življenju vse dolžnosti, ki rni jih nalaga svetost in vzvišenost sokolske misli.« Tako izreka svojo zaobljubo vsak član, ko vstopa v našo veliko sokolsko družino. Pa poglejmo malo v naša društva in v telovadnice. Koliko nesokolskega, da protisokolskega zagrešimo vsi, ker se prepuščamo strastem in premnogokrat postane med nami beseda o bratstvu le prazna fraza. In za vse zlo, ki razjeda naš napredek v pravo sokolsko smer, imamo opravičilo: »Saj drugod je tudi tako! To je pač — človeško!« S tem potolažimo svojo vest. Kako se vede Sokol v javnem življenju, nas sploh ne briga. Zasebno življenje je pač — zasebno in če naš pripadnik s svojim zasebnim življenjem skruni sokolsko čast, skomignemo z rameni. To je vse! Morda nas je tudi sram, da imamo takega »brata« ali »sestro«, a če mi takega človeka ob srečanju zatajimo, ni stvar s tem še urejena.
V resnici pa more biti Sokol le tisti, ki je Sokol vedno in povsod. Polovičarskega Sokola, ki je Sokol samo ob gotovem času in na določenem mestu, so si izmislili komodni ljudje, ki ne prenesejo borbe s samim seboj. No, ta borba res ni lahka, saj ni prava in največja moč v tem, da zavozljaš železno palico, da imaš milijone in milijarde zlatega denarja, da vladaš nad milijoni ljudi, temveč v obvladanju samega sebe. Zato je potrebno, da vsakdo izmed nas, črpajoč moč ob svetlih sokolskih vzornikih, uredi najprej svoj odnos do temeljev Sokolstva, do sokolskih načel. Le tako bo mogel kot dober Sokol doprinesti svoj delež k poglobitvi sokolskega mišljenja in čustvovanja, da bo Sokolstvo iz svojih telovadnic prešlo v naše javno in zasebno življenje, da bo dalo viden pečat vsemu okolju, v katerem se razvija.
Postanimo, sestre in bratje, vitezi prave, nepotvorjene sokolske misli, da ji priborimo ono mesto med nami, ki ji po njeni veličini in lepoti pripada. — ZĐR.AVO! — Vaš brat taborni vodja.
D. M.
Govori pred vrsto
Prosvetar Smrekar v Zajčjem dolu se je odpravil na sprehod. Pot ga je zanesla mimo sokolske telovadnice. Veselost in razgibanost, ki je udarjala skozi odprta okna ga je opomnila, da je v telovadnici oddelek mladine. Smrekar se je spomnil svojih prosvetar-skih dolžnosti in je nameril svoj korak v telovadnico. Vstopil je baš ko so naraščajniki pripravljali kozo in desko za preskoke. Br. prosvetar stopi do br. vaditelja in po nekaj trenotkih se je oglasilo povelje: »Mirno! V vrsto zbor!«
Sedaj stoji vrsta tu pred prosvetarjem, ki govori mladim Sokoličem. Govori in govori, misel mu prehiteva govor in njegov
pogled se zazre preko vrste nekam v daljavo. Zato ne vidi pred seboj mladih teles, ki so bila pravkar še v sproščenem gibanju razvijajočih se mišic, pa jih je nenadno povelje spravilo v nepričakovano in nezaželjeno mirovanje. Te napete mišice so se uklonile sokolski disciplini, misel pa je ostala prosta. »Prav sedaj ga je prineslo«, je mislil prvi. »Prikrajšani bomo za najlepši del telovadne ure«. Enako je mislila večina; nekomu je obvisel pogled na prašnih čevljih br. prosvetarja. Pred telovadno uro ga je ukoril vaditelj, ker je vstopil v telovadnico v čevljih.
Prosvetar je končal svoj govor. Zadovoljen se je poslovil in odšel. Naraščajniki so se otresli svojih misli in zopet je šlo veselo naprej.
Ko se je prosvetar zvečer vrnil domov, je vpisal svoj govor v seznam za statistiko.
* * *
V telovadnici sokolskega društva v Hrastovem je tiho. Šele ko vstopiš, slišiš težko dihanje in hropenje. Dve dolgi gruči malih Sokoličev krepko držita za vrv in jo vlečeta, vlečeta. Vsa zasopljena in potna je deca od napora, a nobena stran ne popusti. Vaditelj in prosvetar br. Kocjan pa, vesel mladih junačkov, vzpodbuja. Vzpodbuja stran, ki popušča. Zopet napne deca vse svoje sile in potegne nasprotnike, a že je tu br. Kocjan, da vzpodbudi omahujoče. Krepko se držita obe strani in odločilne zmage ni in ni. »Dovolj! Kar zadosti ste se upehali. Zadovoljen sem z Vašo vztrajnostjo ! Sedaj pa počivajmo in se malo pogovorimo!« Posedli so okoli vaditelja in se pogovarjali o vztrajnosti v telovadnici, pri delu, pri učenju, v življenju ih povsod. Ponosni, da so pokazali z vztrajno borbo sokolsko vrlino, so si zapisali v spomin in srce lepo sokolsko geslo, ki jim ga je povedal brat vaditelj: »Bori se, vztrajaj, ne kloni!«
Ko je prišla deca z vaditeljem v slačilnico, so se tam zbirali naraščajniki. Brat Kocjan je bil kmalu z njimi v razgovoru. Cela gruča je tiščala okrog njega in je naraščala; vsak novodošli se je z zanimanjem priključil pogovoru.
Ko minuta je preteklo četrt ure ali več, ko je vaditelj naraščaja prekinil razgovor. V telovadnico!
Brat Kocjan je odšel domov. V seznam za statistiko pa ni vpisal govora, ker govora — ni imel.
In vendar je brat Kocjan prosvetar, kakršnih si želijo župni načelniki in zvezno načelstvo.*
Zakaj neki ?
* Glej »Sokolski glasnik« št. 26-27 z dne 6. IX. 1937, članek: »Zaključci radnog zborovanja žup. načelnika i načelnica. .«, t. 3.
"I" Brat dr. Zoran Jošt
|
Iz sokolskih vrst se je za večno ločil naš odlični sotrudnik, zvesti brat dr. Zoran Jošt. Zadet od srčne kapi, je nenadoma izdihnil dne 6. januarja 1938 v Gradcu. Pokojnik je bil rojen 16. avgusta 1893 v Celju, dočakal je torej le 44 let. Ljudsko šolo je obiskoval v svojem rojstnem kraju, tu je tudi leta 1907. z odliko dovršil slovensko nižjo gimnazijo. Iz Celja se je podal na višjo gimnazijo v Sv. Pavlu na Koroškem, kjer so delovali takrat tudi odlični slovenski profesorji, med njimi že pokojni ravnatelj Franjo Voglar. Zrelostni izpit je napravil v Sv. Pavlu leta 1911. nakar se je vpisal na medicinsko fakulteto v Gradcu, kjer ga je leta 1914. zajela svetovna vojna. Služeč pri bosanskem pehotnem polku št. 2 je moral že v jeseni 1914 na rusko fronto. Od tam je vestno poročal v slovenske liste. Kot sanitetni poročnik je prišel na soško bojišče, od tam pa v Dolomite na Tirolskem, kjer je v najnevarnejših položajih izhajal do konca vojske. Po končani svetovni vojni je nadaljeval študije na medicinski fakulteti češke univerze v Pragi, kjer je leta 1920. promoviral za doktorja medicine. Po promociji je služboval dve leti kot sekundarij v celjski javni bolnici. Leta 1922. se je osamosvojil in si izbral Savinjsko dolino, od koder so tudi njegovi starši. Nastanil se je kot zdravnik v Žalcu. Bil je obenem rudniški in železniški zdravnik. V Žalcu se je marljivo udejstvoval pri Sokolu in bil izboren vaditelj. S kakšno ljubeznijo in uspehom je vodil naraščaj, vemo oni, ki smo imeli priliko prisostvovati javnim nastopom. Leta 1933. je bil izvoljen načelnikom društva. Z veseljem je posečal seje župnega tehničnega odbora, kjer je bil kot strokovnjak in zdravnik uvaževan svetovalec. Leta 1936. je bil član župne uprave. Bil je tudi predsednik župnega zdravniškega odseka.
Brat dr. Zoran Jošt ni pisal le v športne in medicinske revije, bil je tudi nenadomestljiv pisec sokolskih člankov in razprav. V saveznem strokovnem glasilu je objavil nazoren pregled Tyrše-vega telovadnega sestava s tabelami. V našem glasilu je priobčil
1.	1933. daljšo razpravo »Telovadba in šport«, ki je vzbudila obče zanimanje.
Stremeč po večji strokovni izobrazbi se je podal v Gradec, da svoje znanje v medicini izpopolni. Neizprosna usoda nam ga je tu vzela za vedno. Legel je v grob s sokolskim znakom na prsih.
Brat Zoran! Hvala Ti iskrena za vse, kar si storil v dobrobit naše organizacije! V naših vrstah ostane spomin na Te trajen!
ZDRAVO!
TEHNIČNI DEL
Miloš Prelog
Vadbene ure za deco obojega spola
54. ura
Razgiban j e z lovom na kije.
Razne vaje.
Stopanje na spodnji strani poševne lestve. Odpori: dva spravljata tretjega z določenega prostora. Vskoki in preskoki odbočno; konj na šir z ročaji — prožna deska.
Igra: »Klip — klop« s čepom in vzročen jem — vzrav-navo in priročenjem.
Razgibanje z lovom na kije:
A)	Deco zapodimo k določeni steni, ob kateri se razvrsti poljubno, ob nasprotni steni pa razpostavimo nekaj kijev (kamnov, palic ali še česa drugega), ki si jih skušajo kot posamezniki osvojiti. Na znamenje stečejo v smeri proti kijem in oni, ki so kij ujeli, se razpostavijo v vrsto ob desni steni, drugi ob levi steni. Vsak sme pograbiti samo en kij. Ce dva pograbita en kij, pripada kij onemu, ki ga je prvi pograbil. Ako pa sta prijela oba hkratu za kij, ali se pa ne more dokazati, kdo je bil prvi, pa naj sama ponovita! Pred iztekom ob steni naj položijo eno ali obe roki na steno, s tem se prepreči siljenje nekaternikov naprej in odrivanje drugih. Poživi se s tem, da se jih pozove: »Bomo videli, kdo bo vsakič dobil kij in kdo nobenkrat?« Ponovimo večkrat!
B)	Isto z otežen jem! Postavimo sredi telovadnice gredi!
1.	Preplazite se pod gredjo (poljubno)!
2.	Preplazite se pod gredjo z nogami naprej!
3.	Preplazite se pod gredjo, preskočite ali preidite gred v smeri nazaj proti steni in se preplazite še enkrat pod gredjo!
4.	Preplazite se pod gredjo, preskočite gred v smeri proti steni, stecite nazaj do stene in se je dotaknite, splazite se drugič pod gredjo in zbežite po kije! (Ce je čas, se lahko izvedejo še drugi primeri.)
Razne vaje.
A) Nastop k prostim vajam! (Poljubno in hitro!)
1.	Vzpora čepno med rokama in čim hitrejša vzravnava. Trikrat!
2.	Vzpora čepno med rokama — vzpora ležno za rokama in s
takojšnjim odrivom vzpora čepno med rokama — vzravnava v stojo spetno. Trikrat!
3.	Isto z vzporo ležno za rokama raznožno! Trikrat!
4.	Sed prednožno — menoma skrčevanje in napenjanje nog naprej z drsanjem ob tleh.
5.	Sed prednožno — polagoma leža vznak brez pomoči rok in sp. sed.
6 Stoj na eni nogi, krili z lehtmi in vzdržuj ravnotežje, dokler moreš!
B) Iste vaje z oteževanjem! Vadijo do petkrat! V sedu prednožno menoma skrčevanje in napenjanje nog naprej brez dotika tal. (Z rokami se je primerno vzpirati ob tla.)
Stopanje na spodnji strani poševne lestve.
A)	1. Oprijem lestvin z nadprijemom — vis z oporo stopal na 3.
ali 4. klin. Večkrat!
2.	Oprijem lestvin z nadprijemom — vis z oporo stopal na 3. ali 4. klin — stopanje na mestu na klinu.
3.	= 1. z ročkanjem na mestu.
4.	;	1. z ročkanjem navzdol k nogam in zopet navzgor, noge
morajo biti ves čas napete.
5.	= 1. s stopanjem navzgor s prisunsko hojo.
B)	1. Oprijem lestvin z nadprijemom — vis z oporo stopal na 4.
klin — stopanje navzgor s poljubno hojo — na kraju lestve zavesa raznožno v podkolenih na lestvinah (prehod menoma) — drsanje doli z ročkanjem izmenskoročno na lestvinah.
2.	= 1., a pri stopanju navzgor menoma odročevanje proste lehti in odnoževanje proste noge (desna leht, leva noga).
3.	= 1., a stopanje navzgor s poskoki snožno — drsanje navzdol v zavesi raznožno v podkolenih z ročkanjem soročno na lestvinah.
4.	= 1., a stopanje navzgor in navzdol s poskoki enonožno (dru-visi mrtvo).
5.	= 1., a stopanje navzgor z ročkanjem na klinih (izmenskoročno) — drsanje navzdol v zavesi raznonožno v podkolenih z ročkanjem izmenskoročno na klinih.
Odpori: dva spravijata tretjega z določenega prostora.
Vzamemo dve blazini, mizo, kozo, ali določimo drugi prostor, na katerega gre telovadec in se skuša z vso silo na tem mestu obdržati. Druga dva ga skušata prav tako s silo (a ne tepsti) spraviti s tega mesta. Častno je, če se more telovadec obdržati na dotičnem mestu. Pri ponovi se vloge menjajo!
X' skoki in preskoki odboeno; konj na šir z ročaji — prožna deska.
A)	1. Ponovi vskoke skrčno, raznožno in izpomolno!
2.	Ponovi skrčko!
3.	Vadi vskok odbočno v desno in v levo in seskoke naprej!
4.	Odbočka v desno in levo.
5.	Delajte odbočke hitro drug za drugim! (Pri tem oddelku ni važna lepota, pač pa odriv in da se pride čez.)
B)	1. Ponovi skrčko, raznožko in izpomolko!
2.	Vadi vskok odbočno v desno in v levo in seskoke naprej!
3.	Odbočka v desno in v levo. (Pazi na pravilen prehod črez konja, na lepoto skoka in pravilnost doskoka!)
4.	Postavi kak predmet (klobuk, dva klobuka, škatljo ali kaj drugega) na kraj vratu ali hrbta konja, da so telovadci prisiljeni pri odbočki dvigniti noge više.
5.	Vadite odbočke hitro drug za drugim menoma v levo in v desno!
Igra:	»Klip — klop« s čepom in vzročen jem — vzravnavo
in priročenjem.
Glej igro v 21. uri v IV. letniku »Župnega Vestnika«, str. 119! Spremeni se le v toliko, da izvedejo čep z vzročenjem —-obratno pa vzravnavo s priročenjem. V čepu naj vztrajajo le manje časa, torej naj kmalu sledi »klip«!	(Dalje.)
Stane Burja
Vadbena snov
5.	u r a
Krogi dosežni v gugu. Osnova: gug z odrivom — naupor v zavesi v krogu.
Gug z odrivom raznonožno naprej in nazaj:
1.	V predgugu Vi obrat vi. — v predgugu l/l obrat v d. — v predgugu zgiba — v zagugu vis vznosno — v predgugu zavesa v d. podkolenu v d. krogu — v zagugu preprijem z d. za vrv — v predgugu z zakolebom 1. naupor v zavesi — za-gug — v predgugu spad v zaveso — v zagugu preprijem d.
za krog — predgug — v zagugu vis vznosno — v predgugu vis — v zagugu seskok.
2.	Ponovi 1. vajo!
3.	Vadi naupor v zavesi v krogu v predgugu!
6.	u r a
Krogi dosežni v gugu. Osnova: gug — vesa in izmena — obrati.
Gug z odrivom raznožno naprej in nazaj.
1.	V predgugu J/j obrat vi. — v predgugu ‘/i obrat v d. — - v predgugu zgiba — v zagugu vis — v predgugu zgiba — v zagugu seskok.
2.	V zagugu '/t obrat v 1. — v predgugu 7» obrat v d. — zagug
—	v predgugu zgiba — v zagugu vis vznosno — v predgugu vis zadaj — zagug — v predgugu seskok.
3.	V predgugu l/i obrat vi. —^ v predgugu zgiba — v zagugu vis — v predgugu 1/i obrat v d. — v predgugu zgiba —■ v zagugu vis zadaj — v predgugu seskok.
4.	V predgugu zgiba — v zagugu vis vznosno — v predgugu zavesa v nartih zadaj uleknjeno — zagug -— predgug — v zagugu vis zadaj — v predgugu seskok.
7.	ura
Krogi dočelno. Osnova: izvinek naprej — nazaj.
Iz zgibe stojno:
1.	Prevrat v vis ležno zadaj za rokama — izvinek nazaj v vis ležno spredaj za rokama. Ponovi trikrat! Razširi roke!
2.	Vis ležno spredaj za rokama — izvinek naprej. Ponovi trikrat ! Razširi roke!
3.	Spoji vajo 1. in 2.
4.	Z odrivom vis \znosno — zavesa v d. podkolenu na d. zapestju — naupor v zavesi v d. podkolenu na d. zapestju — spad v vis vznosno — polagoma zgiba stojno. Za izvedbo naupora je važno, da krepko zamahneš s prosto nogo nazaj ter se istočasno pritegneš z 1. roko.
5.	Vadi naupor v zavesi in izvinke!
8.	u r a
Krogi doskočno. Osnova: kolebanje — izvinek nazaj.
1.	Kolebanje — z zakolebom seskok.
2.	Kolebanje — s predkolebom vis zadaj — vis vznosno —; z zakolebom seskok.
3.	Kolebanje —- s predkolebom zavesa v nartih zadaj za vrvi
—	vis vznosno — zakoleb — vis vznosno — seskok iz viša vznosno z uleknjenjem.
4.	Kolebanje — s predkolebom zavesa v nartih zadaj za vrvi — vis strmoglavo raznožno, noge ob vrveh — zakoleb — vis vznosno — izvinek nazaj — seskok.
5.	Iz viša vznosno -— izvinek nazaj. Izvinek se ti posreči, če nalahko suneš poševno gor, razširiš roke in zakloniš glavo.
6.	Ponavljaj kolebanje in izvinek nazaj!
9. u r a
Krogi dočelno. Osnova:	izvinek nazaj, naprej — naupor
tezno menoma.
Iz zgibe stojno:
1.	Vis vznosno •— vis strmoglavo — vis vznosno — vis strmoglavo — vis vznosno — vis ležno zadaj za rokama — izvinek nazaj — izvinek naprej — s predkorakom zgiba stojno.
2.	Vis vznosno — zavesa v d. podkolenu na d. zapestju — naupor v zavesi — spad v vis vznosno — vis ležno zadaj za rokama — izvinek nazaj — izvinek naprej — s predkorakom zgiba stojno.
3.	Spad nazaj v vis ležno spredaj pred rokama — naupor tezno menoma v sklek — kolebanje v skleku — v zakolebu seskok.
4.	Ponovi 3. vajo.
5.	Naupor tezno menoma v sklek — kolebanje v skleku — v zakolebu seskok.
Miloš Prelog
SoČi (Simon Gregorčič)
II. del.
I. e-
Tod šekla
Stoja izstopno z levo naprej — odročno skrčiti (ostro), podlehti pred nadlehtmi, dl. dol.
na bridka
dve bodo
Stoja izstopno z desno naprej — z desno-prožiti v stran — (naprej, zasekati ostro), dl. dol, pogled r.a desno roko.
Začeti prihodnji gib.
in
jekla,
Stoja izstopno z levo naprej — z levo prožiti v stran (smer naprej, zasekati ostro), desno od ročno upogniti, podleht pred nad-lehtjo, dl. dol, pogled na levo roko.
II. e-
in ti
na
mi boš
Stoja izstopno z desno naprej — desno suniti naprej gor ven, dl. spred, levo odročno upogniti, podleht pred nadlehtjo, dl. dol, pogled na desno roko in sp.
celi obrat v levo na prstih obeh v stojo za-nožno z desno — z desno vzročiti (povda-rjeno na zlog »mi«), dl. spred in sp. skrčiti odročno, podleht pred nadlehtjo, dl. dol, z levo drža.
dve krvava in tekla:
Levo suniti naprej gor ven, dl. sp ed, pogled na levo roko, z desno drža in sp.
celi obrat v desno na prstih obeh v stojo zanožno z levo — z levo vzročiti (povdarjeno), dl. spred in sp skrčiti odročno, podleht pred nadlehtjo. dl. dol, z desno drža.
.III. e-
dve
kri naša
pojila
Prenos teže na levo v stojo prednožno z desno — z zasukom dlani not skozi pred-ročenje ven odročiti (povdarjeno) dl. spred in sp.
stoja izstopno z desno nazaj in sp. počep prednožno z levo — zaklon zmerno — pri-ročiti, dl. spred in sp.
vzravnava na desni s prisunom leve v stojo s etno — vzklon — predročiti, dl gor in sp. napogniti gor (podlehti navpično), dl. spred in sp.
s podlehtnimi loki not predročiti, dl. ven in sp.
IV. e-na dve
in
sovražna
te
kalila bo!
roke stisniti v pesti, odročiti, dl. spred in sp. priročiti, dl. spred in sp.
z nogami začeti prihodnji gib — bočni krogi navzgor in sp.
izpad z desno naprej — predklon (leva noga in trup v eni črti) — predročiti, dl. gor (radi predklona smere lehti poševno navzdol).
OPOMBA: V prvih dveh taktih morajo biti gibi izrecno hitri in ostri, zasekani. Zlasti je povdariti vzročenje pri obratu in spojeno skrčenje odročno ter stoje izstopno. V III. in IV. taktu hitrost popušča in se del končuje s krepkejšimi gibi (pesti, izpad).
OBJAV E________________________________
ŽUPNE VESTI
Osebna vest. Brat Verstovšek Zdenko, župni prosvetar, sedaj sodnik v Brežicah, je bil imenovan za referenta pri državnem svetu v Beogradu. Bratu Zdenku iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo uspehov v življenju. Imenovanje in napredovanje brata Zdenka Verstovška je bilo sprejeto z zadoščenjem v vsej veliki jugoslovanski sokolski družini.
DRAGI BRATJE PROSVETARJI!
Ko odhajam na novo službeno mesto v Beograd, Vam pošiljam tem potom bratske pozdrave z izrazi prav iskrene in bratske zahvale za vso pomoč, ki ste mi jo nudili kot sodelavci v zadnjih štirih letih, ko sem imel čast načelovati župnemu prosvetnemu odboru celjske sokolske župe. Mnogo je bilo storjenega, a še več bo treba v bodoče napraviti. Delajte naprej, kakor doslej, po smernicah, kakor smo si jih začrtali v procvit sokolstva, v srečo domovine in veličino države!
Z željo, da bi bilo novo leto srečno in uspešno, ostajam z bratskim ZDRAVO! — Vaš Verstovšek Zdenko, župni prosvetar.
Minister br. dr. Vekoslav Miletič se je pripeljal 6. decembra 1937 v Celje, v spremstvu šefa svojega kabineta g. Dominisa, šefa odseka v ministrstvu g. Ulaga in g. Lenarta, uradnika banske uprave. S kolodvora se je podal br. minister v prostore Sokolske župe v Narodnem domu, z njim pa so došli sreski načelnik br. dr. Zobec, mestni župan g. Mihelčič, podžupan br. Stermecki, policijski predstojnik g. Törnar, magistratni direktor g. Šubic, podpolkovnik g. Krasnik ter zastopniki celjskih društev. Starešina br. Smertnik je v svojem pozdravnem govoru omenjal važnost sokolskega delovanja na župnem terenu, kjer prevladuje nemški kapital segajoč od Celja do Jesenic, kjer vdira tuja industrija, medtem ko domača gospodarstva zaostajajo. Br. starešina je podčrtal, da župa ne prosi br. ministra materijelne pomoči, pač pa ga prosi, da zastavi svoj vpliv v to, da se bo lahko sokolsko delo vršilo nemoteno, kar pa je mogoče le tedaj, ako se ne bodo premeščali sokolski delavci učitelji- in uradniki v kraje, kjer so za sokolsko delo izgubljeni. Br. minister se je br. starešini lepo zahvalil ter izvajal, da pozna boje, ki jih je bilo Sokolstvo na naši severni državni meji pred prevratom, in tudi važno nalogo, ki jo vrši danes. Spodbujal je zastopnike župne uprave, naj vzgaja članstvo v duhu sokolske ideologije v dobre, značajne državljane, v ljubezni do kralja in Jugoslavije. Nato se je odpeljal br. minister v spremstvu župana g. Mihelčiča na mestno poglavarstvo.
Žalec. V Grižah pri Žalcu je umrla pred božičnimi prazniki učiteljica s. Nina Kogojeva. Pokojna je bila priljubljena pri vseh, ki so jo poznali, zlasti pa pri šolski deci, ki ji je bila prava mati. Ko je blaga pokojnica stanovala še v Žalcu, se je uspešno udejstvovala v našem Sokolu. Časten ji spomin!
Br. Tone Kuhar, učitelj v Trbovljah je praznoval te dni 60-letnico rojstva. Br. Tone je star sokolski borec, ki ga ne omaje noben vihar, še manj pa kak — veter ... Od zgodnje svoje mladosti je zvest sokolskemu praporu in bo tak ostal do groba. Ob njegovem življenjskem jubileju mu kličemo: Na mnoga leta v zdravju in zadovoljstvu!
Vojnik. Naše sokolske vrste je zapustil te dni upokojeni šolski upravitelj, kulturni in nacionalni delavec br. Pero Jankovič, ki je odšel v Zagreb. K nam je prišel br. Jankovič leta 1919. in se je takoj posvetil kulturnemu delu, posebno pa našemu Sokolu. Kot ustanovitelj našega Sokola je leta 1922. prevzel tajništvo, ki ga je vodil polnih 15 let. Medtem je moral prevzeti krmilo društva in to v časih, ko ni bilo Sokolstvu postlano z rožami. Vrlemu bratu Jankoviču želimo v Zagrebu obilo srečnih dni!
Celje. Obvezne telesne vzgoje mestna občina ne bo uvedla, ker itak vsa moška mladina, ki spada pod zakon o obvezni telesni vzgoji, uživa telesno vzgojo v obeh sokolskih društvih in drugih organizacijah.
IZ ŽUPNEGA TO
Delovni zbor društvenih in okrožnih načelnikov ter članov župnega strokovnega odbora se bo vršil 8. in 13. februarja t. !. v Celju. Zbor bo vodil savezni prednjak br. Ban. Udeležba obvezna.
Splošni župni predujaški tečaj za člane in višji moški naraščaj se bo vršil od 7. do 17. februarja t. 1. v Celju. Tečaj bo vodil br. Ban. Prijave pošljite točno, kakor je navedeno v razpisu.
* * *
Poprava pri prostih vajah članov I. del, 22. takt, doba 1—3, odpade vzročenje desne oz. leve in se roka samo predroči.
* * *
Naraščaj nastopi v Pragi v novih telovadnih oblekah (rdeče hlače, bela majca s smučarskim znakom na prsih). Slavnostni kroj ostane nespremenjen.
* * *
Župne smučarske tekme. Vsled slabih snežnih prilik pri Celjski koči, se bodo vršile župne smučarske tekme na Sv. Planini nad Trbovljami.
* * *
Saveznih smučarskih tekem na Jahorini pri Sarajevu, se udeleži iz naše župe 6 tekmovalcev.
* * *
Kje so številčne prijave članstva in naraščaja za Prago?
*	s *
Prihodnjič objavimo seznam društev, ki propagandnih znakov še niso plačala.
*	đr *
Premeščen je v Ljubljano župni smučarski poročevalec br. Tine Novak. Vodil je v župi smučarski odsek in je z njegovim odhodom nastala vrzel, za katero bo težko najti nadomestila. Na novem službenem mestu v Ljubljani mu želimo mnogo sreče in zadovoljstva. ZDRAVO!